SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 31 ESLOVENIA LIBRE! BUENOS AIRES 3. avgusta 1967 Dr. Freieve težave Pismo iz čila Pred vladno palačo v Santiagu so bile 16. julija zbrane velike množice naroda. Iz vseh delov države so prišla zastopstva kmetskega ljudstva in delavstva- številno je bila zastopana tudi mladina. Vsi so se zbrali na povabilo j krščansko demokratske stranke, da naj javnem trgu prisostvujejo podpisu zakona o agrarni reformi. •' Izdan j e tega zakona je napovedal krščansko demokratski predsednik dr. Frei ob začetku svoje predsedniške dobe soval mu je tako važnost- da je že spominski poštni žig za ta dogodek zatrje- 1 * * * V val, da se „Čilska gospodarska neodvls- ! nost začenja z agrarno reformo“. Skup- j no z izvedbo agrarne reforme je dr. Frei ob začetku svoje predsedniške dobe napovedal celo vrsto še drugih zakon- ! skih ukrepov za izvedbo „nekrvave socialne revolucije“ za gospodarski, socialni in kulturni dvig širokih ljudskih plasti ter za zboljšanje njihovega zdravstvenega položaja. Močan poudarek je dal zlasti nujnosti ža „čilenizacijo bakra“. Kot realist je dr, Frei pravilno presojal politične danosti. Ugotovil je, da bo borba za izvedbo agrarne reforme huda in dolga ter bo prej lahko prodrl z rešitvijo vprašanja čilskega bakra, ki je bil skoro ves v oblasti ameriškega kapitala. Zato se je najprej spustil v bitko za baker. Pred dvema letoma jo je dobil. Dotedanje samo ameriške družbe, ki so izrabljale rudnike bakra, so zamenjale mešane čilsko-ameriške. Dr. Frei je tako zagotovil čilsko nadzorstvo nad vso proizvodnjo balkra in njegovo ¡prodajo. S tem je neizmerno povečal dohodke državni upravi. Pp tem prvem velikem uspehu svoje krščansko demokratske vlade, se je začela dolgotrajna borba za sprejetje zakona o agrarni reformi. S tem zakonskim osnutkom dr. Frei ni zadel na odpor samo na skrajni desnici pri veleposestnikih, ki so ¡storili vse, da bi še naprej obdržali v deželi dosedanji fevdalno kolonialni sistem, ampak tudi pri radikalih, socialistih in komunistih. Ti imajo v senatu večino. V' njem je predsednik vodja socialistov dr. Salvador Allende, ki ga je pri .zadnjih predsedniških volitvah leta 1964 dr. Frei politično naravnost pregazil. Prej je pa že propadel kot kandidat čilske levice za predsednika pred generalom Carlosom Ibanezom del Čampo leta 1952 in pred Jorgom Alessandrom leta 1958- Opozicija skrajne desnice, radikalov, socialistov in komunistov je hotela z vsemi sredstvi ¡onemogočiti dr. Freiu izvedbo njegovega obnovitvenega programa. V svojem sovraštvu do Freia je šla celo tako daleč, da mu v začetku letošnjega leta ni odobrila potovanja v ZDA na obisk k ameriškemu predsedniku Johnsonu. Toda dr. Frei je po velikih težavah s svojim zakonom o izVedbi agrarne reforme končno prodrl tudi v senatu na ta način, da je v predloženi zakonski osnutek sprejel nekatere spremembe in dopolnila opozicije v senatu. Zadovoljstvo, ki ga je ta dan čutil dr. Frei nad doseženim uspehom, mu je pa zagrenila levica v lastni krščansko demokratski stranki v notranje- in zunanjepolitičnem pogledu. V krščansko demokratski stranki je prav istega 16. julija, ko je dr. Frei pred množico ljudstva pred vladno palačo podpisal zakon o agrarni reformi, zaključilo zborovanje 600 zaupnikov ¡krščansko demokratske stranke z izvolitvijo novega predsedstva- Pri volitvah se je uveljavila skrajna levica nad dr. Freievo zmerno skupino ter tretjo skupino krščansko demokratske stranke, ki je pod vplivom biv. senatorja in Sedanjega veleposlanika v ZDA Radomirja Tomiča. Med tem, 'ko stoji predsednik dr. Frei kot politik realist na stališču, da . je treba najprej dati narodnemu gospo- j darstvu trdne osnove, da bo preneslo nadaljnje radikalne socialne reforme, levičarsko vodstvo stranke zahteva pospešeno uvajanje socialnih sprememb, ki naj zamenjajo sedanji kapitalistični i HUDE DE GAULLOVE DIPLOMATSKE NAPAKE Francoski predsednik De Gaulle je bil pretekli tedes na obisku v Kanadi, kamor je prišel na ogled mednarodne gospodarske razstave Expo 67. Obiskal je najprej Quebec zatem Montreal, kjer je izustil nepremišljene besede: „Živel svobodni Quebec!“ Ta vzklik je namreč geslo skupine francoskih separatistov v Kanadi. Kanadski ¡predsednik Pearson je javno odgovoril De Gaullu, da je Kanada ¡svobodna država in da Kanadčani ne potrebujejo francoskega predsednika, da bi jih osvobajal. Poudaril je, da bo Kanada ostala združena in da se bo ustavljala slehernemu poskusu za uničenje te enotnosti. Vsled te ¡težke diplomatske napake, ki jo je ¡storil De Gaulle, mu ni preostalo drugo, kakor da je prekinil svoje potovanje in se vrnil v Pariz. Kanadsko časopisje je De Gaulla skoro enoglasno napadlo zaradi njego-, vega hujskanja na delitev Kanade odn. vniešaiiaja v kanadske zadeve. - V francoski prestolnici so bili zaprepadeni. Francoska vlada ni dala nobene zjave, ker pač ni mogla zagovarjati (De Gaullove diplomatske napake. Počakala je na De Gaullovo vrnitev v Pariz. Francosko časopisje je sarkastično komentiralo De Gaullove izjave v Kanadi. Nekateri časopisi so pisali, da je za Francijo prišel čas, da premisli, kaj bo morala z De Gaullom storiti, če noče izgubiti še tistih nekaj prijateljev, ki jih še ima v svobodnem svetu. De Gaulla je napadla tudi opozicija, zlasti ¡krščanskodemokratski vodja Le-caunet, medtem ko so vodje drugih opozicijskih ¡strank zaenkrat molčali, čakajoč na vladno pojasnilo. Lecaunet, ki kontrolira 40 poslanskih sedežev v francoskem parlamentu, se je vprašal: „Kaj hi se zgodilo z mednarodnimi odnosi, če bi De Gaullovo postopanje posnemali tudi drugi državniki?“ V prestolnicah svobodnih držav se se začeli spraševati, kam bo De Gaulle še zapeljal Francijo, ker mu predsedniška doba poteče šele leta 1972, ¡če ga Francozi ne bodo prej odstranili- Mnoge De Gaullove zunanjepolitične poteze, čeprav v ostri opreki z željami mnogih zahodnih držav, je mogoče opravičiti z izključno francoskega stališča. Med te spada izstop Francije iz NATO, veti-ranje britanskega članstva v Skupnem evropskem trgu in izigravanje Wa-shingtona z Moskvo. Nikakor pa v ta okvir ni mogoče več spraviti zadržanje Francije' v nedavni izraelsko-arabski vojni. Najprej je De Gaulle proglasil nevtralnost, zatem pa se je pridružil Sovjetom in Arabcem proti Izraelu. ¡Nato je še napadel ZDA in povezal bližnjevzhodni problem z vietnamskim ter okrivil ZDA za oba. Ti} so mnogi diplomati ugotavljali, da je De. Gaulle v svojem ¡sovraštvu do Washingtpna in Londona postal že popolnoma zaslepljen. In to mišljenje je potrdil sedaj še z incidentom v Kanadi. iDe Gaulle jeTtiTr 77'letrToda to ni opravičilo za postopanje, ki silovito škoduje vsemu svobodnemu svetu. Trmoglavo je'De Gaulle ostal pri .svojem, ko je dal preko uradnih virov objaviti, da „De Gaulle ni problem, .problem je Kanada“. Dalje- je po istih . virih objavil,, da „je Kanada dobro .vedela,, da ¡se' b° nekaj zgodilo, pa ni. prepovedala potovanja“. S pravo makiavelistično zlobo so nadalje isti viri izjavili, da je pač | „težko govoriti 'o .francoskem diplomat-I skem porazu,. ko pa je De Gaulle do-j živel tako velik sprejem v Quebecu. De Gaullov obisk v Kanadi je dokazal, da sta v Kanadi dve skupnosti, francoska i-n britanska in d'a francoska ni enakovredna britanski. Ker francoska hoče i doseči enakopravnost, Francija ne more ! ostati indiferentna do njenih zahtev. De Gaulle' ji je namenoma priskočil na pomoč. I-n De Gaulle ni prestopil nobene meje, ko je govoril o osvoboditvi. Vsakdo ima pravico govoriti o svobodi,“ zaključujejo uradni francoski viri. Ti krogi so ¡poudarili tudi to, da je De Gaulle imel pravico biti užaljen zaradi Pearsonovega napada in da je zato prekinil svoj obisk v Kanadi in se vrnil v Pariz. Minuli ponedeljek pa je francoska vlada po izredno dolgi seji z De Gaullom dola posebno izjavo, v kateli poudarja, da De Gaulle odn. Francija nima sicer namena rušiti suverenosti Kanade niti nima nobene teritorialne zahteve do nje, da pa je De Gaulle zavestno zagotovil Francozom, da jim bo Francija pomagala v njihovi borbi za enakopravnost z Angleži v Kanadi. Ta uradna izjava francoske vlade le sprožila nov val zaprepadenosti talko v Franciji ¡kakor po vsem svobodnem svetu. Očitajo De Gaullu in francoski vladi, da se direktno vmešava v notranje zadeve Kanade in da ustvarja izredno nevaren precedent. Kakor francoska v kanadske, tako bi se po francoskem stališču mogla katera koli država vmešavati v notranje zadeve druge države. To pa je popoln mednarodni kaos. OLAS zaseda v Havani V ponedeljek, 31.