PoMiaan ttcrfl-k» t Din. mesečno, C• m (prejema list V trpriH, naročnina 4 Din, na dom in po poitl dostavljaš list 5 Din. . Celoletna naročnina j« SO Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Dir. Cen« in««-vatojB po dogovor«
POJV£D££JSK/
Uredništvo: Kopitarjeva uL St. 6/111. Telefon št. 4t>01, 40-02, 40-03, 40-04 in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek
Kardinal Verdier kliče
Francoze k edinosti
Po sv. maši za mir na Montmartru o mira in poslanstvu Francije
V petek je hila v cerkvi Presv. Srca Jezusovega na Montmartru v Parizu slovesna sv. maša, združena z molitvami za mir. Službe božje se je udeležila velika množica pariških vernikov vseh slojev in poklicev, da je bila veličastna bazilika nabito polna. Sv. mašo je daroval pariški nadškof, primas Francije kardinal Verdier. Naslednji dan pa je dnevnik >I,a Croixr (Križ) objavil naslednjo poslanico, ki jo je kardinal Verdier naslovil na francosko vernike:
Se prosijo pariškega nadškofa, da bi spregovoril kako besedo o miru. Rad jo spregovori Dnevi stiske, ki jih preživljamo, so nam postali dnevi odkritij. Francoski narod je znova pokazal, kaj je. Ob vsaki, dnevni ali nočni uri, so bili naši častniki, naši vojaki, naši rezervisti klicani, da brez obotavljanja zavzamejo svoja mesta v borbi ali obrambi. Pa so enostavno pustili svoje delo. domača ognjišča — brez hrupa, brez očitkov, brez nevolje. Njihovo duševno stanje je izraženo z dvema besedama: Dolžnost. Francija! Občutil sem ti dve veliki besedi na ustnicah mladega rezervista, edinra, ki jc zapustil svojo skoraj umirajočo mater.
V Parizu, na deželi, na meji — šc včeraj sem bil temu priča blizu Mctza v naši dragi Loreni — je veličastna, dostojanstvena tišina. Preprosto, molče se pripravljajo izpraznitve naselij in organizacija obrambe. Veličastni prizori. Da, francoski uarod je velik narod, vreden ugleda in zaupanja vsega sveta.
Toda kaj ho jutri? Bo, kar bomo napravili. Velika vprašanja, ki so na dnevnem redu, niso še rešena. Moremo celo trditi, da ho v sodobnih okoliščinah proučevanje teli vprašanj izzvalo še druga in da bo doba, v katero gremo, ena izmed največjih v zgodovini. I rancija, brez katere sc nič dokončnega ne zgodi, mora bolj kot kdaj koli biti na višini svojega poslanstva. Zalo pa še enkrat: Edinost, edinost!
Sile narodov, naj bodo (varne ali moralne, sn neizmerne. Ncedine so skoraj prazne; združene pa in oživljene po krščanskem in francoskem idealu, postavljene v službo plemenitosti in pravice, so zmožne vseli čudežev. Edinost je torej velika dolžnost naše ure. Kadar jc očetova hiša v nevar nosti, otroci vsi pozabijo na medsebojne prepirčke ali različne načrte in imajo vsi en sam klic: Pomagajte, pomagajte!
Jutri bodo prišle nad nas nove naloge, V luči dogodkov, pred grožnjami, ki se vrtinčijo pred nami. bomo še bolje mogli izmeriti naše slabosti. Toda sedaj ni čas, da bi jih naštevali. Sedaj je čas, da Franciji, svetu, Bogu, ki ljubi Francoze, obljubimo, da bomo vsi. roko v roki. združili vse naše sile, da bo naša domovina še bolj pravična, šc bolj močna, šc boli krščanska, zares vredna svojega večnega poslanstva!
To je beseda, ki vam jo govorim, ko odhajam z Monlmartrn. kjer je nn tisoče in tisoče vernikov v edinstveni slovesnosti prosilo Boga za mir... I)a bi ga nam Bog naklonil!
i	t Janez kardinal Verdier, pariški nadškof.
Mussolini govorit v Trstu
da je za Srednjo Evropo edina rešitev: plebiscit Za primer spopada je stališče Italije že določeno
Trst, 18. sept. KTS. Danes dopoldne ob 10.25 je Mussolini na kontratorpedovki najnovejšega modela »Camica Nera«, ki sta jo spremljali dve eskadrilji ladij istega tipa, prispel v Trst. Takoj po prihodu v Trst je odšel na trg Edinosti, kjer je imel pred nad 200.000 jioslušalcl toliko pričakovani govor.
V	začetku svojega govora je naglasil, da je bil prvič v Trstu leta 1010, še pred vojno. Drugič se je mudil v leni mestu lota 1921, »v času, ko so nas mučila številna vprašanja, kako ohraniti mir. Zatem jc Mussolini dejal, da ne prihaja v Trst, da bi dvignil moralo tržaškega prebivalstva, ker da lo ni potrebno, ampak pa prihaja zato, di se osebno prepriča, kaj je bilo dozdaj v tem mestu storjenega in da pokaže, kako bi bilo mogoče v najkrajšem času doseči končni cilj. Razložil je dalje, kaj je bilo v teku 20 let storjenega za povzdigo tržaškega pristanišča ter za gospodarski napredek njegovega zaledja. Ob tej priliki je Mussolini poudaril, da je Trst po vsej svoji duši italijanski.
V	nadaljneni delu svojega govora sc je bavil s češkoslovaškim vprašanjem. Dejal je. da je to vprašanje možno rešiti samo s plebiscitom. Ta odstavek se glasi:
Tržačani! V življenju narodov so trenutki, ko se ljudje, ki tem narodom stoje na čelu, ne smejo izogibati odgovornosti. To, kar vam bom povedal, ni diktirano edino po politiki osi Rim—Berlin, ampak ima tudi svoje zgodovinsko opravičilo tudi
je izdal poslanico
š k e m j c nesprejemljiv, ker bi povzročil nova vprašanja, čisto podobna tem, ki jih imamo sedaj. Češkoslovaška želi v sedanji napetosti delati za mir.
Če bi sc sporazumevali z Nemci in bi pri lem izgubili iz vidika vprašanje notranje politike, ki je na dnevnem redu, bi storili napako. Našo državo hočejo od|iraviti. Žide v njej sejati zmedo med narodnostnimi elementi. Zato se je začela vlada posvetovati s predsednikom republike, ki zahteva učinkovito rešitev. Slovaška stranka sc je oddalji-
glcdc čustev, ki nas vežejo z Madžari, Poljaki in drugimi narodnostmi. To, kar vam bom povedal, preveva duh vesti, ki jo ne morem imenovati samo italijansko vest ampak evropsko. Za vprašanje, ki razburja Evropo, jc samo ena rešitev, izražena z eno besedo, namreč PLEBISCIT z a vse narode, ki so bili prisiljeni priti v meje češkoslovaške države, ki je danes pokazala, da organsko nc obstoji. Trčita pa jc povedati še nekaj: V dobi, ko se vse dela z vratolomno brzino plazov, je treba delati HITRO, če sc hočemo izogniti neredom in šc večjim zaplctljajcm. Tega se mora zavedati tudi angleški ministrski predsednik ki je kot »leteči glasnik miru« pohitel iz Londona v Miinchcn, ker nove Icžnvc nc bodo olajšale rešitve, ampak izzvale usodepolni spopad. Upajmo, da bo v tem poslednjem času prišlo do mirne rešitve. Moramo ludi želeti, dn za primer, če takšne rešitve ne ho mogoče doseči, morebitni spopad ostane krajevno omejen. Ce. pa sc to nc ho zgodilo, morejo nastati splošne svetovne fronte za ali proti Pragi in je treba tudi vedeti, da jc Italija za ta primer ž c določila svoje stališče.«
Dotaknil so je ludi judovskega vprašanja. Dejal je, da bodo na lem polju jx>rlvzcti |x>lrebni ukrepi. Posebno je poudaril, da se motijo vsi tisti, ki trdijo, da Italija v tem oziru dela pod vplivom inozemstva, kajti treba je vedeti, da so bili Judje celili 16 lel strastni nasprotniki Italijanov.
Predsednik češkoslovaške vlade
Dr. Hodža zavrača plebiscit
in napoveduje avtonomijo Slovaški ter
Podkarpatski Rusiji
Praga, 18. sept, KTS: Ministrski predsednik Hodža je naslovi! danes po radiu apel na češkoslovaško javnost. Prebivalstvo jc pozval, naj se zadrži mirno in naj spoštuje red. Med drugim je dejal:
»Kljub temu, da je Henlein zavrnil po,gajanja za sporazum s češkoslovaško vlado in kljub poskusu vstaje stoji češkoslovaška vlada odločno na braniku popolne nedotakljivosti države, in ne odstopa od politike, katero je vodila tudi do pogajanj z zastopniki manjšin, posebno s predstavniki sudetskih Nemcev. Za dosego sporazuma vladi zdaj niso potrebni niti Henlein niti ostali sudetsko-nemški veljaki, ki so na begu, kajti dogodki, ki so se dogajali pri nas, in posebno šc neuspeli poskus vstaje, predstavljajo najboljši do,kaz, da ima vlada tesne zveze s su-detsko-nemškim ljudstvom, katerega večina želi sporazum in pomirjenje med narodnostmi,
»Vedite, da preživljamo najdramaličnejše trenutke v naši zgodovini. Naši državi ponovno preti največja nevarnost. Storimo vse, da rešimo mir. Nikdar nam nista bila bolj potrebna pogum in duhovna mo,č, kakor zdaj. Beseda o ohranitvi miru velja za druge države. Za našo državo pomeni to vprašanje zagotovitve dostojne bodočnosti naše dc.movinc. Naša zgodovina predstavita celo vrsto naporov za dosego sporazuma med Čehi in Nemci, Naša naloga jc, da storimo v.se, kar
je mogoče, da 6c la spe,razum uresniči. Vsej Evropi je znan potek naših razgovorov z Nemci. Ves svet ve, da smo po zelo težkih pogajanjih našli podlago,, sprejemljivo za obe strani. Vlado so obtoževali, da je postopala odločno. Zavračam le obtožbe. Storili smo le svojo dolžnost. Dali srna, dokaza o svoji dobri volji, ki gre skoraj do tega, da sc o.drečemo samemu sebi. Zadušili smo vstajo in to brc z. preganjanja. S pomočjo posebnega obsednega stanja smo odstranili najhujše. Izjemni ukrepi, ki jih jc vlada podvzcla, bodo ostali v veljavi vse d o.t 1 c j, dokler bo to potrebno. Vlada sc zaveda tc svoje odgovornosti, namreč, da je treba na eni strani ohraniti avtoriteto države, na drugi strani pa sc zavedati vseh posledic, ki bi mogle izhajati iz dejstva, da jc sudetsko-nemško vprašanje še vedno nerešeno. Zaradi lega s e hočemo pogajati. Dejstvo, da svet ceni našo pomirljivost in v gotovih stvareh tudi našo odločno,st, daje čvrsto podlago v notranji in zunanji politiki.
Češkoslovaška je izpolnila svojo nalogo. Tudi oslule državo morajo to uvideti. Ni treba, da bi od ilošaji med Čehoslovaki in Nemci izzvali nove nemire. Pjcliiscit hi n c prinesel rešitve. Mi vsi smo o lem prepričani. Tam, kjer je plebiscit mogel prinesti kaj dobrega, je bil že izveden. Če bi bi! na Češkoslovaškem plebiscit potreben, bi se zanj odločila že mirovna konferenca. Toda plcbiscit na Ceškoslova-
Nj, Vel. kralj spet v Belgradu
Belgrad, 18. septembra. AA. Danes oh devetih dopoldne se je pripeljal v Belgrad Nj. Vel. kralj Peter II. Na železniški postaji v Topčideru je kra Ija sprejel in pozdravil maršal dvora Colak- Vntič. dalje prvi adjutant Nj. Vel. kralja Hristič, poveljnik mesta Stankovič iu člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
I a ter zahtevala od p u r I a m e n t a isto, kakor druge n a r n d n o s t i. Toda more se reči, da je uresničenje avto n o m i j e ii a Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji n a dobri poti in da je treba storiti samo š» en korak, da bo zajamčena zvestoba teli dveh narodnosti v češkoslovaški republiki. To bo zelo pomemben rezultat sedanje krize.«
Predsednik vlade dr. Hodžn je nato apeliral na vse državljane, da ohranijo mir in red ter vo Ijo, da branijo sebe in državo. Tisti, ki je kriv, da se je zdaj treba toliko borili- — je dejal dr. Hodža — Mnora računali tudi nn mir. Mi hočemo mir in svobodo. Zdaj je treba močnega duha in srca, to pa mi imamo.
Daladier in Bonnet v Londonu
na pomembnih posnetih s Chamberlainom in Hatilaxom
Pariš, 18. septembra. KTS Ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet sta danes zjutraj ob 8.05 z letališča Le Bourgct odpotovala v London.
Na letališču so sc zbrale ob tej priliki mnogoštevilne ugledne osebnosti. Med drugimi jc bil tam polkovnik de Tiren, glavni ravnatelj družbe za letalski premet »Air France« Tik pred odhodom ministrov so prispeli na letališče tudi ministra Champinchi, Charpcntier, angleški poslanik v Parizu in upravnik pariške policije Langeron. Ko sla Daladier in Bonnet prispela na letališče, sta obšla častno četo ter se nato nekaj časa razgovarjala z navzočnimi visokimi osebnostmi, nakar sta sc vsedla v letalo, ter se ob 8.35 odpeljala proti Londonu.
