90. številka. Trst, v petek 20. aprila 1900 Tečaj XXV „Edinost'1 rt. mi* enarat n» d a it. razun nedelj iu [iraznikoi. ob uri zvećer. Varo^iiiit* : Vja. celo leto ........ 24 kron za pol leta.........12 _ uk eerrt leta........ « ca en niesec........ '2 kroni Naročnino je ulaćevati tiMi>rt-j. hh-rofbf br»»f prun^ffl* nHrofttiin1 «»» iiiifuni t P OfT* Po tol>akan>:ih v Trstu se prodajejo |K»-- n me z ne številke j»o 1» -totink nvć.i: izven Trsta j>a po 8 «totink 4 nvč.) Teiefou At%. *7ok česar nam v zlasti iz Kranjske prihajajo očitanja, da nismo ni krop ni voda, tla srno »jokavi« - -zlasti to očitanje zveni tako, kakor da bi očitali potapljajočemu se zakaj da kliče na jh>-moč — in da smo — lire z načela!! Urez načela! To bi bila res huda za-tožba, ki bi morala naš list spraviti ob ves ugled, ako . .. Da, tukaj prihaja tisti usodni rako«: ako bi mi tržaški Slovenci.v sedanjih časih res ne imeli prav nobene druge skrbi in nobene tirale dolžnosti, nego da pomagamo izvojevati boj med liberalnim in klerikalnim načelom! ! Ta pomislek mora biti voditeljem tržaških Slovencev odločilen za uravnavo njih taktike!! Jn je tudi res odločilen. Možje, ki vodijo politično društvo *Kdinost«, se zavedajo svoje velike odgovornosti in baš radi tega se zavedajo tudi, kolik zločin bi bil boj »za načela«, dokler nismo srečno iz vojevali l>oj za narodnosti To je moment, katerega nočejo umeti na Kranjskem, tu je razlika med našim in njih |K>loženjem : med njimi se bije borba med dvema načeloma — seveda bi se mogli vprašati, da-li je absolutno potreben ravno takov način l>orbe, o katerem \>\ si mi ne upali trditi, da je dostojen vzvišenih načel — t u n a tržaškem ozemlju pa bijemo b o j med dvema n a r o d n o-s t i m a. Menda bi bilo odveč — odveč vsaj za razsodne ljudi —, ako bi hoteli pripovedovati, kateremu boju gre prednost že |»o naravi. Kaj bi rekli o človeku, ki si je kupil prostor, da si sezida hišo, a bi začel zidanje s tem, da bi na stavbišče jel dovajati mesto kamenja — inobilje ?! Ali bi se mu ne smejal ves svet in ali ne bi sodil, da se možu meša v glavi?! Najjednostavneja logika pravi torej, da pred bojem za načela mora biti izvojevan boj za narodnost! Mi smo tu lahko klerikalni in liberalni Slovenci, ali v jednem moramo biti jedini: v sklepu namreč, da hočemo ostati Slovenci !! A tu že čujemo tisti znani prigovor: Saj to hočemo vsi v resnici, saj radi tega, če je kdo za liberalno ali klerikalno načelo, se ni nehal biti Slovenec! To se vse lepo govori in lepo čuje, ali v praksi je to drugače: tam, kjer je narodnost v taki eminentni nevarnosti, kakor je tu pri nas, ne zadošča, da smo vsi jedini le v prepričanju, da smo Slovenci, in v sklepu, da hočemo ostati Slovenci, ampak mi moramo to svojo voljo kazati tudi v dejanju, v skupnem nastopanju in v zložnem delu, da si ustvarimo jamstvo, da bomo tudi res mogli ostati Slovenci!! Iz tega pa sledi apodiktično, da moramo potiskati v stran vse, kar bi moglo ovirati takov skupen lx>j za ono, česar si želimo vsi: za ekzistenco! Ali z drugimi besedami : v boju za nart»dnost so premise in cilji povsem drugačni, nego v boju za načela, zato j mora biti tudi taktika in način !>oja povsem drugačen ! Ali vredno je, da si malce ogledamo ono, kar se nam očita od različnih strani in kar je baje krivo na naših nevspehih. Jednim se zdi, da je temu kriv naš hiperklcr ikalizem: drugi menijo, da le versko načelo nas more rešiti; tretji nam očitajo, da premalo skrbimo za gospodarsko organizacijo. Prvi dve očitanji sti klasični zato, ker je jedno dijamcntralno nasprotno drugemu, ker jedno ubija drugo. No, oglejmo si vendar malce naš »hiper-; klerikalizem«. Ali da pridemo na jasno glede tega namišljenega hiperklerikali/.ma, moramo priti na Jasno, kaj kdo vidi in česa išče v pojmu klerikalizma! Ako je klerikalec vsakdo, ki liberalno mišljenje identifikuje z odklanjanjem najblažjega in najsvetejega čuta: verskega čuta; ako je kdo klerikalec, ker ne odreka spoštovanja stanu duhovskemu in ne odklanja duhovnika kakor soboritelja v javnem življenju za blaginjo naroda: potem smo mi res klerikalci iu za narodno stvar v teh krajih je prava sreča, da smo taki klerikalci ! Klerikalci pa v istem zmisln, ki se nam podtika, — v zmislu namreč, da se slepo pokorimo zapovedim duhovnikov tudi v po-j proti nam, ali temu ne bo oporekal niti g. svetnih stvareh — nismo in ne bomo nikdar !j župnik sam, daje v tesnih in prijatelj-Kakor priznavamo duhovniku vse pravice dr-j s k i h dotikah z gospodo na magistratu in da žavljana, — in v tem se kaže nas resnični j že leta in leta, zistematično, In na vse nu-liberalizem — tako pa pridržujemo sebi ne- ' čine dela na to, da bi v Skednju slabil na-omejeno pravico kritike o delovanju duhov-I rodni čut in oviral delovanje naših narodnih nika v javnem življenju! In to pravico vršimo ; društev !! A kdo nam je v Kojanu, kdo v tudi dan za dnem, kadar-koli in kjer-koli sv. Križu, ali naravnost nasproten, ali pa vidimo, da je duhovnik - posamični k ali pa; vsaj povsem indiferenten za narodne borbe cerkvena oblast grešila proti koristi naroda! i okoličanov ? Na to adreso naj se obrnejo In značilno je za naše razmere, da od strani spočitovalci, tam naj gledajo, da kaj dose-naše narodne duhovščine ne čujemo nikoli žejo! Na nas pa lahko računajo, da bomo prigovorov proti temu. vsikdar sodelovali na širjenju krščanskih Hiperklerikalni da smo in ta hiperkle- načel ! rikalizem da je kriv, da ne napredujemo in da so zadnje volitve »neugodno« izpale ! Mi pa imamo dokaz proti temu, ki izdaje več, Se par besed na očitanje pomanjkanja gospodarske organizacije. Da je tu še mnogo in nujnega dela, v tem soglašamo vsi. Isto- nego vse zatožbe! Poglejte v našo maso, tako soglašamo vsi, da je dobra gospodarska zlasti v mestu, kako smo si jo vzgojili. Se- organizacija mogočno jamstvo za narodni ob-veda govorimo o tisti masi, ki je res naša,: stanek in da taka organizacija usposoblja res narodna! Na