- julija t. L, se je v Havani na Kubi začelo zasedanje OLAS-a (Organización Latinoamericana de Solidaridad), ki jo je sklical Castro na podlagi sklepov, sprejetih . na zloglasni havanski trikontinentalni konferenci leta 1966. Na zasedanje so bile ¡povabljene vse latinskoameriške komunistične partije, 'udeležujejo pa ¡se ga tudi afriške in azijske. OLAS uradno sestavljajo kom-partije iz 27 ameriških držav. Zaseda-.' nja se udeležuje tudi ¡komunistični vodja severnoameriških črncev 25-lefni Carmichael, ki je prejšnji teden odletel iz New Yorka preko Londona v Pragu, od tam pa v Havano na Kubo. . Zasedanje konference je odprl .kubanski vladni predsednik Derticps. Castro sam se otvoritve ni udeležil, pač pa je nanjo poslal svojega brata Raula. Izginulega komunista Che Guevaro so izvolili za Častnega predsednika zasedanja. Delegacija argentinske KP je takoj na prvi seji predlagala, naj bi delegati tega zasedanja podarili svojo kri in jo poslali Severnemu Vietnamu kot dokaz solidarnosti s tamkašnjimi komunisti. Argentinski predlog je bil seveda takoj’ sprejet. . Zasedanje OLAS-a v velikem havan-’ skem Hilton hotelu, pred ¡katerim se' blesti Che Guevarov poziv: „Ustvarimo' nove Vietname v Ameriki!“ Medameriška organizacija (OEAp pa je izdala poziv vsem ameriškim vladam, naj bodo vedno bolj čuječe pred-' komunistično prevratnostjo. Nevarnost’ ne bo izginila, dokler bo na Kubi via-’ dal komunistični režirn. OEA tudi opozarja vse ameriške’ države, naj pomr-l slijo, od, kod prihajajo' denarni fondi '2a* izvajanje prevratnih akcij po vsem kon-' j tinentu. Castrovo gospodarstvo ih fU , nance dokazujejo, da ' teh fondov n« i oskrbuje Havana'iž’Svojih žalo*gi pač ! denar prihaja iz ZSSR, ki' skuša svoje-prevratno 'delovanje Skrivati za gbspd« j (farskimi in diplomatskimi; pogodbami,' ki jih sklepa z latinskoameriškimi drža» Ivami in še na videz izogiba slehernih zvez s posameznimi kompattijami iii , njihovo prevratniško delavnost] in- . »J j Zasedanje OLAS-a bo predvidoma;' ■ trajalo do 8. avgusta t. 1. ..... I Z TED N A sistem z nekakim skupnim socialno-gospodarskim sistemom, Iki naj bolj pravično razdeli narodno ¡bogastvo ter delovnim slojem zagotovi delež pri dobičku podjetij. Ta program je izdelalo 7 najuglednejših ekonomistov v stranki. Novo vodstvo krščansko demokratske stranke je bilo že pri dr. Freiu ter mu je sporočilo zahteve stranke, ki tudi hoče imeti večji vpliv na samo vlado. Zato tudi zahteva zamenjavo ministra za delo Williama Thayerja in za ljudsko zdravje Ramona Valdivieso, ker da sta „¡preveč zmerna“. Levičarji v stranki so pa Freiu povzročili težave tudi v inozemstvu z zatrjevanjem, da krščansko demokratska stranka nima nič proti ustanovitvi podružnice komunistične Organizacije za solidarnost narodov, ki povsod propagira komunistično prevratnost in gverilo. Gornja izjava je v posameznih državah Južne Amerike povzročila veliko presenečenje. Posebno tam, kjer komunistični gverilci že nastopajo. V Venezueli ¡se je ves ogorčen oglasil vodja venezuelske krščanske demokracije GOPEI dr. Rafael Caldera. Brzojavno je zahteval pojasnila od dr. Freia. Zato je bil čilski predsednik prisiljen da je v govoru po podpisu zakona o agrarni reformi spregovoril tudi 0 tej zadevi. Zatrjeval je, da so nekateri, ki hočejo nasilje. „Hočemo slovesno poudariti pred čilskim ljudstvom in pred prijateljskimi državami“, je zatrjeval dr. Frei, „da tu ne bo nasilja, ker bo pred- I Sednik republike s podporo ljudstva in j njegovih ustanov že v kali zatrl sleherni poizkus za spremembo ustavnega reda. j Nimam zakonitih sredstev, da bi preprečil ustanovitev take ustanove, kot je Latinskoameriška organizacija za solidarnost narodov- Toda moralno jo obsojam. In hočem poudariti to, da ne , bom dopustil nasilja ne v ¡državi in tudi ; ne, da bi se kršilo načelo nevmešava-i nja in samoodločbe narodov. Prav tako i ne bom dopustil, da bi se iz Čila širilo nasilje ali motila red in zalkonito postavljene vlade“. Da dr. Frei teh besed ni govoril v prazno, je potrdil prav te dni, ko je poslal v Coneeipoion karabinerje z oklepnimi avtomobili, ki naj 'bodo v pojača-nje krajevni karabinerski postaji za primer nastopa komunističnih gverilcev. V provinci Arauca So namreč komunisti | v zadnjem času postali aktivnejši ter so izvršili več napadov na konzularna zastopstva „imperialističnih“ držav in na inozemska trgovska podjetja, i ¡'Vavedeni primeri 'z vrste vseh mogočih ovir Freievih političnih nasprotnika/ zgovorno pričajo na kako velike težave zadeva prvi krš.čanskodemokrat-ski predsednik v Čilu in na am. celini sploh pri izvajanju svoje „nekrvave re-, volucije“, ki naj bi narod. Žavarovala i pred krvavim rdečim nasiljem in tota-| litarnostjo. So pa tudi viden dokaz, kako težko je v Južni Ameriki reševanje socialnih, gospodarskih ter družbenih vprašanj tudi zaradi nerazumevanja skrajne desnice. — jk V Vietnamu je ameriške oborožene sile zadela velika nesreča. Dne 29. julija je izbruhnil požar na ogromni letalonosilki La Forrestal, katere zgraditev je stala 218 milijonov dolarjev ter šteje njena posadka 4.400 mož. Zaradi požara je zgorelo na palubi več letal, več granat je pa eksplodiralo. Požar in eksplozija sta zahtevala 71 mrtvih med častniki in moštvom, 78 je bilo ranjenih, 112 je pa pogrešanih. Letalonosilka je odplula v pomorsko bazo Subic Ray na Fil/pinah na popravilo. Razen požara in eksplozija na letalonosilki La Forrestal so Amerikanci imeli tudi več izgub na raznih bojiščih, zlasti na demilitariziranem področju med Severnim in južnim Vietnamom, kjer so jim pripravile zasede redne severnovietnamske čete. Toda izgube na komunistični strani so bile še dosti večje zlasti, ker so severni Vietnamci napadali z vso drznostjo in neustrašenostjo. Ameriško poveljstvo domneva, da napadajoče oddelke upijanjajo z raznimi drogami. Ameriško letalstv0 je vsak dan bombardi- V T E D E N ralo vojaške in industrijske naprave med Hanojem in Hajfongom. V Kolumbiji in Venezueli so imeli 2# julija močan ¡potres- V Kolumbiji je bii posebno močan v glavnem mestu Bogo) ta in na področju Choco. V obeh krajih je bilo več mrtvih in veliko ranjenih: V Venezueli je potres zahteval največ žrtev v Caracasu, kjer se je porušil«* več visokih stavb, med1 njimi 12 nadstropna palača in v pristanišču La Guia-ra. V Caracasu in po drugih krajih so doslej izkopali izpod razvalin že 400 mrličev. Oblasti se boje, da foo število žrtev še dosti večje, ker je pivemu ¡potresu sledilo še več drugih. Rut čombe, žena biv- predsednika Konga Mojzesa Čombeja, ki ga imajo Po ugrabitvi zaprtega Alžirci, je poslala prošnje Združenim narodom, Angliji, Španiji in Alžiru ter vse prosi, naj izpuste njenega moža na. svobodo. Ameriški vladi prošnje ni poslala, ker jte Čombe pred alžirskim sodiščem med drugim obdolžil tudi ameriško obveš.