Ob 9.26 sta prispela na letališče v Croydon. Sprejeli so ju in pozdravili angleški ministrski predsednik Ncville Chamberlain, zunanji minister lord llalifax in francoski veleposlanik Cor-bja DalaJisr je ob lej priliki naglasil, da Chamber-lainov sklep, da ponovno odide v Nemčijo na sestanek s Hitlerjem, zasluži vse spoštovanje. Po nekaj minutah sta se Daladier in Bonnet odpeljala na francosko veleposlaništvo, Chamberlain in lord Halifax pa v Dovvningstrcet.
Po starem običaju bosta Daladier in Bonnet gosla na kosilu pri Chambcrlainu. Po kosilu se bodo takoj začela posvetovanja in sc bosta francoska državnika verjetno že zvečer vrnila v Pariz. Seja angleške vlade bo najbrž v ponedeljek zjutraj. Na njej hodo poročali o razgovorih s francoskimi državniki, poleg tega pa
hodo sprejeti tudi sklepi, ki se nanašajo na Chainbcr-l.e.nov obisk pri Hitlerju.
Fraaciia pristane na pfeb!scif če pristane ludi Praga
London, 18. sept. b. Angleško-Irancoska konferenca sc je začela danes ob 11 v Dovvning Street u, Francoskim ministrom jc bil predložen načrt, ki ga jc včeraj izdelala angleška vlada na seji, ki jc trajala pel ur. Ta načrt jc bil predložen danes dopoldne tudi nemški vladi. Kakšen je ta angleški načrt, je ic na dalje skrivnost. Znano je samo, da predvideva plcbiscit v sudetskih nemških krajih v češkoslovaški, po drobnosti pa niso znane. Francoski ministri so prišli v London s sledečimi rezervami: Francija pristaja na načrt o plebiscitu, toda samo v enem primeru, ako na to pristane tudi Praga. Ni znano, ali sc jc angleškim ministrom posrečilo pregovoriti francoske tovariše od teh rezerv in kako bi sc imel plcbiscit izvesti
manifestacije za ČSR v Londonu
London, 18. sept. h. Na Trafalgar-Squareti je sklicana nocoj javna manifestacija za Češkoslovaško. Med govorniki so lord M a s t o n , predsednik liberalne stranke, Muirs, načelnik liberalne stranke, laburistični poslanec Wilkinson in liberalni poslanec Robert B e v a. Po končanem zborovanju bo ma-nifestacijski obhod pred poslopje češkoslovaškega poslaništva.
Novi izredni ukrepi
Praga, 18. sepl. AA. (ČTK) Na včerajšnji seji vlade jc bilo sklenjeno, da se uvedejo izredni ukrepi, ki bodo veljali 3 mesece v vsej Češkoslovaški. Med temi ukrepi sc navaja omejitev gotovih državljanskih pravic ali njihov popoln preklic. Tičejo se osebne svobode, poštne tajnosti, pravice zborovanj in posrc-tov ler morebiti (udi omejitve s v n l> o d c tiska. Pokrajinski šefi morejo pndvzeli tudi druge ukrepe po čl. II zakona o izrednih ukrepih. Ta sklep je stopil v veljavo 17. t. m.
Včeraj jc hila razjiuščena k a r p a t s k n -nemška stranka, ki jc bila nekak del nemške sudelske stranke.
Na pristojnem mestu potrjujejo vest, da je vsem moškim, češkoslovaškim državljanom, prepovedano zapuščati češkoslovaško ozemlje, (ilede prehoda meje med Poljsko in Češkoslovaško so sc oblasti omejile le na (o, da sn poostrile nadzorstvo.
Napad pobeglih sudetskih Nemcev
Praga, 18. septemhra. b. V jutranjih urah je vdrla oborožena skupina sudetskih Nemcev, ki so zadnje dni pobegnili v Nemčijo, pri Ilcbu na češkoslovaška tla in napadla stražnico Nove Domi. Vrgla je na njo dve ročni granati in streljala s strojno puško. Stražniki so na napad odgovorili in po enournem streljanju pognali napadalcc nazaj na nemška tla. Po dosedanjih poročilih sta bila dva stražnika ranjena,
V ostalih delili sudetskonemškega področja danes do 6 zvečer ni prišlo do nobenih drugih spopadov.
Promet na Labi ustavljen
Hamburg, 18. sepl. AA. (Havas) Poveljstvo nemškega rečnega pristanišča na Labi je ustavilo jiromet z, ladjami po Labi v smeri proti Češkoslovaški in lo zaradi sedanjih dogodkov na Češkoslovaškem.
Usoda beguncev
Praga, 18. sepl. AA. (ČTK) Kakor poročajo, se je zdaj vrnilo veliko število beguncev v su-detsko-nemške kraje, ki so pred nekaj dnevi pobegnili v Nemčijo. Javili so se oblastem ter tam med drugim izjavili, dn so begunci v Nemčiji organizirani v gotove skupine, ki opravljajo poljska dela ter grade utrdbe, delajo pa samo za hrano. Begunci iz. Češkoslovaške, ki niso boleli delali pod temi pogoji, so bili poslani v koncentracijska taborišča.
Praga v dneh zn narodno obrambo
zbrala 6 m:l3'onov č. kron
Praga. 18. sejil. AA. (ČTK) Snoči je govoril po radiu praški žii|iiin Peter Zenkl. Med drugim je povedal, da jo bilo iia jinliiido praške občine v (reli dneh v Pragi zbranih za narodno obrambo 6 milijonov kron. To vsoto jc vplačalo 50,0011 ljudi.
Vedno odločnejše zahteve Poljakov
Varšava. 18. septembra. AA. (Havas) Uradna »Gazela Poiskat |>iše: »Nemogoče je s silo držati posamezne narodnosti v mejah češkoslovaške države. Organ poljskih vojaških krogov »Polskn Zbrojnn poudarja, da za komjiromisc ni več časa Poljska manjšina na Češkoslovaškem zahteva svo je pravice.
Oba lista poudarjata, da je zdaj napočil tre nutek, ko morajo tudi Poljnki na Češkoslovaškem zahtevati svoje pravice. »Dobri Vjokor« se bavi posebno z. vprašanjem poljske manjšine v šleskem Tješinu. List poudarja, da na Češkoslovuškem sa mo v tjcšiuski pokrajini živi 200.000 Poljakov. To ljudstvo prebiva v teh krajih kompaktno nase Ijeno kot celota. Mirovna pogodba je nnredila Poljakom veliko krivico. Zdaj je treba slnre krivice, ki so sc zgodile Poljakom, popravili.
Madžarska spremenita svoje stališče do CSR
Budimpešta, 18. sept. AA. Havas: Madžarska vlada je spremenila svoje dosedanje stališče do Češkoslovaške. Madžarski uradni krogi izjavljajo, da jih je k temu prisililo postopanje češkoslovaških oblasti proti Mad žarom na Češkoslovaškem Madžarska vlada jc Češkoslovaški zaradi vojaških ukrepov na madžarski meji poslala protest. Madžarski časopisi, ki so očividno pod vplivom vlade v Budimpešti, pišejo čedalje bolj ostro o Češkoslovaški ter se vedno huje pritožujejo nad preganjanjem Madžarov onstran meje. Prav tako je značilno, da je cenzura dovolila objavo pro glasa revizionistične lige, ki je pisan v zelo napadalnem duhu.
V Romuniji bodo v vojni tudi žen she pod orožjem
Bukarešta, 18. sept. AA. (Rador) Kralj Karel je podpisal ukaz, po katerem bodo morale rn mlinsko ženske opravljati obvezno službo v pri meni vojne. Po tem ukazu hodo romunske ženske smele bili vpoklicane pod orožje ali posamič ali v skupinah in bodo določene za službo, ki lin od gnviirjalu njihovim sposobnostim.
Hofandsha kraljica prejela jugoslovansko odlikovanje
London. 18. sept. Včeraj popoldne je bil v slovesno avdienco pri h o I a n d s k i kraljici V i 1 h e m in i v Haagu sprejet o|>olnomočeni poslanik Jugoslavije v Veliki itrilaniji in llolandiji Dragomir Knsidolac, ki je kraljici Vilhemini izročil lento Karagjorgjevo zvezde, s katero je kraljico ob 40 letnici njenega vladanja odlikovnl jugoslovanski k n e z. u n m c s t n i k P a v 1 e Kraljica Viihcmina je bila zelo ganjena nad to visoko pozornostjo ler se jc za visoko odlikovanje nujtoplcjc zahvalila. |
Senator dr. Fran Kulovec ^ o slovenstvu in samoupravi
Ljudski tabor na Vinjem vrhu pri Novem mestu
Novo mesto, 18. sept.
Danes dopoldne je bil na Vinjem vrhu pri Novem mestu velik ljudski tabor JRZ, katerega se je udeležilo nad 2000 ljudi iz občin Šmarjeta, Bela cerkev, Št. Peter, Škocijan, Št. Jernej in drugih.
Tabor se je začel ob 9 na Vinjem vrhu s sveto mašo, katero je daroval kanonik g. Franc K e k iz Novega mesta. Nato se je začelo zborovanje, katero je vodil predsednik krajevne organizacije JRZ v Šmarjeti g. Novak Alojzij. Predlagal je udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, notranjemu ministru g. dr. Korošcu in banu g. dr. Natlačenu. Pozdravil je navzoče župane iz sosednjih občin, župnika in duh. svetnika Perkota iz Šmarjete, župnika Rebola iz Bele cerkve in druge odličnike.
Kot prvi je nato govoril g. minister v p, in senator dr. Franc Kulovec, ki je izvajal:
Govor senatorja dr. Kulovca
Letošnje poletje je bilo v Sloveniji zelo razgibano. Tabor se je vršil za taborom, kjer so se zbirale silne množice ljudstva. Notranje življenje slovenskega naroda kipi in si išče izraza v silnih občestvenih skupnostih, da si na ta način pribori veljavo svojemu hotenju in svojim nazorom. Ti tabori resda po veliki večini niso bili političnega značaja. Po tem značaju taborov pa nc smemo sklepati, da ne bi mogli razbrati tudi političnih idej, ki so zbirale le silne množice in katerim idejam so te množice dajale na svojih zborovanjih nedvoumen poudarek. Te misli, ki so zbirale ljudstvo, ki so ga usposabljale za silne osebne in za gmotne žrtve, so danes jasno vidne na vse strani. Vsemu svetu so množicc pokazale, da jc vsak poedi-nec, ki je sestavljal udeležbo in manifestacijske pohode ljudstva, ud slovenskega naroda. S ponosom so se vsi priznali za Slovence in za ude slovenskega naroda. Slovenska narodna zavest sc jc na teh taborih silno dvignila. Bodoči zgodovinar našega političnega gibanja bo moral postali ob letošnjem poletju in s ponosom zapisati, da je slovensko ljudstvo in slovenska miselnost v bujnem razvoju navzgor. Nič manj niso množice slovenskega ljudstva izražale na teh zborovanjih svojo ljubezen do vsem skupne države Jugoslavije. Slepec bi bil, kdor nc bi videl državotvorne moči, ki je v tem ljudstvu. Vsi so se zavedali, da so nosilci državne misli, ker so Slovenci. Vsi so neštetokrat povedali, da so tukaj doma, da hočejo tukaj na tem domu gospodariti in ta dom tudi braniti. Menim, da teh misli ne bi bilo treba niti z besedami izražati in jih svetu oznanjati. Vse delo, mišljenje, zadržanje in delavnost naših ljudi ves čas, kar so v tej državi, bi moralo biti zadosten dokaz za državotvornost in za državljansko privrženost našega ljudstva. Dejanja povedo več, kakor vsaka beseda in vsak govor. (Burno pritrjevanje.)
Nekaterim pa besed, ki so dostikrat izraz hlapčevstva in nedržavotvornosti, ni nikoli dovolj. Kako so prejšnji režimi prav od nas zahtevali, da bi se dan na dan hodili klanjat in kleče oznanjevat, češ, da smo Jugoslovani in pristaši jugoslovanske državne misli. Taka miselnost žali vsakega ponosnega človeka. Zato f-cm leta 1932 ministrskemu predsedniku Živkoviču v obraz povedal sledeče: »Mi Slovenci, kar nas je pristašev SLS, smo brezpogojni pristaši države.« Povedal sem tudi, zakaj. Nato sem mu pa rekel: »Vi in Vaši podrepniki iz Slovenije nočete verjeti, če se samo enkrat to pove. Na vsako dcnunciacijo želite in hočete, da bi sc opravičevali, pojasnjevali in nato iznova zatrjevali Ja-. in mnogi naši tega ne bomo delali, ker jc to poniževalno in hlapčevsko. Čc hočete verjeti, je prav, če nočete, pa tudi prav, mi ostanemo, kar smo: zvesti pristaši države. Na denunciacijc, ki so mnogim tako ljube in nekaterim edino politično orožje, se mi ne bomo opravičevali. Prišel bo čas, ko bomo morali mi zopet reševali, kar so drugi porušili.« Tako sem 1-ekcl leta 1932. — Vidite, la čas jc tukaj, traja žc tri leta in naše ljudstvo sc jc v tej dobi pokazalo kol eminentno državotvoren element. (Viharno odobravanje.)