to maso smemo biti mi po-j narod za vspešne politične in narodne borbe, nosni. Nikjer na Slovenskem je morda ni Ali naj se ne prezira, da so v zadnjih letih mase, ki bi imela kraj vsega svojega inten- tržaški in okoličanski Slovenci ravno v tem zivnega verskega čuta toliko odkritosti v mi- pogledu razmerno pridno delali, o čemer šljenju, samostojnosti v nastopanju in tudi pričajo: naši delavski društvi, naša posojil-odloČnosti, — ako treba — v odporu proti cer- niča, naša kmetijska družba, podružnice te kveni oblast, kakor je najdete n. pr. mej | družbe, zavarovalnice za govejo živino in našimi priprostimi poštenjaki v okrožju sv. cela vrsta gospoda rsk i h, konsumnih in sličnih Jakoba, kadar vidijo, da se naši narodnosti društev po okolici. In da se bo ta orgaui-krivica godi! Tu vam je mož, pobožnih mož, zacija popolnjevala bolj in bolj iu čim hitreje, ki se členi raznih bratovščin in pobožnih v ta namen vabimo na zložno delo vse ro-družb, pa da bi jih videli, kako nastopajo j doljube — tudi one, ki so do sedaj vse svoje proti župniku in kako govore pred škofom, sodelovanje omejevali na očitanja sedanjemu nko treba !! Ta hiperklerikalizem tržaški je ' vodstvu tržaških Slovencev. res posebne vrste. Onim, ki nam očitajo pomanjkanje verskega načela, bi lahko odgovorili s tem, kar nam je neki duhovnik - poštenjak odkrito pri-j poznal ob neki priliki : Kar se je zadnja leta i z u naj cerkve zgodilo za ohranitev mo- Zaključni članek prihodnjič. Politični pregled. TRST, 20. aprila 1900. Is deželnih zborov. V deželnem ržtle in verskega čuta med tržaškimi Slovenci,j zboru Češkem so včeraj nadaljevali raz-I se je zgodilo skoro izključno le od s t r a n i j j)raVo o predlogu posl. Kaftana glede prodaje posvetnjakov! premoga iz čeških rudnikov. Po daljši debati In z ozirom na špecijalno očitanje, da so razpravo odložili za jutri. | Brno I. okraj izgubili, ker nismo delali za V deželnem zboru M o r a v s k e m so bili ! utrjenje verskega načela, bi vprašali mi: k^o | včeraj burni prizori ker je v razpravi o šol- je v prvi vrsti poklican, da skrbi in dela za utrjenje verskega čuta? Mar ne duhovniki, župniki?! Ali nima baš župnik v Skednju velik del krivde na svoji strani, da seje vpliv Banellijev tako utrdil?! Ne pravimo, da je o zadnji volitvi direktno agitiral skem proračunu izjavil poročevalec, da ne uvideva potrebe češke realke v Olumucu. Ćeški poslanci so izrazili svojo nevoljo s tem, da so zahtevali in dosegli štiri glasovanja po imenih. Na razpravi o proračunu za ijudske šole so se ponavljali taki burni prizori. p o n \j i T K K 25 1 Moja prijateljica. Piše Kopriv«. l*ilej št. S4.) — To je prozaično ! — — Ali zelo praktično' -— — Trgovci so vsi egoisti. — — Potem ste vi tudi ! — — Včasih, ali ne vedno. — — Vendar včisih ! — — No, zakaj pa ne. Človek je lahko malce sebičen, ne da bi postal zato že cel egoist. — — Čudna logika ! — — A resnična ! — — S kom se pa mače ]»ečate, — ako dovolite, da sem tako radoveden ! — — O prosim! Sedaj-le sem prodajalka, kakor vidite ! — . , — Ali vi si iftak tudi še za kaj drugega zanimate? — — Gotovo! — — Na printer? — — Za knjige. — — Kadi čitate ? — — Jako. — — Kaj čitate? — Kar mi prihaja v roke. — — Tudi pravljice t — Tudi, če druaega nimam. potem, če — To ni pametno ! — - — Ne morem ottpomoči. — —- Imate mnogo knjig i — — Niti jedne. — — Ne verjlj«^m tega ! — — Kakor hočete ! — — Ali kako vendar čitate trdite, da nimate knjig ? — — Prav lahko! Izposojam si jih. — — Kje? — — Kjer mi jih posojajo ! — — Ali vam radi posojajo ? — — Zakaj ne, ljudje so Ijubeznjivi, dasi sami u i majo mnogo. — — Tako nimate mnogokrat ničesar, da citate? — — O, da, mnogokrat! — — Lahko bi si odpomogli. — — Kako? — ti ... — Vem nekoga, ki ima jako dobro, pw-- lično bogato domačo knjižnico in ki bi bil srečen, če bi si hoteli od njega izposojevati knjige. — — Rada bi poznala tega nekoga ! — — Sedi pred vami. — — Vi? — — Da, goepica Lenka. Poskusite! Stavim, da boste z menoj, krtlcor s posojevalno knjižnico, prav zadovoljni. — Če hočete? Jaz bi bila res srečna! — — Torej velja ? — — Velja! — šal, kako mi ta ali oni dostavek — seveda Smejč sva si vdarila v roke, kakor ka- posebno zaznamovani ! — »gaja> odgovarjala dar sklepajo naši možaki kupčijo; in naše j sem vselej, da je ono smešno, pretirano, ne-; prijateljstvo je bilo sklenjeno in zape-, mogoče in neumno. čaČeno. j Prepirala sva se ob takih slučajih redno Od tedaj je prihajal k nam skoro- vsak fti jako hudo in resno, jezila se, a na tihem-v*—'-dan, nosil mi knjige, klepetal na debelo in Lipak mislila jedne in iste misli, mi skoroi sleherni dan podaijal kako vrtnico, i — Ali prosim vas, taka nespametna lj u- ali vsaj par"-vklinčkov iz vrta njegovega očeta. — Vidite, kako lepo rdeča ! Ali sem jo bežen! In to naj bi bilo lepo ! Neumno in smešno je! — — Vi nič ne veste ! — — Da, jaz nič ne vem, ali vi tudi prav ! tudi prav nalašč za is utrgal. — Prostodušna galailtnost njegova mi je nič več! Kaj ste bili morda ipak že kćdaj I ugajala; prijazno sem sprejemala njegovo zaljubljeni ? — j udvorljivost. Knjige, ki mi jih je |>osoj^Val, so bile | na mnogih krajih podčrtane. Seveda se je v j podčrtanih odstavkih govorilo vedno o ljubezni in češeenju. Levstik je bil jako »križan, pa tudi Stritar in drugi. Kako pak da tudi »Ljubljanski «von», v katerem so dali takrat Pavljne Pajkove «Aforizmi o ljubezni® mnogo pŽvo5a. Še nemški klasiki so bili okičeni ob robeh s kaj neklasičnimi opazkami. Seveda sem dobro vedela, kam vse to meri ali dobro sem se varovala pokazati, da vse ono urnem in da mi je všeč. Da, všeč ! Oj, s kako radoBLjo sem ^6pei. in ^>|>et preči tal a podčrtana mesta, verze v oklepih in one tfetkane* opazke na robeh. Same ljnbimske izjave! Ali, če me je vpra- — Ne/nikakor, ali... — Torej vidite, kako morete vi kaj takega trditi, o čemer nimate pojma ! — — Ali jaz vendarle vem! — — Kaj bi vi vedeli ?! In oni romanopisci, katerim je le za