£tjiaT>ljaxxetF v do-fcr-bolr 12. j-vtlija. 157. stevilka. XVI. leto, 1883. SLOVIM« Cesaiju svojemu Slovenija. ?ozdravljan, svetli car, v Ljubljani boli! Slovenija .se klanja pred Teboj; g Sinovi moji, glej, so prihiteli v Od vseh strani, obhajat. prihod Tvoj : |, Obličje gledat, svojega cesarja, Ki z njega sveti milosti jim zarja. Iz zibelke je dete vzela mati, V narobi z njim gre, Itamor vsi gredu; Doma ne more starček sam ostati, Popotni les je v suho vzel roku: Iz mest, vaši, iz zadnje gorske koće Prišlo je vse, pozdravit Tebe, oče! Oj, v milosti, gospod, ozri so nanje. Zamakneni pred Tiibo, glej, stoje ; Kar vidijo, lepe so zdo jim sanje*, Otročje se raduje njih sreo: A ko se jim veselje v glas izlije, Bobnečih topov z grada grom prevpijo. I)ovolj po poti videl si bipščobe, Zlata, srebra se malo vidi tud ; Ljubezni već, izkušene zvestob« Zastonj iskal bi, reci smem, ilrupkl: Oko pri nas ne najde mnogo pasn, A vender malo ni bogastvo naše. (Hej, zdravih, krepkih udov Tvoj Slovenjo. V joklonih prsili biva mu pogum; Z obličja sije staro mu poštenje, Iz bistiega očeša bliska um : Cesarja lju>)i, ljubi dom svoj mili, Stoji, no gane se v viharni sili. Stoletij »ost je slavni hiši Tvoji O jasni, budi uri bil udan; Tih v miru oratar, v krvavom boji Vihtil j(^ bridki iiifi* nostrahovan. Shiletij šest, naš e.'sar, dolga doba! Slovencu ni omahnilu zvestobu. Spomin hvaležon dodoni Tvojim hrani, A kako Tobi hvalo j(s dolžiin ! Ti si mu v nori zapovedal: Vstani! In nov Slovencu je zasijal dan. Ti dal si nam, da smo Se med narodi, Za t«'> Ti večna čast in hvala bodi. Ti dal si, da z domafo govorioo Slovon pozdravlja Tebe, svetli car! Ti dal nazaj si staro mu pravico, Da bode v hiši svoji gospodar: Da se mu ne tepta in zasmehuje, Kar drago mu, kar svelo imenuje. Slovani smo in zvesti Avstrijani! Prisego čuj Slovencev svojih, car! Svoj rod Slovan in z njim lesarja brani, Ne izneveri njima se nikdar! Glas kakor grom odmevaj od Triglava: Bog živi našega cesarja! — Slava! Pravico si zapisal na zastavo, Ki krepko Tvoja roka jo drži; Mir svojim zapovedal si in spravo, Knako vse jili, oc"o, ljubi« Ti. Vcsid Slovan hosc»<|o Tvojo ćuje: Narodu narod naj 110 gospoduje! — Molćite vi, ki zlobno govorite: Svobode zlate vredi'ii ni Slovan ! Molčite in sraniotnn odstopite, IVI ini I go.spostva vašega je t;ita ne proganja, Dovolj krivico sam n/il je že. Krotak Sloviin j<*, rahel, milo sodi, Mir, biiitovHtvo ozuunja iiH'd narodi. Zaupaj, orf, nam, in mir in sprava V dt'ži'li; pridc in ljubezni žar; Hvaležno.st Ijudstev bo in večna slava Plačilo tvoje, modri gospodar: Ne priili, a će priđe tuja sila, Ob prsi zveste bode se zdrobila — — n FraneJožef I. in Kranjska. A. „S 1 a v a Teb i, pros vo 11 i ccsar i u ROspodai'!" razloga se iliuics navdušeno i/, tisočerih grl po slovesno npravljoni slovenski stolici beli Ljubljani. „Slava To bi, presveti i ccsar in gospodar!" navdušeno odmeva po vsej deželi Kranjskoj. „Slava Tebi, presveti i eesar in gospodar!" navdušeno kliče danos ves vorno udani narod slovenski od hrave do Sočo, od snegobelili gora jroroiciii.skih do zelenili (lor-jancev na bratovski zemlji hrvatski. Vesoljni narod slovenski po lepej Kranjskoj in po vseh pokrajinah lijenili živo ruti. kako slovo.sen, kako veličaste]], kako imeniten je praznik, ki nam je presvetlega vlada i ja privabil v l)clo Ljubljanu, da tukaj od izvo-ljenih zastopnikov dežele