Leto LXrV., št. 164 četrtek Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, «124, 3125 to 312«. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. —--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Pred razidom Zadnja seja londonske konference Prvotno zamišljena in od Francije predlagana velikopotezna finančna podpora Nemčiji je padla v vodo — Začasno podaljšanje sedanjih kreditov naj pomaga prebroditi krizo do jeseni, ko se sestane nova konierenca London, 23. julija. Londonska konferenca je zašla v zagato, iz katere najbrž ne bo drugega izhoda, kakor da bo konferenca zaključena brez vidnega uspeha in odgođena za nedoločen čas. Edini uspeh dosedanjih razprav je ta. da je bilo včeraj po dolgotrajnih posvetovanjih finančnih strokovnjakov na plenarni seji v načelu sklenjeno, da se Nemčiji podaljšajo za dobo treh mesecev sedanji kratkoročni krediti. Položaj v Nemčiji se bo s tem začasno sicer omilili, toda če med tem ne ho prišlo do osnovne rešitve vsega problema, bo po izteku tega roka, to je baš pred zimo, prišla nemška kriza do še bolj katastrofalnega izraza. Kljub dobri volji, ki se je novdar-jala z vseh strani, se državniki na londonski konferenci niso mogli sporazumeti srlede temeljne rešitve nemškega problema. Francija slej ko prej zastopa mnenje, da mora dati Nemčija primerne garancije finančnega in političnega značaja, p red no more zahtevati ogromno posojilo, ki je za sanacijo nemških financ neobhodno potrebno. Ans-lija in Amerika pa sta nasprotno mnenja, da je treba reševati nemško krizo brez politike in zato stavita predloge, ki se označujejo s francoske strani kot nesprejemljivi. Položaj je tak, da se že v uradnih poročilih označuje za zelo delikatnega in vse kaže na to, da bo konferenca najbrž že danes, najkasneje pa jutri zaključena. Francoski ministrski predsednik Laval je že sinoči napovedal odhod francoske delegacije za danes zvečer. Z odhodom Francozov bi nadaljnja konferenca seveda izgubila svoj pomen. Angleški ministrski predsednik Macdonald si sedaj še v zadnjem hipu prizadeva, preprečiti neuspeh konference in najti vsaj tako zaključno formulo, ki bi dajala vsaj nekoliko upanja na poznejšo ureditev vsega problema. V angleških krogih namreč ne prikrivajo, da bo popoln neuspeh konference porazno uplival na razvoj dogodkov. Nemčija bi na eni strani zapadla v kaos. na drugi strani pa bi se oiačal utis. da je sporazum nemorroč. kar bi dovedlo do novega oboroževalneera tekmovanja na predvečer «vetovne raz-orožitvene konference, s čimer bi postal tudi uspeh te konference več ko dvomljiv. Rezultat konference Platonično priporočilo bankam, naj ne odtegujejo Nem« čiji kreditov London, 23. julija. Glede finančne podpore Nemčiji bodo na današnji plenarni seji konference, ki bo najbrž zadnja, sprejeti končno vel javni sklepi. Že sedaj pa je jasno, da je velikopotezna pomožna akcija, po kateri se je govorilo spočetka, padla v vodo. Mili jardnega kredita, ki bi bil Nemčiji potreben, kakor žejnemu voda, ne bo. Kakor je v glavnih obrisih že znano, se bo londonska konferenca omejila zgolj na varnostne ukrepe, s katerimi naj bi se preprečilo povečanje finančne krize v Nemciii, dočim bo temeljna rešitev tega problema izostala. Glavni sklep bo ta, da priporoča konferenca potom banke za mednarodna plačila in emisijskih bank udeleženih držav pri- vatnim denarnim zavodom, naj ne odtegujejo svojih kreditov iz Nemčije, ker da nudita zlata diskontna banka in jamstvo nemške industrije dovoljno garancijo za inozemske kredite. Na predlog Nemčije se bo razen tega v kratkem sestal odbor bančnih strokovnjakov, ki bo tvoril nekak finančni posvetovalni organ nemške vlade. V tem odboru bodo ameriški svetovalec angleške banke Sprague. direktor angleške banke Robert Oinderslev in švedski finančni strokovnjak dr. Wal-lenberg. Konferenca bo bržkone zaključena s tem, da se ponovno sestane v jeseni ali pa morda še prej, če bi se izkazalo, da ti ukrepi niso dosegli svojega namena ali pa da so nezadostni. V Parizu so zadovoljni Pariz, 23. julija. Že iz naslovov v današnjih pariških listih je razvidno, da je Francija z rezultatom londonske konference v glavnem zadovoljna. »Matin« piše, da je rešitev, ki jo je dosegla londonska konferenca zadovoljna tako z mednarodnega, kakor s francoskega stališča. Francoska javnost je dobila zadoščenje v obliki negativnega stališča francoske vlade, ki je vztrajala na svojem stališču zavzetem pred francosko zbornico in tega stališča ni opustila niti za trenutek. >Journal< ugotavlja, da bo londonska konferenca danes zaključena po želji Francije. List čestita Lavalu k njegovi vztrajnosti in povdarja, da se bodo odnošaji med Francijo in Nemčijo razvijali v novem duhu, ki je bil ustvarjen na sestanku v Parizu. V Ameriki tudi Washington, 23. julija. Zunanji minister Stimson je v telefoničnem razgovoru izjavil predsedniku Hoovru, da so sklepi londonske konference s stališča Amerike zelo zadovoljivi. Nemci so razočarani Berlin, 23. julija. Rezultat londonske konference presoja nemški tisk zelo pesimistično. Soglasno ugotavlja, da dejanski rezultat daleko zaostaja za pričakovanjem in nikakor ni v skladu z važnostjo konference, ki jo je obeleževala že udeležba najodličnejsih sodobnih državnikov. Glavno krivdo na tem, da se je program konference tako utesnil, pripisujejo listi brezizjemno Franciji. Posledice v Nemčiji Berlin, 23. julija. V Nemčiji nihče več ne veruje, da bi londonska konferenca rodila kake pozitivne uspehe in prinesla občutnejšo olajšanje položaja. Zato se že vse pripravlja na posledice, ki so neizogibne. Vlada namerava izdati celo vrsto novih zasilnih uredb, s katerimi hoče zajeziti finančno kri- zo. Ti ukrepi bodo imeli za posledico še večje pomanjkanje gotovine z vsemi znaki deflacije in 8 tem povzročene krize Da bo to rodilo propast mnogih podjetij, je jasno. S tem se bo Kriza zelo poostrila, ker se bo povečala tudi brezposelnost, četudi se bodo na drugi strani splošno znižale cene. Kakor se zatrjuje, namerava državna banka povečati obtok srebrnega denarja. Dose-daj je bilo v prometu 20 srebrnih mark na osebo, dočim nameravajo v bodoče povišati to kvoto na 30 mark. To bi pomenilo povečanje denarnega obtoka za eno milijardo. Mnogo važnejše, kakor finančne, pa so gotovo politične posledice londonskega neuspeha. Desničarska opozicija nacionalistov bo razvila silno agitacijo proti Briiningovi vladi, a predvsem se bo ojačala mržnja do Francije, ki jo dolže nemški nacionalistični krogi krivde nad tem neuspehom. Pri-četek te kampanje znači že včerajšnji sklep parlamentarne frakcije, da ponovno zahteva sklicanje državnega zbora. Danes se bo sestal starostni senat, da sklepa o tej zahtevi. Pred par dnevi je bila taka zahteva še zavrnjena, toda. sedaj je položaj popolnoma spremenjen in ni izključeno, da se.bodo tudi stranke zmerne 3redine pridružile tej nacionalistični zahtevi, da bi se tako pred najširšim forumom razpravljalo o položaju in nudilo na eni strani priliko vladi, da poroča o pariških in londonskih razgovorih, na drugi strani pa državnemu zboru, da izreče svoje mnenje. Poset Angležev v Berlinu London, 23. julija. Zunanji minister Hendersou bo v petek »kupno z nemškimi ministri odpotoval v Pariz, da vrne poset. Macdonald bo odpotoval Šele v soboto z letalom. Odtok zlata iz Anglije _ London, 23. julija. Vedno večjd odtok zlata Iz Anglije v Francijo vzbuja v angleških finančnih krogih veliko vznemirjenje. Samo včeraj je bilo prepeljanih iz Londona v Pariz zlata za 3.5 milijonov funtov. V toku zadnjega tedna cenijo odtok zlata iz Londona v Pariz na 15 milijonov funtov. Nemška bilanca v ameriški luči VVashington, 23. julija. AA. Po podatiera ameriškega trgovinskega ministrstva je nemška država v zadnjih sedmih letih do 31 decembra 1930 uvozila za 300 milijonov funtov sterlingov več blaga kot izvozila. Vrhu tega je plačala v tem času na račun reparacij 490 miljonov funtov sterlingov. Ta priman j kija] je pokrite s posojilom 767 milijonov funtov sterlinggv. Madžarski preti finančni polom Politični manever se je izpreroenil v finančni palom — Podaljšanje bančne zapore do 30. julija Budimpešta, 23. julija. Madžarska vlada je z novo zasilno uredbo podaljšala omejitev bančnega poslovanja do 30. julija Finančna kriza, ki je docela nepričakovano izbruhnila na Madžarskem istočasno s krizo v Nemčiji in ki je imela bolj politično kakor gospodarsko ozadje, se pretvarja sedaj v finančni polom. Madžari so računali s tem, da bo finančni polom v Nemčiji prinesel čez noč revizijo pogodb in izpolnitev vseh revizlonističnlh želja. Med tem pa se je reševanje nemške krize tako zavleklo, da je pozornost mednarodnih ~ krogov obrnjena izključno na Berlin, dočim se Madžarski ne posveča skoro nobene pažnje. Vsled tega je tudi zastala akcija za veliko madžarsko Inozemsko posojilo. Madžarska Je sedaj prisiljena seči po zasilnih ukrepih, ki so zelo omajali zaupanje v madžarsko gospodarstvo. Setvena kampanja je v polnem teku, a vladi primanjkuje finančnih sredstev. Zaradi tega je bila prisiljena znova podaljšati omejitve v bančnem poslovanju, da tako prepreči odtok denarja in si za-Bigura vsaj najnujnejša denarna sredstva. Atentat na kitajskega finančnega IIIIIMI Newyork, 23. julija. »Associeted Press« poroča iz Sanghaja, da je bil •včeraj na severnem kolodvora izvršen atentat na kitajskega finančnega ministra Soonsra in na japonskega odpravnika poslov šigemitua. Neznani atentator je vrgel dve bombi. Oba ministra sta ostala nepoškodovana, pač pa so bili štirje drugi potniki hndo ranjeni. Atentator je v nastali zmedi pobegnil. Sodba v beograjskem procesu Dva glavna obtoženca sta obsojena na smrt, trije so oproščeni, ostali pa obsojeni na zaporno kazen od 6 mesecev do is let Beograd, 23. julija. Pred državnim sodiščem je bila danes dopoldne ob 11. objavljena sodba v procesu proti skupini frankovskih teroristov, ki so se morali