Leto Vi., štev. 89
Ljubljene, sobota 21. marca 1925
Poštnina pavšallrana.
Csna 2 Oin
«g Irhaja ob 4. gfntraj. e^
Stane mesečno Dm 25'—; za ino* scmstvo Din 40 — neob/ezuo.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva eesta
štev. 16/L — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul. 3L 5/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava:
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica it. 54. — Telefon St. 3S.
Inseratni oddelek: LjuVjana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 3S.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račun pri poštnem ček. zavodu: LJubljana St. 11 841, - Praha čislo ji.iiOi Wicn Nr. 105.241.
Ljubljana. 20. marca.
Dr. Koroščeva stranka vendarle prihaja počasi k zavesti, da je bila politika njenih parlamentarcev vseh zadnjih šest let tudi za Slovenijo skrajno škodljiva in popolnoma zavožena. Niti enega pozitivnega uspeha za ljudstvo nima SLS pokazati, več kot pol decenija niso klerikalni voditelji druzega delali kot otepavali prazno slamo državno-pravnih gesel o samostojnosti, avtonomiji in federalizmu, nevzdržema pa so v ljudstvu z najbrezvestnejšo demagogijo vzbujali nezadovoljstvo ter mu slikali, da so še neurejenih povojnih in mlado-državnih razmer krivi drugi in le oni ne, četudi so baš oni sami ovirali vsak napredek. onemogočali redno funkcioniranje Narodne skupščine ter sploh konsolidacijo državnega aparata.
Treba je samo pogledati na Češko in na tamošr.je Nemce, ki zavzemajo v ČSR. čisto drug položaj, kakor pa naši klerikalci v Jugoslaviji, da se vidi veliko razliko med enimi in drugimi. Ustava v ČSR je bila sprejeta brez Nemcev in proti njim. Niti najmanjše nade nimajo češki Nemci, da bi mogli še kdaj igrati v ČSR odločilno, ali vsaj sood-ločujočo vlogo. Zavedajo se in zavedati se morajo, da so vendarle žrtev politike nemškega naroda, ki je po vsej pravici z ozirom na svetovno vojno dolžan delati za dolgo dobo naprej pokoro in reparacijo grehov.
Pri nas jamči ustava enakopravnost ?n enakovrednost vseh treh bratskih plemen. Vsakemu Jugoslovenu je omogočeno. da se po svojih sposobnostih do kraja izživi. a tudi vsepovsod uveljavi. Tudi dr. Korošcu in njegovim tovarišem je bilo vse na razpolago. Voditelj SLS je zavzemal mesto ministrskega podpredsednika, dr. Hohnjec je bil podpredsednik parlamema. Štirje klerikalni ministri so sedeli enkrat skupaj v kabinetu. Minister je mogel postati celo gospod Roškar, dasi ni na celem svetu vlade, katere član bi mogel biti človek take kvalifikacije. Za časa Korošec-Da-vidovičeve vlade je bil voditelj SLS faktično gespodar situacije v državi, ki je razpolagal z vso oblastjo in z vso parlamentarno in neparlamentarno močjo. Nikomur drugemu kot slovenskim klerikalcem ni bila dana absolutna sila in neograničena prilika, da nele realizira načela svoie politike, marveč da ljudstvu pokaže svojo sposobnost. Skoraj no rokah so nosili v Beogradu dr. Korošca kct renrezentanta «Sloven-ce\-3. vse so storili, da bi ga pridobili za konstruktivno delo v državi. Vse nade so žal varale in klerikalci so se tekom let izkazali kot največji intrigami, najbrezvestnejši rovarji v državi, kl so se ob vsaki priliki postavili bodisi kot voditelji, bodisi kot pomočniki na čelo plemenske, verske in protidržavne gonje. Češki Nemci so se pokazali napram ČSR mnofo lojalnejši in vestnejši. vse-kako pa neizmerno politično zrelejši nego jngoslovenski klerikalci napram Jugoslaviji.
Šele sedaj prihaja »Slovenec*, pa piše. da gre v naši državi ttudi za gospodarska, socijalna in kulturna nasprot-stva med kraji to- in onstran Save s. Nihče jih ne negira, ravno tako pa ni nobenega pametnega človeka, ki bi še ne uvide!, da se ta nasprotstva s politiko dr. Korošca ali Radiča nele ne zmanjšujejo, marveč umetno še celo povečujejo. Kdor hoče zajemati iz skupne sklede, mora predvsem sesti k skupni mizi. Kdor pa že sedi pri mizi, a lovi muhe, mesto, da bi znjemal. ta naj se nikar ne pritožuje, če bo odšel od mize lačen. Ravno tako nima pravice zahtevati. da naj ga drugi posade k obloženi skunni mizi, ako noče ničesar delati, ali pa si še celo samo prizadeva, da bi družina ne imela kaj v lonec dati. Le s požrtvovalnim delom, ki je pametno in ljubezni polno, se dajo reševati nasprotstva v rodbini, a samo na ta način je mogoče najti vsestranski sporazum tudi v državi. Kdor pa je nepoboljšljiv grešnik, je sam kriv, če ga družba eliminira in postavi v kot.
Klerikalci se dosedaj čisto nič niso brigali za gospodarska in kulturna vprašanja. da bi se jih reševalo v interesu slovenskega ljudstva. Le v kolikor je to prijalo njihovi strankarski politiki ter njihovi in njihovih voditeljev bisagi, so se pečali tudi s temi stvarmi. In vendar so to glavna vprašanja, na katerih je mogoče graditi lepšo bodočnost Slovencev. Da avtonomistična načela Slovenije ne morejo osrečiti, ni le pokazala 6 letna praksa dr. Koroščeve avtonomi-stične politike, marveč dokazujejo tudi splošni ekonomski principi, ki pravijo, da je za gospodarsko povzdigo in napredek potreben predvsem obsežen eno-ten gospodarski in politični teritorij. Zaprite malo Slovenijo s klerikalnim kitajskim zidom, pa boste videli kam boste izvažali obrtne in industrijske izdelke in s čim boste plačevali uvoz obleke, moke, masti in drugih vsakdanjih potrebščini Uveljavite klerikalna samoslovenska načela in jutri bodo ustavljeni stroji naših tovarn, slovenski delavci pa brez kruha!
Kraljev povratek v Beograd
Vprašanje konstituiranja Narodne skupščine in rekonstrukcije
vlade,
Beograd. 20. marca. p. Jatrl se vnte v Beograd Ni. Vel. kraS.
S prihodnjim tednom se pričnejo kakor znano dogodki, pri katerih je po ustavi'in parlamentarnem običaju predvideno tudi sodelovanje krone. Z dovr-šitvijo veritikacijske debate in overov-Ijenjem mandatov nastopi konstituiranje Narodne skupščine, rekonstrukcija vlade, slovesna otvoritev parlamentarnega zasedania. Pri vseh teh aktih sodeluje tudi drugi ustavni faktor. Končna odločitev o radičevskih mandatih je končno dogodek dalekosežnega političnega pomena in je razumljivo, da hoče kralj bitj v prestolnici.
V vladi danes ni bilo nič novega. Vse potrebne odločitve glede postopanja Narodnega bloka so storjene in tudi gli-de konstituiranja Narodne skupščine ter glede rekonstrukcije vlade so potrebna Dosvetovanja v glavnem že končana. Kar se tiče konstituiranja parla-
| menta, bo po sporazumu v Narodnem bloku predsedniško mesto pripadlo radikalom ter stoji kandidatura bivšega ministra Srskiča vedno bolj v osprediu, od obeh podoredsedniških mest zasedejo eno radikali. drta»o samostojni demokrati. ki dobijo tudi mesto enega skupščinskega tajnik? Zatrjuje se. da 00 za podpredsednika Nerodne skupščine izvoljen minister dr. Grisogono.
Seja Narodne skupščine ie sedaj definitivno določena zn nedeljo dopoidne ob 9. uri.
KLUBSKE SEJE VLADI NE VEČINE.
Beograd, 30. marca. p. Nocoj se je vršila seja kluba samostojnih demokratov. Na seji se je razpravljalo o politični situaciji, o parlamentarnem dalu ter o vprašanjih, ki se tičejo konstituiranja Nar.-dne skupščine tet izvolitve skupščinslrh odborov.
Za popoldne sklicana seja radikalskega poslanskega kluba je bi'a iz tehničnih razlogov odložena na jutri dopoldne.
Kompromisne ponudbe opozicije
Blokaši ponujajo rszvelfavljefje i iandatov direktno komoremi-tiranih voditeljev HRSS. — Osi iii radičevci naj bi podali lojalne 'n» izjavo.
Eeograd. 20. marca. p. Tudi dar se vršila med šefi opozicije one posvetovanja o nadaljnji taktiki
so ,ana ■ Narodni skupščini. Dopoldne je imt, Davi-dovičev poslanski klub sejo. na kateri so bili določeni govorniki za verifikacij-sko debato ter se je vršila daljša, mestoma zelo burna debata o dosedanji zavoženi taktiki opozicijskega bloka. Pristaši grupe Koste Timotijeviča in zlasti nekateri mljaši poslanci so ostro nastopali proti temu, da bi Davicovičeva stranka ostala solidarna z radičevci. ako le-ti bistveno ne spremenijo svojega političnega programa. Osobito pa je bila ideja abstinence z vso odločnostjo odklonjena. G. Davidovič je svoje poslance tolaž'1 s tem. da bo verjetno doktor Trumbič se vrnil iz Zagreba z znatnimi proi-rramatičnimi koncesijami s strani St Radiča. Napovedoval jc. ca bodo izjave, ki bi jih bili radičevci pripravljeni dati v plenumu Narodne skupščine popolnoma preobrnile situacijo.
O tem se mnogo pripovedtrie. Baje bi imela naelašati. da se bo HRSS v bodoče borila samo z legalnimi sredstvi, ki so dopuščena v okviru monar-
hije in ustave. Kar se tiče revizije ustave bi izjava poudarila, da se naj revizija izvrši le glede onih točk, ki bi se v praksi pokazale kot nezgodne in na način, kakršen je predviden in predpisan v sami ustavi. Vse to so zaenkrat le govorice. ki se širijo iz krozov voditeljev opozicijonalnega bloka, kateri z vnemo iščejo kompromisne formule, ki bi jih obvarovala popolnega poraza. Tako so bile danes vodilnim politikom Narodnega bloka dostavljena sporočila, da bi opozicijski blok prl-tal na to, ako se razveljavijo mandati direktno kompro-mitiranih voditeljev HRSS. če bi parlamentarna večina ostala radičevske mandate po predhodni primerni izjavi s Stranj dotičnih poslancev verificirala. Pri tem projektu igra očividno veliko vlogo tudi ambicija tako zvane Trumbičsve skupine, ki bi rada eliminirala Radiča in njegove ož.ie tovariše ter vzela vodstvo hrvatske politike v svoje roke.
Za nocoj je naznanjen prihod doktorja Trumbiča. dr. Lorkoviča ln Pavla Radiča. ki so se v Zagrebu sestali s Stje-panom Radičem in prinašajo menda s seboj Radičeva poročila
-5SS
Klerikalci položijo mandate
Zagreb. 20. marca, n. Današnje »Novosti®. ki dobivajo svoje informacije iz vodilnih onozicijonalnih krogov, objavlja io iz včerajšnje seje š:fov opozicijonalnega bloka sledečo vest: Na današnji seji so predstavniki Hrvatske Za-jednice in Slovenske Ljudske stranke obvestili goso. Davidoviča. da sta ti dve stranki odločeni, do v slučaju eksodusa opozicije iz parlamenta oni hrvatski (odnosno zajedničarski) in slovenski (t. j. klerikalni) poslanci, katerih mandati bodo potrionl, podajo ostavko na svoje mandate. Z ozirom, da je ta sklep novum v razvoju borbe opozicije, je g. Davidovič sklical sejo svojega poslanskega kluba.
Pospešena preiskava proti Radicu
Zagreb, 20. marca. r. Preiskovalni sodnik dr. Korber ja izjavil danes, da se nadaljuje preiskava proti Radiču s pospešenim tem, pom. Po njegovem mnenju bo zaključena okoli Velike noči, ako ne nastanejo kake nove ovire in ne ho dostavljen še nov pre. iskovalni materijal. Ako bo preiskava v res« niči zaključena okoli Velike noči, se bo vr» šila glavna razprava ie sredi maja ali ju« nija.
Razveljavljemje komunističnih mandatov v Bolgariji
Sofija. 20. marca. r. Z ozirom na dejstvo. da je bil zakon o zaščiti države, ki ga ie sprejelo Sobranje 10. marca, sankcioniran, so bili razvcl:avljeni mandati vseh petih komunističnih poslancev bolgarskega parlamenta. V debati so komunistični poslanci skušali rešiti svoje mandate s slovesno izjavo, da obsojajo metode tretje internacijonale in da ostanejo Is pristaši marksističnega programa. Parlament te izjave ni vzel za resno. č;š. da gre le za taktičen trik. ne pa za programsko preorijenta-clio komunistov.
Proti bivšim komunističnim poslancem bo sedaj, kakor se zatrjuje, uvedena tudi kazenska preiskava na podlagi novega zakona.
Smrt sovjetskega politika
Moskva, 20. marca. a. Nenadoma je umrl na kapi predsednik osrednjega izvršilnega odbora sovjetske Unije Nariman Marima. nor. Bil je 54 let star. Bi! je eden organi, zatorjev socialne demokracije v turško,ta« tarskih pokrajinah Rusije. Leta 1919. je bil načelnik orijentskega oddelka pri komisari. jatu za zunanje zadeve. Leta 1920. je postal predsednik sveta ljudskih komisarjev v Ccrbadžanu.
Socijalna vprašanja se najbolj mizer-no rešujejo v malih razmerah. Še poe-dine večje države ne morejo delati zadovoljno socijalne politike, kar najbolje dokumentira klic: »Proletarci vseh dežel, združite se!» Faktično je baš socijalno vprašanje ono, ki se da reševati internacijonalnim potom, a le. če je zanj dana podlaga velikega gospodarskega blagostanja. Siromak ostane na žalost vedno siromak, mimo katerega gre socijalno vprašanje.
In kulturno vprašanje? V dobi. ko je treba, da zavlada med narodi in državami kot nova intemacijonala. kulturni nacijonalizem. ni mogoče za Slovence reševati kulturnega vprašanja pod vaškim klerikalnim zvonikom ali pa pod jezuitskim klobukom ljubljanskega škofa. Baš radi klerikalizma je največji problem Slovencev kako naj se zavaruje kultura naroda pred nekulturo mase, ki je pri nas docela zavisna od nadvlade v bistvu protikulturne in reakcijo-narne politikuioče duhovščine. Iz istega
vzroka smo tudi proti politični avtonomiji Slovenije, ker jo klerikalci forsirajo samo zato. da bi z inferioznostjo kvantitete zatrli superiornost kvalitete.
Slovenija ne sme bitj v Jugoslaviji nikdar izročena klerikalcem na milost in nemilost, ako nočemo, da bo upropa-ščena kulturno, socijalno in gospodarsko. kar se pravi narodno.
Zadnje dni izgleda, kakor da bi klerikalci sami uvideli, da je njihova politika za nas Slovence katastrofalna. V opozicijskih listih čitamo, da nameravajo klerikalni poslanci odložiti svoje mandate. To bi bila pravična obsodba lastnega dela in lastnega končnega uspeha in pravilen zaključek šestletnega upropaščanja slovenskih interesov s strani klerikalne stranke. Naj bi vsi dobri geniji, ki čuvajo nad usodo slovenskega dela našega naroda, potrdili gospoda Korošca in njegove tovariše v sklepu, ki ga klerikalni poslanci napovedujejo!
Poročilo verifikacijskega odbora
Predlaga se anketa za okrožje Maribor-Celje in odgoditev verifikacije tamkajšnjih klerikalnih mandatov, razveljavljenje radičevskih mandatov in volitve v bregalniš jem okrožju.
se predlaga radi dokazanega terorja, kt so ga vršile bugaraške tolpe, njihovo razveljavljenje;
3. predlaga se razveljavljenje vsah man« datov HRSS. Predlog je obširno utemeljen
Eeograd, 20. marca. p. Danes je bilo dano v tisk poročilo verhikacijskega odbora, ki je jako obširno ter sestoj! iz dveh delov: iz poročila večine in minoritetnega votuma opozicije. Referent večine je posl. Simonovič, manjšinske predloge bodo zastopali poslanec Polič, Kumanud!, Džefer Kule.iovič, Hohnjec in Vujič.
Poročile odborove večine Je razdeljeno v dva dela. Prvi obsega neosporne mandat" katerih verifikacija se predlaga. Drugi d obsega predloge glede oporečnih mandatov ln sicer:
1.	glede voDtev v okrožja Maribor-Celje
se predlaga na podlagi pritožbe Vekoslava Spindlerja v smislu čl. 7. m 121 poslovnika parlamentarna anketa ki naj ugotovi ali se je vršil v konkretno navadenih slučajih verski teror, s katerim se je izvajal na volilce moralni in fizični pritisk, oziroma, v koliko je ta pritisk vplival na popolnoma svobodno izražanje volje volilcev in v koliko je bil s tem kršen čl. 12 ustave, b) ali so bili volilni Imeniki v 56 občinah, navedenih v pritožbi, nepotrjeni od pristojnega sodišča, ali so bile v imenike vpisane osebe brez voill-ne pravice in ali so bile Iz velilnfh imenikov črtane osebe, kl so krnele volilno pravico; c) ali so se dogodile nepravilnosti na 81 voliščih, kakor navaja to pritožba: Dokler parlamentarna anketa ne izvrši svoje naloge, naj se verifikacija ma.idatov liste dr|a Korošca v tem okrožju odgodi.
2.	Glede volitev v bresainiškem okrožju
ter se navaja posebno kot dokazano dej« stvo, da je HRSS po lastni Inlcijativl In soglasnem sklepu predsedstva mednarodne seljačke zveze v Moskvi od 1. julija 1. L sprejeta v seljačko internac-ijonalo. Omenjeno predsedstvo je ugotovilo, da odgovarja predlog za sprejem v to internacional® vsem sklepom kongresa, ki se je vršil meseca oktobra 1934 v Moskvi in na katerem se je osnovala seiiačka inte>rnacionala: da je glavni namen osnovanja te seljaške inter-naciolnsle. katere idejni ustvaritelji so oil-cljelni predstavniki sedanje komunistične vlade !n konvinterne v sovjetski Rusiji, organiziranje seljaštva v raznih državah v svrho snovanja revolucijonarnih blokov, da bi organizirano seljaštvo in delavstvo zavarovalo na eni strani komunistični režim r Rusiji, na drugi stran! pa, da b; čimprej pripomoglo k Integralni zmagi komunizma tudi v ostalih državah; da je kongres kominter-ne lansko leto v svoj! resoluciji z zadovoljstvom ugotovil progresivno delo seljačke lnternacionale, in da je tudi izjavil, da mora komunistično delavstvo pomagati seila-škemu gibanju, ker se samo na ta način more izvojevati popolna zmaga proti buržoazi-Ji. Poročilo navaja nadalje dokaze o zvszl HRSS s komunistično internacionalo.
Mednarodne razprave o zavarovanju svetovnega miru
Minister Eeneš o ženevski bilanci. — Vce zavisi od Nemčije, -f
Nemške zahteve.
Berlin, 20. marca, z. Nemški politični krogi gledajo zelo skeptično na razvoj mednarodnih pogajanj, ki so v teku glede zavarovanja svetovnega miru, Poudarjajo sicer, da si Nemčija iskreno želi ugodnega poteka, izjavljajo pa. da
dveh državnih zvez. Chamberlaln bo pozval vlado, naj zastavi ves vpliv, da se čimprej sestane konferenca med Francijo in Anglijo. Konferenci naj bi se priključila tudi Amerika kot svetovalca Praga, 20. marca, s. Od zunaniega
mora Nemčija za svoj pristanek na uve- j ministra dr. Beneša informirana «Pra-deno akcijo zahtevati gotove pogoje, ger Presse* prinaša iz Pariza izvirajoč Predvsem je treba, da se točno določi resume. v katerem se najprej naglasa, termin evakuacije Porenja in Poruhrja, da ni mogoče računati s sprejemom že-dalje mora preiti vojaška kontrola od ; nevskega protokola, da pa je Anglija zaveznikov na Zvezo narodov, kontrola i za brezpogojno rešitev varnostnega sama pa sa mora omejiti, tako da za i problema. S tega vidika je treba nem-
Nemčijo ne bo pomeniia ponižanja in šikanirania. Ker so mednarodni razgovori še v polnem teku. je bila za danes napovedana zunaniepqjitična debata v državnem zboru odgodena.
London, 20. marca. s. «Daily Mail»
ški predlog za garancijski pakt popolnoma upoštevati, čeprav imajo razne strani proti garancijam Nemčije pomisleke. bi vseeno značila oogodba med Francijo, Belgijo, Anglijo. Italijo in Nemčijo ojačenje varnosti v Evropi. Zato pa
piše v zvezi z današnjo sejo kabineta, je potrebno, da postane Nemčija pred
da bo Chamberlain na seji poročal, da bi se moglo razpravljati o skleou dveh pogodb, in sicer 1.) o pogodbi glede varnosti zapadnih sil ter 2.) o pogodbi držav, ki so zainteresirane na vzhodu, tako da bi tvorili faktično podlago tem razpravam dr. Beneševi predlogi glede
tem član Zveze narodov. Kar se tiče možnosti, da bi Nemčija dosegla revizijo pogodb, je treba pristaviti, da gre ia pravica vsem članom Zveze narodov. V zvezi s tem vprašanjem je tesno spojeno vprašanje vojaške kontrole nad Nemčijo.
Strahovit vihar uničil celo pokrajino
Grozna elementarna nesreča v Ameriki. — Okrog 2900 rart»
vih in 8000 ranjenih.
(Glej tudi poročilo na 5. strani.)
New Yer'r. 20. marca. s. Zadnja poročila o katastrofalnem ciklonu v Severni Ameriki dajo sklepati, da so žrtve še mnogo številnejše, kakor se ie domnevalo po včera:šnjih uradnih vesteh Ceni se. da ie bilo pri katastrofi 1700 liudi ubitih. 5000 ra težko ranjenih. 2000 ljudi je brez strehe. Ciklon, ki ni trata! niti pet minut je divjal s hitrostjo 400 milj v minuti. Njegova širira '"e znašala samo 1500 m. V tem pasu in 300 km daleč je bilo vse zravnano z zemljo.
Po zadnjih vesteh ie ci^nn težko prizadel 15 krs ev v državi Illinois, po pet kraiev v Indiari in Kentuckv.
London. 20. marca. z. Po vesteh iz
New Yorka cenijo danes z i.-rv: stcviie mrtvih na 1800—2000. število ranjeni Pa na 8000. Delo rešilnih in pomcžniii ekspedicli je silno težko, ker so po katastrofi udarjeni kraji zelo oddaljeni drug od drugega. V dveh vaseh <e izmed vsega prebivalstva ni rešil riti eden. V Bentonu je vihar razrušil 5 Io. v kateri je bilo pri pouku okrog 30fl dečkov m deklic. Vsi so pokopani pod razvalinami. Podrobnosti o nesreči, kakršne ameriška zgodovina ša ne pomni, se doznavaio ie Dolagoma. ker je vihar razrušil tudi vse telefonske in brzojavne naprave. Zdaj montirajo v vsej n*. glici brezžične aparate.
-GS9-
Jugoslovensko tobačno skladišče v Trstu?
Trst, 20. marca. a. Iz zanesljivega vira sa doznava, da namerava lugoslovenska uprava džavnlh monopolov ustanoviti v Trstu nekako bazo za uvoz in izvoz ter predelovanje tobaka. V ta namen išče uprava v tržaški prosti lukl skladišče, v katerem bi bilo mogoče namestiti približno 5 do 6 milijonov kilogramov, to je 500 do 600 vagonov tobaka. Pri delu bi bilo zaposlenih * tem skladišču redno 600 do 700 delavcev.