Kranjske, od vsega razumništva kranjskoga, a tuđi od naroda sa-mega vzprejme, iz vernoudanega srca izvira-joče ponovilo tište sveto prisege, s katero su se pred davnirni 000 tati poklonili prveinu avstrijskeinu Habshuržanu : katero so njih ju-naški sinovi in vnuki zvosto zvrševali v ža-lostnili in veselili dnevih (U> denašnjega dne : katero iz]>olnovati smo vselej pripravljeni tuđi mi, iii katero hoćemo kakor sveto sporočilo zapustiti svojim < »trnkom in njihovim po-tomcoin. Vesoljni narod slovenski ruti, kako zgo-dovinsko imeniten je ta patrijotični praznik, ki nas tako živo sporninja tistoga srečnoga trenutka, ko je dežela Kranjska in ž ujo vsa zornija slovenska postala del liste mogočno državo, ki je pod krepkim žezlom prešlavuo Habsburške dinastija obvarovala domovino našu, da se ni izpremenila v „tursko d raj no", da narod slovenski ni postal suženj divjemu Osmanu — ampnk da je elan mogočue Av-strije.. deležon vso sroče in blagosti, katero v dušneni in materijalnein oziru nialenni narodu more dajati krepka, civilizatorična moć in braniba velik«• državi1. Ako pa tuđi vesoljni slovenski narod živo čuti vse koristi, katero ni u je v duševne ni in materijalnom oziru prinosla njegova šeststoletna zveza z mogoeno Avstrijo; ako se tuđi h livaležnim srcem spominja vsoh neštetih dobrot, katero je dolga vrsta tridesofih Habsburških vlada rjev naklanjala deželi naši: vender so mu danos posebno živo prod ocrni inuogoštevilni čini prave* vladarsko milosti iu skrbi, s kateritni je zdanji cesar in gospodar zadnja leta osreći I dežel o Kranjsko. Njegova cesarska beseda je osvobodila kmeta našega, resila ga tlake tor oprostila ga zemljiških b remen. Njegova eesarska milost je deželi naši zetnljiški davok vsako lelo znianjšala za HOO.OOO gld. Za Njegove dobrotne vlade je Kranjska dobila že.lezne ceste. kat<>re Kranjsko, katero Ljubi jano uašo na jedni strani vežejo z osrčjem monarhije in z dvema najvažnejšima pristaništ'eum avstrijskima ob jadranskom morji; na drugi strani z iieinškimi alpinskinii deželami in z bogato Hrvatski) in Ogersko. Z njegovo cesarsko poinoćjn jo osušilo Ljubljanskoga močvirja začelo napredovati, fako da so nam je uadojati, da hode v malo letih nad tri štirjaške miljo najlopšega ) sveta pridobljeucga poljedelstvil. ^-. Po Njegovom odločilu se je sozidala v Q\ Kamniku velika I a b r i k a z a i z d e I o v a n je smodnikain raznovrstnoga streliva, a v Ljubljani velikanska t ab a e n a f a b r i k a , v katovi ima zdaj do IjsOO Ijudij dober za-služek. In v duševnoni oziru, koliko naprodka se iniiinio tu zahvaljovati prosvotlomu vladarju l^ranni Jožel'u I. ! Njegova eesarska h«seda nam jo z okto-borskim diplotnoin dala ustavno vlado: Njegovu i-esarska besoda nam jo z osnovnitni državnim i zakoni podelila jednakost vsedi državljanov v pravnom oziru, j od na k o p ra. v-n ost v.soh v Avstriji žive.rih narodnostij tor nam zagotovila svoboden razvi tek našo narodne individualitete ! Solstvo, nado naše narodno bodočnosti ostvarila je Njegova vladarska skrb. Polog neštevilnih ljudskih iirilnic ki so se na novo odprle ali pa razširiln za Njegove vlado, osnovala nam je na Kranjskom Njegova velikodušnost < . kr. višjo rcalko v Ljubljani in dvt^ gimnaziji v Kranji in Koeevji. In tmli predragi naš jezik slovenski, ludi ta je pod Njegovim vsem narodom pravičnim žezlom v soli in uradu naše] dostojno mesto. da nm je zajiotovljcn njegov