Evropa razburkana — Jugoslavija mirna
Mi danes zborujemo na političnem taboru. Zborujemo v času, ko jc vsa Evropa v silni napetosti. Milijoni ljudi so pod orožjem. Milijoni družin ne vedo, ali bodo mogle drugi dan še mirno obdelovati svoja polja in opravljati svoja dela. Milijoni gledajo s strahom v bodočnost, ker vidijo pred seboj v prividih vsa razdejanja, ki jih ustvarja vojska, Mi pa tukaj zborujemo lepo v miru. Pri nas je vse mirno. Ni nobenega razburjenja. Pri nas ni nobene negotovosti, ne tukaj v Sloveniji in ne po vsej državi. Vsak more nemoteno opravljati svoja dnevna opravila, vsak more mirno živeti, ne da bi sc bal, kaj mu prinese drugi dan To je uspeh zunanje politike sedanjega režima.
Kako pa je bilo pred tremi leti z našo državo? Gorje nam, če bi ostalo zunanjepolitično stanje takšno, kakršno je bilo pred dobrimi tremi leti! Od vseh strani so nas obkroževali sovražniki. Država ni imela svoje lastne zunanje politike, marveč je bila povezana na druge. Danes živimo z vsemi sosednimi državami v prijateljskih odnosih, z nekaterimi celo v zelo prisrčnih prijateljskih odnosih. To jc poroštvo za naše mirno življenje in za mirno gospodarsko ustvarjanje. Če sedanji režim ne bi bil ustvaril ničesar drugega kakor to, da je državljanom dal lo varnost, bi že njegova zasluga bila tako velika, da bi morali biti zaradi tega vsi državljani hvaležni. Vsi pa moramo želeti, kolikor pač od nas zavisi, in pomagati, da se ti silni spori, ki pretresajo Evropo, rešijo mirno, brez prelivanja krvi. Upamo, da bo uvidevnost zmagala in da bo krščanska zavest, ki vendarle živi še v milijonih src vsaj podzavestno, ustvarila predpogoje za mirno reševanje teh spornih vprašanj.
En nauk pa moramo le posneti iz tega nemira, v katerega jc zašla Evropa: države so močne in varne lc, če imajo zadovoljne državljane. Države morajo torej biti tudi notranje-politično urejene v taki obliki, da vsi državljani čutijo blagodejen vpliv enakopravnosti in pravičnosti, ki mora biti vrhovno vodilo vsemu notranjemu življenju v državi. Ali se spomnite, kako je bilo v naši državi pred prihodom sedanjega režima? Vse je bilo nezadovoljno, vse se je čutilo vezano, zapostavljeno, oropano svojih pravic. Kaj bi bilo iz države, če bi bilo to stanje trajalo še dalje? Nov režim je prinesel za vse silno veliko olajšanje, začetek nove dobe, ko je mogel vsak državljan zopet uživati blagodejno svobodo. Svobode si pa ne smemo misliti v tem, da je svoboda razbrzdanost. Svoboda pomeni red in podrejenje svojih zahtev skupnosti in splošnemu blagru.
i za svoj končni cilj nalogo, da ustvari tako sporazumno ' preureditev države, da bodo v njej vsi zadovoljni in se šteli enakopravne in enakovredne. Stranka hoče zato , ustvariti tako stanje, da bodo v državi zadovoljni vsi, j tudi Slovenci in Hrvati poleg Srbov. Ustvariti hoče tako notranjo preureditev, ki bo povsem pravična in bodo vsi državljani enakopravni. To ni morda samo vodilno geslo, marveč resna volja stranke, katere bistveni del smo mi, ki smo kot bivša SLS napravili z drugimi politično skupnost, ki se imenuje Jugoslovanska radikalna zajednica.
severno Irsko. Ali ste slišali, kakšno vsebino ima angleška beseda, ki stoji v pravilih stranke? Ali niso to velike pravice, ki so pragmatično zabeležene v pravilih stranke? Kdo more dokazati, da se je stranka tej programatični točki kedaj odrekla? Mi vzdržujemo v celoti to svojo glavno zahtevo.
Zakaj se pa ne izvede, boste rekli, vse to, kar je po programu naša zahteva? Tukaj so velike zapreke, ki jih je treba polagoma odpravljati in ni najmanjša zapreka hrvatsko vprašanje. Veliki grehi se v političnem življenju dostikrat ne popravijo hitro. Takšen velik greh je bila vidovdanska ustava, ki še sedaj meče sence po vsej državi. Pot dela nam je nakazana, po tej poti moramo hoditi in vse skale, ki so na poti, s skupnimi močmi odstraniti, da se približamo onemu, kar hočemo in v čemer vidimo svoj končni cilj. Oni pa, ki žive samo od hujskarij, pa naj vedo po tem, kaj so samouprave v angleškem smislu, kaj hočemo in kaj služi blaginji države. (Tako je!)
Pred volitvami smo!
JRZ za enakopravnost in enahovrednost vseh državljanov
V državi jc nastopilo pomirjenje. Stranka, ki se je osnovala, da podpira in nosi režim, si je nadela
Kaj je s slovenstvom?
Ko to trdim, pa že slišim iz vrst tistih, ki za slovenstvo še niso doprinesli niti za eno paro žrtev, češ, da je slovenstvo ogroženo. Morete že brati v vseh predalih listov, ki so nasprotni režimu: »Kakšna enakopravnost, kakšna pravičnost, ko vlada strog centralizem?! Vi ste zatajili avtonomijo ali samoupravo, kakor hočete!«
Kaj je torej s slovenstvom? Ali je res ogroženo? Kaj je s samoupravo in avtonomijo? Ali smo jo res zatajili?
Če se potapljaš, nc boš lovil zakladov, ki jih nosiš s seboj. Rešil boš svoj največji zaklad, ki ga imaš, to je življenje. Če si v gospodarskih težavah, seveda nc moreš molče mimo tega, vendar se moraš vprašati, kaj je več vredno: Ali pogubiti samega sebe in življenje, ali pa trpeti? Narod je več kot pa vse neprilike, vse težave, vse bogastvo. Če v narodu ni te zavesti, ni vreden, da živi. Prepričan sem pa, da so v najskriv-nejših globinah narodovega življenja moči, ki ga vržejo na pravo pot, če jo zgreši. Torej, ali je narodovo življenje, ali je obstoj slovenskega naroda ogrožen? Če je, kdo ga ogroža? Katere sile? Kdo torej: Vlada? Režim? Ali je to ogrožanje narodovega življenja, če jc režim dal slovenskemu narodu najvišjo kulturno institucijo, slovensko Akademijo znanosti in umetnosti? Ali je morda to ogrožanje narodovega življenja, da sc slovensko vseučilišče v Ljubljani izpopolnjuje in organizira? Ali lo, da jc vedno več meščanskih in srednjih šol? Ali ogroža slovenstvo morda narodno edinstvo? Če kje kak zakotni pisar v Nikšiču ali Djevdjcliji za. piše o lem kakSno nespametno besedo, servira ljubljansko glasilo slovenskih libcralccv za naše napol-izobražence in še bolj liberalne žandarje to kol opozorilo s pristavkoin: »Kaj pravi no to ljubljanska JRZ? Ali ste videU? Taki so klerikalci! Oni so za narodno edinstvo, morali pa bi biti Slovcnci! «
Da, Slovenci smol (Navdušeno odobravanje,|Ali jc to kaj napačnega, protidržavnega, z obstoječimi zakoni neskladnega? Menim, da nc izdam nobene skrivnosti, če trdim, da smo v tem pogledu v najboljši družbi. Pokojni kralj Aleksander jc rekel: »Le dober Slovenec more biti pravi, dober Jugoslovani« Ali je mar tisti dober Slovenec, ki se sramuje svojega jezika, ga kvari in mrcvari, kakor to delajo mnogi naši tako zvaiii »Jugoslovcnarji«? Aii je dober Slovenec moida tisti, ki je proti Akademiji znanosti in umetnosti, ali listi, ki vse svoje politično delo vidi v denunciranju in v klečeplazenju, ki si nc upa povedati, kaj je prav za prav to, Slovcnec biti? Sicer nas pa ti ljudje dosli ne zajemljejo. Kdo bo o tem sodil in razsojal, kaj pomeni Slovcnec-Jugoslovan? Mislim, da narodi Narod sodi in odloča in narod smo mi! Narod bere zakone svojega življenja in jih presaja v vsakdanje življenje. Smo ponosni, ker smo Slovenci in s tem Jugosloveni in hočemo biti šc bolj! Hočemo ostati v življenjski skupnosti z vsemi brati, ki govore jezik, kakršnega vsaj po naši sodbi nc najdeš na svetu! Z njimi sc hočemo radovati in žalostiti. Nc smemo ostati samo pri tem. Dejansko pomoč moramo nuditi vsem bratom. Mi zahtevamo za svoje brate, kjerkoli so, polno kulturno življenje in polno svobodo. Nismo manj vredni, kakor so Nemci ali Italijani ali Madžari. Želimo, da bi te besede slišali na severu in jugu, zahodu in vzhodu. Mi smo najbolj državotvoren element! Smo pravi Jugoslovani in pravi Slovenci ter dobri državljani. Kar ni v redu, bomo odpravili in izboljšali Kar je dobro, hočemo še poglobiti! (Dolgotrajno navdušeno odobravanje.)
Kaj pa samouprava?
Čc golo življenje naroda ni v nevarnosti, čc se ne potapljamo kot narod, potem mora seveda biti naša skrb, da obdržimo narodno bogastvo, di si pri dobimo novo, da se gospodarsko okrepimo. Naša skrb je v to smer obrnjena..
Pa bo kdo rekel: »Vi ste nam govorili, da jc predpogoj za uspešen naš gospodarski razvoj, da si pri-iiorimo avtonomijo, da si priborimo samoupravo.« Da to je žalostna zgodovina. Vsem je šc v živem spominu in ostalo bo do konca dni. Mi pa ponovno slo vesno izjavljamo, da vidimo v večini primerov izvir napredka in zboljšanje svojega gospodarskega stanja, če bi imeli samoupravo. (Viharno pritrjevanje.)
Kaj je torej z avtonomijo, samoupravo? Zopet so očilki ravno od strani, kjer so glavni krivci, da smo dobili strogi centralizem in da še nimamo samouprave, a sedaj pravijo, češ, JRZ je zatajila zahtevo po samoupravi, po avtonomiji. Mi smo šli, kot rečeno, kot politična skupnost v novo politično skupnost JRZ. Ali smo kaj zatajili? Ali jc kaj zatajila stranka kot taka, ali slovenski del stranke? Odprimo pravila stranke! Na strani 9 beremo sledeče: »Stranka (JRZ) je mišljenja, da jc načelo samouprave v širokem obsegu (seli-gouverncment) najboljši sistem za ureditev državne uprave v smislu ljudskih želja in potreb. Državno upravo in upravljanje države jc treba lako urediti, da se da posameznim krajem možnost, da svoje krajevne potrebe, upravne, gospodarske, iinančne, kulturne in druge sami urejajo.« — Slišali ste tudi besedo »Sclfgouvcrncmcnt«. Ta beseda je prišla na mojo zahtevo v pravila in je vzeta iz angleškega upravnega življenja.
Torej stranka jc sprejela svoj program, da sc. mora država relormirati v smislu samouprav in sicer takih samouprav, ki odgovarjajo angleškim samoupravam. To je lorej načelno stranka sprejela, lo jc njen program in tej svoji programatični točki se stranka tudi ni nikdar odrekla. Stranka hoče potem takem tako ureditev države, ki odgovarja angleškim samoupravam. Ali pa veste, kakšne so angleške samouprave? Na Angleškem sc 7. besedo avtonomija, ali samouprava označujejo one pravice, ki jih imajo deli Velike Britanije proti angleški vladi, ali deli imperija proli im-perijalni oblasli, dalje deli dominijonov nasproti domi-nijalni oblasti. Pri tem se morajo upoštevali posebno deli imperija, kjer so udje raznih narodnosti in ras v eni državi. Gre torej pri vsem tem za avtonomne ali administrativne pravice večjih pokrajin, ki jih imajo nasproti skupni osrednji oblasti. Kulturne, ali samoupravne pravice so tako velike, da imajo poedini deli Velike Britanije celo svoje vlade. Nanašajo sc v po-edinih okrajih te samoupravne pravice na občinske uprave, na šolstvo, na kmetijstvo, na finance, na javna dela in na trgovino. Tako ima glede teh resorov severna Irska popolno avtonomijo. Četudi daje Anglija take samouprave in toliko avtonomnih pravic posameznim delom, vendar ni radi tega Anglija nacionali-letna država, temveč enotna država, ki obsega celo
Živimo v velikih časih. V državi stojimo pred volitvami, ki bodo brez dvoma velikega pomena za ves nadaljnji razvoj v državi Ali se bo slovensko ljudstvo zavedalo svoje velike odgovornosti, ki jo ima nasproti sebi, nasproti državi in nasproti stranki prav v teh volitvah? Naše ljudstvo mora stati v strnjenih vrstah. Ne sme se dati zopet zmotiti in begati, kakor se je dalo leta 1920. Zgodovinske politične napake se ne smejo v našem političnem življenju več ponoviti. Mi moramo pri volitvah priboriti odločilno zmago! Za Dolenjsko se naši skupnosti tudi ni treba bati. Težišče stranke se je — o tem ni nobenega dvoma več — premaknilo proli jugovzhodu Slovenije, na Dolenjsko. Tukaj smo najbolje organizirani! Kje morejo pokazati okraje, kjer so vse občine v naših rokah, kakor ravno mi doli na Dolenjskem? Če je položaj tak, potem pa imamo tudi mi gotove pravice in odgovorni eksekutivni
faktorji gotove dolžnosti Mi danes prijavljamo te pravice in sicer s poudarkom. Ml zahtevamo, da se te naše pravice spoštujejo in upoštevajo v polnem obsegu. Če smo najbolj strnjena vrsta, potem smo ludi najzanesljivejša opora stranke in režima. Če je tako, potem nam ni treba prošenj, ampak hočemo celo pravicol	...	j
Zato bodimo ponosni. Držimo skupaj, m se pripravimo korajžno na boj, ki mora biti za nas v vsakem oziru zmagoslavno boievanl
:-.» v-.; 1 . • . - - ^ r
N , * . v , . - v'- U' ' Ljubljani «
4 * * * - v «*- " 1 t , < j. -U., a s -	eled
govorom g. dr. Kulovca je veliko razburjenje povzročil
medklic, ki ga je napravil neki mladenič s sokolskim znakom, češ, da so prebivalci novomeškega in litijskega okraja najbolj zabiti.