Kakor se doznava, se baje z neke strani v Trstu deluje proti temu, da bi se kako skladišče v prosti Inki oddalo jugoslovenski upravL To prizadevanje bi bilo za tržaške delovne razmere zelo slabo, ker v Trstu itak zelo potrebujejo dela in zaslužka. Tem lažje pa se zgodi, da ta dobiček Trstu odide ker se je doznalo, da je uprava javulh skladišč v Reki ponudila jugoslovensk! upravi državnih monopolov tako skiadišče pod zelo ugodnimi pogoji. Današnji tržaški večerni lisci pišejo cr tej stvari obširno in izraža-
jo žello, da bi na vsak način ta zasnova jugoslovensk« monopolske uprave ostala v Trsta
Mednarodna parlamentarna trgovinska konlernca
Beograd, 20. marca. p. Mednarodna para lamentama trgovinska konferenc« sc bo le« tos vršila v Rimu dne 17. aprila. Povabljen je tudi naš parlament, da sa udeleži te kon. ference.
Volitve na Grškem
Beograd. 2*. marca. p. Ministrstvo za ss« nanjs stvari je prejelo obvestilo, da je pri grških vo'itvah dne 18. L m. dobil Mihila. kopalo« ogromno večino. Opozicija, katero predsednik je Papanastaaioa, je zapustila parlament.
Cesarica Šarlota nevarno zbolela
Paril, 30. marca. s. Kakor javljajo iz Bru* sija, je vdova bivšega mehikanskega cesac* ja Maksa, cesarica Sarlota v 85. letu staro« sti težko oooicia na španska.
Lord Carzon umrl
Včeraj zjutraj je umri v Londonu zna-si angleški državnik lord Curzon. Curzon se je rodil 11. januarja i859. v Ked-lestonu kot sin duhovnika. Posveti! se ie že v mladih letih politiki in bil izvoljen leta 1886. kot poslanec konservativne stranke v spodnji zbornici. Od leta 2«91. do 1892. je bi) državni podtajnik za Indijo, od leta 1895. do 1893. za dr-iavni podtajnik v ministrstvu za zuna-ne zadeve. Njegovo obširno poznanje razmer v Orlentu. posebno v Perziji in Indiji je povzročilo izredno naglo njegovo napredovanje. 2e ieta 1899. je postal podkralj Indije, kjer je ostal polnih šest let in storil zelo mnogo za okrepitev angleškega vpiiva v Indiji. Njegova indijska politika je bila naperjena v prvi vrsti proti Rusiji, proti kateri je nastopil z vsem svojim vplivom posebno na lau-sannski konferenci, ko je bil angleški ministrski predsednik. Kasneje je prišel v oster konflikt z lordom Kitchenerjem. ki je zahteval dalekosežno neodvisnost vmade od civilne oblasti.
Ko se je lord Curzon vrnii v Anglijo, Je prevzel vodstvo konservativne stranke v lordski zbornici. Med vojno je deloval z vsemi silami za nadaljevanje boja do popolnega uničenja Nemčije. Za časa mirovne konference v Parizu ie zastopal Balfourja kot zunanjega ministra. Po odstopu ministrskega predsednika Llovd Georgea. s katerim je žive! v hudem nasprotju, je stopi! kot zunanji minister v kabinet Bonar Lawa. Takrat je prišel v zelo napeto razmerje s Poincarejem. kateremu je odkloni! nameravane sankcije proti Nemčiji radi povratka nemškega prestolnaslednika v Nemčijo. Sploh je bi! lord Curzon odločen nasprotnik francoske okupacijske politike. V sedanjem Ba!awinovem kabinetu je bi! lordski predsednik tajnega sveta, na Angleškem zelo vplivno mesto, ki ga pa Curzon ni moge! več polno izrabiti, ker je začel že pred letom dni bolehati.
V londonski družbi je užival pokojnik vsled svojega res svetovnega obzorja velik ugled: ker ie bi! pri tem tudi vese! in prijeten družabnik, je bila njegova markanfna postava s skoro neprestano se smehljajočim obrazom tem bolj dobrodošla v vsaki družbi. Anglija ie izgubila z njim enega svojih naiboljših reprezentantov.
Osmrtnice v francoskih Ustih.
Pariz, 20. marca. s. Spominu umrlega lorda Curzon a, ki ga francosko časopisje nikdar ni posebno pozdravljalo, posvečajo današnji listi daljše članke, v katerih dosledno kriti, zibajo politično delovanje Curzon a. Pariški «Tempa* meni, da jc on med vsemi angle« ikimi državniki največ pripomogel, da sc je antanta oslabila. V tem smislu je deloval že med voino in. njegova politika je privedla do lausannske pogodbe, ki je uničila rezul« tat zmage zaveznikov na vzhodu. Tudi po» »eje, ko je lord Curzon zapustil zunanji urad, ie bil njegov vpliv v angleškem kab!» *etu Se vedno zelo velik.
Pred knltrnnms bojem
p	* *
v Franciji
V Pran d ji se množe znaki bližajočega se kulturnega boja. ki se more razviti iz politike radikalne stranke proti Vatikanu. Preteki« mesec ie došlo v Marseiliea in Avlgnonu celo do krvavih spopadov ter sta bili celo dve smrtni žrtvi ra zborovanjih katoličanov v teh dveh mestih. Razmere so se od iega časa še poostrile, kar zlasti potrjujeta oklic francoskih kardinalov in nadškofov ra javnost kakor tudi odgovor radikalne vladne stranke nanj. Pismo nadškofov izgleda kakor bojna napoved ter poziva skoro k nezakonitim dejanjem proti državnim odredbam. To pismo naglasa, da se cerkev sicer ne vmešava v vprašanje političnega prepričanja ln da more biti katoličan republikanec. rojalist ali bonapartist, ne-zamržljiva pa je pripadnost h katoliški cerkvi s socijaiizmom ali komunizmom. Pričeti se mora boj proti lajišklm zakonom. kl imajo samo ime zakonov, kar pa v resnici niso. Ti zakoni so vzrok rakonclomstvu in propadanju prebivalstva. Pismo poziva katoličane, naj se organizirajo za boj in otresejo predsodka. da se morajo verni katoličani pokoriti zakonu.
To pastirsko pismo je vzbudilo nevo-Jio tudi v zmernejših krogih, ker se postavlja na stran skrajnih konservativcev. Opozicija smatra za primerno, da nastopi proti Herriotovt vladi s pomočjo kulturnega boja. Kot znano, je Her-rfot ob prevzemu vlade izjavil, da mora politik ostati zvest svojemu naziraniu. kadar pride do moči. S tem je utemelji! svoje stališče napram Vatikanu, pri čemer je seveda predvsem upošteval zahteve skra!ne levice svoje večine. Posledica tega je bila. da se je iz proračuna črtala postavka za vatikanskga poslanika. Senat tega sklepa zbornice še ni odobril. Finančni odsek senata se je neposredno izrekel za ohranitev vatikanskega poslaništva s tem. da sploh ni 'odobril proračunskih postavk za zunanjo diplomatsko službo. Predsednik odseka senaior de .Monzie ie sicer ob tet priliki svaril pred prenagljenostjo ter je naglašal. da sa snuje kompromis glede vprašanja diplomatskega zastopstva pri Vatikanu. Govorijo se ie. da bo de Mon-zie poslan kot poseben odposlanec v Rim in da pusti papež še nadalje svojega nuncija v Parizu. S tem bi bila nevar nost večjega spora odstranjena. Tak je bil položaj pred pastirskim oismom nadškofov. po katerem pa se ie znatno poslabšal.
Tudi dogodki na Alzaškem so mnogo
cerkyiio in državo. Parlament je pretekli teden pričej razpravljati o zakonu, po katerem bi se izenačila uprava v Al-zaciij in Loreni s francosko. V Alzaciji
oa imajo konservativci mnogo pristašev in četudi so centralisti, vendar pa zastopajo v šolskem vprašanju za ohranitev dosedanjih razmer v Alzaciij. Pod vodstvom duhovščine nastopajo proti lajl-ški šoli. V parlamentarni debati je preteklo soboto socijalistični govornik Pli-rote. župan v Strasbourgu zahteval, naj se tudi v Akaciji uvede lajiška šola in odpravi verouk iz šol. Odgovor na to ie sledil v šolski stavki, ki ss je pod vodstvom duhovščine pričela v pondeljek izvajati v Alzaciji. Kakor poročajo, so duhovniki osebno branili otrokom vstop v šolo in v vaseh se udeležuje nad polovico otrok šolske stavke. Siras-bourškj škof je imel govor, v katerem je izjavil, da božje postave ne prepovedujejo stavke in da zakona nroti konfesi-jonalni šoli ni smatrati kot zakona, radi česar ga ni treba izpolnjevati.
Radi oklica nadškofov in šolske stavke v Alzaciji se tudi vladne stranke pripravljajo na boj. Ministrski predsednik Hc-rriot je v nedelio ob odkritju spomenika Jauresu v Castresu z ozirom na pastirsko nismo nadškofov dejal: aAKo se v 20. stoletju izjavlja kakor v srednjem veku, da ni nobene vere izven dogem .potem protestiramo z vsemi silami proti temu. ker rroramo braniti svobodo in mir. Nikdar nisem ogroial svobodo misli ali vesti. Pristaši smo !a-jiške šole in zato proglašamo pravico do svobode vesti. Protestiramo prot! trditvi, da sta znanost in svoboda ma-lika.s
Posebna deklaracija socijalno - radikalne stranke označuje pismo škofov kot bojno napoved državnim zakonom, svobodi in demokraciji, kot poziv na državljansko vojno in kot dokaz omejenosti. nestrpnosti in fanatizma.
Kakor je iz navedenega razvidno, ni izključeno, da se lahko razvije v Franciji v polni meri kulturni boj. Skrajna desnica dela z vsemi silami na to. da ne pride do sporazuma in da bi si priborila pri tem kak dobiček. Potek nadaljnih dogodkov bo pokazal, v koliko se ji bo to posrečilo.

iško omrežje
v Jugoslaviji
(Službeno poročilo.)
Službeno glasilo prometnega ministrstva objavlja pregled vseh prog v naši državi po staniu z dne 1 februarja 1925. Iz tega zanimivega seznama je razvidno. da znaša dolžina vseh železniških prog v naši državi 9894.6 km (ne računajoč pri tem 274.1 km dvotirnih prog in 28.2 km prog na mejah, kler so tračnice razdrte). Normalnotimlh prog ;e 6640.2 km. ozkotirnih (širina 0.76 m) 2525 km in (0.60 m) 545.9 km ter (1 m> 183.5 km. Beograjska direkcija ima 3035.4 km. zagrebška 2240.4 km. subo-tlška 1945.3 km. sarajevska 1538.8 km in ljubljanska 1139.9 km. V te številke pa so vštete tudi privatne proge, kl jih ne izkorišča država, ampak vršijo oo-edine direkcije nad njimi !e vrhovno nadzorstvo v imenu prometnega ministrstva. Teh privatnih prog je pod beograjsko direkcijo 13f>.6 km. pod zagrebško 203.3 km in pod sarajevsko 42 km. V gradnji ie sedai 116.5 km normalno-t!mlh prog. in sicer: Oračac - Knin 67 km. Tite! - Orlovat 27.5 km in Niš-Prokuplje 22 km.
Vse železniške dlrekciie v državi raz-polagaio s 1127 uporabnimi lokomotivami normalnega tira in 422 ozkotirnimi. Neuporabnih lokomotiv normalno-tirnih je 950 in ozkotirnih 288. Uporabnih tovornih vagonov imamo za norma!-notirne proge 27.39! in za ozkotirne 3312. Neuporabnih tovornih normalno-tirniii vagonov ie 15.729 in ozkotirnih 1112. Na vsakih 100 uporabnih vagonov pride torej 57 neuporabnih. Stanje osebnih vagonov v tem izkazu ni navedeno.
Za našo propagando v tujini
Značilen članek Lu)e Vofnovlča.
Beograjsko »Vreme« prinaša obširen članek izpod peresa Lule Voir.ovlča, v katerem se avtor toplo zavzema za našo propagande v tujini, Člankar povsem pravilno naglaša, da je v Evropi razprostrta cela mreža intrigantsklh elementov. ki skušajo izpodkoravati ugled naše mlade države. Ti neprijateljski elementi naše države so seveda v ozkih zvezah z defetističnimi organizacijami naših federalističnih, republikanskih in revolucionarnih strank.
Ti elementi čutijo potrebo, ua slepijo evropsko javnost z raznimi intrigant-skimi gesli in frazami. Tako naglašajo. da je nuina potreba, da se naša država razcepi v več iederativnih ali nevtralnih državic, nato zopet, da so narodne manjšine izpostavljene krutemu preganjanju in končno, da je Srbija hegemo-nistična in celo kriva na izbruhu svetovne vojne. Vsa sredstva so iim dobra, samo. da bi padel kredit naše države, da bi bila preslepljcna evropska javnost io da bi se povečalo nezadovoljstvo v lastni državL Jasno je. da je sijajna zmaga Narodnega bloka deloma izigrala te dalekosežne destruktivne načrte, a še jasnejše, da je vlada Narodnega bloka .dolžna, da energično pobija podla natolcevanja plačanih agentov v Inozemstvu.
Med temi inozemskimi zarotniki se najbolj odlikuje neka angleška dama flis Durham. ki je storila 2e mnogo zi* __	bivši kraljevini Srbiji in pozneje tudi
fcDBosoeU k poost&vi	mi je taJhna to*
la v Črno goro. da se »upozna* z najmanjšo balkansko državico. Bila je povsod gostoljubno sprejeta in celo kralj Nikiia jo je sprejel na svojem dvoru. Iz Črne gore je odpotovala v Skader in od tam v domovino. Takoj pa je pričela širiti najpodlejše in najnesramnejše laži o Črni gori. Pozivala je angleško javnost, da zbira Prostovoljne prispevke za vse. ki trpe pod srbskim in črnogorskim jarmom. Ustanovila je poseben «The Al-banian Relief Fund> in prevzela sama načelstvo fonda. Stičnih protisrbskih akcij je podvzeh Še mnogo !n si je sploh stavila za svoio najvažnejšo nalogo, da po iniciiativi raznih izdajalskih elementov v tujini izpodkopava ugled najbed-nejši in z vojno slavo ovenčani srbsko-črnogorski armadi !n mučeniškim trpinom. Takih in odličnih pojavov navaja L. Vojnovič večje število.
Ti žalostni dokazi, pravi Lujo Vojnovič. so za nas velik nauk. im^ativna dolžnost za našo nr.cijonalno vlado, da brez usmiljenja preganja defetistične manevre v tujini in da skuša ustanoviti posebno »narodno obrano« v tujini. Le tako bo Inozemstvo spoznalo pravo stanje stvari in s prežirom prehajalo preko podlih plačancev in izda'alcev.
Politične beležke
4- Dent'nc!jac!!e in dentmcHanii. Doktor Koroščeva »Naša Straža« piše. da je dr. Pivko »denunciral Slovence*, ko je v verifikacijskem odboru navedel klerikalne sleparije in s1ux-'i? klerikalnega nasilja pri volitvah na Štajerskem. Verjamemo. da je bilo klerikalcem neljubo, ko so se pred širšo javnostjo dokazale njihove volilne goljufije, vprašati Da moramo. kje bi se naj proti niihovim volilnim goljufijam protestiralo kakor v verifikacijskem odboru? Ali naj bi mirno dopuščali, da bi klerikalci nemoteno delali še naorej slične goljufije, kakor pri zadnjih volitvah in da bi nemoteno sedeli na prisleparjenih lovorikah? Doktor Pivko je v verifikacijskem odboru navedel crola dejstva, s čemer ni »de-nunciral Sloverice». pač pa povedal, da klerikalni poslanci niso upravičeni zastopati Slovencev, ker so si pridobili glasove z nasiljem, z zlorabo vere in cerkve in s potvorjenimi volilnimi imeniki. Kar pa se tiče denuneiranja Slovencev in ljudi, ki so ta denuncirania vršili, je znano še izza svetovne vojne, da jih ie iskati samo v vrstah klerikalne stranke.
-f »Naša Straža« !n štajerske volitve. «Naša Straža« poroča o poteku razprave v verifikacijskem odboru v pristnem žebotovskem tonu. Dr. Pivko je bil velik revež na pondeljkovi seji. »Straža« poroča, da je stal bled kakor stena med radikali, ko se mu je približal Zebot in udaril z vso s!To ob poslansko klop. »Pivko se odmlče in drgeta«, pravi »Straža«. In ko so skočili trije klerikalni tigri pokonci, je Pivko popolnoma umolknil. »Poštenejši radikali so se od-mika!i od Pivka in strme zasledovali protest slovenskih poslancev. Pivku so pomagali samo čudni elementi (!), kakor je bosanski Kobasica itd. Predsednik dr. Srskič je bil pod vtisom nastopa naših zastopnikov primoran prekiniti sejo. Tako smo obračunali s Pivkom in m i zamašili usta. da si ni upal več de-nuncirati . . piše »Straža«. Pivko je bi! ves zbegan in v zbornici se je pojavil tudi dr. Žerjav, ki ie grozi! vladi (!). da izstopi, ako bi verifikacijski odbor potrdil mandate na Štajerskem. Na tak način poroča »Straža«, ki meni. da je za njene »verne bralce« vse dobro in da moraio vse verovati, kar dr. Ko-rošče-v ministrant vanjo zapiše. Kako so klerikalci »zdelali« dr. Pivka v verifikacijskem odboru, smo že poročali. Uspeh klerikalne trojice Zebota. Hohnje-ca ir Smodeja je bi!, da je določena za volitve na Štajerskem preiskovalna anketa. Če bodo klerikalci doživeli napram dr. Pivku še par takih uspehov, bo kmalu ves slovenski «Jugoslovanski klub« doma!
4- Razvoj političnega položaja. «Reč» piše z ozirom na sklepe verifikacijskega odbora: »Kljub nejasnosti stališča opozicije. k| ni pričakovala tako enegičnega nastopa Narodnega bloka, je jasno, da se mora vztrajat! v dosedanji smer! dotlej. dokler ne popokajo vse niti. ki vodijo v neprijateljsko inozemstvo in dokler ne preidejo vse stranke opozicije k realni državotvorni politik!. Grožnje opozicije so zelo neresne. Narodni blok ne more in ne sme popuščati, posamezne opozicijonalne stranke se ne morejo in ne smejo abstinirati radi svojih posebnih interesov. Ti posebni Interesi so ravno on! činitelj, kl n! nikdar omogočil opozicijonalnemu bloku nastopati popo!. noma kompaktno, razen v skupni želji, vreči vlado PP.» — Po našem mnenju je bila opozicija ravno zato vedno tepc-na. ker ni bila nikdar enotna in bo še tudi v naorej, dokler jo razvoj političnih razmer ne bo od brezplodne ustavne borbe prisilil k pozitivnemu konstruktivnemu delu.
+ Odgovor »Politiki«. Radikalna -Samouprava« odgovarja na trditev »Politike«. da bi bilo boije. ako bi se z ra?-veljavlienjem mandatov HRSS počakalo na sodno razsodbo o krivdi HRSS, ker bi potem sklep skupščine predsta ljal samo izvršitev sodnega sklepa. »Samouprava« naglaša, da vlada niti v enem slučaju ni predlagala sodišču, naj odloči, ali je Radiceva stranka z vstopom v seljaško internacijonalo Dostala komunistična ali ne. Sklep ministrskega sveta, znan pod imenom »obznane«. je bil storjen r Izključni pristojnosti upravne oblasti na podlagi člena 1. zakona o zaščit! države ln na predlog notranjega ministra ter Po ugotovitvi Radiče-
zen za vse državne oblastt kazensko postopanje proti poedincem je pa seveda čisto sodnijska stvar. Zakon o zaščiti države dopušča v členu 15. samo en poseben slučaj, v katerem se je mogoče pritožiti proti sklepu lokalne upravne oblasti na sodišče prve stopnje, oziroma na kasacijsko sodišče. Ta člen pa se ne tiče sklepa notranjega ministra in ministrskega sveta na podlagi ČL 1. in 18. zakona o zaščiti države. Kar se tiče obtožbe proti Radičevim tovarišem, ni osnovana na pripadnosti h komunistični internacijonali, ampak 'na dejanjih, ki jih zakon označuje kot zločine. Ta odgovor pobija tudi trditev klerikalnega tiska, da ie verifikacijski odbor protizakonito razveljavil mandate HRSS. ker ni čakal na sodno odločitev. Verifikacijski odbor je razveljavil mandate Ra-dičeve stranke po ugotovitvi upravnih oblasti, da je HRŠS v zvezi s komunistično internacijonalo. in mu po predpisih zakona o zaščiti države sploh ni bilo čakati na tozadevno sodno ugotovitev.
4- Tudi frankovcl se odrekajo republike. »Hrvat« beleži, da so frankovci razposlali med hrvatsko seljaštvo 40.000 rdečih letakov, s katerimi javljajo. so sicer še nadalje pripravljeni »boriti se za hrvatske republikanske pravic* toda samo tedai. ako je hrvatski narod še vedno prožet z republikanskim in svobodnjaškim duhom.« Da se to zamore nedvoumno ugotoviti, nameravajo hrvatski frankovci prirediti po vaseh sestanke. »Hrvat« to komentira tako. da se temu frankovskemu plebiscitarenju ne bo nihče odzval, nakar bodo frankovski gospodje lahko mirno ugotovili, da hrvatski narod nj več republikanski, in vtaknili republikansko sabljo v nožnico. »Hrvat« smatra to umetno meta-morfozo za največjo perfidijo na račun hrvatskega naroda, s čemer hoče povedati. da hrvatske mase še nadalje ostanejo »prožete republikanskega duha« in da so metamorfoze v smislu angleškega tipa izključen privilegij Radičevih ba-rantaških apostolov v Beogradu.
+ Proga. Zagrebški »Jutarnji list« pravi, da Hrvate veže z Beogradom edino še železniška proga, kakor pred vojno. To pa ne zaradi razveHavlienja radičevskih mandatov, temveč zato. ker radikali niti malo niso reagirali na ponujanja njegove »naročite strane« in mirno odbili novi Markov protokol, k! ga »Jutarnji list« tudi v citiranem članku propagira tako-le: «Ako blok sporazuma ne more parlamentarno eksisti-rati kot tak. ker mu tega ne dopusti parlamentarna večina, tedaj mora hrvatsko parlamentarno predstavništvo skupno s slovenskimi predstavniki pred katastrofo poskušati sporazum s pred-stavniik Srbov, kl so v ogromni večini utelovlieni v radikalni stranki. Res. reklo se bo. da temu nasprotujejo razni oziri in sentimentalnosti glede na Davi-dovicevo skupino; toda ne sme se po-zabitii da so v politiki taki sentimenti potrebni kakor v plesni dvorani praši-na . ..» Tako torej v Zagrebu tolmačijo vzaiemnost tn večno zvezo z davido-videvci. Jasno je. da tud! v radidevskih krogih vlada napram davidovidevcem taka zvestoba, da bi jih zatajili, čim bi radikali ponudili prst. Moralnost takšnega zavezništva torej resnično potrju;c, da ooozicijonalce to in onstran Save »veže« edino železniška proga.
+ Pcp Gjofca pcjde v Rusijo. Beograjska »Politika« doznava z Dunaja, da se tam že nekaj dni mudi pop Gjoka Po-povič. znani Radičev intimus in Davi-dovičev propadi! poslanec. Preko gra-nice je še! brez potnega lista, ker se je baje bal. da mu noatranii minister odhoda ne bi dovoli!. Na Dunaju se ooo Gjoka druži z radičevskimi emigrant! in se pripravlja na odhod v Rusiio. kjer namerava — zbrati potrebni materija! za Radičevo obrambo. Gjoka Popovid torej nadomestule dr. Trumblča, kateremu odhod v inozemstvo ni bil dovoljen. Ni dvoma, da se bo tudi Gjoka Po-povič. splošno znan po svoji dovzetnosti za vse Radičeve ideale, povrnil iz Rusije kot vnet seljaški internacijonalec in pojačal ginljivo radičevsko - aavido-vičevsko vzajemnost pod znamenjem peteroregate moskovski zvezde.