vsesiranski razvitok. In kolike so njegove osobne milosti in dobrote, katero naš ljiidomili. blagosrčni in dobrotljivi vladar deli posame/nikom, kadar jih zadime nesiM'ča ali uima. to je znano vsa-kemti izmed nas. Naravno j(» tedaj, da se raduje danos iz vsoga. sna bola Ljubljana, da so raduje vsa Kranjska in ž ujo vsa Slovenska, ko jo je s Svojim Najvišjiin pohodom osrečil presveti i vladar, kateregii zaradi Njegove pravičnosti, ustavnosti in nedosežne Ijudoinilosti in dolirotljivosti časti ves oitiikani svet. a presrčuo ljubi vsak Av-strijan. Naravno jo tfilaj, da se danes po vsej lepej zemlji slovenski razloga uavdušoni pozdrav: „Slava Tebi, presveti i t-osar in jjospndar!" Adresa deželnega zbora kranjskega. Doželui zbor kranjski je v včerajsnej seji v tretjoiii branji suglasno vsprijel, dain'S pa in corpore v krasno in uinoteljno izilelaiiom izvodu cesarju predložil naslodnjo adreso: Vaše Veličanstvo, p r e s v i 11 i c e s a r i n g o s p o dar! Šest stoletij jo minulo, odkar je kranjska dežola proslavili Habsburški rodovini prisegala ndanost in zvestobo. Zgodovina spričujo, da se ta prisega nikdar ni prolomila, da se kranjska zvestoba nikdar ni majala. JMožato so .varo-vali naši predniki svojo hesodo, po neštotih bojisčih prelivali so kranjski sinovi svojo srčno kri za dom in vladarja. V pričo Vašega Veličanstva obliaja sedaj narod po vsoin Kranjskom šcststolotnieo svojega zdrnžonja s pre-svitlo vladajočo dinastijo, tla v novič sijajno dokaže svojo neomabljivo zvostobo in iskreno uda-nost Vašemu Veličanstvu in presvitli eesarski rodovini. M ilost Vašega Veličanstva podelila je vsem narodom prostranega cesarstva ustavne pra-vioe in narodno ravnopravnost iu s tom trdno poroštvo miru in blagostanja. Hrezštevilno so tuđi dobroto, za katore se kranjska dožola zahvaljuje iH'i/.inerni milosti in lilagonaklonjonosti Vašega Veličanstva. \ oino-udani kranjski de-žolni zbor, kot zakoniti zastopnik vojvodine Kranjske, stopa tedaj prod presiol Vašega Veličanstva, da v imenu vso dežele izjavlja čutila ^ - neomejene uđanosti m neomaTiljive zvestobe fer f svečano prod vsem svotom ponavlja ono zgo- V dovinsko prisego, a katero je Kranjska dežela prod sestimi sto leti bila zavezana Vašim pre-slavnim prednikom. VsPTiiogočni Uog naj obrani in utidi to zvezo, proslavili ttesarski rodovini v slavo, veliki Avstriji pa in vojvodini Kranjski v srećo in blagoslov! Ilog živi, IIog obrani in blagoslovi Vaše, Veličanstvo! Ko je bil v avdijenoi vsprijet mestni za-stop Ljubljanski, nagovoril jo župan (i r a s s o II i cosarja tako: KiifiiM! k. k. Majeatiit! Die Landosvertretung do.s Herzogtums Krain bat Namens des ganzon Lainles don (iefUhloti unvvanclelbaror l(A'gobonhoit iiir luiero Majestiit und das allerluichste Kaiserhaus tief-ompfunilonon Ausdrnck gegoben. Der Gemeiud(»-rat der trougehorsamon llauptstadt, in deren Mauorn dieser Tage die donkwl'irdige und be-doutungsvolle Feier der fiOO jiihrigen Zugeluhig-koit. Krains zimi glorroichon Allcrbochsten Ilerrsduirhau.se hogangen wird, dankt Kuerer JMajestiit. aus tielstem Ihu'zen tur dio CJnado, dass es ilini gevviihrt \vard, heute seine l>e-sondere ebrfurohtsvolle llnldigung allerunter-thiinig.stdarhring(^n und dureh Miinner derersten CnininuiK! des Landes das teierliohe Goliibniss unvorbrikhlicber Treue erneuern zu diirfen. Vaše c. in kr. Veličanstvo! Naše mesto se imenuje bela Ljubljana. V resnici