Poštnina plačana t gotovo*. Leto XV., štev. 242 Ljubljana, sobota 20. oktobra 1934 £ena 2.-* Din Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova nI 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 2455., Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25*— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefoj 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu. Kraljevska rodbina v žalnem sprevodu: Nj« VeL kralj Peter in kraljica Marija; Nj. Vis. knez Arzen, kneginja Olga in knez Pavle Veliki kralj je še mrtev zidal in gradil V četrtek je jugoslovenski narod izročil materi zemlji, kar je bilo smrtnega na Velikem kralju. Ako je mogoče reči, da je smrt premagljiva, je bila to pot premagana. V vsej svoji veličini, v vsem svojem zgodovinskem pomenu in v svoji misiji za bodočnost naše na-cije se je nad smrtnim telesom Uedinitelja dvignilo življenje ustvarjenega edinstva. Kar je naš narod od onega tragičnega trenutka v Marseilleu pa do prebridke zadnje ločitve pretrpel, občutil in pokazal, to je nepopisna stvarnost nacije, ki je v svoji neizmerni tugi Dokazala vso grandiozno silo ustvarjenega, neporušnega in za večne čase trdnega edinstva. V dna duše pretresenim, od bridkosti in žalosti presunienim se v naša srca vliva mir zadnjega blagoslova velikega voditelia: en narod smo. Na njegovi zadnji poti ie trium-firala z njim ideja rešiteljica: narodno in državno edinstvc, jugo-slovenstvo. Jugoslovenski narod se je pokazal vrednega mučeniške smrti svojega Vodje. Žalost in bridkost sta izkovali pravi značaj našega naroda, pokazali pred vsem svetom njegovo kulturno višino, njegov priroieni ponos in njegovo preprosto dostojanstvo. In Evropa, ki se ie pri pogrebu skup a i z nami klanjala spominu Viteškega kralja, se ie v teh dneh naučila spoštovati tudi vrline našega naroda, in ceniti našo vrednost za napredek človeštva. Našli smo sebe, a mora! ie umreti naiboliši sin jugoslovenske matere, da je vsem odkril Jugoslavijo. Veliki tvorec miru in prijateljskega sodelovanja je legel v grob. Toda še mrtev je zidal nove gra- j nitne stebre v stavbo miru. Ob njegovem grobu je Evropa priredila manifestacijo za mir, ki bo odjeknila v srcih človeštva in fin napolnila z novimi nadami. V simboličnem naključju sta na poti v oplenško cerkev ramo ob rami korakala maršal Petain, vrhovni predstavnik mogočne francoske obrambne sile, in ministrski predsednik general Goring, reprezen-tant obnovljene nacionalistične Nemčije. Ob krsti velikega kralja, pa tudi pri slovesu iz prestolnice so združene vojske Male antante. balkanskega sporazuma ob sodelovanju voiske zavezniške Francne in prijateljske Andlije izkazale kraliu Mučeniku zadnio čast, prisegajoč zvestobo niec?ovi veliki ideii: <*uvaite mi neodvisnost in priiateTistvof V bridki tugi. ki je polnila srca tisočev m tisočev. mimo katerih se je vozil Oče in Vladar k zadnjemu počitku, se je pretresujoče družila vsa ljubezen, ki jo narod prenaša na njegovega mladega sina. Kraljevsko dete, ki je ob strani svoje vzvišene, tako bridko prizadete matere korakalo za svojim očetom, je na sebi občutilo vso gorečnost upanja, vere in ljubezni polnih pogledov, k* so se upirali vanj. Ta naš mladi kralj je na prvi svoji kraljevski poti imel na sebi preprost sokolski kroj, obleko, ki simbolizira ona načela narodne politike, ki jih je pokojni kralj smatral za vodilna za ves naš narod. Tako je korakala mlada Jugoslavija za svojim tvorcem in v mladem vladarju je bila simbolizirana veličina naše narodne in državne misli. Triumf smrti Velikega kralja je bil istočasno triumf ideje, ki ji je On bil posvetil vse svoie delo, vse svoje misli — ideie edinstva, skupnega svobodnega žlvlienja našega jugoslovenskega naroda. ,$Nemčija je kralja izredno cenila!" General Goring med poslanci v Narodni skupščini Beograd. 19. oktobra, p. Predsednik pruske vlade in predstavnik nemške vojske na pogrebu pokojnega kralja general G5-ring je danes v spremstvu posebnega odposlanca kancelarja Hitlerja in nemškega poslanika na našem dvorn posetil predsednika vlade g. Nikolo Uzunoviča, zunanjega ministra g. Jevtiča, vojnega mini. stra generala Milovanoviča, načelnika glavnega generalnega štaba generala Neti iča ter jim v imenu nemške vojske izrazil sožalje ob smrti jugoslovenskega vladarja. Že 17. t. m. takoj po prihodu v Beo. grad je general Goring v svojstvu predsednika nemškega državnega zbora posetil Narodno skupščino ter Izrekli sožalje nemškega parlamenta. Rekel je med drugim: »Vašega kralja je vsa Nemčija izredno cenila in spoštovala zaradi truda ln uspehov pri izgradnji jugoslovenske države. Posebno Je v Nemčiji zbudilo veliko pozornost in spoštovanje, da je znal vaš kralj v povojnem času uvesti čvrst režim v bla. gor svojega naroda in države. Vaš kralj je pokazal, da more biti avtoritativen režim s sodelovanjem naroda pod močnim in velikim voditeljem v najvitalnejših vprašanjih naroda koristen in uspešen. Mi smo mogli v Jugoslaviji videti, da je delo vašega kralja uspešno in veliko, in zato Je njegovo delo deležno pri nas polnega razumevanja. Prosim vas še enkrat, prejmite izraze najglobljega sožalja nemškega parlamenta in nemškega naroda in sporočite to jugoslovenskemu narodu.« General Goring bo z ostalimi člani nem. ške delegacije jutri dopoldne z letalom odootoval v Berlin. Madžarski zunanji minister v Ri^© Rim, 19. oktobra AA Davi se je pripeljal semikaj iz San Rema, kjer se je mudil tri tedne na dopustu, madžarski zunanji minister Kanva, ki bo posetil predsednika vlade Mussolinija in državnega pod-tajnika z zunanje zadeve Suvicha. Jugoslavija je dokazala, da ni umetna tvorba ! Silen vtis so napravili na ves svet strnjenost jugoslovenskega naroda. njegovo dostojanstvo in ponos v dnevih največje žalosti Pariz, 19. oktobra. AA. Vsi francoski atj so frotai obširnih poročB B Beograda o pogrebu kralja Aleksandra in prinašajo obenem tudi razne ganljive in pretresljive prizore s pogreba. Vsi naglašajo, da svet ie m videl veličastne jlšega pogreba, kakor je bil pogreb kralja Aleksandra. »Petit Pa-risien« začenja svoje beograjsko poročilo z besedami': »Veličastni pogreb ne pomeni konca Jugoslavije, temveč vstop njenega ustanovitelja v zgodovino. Ta dan, ki ie bil poln veličine in globokega ganotja, se je izvršilo nekaj, kar je deiinitjvno.« Predsednik odbora za zunanje zadeve poslanske zbornice Paul Bastid je objavi v *R-epubI.ique« članek z naslovom »Preizkušnja Jugoslavije«, v katerem pop suje nedavno prošlost Jugoslavije, nato pa govori o rretresu, ki ga je sanrt kralja Aleksandra napravila v Jugoslaviji, ia pravi med drugim: Žalost je posebno velika na Hrvatskem, kjer se je pokazala na pretresljiv način, ki ie bil pravi izraz obupa. Nepregledne množice so romale k sveti krsti, ki je polagoma rotovala ta ene®a kraja v državi do drugega v atmosferi, o kateri ni mogoče reči, ali je bila bolj bolest ati apoteoza. »Temps« je priobčila uvodnik »Jugoslavija in njen veliki kralj«, ▼ katerem članku naglaša, da je jugoslovenski narod v četrtek pred zgodovino Svečano izpričal »o. lidnost države, ki jo je ustvaril On, ki s© imenuje sedaj kralj u edini tel j. Ta dogodek je prava moralna uteha 8r©di razburkanosti duhov, v kateri živi današnji »vet. Moralo je priti do tega strašnega zločina, do žrtve kralja, ki je Ml velik junak v vojni in velik državnik v miru, da "e pred očmi v»eh potrdi popolna ostvaritev juga. slovenskega edin&tva. Mučeniškl kralj, ki si je ustvaril veliko zgodovinsko dušo, daje sedaj Sveto občudovanja vreden zgled narodne zavesti, moralne moči in dostojanstva. V®i bolestni »pomlni sterilnih bojev med brati »o izginili Spričo udarca usode, ld je zadel pokojnega kralja Aleksandra in z njim ves narod. To je nov dokaz, da Ju. gosiavija nI umetna tvorba dipl°macije, temveč živa realnost, da Je njen obstoj de. jansko potreba za evropsko ravnotežje, da more in mora živeti, da bo v Srednji In vzhodni Evropi zavladal trajen mir. Velike napake »o storili, ki so računali s razpadom Jugoslavije. Jugoslovenski narod Je bil vedno prežet z veliko patriotsko vero, brez katere nI mogoče velikega ustvariti, zakaj \ njem živi višja S{]a, ki je zadoščala za nstvaritev velikega naroda. Kralj Ale. ksander je dal »voji kraljevini solidno organizacijo in potrebno moralno moč, da lahko sedaj dela ln z lastnimi sodstvi izvrši njegove delo. politično edinstvo Jugoslavije ®e ne m®re več kompromitirati, in to je zasluga prizadevanja kralja Aleksandra. Bil je zares Uedinitelj Svojega naroda na vseh poljih, narod »i bo pa, če bo nadaljeval njegovo delo za unifikacijo jugoslovenskega naroda, popoln°ma, zavaroval »vojo bodočnost. Bolgari: Pokojnikovo delo se bo nadaljevalo Sofija, 19. oktobra. AA. Vsi sofijski listi poudarjajo, da so bili jugoslovenski narod in vsi njegovi odgovorni činitelji v teh težkih trenutkih splošne narodne žalost v svojem zadržanju na takšni višini, da jih je treba zavidati »Zora« naglasa v uvodniku da je delal pokojni kralj Ale ksander za veličino svoje .domovine in je znal srečno združiti njene interese z interesi mednarodne politike. »Utro« omenja v svojem uvodniku poslednjo poslanico kralja Aleksandra in pravi: Sočustvujemo z žalostjo Jugoslavije in smo si ob enem v svesti. da je kruti morilec, ki je pretrgal življenje kralja Aleksandra, ni zadel dela za zbližanje in sporazum med obema bratskima narodoma. Nadaljevanje tega velikega dela Je bila poslednja misel, ki io je zapustil svojemu narodu pokojni kralj. »Mir« govori v uvodniku »Pol tična oporoka kralja Aleksandra« o dveh glavnih smernteah politike viteškega kralja: o izvedibi jugoslovenskega narodnega edinstva in utrditvi načela »Balkan balkanskim narodom«. Lik Aleksandra ni bil samo jugoslovenski, temveč tndi balkanski Atene, 19. oktobra. A A. Največji in najstarejši grški list »Estia« posveča velik članek tragični smrti pokojnega kralja Uedinitelja in pravi med drugim. Grčija je poznala pokojnega kralja i v časih žalosti in veselja kot zvestega prijatelja in odločnega borca za domovino, ki jo je tako zelo ljubil. Zveza med Grč jo in Jugoslavijo. utrjena na bojiščih in v vonv ter posvečena s krvjo se ne pozab' lahko in je ni. nikdar mogoče zapostavit političnim interesom Grčija in Jugoslavija se bosta večno spominjali skupn h bojev pod vodstvom pokojnega kralja. Tudi v teh urah, ko stoji grški narod pod vtisom najgloblje traeičnosti in potrtosti jugoslovenskega naroda, sočuvstvuje z vso dušo ob silni iz- gubi jugoslovenskega naroda. Grški narod ve, da bo jugoslovenski narod nadaljeval njegovo delo, dokler ga ne privede do popolne zmage. V »Proji« pravi general Kondlis: Veliki kralj je padel v najlepši doba svojega življenja po težkem in dolgem boju za blagor domovine in vsega Balkana. Kralj-modrijan je s sokratskimi pogledi gledal na življenje in smrt. Zato se ni bal niti največje nevarnosti, ni mel pred očmi samo interesov svoje države, temveč vsega človeštva, posebno pa Balkana. Lik kralja Aleksandra, gledan s političnega obzorja, ni bil samo jugoslovenski, temveč tudi balkanski. Saj je zlasti v zadnjem času bila znana njegova živa akcija za združitev balkanskih narodov, da zagotovi tudi svojemu narodu in drugim svobodno življenje in napredek. Upajmo, da delo velikega kralja Aleksandra ne bo prekinjeno. Jugoslavija na braniku svetovnega miru Ankam, 19. oktobra AA. Snoči sta ra-dio-postaji ▼ Ankari in v Carigradu oddajali predavanje o življenju in delu pokojnega kralja Aleksandra. Dejstvo, je na_ glašaj predavatelj, da je vsa Jugoslavija ohranila hladnokrvnost in da je prejela iz-raze iskrenega sožalja vseh evropskih držav, je dokaz, da Smrtonosni udarec, ld je zadel kralja Aleksandra, vendarle nI uničil duha tega velikega m^ža. Z njegovo krvjo je Sedaj izpričano nezlomljivo edinstvo jugoslovenskega nar®da. Narod pa je pokazal tudi Svojo sveto željo, da ohrani Svetovni mir. ZWinskj streli ni^o zadeli cilja, kajti Jugoslavija vztraja na braniku svetovnega miru. Sedaj postaja jaSn«. kako je Evropa naklonjena Jugoslaviji la njenemu delu za ohranitev miru. To je globoki smisel žalostnega »prevoda v Beogradu, kjer so zastopniki vseh evr°pskih držav delili bolest jugosioven8kega naroda. To bo ostalo v analih zgodovine zapisano z zlatimi črkami. Kralj Aleksander je padel, preden je dokončal svoje delo. Z njegovo smrtjo so ostala nerešena razna vprašanja srednje Evrope in balkanskega polotoka. Človeštvo Je sedaj daleč od tega. da bi se mogli podobni zločini izkoristiti v razne mračne svrhe. Sedaj ne more biti nobene ovire več, da se končno urede vprašanja, zaradi katerih je potoval veliki kralj v Francijo. Ml Turki, je končal govornik, čutimo danes tako globoko žalost, da ne moremo potolažiti Beograda, ker smo sami potrebni tolažbe. Slovo visokih delegacij Včeraj so odpotovale iz Beograda skoro vse tuje delegacije, ki so se udeležile pogreba Viteškega kralja Beograd, 19. oktobra. AA. Ob U. dopoldne ie bolgarska princ Ciril s član- bolgarske delegacije, ki se je udeležila pogreba pokojnega kralja Aleksandra L, zapustil Beograd. Nekaj minut pred odhodom vlaka sta prispela na postajo knez Ciril im knez namestnik Pavel v spremstvu zunanjega ministra levt ča, roveljnika garde armii-skega generala Petra Zivkoviča, prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala Jcčmeni-ča io drugih. Takoj po prihode sta se knez CirM » Nj. Vis. knez - namestnik pozdravila s poveljnikom mesta Beograda generalom Vo-jislavom Tom čem jo z o>-talimi generali, ki so prišli k slovesu. Godiba kraljeve garde je zaigrala bolgarsko himno »Šumi Marica«. knez Ciril je pregledal častno četo, postavljeno na oeroou. nato ra se prisrčno poslovi' od kneza Pavla, zunanjega ministra Jevtiča, generalov Živkoviča in Ječ-meniča. od bolgarskega poslanika na našem dvora Kjuseivanova n ostalega osebia bolgarskega poslaništva. S knezom Cirilom so zapustili Beograd bol,gar>Jki zunanj minister Batolov. vo.ini minister general Zlatev, prvi adjutant Nj. Vel. kralja Borisa Paoev. general Gerdži-kov, ki ie bil za obiska blagopokojnega kralja A'eksandra v Sofiji rrideljen našemu vladarju, in drugi člani bolgarske delegacije. Lebrunov dar za beograjske siromake Beograd, 19. oktobra p. Francoski poslanik na našem dvoru g. Naggyar je danes obiskal predsednika beograjske občine g. Petroviča in mu sporočil da je predsednik francoske republike Albert Lebrun. že-leč Izraziti svoje simpatije do jugoslovenskega naroda in do prebivalstva jugoslovenske prestolnice, poklonil za beograjske siromake 50.000 francoskih frankov. Slovo francoskih letalcev Beograd. 19 oktobra p. Dopoldne Je ta pusfla Beograd deputacija fr£ncosk??a vojnega letalstva z letalskim ministrom generalom Dena'nom na e.u Na umskem letališču so se poslovili od nje načelnik generalnega štaba general Medič ter večje števMo naših letalskih oficirjev Pri tej prHiki se je minister Denata tudi sestal z vojnimi tovariši s solunske fronte Danes so zaoust'11 juge s'-vensko prestoL nioo tudi češkoslovaški in rumunskl letalci, ki so sodelovali pri pogrebnih sveča nostih Zagreb, 19. oktobra, n. Na letališču v Borongaju so davi pristala francoska vojna letala ua povratku iz Beograda v Frao cijo. Na zagrebškem letališču je pristaio 24 francoskih vojnih letal. 14 bombnih 9 lovskih in letalo francoskega letalskega ministra Denaina Jugoslovenski letale priredili francoskemu letalskemu ministru in ostalim leta em svečan sprejem ter jih zadržali pri obedu Popoldne so fran coski letalci nadaMevall svojo not prof Franciji Na letališču sta ministra genera la Denaina po* ; *':,a arnrjski genern! Marič in komandant mesta eeneral Bod' V posebnfh vagonih se je danes peljalo skozi Zagreb tudi 13 francoskih častnikov s 252 po''ffstfiiki, mornarji >p letalci Na postaji so jih pozdravili komandant mesta general Bodi, načelnik zagrebškega armij-skega generalnega štatoa polkovnik Rama-sovič in drugi častniki. V restavraciji na postaji Je bil vsem serviran zajtrk. Ob 9.30 so se francoski vojaški zastopniki poslovili od Zagreba še iz vagonov so vzklikali: »Vive la Yougoslavie! Vive le Roi Peter II!«. Zagrebčani so jim odgovarjali: »Vive la France!«. čsL delegacija v Zagrebu Zagreb, 19. oktobra n. Davi ob 7.30 je prispela 'v Zagreb delegacija češkoslovaške države, vlade ln vojske, ki se je udeležila pogrebnih svečanosti v Beogradu, čehoslovakd so se pripeljali v posebnih salonskih vozovih. Prispeli so ministrski predsednik Malypetr s šefom svojega kabineta dr. Srdinkom in osebnim tajnikom Matasom, vojni minister Bradač 2 adju-tantom Kvapilom, pravosodni minister dr. Derer, generalni inšpektor češkoslovaške vojske general Jan Sirovy z načelrikom štaba generalom Mraženkom in šef generalnega štaba general Krejči s svojim prvim namestnikom generalom Husarekom. Spremljali so jih kot častno spremstvo konjeniški general Milan Vukovič, kape-tan i. ki. Pavlovič ter tajnika v našem zunanjem ministrstvu Milivoj Naumovič in Mirko Avakumovič. Na železniški postaji so češkoslovaške ministre in njihovo spremstvo sprejeli poveljnik mesta general Bodi, železniški postajni načelnik in odposlanec zagrebške nolicije. Nastanili so se v hotelu »Esplana-de«, kjer so zajtrkovali, dopoldne pa so si ogledali mesto. V akademiji znanosti in umetnosti, po kateri jih je vodil predsednik dr Bazala, so se zlasti zanimali sa Strossmayerja. njegove slike ln njegovo delovno sobo. ki je urejena v akademiji. Nato so se odpeljali preko Jelačičevesa trga v Maksimir. Dopoldne so se spet zbrali na glavni postaji, kjer so jih pozdravili armijski general Marič z več drugimi generali in polkovniki, podban dr. H&dži. češkoslovaški generalni konzul dr R^sl ln drugI. Na pero.iu so se tudi fotografi rali. Ob 12.15 so nadaljevali pot proti Dunaju in Pragi. Volitev prezidenta grške republike Zaimis zopet izvoljen Atene, 19. oktobra. AA. Ob 11. se je vršila volitev predsednika gr§ke republike. Za predsednika je bil vnovič izvoljen Aleksander Zaimis. Oddanih je bilo 330 glasov. Zamis je dobil 197 glasov, opozicije jo oddala 112 belih listov. Upokojeni general Karalis je prejel 13 glasov, predsednik senata Gonatas pa 1 glas. 1 narodni pred stavnik se je vzdržal glasovanja. 