Govor dr. Kulovca so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. Večkrat so govor prekinili z navdušenim odobravanjem.
Nato je govoril član banskega sveta novomeški odvetnik gosp. Veble, ki je obširno razpravljal predvsem o gospodarskem delu vlade v treh letih in o vseh njenih koristnih ukrepih za napredek države na tem polju. Poudaril je še zlasti okolnost, di ravno zadnji dogodki v mednarodnem svetu dokazujejo, da je naš obstoj in napredek zasiguran le v lastnem delu, ne pa v zanašanju na pomoč drugih.
Dalje je govoril še župan Brulc Franc iz Hru-šice, ki je poudarjal pred vsem zasluge novoustanovljene kmetijske zbornice in njene načrte, ki si jih je stavila in jih hoče izvesti.
Na taboru je sodelovala ludi godba iz Bele cerkve in odlični moški in mešani pevski zbor iz Bele cerkve.
Ljudstvo je bilo zelo navdušeno in se je z velikim veseljem vračalo opoldne na svoje domove. Bilo je to zborovanje, katero bo ostalo tamkajšnjemu ljudstvu še dolgo v najlepšem spominu.
Blagoslovitev Delav. doma v Celju
Celje, 18. septembra. V celjski kroniki bo z velikimi črkami zapisan 18. september, ko ie bil v prisotnosti g. bana dr. Natlačena in drugih odličnikov odprt in blagoslovljen nov Delavski dom v Celju, da bi služil svojemu velikemu namenu.
Oh 9 dopoldne se je zbralo pred lepo okrašenim Delavskim domom veliko ljudstva, ki je pozdravljalo bana dr. Natlačena, ko se jc pripeljal v Celje, da osebno odpre novi dom. Celjski župan g. Alojzij Mi-helčič je v lepem govoru podal vso zgedovino gradbe Delavskega doma, ki je veljal 2,800.000 din. V svojem govoru je posebno poudarjal, da so bila vsa dela razpisana in da so v prvi vrsti upoštevali domače celjske obrtnike, ki 60 zaposlili samo celjsko delavstvo, lako da se je znalno zmanjšala brezposelnost.
Za županom je spregovoril g. ban dr. Natlačen, ki je izrazil željo, da bi bil ta delavski dom res zatočišče tistim, ki bodo iskali v pomanjkanju in sliski strehe, da bi bil ta dom zatočišče tistim, med katerimi vlada pravo razumevanje in ljubezen, da se bodo vsi tisti, ki pridejo v ta dom, spominjali, da je država pripravljena za delavstvo vse žrtvovali, da pa zahteva tudi, da delavstvo ne ruši in uničuje tega,
kar ona gradi. V lem domu naj bi sc vzgajalo in krepilo delavstvo v državni misli in v ljubezni do države.
Vodilelj slovenskega naroda dr. Korošec je poslal k blagoslovitvi tole brzojavko: »Proslave otvoritve Delavskega doma se žal ne morera udeležiti, želim pa, da bi zgradba vedno služila koristim slovenskega delavstva.«
Slični brzojavki sla poslala tudi ljubljanski župan dr. Adlešič in Marko Kranjc.
Nato je spregovoril za zastopnika osrednje uprave jugoslovanskih Borz dela v Belgradu g. Krampotiča g. dr. Karlin iz Ljubljane. V svojem govoru je poudarjal polno priznanje celjski mestni občini, zlasti pa je izrekel priznanje županu g. Mihelčiču, ki je pokazal veliko razumevanje in pravi smisel za krajevne potrebe.
Nato je blagoslovi! Delavski dom celjski opat g. J u r a k. V lepem nagovoru je prosil Boga, da bi v domu vladala božji mir in prava krščanska ljubezen.
G. ban si je nalo z odličniki ogledal Delavski dom. Dolgo se je zadržal v modernem kopališču, ogledal pa si jc ludi uradne prostore Borze dela, delavska prenočišča in pralnico. Želja vsega celjskega prebivalstva pa je, da bi v tem domu potrebno delavstvo res našlo svoj dom in toplo zavetje.
Zagonetno de an-e v ptujskem vlaku
Iz vagona so ga vrgli, pa
ga je drugi vlak povozil
Maribor, 18. septembra.
Ka kralko smo v današnjem Slovencu javili, da je povozil včeraj popoldne ljubljanski vlak, ki prihaja v Maribor ob 18, med postojania Prager-sko in Race neznanega moškega do smrti. Potniki, ki so sc peljali z omenjenim vlakom, so bili prepričani, da je nesrečnež izvršil samomor. Preiskava, ki so jo izvršili snoči orožniki v Racali, in pa izpovedbo potnikov, ki so se peljali s ptujskim vlakom, so pa osvetlile dogodek v vse drugačni luči.
Včeraj popoldne so je peljalo iz Maribora v Ptuj z vlakom veliko ljudi. Med njimi je prišlo v onem izmed vagonov do projiira, ki ga jo izzval nepoznan moški. Bil jo očividno vinjen, pn se je zaganjal v sopotnike, se prepiral z njimi ter grozil, da bo vso pometal iz vlaka. Nekateri moški so se mu postavili po robu. pn jo prišlo nazadnje mod postajama Rače in Pragersko do ruvanja. Trije, štirje možje so se spravili nad nasilneža, prerivali so se sem lor tja prav tik vagonskih vrat, ki so so naenkrat odprla in mož ie omahnil, padel jo z vlaka tor obležal na sosednjem tiru. Vlak je nadaljevat pol naprej, ljudje pa so videli, da moški negibno loži na tračnicah. Na postaji Pragersko so potniki o tem obvestili postajno osebje. Kmalu po prihodu ptujskega vlaka jo zapeljal na pragersko postajo osebni vlak iz Ljubljane. Strojevodjo tega vlaka so na Pragerskem
Dr. Stojadinovič — časlni meščan Kragujevcu
Kragujevae, 18. sept. r. AA. Danes je bil na slovesni seji mestnega sveta mesta Kragujevca izvoljen za častnega meščana dr. Milan Slojadino-vič, predsednik vlade in zunanji minister.
Novi šef generalnega štaba
Za šefa generalnega štaba jo bil imenovan arinijski general Dušan Simonovič, doslej povei jnik letalstva. Za vršilca dolžnosti poveljnika letalstva je imenovan divizijski general M i loj ko Jankovič, pomočnik poveljnika letalstva. Vršilec. dolžnosti poveljnika armije je poslal dosedanji poveljnik orožnišlva general J o v a n Na u m o -vič, prvi pomočnik inšpektorja vojno-tehnične inšpekcije pa konjeniški brigadni general Ivan Jovanovič, doslej pomočnik poveljnika orožnišlva.
Ministra dr. Spaho in Cvetkovič v Sloveniji
Ljubljana, 18. septembra.
Danes sla z belgrajskim brzovlakom ob 10 dopoldne dospela v Ljubljana gg, minister za promet dr. Mehmcd Spaho in minister za socialno politiko ter narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Oficielncga sprejema na ljublianskem kolodvoru ni bilo, pač pa ju jc pozdravil g. pomočnik tukajšnjega železniškega ravnatelja ing. Kavčič, ki se je dalj časa zamudil z obema ministroma v pogovoru. Oba ministra sta ostala v Ljubljani kakšne pol ure, nalo pa slu z avlo,mobilum nadaljevala pot na Gorenjsko.
opozorili, naj pazi in vozi previdno, kor loži nekako na polovici pota proti Racam na tiru najbrž nezavesten človek. Strojevodja je res odpeljal s primerno previdnostjo naprej, kljub temu pa je prepozno zagledal na tiru pred seboj ležečega človeka. Z vso silo jo zavrl, vendar ni mogel vlaka pravočasno ustaviti, pa jo lokomotiva prevozila nesrečneža lor obstala. Sprevodniki so izvlekli moža izpod koles in ker so videli, da je mrtev, so ga položili poleg tira v jarek ter je vlak vožnjo nadaljeval. Mrtveca pa je kmalu nalo našla orož-niška patrulja iz Rač ter je odredila, da so ga prepeljali v mrtvašnico.
V žepu pokojnika so našli davčno knjižico, iz katere je razvidno, da se piše Franc, Hončič, po poklicu je poljedelec ter je doma iz Babincev, občina Križovljan pri Varaždinu. Mrtvec je imel več smrtnih poškodb, ni pa še ugotovljeno, ali ni morda bil zanj že padec z drvečega vagona na tračnice smrtonosen ter ga je polom ljubljanski osebni vlak žo mrtvega prevozil. Državno pravdništvo v Mariboru jo odredilo preiskavo in obdukcijo pokojnikovega trupla, ki se je izvršila danes popoldne v mrtvašnici v Racali.
Obdukcija, ki jo je izvršil sodni zdravnik gosp. dr. Zorjan, je ugotovila, da je imel pokojnik zlomljenih več reber in da je umrl zaradi notranje izkrvavitve. Vzrok smrti .jo padee iz vagona, ki je bil smrtonosen. Pokojnik je bil tedaj, ko ga je povozil ljubljanski osebui vlak, že mrtev.
Borh Kalin razstavlja
Ljubljana, 18. septembra.
Ime »orisa Kalina je v slovenskem umetniškem svetu že precej znano, ker se .je udejstvoval zadnja leta zelo plodovito, vendar pa ni doslej še priredil večje razstave. Razstava, ki jo je danes odprl, pomenja zanj pravo zmagoslavje. Osebni uspeh, kakor ga že dolgo ni doživel kakšen slovenski umetnik, hkrati pa šo več: dokončen obračun z umetniškimi zablodami prejšnjih let, ko smo na razstavah videli dela nezmožnih, ki so se
pridobitne zdav-
pa nam predstavljala kot najmodernejše ve umetnosti. Toga slepila je zdaj konec, naj smo bili naveličani raznih kubizmov, dadaiz-niov, futurizmov, neoimpresionizmov itd., zmagala jo, zdrava umetnost, taka, ki ljubi resnično lepoto, ki pa je začudo bolj sodobna in bolj moderna ko vsa prejšnja skrpucala lažnih umetnikov. Ze. poprej Gorše, še bolj pa danes Kalin, sta pomedla /. lažnivo umetnostjo. Kalin, ki je danes razstavil v Jakopičevem paviljonu, je pokazal, kaj zmore sodoben kipar z umetniško dušo v plastiki lepega ustvarili, pa bodisi v kamnu, marmorju, mavcu, lesu ali v drugem gradivu.
Oh pol 12. dopoldne je razstavo otvoril predsednik Kluba neodvisnih g. prof. Stane Kregar (iz Št. Vida). Pozdravil je odlične zastopnike, tako predsednika Narodne galerije dr. Frana Windi-s c h e r j a , zastopnika mestnega župana dr. M o -lela, predsednika Društva slovenskih likovnih umetnikov g. Vavpotiča, upravnika Narodne galerije g. Z o r m a 11 a ter številno občinstvo, med katerim je bilo mnogo likovnih umetnikov, lepo-slovcev in drugih kulturnih delavcev ter umetnost ljubečih oseb.
Proslave 20 letnice Jugoslavije
Govor ministra dr. M. Kreka na proslavi na Jesenicah
Jesenice, 18. septembra.
Politična organizacija JRZ na Jesenicah jc priredila danes dopoldne shod, ki je bil združen s proslavo 20letnice obstoja Jugoslavije. Zborovanje je imelo tudi narodnoobrambni značaj. Po dolgem času je bila danes velika dvorana Krekovega doma spet napolnjena z našimi somišljeniki delavci, uradniki in obrtniki. Na odru so bile razporejene narodne noše, v ozadju od vrha do tal velika državna zastava in tudi ospredje je bilo po vsej dolžini okrašeno z državnimi zastavicami. Za uvod je zaigrala godbu, nakar je predsednik Ber-toncelj otvoril sliod in dal besedo gosp. ministru dr. M. Kreku, ki jo izvajal naslednje:
Jesnice so zelo važen industrijski kraj, prometno središče in turistično izhodišče. Vendar vse te jastnosti Jesenic v vašem razpoloženju stopijo bolj v ozadje, tako da prevladuje v vaših dnevnih razgovorih, pogovorih in mislih predvsem okol-nost, da so Jesenice obmejna postaja jugoslovanskih železnic v severozapadneni trikotu jugoslovanske meje. Tu meji Jugoslavija na svoja najmogočnejša soseda. Morda se večkrat premalo zavedamo, da smo obmejna pokrajina. Preveč površni smo, da bi v dnevnem zasledovanju svojih interesov in vsakdanjih političnih bojih mislili in dovolj računali s tem, da sta severna in juSna meja razmeroma zelo blizu, da je vsa Slovenija pravzaprav obmejna pokrajina.