bela, lKMunadožovana je Ljubljanskoga mosta vornost in udanost do presvitle dinastije: skozi vseh HoUlut ni te udanosti oskru-nila niti najmanjša progreha. In v tom sve-čaiK'in trenutji pris(\gamo mestni zastopniki Vašemu Veličanstvu, da se bele Ljubljane zvestoba do slavnoga prostola Vašega Veličanstva in do avstiijskega eesarstva ne bode majala nikdar. Skozi G00 let je naše mesto prejelo ne-števihu! dokaze milosti presvitlih svojih vladarjev: z dna svojih vornib sre se Vašemu Veličanstvu danes udano zahvaljujemo za vse dobrote, ki jih Ljubljana uživa zlasti od Vašega Veličanstva! Jedina naša prošnja se glasi: liog ohrani vedno našemu meatu Vašega Veličanstva očetovsko blagonaklonjonost,! Političen razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. julija. Župan Dunajski dr. U hl izročil jo v po-nedelje.k ministru Taat't'eju peticijo mestuega zbora, da se zopet odpre meja proti H u-m u uskoj, TVlinistor jo odgovoril, da je to mogoee le v najskrajnejšom slučaj i, sicer pa tla se dogovarjai z banom hrvaškim, kako bi se dala živina iz I »osuo in lleiiegoviue uva-ževaii. Konečno izrazil je ministor-prvomestnik upanjo. da se hode po up(djanji novoga tržnoga rnla veo živine priganjalo. V začetku j>redvčerajšnje seje tirolskega dežolno^ra zbora ])rečital je doželni glavar IJapp izjavo večino, zadovajoeo verako jedinost. V njoj se poudarja, da ima Tirolska izza I. l«S(Hi. sanki'ijoniarno pravico do ver-sktf jedinosti, da torej sam deželni zbor konečno določujo o ustanovi samoatojne inover-ske občino. \Vildauer je protestoval v imenu levice in je priobčil piotiizjavo. — Na to so govorili Te r 1 ago. Payr in \V i I dan e r proti postavi o liišnem davku ter se je po dolgoj debati jednoglasno vzprejol predlog lilaasov, kateri na mora va od vlade dobiti olajšave v iem oziru s predrugačonjein postave. ) ■«■ t Vnanje države. Ker je dru gaće skoro nemogočo ukrotiti nstanek gore nj ih AlbanCBV, obrnil sp. jo guverner Skadrski do tamošnjega nadškot'a za njo-govo posredovanje. Temu se je posrećilo pre-govoriti nekoliko vasij rodov Hott.i, (Imda in Castrati, pa l proti Hl) glasom, Pri tej debati prouzroči 1 je vojvoda L a r o c li e f o u c a u 1 d bureci prizor, ker je imenoval to slavnost „svečanost, umoru". Predsednik kaniore lirisson kaznoval ga je za ta izrek s cenzuro (začasnim izkljućenjem), kar jfi zbornica z veliko većino odobrila. Dopisi. Z Notranjskega, 10. julija. dzv. dop.) Vest, katera se tuđi potrjuje, da je oskrbništvo Postojinske jame povabilo nekoliko članov iil-harmoničnega pevskega z))ora, da pojo pri navzočnosti Nj. Veličanstva v jami, je v obče nas po celeru Notranjskem osupnila, da ne rečem razkačila. To je popolnetn umevno, da se od strani nemčurskega oskrbništva povabijo pevci, kojim je najljubša pesen „VVacht jun Tihein", ali to je žalenje nas narodnih ter preljubljenemu vladarju vedno zvesto udanib Notranjcev. V naših žilah ne tečn voda, nego vroea kri, kojo smo vedno pripravljeni preliti za dom in eesarja, torej ni rudo, da nas to nepotrebno vabljenje neinčurskih pevcev, kateri naj bi, dasiravno tujei in pri nas čisto nepoznati. Nj. Veličanstvu kazali, da tuknj prebiva po većini minski narodinočno zali. Ali tu ne bode šio; kajti naši krepki „živiou-klici pretresali bodo vzduh do neba, ter nasproti do-neli preljubljenemu vladarju, kateri se bode pnpolnein prepriča], „da tukaj probiva čvr.sii slovenski