Iz demokratske stranke
V	ljubljanski oblasti so se vrSlli nastopni ustanovni občni zbori krajevnih orzanlza-cij:
V	Selcab nad škofjo Loko, kler so se na-prednjaki oprijeli treznega podrobnega dela za demokratsko idejo In si Izvolili sledeči odbor: predsednik: Fran Sllber, podpredsednik Rihteršlč Janez, odborniki: Jože Prevc, Matevž Rihteršlč, Brce Martin In Ivan Mihelčič. Krajevna organizacija je že pričela z delom in bo v najkrajšem času sklicala javen razgovor o osnutku zaknna za izenačenje davkov, ki ga bo vlada predložila parlamentu.
V	dor j ah pri Bleda |e bf. na ustanovnem občnem zboru, kjer se Je pokazala enoduj-nost za nacionalno misel In potrebo požrtvovalnega dela na vseh podroij-h, izve-Hen sledeči odbor: oredscc'1'k Svob-da \ Iktor, podpredsednik lan V"nko tajnik utrne P. lis. blagajnik SokS!3 Jože In A-t. ton Reki. Odbor se bo ge Izpopolnil s pe-s?meznlmi somišljeniki iz oku!išk'h knjev.
V	Krafrll v kamniškem ol.ralu Je Ml na sijajna obiskanem ustanovnem občnem ito-ru izvoljen sledeči odbor: predsedn'k Klop-čič Pran, tajnik Grmek Anton, namestnik Janez Štrukelj, blagajnik Jože Ma«e!}, odborniki: Viktor PodmilSar, Janez Klopčič, Mihael Cerar. Janez Nakrst, Pran Podbev-Sck, Anton Korolec.
V	Stnlbeln • Sioplčah 1« M! »»voljen sle* deti odbor: Prtn Sta «e!f. Hočevar Fran. Bardorfer Jože, Mrvar ivan, Jeriiek Anton.
Josj%
Brulc Franc, Bele Jože in Salovic Fran. — Krajevna organizacija že sedaj šteje preko 70 organiziranih članov. Novoizvoljeni odbor ie porok za njeno uspešno nadaljne
delo.
V Preserju v ljubljanski okolici se Js istotako vršil ustanovni občni zbor, kfer je bil izvoljen od številnih navzočih sledeči odbor: predsednik Fran Košir, podpredsednik Josip Fiiipič, tajnik Anton Novak, odbornika: Ivan Merlak in Ivan Ulaga.
Sestanki na Notranjskem.
STARi TRG: V nedeljo, dne 22. t m. se vrši v gostilni g. Bcnčine ob 15. uri ob& ni zbor k. org., na katerega vabimo vse pri« staše.
UNEC: Sa praznik, dne 25. t. m. se vrši v gostilni g. Ribariča ob 15. uri plenarna, seja kr. org.
RAKEK: V nedeljo, dne 29. t. m. se vrši v gostilni župana g. Steržaja okrožni sestat nek JDS za Notranjsko. Okrožno tajništvo naproša vse krajevne organizacije in pover« jeništva, da odpošljejo na sestanek po dva delegata. Dnevni red je razviden iz poslane okrožnice.
Iz Zveze kulturnih društev
V	nedeljo, 22. t m. se vrše naslednja pre« davanja:
V	Dragatušu predava g. prof. Fran Dol« žan o temi »Solnce in njega družina« ob 11. dop. v šoli.
V	Semiču predava g. Vladimir Kuret o gospodarskih vprašanjih našega kmeta, ob 7. zjutraj.
V	Grahovem pri Rakeku predava g. Ml« lan Cimerman o davkih in taksah.
V	Sv. Križu pri Kostanjevici predava g. nadzornik Crnagoj o sajenju in cepljenja sadnega drevja.
V	Mirni predava g. vi5. nadzornik Gom« fcae o vinogradništvu ob po! 8. zjutraj v šoli
V	Šmarci pri Kamniku predava g. živino, zdravnik Ivan Pestotnik o kužnih boleznih živine.
V	BoSfanju ob Sevt predava g. dr. Kuščef o izumrlih živalih ob 11. dop.
V	Radomljah predava g. ravnatelj Lovro Tenlna o živinoreji ob 4. pcp. v gostilni Balež.
Društva, ki žele predavanj o alkoholizma o kužnih boleznih, o jetiki itd. naj to takoj javijo Zvezi. Društva, ki še niso poslala o svojem delovanju v preteklem letu poročil, naj to nemudoma store.
Po svetu
Mussolinijeva bolezen. Prvotna dortme va. da se bo Mussclini udeležil razprave o zunanji politiki v zbornici, se je izkazala kot preuranjena. L;sti naglašajo, da Je zdrav, stveno stanje Mussoiinila še vedno nevarno. Zadnje dni je nastopilo sicer vidno zboli šanje, naporni razgovori za poravnanje kovinarske stavke v Lombardiji pa so njegove moči zopet zelo izčrpale. Zdravnik dr. Bastianelli je izjavil, da niso izključene prt bolniku komplikacije In ie Mussornij j uka, zal, da najmanj do 1. aprila ne sme zapustiti postelje.
—	Maršal French fcudo oboleL Vrhovni poveljnik angleških armad v svetovni vojni marša! French je nevarno oboleL V četrtek so ga sicer srečno operirali, vendar pa je po časopisnih vesteh njegovo stanje zelo resno.
—	Nov poraz Coolldgea v senatu. Pred odgodltvijo ameriškega senata je doživel predsednik CooKdge nov poraz. Senat je namreč odkloni! potrditev imenovanja Woo-dfocka za predsednika komisije zastopnikov posameznih držav. Rezultat glasovanja je pokazal, da se morejo republikanci kljub 55 mandatom v senatu zanesti le na 45 senatorjev. Borahova skupina, podpirana od skupine La Folletta tn radikalknih senatorjev, glasuje vedno, kadar gre za kako bojno glasovanje, z demokrati.
—	Potovanje senatorja Boraha v Rusijo. Ameriški senator Borah namerava odpotovati meseca aprila na daljše Studijsko potovanje v sovjetsko Rustjo. V politični^ krogih se domneva, da se namerava Borah,1 ki Je predsednik senatne komisije za zuna-^ nje zadeve pogaiatl s sovjetsko vlado glede vprašanja priznanja sovjetev s stianl Zed!-njenih držav. Senatorja Borah In King sta v senatj že uvedla energično akcijo za pritegnitev sovjetske Rusije na nameravano mednarodno razorožitveno konferenco.
Nemške vojne priprave
Pariz, 17. s. »Liberte« zaključuje nekem članku o oborožitvah Nemčije, da je Nemčija predvidela in pripravila moMlizaci.k) civilnih zrakoplovov za primer vojne. Nemško civilno zrakoplovstvo se je razvilo s tako naglico, da je skoraj že enakovredno s francoskim. Mogočna nemška industrija more že v prvih dneh vojne urediti izdelovanje orožja za vojno. Vsa nemška armada Je urejena za napadalno vojno. Premagana Nemčija ima generalni štab, častnike in moštvo, ki morejo postati v par dneh mogočna borbena armada. Zmagovita Francija pa v petih povojnih letih ni nikakor razvila svoje vojaške sile, niti io obdržala v prejšnjem stanju, temveč jo celo znižala.
Italija in Albanija
Rim. 17. marca. Odnošaji med rimsko in tiransko vlado so se zadnje čase precej izboljšali, slast! ker je albanska vlada pristala na to, da odkaže Italiji v okolici Valo-ne neko ozemlje za pridobivanje petroleja. V poslednji dobi Je tiranska vlada pristala tudi na to, da se končno uveljavi italijansko-albanska trgovinska pogodba, Id ie bila podpisana že 20. januarja lanskea leta. Zagotavlja se, da se bo ratifikacija te pogodbe izvršila v najkrajšem času. Trgovinska pogodba vsebuje več klavzul, kl so zelo ve-Ukeza pomena za Italijansko trgovino.
Povratek dr. Beneša v Prago
Parit, 19 marca. (Avala) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se jc nocoj vrnil » Prago.
ši kraji in ljudje
Snežni zameti na jugu države
Pred dnevi je temperatura v naših južnih krajih znatno padla. Nebo so zagrnili temni oblaki, nastopil je hlad in kmalu je začelo snežiti. Sneg je padel več ur. ponekod celo več dni zaporedoma in je napravil občutno škodo.
Na železniški progi Veles-Štip je bila burja tako močna, da je zamela mešan vlak št. 138, ki se je moral ustaviti med postajama Otaviče in Milano. V Velesu so uradniki in ljudje čakali na vlak, in ko so videli, da ga ni od nikoder, so poslali po progi navzdol izvidno lokomotivo, ki se je pozneje vrnila in povedala. da je treba progo najprej očistiti Priklopih so torej lokomotivi par voz in na mesto nezgode se je odpeljalo večje število delavcev. Imeli so zelo naporen posel, predno so odkidaii žamete. nakar se je vlak lahko pomaknil naprej. Dospel je v Veles šele drugi dan okolu poldneva.
Tudi progo Skoplje-Ohrid so snegovi tako zameli, da se je moral promet popolnoma ustaviti. Najtežje prometne ovire pa so nastale med postajama Go-stivar in Ohrid.
Zelo čudno je pri snežnih metežih v Južni Srbiji, da so ostale skoraj vse brzojavne in telefonske proge nepokvarjene. Burja ni potrgala žic in tudi plasti snega jih niso prekinile. Drugače pa vladajo radi najnovejšega snega v Južni Srbiji terenske ovire. Snega je mestoma za cel meter visoko. Pota se ne dajo razločiti od njiv in polj, tako da ni mogoče priti iz sela v selo.
e
Iz Kotora prihaja poročilo, da so imeli tam do pred par dni blago in lepo vreme. Drevje je že začelo brsteti in ljudje so se veselili zgodnje pomladi. Naenkrat je v njihovo veselje posegla zima. Začelo je snežiti in sneg je pokril pokrajino z debelo plastjo. Drevje je prilično poškodovano. Avtomobilski promet med Kotorom in Cetinjem ie začasno popolnoma ustavljen.
Kakor v Južni Srbiji in Črni gori, je padal sneg tndi v nekih predelih Bosne in Hercegovine, vendar je tu napravil relativno manj škode kakor drugod. Železnica vzdržuje na bosansko-herce-govskem ozemlju promet v normalnem obsegu.
Prvi marš šole za rezervne
-t, t* • • i«* •* oficirje
Sarajevo, .16. marca, V nedeljo se je vršila v tukajšnji šoli za rezervne pešadiiske in artiljerijske oficirje zanimiva intimna svečanost. Dijaki so si v navzočnosti komandanta Šole in oficirjev izbrali svoj marš. Vojaška godba je odsvirala zaporedoma vse koračnice, ki so bile poslane po razpisanem konkurzu. nakar so se dijaki soglasno odločili za koračnico, poslano pod šifro 765. ki io je zloži! kapeinik skopljanske vojaške godbe. Leopold Dvorak. Po objavljenju rezultata nateča ja je godba ponovno zasvirala izbrani marš gojencev II. razreda šole za rezervne pešadijske in artilerijske oficirje. Koračnica vsebuje motive iz narodnih pesmi vseh pokrajin naše domovine fn je imel vsakdo priliko, čuti kako znano pesmico svojega domačega kraja.
Gojenci so pri tej priliki na lastno pobudo poklonili svoiemu komandantu Gjorgiu Radisavljeviču marš, ki ga Je zložil Petar Bingulc, sin starega poslanika Nikole Bingulca. V marš so vpleteni z veliko spretnostjo motivi iz onih srbskih, hrvatskih in slovenskih pesmi, ki jih mladeniči najraje preoevak) na vežbah. Polkovnik Radisavljevič je z veseljem sprejel lepi izraz spoštovanja in hvaležnosti svojih gojencev. Imenom
vseh tovarišev se Je dijak Cvetko La-zarevič zahvalil komandantu za izkazano naklonjenost in izrazil željo, da bi ohranil absolvente letošnjega letnika v najboljšem in trajnem spominu. Njegov govor so zaključili*viharni Zivio - klici. Prijetno ginjen se je gosp. polkovnik zahvalil svojim gojencem in jih pozval, naj se ob zvokih narodne himne spomnijo in pozdravijo tudi svojega vrhovnega komandanta in njegov kraljevski dom.
Dan 15. marca ostane traino v spominu vseh. ki so prisostvovali svečanemu dogodku in lepi manifestaciji za narodno in državno edinstvo.
"Obilic" na Poljskem
Poročali smo že, da ie odšb znono btcgrajsko pevsko društvo «Obilič* r;a \eliko turnejo na Poljsko. Kakor iav-liajo poljski listi, je stopil «Obi!'č» na pcljska tla pri Dedicah dni li t. ro. ob 11. ponoči. Kljub pozni noč .i uri jih je sprejel na meji delegat do skega ni-trstrstva prosvete Skotnicki in delegati varšavskega centralnega komiteja in akademskega jugoslovenskaga kola iz Varšave in Lvova. Društ/i Coir.d je krenilo nato preko Katovic v Gornji Šleziji direktno v Lvov. kjer je bil sprejem nadvse veličasten. Na kHod.oru je jugoslovenske pevce sa-esiia gjdba 19 pešpolka in pevski zbor Ivcvskih tthnikov, ki je zapel več narodnih pesr tni. Vrh tega je bila na peror.ii ogromna mncžica prebivalstva, posebno mladine. V sprejemni dvorani na kolodvoru so pozdravili «Obiliča»: Ivo* ski k 'iii-tr.i s podpredsednikom oV:ne g. Sta-lom zastoDniki Vojvodine. Koman 'ant mesta general Tulie in njjgov nan est-nik polkovnik Naudok ter odnos inci številnih društev in korporacij. Gosti so odšli s tramvaji, ki so bili okrašen' z zelenjem in zastavami, r.a politehniko, kjer jim je priredilo društvo »Brtti-ka pomoč politehnike® kosilo
Iz Lvova odpotuje cObiličs v LnbPn in nato v Varšavo, kier ostane štiri dni. Na programu je tudi nrireditev koncertov v Vilni, Poznanju, Katovicah m Kiakovu.
»Spomladanska gradbena sezona v Zagreba
Medtem ko Ljubljana drema in se v gradbenem pogledu niti ne gane, da bi našla izhod iz stanovanjske bede, se Zagrebčani pridno gibljejo, da bi stanovanjsko mizerijo vsaj omejili.
Od lanskega oktobra do prvih dni marca je izdala mestna občina v Zagrebu okolu 60 novih stavbnih dovoljenj. Poleg tesa je odobrila okolu 70 prošenj za razširjenje in adaptacije prostorov v že obstoječih hišah.
Ce se bo lepo vreme držalo, kakor doslej. bodo gradbena dela v Zagreba kmalu v polnem teku. Po dosedanjih naznanilih bo v kratkem postavljenih šest tronadstropnih hiš, štiri dvonadstropne hiše. dvajset enonadstropnih ter 28 prizemskih hiš. Poleg tega se bo zidala ena nova tvornica. Stanovanjska beda bo s tem vsaj nekoliko ublažena.
Tudi glede pridobivanja stanovanjskih prostorov je Zagreb daleč pred Ljubljano. Od začetka letošnjega leta do 1. marca je dobilo zagrebško mesto okolu 90 novih stanovanj. 24 stanovanj ima do eno sobo. 34 jih je z dvema sobama. 20 s tremi sobami, 6 s štirimi sobami. 2 s petimi sobami in 6 s šestimi sobami. Kakor kaže ta oregled. zidajo ljudje v prvi vrsti majhna stanovanja: razkošna stanovanja so redka, ker ie pač zidanje zelo drago in se vsakdo omeji samo na najpotrebnejše prostore. Med naštetimi stanovanji se nahajajo tri v podzemskih prostorih. 25 jih je v pri-
Eirrni
Kino
mtmoR
DH1ES:
Največji do sedaj izdelani .Gaumcnf fi'm v SO dejanjih
PARISETTE
ki je pri včerajšnji svoji premijeri našel splošno priznanje. Vsled ogromne dolžine filma predstave ob '/s 4 >/a7 in 9 url Cene navadne.	Cene navadne.
tličju, 4 so v mezzaninu, 20 jih je v pr* vem. 17 v drugem. 9 v tretjem hi dve v četrtem nadstropju. Sest novih stanovanj se nahaja v mansardah in Det na podstrešju. Število stanovanj v kleteh in na podstrešjih se v Zagrebu razveseljivo krči — znak. da se tudi na tem polju polagoma bližamo normalnim razmeram.__
Železniška proga Štip-Kočane
Lani je naše vojaštvo zgradilo progo Veles-Štip v Južni Srbiji, letos Da se pripravlja na to. da zgradi zvezo od Stipa do Kočane. Država je prihranila pri gradbenih delih lansko leto lepo vsoto denarja, katero bi morala izplačati civilnim delavccm, če bi jih bila zaposlila pri gradbenih delih. Na isti način namerava vojni, minister zaposliti vojaštvo tudi ietos. Lanska poskušnja graditi železnice z vojaškimi četami, se je prav dobro obnesla. Vojaštvo je pokazalo. da ni kos le običajnim delom, j marveč tudi težjim tehničnim zapre-! kam. katere se pojavljajo na terenu. | Za novo zvezo med Štipom in Koča-' nami so dela vočigled lepemu vremenu j že začela. Posebna hva'a gre v tem oziru vojnemu ministru Dušanu Tritu-noviču,.ki se je osebno zavzel za to, j da vojska ne sme samo trošiti držav-i nega denarja, ampak da mora tudi koristiti prvi gradbenih delih, ki koristijo splošnosti. Na ta način je vojni minister omogoči! prometnemu ministrstvu, da se še tekom letošnjega leta zgrabita t!ve progi: Štip-Kočane in Plavnica-Podsorica. Najorej se bo zgradila prva proga, ki bo tekla po precej raskavem terenu in ko bo ta dovršena, se poda vojaštvo na delo še ra drugo železniško zvezo. Tako bomo s pomočjo naše vojske polagoma dobili žp,e.7niško omrežje tudi na ju£u naše države.
Izseljevanje	iz Jaž-
r* Srbije
Beograjsko «Vreme» poroča iz Skop-Ija:
V	zadnjem času se pojavlja med Turki v Južni Srbiji močno gihanie. ki ima za cilj izseljevanje iz naše države v kraje, kjer je turški živelj kompaktno naseljen. Ta pokret je letos mnogo jačji od lanskega leta. Turki prodajajo svoja posestva in svoje imetje in se trumo-ma selijo v Smirno. kamor ocha'aio čez Solun. So pa tudi skupine takih, katere vleče srce v staro turško pre-stclico Carisrrad.
Samo iz Skopl.ia se je na ta način izselilo cd 1. januarja 1925. do danes okolu tisoč turških družin. Samo meseca marca je odpotovalo nad 300 obitelji. ki so štele pogostoma po tri do štiri člane. Lahko se torej računa, da je zapustilo našo državo v teku našega leta okolu 4000 muslimanov. Ponaiveč se selijo Turki s Kosova, iz Kumanova. Pri-zrena. Bujanovca in ondotnih krajev.
V	krajih, kjer Turki zapuščajo svoje domove, so cene nepremičninam znatno padle. Domače prebivalstvo kupuje s priJom zemljo in je veselo, da Turki odhajajo, ker se nadeja da se bo Južna Srbija dvignila na stopnjo kulturne dežele mnogo prej. če se bo število turškega prebivalstva skrčilo na najmanjšo mero.
Mestni davek na tujce
v
Zagrebška mestna občina se prav resno bavi s predlogom o odpravi mestnega dav. ka na tujce, ki bivajo v revirju zagrebške« ga mesta po par dni. Doslej se je od tujcev pobirala posebna taksa po 3, 5 in 6 Din dnevno. Mesto je dobilo na ta način v sven jo blagajno letno okolu tričetrt milijona dinarjev.
Dokler je bil tujski promet živahen, je bila taksa popolnoma na mestu. Toda de« belim letom sledijo suhi časi, in ti so že na stopili. Tujcev prihaja v Zagreb čedalje manj, medtem ko so bil prva leta po vojni hoteli prenapolnjeni in so morali gosti iska« ti strehe cclo pri zasebnih družinah, je sc«
daj tudi atanovanjske bede konec. V hote* lih je danes na razpolago sob kolikor jih kdo hoče. Poleg tega pa dobi Zagreb še te« kom letošnjega leta krasen moderen hotel z vsem korofortom, — hotel »Esplanade*. Ta hotel bo imel 180 sob in bo še bolj poostril stanovanjsko konkurenco.
Zato se vedno češie pojavljajo glasovi in zahteve, da je treba davek na tujce popoi« notna ukiniti ali ga vsaj znižati na pr*>' ma« lenkosten znesek. Hotelirji in posestniki prenočišč seveda z vsemi silami pritiskajo, da se to izvede. A zagrebška mestna obči« na se je po drugi stiani iiko navadila na svojo tričetrtmilijonsko letno postavko tuj« skega davka v proračunu, da se kar ne tao« re ločiti od lepe okrogle vsotice, s čemer nastajajo med mestom in hoteiiiji konflikti in spori
Občina si hoče pomagati na zelo parne« ten način: predvsem hoče prepovedati od« dajanje privatnih sob tujcem, ki prihaiajo v mesto samo za par dni. Izdati namerava v ta namen poseben odlok, ki bo napelje« val tujce samo v hotele. A ker po drugi strani hotelirji sami odganjajo goste z vi. sokimi cenami, bo treba ukreniti še nekaj drugega: določiti fiksne ccne za sobe in hrano, obenem pa uvesti natančno kontrolo higijenskih razmer po zagrebških hotelih, ki so, kakor znano, v tem oziru precej ne« marni.
Denarna kriza sc torej kaže tudi v naši hotelski industriji, ki je mislila, da |>o ved« no živela v blagostanju in od svoje'milosti napram gostom. Ost se je sedaj obrnila ter se maščuje nad tistimi, ki niso k-ij takega nikdar pričakovali. Sicer pa je tudi ta kri« za poučen vzgled, kako mora povsod v živ« ljcnju vladati ravnovesje. Čim prej pride do ravnotežja, tem prej se bodo izeničili živ« ljenslci pogoji, tem prej bo konec splošne nezadovoljnosti, katere je danes še mnogo med tujimi gosti, najemniki in konsumenti vobče.
Razveljaviš je krivdoreka celjske porote
V torek, dne IS. t. m. se je obravnaval
pred celjskim okrožnim sodiščem zanimiv slučaj radi obnovitve kazenskega pošto« panja.
S sodbo okrožnega kot porotnega sodišča v Celju z dne 6. marca 1923 je bil spoznan krivim hudodelstva uboja po § 140 kaz. zak. Ivan Suhadolčan, 331etni samski rudar v Jurklcštru, ker jc zabodsl nekega Fran« ca Blatnika na ta način, da je vs'ed tega nastopila smrt. S sklepom dne 19. dec. 1924 pa je okrožno sodišče v Celju dovolilo v smisla § 353/2 kpr. obnovitev kazenskega postopanja na korist obsojenemu Ivanu Su« hadolčanu, ki se je izpustil po razveljavlje« nem krivdereku na prosto. Vsled predlaga, nih in izvedenih novih dokazov se j« nam« reč ojačil sum, da je bil neki Andrej Pučič tisti, ki je Franc* Blatnika smrtno poško. doval z nožem v hrbet in pljuča.