zagovarjati zaradi umora novo-gradiškega župana Andrije Berica, zaradi raznih poskuŠenih atentatov in teroristične akcije v državi. Obsojeni so: Ivan Ljevakovič* star. na smrt; Ivan Rosic na smrt; Ivan Ljevaković ml. na 15 let ječe; Ivan Šaup na 10 let ječe; Ivan Jelič na 3 leta ječe; Andrija Miiller na 3 leta ječe; Stjepan Papac na 2 leti ječe; Petar Nožarie* na 2 leti ječe; Ignac Terihaj na 6 mesecev strogega zapora; dočim so bili Adolf Petra-novic, Fran Tusakovič in Milan Lukae oproščeni. Smrtna kazen bo izvršena tako, da bo najprvo obešen Rosic kot drugi pa Ljevaković star. Prvi trije obsojenci morajo solidarno plačati rodbini umorjenega Borića 102.000 Din odškodnine. Krvav zločin starokatoliškega duhovnika Iz maščevanja je odstavljeni upnik umoril TOletnega kanonika Kosice, 23. julija. Pred katoliško rezidenco v Presovu, je bil včeraj umorjen grškokatoliški kanonik 701et-ni Ivan Korotnovski. Ko je odhajal iz cerkve, ga je napadel bivši grškokato-liški župnik Kondrovski. Zadal mu je z bodalom pet smrtnih udarcev v prsa. tako da se je kanonik na mestu zgrudil mrtev. Morilca so takoj prijeli in izročili sodišču. Pri zaslišanju je izpovedal, da je umoril kanonika iz maščevanja zato, ker je bil po njegovi krivdi pred leti odstavljen kot župnik. Londonska konferenca zaključena London, 23. julija. Danes ob 12.20 je bila londonska konferenca z Macdonaldovim govorom zaključena. Popoldne zunanji udeleženci odpotujejo. Atentat v Barceloni Madrid, 23. julija. AA. V Barceloni so neznani teroristi izvršili hud atentat. Bomba le eksplodirala ob vodovodu In ga poškodovala. Obenem ]e bila porušena plinska napeljava. Vse telefonske zveze so bile porušene. Atent-tat Je povzročil v Madridu strahovito paniko. Krvavi neredi so bili tudi v SevilH. Vojaštvo je moralo streljati s strojnicami in topovi. Maneversko bombardiranje kolodvora v Franciji Pariz, 23. julija, č. Prvič se je pripetila v zgodovini letalstva, da je vojaški avija« tik v mirnem času bombardiral železniško postajo. Metal sicer ni pravih bomb, temveč le cementne, toda rudi te bombe bi mogle napraviti veliko škodo, če bi bile zadele važnejše objekte Pri nočnem manevru ne daleč Reimsa je vrgel neki letalec Štiri cementne bombe, od katerih je ena padla tik pred prihodom ekspresnega vlaka neposredno pred službujočega uradnika druga na dvorišče kolodvora, tretja na tračnice in četrta na bližnjo njivo. Povsod so bile izkopane precej globoke luknje. V zadnjem č>su so še prestavili kretnico in pustili voziti ekspresni vlak po drugem tiru, da se ni pripetila večja nesreča. Zasedanje madžarskega parlamenta Budimpešta, 23. julija, č. Kakor javkajo, parlament ne bo takoj odposlan na počitnice, temveč mu bo vlada predložila več zakonskih osnutkov gospodarskega značaja. Parlament bo pooblastil vlado za vse potrebne ukrepe glede štednje :n stabilizacije gospodarskoga življenja. Dosedanje zasilne odredoe bodo podaljšane do 3. avgusta. Vlom v vilo ameriške milijonarke ChJcago, 23. jutija. S. V času, ko se vdova znanega ameriškega, bogataša Duh ring a mudi v Evropi, so nez lani vlomilci vdrli v Ewanstonu v njeno vilo ter si v četrt ure razgledali prostore, ki jih zanimajo Odnesli so mnogo dragocenosti, ne da bi Jih doslej zasledili. Prišli so v vilo boli na miren kakor nasilen način. Pozvonili so docela mirno in jim je res nič hudega sluteč odprl neki 70-letni vratar. Ljubljanski dijaki v Dalmaciji Splitska >Novo Doba« poroča v svoji torkovi številki: Predvčerajšnjim so se odpeljali iz Splita v Trogir in dalje v Šibenik ter k vodopadu Krke maturanti Srednje tehniške šole iz Ljubljane pod vodstvom prof. ing. Škofa. Eni so absolvirali gradbeni, drugi pa elektrotehnična oddelek omenjene šole. Hrepeneči po morju, do katerega so jim zbudili ljubezen njihovi profesorji, so sklenili prebiti na njem več dni. V Bakru so najeli motorni > trabakule in z njim so se napotili najprej proti Krku in Aleksandrovu, potem pa na Rab in Biograd na moru. Iz Biograda jih je gnal motor in močan veter, ki se je upiral v jadra, med našimi otoki naravnost na Vis. Preko Visa so krenili peš v Komižo. Ustavili so se v Hvaru, Korčuli, Stonu, Ercegnovem in prijadrali so do Kotora, Z avtobusom so se povzpeli na Cetinje in po Lovčenu do Ivanovih korit. Se 14 km peš in evo jih na Lovčenu na pesnikovem grobu. Spustili so se na Njeguše in z avobusom nazaj v Kotor ,iz Kotora pa v Dubrovnik, Makarsko, Split, Šibenik in na Sušak, od koder se vrnejo preko Zagreba domov. Na brodu vlada vzorna organizacija, Dežurna služba se vrši noč in dan, vsi vedo, kdo je blagajnik, kuhar in oKonom. Val beležijo svoje vtise in opazovanja. Kopljejo se in love ribe. Po proračunu znašajo stroški 700 Din za vsakega. V Splitu so si ogledali znamenitosti mesta, Solin in Marjan. V soboto zvečer jih je pogostil direktor ing. Matkovič v imenu Srednje tehnične šole v hotelu Matica na Bačvicah. Navdušeni nad lepotami morja odnašajo domov trajne in najlepše spomine. Poročamo o tej ekskurziji slovenskih maturantov z namenom, da bi nam bili oni zgled, kako je treba prirejati ekskurzije in spoznavati naše morje, uredništvo >Jadranske Straže« bi pa lahko razpisalo natečaj za najboljši opis tega potovanja in bi ga z lepimi in značilnimi slikami iz dijaškega življenja na morju priobčilo v eni svojih številk. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2272.40—2279.24, Bruselj 785.63 — 787.99, Curih 1097-25 — 1156.—, Dunaj 793.30 — 795.70, London 273.07 — 273^5, Newyork 5634.34—^651.34, Pariz 221.53—222.19, Praga 167.22—167.72. Trst 293.15 — 296.05. . INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.0950, Pariz 20.1950, London 24.9, Newyork 514.60, BruseH 71.60, Milan 26.9150, Madrid 47.30. Amsterdam 207.1250, Dunaj 72.31, Sofija 3.73, Praga 15.24, Varšava 57.65, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. >SLOVEN8gT NAROD«, *m 28. Jo»J» tati M4 Novo zavetišče za onemogle Poročilo načelnika Hnančn carja na seji ljubljanske Sedem milijonov dinarjev, ali 117 di-naijev na osebo vsega ljubljanskega prebivalstva izda letno občina za socijalno skrbstvo. Navzlic temu ogromnemu izdatku pa občina ne more biti koa neprestano rastočim potrebam socijalnoga skrnatva. Posebno za socijalno-skrbstvene investicije primanjkuje denarnih sredstev. V mestnem zavetišču za onemogle je v oskrbi 251 oseb. V socijaino-političnem uradu je pa vse polno upravičenih prošenj za sprejem v zavetišče za onemogle. Prosilcem ni mogoče ustreči, ker je zavetišče popolnoma zasedeno. Ponovno se je že sedanja občinska uprava bavila z načrtom, kako razširiti obstoječe zavetišče. Mislilo se je na odkup posesti ob obstoječem zavetišču, da bi se pridobil prostor za razdrt rjavo. Cena za sosedno posest je pa za občino nesprejemljiva. Izdelal se je tudi načrt, kako bi se razširilo zavetišče brez nakupa sosednih parcel, na lastnem svetu. Mm—lo se je, da bi izvedba tega načrta stala velike svote, poleg tega bi pa bila rešitev le provl-zomega značaja, ker bi se pridobilo premalo novega prostora m se ta bi jemal staremu zavetišču zrak in svetlobo. Vedeli smo, da bi bila najlepša rešitev zgraditi novo zavetišče za onemogle, ako bi bila na razpolago primerna denarna sredstva. Teh pa ni bilo. Vsaj takih ne, ki bi z obrestno službo ne obremenjevala novega zavoda. Pri socijalnih ustanovah se pa že moramo zaenkrat po možnosti varovati dragih investicij, ki bi ustanove ne obremenjevale samo z velikimi vzdrževalnimi stroški, ampak tudi z amortizacijo. Kajti s tako zvanim! nepridobitnimi investicijami je že sedaj preveč obremenjeno mestno gospodarstvo. Z idejo zgradbe novega zavetišča za onemogle smo zato potrkali na vrata Mestne hranilnice ljubljanske. Mestna hranilnica je že večkrat izdatno podprla razne socijalne akcije s podporami v denarju in z dovoljevanjem cenenih kreditov. Ni pa doslej še Mestna hranilnica sodelovala pri zgradbi občekoristnih javnih ustanov v tem. smislu, da bi prevzela celokupno investicijo in se s tem oddolžila javnosti za svoj položaj, ki ga zavzema kot najveCji slovenski denarni zavod in dala svoje ime in denar za ustanovo, ki bi prišla v dobro najširšim javnim interesom. Apel na Mestno hranilnico, da 8 svojimi sredstvi omogoči zgradbo prepotreb-nega zavetišča za onemogle, ni ostal brezuspešen. Na seji upravnega odbrora Mestne hranilnice dne 22. maja 1931 je bilo sklenjeno, da - investira Mestna hranilnica iz razpoložljivih hranllničnih rezerv za zgradbo novega zavetišča za onemogle v Ljubljani znesek 5 milijonov dinarjev s posvetilom, da se novo zavetišče za onemogle zgradi v proslavo desetletnega ju-. bileja NJ. Vel. kralja Aleksandra. Lepše ne moremo proslaviti kraljevega jubileja, kot z zgTadbo prepotrebne socijalne ustanove: zavetišča za onemogle. Mestna hranilnica zasluži našo najtoplejšo zahvalo v imenu vseh onih revežev, ki komaj čakajo, da najdejo zatočišče v domu, ki jim bo dal streho v letih starosti in onemoglosti, ko radi socijalnih in gospodarskih razmer ne zmorejo lastnih sredstev za preživljanje. Stavbišče za novo zavetišče za onemogle bo dala mestna občina. V to s vrh o je določen stavbni blok za topnlčarsko vojašnico v izmeri 6900 m2. Poleg tega pa rezervira občina tudi sosedni stavbni blok v izmeri 6200 m2 za socijalne ustanove, ki b: se zgradile v bodočnosti. Tako je položen temelj za koncentrirane socijalne zavode bodoče Ljubljane. Stavbišče za novo zavetišče je zdravo in dovolj veliko, da se ureie okrog zavetišča senčnata sprehajališča. Gradbeni program in vodstvo nove zgradbe izvede odbor 5 zastopnikov Mestne hranilnice in 2 zastopnikov občinske uprave. Novo zavetišče bo upravljal kura-torij, ki se sestavi iz zastopnikov mestne občinske uprave in Mestne hranilnice ljubljanske. Obe korporaciji odobrita poslovnik kura torija. Zgrajeno zavetišče za onemogle ostane last Mestne hranilnice. Preuranjeno bi bilo govoriti o stavbnem programu in o organizaciji