rod". Rodoljubi iz Notranjske, pokažimo presvit-lemu vladarju, da tukaj živi izbujoni narod slovenski, kateri se svojih pravio zaveda. Na sviđenje 15. t. in. v Postoj ini! N. Litija 1 I. julija. Od jutra nadalje rlohaja mnogo število praznično oblečenih Ijiulij, da po-zdravijo pres. vladarja. Litija in kolodvor, vse je v zastavah. Posebno ori likuje se kolodvor, kjer je ražen drugih tuđi veliko narodnih trobojnic. Presvitli vladar dospel je v Litijo ob 4. uri 11 m. ter bil od zbranega občinstva z iz srca izvirajočimi živioklici nazdravijen. Duhovenstvo, uradništvo in šolska mladež iz Litije in Šmartna stoji v prvej vrsti. (Kroči pojo v pozdrav preljubljenemu vladarju eesar-sko himno. Ko se vlak ustavi, .stopi pred Nj. Veličanstvo župan g. Kobler ter nekako tako-Ie govori: Vaše Veličanstvo! „Sivno se raduje Litijski okraj, kakor eela Kranjska, Vašega prihoda, ker ima pri-liko pokazati Vam svojo trdno udanost, zahvaliti se za neštevilne dobrote in ponoviti prisego zvestobe, ki so jo storili pred (i()(i leti naši dedi, Vašim slav. prednikoin. Vsi gofeče prosimo večnega Boga, naj Vas obrani šp mnogo let, naj Vam da zdravje in srećo. Bog živi našega presvitlega eesarja !" Presvitli cesar vprašal je potoni: Ste li že dolgo časa župan; so li v vaši občini samo kmetski ljudje itd. Tuđi druge, jm-, uradnike je presvitli vladar preprijazno spniseval, kateri so Mu primerno odgovarjali: istotako iz-praševal je prečastito duhovščino. Koje vlak ođpeljal sp, donolo jo s premnogo grl „Živijo" Nj. Veličanstvu. Zaman trudil bi se opisati veselje in nnvdušenost slovenskega občinstva. (hl najmlajšega šolskoga otroka do sivolasega shirčka čuje se le govor o presvit-lem vladarji. Iz Slov. Bistrice 10. julija. |lzv. dop.J Urž po ' ,j .'». uri prišedši presvitli cesar v lepo okin-čano niesto vzprejel je najprej dubovščino, pot• ll1' proti Poličanom odrinil moj gromovitinii „živio" in „luifli". Ne.katere dni poju-ej je za tukaj-šnjo solo .100 gld. darovni. 15og (ia živi in obrani! Slavnost 6001etniee. ►Skoro z bojaznijo Intimo se danes sicer vajenega peresa, ker živo čutimo, da nam v ozkern okviru mi.šega lista in v kaleuloskopič-uej hitrosti slikovitih dogodkov, ki .se vrsti'' drug za drugim, ni nikakm* inožno, podati či-tatfilji'in pristno .sliko, ki hi obsezala vse važ-nejš(» momente, in vse osobe in korporacije, ki so se pojavile na gladini slavnostnih dtiij. Že naprej terlaj prosimo, da se nam ne štejo v zlo, ako naše silo neso v ravnotežji z elementarno silo v.siikodncvuega prebogatega vspo-reda in midejaino se gotove odvez<>, ker smo preverjeni, da bode vsakdo uvaževal načelo, da „več oćij vot" vidi." Navajati pa hoćemo vse posamičnoHti (KJDletnice po kronologičnem redu. ZačiK^mo tedaj z vćerajšnjim dnein. llela Ljubljana bila je tako okrašena z l)r<'zštevilnimi zastiivami, grbi, zelenjmn, daje, kakor so tujci sofrja.sno zatrjevali, daleč nad-krilila mnogo štovilneji iu bogateji (Jradec. „l)ie Treue ist kein eitler Wahnu. V vnanjej obliki LjuJiljano klizalo se je pa tuđi oći-vestno, koliko jo napredovala v zadnjih hitili. Kdor se spominja zadnjega pohoda cesarjev| i/ Umhdlu- vega, ostali iz Kostanjevice in Krškoga) ter se s svojo godbo in prekrasno zastavo vstopili v vrste. (iosp. župan 0 r a s s el 1 i pozdravi v jako srčnem in krepkem sloveusknin govoru prišlece, poudarjajoč, da bi nam bili pri vsakej priliki posebno dragi gostje, zlasti pa sedaj, ko