Obmejni kraji vsake države imajo svoje posebne dolžnosti, pa tudi posebne časti in odlike. Prebivalstvo obmejnih krajev mora bili posebno državi vdano, za državno skupnost požrtvovalno, na vsako žrtev pripravljeno, ker je ono v miru in vojni predstraža državnih in narodnih interesov na mejah. Po obmejnem prebivalstvu v veliki meri sodi svet celo državno skupnost. Red in stopnja kulture na mejah vzbuja pohvalo ali za-smeh preko meja. Državljanska Irdnost in narodna zavednost ob meji širi ugled in spoštovanje državne moči preko meje, ali pa jo ruši med sosedi.
Slovenci smo se te svoje, v državnem življenju tako izredno važne vloge, vedno zavedali. Nikoli in nikdar nista hili in nista državna in narodna misel med Slovenci v debati.
Nedržavnih. nr jugoslovanskih. nenarodnih gibanj med Slovenci ni. Nasprotno skušamo Slovenci ves čas našega državnega življenja v Jugoslaviji najvzorneje izpolnjevati vse dolžnosti, ki jih imamo napram državni skupnosti v vsakih razmerah. Saj nas v nekaterih drugih krajih države kar zasmehujejo zaradi najvišje davčne morale Sloveniji. Ljudje, ki so bolj »Široki« v razumeli izpolnjevanju zakonov, ne morejo doumeti nast, vestnosti in točnosti pri vseh državnih dajatvah in vseh javnih dolžnostih. Taki ljudje, ki ne razumejo, kaj jo vestnost, ki izvira iz ljubezni do države, ne razumejo našega življenja in smatrajo, da se po Sloveniji cedi med in mleko, ker Slovenci tako točno izpolnjujemo vse obveznosti.
Ta sodba je napačna, naravnost grda. Slovenski človek iz zavesti čiste dolžnosti iu spoštovanja do države in državnega zakona da vse, kar more in več kot more, da izpolni svojo dolžnost v popolnosti in v celem njenem obsegu.
Kolikor od nas življenje zahteva, smo vselej na ves glas izpovedali in dokazali, da smo z vsem srcem in z vsakim dejanjem brezpogojni čuvarji Jugoslavijo. Mislim, da smo Slovenri v minulih 20 letih napram državi kot obmejno prebivalstvo v celoti in popolnoma storili svojo dolžnost ter doprinesli svoj bistveni del k nesporni moči in ugledu, ki ga Jugoslavija danes v meddržavnem življenju uživa.
Letos smo to storili še prav posebej. Ob 20-letnici države smo kol obmejno prebivalstvo smatrali za svojo posebno dolžnost, da na zborih, taborih, mimohodih in manifestacijah z zastavami in slavoloki, cvetlicami in svečanimi oblekami, s klicanjem, petjem, govori in godbo, z veliko državno in narodno manifestacijo sirom cele naše dežele na ves glas poudarimo, da hočemo biti naj-zvestejši državljani Jugoslavije, najvrednejši sinovi njenega kralja in kraljevskega doma ter naj-vzornejši državljani in sodelavci z ostalimi brati Jugoslovani.
Danes za isti namen manifestirajo industrijske delavske Jesenice. Jesenice, ki so letos priredile že celo vrsto najvzglednejših kulturnih prireditev, hočejo v vrsti drugih slovanskih mest ob 20 letnici slavit i liste, ki so ustvarjali Jugoslavi jo in vodili Slovence vanjo. Industrijske Jesenice opozarjajo danes mladi rod, ki ne čuje drugega kot dnevni ropot strojev in težo kladiva, in prelepo domačo govorico v svobodni narodni državi, da pred 20. leti ni bilo tako. Jesenice kažejo na zglede, ki se še. danes odigravajo pred njihovim pragom. Trdo je življenje in človek ni rad zadovoljen z. njim. Ali strahotna je usoda tistih, ki so pozabili na naravno okolnost, da kri ni voda, ali pa so jih razmere prisilile, da jim gospodujejo narodi tuje krvi. Saj Slovenci to na svoji koži čutimo in vsi Jugoslovani z veliko bolestjo spremljamo sinove in hčere našega rodu, ki morajo kdo ve kje zunaj po svetu živeti, se vzdrževati in trpeti, ne da bi njihovi trudi in znoji večali skupno narodno bogastvo in bogatili našo narodno zgodovino. Mi pa smo srečni, da so v Jugoslaviji našli svoj narodni dmn, svojo domačo hišo, svojo ljubljeno domovino in si ne, želimo nič drugega, kakor vnjej ostati za vedno v miru, v svobodi, medsebojni ljubezni in spoštovanju.
G. minister se je nato dotaknil viharnih razmer v Evropi in poudaril, da nas je dalekovidna modrost in srečna roka jugoslovanske zunanje politike pripeljala v srečen položaj, da se vsa ta nevihta odigrava daleč od nas in gre mimo nas tako, da zanjo vemo samo zaradi tega, ker živimo v modernem času časopisja, telefona in radijskih aparatov.
Zsdnji čas sem veliko potoval po najjužnejših krajih naše države, po dolini Vardar ja. po Južni Srbiji, Bosni, Hercegovini, Črnigori in Sandžaku. Najmogočnejši vtis, ki ga človek dobi s teh potovanj širom domovine, je prepričanje: velika je Jugoslavija, silna je njena moč. V neverjetno hitrem tempu se izpopolnjuje in napreduje njeno gospodarstvo in njena kultura. Jugoslovani 1000 kilometrov odtod ljubijo in cenijo Slovence, veliko vedo o nas in nas res radi imajo. Kjer sem hodil, sem nosil pozdrave Slovencev. Našim domačim političnim nasprotnikom povem, da nisem prav nič drugače govoril, kakor govorim doma v Sloveniji. Govoril sem o slovenski ljubezni do vseli Jugoslovanov, o bratstvu, ki nas vse veže, o sorodstvu, ki nam diktira isto usodo. Govoril sem o tem, da Slovenci poznamo in ljubimo srbsko junaško pro-šlost, srbsko borbo za svobodo, silno odpornost srbskega življa v lelih suženjstva slovanstva na Balkanu. Govoril sem jim o Slovencih in njihovem življenju, o naši kulturi in našem narodnostnem boju. Ob takih premišljevanjih smo vsi od severa do juga samo po sebi čutili tisto skupnost in^ sorodnost krvi, ki nas jc v jugoslovansko državo gnala in ki nas v jugoslovanski narodni državi srečne dela.
Kamorkoli sem prišel, povsod »o mc ljudj« spraševali o našem voditelju g. dr. Korošcu, tak« da sedaj res ne vem, kje ga bolj ljubijo iu bolj cenijo. Morali se bomo Slovenci zelo truditi, da nas drugi ne prekose v vdanosti in spoštovanju do njegovih silnih sposobnosti. Povsod smatrajo za veliko srečo, da imamo Slovenri takega voditelja in državnika. Smatrajo to za srečo zu Slovence in za Jugoslavijo. Samo po sebi sc jim zdi. da so morajo Slovenci stoodstotno zgrniti okrog njega in mu slediti kot od Boga danemu voditelju. Povsod sem zatrjeval, da se bomo vsi Slovenci resno trudili, da bo naš uspeh na skupni zmagi predstavljal vse naše moči, ker smo in bomo vselej in ob vsaki priložnosti kot zvesti in disciplinirani vojaki v prvih vrstah boja za zmago programa in načel stranke, v katero smo včlanjeni in ki jo smatramo za najprimenejše organizacijsko sredstvo v naši politiki.
Minila je doba taborov in zunanjih manifestacij. Gremo zopet v notranje delavnice, posvetovalnico, predavalnice, učilnice. Neprestano mora med nami biti živo življenje, ki vabi, topla lil požrtvovalna pridnost, ki ogreva, čista poštenost in zvestoba, ki nam daje lep obraz, in sveti na vse strani. Ko bodo videli tisti, ki zunaj stoje in jim je mraz, da je pri nas toplota, jih bo zamikalo, pa bodo pristopili v našo druščino. In tisti v temni nejasnosti bodo videli našo luč jasnega spoznanja in čistih načel na nas, zvestih strankinih pristaših, pa si bodo zaželeli resnice in družbe nosilcev resnično pravih političnih misli.
Neprestano živahni delavci, vedno goreči apostoli za svojo stvar bomo na vseh straneh pridobivali nove prijatelje, vedno množili naše vrste in bomo v vsakem trenutku pripravljeni za vsak nastop, ki ga bo od nas zahtevalo politično vodstvo. Le tako bomo dobro pripravljeni in vedno pripravljeni, le tako moremo računati na zmage in uspehe.
Jeseničani ste trdega organizacijskega dela in boja vajeni. Od takrat, ko so vas marksistični pro-
letarski tovariši iz tovarne metali, do predzadnjega časa, ko so vas iz političnih razlogov zasledovali in zapirali, pa do zadnjih let, ko ste vodilni v jeseniškem komunalnem in javnem življenju, vse lo je dolga doba zmag in bojev našega jeseniškega ljudstva, ki ima za nasprotnike markistično levico in neki liberalizem, ki spreminja svojo vsebino, kakor mu drugi kapo krojijo, le ta stalna poteza nni vedno ostane, da se v družbi z inozemskim kapitalom neprestano bori proti večini slovenskega ljudstva Tako so Jesenice miniaturna stika političnega življenja med Slovenci sploh. Prepričan sem, da bodo Jesenice tudi slika splošne naše zmage, kakor so to v preteklosti večkrat bile.
Gosp. minister jo bil za svoja izvajanja nagrajen z dolgotrajnim ploskanjem, godba je pa za zaključek slavnostnega programa spet zaigrala. Gosp. minister je nato stopil z odra v dvorano ler odgovarjal na razna vprašanja. Pri teh odgovorih je hil ponovno deležen splošnega odobravanja.
Po vseh lokalih in po cestah na Jesenicah se danes popoldne z. navdušenjem komentira govor in pojasnila g. ministra. Glasno se hvali pametna politika naše vlade in postopanje naših voditeljev.
Proslave 20 letnice Jugoslavije
so bile včeraj še v sledečih krajih: Zg. Tuhinj (govoril g. Strcin Ivan), Šmartno v Tuhinju (Strcin Ivan), Skocjan pri Turjaku (Einc Milan), Turjak (Fine Milan), Šenčur pri Kranju (tajnik Tomazin), Prcdoslje (tainik Tomazin), Na klo IGolob), Duplje (Golob), Smlednik (Krcmžar Franc), Boštanj (dr. Jereb Peter), Šmartno pri Litiji (Puš Ludvik), Javorje pri Litiji (PtiJ Ludvik), Višnja gora (Puš Ludvik), Sostro (Pcrštih Ivo), Dobrova (Miloš Stare), Šmarje (Sv. Križ) (Miloš Stare), Bloke (dr. Kamušič), Cerknica (dr. Kamušič), Zagradec (Pcngal). Žužemberk (Pcngall. šmi-hc| pri Žužemberku (Pcngal), Trebnje IPirih Milko), Rateče-Planica (dr. Smajd), Breznicn Idr. Sinajd), Gcrje (Snoj), Dovje (Snoj), Boh. Bistrica (Pirh Vlado).
V nedtljo 11. t. m. pa so bile take proslave v tehle župnijah:
Črnomelj (dr. Koče), Izloke (Puš), Kolovrat (Puš), Radovljica (Tomazin).
Primorske vesti
Kako so se pripravljali
za Mussolinijev obisk
Trgovski in industrijski sindikat na Reki jc razposlal vabilo 6vojim članom, naj sc v velikem številu udeleže sprejema Mussolinija v Trstu. Za sprejem Mussolinija v Trstu se vrše mrzlične priprave v Trstu, Postojni, Gorici, Volčah pri Tolminu in Kobaridu V Idriji se vrše priprave za sprejem v Gorici, kamor bo.do šli ldrijčani. Sprejema sc bodo udeležili polnoštevilno vsi rudarji in nameščcnci rudnika v uniformah. Dvajset deklet sc uri v posebnih plesih. Večja skupina miličnikov iz Idrije in okolicc je odpotovala v Kobarid, kjer bodo prisostvovali Musolinijcvemu sprejemu. — V Trst jc v zadnjem času prispelo veliko število tujcev, ta je Italijanov iz notranjih pokrajin, bržkone na sprejem Mussolinija, kar je dalo Trstu precej živahnosti. Med drugimi je prispelo tudi okrog tisoč italijanskih žen.
V Trstu vlada za Mussolinijev sprejem veliko zanimanje. Zadnje priprave se vrše z veliko naglico. »Piccolo« o.pisuje v eni zadnjih številk prvi Mussolinijev obisk v Trstu lela 1918. in njegov govor na mestu, kjev so obesili Obcrdanka. Za sedanji obisk bo delalo parado 25.000 članov fašističnih organizacij in 8000 fašistov. Ob tej priliki bodo pričeli z delom za gradnjo oklopnice »Roma« (35 ton), s postavljanjem prve jeklene plošče v ladjedelnici sv. Marka. Poleg tega bodo začeli graditi šc več drugih ladij.