novega zavetišča za onemogle. O vsem tem bodo morali spregovoriti končno besedo občinski soci-jalno-politični delavci in zastopniki Mestne hranilnice, še eno pa bodi ugotovljeno: Novo zavetišče bodi dom onemoglih in starih, javne pomoči potrebnih ljubljanskih občanov. Nihče, ki bo tam prebival, ne sme imeti občutka, da je miloščina*, temveč stanovalec v domu, ka*erega mu je postavila družba v spoštovanju m oddolžitvl za njegovo življensko trdo delo, ki mu ni prineslo sadu, da bi se v letih starosti in ne-pridobitnosti sam preživljal. Novo zavetišče naj ne ustvarja videza bolnice na smrt obsojenih z velikimi spal nimi dvoranami Ureditev bodi taka, da so v zavetišču sobice z eno in dvema posteljama in opremljene tako, da bo prebivanje sicer skromno, a domače m udobno. Stari zakonci ne smejo biti ločeni, kot je to sedaj v obstoječem mestnem zavetišču za onemogle. Kdor bo hotel, dobivaj hrano v svoji sobici. Del novega zavetišča naj bi bfl tudi rezerviran za one, ki sicer niso popolnoma brez sredstev, vendar pa nimajo toliko, da bi lahko sami živeli, posebno sedaj, ko njih prejemki mogoče niti za stanarino ne zadoščajo. Ti prebivalci zavetišča bi s svojim pohištvom opremih svoje sobice, Id bi jim bile s kurjavo in razsvetljavo brezplačno na razpolago, prispevali bi pa svojim sredstvom odgovarjajoče za prehrano. ega odseka g. Ivana Tav občinske sprave 17« t. m. Zavettsos na onemogle * JnpUml ulici naj bi še naprej obstojale. Nekaj oskrbovancev bi m Is starega zavetišča preselilo t novo. S pridobljenim prostorom naj bi se ▼ starem zavetišču uredu poseban hiral-skl udduisk, kjer naj bi bili nastanjeni hi-rakd, ki so le aedaj t mestni oskrbi In po možnosti tudi oni, ki so v drugih zavodih in za katere plačuje občina večjo oskrbo-valnino, kot bi pa CTnitola v lastni režiji. Marsikaj bi bilo se spregovoriti k načrtom novega zavetišča. Zadostujejo naj pa zaenkrat navedene vodilne misli, ki naj jih odbor, ki bo z zgradbo poverjen, in socijalno politični delavci ter arhitekti premislijo in spopolnijo, da bo novo zavetišče v ponos Ljubljani to v srečo onih, ki bodo v zavetišču oskrbovani. V imenu finančnega odseka občinske uprave, ki se je o zgradbi novega zavetišča posvetoval na svojih sejah dne 7. julija in 15. julija mi je čast predlagati, da sprejme občinski svet te-le predloge: 1. ) 2 zahvalo vzame občinski svet na znanje, da je v počastitev lOletnega jubileja vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra votirala Mestna hranilnica ljubljanska svojih raspoložljivm rezerv imnnslr dinar* jev 5,000.000 za zgradbo novega savetisos za onemogle v Ljubljani. 2. ) Mastna občina da aa zgradbo zavetišča brezplačno na razpolago del parcele št. 447, označeno na načrtu z ABGD ▼ meri 6000 m* Sosedni dal iste parcele, označen t načrtu s EPQH v izmeri 6200 kvad. metrov se rezervira za druge soc ustanove In je do preklica na razpolago upravi novega zavetišča sa onemogle, 3.) Za izdelavo gradbenega programa in z sssstssm agiadbo zavetišča as onemogle se poveri odbor 5 zastopnikov uprave Mestne hranilnice m 2 zastopnikov Mestne občine ljubljanske. 5.) Gradbeno-tehnično nadzorstvo nove zgradbe izvrši mestni gradbeni urad. 5.) Novo zavetišče bo upravljal kurato-rij, ki se sestavi iz zastopnikov mestne občine ljubljanske in Mestne hranilnice ljubljanske. Kuratorij posluje po pravilniku, katerega sporazumno sprejmeta mestna občina ljubljanska hi Mestna hranilnica ljubljanska. Zgrajeno zavetišče za onemogle ostane last Mestne hranilnice ljubljanske. Predlog finančnega odseka je bil soglasno sprejet. Bogastvo živilskega trga Včeraj je bil z vsemi Živili bogato založen, in ko so gospodinje že odšle, se je vse pocenilo Ljubljana, 23. julija. Ljubljana je na vseh koncih in krajih imenitna, najbolj pa na živilskem trgu, ker končno je tudi v Ljubljani želodec prvi gospod ter je največjega upoštevanja vredno, kar kane v pisker. In, če se človek malo ozre po nakupičenem bogastvu na živilskem trgu, se mu zdi na svetu, se pravi v Ljubljani, kar imenitno živeti. Toliko dobrot se ti nudi — nad njimi opaziš Vodnika »le jemat nikar ne zamudi«, slišiš pesniti bronastega kuharja, odnosno »spisatelja« kuharskih receptov, če si nekoliko tenkoslušen. Vodnik zavzema zares idealni prostor, nekateri ljudje so pač še po smrti srečni, d očim n. pr. Prešeren.. . Toda, kaj pravi solata, to je vprašanje, želodec je vražji prozaist in priznava samo sedanjost ter nikdar ne kruli ne o Vodniku in ne o drugih posmrtnih mučenikih. Nekoliko pa ti vendar zadrhti pesniška žilica ob tolikšni krasoti — že na sadnem trgu. Breskve, marelice, ringlo, grozdje, hruške, jabolka — slepi so poetje, če ne vidijo te lepote, sadje se smeje ter vabi, breskve rde kot ličeca devic — bogme, še takšna primera je premila — marelice rumene kot Kitajke (da jih ne bomo omalovaževali), med njimi je pa te toliko prijetnega zelenila, n. pr. jabolka, ki so menda zelena od zavisti. Dovolj je že tudi grozdja, sploh je nakupičeno sadja, da gane moreš niti pregledati, košare se vrste druga nad drugo in v vodoravnih smereh, v njih pa se drzno dvigajo visoke piramide sadja, da moraš občudovati graditeljske zmožnosti — branjevk, čeprav se obračaš v stran, ker te izzivajo številke. Da, to je življenski problem — številke, čemu je treba na košari tako krasnih breskev številke 24! Ko zagledaš te vražje številke — pa je amen s pesniško žilico. Marelice 18, grozdje 16, hruške 6, ringlo 8, nikjer ne gre brez številk. Tako torej, toliko in toliko dinarčkov kg, šteti jih je treba, to je problem. Na Vodnikovem trgu pa ni na košarah številk, vendar ni ničesar zastonj. Zato se pa prijetno zabavaš z vpraševanjem, se pravi, naše gospodinje se imenitno zabavajo kot se zdi. Ob semenišču in knjigarni je kmečki gobarski in sadni trg. Letos ni gob, gobarice najbrž strajkajo, ker so jim strogi varuhi ljubljanskih želodcev lansko leto razčetverili vsako gobico, da se niso zadušili v njih črvi. Tako ugibajo ljudje, morda pa letos gobe v resnici nočejo rasti, ker nič ne grmi. Na gobarskem trgu je te dni izredno mnogo malin, liter po 5 Din. Borovnic je vedno manj ter so se že podražile za 50 par, liter stane 2.50 Din. Tla ob semenišču so črna od borovnic kot struga Ljubljanice. Okoli jagod je namreč vedno takšna gneča, da jih več stresejo kot prodajo. Naprej proti cesti je sadni trg v ožjem pomenu besede, ker je prostor ob semenišču namenjen za gobe in jagode. Tod. zdaj ni več tako hude gneče, odkar ni več črešen j. Domačega sadja je še malo. Prodajajo pa tu jagode in hruške. Ker je trg preobložen s hruškami, ki prispejo vsak dan iz južnih krajev, zato domače ne morejo biti drage, ker bi jih sicer nihče ne kupoval. Uvožene hruške z Juga so včeraj prodajali že po 2 Din kg, bile so pa seveda nekoliko preveč »mehke«, najdražje so stale 6 Din kg. Domače so kmetje ponujali po 6, 8 Din, ko pa ni bilo kupčije, so jih nudili tudi za nižjo ceno. Nekatere gospodinje so pri kupovanju sadja sila »dražestne«. Vrte se okoli vseh prodajalcev ter pokušajo razstavljeno sadje, kot da s tem časte prodajalce. Ne kupijo seveda nič, kar je unnjrvo, ker so hruške »zelene«, »trde« aH »gnile«, ko so se jih že najedle. Trg je zdaj že tako založen s poljskimi odnosno vrtnimi pridelki, kot je jeseni. Solate, fižola, krompirja, kolerabe Itd. je toliko na izbiro, da presega vse potrebe. Ob tržnih dneh je pa trg tudi tako živahen kot vel esejem, »živahnost« se poživljajo dame s cekarji, ki se vrte med ži-vffi in po poteh kot omamljene muhe; spreten moraš biti, da jih ne Izkuplš s ce-k ar jem pod rebra in da te kakšna mlada mamica ne povozi z otroškim vozičkom. Na trg prihajajo namreč mnoge gospodi- nje tudi z otroškimi vozički, ki so zelo praktični za prevažanje cekarjev, zlasti tisti široki, moderni, v katerega lahko spraviš poleg dvojčkov še celo cizo solate. Solata ni draga, saj stane skoraj po pol kg težka glava dinar, zlasti, če zna človek barantati kot naše gospodinje. Kar občudovati jih moraš, s kakšno vztrajnostjo obredejo skoraj vse prodajalke, da nazadnje kupijo od ene za dinar solate. Včeraj je bilo na trgu toliko živil kot že zlepa ne. Ob 10. še ni bila prodana niti polovica blaga, pa so začele cene rapidno padati. Toda kaj pomaga, ko so se tedaj gospodinje vrtele že ob štedilnikih. Ob 11. so nudile »prekljati« stročji fižol po 2.50 Din kg, dočim je zjutraj stal 5 Din kg. Tudi krompir je ostal, čeprav je po njem največ povpraševanja. Prejšnje dni so se gospodinje kar trgale zanj to prodajalke so ga prav lahko prodale po 1.75 Din kg, dočim so ga včeraj nudile po 1.25 Din. Najmanj je bilo graha, merica luščenega stane 3 Din, v stročju pa kg* 4 Din. Jajčarice preživljajo krizo. Jajc je toliko, kot da jih nesejo tudi mački, v vročini se pa nihče mnogo ne zanese na nje ter jih ne kupuje. In tako se jajca pridijo dan za <*n^m na vročem trgu, dokler se končno ne spridijo ter dobe naziv »osušena« in ceno komad po 50 par, dočim stane kom. svežih do 1.50 Din. Tudi pisk naši medčani te mesece ne čislajo posebno, toda cene zaradi tega niso padle. Se pravi, prav za prav so padle, ker cene so ene in iste, piske pa medtem rastejo, kot je včeraj dokazovala neka kmetica sitni gospe, ki se je sklicevala na to, da so piske zdaj prav tako drage kot so bile pozimi. Dva piščančka dobiš »že« za 40 Din. Jajca gospodinje skrbno »preizkušajo«, če so sveža. Tako jih je včeraj ena tako stiskala, da se ji je končno eno zdrobilo med prsti. Kmetica ji je potem zavila nerodno omako v papir in kupčija je bila sklenjena. Tudi mesarji so prikrajšani, mesna sezona je pozimi, se razume, zdaj so aktualne kumare, ki jih tudi moramo omeniti, saj jih je bilo včeraj na trgu za celo ku-marčno sezono, komad od dinarja navzdol. Goveje meso se je pocenilo, kg je po 14 do 18 Din. Napisi s cenami na mesu pa niso več tako gosti kot so bili v začetku, ko je prišlo v modo, da mora biti cena vsake kosti označena