Dne 19. nov. 1922 »ta bila namrsCJMatfja Lapornik in Franc Blatnik na ob8$fca pri Antonu Centi na Vodi&em. Ko sts* prišla zvečer domov v Jurklošter, sta našla v Blatnitovi hiši do takrat jima nepcrsnanega Valentin* Bedenika, kateremu je na proš« njo pokazal Blatnik pot k neki vdovi. Obe« ma pa se je pridružil tudi Lapornik. ki jc v bližini Jelcnčeve gostilne zavriskal z »auf biks«. Kmalu so pridrveli iz gostilne ljudje, nastalo je vpitje in prerivanje, tekom ka« tsrc«a je bil smrtno zaboden s nožem Blat« nik, ki je dna 24. nov. tudi umrl. Na smrtni postelji je pa Blatnik med drugim pod pri« sego izpovedal, da ga ie vdaril dvakrat prej s kolom po glavi gostilničar Jelene tako. dt je padel na tla. Tu sta ga še naprej tepla s kol: Jelene in Suhodolčan, dokler ni sled« nji pokleknil na njega ter zaklical, naj mu nekdo prinese nož. Ni videl sicer, ali mu ga je dal kdo ali ne, začutil je samo, kako ga je na njem klečeči Suhodolčan dregnil v hrbet in se je vlila kri. Po raznih pričah pa s« je pri porotni razpravi dokazovalo, da je priiel Suhodolčan kmalu po spopadu v Jelenčevo hišo ves krvav na srajci in des. ni roki, iz česar se je sklepalo, da je brizg« nila iz rane od njega zabodenega Franca Blatnika. Suhodolčan je takrat samo pri« znal, da je klečal na Blatniku, ga tolkel po glavi in životu ter zahteval no«, ki mu ga pa ni nihče dal in ki ga tudi sam ni imel. S; le pri sedanji novi preiskavi je Suhodol« čan priznal, da je imel nož. ki ia je celo kazal. Suhodolčan ie bil pred poroto obso. jen n* pet let težke ječe. Med tem časom pa se je naokrog hvalil neki Andrej Pušič, da je on zabodel Blatnika. Po pričah je ugotovljeno, da je pri neki priliki izjavil: »Ej prokleto, s=j nas je bilo več, saj ni nič
Kino »LJUBLJANSKI DVOR»i
Telefon 730.

Danes 21» t m.
Strastna žena
ljubavna tragediia v glavni vlogi
Asfa Ulelsen Alfred UbeS
Predstave ob 4., </>6., >8. ln 9. drli
zato, jaz sem ga.« Pri neki drugI priliki j« tudi povedal, da se mu Suhodolčan smili< ker je po nedolžnem v arestu. Vse te iz« jave so prišle na dan še le leta 1924. ko j* prišlo do nekega prepira med tistimi, ki se za to vedeli.
Ker Suhodolčan krivde ni priznal ia ker sc je Pušič glasom izpovedi prič sam hvalil okrog, da je on Blatnika sunil z no< žem, se storilstsvo po § 140 kaz. zak. ne da" zanesljivo dokazat', niti enemu niti druge« mu, vsled česar sta bila oba obtožena poj razvcljavljenju prvotnega krivdoreka, poi § 143 kaz. zak. Zoper Andreja Pušiča go»( veri tudi dejstvo, da je Ivan Suhodolčan v svoji obrambi že v početku trdil, da se Ja pri Jclenčevih govorilo, da Pušiča v to stvar ni treba preveč tlačiti. Tudi je Vil Pušič že obsojen raci hudodelstva po § 197 in 199a kaz. zak., ker je po krivem pričal na korist Matiju Lsporniku. Po zaslišanju novfh prič je bil obsojen Suhodolčan na 2 leti težke ječe, katero pa je že presta. Pu« iič pa na S mesecev težke ječe.
* Vesti iz Preknmrja
Krajevna o%-mlzacija JDS v M. Sofrtfe ti Je priredila v sredo, 18. t. m. v prostorih' g. Černjaviča prijateljski sestanek, ki je bil jako dobro obiskan. Posvetovalo se je o prosvetnem delu naše stranke. — Prihode nji prijateljski sestanek sc vrši v četrtek, 26. t. m. Na dnevnem redu bo gospodarsko delo naše stranke v Prekmurju.
Ukinitev realne gimnazije v M. Soboti? Pretekii pondeljek se je raznesel po Prek« murju glas, da namerava prosvetna uprava baje ukiniti realno gimnazijo v M. Sjbott. Vest je vzbudila v Prekmurju veliko vzne* mirjenje. Lastna gimnazija je bila v Prek* murju, lahko rečeno, stoletna želja, katero niso izpolnili Madžari, pač pa naša držav«. Imenovani zavod šteje letos 225 učencev, ima v prvem razredu vzporednico, v drugem 47, v tretjem 33, v četrtem pa 27 učencev. S tem je potreba In upravičenost prekmur« ske srednje šole jasno dokumentirana. Za. to upamo, da je vest o ukinitvi že obstoje« če realne gimnazije v M. Soboti neresnična. Krajevna organizacija JDS v M. Sobcti bo napravila vee potrebne korake, da se ob« stoj realne gimnazije zasigura, ker ja to r interesu države in naroda.
Zaroka. G. major 2ivko Obnidovič, ko« mandant mesta ▼ M. Soboti, se je zaročil Z, gdč. Marjeto Diettrichovo. hčerko g. Gu« stava Diettricba iz M. Sobote. Čestitamo! .
Imenovanje. Za okrajnega gozdarja je imenovan g. Edmund Krivic v M. Soboti
Kriievci v Prekmurju. Križevska občina je kupila posestvo pok. občinskega bilježnv ka Seredija. ki obsega S oralov zemlje in lepo hišo. Zemljo namerava prodati, razen kosa za sejmišče, hišo pa obdržati za sta. novanje zdravnika ia za pošto. Dasirarn« je bil ta nakup v občinskem sosvetu, soglaa« no sklenjen, sedaj križevski radičevci proti temu spletkarijo. Občina se poteguje za br« pojavno in telefonsko stanico, ke- Je zlasti trgovina z živino v tem kraju zelo razvita, V Križevcih je tudi lepa klavnica.
Natecai.

V smislu zakliočka sednice Direkten Or. Ju. Na. od 14. o. m. razpisuje se natečaj za kompozidiu himne Oriune na tekst Šantji ievc .Prrtr.c Orjuni" odštamnane a br. 3T .P03EDE' od g. 19?4. "
Ns'ecati se migu samo jugcslovensH skladatelji.
Knmpoz;dja mora da bude koračnica sa zborsvo pevanje.
Rok ovog nafečaia je od 15. sprla o. g. do kojeg dana treba da ss odnosne kompozicije predlože direktoriju Or. Ju Na. u Splitu.
Ksgrcda |e Sle 5.000'—.
O podetjivan-u nagrade odlučivače jnry s«tavlien od gg. N ke Bartuloviča, Dr. Vidt4 Kistulov.ča in Atnbro Novaka.
Split, dne 16. marta 192S 1462 a	Direktor j Or. ia. Ka.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama
Sobota, 21.: a Vdova Rošlinka*. Izv. Nedelja, 22 : ob 15.: »Veronik* Deseniška».
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Iz. Pondeljek, 23.: »Misel«. E. Torek, 24.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Sobota, 21.: «Boheme». D.
Nedelja, 22: ob 15.: «Traviata». Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 23.: Zaprto.
Mariborsko gfedališče Sobota, 20.: «Traviata». E. Nedelja, 21. ob 16.: »Vdova Rošlinka* Ku» poni. Zadnjič v sezoni.
Marijonetno gledališče Atena v Ljubljani
Nedelja, 21 ob pol 3. in pol 6.: »Doktor Faust».
Iz UnbOansklli gledališč. V nedeljo sta
dve predstavi, obe popoldne ob 15. Drama vprizori O. Župančičevo »Veroniko Deseni-
iko«, Y
deli v dosedanji zasedbi. Predstavi sta ljudski pri znižanih cenah. — Nocoj vprizori drama Golarjevo »Vdovo Rošllnko« kot izven predstavo, \ operi se pa poje Pucciui-jev Boheme za red D.
»Traviata« na mariborskem odru. Danes se vprizori prvič v letošnji sezoni na mariborskem odru zopot ona najprifjublje-nejšlh Verdijevih oper »Traviata«. Letošnja »Traviata« bo zanimiva posebno, kar se tiče nove zasedbe. Alfreda bo pel letos g. Petrovski, njegovega očeta pa z. Janko. Dalje sta nanovo zasedena baron (z. Grom) ter »zdravnik« (g. Oksanskij). Naslovno partijo bo pela zopet gdč. Vladimirova. Re-žira in dirigira g. A. Mltrovič.
Cerkven koncert v ljubljanski stolnici v pondeljek dne 23 .marca ob pol 8. uri zvečer je zamišljen kot orgelski koncert z vpletenimi pevskimi točkami Prosimo, naj si občinstvo nabavi vstopnice — ki se prodajajo v Jugoslovenski knjigarni — že pred koncertom ln naj pride h koncertu pravočasno, da ne bo zamude in nereda. 597
Arhitektonski natečaj razpiše v kratkem Zveza narodov v 2enevl za stavbo sple sbogucft. Natečaj pristopna arhi-
tektom on:h narodov, ki so člani Zveze narodov. S študijem in presojo vposlanih načrtov bo poverjena mednarodna komisija, sestavljena iz pomembnih arhitektov. Za nagrade najboljših projektov jc določena vsota 100.000 švic. frankov. Programi bodo v,kratkem razposlani istočasno posameznim vladam, ki Jih potom resortnega ministrstva oddajo konkurentom.
Marijonetno gledališče »Atena« v Ljubljani uprizori v nedeljo prvič v letošnji sezoni slovito marijonetno igro «Dr. Fausti, iz katere se še osobito zrcali vsa pestrost in čarovitost, ki lo nudi mali oder. Občinstvo opozarjamo tudi, da je dvorana v Mladiki dobila sedaj udobno galerijo, tako da bodo mogli gledalci nemoteno slediti dejanju na odru. Pričetek vedno ob pol 3. in ob pol 6. popoldne.
Simfonični koncert v Osijeku. Osrješka filharmonija ie priredila v nedeljo simfoničen koncert, na katerem Je izvajala program skladateljev Borodina, Glazunova in Smetane. Orkester je vodil operni ravnatelj Lev Mirsld.
Spored VIL muzlkabega predavanja za ljubljansko mladino ki se vrši v nedeljo
dne 22. t m. ob 11. uri v Filharmonični dvorani obsega naslednje točke: 1.) Slovenske ponarodele pesmi: Zvonikarjava, Preljubo
vcjelic. Blejski) Jc*yo, Ti!«!«^ VJJfc^Jjg* epe« v dveh dejanjih aDabrov^M
Srcu priiazne oči. 3.) Rihar: Strunam, Ma-Sck: Mlatiči, Flajšman: Nezvesta ln Metuljček. 4.) Ipavec: Oblačku, Ipavec: Ciganka Marija, Hajdrih: Cerkvica. 5.) Jenko: Vabilo, Pogled v nedolžno oko, Focrster: Razbita čaia. 6.) Kocjančič:. Venec slov. narod, pesmi. Sporedi v Matični knjigarn!
Predstava Akademskega gledališča v Beogradu. Beograjski akademski krožek nastop; v soboto dne 21. t. m. z Dickensovo komedijo »Čvrček za pečjo«. Delo režira Miodrzg Ristič. Beograjski akademiki so javno nastopili že lani ter so dosegli lep uspeh zlasti z Dooadinijevo enodejanko »Gogoljova smrt».
Dramsko-baletna matineja v Beogradu. Na Jožefovo bodo imeli v Beocradu veliko matinejo, na kateri nastopijo člani Narodnega gledališča. Igrali bodo Stridbergerjevo tragedijo »Pred smrtjo«, nato pa nastopi baletni zbor pod vodstvom plesnega mojstra Fortunata, ki bo izvajal več zanimtvih plesov v družbi s plesalko Nino Kirsanovo. Dobiček predstave je namenjen fondu dramske baletne šole v Beogradu.
Predavanje Gustava Krkleca r Sarajevo. Književnik Gustav Krklec bo Imel dne 21. marca v Sarajevu predavanje o Dosto-jevskem kakor se ga spominjajo ženske.
Premijera Dobroolčevega iDubrovač-kega diptlhona« v Zagrebu. Antona Dobro-
diptihon« st uprizori v zagrebškem opernem gledališču dne 24. marca.
Gostovanje basista Nikole Zeca v Za. grebu. Član dunajske državne opere basist Nikola Zec pride začetkom prihodnjega meseca v Zacreb, kjer bo gostoval dne.2.. 4. ln 5. aprila. Prvič bo pel v hrvatskenf jezika Mozartovo opero »Rop lz Serajla«, dne 4. bo tcstoval v »Čarobni piščaii«, 5. pa nastopi pri ponovitvi »Ropa«.
Baletna matineja Fromanove skupine v Zagrebu. V nedeljo, dne 29. marca priredi baletna šola skupine Frcman plesno matinejo, na kateri se bo izvajal balet »Cvetico male Ide' po Andersenovih pravljicah. Glasbo za ples je setevS po raznih motivih kapeinik Baranovič.
Naš oddelek na pariški razstavi Dela v jugoslovanskem oddsi';n za letošnjo svetovno razstavo v Parizu bodo končana dne 25. t. m. Tega dne bodo začeli odpošiljati lz Beograda predmete, ki so določeni za našo reprezentanco pred svetovnisa i ar um oni ▼ Pariza.
Nor tenorist Po Carusovi smrti nima Evropa nobenega tenorista, ki bi bf! vreden prevzeti dedščino po velikem Italijanskem' pevskem umetniku. Sedaj poročajo listi, da se pojavlja nova tenorska zvezda na polju pevske uradnosti: srečnež se piše Poggi-Frelberg In združuje v sva^-tn glasa vse line Carusa in Tamagna.
Domače vesti
*	Pernans&l konzulat v Beogradu. Južnoameriška republika Peru je ustanovila v Beogradu svoj konzulat. Eksekvatur je podeljen g. Jakobu M. Alkalaju, nakar se opozarjajo zlasti izseljenci.
*	Odlikovanja. Kakor razglašajo »Službene Novine* ,ie kralj podelil red sv. Save ietrtega razreda naslednjim našim rojakom; dr. Ivanu Lahu, profesorju v Ljubljani, dr. Radovanu Brenčiču, upravniku narodnega gledališča v Mariboru; Andreju Mitroviču, direktorju opere v Mariboru in Hinku Nučiču, režiserju narodnega gledališča v Zagrebu.
*	Izpremembe v državni stažM. Z odlokom ministrsiva za narodno zdravje |e di. Adolf Ločniškar imenovan za zdravnika pripravnika v splošni bolnici v LJubljani Jernej Petrlč, sodni sluga pri okrajnem sodišču v Radečah, je trajno upokojen.
*	Inženjerska zbornica v Beogradu. V prostorih trgovske zbornice v Beogradu je bila predvčerajšnjim na svečan način otvor-iena novo ustanovljena inženjerska zbornica. Otvoritvene slavnosti so se udeležili tudi zastopniki raznih kulturnih tidruženj In institucij. Predsednik Savo Jellč Je predaval o razvoju tehnike od najstarejših časov pa do danes.
*	Konferenca v zadevi potnih listov in vizumov. Za mesec maj se v ženevi pripravlja mednarodna konferenca, ki bo razprav-3Jala o vprašanju potnih listov in vizumov. Tajništvo Lige narodov je povabilo vse vlade, da za ta slučaj določijo svoje strokovnjake.
*	Jugoslovenski letalci na Češkem. Profil torek opoldne je odletela eskadra jugo-islovenskih voJašk:h letalcev, absolventov češkoslovaške avilatlčne šols v Chebu, na pot preko Prage Olomuca, Bratislave, Nitre in nazaj. Eskadra, k! je označeno pot srečno preletela, Je vodil štabni kapetan Dra-goun.
*	Masarykove proslav« v mariborski oblasti. Po lepo uspelih proslavah Masary-kove 75-letnics rojstva v Ljutomeru in v Mnrskl Soboti minulo soboto in nedeljo priredi Češkoslovaška - Jugosiovenska liga v Mariboru s sodelovanjem sokolskih društev naslednje dni še sledeče proslave: Danes v •soboto 21. t m. ob pol 20. v Slov. Bistrici, govori g. Borko. V torek 24. t. m. v Ptuju, govori isti predavatelj ter v Marenbergu-Vuhredu. kjer predava prof. dr. Dolar. Iste-
dne pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, govori g. Borko. Dne 29. t m. popoldne v Oplotnicl, kamor pride tudi Sokol iz KonJ'ct zovor! g. Borko. Dne 4. aprila v Ormožu in 3. aprila v Središču, govori g. Borko.
*	Razpisana službena mesta. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje dve mesti kmetijsko - gospodinjskih učiteljic za potovalne gospodinjske tečaje po deželi. Zahteva se kvalifikacija za II. uradniško kategorijo. Pogoji za sprejem so: dovršena kmetijsko - gospodinjska šola in dovršeni seminar za gospodinjske učiteljice nadalje uspo sobljenostnl Izpit za pouk na kmetlfsko-go-spodinjskih šolah. Prošnje Je do 23. marca vložiti pri omenjenem velikem županu. — Na državni deški meščanski šoli v Ceiju fe razpisano mesto služitelja. Prošnje naj se vlože najkasneje do 15. aprila.
*	Občrl zbor zdravniške zbornice za Slovenijo se Je dne 19. t. m. vrši! v dvorani Mestnega doma ob navzočnosti 55 članov. Dališa debata se je razvila o predlogu dr. fankovida, da se »stanovi bolniška blagajna zg zbom'čne člane. Tozadevne priprave so poverjene gg. dr. Gregoriču In dr. Jankov Iču. Primarlj dr. Defranceschi Je poročal v zadevi sodnozdravniških tarifov v kazenskih zadevah. Za prisostvovale pr! sodnih' razpravah od 9. do 21. ure dobivajo zdrav- j Hiški izvedenci le 30 Din 50 psr. Zbornične- t mu odboru se Je naročilo, naj pošlje v svrho intervencije deputacijo k ministra drju. Žerjavu, oziroma k ministru pravde. Eventualno naj zbornica kolegom prepove sodo-'lovanje v kazensko - pravdnih zadevah.
*	Razpisana aesia zdravniških spedali- ; stov. Oblastna uprava humanitarnih fondov i pri direkcij! državnih železnic v Ljubljani ' (Celovška cesta 4) odda: eno mesto spec;a-•iista za kirurgijo in ortopedi jo: eno mesto specialista za ženske bolezni in porodništvo ter eno meslo specialna za fizikalno zdravljenje v centralni ambulanti v LJubljani Termin za prošnfe do 25. marca.
*	Smrtna kosa. Včeraj zjutraj Jc umri v ljubljanski sp!o?rri bolnici g. Lovrenc P I n-tar. Pokojnik jc H! nad 40 let slusa pri znani ljubljanski tvrdkl I. C. Mayer. Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne lz bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bod! mu ohranjen blair spomin! — Dne 17. t. m. je umrl v dunajski bolnici v 70. letu starosti g. Adolf S!ege. bivši ravnatelj nemškega gledališča v Mariboru in častni član mesta Maribor. kjer Je Ml pokojnik znnna priljubljena osebnost. — V celjski Javni bolnici le umrl ■S- Pr?nc P e n; e r. posestnik v Podplatu v starosti 67 let. V sredo dne 18. t. m. se mu je zgodila velika nesreča. Sel je s petrolejko v roki pogledat na gospodarsko poslopje. Pri tem je tako nesrečno pade!, da se J« petrolejka razbila ter vžgal petrolej, oble Sa In slama. Težko poškodovanega so prepeljal! v četrtek v celjsko Javno bolnico, kier Je v petek podlegel v težkih mukah za-dobljenlm ranam. Blag mu spomin!
*	Savez kupaHita I letovlšta kraljevine SHS Je Ime! dne 16. t. m. svojo glavno skupščino v Crikvenici. Skupščine so se ude« ležili zastopniki skoro vseh zdravilišč in ko« pališč Slovenije. Hrvatske in zgornjega Pri« morja. Zvezo za tujski promet za Slovenijo je zastopal predsednik dr. R. Marn, Roga« Sko Slatino ravnatelj dr. F. Ster, Bled g. C!« ril .Majcen, Dobrno g. upravitelj Jankovi č. Ix poročila o delovanju v preteklem letu je razvidno zlasti uspešno posredovanje Zvere pri centralnih oblastih v interesu zdravilišč
9b kopališč. Razpravljalo scjgo nabavi fa» dulp. vcaflar dottdal bfU OSfihki
dita zdraviliškim občinam in kopališčem, o vprašanju glede posebnih zdraviliških ob>
čin, o skupnih napravah vodovoda za agon nje Primorje in o električni razsvetijavi za ta letovišča. Številni zastopniki so iznesli svoje želje in pritožbe o nedostatkih itd. V odbor je bil izvoljen za predsednika upra* vitelj Radenskih toplic dr. Lovro Radičevič, za podpredsednika ravnatelj dr. Fran Ster iz Rogaške Slatine. V odboru je tudi go. spod Ciril Majcen iz Bleda. Na skupščini se je razpravljalo tudi o medsebojnih od. nošajih med Savezotn in društvi oziroma zvezami za tujski promet. Konstatiralo sc je, da ima savez povsem drug delokrog ka« kor Zveza za tujski promet, ker je njegova glavna naloga ščititi gospodarske in mate« rljelne interese zdravilišč, dočim vršijo Zve« ze propagando za privabitev tujcev in skrb za odpravo nedostatkov v zdraviliščih in letoviščih In sicer tudi takih, ki so le ma« lega obsege in ga katere se Savez ne more brigati.
*	Izpiti za slovensko stenografijo. Usposobljenosti'! izpiti za slovensko stenografijo na srednjih In tem sorodnih šolah se bodo vrš!li v pondeljek dne 20. aprila v poslopju županijske oblasti v Ljubljani. Prošnje za pripust k izpitu Je vložiti do dnc 11. aprila pri predsedniku izpraševalne komisije v LJubljani, Bleivveisova cesta 10.
*	Občni zbor dramatičnem društva v Grl-2ah Je preiožen namesto 22. t. m. na 29. t m. Po občnem zboru se vrši predavanje. Govornik pride Iz Ljubljane od Zveze kulturnih društev.
*	Pravilnik o ostrojstvn poštne hranilnice Na podlagi zakonskih predpisov in odredb Je bi! te dni dogotovijen načrt pravilnika o ustrojstvti poštne hranilnice in njenih podružnic. Minister pošte in brzojava Je pravilnik že podpisal in Je pravilnik že stopil v veljavo. Najvažnejša je izprememba. da je beograjska poštna hranilnica postala centrala skupne organizacije, kateri načeluje generalni direktor. Generalnemu direktorju so podrelene vse podružnice, katerim stoje na čelu direktorji.
*	Dunajski akademiki v Beogradu. Dne 25. marca prispe v Beograd večja skupina dunajskih visdkošolcev pod vodstvom profesorja Cfcersbergerja. Izletniki ostanejo nekoliko dni v Beogradu ter obiščejo potem še druga mesta na Balkanu.
*	Izstop iz našega državljanstva. Zaradi sprejema avstrijskega državljanstva sta izstopila iz državljanske zveze kraljevine SHS: Simon Medved, poljedelec v Messen-doriu, pristojen v Šikolo pri Ptuju, skupno z ženo Marijo ter Franc Lindenbaum, zobni tehnik v Llebenauu pri Gradcu, pristojen v Vitanje, z ženo Irena
1 Jugoslovenski umetnik! v Florenci Kakor javljajo iz Beograda, jc finančno ministrstvo v svrho udeležbe jugoslovenskih umetnikov na umetniški razstavi v Florenci odobrilo kredit v zneku 500.000 Din.
*	Razve) vrtnarstva v Dalmaciji Is Dalmacije, zlasti iz splitske okolice so se v zadnjem času Izvozile velike koJičine spomladanskega sočivfa. ki se prideluje v tamkajšnji vrtnarijah. Sočivje se izvaža na Sušak, v Zagreb in celo v Beograd. Tudi izvoz cvetlic je bil letos prav znaten. * Jadranska plovidba« je izvoz krepko podpirata.