polepšavanje, za kovanje nekaterih idealov sebi in drugim! Neumnost je, pa basta ! vsa ona slavna opevana in hvaljena ljubezen! — — Oh, če bi v* znali...! — Eh, znali ! — sem ga oponašala. — Jaz vem bolje od vas, da je to vse le domišljija, i-itrzfja, ki najmanjšem dotiklj*ju realnosti raz pline v smešnost, če ne prismoje-nost ! Saujači in ljudje, ki nimajo druaega dela, se zaljubljajo, pametni ljudje niso tako neumni. — (Pride še.) Slovenski čupani proti abstinenci štajerskih deželnih poslancev? Neki tak. italijanski list javlja iz Gradca, da je Kilo te dni v štajerskem deželnem zboru odposlanstvo slovenskih županov z južne Štajerske, ki je odklonilo znane zahteve svojih jioslancev ter prosilo nemške |>oslance, naj <"-iivajo koristi slovenskega prebivalstva. Senzacijonalna vest! Koliko je na tem resnice, ne moremo vedeti, dokler ne izvemo iz zanesljivega vira, ali je sploh bila kaka deputacija s|n>dnještajerskih županov v štajerskem deželnem zboru. Toliko pa lahko rečemo že sedaj, da se dotični list pač zelo inoti, ako pravi, da so to bili slovenski župani. Nemogoče ni. da so si štajerski Nemci nego da stori še nekaj več proti burskemu' odposlanstvu, da-si isto niti namenjeno ni bilo v Avstro-Ogersko nadlegovat grofa Goln-cho\vskega. Glasila našega urada za vnanje stvari se niso omejila na sklicevanje na »dolžno nevtralnost«, ampak menijo, da treba razdreti iluzije v Pretoriji in potem se le da bode konec prelivanju krvi. To je po slovenski povedano : grof Golucho\vski ume nevtralnost tako, da se postavlja na stran Angležev in da krivi Bure, da so le oni zakrivili vojno ! Mi torej ue moremo dati Burom druge tolažbe, nego zatrdilo, da je naš vnanji urad se svojimi simpatijami do Angležev v očitnem na-protstvu s čutili ogromne večine prebivalstva — zavarovalnice slučaj človekoljubne nezgod ! Vse italijansko! Pišejo nam : V listnici uredništva »Piccolo« je bilo citati te tlni, da je beseda »tam« -- italijanska! Ni torej dovolj, da hočejo imeti »tukaj« vse italijansko, ne, oni hočejo, da bodi tudi »tam« — italijansko !! Od resnosti do smešnosti je — le en korak! »Tam.« Polentarji — izzivalci! Pišejo nam: V takozvanem »kanalu« je privezana neka italijanska barka. Na tej barki prodajajo kolerabe (kavole). Glavne kupovalke (na debelo) so malone same naše okoličanke. Primerilo se mi je, da sem šel mimo in poslušal, kako je neki laški šarlatan zmerjal naše ženske, ki so se |»ogajale za blago in so med tein naročili nekaj n e m š k u t a r j e v, ki so se | te države — brez razlike narodnosti. Za - se na tuje stroške radi pripeljali v lepi Gradec pa imamo to tolažbo, da tudi ministri za j govorile med seboj — slovenski ! Dotični ne-ua sprehod ter so mogoče dali tudi komično! vnanje stvari ne ostajajo za vedno. sramnež se je povspel kakor kak Napoleon ter predstavo v deželnem zboru. Slovenca, zavednega župana, pa gotovo ni bilo med njimi nol»enega. Zanimivo je, kaj vse izvaja italijanski list iz tega « fenomen a». Primerja namreč abstinenco Slovencev z abstinenco italijanskih Trentincev, o katerih trdi, da so le-ti povsem opravičeni v tak k«»rak, ker se tam gre za rekel: »Qui non si parla sehiavo e nememo ;il croato, qui si parla italian!« (»Tu se ne . sme govoriti jezika sužnjev [slovenskega!] 1 rŽclSKG VSSU. in tudi ne hrvatski, tu se govori italijanski!«) Imenovanje v neiteljstvn. Minister za Potem naJ nam še rečeJ°' da sm(' mi oui' ki nauk in bogočastje je podelil podučiteljici Uživajo, ter da smo on., k. nočejo sprave z gospici Antoniji Steinbauser mesto c. k. mestom! Tukajšnji Lahi porečejo morda :> Mi učiteljice in suplentki gospici Antoniji A u - ne moremo odgovarjati za postopanje on.h, k« Vesti iz ostale Primorske. X J z Nabrežine uam pišejo: Uži-galit?e družbe sv. Cirila in Metoda se prodajajo tukaj v 4 prodajalnah : na postaji v 2 in v vasi v 2. V tem oziru je torej precej preskrbljeno. ('e pa v jedni — italijanski — ni dobili teh užigalic, ni to nobeno čudo, kakor ni čudno, da Italijan prodaja »Piccolo«. Obžalovanja vredno je le, da tudi nekateri Slovenci le preradi čitaj o ta list in ga celo — hvalijo! Ne le na postaji, celo nekje v vasi se prodaja ta list. Drugi so vam že poročali, da so razmere v naši vasi postale nekam zelo čudne. Vse je nekam nejasno, prikrito, ker se vsakdo boji govoriti odkrito, zbok česar človek ne ve, komu bi pritrdil. Zlasti so napete razmere med godbo in pevskim društvom. Napetost je tudi med posestniki in obrtnimi davkoplačevalci. Da o takih razmerah ni mogoče pričakovati napredka, je naravno. Skoda, da ni nikogar, ki bi prerešetal naše gospodarske razmere, kajti le jasnost more zbolj-šati iste. življensko vprašanje Italijanov na Tirolskem. gustin mesto c. kr. podučiteljice na tuk. Pohajajo od zunaj iz kraljestva!« Mi pa jim In pri Slovencih na Stajarskem in Slovanih . k. dekliški ljudski in meščanski šoli. Na- Pove™ tekoJ> da 80 vsaJ moralno odgovorni v Istri morda ne ? To je seveda vse kaj dru- | dalje je imenovai podučitelja Karola Niklas-a le oni' ker v ItallJl nas ne POZBaJ° za gega! List blebeta tu nekaj o inferijornosti c. kr. učiteljem in suplenta Ernesta Stolze-a ako j »h avstrijski irredentarj. ne izšolajo! Slovanov in supe rij ornosti Nemcev in Itali- c. kr. »časnim podučiteljem na državni ljud- Kakor Je rftkcl SosP- P^lanec dr. Ry- ski šoli na trgu Lipsia. Začasni podučitelj » Priliki> k<> Je ob,skal svoJe vol,lce v Fran Wotzel je imenovan definitivnim c. I H. okraju, tako pravim tudi jaz, da šeavi janoir. Obžalujemo, ali zakon ne pozna infe- rijornih narodov. O kakovosti laške superi- ___ _ _____^ jornosti pa se je v tem listu že razpravljalo | kr." ^dučiteljem" "na državni ljudski šoli v ali n*0* 80 oni' ki 80 danes v Meneliko- toliko, da bi [»omenjalo vodo nositi v morje, uijci Fontana. vih kremPlJih ter oni» kl so kakor »kolom« ako bi hoteli o tem še zgubljati besede. Spinčičevo pismo pol. društva »Edi- Pod italijanskimi grofi, ne pa mi, ki smo Sicer pa se navedeni list vara tudi v tem, nost« in naš komentar k temu pismu je svoboden narod! Tukajšnji »signori« naj toče nahaja še drugod med Slovani znamenja, »Hrvatska domovina« ponatisnila dobesedno! reJ najprej svojce od obeh stran, luže uee da volilei niso zadovoljni s svojimi poslanci I in sicer v slovenskem izvirniku. To bi ka- potem se le naj pridejo k nam v oko- ter se sklicuje celo na izid volitve v Skednju, zalo, Piccolo«, ki ve tudi za tajnost, zapi- iz mladočeških krogov, da je sedanje poto-! govorč, kako težek boj bfjejo tržaški Slo-; snikov preiskovalnega sodnika, pravi, da ob-vanje ministra tira. Rezeka zadnji poskus venci s premogočnimi Italijani. V težki borbi , dolženci tajijo vsako *ri\co. ^ vlade za sporazumljenje s češkimi poslanci, priborili so si častno zmago: daj jim Bog Ali v Pragi ne veruje uikdo v kakov vspeh. srečo i za bodoče!