posebej. Tudi teletina je znatno cenejša, kg 20 Din, svinjsko sveže meso je pa po 23 Din kg, kupčija je pa kljub temu slaba. Iz policijske kronike LJubljana, 23. julija. Uprava policaje je dobila včerai obvestilo, da se je prrtepel v Slovenijo 17!etni fcnpovskj vajenec Rudolf V., sin zidarskega mojstra iz Za žreba. Fant je ukradel svojemu očetu 15.000 Dm in pobegnil od doma. Izgubi end sinko je srednje postave, suhega obraza in temne poHi. V Narodna kavarni je bila te dni ponoči okradena Ida T. Sedela je v dTužbi pri mizi, s katere ji je zmanjkala okrog 1. ročna torbica, v kateri je imela laficasto denarnico z manjšo vsoto denarja, dva urar-sfca listka, naročflno knj.ižioo Konzumnega društva in več toaletnih potrebščin, v skupni vrednosti 200 CMn. KSo je tatvino opazna in torbice ni bilo mogoče najti, so obvestili stražnika, vendar je ostal uspeh preiskave negativen, Žrtev kopanja na prostem ob Savi je postal te dni Ljubljančan Josip Mogusar. Tat mu je odnesel kompletno obleko, v kateri je bfla tudi srebrna ura in listnica s 150 Din gotovine. Tuda v stanovanja se Se vedno utihotap. liajo uzmoviSI. Te dna se je priplazil tak ztikovec v stanovanje Petra Capka na Mdfctosačevi cesti 36 ter mu odnesel Iz spalnice srebrno ščetfco za lase, dve britvi ter veliko steklenico kolinske vode v vrednosti 550 Dni. 506etni Jakob Co&ar, doma iz &L Petra na Krasu, se je ie dalje časa klatil po Ljubljani ui se preživi jal z beračenjem. Nadlegoval je Hodi po stanovanjih in na oKoi. BB pa na baš ponižen berač in je rudi grozil, če nj dobri zadostne mftoščine. Na razne pritožbe so moža izgnali jz Ljubljane. skofja Loka, tajski promet in se kaf Pospei*vaa}e tujskega prometa ter skrb za higijeno Lj znamenitosti škofja Loka, 23. Julija Banski svet za tujski promet, občinski zreti, tu jeko-prometna in olepševalna društva vse banovine ter strokovnjaki najrazličnejših vrst Imajo polne roke dela s pripravljanjem razstave mest in razstave sa tujski promet, ki bo Jeseni na ve-lesejmu. In prav ob tem času, ko imajo občinski svetniki polne možgane samega pospeševanja tujskega prometa, ukrepajo take stvari, ki tujski promet morajo ubiti. Kakšen je smisel za higijeno v naših mestih po deželi, je popolnoma jasno, če si po teh mestih ogledamo kanalizacije in pa stranišča pri gostilnah. Star pregovor pravi, da po stranišču spoznamo hišo, po gostilnah pa mesto. V nedeljo sem bil v Skorji Loki, ki me privlači zaradi svoje nenadkriljive starinske slikovitosti in pa zaradi prekrasne okolice, ki je vzrok, da nam je Loka dala nase najboljše umetnike. Najlepši del mesta je okrog starodavnega kapucinskega mosta, ki se v velikem kameni tem oboku vzpenja Čez temno zeleno Selščico. Z mostu je diven pogled na skupino poslopij, ki se od mosta dviga od stopnje do stopnje prav do vrha gradu. V globini pa vidiš v sijajni kompoziciji jez 8 penečo se vodo, ob njem stavbe ponosnega mlina in temni tolmun, kjer je pred stoletji utonil sam freisinski škof, gospodar Loškega gospodstva, ko ga je vrgel konj z mosta, ki ga je Škof zgradil. Takoj spodaj pod mostom je pa drugi jez, ki zadržuje Selščico, da goni kolesa tovarne. Voda torej pod mostom zastaja in na globokih tolmunih plava večkrat umazana pena. Prav pod most, kjer voda zastaja, so pa mestni očetje sklenili izpeljati kanal iz velike nove meščanske šole, ki stoji ob cesti v Selško dolino. Da bo odtok kanala iz velike šole silno močan, Je brez dvoma, šola pa stoji tako, da bi bil kanal le malo daljši, Če bi ga izpeljali pod jez pri tovarni. Ogromno nesnage se bo po načrtu mestnih očetov zbiralo prav pod mostom, tako da škofja Loka dobi na svojem najlepšem prostoru ogromno gnojnico, ki bo okuževala vso okolico. Mesto bo v večni nevarnosti pred nalezljivimi boleznimi, tisti gospodje pa, ki imajo dolžnost skrbeti za tujski promet, naj pa pomislijo, da bo s tem dosedanji biser lepot naše domovine — spremenjen v gnojišče. Kaj pravi higijenska oblast? škofjeločani so zadnja leta napravili že toliko pogrešk, da se končno mora zganiti tudi javnost. Ko je sneg podrl na Glavnem trgu visoki steber starega znamenja, so Mater božjo, ki se je ob padcu z vrha prelomila na tri kose, razbili in s tako dobljenim gramozom posuli cesto. Občinski svet je zagotovil konservatorju g. dr. Franu Steletu, da obnove znamenje na ta način, da nanj napišejo imena žrtev svetovne vojne ter da za spomenik vojnim žrtvam zbrani denar porabijo v ta namen. Tega pa niso storili, temveč so postavili žrtvam na pokopališču nagrobni spomenik, ki je veljal 40.000 Din, a znamenje velike zgodovinske in umetniške cene je še sedaj brez stebra, krasni Mestni trg, ki se meri po svoji lepoti z vsemi drugimi v Sloveniji, pa lepša turobna polovica starega znamenja. Tudi ta polovica se podira in nikogar ni, ki bi se je usmilil in jo restavriral. Pred leti so prenovili zunanjost slavne } gotske župne cerkve iz 15. stoletja, ki bo šele sedaj, ko bo renovirana tudi znotraj, pokazala vse bogastvo svoje lepote. Čeprav so bili krediti dovoljeni za načrte, ki jih je odobril konservatorski urad, so cerkev zopet pokvarili, ker so vse dele cerkve iz rezanega kamna, ki bi po odobrenem načrtu morali ostati naravni, prebe-lili, kar je bilo seveda znatno cenejše. Kakšno škodo so napravili, se bo pokazalo šele sedaj, ko se čudovita notranjost cerkve, ki je zlasti zaradi nad 200 najzanimivejših sklepnikov pravi biser in najdragocenejša znamenitost naše domovine, po prenovljen ju zasveti v vsem svojem sijaju. Na sklepnikih so namreč med drugim upodobljeni tudi najrazličnejši stanovi in rokodelci pri svojem delu, njih cehovski patroni in zaščitniki ter njih orodje in izdelki. Celo njiva pšenice, snop, snopi v kopicah m končno tudi najslajši >flancovti< so upodobljeni na sklepnikih. Kovač sv. Eloj pribija podkev na kopita, konj pa čaka mirno na svojo odrezano nogo. Čevljarji kar na dveh sklepnikih razkazujejo svojo umetnost in izdelke in sploh vsi obrtniki, ki so v Loki delovali 1. 1471., ko so zidali cerkev, so ovekove-čeni na stropu v kamnu. Poleg njih pa vsa nebesa z Devico Marijo, angelci in svetniki pri najrazličnejšm opravkih. Z večine pomagajo obrtnikom. Čudno stilizirane rastline, ki so tedaj rastle okrog Loke, kakor vinska trta, žita in zdravilne ter strupene rastline še cveto na slokfh rebrih visokih obokov, v poljm med rebri pa cveto bajne rože, blagoslavljajo svoje oestflce razni svetniki in se vijejo trakovi z Imeni mojstrov poleg njihovih kamnitih mojstrskih znamenj in grbov frelslnskih škofov In odličnih meščanov. Skoda, da cerkev ni poslikana na presno, da bo mogoče restavriratl le nekaj slik, ostale bo pa treba rekonstruirati in znova naslikati. Zadaj za levim oltarjem so pa odkrili celo ostanek freske, ki je krasila malo staro cerkev. Ko bo cerkev res ta vri rana in prenovljena, bo zaslovela po vsem kulturnem svetu kot umetnostni spomenik prve vrste. Tujci bodo prihajali, a kako so Ločani pripravljeni nanje? 1 Mestna hiSa škofjeloška je sicer skromna, zato pa tem bolj častitljiva po svoji zgodovini. Med slavnimi možmi, ki so v tej hiši odločali, omenjamo a amo grota Edlinga, očeta slovenskega šolstva, m pa Hradeckega, poznejšega znamenitega ljubljanskega župana, ki ga je s svojo prigodno pesmijo napravil Prešeren nesmrtnega.. RotovŽ je kronal majhen zvonik z zvonikom, ki je nekdaj klical mestne oćeie K posvetovanju, pozvanjal je pa tudi obsojenim na smrt. Pred kratkim so mestni očetje brez najmanjšega vzroka stoipič vrgli raz streho, čea, da nimajo denarja za vzdrževanje. Izgovor je več kakor smešen, prav tako, kakor je smešen izgovor, da zaradi pomanjkanja denarja ni mogoče restavriratl starodavnega znamenja na trgu, saj so vendar že imeli zbran denar, a so ga porabili za nagrobnik, ki za olepšavo mesta nima najmanjšega pomena. Kaj pa tri močne hranilnice v mestu? Kaj pa tisti kip sv. Janeza na kapucinskem mostu? Z njim so Ločani posekali Ribnico, sebrelje in Veržej. Čedno domače delo, vlito doma iz brona Ko je pa kip potemnel v patini, ki jo Nemci upravičeno imenujejo >žJahtno rjo«, in je s tem dobil še večjo ceno, so patino ostrgali in bron — bronsirali . .. Sedaj, ko zbirajo škofjeločani zgodovinsko razstavo, so jeli misliti tudi na ustanovitev lokalnega muzeja. Najprej naj votirajo kredit za trajno konserviranje onih mestnih očetov, ki so mesto z nevednostjo in trmo oropali najlepših zgodovinskih spomenikov. In prav ti spomeniki so največja privlačna moč za tujce, zasloveli pa bodo tudi mestni očetje .. . A. G. KOLEDAR Danes: Četrtek, 23. julija, katoličani: Apolinarij, škof; pravoslavni: 10. julija, Hrana. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zemlja solnca. Kino Ideal: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta; Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Moški zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes v četrtek, dne 23. t. m. pevska vaja ob 8. uri zvečer. Naša deca v Kraljevici Kraljevica, 31. julija Prva kolonija Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani je odšla C. t. m. v Dečji dom Franje Tavčarjeve v Kraljevici. Vozili so ae po želeanicd preko Karlovca do Plas, od tu pa z avtobusi »Tapred« do Kraljevice, Kako »o strmeli naši malčki, zlasti oni, ki so prvič zagledali — morje. Vzklikali so od veselja m nestrpno čakali, da ga vidijo od blizu, da se okopijejo v njem. Pozabljena je bila utrujenost, ko so dospeli v Kraljevieo. V domu jih je Se čakal zajtrk in kmalu potem poziv »hajd v morje«, saj kopališče je zadaj za vilami Dečjega doma. To vam Je ilv-žav v kopališču! Razumljivo, saj je 104 otrok v prvi koloniji. Parniki prihajajo čisto blizu kopališča s Sušaka v Kraljevieo in takrat zakliče 104 grl: Zdrav, zdrav, zdrav, da vsak takoj ve, da je tu počitniška kolonija. In tako se Je začelo življenje kolonistov v Dečjem domu. Dnevni red: najprej zajutrk t. J. kava In kruh, potem pospravljanje po sobah, solnčenje, kopanje. Ta se kosajo kdo že zna plavati, uče druge ali iščejo školjke, polže, morske ježe in rake, da jih ponese svojcem domov. Pravijo, da plavajo kot ribice in le malo jih Je, ki še ne znajo, a se gotovo nauče do konca počitnic. Hitro pa so iz kopeli, ko zagledajo go. Gašperlinovo, ki skrbi materinsko za našo slabotno deco pri velikih jerbasih, polnih dobrega, z medom aH mezgo namazanega kruha. Za disciplino pa skrbi nadzorstvena učiteljica Vida Schottova. Ko použije deca južino, se še koplje ali leži na solncu pred domom. Kmalu je treba h kosilu. V lepi prostorni jedilnici sede deca za belo pogrnjene mize in čaka na obed, ki ga Je okusno pripravila pridna kuharica Micka in njena pomočnica. Veselje je gledati deco, kako ji vse tekne. Vsak dan dobe za obed Juho, 2 pri-kuhi in meso. Ob nedeljah pa pečenko in še močnato jed. Po obedu je počitek, solnčenje, pisanje domov, čitanje dn drugo. Po juilnl je zopet kopanje, nato pa večerja Ko mine vročina, pa pokažejo svoje spretnosti v petju, telovadbi in igri. Vsako nedeljo prisostvuje cela kolonija s spremstvom službi božji, popoldne pa napravi izlete v Bakarac aii še dalje. Tako letuje naša deca že več kot 14 dni v Kraljevici in se počuti izredno dobro, zdravo in zadovoljno. Pretekli teden nas je doletela izredna čast. Obiskal nas je g. ban dr. Maru&ič s spremstvom in se zelo pohvalno Izrazil o domu. žal le prehitro bodo minili 4 tedni, ko se bodo morali vrniti v LJubljano, toda okrepčani bodo od solnca, morja !n zraka Na političnem shodu. Govornik: Moj glas se bo slišal od enega konca naše države do drugega. Glas iz občinstva: Govorite glasneje. Slaba kuharica. —Japonci znajo baje pripravljati riž na 200 načinov. — Moja žena ga zna tudi, samo na pravi način ne. Ste?. 164 >SLO VENSKI NARO D«, dne 23. julija 1931 Stran 3 Dnevne vesti Marianske Lažne v Ljubljani V mestu imamo „hišo", v kateri prebivajo ljudje v ne čuvenih higijenskih razmerah Ljubljana, 23. julija Nedavno je vpraševal t Ljubljani neki Čeh po na&in MarlAnskih Lažnih. Seveda mil ni vedel nihče povedati, kje jih imamo, Čudno je pa, da je zvedel zanje celo ceh. Domovinska ljubezen je pač Čudovita akoda le, da mož ni našel Imitacijo tega slavnega kopališča, pomislite na tujski promet! Predragi, blagorodni someščani, morda se tudi vam ne sanja, kje so v LJubljani Marianske Lažne. To bi bila tudi sa vas večna Skoda, zato vam je treba to reč pojasniti. Marijino kopališče, saj veste, kje je. Na Grudnovem nabrežju stoji, ulični napisi pravijo, da je tam Pred prnlami — kar Je postranskega pomena, razen tega, da je Grudnovo nabrežje Se v stolnem mestu, v Ljubljani. Visoko spoštovano občinstvo imenuje to kopališče francosko trdnjavo (v svoji dobrodušnosti, seveda, zakaj pa francosko, vrag vedi). iKopali-šce« tvori ena najstarejših ljubljanskih hia, a s to razliko, da poslopje ni hiša ne po svoji zunanjosti, ne po notranjosti. Poslopje Je približno 15 m dolgo In 9 široko, je pritli-čno s pokvečeno čopasto streho, očituje pa zunaj in znotraj čestlt-! ljivo starost, kar sila povzdiguje njegovo znamenitost. Nekoliko je res podobno trdnjavi}, ker je tako počrnelo, okruženo in mrko kot trdnjava, ki je prestala nešteto naskokov. Iz >strelnih lin« pa tudi mole črne, preteče cevi kot topovi na starejših križarkah. Sploh je to poslopje iraikum, nima para celo v vsej predolgi in široki Eoubljani. Nekateri celo trde. da je škandal za mesto ter se mora v najkrajšem času odstraniti. Tega mnenja so »činitelji«, pa tudi nekateri drugi visoko-rodni meščani, ki trepetajo za svoje dobro zasidrano življenje, ko jih vodi pot mimo tega kupa nesreče. V teh razvalinah namreč jreb'vajo ljudje in seveda mnogo manj blagorodni in kdove, če jih človeška družba s svojimi socijalnim! ustanovami in gospodarskimi konferencami sploh prišteva med ljudi. Logično je, po presoji visokorodnih meščanov, da v takšnem gnezdu ne more stanovati nihče, »ki je kaj vreden« Kdo bi se pa naj naselil v teh smrdlj-vih, tesnih luknjah, ki so bile pred stoletji kopa-liščne kabine! In sploh je ves b/lo? strašansko umazan, še svojega psa bi blagorodni meščan ne zapdral v takšne preka-jevalnice. Vrag pa naj vzame tokrat l-ogiko visokorodnih meščanov. Računamo samo 8 suhimi dejstvi. Kvadratura zazidane ploskve tega poslopja meri na oko okrog 150 m*. Poslopje deli po dolžini hodnik na dva krila tako, da so na obeh straneh »sobe«, dolge okroglo po 2.50 m, široke so pa še nekoliko manj. Površina takšne »sobe« ne meri niti 6 m5. Dovolj pa gotovo pove že to, da je v tem poslopju Se nedavno stanovalo 11 družin, zdaj jih je še 8 Večina jih ima samo po eno omenjeno luknjo za spalnico in kuhinjo, ter stanujeta po 2 osebi v 5—6 m* veliki »sobi«. Kaj to pomeni, si lahko mislimo le, če si predočimo, da blagorodni meščan! stanujejo največ v sobah. katerih površina znaša normalno po 16—30 in še več m-, povrh tega pa njih stanovanja niso zvečine le enosobna. Prav mnogo stanovanj je v mestu, ki zavzemajo do 100 m- površine. »^Presrečni« stanovalci Marijinega kopališča pa se niti ne pritožujejo zaradi pretesnih >stanovanJ«. — Le poglejte, 6e se ne bojite! Majhno je, majhno, pa nič zato, samo da bi nas pustili pod streho, a 24. t. m. nas bodo delolirali! pravi suha, postarana ženica, izsušenih lic, trudnih oči. Toda saj spoštovani meščani itak vedo, kakšni so stanovalci te hiše, pred katerimi trepetajo ponoči kljub dvema močnima ob ločnicama, ki svetjta kar skupaj pred Marijinim kopališčem — menda zaradi večje varnosti. In če bi spoštovani meščani blagovolili pogledati v »stanovanje« brlogarja! Videli bi štedilnik, posteljo ln vse drugo pohiStvo vzorno nameščeno v teh »Idealnih« sobah. Stanovalec mora plezati preko štedilnika na posteljo, preko obeh pa k mizi, aLi čez posteljo k štedilniku. Dimnik je za vseh 8 strank uporaben le eden, zato mora biti iz vsakega stanovanja dim izpeljan po pločevinasti cevi skozi okno na prosto. Dim je pa muhast, zato se kadi iz štedilnika po mili volji, po stenah se kar cede saje ln kako je prijetno v takšnem stanovanju, najsi bo pozimi ali poleti — tega si odlični meščani seveda ne morejo misliti. — 16. maja bi se že morali Izseliti — pa kam? Delavci in vdove smo, mnogi pa sploh nimajo niti dela, stalnega sploh ne. In otroci, seveda Eden ima 3, stanuje pa vseh 5 oseb v 12 m* veliki »sobi«. Eno-sobnih stanovanj nI in še kolikor jih je, so draga, da jih ne moremo najeti. Termin so nam podaljšali zdaj že dvakrat, a 24. t. m. končno poteče. Ne pomagajo prošnje, ne solze, o, koMkokrat smo bile na magdstratu! Pravijo ,da smo imeli dovolj časa poiskati si stanovanja Pa, če ni poceni stanovanja! Nič ne rečemo, naj podro bajto, toda nekam bi nas naj spravili vsaj za silo pod streho, saj nismo psi! ObljubIM so nam barako, zdaj pa od nje ne ve nihče nič — samo poberi se iz luknje, kamor veš ln znaš! Nekateri imamo že vse pospravljeno, povezane cule, samo čakamo še, da nas vržejo na cesto. Nihče še ne ve, kam bo šel. Barake bi s! postavili, brez kredita pa tudi tega ne moremo. Nekdo bi moral garantirati za nas, da b! dobil! posojilo. A kdo? Ko pa nihče ne zaupa revežu, posebno še takšnemu ne, ki nima stalnega zaslužka. Tako tožijo vsi po vrsti, ženske sklepajo roke, možje grbančijo čela, ob strani pa stoje bledih lic, lačnih oči, nekam pr«*-plašend otroci. Kaj bo, kaj bo? lega skrb na Človeka od sajastih sten, teh obupanih obrazov dn od razcapanih lačnih otrok. Kaj bo, blagorodni meščani? Ne bomo trkali na vašo krščansko ljubezen do bližnjega, ne bomo se sklicevali na napredek in na pravkar dograjene nebotičnike, ki čakajo, da jih napolnijo visoko spoštovani stanovalci, blagovolite še naprej mirno, brez skrbi spati! Tako pravijo ljudje, ki bf se jih še kamen usmilil, samo ljudje se jih nočejo. Francoska trdnjava bo končno zavzeta, »škandal in sramota« pride pod kramp (tudi stenice), kar je zopet veMk napredek, deložlrance pa lahko vzamejo pod kap lovori v Tivoliju in tudi pod tromo-stovjem bo še pred zimo dovolj prostora. — Razpisane službe. O UZD v Zagrebu raspisuje dve mesti uradnikov knjigovodstvene § stroke kategorije B položaja V, eno mesto uradnika knjigovodstvene stroke kategorije B položaja VI, eno mesto uradnika statistične stroke kategorije B položaja VI, tri mesta uradnikov pisarniške stroke kategorije C položaja VTII in eno mesto sluge kategorije D položaja XI. Prošnje je treba vložiti do 6. avgusta opoldne. — OUZD v Nlšu razpisuje mesto zdravnika za splošno medicino. Prošnje je treba vložiti do 20. avgusta. Občina Rl-©ička, srei som bora ki, razpisuje natečaj za veterinarja Prošnje je treba vlo&ifci do SI. t m. — Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena podšumarja Josip Klimeš pri okrajnem glavarstvu v Srebrnici in Ivan Ahačič pri okrajnem glavarstvu v Kočevju. — V zadružno - knjigovodski tečaj (od S. do 14. avgusta) so »prejeti nastopni: Bizjan Fran, Tržišče, Božič Adalbert, Trbovlje-Vode, čehovin Rudolf, Radmožanci, Dodić Ivan, Crna, Fatur Josip, Dobrova, GajSek Stanko, Senovo, Godici Rudolf, Celje, Grabeljšek Karel, Artiče, Gradišnik Stanko, St. nj, Herbet Pavel, Mokronog, Hrovat Ivo, Ihan, Ii>tihar Alojzij, Krka, Jereb Milan, Rajhenrjurg-, Jesih Adolf, Trbovlje. Kabaj Ljudevit, Cerklje, Koglot Josip; Kruplivnik, KoSmerl Vinko, Zagorje, Misle j Josip, Stara cesta, Lapanje Anton, St. Peter, Lapajne Ivan, Vojnik, Omerzu Karel, Trbovlje, Pergar Viktor, Toplice, Pečar Franc. Rateče, Perko Marija, Jesenice, Petro^ec Ciril, Ljubljana, Pleničar Josip, Zgornja Šiška, Potočnik Adalbert, Zagorje. Razpotnlk Franjo, Griže, Rošker Janko, Sv. Benedikt, Rustja Josip, Artiče, Rutar Ludvik, Zabukovje, Slapšak Dora, Ribnica, Slapšak Julij, Ljubljana, Slokan Filip, Trbovlje, Stravs Karel, Logatec, Tavš Gabrijel, Sv. Anton, Tušar Ivan, So-vodenj, Vovk Viktor, Rakek. Tečaj se prične nepreklicno 3. avgusta. Udeleženci naj se zglase ta dan ob 8. uri