*	Požar ? Framu pri Mariboru. V sredo
okrog polnoči je izbruhnil požar pri kovaču ln posestniku Sternu v Framu ter mu vpepe lil stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Domači gasilci so se trudili skoro 14 ur. da so ogenj vsaj omejili, ne da bi mogli rešiti kaj več.
*	Požar prt Ljutomeru. Te dni Je izbruhnil velik požar pri gradu Branck pri Ljutomeru. Veliko gospodarsko poslopje Je pogorelo do tal. Goreti pa Je začel že tudi grad, kl ima znamenito dvorano.
*	Orkan v Mostarju. V četrtek je divja! v Mostarju strahovit vihar, ki Je porušil mnogo dimnikov ln streh ter podrl na stotine dreves. Škoda je ogromna.
*	Volčja nadloga v Hercegovini. Vsled hudega mrazu so se v bližini Nevesir.Ja, Gacka in Popovega polja v Hercegovini pojavile cele črede volkov. V četrtek so napadle pri Nevesinju kmeta Rista Triikovl-ča, k! se ie rešil le z največjo težavo, dočim so mu konja raztrgali
*	Romar. Bende obsojen na trt leta leče. Bivši urednik »Murske Straže--. ia kar.ddat Radičeve stranke pri skupščinskih volitvah v mariborski oblasti Roman Bende, js bil v sredo obsojen pr! mariborskem okrožnem sodišču radi razžaljenja Veličanstva na tri leta ječe. Njegov zagovornik dr. Turna je prijavil ničnostno pritožbo.
*	Velik požar v Skoplju. V Skoplju Je prošlf torek izbruhnil požar. Hotel »London* in kavarna «Trl šešira« sta pogorel« do tal. Škoda znaša več milijonov.
*	Samomorilka V Tomačevom Trupla Ane Hebenstrertove, ki je skočila v Toma-čevem v Savo. še vedno niso naŠH. Kakor se nam naknadno poroča, je r.esrečnica izvršila svoje dejanje v hipni duševni zmede-nostf in ne pod vplivom alkohola, kl ga sploh nI uživala.
*	Samomor Slovenca v Zagreta. V petek Je v Zagrebu neznan moški r trenetku, ko je prišel vlak, skočil na tračnice In ga Je stroj popolnoma razmesaril. Pri nJem so na-šH pismo In listek, na katerem je bilo napisano: Pišem se Josip Gajster, mati m< Je Uršula Kurmanšek. Ker me ne puste itveti, grem v smrt.« Gajster je bH rojen leta 1906. v CeI)o in ie bil nameščen do 17. t. m. kot sluga v »KapWo!ski pivarnl« a Je bd radi raznih tatvte odpuščen. Ni izključeno, da sl je vzel življenje iz strahu pred kaznijo.
*	Vlom v Cešencah. V čeiencah pri Cerlt Uah v krškem okraju so v noči od 12. na 13. t. m. neznani zllkovc! vlomili v trgovino Franceta Jurečlča ln mti okradli za 25.000 Din manufakturnega blaga ter 10.000 Din gotovine. Orožništvo {Ih sicer pridno ailo-
• Tatvina ovac. Pred neka! dnevi |e vdrl ponoči v hlev posestnika Janeza Simoniča v Osojniku pri Semiču nepoznan moški, to-voreč hrvatsko narečje. Imel Je še svojega pomagača, s katerim sta odgnala iz hleva 5 ovac, med njimi 4 breje v vrednosti 2750 dinarjev.
nogavic z žigom in znamka (rdeču, modro ali zlato)
„klju5" (
da se prepričate, kako en pa; traja kakor Štirje pari drugitu Dobivajo se v prodajalnah, Nogavice brej žiga .ključ so ponarejene. ss-« v
Iz Ljubljane
a— Man'festacl?sM nacionalistični shod
priredi danes zvečer ob 17. url na trgu pred Narodnim domom Oblastni odb-or Cr-jrnie. Na shodu bodo govorili voditelj predvojne nacionalistične cmladiue in sedanji prvoboritelj Orjune, predsednik direktorija dr. Ljubo L e o n t i č. dalje podpredsednik direktorija Niko Bartslovlč in vodja vojvodinskih nacionalistov novosadski ob!, čei-n!k Dobrcslav JudJevič. Nacionalisti in Orjunaši udeležite se polnoštevilno tega javnega zbora!
b— Napredno gospodarsko in prosvetno društvo JDS za Krakovo In Trnovo naznanja svojim članom, da se vrši občni zbor društva dne 28. marca ob 8. zvečer pri g. Sokliču, Konjušna ulica 1. Dnevni red: taj-nrkovo poročilo, biagajnikovo poročiio o gmotnem stanju društva, poročilo preglsdo-vaicev računov, volitev novega odbora in predsednika ki raznoterosti.
n— Občni zbor naprednega političnega ln gospodarskega društva za vodmatskl okraj se vrši v soboto dne 28. marca ob 8. zvečer z običajnim dnevnim redom. — Član! in somišljeniki demokratske stranke se vabijo, da se ga udeleže v čim večjem številu. Ob tej priliki se bodo izdaiaie tudi nove legitimacije strankinim pristašem Z 26. marcem prične poslovati tudi knjižnica v novih prostorih v hiši gostilne Flegar na Zaloški cesti.
n— Društvo vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo r Ljubljani opozarja svoje člane, da se vrši letošnji redni občni zbor društva v ponedeljek dne 23. t. m. ob pol 30. v gostilni pri »Mraku« na Rimski cest!.
u— V društvu »Soča^ predava v soboto dne 21. t. m. v salonu pri »Levu« vsem simpatični In priljubljeni predavatelj g. prof. Joško Bačič o temi »Venecija hi mi tU borba za Jadransko morje«. Lepo !n aktualno predavanje. Vabimo »Sočane« in prijatelje društva. Ura navadna. Vstop prost.
u— Pevski zbor »Slavec« vabimo, da se udeleži v polnem številu častnega večera b. Oblaka, kl sc vrši danes v soboto ob 8. zvečer v salonu restavracije pri Mikliču v Kolodvorski ulici.
u— Žepa S. J. S. U. poživlja vse ljubljanske srednješolce, da se udeleže protestnega zborovanja ob priliki obletnice Rapatlske pogodbe, ki bo v nedeljo ob 11. pred univerzo. Odbor župe S. J. S. U.
n— Cenaralno tajništvo JNO pozfva vsa včlanjena društva, da se v nedeljo 22 t. m. ob prilik! obletnice Rapallske pogodie udeleže zborovanja, ki se bo vršilo ob 11. pred univerzo.
u— Društvo »Gos^osvefskl Zvon« ima svoj običajni občni zbor dne 26. -narca 1S-25. ob 19. ari v »Mestni posvetovalnic!« na magistratu v Ljubljani. Vabljeno je članstvo, da se ga udeleži v polnem številu.
u— Dve nezgodi. Z motornim kolesom se ponesrečil na praznik popoldne trgovec Ri-ko Rupar s Tržaške ceste. Vozil je v naglem diru čez Kongresni trg v Gradišče, kjer se je pred hišo št. 1. zaletel v rob hodnika ter padel na glavo na tia. Nezavestnega so mimoidoči prenesli v vežo hiše ter pozvali rešilni voz. ki ga je odpeljal v bolnico. _ Ob 18. uri je doletela nesreča na
Frančiškanskem mostu 92-letneea msg. Toma Zupana. Ko j« korakal Čez most, ie starčka nenadoma objela vsled utrujenost! slabost. V Istem hipa pa je privozil za nJim voz cestne železnice, kateremu se ta ni može! več umakniti Voz je sunil oslabelega starčka v stran ter ga podrl Nezavestnega je nato odpeljal v bolnico rešilni voz. vendar pa tamkaj niso zamogli konstatirati nikake težje poškodbe ter ie bH častitljivi starček takoj odpuščen.
n— Umrli so r Ljubljani. Zadja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marica Ahlin, hči mesarja in posestnika 14 mesecev. — Fran Levstik, želez, skladiščnik in posestnik. 55 let. — Josip Porovne, dnl-narčir. sin, 18 mesecev. — Marija Jan. po-sestnlkova žena. 60 let. — Viktor Poga-čar. kočarjev sin. S mesecev. — Ivan Sluga, bivši pekovski pomočnik. 81 let.
«— Policijske prijave. Od četrtka na petek 80 bili prijavljen! policiji sledeči slučaji: 1 prestopek kaljenja nočnega min:. 2 nezgodi, 1 pohujšanje, 5 prestopov cestnega policijskega reda. I prekoračenje policijske ure. 1 godba brez dovoljenja, 1 hoja po želez niči in 1 pretep. Aretaciji sta se izvršili 2 in sicer: 1 radi protidržavnega govorjenja bi I radi pijanostL_
Van Kaster kakao
Prehlajenje mehurja
ipH In dihal ea ravHe a ulivanjeaa
4 vRadensKs vQds* s* 1
v drami
Jak je m snje strte M"
od danes naprej v
Kino Ideal
n— Velika tatvina. Pri odhodu vlaka, ki odhaja z dolenjskega kolodvora 03 13.30,
je stražnik opazil na praznih stopnjicah vagona okrog 40 let staro žensko, ki je strahovito kričala. Ker se je vlak že pomikal, je stražnik komaj še čul od nje. da ji je pravkar zmanjkalo iz žepa 23.000 kron. katere ji je bržkone kdo ukradel. Povedaia je stražniku tudi svoje ime Frančiška Zupančič, jasneje pa se nI mosria izrazit', ker vlak že odpeljal.
a— Bvonožna lisica je obiskala v noči na praznik dvorišče hiše št. 115 v Zg. Šiški. Ker je bržkone že vedela, kje se nahaja kurnik, ie odšla naravnost pred hišne stopnice ter tamkaj pobrala iz kurnika vseh 5 kokoši v vrednosti 250 Din. Kokoši so bile ■ast čevijarjevc soproge Ivane Piš. — V Isti noči je obiskala »lisica« tudi hlev železničarja Ludovika Ladiha v Zg. Šiški 99, ter uclušela devet zajcev v vrednosti 412 di-
narjev.
Iz Madbcra
Iz Celja
e— Koledar Narodne ofcraiffe t« iei*y 1935. se odlikuje s *ek> bogate vsebino <er|p pijan v cirilic! ht latinici. Ne sme! t* SfKi-kati v n obori jugoslovensto hfti Za OwJe ga
razprodaja celjska carinama, kjer 3« fobi za 20 dinarjev.	i./
c— Občna zbora Olepševalnega društva in pedrjžnice Jugoslov. Malice v Celja se vršita istočasno v četrtek, dne 26. t. m, prvi v hotehi »Balkan«, drugi v ma!i dvorani celjskega Narodnega doma. Ker sta obe društvi za Celje važni in po svojem delovanju ugledni, bi bilo v interesu dobre stvar!, da se en občni zbor preloži.
Iz Trbovelj
t— Krajevna organizacijo demokratske stranke v Trbovljah ima v nedeljo dne 22. t. ra. ob treh popoldne v biljardni sobi go« spe Ane Forte na Vodah redni občni zbor po običajnem dnevnem redu. Članstvo sc naproša, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
t— Pretep zaradi dekleta. Na Jožefov praznik je prišlo v Ocepkovi gostilni žara« di nekega dekleta do pretepa, ki se je kon« čul s tem, da jc domači siu vrgel iz gostil« ne večjo družbo, potem pa sc tudi spravil nad nekega nepristranskega goste, ki ga je tako oklofutal, da se mu js vlila kri iz no» sa in ust. Zadeva ni bila prijavljena, ker so se prizadeti že spoprijaznili.
t— Smrtna kesa. V tukajšnji bolnid je izdihnil radi kostne jetike Ivan Fižmuh, ru« dar zapadnega okrožja ki zapušča dva še nedorastla otroka. Pogreb sc bo vrši! danes popoldne. K zadnjemu počitku ga bodo spremljali njegovi tovariši z rudniško god« bo na čelu. Naj v miru počiva!
t— A gen t je :p rovokater ji na delu. Pretek« !e dni se je mudil v Trbovljah eleganten gospod, ki se je izdajal za Radidevega po. slanca HRSS. V kolodvorski restavraciji Je čakal na g. B., lastnika apnenice v Zagorju, ki p* ni prišel. Izražal »e je o političnem položaju v naši državi češ. dt prav nič ne pomeni razvcljavljenje Radičevih mandatov ter da bo najpozneje v novembru t. L pri« šlo do revolucije.
t— Klerikalci v skrbeh za rudarje. Kleri« kalna Strokovna zveza rudarjev sklicuje v nedeljo. 22. t. m. ob 4. pop. v tajništvo na Vodah občni zbor skupine Trbovlje. V ko« likor smo poučeni ni tej zvezi nič všeč, da je prišlo do zedinjenja med socialisti in ko« munlsti na strokovnem področju, zato pa nameravajo ob tej priliki tudi posvetovati se o nastalem položaju.
t— lz ljubosumnosti polkodoval ga g no* iem. Ker je bil ljubosumen je počakal po« zno zvečer Oskar Naglav, rudniški delavec na Alojzija Iljaša, čevljarskega pomočnika pri g. Kukenbergu ter ga obdelal g nožem. Ker ae je izkazalo, da rane niio nevarne, temveč, da je ubogi pomočnik samo lahko ranjen, ni bil Naglav aretiran, pač p« na« znan jen.
Iz Prlmorja
a— Policija. Na Jožeiovo je policija zaprla v svoj znani hotel Graf moža in ženo, ki sta se po prevelikem zaužitju alkohola pretepala na žegnanju v Studencih. — Dalje je aretirala natakarico neke nočne kavarne, ki sprejela od nekega Jožeta sto dinarjev, ne da bi mu izpolnila obljubo, da ga v mrzli noči sprejme na svoj kvartir.
a— K vesti U mariborske podružnice »Štedione« nam poročajo, da prevzem proi. Ribariča še n: gotova stvar. G. Ribarič seve tudi državne službe ne more čez noč zapustiti, ker bi v tem slučaju ne dobil nobene pokojnine. Procedura z upokojitvi« potom bolezni je precej dolga. Tudi glede prevzema uradnlštva Centralne banke še pogajanja niso dovršena. Prvotno se je nameravalo prevzeti !e I—2 sedaj je v kombinaciji prevzem 4—5 in bi se v tem slučaju nekaj hrvatskih uradnikov iz Maribora premestilo nazaj v Zagreb. Vse to se baje ureja v čisto prijateljskem sporazumu med c-bemi bankama. Toliko informacije z Jrusc strani.
a— »Kriminal« Ljudmile Pivkove se dobiva iudi v podružnici »Jutra« v Mariboru, Bavarska ulica l.
a— Veliko zanimanje aa češki tečaj. Včeraj je b!!o že 50 priglašencev za češki tečaj, ki prične nocoj v Ljudski univerzi pod okriljem Jgsl.-čsl. Ltee. Danes je obenem zadnji dan za priglasitev.
•	Smrtna kos*. V Trstu je umrl bivši vi« iji carinski uradnik Valentin Kosovel, stro« kovnjak na polju blagornastva. Pokojnik je bil star 70 let in je bil rodom iz vipavske doline. Naj v miru počiva, preostalim na. ie sožalje!
•	Burja je vrgla kamen na glavo 37lctne« mu kamnoseku Antonu Ferlugi iz Kolonjc pri Trstu. Mož je lomil kamenje pri sv. Iva« nu v Drobnikovem kamnolomu. Naenkrat je hudo zapihalo in takoj nato je priletel Ferlugi na glavo kamen, ki mu je zasekal 12 cm dolgo rano na temenu. Ponesrečenec je odšel najprej na zdravniško postajo, kjer so ga obvezali, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico.
•	Smrt uglednega goriškega Slovenca. Na Reki je umrl živinozdravnik Franc Munih. rodom od sv. Lucije na Tolminskem. Mu» nih je prejšnje čase služboval pri glavar-stvu na Voloskcm. zadnje čase pa je bil ravnatelj mestne klavnice na Reki.
•	Nesreča v idrijskem gozdu. V ponde« ljek se je zgodila v idrijskem eraričnem go--zdu velika nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Upokojeni 601etni rudar. Matiia Kri« stan je pomaga! nakladati hlede. Ko je hotel s cepinom premaknili hiod. je cepin od« letel in ga vrgel na tia. Padel je na goli ka« men tako nesrečno, da jc ostal na mestu mrtev.
•	Ogenj v baraki. V začetku tedna se je vnela v Podgori pri Gorici velika lesena ba« raka, v kateri je stanovalo par družin. ČIo» veških žrtev k sreči ni b'lo pač pa znaša škoda, katero je povzročil ogenj, okelu 25 tisoč lir.
•	Srečo v nesreči je imel štiriletni (1-"ek Slavko Bašin iz Solkana pri Gorici. Otrok je padel z 4 m visokega balkona na zemljo in se ni skoro nič poškodoval. •
Narodna enciklopedija
Naši kulturn! krogi se že clelj časa trudijo. da izdajo moderno narodno enciklopedijo. Upati je. da bo njih načrt v kratkem posta! dejstvo, kajti okoli 150 kulturnih delavcev pod vodstvom beograjskega univerzitetnega profesorja Stanoieviča. ie že zbralo precej gradiva za to veliko narodno enciklopedijo. V treh debelih knjigah, od katerih ho obsegala vsaka po sedem zvezkov, bodo izšle biografije vseh naših kulturnih, gospodarskih in političnih delavcev in opis celega našega duhovnega živlienja.
Sličnih poskusov je bilo pri nas že več. a delo ni bilo nikdar dovršeno, vse je ostalo Pri frakcijah. Prizadevanje s. Stanoieviča je imelo doslej največ uspeha: izšel ie že prvi zvezek na !12 straneh s 480 članki. Drugi zvezek izide v najkrajšem času. ostali pa bodo nato iz-dvakrat tako da bo enciklopedija kma-hajali redno vsak mesec po enkrat ali Iu kompletirana.
Za delo so angažirani tudi kulturni delavci iz Hrvatske in Slovenije, tako da bo enciklopediia popolna, edinstvena m pregeldna. Našemu narodu je taka enciklopedija baš sedaj nujno potrebna, kajti mnogo gradiva o naši prošlosti in o naših zaslužnih ljudeh izginevi s smrtjo starih ljudi, ki imajo v spominu svojo dobo in svoje sodobnike. Oni so sedaj 5e edini arhiv jn edini izvor za vse dogodke naše prešle zgodovine. Pisanih spomenikov ni. vse je treba zbrati potom ustnega sporočila in si tako osvetliti dogodke, ki so se odigravali y pro-š!ih desetletjih.
Zato so v enciklopediji zlasti značilni oni sestavki, ki izhajajo od ljudi, kl so živeli v dobi. o kateri sodobniki nimamo točnih in zaneslijvih poročil.
DaruM za sokolski Tabor !
Napad na damo v vlaku
Na dolgi železniški vožnji ni človek nikoli siguren, da se mu ne približa kak nezažeijen individij s temnimi zahrbtnimi nameni. Ženske so ob takih prilikah že ponovno plačale svojo zaupljivost in lahkovernost s svojim Življenjem, često-krat pa tudi s svojo častjo. Tak siučif se je pripetil zadnje dn: v nekem italijanskem vlaku.
Z ekspresom Rim— Florenca—Milan se je vračala domov na Nemško 24 letna Nemka Elizabeta Jung. Potovala je po Italiji, kjer si ie ogledala zanimiva iiiesta. Prilika ie nanesla, da ie bila Jun-gova v oddelku za dame samx kar ie opa?:! iieki miličnik, član straže za javen red lii varnost Ta mož je ime! nalogo paziti na potnike, da se jim ne pripeti kaj zalega, da jih kdj ne napade in okraae.
Ko je brzovlak drvel z največjo naglico je moža prevzela strast po ženski s takšno neutešnostjo. da se ji ni mogel upirati. Približal se i0 samotnemu kupeju. nagovoril mlado potnico in se :i začel ponujati. Dama ga 'e zavrnila. Miličnika je to tako rajljutilo da je žanr! kupe. zagrnil okno ter se vrgel z hirmlnc silo na brez-nočnj mladenko. Z robcem ji je zama!	da ni mogli
klicati ra. pomoč in nato je zadostil svoji pohoti.
Mak se je ustavil ?e!e v Florenci fungova se je objokana podala iz ku-pcia in je velela poklicati nostajenačel-rika. kateremu je pojasnila celo zadevo Orožniki pa so se pri tem malomarno obnašali in šele po večkratnem protestu so vzeli stfrar na zapisnik in r>d-reJili aretacijo malovrednegj nrličnika. Policija je plačala Jung->vi stanovanja in hiano za dva dneva, nakar jo je mirno ekspedirala čez mejo naprej v Nem« Čijo.
Padi tega slučaja je nast.il velik škan« dal. o katerem govore iist; na dolgo H široko. 2ei;ske se iz tega dngoJki lahka naučs. kako jim je potovati po tujem, zlasti no Italiji brez znane družbe, lo jih v slučaju potrebe lahko zaščiti pre< nekvalificiranimi n?1"'11.
m
Velikanski ciklon v Severni Ameriki
Severne ameriške države Illinois, Missouri in Indiano je zadela težka nesreča. Ciklon, ki je divjal te dni v omenjenih deželah, je zahteval velikansko število žrtev. Število takih, ki so brez strehe je še mnogo večje in gre v desettisoče.
Vihar je bil tako silovit, da je opu-stošil okolu 12 krajev. V naselbini Par-rish, ki je imela prej 500 prebivalcev, so ostale samo tri človeške duše pri življenju. V illioniškem Frankobrodu je zahtevala vihra 250 žrtev. Samo v šolskem poslopju je našlo smrt pod razvalinami 150 učencev. Mesto Annapolls ie tako rekoč izginilo z zemeljske površine. Mesti Griffung in Allenbourgh sta popolnoma razdejani. V Caranus in Orionu so doslej našteli 150 mrtvih. Razdejane so vse železniške proge, brzojavne in telefonske zveze ter sploh vsa prometna sredstva.
Škode, katero je povzročil ciklon, se doslej še ne da natanko oceniti. Strokovnjaki računajo, da znaša več nego pet milijonov dolarjev.
Usodne pa so tudi posledice silovitega viharja. V krajih, ki leže v razvalinah, je na nešteta mestih izbruhnil požar. Vnel se je plin pod zemljo in prišlo je do groznih eksplozij. Mesto Goharm so plameni tako onustošili, da ga ni več spoznati. Gubernator državice Illinois je osebno komaj ubežal smrti, k! mu je pretila. Njegova palaia je pogorela do tal. Mnogo ljudi, zlasti služabnikov, je končalo rod razvalinami. Prebivalci so se morali umakniti na prosto, kier prebivajo še sedaj v strahu, da se strašna katastrofa ne ponovi.
Udarec, ki je zadel države IHinois. Missouri in Indiano je seveda izzval globoko sočutje v srcih vseh Američanov. ki sedaj prirejajo javne zbirke, da z njimi priskočijo na pomoč nesrečnemu prebivalstvu.
Strahovit požar na
Japonska je krasna dežela, kakor jih je malo v Evropi. Bogata je. vsega ima v izobilju, in tudi razmere so tam take, da lahko zavidamo Japonce zanie. Med svetovno vojno, kj je uničila toliko držav in prinesla tolikim narodom neizmerno gorje. Japonska ne le da ni trpela, ampak je celo še povečala svoje blagostanje. Drugi so se voievali in prinašali ogromne žrtve, zmotne in človeške. dežeia vzhajajočega solnca pa je iela sadove drugih in dobavljala vojno gradivo na suho zlato.