« \'i -j "i xr . . . v . pela, kateremu je bil blagajnik v sredo lzro- \ lada se je vse preveč pridružila Nemcem, in Tedno zavarovaliiiea /a slučaj t^ ' " J i - u n ^ i „ . čil znesek 3280 kron, da jih odda na pristoj- liezirod. Pišejo nam: Evo vam zopet neko- ^ . . , , " , . , , . . . nem mestu. Geppel je vzel denar in — liko dokaza, kako postopa z nami ta zavodi; . .____r.__i ;. Aretirali so včeraj jutro 55-letnega uslužbenca južne železnice, Ferdinanda Gep- da bi mogla Cohom staviti predloge, katere bi le -ti hoteli vsprejeti. Obljuba, da p rev 11 oži zakon, * katerim se uvede češki notranji je- Meseca decembra , . . . , zginil. Nash so ga v neki zganjanji. Imel je le hrez vsake knvae na „. , „ . . ...... ... -i • i v** . , še 31o7.30 kron. Potem, ko je policijski visi zik, je spojena s pogojem, da se Nemcem , jelu ponesrečil neki 721etui zidar tako, da „ ... ' , J. .... i i . t • 1 _ . . , svetnik Budin zaslisal Geppela, so ga izročili pripoznajo tako nove koncesije, v katere Cehi je r^ubil vid levega očesa. Omenjeni je do-|8V," 11 ne morejo privoliti. Zato ne veruje nikdo j bival |»odi>ornino v tukajšnji okrajni blagajni i e "lU s(,uiseu* več, da bi češki zaupniki sploh še šli na 50 dnij, to je od 2. decembra m. 1. do 20. reši,n0 l»OSt^° 1,1 °dtam v bT°lm" konference. Češki poslanci in češki volilei so jjinUvarja t.' 1. Od 21. janitvarja naprej je šnico so 8Prav,li ^-letnega trgovca Jiuta preogorčeni in bodo v državnem zboru z ob- ! |>režel v oskl.b zavarovalnice za slučaj nezgod. -lanežiča, ki je kazal že delj časa, da njegov strukcijo pobijali investicijsko predlogo, kar In ie-ta mu je določila celih 25 nvč. na dan, razura ni več ^rmalen : zadnje dni je začel zadene vlado tem huje, ker nima ni novčića aij if» kron na mesec. Ali je to primerna besneti. odveč. Dvomi se torej, da bi dr. Rezek mo- | podpora 70-letnemu, a vrhu vsega še slepemu j V skladišče parnika sta padla lo-letni gel nadalje ostati minister. Posledica temu. možu 91 Kako naj živi od tega? In tako | *»n Maser ,n ° bržkone izstop stiskanje v z a v o d u, ki je tako ra-!so težko IIiUjena pravdi v mestno bol-dra. Kezeka iz ministerstva. ! dodaren, ako ima posla z italijanskimi de- j nižniec>- Dunajski zaupnik praške «Politik» pa iavci _ tudi takimi, ki so došli iz sosed-i hoče vedeti, da vlada se s klicanjem državnega zbora — v to je menda določen rt. dan maja — pripravlja zadnjo akcijo za reše- Iz-pred naših sodišč. Včeraj so bili na njega kraljestva ! Mar menijo gospodje, da jtllk- deželnem sodišču obsojeni: 40-letni urar slovenski delavec potrebuje manje za življe- i Anton Dovgan v eno leto težke ječe. ker je nje, nego pa italijanski!! poneveril več ur, izročenih mu v popravo: nje parlamenta. V ta namen predložit svoj načrt jezikovnega zakona. Gospod Kor- j odločanju |>odpore se namreč ravnajo tudi po l»er se pripravlja, da preko glav vodi- Ukazih delodajalcev, kjer je izkazano, koliko teljev strank v češko-nemški plačila je dobival ponesrečeni delavec. Dclo-spravni konferenci reši jezikovno dajalci pa navadno izkazujejo po 3 krone na v prti a nje!! Vprašanje je le, dali zl»or- ,jarii tlItij če je delavec dobival več. Istotako niča res vsprejme vladin načrt, če tudi ne ^ je zgodilo z gori omenjenim delavcem, ki zadovoiji nobene stranke. je si,lžji po ] glrf. HO do 1 gld. 90 nvč. na Vojna V južni Afriki- Od(>oshmstvo dan, a izkazana je bila mezda le s tremi kro-Burov, ki je došlo v Evropo v interesu; nami. Po plačilu bi mu pripadala podpornina južno-atričanskih republik, se mudi še vedno 10 gld. 80 nvč., a ne samo 1;"» kron! Ali je v Haagu, kjer je bilo iskreno vsprejeto. Od j prav to, da takov obnemogli starček po krivdi V J "J ——— - - - * _ , . Ali tudi delodajalce zadevlje krivda! O ' l*-letni Albert Der,liJeri^ /'a,■atl, tatvine v ° .1,^1 iii.ro „!imrpr. r:ivnntn tudi no i mesecev težke ječe: radi istega dejanja L>o-l. tu se na|K»ti na razne evropske dvore. Glede vspelia moramo biti jako skeptični, kajti že sedaj dajejo diploinatje migljaje, da ne morejo posredovati, ker ne morejo kršiti dolžne delodajalčevi dobiva po 3 gld. 30 novč. na mesec manje, nego bi mu šlo ? ! Delodajalec je zatajil del zaslužka, a potem je še zavarovalnica storila svojo s tem, da je odmerila nevtralitete. V Berolin baje sploh niti ne I najmanjši odstotek pod|*ornine! Tako se godi pojde, ker je že obveščeno, da bi bilo »hladno možu, ki je osivel in — oslepel na poštenem vsprejeto« ! — Zato pojde odposlanstvo v delu, da mora prositi kruha od hiše do hiše, Pariz mesto v Berolin, kakor je bilo na-1 ako sc hoče preživeti. merjano. Sodrugi delavci naj le molijo Boga Vse- Voditelj vnanje politike Avstro-Ogerske, možnega, da jih obvaruje nezgode na delu, ta veliki — prijatelj Slovanov, grof Golu- kajti sioer jih zadene huda: živeti bodo mo-chowski, j>a je menil, da ne more drugače, rali od podpornine, ki jo bodo dobivali od Anton Tamboniet in 47-lecni Alojzij Bencina vsaki v 14-mesečno težko ječo. Dražbe premičnin. V sol h »to, dne 21. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Bonomo, hišna oprava; ulica Sette Fontane, hišna oprava ; ulica S. Lazzaro 11 in ulica Carpison 5, hišna in krčmarska oprava; ulica Chiozza 27, hišna oprava in 1 glasovir;, ulica Romagna 20, krčmarska oprava in sodi ; I ulica Giulia 41, hišna oprava; ulica Sette; Fontane 25, kočije, vozovi, konji, konjske! oprave in hišna oprava. Vremenski Test ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 11.7, ob 2. uri popoludne 17-4 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.8 — Danes plima ob 11.46 pred p. in ob —.— zvečer; oseka ob 6.30 predp. in ob —.— popoludne. Vesti iz Kranjske. * Občni zbor ; Dramatičnega društva« v Ljubljani se je vršil zvečer dne 18. j t. m. O delovanju v minolem letu, ki je bilo jako vspešno. je poročal gosp. Milčinski. O denarnem stanju je poročal g. G. Pire. Do-; hodkov je imelo društvo lansko leto 42.093 K 7* st., stroškov pa 41.308 K. 18 stot. Iz dohodkov je društvo plačalo na račun starega dolga 2653 gld. 52 kr. Pri ložah je imelo društvo 300 gld. izgube. Obe poročili sta se vzeli odobruje na znanje. Proračun za prihodnje leto kaže 591 kron 41» st. deficita. O tretji točki dnevnega reda se je pokazalo, da preti slovenskemu gledališču velika stiska, kajti gosp. Hubad in Milčinski sta odločno odklanjala vsako zopetno izvolitev v vodstvo gledišča, dasi so se za to toplo zavzemali župan Hribar, ravnatelj Pire, podžupan dr. vitez Blei\veis in drugi. Volitev odbora se je naposled odložila in so sklenili, da stopi odbor »Dramatičnega društva« v zvezo z »Glasbeno Matico« in se ž njo dogovori glede načina, kako bi se moglo gosp. Hu-bada v »Glasbeni Matici« razbremeniti toliko, da bi mogel zopet prevzeti vodstvo, katero je odklanjal posebno z ozirom na svoje dolžnosti v »Glasb. Matici c. Mej zborovanjem se je mej drugim izrekla zahvala tudi gg. Hu-badu in Milčinskemu za požrtvovalno vodstvo, na čemer sta ju podpirala zlasti g"g. ravnatelj Pire in dr. Tekavčič, tei g. dr. Sta-retu, ki se že celih trideset let z vso ljubeznijo in vnemo trudi za razvoj slovenskega gledališča v Ljubljani ter si je zanje pridobil nepozabnih zaslug. * Blagoslov ljenje vojaške bolnice v L j u b l j a n i se je vršilo včeraj. Vojaški kurat Franc Ivanettč je 'najprej Ma-goslovil posamezna poslopja, potem jo daroval sv. mašo pod milim nebom. Navzoči so bili : Divizijonar ekscclenca pl. Hoechsmann, brigadir pl. Frank, komandant garnizijske bolnice vitez \Vagaer, štabna zdravnika dr. Lohnauer in dr. Stare; poveljnik sanitetnega moštva ljubljanskega in štabni oficirji, ki so zastopali vse oddelke ljubljanske garnizije. * X a 20 kron globe je bil včeraj obsojen nemškutarček Gvidon Stadler v Ljubljani, ker je nedavno sredi ceste psoval mirno stoječega Slovenca. Povrniti mora tudi sodne stroške. Morda ga njegov oče sedaj pouči, da nima denarja za jednake sinove zabave. * X o v o n e m š k i okrajni glavar pl. Vesteneck je bil p red včeraj suspendiran in je začasno prevzel vodstvo okr. glavarstva novomeškega okr. glavar pri dež. vladi v Ljubljani pl. Cron. Vzrok temu dogodku ni znan. Vesti iz Koroške- Lastnega protestantskega pastorja si bodo «špogali» beljaški Nemci in sicer so si istega naročili naravnost iz »rajha». Ime je možu Heinzelman in svojo službo nastopi slovesno eno prihodnjih nedelj. Velik požar je nastal Velikonočno nedeljo popoludne v Strajovesi. Začelo je goreti p. d. pri Svajku po krivdi 4—10 letnih otrok, ki so sc igrali z ognjem. Ker pa je bil hud veter, se je ogenj hipno razširil in v teku dveh ur vpepelil 21 hiš, s škednji vred 50 ]K»slopij. Ubogi ljudje so mogli rešiti le živino, a tudi od te jo je nekaj zgorelo. Po-gorelci so seveda v veliki bedi. «Yitežki. Nem« i v Celovcu ae, BrZOjaVRS DOrOČUa. kar ne morejo potolažiti nad oskrunjenjem j tu , , .. „. . . , i Stavke, celovškega nemškega ozračja po krasni slo-; .. 6 - , , , i PAZIN 19. (Priv.) Rudarji v Rarpanu vanski pesmi l boj», ki se ie nedavno pela , ... , . t . , 1 J so danes zopet ustavili delo, ker niso zado- na koncertu mitroviških tamburašev, o ka-1 ... , ..... .. . , „ . voljni z dovoljenim jim zvišanjem place, terena koncertu smo tudi mi že poročali.; «Freie Stimmen ► že ves čas neprest.no j Volitve na Angležem. hresče o nezaslišani drzniti tamkajšnjih Slo- LONDON 20. (K. B.) Kancelar držav- i • i - __i nega zaklada Hierhs Beach :e izjavil včeraj v vencev, s katero so isti baje na onem k on- » t? j j •» i- , vi- nekem govoru v Bristolu, da ne ve nihče, certu na nečuven način provocirali cvitezk:* e ' » nemški narod ! Rečeni list trdi v enomer, da kdaJ ,M>do oh*e v°litve* Vladji Pa da ne bo jih je dotični krčmar postavil pred vrata. To PreJ na volilce, nego bode mogla se seveda ni zgodilo, ker so slovenski gostje razlož,tl *lavne Poteze politike, katero smatra imeli toliko ponosa in takta, da so takoj pla- v južn' Af^kl » najboljšo, čali in odšli, ko jih je zagrizeni krčmar raz-žalil. «Mir» dostavlja, da se bodo odslej ce- lovski Slovani že vedeli ogibati takim in skih ^čanostih <> proglašenju polnoletnosti enakim vitežko-nemškim taktnostim ter bodo nemškega prestolonaslednika bo princ Leopold Beroiinske slavnosti. MONAKOVO 19. (K. B.) Na berolin- hodili kupovat svoje potrebščine — mimo zastopal princa-regenta Bavarskega. • Reuter« nemških obrtnikov in trgovcev. A kakor im»- Ril si i II Korea. , • ,, . . , „ , YOKOHAMA 19. (K. B.) vsod, je tudi v Celovca žalostnih narodnih v / , . , . -, . ...... javlja, da nai>etost med rusko in korejsko bojazljiv cev, iz katerih se o prvi priliki iz- J J 1 J ... - , . . ,r , . . , , . vlado zaradi najema zemljišč v Masamiio še cimljejo narotini jw»turice. J ako je sel neki _ f J 1 i " zi_- i - * » • , _ t i , ni minula. Rusija zahteva sedaj baje veče celovški Slovenec, ki je bil tudi na koncertu 1 J J mitroviških tamburašev, ves skesan k veliko- Pro8tore* k uredniku > Freie Stim- Iz P*rJamenta. STOOKHOLM 19. (K. B.) Državni zl»or je dovolil znesek 3 milijonov kron za nočni izpovedi men ter ga zaroti I, naj ga