na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani. — JUU, sekcija Ljubljana. — Nova lekarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Mag. pharm. g. Josip Gblak je vložil prošnjo za podelitev koncesije za javno lekarno v št. Vidu nad Ljubljano. Banska uprava je odločila, da se nova javna lekarna v št. Vidu ustanovi — Razpust društev. Društvi »Čitalnica v Šmarju pri Jelšah« in »Društvo cestnih in rečnih nadzornikov za Slovenijo v Ljubljani« sta razpuščeni, ker nimata pogojev za pravnj obstoj. — Društvo odvetniških uradnikov In uradnic. V Zagrebu so pokrenili akcijo, da bi se ustanovilo društvo odrvetniških uradnikov in uradnic kraljevine Jugoslavije. Pripravljalni odbor je izdal poziv, v katerem pravi, da številna uradniki in uradnice po odvetniških pisarnah sploh niso organiziranji, torej tudi ne preskrbljeni za starost in za primer bolezni. Ustanovni občni zbor se bo vršil 36. t m. ob 9. dopoldne v beii dvorani Novinarskega doma v Zagrebu. Priglasiti se ie treba akcijskemu odboru in sicer g. I. M a j e r i u v odvetniški pisarni dr. Gavraničiča, JuriŠeva 5, Zagreb. — Vprašanje draginje na naši rivijeri, posebno v Splitu, Se vedno razburja duhove. Hotelirji in kavarnarji so sklicali te dni v Splitu anketo, ki je pokazala, da je to vprašanije zelo kočiljivo. Dočim sc v javnosti vedno boli oglašajo glasovi, da so cene v naših primorskih mestih res pretirane, pravtjo hotelirji in kavamarjii, da imajo celo izgubo. — Preklic dražbe. Dražba občinskega lovišča občine Dragomelt ki bi se morala vršiti 6. avgusta ob 10. uri pri sreskem načelstvu v Kamniku, se ne bo vršila. — Konkurzl In prisilne poravnave. Društvo industrijcev in vele trgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1L do incl. 20. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo prete-čenega leta): otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 3 (1), v savski banovini 8 (4), v vrbaski banovini — (1), v drinski banovini 2 (2), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 5 (2), v moravski banovini 2 (2), v vardarski banovini — (3), BeogTad, Zemun, Pančevo 2 (1). Otvorje-ne prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4 (2), v savski banovini 2 (2), v vrbaski banovini — (1), v primorski banovini 1 (—), v drinski banovini 3 (1), v dunavski banovini 10 (2), v moravski banovini — (1). Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (2), v savski banovini 1 (3), v vrbaski banovini 2 (—), v primorski banovini 2 (1), v drinski banovini 1 (1). v zetski banovini 3 (—), v dunavski banovini — (2), v moravski banovini — (6), v vardarski banovini 2 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (3), v savski banovini 2, v dunavski banovini 7. — Prijave koirj za dirko, ki bo na Kr-krškem polju 2. avgusta, sprejjna g. Anton GEha, posestnik in trgovec v Krškem. Cas za prijave je do 1. avgusta. Po tem roku prispele prijave ne veljajo. Prijavnina za vsakega konja znaša 20 Din. Prgave naj vsebujejo: ime in bivališče gospodarja konja, popis konja, ime, starost, spod, barva. Za konje, ki so že dirkaH, naj se navede, kje in kakšne uspehe so dosegli. — Smrt najstarejšega Primorca. V Dri veni k u so pokopali te dni Andro Šačica, ki je bil star 99 let in 9 mesecev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo leno vreme. Že včeraj ie bilo v dravski banovini lepo, drugod pa še oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skop Iju 26.8, v Splitu 23.4, v Zagrebu 22.6, v Beogradu 21.3, v Ljublfcanl 20.8, v Maribora 20.4, v Sarajevu 13.4. — Vročina je torej povsed popustila in temperatura ie povsod rapidno padla, tako da so noči naravnost hladne. Davi je kazal barometer v Lj.uoiiari; 770.8, temperatura ie znašala 9.4. — Tragična smrt dveh otročičkov. V vasi Rak i tj u pri Mostaru je nastal požar v hiši kmeta Kulića Požar se je razširil tudi na gospodarska poslopja in kmetu se je zadušilo v hlevu tudi nekaj slav Sivine. Ko so pa požar končno pogasili, so našli na pogorišču vsega ožganega Kuli-čevega edinega otročička. O podobni nesreči poročajo iz vasi Jarka blizu Novega Sada V hiši kmeta Jovana Tala je ostal samo triletni otrok, ki se je igral s vžigalicami in zažgal obleko na sebi. V strašnih mukah je nesrečni otrok podlegel opeklinam. _ Zaradi njive dva mrtva. Rodbina Ciči ln Markov ići v Krusevu se že dolgo sovražita dn prepirata zaradi njive. Te dni sta se ponovno sprli, iz prepira je nastal pretep in končno sta obležala na bo-jiaču dva mrtva — Samomor živčno bolne. V torek zjutraj so našH v Mostarju obešeno Mitro Ostlč Iz Karajinoviča. Mitra je odšla zgodaj zjutraj na trg in ko se je vrnila, Je pustila živila v kuhinji, sama je pa odšla v shrambo ln se obesila V smrt jo Je pognala težka živčna bolezen. — HarakirI 66 letnega kmeta. V vasi Klanječka Jezera pri Klanjcu si je hotel v torek končati življenje 66 letni kmet Favao Vutmej. Mož si je štirikrat zasadil oster kuhinjski nož v trebuh in se one-sveščen zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, toda zdravniki imajo malo upanja, da bi ostal pri življenju. Vzrok poskušenega samomora je bil prepir s sorodniki, ki so si že skočili v lase, kdo bo podedoval Vutmejevo premoženje. — Ne more živeti brez njega. V ponedeljek popoldne se je vozil po Savi pri Brodu domačin-inženjer, ki se je zaletel v drugi čoln tako, da sta se oba prevrnila Inženjer pa ne zna plavati in začel se je potapljati. Ljudje so mu prihiteli na pomoč, toda vse je kazalo, da bo utonil. Obupno borbo inženjerja z valovi je opazila neka gospodična, ki je zaklicala, da brez inženjerja ne more živeti in skočila za njim v vodo. Kopalci in čolnarji so potegnili oba iz vode onesveščena. — Zoper mole v obleki Je najboljše sredstvo »TARMOL«, kf se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »Che-motechna«, Ljubljana, Mestni trg 10, na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne. * Tovarna Jos. Relcb sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane —li Na Sv. Petra nasipu podirajo stare barake, ki so stale tik ob obrežnem zidov-ju več let, mestna občina jih je uporab-feJa za skladišče orodja, okovja in drugega žetezja. Ako hočejo obrežje končno urediti, zravnati ter napraviti pravilen padec nad ziidovjem, so jim barake napoti, pa tudi sicer ne spadajo barake v sredo mesta, že po gradbenem redu ne, da o drugih razlogih niti ne govorimo. Te barake so baje postavi-Ii pred desetimi leti. ko so tam regulirali Ljubljanico, pozneje jdh pa niso podrli in tako so ostale do danes. V eni je stanoval tudi, poleg orodja, neki čevtfar z ženo in s petimi otroci celrh deset Tet. Nedavno so podrli prvo barako, včeraj pa drugo, v kateri je stanoval omenjeni čevljar, kG se je začasno naselil v zadnji baraki, ki še čaka pod gostilno »pri fa j mostni«. Mož bo baje ostal v tej baraki nekaj dni, dokler ne postavijo nove ob Vrazovem trgu, kjer ga bodo vzeli poleg orodja pod streho, da bo novo skladišče imelo tudi čuvaja. Mož pravi, da so biti njegovi otroci vedno zdravi kljub temu, da so stanovali v baraki od prvih svojih dni m čeprav so vedno dihali z Ljubljanico parmumiran zrak. Ljudje pač po vsej sili žive. -^li Telefonsko omrežje se širi. Te dni napeljujejo telefonske žice rudi po Blei-weisovi cesti v hišo Korsikovih dedičev. Aiko bi bik) vsem prosilcem ustreženo, bi bilia kapaoiteta avtomatične telefonske centrale že izčrpana. Ker je telefon visoko aktiven, bi bilo vsefcako tudi v državnem Interesu, da se z njim potsreže vsem re-flektantom. —4] Z naših cest m uUc. Vse ceste, na katerih je Živahen vozovni promet, pa niso tlakovane, se morajo ve&erat v letu posuti. V zadnjem času so spet posuli z drobnim gJadkim gramozom Zaloško cesto, Poljansko cesto od Arnbroževga trga naprej ter del Tržaške ceste. Ta je izmed vseh najbolj razdrta zaradi težkih avtobusov, ki po njej dan na dan drvHo. V Gradišču delajo prehod iz granitnih kock čez Gregorčičeve ulico. Z enakimi kockami tlakujejo del Rimske ceste med Mundovo in Goruponiio naših malčkov. ZbiraPišče ln odhod z avtobusom izored eostilne Novak na Borštnikovem trcu oziroma na Rimski cesti v nedelio 36. t m. ob 9. zjutraj. —li Ples v hotelu Tivoli danes zvečer. Jazz - kapela. 364n —H Konj se je splašU davi nekemu iz-voščku iz trnovskega predmestja. Pridir-jal je ob pol 8. brez voznika po Rimski cesti proti Tržaški cesti do tobačne tovarne, kjer ga je voz, ki je imel zlomljeni obe ojnic pognal na hodnik. Tam mu je izpodrinilo in je padel. Konj ni poškodovan, pač pa kočila, čeprav ne močno. Zlomljeni sta obe ojnici, precej zmečkani sta obe svetiUjk: m z enega kolesa ie zdrknil gumijev obroč. Na vozu ie bilo v vreči nekaj stek'enic. star plašč in Ženska torbica. Izvošček konja še ni imel dolgo in pravijo, da je pri menjavi slabo zadel, ko mu take igra. Prav pred kratkim si je baje izvošč-kov zet ob nepriliki s tem konjem zlomil roko. Tako je pač pri zamer«avi konj, g!>e-de katerih ni dane dovolj možnosti za presoja njihovih lastnosti. OUZD v juniju OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke z«a mesec junij. Vseh zavarovanih članov je bilo 98.381, (— 4844), od teh moških 57.191 (— 3641), žensk 31.190 (—1192). Bolnikov je bik) 2397 (—159), od teh moških 1291 (—164), žensk 1106 (+5). Odstotek bolnikov je znašal pri moških 20.97 (+0.12), pri ženskah 20.01 (+0.15), skupaj 2.44 (—0.04). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 29.97 (+0.12), pri ženskah 20.31 (—0.59). skupaj 25.81 (—0.13). Celokupna zavarovana dnevna mezda je pa znašala pri moških 2,013.920 Din (—100.168.40), pri ženskah 624.106.40 (_42.S70.40), skupaj 2,638.026.40 (—143.038.80). številke v oklepajih pomenijo prirast odnosno padec od junija 1930 do junija 1931. Povprečno število zavarovanih delavcev je bilo v juniju 1931 za —4.833 manjše nego v juniju 1930. Padec članstva je bii v maju nekoliko manjai ln sicer —5.116. Zmanjševanje padca članov pa ne pomeni še zboljšanja oziroma omilje-nja gospodarske krize, kvečjemu stabiliziranje gospodarske krize na gotovem ni-veau. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se je začela gospodarska kriza čutiti meseca junija 1930, ko članstvo OUZD-a v prvič ni doseglo pričakovane (računske) viaine, kakor prejšnje mesece. Zdravstvene razmere članov so bile v juniju 1931 približno iste kot v juniju 1930. Število bolnikov je sicer absolutno padlo za —159 oseb radi manjšega članstva, toda odstotek bolnikov (vštevši porodnice) je ostal skoraj nespremenjen, namreč 2.44% napram 2.48% v juniju 1930. Interesantno ln važno je dejstvo, da so ostale zdravstvene razmere samo v celoti približno nespremenjene. V detajlih so se pa bistveno spremenile. Odstotek moškh bolnikov je padel za —0.13%, dočim je odstotek ženskih bolnikov (vštevši porodnice) narastel za + 0.15%. Ker se ta pojav opaža že več mesecev, bo moral OUZD poiskati vsroke, zakaj odstotek ženskih bolnikov narašča, dočim odstotek moški- bolnikov pada. Prirast >+< oziroma padec >—< odstotka bolnikov mesec: moški: ženske: april — 0.01% + 0.19% maj — 0^ž% + 0.11« Junij — 0.13% + 0.16% Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, se je v juniju pri moških povečala za Din -(-0.12, dočim je pri ženska- padla za Din —0.5©. Padec zav. mezde ženskih je deloma posledica zmanjševanja taktičnega zaslužka, deloma pa todi posledica kategoriaaelje služkinj, natakaric Itd. Padec celokupno dnevne zav. mezde znaša Din —143.0*8.SO, bolniški prIspevM OUZD-a ao te radi tega znižali od lanskega leta dnevno za ca Din —9.000.— ali mesečno prlblfltno sa ^milijona. Ta man ko prispevkov, ki traja ie cel čas gospodarske krise, povzroča OUZD velike težko&s. Izlet avtomobilistov na Vršič Poročali smo že, da priredi tukajšnji Avtoklub v nedeljo 26. t m. celodnevni izlet na Vršič. Ob tej priliki je bila nameravana tudi blagoslovitev vozil, ker je ravno dan preje praznik sv. Krištofa, ki je, kakor v inozemstvu, tudi pri nas zaščitnik avtomobilistov. Zaradi nepredvidenih zaprek pa se ta mala slovesnost na čast sv. Krištofa ne more opraviti na samem Vršiču, oziroma med izletom, temveč se bo vršila pred odhodom iz Ljubljane in sicer maLo po 8. pred cerkvijo sv. Krištofa na Dunajski cesti, kjer bo opravil opraviilo posvetitve preč. g. pater Kazimir Zakrajšek. V to svrno vabi ljubljanski Avtoklub vse 3vode člane, da se po možnosti pred odhodom zbero pred cerkvijo sv. Krištofa ob Dunajski cesti v koloni. Najprej izrnoVi g. pater blagoslovitveno molitev, na kar se začno avtomobil drug za drugim pomikati proti cerkvi, kjer duhovnik vsakega posebej pokropi in pokadi, kar bo trajalo približno četrt ure. Po blagoslovitvi se odpeljejo iztetniilri v poljubnem redu na Vršič Avtomobifcsti se lahko udeleže tudi maše, ki se bo vršila istotam ob pofl 8. uri. V tajništvu kluba ao na razpolago posebne plakete z ISoom sv. Krištofa, oziroma jdh dobe avtomobiiisti na željo tudi pred Magostovorn na Ven mesta. Cena plaketam le oo kakovosti od 50 Din dalje. Avtomobilisti, ki se nameravajo udeležiti izleta, so ponovno naprošeui, da zaradi pravočasne oskrbe Erjavčeve koče na Vrfiču s potrebnimi okrepciK Javijo svojo udeležbo tajništvu kluba najkasneje do petka do 18. Ker ie izlet povsem neobvezen, je dano tudi vsakomur na prosto, da si po svoji voloi prmese živila s seboj, kakor že omenjeno, pa bo za ista poskrbljeno tudi v koči sami. CEede na slična romanja na čast patrona avtomobilstov sv. Krištofa, te jih vsako Leto prirejata v velikem obsegu inozemski WuW, sc Je nadejati, da se bodo tudi naši arvtotnotrifoti odzvati v velikem ftevtta po- vabilu svojega kluba ter pohiteli na Vršič, ki j«im tudi sicer nudi mnogo pokrajinske lepote, obenem pa j.e dana s tem tudi prilika, da člani lduba še bola poglobe medsebojne vezi. — Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo, 26. t m se vrši v Vedakih Laščah svečana proslava lOObetnice rojstva Frana Levstika, pesnika in narodnega probuditelja ter soustanovitelja »Južnega Sokola«. Ker je ta svečanost tudi izredne važnosti za so-kolstvo, je župna uprava sklenila, da se udeležimo te proslave korporativno z društvenima prapori. Vabimo torej članstvo vseh društev naše župe, predvsem pa članstvo nase sokolske Ljubljane in okolice ter ribnisTce doline, da se udeleži proslave v čim večjem številu v kroju. Vožnja četrtinska. Odhod iSLO VENSKI NAROD«, dne 23. juMja 1931 ^tev 164 Orejn 78 Skrivnostni jezdec Roman. — O tem mi je zelo težko govoriti, dragi moj. Vi ste bil vedno pofaii nad, vedno pripravljeni misliti samo najboljše... Toda Jack je ravnal z menoj žilo grdo, skoraj brutalno. Pije dan za dnem, zdaj manj, zdaj zopet več. In pijančevanje ga izpremeni. Njegov oče strašno trpi; sam noče govoriti o t srn, jaz pa slutim, da se boji Mržajočih se dogodkov... Jack me ie silH, naj se takoj poročim z njim. Poročiti se je ho-td še istega dne, ko se je vrnil iz Krem: mjinga. Fant komaj čaka, da zapusti Whrte SMdes. Človek bi misKl, da mu gore tfla pod nogami. Tudi to oče ve in skrbi ga. Seveda sam se odločno uprla. Prisotnost tega dražestnega, ljubkega in živahnega dekleta, naokrog pa zlati sotočni žarki, vse to n močno vpitvalo na lovčevo srce. Bilo je, kakor da se je vse lepo, vse svetlo nenadoma pogreznilo v temo. Potem se j t lovca zazdelo, da stoji sam v mračni hiši in ta naša je bfla njegovo lastno srce, ki prisluškoval je prihodu usodnega sla, čigar koraki so zamolklo odmevali po stopnicah, čigar roka je počasi pritiskala *a kljuko in čigar siva postava je prestopala prag. — Kaj vam Jaok še ni povedal, da si je ženitev izbil iz glave? — Izbil rz glave?... Kaj š^! Kaj ▼am pa pride na misei? — Kad vam ni povedal, da vas prepušča VVilsonu Mooru? — Ben, menda ste zmorete! — je vzkliknila Columbina. — Cujt2, Gollie! — je dejal presenečeno. — Vse vam moram povedati. — In začel ji je praviti o svojem spopadu z banditi m o pogovoru s farmarje vim sinom. Pravil ji je, kako hudo se ja fant bal in kako mu je svečano prisegal, da se odpoveduje Collie. Columbina ga je vsa presenečena poslušala. Ko je končaj svoje pripovedovanje, je vzkliknila v globokem zaničevanju: — Svečari e obljube! Kaj so Jacku BeHoundsn obljube ali prisege? Zaman so bile vse vaše besede. Ta podlež — ta lažnjivec! — A! — VVade je zrl topo pred se, kot da vidi daleč tam nekje nekaj nepričakovanega in ne razveseljivega. Potem je pa krenil zamišljeno na verando. — Kam pa, Ben? — je vprašala Columbina začudeno in stopila za njim. VVade ni odgovoril. Bližal se je zaprtim vratom družinske sobe. — Ben! — je zaklicala Columbina za njim. Toda VVade ni imel nobenega odgovora za njo — da, celo nobene misli več. Ne da bi potrkal je energično pritisnil na kljuko, cdprl vrata, vstopil in zaprl vrata za seboj. Rell Bol ounds je stal s hrbtom proti vehkemu karmu temu Kaminu, mračna m globoko zamiš.jena postava, po vseh znakih sodeč pripravi ena na ta mučni obisk. — No. kaj bi iad? — je vprašal osorno. Čun je pogleda* lovcu v obraz, je začutil, da se bliža katastrofa. _Menim, da bi ra4 piokJeto mnogo od vas, Beitounds, — je odgovoril Waae. — Prosil hi p* v*s, da poskrbite, da naju ne bo nihće metil. _ Zapahnite vrata. VVade je potisnil zapah naprej, potem je pa odložil klobuk in si obrisal potno čelo. — Me smatrate za svojega sovražnika? — je vprašal farmarja. — Odkriio rečeno, VVade, ne poznam prav nobenega razloga, da bi bili moj sovražnik, — je odgovoril Bel-lojnds. — Toda čudno se mi zdi, da mi m nič kaj prav pri srcu. Ne zato, ker moram zagovarjati svojega sina. Je Še nekaj drugega. Prav čuden občutek imam; in prvič sem ga imel, ko ste mri pravili zgodbo o prepiru v Chinni-sonu. — Človek svoji usodi ne uide, Bel-lounds. In usoda je hotela, da vam moram povedati še mnogo hujšo zgodbo. — Oho, morda vas bom poslušal, morda pa tudi ne. Zadnje čase sem se odvadil obetati karkoli. — AH hočete Cotlis prisiliti, da se omoži? — Saj je sama pripravljena na to. — Saj dobro veste, da to ni res. Collie je pripravljena žrtvovati ljubezen, čast in celo življenje, samo da izpolni svojo dolžnost. Stari farmar je zardel m v njegovih očeh je zaplapoia! duh davno minulih dni. — Predaleč bi utegnili zaiti, VVade! — je dejal svareče. — Vaše dobro srce visoko cenim. Toda pozabiti ne smete, da je to izključno moja stvar. Nobene pravice nimate vmešavati se v moje zadeve. Da, opozoriti vas moram, da ste se že itak več kot preveč vmešavali. In prepričan sem, da bi bila Collie že davno omožena z mojim sinom, če bi ne bilo vas. — A. Saj baš zato hvalim usodo, da me je privedla v VVhite Slides. Bel-lounds, vaša velika napaka je v tem, da mislite, da je vaš sin dovolj dober za to dekle. In tudi glede mene se temeljito motite. Da, priznam, da sem se vmešal v to zadevo, toda verjemite mi, da sem imel pravico do tega. — Čudovite reči mi pripovedujete, VVade, toda pripravljen sem marsikaj oprostiti vam. — To mi potrebno. Vse, kar sem trdil, lahko dokažem ... Najprej bi vas pa vprašal — in če vas bo to vprašanje bolelo, rrri bo žal — zakaj ne privoščite Collie vsaj malo one velike rju-bezni, ki jo izkazmjete temu ničvred-nežu, temu Jacku-Neotesancu? BeHounds je stisnil pesti. Ogorčenje je odsevalo iz njegovih oči. V lovcu je naenkrat spoznal zagrizenega sovražnika svojih nad in načrtov glede sina in svojega pretiranega ponosa. — Bog mi je priča, VVade... — Le mirno, BeHounds, lahko vas prisilim preklicati nepremišljeno besedo, — ga je prekinil VVade. — Zdaj se pravi mož proti možu. In motite se, če mislite, da se vas bojim. Ste razumeli? Sestro ustrelila iz sočutja Senzacionalna ]e pred pariško poroto — Ali Iz sočutja dovoljen ? Iz Pariza poročajo, da se bo vršila te dni pred poroto zanimiva obravnava proti Konstanci Bourentier, obtoženi delikta, kakršnih je malo. Porotno sodišče bo moralo indirektno odgovoriti na pereče vprašanje, ali ima človek pravico vzeti drugemu človeku življenje, četudi ga vodi samo sočutje m želja rešiti ljubljenega človeka strašnih muk. To vprašanje zelo zanima tudi pravnike. Na policijski komesarijat v Ouartier de la Madelaine v Parizu je prihitela nekega dne 351etna dama in povedala vsa preplašena, da je ustrelila svojo sestro. Komisar je prvi hip pomislil, da ima pred seboj umobolno žensko, toda mirni in pametni odgovori na njegova vprašanja so ga prepričali, da se moti. Dama je povedala, kje stanuje in ko je prišla policija tja, so našli v naslanjaču mrtvo Hildo Bourentier. Njena sestra je povedala, kako je Hildo •ustrelila. V januarju se je vrnila moja sestra iz bolnice, kjer se je 21 tednov zaman lečila, je pravila Konstanca. Zdravnik je izjavil, da je njena bolezen neozdravljiva, da pa bo morala še več let živeti in njene bolečine bodo vedno hujše. Sestra je dobro vedela, da ji ni pomoči in da bo morala še nekaj let v strašnih mukah čakati smrti. Zato me je opetovano lepo prosila, naj ji trpljenje prikrajšam. Dolgo se nisem dala pregovorita, končno sem se je pa le usmilila. Za zadnje prihranke sem kupila revolver. Sestra je ta čas napisala pismo, v katerem izrecno ugotavlja, da me je lepo prosila, naj jo ustrelim. Bila je torej njena vroča želja umreti in rešiti se strašnih muk, ki bi jo sicer čakale »Streljaj, toda meri dobro!