če-valsko službo, da je sodelovala pri njegovi ugrabitvi, Iz življenja in dogajanja v Argentini 81. razstava plemenske živine V soboto, 29- julija, so. v Buenos Airesu odprli 81. mednarodno razstavo čistokrvne živine, ki je vsako leto naj-Večja argentinska gospodarska manifestacija. Nanjo so živinorejci ¡pripeljali najlepše primere krav in bikov zlasti pasem Hereford, Aberdeen Angus, Shorthorn, Holando Argentino, Charolais in drugih. Prav tako čistokrvne argentinske konje, svinje, ovce najboljših pasem ter perutnine in zajcev. Razstavljena je pa tudi industrija, ki je v zvezi s poljedelstvom ter živinorejo. Razstavo je odprl državni tajnik za poljedelstvo in živinorejo ing. agronomije Rafael Garcia Mata. V govoru je ¡naglašal velik pomen poljedelstva in živinoreje za narodno gospodarstvo. Zatrjeval je, da Argentina mora dohiteti vse tiste ¡države, ki so jo v razvoju prehitele. Zato je nujno, da izboljša, tudi svoje poljedelstvo ter živiuorejstvo in omogoči še večje količine mesa ter mesnih izdelkov za izvoz. Vlada posveča vso pozornost poljedelstvu in živinoreji in bo storila vse, da bodo živinorejci dobili poplačane svoje napore za obnovo narodnega gospodarstva s pravičnimi cenami za meso in poljedelske pridelke. Sedanji predsednik Kmetijske družbe dr. José Maria Lartirigoyen je prav tak0 omenjal pomen in važnost kmetijstva in živinoreje za narodno gospodarstvo ter opozarjal na nujnost, da mora Argentina vedno ohranjati zalogo živine na taki višini, da ne bo ogrožen domači trg z mesom, pa tudi ne izvoz na inozemske trge. Oba govornika sta se s toplimi besedami spominjala prav pred razstavo umrlega za argent, živi- norejo zaslužnega večletnega predsednika Kmetijske družbe Favstina Fano. Na otvoritvi 81. mednarodne razstave čistokrvne živine je bil predsednik republike gral. Ongania z gospo, vsi ministri, buenosairešiki nadškof kardinal dr. Cagg'ano, visoke vojaške osebnosti in člani diplomatskega zbora. V ponedeljek se je na ogromnem razstavnem prostoru Argentinske ¡kmet tijske družbe pričela razprodaja kampe-onov, ki jih je izmed razstavljenih najlepših primerov vsake pasme določila mednarodna ocenjevalna komisija. V nekaj vrsticah Državni varnostni svet — Consejo Nacional de Seguridad —- COtNASE je sprejel zakon proti komunizmu. Sedaj . čaka s^mo še na podpis predsednika. Narodna banka je znižala obrestno moro za kmetijske kredite od 15 na 12 odstotkov. Argentinska vlada je odgovorila na noto sovjetske vlade glede' incidenta s sovjetsko tovorno ladjo Mičurinsk. Vztraja pri .svojem stališču, da tovor v 12 zabojih ter treh velikih kovčkih ni diplomatska pošta ter zahteva pregled tega blaga. Sovjetska vlada je ¡pa arg., veleposlaništvu v Moskvi sporočila, da omenjenih zabojev ne dovoli odpreti, da pa več ne vztraja na uvozu blaga v zabojih. S tem pa sama potrjuje, da je v zabojih na ladji tak tovor ki res ni „diplomatska pošta“. Vzporedno z iz-menjavo not med argent. in sovjetsko vlado je v teku proces proti kapitanu sovjetske ladje Vasiliju Steparovu zaradi upora argentinskim oblastem. Argentinsko ¡sodišče je kapitana sovjetske ladje zasliševalo že prejšnji četrtek in sicer Ikar polnih 8 ur. Pismo Uredništva Svobodne Slovenije je pred nekaj dnevi prejelo iz Zahodne Nemčije pismo, ki ga v naslednjem objavljamo. Glasi takole: Dragi prijatelji! Študent isem. Trenutno v Nemčiji-Zaradi jezika, pa tudi zaslužil bi si rad nekaj, da bom laže končal študije. Napol slučajno so mi prišle v roke vaše edicije. Z velikim zanimanjem sem prebral že precej Zbornikov Svobodne Slovenije, pa tudi nekaj drugih knjig. To je bilo zame pravo odkritje. Vedel sem, da je veliko Slovencev po svetu, da jih je pa prav po vojni toliko odšlo, si nisem mogel predstavljati- Včasih sem premišljeval o naših izseljencih, pa mi je postalo tesno pri srcu češ: izgubljajo se, pozabljajo na svoj narod; umiramo. Kajti tudi doma nas je vse manj- Rad imam svojo domovino, čeprav je je komaj za dober seženj. Vesel sem, da sem Slovenec in žal mi je za vsakim od naših ljudi, ki se — ne po svoji volji — izgubi v svetu in pozabi na svoj rod. Koliko se jih je že! In potem nekega dne vidiš, da je Slovencev ves svet poln. še več! Da so . «red seboj duhovno povezani. Da so eno, ( čeprav razmetani na vse konce. Pa bi človek ne bil vesel! Vem, mnogo jih je, ki so izginili med drugimi narodi. Mnogi se celo sramujejo, da so Slovenci- Kar vas je pa ostalo zvestih, ste veliki ambasadorji slovenstva v širokem svetu. ‘Ste cvet našega naroda. Kajti ni lahko ostati Slovenec. Zakaj sem se odločil pisati vam? Morda se kdaj komu od vas porodi vprašanje, če so smiselna in koristna vaša prizadevanja. Rad bi povedal, kako pomembno je vaše delo. Ko sem prebiral prispevke k zgodovini pred in med zadnjo vojno, sem prišel do mnogih novih spoznanj. Približal sem se resnici, ki jo iščem- Hvaležen sem vam za to- Pišite. Odkrito in pošteno. Veliko delo opravljate. Ne samo za sebe tam zunaj- Še fcol.i je pomembno to delo za nas doma, ki smo, ali še 'bodo, zrasli po vojni in ki poznamo samo pol resnice- Pol resnice pa je zlo, prav kakor laž, ker zavede v zmoto. Trdno sem prepričan, da bo prišel čas, ko bomo lahko vsi spoznali vso resnico. Takrat bo vaše delo izpolnilo ves svoj namen- šele takrat, ko bomo spoznali vso resnico, in jo pri-.znali, lahko pričakujemo, da bomo kot narod stopili na pot resničnega napredka, na pot, ki je enotnost, svoboda, spoštovanje in razumevanje. Zdi se mi namreč, da brez resnice ne more biti dobrih in trajnih sadov. Z velikim zanimanjem sem prebiral ■biografske članke o dr. J. E. Kreku in dr. A. Korošcu- Zlasti dr. Krek mi je pri srcu. ‘Nekaj malega sem bil vedel o njem že prej. Naša zgodovina ga omenja v zvezi z zadružništvom. Bolj ga nisem poznal. Dr. Korošca še manj. Komaj da sem vedel za njegovo ime. Po krivici :sta ta dva velika Slovenca doma pozabljena. Pa tudi škoda je, da je tako. V naši razmeroma mladi zgodovini ni bilo toliko velikih mož, da bi mogli brez škode pogrešati prav vzora teh dveh in smeli pozabiti na njune zasluge. Prav tako so zanimivi članki iz vašega življenja- Vas nekako povezujejo in zbližujejo, čeprav ste raztreseni po kontinentih. Meni, kakor vsakomur od' doma, ki jih je, ali jih bo še bral, pa se ob njem utrjuje prepričanje, da smo bolj žilav in vztrajen narod, kakor bi nekateri radi, ali kakor skeptiki med nami mislijo, ter da se nam ni treba bati, da se ne bi ohranili. Samo vztrajati moramo, vztrajati s tako odločnostjo, kakršno so poznali naši očetje skozi stoletja. Naj omenim tudi vaše umetniške in znanstvene stvaritve- Za marsikateri dragocen utrinek lepote smo prikrajšani doma. Upam, da ne bo vedno tako. I-n naša Akademija znanosti in umetnosti bi smela biti ponosna, ko bi bili v njenih vrstah ljudje, ki so se uveljavili v mednarodnem znanstvenem svetu. Upravičeno ste ponosni nanje. Mi enako- Tudi po njih dobiva svet podobo o Slovencih. f 'fiPJ In še nekaj- Hvala Karlu Mausei’ju za njegov veliki tekst. Menda je v mno-gih c d nas, ki smo zrasli po vojni, ne-( kaj Žalarja- Bog ve, bomo znali najti pravi izhod iz osebne razklanosti? Ve-| činoma še premalo poznamo resnico, | da bi t0 zmogli. V tem je naša tragika.' In morda vaša velika naloga- Resnica in pravičnost morata biti temelj našim sodbam in odločitvam in načrtom. 