so prihiteli z nami praznovat tako slavno wvet--knvino. V imenu glavnega mesta zakliče jim presrčni. od tisoćerih grl ponavljani „živiou. No to zahvali se stotnik g. \V a g n e r , mož krepkih simpatične postave v nemškem govoru in naglaša, da so Dole.njci 51)0 let se vsekdur hrabro borili pod avstrijskim praporom, kateri je in o.stane njih jedini prapor. (inunoviti živio odineva izmej občinstva. Mej sviranjem godbe in ponavljajočim se burnim pozdravljanjem odkorakajo potem garde skozi mesto v svoja staiK»vanja. Popoludue ob ll/4 uri pričakovali smo grofa TaaiVeja. Vlak imel je .'ili minut za-inude. Kljubu zamudi pa je vztrajalo občin-st.vo, ker je vsakdo želei videti moža, ki vodi sedaj avstrijsko politiko. In ko je [>rišel vlak in grof TaatVe lahnega koraka v popotnej obleki prijazno smtdiljaje se stopit raz vagona, prikupil sočil prvi strel na(Jradu, bilo je videti neko posebno gibanje mej občinstvom, rekli bi skoro, da se je čulo titri-pati srca; a ko seje poka/ala vite/ka podoba cesarjeva, zaorilo je tako navdušeuo wživiou, da kaj jednacega nesmo kmalu čuli. O Hpre-jeino smo že poročali. Na nagovor deželnega glavarja gnd'a 1'hurna odvruil je cesar : „Srćno me veseli, da zamoreni izpotuiti željo Moje verne vojvodine Kranjske ter ude-ležiti se slaviKisti, katera ima za deželo, kakor tuđi za Me in Mojo hišo jednako visok poinen. Zahvaljujem se Vam, gospoda, za Vaš prisrćni pozdrav. Itodite prepričani, da bodem bodoče slavnost ni dni rad biva! med Vami, ter da se bodeni dobro počutil v sredi Mojih zvestih Kranjiev". Župan (irasselli nagovori! je (esarja: VaAe e. kr. Veličanstvo? Z nepopisno radostjo je Ljubljana prića-kovala dni,išnji rlau, ki jej i/|»ei treugehoi.saniste (ienieindetalh veni Laiba« h ]egt Iluerer Majestiit den erslen elu turehtsvollen \\ illkom-meiigruss der Stadt /u Kiissen mit den * Worten, die in diesem feierlichen Aiigfinblickp aut' allon Lippun sehwt».ben: Uott segne Knere Majostiit! Ciott sogiu1- diest'ii Tji.ur! Njegovo Veličanstvo je. odgovorilo: „Z veseljem opažam, da Ljubij;ni;i tok-muje x deželo, kako hi ilnsfujno pnizuovalii bodočo vedko sluvnost. Vzpicjniitc Moju |>ri-znanilno zahvalo za sirčen pozdniv, s kojim Mi1 vzprijomate in katorega Vam vraćani z za-gotovilorn, da som v lcsnici vosol dokuzov o patrijotifMiej goreniosti incšranov Moje zvestf dcžolne prestolnice, katero blugostun JVli je tako zelo pri arci"" Fo predstavi in ogovorili dostoja-nstvenikov ogledal si je cesar čast.no kompanijo Kuhnov-cev, šel skozi krasni špalir :-Ji» bolo oblečonih, izrodno brdkih, po gospoj Murnikovej vodjenih gospie in, ko so jo prikazat v vratili kolrlvora, oglasil so je narod v takej sili, s tako navdu-senimi živioklici, kakor bi se udal z visocuga hriba silon plaz. Voa sprovod oesarjev bil jo veličasten, bil 'y t.riumnilon sprovod v bosoilo najširsom pomonu. PripoljavSi s<* k dožtdinMim dvorcu o)>-stal je prod v veži nastavljen imi dostojan-stvoniki in blsigoizvolil pivinilnstno nagovoriti knezu Schfuiburga, kneza \\ indisrhjzriitza. svot-nika viteza Schnbida, grofa \Vurmbrnndii, grofa Hohonwarta in barona Apfaltrorna. Opazilo se jo, da baron Seh\vegol ni bil doležen Najviš-jega ogovora. Ne bodemo popisi) val i, kuko je in nožica živio klieaje oblegala dcže.lni dvore«-, za .s ■možno nam je samo A<> onioniti velikunsko bakljado in dovrsono seronudn. Vo.s ijosar ,lo-žct'ov trg bil je napolmm obrin^tvoin in