Vendar je ta krasna dežela nesrečna. Skoraj vsa stoji na vulkanskih tleh. V nobeni državi na svetu ni toliko ognjenikov kot ravno na Japonskem. Res je, da se ima le njim zahvaliti za svojo krasoto. za svojo bujno rastlinstvo, za svoje najrazličnejše bogate rudnine. Res >e Pa tudi. da ni nikjer toliko potresov in toliko požarov kot v deželi mikada. Komaj poldrugo leto je. odkar je strahovit potres, doslej najhujši v zgodovini človeštva, uničil cvetoče pristaniško mesto Jokohamo in porušil dober-šen de! <anonske prestolice Tokia. Nad četrt milijona ljudi je takrat poginilo pod podirainčimi se hišami ali žalostno zcroreb v splošnem požaru, ki je izbruhnil takoj po potresu, ali pa ie utonilo v razburkanih valovih namah narastlega morja. V večjih ali mamših presledkih prihaiajo iz Jancnske vesti, da so se tu ali tam pripetili požari, za naša razmere velikanski, katastrofalni, za japonske prilike pa ni to nič posebnega in spada takorekoč k vsakdaniemu zlu. °red par tedni ie uničil po?ar predmestje Tokia, prebivališče ljubkih gejS. Zgorelo je več tisoč hiš in v plamenih poginilo nrecej ljudi.
Ce beremo poroč'la o požarih na Japonskem. se nam ježe lasje, ko čitamo, toliko tisoč hiš je pogorelo do tal. Vendar ne smemo japonskega merila prenesti na naše evropske razmere. Ce pri nas pogori hiša v velemestu, gre za mi-ijonsko škodo, ki se za dolgo vrsto let ne da popraviti. V naših velikih hišah
Mate Marn:
Ujetnik
(Beseda o svobodi.)
T.
O ljubosumnosti je bila rečena Že marsikatera bridka beseda, mnoga stro« 2a obsodba, piker dovtip. pa tudi vitež« ka obramba. Jaz za svojo osebo dam vsem prav: odobravam iz vsega svoje« Ca srca in podpišem tudi smrtno ob« sodbo na vešalih (obesi naj se ljubo* sumnost, ne sodnik ali Ijubavni nesreč* nikl), popolnoma sem pri stranki onih, ki streljajo ostre pšice na ljubosumnost, in z navdušenjem se obenem pridružu* jem tudi falangi onih, ki ljubosumnost branijo in v njej vidijo dokaz za lju« bežen.
Pa si ne dam. dragi moji, očitati ne« značajnosti in breznačelnosti: kajti na» čela so nedotakliiva in nazori moji pri« merno trdni, tako da jih ljubosumnost ne more doseči, kakor n. pr. nadležni veter ne doseže belih reber in sivih možganskih zavojev.
In naj bo končno že tako ali tako, naj imajo tudi drugi prav, namen imam lomit kopje (viteško!) za obrambo lju« bosumnosti in sem prepričan, da mi bo nazadnje dal vsakdo prav. Kajti izkuš« nja je več nefio doktrinarska učenost
živi povprečno najmanj po 50 ljudi, pa tudi po par sto. Na Japonskem pa so. izvzemSi velike monumentalne stavbe iz kamna m betona v središčih industrije in trgovine, hiše le majhne, pritlične, zgrajene samo za eno rodbino. Skoraj brez izjeme so lahke stavbe iz lesa z oljnatim papirjem namesto steklenih šip v oknjh. Ni čuda. da je namah cela vas v plamenih, kakor hitro izbruhne požar v eni sami hišici. Mestne četrti so rav-notako k^pa tisočerih lesenih in zračnih hišic, ki se drže skupaj, sklenjene v dolgo verigo.
Dne 17. t. m. popoldne je nenadoma izbruhnil velikanski požar v predmestju Tokia, tokrat na severnem delu. Ogeni se je bliskoma razširil na sosednje hiše, in v dobri pol uri je bila vsa četrt eno samo ognjeno morje. Do 10. zvečer je zorelo nad tisoč hiš do tal. Požarna bramba ie takoj pohitela na lice mesta, vendar pa ni. kakor se to na Japonskem navadno zjcodi. mogla ničesar storiti. Požara ni mogla niti omejiti, ker ni mogel v strahoviti vročini nihče blizu, da bi lokalizlral ogenj. Vlada je takoi dala na tisoče vojakov na razpolago, ki so se junaško berili z ognjenimi zublji. Pa vse zaman. Požar je divjal z vso strahoto in neb-zdano silo.
Po zadnjih vesteh je zgorelo nekaj nad 3500 hiš. 30.000 ljudi je brez strehe in tabore na prostem. Vendar jim ni treba prezebavati. ker je podnebje na Japonskem v tem času najbolj milo. Naravno, da se je polastil prebivalcev obup. Kot blazni tavajo ekrog in iščejo svojcev. V plamenih je namreč zgorelo tudi dosti ljudi, kakor pravijo posisdnje brzojavke, skoraj 2000.
Ogenj je divjal skorai dva dni. dokler ni sam od sebe ponehal. Materijalna škoda je ogromna. Vendar jo bo japonski narod hitro prebolel, kakor je dostej neverjetno lahko prebolel še vsako, še tako veliko katastrofo. Japonec [e žilav, vztrajen in neverjetno miren Kjer mu zgori hiša. jo s pomočjo drugih v par tednih postavi na istem mestu in še lepšo. Ko je predlanskim povzročil strahoviti potres tako grozna opustošenja, so Japonci brez premišliama šli takoj na delo in začeli zidati, zidati. Na razvalinah potresa se dviga nova Jokohatna. nove četrti Tokia, še večje, še lepše, še bolj moderne, tokrat pa trdne, zavarovane nrotl vsem elementarnim nezgodam. V par tednih dva ogromna požara v mestnih delih Tokia, in v par mesecih bodo zrastle na istem mestu nove stavbe. solidne, znaki neverjetne vztrainosti in probujenosti mogočnega naroda ob obali Tihega oceana.
Kakor naknadno doznavamo, je izbruh nil ogenj hkrati na dveh mestih, na severu in v rredmestju na jugu. Ko sta bili obe mestni četrti v plamenih, je začelo goreti v treh velikih tovarnah v drugih delih mesta. Iz tega se vidi. da je bil ogenj podtaknjen. Sumijo, da gre za velik politični atentat.
Hude ob^olžitve grofa Sforze
Rimski »Popolo d' Italia» je objavil te dni članek, ki je zbudil naravnost velikansko senzacijo v javnem življenju Italije. List je vzel na piko bivšega zunanjega ministra grofa Sforzo, ki ga i tudi pri nas v Jugoslaviji dobro poznamo. Saj smo imeli z njim opraviti pred par leti. ko so se vršila pogajanja za določitev meje med nami in Italijani.
Grof Sforza je bil takrat, ko se je vršilo v Gornji Šleziji ljudsko glasovanje — šlo je namreč za to. da se narod sam izjavi, ali hoče spadati pod Nemčijo ali pa pod samostojno Poljsko — italijanski zunanji minister, in je kot tak igral v tej stvari zelo čudno ulogo, kakor pravi sedaj »Popolo d' ltalia*. Sforza se je takrat zaljubi! v lepe oči žene tajnika poljskega poslaništva v Rimu. Z vednostjo in po volji soproga je imel grof Sforza intimno razmerje z njo. Posledica tega razmerja je bila. da je zunanji minister možu na ljubo prepustil Francozom in Poljakom v Gornji Sleziji. naj urede zadevo po svoji volji. Na ta način je Sforza hudo kompromitiral prestiž Italije.
Razkritja lista Imajo namen, diskredi-tirati enega najuplivnejših voditeljer italijanske opozicije.
Starost papirja
Splošno je znano, da papir ne traja dolgo in da kmalu razpade. Toda to velja le za navadne vrste. V starih arhivih najdemo listine, pisane ra posebne vrste papirju, ki js šc po par stoletjih dober.
Trajanje papirja je predvsem odvisno od tega. pod kakimi vplivi se naha;a. •Njegova na hujša sovražnika sta vlaga in mokrota, ki sčasoma uničita tndi naj-trpežnejšo snov. iz katere je napravljen. ob normalnimi razmerami pa ima rapir veliko trpežnost ki Jo človek ne bi pripisal stvari, ki se da tako lahko raztrgati. Časopisni panlr seveda traja. ako se na'taia ra suhem, kvečjemu le nekaj desetletil. dočim kljubuje papir iz platna, konoplje ali cuni več stoletij. Da, celo tisoč let postane lahko star. ne da bi se raztrga! ali popolnoma prepe-rel.
Iz izkustva se o starosti, ki jo utegne dočakati posamezna vrsta papirja, r.e da mnogo govoriti, ker moderno proizvajanje papirja pri nas še nI tisoč let staro. Šete bodoča stoletja bodo mogla z gotovostjo d^srnatl. kako starost lahko dočaka pod raznimi pogoji ena ali drusra vrsta nam tako preootrebnega papirja. Najbolj tmežra vrsta je na poseben način izdelan pergament. ki ga predvsem jemljemo za važne Pstinc. ki se morajo ohraniti za dolgo dobo.
Papir, ki so za Izdelavali naši pradedje in ki se mu zaradi njegove trpežnost! in svežosti še danes čudimo, je bil narejen iz usnjatih kož. ustrojenih na poseben način, kj ga danes več r.e poznamo.
X Načrt cesfe mimo Velikega Kleka. V torek je imelo avstrijsko društvo inžen« jerjev in arhitektov seio, kateri je prisost« vovalo več industrijcev in drugih interesen« tov. V prisotnosti trgovinskega ministra dr. Schiirffa je imel deželni stavbeni aretnik inž Wallacek predavanje o načrtu velike gorske ceste mimo Velikega Kleka v Vi« šokih Turah, med Koroško in Solnograško. Po predavanju jo Imel minister dr. Schiirff nagovor, v katerem je zatrjeval, da se zvez« na vlada zelo zanima zn načrt te ceste, in je rekel, da jo bo z vsemi močmi podpirala. Na omenjeni seji se je znova ugotovila po« treba po taki cesti, ker čez Visoke Ture na razdaljo 160 kilometrov ni med Brennerjctn in prelazom pri Radstadtu nobene prvovrst« ne ceste. Upati je. da bo načrt kmalu do« zorel, ker je zanimanje in tudi potreba splošna.
X Stanovanjska odpoved celemu mestu. Federalni sodnik v Wvomingu v Ameriki je odredil odnoved stanovanja celemu mestu, ki šteje 1500 prebivalcev, ki se bodo mo« rali izseliti tekom dveh mesecev. Zemljo je kupil« pctrolejska družba in ker je sedaj potekla doba najema, si ie družb.i izvojeva« la svoje pravice. Mesto je šele pet let stsro, a	sezir'<ino, a ima svo i- niodajnlnc
tri časopise, kinematograf, gledališče in dru« ge javne zavode.
X Nabit prosvetni minister. Kakih 100 profesorjev državnih Sol v Ticntslnu na Ki« tajskem je začetkom tega tedna čakalo na prosvetnega ministra pred njegovim ura« dom in so 6a pošteno pretepli. Policiia je morala Iztrgati ministra ir rok razburjenih profesorjev, ki se tako zelo Jeze na ministra da so posegli po lastnoročnem kaznovanju.
X Velikansko izprtje na Švedskem. Na švedskem je prišlo te dni do hudega 6pora med delodajalci in delavci. Tvorničarji ho« čejo namreč znižati p'ače delavcem, češ, da so mezde na Švedskem itak najvišje na sve« tu. Dclavci niso hoteli ničesar slišati o zni« žanju prejemkov in so pretili s splošno stav« ko. Delodajalci so odgovorili na grožnjo t izprtjem vseh delavcev, zaposlenih v zvezi industrijcev na Švedskem, večinoma kovi« narjev. Prizadetih je okrog 130 tisoč delav« cev. Vlada je začela posredovati.
X Apostol tatvine. V Braunschweigu t Nemčiji je obsodilo sodišče poglavarja vc« like tatinske tolpe ra osem let Ječe. Obio* jcnec je veljal v gotovih zločinskih krogih za nekakega odreSenika. ki je svoj nauk prid;gal na javnih shodih. Pravil je, da se da doseči izboljšanje človeštva le ■ tatvino. Pod njegovim vodstvom in s sodelovanjem
tega apostola tatvine je več skupin riočin« eev sistematično kradlo. Svrha tatvin je bi« Ia, da so priskrbovali hudodelci živila po« nožni organizaciji za preskrbo, breaposel«
nih.
X Neznan bolezen v Ameriki. Poročali smo že, da se je pojaviia v Chicagu in oko« lici nova bolezen, ki JI zdravniki ne vedo elka. Bolezen je v 14 dneh pobrala že 279 ljudi samo V Chicagu. Nova bolezen je ze« lo podobna pljučni gripi, kaže pa tudi druge znake, o katerih si ameriški zdravniki niso na jasnem.
X Anglija Itedt z admirali. Admiral sir Ernst Gault. ki je poveljeval prvi diviziji velikega angleškega brodovja v pomorski bitki z Nemci pri Skagerraku dne 31. maja in 1. Junija 1916., Je bi! te dni upokojen na lastno prošnjo po 47!etnem aktivnem slu ž« bovanju. Podadmiral sir Douglas Nicolson je bil imenovan za admirala. Da se štedi, ne bo za nekaj časa pri angleški mornarici nobenih nadaljnih imenovanj in napredo« vanj.
X Restavracija grškega pantheona. Naj« veličastnejie gradbeno delo starega veka je vsekakor Panthcon na Akropoli v Atenah. Grika vlada namerava scd*j Panthcon re« stavrirati. Najprej bodo obnovili masivne stebre, potem pa ostale dele. Obnovo bodo nadzirali arheologi in strokovnjaki, ki as« tančno poznajo starine.
X Koliko avtomobilov je na svetu? Tr« govsko ministrstvo v Zedinjenih držajih je objavilo statistiko o tem, koliko avtomobi« lov je na svetu Po tej statistiki je bilo za« četkoin leta 1924. na celem svetu 19 mili« jonov avtomobilov proti 15 milijonom leta 1923. V enem samem letu je torej prirastlo okrog 4 milijone in lahko je mogoče, da se vozi sedajle po svetu okrog 23 milijonov avtov. Od 19 milijonov lanskega leta je pri« padalo 15 milijonov avtomobilov Zcdinje« nim državam. 135.000 Italiji. 1 milijon A o« gliji. 600.000 Kanadi, pol milijona Franciji 150.000 Nemčiji, «0.000 Belgiji, 15.000 Ja« ponski in 14.000 Rusiji. Koliko jih je pri nas, statistika žel ne pove.
in teorija in iz izkušnje bom branil ljubosumnost kot nekaj, kar je silna opora človeku v stiski in nevarnosti.
II.
Očuval in rešil sem si namreč na tej podlagi najljubše kar imam ir. to na tak način, da je precej verjetno, da bi si utegnil s tem receptom še kdo drug pomagati. In je bila moja svetinja v resni nevarnosti, da jo izgubim. In to bi bila zame silno težka izguba, ker sem z njo takorekoč živel že ve3 let eno in isto življenje in si nič več nisem mogel misliti, da bi se dalo živeti brez nje, pa čeprav bi bil že davno star in siv penzi< jonist. Tako se mi je vsesala v srce in dušo ta moja vzorna zvezda, da jc vsak najmanjši oblak, ki jo je mogoče le mimogrede zasenčil, izval v meni stra« hovito bolečino, nato pa razpalil pla> men gnjeva in divjega sovraštva. Na« sprotno pa sem se čutil tako srečnega in neizrekljivo blaženega, če sem videl okrog nje jasno nebo, da ne bi dal te sreče tudi za samo zveličanje svoje duše ne.
In vendrar se Je nekoč zgodilo, da sem postal v tej svoji ljubezni silno slab in omahljiv in tudi slep za vse ne« varnosi, tako da je sploh čudo, da sem •e sploh ie izmazal.
Kriva je tega ona. Saj vam jo bom opisal, kako moč in vpliv je imela na« mc. Neverjetno, kako človek lahko omahne!
III.
Nikdar si nisem domišljal, da sc po mojih žilah pretaka sveto olje ali ble* go^ovl^ena voda. temveč vedel sem. odkar sem se prvič zares zlagal in za sto smrtnih grehov dano besedo požrl, da imam pod kožo nerodno kri. ki sc da le težko poboljšati. Kakor dinamit se mi je včasih zdela ta rdeča brozga: kadar je kje gorelo kako navdušenje, sem čisto gotovo jaz bil med onimi, ki so maliku postavljali najlepše oltarje. Najbolj pa me je razvnemala svoboda, prostost. Sklepam to iz tega. da mi je bil vsak ukaz tako neznansko zopern, da z mojo ubogljivostjo in poslušnostjo ni moj smisel za red in disciplino prav nič bil na boljšem... Narobe: za vsak ukaz. ki sem ga moral izvršiti (in če obenem ni bil tudi po moji volji) sem postajal nebrzdanejši in upornejši. Na« ravnost moj vzor je bil, braniti sleherni prosti trenutek pred navali ln napadi teh ali onih dolžnosti. Tako sem se bil zaljubil v to divjo ciganijo. da se niti ▼ dekle nisem mogel zagledati in se zaljubiti, kakor jo človeku potrebno, temveč sem. nalagam od rasnih
Slovensko lovsko društvo
Cd je. 19. merca 1925.
O priliki rednega občnega zbora celjake podružnice SLD, ki se je vršil včeraj, dne 18 t. m. v hotelu Balkan v Celju, je sklical tudi centralni odbor SLD izredni občni zbor centralnega društva, da se začasno uredi v lovskih vprašanjih razmerje in delokrog med ljubljansko in mariborsko oblastjo. Oba občna zboru sta bila izredno dobro obiskana, riasti je bilo mnogo zuna« njih lovcev, med njimi častno zastopana centrala io mariborska podružnica.
Na Izrednem občnem zbora SLD je poročal predsednik centralnega odbora dr. Lovrenčič na kratko o sklepih, ki so se storili mtd centralo in mariborsko podruž« nico že na predsestankih v Mariboru, kate« re sklepe pa mora današnji izredni občni potrditi. Po govornikovem mnenju bi bfa najprimernejša delitev delokroga v dve sek« ciji. v mariborsko in ljubljansko, ki bi po« šiljali svoje zastopnike v skupni ccntralni odbor. Ne smatra pa tega načrta še za iz« vršljivega, dokler ne dobimo novega lov« skegs zakona. V interesu slovenskega lov« stva moramo biti za to, da ae v vseh skup« nih lovsi-ih zadeval, zlasti sedai, ko še te niso urejene, ohrani enotnost in skupnost. Govorijo za to tehtni stvarni, a predvsem financijelni razlogi. Predsednik dr. Lovren« čič poda pri tej priliki zelo zanimive stari« stične podatke iz društvenega gibanja in delovanja v letu 1924. Društvo jc štelo 2739 rednih in 25 ustanovnih članov. Od teh Jih je pripadlo na mariborsko podružnico 20S, celjsko 230. ptujsko 165 in mursko sobot« Sko 109 članov. Vseh lovskih kart je bilo izdanih 8344 tako. da je v Sloveniji včlanje« nih pri lovskem društvu komaj ena tretjina lovskih upravičencev vkljub temu, da se je glede članstva storilo že več sklepov, med drugimi leta 1923 tudi ta. da je vsak lovski zakupnik dolžan prijaviti kot člane svoje lovske paznike. Dokler po !ovs';em zakonu članstvo ne bo obligatorična tako dclgo se tudi gmotne razmere ne bodo mogle zbolj« Sati. Občni zbor vzeme z zadovoljstvom na znanje, da pripravlja minister za šume in rude dr. Žerjav novi lovski zsken, ki bo za naše razmere gotovo dober, ker sc bodo pri elaboratu upoštevale vse upravičene želje slovenskih lovcev, med drugimi tudi obli« gatorično članstvo, še le v tem slučaju bo dobilo društvo možnost do gotovega raz« maha in še le tedaj se bode tudi zboljial gmotni položaj društva. V letu 1924 je ime« Io društvo deficita Din 85.000, ki se je kril le s težavo iz lovskega fonda in z drugimi slučajnimi dohodki. Celjski podružnici iz« reče laskavo priznanje, da je med vsemi podružnicami najmarljivejša, dasi tudi dru« ge vršijo vestno svojo dolžnost. Prečita na« to vse one točke, ki se nanašajo na razde« litev kompstence in medsebojnega razmer« ja med mariborsko podružnico :n centralo ter želi k posameznim točkam kratko de« bato.
V imenu mariborske podružnice povdar« ja dr. Lipold. da gre tej ravnotako za skup« ni lovski interes. Upoštevati pa je treba nova razmere, ki so nastale vsled d-.-Iitve Slovenije v dve oblasti, kojima pripada kot drugi instanci tudi reševanje vseh lovskih vprašanj. Izhajajoč iz stališča skupnosti je torej treba med obema oblastima neki pro« vizorij, vsaj do uveljavljenja novega lov« skega zakona. Ljubljana je pokaral v vseh lovskih vprašanjih toliko Iniciativnosti In toliko strokovnega znanja, da bo treba tu« di po konečni ureditvi razmerja med mari« borsko in ljubljansko oblastjo ohraniti z dosedanjo centralo trajnih stikov. Glasilo
kov in pesmi, smatral ljubezen za suž« nost in žensko za vladoželjno bestijo, ki samo na to gleda, da me vpreže in da bo potem fjakarila z menoj. Kar tresel sem se od razburjenja, če sem samo pomislil, da bi utegnilo kako bi« tje v krilu meni ukazovati. Zardeval sem od sramu m jeze. Vsi oni, ki so takrat ljubili in sem vedel zanje, so bili po mojem mnenju tako globoko pod menoj, da niti nanje mislil nisem dru« gače nego z najbolj globokim prezira-njem, govoril pa o njih sploh nisem, ker zato ni bilo besed.
Toda kakor rečeno: v dinamit je nekoč ob najbolj neugodnem času pa« dia iskra in led in ves red je bil razbit kakor glinast lonec. Zagledal sem žen. sko — golo žensko ia ta je bila moja ječa dolgo časa.
Zunaj je cvetela naj!ep5s pomlad in spomnil sem se, kako sem prejšnjo pomlad pričakoval z nekim sladkim zanosom, z neko naravno religijo in oboževanjem luči, solnca in svobode. Zdaj pa so bile moje misli kakor ob« streljena ptica, ki se plazi po tleh in ne more in ne more kvišku in samo čaka, kdaj jo pograbi lovski pes. Ni« sem več bil sposoben, da vodim svoje misli: vsa moja fantazija Je bila pri aiei. Pa če je bilo okno odprto ali ne.
»Lovec« se mora gmotno utrditi. Z« dru« stvo se mora najti stalen vir dohodkov tu« di, če bi bilo treba povišati članarino za lovske najemnike in posestnike lastnih lo* vižč. Predlaga poseben odsek, ki naj pripra« vi vse one predloge, ki bodo pri definitivoi ureditvi medsebojnega razmerja potrebni Po kratki debat: o tem vprašanju, v k a to. rem govori tudi predsednik celjske podrui« niče Roblek, se izvolijo v ta odsek nasled« nji gg.: dr. Lipold, dr. Lovrenčič, ravnatelj Klobučar, svetnik Erhatič, nadzornik Cen nej, Zupan, Košir in Rihteršič.
Po stvarni debati in posvetovanju za* ključi na to predsednik dr. Lovrenčič izreds ni občni zbor.
s
Redni občni zbor celjske podružnice SLD, ki se je nato vršil, je nudil prav razveselji« vo sliko marljivega društvenega delovanja. Tajniško poročilo je podal nadzornik Cer« nej. Omenil je razne ovire in financijelne težkoče. ki »o onemogočile ma—ikateri urno« sten in koristen sklep. Vsled pr-visokih cen je mora! izostati nakup divjačine za pomla« ditev, tudi se ni mogla vsled slabih gmotnih razmer izplačati nagrada onim orožnikom, ki so se prav posebno odlikovali pri izšla« dovanju lovskih tatov. Podružnica je imela več sestankov, na katerih se je tudi preda« valo. Isrckla se je proti predaji konfiscira« nega lovskega orožja, ker pride na ta način zooet v roke raznim lovskih tatovom. Pri« poročala js svojega dobrega člana in prvo« vrstnega strokovnjaka puškarja Rutarja v Celju. Priredila jo slavnostni večer svojim« častnima članoma dr. Scrnecu in Confiden« tiju. Prav prijateljsko je potekel tudi Dieb« iov večer v št. Jurjti cb južni železnici K. pogrebu zvestega člana Martina Trbovca v Št. Jurju je poslala podružnica posebno do« putacijo. Člana dr. Farčnik in dr. Rihteršič sta izdcla!a possbno brošuro »Pouk lovskim čuvajem«, ki bi se naj razširila tudi po ostali Sloveniji. Nadalje dela podružnica na to, da pridejo v okraj kolikor mogoče prvovrstni braki. Blagajniško poročilo doda svetnik Erhartlč. Podružnica šteje 376 članov. B!a« gajniški promet je bil z ozirom na skromne razmere le neznaten. Nadzornik Černej po« roea nadalje o predlogu, raj bi se za sloven« ske lovce uvedel enoten lovski kroj. O tem se razvije daljša debata. Ker je večina za to, da se izvoli poseben odsek, ki naj ta kroj preštudira ter predloži vzorce centrali V cdsek se izvolijo: Čerlini, Bernardi, Do« tilok, Salmič, Stanič in Golčer.