Slaba letina
Na Krasu smo leto.šnje leto doživeli čudne vremenske razmere, ki so skozi vse lelo nagajale našemu kmetu in so večinoma vzrok slabemu letošnjemu pridelku. Ponekod dela ujemo le pšenica, katere so skoraj povsod veliko več pridelali kakor lani. Pa ludi nekatera druga žita sc niso slabo obnesla. Vendar so zadnje vremenske razmere, to jc trajni dež, marsikomu uničile žila, zakaj kmetje so utegnili lc poželi žito, ne pa spraviti, ali vsaj ne suhega. Zato jc nevarno, da bo žilo strohnelo ali pa vzklilo. Krompirja bo letos malo. Spomladi ga je najprej uničil hud mraz, polem ga jc zatrla suša, zadnje čase pa spet dež nagaja. Mairsikjc je opazili poleg posušene in ovcnelc krompirjevke na njivi sveže krompirjevo cveljc. — Prav tako ne bo skorai nič fižola, ki ga je spomladi uničila suša, poleti pa neprestano deževje. — Tudi letina sena |c letos slaba, pridelka pa komaj za polovico od srednje dobre letine. Otava jc siccr lepo obetala, toda poko/siti je ni bilo mogoče, ker ni bilo vremena.	. . .
O kruhu 6c ni toliko govorilo in pisalo niti v svetovni vojni kakor se zadnji čas pri nas. Siccr se je enotna vrsta kruha pa letošnji želvi prccej zboljšala, da ga tisti, ki niso bili nikoli vajeni črnemu kruhu, prav radi jedo. Vendar pa nc glede na to, kaj je dovoljeno in kaj ni, kakšna sme biti moka in kakšen kruh, po kraških vaseh niso letošnje leto poznali ne krušne moke nc kruha. Lanska letina je bila pičla, kar so pridelali doma, so porabili žc čez poletje in v jeseni, tako da za zimo in do nove želve ni ostalo več ničesar. Žito, ki se ga prav za prav za zasebna porabo niti ne more dobiti, in pa moka, sta tako draga, da večina družin že skoraj cclo lelo ni imela kruha.
»
Romanje na Barbano. Iz reške pokrajine je dne 11. septembra odpeljal posebni vlak izredno veliko število romarjev na božjo pot na otok Barbano. Do Trsta so se romarji peljali z vlakom, od tam pa s posebnim parnikom. V ponedeljek so sc romarji vrnili domov.
Knežak je dobil novega župana. Občinska uprava jc znana nc samo po reški dolini, ampak tudi drugod. Številni župani (podeštati), ki so sc vrstili drug za drugim, so ludi odhajali drug za drugim, kneški občini pa so ostajali dolgovi. Nedavno je imenoval reški prefekt za novega župana (podeštata) za občino Knežak, bivšega dolgoletnega tajnika fašistične stranke v Trnovem odnosno v Ilirski Bistrici, učitelja Vigliantija. Viglianti je premeščen istočasno na šalo v Knežak skupno s svojo ženo, ki je prej učileljevala na deški ljudski šoli v Trnovem. Za tajnika fašistične stranke v Trnovem pa je bil imenovan bivši ravnatelj ljudske šole v Trnovem.
Nesreče. V Trstu je podivjana krava hudo ranila v trebuh 53 letno Ivano Skorja. Prepeljali so jo v tržaška bolnišnico. Njeno slanjc jc precej nevarno. — Avtomobil je povozil 64 letno Terezijo Rebec iz Sežane. Zlomila si je nogo v kalenu.
Izprememba krajevnih imen. Trža'ki uradni list »Gaz/elta ufficiale« jc objavil dekret, ki jc datiran z 28. junijem 1938 in ki določa, da se izpremeni krajevno ime Veliki Dol ki 6o ga Italijani doslej imenovali »Dol Grande<, v Vallcgran-dc, Mali Dol >Dol Piccolo« pa v Vallepiccola.
V Trstu so umrli: Ladonič Viktor, star 74 let, Kapelj Alojzija roj. Furlan. stara 13 let, Maroll Franc, 79 let, Smokovič Anion. 62 tel, Ferluga Just, 16 let, Frank Frančiška, 54 let in Gvidon Dugar, 61 let.
Najgloblja jama v Julijski Krajini. Tržaško planinsko društvo ic s sekciio jamarjev preiskalo Bunjško planoto. Tu so našli jamo, ki jc 285 ni globoka. Ta jama jc torej najgloblja v Julijski krajini. Doslej so odkrili v Julijski krajini 3500 jam in so iineli za najgloblja jamo pri Lipici, ki je 200 m globoka.
Iz Koroške
Scmoprodaja za Ljubljano: tt. FRANC GOLOB. LjutUjar.i Samoprodaja ta Maribor: tt. PINVER in tENARD. Maribor
Rojstni dan jugoslovanskega kralja Petra 11.
so proslavili tudi v Celovcu. V kapucinski cerkvi jc bila sv. maša, ki jo jc daroval p. Valerijam Sar-tori. Sv. maše sc jc udeležil jugoslovanski generalni ko.nzul dr. Jovanovič z gospo soprogo, vice-konzul dr. Rankl. osebje konzulata in člani jugoslovanske kolonije. Po maši je bil v prostorih jugoslovanskega konzulata sprejem, ki so sc da udeležili med drugimi deželni glavar Pavvlovvski, italijanski konzul com. Zappi, generalni major v. Nagy in drugi. Zvečer jc generalni konzul s soprogo sprejemal člane cclovškc jugoslovanske kolonije.
Slovenski napisi. Na mnogih gostilnah in ludi nekaterih šolskih poslopjih na slovenskem ozemlju Koroške so bili doslej dvojezični napisi. Zadnji mesec pa jc opažati, da so na delu ljudje, katere slovenski napisi na slovenskem ozemlju bodejo v oči. Prihajajo k hišnim posestnikom in jih bolj ali manj ostro pozivajo, naj odstranijo slovenske besede. S tem mislijo očividno na zunaj zabrisati slovenski značaj naših krajev. »Koroški Slovenec« pripominja k Icj vesli: Dvomimo, da jc s tem izkazana kakršnakoli dobrota«.
Poroke. Pred oltar sta stopila podjeberški mizarski mojster France Kovačič in posestnikova hči Terezija Florjančič iz. Lipe nad Vrbo. V Celovcu pa sc jc poročil Raslo Kanale, nastavljc-nec tvrdkc Zuzzi, z gdč. Poldiko Knapp. Ženin je iz Zilske Bistrice, nevesta pa je Celovčanka. Mladoporočencem naše čestitke!
Slovenska gasilska četa razpuščena. Iz Glo-basnice nam poročajo: Konec avgusta je tukajšnji občinski upravitelj na podlagi odredbe deželnega glavarja, zadevajoče gasilna društva, imenoval krajevnega vodjo narodne socialistične stranke posestnika Franca Rcinvvalda za občinskega gasilnega vodjo združenih gasilskih čet Globasnite-Sleben in Mala vas-Stcben. Slovcruski gasilski četi sta 6i pretežno iz sredstev svojih članov-po-seslnikov v teku let nabavili motorna brizgalno in zgradili gasilska domova v Globasnici in Štebnu.
Obrtni sejem v Celovcu jc prccej dobro uspel. Skupno ga je obiskalo okrog 70.000 oseb. med njimi mnogo Nemcev iz Rajha. Posebno zanimanje je vzbujala kmetijska razstava ter razstava raznih gospodarskih strojev. Veliko povpraševanje je bilo po stanovanjskih opravah in hišnih potrebščinah.
Izsušcvanje. 2c davno jc nekdo sproži! predlog, naj sc izsuši obsežno močvirje na jugu pred celovškimi vrati Predlog je ostal na papiriu do danes, ker je primanjkovalo polrebnili sredstev. Zadnji čas pa sc resno trudijo, da bi iztrgali vodi in blatu okrogla 1100 hektarjev zemlje od Vrb-skega jezera čez Oliče pa do Zrclca. Proračun predvideva nad dva milijona mark stroškov. 321.000 mark bodo nosili interesenti (pocdinci in občine), 85% pa državna blagajna. Z delom bado pričeli 1. oktobra. S tem delom bo pridobljen velik ko« rodovitne zemlje, južno predmestje Celovca se bo bržkone začelo širiti, mesto saino pa bo vsaj delilo rešeno večerne in jutranje megle, s čimer sc bodo njegove zdravstvene razmere znatno zboljšalc.
Nova elektrarna. V Apačah bo država zgradila veliko elektrarno, ki bo dobivala vodno mot v Borovnici, katere strugo bodo nekoliko preložili, v Stečnikovi gmajnici pa bodo napravili večji vodni rezervoar Centrala bo stala pri Kuharju. Apačani in sosedje upajo, da bodo odslej lahko delali in mleli z elektriko, doma pa bodo imeli električno luč. Ljudje se vesele teh del, ker bodo vsaj nekoliko zaslužili.
Požar. V Žilari vasi je zgorel Kuratov skedenj. Zgorela jc tudi vsa krma Pravijo, da jc zažgala skedenj iskra o,d lokomotive, ker jc začelo goreli lakoj po odhodu vlaka. škode jc nad ■10 000 din.
Ponesrečila sc je pri nabiranju jagod 28 letna Marija Dovjak iz. Zavrha pri Smarjeti v Rožu.
Prosvetno društvo v Globasnici jc uprizorilo včeraj lepo zgodovinsko igro »Jurij Kozjak«. Igra je prav dobro uspela in tudi udeležba je bila lepa.
Smrtno sc je ponesrečil na motornem kolesu blizu Celovca Albin Pulz, doma iz Velikovca
Umrl jc v Beljaku velik prijatelj koroških Slovencev, zdravnik dr. Krcincr. Pokojni jc bil po rodu Ncmcc iz gornje dravske doline. Deloval jc kol zdravnik v Beljaku nad 30 let. Kdor jc iskal pri njem kakršnekoli pomoči, jo je gotovo dobil Bil je Nemec, ki se je ob vsaki priliki zavedal svojega nemštva, imel pa je veliko razumevanje za polrebe koroških Slovencev, kar so oskosrčni Nemci razlagali kol poman jkanjc nemške nacionalnosti. Koroški Slovenci mu žele, da bi v domači koroški zemlji, ki jo jc tako ljubil, našel svoj mirni dom.
Pokopali so na Radišah 38 letno Amalijo Rulnik p. d. Koračevo. Pokojna jc bila ugledna in zavedna Slovenka iz znane Jugove družine z. Dvorca. Naj v miru počiva!
Samo še danes! Amerikanski Pastir Koslja v muzikalni komediji
DOMJUANKE
KINO MATICA ob 16, 1015 in 2115 uri'
FOTOAMATER
Prvi kongres slovenskih lotoamateriev
Ko je na velesejmu velika razstava propagirala fotografijo in z nazornimi grafikoni jiredoče-vala masam obiskovalcev delovanje in uspehe slovenskih fotoamaterjev, obenem pa odkrivala z brezobzirno roko tudi nedostatke njihovega udej-stvovanja in zlasti njihovo neorganiziranost, so se na poziv ljubljanskega fotokluba zbrali v Ljubljani zastopniki fotoamaterjev iz vseh večjih krajev slovenskega podeželja. Razgovor o skupnih težnjah in ležkočah, ki zavirajo še plodnejši razmah slovenskega fotoamaterstva, ter sklepanje o ukrepih, ki jih posamezna društva brez tesnejšega medsebojnega sodelovanja ne morejo uresničiti, in ne v zadnji vrsti tudi medsebojno spoznavanje, je bila glavna naloga tega kongresa, ki so se ga udeležili delegatjo iz. Maribora. Celja, Ptuja, Konjic, Litije, Trbovelj, Jesenic, Kranja. Jezerskega iii Ljubljane. Vseh udeležencev je bilo preko .50, ki iiii je v imenu sklicatelja pozdravil g. K. Koc-jančič, dočim je bil z.a predsednika kongresa izbran soglasno ravnatelj g. F. Erce iz Ljubljane.
Z ozirom na važnost kongresa so pripravili člani ljubljanskega fotokluba vrsto temeljitih referatov. Kot prvi je poročal g. K. Kocjancič o važnosti organiziranega in smotrnega dela ter podčrtal nekaj najvažnejših nalog, ki bi se jih morale lotili naše organizacije v prvi vrsti. I od-črtal je potrebo, da se razširi organizirano dejo na čiin večje število ljubiteljev fotografije, z.e organizirane delovne edinice pa poveže v slovensko zvezo fotoamaterskih drušlev. Z ozirom na važnost obstoja takšne zveze je predlagal, da se izbere odbor, ki naj opravi vse pripravljalno delo in zvezo oživotvori.
Nezdravih odnosov med našimi foloamater-skimi organizacijami in zastopstvi inozemskih foto-
grafskih industrij, ki jih je polno v Zagrebu in Belgradu, dočim jih pogrešamo v Sloveniji, ki jo največji potrošnik fotografskili potrebščin v državi, se je dotaknil z. daljšim referatom g. Lojze Pengal. Poudaril je posebnost stališča, ki ga zavzema trgovina s fotografskimi potrebščinami spričo tesne povezanosti fotografije s celotnim kulturnim življenjem in iz te povezanosti izvirajočo dolžnost. da [»odpira vse resne podvige organiziranega fotoamaterstva. Orisal jo. in podprl z dokazi pasivnost, ki jo stalno kažejo zastopstva tujih industrij do naših strokovnih organizacij ter pokazal zlasti na njihovo skoraj strnjeno odsotnost na splošni razstavi fotografije in filma v Ljubljani, ki je bila prireditev izrazilo kulturnega značaja. Pojasnil je, da je morala edina slovenska strokovna revija prenehati izhajati, ker so ji inozemske industrije, ki jedo naš kruli, odrekle svoje insernte, ter da so zaradi istega vzroka iz.podle-teti poizkusi, da se oživotvori nova slovenska strokovna revija. Z ozirom na takšna dejstva leni bolj bode v oči čisto drugačna mera, ki jo uporablja fotografska industrija z.a stične organizacije izven mej Slovenije in še v neprimerno večji meri izven mej naše države, kjer z vso točnostjo odrajtuje svoj kulturni davek strokovnim organizacijam in dnevnemu in strokovnemu tisku. Ožigosal je. omalovaževanje z. reklamnimi predavanji v tujem jeziku in še bolj dejstvo, da lahko na prste ene roke seštejemo prospekte, propagandne tiskovine in cenike, ki so tiskani v slovenskem jeziku. — Sprejet je bil njegov predlog, da zveza to zadevo prouči in ukrene vse potrebno, da se to omalovaževanje slovenskih fotoamaterjev zn vedno prepreči.