ko so bakljaši in razna društva, stopili v vrsto, vil s»* je sprovod kakor ogromna ognjena kara po ulicab. Bilo je 1500 bakljašov, obćinstva pa brez štavila. Prišedši na Kongresni trjjc razvrstilii .se je bakljada v tri kolone mej gludališćeni in spominkoin, v katerc s»j stopili narodni pevci, iilharinonično društvo in godba domaćemu polka. M(^j sviranjem prvo piece stopi pritlvor-nik v krog slovenskih pevcev, ter javi, tla Nj. Veličanstvo želi, da bi stopili bližje k vrtu. Po budem naporu se jo posrećilo odrniiti mno-žico — in zagledali ho \», da j i li je blizu JOO, reče cesar : „Pa neso sami Ljubljančani Vu Ko ta odgovori, da so vmes tuđi pevci iz dožele, pravi Nj. Veličanstvo: „Prav izmjeni, krepki glasi. Hvalo!" Nato se obrne k solistu g. Medenu ter reče: „Vi imate jako lep in močen glas. Zahvaljujem se Vam.u <) hakijadi iu serenadi je le jeden glas: da kaj larega v Izubijani še ni bilo, da snio se slavno sklizali. Iloch-klici izgubili so se, kakor kaplja v inorji. Domaće stvari. — (Slaviiost.no jicsfii |, ki y našemu listu na čelu, zložil je, kakor so čitatelji memla že po dikciji pogodili, gosp. Stritar, ter jo v :»000 izvodili dal razdeliti mej občinntvo. — (Krasna zastava), katero je Nj. Veličanstvo leta lH7f>. podarilo uniformirani priv. mesčanski gardi Novomeškej, blizu (»000 gl. vredna, razstavljena je za časa slavnostnih dnij v mestnej dvorani (na rotovžu). Dobrovoljni darovi »»biskovalcev namenjeni so ubožnemu zakladu Ljubljanskoga nn-sta. —- (To ča) pobila je včeraj v Ljubnem na (iorenjskf'in. Telegrami ,,Slov. Narodu". Zidanmost li. julija. Sprejcm Nj. Veličanstva ob polu 2. uri veličasten. Ljudstva mnogobrojno, katero Ga pozdravlja z izključljivimi živio-klici. Solska mladina iz Zidanoga JNlosta, Loke, Razbora s svojinu učitelji in duhovniki pela cesar-sko pesen pri prihodu, bolo oblečenc de-klicc delale so špalir, deklica poda kra-sen sopek, za kar se cesar prijazno zahvaljuje. Župan Loški Ga pozdravi v imenu obeiiK\ gosp. Lenčck pa v imenu deputacije kiiu'tskih obrin Sevniškib, Brežkih in ICozjanskib pozdiavi Nj. Veličanstvo slovenski z naslednjiin krepko donečim nagovorom : Vaše apostolsko Veličanstvo! pre-svitli cesar! Kmetske občine sodnijskib okrajev Sev-nica, llrežice in Kozje dane.s tu zastopane v Hponiin oOOletnega združonja Štajerske krono-vine j)od veleslavno llabsbuško hišo v znozje Vašuniu Veličanstvu položimo svoje najponiž-nišc čestitanje. Srca nam se radujejo, da je tuđi nam .slovenskim kmetom prilika dana, Vašemu apo-stolskemu Veličanstvu o.^ebno zahvaliti se za očotovsko skrb proti vsem avstrijskim držav-Ijanoni, ter izraziti iskreno Ijubezen, ponizno udanost, trdno in nerazrušljivo zvestobo do Vašega Veličanstva presvete ose.be, ilo wlavne Ha)>sbiirAk<> hi.še. liog /ivi, Rog obrani nam predobrega očeta in cesarja ; Bog živi. obrani, proslavi hišo llabsbuiško tildi v bodočih stoletjib. Živio! Tiso ceri živio-klici zadonć, ko konca svoj govor. Cesar odgovori slovenski i'okoč: „Lepo se zahvaljujem" ter doda, da je prepričan naše zvestobe in da Ga veseli, da Mu je dana prilika zastopnike Savske doline bprejeti. Znidiirsič kot, vodja deputacije ni« st in trgov in okrajiiih zašto po v okrajiU'^ii glavarstva liiežkega govori v iieiiiškcin jeziku; cesar se pogovarja dalje časa z Lenčtkom, Žnidarsičein, Srebre-toin, Taiiši-koni, JSIcdicein, Smrekerjem in z vsakim udom deputacije, z nekaterimi tiuli