izbriše iz črne knjige cslovenskih provokaterjev*. In res je " , ... j -u i i • i - nabavo streljiva in pušek, znesek 12 milijo- nasel usmiljenje pri uredniku Lacknerju, ki J 1 J i* • cnov kron za nove tope in znesek 320.000 je priobčil te-le vrstice v »rreie Stimmen-* : _ ' ^ ! , f . . , kron za dobrovoljna strelska društva. Izdatke >eguncev iz Transvaala, da je v Johannesburgu vse ^pripravljeno, da z dinamitom razstrele tamošnje rudnike. Navedeni list omenja, da hoče transvaalska vlada s tem ustrašiti Francijo in Nemčijo, da bi se zavzeli za svoje tamošnje akcijonarje. Zdravniška ambulanea z orožjem v rokah. WASHINGTON 19. (K. B.) »Renter« javlja : Amerikanski konzul v Pretoriji je sporočil državnemu departementu, da so članovi ambulance, odposlane iz Chicaga, ko so prišli v Pretorijo, prijeli za orožje. Uradniki navedenega departementa izjavljajo, da Zje-dinjenim državam ni mogoče, da bi zabranile tako postopanje. Ker dotičnik: niso vzeli iz Amerike orožja s seboj, da tudi ni bilo mogoče, tla bi se jih zadržalo kakor tolovaje. Deževje. LONDON 19. (K. B.) *Reuter».javlja iz Maserna dne 19. t. m., da tamošnji kraj trpi vsled mnogega deževja. Vse reke so izstopile. Zemlja je premočena, prekopi polni vode. vanju Slovencev v hotelu «Gr<">mmer», ampak da sc je koj po njega začetku (t. j. po začetku izzivanja) odstranil*. Takovi so ti narodni — zajei! . Razne vesti. Umrl je dr. K d m. Kaizl, odvetnik v Karlinu na < eškem, star *»4 let. Pokojnik je bil -trije bivšega ministra dr. J. Kaizla. Bil je [Mjleti reden gost na krasnem kranjskem Spor med Zjedinjenimi državami in Turc-ijo. NE\V-YORK 19. (K. B.) Poslanik Zje-dinjenih držav v Carigradu, ki biva sedaj tukaj, se je izrazil nasproti nekemu poročevalcu, da smatra položaj glede s|»ora s Turško zelo resnim, ako bi sultan ne hotel kmalu izpolniti storjenih obljub. Turški minister za vnanje stvari in ministerski svčt sta vestno proučila zahteve amerikanske vlade ter se je o tem j»oročalo sultanu in priporočilo, naj Bledu. Živo seje zanimal za slovenske kul-j ^ Zjedinjenim državam izplača zahtevana turne in politične razmere ter je znal večino ; odškodnina Vodnikovih in Prešernovih pesmi j na pamet. Bil je spi«»h izredno blag značaj. Žrtev svojega poklica je j »ostal rimski zdravnik (reoffrov. Ta zdravnik je imel jako razširjeno prakso • v Rimu. ki je vzbujala tcnogo zavidnosti od strani kolegov. Prigo- L*staja v Ašanti. LONDON 19. (K. B.) »Reuter* javlja iz Accre dne 18. t. m.: Kakor se nam po-rt»ča, je zahteval guverner Hogdson, da se mu pošlje vojaštva, kolikor ga je na razpolago. Kraj Kumari je docela obkoljen. Ako se je nahajal strup in je otrok vsled tega umrl. Zdravnik bi se bil moral radi nemarnosti braniti preti st »d išče m, a do tega n: lila pa ^ mu je nesreča, da je dal nekemu bj ^ zavlekla pomodj bi bil položaj skrajno otroku preveliko množino zdravila, v katerem nevaren Iz parižke razstave. PARIZ 19. (K. B.) Sinoči je bilo v slavnostni dvorani avstrijskega generalnega . ,, ....... cijski načelnik dr. Exner s soprogo in hčerjo. s tem, da se je < reonrov ponudil, tla izpije ..... . , , . . * -j, , Dvorana je bila okrašena z doprsno podobo imelo priti, kajti mejcasno se je i>ricela v . ... . ^ . . . . J 1 . komisarijata veliko vsprejemanje. (jroste časopisju ostra polemika moj olnišnico, kjer je umrl do sar* ki Je maI° poprej prišel nenadoma zadn jega trenotka pri jasni zavesti in obdan semkaj, iu princ Henrik. Godba častne stotnije od svojih kolegov. je zasvirala koračnico in angležko himno. V Romarske razglednice. »Mednarodna knežj' kolodvora je bil snp6. Okolo 11. družba za razglednice^ je ,k,skrbela za ro- are Je Princ Waleški ° Sodbi in P° marje. ki v nebrojnih masah hitč v Rim, vanju s eesarjera na'la,Jeval I^vanje. Cesar razglednice. Na istih vidimo Kristusa, kako «e je kmalu jh)tem vrn;i v fierolin in princ izroča ključe sv. Petru, dalje vatikansko cer- Henrik v KieL kev in oni hip. ko je papež, ,>otrkavši na Transvaal in Portugalska. sveta vrata, »tvoril sveto leto. Razglednice CA PST A DT 19. (K. B.) Transvaalska nosijo originalno zaznamko rimskega »»sred- vlada »e l>«n»to' katero mora Pla<'ati )"sled izreka raz" j>arvj sodišča o delagoski železnici, kar je Portu- Razglednice dobiš torej povsodi, ob' ^lska hvaležno odklonila, vsaki priliki, in tako tudi za romarje niso lz Sanjskega mlni.terstva. smele iz^tati. Družba napravi gotovo lep MADRID 19. (K. B.) Ministerski svčt dobiček je kraljic i-vladarici tlekret, s kate- „ . ... ...... ^ i rim se ministerstvo za javna dela razdelja v Vojna v južni Afriki in anglezki klobu- , . . , . .. ' * . rT, , dva oddelka: za nauk in za dela v ožjem Carji so v tesni zvezi. I o zveni malo čudno,. . . ..... , . I smislu, a je vendar res. Angleži imajo namreč, vsaj ] po menenji klobučarjev, to hvalevredno na- vado, da o vseh veselih prilikah mečejo svoje klobuke po tleh in \la na neusmiljen način udrihajo z njimi po svojih znancih ali tudi druzih predmetih ter o tem tudi z najfinejšim cilindrom ne delajo nlkakih izjem. Kadar torej iz južne Afrike dohajajajo vesele vesti o angležkih zmagah, tedaj se na tisoče naj-raznovrstnejšim klobukom dela prezgodnji, uezasluženi konec. Goioglavi pa vendar Angleži tudi v veselju ne morejo hoditi okolo, zato si uničene klobuke nadomeščajo z novimi in klobučarjem trgovina naravnost krasno vspeva. Kdo vse torej ne želi angležkih zmag!... Iz Vatikana. RIM 19. (K. B.) V tajnem konsistoriju, ki je bil daues predpoludne, je papež govoril o bodoči kanonizaciji blaženih De Las-salles in Rita Da Castra ter je prekonižiral več škofov, meti njimi Czakvja. Temu je sledil javen konsistorij, katerega ao se udeležili tudi diplomati, visoko plemstvo in prelati. Konsistorij a Ini pravdniki so utemeljevali kanonizacijo imenovanih blaženih. Papež je na to podelil blagoslov ter se podal v pre-stolno dvorano, kjer je sprejel nove škofe. Sv. oče je docela zdrav. Vojna. ? juni Afriki. Uničevanje