Pri 8'ueajnostih se pritožuje ravnatelj Jar.kovič lz Dobrne proti raznim izkorišče« valcem lovišč ter prosi podružnico, odnos« no centralo, tozadevne pomoči. Navzoči centralni predsednik dr. Lovrenčič pojasni da zakon sicer ne daje lovskemu društvu kakih pravic do vrhovnega nadzorstva nad lovišči. Obljublja pa. da bo tudi v bodoče društvo vplivalo na politične oblasti da se dajo lovi v zakup res pravim lovcem. Is te debate se končno izkristalizira predlog, naj se predioži velikemu županu pismena proi« nja, v kateri se bodo iznesle vse želje, ki sc tiJeJo lovstva. Prošnjo izroči g veii^emv županu osebno mariborska podružnica.
Končno predlaga svetnik Erhatič. naj se odpošlje Nj. Vel. kralju in kraljici kot naj« višjima lovcema udanestna izjava, kar se sprejme z navdušenjem. Nato zaključi pred« sednik Roblek občni zbor.
Po občnih zborih se je vršil v Istih pro« štorih, ki pa so bili vsled veliko udeležbo žal premajhni, družabni večer vseh lovcev in gostov, ki je potekel zelo animirano in je prijateljstvo med zeleno bratovščino še bolj utrdiL
videl sem jo meže in v temi prav tako natanko in vedno nago. Sam pred sabo bi bil najraje skril te misli, pa sem iih menda nosil očitno napisane na čelu; kajti zdelo se mi je. da se mi smeje, kdor me sreča. Seveda, kakor sem prej jaz zaničeval druge, tako sem mislil, da sedaj drugi mene. In sem se že mi« slil preseliti. Pa je mična pajkinja morala opaziti, da se je v njene mreže zaletela muha in je prihitela, da jo za« drgne popolnoma.
Po kakšnih poslih, je vseeno in sa» mo formalnost — ona je prišla k meni — in kletka zame je bila gotova in se tudi za mano zaprla. Bil sem popol« notna njen.
IV.
Končalo pa se je to takole, da je jetnik pobegnil. Gledal sem nekoč pti« ča v ptičnici. Ni biT to nikak kanarček, temveč neka divja, neukrotljiva žival, ki ni pokusila ne konoplje in ne vode, pač pa trdovratno čivkal in grabila s kljunom za žico. Saj bo poginila, sem si mislil, in že hotel na skrivaj ptiča izpustiti (ni bi! moj). Pa me je ječari-ca opazila . . .
«Ne bo poginil privadil se bo!»
Nekega dne pa ptiča ni bilo. par ile pa je bUo pretrganih. Pogledal sem na«
Zakonski načrt o gospodarskem svetu
Iz Beograda poročajo, da je zakonski Račrt o gospodarskem svetu popolnoma izdelan in obsega 36 členov.
1. člen omenja, da se osnuje gospodarski svet v ministrstvu trgovine in industrije z nalogo, da podpira kot stro-kovnjaški sosvet vlado in skupščino v vseh vprašanjih gospodarske in finančne politike. Člen 2. označuje njegov delokrog. ki obstoja v oddajanju mišljenja in predlogov: a) glede zakonskih načrtov; b) o pravilnikih in uredbah za te zakone, c) o vseh gospodarskih ln finančnih merah, kolikor zadevajo razvoj narodnega gospodarstva.
člen 3. zavezuje vse resorne ministre, da priključijo osnutkom gospodarskega in finančno - političnega značaja, '<j se predložijo Narodni skupščini, tudi mišljenje gospodarskega sveta.
Člen 4. urejuje članstvo, katerega število ni določeno. Obstoje tri vrste članov. ki se imenujejo na kraljev ukaz: a) po svojem službenem položaju: zastopniki ministrstev trgovine in industrije. financ, prometa kmetijstva, šum jn rudnikov, socijalne politik- in agrarne reforme; b) iz dvojnega števila kandidatov. predlaganih od strokovnih (trgovinskih. obrtnih, industrijskih in delavskih zbornic), kmetijskih in ostalih gospodarskih organizacij, imenuje ministrski svet prednisano število: c) iz vrst teoretikov in praktikov - strokovnjakov imenuje ministrski svet nekatere člane.
Mandat članov traja tri leta Služba je častna in se le vsi potrebni izdatki povrnejo. Člen 7. deli seje v redne in izredne. Redne seje se vrše letno dne 1. oktobra, izredne pa ra sklicanje s strani m'nistrskega sveta. Zaključki na sejah zahtevajo večino glasov.
Važen je člen 12., ki določa, da more gosnodarskj svet svoje eksr>erte poslati v Narodno skupščino in niene odbore, kjer naj branijo in tolmačijo zakonske načrte, ki jih je izdelal gospodarski svet. Člen 16. predvideva najmanj 10 strokovnih odborov: I.) za agrarno politiko, 2.) za industrijsko politiko. 3.) za trgovinsko politiko, 4.) za banke in borze. 5.) za zavarovanje, 6.) za prometno politiko. 7.) za obrtno politiko, 8.) za zadrugarstvo. 9.) za socialno politiko, 10.) za finančno Doiitiko. Ti odbori pro-učavajo vprašanja in predlože poročila plenumu. O članstvu, delu in organizacij odborov se bo izdelal poseben pravilnik. Generalni predstavnik plenuma 27.) je občni odbor, v katerega pridejo predsedniki strokovnih odborov in Ostali delegati plenuma. O organizaciij in delu občnega odbora (čl. 28.—36.) se bo izdelal poseben pravilnik. Občni odbor se sestane dvakrat mesečno, izvzemši počitnice od 1. julija do 1. septembra.
Jugoskvenska banka d. d, Zagreb
Seji upravnega sveta gornje banke, dne 14. t. m., predložena bilanca ra poslovno leto 1924., izkazala je čisti dobiček v zne» Sku 16,025.665.68 Din, ki je bil dosežen pri delniški glavnici 100,000.000 Din.
Glavni skupščini, ki se bo vršila dne 26. t. m. ob 4. popoldne v sejni dvorani ime« novanega zavoda v Zagrebu, se bo predloži« lo v odobritev izplačilo 12 odst. dividende, to je kakor minulega leta, po 12 Din na delnico. Predlagana bo tudi dodelitev 850 tisoč Din rezervnemu skladu in 1,000.000 Din davčnemu fondu.
Po tej dotaciji bi iznašata lastna sredstva banke 126,766.523.65 Din Nadalje bo predlo, žena tudi dotacija pokojninskemu skladu v znesku od 600.000 Din.
V splošnem jc pokazala bilanca tudi za minulo Isto znatno povečanje prometa in povoljen uspeh v vseh poslovnih strokah.
Hranilne vlege so se povišale od 191 mi« lijonov Din na 232 in pol milijona Din, sta? mje blagajne in menic od 91 milijonov Din na 120 in pol milijona Din.
Skupni promet v letu 1924. je dosegel 61 ht pol milijarde Din.
Ob tej priliki naj bo še ocenjeno, da se je ljubljanska podružnica tega zavoda pre.
tanko, kakor je to vendar mogoče: ži« ce so bile na nekaterih mestih že moč« no zarjavele in tam so odnehale.
Moje misli so za tem pametnim ptičem splavale v svobodo . . .
»Zgrabil bom kletko tam, kjer je za« nič!»
In dočim sem bil dosedaj pasiven jetnik, sem odslej naprej pričel delati. Prej sem se bal in sramoval svoje klet. ke, mikavne pajkinje: zdaj pa mi je hrepenenje po svobodi dalo moč, da sem jo pričel natanko opazovati. In ne. kega dne sem zopet zadihal pri svoji prejšnji ljubici svobodi in z začude« njem zrl nazaj, kdo mi je mogel vzeti to prelepo zarjo. In sem gledal kletko, ono mično pajkinjo in videl to»le:
Najprej širok nos in obraz skoro brez barve. Nato nenavadno daleč vsak sabi razmaknjene oči in še te motne in brez ognja. In pa ta smeh — zdaj sem ga šele razumel — saj je ženska vene darle bila malo manj ko bebasta . . .
Od tekrat dalje se še bolj bojim za svojo prostost ir se tresern zanjo na« ravnost v ljubosumnem strahu. Nak, bolje je poginiti v svobodi v krempljih divje ujede, nego v kletki po dolgi, dolgi sužnosti, kjer je oko čedalje bolj slepot
selila prejšnji mesec v svoje moderno ure« jene lokale v palači »Ljubljanski dvor*.
Napredek sirarstva v Bohinju
Gonilna sila kmetijskega napredka je ali ljudska ambicija ali gospodarska kriza. Slednja premakne vsakogar, enega za napredkom, drugega na boben. Slovensko kmetijstvo se nahaja v gospodarski krizi že destletja; beg v Ameriko in končno svetovna vojna sta preprečila polom, v bodočnosti bo to mogel storiti le napredek. Toda potrebovali bomo mož, temeljitih in delavnih, mož na svojem mestu.
Na svetonem trgu tekmuje blago v kakovosti ali v ceni; le pri izrednem pomanjkanju doseže tudi slabo blago visoko ceno. V letih 1880. Švica ni vedela kam s sirom; zaradi pritiska ameriškega žita se je evropsko kmetijstvo preusmerilo na živinorejo, iznašli so se stroji posnemalniki in z njimi razvilo mlekarstvo, svetovni trgi so bili preplavljeni s »švicarskim* sirom, ki je bil v ceni nižji in v kakovosti ni zaostajal za povprečnim originalnim blagom iz Švice. Ta gospodarska kriza je rodila modernega ementalca; dotlej je bil sir v Švici tak, kakršen je še danes v Bohinju, neenoličen v velikosti in testu, iz kravjega mleka in iz zmesi kravjega s kozjim mlekom. V svrho izboljšanja kakovosti sira ie Švica tedaj ! uvedla sirarske in hlevske nadzornike, ustanovila na 1810 tedaj obstoječih mlekarn, 3 mlekarske šole (Sornthai 1886., Perolles 1887. in Rutti-Zollikofen 1887.) in organizirala mlekarje v Švicarsko mlekarsko društvo (1. 1887.).
Kakovost modernega ementaiskega sira v Švici temelji na naslednjih či-niteljlh:
a)	Razumni kmetje, ki takoj in vestno ustrezajo vsem zahtevam mlekarske tehnike. Večina sedanjega mleka v Bohinju izključuje izdelavo ementaiskega sira zaradi primesi kozjega mleka. Odpravlja se ta primes že 25 let (dež. sirar Sieber, 1900), toda odpravila jo bo le občutna gospodarska kriza ali kakor v Švici končnoveljavno zakon za življenske potrebščine.
b)	Dobro urejene sirarne. Za moderniziranje mlekarskih stavb so Bohinjci dostopni in morejo služiti za vzgled vsej ostali Sloveniji. Težje jih je prepričati o potrebi moderniziranja sirarskih naprav. ker so zaradi svojega idealnega zadrugarstva izključeni od državnih podpor, samim pa ne gre denar rad izpod palca.
c)	Temeljito izvežbani sirarji. Bohinj mora s primerno centralizacijo dolinskih in planinskih sirarn omejiti število sirarjev in te dalj časa zaposliti. Nikdo se namreč ne bo vežbal 7 let za sirar-skega mojstra, da bi potem naše! na leto le 2 meseca zaposlenja v kaki planinski sirarni.
^ č) Urejena veletrgovina s sirom. V
Švici kipi sir 4 do 6 mesecev v rokah slrarja v sirarni in zori 4 do 6 mesecev v kleteh veletrgovca. Cena sira iz sirarne se giba okrog 2 franka za kg m cena iz kleti veletrgovca praviloma nad 3 franke za kg, ne da bi se zastran tega posamezne sirarne hotele baviti z direktno prodajo sira brez posredništva veletrgovine. Veletrgovec je glasnik svetovnega trga, ki proučuje menjajoče zahteve konsuma in jih sporoča produ-centom-sirarnam, da se jim v sporazumu z njim prilagodijo pravočasno — ie nekak vodilni, najbolj merodajni činitelj sirarstva v Švici. Bohinj in Slovenija sploh se važnosti izvozne veletrgovine ne zaveda; tudi jo ne upošteva načrt sirarske šole v Bohinju, kjer naj raz stališča riskantnostj in zori 9 do 12 mesecev na račun kmetov-producentov.
Vsi navedeni činitelji spadajo v delokrog naše bodoče mlekarske šole, ker so veljavni za vse vrste mlečnih izdelkov. Obseg šolskega obrata je prikrojiti tem činiteljem primerno; nadalje še primerno številu in kakovosti učencev, ki naj se praktično vežbajo, ter vrstam mlečnih izdelkov, ki naj se proizvajajo v pokrajini, za katero bo šola določena ( zaenkrat vsa država). Šola RGtti-Zollikoten v Švici je prejela leta 1911. skupaj 1,051.294 kg mleka in ga porabila 641.875 kg za ementalski, 11.882 kg za tilsitski sir. 179.S18 kg za presno maslo in 211.775 kg za direktno prodajo; Švica je specijalizirana na trdo sirarstvo in je n. pr. leta 1923. samo iz Danske uvozila 40.992 metrskih stotov presnega masla. Slovenijo in še manj vso Jugoslavijo ne moremo specializirati na trdo švicarsko sirarstvo. ker morejo najboljšo kakovost jamčiti le planinski kraji; tudi jo ne moremo specializirati le na presno maslo, ker bi vročina na jugu države omogočala proizvajanje tega izdelka le v prav modernih mlekarnah: poiskati bo treba najprimernejše mlečne izdelke v skladu z zahtevami svetovnega trga in z različnimi krajevnimi prilikami.
Za svojo osebo odklanjam prislovico ffšušmarski z našim mlekarstvom®. 2e leta 1905. sem kot mlekarski izvedenec pri Zadružni zvezi v Ljubljani pobijal geslo »vsaka fara svojo mlekarno« in stal na stališču, da nam je treba manj mlekarn, toda te naj bodo velike (tedanji tip mlekarne Logatec). Odločevali so drugi, vsakovrstni amaterji in vseznali. ter mlekarske obrate zavozili do nevzdržnost;. V bodoče moramo r^ojti mlekarje, Li bodo temeljito obvladali mlekarsko tehniko in ae bodo aull sosUvULdo robu vsakomur. Jd tal
hotel šušmariti v mlekarstvu, na da bi
se v stroki vsaj teoretično specializiral. Zato nimam pred očmi tipa danskih mlekarskih šol. kjer se vršijo 9 mesečni tečaji, kjer se poučuje n. pr. tudi nemška, ne šolo Doren na Predarlskem. ki je danes ni več, ker je stala na izoosoje-nih nogah kakor kranjska na Vrhniki; zagovarjam tip holandske državne mlekarske šole v Bols\vardu z 2 letnimi tečaji, kjer se proučuje n. pr. tudi nemška, francoska in angleška trgovinska korespondenca, vendar glede praktičnega vežbanja kombiniran s švicarskim tipom Le v n?preaku je spas. Če imamo sami dovolj ženijalnosti, da nam ni treba učiti se od naprednejših narodov, blagor nam! Po mojem naziranju je najboljši učitelj življenja zgodovina narodov. Če listam zgodovino danskega ali švicarskega kmetijstva, naletim na vse napake, ki jih mi še delamo danes pri našem napredku. Ne bi jih delali, če bi temeljito proučili pota drugih.
Anton Pevc.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Turščica:« bosanska, april - maj, Brč-ko, 5 vagonov 190: banatska, moj - junij, Pančevo 30 vagonov 200; baška, junij - julij, 5 vagonov 210; baška, maj - junij, 15 vagonov 200; Junij - julij, 15 vagonov 210; srbijanska, marc - april, 30 vagonov 170. Moka: «0s-, 1 vagon 650. Tendenca nestanovitna.
Svinjski sejem v Mariboru (20. t. m.) Dogon 153 svinj. Povprečne cene so bile: pra-sci. 5 do 6 tednov stari, 125, 7 — 9 tednov 1 50 — 200. 3 do 4 mcsece 2 50 — 300, 5 do 7 mesecev 500 — 625, 8 do 10 mesecev 720 do 850, 1 leto 1225 — 1350 Din. Kg žive *e-že 12 — 13, kg mrtve teže 16.25 — 17.55 di-narjev. Prodalo se je 72 komadov.
Dunajska borza za kmetijske produkte (19. t. m.) Nekoliko čvrsteiše notice v Ameriki in Liverpoolu niso oživele dunajskega trga. Cene so ostale nespremenjene. Notirajo v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg: pšenica: domača 52.50—56, madžarska s Potisja 5AJ50— 55, Jngoslcvenska 53.50—34, Rosafš 54—55; rž: domača 44.50—47-50: ječmen: domači 47—52; turščica 26.50- 27.50; oves: rurnunski 35.50— 39.50 šilinga.
—	V trgovinski reglstar so se vpisale v Sloveniji naslednje firme: Stoian &Comp„ izdelovanje pekovskih potrebščin v Celju; Ljudevit Mani, tovarna lakov, d. d. v Domžalah; Pacchiaffo, Knez hi drug, tvornlca zlatnine in srebrnine v Gabrju pri Ceijti; =Je zersko«, lesna Mustrijska in trgovska družba z o. z. v Kokri; L. K. Steiner & Ko., družba z o. z„ tcvrševanje tesarstva in lesna industrija itd. v Ljubljani; »Triurni«, podjetje za predelovanje in trgovino z Industrijskimi proizvodi, družba z o. z. v Ljubljani; Trrumph-Avto. družba z o. r. v Ljubljani; Bačun in drugovi. lesna trgovina v Ljubnem v Savinski dolini; Avala, tcvaT-na kemikalij, dražba z o. z. v Mariboru; Kranjc čn Bsrmež, trgovina z deželnimi pri-oekli in mlevskfml proizvod! na debelo na Vrhniki. Izbrisale so se: A. VVesten v Celju (sedanja trgovska družba se je spremenila v d. d.; »Sad«, trgovina in industrija z deželnimi in gozdnimi pridelki, d. z o. z. v Ljubljani v likvidaciji (obrat prenehal); »Svetla«, elektrotehnično podjetje, centrala v Ljubljani (ker se je konkurzna akladna hnovrna razdelila); A Toroš, carinski posrednik v Mariboru (poslovanje se ;e prekinilo).
—	Redni občni zbor ima Posojilnica in hranilnica za Apačko kotlino v Apačah 23. t. m. v gostilni Karla Fursta v Apačah.
= Poziv državnim nslnžbencotn, ki so podpisali na odplačHo 7% posojila. Državni uslužbenci, kl so podpisali po poštnih čekovnih zavodih v Sarajevu, Ljubljeni ali Zagrebu o'.) emitiranju obveznic 7 odstotnega Investicijskega državnega posojila te obveznice na odplačilo, se pozivajo, naj do 30. junija t. I. popolnoma odplačajo dolžno svo-»o. Izza 30. junija ne dobi nihče več teh cbvezric. nego se prodado na njegov raču«, da se poravna dolg pri poštni hranilnici ali dotičnemu čekovnemu zavoda. Eventuelni prebitki po poravnavi dolsa se dado vplači-teijsm na razpolago.
=Bahse na ameriških £'?n'-»i trž3?čih se je ustavila. Po zadnjih vesteh se je padanje žitnih cen v CHlcazu ustavilo in ie zabeleženo neznatno evčvrščenje. Vendar se sn:at ra to samo kot reakcija na močan padec. V nastopnih dneh se pričakuje ponovno oslabljenie cen.
—	Slatia vinska trgovina v Dalmaciji. Iz Dalmacije poročajo, da je tam vinska kupčija zelo zastala. Z it" so cene nazadovale In re dobe v srednji Dalmaciji precej dobra vina po 3—4 Din hter v mali trgovini. Kakor se ceni, bo letos ostalo v Dalmaciji nad 120.000 hI vina neprodanega.
= Liu:»ij« brez interesentov. Za 16. t. m. je bila razpisana licitacija za zakup eksplo-aradje železne rude v rudr'ku Ljnblja (pri P-rijedoru). Po beograjskem časopisju je 0'=*a!a ta licitacija brez rezultata, ker ni bilo nobenega reilektanta. Vršila se bo po-ncr.-na licitacija.
—	Trgovinska pogodba l Albanijo. Po vesti iz Beograda se bodo kmalu začela pogajanja z Albanijo glede sklenitve trgovinske pogodbe.
= Prošnja izvoznikov živine glede na rabrano uvoza v Švico. Izvozniki žive živine za Švico so izročili prometnemu rrini-stru kolektivno spomenico, v kateri zahtevajo. da se zmanjša tarifa v primeru pov-ratka živine z meje. ker je Švica izdala začasno zabrano uvoza živine iz aaše države.
= Likvidacija. Hotelska družba z o. z. v Ljubljani je sklenila razdružitev in likvidacijo. Druibart upniki se feaivajo. aaj se pri-g«* >
= Likvidacija na Sušakn. >Miriš«, tvor-
nicj mila in sveč, d. d. na Sašakn, preide po sklepu glavne skupščine v likvidacijo in pozfva upnike, da čim prej priglasc svoje terjatve.
= Konknrz je razgašen o imovini tvrdke: Ptater in \Veber, tvornica kanditov v Celju. Prvi zboT upnikov je 6. aprHa ob 9. — Kon-kurz o Imovini Frana Rozmana, trgovca v Celju se ni mogel razglasiti, ker ni imovine Poravnalno postopanje v imovini Ivana Jak-še, trgovca v Št. Petru pri Zidanem mostu, je ustavljeno in razglašen konknrz.
— Bolgarsko dobave turščicc Jugoslaviji. Po sofijskem dogovoru je justosiovenska komisija 20. t. m. prevzela v Varni bolgarske dobave turščicc naši državi na račun vojne odškodnine. Iz Varne se odpošlje tur*5ica v Oruž in druge dalmatinske kraje.
= Predaja strugotin od železa In stare pločevine se bo vršila 13. aprila pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Prodaja lesa (7000 m3) se bo vršila 13. aprila pri Šumsfci upravi v Srednjem pr! Sarajevu. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje efer-talne licitacije: 11. aprila pri upravi državnih ntonopolov v Beogradu glede dobave olja za motorje in konsistentne masti; 15. aprila pri direkciji državnih žcleznic v Ljubljani giede dobave cilinderskega In vulkanskega olja; 22. aprila pri odelenju za mornarico v Zerrunu glede dobave bombaža za čiščenje strojev. — Direkcija državnih železnic sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave mehkega fn hrastovega lesa. Natančnejše informacije pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 6. aprila se bo vršila pr! in ten d a rt uri Vrbaske divizijske oblast; v Banjaluki ofertalra licitacija glede dobave drv; pri direkciji državnih železnic v Llubtjani glede dobave raznega lesa: S. aprila pri direkciji državnih želcznic v Ljubljani glede dobave grifin-koles; 17. aprila rri irrtendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 660.000 k? pšenične krušne moke tipa 80%. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
20. marca
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, drage ponudbe in v oklepajih zaključki) Vregnote: 7% posojilo 64.50—66, 4% kranjsko posojilo iz 1888. 0—22.5, 4-5'*> kranjsko posojilo iz 1917. 0—22.5, 4.55* kranjsko rosojilo Iz 1917 —022.5, Celjska posojilnica (210), Lioblj. kreditna 238—0, Merkantilna 110—1.90, Praštediona S40—845 Slavenska 74—0, Kreditni za trgovino 190— 2X), Strojne 0—135, Trbovlje 420-430. Vevče 100—112, Stavbna 275—285, Blago: zaključki: trami, mente, l\x> Postojna, 2 vagona (370); bukova črva, polsuha, polena, fco Podbordo, 2 vagona (25): bukovo oglje, I., fco Pedbor-do 1 vagon (118). Ponudbe so bile v hrastovih hlodih, prekmurski pšenici, otrobih pšeničnih drobnih iu debel!!;, novi turščici, tirr*člčnem zdrobn, ajdi sivi, bučnih peškah, rdečkastem, belem in rumenem krompirju ter čebuli. Povpraševalo se je po otrobih pšeničnih debelih.