slovenski. Nagovori tuđi duhovniške učitelje Zidane^ji Mosta. Magovoril je tuđi organ ista iz Loka, ki je iinel sve tinjo, Nprasajoč ga slovenski: rAli sti1 bili pri vojakih?" l*ri slovesu zopet gromoviti živio-klici, otroci pojo cesarsko pesen, kolodvor in ves Zidani Most ok n-čiin, na kranjski strani so napravili Ka-dečjuije slavolok, topiči so na kranjskej strani neprenelnnna gnneli, navdušenost velika uska. Po odbodu cesar jevein solska veselicu otrok iz Zidanega Mosta, Loke in It a/borja. Zidan Most li. julija. Trihod Nj. Veličanstva cesarja ob pol dveb po- poludne mej pokanjem možnarjev, solska mladež zapoje cesarsko himno. Mnogobrojno slovensko ljudstvo z živahnimi živio-Ulici cesarja pozdravlja. Voditelja depu-tacij kmeckih, mcstnili in trških občin in okiajnih xastopov govorita ganljive besedu o udanosti in ljubezni do predobrega vladarja in slavne Habsburške hise. Milostljivi cesar se Ziilivaljuje in srčno prijazno govori z voditeljema in po~ samiizniini udi deputacije o mnogih tukaj-šnjih razinerali. Po govorili burni dolgotrajni živio. Navdušenost velikanska. Po-vsod se čuje jeden glas, jedna želja: Živio cesar Franc Jožef, živila Habsburška dinastija. v Sent Jurij na južni železnici 11. julija. Cesar se je točno ob 10. uri pripcljal z vozom v St. Jurij. Tu se je peljal okolu Stefanijincga sadjerejskega vrta. Mnogobrojno zbrano ljudstvo Ga je na-vduseno sprejelo s tisočerimi živio-klici. Cesar se je dalje zadržaval, kakor je bilo pisano. Županov slovenski govor je jako milostno vsprijel, zabvaljevaje se jerekel: Tukaj je lepa okolica, a imeli ste dve slabi letini; kako je letos? Župan odgo-varjaje, meni, da bode toliko, da bo kruha vsaj za potrebo. Cesar dalje pravi: Da, a vina bo malo. Župan odgovarja, da se do sedaj se lepo kaže. Nadaljno cesarjevo vprašanje po industrijalnih zavodih župan zanikuje. Njegovo Veličanstvo počasti se več osob s svojini nagovorom. Skozi vrsto belo opravljenih deklic gredočemu izroči gospodičina Minka Ipavičeva krasen cve-tlični sopek; cesar se zahvali. Na vprašanje cesarjevo: Od kod? odgovori, daje županova hči. Cesar se smehljaje za šopek zahvali in mej bumimi živio-klici odpelje. Slatina 11. julija. Cesar se po-ka-zal zjutraj ob Šestih. Ljudstva vse polno, gosti so bili pri studenci. Cesar je slatino pil, natakarice slatine so pele: „Po Jezeru". Cesar poslušal, putem obiskal Tr/aški vrh (Tricstinerkogel), živio je prevladalo, tu iu tam se slišal boch in eljen! Šniarije pri Jelšab 11. julija. Presvetli cesar prišel ob devetih v Šmarije in se iiiitdil 20 minut. Smarijski župan pozdravil (ia neinško, okrajni načelnik slovensko. Ciovoril je s 24 osobami vsch stanov. Smanje je okuano dekorirano z vunci, ce-sarskimi in žtajarskemi banderi, slovenske je okrajno glavarstvo prepovedalo. Mnogo ljudstva je v lepem redu postavljeno ob cestah, gromoviti živio se daleČ okolu razkgal. Cesar je prijazno odzdravljal in se za lepi sprejem zahvaljeval, bele deklice s(> mu podeble šopek. Nizke cene. ALBIN SLICAR V Ljubljani IDiaziaoslsa, cesta j^t, ©, priporoea častitim gospodinjam svojo tržnico za euker, kavo in vse druge šjnecrije, po nizlcift cemih. Castitim gospodurjcni pa svojo bogato zalogo žeU'ZHeya bhuja in sicer kovačem post* lm o še vse zelvzne aostave k oralnim dreresam itd. (4ti8—1) " Nizke cene. " ' Nizke cene. Nizke cene. Izdatelj iu odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".