G, C. Bolim je razpravljal o osrednji zbirki slik ter poudaril važnost, ki jo ima takšna zbirka za vse kulturne organizacije in javne in privatno ustanove. Poudaril je kulturno dolžnost fotoamaterjev, da zbirajo fotografije iz življenja našegu
Zaključek IX. balkanskih iger:
Grčija zopet prva!
Jugoslavija je z razliko tO točk zasedla drugo mesto
Bolgrad, 18. sept. in. Dopoldne so sc prod 10.000 gledalci v prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja majorja Prosena, maršala dvora Colak-Antiča in mnogih odličnikov nadaljevale IX. balkanske igre, ki so končale 7. zmago Grkov. Nepremagljiva Grčija si jo ponovno osvojila prvenstvo in dokazala, da jo šo vodno prva na Balkanu. Naše upanje je šlo po vodi, no toliko zaradi slalio forme naših atletov, nego zaradi smole, ki nas jo spremljala. Odsotnost ing. Stepišnika v disciplini meta kladiva, bolezen našega Kotnika pri teku na 5000 111 in danes pri teku na 1500 m, kjer se je zgrudil dva metra pred ciljem, so glavni vzroki, da so naše šanse šle po vodi. Grški lahkoatloti so danes dokazali, da so dostojni nasledniki starih llelenov. Njihovi stari borci, ki bodo skoro zapustili aktivno športno delovanje, so se borili kot mladeniči, a njihovi juniorji kot zreti atleti.
Ko je pričelo tekmovanje, je bilo razmerje med Jugoslavijo in Grčijo 77.5 : 08, z razliko 9.5 v našo korist. Do maratonskega toka je Jugoslavija povečala razliko na 89.5 : 78, torej za 11.5 ločk. Po maratonskem teku so Grki zmanjšali na 89.5 napram 87, torej 7, razliko samo 2.5, ker naši v tej disciplini na žalost niso prinesli niti točke. Zatem so naši v teku na 110 111 z ovirami z nepričakovano zmago Hanžekoviča nad Mantikajom uspeli povečali razmerje na 90.5 : 91. Zatem pa so Grki s skoki s palico in s kopjem prešli v vodstvo s 106.5 : 112, torej s 6.5 točkami. Po tro-skoku in štafet i pa so postavili definitivno raz-n.orje 125.5 : 114.5, torej 7. 9.5 točkami v njihovo korist.. Grki so bili sigurni svoje zmage. Njihovi časnikarji, ki so sedeli za vašim dopisnikom, so šo pred začetkom tekmovanj računali in ugotovili, da bo njihova vrsta zmagala 7. 12 točkami nad Jugoslavijo. Kot vidimo, so se uračunali le za 2 točki.
Današnja tekmovanja, ki so se vršila v lepem vremenu, so prinesla nov balkanski rekord v skoku s palico, katerega je postavil Grk Tanos s 3.91 m. Senzacija dneva jc bila zmaga našega Hanžekoviča nad Mantikusom v toku ua 110 m z ovirami. Prav lako je prijetno presenetil turški atlet Geren, ki jo za svojo državo priboril edino prvo mesto na balkanijadi v teku na 400111.
V splošnem je Jugoslavija danes dosegla dve prvi mesti, tri druga in tri tretja, Grčija šest prvih, tri druga in Iri tretja. Romunija tri druga 11 eno tretje mesto, Turčija eno prvo mesto. V teku celokupnega tekmovanja v IX. balkanski igri je priborila Jugoslavija 10 prvih, 7 drugih in 5 tre tj i li mest, Grčija 9 prvih, 8 drugih in 0 tretjih mest, Romunija 1 prvo, 5 drugili in 4 tretja mesta, Turčija 1 prvo mesto. Iz tega se vidi, da so zmago odločila druga in tretja mesta.
Tehnični izidi
Disk, grški stil: 1. Syllas (Grčija) 40.12 m, 2. Kleut (Jugoslavija) 37.59, 3. Kovačevič (Jugoslavija) 37.10, 4. Curau (Romunija), 5. Floros (Grčija.
Tek 1500 m: 1. Goršek (Jugoslavija) 4:05.4,
2. Kiš (Romunija) 4:06.8, 3. Velkopulos (Grčija) 4:10.3, 4. Regeb (Turčija), 5. Cukalas (Grčija).
Tek 110 m z ovirami: 1. Hanžekovič (Jugoslavija) 15 6ckund, 2. Mantikas (Grčija) 15.1, 3. Faik (Turčija) 15.7, 4. Ehrlich (Jugoslavija), 5. Negru (Romunija).
Maratonski tek (42 km 195 m): 1. Ragazos (Grčija) 2 uri 30 minut 38 sekund. To je najboljši rezultat, dosežen letos v Evropi. 2. Kiriakides (Grčija) 2:31:20, 3 Sefki (Turčija) 2:55:38, 4. Selim (Turčija), 5. Gall (Romunija).
Skok ob palici: 1. Tanos (Grčija) 3.91 m (nov balkanski rekord), 2. Eilhardt (Romunija) 3.80, 3. Travlos (Grčija) 3.80, 4. Lenert (Jugoslavija), 5. Ivanuš (Jugoslavija).
Tek na 400 m finale: 1. Gerem (Turčija) 49.4, 2. Andreakis (Grčija) 50.6, 3. Pleteršek (Jugoslavija) 50.7, 4. Karageorgeos (Grčija), 5. Jardake (Romunija).
Troskok: 1. Palamiotis (Grčija) 14.45, 2. Jo-vičevič (Jugoslavija) 14, 3. Lambrakis (Grčija) 13.91, 4. Jonescu (Romunija), 5. Bičaku (Albanija).
Met kopja: 1. Papageorgiu (Grčija) 58.48, 2. Vananu (Romunija) 58.43, 3. Markušič (Jugoslavija) 57.60, 4. Metaxas (Grčija), 5. Kovačevič (Jugoslavija).
Kot zadnja točka je sledila štafeta 4X100 m, ki se jc končala z zmago grške štafete v postavi:
kmeta in inteligenta, da skrbijo za reportažo vseh važnejših dogodkov v naši ožji domovini, zbirajo slike naših narodnih običajev in kulturnih spomenikov itd. Orisal je veliko propagandno delo, ki so ga naši amaterji do sedaj žc izvršili, ki ga ho pa treba s pomočjo naših oblasti in s pritegnitvijo k sodelovanju čim večjega števila slovenskih fotoamaterjev še razširiti in poglobili.
Referat g. Janka Branca bi zaslužil, da ga objavimo v celoti, kajti podal je zanimiv in temeljit zgodovinski pregled slovensko fotografske literature od njenih prvih početkov do najnovejše dobe tor nam obenem predočil vso kričečo ltii-zerijo naše strokovne literature, pa tudi vzroke to mizerije. Zahvalil se je našemu dnevnemu tisku, ki je v dveh največjih dnevnikih navzlic pomanjkanju prostora odprl slalno strokovno fotoanialer-sko rubriko s strokovnimi članki, posveti in poročili iz delovanja naših organizacij. Priporočil je, naj fotoamaterji to naklonjenost našega tiska upoštevajo. Ze sedaj so te rubrike nekakšno službeno glasilo naših strokovnih organizacij, z ustanovitvijo zveze pa so postalo tudi njeno uradno glasilo.
O nedavnem mednarodnem fotoamaterskem kongresu na Dunaju je poročal g. S. Grom, ki je nanizal nekaj zanimivih vtiskov s toga kongresa, obenem pa obširneje orisal pri nas skoraj docela neobdelano poglavje: fotografija v šoli!
O organizaciji začetniških tečajev in njihovi važnosti je obširno govoril g. Lombar, v debati pa jc med drugimi spregovoril o raznih potrebah podeželja g. Zupančič, ki je poudnril potrebo, predavanj, potovalne knjižnice jn moralne podpore centralnih organizacij v vsaUein oziru.
Vsi predlogi, ki so bili stavljeni tokoin debate, so bili soglasno sprejeli. V svrho ustanovitve zveze je bil izvoljen pripravljalni odbor s predsednikom g. Gromom, tajnikom g. K. Kocjan-čičem in gg. ravn. F. Ercetom in b. Pengalom kol članoma ožjega odbora. V širši odbor so bili izvoljeni zastopniki iz vseh večjih krajev Slovenijo. Soglasno je bila sprejela tudi resolucija, ki jo
Pilavidis, Sakclariu, Latapas, Lambrakis s časom 43.4. Druga je bila Jugoslavija v postavi: Steva-novič, Radonič, Kling, Bauer s 43.9. Tretja je bila Romunija s 44.5.
Končno stanje točk je: Grčija 125, Jugoslavija 114.5, Romunija 58, Turčija 28.5, Albanija 4. Albanci so dosegli vse svoje točke v štafeti.
Ako primerjamo prednje stanje z lanskoletno balkanijado, vidimo, da je Grčija obdržala svojo pozicijo, Romunija jc od 104 tačk padla na 58, Jugoslavija se je od lanskega poraza povzpela od 69 ponovno na 114.5, Turčija po,kazuje majhno napredovanje. Bolgari niso nastopili.
Zvečer ob 9 je minister za telesno vzgojo dr. Buič v Oficirskem domu razdelil zmaguvalcem 9 balkanskih iger, Grčiji, pokale.
Celje, 18. septembra. Za 10 letnico svojega obstoja je priredil agilni celjski aeroklub svoj jubilejni 'miting, pri katerem so sodelovali naši najboljši vojaški in civilni piloti, kot mednarodno priznani pilot-akro-bat kap. Djal, kap. Vesel, dr. Rape, pilot-učitelj zagrebškega aerokluba Cafuk in drugi. Sodelovalo je 12 motornih letal, med njimi dve aerolimuzini in 8 brezmotornih letal, večinoma delo jadralne sekcije celjskega aerokluba, ki se je tiho in marljivo pripravljala na ta svoj veliki praznik, da pokaže javnosti sad nesebičnega iu požrtvovalnega dela mladih idealislov, pod vodstvom pionirja našega jadralstva g. Ropasa. Škoda je le, da zaradi premajhnega in slabega letališča,' ki jo dolgo lo okrog 450 m in široko komaj 150 m, niso mogla sodelovati težka bombna lolala. Vse pohvale in priznanja vredna je tudi uvidevnost vojaške uprave, ki jo ves čas pomagala prirediteljem, kjerkoli je mogla, in jim dala na razpolago tudi svoja letala. Miting sam se jc neoficijelno začel žo v soboto popoldne s poloti občinstva. Izvršenih je bilo okrog 50 poletov, ki so trajali do 6 zvečer in jim je prisostvovalo nad 2.000 gledalcev. Ob 8 zvečer pa je aeroklub priredil pred krasno razsvetljenim in dekoriranim magistratom promenadni koncert.
V nedeljo dopoldne so se nadaljevali leti občinstva. Naval na vozovnice je bil tolik, da jo moralo nad polovico interesentov odditi domov brez krstnega poleta, kor so vozili stalno le trijo aparati, drugi pa so zaradi pomanjkanja bencina
Športni dan Olimpa v Celju
Prvenstvena tekma med mladino SK Olimpu in SK Jugoslavije 3:0 (0:0). — Starine SK Celja proti SK OLIMP 2:0 (1:0). — Glavna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo 3:1 (1:0).
Celje, 18. septembra. Dopoldne ob 9. sc jo pričel v dvorani gostilne Jugoslovan» v Gaberju propagandni tabletenis turnir. Na turnirju smo opazili nekaj novih talentiranih igralcev, ki bodo v konkurenčni borbi kmalu postali nevarni »starim«:. Zmagal je Furlan (Jugoslavija), drugi jo Latos (Celje), tretji Franko (Jugosl.), četrti Ante. Ob 10. pa so nastopili laliko-atleti v troboju, in sicer v skokih in metih. Udeležili so se ga atleti mariborskega Železničarja, ljubljanskega Primorja tor domačih klubov Celja, Jugoslavije in Olimpa. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Met kroglo seniorji: 1. Hlade (Želczn.) 12.81, 2. Gregorovič (Žel.) 11.95, 3. inž. Marek (Prim.) 11.10. Pri juniorjih je zmagal Katič (Celje) 13.18.
Skok v višino seniorji: 1. inž. Marek (Prim.) 165 cm, 2. Gregorovič (Žel.) 150 cm, 3. Mitrovič (Olimp) 147 cm. Od juniorjev jo bil prvi Kalič (Celje) 114 cm.