« Zadnjič sva se solznih oči objeli in poljubili. Končno mi je sestra z drhtečim glasom zašepetala: »Zdaj pa streljaj, toda meri dobro!« Ustrelila sem, krogla je sicer zadela, toda sestra je odkimala z glavo, češ, da nisem dobro merilu. Tudi po drugem strelu moja nesrečna sestra še ni bila mrtva. Šele tretja krogla ji je pretrgala nit življenja. Vsa objokana je Konstanca za hip obmolknila, potem je pa nadaljevala: »Ah da, ustrelila sem sestro, ki sem jo imela zek) rada, pa vendar mi nd žal. Veseli me, da sem jo rešila strašnih muk in da je umrla z zavestjo, da sem uslišala njeno prošnjo. Storite z menoj, kar hočete, moje življenje je itak izgubilo zame vsako vrednost.« Pariška javnost se zelo zanima za izid porotne obravnave. Javno mnenje je odločno na strani obtoženke, vendar se pa utegne zgoditi, da bo obsojena. Paragraf je Dač samo paragraf in Če med porotnirci ne bo uvidevnih mož, ki se bodo zavedali kako težko je bilo ob-tožeuk: ustreliti lastno sestro, bo Konstanca Bourentier za svojo veliko žrtev še kaznovana. Trgovec ali politik? V Ameriki se že pripravljajo na volitve novega prezidenta. Geslo volitev bo: Trgovec ali politik? Ameriška politika je začela zlasti po zadnjih parlamentarnih volitvah označevati politike kot ljudi, ki se bolje zanimajo za trgovino in nasprotno. Tudi v Ameriki so ljudje poklicnih politikov že siti. Najprej so jim prinesli razočaranje ona, potem pa trgovci in za njimi zopet politiki. Zato se že sedaj pozna, da pojde pri prihodnjih voHtvah prezidenta v prvi vrsti za vprašanje, ali naj stoji na čelu Zedinjenih držav trgovec aH politik. Ko je prevzemal sedanji prezident Hoover 1. 19(28. svoje posle, so naglaša-li tudi v njegovi stranki, da prezident ni politik, temveč trgovec in sicer velikega mednarodnega formata. Hoover je pa imel tudi bogate politične izkušnje. Vendar so mu pa mnogi nasprotovali, ker so Čutili, da v političnem sedlu ne sedi tako trdno. Njegovi pristaši so pa povzdigovali baš njegove trgovske sposobnosti. Tako je bilo v republikanski stranki. Zdaj pa prevladuje to nazaranje tudi v demokratska stranka, ki jo predstavlja guverner newyorške države Franklin Roosevelt in znani Owen Young, ki doslej še ni javno nastopal, d?i bi si priboril odlično mesto v javnosti. Lauri-Volpi v Italiji odklonjen Slavni italijanski tenorist Giacomo Lauri-Volpi je doživel doma neprijetno presenečenje, da so ga radi pretiranih zahtev odklonili. Italijanska operna zveza ga je hotela pridobiti za zimsko sezono in pogodba je bila v načelu že sklenjena. Tenorist je pa poslal zvezi svoj osnutek pogodbe in to mu je zaprlo vrata na italijanske odre. Lauri-Volpi zahteva za vsak nastop 20.000 lir, poleg tega pa naj bi bd! oproščen vseh davkov in javnih dajatev. 2e vnaprej odklanja sodelovanje na kakršnihkoli dobrodelnih prireditvah. Pred vsakim nastopom naj bi bili po dotičnem mestu nalepljeni letaki, ki bi opozarjali ljudi na slavnega tenorista. Poleg tega naj bi izšli v vseh listih članki, v katerih bi bilo kategorično povedano, da je Lauri-Volpi najboljši tenorist sveta. Pevec si pridržuje pravico nastopati v slogu, ki mu je prinesel na svetovnih odrih največjo slavo. Repertoar opernih predstav bi moral bita sestavljen v sporazumu z njim, on bi pa imel pravico določiti, s katero opero se prične in s katero konča. Noben drug igralec ne sme med njegovim bivanjem v Rimu peti njegove vloge. Lauri-Volpi si pridržuje pravico odpovedati svoj nastop pet minut pred začetkom predstave. Med njegovim gostovanjem v Rimu bi moral prinesti vsak list vsaj eno njegovo sliko, na vseh lepakih bi pa morala bki njegova slika vedno zgoraj. Poleg stalne proste vstopnice je zahteval za svojo ženo za vsako predstavo za 1000 lir prostih vstopnic. Za prenos po radiu je zahteval še poseben honorar. Poleg tega bi mu moralo gledališče jamčiti za učinkovito zaščito pred javno kritiko. V osnutku pogodbe je rečeno, da daje vsaka najmanjša kršitev pevcu pravico pogodbo odpovedati. Na koncu sezone bi pa lahko objavljal tenorisiov impresario v listih članke na račun operne zveze, v katerih bi poveličeval tenoristove uspehe in naglašal dobiček, ki ga je imelo gledališče. Italijanska operna zveza se je tenoristu lepo zahvalila in mu sporočila, da teh pogojev ne more sprejeti. S prokletstvom nad kobilice Zgodnji srednji vek znanosti ni bil naklonjen, kajti menihi so se zadovoljevali samo s tem, da so v starih per-gameinih skrite modrosti lepo prepisovali in širili naprej. Cerkev je bila znanosti sovražna. Ce je zadela kmetovalce elementarna nezgoda v obliki kobilic, mušic ali gosenic, je bilo treba poklicati na pomoč svetnike. Tudi nemški srednji vek se je zatekal v takih primerih po pomoč k bogu odnosno cerkvi. V letih 1336—1338 so prihrumeli ogromni roji kobilic na Češko, Poljsko, Avstrijo in Nemčijo tako, da so ljudje mislili, da se bliža konec sveta. Ker si niso znali pomagati drugače, so naperili proti nadležni golazni proces in župnik v Kalternu je kobilice s prižnice svečano proklel. Leta 1481 je proklel škof v Graubundenu vse ruja-ve hrošče in jih poslal v pregnanstvo v dolino daleč za mestom, kamor ni nikoli posijalo solnce. Podobna žalostna usoda je zadela gosenice v Bernu in heidelberška univerza je obsodbo potrdila. Pa tudi v novejšem času so bile take gorostasnosti mogoče. Papež Benedikt XIII. je proklel kobilice, ki so pokončavale poljske pridelke v okolici Rima, in zapovedal jim je, naj poskačejo v morje. Ifajbo^še, naprajiiejSe. zato Električne instalacije za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ter instalacije telefonskih central, hišnih zvoncev in signalnih naprav. — Elektrotehniška delavnica za popravila. Strokovno in solidno delo! Telefon st. 2003, IVAN BOGATAJ oblastveno koncesijonirano elektrotehnično podjetje Ljubljana KONGRESNI TRG ŠT. 19, poleg nunske cerkve, Izjemno nizke efene! Postne hranilnice račun št, 12.619. Trgovina ln tovarniška zaloga instalacijskega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, li-kalnikov, kuhalnikov, modernih lestencev m svetiljk ter telefonskih aparatov in varovalk. V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc dr« Iv« Matko: Proti tuberkulozni dlspenzar v službi socialno-higijenske borbe proti jetikl kot ljudski in kužni bolezni« Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, ftelenburgova ulica Ste v. ?. >mMali ogla si < Vsaka bcmeda SO pw« Plača mo lahko tuđi v ta odgovor znamko I - Na vpraianjo brca *mmmm» nđgoamriomo- — Najmanjši ojfla* Ote VEC PLESKARSKIH POMOČNIKOV dobro kvalificiranih, TAKOJ SPREJMEM. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2121 VILO KUPIM na lepem kraju. Ponudbe na upravo lista pod »200.000«. 2122 manjši lokal v centru mesta za čedno trgovino iščem. — Ponudbe na upravo pod »Poto«. 2113 LEPO STANOVANJE 3 sob, kuhinje in pritiklin, na najlepši cesti, oddam za 1500 Din. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stanovanje 1500«. 2110 STROJEPISNI POUK med počitnicami se vrsi vsak dan od 6.—9. ure zvečer. — Začetek 4. avgusta. — Vpisovanje L avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji sa začetnike in izvežbance. — Učna ura Din 4.—. — Christo-rov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/L 2090 DVE NJIVI OVSA je naprodaj. Kamniška ulica, vila Ložar, Ljubljana VH. 2120 iiSHBHElElElEEI MODROCE vrhne la afrik, močno blago a Din 24C— zložljive postelje, posteljne odeje, zimo ln blago za preobleko pohištva najceneje kupite prt Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg St. 2 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.* prve svetovne fabrikate: sendorfer, Steinway, Fbrster, Petrof, Holzl, Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni Izvedenec ln bivSi učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg S. Najcenejša posojevalnica. Elitni Kino Matica Samo Se danes ob 4»* Vi 8. in 9% zvečer RICHARD TAUBER poje v čarobni opereti H Godba: LE H AR Znižane letne cene! OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO STEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika Izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0. d. podružnico Ugljanu Telefon Stcv. 90—20. Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lom bar dira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta štev. si (Hiša Zidarjevih dedičev) OUama podružnica: ZAGREB 384 Sprejema hranilne vloge z aH brez odpovedi. Otvarja tekoč« m Uro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poStne hranilnice Štev. 14.003. Podružnica: Sarajevo Kupuje ln prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. 97108^ 039 P^^Y