rudnikov. LONDON 19. (K. B.) »Reuter« javlja iz Kings-\Vittetowna včerajšnjega dne: »Mer- Trgovina in promet. %a kako dolgo se je zavarovati ? Važno razsodbo z ozirom na zavarovanje | je bilo te dni čitati v časopisih, katero je pa razglasil najvišji st»dni dvor. Stvar je ta-le: Izvestna dunajska zavarovalnica je tožila nekega gospoda, kateri se je zavaroval pri nji za 50.000 kron, da še plača 501 K 36 v.,! ker je plačal še-le tri četrtletne obroke, daljše plačanje pa ustavil, ker n; hotel biti dalje zavare van. Zavarovalnica je naglašala, da ni prenehati, kadarkoli bi se zljubilo, temveč da mora biti zavarovanec z ozirom na podpisano pogodbo zavarovan polni dve leti. Toženec je pa trdil, da je zavarovalnemu agentu izreeno rekel, da bode tako dolgo plačeval, kolikor časa bode hotel biti' zavarovan. Okrožna sodnija je zavrnila tožbo zavarovalnice iz vzroka, da v pravilih te ni najti določbe, da bi moral zavarovanec biti zavarovan saj 2 leti. Deželna sodnija, kamor se je zavrovalniea pritožila proti razsodbi okrožne sodnije, je pa zrušila razsotlbo te ter dala prav zavarovalnici, češ, da je pri zavarovalnicah v obče pravilo, da se plačuje polni dve leti. Zavarovanec se je proti temu pritožil na najviši sodni dvor, kot na poslednjo instanco, katera je pa zrušila razsodbo deželne sodnije ter definitivno zavrnila tožbo zavarovalnice iz baš istih razlogov kot okrožna sodnija. In tako se je izrekla najvišja sodnijska oblast, tla ima zavarovanec popolno slobodo: porušiti pogodbo z ozirom na zavarovanje, kadarkoli hoče. Ogerska zonska tarifa. Ogerske državne železnice so imele s i tarifo po zonah tako lep uspeh, da sedaj že i mislijo na to, da še dalje znižajo vozni no in sicer za 20°/0 v srednjih zonah (I. do XIII.) na vseh osebnih. in brzovlakih. V to svrho | ustanovijo šest nadaljnih zon, prvih pet po 25 km, šesto 350 km. Sprva so bili za bli-' žnji promet in za daljave nad 225 km, znižali vožnino skoro na polovico, s čemer seje prsmet pomnožil tako nepričakovano. Za j srednje daljave (od 24 do 225 km.) pa si i tega niso upali storiti ampak so znižali vo-! žnino le za 25°/0. Tudi tukaj se je pomnožil promet, a v mnogo manjši meri, nego ' v prej i meno vani h daljinah. Z naredbo trgovinskega ministerstva, ki ustanovlja, kakor | rečeno, 6 novih zon, se odpomore temu ne- 1 dostatkn ter je po vsem pričakovati, da bodo železuice vsled tega imele zopet lep dobiček. Z vožnim listkom za 20. zono bode dovoljeno enkrat pretrgati vožnjo. Ta preosnova stopi v veljavo s 1. julijem t. 1. Tudi glede tarife za prtljago je pričakovati znatnih olajšav. Parobrodno društvo »Adria«. Med ogerskim trgovinskim ministerstvom in med parobrodnim društvom »Adria« se vrše že delj časa pogajanja, ki gredo za tem; da se zviša delniška glavnica tega društva. »Adria« hoče pomnožiti svoje vožnje v Mar-seille ter ustanoviti neposredne zveze s Španj-sko, Portugalsko, južno Afriko in severno I Ameriko. Samo za vožnje v severno Ameriko ; potrebuje društvo štiri nove velike parnike za blago. Te vožnje so bile svojedobno s pogodbo zagotovljene »Adriji«, a sedaj jih opravlja društvo »Austro-American«. »Adria« je zadnji čas dala zgraditi iz tekočih dohodkov tri nove ladije, ki nadomestijo havari-rane parnike »Szapary«, »Jokai« in »Tibor«. Zadnji novi ftarnik spuste te dni na molje. Da »Adria« izvrši svoje dalekosežne načrte, potrebuje seveda večih sredstev in odobrenja ogerskega trgovinskega, oziroma finančnega ministerstva; kajti zvišati bo treba tudi državno podporo, ki znaša sedaj 1,140.000 kron. V poslednje treba še privoljenja parlamenti.-Ker se pa trgovinski minister He-getlus toplo zavzema za stvar, je pričakovati, da se ogerski prekomorski promet zopet popne za lepo stopinjo više. Avstrija bi v marsičem res lahko hodila v šolo pri Ogrih. Denarni trg. Stavki za bančne akcepte prve vrste so na dunajskem javnem trgu poskočili na 43/t,;. V Berolinu in Londonu se zasebni diskont ni spremenil. Na dunajskem glavnem zavodu avstvo-ogerske banke je po večih zahtevah sredi meseca stopilo gibanje zopet v navadni tir ter so znašale vloge 2 milijona kron, a zapadlosti 2.3 milijona. Prva tržaška delniška družba /a Iitščenje s riža. Na občnem zboru tega društva dne 18. t. m. so sklenili izplačevanje dividende po 50 kron' od delnice, t. j. 121/2°/0- Rezervnemu zakladu so priložili 222.025'65 kron: vsa rezerva znaša sedaj 1,876.000 kron. Delniška glavnica znaša 3,000.000 kron. — Znesek 42,53l.ltr'T kron so prepirali na novi račun. Trgovinske vesti. Budimpešta 20. Pšeuica za april K. 7.76 tlo 7*77 Pšenica za oktober K. 7.93 do 7.94. Rž za april K. 6 85 do 6 90 Rž za oktober K. 6 91 do 6 92. Koruza za maj K. 5*45 do 5*46. Koruza za juli K 5.58 do 5.59 Oves za april K. 5 05 do 5.06 Oves za oktober K. 5*40 do 5*41. Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno mirno Prodaja: 10000 met. slot nespremenjeno. Vreme: lepo. Hamburg 20. Trg za kavo. Santos good average za maj 38.—, za september 39*— za december 39*25 za marc 40*25 Denar. Havre 20. Kava Santos good average O O za marc 50 kg. frankov 45.25, za avgust 50 k. frankov 40.25. Dunajska borza dne 20. marca.. Državni dolg v papirju »v srebru Avstrijska renta v zlatu _ kronah 4°/0 Kreditne akeije . London 10 Lsr. . 20 mark..... Napoleoni..... 100 italijanskih lir . . Cekini...... Velika zaloga soliflueo pohištva in tapcarij OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San (»iovaimi hst. r>. (hiša D i a na). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo dotiese srečo danes včeraj 99.20 9905 99.— 98*95 98.U0 98*70 98.65 98*75 230.