1 Na koncu bi rad' povedal še nekaj misli svojim vrstnikom med vami, vaši I mladi generaciji, kot jo imenujete. Prijatelji! Tudi doma smo priče trenjem v odnosih med generacijami. Mi mladi pač iščemo svojih potov. Včasih mislimo, da vidimo bolj daleč kot naši predniki. Včasih je to res. Vendar se moramo zavedati, da je tako zategadelj, ker stojimo na njihovih ramenih. Njihove izkušnje, njihova dognanja so temelj, na katerem gradimo, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Razlika med nami je sam0 v tem: kar je njim morda konec, to je za nas šele začetek. In ko bomo mi stopili v zadnjo tretjino svojega življenja, bomo gotovo čutili podobno, kot naši očetje čutijo zdaj. Če si torej utirate svoja pota, ni nič slabega. Škoda bi pa bilo, če pozabite na svoj narod in jezik- Slovenija, pravite, ni več vaša zemlja. Kdo bi vam mogel zameriti, če ne čutite do nje več tega, kar čutimo mi, ki rastemo z njo in iz nje, ali kar čutijo vaši očetje, ki so jo pomagali oblikovati. Toda, če so vam všeč Prešeren in Cankar, Gregorčič in Finžgar in Zupančič, če so vam všeč naše pesmi, če vam je kaj do vsega duhovnega bogastva našega ljudstva, „Naloga vseh, ki morejo, je sedaj: Utrjevati ljubezen do (svobode, širiti smisel odgovornosti v svobodni družbi- Prcdočevati svobodo kot vir srcre, ki ji vreden vsake žrtve. Dopovedovati novim rodovom, da je razdivjana neodgovornost smrt vsake svobode. Miren in srečen prehod v doba demokratičnih svobdščin bo mogoč šele, ko bomo, in če bomo vsi hoteli to prvo in g’avno: demokratično svoboščino v vsem javnem in državnim življenja in ,’bsm; sposobni v demokraciji živeti, demokraciji služiti ?n v demokraciji vladati.“ Dr. Miha Krete v poročilu za sestanek zaupnikov Slovenske krščanske demokracije SLS v Bs- Airesu 30. 7. 1967 o nalogah Slovencev doma in v svetu potem še čutite slovensko, potem ste še Slovenci. Tiste Slovenije z idiličnimi fantovskimi večeri na vasi ni več. In ne kaže žalovati za tistimi časi. Škoda je le, da se s ristim, kar je starega, izgubljajo tudi gostoljubnost, odkritosrčna domačnost in solidarnost med ljudmi, kar je bila nekdaj — kot pravijo — odlika našega življa. Tudi mi doma živimo v tempu sodobnega življenja, ki čedalje bolj povezuje vse ljudi v eno skupnost- Vendar je tudi v sodobnem svetu še prostora za različne narode. In zelo škoda bi bilo zavreči zaklade duha, katere so naši predniki zbirali s tako skrbj0 in ljubeznijo. Nasprotno. Potruditi se moramo, da to zakladnico še bolj obogatimo, da na tem, kar je v preteklosti dobrega, gradimo novo - boljše. Vi, ki ste zdoma, lahko kak°r jaz^Zdi se mi, da nas je veliko, obogatite našo kulturo še z novimi čeprav se še ne poznamo med seboj. Ko vrednotami, zajetimi iz vašega okolja-! Se ®?et vrnem domov, bom pogrešal ve- dr. Mrhe Kreka, ki ga je prebral g-Andih, je tudi v Torontu in Clevelan- j seffek Sledilo je zanimivo poročilo predsed- Í Jože Žakelj ml. Nato je g- Pavel Faj- lu in Avstraliji. Ne gre več samo za zemljo. Gre za Slovenstvo. In še več-! Gre za idejo bratstva in solidarnosti j ■med ljudmi, ki mora in more najprej ; zaživeti prav znotraj narodnostnih sku- j pin. Zakaj ne bi ravno Slovenci, ki nas ■ je usoda po svoji čudni logiki razme-, tala na vse konce, prvi stopili na to Srečn o ! Prijatelj * iz domovine pot. ali pa sledili zgledu, če je že kdo V pripisu pisma pisec navaja svoje pravo ime in naslov. Ko se mu zahvaljujemo za njegovo zanimivo pismo, mu zagotavljamo, da naj bo brez skrbi: njegovo ime in naslov bosta ostala ured- pred nami krenil nanjo? Zakaj bi do- niška tajnost. Miha Marinko: Zategniti bo treba lastni pas Miha Marinko, eden od vodilnih slovenskih komunistov in član CK Zveze komunistov Jugoslavije, je 4. julija pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu odkril spomenik Djuri Djakoviču, biv. generalnemu tajniku jugoslovanske komunistične partije, ki je bil v predvojni Jugoslaviji v tem -kraJC ustreljen pri poizkusu prebega v Avstrijo. Miha Marinko je bil tudi glavni govornik. Med drugim je razvijal partij- nadaljnjega napredka našega gospodarstva, niti nadaljnjega, še bolj učinkovitega razvoja našega samoupravnega sistema.“ , Iz vsega Marinkovega govora so ljudje doma najbolj komentirali tisti odstavek, ki govori o možnosti, „da bo treba zategniti lastni pas zaradi pomoči žrtvam agresije“. Prav z omembo te pomoči „žrtvam agresije“ je. ljudi zadel v živo. Kajti tako v Sloveniji, kakor po sko politiko v pred, med. in povojnih vseh ostalih republikah v državi je v časih. Močno si je prizadeval, da bi jo teku partijska akcija za zbiranje' po-pfikazal kot „konseikventno načelno po- moči „žrtvam izraelske agresije“. O litiko“, ki je Jugoslavijo tudi morala potrebi te pomoči pišejo listi, revije, o postaviti v sporu med Izraelom in Arah- njej govore po radiu, pobiranje te pori samo na stran Moskve in Arabcev, moči zagovarjajo partijski propagandi-kot je to odločil Tito. Upravičenost in sti po tovarnah in ostalih obratih ter nujnost take odločitve je utemeljeval sindikatih. Uradno, t- j. na zunaj in za takole: „Toda, kakor že večkrat v preteklosti, se moramo tudi. sedaj zavedati, domačo ter svetovno javnost je nabirka prostovoljna. V resnici pa je prisiljena, kajti sindikati sami so odločili, da mo- j da je to edina pot krepitve naše neod- iai° :P°djetja delavstvu za „pomoč za visnosti, našega ugleda in položaja Jugoslavije v današnjem napetem svetu Vendar pa tudi v primeru, da bi bilo potrebno zategniti lastni pas zaradi pomoči žrtvam agresije (tudi Marinko misli, da se pred ljudmi „postavlja“, če namesto slovenske besede ,,napad“ upo rablja tujko , agresija“, op. ip.), ne sme- j mo niti malo popustiti pri naporih za narod. Radi pomagajo, kjer je pomoč uspešno izvedbo gospodarske reforme, potrebna in če ljudi zadene nesreča, ki brez katere ne bo niti stabilizacije in je niso sami zakrivili. Toda v primeru žrtve izraelske agresije“ odtegniti pri izplačilu plače tridnevni zaslužek. Na tak način so že do 15. julija t. 1. odtrgali delavstvu ter pobrali od občin 42 milijonov starih dinarjev v gotovini. Sem pa ni všteta vrednost pomoči v hrani, oblekah in zdravilih. Slovenci so globoko socialno čuteč diga .podal nekaj konkretnih, predvsem statističnih podatkov v zvezi z zadnjimi dogajanji v svetu in to predvsem iz gospodarskega vidika. G. Miloš Stare je osvetlil nekatere dogodke v domovini- Nato je podal sliko o stanju v domovini in kako gledajo na emigracijo. Vse to pa predvsem na osnovi dopisov iz Avstralije in drugih kontinentov od Slovencev, ki so v zadnjem času emi-grirali iz domovine. Sledil je razgovor o delu in nalogah Slovenske krščanske demokracije. Debata je bila živahna in konstruktivna. Na predlog g. Marka Kremžarja sta bili ustanovljeni dve delovni komisiji. zadnjega izraelsko-judovskega spora je vso napetost med Judi in Arabci povzročil egiptovski diktatorski zanešenjak Nasser, zvesti Titov tovariš ter jo tudi gnal in pritiral na ostrino. Namesto, du bi za nesrečo, ki jo je s tem povzročil arabskemu narodu, odgovarjal pred narodom in zanjo nosil tudi vse posledice, mu Tito sedaj pošilja pomoč, da jo bo Nasser delil tistim, ki ga drže na oblasti, da ga 'bodo še naprej proglašali za svojega voditelja. Zato ljudje tako v Sloveniji, kakor po ostali državi kar javno zabavljajo proti odtegovanju plač za Nasser ja-Javno izjavljajo, naj si od svojih plač odtrgujejo tridnevne zaslužke vsi dobro plačani komunistični funkcionarji od Tita na vrhu pa do zadnjega propagandista na vasi- In če bi bilo treba, naj si tudi zategujejo pasove, kolikor hočejo, s takimi predlogi pa naj nikar ne hodijo pred delovno ljudstvo, ki s svojimi bornimi plačami že sedaj komaj životari in ni prav nič voljno si odtr-govati o;d svojih ust zato, da bi se egiptovski zanešenjak še naprej širokoprsil in grozil na vse strani z ustvarjanjem novih komunističnih postojank v tem delu sveta ter samo ogrožal svetovni mir. Dr. Julija Payman Svetovni kongres Mednarodne kat. zveze za socialno službo v Buenos Airesu od 10. do 16- julija Že ob koncu preteklega decembra je ■buenosaireški tisk oznanil, da je podpredsednica te Zveze za Latinsko Ameriko, Marta Fzcurra, na tiskovni konferenci v Buenos Airesu poročala, da se bodo na tem kongresu znašle znane svetovne osebnosti in pa, ¡da je v Rimu že bria tozadevno govorila s papežem in visokimi dostojanstveniki v Vatikanu, Posvetovala se je bila tudi z argentinskim poslanikom v Madridu in Rimu, z argentinskim zastopnikom pri ZN ter S predsednikom mednarodne Caritas, ki je nato obiskal Argentino. Tako se je v ponedeljek, 10. julija, začel ta kongres v Buenos Airesu. Bilo je 1300 udeležencev, 890 odposlancev in 410 opazovalcev iz 34 držav. Nad vse zanimivo je ibjlo predavanje dr. Petra C- Damiga, ministra za razvoj in napredek v afriški republiki Visoka Volta, -ki je obde^l vprašanje ,(Zahteve resničnega človeškega socialnega napredka“. Njegovo zagovarjale človeka današnjih dni je doseglo višek, •ko je postavljal pretresuioča vprašanja: Kako 'biti človek v Indri, k;er na milijone bitij umrje od gladu? Kako biti človek v Afriki, kjer, ¡kljub vsej moči 'znanosti, strašne bolezni uničujejo življenja? Kako biti človek v civilizacijah uporabe, k'er materija dozdevno pre-vzem" vodstvo duha ? Kako biti človek v teh časih, ko se tu in tam oznanjajo samo: deževje bomb, strelov in vzdihov užaloščenih mater? V izčrpni analizi je minister podal odgovor, da ima človeška ¡solidarnost dolžnost, da zastavi vse za vse.“ Zaključni govor v nedeljo 16. julija je imel profesor Vazauez, odbornik „Sveta laikov“ 0 temi „Zahteve krščanske vere za resnično duhovnost socialne služba.“ Komu pa ie bilo dano, da je ustanovil tako, svet obsegajočo zvezo ? Bila ’“e žena, ki je vse svoje življenje darovala socialnemu delu po svetu. Ker mi je Bog naklonil čisto posebno predpravico, da sem več let osebno in v prav tesn:h stikih z njo sodelovala, sooštovan;'e narekuje mojemu peresu, da jo .čitateljicam in čitateljem Svobodne Slovenije tudi predstavim: Marija Gabrijela BAERS (izg Bars) sa je rodila 1883 v Antwerpnu (Marijino mesto v Belgiji), tam dokončala srednjo in višje šolsko izobrazbo, nato pa na univerzi v Friburgu v Švici in še na Inštitutu .St. Louis v Bruslju v Belgiji! Že kot 25 letna je delovala na socialnem delavskem ¡področju za izboljšanje položaja žena in deklet delavskega sloja. Sledeč klicu malinskega 'nadškofa, kardinala Mercierja je že 1. 1912 ust"novila 'z isogeniialno Viktorijo Cap- generalno tajništvo za „Oeuvres so-ciales feminines de Belgioue,“ čigar ■oarUiriuice so se takoj razširile po vsej državi. V dvajsetih letih tega stoletja "» rasla njena delavna energija v širino; vedno številnejša so postajala nje- na javna in zasebna predavanja in narodni in mednarodni kongresi; vedno da-lekosežnejši njeni spisi, poročila, članki in brošure iz socialnega področja. V tesnem sodelovanju z 'duhovnim sosvetovalcem Msgr. ¡Belpairecm, osebnostjo mednarodnega ko^a, in zelo nadarjene .gospodične Cappe, je Marija Baers leta 1925. na mednarodnem kongresu v Milanu ustanovila „Katoliško mednarodno zvezo za socialno službo.“ Takoj je stopila v zvezo z voditeljica-' mi katoliških ženskih socialnih šol v Franciji in Nemčiji in z v drugih deželah že obstoječimi socialnimi šolami. Iz generalnega tajništva v Bruslju, kjer j sem preživela dve leti, 1938 in 1939 do začetka zadnje vojne, sem kot taka o-biskala vseh 7 belgijskih socialnih šol 43 nemških ter vse francoske. V generalnem tajništvu samem pa sem imela prednost poslušati vsa predavanja. francoske (takrat mednarodne) socialne triletne šlole. Trikrat na teden smo z učenkami vseh treh letnikov obiskale 'bolnišnico; ;norišnice, industrijska podjetja itd. Kdor je takrat mogel stopiti v delokrog M. Baers, kdor je doživel in čutil izžarevanje duhovne sile in delavnosti te velike žene, ostane vklenjen. Prijateljsko mednarodno sodelovanje katoliških socialnih šol po svetu, ki je v milanskih 'dneh bilo ustanovljeno v Opera Cardinale Ferrari, je kljub vsem obremenitvam druge svetovne vojne o-stalo in 1. 1946 je po zaslugi človekoljubnega in velikopoteznega zadržanja generalnega tajništva v Brusl:u mogočno vzcvetelo. Vodilni vpliv Marije Baers raste in 1. 1936 postane .članica belgijskega senata in predsednica 'komisije za javno narodno zdravje. Leto pozneje, 1937, ob mednarodni svetovni razstavi v Parizu, je tam vodila .svetovni ¡kongres te Zveze. Na tem kongresu Mednarodne katoliške zveze za socialno službo sem jaz zastopala Jugoslavijo in imela v francoščini predavanje „Prvi začetki socialnega dela v Jugoslaviji“. Mesto Pariz nam je pripravilo krasen sprejem z večerjo v mestni hiši. Pred mojim ¡oidhodom v Pariz, je bil na mojo prošnjo sprejet v mednarodni odbor te Zveze blagopokojni škof dr. Gregorij Rožman, kar je 0stal vse do svoje smrti. Jaz delujem z njim že od 1. 1930. Leta 1939 pošljejo Marijo Baers kot zastopnico Belgije v komisijo za socialno delo v ZN. Ko pa je 1. 1940 njena domovina postala bojišče, je takoj ustanovila „Pomoč za porušen« družinske domove.“ Takrat se je zlasti posvečala belgijskim izseljenim delavcem, ostala pa generalna tajnica socialnega dela krščanskih belgijskih 'žena, ki zadnji čas že obsega 400 posvetovalnic za matere in ¡po centrali gospodinjskih šol je že takrat bilo vzgojenih 30.000 'delavk. Vise te številne organizacije stalno izdajajo tudi več raznih listov v flamskem in francoskem jeziku, to je v obeh narodnih ježkih, ki dosegajo vsako belgijsko delavsko družino. Socialne šole so tam vzgojile že nad 2000 socialnih pomočnic. Marija Baers v vseh vprašanjih ženskega dela zagovarja — materinstvo • in je o tem izdala izvrstno knjigo, kjer tako lepo poudarja tisti gin-Ijivi stavk francoskega pisatelja F. Go-ppeeia, ki pravi: „Vsaka žena mora biti mati, če ne po naravi, pa po milosti.“ Bila je zares mati po milosti. Naj navedem samo en primer njenega ma- terinstva, katerega sem osebno doživela v senci njene materinske ljubezni v njenem središču v Bruslju: Vrnila se je iz Španije; v Rimu je bil Pij XII. izvoljen za papeža. Učenkam socialne šole, kjer sem prakticirala, je rekla: 'Ne mogle bi to izvolitev Pija XII. bolje proslaviti kot: „Danes popoldne pripelje vlak 600 izstradanih otrok iz Španije, katere boste razdelile po družinah v Bruslju, ¡kjer je že vse pripravljeno.“ Šla sem na 'kolodvor in učenkam pomagala. Vse odtlej se rada spominjam Pija XII. in tistih 600 otrok. Za petletnico smrti Pija XII. sem pripravila predavanje: „Socialno politična dediščina in zapuščina Pija XII."; pa do tega ni prišlo. Po drugi svetovni vojni je Marija Baers razširila svoje mednarodno področje z rastočimi zvezami drugih dežel in narodov med seboj. Mednarodna Katoliška zveza za socialno službo je vstopila v ZN in v UNESCO leta 1948. Kot zastopnica te Zveze in odposlanka belgijskega pravosodnega ministrstva potuje v ZDA; rast južnoameriških ženskih šol jo julija 1949 povede v najvažnejše dežele Južne Amerike. Imenovana je članica panameriškega kongresa za socialno del0 in v Čilu je postala častna doktorica socialnih znanosti. Mednarodni ¡odnosi Zveze segajo že preko Južne in 'Severne Amerike v. Avstralijo, Indijo, Japonsko, Kitajsko, Libanon in Afriko. Zveza je torej v polnosti svojega razvoja, v živahni izmenjavi vodilnih socialnih osebnosti in organizacij vseh petih delov sveta. Dr. Janko Arnejc, stolni kanonik v Ljubljani je umrl 21. julija v 91. letu starosti in 66. letu duhovništva- Pogreb je bil 24. julija. Slovensko gledališke v Celju je v težkem finačhem položaju. Občina zanj ne aže razumevanja. Zato je že veliko igralcev sprejelo namestitve pri drugih -gledališčih. Tisti, ki so še ostali, se trudijo, da bi ljubiteljem gledališča nudili vsaj toliko predstav, kolikor jih zmorejo. Ob takem položaju celjskega j gledališča je krajevni kronist zapisal tole porazno ugotovitev za sedanje kom. j oblastnike v Celju: „Kazno je, da je gledališče na milost in nemilost izročeno ljudem, ki mislijo, da je kultura in umetnost za sodobnega človeka nepotreben hoby. če bo .šlo tako naprej, je nevarnost, da bo Celje gledališče sploh izgubilo. In potem bo v Celju še bolj dolg čas. Ostala bo samo še pijana mladina v pivnici in po cestah, od časa do časa pa -kak' cirkus, streap-tease za dva jurja v Celei“. j Kamniško pevsko društvo Lira je* od 25. julija do 1. julija gostovalo na Nizozemskem. V mestu Ulft je vrnilo obisk tamošnjemu pevskemu zboru-Pevci iz Kamnika so s svojim koncertom dosegli velik uspeh- Na koncert-; nem večeru so se slovenskim pevcem j pridružili še člani nizozemskega Ulft’s Manner kora ter so skupno zapeli slovensko pesem „Kaj b’jes tebi dau“. V Ljubljani je umrla v 76. letu starosti pisateljica lika Vaštetova. Po poklicu je b'la učiteljica. Pisala je živ-ljenjepisna i-.i zgodovinska dela. Tako roman o Prešernu, roman Vražje dekle. Njena ostala zgodovinska dela so: Upor, Svet v zatonu, Gričarjevi. Njen edini povojni življenjepisni roman Izobčenci, je posvečen pisatelju Janezu Trdini. Svoje življenje je popisala v Podobah iz mojega življenja. Umrli so. V Ljubljani: Jože Leskovšek, Jaka Križaj, knjigovez, Ema Beni-gar, upok1., Franc Škafar, mzarski mojster, Vera Jerše roj. Obreza, Jože Polanc, upok. Marija Šuštar roj. Berk, Alojz Tavželj, upok-, Viktor Blažič, elektro-mojster, prof. dr. Matko Potočnik, gimn. ravnatelj v p., Viljem Leben, gledališki mojster v p., Drago Klemene, steklar, Terezija Zajšek, big. Franc Lavrič, Jože Grošelj, Gizela Ličen, Marija Kastelic, Eva Zrimec, upok., Ana Ažman roj. Robežnik, dr. Janez Gantar, sanitetni podpolkovnik v p., Stane Jager st., upok., Anka šest, učit. v p., Cecilija Platner roj. Skušek in Tomo Križnar, elektrotehnik v Tržiču, Karl Bantan v Dolu pri Hrastniku, Franjo Dolžan v Celju, Franc Pagon, ravnatelj knjigarne v Kranju, Rudi Košalk upok. v Hrušcah. I L O V I H C I V BUENOS AIRES Osebne novice t Viktor Dolšak. Iz Kanade je prišlo žalostno sporočilo, da se je smrtno ponesrečil Viktor Dolšek. Rajni se je rodil 1. 1923 v Kočevju. Do izbruha kom. re- •■■■•■■•■■V GLAS O ZBORNIKU SVOBODNE i SLOVENIJE IZ DOMOVINE Slovenski razumnik, ki zaradi svojega poklicnega dela živi zunaj Slovenije v Jugoslaviji, j-e dobil v roke Zbornika Svobodne Slovenije za leti 1966 in 1967. V pismu piše: „•. .čestitam za močne in dokumentarne članke v Zbornikih Svobodne Slovenije za leti 1966 in 1967. šele sedaj spoznavam vaše delo. Mogoče je kvalitativno bolj vredno in za slovenstvo važno kot ono v domovini. Veliki idealisti in optimisti ste v po-- gledih na bodočnost. Za vsak slučaj, tu je načrt. Samo ali bo še kaj ostalo od naroda doma? Ni naraščaja. V kolikor ga pa je, je v večini materialističen in brez idealov. Najbolj so me ganili slovenski domovi. Koliko je bilo za to materialnih žrtev! Ali imajo prav tisti, ki pišejo, da se mladina odtujuje slovenstvu? Z užitkom berem Sirčeve članke. Pa tudi druge kar požiram. Le tako naprej!“ ARGENTINI volucije je delal v kočevski tekstilni tovarni. Ko pa so komunisti začeli s svojimi zločini, je vstopil takoj k Vaški straži v Dolenji vasi, nato pa se je pridružil domobrancem. Že pri Vaški straži je bil ranjen, nato pa še trikrat pri domobrancih. Vendar se je dobro pozdravil. Leta 1945 se je z drugimi umaknil na Koroško, kjer je bil pri taboriščni policiji v špittalskem taborišču, odkoder je leta 1947 emigriral v Kanado. Tam se je s pridnostjo in varčnostjo gospodarsko leipo opomogel. V Lesarjevi družini so ga imeli kot svojega. V domovini zapušča očeta, ki je že v 91- letu starosti in mater v 72. letu, na Ezeizi v Argentini pa edino sestro go. Štefko por. Gladek s tremi otroci. Vsem izrekamo sožalje. Rajni Viktor pa naj počiva v miru. Ing. agr. Marko Bajuk se je vrnil v Mendozo po enomesečnem tečaju v tehničnih temeljih univerzitetnega pouka, ki ga je v Santiago - Chile organiziral Instituto Interamericano de Ciencias A-grícolas (OEA). Andrej Bajuk je končal visokošolske študije na ekonomski fakulteti men-doške univerze, Univ. Nac- de Cuyo, contador público nacional. Vmes je istočasno dovršil v Mendozi poseben dvoletni ekonomski tečaj pod vodstvom treh univerz: Chicago, Santiago - Chile in Cuyo - 'Mendoza. Čestitamo in želimo obema veliko u-1 speha v poklicnem delu! BERAZATEGUI V nedeljo, 16. julija smo imeli leipo uspelo domobransko proslavo v našem domu. | C. Jože Guštin je daroval sv. mašo ] za te naše junake, nato pa nam v 1 govoru prikazal nesebično žrtev naših fantov, ki se niso strašili največje žrtve in jo tudi doprinesli, brez godr-! njanja, brez pritožb, brez jadikovanja, kajti v dno duše so spoznali, da so v službi Boga, naroda in domovine! „Skušajmo večkrat misliti na to in na te naše junake, posebno tedaj ko naša skupnost terja od nais kak doprinos, in zmogli bomo več kot mislimo,“ je zaključil govornik- Naši najmlajši so nam pod vodstvom ge- Puckove lep» zapeli kitico narodnih. iSledila je recitacija Balantičeve: „Zasuta usta“, ki nam jo je tehtno podala Olgica žužkova. Naslednja točka je bila Koroščeva: ,yNaša zgodba“ recitacija prepletena z domobransko in narodno pesmijo. Zgodbo je doživeto zajel v recitacijo g- France Vitrih. Ob lepo okrašenem odru, podanih besedah in domobranski pesmi so nam bili naši junaki zopet tako blizu. . . Z večno leno „Oče, mati...“ je dvorana zaključila lepo proslavo. Po kratkem odmoru sm0 imeli čajanko in prijeten, pa važen razgovor, kako bi mogli narediti ta .naš dom čim prijetnejši za vse, posebno pa za našo mladino. 1 SLOVENSKA VAS V Slovenski vasi bodo gradili nov dom V Slovenskem domu v Slovenski vasi je bil v juniju izredni občni zbor Društva Slovenska vas, osrednjega dru- j štva v tem slovenskem naselju. Na dnevnem redu sta bili dve točki: -Pro-J daja društvenih nepremičnin na ulici, * 'orvenir in ‘odobritev gradbenih načrtov za nov slovenski dom z dvorano in cstaPmi prostori na športnem igrišču nasproti cerkvi .Marije Kraljice! sveta. Po 'dališi debati je bilo sklenjeno z veliko večino, da ise društvena nepremičnina proda za vsoto 2,900.000 pesov . novemu nastajajočemu slovenskemu kovinskemu podjetju v Slovenski vasi. To podjetje bo kupno ceno 2.900.000 plačalo v obrokih. Ob koncu meseca julija bo položilo iprvi obrok 780-000 pesov, k0 bo napravljena in podpisana kupo-podajna pogodba. Do prevzema posesti nad nepremičnino bo do konca februarja 1968 plačanih skupno 1,680-000 pesov, ostanek bo kovinsko podjetje plačalo do konca januarja leta 1969. Udeležencem izrednega občnega zbo-j ra je nato g. Jiože Čampa pojasnjeval j gradbene načrte, ki sta jih za novi slo-j venski dom v Slovenski vasi napravila' , arhitekta gg. Marjan Eiletz in Jurij! SLOVENCI PO SVITU AVSTRALIJA Slovenska nova maša Doslej smo navadno imeli novomaš-nike med slovenskimi naseljenci v Argentini, v ZDA in Kanadi. Je razumljivo, ker je v navedenih državah največ slovenskih ljudi- Sedaj pa imajo novomašnika Slovenca tudi slovenski rojaki v Avstraliji. Je to Edvard Sedevčič. Rodil se je leta ■ 1941 v Mona Vale blizu Sydneya. Njegovi starši so iz vasi Breg v župniji Banuščice ter so prišli v Avstralijo že leta 1939. Novo-mašnikov oče je umrl leta 1949. V srednjo šolo je Sedevčič hodil k šolskim bratom v Manlyju, modroslovne študije je pa končal v velikem semenišču St. Patrick’s College v istem mestu. Edvard Sedevčič je bil v novomašnika posvečen v sydneyski katedrali v soboto, 22. julija, naslednji dan je imel novo mašo v domači fari Narrabeen, v nedeljo, 30. julija, jo je pa ponovil med Slovenci v Paddingtonu- Tu je bila nova maša po slovenskem običaju. TO fcPORTNSK ■▼■TD V Kranju se je končal 8. julija lahkoatletski turnir za pokal Slovenije 67. Prvo mesto med člani je zasedla ljubljanska Olimpija, med članicami pa celjski Kladivar. Med nove slovenske lahkoatletske je treba prišteti poleg Kranjčana Mileka v skoku v višino še novo slovensko rekorderko v skoku v višino. Baboškova je s 162 cm postavila slovenski damski in mladinski rekord ter kot mlajša mladinka še državni rekord. Mladinec Kladivarja Cigelnicki je v hoji na 5 km postavil državni mladinski rekord s 26.00-0, v teku na 200 m '; pa je Mele postal s 22,4 slovenski mla-i dinski rekorder. Tekmovali so lahkoatleti Olimpije (Lj.), Kladivarja, Ljubljane, Triglava (Kranj), Maribora, Branika (Mrb.), Rudarja (Trbovlje), ‘Nove Gorice, Slovana (Lj.), Novega mesta, Pomurja, Delfina iz Kopra, Fužinarja iz Raven in atleti iz Kidričevega, Cerknice, Kočevja in Jesenic. V Winnipegu v Kanadi je 23. julija edinburški princ Filip odprl V. vseame-riške igre- Istega dne je bilo tudi na seji zveze določeno, da bodo prihodnje igre leta 1971 v Caliju v Kolumbiji. V zadnji etapi velike kolesarske dirke „pa Franciji“ je zmagal znani francoski ¡kolesar Poulidor. Toda v splošni uvrstitvi je odnesel zmago njegov rojak Pingeon, drugi pa je bil s 3 minutami zaostanka Španec Gimenez. Vombergar. Ta bo nosil ime p0 pok. msgru. Janezu Hladniku, ustanovitelju Slovenske vasi in dobrotniku Slovencev v Argentini. Za graditev novega slovenskega doma in dvorane je bil izvoljen posebni gradbeni odbor. Vanj so bili določeni: gg. vikar Janez Petek Ignacij Glinšek, Jože Čampa, Tone Novljan, Martin Miklič in Stane Mehle. , Vsak teden ena IZ ILOVICE France Balantič Iz Ilovice, ki jo jug sprosti v bučečih psalmih predpomladi si zgnetel me. Siietloba me teži bolj ko čebele, ki šume na bradi. Prst in svetloba! In božje i*oke 14. leta {deklice). Prijavite se v Maček (3), Keršič M„ Babnik S-, Telic in Bezlaj po enega. Naslednje kolo se 'bo igralo 27. avgusta na igrišču v Slovenski vasi ob 8.30 Moron — San Martin in ob 10,30 Ramos Mejia in Slov. vas. Prihodnjo soboto: Začetek turnirjev v šahu in namiznem tenisu s sledečim sporedom: v Slovenski vasi igrata moštvi iz Ramos Mejie in 'Slovenske vasi; dinska tombola. V Slovenski hipi ob 17 predstava Martina Krpana. V Slovenskem domu v San Martinu popoldne koline. Sobota, 12. avgusta: V Slomškovem domu ob 19 družabni -Slomškovem domu v -soboto, 12. t. m. od 13. ure naprej, ali pa telefonično na številko 629-1945. SDO RAMOS MEJIA SFZ v -San Justu pa iz San Justa in Adro- večer SDO in SFZ v čast slovenske mla gueja- Obe igri v namiznem tenisu se | dine iz Mendoze. začneta ob 2’0. Mendoška mladina v Buenos Airesu 'Prihodnjo soboto, 12. avgusta, pričakujemo obisk mendoške mladine, katera bo prišla zopet med nais- Program, ki sta ga pripravila oba zv-azna mladinska odbora, je sledeči: V istem domu ob 18 otroška prireditev. Nedelja, 13. avgusta: V Slovenski hiši o-b 8 socialni dan. Predavata gg. dr- V- Brumen in dr. Fr. Gnidovec. ^ Na pristavi v Castelarju, ob 15-30 roditeljski sestanek šolskega tečaja dr. | , Fr. Prešerna. Na sporedu predavanje Sprejem in pozdrav v Slomškovem do- Zorka Simčiča: Kaj danes pomeni mu »b 14, kjer bo potem tudi čajanka gjove¡¡ec- v čast slovenske mladine iz Mendoze, j y Slovenskem domu v Carapachayu V nedeljo bomo šil «a Mladinski dan v ir miadjnSki dan. Začetek ob '8 zjutraj. Carapachay, Ik-jer bodo Mendoscam .igrali : - -odbojko,. V ponedeljek bo izlet po želji j PeteJ?>18- : ‘ ■ ; , v. i gostov.' Ravno tako tudi v sredo; v to- | . V Slovenski hiši. ob 19 sestanek clá- rele, 15. avgusta, pa -bodo gostje v Slo- j nov Slov., kat, akad. starešinstva, venski vasi mt mladinskem zborovanju, Nedelja, 20. avgusta: -kjer -bo dopoldne ob 9.30 sv. maša, nato | Romanje- v Lourdes. Začetek pobož- predavanje g, Zorka-.Sinjčiča. Za kosilo nosti ob 15.30- bosta domača odseka pripravila asado. Sobota, 26. avgusta: V Slovenski hiši ob 19.30 tretji se, stanek staršev srednješolskih dijakov. Ne kupujte na obroke: avtomobila, hladilnika, televizijskega aparata itd-, vzemite raje posojilo pri SLOVENSKI HRANILNICI z. z o- z. in kupite proti takojšnjemu plačilu, boste dobili znaten popust, dosti večji kot bodo znašale obresti za posojilo. Za podrobnejša pojasnila se oglasite v naši pisarni Bartolome Mitre 97, Ramos Mejia, v uradnih urah ob torkih od 18 do 20 in ob sobotah od 16 do 20 ali po T. E. 658-6574. Ob obisku mendoške mladine prirejata DRUŽABNI VEČER v soboto 12. avgusta ob 19. uri v prostorih -Slomškovega doma ESL0VENIA UBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina JAVN1NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta- baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos AirJi T. E- 35-8827 o o z (0 “¡7-ïV' rr „ nW = ce < FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824 -¿.«.jwtr» Nieci-SKMil A« l» Intelectual No. 910.387 «»«■•■••■•■■.»«■■■•■■■■•■•■••■•••«■»•■»••••■••B; Popoldne šport. V četrtek se bomo -od gostov poslovili. Buenosaireško slovensko mladino prosimo, da bi nas spremljala in s tem. -počastila goste, ki bodo med nami. Gostom pa želimo veliko , sreče na poti in da bi se. čim bolje po- j čutili med nami! ' Dr. FRANC'KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 j Uradne ure od 17,—20 Na telefopu tudi dopoldne (10 —12) LujaB, Francia 952 T. E. 735 ali 516 •■■■■■. V petek in soboto od, 9—13 DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija daje članom pojasnila glede plačila izrednega davka na nepremičnine vsak ponedeljek in četrtek od 19—20. SDO SFZ CARAPACHAY II. MLADINSKI DAN 13. avgusta Prihod fantov in deklet iz Mendoze Spored: S '8-00 Dviganje zastav. 8.30 Začetek tekem v odbojki. Sodelujejo: Ramos Mejia, M-oron, Slov. vas, San Justo, San Martin, Men-doza. 11.30 Sv- maša Kosilo Nadaljevanje odbojke 17-30 Kulturni program: nara-š,čajnice, naraščajniki, dekliška organizacija in drugi domovi. Prosta zabava Sodeluje orkester Edelweiss-Planika MLADINSKA TOMBOLA SDO - SFZ Glavni dobitek LIVING ter 50 tombol in 100 činkvinov V NEDELJO, 6 AVGUSTA, TOČNO OB 14 30 URI V SLOMŠKOVEM DOMU Po 'končam tomboli prosta zabava Starši in mladina prav lepo vabljena na to prireditev, da tako podprete izpopolnitev mladinske knjižnice Pridite, ne bo vam žal! Naročnina Svobodne Slovenije za let» 1967: za Argentino $ 1.900----Pri poši- ljanju po pošti doplačilo $ 100.—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za i pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S R.L., Estados 1 Unidos 425, Bs- Aires. T. E. 33-7213 Jubilejno žrebanje Svobodne Slovenije Darujte za tiskovni' sklad Svobodne Slovenije- S tem se boste udeležili jubilejnega (žrebanja Svobodne Slovenije, ki bo zadnji teden v oktobru po argentinski državni loteriji. . Glavni dobitek NAJNOVEJŠI TELEVIZIJSKI APARAT Opozorite tudi svoje prijatelje in znance na to izredno priliko. Kolikor-krat 300 pesov boste plačali za tiskovni sklad, tolikokrat večja je možnost, da boste tudi dobili najnovejši televizijski aparat- SLOVENSKO GLEDALIŠČE — BUENOS AIRES Franc Levstik — Jože Vcmbergar MARTIN KRPAN Satirična komedija v petih dejanjih Režija: Maks Borštnik Predstave bodo še; ® v soboto 5. avgusta — izredna za šolske otroke, točno ob 15,30 (vsi otroci se zberejo po domovih, kjer imajo šole, od koder bodo prišli v spremstvu učiteljstva na predstav®); • v soboto 5. avgusta ob 20 še ena predstava ® v nedeljo 6. avgusta ob 17 pa bo zadnja predstava Slovenski dom v San Martinu V NEDELJO 6. AVGUSTA POPOLDNE DRUGE DOMAČE KOLINE v zaprtih prostorih, kajti dvorana že ima nova vrata. Cene zmerne! Dobra postrežba! Igra orkester Planika - Edelmeiss Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da se je dne 25. julija 1967 v Kanadi smrtno ponesrečil naš dragi sin, brat, svak in stric, gospod Viktor Dolsek K zadnjemu počitku so ga položili dne 29. julija 1967. Prosimo, da molite zanj in ga ohranite v lepem spominu. Žalujoči: mama Alojzija, oče Franc, sestra Štefka por. Gladek z otroci Ezeiza, Argentina — Kočevje, Slovenija Janez Jalen 58 Trop brez zvoncev Povest „Ni delal zavoljo povračila. Vest ima. Da si ga videl, kakšne volje je bil, ko sva se včeraj vračala iz Radovljice, kjer nama je sodnik povedal, da te danes za vselej izpusti.“ „Kaj?“ se nagn'l Peter čez mizo: „V Radovljici s-te bili in me niste prišli nič pogledat?“ ,Sem hotel, pa -me sodnik ni pustil. Veš. sodniki imajo svoje muhe. Predvsem se jim nikamor nič ne mudi. Da m'ra 'e spis prej uredit', preden -ga podpiše,, je rekel. Kdaj te je pa spustil?“ . Danes zjutraj “ Zdaj je pa Vencelj zrasel: „Jaz te jpa žg od opoldne čakam- Saj vidiš, da sem ti pečenko pripravil. Sem že' miši'I da te ne bo. Zameril bi ti če bi se •ne b'l najprej pri meni oglasil. Kje si pa hedi] ves da.n?“ „Noči sem učakoval. Me je bilo sram p ' -vi priti v Bohinj. Gotovo so me obrekovali, da so nekaterim kljuni kar navzkriž sekali.“ „.Tim še. Pa ne po tebi. Posrečilo se mi je, -da sem jih zasukal proti Tkalcu in Kranbergerju. Boštjan -se nikamor ne upa pokazati- Jerco sem pa v nedeljo na Bistrici videl pri -maši. Doma j;o je sram iti v cerkev, mi je zaupala. Vsa črna je pod očmi. Menda vse noči ■ne spi- Smili se mi.“ Peter se je obrnil od Venceljna in se zagledal v tla. „Kr-anbergerja sta si pa pred včerajšnjim Grmova špelca in tvoj Resa privoščila.“ , Kaj pravite?“ Peter je sunkoma dvignil glavo in . nestrpno pogledal Hrubečko. Vencelj se jo namuznil: „Deklič se ga je bil lotil kar vpričo vsah na sredi vasi in ga je spovedoval in pral, da so se vsi smejali. Pa mu ni nič takega rekla, da bi je mogel prijeti. Najbolj mu je očitala babe. In da se je nad tabo zato znosil, ker si ga bil na Ovčariji od Jerce izpodrepil. . Kranberger se je spozabil in je nad Špolco zavpil: „Verfluchtes Luder, halts Maul!“ Tedaj se je pa Resa -pognal in začel razkačeno lajati- Žandar se ga je skušal ubraniti. Snel je puško z rame, -da bi ga z bajonetom prebodel. Okretnega Reso bo z baj-onetom zadel! še oprasnil ga ni. Pes je bil nazadnje tako razdražen, da še lajati ni več mogel. Samo še zobe je kazal in ščekal- Kranberger se je penil od jeze, ko na vasi in med ljudmi ne sme streljati. Pa si ni mogel pomagati. Kakor polit cucek je moral oditi.“ Vencelj se je glasno zasmejal. Prinesel je na mizo dva nova kozarca, od-mašil steklenico dragega vina in nato-| čil. Peter mu je grede zatrjeval, da ta- ko lepe povesti ‘še "ni slišal- In se je rotil, da je še ni konec. V isti sapi je pa na vsa usta hvalil špeleo. Rese še omenil ni, ¡kakor ima vsak lovec navado, da svojega psa, če je količkaj prida, nad vse povzdiguje. „Kako pa, da si Reso špelci izročil v oskrbo?“ je Vencelj nagaljivo pomežiknil Petru in si -pogladil brado. „I, rada se imata in prilika je bila.“ Peter je bil kar v zadregi „Modro si naredil,“ se je iznad brade in izpod brk smehljal Hrubeč-ka: „Glejta pa, da se še vidna ne navadita. Se je namreč zdaj tako zaobrnilo, da ti lahko tožiš Tkalca zavoljo osumlje-nja, špelca pa Kranber-gerja zavoljo razžaljenja časti.“ „Nihče ne bo nikogar tožil.“ Peter je naglo vstal. „Saj vendar ne moreš vedeti, kaj mislita Špelca 'in Grm, njen oče,“ je narejeno pomišljal Vencelj. „Za trdno res ne' morem reči. Pa mi kar tako nekaj pravi.“ Peter se je sprehodil po is-o-bi. Vencelj je pa stopil za njim, -ga prijel za roko in privedel k mizi: „Ta ¡kozarec primi. In pod roke si seziva in izpijva do dna. Na zdravje.“ „Na diobro srečo!“ Nadgoz-dar Vencelj Hrubečka in zapriseženi lovec Peter Hribar sta v duš--ku izpraznjena kozarca postavila na mizo- V Bohinju naseljeni šolani Čeh je krepko stis-nil roko sebi podrejenemu preprostemu slovenskemu fantu: “Odslej naprej sva pobratima. Ti si Pe- ter, jaz sem pa Vencelj. In tikati me moraš-“ „Ne bom vas lahko,“ se je branil po-čaščenja Peter. „Kadarkoli oni -še rečeš vi, namesto ti, boš vselej moral dati za bokal vina, čeprav se nisva poljubila, kakor imajo nekateri navado ob sklepanju bratovščin. O, ne rečem, z brhkimi dekleti! Ali pa ženske med sabo. -če se pa dva moška poljubujeta, je pa eden izmed njiju kar gotovo pridanič, navadno pa oba-“ Pobratima -sta -sedela ipozno v noč. Kar ni jima hotel -poteči pogovor. Vencelj je povabil -Petra, naj bi pri njem prenočil. Pa ni maral sprejeti. Da se je v zaporu dov-olj naležal, je rekel, in da bo zjutraj še pred dnem odšel v gore. Mu je dolgčas po divjadi. Pa ljudem -se umakne za nekaj dni izpred oči. Vencelj mu je moral dati prav. Skoraj polna luna, ki je medtem vzšla, je svetTa Petru .čez Senožeti. Sneg je trdno pvemrznil in je škripal pod nogo. Vasi v Zgornji dolini so že pogasile luči. Peter se je pa spomnil, da bo hentano grdo naredil, če ne sporoči Špelci, da se je vrnil. Že zavoljo Rese mora. Naj kar ostane še nekaj dni -pri Grmu. Se ne bo utegnil ukvarjati z njim. Kar se je dalo potihoma, je Peter prišel do- Grmove hiše. Vse je že is-palo. Nadejal se je, da ga Resa začuti in mu priteče naproti. Veselo bi cvilil in lajal in bi predramil speče. Psa pa 0d nikoder ni -bilo. Zaskrbelo ga je, če mu ; Kranberger le ni prizadejal kaj zlega. Ni mogel naprej. Mora prej poizvedeti, i kaj je s psom. Samo kak-o ? Dlje časa je Peter stal na voglu in premišljal- Zeblo ga ni. Ga je še vedno grelo vino. če na rahlo potrka na vrata, ne bo nikogar priklical. Če pa trdo porobenca, zbudi vso hišo in še sosede naokrog. Kaj mu bo potlej pomagalo, -da se je čez dan prikrival in da se namerja umakniti v gore. še nocoj bo zaščebetalo nekaj opravljivih kljunov. Pa prav zavoljo Špelce. Lepo bi ji povrnil dobroto. V konjaku je pričela kobila biti ob lesena tla. Najrž jo je prijel krč v nogo. Peter je premišljal in premišljal in se nazadnje domislil, da mu prav nič 'drugega ne ‘kaže, kakor da prav natir homa, no da, prav po fantovsko pokliče Š-pelco. Da spi v zgornjici, je vedel. Nekaj časa se je še obotavljal, potem je pa šepe-taje samega sebe ozmerjal, da se vede kakor nedoraslo fante. Poiskal je- -ob luninem svitu lestvo in jo prislonil na zid. Pritajeno je stopal po klinih nav-zgor, pridržal sapo in pogledal skozi nezagrnjeno okno. Kljub luni ni mogel videti nič. So bila stekla zamrzla. Na rahlo je potpkal in poklical: „Špelca!“ špelca je koj vstala, se naglo oble-Ha in ogrnila ter prišla k -oknu. Peter je začutil kakor grenkobo v ustih. Trdno je bil preverjen, da je deklič vajen vasovanja. -Samo z njim ne. S -kom drugim. To se bo začudila, ko ugleda njega na-mesto -svojega fanta. Zamikalo -ga je, da bi se hitro spustil nazaj po lestvi, pa je bil prekasen- Špelca je že •odpirala okno. „Peter!“ je šepnila.