1 glasovnica je bila neveljavna Izid glasovanja ao prisotni sprejeli z odobravanjem. Popoldne ob 4. so zastopniki senata ia skupščine sporočil' Za misu. da je vnovič izvoljen za predsednika grške republike. Vladni listi posvečajo Zaimisu tople članke m poudarjajo da je njegova ponovna izvolitev jamstvo za mir v notranjosti Prav tako se bo v bodoče nadaljevala v zunanji politik dosedanja smer Zaimis je bil izvoljen na podlagi spo razuma med vlado in opozicijo. Stalni svet Male antante o položaju po atentatu Države Male antante in balkanskega sporazuma zahtevajo mednarodne ukrepe proti teroristom —Popolna solidarnost z Jugoslavijo Nadaljevanje po pokojnem kralju zapocetega dela Beograd, 19. oktobra p. Danes ob 10.30 se je pričelo v zunanjem ministrstvu pod predsedstvom rumunskega zunanjega ministra g. Titulesca izredno zasedanje stalnega sveta Male antante, da se v zvezi z marseilleskim zločinom prouči nastala situacija in sklepa o nadaljnji skupni akciji. Konferenca je trajala do 13. in se je popoldne nadaljevala. Pred sestankom sveta Male antante je imel zunanji minister g. Jevtič dolg razgovor z bolgarskim zunanjim ministrom g. Batolovim in daljšo konferenco z grškim zunanjim ministrom g. Maksimo-Bom. Ob 17. so se sestali v zunanjem ministrstvu zunanji ministri balkanskega sporazuma h koniferenci. Sprejem novinarjev Beograd, 19. oktobra, p. Današnje konference zunanjih ministrov držav Male antante In ministrov držav balkanskega sporazuma so trajale skoro ves dan, nakar sta odlične goste sprejela Nj. Vel. ru-munski kralj Karol in kraljevski namestnik knez Pavle, ki »o jlnna ministri pri tej priliki obrazložili na obeh konferencah sprejete sklepe In dobili najvišji pristanek. Današnjemu sestanku ministrov Male antante in balkanskega sporazuma pripi- sujejo v mednarodnih Političnih krogih posebno važnost) ker bo od sprejetih sklepov v nemali meri odvisen nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. Za konferenco je vladalo zato ogromno zanimanje, kar Priča že samo dejstvo, da se je zbralo v Beogradu nad 100 inozemskih novinarjev, k| predstavljajo vodilne liste vsega sveta. Ob 20. so ministri Male antante in balkanskega sporazuma v ministrskem pred. sedstvu sprejeli domače in inozemske novinarje. Pri tej priliki jim Je tokratni predsednik stalnega sveta Male antante, rumunski zunanji minister g. Titulescu, prečital komunike ter sporočil, da so bili ministri Male antante in ministri današnjega sporazuma sprejeti v avdijenci pri Nj. Vel. kralju Karolu in kraljevskem namestniku Ni. Vis. knezu Pavlu. Obenem je g. Titulesou opravičil češkoslovaškega zunanjega ministra g. dr. Bene-ša in jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevt ča. ki sta zadržana z važnimi posli. K sprejemu novinarjem so prišli rumunski zunanji minister Titulescu, grški zunanji minister Maksimos, turški zunanji minister Ruždi bej, pomočnik jugoslovenskega zunanjega min'stra Purič in rumunski poslanik na našem dvoru Guranescu. G. Titulescu je prečital novinarjem naslednji komunike o današnjem zasedanju stalnega sveta Male antante. Zgodovinski komunike Spričo tragičnih dogodkov, ki so zadeli Jugoslavijo in Francijo, je predsednik sveta Male antante sklical stalni svet Male antante k izrednemu zasedanju v Beogradu za 19. oktober. Stalni svet Male antante smatra za svojo prvo nalogo, da izrazi jugosloven-skemu narodu svojo globoko bol nad izgubo Njegovega suverena Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Stalni svet Male antante izreka istočasno svoje globoko sožalje francoskemu narodu ob izgubi velikega pristaša miru, pokojnega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Louisa Bar-thouja. Proučujoč splošni politični položai, se je stalni svet Male antante bavil tudi z okoLnostmi, pod katerimi ie bil izvršen atentat v Marseilleu. Pri tem je prišel do zaključka, da gre za zločin, ki glede na to, da se je zgodil pod vplivom sil, ki delujejo izven meja, spada v delokrog zunanje politike. V zadnjem času so bila izvršena številna teroristična dejanja, ki so imela za cilj, da zadenejo gotove države v mednarodnem položaju, ki so ga zavzele, in da države, ki so pred kratkim dosegle svoje edinstvo, oropajo osebnosti, ki so jim v največji meri služile in koristile. Ta mednarodna anarhija kulminira v smrti Velikega kralja, od vseh spoštovanega in ljubljenega. Spričo take situacijo smatra stalni svet Male antante za potrebno, da vse države brez izjeme sodelujejo pri paci-fikaciji duhov v miru in objektivno, da bi se mogla ugotoviti aktualna odgovornost Prav tako pa tudi zahteva, da se podvzamejo ukrepi, ki bodo omogočili, da se v bodoče prepreči ponovitev takih dejanj. Ako mednarodni ukrepi, ki se sami po sebi vsiljujejo, ne bodo storjeni in ako ne bodo izvedeni s popolno lojalnostjo in s polno dobre volje, kakor je to nujno potrebno, smatra stalni svet Male antante, da more priti zaradi tega do še resnejših konfliktov. Karkoli bilo, Mala an-tanta ne bo dopustila, da bi se njena aktualna politika s takimi terorističnimi dejanji izpreminjala. Bolj nego kdaj, bo globoko bol, ki jo je zadela, še bolj učvrstila vezi, ki družijo države Male antante. Njihove vlade svečano izjavljajo popolno solidarnost z Jugoslavijo in se obvezujejo, da bodo z absolutno točnostjo izvršile prevzete obveznosti in z nezlomljivo energijo nadaljevale politiko, ki so jo vodile dosedaj. V ostalem je Mala antanta trdno odločena, da stori vse, kar je v njeni moči in v interesu Male antante, da se nadaljuje politika sodelovanja in zbližanja, ki jo je započel s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo Nj. Vel. pokojni kralj Jugoslavije, Aleksander I. in na čije ustvaritvi je sodeloval tudi pokojni Louis Barthou. Nj. Vel. kralj Aleksander I. Je bil re-alizator In simbol narodnega edinstva Jugoslavije in veliki iniciator zveze drža ' Male antante, in se je kakor Louis Barthou najodločnejše zavzemal za nedotakljivost njihovih meja. Tri vlade držav Male antante verno in s pieteto prevzemajo to veliko nasledstvo. Staln: svet Male antante se je predstavi! v kraljevskem dvorcu v Beogradu Nj. Vel. rumunskemu kralju Karolu IL in Nj. Vis. knezu Pavlu, kraljevemu namestniku Jugoslavije, da jima obrazloži v podrobnostih sklepe te konference. Nj. Vel. kralj Karol in NJ. V»s. knez Pavle, kraljevski namestnik Jugoslavije, sta izvolila dati svoj visoki pristanek na te sklepe. V Beogradu. 19. oktobra 1934. Komunike držav balkanskega sporazuma ie identičen s komunikejem stalnega sveta Male antante ter vsebuje še dodatek, da se bo redni sestanek zunanjih ministrov držav balkanskega sporazuma vršil 30. oktobra v Ankari. Na ta način so Češkoslovaška, Rumunija, Jugoslavija, Turčija in Grčija, združene v Mali antanti in balkanskem sporazumu, izrazile svojo popolno solidarnost in popolno istovetnost v gledanju na mednarodni politični položaj. Avdienca ministrov balkanske zveze Beograd, 19. oktobra, p. Nocoj sta rumunski kralj Karol ip kraljevi namestnik knez Pavle sprejela vse štiri zunanje ministre držav balkanske zveze. V nj hovem imenu ju je grški zunanji minister Maksimos nagovoril takole: Sire! Visočanstvo! Svet balkanske zveze je imel izredno sejo v Beogradu, da mani- festira svoj gnus nad odvratnim zločinom, ld je prizadejal toliko bol plemen temu ju- goslovenskemu narodu. Ko sporočam ta sklep Vašemu Veličanstvu in Visočanstvu, naj dodam izraze naše globoke tuge zaradi strašne smrti Onega, ki je bil eden izmed največjih iniciatorjev našega dela. Balkanska zveza je plod dolge evolucije duhov in odločne volje naš h narodov ter je bila že od nekdaj absolutno potrebna. K njeni ostvaritvi je doprinesel v največji meri pokojni kralj Aleksander. Zaradi njegove tragične smrti je zadela težka izguba tudi naše države in nam je nadela zelo resno odgovornost. Nadaljevali bomo započeto delo * novimi energijami. Na bližnjem sestanku, ki bo v Ankari, bomo proučili odredbe, ki naj še bolj pospešijo zbližanje balkanskih narodov ter omogočijo njihovo sodelovanje na vseh področjih. Vse naše države se strinjajo s tem, da Je treba delo nadaljevati in dopolniti z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Z dobro voljo bo ta sklep uspel in mi smo prepričani, da bo. mo s skupnimi napori dovedli stvar do kraja. To bodi najdragocenejši tribut ki ga bomo mogH doprinesti v počastitev spomina Onega, ki je tako dolgo delal za ustvarjenje reda in miru, kakršna vladata sedaj na Balkanu.« Enako Izjavo Je podal gršfrl zunanji minister po sestanku zunanjih ministrov držav balkanske zveze tudi našim in tujim novinarjem. Francoski parlamentarci med našimi Beograd, 19. oktobra. AA. Med obiskom francoske parlamentarne delegacije v Narodni skupščini je njen vodja bivši predsednik vlade Paul Boncour imel krajši govor, v katerem je opozarjal na tragičnost tega sestanka. Dejal je: Usoda je hotela, da smo se sestali v okolnostih. ki so težke tako za Jugoslavijo, kakor za Francijo. Ne smemo pa pozabiti, da je usoda prav tako hotela, da nas s smrtjo naših valikanov še bolj zbliža. Naši dosedanji stiki bodo v še večji in tesnejši meri spajali Francijo ra Jugoslavijo. Tudi to pot nas je združila skupna kri naših velikanov. Skupna bolest naj nam bo vzpodbuda k delu za še trajnejše stike. Prišli smo, da stopimo z Vam; v. stike in da Vam v t<*h hudih trenutkih izjavimo, kako huda je bolest ki nas peče. Zaključni seji Narodnega predstavništva Zadnji seji senata in skupščine v tem zasedanja sta bili posvečeni spominu obeh umrlih velikih francoskih državnikov Beograd, 19. oktobra, p. Danes popoldne ob 17.15 je ;mela Narodna skupščina svojo zadnjo sejo v tem zasedanju, ker se po ustavi z jutrišnjim dnem avtomatično začne novo zasedanje. Današnja seja je bila ob enem posvečena spominu obeh velikih francoskih državnikov, bivšega predsednika francoske republike Raymonda Poinca-rčja in zunanjega ministra Lou sa Barthou-ja. Seji je prisostvovala vsa vlada, v diplomatski loži pa ie bil navzoč francoski poslanik g. Naggyar z osobjem poslaništva. Galerije so bile nabito polne, tako da je bila seja tembolj pomembna man f&stacija. Sejo je otvoril predsednik dr. Kosta Ku-manudi, ki je takoj po uvodnih formalnostih v dališem govoru orisal vrline obeh pokojnih francoskih državnikov. Izvajal je: V času, ko ves naš narod strt od neizmerne tuge in v dno duše potrt toči solze za svojim modrim vladarjem, viteškim kraljem Aleksandrom I. (Poslanci kličejo »Slava, večna slava!«), je izgubil še dva iskrena prijatelja, dva velika in slavna sinova francoskega naroda, Raymonda Poin-carea jn Louisa Barthouja. (Poslanci stoje poslušajo govor in kličejo »Slava jima!«) Z njima je Francija izgubila dva svoja najboljša državnika, dva sina. ki sta ji služMa kot prava apostola s fanatično požrtvovalnostjo, ki sta bila kakor vojak na straži Im vodila narod in državo z vso močjo svojega rodoliubja. (Poslanci in vsa dvorana kličejo »Slava jima!«) Pokojni Po ncarč je od začetka tega sto- atcutftca Dragi prijatelj, pred bolečimi nošami, ustruje-nost in nervozno-stjo najbolje ščitijo GUMIJEVI .PCJDPETNLKI Dobe »e pri vsakem čevljarja le tja zavzemal najodgovornejša mesta ▼ najtetžjih trenutkih zunanje in notranje politike im je znal s prisebnostjo in uravnoteženostjo svojega veijkega uma vedno očuvati interese države. Kot parlamentarec. kot minister in kot šef države se je vedno z vso resnostjo, strogo objektivnostjo in brez oklevanja lotil in tudi reši! najtežje politične in gospodarske probleme, iskajoč pri tem vedno le ono. kar je najbolj odgovarjalo splošnim Interesom Že mnogo prej, nego je izbruhnila svetovna 'vojna, je Po ncarč budno spremljal vse priprave v vzhodni Evropi. Njemu gre največja zasluga, da Francije usodni dogodki niso našli nepripravljene. Takoj ob začetku nastalih komplikacij je pokojni Poincarč stopil na stran užaljene n napadene Srbije in se zavzel za njeno obrambo. Ob koncu svetovne vojne, ko ie zavzemal najvišji položaj šefa države, je s svojo prepričljivo energio za časa mirovne konference vplival na to. da so se meje Jugoslavije določile čim pravičneje. Poincarč je gojil globoko spoštovanje do našega naroda in cenil njegovo prizadevanje za osvobojenje jn ustvaritev neodvisne države. Jugoslavijo je smatral za glavno zaslombo pametnega reda in miroljubnega razvoja na jugovzhodu Evrope. Ta veliki francoski državnik je visoko cenil odločnost poštenje in zdrav duh našega naroda, občudoval ie njegovo viteštvo in rodoljubje. Pokojni Louis Barthou je bil prav tako iskren pniatelj Srbije in pozneje Jugoslavije. Padel je ob strani našega neumrlega kralja v službi politike miru v trenutku, ko je z največjim navdušenjem in prepričanjem. ohrabren po modrih iniciativah našega nesmrtnega kralja, hotel to poetiko učvrstiti in zapečatiti v prestolnici Francije. Neizbrisno nam bo ostal v spominu njegov topli, iskreni, iz srca izvirajoči glas. ko ie z govornice naše Narodne skupščine, v baš tej dvoran: zaklical: Francija vas ljubi! Med našima dvema narodoma obstojata solidarnost in povezanost, katerih pravo ime je bratstvo. Louis Barthou ie vse svoje življenje posvetil najlepšim !n najvzvišenejšim idealom. Bil je mož. ki politike ni smatral za kariero, ki naj zadovolji, osebne ambicije marveč io je smatral za službo najvišjim interesom države. Bil je dealist v nairle-meniteiišem smislu te besede. V svoje ide-ie je veroval iskreno ter se ?e vedno za vzemal za njih uresničenje. Padel je ko* žrtev najnižjih, najbolj nečloveških instinktov. od rev o! ve rs kili strelov podlega in zverinskega morilca On. prepričan apostol miru, je pade! baš sedaj, ko je s svojo te dobra premHfoeo flonoafo politiko bil prepričan, da bo dosegel triuraf ljubezni In človečanstva med ljudmi ia narodi. Rajrmond Foiocarčjn hi Louisa Bar&ou-Jn slava ia večen spomin! Niun spomin ne bo v srci(t našega naroda nikdar zatem-nei!« Narodni poslanci so se v rlobofc! plete ti pridružili vzkl ku predsednika in počastili spomin obeh pokojnikov s Slava! Poslanec Tolič f Nato se je predsednik g. dr. Kosta Kumanudi v daljšem govoru spomn i pokojnega poslanskega tovariša Ignaca Toliča, Soslanca sreza Podravska Slatina, ki je dne 1. julna umrl v sarajevski bolnici. Pokojni Tolič je bil navdušen Jugosloven ter se je boril že pred vojno za uresničenje nacionalnih idealov. Ob izbruhu vojne je prešel v srbsko vojsko in na njeni strani sodeloval na raznih frontah v borbi za osvobojenje. Mnogo zaslug si je pridobil zlasti za osvobojenje Medjimurja, boril pa se je tudi na Koroškem pod poveljstvom generala Smiljani-ča. Kot narodni poslan rc je neumorno sodeloval pri vseh akcijah za izboljšanje gospodarskih prilik in za konsol dacijo političnih razmer v državi. Slava njegovemu spominu Prenos nerešenih zadev v novo zasedanje Po tej žalni svečanosti je predsednik g. Kumanudi sporočil, da je Narodno pred-stavnišvo prejelo o priliki smrt; pokojnega kralja veliko število sožalnih brzojavk, ki bodo prečitane na prihodnji skupni seji Narodne skupščine in senata Med drugimi poročili je predsednik dr. Kumanudi omenil, da sta minister trgovine m zunanjo minister predložila Narodni skupščini v odobritev trgovinsko pogodbo s Tur- čijo. trgovinsko pogodbo s Costarico in protokol o naknadnem trgovinskem sporazumu z Nemčijo. Nadalje so Narodni skupščini predložene razne uredbe ministrskega sveta, ki so med tem že uveljavljene, kakor uredba o kartelih, o maksimiranju obrestne mere itd. Za vse te uredbe bo izvoljen poseben odbor. Po prečitanju raznih interpelacij, prošenj in prtozb je bilo odobreno poročilo verifikacijskega odbora, da pride kot naslednik pokojnega poslanca Ignjata Toliča v skupščino Milan Ju riši č Skupščina je nato sprejela resolucijo, s katero se prenesejo v novo zasedanje vsi zakonski predlogi, poročila odborov, prošnje in pritožbe ter vse druge v tem zasedanju nerešene zadeve. Prvi ukaz kraljevega namestnika Zaključujoč zasedanje, je predsednik dr. Kumanudi podal besedo notranjemu ministru g. Živojinu Laziču. ki je prečital naslednji prvi ukaz kraljevega namestništva: »V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po m Iosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije (narodni poslanci kličejo: »Živel!« in prirede viharne ovacije kralju), kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta, a na osnovi čl. 32 in 60 ustave, smo rešili in rešujemo, da se seje Narodne skupščine, sklicane s kraljevim ukazom od 17. oktobra 1933 v redno zasedanje za 20 oktober 1933 in otvorjene z ukazom 30 oktobra 1933. zaključijo s čitaniem tega ukaza tn da se Narodna skupščina skliče v redno zasedanje za 20. oktober 1934. G osa? od mi- nister notranjih del naj izvnffi ta t&a*. V Beogradu, 19. oktobra 1934. Knez Pavle, a r., dr. Radenko Starvkovič, i. r., dr. Ivo Perovič %. t Slede podpisi vseh članov vlade.