— 230*60 242.82 242*80 23.H4 23-64 19.24 19-27 90.30 90-50 11-36 11*37 Proti kašlju, grloMii. bripavostl, upadanju glasu, kataru itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinljevl lekarni v Tratu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. naravna alka lična kislina Poslano*) Podpisani sem so odpovedal rast i svetovalca v občinskem zastopu v Na-brežini. Izjavljam pa, da me do tega koraka ni dovelo nikako nasprotstvo ; ni v občinskem svetu, ni med občin a rji, ampak jedino le moje rodbinske razmere in razni posli, ki me ovirajo, da ne morem vestno vršiti svoje službe kakor občinski svetovalec. To izjavo mojo naj vzamejo na znanje zlasti gospodje v občinskemu zastopu. Anton Kosmina. *) Z& članke pod tem naslovom, je uredništvo toliko odgovorno, kolikor določa zakon. Odhod in p-ihod parnikov. V /h vije preko Sv. Marku. Skednja, 8v. Sobote, Milj ob 7.15, :», 11.;») predp. 2.15 pop. Prihod 8 —, 10 — predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop. V Milje 8 . 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30, 4.15 ohod 6.45, 9.— (pošta* predp. i 1.3<>, 3.— (pošta). Ob ne d. in prazn. 7 oO predp., 1-2.05 (pošta;, 5.— pop. Dob od: 6.45, 9 — (pošta) predp., 4.— (pošta) pop. V Piran preko Izole 12.30. 3 — pop. Dohod preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11 :J0 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj iparnika ..Istriau in „Portorose".) V U ni a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod 6.— zjutraj. V K o vin j preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek, sol»oto ob 7. uri zjutraj. I V P u i j preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča, | Vrara. Rovinja in Fasaue ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop. V M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. D o h o «1 1.30 6 pop. Prihod in odhod viakov. Južna železnica. Odhod iz Trsta: 6.20 pdp. omn. Ni>brežina, Cervinjan, Benetke 8 — „ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko 8-25 „ „ Nabrežina, V dem, Benetke, Rim 9.— , omn. Nabrežina, Videm, Benetke. Verona 9.55 - pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop. omn. Kormin, zveza Ćervinjan. Benetke 4.35 „ „ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim 5.30 „ Benetke (via Ćervinjan in via Videm) Kim (via Bixij) naravnost. 6.25 „ po*t. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zvč. brzovl. Kormin 815 „ „ Dunaj, zveza s Pest m, Reko 8.45 „ meš. Nabrežina. Videm, Benetke 9.45 „ „ do Murzuschlaga 6.10 „ t samo ob sredah) ekspres v Ostende t Potrtim sn em naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je m« »j prelju Ul jeni soprog, gospod IVAN GRILANC, danes zjutraj ;>o mučni in dolgotrajni bolezni, previden se svetotajstvi za umirajoče, v < inspodu zaspal. Prenos zemskili ostankov predragega pokojnika na pokopališče pri sv. Ani sc l»o vršil v soboto 21. t. m. ob 10*/4 preclpolmlne iz hiše žalosti v ulici Poste št. 2. V TRSTU, dne 19. aprila 1900. Ana Grilanc, Leakovžek. Samo 1 krono za 3 srečkanja. ^adnjMiiesec Ktai UM 60.000 1 15.000 11» 12.000 L Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl svojo kovačnico združeno z mehanično delavnico za stroje v izdelovanje aceti-lenskega plina. Autonzovani instalater zapeljavanje vode in acetilenskega plina. Priporočam se Vam kot okoličan za mnoge naroebe. Ivan krstnik LaiirnuMč ulica Commerciale 11. MMMMMMMM Fran \Vilhelinov ▼ denarju z 20 % odbitkom. Srečke „Invalidendank po 1 krono u I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. priporočajo: Josip Bolaffio. Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-stino, Ign. Neumann, Henrik Schiffmann. 11)1(1 U} Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija-. Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. a v. vel j. Dohod v Trst: iz Murzuschlaga, Beljaka itd. iz Italije, Kormina, Nabrežine brzovl. i/. Kormina Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim pošt- Dunaj, zveza z Reko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk (via Ćervignjan) pošt. Dunaj, zveza z Gorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina „ Dunaj, zveza z Reko omn iz Italije preko Kormina 6.56 p^p meš. 7.a'i „ 8.45 _ 9.28 „ 10.25 _ 1040 „ 11 20 „ •VSo pop 7.45 zvč. polno2.. Za obilen obisk se priporoča Jožef Far lan. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilni«-«*, spalnice in s prejemnice, žimnic in peresnic. ogledal in že Jezni S blagajn, po cenah, da se tii bati konkurence. 6.30 pdp. 8.45 w 4.50 pop. 7.45 „ 2^0 „ 8.05 pdp. 9.35 „ 1115 . ♦J.15 zvč. 9J50 „ 9 25 _ Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak Hrpelje. Rovinj, Pulj, Dunaj Hrpelje. Divača.. Rovinj. Pulj, Dunaj brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju. Divača Pulj, Rovinj Hrpelje, Ljubljana. Dunaj Pulj. Rovinj, Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj. Dunaj Hrpe!je. l>ivača isamo ob nedeljah in praznikih.) Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: 7.48 pdp , 1 53, 6.25 pop. preko Cervinjan* v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do Oervinjana. Dohod v Tržič: 7.20. 9.45, predp., 5.48, 10.33 {>op iz Italije preko Lervinjana, 1.35 pop. iz Cervinjan*. S/ovenci pozor i Zahtevajte povsod t nogavice, rokavioe, jopice in vse vrste pletenin iz Zanesljivega trgovskega uradnika, in zastopnika, kateri zna deželne jezike, išče tvrtlka gchivitz e C.i v Trstu, ulica Zonta r>. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli., kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih j brestu je: Vrednostne papirje: po 26'8°,'0 proti 5 dnevni odpovedi mmmmuTTM •)T O/ " - .'S '0 «*1< o/ - ° o qir o. - .s «) stotink (3 kr.) izven Trsta po 8 stotine (4 kr.> V Trstu se razprodaja ..Edinost4* po tobakaruah r teh-le ulicah in trgih : 2. — Via Moliuo piccolo štv. 8. — Via S. Michele Stv. 7 — Ponte della Fabbra. — Via Rivo štv. 30. — Ca in po Marzio. štv. 1. — Via l asermi štv. — Via Belvedere Stv. 22. — Via Ghega štv. 2. — Volti di Chiozza štv. 1. — Via Via Acquedotto. — Via Istituto Stv. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri g. Jos. Scapin. — V (Jo rici pri g. Josipu Schwarz tobakarnarju v Šolski ulici. Piazza Caserma Stv — Via del le Poste nuove Stadion štv. 1 Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite me