Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 43.	V	Ljubljani,	v	saboto	28.	avgusta	1897.	Letnik	II.
„Slovenskl List11 izhaja vsako sredo in saboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po 6 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista'1 v Ljubljani. — Nefr&nkov&nl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Lista11 v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 6. — Oznanila in poslanioe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Odgovorimo jim stvarno!
Vseslovenski shod je pred durmi. V kratkem se zbero veljaki iz vseh slovenskih pokrajin v naši prvostolnici — v beli Ljubljani, da povedo našim sosedom Nemcem in Italijanom, hkrati pa tudi veleslavni avstrijski vladi, da slovenski narod ni še voljan stopiti v grob, da mu ne manjka življenjske moči, nego da hoče biti jednakopfaven tovariš drugim avstrijskim narodom. Na vseslovenskem shodu dobodo naši sovražniki odgovor na neštevilna izzivanja in na v nebo vpijoče krivice, ki se gode Slovencem, koder koli prebivajo.
Kakšen bodi slovenski odgovor? Tak, da bo sapo zapiral našim sovragom. Besedij je bilo dovolj, dovolj interpelacij, dovolj resolucij, dovolj jadikovanj po slovenskih časnikih. Čas je, skrajni čas, da nastopi nova struja v naši politiki. Odgovorimo našim brezobzirnim sosedom z dejanjem!
Vseslovenski shod položi temelj slovenski vsestranski narodnogospodarski organizaciji, ki zaduši sčasoma med nami vsako tujo, Slovenstvu sovražno zel! Na shodu naj se izvolijo v to svrho odbori za vsako slovensko pokrajino posebe. Načelniki teh odborov bodo skupni glavni organizujoči svčt za vso Slovenijo. Ta bi se pečal z zadevami, ki se tičejo vsega naroda, n. pr. z osnovanjem slovenske trgovske šole v Ljubljani itd. V vsakem mestu, trgu, župi naj se postavijo izvršujoči odbori. Ti naj poučujejo ljudstvo, pri kom naj kupuje in naroča. katerih prodajalnic naj se ogiba. Izvršujoči odbori naj obveščajo glavni pokrajinski odbor o stanju narodnega gospodarstva v njihovem okraju, snujejo naj kmetijske podružnice in posojilnice, ako jih še ni ondukaj, pazijo naj, da pri prodajah ne prehaja slovenska zemlja v. nemško ali italijansko last, opozarjajo naj glavne pokrajinske odbore, za katere stroke še ni tamkaj slovenskih obrtnikov in trgovcev.
Organizujmo se! Organizujmo se splošno, ne samo deloma, ne samo v Celju in v Gorici, nego po vsem Slovenskem. Nemcem in Italijanom raste povsod greben, povsod nas napadajo. Ne samo v Celju in v Celovcu nas psujejo z „Win-dische Hunde“, ne samo v Gorici in v Trstu nas pitajo z #mostro di scla£“, nego tudi v našeth središču, v Ljubljani. Tu v glavnem mestu se mora najprej poznati vspeh vseslovanskega shoda, tu se mora pričeti z izvajanjem narodnogospodarske organizacije. Proč z nemškimi napisi! Kdor ima nemško tvrdko nad svojo prodajalnico ali delavnico, ni naš! Nemški napis njegov s vedoči, da ne mara slovenskih kupovalcev in naročnikov, torej ne hodimo k njemu kupovat! Kdor ne dela slovenskih računov, ni naš! Kdor ima nemške sluge v svoji prodajalnici, ni naš, ne stopajmo čez njegov prag! Kdor podpira „Schulverein“ in „Sudmark“, ni naš, njemu ne nosimo svojih novcev! Po tem receptu naj se očisti in končno posloveni precej ponemčeno lice naše Ljubljane in drugih kranjskih mest, kjer straši še dokaj nemške starokopitnosti nad raznimi prodajalnicami.
Narodnogospodarska organizacija bode vsestransko ugodno uplivala. Koliko so pomogle Slovenstvu posojilnice! Denarno so osvobodile našega kmeta. Sad priščejenih novcev uživa on
sam, ne njegov nasprotnik. Prav tako naj v obrtnem in trgovskem oziru osvobodi Slovence narodna organizacija. Tisti, kateri ljubijo Slovenstvo, naj imajo dobiček, ki ga prinašata obrt in trgovina, ne pa oni, ki sovražijo in psujejo nas in naše naj blažje svetine.
Nasvetovana organizacija vtegne pa še v nekem drugem oziru jako koristiti. Privedla nas bode do sloge, prav tako, kakor je privedla go-riške Slovence. Organizacija se mora izvesti do skrajne natančnosti; zato pa treba dela, zato je potrebno, da stori vsak Slovenec svojo dolžnost. Tu ni nobene razlike, ali si konservativec ali liberalec, vsakdo se mora pokoriti zahtevam, ki jih narekuje vseobčni narodni prospeh.
Slovenstvu trka na vrata usodno vprašanje: biti ali ne biti? Navali naših sovražnikov postajajo od dne do dne hujši in zlobnejši. Ne odvrnejo jih še tako izborni govori, še tako lepo sestavljene resolucije na prihodnjem vseslovenskem shodu — naši vragi se bodo rogali slovenskim besedam, osupnili pa bodo, ako prestopimo na vseslovenskem shodu k dejanjem. Slovenska narodnogospodarska organizacija bode najgo-tovejša bramba našemu narodnemu obstoju. Ob njej bodo obmolknile psovke, s katerimi nas obsipajo našega kruha pijani laški in nemški vročekrvneži. Po njej postane slovenski narod sam svoj — ne več „ mrtva “ straža Slovanstva, kakor ga zove knez - pesnik Ni kica, nego nepremagljiv zaščitnik majke Slave.
Shod v Radečah pri Zidanem Mostu.
V	nedeljo 22. t. m. je sklicalo šest poslan cev javen ljudski shod v Radečah. Pričakovati je bilo velike udeležbe, a nada se ni uresničila. Pravijo, da se je shod premalo razglasil in da ni bilo nobene osebne agitacije, ki je pa pri taki priliki neobhodno potrebna. Zbralo se je okoli 200 mož, katere je pozdravil kot sklicatelj g. Petrič, ki je predlagal za predsednika g. A. Žgur-ja, župnika iz Bele Cerkve, čemur je zbor brez ugovora pritrdil. Prvi govornik g. dr. Šušteršič je govoril jako reservirano. Podal je v kratkem sliko neplodovitega zadnjega državnozborskega zasedanja. Skoraj dan za dnevom se je metalo po 6000 gld. skozi okno, ker se vsled razgrajanja nemških liberalcev in nacijo-nalcev ni moglo skoraj ničesar sklepati. Naj pomenljivejše je, da so Slovenci s Hrvati in 7. Ru-sini napravili posebno zvezo na podlagi pozitivnega krščanstva ter omogočili osnovati državnozborsko večino, obstoječo iz Slovanov in nemške kat. ljudske stranke. Vsak je sovražnik svojega naroda, ki se brati z liberalci. Govornik je iz rekel nado, da bode tudi mali slovenski narod premagal liberalizem. — Drugi govornik g. vodja Po v še je govoril o kmetskem stanu v obče. Omenjal je veliko zadolženje kmečkih posestev, ki je naraslo v 40. letih od 8 na 3000 milijonov gld., od katerih je treba plačevati 150 milijonov gld. obrestij, ves zemljiški davek pa znaša 36 milijonov gld. Državni zbor je že ne koliko olajšal kmetom davčno breme, ker se bo zemljiški davek v prihodnjem letu znižal od 10 — 15 °/0, za vinograde 37 °/0. Pristojbine se paorajo tudi pravično odmeriti, ker do sedaj so
bile krute, sosebno če je kdo prevzel zadolženo oosestvo. Za vsa manjša posestva se morajo pristojbine odpraviti. Pravdanje, ki tako ogromno škoduje kmetu, se mora omejiti s tem, da se ustanove „mirovna sodišča* in da se uvede hitreja sodba Postava zoper uderuštvo je sicer nekoliko omejila vknjižbo visokih obrestij, a vender je obrestna mera še previsoka. Znižati se mora ta najmanj za l1/* % in pri 3000 milijonih se to že pozna. Ustanoviti bo treba hipotečno banko, da se kmečki dolgovi konvertu-jejo Avstro Ogerska pogodba bo prišla kmalu na vrsto, in gledati morajo državni poslanci, da se kmetovalec zopet ne oškoduje. Mlini stoje prazni, ker ne morejo tekmovati z Ogersko, katera olajšuje izvoz žita in moke. Postava zoper ponarejena živila, umetno vino itd, se mora strogo izvrševati, ker drugače je pošten kmečki producent uničen. Trgovanje z žitom na borzi mora prenehati, ker vse to je le na papirju in donaša Židom ogromen dobiček, drugi pa delajo zastonj v potu svojega obraza. Deželna prisilna zavarovalnica bi veliko ceneje premije zahtevala' in vsakdo bi bil v slučaju nesreče osiguran. Isto tako se mora izvršiti zavarovanje za starost. Če hoče kmet kaj doseči, se mora organi-zovati. V to svrho naj se povsod snujejo „kmečke zadruge11. Vlada je že predložila dotočni načrt zakona. Na ta način oskrbovalo bi se vojaštvo direktno po kmetu, ne pa po pre-kupovalcu. Velika olajšava za kmečke občine je rešitev domovinskega zakona. Se ve da se bodo mesta branila posledic novega zakona. Morajo si pa kmečke občine same pomagati, da bodo tiste, ki so določeni čas odsotni, naznanile c. kr. okr. glavarstvu. Brezobrestno posojilo v znesku 54.000 gld. se je te dni vinogradnikom razdelilo; predlog, da se dovoli 100.000 gld., državni zbor ni sprejel. Kmečki stan je treba podpirati in ohraniti, potem bode tudi narod rešen. (Pohvala.) — Tretji govornik g. dr. Žitnik poroča o deželnozborskem zasedanju. V priprosti besedi razloži poslušalcem, ki so mu večkrat pri raznih točkah glasno pritrjevali, potrebe dežele in sredstva, s katerimi se pokrivajo stroški. Izdatki grozno naraščajo. Leta 1873. se je potrebovalo 248.000, 1. 1895. pa 1,232.000. Izda se največ za šole. On ni nasprotnik šole, a breme ne bode dežela mogla več prenašati, če se šole ne predrugačijo. Bolnica, norišnica, porodnišnica zahtevajo ogromne svote. Proračun za bolnico se je jako visoko prekoračil in čuditi se je, da poslanec za vse to glasuje; 573.000 gld. je bilo dovoljeno, a stala bode bolnica gotovo 800.000 gld. Veliko mora še plačevati dežela za svoje bolnike v tujih bolnicah, za urejevanje hudournikov, za zdravnike itd. Denar se dobiva: 40 °/0 doklada, naklada na žganje in pivo. Govornik poudarja tudi potrebo zavarovalnice zoper ogenj in za starost in priporoča Raiffeis-nove posojilnice. — Četrti govornik dr. Papež pove nadrobnosti glede zemljeknjižnih dolgov sodnega okraja radeškega. Razklada vsebino državnih in deželnih zakonov, ki segajo v gospodarske razmere naše dežele. Omenja navodila za peticije na deželni zbor. Priporoča zboljšanje občinskih cest in njih podaljšanje, nasvetuje poizvedbe, da bi se večji del šentjurijske fare priklopil radeškemu sodnemu okraju. Priporoča varčnost v deželnem zboru. — Peti,(.govornik g.
Košak govori v istem smislu, kot predgovor nika. — Šesti govornik g. dr. Krek pretresa soci-jalno vprašanje. Uboštvo vedno bolj narašča. Nar-večji nevarnost preti, ker ljudje izgubljajo pogum. Dokler skupaj držimo in se oklepamo naše zemlje, se nam ni bati za bodočnost. Lotiti se je treba dela. Zagovarja koristi delavskih stanov. Kmet je temelj, na katerem se vse zida. Predgovorniki so že to omenjali, zaradi tega govori o obrtnem in delavskem stanu. Dan danes ni tega stanu, ker vsak človek je zase, imamo le posamezne ljudi. Tu je glavna napaka. Obrtniki jedne vrste se morajo združiti, imeti pravico, da prodajajo in določujejo ceno svojih izdelkov. Obrtne šole se morajo razširiti. Meščanske šole so nepotrebne za naše kraje. Delavski stan ne more napredovati, ker ostane vedno le pri svoji dnini. Pri železnici se mora zahtevati uredba, ker naporno delo uniči truplo in duh. Vedno se le obeta, a malo stori, zaradi tega so se mnogi oklenili socijalne demokracije, a ta je nevarna, in naša glavna naloga je, bojevati se zoper njo. Priporoča združevanje.
Soglasno so bile na shodu vsprejete resolucije, ki imajo jednako vsebino, kakor one, katere je vsprejel shod v Kranjski Gori in smo jih nedavno priobčili doslovno.
Zahvali se predsednik poslancem in ljudstvu ter s slava-klici na papeža in cesarja zaključi shod. Gotovo bi se bil shod sijajneje vršil, ako bi se bilo gledalo na sledeče: 1.) Agitacija bi Ijila morala biti živahnejša in pismeno bi se bile morale povabiti važneje osebe. 2.) Število govornikov je bilo preveliko, tvarina preogromna, da bi priprosti kmet mogel pazljivo slediti govorom in se kaj naučiti. 3.) Na prostoru je bilo toliko neodrasle lahkožive mladine, da bi bilo veliko bolje, ako bi se zborovalo v zaprtem prostoru. 4.) Za vsak shod naj se izbero reditelji. 5.) Skrbi naj se, da se tudi kdo iz ljudstva oglasi in pove svoje mnenje, ali pa vsaj poslance kaj popraša, da ni shod jednoličen.
Izvirni dopisi.
Iz Donavica na Zg. Štaj., 26. avg.
V	sedanjem času se sploh veliko govori in piše o vseslovenskem shodu, ki se bo vršil v prvi polovici septembra v Ljubljani. Razkrivale se bodo na shodu težnje in rane posebno izven-kranjskih Slovencev. »Slovenski List" je že na glašal, da naj se tudi o socijalnem vprašanju kaj spregovori in ukrene. In prav ta misel je vredna, da se je Slovenci poprimemo z vso vnemo. Dandanes splošno sili socijalno vprašanje na dan in se ne da več udušiti. Naši sosedje, Nemci, govori in pišejo, da smo Slovenci na-zadnjašk narod, da gremo v vsem prav daleč za Nemci. A prav v tem oziru lahko napravimo Slovenci velik korak naprej, pred Nemci.
Vseslovenski shod naj se izreče za to, da tudi v deželnih zborih dobi zastopstvo delavski stan. Za državni zbor imajo delavci volilno pravico, tudi za deželne zbore jo morajo dobiti prej ali pozneje, in enako v občinske zastope. Slovenci na Kranjskem imate večino v deželnem zboru. Porabite jo v korist vsemu narodu in tudi delavskemu stanu! čemu naj ima peščica veleposestnikov tako oblast v deželnem zboru, delavci, katerih je toliko, pa nimajo nobene besede ? Kranjci bi nemške veleposetniške poslance prav lahko decimirali, ko bi se združili in porabili svojo moč. Potem bi pa pritisnili na vlado, da naj izdela načrt, volilnega reda, ki bi bil pravičen tudi glede delavcev. List, ki dela za to misel, je naše gore list. Živeli!
Krščansko-socijalni delavec.
Politiški pregled.
Ministerstvo na Dunaju je imelo dolgo sejo in se posvetovalo o položaju, ker so Nemci odrekli spravo. Badeni je nato šel v Ischl poročat cesarju. Govori se, da se bode vlada tesneje oklenila desnice.
Pobratimija socijalnih demokratov z nemškimi kričači se ni pokazala samo pri obstrukciji v državnem zboru. V Mostu je n. pr. veliko število čeških rudokopov; te so nedavno napadli nemški surovci s palicami, jih pretepali,
pljuvali in strastno zmerjali. Takih primerov imamo še več. Nemški socijalni demokratje drže z najhujšimi sovražniki vsake pravičnosti. Judovski advokat, soc. dem. voditelj v Mestu, ni hotel braniti pred sodiščem čeških delavcev, da celo branil se je oglasiti sodišču, kar se jim je zgodilo. Na Saškem živi 40—60 tisoč čeških delavcev. Proti tem so se jeli z vso silo upirati nemški socijalni demokratje in sedaj uprizarjajo grozno hujskarijo proti njim. Poljski rodoljubi na Šleskem so sklicali v Tešinu shod, da bi zahtevali pravice za svoj narod; socijalno demokratični hujskači so pa prišli k shodu, da so ga razbili. Mednarodnost je soc. dem. samo vada, s katero širijo najsurovejše nemškutar-jenje med avstrijskimi Slovani.
Adresni načrt hrvatske opozicije je jako obširen in z živimi barvami slika v 25. točkah kričeče krivice, katere trpi hrvatski narod. Povsod se od vlade vsiljuje madjarski jezik vkljub nagodbi iz 1. 1868., zatirajo se pravi domoljubi in njih časopisje ter gospodarski uničuje kraljevina.
V pravi luči so pokazala vladni zistem bojišča pri zadnjih volitvah. O Slovencih pa pravi ad-resa: »Bratje Slovenci kažejo v vsi kulturni smčri svoji prizadevanje, da bi se bližali našemu narodu, in kažejo tudi oni — poleg jedinstva kraljestva hrvatskega — na ono pot, po kateri bi se zasnovala močna državna skupina na jugu monarhije".
Rusija je polna odkritosrčnega veselja, ker jo je obiskal francoski predsednik Faure. Tudi francoski listi se radujejo, da se je utrdila rusko-francoska zveza, ki se je jasno pokazala v mnogih napitnicah obeh vladarjev. Slavnosti v Petrogradu so bile res velikanske. Povsod sta se glasili ruska in francoska himna in slavila hrabrost obeh armad. Trdi se, da je s to zvezo še bolj zavarovan evropski mir. Faure se je od-odhajajoč ginjen zahvaljeval za sijajni vsprejem.
Zopet predsednik žrtev anarhistov. Predsednika urugvajske republike I. Bordo je dne
26.	t. m. ustrelil mlad anarhist, Arredondo, ko je Borda stopil iz stolne cerkve v Montevideu.
V Uragvaju je bil že prej upor zoper vlado in ni dvoma, da ima ta umor političen pomen. Morilca so zaprli.
Domače novice.
Osebne vesti. — Kanonično vmeščen je bil preteklo sredo č. g. Janez Čebašek na župnijo Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. — Č. g. Frančiška Polaka, c. kr. vojaškega župnika, je imenovalo Nj. veličanstvo častnim kanonikom lavantinske škofije. — Krški škof dr. A. Mahnič se je pripeljal včeraj v Ljubljano ter se nastanil v tukajšnjem knezoškofijskem dvoru kot gost ljubljanskega knezoškofa. — G. drž, posla-Fr. Šuklje je imenovan pravim dvornim svetnikom. — Deželnim šolskim nadzornikom za srednje šole na Primorskem in za državne osnovne šole v Trstu je imenovan ravnatelj drž. gimnazije v Trstu g. dr. Swida. „Piccolo“ je jako zadovoljen s tem imenovanjem. — Okrajni zdravnik g. dr. Rudolf Sadnikar je imenovan okr. nadzdravnikom za Štajarsko. — Umrl je dne 14. t. m. v Ukvah v Kanalski dolini vpo-kojeni župnik in zlatomašnik vč. g. Janez Einspieler iz sloveče rodovine Einspielerjev, slovenskih prvoboriteljev na Koroškem, star 78 let.
O vseslovenskem shodu ima zadnja » Domovina" tehten članek, ki se končuje z besedami: »V očigled važnosti socijalno-gospodarskega vprašanja bi bilo umestno in nujno potrebno, da se tej stvari določi posebno poročilo, katero naj bi sprejel strokovnjak, tako, da ne bode shod se vršil in končal z navadnim navdušenjem in praznimi frazami, brez prave koristi in stvarnega dobička za narod. Mnogo in trezno je treba o tej stvari misliti in pripravljalni odbori naj se posvetujejo in potrebno ukrenejo, ker vsak razsoden človek mora uvideti veliko nje važnost."
»Temni grof" se je zopet zadnji četrtek v notici „Slov. Naroda" silno raztogotil, ker je poročilo »Slovenskega Lista" o shodu v Idriji bilo bolj točno in resnično, kakor »Narodovo". Dr. Tavčar je moral biti jako slabe volje, ko je
dal pisati ono notico. Bolj surovo se otepa s psovskami, kakor najbolj zarobljeni Poljanec. Po strani vščipne celo prijatelja dr. Ferjančiča, češ da on sicer še ni izgubil simpatij pri idrijskih mokračih, da se je pa vender na shodu v Idriji „vsakemu govorniku pritrjevalo", tedaj tudi so-cijalistu Zadniku, ki je očital dr. Ferjančiču sebične namene. Prav po nepotrebnem ga tudi jezi, ko se spominja, da so enkrat mokrači dr. Ferjančiču izrekli nezaupnico, na tem shodu pa — nič zaupnice. Bedastoča! Član krščansko-slovanske zveze niti ne sme žeti pohvale in zaupanja od strani mokračev! Taka zaupnica bi bila istotako nepoštena, kakor če bi Slovenci kdaj izrekli zaupnico dr. Tavčarju za »zvezo z Nemci". — Najbolj originalno je pa to, da »Narod" z grda zahteva od poročevalca »Slov. Lista", naj bi bil pisal iz Idrije, kako je -vse hvalilo govor dr. Ferjančiča. Dva dni poprej je pa dr. Ferjančič sam poročal v »Narodu" o idrijskem shodu to-le: »Poslušalstvo je bilo do */4 tžko, ki stoji pod vplivom socijalno-demokratičnih frazerjev". Ker tedaj fra-zerji niso hvalili dr. Ferjančiča, hvalimo ga mi, da je svoje poslušalce krstil s pravim imenom. Pred zadnjo volitvijo jim je v »salonu" sicer rekel drugače, a le zato, ker jih še ni poznal. Ne hvalimo pa dr. Ferjančiča, da je njegov govor v »Narodu" precej daljši, kakor je bil v Idriji.
Ali je to res? Dr. Tavčarja intimni prijatelji raznašajo po ljubljanskih gostilnah javno sledeče izreke tega slavnega prvaka: »Prav je, da Kranjska hranilnica ljubljanski občini nič ne posodi; saj bi bila tudi neumna, naj le Hribar pride v šlemastiko, bo vsaj vedel, zakaj je proti Nemcem agitiral pri zadnjih občinskih volitvah, jaz sem bil pa za Nemce". — Dalje še lepše: „Jaz nisem šel rad v Celje, 500 gld. bi bil dal, da mi ni bilo treba iti." — če to ni res, naj dr. Tavčar to s svojim lastnim podpisom pre? kliče, na sama zavijanja »Slovenskega Naroda" ne damo nič.
Kranjci posod zaspanci! Slovenski občinski zastopi na Štajarskem pridno sklepajo resolucije, s katerimi zahtevajo jezikovne na-redbe tudi za slovenske dežele. Na Kranjskem pa se ne zganejo niti naša narodna mesta, kaj šele kmetske občine! Solidarnost vseh slovenskih občin v tem vprašanju bi našim nasprotnikom gotovo imponovala, torej — rodoljubi, storite svojo dolžnost!
Taki so! Na socijalno demokratičnem shodu v Celju, dne 15. t. m., katerega je naš list že omenjal, je znani Kristan govoril o boju za celjsko gimnazijo ter pristavil: »Mi socijalni demokratje se nič ne mešamo v te narodne boje"! Torej v boj za pravice Slovenstva se socijalni demokratje »ne mešajo"! Mešali so se samo v obstrukcijo proti Slovanom!
„Svicarija“ pri Ljubljani. Nemški najemnik te restavracije še ni izpolnil vsega, kar bi bil po novi pogodbi že davno izpolniti moral. Za danes prosimo tiste gospode, ki so se pobrigali, da se v novi pogodbi omejuje dosedanje nemškutar-jenje v Švicariji, naj najemniku prijazno naroče, da si omisli tudi slovenske »jedilne liste". Samo-nemških »Speisekart" na naši lasti ne potrebujemo. Neumestno se nam tudi zdi, da natakarice vsakega gosta pozdravljajo najprej nemški. Ali je slovenski jezik tako strašilo, da bi gost omedlel, ko bi naprej čul v Ljubljani jedino umestni slovenski pozdrav. Slovensko občinstvo, ki zahaja v »Švicarijo" naj bi v tem oziru ener-gičnejše postopalo, nego je postopalo dosedaj. 0 drugih nedostatkih v »Švicariji" bodemo še govorili. G. Eder naj ne misli, da mu bodo »Poslani" v »Narodu" kaj pomagali. Mi zahtevamo od njega, da novo pogodbo respektuje in to bode storil, ako so oni, ki so jo ž njim sklepali, kaj resnega mislili pri tem.
Gdč. Irma Polakova, znana slovenska igralka, je angaževana za gledališče v Solnogradu.
Vojaške vaje. Za stanovanje in preskrbo-vanje vojakov, kateri so prišli včeraj in danes v Ljubljano, je vse poskrbljeno. Za stanovanja navadnim vojakom vredile in pripravile so se razne šole, Častniki bodo pa stanovali po zasebnih stanovanjih. V Ljubljani sami nastanjenih bo te dni okoli 4000 vojakov, v ljubljanski oko-
lici pa blizo 5000 mož. Cela divizija ostane v Ljubljani do 3. septembra skupaj, od 3. do 7. septembra vršile se pa bodo divizijske vojaške vaje med Ljubljano in Vranskim; 9. in 10. septembra bodo na to kome vojaške vaje vzhodno od Vranskega; dne 11. septembra pa pride zopet
27.	pešpolk v Ljubljano, njegov tretji bataljon pa se odpelje isti dan v Gradec.
Vprašanje. Zakaj vlaga slovenska »Ljudska posojilnica" v Ljubljani nemške tožbe?
Za gospodinjsko šolo v Ljubljani je vlada potrdila pravila.
Nemške pozivnice so dobili rezervniki domačega 17. pešpolka. Tiskovine so dvojezične. Zakaj se Slovencem ne izpolni slovenski del?
Domača obrt. Krojaški mojster g. Fr. Pavšner iz Ljubljane je dovršil višji tečaj šole za prikrojevanje oblek na Dunaju.
Toča. Dne 20. avgusta je pobila toča del Šmarij, Sladke Gore, celo Kostrivnico, Sv. Križ, Sv. Florijana in Rogatec, del Stoperc in Žetal. Najbujše so pobiti kraji med Pečico in Ložnim. Vinogradi in poljski pridelki so skoro popolnoma uničeni. Ta udarec je tem hujši, ker so ti kraji tudi lani veliko trpeli vsled večkratne toče.
Kako se Spodnji Štajar pripravlja za Pruse je naslov članku, katerega je te dni priobčil „Slovenski Gospodar". Velemoč imajo šta-jarski Nemci v šolstvu. Celo na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, ki je namenjena zgolj spodnještajarskemu kmetijskemu prebivalstvu, je vse trdo nemško, še učni predmet slovenski jezik nij. Nemškoliberalna deželna vlada z nemško-liberalnim deželnim zborom namerava na Šta-jarskem uvesti stalne, to je dosmrtne okrajne šolske nadzornike, kakoršne n. pr. že ima Gali cija. Osebe za ta posel predlaga deželni šolski svčt, imenuje jih pa minister. Naši sovražniki bi si zagotovili s to uvedbo najmanje za petdeset Jpt najhujo germanizaoijo, zoper katero bi bil ves naš napar brezuspešen. Torej pozor"!
Vseslovenska slavnost na Koroškem. S Koroškega se nam piše: »Velepomenljive slavnosti praznujemo letos Slovenci. Celjska slavnost nas je privedla do misli, da bi Slovenci slično vseslovensko slavnost priredili vsako leto, in sicer na najbolj nevarnih točkah naših periferij. To bi gledali Nemci tako naše gibanje, našo slovensko skupnost! Koroška potrebuje opore vsega Slovenstva! Koroški rodoljubi, mislite že sedaj, ali bi se ne dala drugo leto na Koroškem prirediti velika vseslovenska slavnost. Celokupno Slovenstvo bi z veseljem prihitelo k nam. Vspeh take slavnosti na Koroškem bi bil velikansk: samozavestnejši bi postali naši ljudje, ko bi videli, kako simpatizuje vse Slovenstvo z nami, koroškimi trpini. Na delo!"
Iz Idrije se nam piše: Odbor naše Narodne čitalnice" je povabil odbore drugih društev na skupno delovanje za slavnost prihodnjo nedeljo. Povabilu odzvali so se odbori „Delavskega bralnega društva", »Katoliškega delavskega društva", .Požarne brambe" in političnega društva »Jednakopravnost". Iz vsakega odbora sta se izvolila po dva zastopnika v slavnostni
Flapp je mnenja, da mora ljudstvo peti latinski, ker sestavljata mašnik in kor celoto. Kapelan Vrbka je škofa prosil osebno pomiloščenja in obljubil, da bode ustregel škofovi zahtevi ter ljudstvo poučil, da naj poje pri maši latinski, samo dovoli naj mu maševati. Škof Flapp mu je odgovoril- »Vi ostanete suspendovani, dokler ne dobim od župnega urada v Barbanu vest, da hoče ljudstvo peti latinski." Ker ljudstvo ne zna peti v tujem jeziku, ostane kapelan Vrbka suspendovan. Nekdaj je bila v Šajini sv. maša v staroslovenskem jeziku, to so odpravili in sedaj je ne le maša vsa latinska, ampak tudi ljudstvo, ki ima navado, da poje v cerkvi skupno, se mora učiti latinščine, če hoče imeti duhovne in slovesno božjo službo
„L’ Unione“ je ime novemu listu, ki je pričel izhajati v Trstu. Namen mu je pomiriti Slovane, Italijane in Nemce. List je baje spečen iz vladine moke. Ako vlada želi miru, da slovanski večini v Primorju njena prava.
naj
Slovanski svet.
Hrvatski katehetski sestanek je bil 22. t.
m. v Sarajevu. Tudi za slovenske katehete bi bil sestanek jako koristen !
Modro državno pravdništvo je v Zagrebu. Poslanec Pasarič je v hrvatskem saboru povedal, da je bil zaplenjen v »Hrvatski Domovini" dopis, podpisan s črkami F. J. I. Tako se je podpisal dopisnik Istranin, a pravdništvo je opazilo v tem žaljenje Njegovega Veličanstva. V takih razmerah hrvatsko časopisje o hrvatskih stvareh skoro pisati ne more.
Sirija je imela doslej le nekaj francoskih šol. Sedaj so začeli graditi tudi Rusi svoje šole. Tako že obstoje ruske šole v Damasku, Halebu in Nazaretu, kjer se tudi nahaja ruski seminar.
Društva.
Veselico v Radovljici priredi slovensko pevsko in bralno društvo »Triglav", v nedeljo dnž 29. avgusta, pri kateri sodelujeta iz posebne prijaznosti gosp. režisSr R. Inemann iz Ljubljane ter »Gorenjski Sokol" iz Kranja. Vspored: Ob V/i uri sprejem „Gorenjskega Sokola" na postaji. Ob 3. uri javna telovadba „Gorenjskega Sokola" na mestnem trgu; potem koncert na vrtu gosp. V. Hudovernika (preje J. Klinar). Med posameznimi pevskimi točkami svira sl. rudarska godba iz Rajbla Vstopnina h koncertu 50 kr. za osebo, člani 20 kr. Po koncertu prosta zabava.
Novomeški „Sokol“ bode praznoval letos desetletnico svojega obstanka.
V Središču priredi bralno društvo »Edinost" s prijaznim sodelovanjem domačega pevskega zbora in gg. dijakov veselico v nedeljo, 29. avgusta v prostorih gospoda Josipa Šinka, Začetek ob B. uri zvečer. Vstopnina: sedež 30 kr., stojišče 10 kr. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. Ker je prebitek namenjen po polovici ubogi šolski mladeži in po polovici dijaški kuhinji mariborski, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Shod na Brezjah. Dne 22. t. m. priredili so krščansko socialni delavci iz Ljubljane in
odbor, kateremu predseduje predsednik Čitalnice. I Idrije izlet in romanje na Brezje. Pri tej priliki
Gospe in gospodične imajo svoj delokrog posebej. C. kr. rudniško ravnateljstvo je blagohotno dovolilo vse, kar je bilo prošeno. Jame se ne bodo mogle ogledati, ker ob nedeljah se v njih ne dela. Rudniška godba bode sodelovala pri sprejemu, pri banketu in pri slavnosti na »Zemlji". Ob 10. uri se udeleže izletniki in domača društva sv. maše. Potem je ogled mesta, 300 let starega gledališča, 400 let starega Antonovega rova, po katerem se pride v 15. minutah do 300 let stare kamenite kapelice, ondi se tudi ide pod zemljo na 300 metrov pod mesto idrijsko, nadalje pre-
je priredilo slov. katol delavsko društvo na Brezjah ljudski shod. Podpredsednik g. Jakopič je otvoril shod ob 3 uri popoludna s pozdravom na zbrane zborovalce. V predsedstvo so bili soglasno voljeni: č. g. Ivan Berlic, župnik, kot predsednik. G. Rozman, nadučitelj, kot na mestnik in č.'g. J. Arh kot zapisnikar. G. Gostinčar je poročal o prvi točki: »Od kod socijalno vprašanje?" Govornik navaja kot vzroke temu vprašanju, razdvoj človeške družbe po liberalnem načelu: »vsak zase, Bog za vse!" Vsled tega, ker skrbi le vsak zase in za svoj žep, je nastalo
Odpomoči temu morejo le kmetske in obrtne zadruge. Pred vsem pa mora zavladati v ljudstvu pravi krščanski duh, ki bode ljudstvo združil medsebojni ljubezni in spoštovanju in vsled katerega bodeta človek in njegovo delo dobila zopet čast in veljavo. G. Jak o pi č priporoča ustanovitev kmetijskih zadrug, slika žalostni položaj kmetov, priporoča vsem, ki so zmožni, delovati na to, da se v pravem smislu reši socijalno vprašanje K drugi točki se oglasi g. Gostinčar ter razpravlja o delovanju državnega zbora in raznih državnozborskih frakcij. Da se ni moglo nič koristnega storiti, so vzrok nemški nacijo-nalci in socijalni demokratje, ki so z divjim kričanjem preprečili vsako delovanje. Govornik je stavil štiri resolucije. V prvi se izraža ogorčenje proti postopanju nemških nacijonalcev in socijalnih demokratov v državnem zboru. V drugi se izraža solidarnost in zaupanje slovanski krščansko-narodni zvezi državnega zbora, posebno ker je vsprejela krščansko socijalni program. V tretji se pozivlje vlada, izvršiti narodno jednako-pravnost v vseh kronovinah države. V četrti se pozivlje vlada, naročiti za svoje potrebščine železnih izdelkov v Kropi in Kamni Gorici, da s tem podpira tamošnjo žrebljarsko in železarsko obrt. Vse resolucije so bile z navdušenjem jedno-glasno vsprejete. Priporočalo se je tudi zbranim zborovalcem, delovati na to, da se kaj kmalu zida v Ljubljani Delavski dom Zato naj vsakdo tudi nekaj žrtvuje. Č. g. predsednik je nato s slava in živijo klici na sv. Očeta in cesarja zaključil lepo zborovanje. Shod je bil zelo mnogo-brojno obiskan.
Književnost in umetnost.
Civilno-pravdni red. Velevažni zakon z dne 1. avgusta 1895, ki bode s 1. januvarjem 1898 že stopil v veljavnost in pri vseh avstrijskih sodiščih napravil velikansk prevrat, je g. dr. L. Filipič, odvetnik v Celju, preložil na slovenski jezik in podjetni založnik g. Drag. Hribar ga je izdal v posebni knjigi. Z veseljem bodo segli po tej potrebni knjigi, ki stane ukusno v platno vezana 2 gld. 50 kr., po pošti 2 gld. 60 kr., ne le sodni uradniki, odvetniki in notarji, ampak vsi, ki imajo v pravnih poslih kaj opraviti pred sodišči. Oficijelni prevod tega zakona še dolgo ne pride na svetlo, ker se s prevajanjem niti pričelo nij Filipičev prevod je dober in res hvaležen mu mora biti vsakdo za veliki trud. Skrbi nas pa vender, da bilo stvari v kvar, ko bi imeli Slovenci dva različna prevoda tega zakona.
„Naš dom“ se imenuje zbirka podlistkov iz »Domovine", katero izdaja g. Drag. Hribar v Celju. Izšel je 2. zvezek, ki stane 25 kr. in po pošti 28 kr. Vsebina je prav lepa.
Planinski vestnik ima v svoji 8. številki tole zanimivo tvarino: Prečastitemu gospodu Jakobu Aljažu ob blagoslovjenju kapelice na Kredarici. F. S. Finžgar. Blagoslovitev Triglavske kapele na Kredarici. Rožmanov France. Dvakrat črez Ture. Spisal J. M. (Dalje.) 5. V Salcburg. Iz Sevastopola skozi Jalto v Simferopol. Spisal Ljudevit Stiašny. Nekoliko o meteorologiji in najznamenitejših gorskih meteorologiških opa-zovališčih. Spisal J. Mandelj. (Konec.) Nekaj o reklami. Spisal J. C. Oblak. Društvene vesti. Med društvenimi vestmi prinaša tudi pravila reklamnega odseka »Slov. plan. društva."
Novi „kmečki prijatelji". Ta 30 stranij obsegajoča brošurica, ki v poljudni besedi razpravlja o socijalnih demokratih in o kmečkem vprašanju, je izšla v tiskarni sv. Cirila v Mariboru 'v 2. izdaji. Prva izdaja je lani pošla v 14. dneh; 1 knjižica stane 3 kr., po pošti 5 kr. Kdor jih naroči 100 skupaj, jih dobi za 2 gld. 50 kr.
gled tovarne, kjer se žge ruda za živo srebro in socijalno vprašanje. Človek velja le kot stroj, le
za cinober. Od 1,—3. ure bode skupni obed v jako prostorni in starodavni pivarni. Streljanje z rudniškimi topiči uredi g. Podobnik.
Iz Istre se nam piše: Škof Flapp je suspendoval kapelana Josipa Vrbko v Šajini, ker je nekemu možu napravil v molitvenik »Otče budi volja Tvoja!", katerega je izdal škof Dobrila, pavze in kadence, po katerih bi kmetje lahko peli pri sv. maši po slovansko. Škof
toliko časa, dokler more delati, ga posamezni delodajalec vpošteva kot sebi potrebno stvar Delo se ne spoštuje, zato se ne plača njegova vrednost. Delaveo mora puščati vse svoje najbolje moči v delu za druge. Kmetu ravno vsled tega načela preti pogin po ptuji konkurenci. Mala obrt propada, ker velekapitalist, ki je brez vsega sočutja za druge, skrbi le za svoj žep. Izdelovanje na veliko s stroji uničuje male obrtnike.
Razne stvari.
Pred svojo primico umrl je v Graslici na Češkem novomašnik Adolf Meinl. Dne 1. avgusta bi bil imel darovati prvo sv. mašo, pa dve uri pred tem dnevom je po kratki bolezni umrl in bil dne 3. avgusta pokopan. Njegov sorodnik, župnik L. Meinl, pa je imel mesto slavnostnega govora v cerkvi nagrobni govor.
Sto let bode ta mesec, odkar je v Dalmaciji Kotar z Boko združen z Avstrijo. Tem
povodom se je vršila dne 26. avgusta v Boki slovesna stoletnica.
Letošnji žitni trg. Od 1. 1891. že niso bile žitne cene tako visoke, kakor sedaj. Cena pše nici je poskočila od 1. junija do sedaj pri 100 klg za 4 gold. Avstrija je primorana v letni perijodi 1897./98. uvažati rž in pšenico. Vzrok temu pojavu so slabe letine v Evropi. Navadno je Evropa pridelala okoli 400 do 410 milijonov me-terskih centov pšenice na leto, letos se je pa računa jedva kakih 350 milijonov q. Na Francoskem se računa razloček med lanskim in letošnjim letom na 15 mil. q, na Ruskem tudi na 15, na Balkanu na 12 mil. q. Najbolj občutna za avstrijski trg je pa slaba letina na Ogerskem. Po poročilu ogerskega ministerstva z dne 15. jul. se je cenila letina za pšenico na okroglih 28 mil q; v zadnjih petih letih so pridelali na Ogerskem povprečno 38 do 43 mil. q. V Avstrijo in čez državno mejo se je izvozilo ogerske pšenice in pšenične moke 12 do 13 mil. q. vsako leto. Letos pa nikakor ne bo zadostoval izvoz iz Ogerske; uže sedaj prihaja na naše trge prekomorska pšenica. Vsekakor pa je splošnja letina v Evropi boljša, nego je bila leta 1891., ko se je vsled slabe žetve na Ruskem in Nemškem pridelalo v našem delu sveta jedva okrog 330 milijonov met. centov. Pa še tedaj je izvoz iz Amerike in Indije zadostil vsem potrebam. Tudi letos nam bo najbrže ameriško žito znižalo ceno. Ozimino so vže spravili pod streho okoli 163 mil.
q, letno žito v Argentiniji pa tudi prav dobro kaže, seveda žanjejo tam še-le v decembru. Ar-gentinija sama pa je izvozila 1. 1894. okoli 25 mil. q v Evropo. Tudi iz Indije in Avstralije nekateri pričakujejo izvoza.
„Neue Freie Presse“, ki ima 400.000 gld. čistega letnega dohodka, je popolnoma v judovskih rokah in vzdržujejo jo v ogromni večini kristi-janje. Ali nimajo Judje dovolj povoda, smejati se neumnim krščanskim sužnjem?
S
Lekarna pri Mariji pomagaj
M. Leustek,
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta.
Melusiiie- zobna in ustna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steki. 50 kr.
Neprekosljivega učinka je
Tanno-Chinin tinktura za lase
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenica 50 kr z na vodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
M. Leustek.
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
I
P. n.
Usojam si uljudno naznaniti da se preselim s svojo zv rstno urejeno
črevljarsko delavnico
v Kolodvorske ulice št. 12. TfcB
Kakor doslej, bodem tudi na novem prostoru čast. duhovščini in slav. občinstvu točno izvrševal naročila ter postregel s solidnim blagom in nizkimi cenami.
V nadeji, da se na novem prostoru krog mojih od-jemnikov znatno pomnoži, beležim
najodličnejšim spoštovanjem
Avg-uSt Matš, črevljar.
' L Mikusch,
*e»tnl trg it. 1&
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje it. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh
ključavničarskih del-H^-
ter napeljavo
Mšnih telegrafov in telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
—Cene nizke. ——,—
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov Čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
J. Soklič,
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
XXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXX
F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino
zidarske opeke, *
*
n
n
n
n
-► v Lijubljani.
Slavna ces. kralj, deželna vlada je meni podpisanemu, z odlokom z dne 12. maja t. 1., št. 4410, podelila koncesijo za ustanovo asekurancne pisarne s pravico:
Posredovati in sprejemati zavarovalne ponudbe vsake stroke, to je: proti elementarnim škodam, za življenje, nezgode itd.;
zastopati zavarovalne družbe in zavarovance v slučajih škod in drugih zadevah;
strokovno izvrševati zavarovalne ponudbe za premakljivo imetje in stavbe vsaktere vrste;
škode pregledati, oceniti (likvidirati), za asekurančna društva, ali mej njimi in strankami posredovati.
V obsegu predstoječih pravic pričnem delovati ter se pri- jSJ poročam z vsem spoštovanjem
Franc Drcnik, gg
Kongresni trg št. 3—II.
j J
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
zarezane strešne opeke (Falzziegel)
S
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz K vlitega železa
lončene peči in štedilnike *
(lastnega izdelka)	jg
Roman - cement Tin x
Dovški Portland-cement	j|
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. K Najnižje cene!!!
*U*UUUUUUX***MUUUUUU*UUUUU\
i
prašek
Trnkoczyja ustna voda
steklenica 50 kr.
Trnkficzjja
za Z 01) G
škatljica 30 kr.
kakor tudi
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specialitete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila,
parfumerije itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani	22—i
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt,
Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem.
Pošijjatev z obratno pošto.
Odgovorni urednik; S vit osla v Breskvar, izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,