« S čitanjem tega ukaza je bila seja zaključena. Prihodnja seja Narodne skupščine bo jutri dopoldne ob 9. Jutrišnji seji bo predsedoval najstarejši narodn. poslanec. Po prečitanju ukaza o otvoritvi zasedanja bo Narodna skupščina v smisla zakonskih določb izvolila novo oredsed-stvo. Poslanski klub JNS Je imel danes do seji Narodne skupščine sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se v celoti ponovno izvoli dosedanje predsedstvo Narodne skupščin* Zaključna seja senata Beograd, 19. oktobra, p. Danes popoldne ob 17JO se je sestal tudi senat k svoji zaključni seji v tekočem zasedanju. Obenem je bila današnja seja žalna seja za pokojnima franooskima državnikoma Pošncarejesm in Barthou jem. Seji je prisostvovala vsa vlada s predsednikom g. Nikolo Uzunovičem na čelu, v diplomatski loži pa je bil francoski poslanik g. Naggvar z višjkni uradniki francoskega poslaništva m zunanjega ministrstva. Takoj po otvoritvi je imel predsednik g. dr. Tomašič daljši govor, v katerem se je spominjal pokojnih francoskih državnikov, bivšega predsednika francoske republike Ravmumda Poinca-reja m Louisa Barthouja. Povel čal je njuno brezprimerno državljansko zavest in požrtvovalnost, njune velike zasluge za zavezniško Francijo in njuno iskreno ljubezen do jugoslovenskega naroda. Senatorji so stoje poslušali govor predsednike ter počastili spomin obeh pokojnikov s trikratnim »Sia-va!zulo*. ki jo vsebujejo brez izjeme vse mednarodne pogodbe o izročanju zločincev in po kateri ae atentati na državne poglavarje ter člane njihovih rodbin ne morejo smatrati kot politični zločini. Nasprotno se morajo taki atentatorji brezpogojno izročiti. Ta usoda čaka tudi dr Paveliča. Evgena Kvaternika ter njune pomočnike. Belgijska atentatska klavzula ima svoje ime odtod, ker je Belgija l. 1856. kot prva država v svoji zakonodaji označila umor vladaria kot navaden zločin. Izjava italijanske policije Pariz, 19. oktobra AA. Agencija Havas poroča iz Turina: Semkaj je prispel v zvezi z aretacijo Paveliča in Kvaternika francoski policijski uradnik, ki pa Se nI mogel dobiti vpogleda v akte in tudi ne zažigati jetnikov, ker še niso izpolnjene mednarodne formalnosti, ki so s tem v zvezi. Itau-janska policija je samo izjavila, da se are-tiranes skladata s popisom Paveliča in Kvaternika. Pariz, 19. oktobra AA. Agencija Havas poroča iz Turina: V zvezi s preiskavo o •narseilleskem umoru skuša policija izšle, •liti moža. ki se skriva pod krivim imenom .Sarberis Jurij Pavelescu Marseille, 19 oktobra, k. §ef javne varnosti je na podagi neizpodbitnega pričevanja dognal, da je dr. Pavelič prispel v Marseille n se nastanil v nekem tamošnjem hotelu 30. septembra pod imenom Jurij Pavelescu. Na prijavnico je navedel, da je rumunski državljan in vodja urada rumun-skih železnic s stalnim bivališčem v Buka- rešti. Nadalje je navedel da prihaja iz Pariza. Dognano je, da je že naslednjega dne odpotoval v neznano smer. Spremljala ga je neka ženska, stara okrog 40 let Ko so lastnici hotela, v katerem je stanoval Pavelescu, pokazali Paveličevo sliko, je v njej takoj spoznala svojega gosta. Ta ugotovitev je bila razlog, da je francosko preiskovalno sodišče zahtevalo od italijanskih oblasti, naj aretirajo Paveliča, ki je med tem zbežal v Italijo, in izročijo v svr-ho nadaljnje preiskave. Policija skuša sedaj dognati, ali se je Pavelič v MarseiUen sestal z ostalima zarotniki Skrivnostna ženska Pariz, 19. oktobra d. Francoske oblaati so zaprosile italijanske oblasti za izročitev v Turinu aretirana dr. Paveliča m Evgena Kvaternika. Ce bodo italijanske oblasti ugodile prošnji francoskih, kar se bo bržkone zgodilo, bosta oba voditelja teroristične organizacije takoj odposlana v Marseille, kjer bodo na ta način zbrali vseh pet glavnih krivcev. Po končani preiskavi bodo obtoženi zaradi povzročitve in sokrivde dvojnega političnega umora. V pravniških krogih pričakujejo, da bo vseh pet. obsojenih na smrt z gilotino. Dočim so glavni zarotniki ie prijeti, itee francoska policija še vedno njihovo pomočnico, lepo blondinko Marijo Voudraček. Po odredbi posebnega komisarja Petita, ki mu je poverjena preiskava o atentatu v Marseilleu, so izvedli poizvedbe v hotelih tn penzijonatih že v 12 francoskih mestih, kjer so povsod ugotovili, da je bivala kratek čas in v svoji hotelski sobi sprejemala mnoge obiskovalce. Vsakokrat je tudi izginila na skrivnosten način. Ugotovili so tudi, da je odposlala mnogo pisem m jih tudi mnogo prejela po pošti iz raznih držav. Žal se doslej še ni posrečilo ugotoviti, v katero smer je odpotovala. Aretacije v Celju Celje, 19 oktobra Snoči so celjski orožniki v dvorcu v Medlogu pri Celju. U Je last upokojenega polkovnika Slavka Kvaternika. očeta terorista Evgena Kvatern4-ka. aretirali njegovo mater Kvaternikovo ln njegovo sestro, ki je poročena z nekim Berlinčanom O+oeljali so Jn v zapore okrožnega sodišča v Celju. Vremenske napovedi Dunajska vremenska napo red sa soboto: V fužnih Aloab menjajoče se oblačno, v mnogih krajih megleno, ponekod afjtraJ mogoče še slana z dvigajoče ee temperaturo S presunljivo veličastne poti Viteškega kralja V sprevodu so vodili tudi konjaf 1ti je bU pokalnemu kratfu najljubši, ker ga je spremljat še v vojni »Osvajalec srd4 s Svetovna zgodovina bo Izbrala kralju Ale-častno mesto med ustvarjalci znamenitih del BokareSta, 19. oktobra. AA. PicdSednfc vlade Tataresou je imel sna« po pogreba kresen govor o pokojnem kralju Aleksandru, ki ga )e radio prenašal tudi v francoščini in srbohrvaščini. Predsednik vlade je med drugim dejal: Danes so izročili materi remiji telesne ostanke kraija Jugoslavije Aleksandra L V beli cerkva, ki kraljuje nad Topolo, kjer je tekk rfbel Karadjardjev, dinastije znamenitih osvoboditeljev, bo za zmerom počival tisti, ki ni »Skoti počival v življenju, ta ae je vos posvetil delu m požrtvovalnosti. Nocoj, ko je utihnil poslednji odmor častnih salv, ko totfco potrtih duš občuti oeizmernost praznine, ki jo pušča za seboj ta smrt, moremo tudi mi jasneje presoditi, kaj je izgubila Jugoslavija, kaj je izgubila Riumunrja, kaj je iegubfo Človeštvo. Na nagrobno ploščo velikega kralja bo jugoslovenske zgodovina kmalu napisala svojo sodbo: »Tu počiva oni Ja je junaško izpolnil svojo dolžnost V službi svoje dolžnosti je Aleksander prebil vse svoj« živi jen je, potno legendarnih uspehov.« Kakor je Aleksander se svoje življenje živel herojskemu izpolnjevanju dolžnosti, tako je tadi umri Jugoslavije je izgubila svojega uedanrteija, svojega vrhovnega varuh*. Romunija izgublja v kraliu Aleksandra ghr simbol prijateljstva tn zveze x narodom. ki nem nikdar v preteklosti ni bt nasprotnik in s katerim smo neločljivo rveesni za bodočnost V a jem izgubljamo vettkega prijatelja, ka Je IJubS naSo državo ia našega kralja m ki si naših dveh narodov na mogel predstavljati drugače kakor tesno sdražena v enakem prizadevanju nt dosego earirih ciljev. V ujem izgubljamo junaškega tovariša v bojih nedavne ^mimiiiA« pn airrla-uumnjn težav današnje dobe in človeka, ki nam Je bB odločen priti na pomoč pri nevaroostdi bodočnosti. Človeštvo izgublja s qjhn snscacmito etfftuo poetesv ki stavi ja nqj dragocenega kralja ki ka, ki sckužuje v sebi vse vrline, ki plemenita jo aoveSki rad, Soveka, čigar vse ftr« Ijeoje je bio en sem junaški polet ia ha* rojaka nesebičnost m vedno živeč kult lds eionr rvestobe, vellkoduiDootL pravic ia. vsega, kar je dobro. Bfl je slaven asvutm« dštelj dežel, a tndi staven osvajalec člova-šk&i src. Krasile so ga vse otflake »iadarfra in človeka, in ssto mo bo svetovna vina izbrala častno mesto med ustvsatjafei znamenitih del. Danes as dviga od obal Črnega morja fe vseh baš, pa tadi k skromnejših koč, pmriKns mo&tev k mogočnemu: Mir pepela Jonefaa! Topovska lafeta s kraljevo krsto Bratstvo v orožju In mini Ganljiva manifestacija jugoslovenSko-francoskega zavezništva sa grobovih naših in francoskih braniteljev Beograda branik svobode in bodoča ve&Kma Jugo- BiMgrad, 19. o/ktobra. Žalost dveh naro-ikrv, vojnh zaveznikov, preizkušenih v najtežjih dneh svetovne vojne, je prišla dan<» vnovič do izraza. Po včerajšnjfih bolestnih manifestacijah vroče ljubezni vsega jugoslovenskega naroda do svojega Viteške«;« kraija je današnja dan prinesel kot nadaljevanje manifestacij novo manifestacijo neraadmžlijrvega bratstva v orožju in v mirnem delovanju med Jugoslavijo in Francijo. Denes so francoski vojaki, k! so prt?ti r Beograd, da izkažejo čast tistemu, ki je s svojo dragoceno krvjo ponovno zapečatil globoko prijateljstvo med Francije in Jugoslavijo, odšli na grobove biani-teljov mesta Beograda in na grobov«: svo-jih rojakov, ki so dali svoje mlado življenje aa Beograd, za skupno zmago in za Skupne ideale Jugoslavije in Francije. ČUzprtrr Je občinstvo šele v zadnjem tre-aolin zvedelo aa brniški pietetni čan francoske vojaške delegacije, so prihitele ogremne množice na obe pokopališči, da s svojo navzočnostjo pokažejofrancoskim bratom, ki »o nas priSLi tolažit ln nem orisat solze, da nismo porasbšM, kaj je Francija storila za Jugoslavijo, posebno za njeno |we»toin«oo Beograd, ki je bžl že v času, ko je delu naše naše države vladal tujec, slavi je Francoski vojaški delegatt so ob 10. dopoldne položili najprej venec s francosko trnkoloTO na spomenik bramiteljev Beograda, nato pa na spomenik svojih tovarišev, padlih pri Obrambi Beograda in dkibskega dela jugoslovenske zemlje. Velika množica Beograjčanov je s solznimi očmi spremljala Francoze in jim pri vsakem koraku izkazovala tople simpatije. Nato je brilo kratko opelo pri grobnici na pravoslavnem pokopališču, kjer počivajo kosti junakov, padlih za Beograd. Čim bolj se je francoska vojaška delegacija bližala pokopališču, tem bolj je naraščala povorka, dokler ni množica Beograjčanov pokrila večjega dela ceste do pokopališča, hoteč prisostvovati dejanju pietete velikega zavezniškega naroda do naših junakov. Pred grobnico je najprej položil krasen venec general Henrice, ki je na solunski fronti poveljeval dela francoskih čet, za njim predsednik pariške organizacije Poftus d* Orieofc Pechsm in v imenu francoskih težddh invalidov slepi polkovnik Gily. Svečanemu dktu sta pusostroisk v imena Frencasev tudi odpravnik poslov francoskega pcekmSbva Knobel m vojaški odposlanec pofeovndk Bethoušn. Našo vojsko so častnikov, vojaško čast Je pa Intanis čsrt- na četa 18. pehotnega polka, ki Je priRkt z zastavo in godbo. V imenu našega društva invalidov je prišel reeervni podpolkovnik Stevam UroSevič a Sani sprave društva. Venec francoskega generala ima napis: »Našim jugosloveos3oim pa-dlian na polju časti.« Z našega, pokopališča so o®i na francosko pokopališče. Mac&lea Js Bked tem tako narastla, da Je napolnila vas francosko pokopališče in vse ulice od na-šega do francoskega pokopališča. Na lovi od vfooda na francosko pokopališče Je stala častna četa 18. pehotnega polka s svojimi častniki in izkazala čast vojaškim delegatom velike Francije, naš« zaveznice, oetali naši častniki pa so se razvrstili ob zidu. Francoska delegacija Js poloftOa svoj venec na spomenfk sredi pokopa, lišča. Staro in mlado je zaihtelo, Francorl in .Tu'gosloveni, gene:i'.l ln na v Vin! vojaki Ko je bil kratki cfored končan, ao odSll než; tn Francozi skopaj od groba »lo »robi, a prečita Jo imena Junakov, ki tam počivajo, da bodo mogli Francozi, ko se vrnejo v domovino, povedati svojcem, Ca so videli, s kolikšno ljubeznijo čuvata Jugoslavija in Beograd te svete grobove, kake jugoslovenske lene trase grobove s cvetjem, kako vsak grob vsakega franevskega Junaka govori vsem o toploti bratske ljubezni, o zavezniški svestoM na skupni fronti are in čuvstev, ti Je noben ie tako usoden dogodek, nobena Salost tn nobena nesreča ni mogla omajati, M Js prestala pretikuSnJo vojne la *maga. šola tn slave. Francoski vojaki so se, globoko ganjeni nad to posornostjo ljudstva, toplo la iskreno zahvaljevali nadrm tn ss prisrčno poeJovtn od njih. Belgijska delegacija ob grobu Neznanega junaka Beograd, 19. oktobra. AA. rasrtuo odposlanstvo NJ. VeL belgijskega kralja ie odšlo ob 2 popoldne v spremstva belgijskega poslanika na Avato, kjer je položilo v Smatra belgijskega kralja m belgijske vojske vence na grob Neznanega junaka. Pravoslavni metrepoliti n žalnem sprevodu Nerazdružipve Tezi vladarja z narodom Lsadso, tO oktobra. AA. »MoniingpoStc )b oliiw0 uvodnik o Magopofcojnem kralju Aleksandru, v katerem pravi med dragim, da eo ga Jugosloveni nad vse toME, kakor so Befeijd »nbiB kraija Alberta. V obeh primerih Je Ista cfeotifiSna nerasdrufifrvo večata dadark m narodom. Krati Aleksander se Je boril ekjpaj s avojku narodom sa (Moj ki svobodo države ZA> danes al brea nuHfce, vojaki in kmetje, moški bi iensfca, Jgmjo ob tasHknrfja. ki Vidiš vse te naže križe7< Spored zaključuje M B ravni Carjev »Slavi. cus Hymnus« Kom poni ran Je na koral Primoža Trubarja: »Kristus je od smrti vstal«. Ta kompozicija je zasnovana na zamiSll ki predstavlja slovanski narod ob svojem dnevu vstajenja iz mračnosti tn suženjstva Zaključuje se s himno vstajenja. Koncert bo v ponedeljek 22. t. m. ob 20. url v operi. Vstopnice so v predprodajl pr| dnevni blagajni v operi. DEPRESIJA, nespečnost, prerana izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte na čem dandanes mnogi trpe! Medtem pa je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez močne živali (»Kalefluid«) sekretarno delovanje vseh žlez, čim preide v organizem, da krepi organizem ln uravnava živčni sistem tako. da postane človek ponovno močan tn sposoben za delo ln borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5. MlloS Markovič. »Kale« fluld« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Miškovič ln Co., Beograd. XReg. S. br. 10537/33.) domače vesti • Imenovanja v aodnoptaarfiHM službi. liiienovvoa »ta: za sodu«ga kaaelista pri ©reškem sodišču v Ptuju uradniški pripravnik Karol Pertekei, za pisarniško pripravnico pri apelacijskem sodišču r LJubljani pa zvaničoica Maša Junčeva. » Za obnovo srbske srednjeveške cerkvene umetnosti je sinod srbske pravoslavne cerkve v samostanu Rakovici ustanovil Ikonopisnv, šok), ki jo vodi ruski strokovnjak Sofronov. V tem šolskem zavodu bo. do obnavljali stare cerkvene umetnine ter ustvarjali nove v njihovem slogu. Srbska srednjeveška umetnost ima velik sloves v enanstvenem svetu in čaka mnogo njenih del na obnovo, uporabo in publikacijo. Velike umetnine so raztresene po raznih starih svetiščih in samostanih. • Nagla smrt komandanta mesta v Karlovcu. V četrtek dopoldne je v pisarni komande mesta v Karlovcu zadela kap komandanta mesta, brigadnega generala Via. dimlra Pavlovlča. Pozvani zdravniki mu niso mogli več pomagati ln je general Pav. lovič r nekaj minutah izdihnil. Generala Favlovlča je že pred 6 meseci zadele kap, e je kmalu popolnoma ozdravil. Tragična emrt Nj. Vel. kralja pa ga je tako potrla, da se je napad ponovil ln istega dne, ko Je bil kralj položen k večnemu počitku, Je Izdihnil tudi general Pavlovič, ki 6e je pod njegovim poveljstvom hrabro boril na vseh bojiščih. General Pavlovič je služboval v Karlovcu šele nekaj let ln pridobil si je med vsem prebivalstvom že v kratkem času najgloblje simpatije. Prej Je služboval v Skopi ju ln mu je bilo z najvišjega mesta izrečeno priznanje za njegovo meto sodelovanje pri graditvi Hrama slave ln pri urejevanju garnizije. V Karlovcu Je pokojni general vneto sodeloval v vseh narodnih društvih, posebno skrb tn naklonjenost pa Je posvečal dobrodelnim ustanovam. Ce ste kdaj ugotovili t svoji vodi pesek, je to znak, da se nagibate h kamnom in sklerozi. Da to preprečite, morate piti katera ojačuje mokrenje, Izloča pesek, čisti ledvice in kri ter preprečuje ne samo tvo-ritev kamnov, temveč tudi sklerozo, giht, artritis in vse komplikacije, ld jih povzroča zastajanje sečne kisline. • loi. Atol« Cotlč t- V filajmerjevem domu r Ljubljani je umrl po kratkem trpljenju inženjer Albin Cotlč, M Je služboval kot kemik r trboveljski cementni tovarni. Bil Je član Sokola, vseh naprednih društev in organizacij, najbolj pri srcu pa mn je bila strelska družina, katere i redsMnik Je i»tl ves čas od njene ustanovitve. Kakor v sl-užfbi, je bil tudi kot predsednik društva Izredno vesten !n marljiv. Njegov pogreb bo danes v soboto ob pol 16. Is mrtvaške reže k Sv. Križu Rezervni oficirji naj se udeleže pogrebi svojega tovariša v uniformah. B'ag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! » Novi grobovi naših rojakov v Ameriki. V Clevelamdu Je umrl 59 letni Franc Perko, ki Je bil doma Iz Trebnjega in je že &2 let. živel v Ameriki. V Ameriki je zapustil dva sina in tri hčere, v stari domovini pa brata. Bil Je član SNiPJ in drugih organizacij naših izseljencev. — V istem mestu so umrli tudi Marija Janežičeva Fran Lenče in Anton Bognar. Marija Janežičeva j« bila doma iz Device Marije v Polju, srtara 47 let, v Ameriki pa je bivala ie 27 let. Fran Lenče, star 56 let, pa je bil doma tas štepanje vasi pri Ljubljani ter je živel v Ameriki 26 let. Zapustil je sina ln štiri hčere, soproga njegova pa je umrla 2e pred nekaj meseci. Anton Bognar, ki Je prišel v Ameriko pred 21 leti iz Ajdovca, pa je bil samec. Vneto se je udejstvoval v raznih organizacijah naših rojakov. KENA-VINO Z ŽELEZOM ■j« i*boren tak, krepi žhrce, okolja*}« kri, ter se od z dravnliklh avtoritet zelo priporoča REKON VALESCENTOM in SLABOKRVNIM. — Izvrsten okns Preko 10.000 zdravniških priznanj. — Dobiva »e v lekamab po sledečih cenah: enoUtrsk« steklenica 77 Din, pollitrska steklenica 48 Din, četrtlitmk« steklenica 32 Din. Bog. S. br. 3280 — od 34. febrw»rj» »38. • Pisateljski uspeh »remekega obrtnik«. Re^barskl mojster Štefan Schnef v Sremski Mitrovlci, ki se je že prej ukvarjal s 'pisateljevanjem. Je sodeloval sedaj pri tekmi podlistkarjev madžarskega dnevnika »Naplo«. Uredništvo je razpisalo nagrado za najboljši podlistek in dobilo 'ih j® 418 Razsodišče je izmed njih odbralo 18 prispevkov in med njimi tudi onega ki ga Je poslal mojster Schnef pod naslovom »židovska bestija« Ta novela je dobila drugo nasrado, za njo pa se zanima tndi neko češkoslovaško filmsko podjetje, ki namerava snov novele obdelati v filmu. Novela opisuje usodo mlade nemške Židinje ki je doživela pogrome v Rusiji ln potem tudi gonjo v Nemčiji. Mojster Schnef piše tudi dramo, ki Jo bo uprizo-rilo eledališče v Mitrovici. • Delovanje SOdmarke med koroškimi Slovenci. Na Dnnaju se je vršila nedavno redna letna skunščlna znanega nemško-naclonalnega bojnega društva Sildmarke Id }e bilo na njej tudi obširno poročilo o nemških postojankah (Stfitzpunkt) po slovenskem koroškem ozemlju. Kot take postojanke so bili navedeni kraji Podroščl-ca L+rbelJ. Borovlje železna Kapla ln Medgorje Poročilo Je navajalo, kako so bila v teh krajih s pomočjo Sfldmarke dovršena šoisVa pos'opja in kako se Je skrbelo za duhovniški in učiteljski naraščaj ter za učna sredstva šol in raznih tečajev. Poročilo je seveda tudi baš. kar se tiče slovenskih koroških krajev, nagla*n!o vsž-nost nacionalno-političnega značaja Siide marke ob neh narodnih mejak. »KoroiM Slovenec« j« občni atoor S&dmarke omenil i kratko beležko ter pristavil: Tako delo smatra društvo za emineatno narodno, vzgojno delo. Kako dolgo še? • Smrt zaslužnega koroškega slovenska, ga rodoljuba. V St Janžu v Rcžu so pred dnevi položili k večnemu počitku čevljarskega mojstra Tomaža LaPuia. Pokojnik Je bil naslednik znanega voditelja slovenskega Roža, Stiha, in je bil njegov nasled. nik v stalnem odboru krajevne posojilnice. Pokojnik pa Je bil tudi ustanovitelj Slovenskega izobraževalnega društva, njegov prvi predsednik, dolga leta je vršil službo občinskega odbornika in blizu 20 let je bil načelnik krajevnega šolskega sveta. V bojih pred plebiscitom so ga Nemci med prvimi internirali. Ko je bil izpuščen. Je ostal zvest svojemu narodu ln svojemu življenjskemu načelu ter se je še v visoki starosti meto udeleževal dela pri vseh organizacijah svojih rojakov. Zapustil je sina, ki bo vreden naslednik svojega očeta. • »Jugoslovenski turista«, revija, ki izhaja na Sušaku, a ftna za Slovenijo svoje samostojno uredništvo v Ljubljani, Je izdal pravkar svojo številko za september, oktober. V uvodu se spominja tragične smrti Nj. VeL kralja Aleksandra, a iz ostale vsebine omenjamo poučen članek o letošnji naši tujsko prometni sezoni, ČI-čin-šajinov članek o Trogiru, ki nam podaja na zanimiv način preteklost tn sedanjost tega staroslavnega mesteca naše jadranske obale, dalje pestro reportažo »Po razbeljenem kamena in kršne, ki Jo je prispeval revijln gl. urednik Vladimir Re-gally, poročilo o delu gostllnlčarsfcega ln hotelirskega udroženja za Primorje s sedežem na Sušaku, odličen la do najmanjših podrobnosti razčlenjen članek »Organizacija turizma na Jadranu«, ki bi v po-manjkanju našega domačega strokom e ga »lovstva mogel nuditi marsikaj zanimivega tndi našim tujsko prometnim organizacijam in slednjič noleg poučne rubrike »Razno« še Regallyjev članek »V kraljestvu podzemeljskih vrelcev«, v katerem avtor zlasti obravnava aktualne potrebe našega najvažnejšega zdravilišča in omenja nedostatke, ki bi Jih bilo v interesu ugleda našega tulskega orometa potrebno čimprej odstraniti. Revijo, ki Je tiskana na umetniškem papirju, krasi mnogo lepih ilustracij in Io vsakemu najtopleje pt lpOTOČamo. Celoletna naročnina 1e loo Din, a naroča se pri upravi na Sušaku ali v LJubljapi. • Odprt« planinske kočo. Koča na Veliki Planini vabi Izletnike. Primerna Je tura v soboto popoldan mimo Sv. Primoža, čez noč v koči na Vel. Planini, drugo Jutro pa preko Dola v dom v KanmlšM Bistrici, ld Je stalno oskrbovan ln Je izlet tja zelo primeren za enodnevno turo. Oglejte si novo cesto v Kamniško Bistrico. Iz Kamnika oziroma Stahovice Je prijetna hira ne dom na Krvavcu, kjer js krasen razgled na naše planine. Kakor ob vsakem času, nudijo tudi sedaj miren počitek postojanke ob Bohinjskem Jezeru Zlatorog in Sv. Janez Dom na Mrzlici ima krasno lego ter Je zelo len izlet H Trbovelj s po-vratkom v Laško. Planinske postojanke v Logarski dolini bo stalno odprte. Valvasorjeva koča je hrtotako »talno oskrbovana. • Ostanke predzgodovtnsks nasuti »ne so po naključju oo dnevi pa Je bilo soinčno, a hladno vreme. V mnogih Jarkih na Barju Je zmrznila stoječa voda Temperatura Je včeraj zjutraj na Barju padla na —1°C. TRGOVSKA HIŠA v PreSernovI nlid 8t. 6. 8, 10, 12 se proda fr proste roke. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. fiLv&ii-dr. Papež, Tyrševa c. la/TL Aromatin specijalna dišavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk in omak, za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. 245 u— Osumljen požiga v Savljah. Orožniki v Črnučah so aretirali nekega mlaleai-ča, ki je močno osumljen, da je v nedeljo okoli 23.16 podtaknil r*-»žar pri posestni:! Tereziji Velkavrhori v Savljah št. 28 pri Ježlc!. Osumljeni je bil odveden v pre'sko-valnl zapor ljubljansKe^a okrožnega sodišča. Nadaljnja preiskava bo dognala, v koliko je kriv. n— Ponesrečena kolesarja. Včeraj dopoldne oikrog 8. ee je na Tvrševi cesti hudo ponesrečil poštni uradnik Ivan Zalokar. stanujoč na Stožicah. Ker se mi ie mudilo v 6lužbo, ie e kolesom precej podil. Naenkrat pa se je. hoteč ee umakniti nekemu pasan-tu. z vso eilo zaletel v obcestno drevo in obležal nezavesten na tleh. Udrla se mu je kri iz nosa in 'jet S težkimi notranjimi poškodbami so ea prepeljali v bolnico. Reševalni avto je moral popoldne v Grosuplje, kier se ie na klancu ponesrečil ključavničarski pomočnik Ivan Goršič, doma iz Pod-gorice. Goršič ee je med hitro vožnjo zaletel v drugega, nasproti vozečega kolesarja in dobil pri r-adcu poleg zunantih tjdi hude notranie poškodbe, n— Prvovrstna Izbrana vina kakor tudi žganja priporoča delikatesa - buffet Jane, židovska ulica L Iz Cella e— Komemoraclje. Osobje železniške postaje in progovne sekcije v Celju ter članstvo Godbenega društva železničarjev v Celju je imelo v torek zvečer komemo-raoijo v Godbenem domu v Gaberju. Po lepem nagovoru šefa postaje g. Vranjeka je železničarska godba zaigrala žalostinko. Na žalni aeji Savinjske podružnice TK Skale je govoril predsednik g. Smigovc, na žalni seji Smučarskega kluba v Celju pa predsednik g. Franc Zangger. ©— Sresko učiteljsko društvo v Celja je na občnem jboru 5. t m. potem, ko se je dosedanji zaslužni predsednik Solsflci upravitelj g. Josip Gosak na Teharju odpovedal ponovni izvolitvi, za novo poslovno dobo treh let izvolilo novo vodstvo, ki se je konstituiralo takole: Upravnd odbor: predsednik g. Fran Roš, učitelj v Celju, podpredsednica ga. Franja \Vudlerjeva, učit. v Celjiu, tajnica g,dč. Milena Zagarjeva, učit v Ljubečni blagajmiflc g. Bogomir Zdolšek, šolski upravitelj v Celiju; odborniki gg. Jo«. Jarh šolski upravitelj v Orli vasi, Fran Hojnšek. učit. v Št. J-urju in Janko Pogačnik, učitelj v Celju; namestniki: ga. Ljudmila Schreinerjeva, šolska upravi-teljica v St Jurju, g. Ernest Tiran, šolski upravitelj v Ljub eeni in g. Ivan Dolinar, učitelj v Petrovčah. Nadzorni odbor: predsednik g. Julij Sevnk, učitelj na "Vranskem, podpredsednik g. Veikoslav Gobec, učitelj v Celju, tajnica ga. Mira Jankovi-čeva. učiteljica v Vojniiku; namestnika gg. Josip Valenčič, učitelj v Celju m Anton Volavšek, učitelj na Teharju. Društvo šteje 198 članov in članic. e_ Združenje pekovskih mojstrov sa Ce- D« ia okolico je imelo v sredo dopoldne v zadružnem lokalu žalno sejo. Po lepem nagovoru načelnika g. Kirbdša, so navzoči počastili spomin blagopokojnega vladarja z enoroinutnim molkom in klici >Slava!<, novemu kralju Nj. VeL Petra IL pa so vzkliknili trikrat »Živel!< e— Savinjska podružnica TK Skal« v Celju Je imela v torek ob 18. žalno sejo. Po govoru predsednika g• Smigovoa eo navzoči pošastih spomin blagopokojnega kralia « klici »Slava!« „ , e— Smučarski klub v Celja ie imel 11. t m. žalno sejo, na kateri je govoril predsednik g. Frane Zangger. S seje je bila poslana eožalma brzojavka ministru dvora. e— UrSulin sejem. V ponedeljek 22. t m bo v Celju letni kramarski in živinski sejem. . _ o— Svtnjerejct, živinorejci! Opazil sem več primerov zastrupljenja pri svinjah in govedu. Znaki: Običajno normalna temperatura, le redko zvišana do 40° C in črez. Zadnje noge delno ali celotno ohromele, tako da živali v zadnjem delu telesa zanaša Gobec, glava. uSesa. mrzli, sinje-s v-kaste barve, pri obtipavanju trebušnih organov odraz bolečin. V presledkih odklanjanje hrane, nato pa zopet popoln tek. Mnogokrat bruhanje. Vzrok: zastrupljenjc z oksalno kislino, k' je v velikih množinah v listih pese (runklja) ter v bučah. Pri prvem pojavu temu sličnih znakov takojšnje prenehanje hranjenja z runkljevi-mi listi in bučami, ter dati močna odvajalna sredstva. Priporoča se večja množina jedilne sode če pa te ni. večja množina kuhinjske soli. — Maksim F. Sribar, sreski vet referent v Celju. Iz Maribora a— Spomenik Viteškemu kralju Ale-ksandru I. Uedinitelju. Pod globokim vtisom mučenlške smrti našega vladarja ln veličastnih ln mogočn b Izrazov ljubezni spoštovanja in hv, 'ežnostl, ki J'.h Je ;>o. kazal naš narod brez razlike stanu v teh stijšnib dneh duševnega trpljenja, se ;e sestal oblastni odbor Narodne odbrane včeraj po končanih pogrebnih svečunostih in sklenil takoj japofet! akcijo sa postavitev dostojnega spomenika našemu amr lemu Viteškemu vla-larju Uedinitelju ln Mučeniku Spomenik naj bo viden Izraz naše brezmejne ljubezni ln vdanosti do Velikega pokojnika in glasnik teh naših občutkov poznim rodovom Na ta način se hočemo vsaj skromno oddolžiti za Njegovo veliko delo za Jugoslavijo ln nas. a— Zdravniško društvo v Mariboru Je imelo žalno zborovanje v knjižnici splošne bolnice Zdravniki so bili navzočni v zelo častnem številu. Maršalatu dvora je ^ bila odposlana brzojavka z Izraz! sožalla ' ob amrtl Viteškega kralja Aleksandra I. in vdanosti NJ. Vel kralju Petru II. a— Ljudska samopomoč, reg. pom. blagajn« v Mariboru, je Imela 18 t. m. svo-Jo žalno sejo, na kateri Je načelnik dT. Sorll proslavil v lenih ln pomenljivih besedah življenje viteškega kralja Aleksandra I. Maršalatu dvora Je bila odposlana sožalna brzojavka a— Poskušen samomor. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča Je čakal na kazen znani posestnik Anton Orgollč. ki je zapleten v afero ponarejanja tisočakov, preiskovalnem zaporu je mož obupal in ▼ so« aa preteklo sraAo ss Js bobri t ea. Bel obesiti. Njegovo namero so is pravočasno opazili jetnlškl pazniki ln mu preprečili samomor. Orgollč d je že drugič hotel končati svoje življenje. a— Tragična smrt otroka žena brezposelnega mizarskega pomočnika Franca Korošca iz Gradišča pri Sv. Kungoti je te dni iBkala pomoči za svojega mesec dni starega otroka pri mariborskem mestnem flzikatu. Vzela je otroka v naročje in odšla na dolgo pot, med potjo pa je otrok umrl. Mi tvega je prinesla v mesto. O tragičnem dogodku je bilo obveščeno sodišče in pri obdukciji »o ugotovili, da je dete umrlo zaradi lakote. a— Smrt v jetnlinlcl. V noči ua preteklo sredo je umrl v zaporih mariborske Jetnišnice 3*2 letni ključavničar AlojdJ Walls. 2e delj časa Je bolehal na pljučih in zdaj ga Je smrt rešila grenke »odfce. a— Zasačen tihotapec. V četrtek popoL dne so varnostni organi na meji ustavili nekega moža, ki Je hotel brez dovoljenja prekoračiti državno mejo. Pri sumljivem potniku, ki Je češki državljan, so našli 18 dkg težko palico Iz čistega zlata, vredno okrog 3000 Din. Mož je kupil zlato baje pri neki zagrebški tvrdki in je nameraval iz nJega izdelovati razne okraske. Zlato so mu zaplenili, nJega pa zaprli. a— Razstava slik Antona TratenJak«. Od nedelje 21. t. m. ob 9. dopoldne do vključno nedelje 28. t m. bo t pritličju 50 let mlajšega čuti se, ~ &kc bonbone je« PROIZVOD: UNION, ZAGREB. Palače " Hranilnice dravske banovine v Tyrševl ulici v Mariboru razstava slik akad. slikarja Antona Trstenjaka, ki živi zadnje čase stalno v Pragi, se pa m«di te dn! r domovini. Trstenjak bo razstavil okoli 36 slik različnih tehnik. Iz Ptuja J— Prrl sneg v Ptuju. Ze v pooedeljei smo hneli v Ptuju hude deževne nalive, zlasti pa proti večeru je deževalo, kakor bi Klo iz škafa. Ko so se meščani zjutraj zbudili iz sladkega spanja. presenečeni obstali pred okni. ko 6« zapazili, da so vse strehe in ulice pokrile s prvim enegonvi Prav hitro je skopnel. Tri smrtne žrtve v rudniku Vrški čuki Rudarja Antona Frasna so odkopaH Se Sivega, njegov tovariS pa se je zadufil pred očmi reševalcev Zaječar, 19. oktobra. O strašni nesreči v rudniku Vrški Čuki je »Jutro« že poročalo, ko podrobnosti nesreča še niso bile znane in ko je bdla tudi še neznana usoda dveh rudarjev, ki sta delala blizu porušene stene. Nesreča se je pripetila, kakor znano, v torek okrog poldneva. Na petem horizontu v globini 205 m so rudarji polagali cevi za dovajanje zraka. Ob pol 12. se je nenadoma začela rušiti opora galerije, oddaljena kakih 700 m od rovovega vhoda. Zrušilo se je nekaj tramov in so ruševine priprle rudniškega nadzornika Pavla Špana. Tramovje mu je zgrabilo noge, da se ni mogel ganiti. Nadzornik Špan je klical na pomoč in slišal ga je najprej inž. Kostii6, ki je z rudarjem Štrukljem hitel na pomoč. Nedaleč od rušeče se galerije sta delala rudarja Kosta Vladukič in Anton Fram, ki nista med delom ničesar slišala im opazila. Ko sta inž. Kostič in rudar France Štrukelj reševala nadzornika Špana iz ruševin, se je porušila vsa galerija v trenutku, ko je bil nadzornik Pavle špan že rešen. Nesreča se je zgodila s strahovito brzino. Ogromna pe-za tramov im kamenja je zasula inž. Kosti ca, ko je še kleče odrival tramovje, iz katerega je trenutek poprej s pomočjo Štruklja osvobodil nadzornika špana. Nesrečnemu inženjerju je ogromna teža zlomila tilnik in bil je gotovo takoj mrtev. Franca Štruklja pa je vrglo v znak in mu je kamenje zdrobilo prša. Rešenega nadzornika špana Je zadelo le nekaj kamenja, ker je bil že par korakov dalje proč v sredini rova in ker se je vsa galerija tik pred njim v pravem pomenu besede sesedla. Nadzornik špan je ves prestrašen klical na pomoč in ker ga ni mogel nihče slišati v grmenju ruševin, se je z največjim naporom vlekel po rovu naprej ter obvestil o nesreči rudarje, ld so delali v stranskih rovih in blizu vhoda v peti horizont Razen poškodb na nogah, povzročenih od tramov, ki so ga priprli, je ostal nadzornik Pavle Špan po čudežnem naključju nepoškodovan. Ko so prihiteli na njegove kHoe rudarji iz stranskih rovov, so se znašli pred velikanskim kupom kamenja in tramov, ki jim je zapiral ves rov. Bilo je takoj jasno, da sta radarja Kosta Vladukič hi Anton Fram aH zasuta aB pa na oni strani ruševin — zaprta in zazidana. Ob kraju ruševin so, kakor že znano, rudarji kmalu odkopa 11 trupli inž. Kostica in rudarja Štruklja. Potem so se lotili dela, da bi prekopali kup ruševin in pršli do ostalih dveh rudarjev. Ruševine, ki so zapirale galerijo, so bil« visoke nekaj metrov in je odkopavanj« zahtevalo mnogo časa in truda. Na pomoč je prihitelo tudi nekaj rudarjev i« rudnika Avramuce pod vodstvom dr. Hermana Majerja. Ker na pravočasno odstranitev vin ni bilo mogoče niti misliti, so pričeli ob strani in pod njimi kopati tunel, da bi prišli do obeh zasutih ali pa samo zaprtih rudarjev. Eo so po štiriurnem napornem delu odkopa li mnogo prsti in kamenja ter med delom ves čas klicali Vladukiča in Frama, se je naposled čui slaboten odziv. Kmalu so razumeli Kasto Vladukiča, ki je sporočil, da je sicer zasut, a da ne občuti posebnih bolečin. Do tega razgovora med zasutim radarjem in reševalci je prišlo šele po pet-urnem napornem delu. Ko pa so kopali še eno uro in prišli do njega, je bil nesrečnež že mrtev. Nanj so se vsule nove mase ter ga zasule. Zasut je bil skoraj do vratu, imel pa je zlomljeno tudi levo roko in nogo. Zasut je bil tudi njegov tovariš Anton Fram, in sicer tako, da je imel prosto samo glavo in desno roko. Fram se je ves čas razgovarjal s svojimi reševalci in k sreči se nanj niso vsuli novi skladi prsti in kamenja, tako da so ga rešili živega. Od trenutka, ko so se prikopali do že mrtvega Vladukiča, pa do rešitve Antona Frama, je potekla poldruga ura, ki pa se je zakopanemu rudarju in tudi reševalcem zdela neizmerno dolga. Anton Fram nima ho« dih zunanjih poškodb, zato pa so nevarnejše notranje poškodbe, ki jih je dobS zgnečen med kamenjem in prstjo. Rudarja Franca Štruklja in Kosta Vladukiča so pokopali včeraj popoldne ob udeležbi vse rudarske kolonije. Na pogreb je prišlo tudi mnogo zaje carskih meščanov, ki jih je globoko pretresla strašna nesreča v rudniku, katero še sedaj preiskuje strokovnjaška komisija. Truplo inž. Kostica pa so prepeljali njegov domači kraj Požarevac. Mlad morilec pred sodnik! Karel Zobec iz Dolenje vasi obsojen na deset let Novo mesto, 19. oktobra Zadnja leta so dolenjske vasi razburjali razn zločini, ki so zelo vznemirjali vse ljudi. Eden najgrših zločinov je bil pa nedavno izvršen v Dolenji vasi, kjer je bila umorjena 561etna posestnica Marija Pustova, mati osmih otrok. Zaradi tega podlega zločina se je moral zagovarjati pred novomeškim okrožnim sodiščem starejši mladoletn k Karel Zobec, ain posestnika iz Dolenje vasi. Pred sodni zbor, ld mu je predsedoval s. o s. Božidar Romih, votanta sta pa bila Anton Kacijan in Vatroslav Tratnik, je obtoženec stopil s povešeno glavo in be-gajočih oči. Mirno je poslušal čitanje obtožnice. Obtoženec je tin kmečkih staršev in je bil že od rane mladosti brez pravega nadzorstva ter slabo vzgojen. Oče se bori v tujini, v Ameriki, za zaslužek, mati pa mu je dajala potuho, kakor je to često navada O strašnem zločinu je »Jutro« le obširno poročalo. Usodnega dne. 17. septembra, je šel obtoženec na domačo njivo kopat krompir. Okrog 10 se je fant vrnil domov, češ, da gre obračat otavo Ko je prišel do Pustove hiše. mu je šinilo v |lavo, da je ugodna prilika kaj ukrasti Dobro je namreč vedel, da so vsi domači zaposleni s kopanjem krompirja. Stopil je na vežnl prag in poiskal tam ključ, k ltneza Arsena fe potoval presrčno pozdravljen Skozi Ljubljano In Rakek — Sporo&lo maršala Petaina našemu učiteljstvu Maršal PststB ^ fastopfi. Ven wado- ščen se je pridružil učitelju, ga ogovoril in mu dejal: »Občudujemo delo jugoslovenskega n<9teljstva, ki vzgaja deco r takem domoljubju, kakor smo ga imeli priliko spoznati v Jugoslaviji. Pozdravite vse jugosknrensko učiteljstvo in mu sporočite, naj mladini pove, da goji Francija veliko in toplo ljubean do Jugoslavije!« V tem je stopO h —Imiih gi vagona twfi sam predsednflc g. Lebrun. Mnoifca mn je priredila iskrene ovacije. »Živela Francija! — Vrve la France!« je donelo po peronu. Tedaj je g. predsednik jjaam oAvnril pozdrav v naien jezika: »Živela Jugoslavija!« ^im,— * Ovacije 00 trajale, dokler nf visk oA peljal visokih predstavnikov zavezniška republike dalje — čez mejo. Minister dr. Snmerrkovič in dr. Gjorgjevič sta se z gg. banom dr. Maruši čem in divirionarjem Cukavcem vrnila prod Ljubljani, odkoder sta ob 12.55 s brzirc vlakom nadaljevala pot v Beograd. Zahvala g. Lekrana Ljubljana, 19. oktobra. AA. Predsednik franooske republike gosp Lebrun je zaprosil bana g. dr. Marušiča, naj izreče prebivalstvu dravske banovi ne njegovo najlepšo zahvalo za pnsrrai »prejem, ki mn ga je priredilo ob p* vrafcku v Francijo. Domača in taja odposlanstva pri pogrebu Viteškega kralja Predsednik Lebrun odzdravila iz svojega vagona aciugaojo. i ieueunis g. iaiviu jb pil k svojega vaza na stopniHe in prisrčno odzdravljai. K njemu v vagon je stopGa takoj nato gdčna Majda Jogova, Ohuumm množica IJndj fe včeraj zjntraj na Dribganskeni totodvora z veAduri državnega poglavarja zavezniške Francije, ko fe ie s pogrebna Ljubljano nazal v svojo domovino. I^ribfjsm, 13. akteftra. Andsednfh republike Francije g. Albert Lebrun se je zvečer po pogrebu našega Viteškega, kralja Aleksandra L Uedinštedja vrnil iz Beograda v Pariz. Odpotoval je s posebnim vlakom, kakor je bil prispel v našo državo. Zaradi silnega prometa na naših progah je prispel vlak v Ljubljano namesto ob napovedani uri ofc 8.15 šele okrog 9.45. K pozdravu predsednika Francije g. Alberta Lebruna se je zbrala ob napovedani uri na kolodvoru velikanska množica ljudi. Zaradi velike zamude je sicer del množic spočetka odšel, ob prihodu vlaka pa je predstavnika Francije vendarle pričakovalo veliko nad tisoč ljudi Na perona je bilo zlasti veliko število šolske mladine a učitelji in profesorji. Red na kolodvoru je vzdrževalo poleg nekaj stražnikov tečje število gasilcev. Ob prihodu vlaka je zaorfl iz množice %r:fcan navdušenja. Vsi so pozdravljali francoskega državnega poglavarja s veikliki: Vive le president!, Živela Francija!, Vtve te. France! — Predsednik g. Lebrun se je takoj pojavil pri oknu svojega posebnega salonskega voza. V njegovem spremstvu so bili: francoski "rojili minister maršal Petain, letalski minister general Denain, mornariški mhri-ster Pietri, bivši predsednik francoske vlade Paul Boncour in Nj. Vis. knez Ar-sen, ki poruje v družbi g. predsednika v Pariz, da se udeleži pogreba velikega francoskega državnika g. Poincaršja. V tej družbi se je peljal na svoje mesto nazaj tudi naš pariški poslanik g. dr. Spalajkovid. V imenu naše vlade sta spremljala g. prezidenta in francosko delegacijo ministra gg. dr. 6mnenkovi6 m dr. Gjorgjevič. Ko je vlak obstal na mesta, so odStt v vagon francoskega državnega poglavarja gg. ban dr. Drago Marašič, podban dr. Otmar Pirkmajer, divizionar general Vladimir Cukavac, podžupan Evgen Jarc in nekateri novinarji. Predsednik g. Lebrun je vsakemu prijateljsko podal roko in bdi mahoma v pogovoru s vsemi gospodi. Ban dr. Marušič mu je izrekel pozdravne besede in g. Lebrun se mu je očividno prijetno presenečen toplo zahvalil za prisrčni sprejem. Medtem zunaj še ni ponehalo nje množic, ki je malo prej gledala dati se domov tudi italijansko vojaško rije, ter mu hručDt šutxfc btffli vrtnic, rekoč, naj sprejme to kot izraz simpatij slovenske mladine, M ga spoštuje kot predsednika francoska republike in ki ljubi junaški francoski narod. G. predsednik se je ganjen zahvaHl za lepi šopek m poljubil mlado gospodično na obe lici. Tedaj se je že približal čas odhoda in je vlak po dveh minutah postanka odpeljal naprej proti Rakeku. Spet ao morili klici množice. G. predsednik Je s ostalimi vred prisrčno odzdravijal množicam Ljubljančanov, dokler ga ni odvedla izpred naših ofi daljnja pot. Do Rakeka sta spremila g. preaddenta gg. Marušič ki divizionar Cukavac Rakek, JS. oktobra Ko m je danes dopoldne pripeljal predsednik francoske repobfflas na po-vrstka r domovino do Rakeka, je Obmejno prebivalstvo s prearčn festadjo pozdravilo njega in va odlične sinove francoskega naroda. Polno se je na kolodvora zbralo priSH so poleg predstavnikov s tndi okofiSU župani. Odposlanstvo Velike Britanije, posebej še angleške vojske in angleške mornarice. Poleg njih je angleška vlada poslala na pogrebne svečanosti še močna oddefka mornarice in mornariške pehote, dočim Je kralja in kraljico zastopal princ Jurij Ministrski predsednik general Gdrhtg, posebni odposlanec nemškega državnega predsednika Hitlerja in nemške vojska. Poleg njega naš minister trgovine g. Demetrovič, ki je v imenu vlade generala Gdringa sprejel na beograjskem letališču »Rokelj&ka mornarica« Iz Roke Kotorske, ena najstarejših n&cšoBa&Jt organizacij v nfl drfcjj Ogromne množice so ne udeležile tudi popoldanske žalne manifestacije v Ljubljani, hi je bila na Mestnem trgu pred magistratom ravno v času, ko so Velikega kralja polagali na Oplencu k večnemu počitku. Leva slika nam kaže pogled izpred magjutrata na oni del ntno-iice, la je ulico gčfroffjž. Na desni stiki vidimo veletok IM ki se po končani proslavi počasi Isllva jfeozf Stritarjeve ulic« Gospodarstvo Pravilnik o pregledu zaščitenih denarnih zavodov M-mifitec m trgovino io industrijo i* na osnovi S. 11. jredbe o zaščiti denarnih zavodov im njihovih upnikov od 21. novembra 1933 predpisal pravilaik • n-šenja pregleda denarnih uvodov. ki M »prosili sa odlaganje plačil, «« »»i » laven*««-kurzno likvidarij«. Ta pravilnik, ki je objavljen v »Službenih Novinah« od 17. L m„ pravi med drugim naslednje: Kadar minister za tre črvi no »i induMrijo odreda v smislu čl. 4. in 28. iredbe o zašči-ti denarnih zavodov in njihovih upnikov pregled denarnega zavoda, ki je predložil prošnjo v smislu Q. 1. te uredbe, tedaj ee pregled poveri komisiji od najmanj treh članov, v prvi vrsti uradnikov Narodne banke. Poštne hranilnice in Državne hiipotekdrne banke, ki mu jih ti zavodi stavijo na razpolag. Komisijo imenuje minister za trgovino m indjstrijo. Dokler se v amishi ČL 7. uredbe ne ustanovi pri odseku za kreditne ustanove trgovinskega ministrstva predvideni inšpektorat za pregled denarnih zahodov, vodi t« preglede in izdaja odločbe namesto inšpektorata sam odsek. S komisijskim pregledom denarnega zavoda ee ima ugotoviti dejansko stanje zavoda na osnovi načrta prečiščene bdlaaice. kakršen je bil predložen prošnji dotianega zavoda. Upoštevajoč predpise uredbe o zaščita denarnih zavodov, zlasti predpise glede namena in načina prečiščenja bilanc in one o valorizaciji imovinskih delov, bo komisija izvršila pregled, narvedia bo oceno poedinih postavk aktive ter po potrebi vodila posebne zapisnike o načinu ugotavljanja vrednosti važnejših postavk. Pri oceni zavodove imovine bo komisija, če bo to potrebno, pritegnila osebe, ki eo jim dobro znane razmere kraja, v katerem zavod deluje-Pri svojem delu 1» komisija upoštevala vse mlormacije ter gradivo, ki ga bo dala na razpoiaig© uprava zavoda, da bi ee pregled zavoda in ocena imovine izvršila čim bolj stvarno in hitro. V primeru, cla bo komisija posamezni del aktive ocenila znatno nižje od vrednosti, po kateri ie dotieni del aktive vnesen v prečiščeno bilanco, in bi taka nižja ocena lahko vpMrvala na skupno imovinsko stanje zavoda, tedaj bo komisija zahtevala od uprave zavoda pojasnilo in utemeljitev zavodove cenitve tega dela imovine. Ce komisija tjdi po predložitvi teh pojasnil ne bo osvojila zavodove cenitve, tedaj bo morala v poročilu ali v posebnem zapisniku tttemetfiti in razložiti svojo oceno. Pri »»volem delu bo komisija upošteval« poleg predpisov uredbe in tega pravilnika tudi navodila, ki jih bo izdal odsek za kreditne 'jstanove (odnosno inšpektorat) pri trgovinskem ministri vu. Po končanem pregledu bo komisija sestavila poiočilo o rezultatu pregleda, v katerem bo navedla oceno vsake postavke aktive ▼ prečiščeni bilanci s svojim mnenjem. Na oenovi ocen vseh postavk prečiščene bilance bo komisija ugotovila stanje denarnega zavoda ter bo poročilu priložila zapisnike in ostalo gradivo, na osnovi katerega ie izdelala poročilo. Ako komisija ugotovi, da Marca nI prečiščena ali da ni dovolj prečiščena, čeprav obstojajo možnosti odpisa izgib t uporabo rezerv, z valorizacijo ali z odpisom glavnice, tedaj bo v svojem poročilu opozorila na to možnost in navedla, na kakšen način bi ee lahko bilanca prečistila. Ako se kateri član komisije ne strinja s poročilom, tedaj bo podpisal poročilo z utemeljitvijo svojega ločenega mnema ali pa bo predložni posebno poročilo. Poročilo ko>mi6iie mora načelnik komisije predložiti ministru za trgovino in industrijo. Komisija ee mora konstituirati tako, da izvoli načelnika, ki bo organiziral in vodil delo pri pregledu denarnega zarvoda. Za svoje delo bodo prejeli člani komisije nagrado, ki jo bo odredil trgovinski minister na račun fonda za nadzorstvo denarnih zavodov, ki je ustanovljen pri Državni hipotekami banki. Člani upravnega ki nadzorstvenega odbora denarnega zavoda, pri katerem ee vrši pregled, kakor tudi ravnatelj zavoda in ostali nameščenci, eo dolžni staviti članom komisije na razpolago knjige, korespondenco, listine in ves ostali material, potreben za pregled zavoda, kadar to Člani komisije zahtevajo im morajo da/ti tudi vse potr-jbne informacije. Nesoglasja med člani komisije in organi zavoda glede 6tavljania na razpolago knjig itd. ter dajanja informacij rešuje končno odsek za kreditne ustanove (odnosno inšpektorat) pri trgovinskem ministrstvu. Člani komisije in vsi oetali, ki sodelujejo pri pregledi so dolžni vršiti poverjeni jim posel vestno in pazljivo. Dolžni so čuvati kakor službeno tajnost vse, kar so zvedeli ob priliki vršenja pregleda. Ako ee pregled ne izvrši v sm>i6lu uredbe, pravilnika in navodil, zlasti ako se o reviziii izda neresnično poročilo, ali se v poročilu za mol če, odnosno spačijo raasne okolnosti tedaj odgovarjajo oni. ki so pri pregledu sodelovali, ne samo po državljanskem pra vu, temveč tidi kazensko v smislu čl. 45 uredbe o zaščiti denarnih zahodov. Prav tako odgovarja materialno in kazensko smislu cl. 47* uredbe oni, ki krši dolžnost Službene tajnosti ali ee neupravičeno poslužuje s tem, kar je izvedel ob priliki pregleda. nespremenjene od 1600 do 20!)0 Kfc z» £D kilogramov. ŽITO. 4- Chieago, 19. oktobra. Začetni tefefi: Pšenicas a december 9950. za maj 99.75, za jiulij 94.50; koruza: m december 77.3750. + Winnipeg. 19. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 77.8750, sa december 78.3750. za maj 82.75. 4- Bndimpeštanska temtiwka bsrsa (19. t. m-) Tendenca prijazna. Pšenica: za mare 16.68 — 16.69, za ma? 16.94 — 16.96; ks-raza: xa mai 10.64 — 1065. ŽIVINA. + Mariborski sejem za Prašiča. Ka sejem 19. t m. so pripeljali 2S8 praš čer. KnpCTJa |e Ma srednja; prodanih k bilo 111 komadov. Cene so bile: 5 do 6 tednov stori prašički 50 do 70 Dn, 7 do 9 tedenski 80 do 90, 3 do 4 mesečni 130 do 150, 6 mesečni 200 do 300, 8 do 10 mesečni 320 do 400, leto dni Stari 500 do 650; kilogram žive teže 5 do 7 Din, mrtve teže pa 8-50 do 10 Din. BOMBA«. 4- Lfverpoof, 18. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečafi: za oktober 6.66 (prej-iafl dan 6.70), za deceirtber 6.64 (6.66). 4- Newyork, 18. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: loko 12.55 (12.60), za december 1232 (12.37). Žalne seje Gospodarske vesti — Razpored osnov« sa pridobnino obrtnikom razgrnjen. Davčna uprava za mesto ▼ Ljubljani razglaša, da ao seznami oseb, zavezanih pridobnini po II- skupini ČL 42 zakona o neposrednih davkih, katerih davčne osnove za L 1934. se bodo razpravljale pred obrtnim strokovnim davni im odborom ta mesto Ljubljano v času od 5- novembra do vštetega 19 novembra t L, razgrnjeni na vpogled daijtaiai za rezancem v pisarni mestnega načelotva v Ljubljani od 20. oktobra do vštetega 27. oktobra t U m sicer med običajnimi uradnimi -trami. (V II. skupino S- 42. spadajo: svobodni poklici, obrtniki ifai.). O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan. ki ga navaja razgrnjeni seznam. V pnvri vrati se bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev. ki bodo event. čakali pred raz-pravnim prostorom. 0 tem se obveščajo vse pridobnini zavezane stranke, da v lastnem interesu vp ogledajo predlagano davčno osnovo., da morejo event. osebno ali po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se glase: Seje odbora se tajne Prisostvovati jim sme san.o davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za žer.o, žena za moža. oče ali mati za otroka in otroci, starejši od 18 let, za starše kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda e pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati stiank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci e pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki, notarji aH pooblaščenci finančno - pravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihaiati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali braniteli fkonkurzni upravnik). Razpisane razprave ®e ne bodo odložile, ako bi jim davčni zavezanci ne prisostvovali: tjdi se določeni red za razprave ne bo v nikakršnem primeru spremenil. Podroben vratni red razprav za posamezne stroke davčnih zavezancev in tudi pričetek ^eje je razviden ia pregleda pri mostnem načelstvu v Ljubljani in tudi pri davčni upravi za mesto v Ljubljani. Vodnikov trg št. 5/II. Drevi razpravnim prostorom. 0 ostalih davčnih zavezancih II. skupine in za rezancih I. skupine člena 42. zakona o neposrednih davkih se bodo seznami davčnih osnov pozneje razgrnili na vpogled in bo tudi pozneje določen vrstni red razprav pred davčnim odborom s posebnim razglasom. _ Boj med železnico In avtomobilom v češkoslovaški, v zadnjem času so pričele češkoslovaške državne železnice uvajati v tovornem prometu posebne tarife na progah, kjer konkurira železnicam promet s tovornimi avtomobili, ali za blago, ki se r rastoči meri prevaža z avtomobili. Meščanska pivovarna v Plznu je nedavno pričela razvažati svoje pivo s tovornimi avtomobili tudi na velike oddaljenosti, kar je pri železnicah povzročilo znaten izpa-dek na dohodkih, češkoslovaške železnice so zaradi tega stavile pivovarni ponudbo, da bodo prazne sode prevažale nazaj v Plzen zastonj, če se pivovarna zaveže, da se bo pri prevozu piva preko ozemlja občine Veliki Plzen posluževala Izključno železnic Pivovarna Je na ta predlog pristala. — Povišanje nemfkp carine na pšenico. Nemška vlad3 ie povijala z veljavnosti od 22. t. m. uvozno carino na pšenico od 25 na 35 mark za metrski stot. Z isto uredbo je določeno, da se sme do 31. marca 1995.' uva- žati svinjska mast tudi v hermetiČoo zaprtih posodah s carino 40 mark za metrski stot (običajna carina, 100 mark). = Jadranska plovidba namerava po vesteh s Sušaka. zgraditi Še en nov parnik tipa »Prestolonaslednik Petar«, ki bi imel kabine e 150 posteljami za potnike. Ta parnik bd 14dnevno vozil i* Sušaka preko Pi-reja v Carigrad in bd sprejemal na prevoz tudi blago. = Pravilnik ta isv^janje Jasnih del, o čigar vsebini j® >Jutro< poročalo v četrtek 11. t. m., ie sedaj objavljen v »Službenih Novinah« od 17. t. m. = Oddaja popravila letalskih foto-apara-to> in njih delov se bo vršila potom pismenih ponudb, ki jih je vložiti do 26. t. m. pri komandi romorskega zrakoplovstva v vuljah. = Oddaja gradnje vojaške«* objekta v Crikvenici se bo vršila potom ofertne licitacije 30. t m- pri inženjerekem oddelku komande savske divizijake oblasbi v Zagrebu. = Dobave. IM vojnotehničnem zavodi v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 26. t. m. glede dobave 55.000 komadov bakrenih obročev in 30.000 kg bakrenih cevi; 27. t. m. glede dobave železa; 29. t m- glede dobave 5700 kg železne pločevine in 5000 kom. verig; 3 novembra glede dobave 75.000 kg cinkove pločevine; 6. novembra glede dobave 30.000 komadov orehovih debel in raznega orodja; 10. novembra glede dobave orodja, 90-000 kg usnja in 5C0 m jermenov; 13. novembra pa glede dobave 1 avtomatskega preciznega 6troja, 10.000 bakra, 500 kg silicijevega bakra, 3500 kg cinka, 1000 kg aluminija, 523.500 svinca, 30 kg masnezije, 90o kg svinčenih cevi, 25.000 kg antimona itd- Dne 15. novembra se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 100.000 komadov platnenih vreč. Dne 12. novembra se bo vršila pri 'jpravi smodnišnice v Kamniku ofertna li-eitaoija glede dobave 2000 kg guitaperče. Dne 12. novembra se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave tiskovin. Direkcija železarne Vareš sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 4080 kg žični kov. 30 tisoč kg drobnih šiber. 100 kg cinka, 10 kg bronze in glede dobave strokovnih knjig. Direkcija državnega rudnika Senjaki Rudnik sprejema do 29. t m. ponudbe glede' dobave 2 vnanjih avtomobilskih gum. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 1000 kg eilindrekega olja in 300 kg pocinkane železne žice. Borze Devize. Curih. Pariz 20.21, London 15.0360 New-vork 304.1250, Bruselj 71-60, Milan 26.26, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.75. Berlin 123.40. Dunaj 57.15. Stockholm 77.50. Oslo 75.50, Kobenbavn 67-10. Praga 12.8050. Varšava 57.9250. Atene 2.93, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaii v priv kliringu-) Beograd 12.30, London 26.50. Milan 46.10, Newyork 534-31, Park 35.56. Praga 21.87. Ourih 175.61. 100 S v zlatj 128 S pap. Efekti. Dnnaj. Dtmav-Sava-JadTan 11.90, Državne železnice 14.30. Trboveljska 11.85, Alpine-Montan. 9.22. Žalne prireditve v Zaloga Zalog, 19. oktobra. Pretresljiva vest o smrti našega vladarja je vse globoko presunila. Prve vesti o strašni marseilleski nesreči so dospele že pozno zvečer 9. oktobra, v polni meri pa so bile potrjene naslednje jutro z žalostnim zvonjenjem pri podružnici Sv. Andreja in Sv. Tomaža ter pri župni cerkvi v Polju. Ne najdeš hiše. ki bi bila brez zastave. Tudi sosednji Sp. Kašelj ni zaostajal za Zalogom. Sokolska četa je v petek ob 20. sklicala žalni zbor ▼ šoli. Soba je bila poina. Podstarosta Andrej Maselj Je v obširnem govoru očrtal veličino blagopokojnega kralja. Nato je govoril predsednik gasilnega društva Miha Mehle o kraljevem življenju in zaključil svoj govor s klicem k brezpogojnemu izpolnjevanju vladarjeve oporoke. Občinski odbor se je zbral k žalni seji v soboto. Predsednik Jamšek Janez Je Izrazil sožalje, nakar so položili vsi občinski odborniki prisego novemu kralju Petru n. Govoril je tudi odbornik učitelj TroŠt, ki je orisal neprecenljive zasluge in delo blago-pokojnika Občino je šel k pogrebnim svečanostim v Beograd zastopat predsednik Jamšek. Skupna žalna svečanost Je bfla ▼ nedeljo v Polju. Ob 8. Je bila maša, nato slovesni requiern. Vsa množica se je nato zbrala pred vkodom v šolo, ki Je bil ves odet v črnino. Vse stopnice do prostora, kjer Je bila podoba rajnkega kralja ln kralja Petra n., so bile posute z obilnim cvetjem, žalno zborovanje je otvoril predsednik občine Jamšek, nakar so se razvrstili govorniki učitelj Trošt, kaplan Lamovšek ln Inž. Reš. Godba prosvetnega društva Je za-svirala državno himno in žalostinko. V prvem nadstropju Je bil postavljen radio, ki je prenašal govor knezoškofa dr. Gregorja Rožmana. V učiteljski posvetovalnici Narodne Šole v Polju so se v torek zbrali obrtniki »Društva JOZDB, podružnica Polje«. V grobni tišini je pod črno ovito podobo blagopokojnega kralja povzel besedo predsednik Tomšič Frane ln poročal o strašni ža-loigri. Podal Je nato besedo tajniku Cirilu Požarju, ki je zaključil svoja izvajanja: »Vemo. da nas čakajo bridki tn hudi časi ter neštete izkušnje, a34 naša ;rera v Tebe je tako trdna da ne bomo nikdar Oklevali doprinesti po Tvojem vzoru žrtev na branik naše države. Slava največjemu Jugo. slovenu, naj živi njegov sin kralj Peter n.! — V četrtek ob 8. Je bila ▼ župni cerkvi zadušnica. O njegovem delu pri Mizarski zadrugi t Solkanu, ki je često še danes potrebno pojasnil in obrane, je pa v drugi knjigi Gabrščkovih »Goriški S.ovenci« povedano dovolj v pojasnilo in v obrano često po nedolžnem imenovanega pokojnega Rudolfa Konjedica. Naj počiva v m ru v ne osvobojeni zemlji slovenski! »Gorenjec« obsojen Kranj, 19. oktobra Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je te dni vršila zanimiva tiskovna pravda, katero Je vodil a o. a. g. Hudnik. Kot to-žiteljlca je nastopila »Prostovoljna gasilska četa Cerklje pri Kranjv« odnosno njena uprava (gg. Robas Jože, posestnik in župan, Pavlovec Milan, učitelj, in Miklav-čič Ivan, posestnik, vsi iz Cerkelj). Slednje je zastopal kranjski odvetnik g. dr. Stanko Sajevic. Na zatožni klopi se je nahajal Kotlovšek Ivan. pomožni tiskarniški delavec in odgovorni urednik »Gorenjca«. Zastopal ga je odvetnik g. dr. Megušar. Kotlovšek Ivan je bil kot odgovorni urednik »Gorenjca« spoznam krivim prestopka po zakonu o tisku in obsojen na 450 Din globe, v primeru neizterljivosti pa na 8 dni zapora, na nadaljnjo globo 120 Din, na objavo pravomočne sodbe v »Gorenjcu«, na povračilo odškodnine gasilski četi v Cerkljah v znesku 150 Din in na povračilo vseh stroškov kazenskega postopanja. Utemeljitev sodbe je naslednja: a) Kotlovšek Ivan kot odgovorni urednik »Gorenjca« Je v tedniku »Gorenjec« z dne 14. 4. t. L v 11. št. na 2. strani natisnil pod rubriko »Cerklje« tole besedilo: »Da se ni ogenj bolj omejil, nosijo po prepričanju ljudstva odgovornost oni, ki po razrešen ju starega odbora načelujejo gasilski četi v Cerkljah. Ti so namreč šele tedaj ugotovili, da motorna brizgalna ne deluje; uporabiti so morali ročno po veliki zamudi. Pa tudi tu so bili osamljeni. Niti samim, niti orožnkom ni bilo mogoče dobiti ljudi za pomoč.« S tem je obtoženec o gasilski četi, odnosno njeni upravi priobčil in raznašal nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njihovi časti, dobrem imenu, družabnem ugledu in pridobitnem kreditu, b) Da toženec brez razloga nI hotel sprejeti glede pod a) inkriminiranega besedila od zasebne tožilke s priporočenim pismom z dne 26. 4. t. 1. poslanega in na zakonu osnovan ega popravka, niti ga nI uvrstil v tedniku »Gore jec «v roku, ki ga predpisuje čl. 27. zakona o tisku. Ves katafalk natrpan s cvetjem Leskove©, 19. oktobra. V četrtek je bOa ▼ farni cerkvi svečana žalna maša. šolski otroci so prinesli toliko vencev in cvetja, da je bil ves prostor, kjer je stal katafalk, natrpan s cvetjem. Cerkev je bila nabito polna ln v mnogih očeh so bile solze. Ob pol 15., je bila pred cerkvijo na trgu velika žalna komemoracija. Ko so pevci zapeli žalostinko »Blagor mu« in so lovci s strelom počastili kraljev spomin, 90 bile v mnogih očeh solze. Komemoracija je zaključila z vzklikom kraljevskemu domu, mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru n. in s petjem državne himne. Na vseh hišah so gorele za časa maše in žalne svečanosti sveče ln v mnogih oknih ao bile slike velikega kralja-mučenika r črnini in ozaljšane s cvetjem. Odbor, ki je priredil žalno svečanost, Je našel povsod popolno razumevanje. Društva, kakor Gasilska četa, Društvo kmetskih fantov in deklet, občina tn šola so imeli žalne seje. Tri svečanosti sta se zlasti odlikovala zbora: pevski odsek Društva kmetskih fantov in deklet ter oerkveni zbor, ki sta pevske točke odlično naštudL rala. Posebno mladina Je doumela izgubo Viteškega kralja ter je svoja čuvstva izkazala z obilico cvetja. Doma ln t šoli je te dni kitila kraljeve slike in pred njimi prižigala lučke. Ganljivo Je bilo pogledati zbrane množice, ki so nemo ostale po končanih svečanostih ter Se nečesa pričakovale. v očeh vseh je bilo videti sveto zaobljubo izpolniti glavni ukaz blagopokojnega Viteškega kralja; »Čuvajte Jngo*bKl)o!« Blagovna tržišča HMELJ + žatec, 19. oktobra. V tekočem tednu jo bilo povpraševanje po hmelju nadalje živahno in so bili zabeleženi večji nakup ca izvoz. Pri zelo čvrsti tendenci so cenc Tragična usoda veletrgovca Rudolfa Konjedica Ljubljana, 19. oktobra O pokojnem Rudolfu Konjedicu, ki je storil nesrečno mnrt pri Postojni na doslej nepojasnjen način, smo prejeli še naslednje informacije: V dobrem mesecu je že tretji primer nepričakovane smrti v tej rodbini Prvi je pred dobrim mesecem umrl hišni gospodar na Konjed čevem veleposestvu ▼ Pla-veh, Edmund Konjedic, ki so ga našli mrtvega med živino v hlevu. V »Jetru« pa smo pred tednom poročali o smrti gospe Leopoldine Gaberščikove v Tolminu, sestro pokojnika, ki je bila soproga bivšega dolgoletnega župana in državnega poslanca Oskarja, znamenitega stebra narodno-napredne stranke na Goriškem. Tudi pokojn- Konjedic je bil med voditelji stranke, bil je na mnogih zborovanjih govornik, na glavni skupščini 24. januarja 1907 celo poročevalec o prem en jenom strankinem programu." — Bil je tudi v vodstvu znamenitega »Trgovskega in obrtnega društva« ter se je v družbi predsednika ali tajn:ka pokojnega Antona Kristana udeleževal agitatorskoga dela na mnogih shodih. Bil je tudi Član znanega hotelskega konzorcija, ki je obratoval v obeh velikih hotelih »Siidbahn« in »Zlati Jelen«. On je ▼ druSii s svakom Alojzijem Zajcem ustanovil prvo veletrgovino « železn no ▼ Gorici, ki je imela svojo obilno založeno trgovino in zalogo v rm> storih Goriške ljudske posojilnice v Gosposki ulici. Pri njem sta se izučila te stroke dva znana trgovca, ki »ta zdaj cvet trgovstva v Mariboru. Imenovanje novih učiteljev in učiteljic Beograd, 15 oktobra, t. Z odlokom ministra propvete so postavljeni naslednji absolventi učiteljišča za učitelje in učiteljice: Bende Ana v DoLnji Topli rebri (srez Novo mesto). Božič Ljubica v Cerkn ci (srez Logatec), Budič Stanislava v Trebelnem (Krško), Verhnjak Ana ▼ Kalu (Krško), Vrtačnik Milka v Gaberju (Novo mesto), Šetina Bogomira v Podgorju (Slovenjgra-dec), Stukel-Petauer Ana v Kozjem (Šmarje pri Jelšah). Čeh Bogomila pri Svetem Lovrencu v Slov. gor. (Ptuj), Cirk Zdenka r Brigah (Kočevje). Heric Tea v Zitečki vasi (Maribor, levi breg). Turk Ida v Zavodnjah (Slovenjgra-dec), Tušak Milena v Pobrežju (Maribor, desni breg). Slapar Štefan j a pri Sv. Duhu na Stan gori (Ljutomer), Stegu Jožica v Majšpergu (Ptuj), Sloboda Alma v št Ilju pod Turjakom (Slovenj gradeč), Rožman Frania v Zgornjem Tuhinju (Kamnik), Ri- Svec Cirila v Polšniku (Litija), Pinterič anica v Središču (Ptuj); Primožič Rudolf pri Sv. Marku (Ptuj), Majhen Aleksandra v Tančanih (Murska Sobota). M všek Viktor v Kokri (Kranj), Mišič Danijela v Potoku (Kamnik). Kariž Olga v Kapci (Dolnja Lendava). Kafol Ida v Odrancih (Dolnja Lendava), Kralj Groz-dana v Gančanih (Dolnja Lendava), Kopič Marija r Kostrivnic' (Šmarje); Jordan Nada v Št Janžu (Slovenjgradec), Juvanc Rada v Ribnici (Kočevje), Ivanec Ana v Podstenicah (Novo mesto). Zajec Marija ▼ Novi cerkvi (Ptuj), Druž nšek v Dobličah (Črnomelj), Duša Vekoslava v Mozlju (Kočevje). Grilc Ljudmila v Višnji gori (Litija), Sirko Vilma v Metliki (Metlika), Smrečnik Blanka v Plešivcu (Sloveni-gradec), Stupica Stanislava v Šm klavžu (Slovenjgradec), Slapar Vera v Ajdovcu (Novo mesto); Savicki Oton pri Sv. Antonu v Slov. gor. (Maribor levi breg), Straus Božidar pri Sv. Juriju (Maribor, levi breg). Sinkule Štefanija pri Št. Vidu (Logatec). Sturc Doroteja v Polšniku (Litija). Stupnik Jos p v Kapci (Dolnia Lendava). Simončif Marija pri St Rupertu (Krško). Pire Marija v Radovicl (Metlika). Pokorn Elizabeta v Prihovi (Konjice). Pintar Rozalija v Zamostiu (Dolnja Lendava) Mali Jadv ga v Stopičah (Novo mesto). Maučič Marija v Sel;h pri 2um-berku (Novo mesto). Mslec Albina v Cerkljah (Kranj) Križman An« v Selcih (Škof-ia Loka) — Za točnost imen zaradi tele-foaakega sprejema vesti ne moremo jamčiti. Velika komemoracija v justični palatj. V lepo okrašeni nekdanji porotni dvorani je v sredo zvečer vršila dobro uro trajajoča komemoracija. ki so ji prisostvovali vsi sodniki in vse uradnišfrvo in nameščenci, kar jih je v jastični palači. Ob okrašenem odru so imeli častno stražo pazniki kaznilnice. Predsednik apelacijskega sodišča g. Vrančič je v krasnem govoru očrtal V6e velike čine in zasluge blagopokojnega kralja. Ob zaključku govora je vsa dvorana ponovila: »Čuvali bomo Jugoslavijo!« Dvorana ie še vedno okrašena in gore pred kipom kralja Aleksandra I- v črno kopreno ovite električne lučke. V zastopstvu apelacijskega sodišča v Ljubljani in vseh podrejenih sodišč se je v Beogradu udeležil pogreba podpredsednik apelacijf&ega sodišča dr. Alojzij Gradnik. Društvo sodnikov kraljevine Jugoslaviije pa so zastopali dr Leopold Vičer. s. a. s. pri državnem sodišču za zaščito države: dr. Luka Krav i na. namestnik višjega državnega tožilca, dodeljen pravosodnem j ministrstvu v Beogradu, in dr. Jakob Doljan. višji sodni svetnik v pok. i* Ljubljane. Sekcija je na kraljev grob položila lep veaiec. Zveza duševnih delavcev r LJtAIJanl Js imela svojo žalno sejo v sredo zvečer v prostorih Slovenske Matice. Odsotnega predsednika uaiv. prof. g. dr. Slaviča, ki Je odpotoval na pogrebne svečanosti ▼ Beograd, je zastopal odvetnik g. dr. Rntiotf Krivic. Po žalnem govoru, ki ga Je imel zvezin tajnik g. prof. dT. Pavel Brežnik, se je odposlala maršalatu dvora v Beograd tale brzojavka: »Zveza -duševnih delavcevv Ljubljani izraža vzvišenemu kraljevskem« dimu najgloblje sožalje nad mučeni&Kio smrtjo Nj. VeL kralja Aleksandra L Dell--.iiteija, velikega zaščitnika vsega kultar-nega življenja, Jn zagotavlja svojo neomajno zvestobo NJ. Vel. kralja Petra II. In vzvišenemu kralj rvshema dama Udruženje ljubljanskih konservatorletov je imelo 15. t. m. žalno sejo v spomin na blagopokojnega Viteškega kralja. Drndtvo se Je vpisalo v žalno knjigo kr. baaske uprave ter odposlalo aožaino brzojavke maršalatu dvora. Trgovsko bolniško ln podporno društvo je imelo dne 15. oktobra žalno sejo za blo-gopokojnim Vteškiim kraljem Alekseodroca I. Društveni predsednik g. Peter Klinar je imel ob tej priMki lep spominski govor, maršalatu dvora pa je bila pcelana sožalna brzojavka. Podporno društvo za gluhonemo mladino je s svoje žalne seje v sredo, na kateri je častitljivi predsednik g. dvorni svetnik Ve-dernjak globoko presunjen or sal tragično -izgubo domovine, poslalo sožalno pismo maršalatu dvora in zatrdilo neomaijno vdanost Nj. Vel. kralju Petru IL Udruženje geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije, sekoija Ljubljana, je odposlalo s svoje žalne seje maršalatu dvora naslednjo brzojavko: »Presunjend zaradi smrti Nj. Vel. kralja in voditelja Aleksandra L izražamo globoko sožalje in obljubljamo neomajno zvestobo Nj. "VeL kralju Petru II.« Društvo stanovanjskih najemnikov r Ljubljani je imelo v torek, dne 16. t m- žalno sejo vsega odbora. Globoko zasnovan govor je opisal nesmrtne zasluge oboževan ega kralja - mučenika, ki je bil izredno velik državnik, junak in a/postol miru. Navzoči so počastili spomin blagopokojnega kralja t trikratnim klicem »Slava!« in e priseg« zvestobe Nj. Vel kralii Pe*ru II. Žalni sestanek r tovarni »Indus«. V usnjarski tovarni »ladiK«, d. z o. z. v Ljubljani na Sv. Petra cesti, se je sestalo poslovodstvo družbe z vsemi uslužbenci tovarne k žalnemu zboru danes dopoldne ob II. uri, ko je blagopokojni Viteška kraLj Aleksander I Uedinitelj zapmšteai prestolnico, da se poda k večnemu počitku na plencu. Uslfužfeenstvo tovarn je polnoštevilno zbrano v veliki delavnici tovarne spoštljivo poslušalo kratek spominski nagovor in se pridruž;lo z iskrenima vzkliki »Slava!« velikemu pokojnemu. — Na stopnišču mad delavnicami je nameščena in prav čedno žalno opremljena slika blagopokojnega kralia. Aeroklub ▼ Maribora, ki je tak« po strašnem ziločinu brzojavno dal na pristojnem mestu »raza Čuvstvom, do globin« pretresajočim vsakega Jugoslovena, je 15. t m- na posebni skupini žalni seji enoduš-no s predsednikom dr. Jos. Tomkuškojn, ki je v svojem nagovoru zajel vso tragiko grozodejstva devetega oktobra, prevzd obvezo, da čuva v složnem, bratskem de» lu dragoceoo tek o vino, pridobljeno nam po hrabrosti, modrost«, ljube>zni nesmrtnega Viteškega kralja Zedinitelja, in s trdno zvestobo v svojem delokrogu sledi neposrednemu vodstvu predsednika Aerokloba, prvega kraljevskega namestnika Nj. Vis. kneza Pavla. — Klub bo pri žakrih dneva v Beograda zastopal društveni btagadn* g. ravnatelj Jos. Loos. BLBD. Žalna seja tujskopromet društva »Zarja« je bila U t m. v hotelu »Trster«. Predsednik Zirovnik je govoril o marsesV ski tragediji. Primerno je bi počaščes spomin Viteškega kralja, Nj. VeL kralj« Petru FI. pa izražena vdanost in zvestobi Pri pogrebu v Beogradu je društvo zastopal odbornik Alojizjj Papler. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. S tempe, ratura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. padavine v nun. 8. vrsta padavin. — 18. oktobra. LJubljana 7, 759.1. 1.7, 90, 0, M.--C Maribor 7, 757.8, 1.0, 90, 0, 7,--; Zagreb 7, 769.2, 1.0, 90, NI, 10, megla —; Beograd 7. 7S9.1 6.0, 90, 0, 0, 10, 1.0, dež; Sarajevo 7, 76o!8, 5.0, 90, 0, 10,--; Skoplje 7, 575.1, 12.0, 90. EJSE1, 10. S70, dež. Iz ostalih krajev nI depeš. 19. oktobra. Ljubljana 7, 76S.1, 1.2, 92, 0, 10,--: Maribor 7, 7&6.6, —1.0, 90, 0, 0, 1.0, dei; Zagreb 7, 7*57.6, 0.0, 90, NW1, L,--; Beograd 7, 765.2, 5.0, 90, NVV1. 6.--; Sarajevo 7, 765.4, 4.0. 90, NW2, 10,--; Skoplje 7, 761.8, 6.0. 70. NW4, 10.--; Split 7, 763.7, 9.0, 55, ESE6, 0, 12.0, del; Kumbor 7. 761.9, 12.0. 50. NE5, 1. 12.0, dež; Rab 7. ?6«-2. 7.0, 60. N3. 5,--. Temperatura: Ljubljana — 0.6; Maribor 6.0. —1.0: Zagreto 8.0, 0.0; Beograd 10.0, 4.0; Sarajevo 13.0. 3.0; Skonlje 19.0, 5.0; Split 16.0, 6.0; Kumbor — 10.0; Bab — 6.0. Največji teleskop 30 tonsko zrcalo, ki naj odpre človeškemu očesu obzorja do skrajnih mej vsemirja — Tri leta trdega dela za znanost Onkraj oceana so, kakor smo nedavno poročala pričeli brusiti najmogočnejše dosedanje optično zrcalo, Hi naj človeški pogled razširi v še neznane globine vsemirja. Iz kremena so ga vlili in 30 ton tehta, a pripravljali so ga cela tri leta. Prof. Rit-ckey. sloviti ameriški optik, je najboljši svetovni strokovnjak za izdelavo takšnih gigantov, a vendar je moral premagati silovite težave, da je dospel — vsaj doslej — do cilja še tik, preden je dospel do tega cilja, mu je neznatna malenkost grozila uničiti dolgoletno delo. V površini zrcala se je pojavil majhen mehurček, ki bi t>a vendarle imei lahko za posledico, da bi tesra zrcala ne mogli uporabiti za zvezdo-gledne svrhe Z veliko težavo in previdnostjo so to napako odstranili in sedaj gradijo v tovarni, kjer so med vojno izdelovali največje ameriške topove, kovinsko ogrodje, ki bo nosilo to 30tonsko oko. Samo ogrodje bo tehtalo 450 ton. V bližnjem času bodo oko vdelali v to ogrodie in ga prenesli v novo zvezdarno v ameriškem gorovju, kjer se bo prvič uprlo v globine vesoljstva in pokazalo stvari, ki jih človek do danes ni gledal. To bo pomemben datum v zgodovini zvezdne znanosti. Kakšna razlika med daljnogledom, s katerim je Galilei prvič zagledal štiri trabante okrog Jupitra in tem najmodernejšim orjakom! Galilejev daljnogled je povečava! komaj 40-krat, ta orjak pa bo zmanjšal razdaljo do zvezd na deset tisoči del. S primero se nam bo še bolje pokazala zmogljivost umetnega ciklopskega očesa naših dni. Postavimo, da bi gorela nekje v daljavi, ki bi bila dvakrat večja nego od Ljubljane do Fidžijskih otokov, samotna sveča. Z Ritcheyevim zrcalnim teleskopom bi se dala ta sveča Drez nadaljnjega posneti na fotografsko ploščo. Kakšne skrivnosti bomo odkrili šele na mesecu, Marsu in najbližjih svetovnih telesih! Odgovor na t.o vprašanje nas bo malo razočaral. V resnici namreč niti z novim velikanom ne bo mogoče videti na teh najbližiih zvezdah več nego z obema doslej največjima teleskopoma. Vzrok je v tem, da je novo ciklopsko oko v primeri z oddaljenostjo teh zvezd nekako Se ko. Gosto zemeljsko ozračje s svojimi čistostmi in večnimi gibanji bo oviralo opazovanja najbližjih planetov v takšni meri da se tega teleskopa v ta namen bržkone nikoli ne bodo mogli poslužitL Ce bi ne bilo ozračja, bi že bilo mogoče opazovati mesec n. pr. v takšni velikosti, kakor da bi bil samo 40 km oddaljen od nas. 20 m visoka skala na njem bi se nam ne mogla več skriti, Marsa z njegovimi »prekopi« in domnevanimi mesti pa bi gledali tako, kakor da je samo 5500 km od nas. Tako pa se bomo morali zadovoljiti z odkrivanjem ugank izven našega sončnega sestava. Prvič v zgodovini astronomije bo morda mogoče opazovati vsaj najbližje stalnice ne, več kot svetlobne točkice, temveč kot ploščice Mnogo važnejše od tega pa bo opazovanje svetovnih otokov v vesolj-stvu in podrobneje spoznavanje njih narave. Nešteti teh otokov se bodo sploh prvič pokazali človeškim očem bodisi direktno, bodisi s pomočjo zveste pomočnice človeškega očesa, fotografske plošče. Slepota po obolenju zob Usodepolne Infekcije od zobnih korenin Dunajski zdravnik za očesne bolezni, do-eent dr. Gustav Guist, je imel predavanje, v katerem je opozori' na zveze med boleznimi zob in hudimi očesnimi obolenji, ki vodijo neredko do oslepitve. Ameriški zdravniki so bili prvi, ki so opozorili na to, da utegnejo imeti mnoge navidez neozdravljive ali trdovratne bolezni svoj izvor v nevidnih infekcijah ob zobnih koreninah, od koder se strup razširja po telesu in povzroča v kakšnem oddaljenem organu bolezen, ki ji pravega vzroka potem zdravniki ne morejo najti. To odkritje je vedlo do zelo radikalnih zdravilnih ukrepov in neredki ameriški zdravniki so šli celo tako daleč, da so svojim pacientom izdrU vse zobe, če so le slutili, da utegne bolezen imeti svoj izvor tu. Docent Guist je z dolgotrajnimi opazovanji odkril, da utegne nevidna infekcija ob zobeh na takšen način povzročiti tudi tako težka obolenja oči, da te oslepijo. Zgodilo se mu je, da so k njemu prišli pacienti, ki so bili že skoraj slepi, ko jim je s svojo posebno metodo odstranil najprvo infici-rani zob, pa jih je bolezen na očeh popolnoma minila. Guist je namreč odkril metodo, po kateri je mogoče ugotoviti, da-li ima očesna bolezen svoj izvor v zobeh oz. v določenem zobu, ki ga je treba v pozitivnem primeru seveda odstraniti. Ta metoda obstoji v uporabi nekega cepiva, ki ga Guist pridobiva iz pomorjenih klic v pacientovih zobeh samih. Po reakciji tega cepiva lahko ugotovi, da-li je očesna bolezen v zvezi z zobmi, in sicer z določenim zobom. Izkazalo se Je, da so ognjišča nevarnosti običajno baš tisti zobje, ki so jih ob koreninah že kdaj zdravili. Potrebno bi bilo, da bi se takšni zobje od časa do časa natančno pregledali. Hauptmann zanikuje krivdo Pravi, da je našel Lindberghove bankovce med svojo 9bleko • • • Newvorške policijske oblasti so te dmi tročile Hauptmanina državi New Jersey, ki bo vodila in zaključila nadaljnjo preiskavo prot njemu. Pni prvem zaslišanju v New Jersevu je Hauptmann izjavil, da je bil na ozemlju te države zadnjič v oktobru 1931. Glede denarja,, bi so ga našli v njegovem stanovanju, je rekel, da je sam opozorii policijskega inšpektorja ki ga je zasliševal, na bankovce, ki jih je hranil do- ma. Na vprašanje, kako j« vendar prišel do denarja iz Lindberghovega odkuipninsfkeiga šopa, izjavlja Hauptmann, da je našel tisti zavoj z bankovci med svojo obleko. Odprl ga je zato, ker je bil moker in je bankov- Rešilno zrcalo Na precej dramatičen način so rešiti te dni neko turistko iz navpične stene. Turistka je napravila sama plezalno partijo v Falkensterinsko steno v severnem vogalu Kraljevega jezera na Bavarskem. Tu je zašla v kritičen položaj, tem bolj ker ni mogla v bližajoči se noči in v deževnem vremenu naprej ne nazaj. Vpila je na pomoč. a so jo slišali šele čez nekoliko ur v trdi noči. Da bi splezali reševalen do nje, ni bilo misliti, tema in dež sta j h ovirala, vnhu tega niso mogli niti prav izslediti, kje »e nahaja. Tedaj so imela domisldk, da ba dali steno sistematsko preiskati z žarometom neke ladlje, kri obratuje na Kraljevem jezeru in ki so ga takoj pozvali pod steno. Parnik je to storil, a tudi tako bi težko ugotovili, kje tiiči turistka, da se ni ta •pomnila v trenutku, ko je žarek te reflektorja padel *yanjo, izvleč; svoje zrcalce in ga naperiti proti ladjii. Na ladjii so v resnici opazili njena znamenja in ko so na ta način ugotovili kraj. kjer je bik turistka, •o lahko namravUfl načrt, kalko dospeti do nje in jo reš ti iz nevarnega položaja ce sušil v neloi košari za perilo. Te izjave je dal Hauptmann z mirnim in sigurnim glasom. Ko pa so mu zastavili vprašanje, kje 9i je izposodil lestev, da jc po njii splezal v Lindberghovo vlo v HapevveHu in ukradel otroka, se je obtoženec silno razburil. Začel je vpiti iz vsega grla, da tega ni storil. Otroka ni nitti ugrabil, niti umoriL S tem je bilo prvo zaslišanje končano. Navzlic tem izjavam in kljub prčeva-nju Hauptmannove žene, da je bil njen mož v kritični noči ugrabljen je Lindberghovega sina doma. pa izjavljajo izvedenci za pisarvo, da izvira kompromitujoče iz-siljeva-lno pismo za denar Lndlberghu nedvomno od Hauptenanna. To samo na sebi pa je zadosten povod, da bo državni tožilec v New Jensevu sestavi obtožbo in deroči! Ha/up tsmamva sodišču. Kavarnar iz Melona Jean Marsaudon, ki je ovadil policiji člana teroristične tolpe Malnyja-Kralja. Zarotnik je pil v njegovem lokaln kavo, katero je plačal z 2.50 fr., čeprav stane skodelica samo 70 centimov Tajfun na Filipinih V ponedeljek je vršal nad Filipinskimi otoki strahovit fcajlHm, kii je opustošil mnoge naselbine. V Man li je bilo morje tako razburkano, da so valovi preplavili ulice globoko do osnčja mesta. Več sto hiš je bilo do prvega nadstropja zalitih z vodo. Prebivalstvo se je moralo umakniti v višja nadstropja. Vihar je odtrgal tudi sedem Ia-.d/ij, ki so bile zasidrane v manilstkem pr>-stamšč-j ter jih vrgel na suho. Nekaj naselbin s primitivnimi zgradbami je orkan po-.medel v morje. Število človeških žrtev se še ne da ugotoviti, je pa gotovo veKlko. Najbolj je prizadeto preb vafetovo obmorskih naselbin. Pred stanovanjem zaslužnega državnika Poostreno nadzorstvo v Angliji Marsejski atentat in rezultabegn;ti tud; na An<*l<*3ko je dobil Scot nd Yard stroga navodila, naj ooostri svojo kontrolo nad tujei. V splošnem imajo na An«'ft5kerm v svoio polic'io oo1;c:>«tonti na dan je priflo ▼časi do 100 »klientov«. Samo seznama teh kldentov niso našli nikjer n je mogoče, da ga sploh niso vodili. Lastnika so seveda aretirali. A N E K D 0 TA Umrlega beri nskega založnika Fi6cberja so nekoč vprašali, kako mu uspeva kupčija. »Slabo gre,« je odvrnil, »kdo črta dandanes se knjige? Založništvo gre rakovo pot!« Ko so ga nato vprašali če ni dosegla neka knjriga že 40. natisa, pa je postal nejevoljen in odvrnil: »To delo je že davno preko 50. naklade!« VSAK DAN ENA »Ta kapljica je iz 1. 1895.« »Kako je to mogoče? Sa; plava t nji muha!« »Človek res ne bi verjel, da je to tako trdoživa živali« Harceil* Tlnayre« 84 Upornica Roman Neznosna misel — neznosen privid... Src« se ura Je skrčilo v ljubosumju, kakršnega doslej ni poznal. Izpustil je Jozanino roko. Kakor da bi imel pravico, je vprašal; ( ,, >Kako živite? K&i nameravate?...« >Sama sem... Kruh si služim... nekoliko laže kakor prej. .« >Sami? Ali----potem .« Otroka ni marai oueniti... saj je pričakoval drug g t, zakonskega otroka, ki je bil že naprej ponosen nanj. K.ako naj bi pokazal očetovi ljubezen, ki je ni čutil, in kako nai bi po drugi strani molčal o Ciaudeu?... A Jozano je ljubil, ljubil jo je še zdaj, in ta sin je bil vtelešenje časa njune ljubezni, vtelešenje tiste pravice, ki jo mož zmerom ohrani do ženske, če je po njem postala mati _ ali ki se mu vsaj zdi, da jo ohrani. »In Claude?...« je rekel nazadnje... >Torej niste popolnoma pozabili, da je na svetu!« »Že vee čas se moram brzdati, da ne začnem govoriti o njem,« je odvrnil Maurice, ne da bi se zavedel, kako laže. »Najprej sem hotel, da bi mi odpustila žena; morda mi zdaj odpusti tudi mati.c »Claude je ostal še za nekaj mesecev v Chartresu. Ima se dobro.« »Ali ga boste kmalu vzeli k sebi? Kaj ne, da bo zmerom ostal pri vas? ...« »Kaj vam utegne biti do tega?« >Mislim si, da potem, ko bo pri vas, ne boste več tako žalostni ln zapuščeni... O, Jozana, mnogo ljubezni mu boste moraii dajati .. « »Menda me ne uSte, kako na] ljubim svojega lisa...« »Odpustite!« je osramočen poprosil. Na Trgu sloge sta se obrnila in krenila nasaj proti Louvrn. Stemnilo se je popolnoma. Maurice je mislil na to, da je že pozno. Doma ga je pričakovala žena Jozani ni imel ničesar več povedati — nič drugega kakor prošnjo, nespametno, njegovi opreznosti čisto nepodobno prošnjo, ki je Jozana gotovo ne bi hotela poslušati in ki ji ne bi ustregla... Obotavljal se je... Prošnja mu je visela na ustnicah, negotova, boječa, kakor priznanje prepovedane ljubezni... > Jozana,« je zajecljal Maurice, >rad bi...« »Kaj ?« »Zdaj moram iti, Jozana... Strašno je, da greva takole vsak svojo pot... Toliko vam imam povedati!... Ce bi vedeli!... Jozana, dajte mi gotovost, da vas bom še videl... Ne morem verjeti, da se ločiva za zmerom ... »Upam, da mi ne mislite napraviti nastopnega obiska,« je odvrnila Jozana, boreč se s svojo ganjenostjo... »Danes sva drug drugemu vse povedala... In prav nobenega razloga ne vidim, da nadaljujeva ta razgovor ...« »Torej naj bova mrtva drug za drugega?... In nikoli več naj ne vidim ne vas ne Claudea?« »Saj tako ste hoteli'... In tudi, kako?... Cemuf... Ne!... Ne!...« Opazil je, kako ji je glas trepetal, kako ji je roka živčno stiskala temno fcoo ... »Kakšne blaznosti govorim!« je pomislil. Ko se ga je pa Jozana ognifla in je videl, da mu hoče uiti, ko je videl pred seboj njen zbegani obraz, s tistim izrazom, ki ga ima samo obraz ljubeče, z izkušnjavo se boreče ženske, ga je mahoma obšlo veselje do osvajanja ... Ta pogled, ta gib, ta trpeči obraz je imela tisti večer, ko Jo J® spremljal od goepe Craocherjere domov hi J! Je v samotni ulici rekel: »Ljubim te... bodi moja... vsa moja.« Ni ai domišljal, da bi utegnila spet postati njegova ljubica, a vendar ni hotel izgubiti vse svoje moči do nje; hotel jo je vsaj od daleč še držati z vezjo spomina na svojo ljubezen, z otrokom; hotel je ostati v njenem življenju_stati med njo in med drugimi moškimi — ne izvzemši prihodnjega ljubega, ki ga bo kedaj našla ... Ohrabren po zapuščeno«ti kraja, Je stopil bliže k njej: »Jozana!... Ljuba Jozana!« je ponavljal, in njegov glas je bil žalosten, nežen in nujen. Jozana je poznala ta glas, ki je zbujal tudi odmer vsega njenega hrepenenja in se ji zalaskaval v dušo, v najgloblje globine njenih čutov ... Upirala se mu je in odvračala glavo, da ne bi videla ljubljenih črt... da ne bi videla Mauricevih sinjih oči... »Zaklinjam vas... Pustite me... Idite!« »Jozana!« »Ne!« »Jozana, na najino ljubezen... Časih sva bila vendarle srečna, Jozana!... Spomni se!.. Obljubi mi, da smem videti Claudea... Na Claudea mislim... Čuj! Ničesar takega te ne prosim, da mi ne bi mogla dovoliti... Daj mi, da vidim Claudea ... ne pri tebi... kje drugje... »Ne!... Ne!...« »Tega mi ne moreš odbiti!... Odpustila si mi... Vzlic tvoji bolečini, vzlic moji krivdi spadava drug k drugemu, držim te za roko... o, vidim tvoje udržane solze... Jozana... ti, ki si bila moja... ne moreš me pregnati iz svojega življenja, ne moreš me pregnati iz 6ebe, in nikoli me ne boš pozabila, kakor jaz tebe nikoli ne bom ...« & oltarni preff Novi prevodi Otona Župančiča V >Jub#lejnem zborniku za petdeeeletni-•o Otona Zupančiča« ee Je Anton Debeljak prvi obširneje pomudil pri celotnem prevajalskem delu našega največjega sodobnega pesnika Otona Zupančiča. Nemara bi bil ir. Debehjak po svo jem obsežnem * jezikovnem ■Eanju, združenem s temeljitim in tankočutnim poznanjem slovenščine, — vrlina, ki le redkokdaj odlikuje naše poliglote, — najbolj poklican, da epiše sistematično in podrobno studijo o Otonu Župančiču kot prevajalca. Župančičevi prevodi eo tako pomemben prispevek k naši literarni kulturii da bi bili vredni skrbnega proučevanja. ea>i trna vsak njesov prevod, kakor je pred leti dobro zapisal neki kritik, vredno** samo-atoinih ustvaritev. Od l 1928., ko }e izšel Jubilejni zbornik, pa do dane^ pe število Zupančičevih prevodov nenavadno naraslo. Izšli eo novi prevodi Shakespearea, med njimi »Hamlet«; s prevodom Voltai-rejevega »Kandidat nam je pokazal slog francoskega klasicizma, s tremi knjigami »Sage o Forsvtih« ee je odhč-no razživil v epski širini GaleWorthyjevesa realističnega sloga; prevel je. Hamsunove »Potepjhe«, postavil vzor esejističnega sloga in jezika v Dubamelovih »Prizorih iz bodočega življenja« in nas še prej. v »Sodniku Zalamejiskem« prenesel na vroča tla Calderonove Španije, pozneje pa z G' Fla-heriovo >No6io pred izdajo« na Lusko. Navajam samo nekatere prevode, ker ne pi-Seru bibliografije. Preseneča že število, vna-nji obseg Zupančičevega prevajalskega dela; kolika vrednost je šele v literarnih odlikah njegovih prevodov! Oton Zupančič m Vladimir Levstik izpolnjujeta s svojimi prerodi vrzeli ter stilistično - jezikovno ne-dognanost velikega dela naše izvirne proze. Med Zupančičevimi najnovejšima prevodi sta posebno dlva tehtna: Moli&reov »Tartuf-te« im Balzaeov >Oče GorioU. (Oba sta Izšla pri saložbi >Hram<). Prevajalske odlika >Tartufa< smo občudovali že ob uprizoritvi v ljubljanski drami-Sedaj, ko imamo v rokah vprav bibliofil-«ko izdajo celo&naga Zupančičevega prevo- da, uživamo še z večjo slastjo Molierove verze v čisti, bogati in sočni slovenščini. V pesnikovi kongenialni obdelavi prebiramo slovenski prevod s polnim zadovoljstvom kakor Francoz svoj original. Prevajalec je 6lovenil dokaj prosto, to nam pokaže že na prvih straneh primerjava z originalom, a zato njegovega slovenskega Tartuffa nikjer nič ne tišči, noben verz ni po sili zapet, noben bon mat kar takole prenesen v slovenščino. V vsem se kaže prevajalčeva tvorna sila, ki daje tujim verzom kar največ podobnosti izvirniku, a obenem tudi najverjetnejšo obliko našega originala. Zaradi tega je Zupančičev >Tartuffe« tako naš in tako neprisiljen, kakor da ee godi kje v časih Antona Linharta med nami, in vendar je povsod Moličre: njegov karakter, njegove poetske značilnosti, barva njegovega humorja. Sam Tartuffe ie eden izmed neumrjočih likov svetovne literature, podoba strem j na in licemerca, ki se vztrajno pojavlja v družbi in ki po svoje zakrinkan bodi tudi med nami. Zato je komedija starega Molierea v živi slovenski podobi, kakor jo je mogel dati samo moister našega verza, nesporna in trama obogatitev slovenske literarne zakladnice Iz obsežnega Balzaoovega dete Je bfl »Le pčre Goriotc s polno pravico izbran za slovenski prevod, in pod Zupančičevo roko ie ta roman zaživel z vsemi odlikami Balza-oove pripovedne tehnike in sloga ter z vso patino, ki leži na njem. Vedrina in tiha, skorai podtalna otožnost sta v njem, priznavanje življenja in spoznavanje ljudi, bu' mor in veselje, na hipe neekrbna razigranost vzlic uboštvj in tolikim nepriJikam. ki zadenejo dobrega očeta Goriota. »Oče GorioU je korenito pariški roman, toda iz tistega Pariza, ki je danes samim P&rižanom sentimentalna pravljica iz preteklosti: le kdaj pa kda-i ga še zaalede kje na periferiji ali v tihih ulicah. In tisti Balzacovi ljudje! Kje so m kaj so danes? — »Oče Gori ot« }e ena dobrih starih knjig, ki bodo vedno mikale globlje segajoče fitatelje in vztrajno odvračale snobe. —•• 75 letnica Henrija Bergsona. V četrtek, 'dne 18. t m. je največji francoski filozof našega časa Henri Bergson dopolnil 75 let. Ime tega filozofa intuicije, ki je dal evropski miselnosti na začetku 19. stoletja novih izpodbud in obnovil idealistično vero, je dobro znano budi pni nas. Bergson je neposredno aH posredno vplival na literaturo in zaznavamo reflekse njegovega svetovnega nazora celo v slovenski poeziji Med sodobnimi misleci gre Bergsonu eno prvih mast — ne le po izvirnosti in globin: idej, ki jih je razvijal, marveč tudi po obsežnem vplivu, ki ga ima še vedno na sodobno mišljenje. Bergson živi stalno v Parizu. Holandskj glas o Ljubljani. Holandski geograf W. Valk, ki se je lani mudil v Ljibljani in ki je letos prepotoval iužne pokrajine naše domovine, priobču&e v amsterdamskih revijah serije člankov o Jugoslaviji. V krasnem ilustriranem tedniku »Bui-ten« je izšel v zvezkih z dne 22. in 29. septembra prof- Valka članek >BH Slovesi en, Kroaten en Sla^onen*. Tu opisuje tadi »lo-veensehe hoofdstad« Ljubljano. Holandskemu čita tel ju predstavna naše mesto z gradu, čigar zgodovine ee mimogrede dotika in ne pozabi kajpak omeniti tudi največje znamenitosti >wolk?nkrabber«-ja, s čigar ne-botičnegp vrha lahko uživaš na vse strani panoramo Ljubljane in okolice. Holandski potopisec omem>ia tudi druge znamenitosti Ljubljane, označuje naš narodni položaj pred vojno ter karakterizira narodne aoše in ljudske običaje. Članek ilustrira nosne-tek kmetice v narodni noši in pogled na spomenik kralia Petra z Robbovim vodnjakom in 6 stolpi stolnice v ozadjj. V drugi šteivilki se nekoliko mudi še v Ljubljani, poslavljajoč ee od nje s komplimentom >ju-eoslovenfki Salzburg«, nato pa dokaj krajše opisuje Zagreb. Plitvieka jezera in Osijek. Tudi v tem zvezku so nekatere ilustracije, ki kažeio. da našega bolandskega znanca posebno zanima jugoslovenski folklor. Dr Hinko Vinkovid. Hnndert Jahre The-atereebande >n Zairreb Kot ponatis iz »Morgenblatta« je izšla 34 strani obsegajoča brošura, ki prikazuje na osnovi virov historiat zagrebškega gledališkega poslopja, čigar stoletnice se je pred dnevi spominjala vsa jjgoslovanska kulturna javnost. Kdo vč. koliko časa bi Zagreb čakal, da dobi svoi-p gledališko poslopje. Če ne bi ugledni zagrebški meščan Krištof Stan kovič zadel glavnega dobitka neke loterije. Visoki znesek 30.000 dukatov je podjeten mož dobro naložil: dal je zgraditi gledališko poslopje, čigar temelj eo položili 12. avgusta 1833 4. oktobra naslednjega leta ie bila v novem po6lopiu prva gledališka predstava (KSmer-iev »Zriniski«), 7. februarja 1835 ae je ' njem prvič oglasila hrvaška beseda, v juni-fe L 1840 je srbska družina iz Novega Sada igrala Kjkuljevičevega »Jurana in Sofijo«-I>r. Vinkovič prikazuje ves potek borbe za nacionalizacijo gledališča'. L. 1851. je Stan-kovičevo poslopje prešlo v roke narodnjakov in dne 24. novembra 1860 eo nemško predstavo za vedno prekinile demonstracije narodno čuteče mladine. Naslednje leto je 6klenil hrvaški sabor, da naj postane gledališče subvencioniran deželni zavod. Dne 16. junija 1895 6e je zadnjič spustila zavesa v starem gledališču, zakaj že 14. oktobra istega leta .Je bilo otvorjeno novo gledališko poslopje. Staro, danes že stoletno teetenako poslopje so pozneje preuredili v magistrat. Kdo največ čita knjige? Karel čapek je spisal za literarno prilogo »Lidovih Novim« to-le gloeo: Nekoliko založnikov in knjigarnarjev mi je to potrdilo: največji kupci knjig so še vedno učitelji; v tem je najbrž kos častne, budiieljske tradicije starih kan-toriev. Na drugem mestj so doktorji medicine- A daleč za njimi so pravniku — 0 tem pojavu so razglabljali nekateri zdravniki in pravniki, češ, zakaj je tako in eo prišli nekako k temu-le sklepu: Pravniki imajo ves božji dan dovolj opravka e potiskanim in popisanim papirjem, z akti, e priročniki in podobno, zato si zvečer bolj žele govorjenja in družbe. Zdravniki pa imajo ves dan opravit? z živimi ljudmi, zato se naveličajo govorjenja in potrebujejo tišino: po svojem dnevnem, že kar preveč fizičnem stiku z ljudmi si instinktivno žele počitka v bolj imaginarnem svetu Zato so doktorji medicine v večji meri tihi čitatelii, medtem ko so pravniki boli politični in družabni ljudje. — Nekaj je na tem, četudi ne kaže ne teh ne onih general i zirati. Toda če bi bil ta pojav pojasnien kako drugače in bolje, vendar bomo, mislim. vBi priznali, da je očitno živahnejše kulturno zanimanje na strani zdravnikov samo v čast njihovemu stanu in njihovi funkciji. — Tako Karel Capek o čeških razmerah! Kako je pri nae? Ne dvomimo, da ie učitel^tvo vzlic slabim razmeram še vedno zvesto častitljivi kulturni tradiciji, glede zdravnikov pa nam naši založniki in knjigarnarji ne navajajo tako razveseljivih številk kakor pariški. Praivnikov je med knjižnimi konzu-menti še manj nego na Češkem. Ista stanovska psihologija, a drugačne razmere! Pec1je Petroviča igro »2ivi pokojnik« so te dni uprizorili v praškem mestnem gledališču. Louis Barthou kot bibliofiL Francoski zunanj- mimnster Louis Barthou, ki je postal obenem z našim kraljem žrtev marseil-leskega zločina ni bil samo odličen pisatelj. marveč tudi strasten knjngoljub Njegova knjižnica v Parizu sodi med najlepše zasebne knjižnice v Franciji, deželi kjer je število bifoliofilov izredno visoko. Bar- thou jeva zbirka francoskih klasikov v prvo-tiskih ali zelo redkih izdajah je na glasu. Posebno znamenita je zbirika rokopisov raznih pomembn h literarnih del, korespondence in kuroznosti; med njšnni so Volteireje-va p«isrna, odlomka rokopisa Rousseaujeve »Nouvelie Heloise«, akta iz terorističnega razdobja velike revolucije itd. Barthou je bil med vodilnimi proučevatelji Hugoja, ki mu je posvečen poseben in izredno dragocen oddelek njegove knjžnice; zanj je zibiral gradivo več ko trideset let S prefi-njenim okusom, a s plemenito strastjo, či-je slast občutijo samo tisti, bi so sami bi-bliofili je Barthou vse do zadnjega izbiral in kupoval stare m nove knjige za svoio knjižnico. Bil je vzor fanjigoljuba in če pri tem opozorimo še na njegovo obsežno literarno in zlasti še poiitično delo, moramo v rajnem prijatelju našega naroda in somuičeni'icu našega kralja občudovati tudi izredno delavnega človeka. O svoji knjižnici je pokojni Barthou pisal že pred leta Sevmouru de Riccl lci nas z njegovim knjigo! jubstvom podrobneje seznanja v zadnjih »Les Nouvelles Littčraares«: »Ustvaril sem si svojo knjižnico, ne pa knjižnico za druge. Moj okus ni nikdar stremel po tem, da bri vodil modo, vendar pa moda tudi ni nikdar vodila mojega olcusa. Poznam vrzeli v svoji »knjigarni«: niso vse neprostovoljne. Mene je izoblikovala latinska kultura, zato sem tolikanj občutljiv glede stila. Avtorji, ki pišejo slabo, ne prdejo na moje police, pa naj bodo še tako velika po svoji idejah, ali po psihologiji ala pa po svoji domiselnosti Za nje imam prostor kje drugje.« — Kaj bo z Barthoujevo dragoceno knjižnico sedaj po nenadni smrti m znano, »On liqiiide lea H&bebonrg«. Pod tem naslovom polemizira Raymond Warnier v praski >L' Burope centrale« % dne 6. t. m. z graškim slavistom prof. dr. Josefom Mat-lom, ki je objavil v neki pariški reviji članek z naslovom »La m'ssion eivilisatrice de 1'Aatriche«. V tem članku prof. Mati začu-do žaluje za Habsburžani in jim pripisuje velike zasluge u civilizacijo slovanskega ■juga. Pirof. Warnier je v svojem članku odločno in inteligentno zavrnil nazore praškega slavista, in ker dr. Mati prav dobro pozna srbohrvaško literaturo, ma francoski slavist iz Zagreba kaže na pričevanjih sodobnih hrvaških leposlovcer (Krleža, Feld-man, Stevan Kotroman), kakšna je bila civilizacija, ki so jo Habsburžani širili na slovanskem jugu. »Krleževe satire, komaj pretirana karikatura Feldmana, pa tiste krute in ietinite freske Kotromana izrekajo pravdorek osvobojenega naroda in dokončno zakljuijjeio proces teh vladarjev, ki eo stoletja držali svoje cesaretvo e krvjo dobrih in lojalnih podložnikov- Ljudstvo jih je »likvidiralo, pravda je končana,« — pravi prof. Warnier. Beethovnov ciklus Češke filharmonije. Češka filharmonija v Pragi je napovedala za letošnjo sezono sedem Beethovnovih koncertov, ki jdh nameravajo dirigirati Te-lich, A. Zemlmsky, N. Malko, F. Wein-gartner, Bruno Walter in drugi znameniti dirigenti Reprezentativna razstava bolgarskih umetn kov v Pragu Te dni je bila v Pragi otvorjena razstava bolgarskih likovnih umetnikov. Prireja jo Žveza bolgarsk h slikarjev in kiparjev. 2e dolgo »e pri nas naglasa potreba reprezentativne razstave jugoslovenskih likovnih umetnikov v Pragi. Doslej so vsi načrti splavali po vod.. Bolgari so vzide temu. da se umetnost tudi pri njih bori z izredno neugodnima razmerami našli dovolj sredstev in organizacijskega poguma za prired tev svoje reprezentativne razstave v Pragi! Sacha Guitry, sloveč- francoski igralec in režiser, je pravkar izdal pri Plonu knjigi »Le Theatre« m »Souvenirs« (Spomini), ki 9ta -zšli hkrati in predstavljata pomenljivo izipoved »teaterskega človeka«. Imenovanje novih učiteljic Beograd, 18. oktobra. y. Minister prosvete je postavil za učitelj:ce naslednje ab-solventinje učiteljišča: Akički Ljudmila v Hinjah (srez Novo mesto) Auernik Leonida v Mirni (Novo mesto), Garbovšek Ivanka v Podpeci (Prevalje). Kos Ana v Sodražici (Kočevje), Koman Marija v Ko-stanjevic (Krško) Zabavnik Emilija v Sv Marku (Ptuj). Kladnik Evgenija v Zavrču (Ptuj). Sušteršič Josipina v Crmošnjicah (Novo lesto). Culk Leopoldina v Sladki gori (Šmarje pri Jelšah). Hameršak Pavla v Solčavi (Gornji grad) Ferjan Danica v Črni (Prevalje), Tič Matilda v St Vidu nad Valdekom (Slovenjgradec). Ribarč Leopoldina v Zibiki (Smarie pri Jelšah) Kočnik Angela v Smartnem v Rožni delim 'Celje). Ploj Magdalena v Kostanjevici (Kr-Sko) Obleščak Zora v Smartnem ob Dreti (Gornji grad). Nest Ljudmila v Sv Jakobu (Maribor levi breg) Marijon Sikst v Domašnjevch (Murska Sobota) Levstik Ljudmila v Turjah (Laško) Košir Franja v Sv Lenartu (Laško). Malahovski Hilda v Robu (Kočevje). Kozina Zlata v Stopercah (Šmarje pri Jelšah). Jernejec Marija v Dob- Hubertus- iz čisto volnenega cibelin-lodna, zelo lepo izdelan v dvovrstni fazoni, s pasom, trikratnimi rameni, ki zavarujejo tndi v najhujšem dežju, v barvah: temnosi-vi, zeleni, svetlosivi, drap in modri Din 3 Stranke Izven Zagreba naj naroče ta zelo praktični plašč po svojih osebnih merah. Jamčimo za kakovost. Ako plašč ne odgovarja, vnemo takoj denar. 'cumert Zogceb. Največja trgovska In odpreema hiša ▼ JugoslavijL ju (Šmarje pri Jelšah), lic Marija v Sodražici (Kočevje). Zornada Romana v Beli cerkvi (Novo mesto), Erker Gabrijela v Ajdovcu (Novo mesto). Dolinšek Marija v Šmarju pri Jelšah (Šmarje) Golež Jadviga v Smartnem ob Paki (Gornji grad), Bajec Ivanka r Dolenji Nemški vasi (Novo mesto). Beljan Marija v Kupšincih (Murska Sobota). Valentan Magdalena v Sv. Duhu (Logatec). Gradnik Marija v St Jerneju (Konjice). Vodušek Mateja v Sv Križu pri Ljutomeru (Ljutomer). Skerbinc Franja v Trnju (Dolnja Lendava). Ciček-Poljanec Olga v Kapeli (Ljutomer), Cedilnik Marija v Čemšen ku (Kamnik). Šport Glavna skupščina LPP Upravni odbor Ljubljanskega plavalnega podsaveza sklicuje za nedeljo 38. t m. svoj redni občni zbor, ki »e vrši ob 9.30 dopoldne v posebni sobi restavracije Emone z naslednjim dnevnim redom: Volitev dveh zapisnikarjev m dveh overovateljev zapisnika občnega zbora, poroč;ki: tajnika, blagajnika in nadzornega odbora ter podelitev absohitorija upravnemu in nadzornemu odboru, volitev novega upravnega odbora, volitev novega nadzornega odbora, predlogi upravnega odbora m rednih članov LPP, določitev mesta, dneva in programa prvenstva LPP za leo 1935, slučajnosti. V smislu pravil imajo na občnem zboru glasovalno pravico vsi redn člani JPS področja LPP. ki so napram zadnjemu zadostili vse predpisane obveze. Vsak klub lahko pošlje na skupščino dva delegata, od katerih ima eden glasovalno pravico. Klub mora izdati delegatu od predsednika m tajnika kluba podpisano pooblastilo, kjer mora biti označeno, kateri od delegatov ima glasovalno pravico. Pooblastilo mora nositi tudi klubov žig. Po § 13 pravil podsavezov JPS izgubi klub. ki ni priredil v teku zadnjih dveh let nobene prireditve ati ni sodeloval v istem času ne na prvenstvu LPP in ne na prvenstvu JPS pravico glasovanja. V slučaju, da je števlo prisotnih članov premajhno, se vrši skupščina eno uro kasneje v istem lokalu ne glede na število prisotnih. Predlogi s strani kkibov morajo biti dostavljeni upravnemu odboru LPP najkasneje do 25. t m. SK IHrifa. Nogometna sekcija opozarja I. in I B moštvo na današnji poziv v članski knjigi v »Evrop;«. TSK Slovan. Dame* ob 20. v gost lni pri Krušiču članski sestanek, strogo obvezen za vse člane' Službeno iz LNP. Popravlja se sJužbe-na objava z dne 36. »cptemfcoa, b ee pr»- 5 S K U B A N Y-JEV MATE ČAJ nram ter Krepča Živce tn f mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca ta ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavoj;h po Din 15.—, ah pri zastopstvu: Lekarna Mr. MillvoJ Leustek, LJubljana, Resi jeva cesta L, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 vilno glasi: Kaznuje se po § 19. k. p., ID. odst v zvezi § 13. k p. igr. Repovž Franc (Reka) z 8 mesečno zabrano igranj«. Tajnik Ul Komisarijat JS2S. Pričetek podsa-veznega hazenskega prvenstvo se preloži do nadaljnje objave. , Ra Sobota, 20. oktobra. LJUBLJANA 12 — 13.40: Prenos iz Pariza: pogrebne svečanosti za predsednikom Poincarejem. — 20: Gollerjeiv Re9uiem (gg. Rus in Gostič). — 20.35: Haydn: »Sedem besedi« (radio - kvartet). — 21: Oktet »Ljubljanskega zrona« poie žalne pesmi. — 21.30: Saint Saens: Koncert za orgle in orkester (plošče). — 22: Čas. poročila. Nedelja. 21. oktobra. LJUBLJANA 9: Versko predavanje. — 9.15: Prenos iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Predavanje o pokojnem kralju Aleksandru (dr. Tavzes). — 10.15: Radio - orkester. — 11: Prenos žalobne simfonične prireditve iz zagrebškega gledališča. — 12: Poročila. _ 20: Pevsko društvo Tabor poje Slovensko mašo. — 20.40: elo šolo (g. Le-skovic) resna glasba — 21.20: Cajkovske-ga Šesta simfonija na ploščah. — 22: Cas. BEOGRAD in ZAGREB: Program po napovedi. — PRAGA 19.20: Ciiraški kvartet — 20: Koncert Češke filharmonije. — 22.30: Prenos iz Brna. — BRNO 19-35: Plenos iz Prage. — 22 30: Lahka glasba. — VARŠAVA 20: Koncert na čelo. — 22.15: Orkester. — DUNAJ 11-25: Orkester. — 12.30: Straues-MilJocker - Supp6. — 16.80: Vojaška ff0dba. — 18.10: Komorni koncert- _ 1920: Senate. — 20 10: Operetni reče r — 0.20: Plošče. - BERLIN 20: Orkestralen koncert — 21.30: Prenoe » Kcnigsberga. — KONIGS-BERG 20.10: Mešan program. _ 21.30: Klavirski koncert - STUTTGART 20-10: Orkestralen in pevski koncert iz Monakovega- — 21.30: Prenos Iz Konigeberga — BUDIMPEŠTA 15 50: Zborovski koncert. -18.35: Ciganska kapela. — 20: Pester program. — 21-20: Godba na pihala. — 2250: Salonski kvintet. CENE MALIM OGLASOM P« 60 par za besedo, Uln 2.— davna za vsalt oglas in enaratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Ifičejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—s Dopisi in Zenitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din (L— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din ft.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. w J /r? U M fj Vse pristojbine n male oglase le plačati pri predaji naročila, oziroma fih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih Ponudbam na šifre ne prflaeatte znamk! Le. Ce zantevate oa Oglasneea oddelka »Jutra« n;„ « odeovor oniožite LPIII 1« v znamkaft. oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Lfublfana. •a Samo ilustrirana slovenska revija žfvffeme in svet" Hnnm vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki Uprava: LJubljana Knafljeva ul. T J utre«. 2111/78-1 £Scxh :QB X t>ara aaves b Lin za iuro »n da Jac.ie aasiova 3 Din Naj omnjK ia Din Kuharica JisEe rot»Lo v gostita« eii ree&arv-iacijd, fvot. tu-dn pou«g kuharja. Gre tudi iz-v-en Ljubljane. — Po- mni-de d* og.ocvui oddolei *JnW,ra« pc*l »Dciovne«. 3ill.44-2 Gospodinja l T«61e z Deredbo honorarja poelaii na »glasni ©ddele& »Jutra« pod šitro Lecoos de [ransais et d' allemand doo«e p-o-ftasecur (den») dip!omi6e. Lectawe, gpram-maire, ©cmverčGt.iiCn etc. Eorire f«ue »Le^one« »grl. odd. »Jutra.«. 31/107-4 Peseda I Din daveg 2 Dta Ea Sllrc ali dajanje na 6lo*78 5 Din. Najman.is znesek Vi Dta. Novu kuču u Zagrebu 5 modernih giau-cva, n-e-daleko Urice proda jem ze 870.000 Din. — »Argue«, Zagreb. Bošbovičera d. 31053-00 Kuču na Maksimir-skoj cesti podetmu za eveki poeao, vieokoprmeminic«., nova, fo dY->riš!eTn i koiivim nlaiofln — m-oie »e nado-graditi još jeda.n kat — proda jem za cca 320.000 Din. »Argius«, Zagreb. Boškovide^a u'. 6 31055-20 Kuču u Zagrebu cerata-r. nore tro&atinica h dvorištu, epreda etaire jed-nokat.nica sa goftioncm prodajem za 1.400.000 Din »Anffue«. Bo^kovideva 6. 3". 054-29 Za 220.000 Din ao>v* kota ee l>o&id«m, noe.-; god. 43.000 Dim — p podaj e radii od leska iz ZagTeba »Angro«, Bohoričeva 6. 81056-20 Sam« ▼ letih, t re6 koncesijami io poetstvom — vsled tega preobložen * delom, prode prav dobro vp^jam-o in a k. t i t no pletilnico z 13 g!« m lini .ia 9 poovoi-ni.mi »troja, na edetktričro ali Todmi pogon, z dos eg-tjivčim letnim prometom noid 2,000.000 Dia. Podjetje 'ahko oetan« na mesta, proti ma.l eck'0etni najemnimi, eJi pa ee obrat prestavi z malimi etr-oški. kanw>r kupec že-li. Kupon mi potreba strok ovinega cnenia. Cena 150.000 Din t gotovini t/A i vfo&oo kmdna prilike«. Slil 40-20 Prodam rieaeda I Dta davek 3 Dta za Slfro tU dajanje na slova 9 Dta. Najmanii) znesek I? Dta Vabimo Vas k nek tipu v nejovnejft ob taftlme* A. Preeker. Sv. Petra eeete 14. 138 Od 500 Din naprej dobite modeme globoke otroške vozičke edino t totemi otročkih vo«:6koT Kncler & Co. Celovca c. 28, poleg pivovarne »čmoii«. 31"180-6 Sobe išče Besede Mi para davek v Din za Slfro ali da lanje naslova 3 Dta Naj man 1S1 Kneaek 19 Dta Prazno sobo e er«nporeibo kopaloic«, t centru mestu ali bližini i66e«tt. Ponudbe na og-as. oddelek »Jatre« pod žifpo »SepariiraiDO«. 91lli2f>-2S/a Sobo oiprtmJjeoo ali pa preraie i^6ean. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra^ ped šifro »Sama«. 311149-23/1 5 tanovanje U Varaždten ea po^tio*iot>, BoAko-TiideT« 6. Stl052-30 Parcela 7W m1 velike- eolnSna — Kodeitj^vo, Ti^odmo neipro-daj. Potnehrvo 10.000 Dan srot!e tevr Sujesno Bajveetnejie. Po-elovni ta vod d. 4., Zagreb, Praška al. 6.U- te-efoo imter. 38-38. £36-1« Lokali v^eeeda 1 Dta davek 3 Dta ;a Slfro ali dajanje na , v L nadstropja pa 200 m«, z dvigalom, oddeimo v nojem. Naslon v vseh poelovei!n.iceh Jntra Sl'168-19 G.. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta 106 Ušk! je dejal gugalnik ln zletel prav tako daleč naprej, kakor pravkar nazaj. Zaradi tega fizikalnega pojava, ki gospa nicljevka ni rašunala z njim, je padet ge-6pod škrnicelj 3 svojim dolgim nosom na ravnost v prelepo torto ki je bila 8 tem seveda Pokvarjena. Obenem se je začulo s poti neznansko prestrašeno vpitje. -seseda 1 Dta. davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na lova S Dta. Najmanjši znesek 17 Dta. Dvosob. stanovanje sotafoo, parfcetira.no, v I. nadstropju oddam ne Rimski cesti 23. Istotam tudi enosoboo. 31160-31 Sobo odda eseda 1 Dta davek 2 Dta srn »uro al) dajanje na «lova 6 Dta. NajmanjSJ Enesek 17 Dta Mesečno sobo lepo, • seperiraoim vbodom, poteg opor« oddam • 1. novembrom 1« »tajnemu gospoda. Enafljeve »lica 13/IL Sli! 31-23 Opremljeno sobroo s posetmim vhodom ki eo-uporaibo kopalnice oddam • 1. novembrom v lepi viii Wiiu g a vitega kolodvora. Naslov v vseh po-slovalaiceih »JutTa«. 31/173-33 Dijaka kot eoetanovelca * vso oskrbo eprojmem v lepo sobo bliz.i univerze. Naslov pove oglasni odide!ck »Jirtra«. 31.1T1-23 Izgubljeno s-Jneeda i D'.n i Din za Slfro ali dajHnje oa slova S Dta Naimanjft znr« podplat Vrata: 3322-03 Vrsta. MI7-51 Vrsta: 4825-85 |Starejte dame nosijo rade lakastf' polčevlje Vrata i 2645-14, Eleganten, moden in poceni^ u telečjega boksa Vrtu: 2945-11 Za itrapac močen tro-»er-čevelj tx boksa v( rjavi, ali črni bervi^ Vrste i 1837-21 Lekastl nizki čevlji dnilbe im »Im ^leganfifl (n dobri nizki čevlji is črnega ali riavega bolua Vrsta: 7217-20 V teb si otpočijete noge tVprfm I« poeea! «amo Din 7% .Vrste* 1933 22 Visoki čevlji za itrapac starejiim gospodom Kdor nosi galot« Bafa. m boji M det)« ne Mate Vrsta j 3162-00 ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih poSiljk, in to hitro, skrbno ln po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59 Vilharjeva C. 53. (nasproti nove carinarnice) prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega oiaga oodisi Kuriva, strojev selitve itd. v Ljubljani in izven LJubljane z vozovi na Konjsko vprego kakor tudi t tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57 M asa ry kova e. 8 (nasproti tovornega kolodvora) I VATO i v tablah ln za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce tn cenik.1 ARBEITER Maribor 29 Mag. St. 47.510/34. 8755 Razpis. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za napravo kanala v Gosposki ulici. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do 25. oktobra 1934. do 11. ure dopoldne. Ponudbe je treba vložiti pod običajnimi pogoji in jih kolkovati po tar. post. 25. taksnega zakona Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu. MESTNO POGLAVARSTVO LJUBLJANA dne 19. oktobra 1934. Predsednik mestne občine: Dr. Dinko Puc 1. r. PRI HRIP1, INFLUENC1, PREHLADI1 priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra Pri hri- pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku Drsa. hrbet. roke. noge. vrat in čelo. Masaža z »Algro« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika Po masaži pride mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva v lekarnah, drogerf-jah ln špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—. Reg. S. br. 18117-32 RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka. priporočamo »Energin« za 1ače-nje krvi. živcev in teka Odraslim 3 likerske čašice na dan. Ded 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. & br. 4787-32 OGLAS V JE SREDSTVO HJ POMAGA V VSEB POSLOVNIH TEZA V Ail Naznanjamo tužno vest, da }e dne 18. oktobra 1934 po kratki in težki bolezni preminul naš višji uradnik, gospod ZAHVALA. | Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ld so nam v času težke bolezni in smrti našega preljubega brata, svaka in strica, gospoda Antona Lenassija trgovca in posestnika stali ob strani, nam lajšali bol ter izrazili sožalje. Zlasti se zahvaljujemo predsedniku občine g. Josipu Blažonu in vsem, ki so sočustvovali z rajnkim in ga obdarovali s cvetjem, ki ga je tako ljubiL Hvala vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku. Planina pri Rakeku, dne 19. oktobra 1934. Žalujoče rodbine: LENASSI, KARIS in KALISTER 8746 Pogreb blagopokojnega bo dne 20. oktobra ob pol 4. popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k sv. Križu. Zaslužnega uradnika ohranimo v trajnem najlepšem spominu. Trbovlje, 19. oktobra 1934. Trboveljska premogokopna družba Cementarna Trbovlje. •:>- • - -,• ■ v v . «' . •' '. v •-'--k 'i ,*- • • ' ; , Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jereršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.