Met diska seniorji: 1. Hlade (Železu.) 35.12, 2. Gregorovič (Zel.) 30.28, 3. inž. Marek (Prim.) 29.83. Juniorji: 1. Katič (Celje) 32.04.
Kopjo seniorji: 1. Mlade (Žel.) 42.14, 2. Gregorovič (Žel.) 40.90, 3. Milrovič (Olimp) 37.09,
prinašamo v celoti na drugem mestu. Po skupnem kosilu so si ogledali gostje veliko razstavo na velesejmu, nakar so bili v prostorih ljubljanskega fotokluba od njihovih ljubljanskih tovarišev lju-beznjivo pogoščeni.
Letošnji 11. september, ko je bil ta kongres v Ljubljani, pomeni važen mejnik v zgodovini slovenskega fotoamaterstva. Ustanovljena je bila zveza slovenskih fotoamaterjev in s tem dana njihovemu delovanju močna moralna opora, izvirajoča iz, zavesli strnjenosli enakega hotenja!
RESOLUCIJA.
I.	Slovenski fotoamaterji, zbrani na svoji I. konferenci 11. septembra 1938 v Ljubljani, ugotavljajo nujnost, da sc organizacija našega foto-amaterskoga udejstvovanja razširi in poglobi tako, da bo tudi po številu pripadnikov ustrezala veljavi, s katero se slovenska fotografija že danes ponaša pred svoloin.
V to svrho pozivamo neorganizirane slovensko fotoamaterje, naj bi sc pridružili žo obstoječim fotoamaterskim organizacijam oziroma naj bi osnovali njihove podružnice ali samostojno organizacijo.
Obstoječim organizacijam in zastopnikom slovenskega fotoamaterstva, zbranim na konferenci, pa nalagamo, naj storijo tudi s svojo strani vse potrebno za okrepitev organizacijske misli.
Potrebno .je, da sc v to svrho osnuje čim prej vrhovni forum slovenskega fotoainaterskegn udejstvovanju v obliki Zveze slovenskih fotoamnter-skilt društev. To naj bo glavna naloga pripravljalnega odbora, izvoljenega nu tej konferenci.
II.	Ustanovni občni zbor Zveze slovenskih fo-toomotorskih društev naj sprejme v svoj dnevni red kot ono glavnih točk terminiranje domačih razstav, organizacijo kolektivnega pošiljanja slik slovenskih fotoamaterjev na domačo in tuje razstave, ustanovitev osrednje zbirke slik slovenskih fotoamaterjev, medsebojno izmenjavo potujočih slikovnih map, ustanavljanje fotografskih knjižnic, dobavo fotografskega materiala članom Zveze slo-
Motome dirke na Rašico
V nedeljo so bile prve tovrstne motorne dirke iz Srednjih Gamcljnov na Rašico. Hermes je dokazal, da je življenja spodoben klub in matica slovenskega motoeiklizma. Na 1860 m dolgi progi so bili doseženi naslednji rezultati:
Kategorija do 125 cm: 1. Anžur Lojze, Hermes D. K, \V. 100 cm 2.413/10, 2. Fantini Walter, Hermes D. K W 100 cm 2. 42, 3 Blatnik Jože Hermes D. K. W. 100 cm 2.48.5/10,
Kategorija turnih motorjev brez razlike na jakost: t. Rotar — Mart in Hermes B s. a. 350 cin 2.40.1,10. 2 Kunaver Jože (Hermes), Villiers 250 ccm 2.42.1/10, 3. Čamcrnik Mirko, James 175 ccm 2.47.8/10.
Kategorija športnih motorjev do 350: 1. Sko-pec Viktor, Hermes Rudge 350 cm 2.37, 2. Puhar Franc, A.IS Hermes 350 cm 2.40.8/10, 3. Lapajne Julij, Ilirija, Kranj, izven konkurence, Ho.rcx 350 2.49.7/10.
Kategorija športnih motorjev nad 350: 1 Puhar Fran, AJS 350—cm 2 36.4/10, Hermes, 2. Šu-bel Ivan Arie, 500 cm 2.38, 3. Dobovičnik 2.39.5/10.
Najboljši čas dneva je odnesel znani gorski prvak g Janko Šiška, Ilirija-Ljubljana, v času 2.21.8/10.
morali počivali in čakali, da je prispel na aerodrom potreben pogonski materijah
Popoldanske prireditve sc je udeležilo nad 10.000 ljudi. Ob pol 3. so priletela tri lovska letala, takoj nato pa je prispel zastopnik Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, polkovnik Defar, prišli pa so tudi polkovnik Milkovič kot poveljnik mesta in drugi. Gosp. opat Jurak je blagoslovil dvo brezmotorni letali, ki sla bili zgrajeni v Celju. Naraščaj »Naša krila« v Celju jo sprejel od gosp. Pivka, tajnika mariborskega oblastnega odbora, lopo zastavo, ki jo je g. opat blagoslovil. Nato so tri lovska letala izvedla odlične akrobacije, pri katerih se je odlikovalo zlasti lotalo št. 2. Občinstvo je z zanimanjem in navdušenjem spremljalo lepo prireditev. Veliko zanimanje ji? vzbudilo tudi letenje brezmotornih lelal celjske skupine. Letaloma sta kumovali go. Borlakova in Ropasova. Drugi del sporeda je bil posvečen motornemu letenju. Najlepša točka je bil vsekakor skok s padalom, ki ga je izvedel naš mednarodno znani pilot Svelozar Šajič iz Belgrada. Letalo se je povzpelo do višine 1000 m, nakar je Šajič skočil ter pristal blizu letališča, šajiča so prepeljali na letališče, kjer ga je sprejela godba, navdušeni gledalci pa so ga dvignili na ramena ter ga nosili po letališču. Organizacija prireditve jc bila vzorna in je celjski klub lahko ponosen na to prireditev, s katero jo vzbudil med občinstvom veliko zanimanje za letalstvo. Vsi so imeli priliko, da se prepričajo, kako visoko jc danes pri nas razvito letalstvo.
4. inž. Marek (Primorje) 36.75. Juniorji: 1. Katič (Celje) 36.25.
Po dveh lepo odigranih tekmah je veljala Jugoslavija za favorita, vendar pa je danes popolnoma razočarala in izgubila s 3:1. Jugoslavija se v vseh 90 minutah ni znašla in jo igrala zelo raztrgano in brez smisla. V 43. minuti je streljal Olimp gol zaradi nesporazuma nasprotne obrambe. V drugem polčasu je zabil Olimp v 23. minuti iz 23 metrov šo drugi gol. Jugoslavija pa svoj zadnji gol v zadnji minuti v lepi kombinaciji.
Mariborski šport
ISSK Maribor : čakovečki SK 0 :1 (0:1).
Ob krasnem jesenskem vremenu sta sc na zelo slabem terenu SK Rapida srečala v prvenstvenem boju prvak Slovenije Čakovečki SK in domači ISSK Maribor. Igra je bila izrazito prvenstvenega značaja, zelo ostra, vendar v dovoljenih meja fairnesse. Maribor je bil danes gotovo boljše moštvo, toda pro.ti izredno žilavi obrambi gostov, spremljano z veliko porcijo smole, ni ma-glo rešiti niti ene tačke. Skoraj vsa tekma je potekla v premoči domačinov. Za Čakovcc je padel gol po nerodni napaki obrambe v 12. minuti, lepo streljan po Novaku. Maribar je imel dovolj šans, da bi vsaj izenačil, toda niti ena ni bila izkoriščena. — Sodnik jc bil g. Maccorati iz Ljubljane. Občinstva jc bilo le okrog 400.
SK Železničar : SK Slavija (Pobrežje) 1:0 (0:0).
Ta prvenstvena barba se je končala s presenetljivo ugodnim rezultatom za Slavijo, ki je do zadnjega trenutka igrala več ko požrtvovalno.
venskih fotamalorskih društev, organizacijo pre-dav anj in natečajev, izdajanje slovenske amater-ske revije ter sploh vse akcijo, ki morejo razširiti amatersko organizacijo in poglobili zanimanje za fotografijo.
III. Konferenca ugotavlja, da jo v naši državi Slovenija najjačji potrošnik fotografskih potrebščin, ki so izključno tujega izvora;
da je trgovina s fotografskimi potrebščinami spričo tesno povezanosti fotografije s celotnim kulturnim življenjem dolžna podpirali vse resne podvige organiziranega amaterstva, in
da jc organizirano fotoamaterstvo nosilec napredka v fotografiji, njegovo udejstvovanje izključno kulturnega značaja, segajoče v najširše sloje naroda.
Omalovaževanje tega delovanja jc zato istovetno z oviranjem razvoja narodne kulture.
Delegati, zbrani na prvi konferenci slovenskih fotoamaterjev, ugotavljajo, tla se fotografska industrija svojih dolžnosti pri nas po večini ni zavedala. To se je pokazalo pri vseh akcijah slovenskih fotoamaterjev, posehno očitno pa z njeno skoraj strnjeno odsotnostjo na letošnji Obči razstavi fotografijo in filma v Ljubljani. To nas preseneča tem bolj, ker opažamo, da uporablja ista industrija za fotoamatorsko organizacije drugod povsem drugačne more. Tega si ne moremo razlagati drugače, nego da imamo opravka z zavestnim zapostavljanjem slovenskih odjemalcev.
Smatramo za potrebno, da javno obsodimo lakšuo postopanje in da sc zavarujemo za bodočnost, ustanavljamo poseben odbor, ki mu nalagamo, naj to prouči tor pripravi vso polrobne ukrepe, da so omalovaževanje slovenskega fotoamaterstva odpravi.
Smatramo nadalje to našo akcijo kol del prizadevanja za gospodarsko osamosvojitev našoga naroda ter se v tem oziru nadejamo podpore vseh odločilnih činiteljev, zlasti pa naših gospodarskih krogov.
Napad Železničarja pred nasprotnim golom ni vedel kam z žago. Sodil je g. Nemec.
Zmaga SK Mure nad SK Rapidom.
Mariborski Rapid jc gostoval v Murski Soboti, kjer ie moral pred odličnim moštvom SK Mure kloniti s pičlim rezultatom 3:2. Tekma jc bila zelo napeta in zanimiva. Igra jc bila v glavnem odprta, toda domačini so pokazali boljšo skupno igro in zmago zaslužili. Sodil jc g. Veblc iz Celja.
Jugoslavija : Sparla 3 : 0
Zenm u. 18. sept. ni. N.-i športnem igrišču je bila danes nogometna tekma za prvenstvo države, v kateri jo Jugoslavija z boljšo igro premagala zoinunsko Sparto s 3 : 0 (2 : 0).
Z ženskih lahkoallelshih lekem za evropsko prvenstvo
Dunaj, 18, sept, AA. DNB: Včeraj so se ob krasnem jesenskem vremenu začele ženske lahkoatletske tekme za evropsko prvenstvo. V njih sodelujejo predstavnice 14 držav. Tekmovalke je pred začetke,m tekem pozdravil predsednik evropskega odbora mednarodne lahkoatletske zveze Stankovič, ki jc med drugim naglasil, da mednarodne športne tekme služijo medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju med narodi, Zatem je zastopnik rajha dr. Seyss-Inquart objavil, da se tekme začno. Pri njih so bili doseženi tile rezultati: Tek na 100 m: 1. Stanislava Walasiewicz (Poljska) 119, 2. Kati Kraus (Nemčija); skok v daljavo: t. frmgarda Prez (Nemčija) 5.88, 2. Stanislava Walasicwicz 5.81. 3. Gizela Foss (Nemčija) 5.47' suvanje krogle: 1 Ilermina Scherer (Nemčija) 13.19, 2 Gizela Mayer (Nemčija); 3. Ja-dviga Flakowicz (Poljska), 4. Helma Wesel (Nemčija).
Gostilničarji,
prvovrstno, sladko portugalko dobite pri Fr. Kramar, Ljubljana, Tržaška c. 77. Pohitite z nakupom.
cfk)
Birikli • dvokolesa
za moške in ženske, znamke »Merkur«« iz najboljšega nemškega jekla, s prostim tekom in ročno zavoro, kompletna 750 din v gotovini ali na mesečne obroke po 100 din.
žM®I
Šivalni stroji
slavni nemški izdelek, šiva naprej in nazaj, veze, krpa in plete. Domači ženski in obrtni z glavo in mizico že za 1750 din v gotovini, 150 — din na mesečne obroke.
Pisalni stroji
znamke »Merkur« v latinici ali cirilici z 80 do 88 besednimi znaki. Stroj precizen, nemško delo, eleganten zaboj, 1650 din v gotovini, na obroke 100 din mesečno.
Radio aparati
na tok in na baterijo, za vse tri valovne dolžine, zadnja beseda nemške radio-tehnike 100°/o dinamični zvočnik za prejem iz vsega sveta. Cena 2300 din v gotovini, na obroke 100 din mesečno.
VENTILATORJE
za hišo, pisarne, šole, kavarne, vinotoče, namizne in za vzidavo, trdne in gibke, že za 250'— din, prodajamo poceni —
okazionalno. Za vse tu navedene predmete dajemo na zahtevo pismeno tvorniško garancijo. Zahtevajte brezplačni poučni cenik. — Iščemo zastopnike-posrednike v vsej Kraljevini. Pošljite din 2.— v poštnih znamkah ali v kolekih za polnomočno pooblaščenje, naročilnice in drugi material. Za delovanje kapitala ni treba, zaslužek dober.
MERKUR ZAVOD
Beograd
Pašičeva ulica 2, fah 800 Ček. račun P. H. 57682
Letalski miting v Celju