ZAGREB. V e i e k t i h je tendenca nespremenjena. Bančni papirji ne pokazuiejo nikakih sprememb v zaključnih tečajih, v večji meri so se trgovale Eskomptna, Lito-rale in Etno. — V devizah je bila tendenca prccej čvrsta. Včerajšnji visoki tečaji v popoldanskem svobodnem prometu se niso obdržal! ter je današnja borza začela z beleženjem daleko nižjh zaključkih tečajev. Današnji tečaji so v glavnem končali na včerajšnji višini razen devize na Prago, kl se je dvignila na 188.375. Narodna banka je tudi danes izdatnejše Intervenirala, zlasti v devizah na Italijo in Prago. Promet ic btl drugače precej zmeren. Notirale so devize: Amsterdam 3510—2540. Dunaj 8S23— 902.5. Berlin 1500—0, Budimpešta 0.0865— 0.08R5, kalija Izplačilo 255.75—258.75, ček
255.6—258.6,	London izplačilo 300.4—303.4 ček 301—304. Nc\vyork ček 62.75—63.75, Pariz 324-5—329.5, Praga 187—190. ček
186.7—!	89.7. Stockholm 1682.5—1697.5, Švica 1215-1225, ček 1215-1225; valute: dolar 62.125—63.125, bel?, fr. 309.5—314.5, lire 256.5 —259.5 efekti: bančni: Letoralc 68—72, Truro 15—i6, Kreditna Zaereb 106
—	107. Klpo 65—65.5, Jugo 110—110.5 Ljubljanska kreditna 235—0, Praštediona 840— 84o, Etno 88—90, Slavenska 75—76, Narod-aa 34K>—3700; industrijski: Eksploataciia 48—50, Dubrovačka A25—^450. Nihag 50—60 Gntmann 47^—475, Slcvonija 59—60. Trbovlje 410—420, Vevče 100—120; državni: 7% po>o;::o 64—64.75, agrarne 2S.5—29, vojna škoda per kasa 157—157.5, obračjn 157.5—158.
BEOGRAD. Tendenca aar.es nestanovitna. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah. Vendar povpraševanje nI bilo preveliko. D e v I z e: Dunaj 892—893. Berlin 1500—1510, Bruselj 318—322, Budimpešta 878—SS0, Bukarešta 30—30.4. Italija 256.5— 256.8, London 302—.302, Newyork 63.2— 63 25, Pariz 327—329, Praga 1S7.5—187.9, Švica 1218-1219.
CURIH: Beograd 8.175, Newvork 518.70, London 24.795, Pariz 26.«. Milan 21.07, Pra> ga 15.40, Budimpešta 0.0072. Bukarešta 2.45, Sofija 3.775. Dunaj 73.25.
TRST: Beograd 36-90 —_39J5; Dunaj 0.0343 — 0.0353, Praga 73 — 73-50. Newyork 24375 — 24.675. Curih 474 — 476, dinarji
38 70 _ 39.10, 20 zlatih frankov 96 — 98.
ad Maribor
DUNAJ: Beograd 11.18 — 11.22, Berlin 168.70 — 169JO, Budimpešta 98.20 — 98.60. Bukareita 335 — 337, London 33.90 — 34. Milan 28.79 — 28.91, Newvork 70935 — 711.85, Pariz 36.81 — 36.97. Praga 21.035 — ">1 115 Varšava 136.15 — 136.65. Sofija 5.13
—	5.17. Curih 136.70 — 137.20, dinarji 11.14
—	11.20.
PRAGA: Beograd 5330, Rim 137.75, Ncw york 33.80, Curih 652.75.
BERLIN: Beograd 6.63, Dunaj 59.12, Mfc lan 17.05. Praga 12.43, Curih 80.82.
Sokol
Prednjački zbor Sokola L obveSSa vjt
telovadeče članstvo, da se vrši zdravniška preiskava za č'are v ponedc'iek 23. marca t I. ob 20. uri in za članice v torek 24. marca t. 1. ob 30. v telovadnici realne irirr-uazije na Poljanah. Sestre telovadke bodo preiskane po zdravnicah. Vsi oni bratje ia sestre, ki so vsled kake bolezni začas.io al! stalno oproščeni telovadbe, morajo priti k preiskavi. Redna telovada se vrši neovirano tudi te dni. — Načelnik.	579
Ljubljanski »Sokol« naznanja, da je današnje predavanje brata Leona Štuklja vsled glavne skupščine JSS. preloženo na prihodnji mesec.
Sokol v Slovenski Bistrici. Danes 21. t. m. proslavi tukajšnji Soko! ob pol 20. v hotelu Beograd 75 letnico rojstva predsednika ČSR Masaryka. Slavnostni govor Ima odbornik JČ Lige g. urednik Borko iz Maribora. Ker se g. predavatelj vrne že z večernim vlakom, se prične proslava točno ob pol 20. Predavanje g. Borka o Masaryku so sprejeli na mariborski proslavi z izrednim zanimanjem ia je pričakovati, da se bo tudi Slovenska Bistrica tega večera polnottevil-no udeležila.
Šport
Službene objave LNP.
(Iz seje p. o. IS. III.) Pii tekmah Jadran : Maribor in Htrrncs : Primorje, ki se vršita v nedeljo popoldne na igrišču Ilirije, je službujoči odbornik g. Boštiančič, pri dopoldanski tekmi Hermes rez. : Primorje rez. g. Lukcžič. Tekma Svo« boda : Korotan odpade. V Mariboru se vr» tekma Repid : Celje, v Ptuju Ptuj : Mer* kur. Termin tekme Rapid : Ilirija se določa na 5. IV. Glasom sklepa n. o. ne vodijo več drugorazredni klubi sami blagajno nego pod savcz sam.
Verificirajo se naslednje tekme: Iliriji *. Maribor 9 : I. Celje : Maribor 1 : 3, Jadran : Hermcs 1:1. rezervi 2 : 2. Slovan : S Izvija 9 : 0.
Čitajo se naslednji igrači s pravom na» stripa kot sledi: za Merkur: Pečar Ivan, Let nik Ivan. Schein Valter, Arlati Hinko. vsi 1. IV., Unterrerter Josip. \Vistan Erih. Otro kar Ivan, vsi trije 18. IX.; ra Ptuj: Peer Hinko, Stix Viktor, Hoiker Albert, Urschitz Ervin. vsi I. IV; za Ilirijo: Mikuž Vladimir, Gavkaroili Leon. Kovačevid Stanko. Jenko Boris, vsi 26. III.; za Slavijo: Puterle Slav, ko, Skubic Anton, oba 26. III. Burger Voj« teh (Jadran) in Vogrir.c Drago (Maribor) inuita do nadalinega zabrano igre.
Tajnik II.
Jadran : Maribor ln Ilermes : Prirmrv fe. V nedeljo ob 14. vršita na igrišča Ilirije ti dve prvorazredni tekmi, ki sta vr« Io važni '/z placcmcnt na prvenstveni ta« beli Slovenije. Moštva so za ilirijanskim naj boljša Slovenije in boj med njimi bo na vsak način zanimiv in vreden, da si ga ogle. da vsak ljubitelj nogmetnega športa.
Prvenstvena tekma Ilirija : Rapid, Ma« ribor je preložena po pedsaveru s prvot« nega termine 25. L m. na 5. aprila-
S. K. Ilirija, nogometna sekcija. Za go« stovanja na Reki določeno moStvo mora bi» ti danes točno ob 1630 na glavnem kolo« dvoru. Podrobnosti v članski knjigi! — Na praznik 25 t. m. se igra skoro gotovo po podsavezu določena tekma s Siovmom. Pri* hodnji trening v tem slučaju šele v petek. — Načelnik.
Smučarji S. Al Ilirije gredo danes rve« čer na Veliko planino. Zbirališče na glav« nem kolodvoru. Radi polovične vožnje naj se zglasi vsak pri načelniku g. Vrančiču te* kom dopoldneva.
& K. Slovan. V nedeljo 22. t. m. ob 15. trening tekma med L moštvom in rezervo na igrišču S. K. Primorja. Obe moštvi mo« rata biti točno ob pol 14. na igrišču z cr>re« mo. Kdor nima opreme, naj to javi gosp^« darju.	593
Za kapetana moštva Gradjanskega j s bil soglasno izvoljen Rupec. Dosedanji k s-petan je bil Vragovič.
I. slovenski športni klub Maribor j s imel 19. t m. občni zbor. ki je bil lepo obi« skan. Zastopano je bilo tudi Slovensko pl3« ninsko društvo po predsedniku g. okr. sod« niku dr. Viktorju Cotiču. Po poročilu ocL bora in posameznih načelnikov je bil so« glasno izvoljen za tekoče leto sledeči od« bor: predsednik ravnateli Ciril M. Toman. podpredsednik sreski pog'avar Ivo Poljanec, tajnik dr. Ivo šestan, balajainik ravnatelj Rudolf Vodeb. gospodar Makso \Vagner. odbornik Julij Guštin, načelnik nogometne« ga odseka dr. Fran jo Stamol, načelnik tenis odseka Miloš Gnus, načelnik lahke atletike Josip Lavrenčič učitelj, načelnik zimskepa športa Vekoslav Golubovič. načelnika haze« nc Radovan Sepec, pregledniki računov: ravn. Bogdan Pogačnik, ravnatelj Stanko Detel a in ravnatelj J oš1-: o Marčan. Rarsod'* šče: dr. Anton M-ilej. dr. Leopold Boštjan* tič in dr. Makso ŠnudcrL
Velik stadion nameravajo zgraditi v Hamburgu. Na samih tribunah bo prostori za 30.000 oseh.
Uruguayci v Parim. Reprezentanca Francije je včeraj igrala revanžno tekmo proti S. C National iz Montevidea. Fran' cozi so se od zadnje igre z Lžruguavci zelo dvignili ter so zaključili včerajšnjo tekmo neodločeno z 0 : 0.
Športni klubi v Parizu. Kako zanimanje vlada v franevski praatolirj tu šport, se raz« vidi iz statistike, po katrri je v mastu Pa« riz in v seinskem cicpartementu nič manj kot 1100 športnih društev. 700 društev za nogomet, tenis, rugby, hockev in golf ima skupno 450 igrišč.
Izdajatelj in lastnik: *Konzorcif vlutrs*. Odgovorni urednik: Fran Broeovič. Tisk Narodne tiskarne u Ljubljani.
i SoSbta 2T.ni. 1925
»JUTROc št. 69
Pridobivan ie premoga iz Ipciokov v bližini premogovnikov
|(Vaina odločitev celjskega npravnega sodišča.)
Na tožbo Franceta Majdiča, posestnika v |jlrastriiku zoper odločbo rudarskega glavarstva v LJubljani z dne 30. oktobra 1924 2160 glede pridobivanja premoga, je lapravno sodišče v Celju razpravljalo dne |i marca ter razsodilo, da se tožba kot ne-osnovana zavrne iz sledečih razlogov:
Vsled ovadbe Trboveljske premogokopne Idružbe je okrožni rudarski urad v Celju {prepovedal Francu Majdiču vsako nadaljno Idobivanje premoga iz potoka Brnice na ozemlju jamske mere Barbara 25 pod pretijo uvedbe kazenskega postopanja po § 236 občinskega rudarskega zakona. Zoper to Iprepoved se je pritožil Franc Majdič na (rudarsko glavarstvo, ker 1. z čiščenjem polička Brnice pred zatvornico in dotoka žage svojega brata Josipa Majdiča ne moti liamskih mer trboveljske premogokopne liružbe, 2. ker štajerski vodopravni zakon Iv § 15 izrecno dovoljuje lovljenje in pridobivanje vseh v javnih vodah naplavljenih (stvari, 3. ker premog, ki ga potok Brnica Ipriplavi, po § 40—42 in 76 občinskega ru-learskega zakona ne spada več pod jamske Imsre Trboveljske premogokopne družbe, ■marveč ]e v smislu občega državnega zako-Irika zavržena stvar in 4. ker se Trbovelj-■ska premogokopna družba ni odzvala pritožnikovem pozivu, naj ona sama strugo Jčisti in lovi premog iz potoka na svoje Isiroške.
Rudarsko glavarstvo je z razsodbo od Isn okt 1924 št. 2160 pritožbo zavrnilo z iz-Irecno pripombo, da čiščenje .Majdičevih Ivodnih naprav v Izpodbijanem odloku ni ni-|;i omenjeno, tem manj pa prepovedano. Zo-Tper to razsodbo rudarskega glavarstva je ■vložil Majdič v zakonitem roku tožbo na lupravno sodišče, kjer navaja sledeče r.edo-Istatke v postopanju upravne oblasti: 1. lUpravno oblasivo nI ugotovilo, da ima Maj. Idičeva žaga dovodni kanai iz potoka Brni-|ce na turbino, ki žene žago. Vodna nesna-ja, ki jo prinaša potok, zamašuje turbino Je vsled tega snaženje dovodnega kanala [nujno potrebno. Nadalje je vodna naprava Franca Majdiča oblastveno odobrena ter je otok Brnica javna voda, v katero se Iztekajo pred Majdičcvo napravo rudniške vo-Radl tega nedostatka ni mogoče dogna-a!i gre za vodnopravno ali rudarsko-pravno stvar in v slednjem primeru zopet.
ali gre za neupravičeno izvrševanje rudarstva ali ne. 2. Gre za vodnopravno stvar, namreč za odstranitev sesedlin iz dovodnega kanala, vsled česar nI pristojno rudar-ko oblastvo, marveč edino le vodopravno oblastvo. 3. Radi kritja stroškov za čiščenje in radi nedstajanja prostora je smel tožite)} odvažati in prodati Izmetani premogovni drobiž in prah, ker tega ni hotela storili pozvana Trboveljska premogopna družba. Tudi gre za naplavino v javni vodi, črez katero rudniško podjetje ne razpolaga brez posebne dovolitve vodnopravnega ob-lastva. 4 Rudarsko oblastvo samo prizna Majdiču pravico do čiščenja vodne naprave. S to pravico pa je nujno tudi zvezana pravica razpolaganja čez Izkopano tvarino in lastništvo te.
Pri presoji tožbenih točk Je upravno so-d;šče preudarjalo nastopno:
1. Toženo upravno oblastvo Je prepovedalo tožitelju pridobivanje premoga v potoku Brnica. V smislu I 3 občega rudarskega zakona so vse vrste črnega in rujavega premoga pridržane rude, po § 5 in 6 tega zak. pa je iskanje in pridobivanje pridržanih rud dopuščeno le s posebno davolitvijo rudarskih oblastev. 3. in 6. poglavje obe. rud. zak. ureja tudi podrobno obseg teb dovolitev in pogoje njih izposlovanja. Za pridobivanje premogovnega drobiža in prahu, ki se nahaja v vodnih strugah, bi bilo pod pogojem, da se te vode ns nrhajajo na že podeljenih Jamskih poirh. (§ 75 v zvezi s § 123. In 131. točka 2 rbč. rud. z,->.k.) V danem primeru je kraj pridobivanja kril s jamsko mero Barbaro 25, kl Je last Trboveljske premogokopne družbe, ki jI gre torej izključna pravica pridobivanja pridržanih rud na tem kraju. Ne drži tožiteljevo mnenje, da je v konkretnem primeru po odredbah obč. dr:?, zakonika dopuščena pri-lastitev omenjenega, od rudarskega upravičenca zavrženega premogovnega prahu, kajti baš § 382. in 385. se izrecno sklicuje na politične zakone, ki omejujejo pravico prilastitve ničijih aH pus.ib stvari.
Tudi predpisi štaj. vodopravnega zakona iz 1. 1872. ne dovoljujejo pridobivanja napiavljenega premogovnega drob:ža. § 15. tega zak. sicer dovoljuje pridobivanje rast-lin, blata, peska, gramoza, ledu itd. brez posebne oblastvene dovolitve, vendar le v toliko, kolikor se s tem ne kvar'jo vodni tok in bregovi ter ne kršijo tuje pravice. 2. Nekpj drugega od pridobivanja premogovnega drobiža Je pa odstranitev sesediln iz dovodnega kanala in pred turbino. Za to čiščenje je treba, ako sega preko obče dovoljene uporabe javnih voda, po odredbah
§ 15. štaj. vodopravnega zakona posebne dovolitve pristojnega vodopravnega obla-stva. Pod pojem pridobivanja pridržanih rud pa spada vsekakor Izbiranje premogovnega drobiža iz usedlin ln prodajanje premoga. Tožitelj sam prizna, da Je za kritje stroškov pri čiščenju umetnega vodotoka premogovni prah odvaža! in prodal. Izpodbijana prepoved rudarskih oblastev se nanaša edinole na pridobivanje premoga, nikakor pa ne na čiščenje vodne naprava, glede katerega spora, ako obstoja, bi bilo pristojno gotovo le vodnopravno oblastvo. Rudarsko glavarstvo torej z omenjeno prepovedjo ni prekoračilo svoje pristojnosti In tudi n' kršilo zakona, ker tožitelj sam prizna, da ie premogovni prah prodajal.
3. Ker se je predmetna prepoved omejila zgolj na pridobivanje premoga, tudi ni bi!o potrebno, da bi bilo rudarsko oblastvo pred izdajanjem svojega odloka Izvršilo poizvedbe, ki jih omenja tožba pod točko 1. Vsled tega se predhodno upravno postopanje zaradi teh opuščen'h poizvedb ne more smatrati za nedostatno. Predlagane poizvedbe so teirbolj nepotrebne, ker v danem primeru ni uporabljati predpisov § 128. in 129. obči rud. zak. o jamskih vodah. Ti pre'd-pi.M veljajo pač le pod pogojem, da se jam-j ske vode izlivajo v javne vode, ki še niso krite z jamsko ali dnevno mero aii s kakim rudarskim osredkom. Po upravnih spisih je parcela 115/2 d. o. Dol., kakor tudi vse korito potoka Brnice ob tej parceli že krito z Jamsko mero Barbara 25. Tudi če ni drugih rudarskih mer, § 128 obč. rud. zak. nikakor ne dovoljuje pridobivanja pridržanih rud brez posebne dovolitve rudarskih oblastev.
(Crtme Simon)
ni nobenega dvoma, t da bi ne posta o It '""* ^tega h gijerskega vzroka ttdt
MILO SIMON
č;sto ln neviralno Vale mI!o. — To odgovarja isti skrbi popolnega vzdrževanja kože, je re draži, temveč jo fco ajoč s svOjO miiin« in parfumom le tati.
Prodaj« te povsod:	j.,
krema, puder In mile Simon
(;rfntrH Sta, 53. Fi. st «iitn, m
Dopisi
GOR. LOGATEC. Proslava obletnice odrešenja Izpod Italijanskega larma, ki jo je priredilo tukajšnje sokolsko društvo v nedeljo, se je Izvršila prav častno. Številno zbrano občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo programu in odlikovalo deklamoval-ce, pevce in igralce z živahnim odobravanjem. Vrla sekolska deca, naraščaj kakot tudi člani in članice so pokazali, da napredujejo tako v telovadbi kakor tudi v prosvetnem delu. Višek duševnega užitka je dosegla dr. Vldlčeva lirična epopeja «Ave Patrlai, ki predstavlja, kako bratska nesloga razjeda domov!no, dočim Jo ljubezen In složnost ustvarjata v mogočno državo Igralci s se izborno poglobili v svoje vloge. Prav hvaležni mo avtorju epopeje da se Je potrudil k nam in nam z bratskimi nasveti pripomogel k tako lepemu uspehu.
JESENICE. V nedeljo se je vršil pri Hum-ra občni zbor krajevne organizacije samostojne demokratske stranke. Navzoč ie bl 101 č'an. Zborovanje je otvori! dr. Kogoi s prisrčnim pozdravom navzočih in se spetn-rji v preteklem letu umrlih članov: Stepiš-nika. Ivana Poženela, Josipa Korošca, dr. Pavllčka In Lovra Kumerja. Iz tajniškega poročila g. Leona Pibrovca Je razvidno da je organzacija razvijala vsestransko delovanje, ki Je rodilo bogate sadove. V debato so poseg!! gg Simon Lakota, Aleksandet Rajšp in Lapajne. ki so se v laskavih besedah zahvalili funkcionarjem organizacije in posebno ministru dr. Žerjavu za uspešno po sredovanje v zadevi rehab'!ltacije. Blagajniško poročilo je poda! g. Rihard Mežik. Na predlog g. Lovra Humerja je bil Izvoljen i vzkfkom sTedeči odbor: predsednik dr. Franc Kogoj, podpredseniki Matija Sušnik Inženjer Drago Leskovšek In dr. Maks Obei snel. Odbomki: Franc Balob, Srečko Čop, Ciril Dobovišek, Ignacij Konc, Josip Krof, Josip Javorski, Ivan NapokoJ, Ivan Nunar, Rudolf Osvald Ivan Poberaj, Ivan Polajner, Fran Rabič, Janko Ravnik, Josip Ravnik, Peter Sitar, Jernej Tomažlč In Janko ličar. Namestniki: France Demšar, Janko Gorup, Alojzij Jug, Ivan Kapus, Mirko Kemperle, Ivan Langus, Novak, Matevž Ptic. Franc Poženel. Avgust Ravheksr, Franc Smajdek, Ivan Sch5nwetter, Jernej Urb?r, Anton Vi-dic In Gregor Vister. Preglednika računov. Anton Kernstein in Stegu Ivan. Zaupniki: za Sv. Križ Franc Venveger in Dermc ml, za Dobravo Gabrijelčič, Faganell in Kunč č ml. Organizacijski tajnik Leo Pibrovec, bla-
gajnik Rihard Mežik. Občnega zbora so se udeležili tudi nekateri rad kali, ki so poudar jali skupno delovanje v Nacionalnem bloka Dr. Obersne! Je obljubil, da bo šel minister dr. Žerjav delavstvu tukajšnje tovarne kai najbolj mogoče na roko. Udeleženci so pri« redili načelniku železniške sekcije, inž. Ze-ienku, ki odhaja z Jesenic, iskrene ovacije. Ob 18. url Je predsednik zaključil zborovanje. zahvallvši se posebno delegatu Biagai-netu iz Ljubljane za njegov po.iiičen govor in poučno poseganje v debato.
GRADEC PRI LITIJI. Ze več let čakamo. da bi se naša zahteva glede ločitve Gradca od županstva v Hotiču rešila in da bi se Gradec priklepil občini Litiji. Z Litijo smo v najožji zvezi, dočim jt Hotič poldrugo uro od nas. Drugod so ss predkraji že združili z bližnjimi županstvi, samo pri nas še ni prišlo do tega. Gradec ima srezko poglavarstvo, veliko železniško postajo, Tu je tudi predilnica in topilnica, mnogo Inteligence in delavstva. In vse to naj ba odvisno od oddaljene?-* Hoiiča? Ali ni te nekaj nenaravnega? S Hotičem nimamo nobene komun kacije in v občinski urad moramo hoditi poldrugo uro daleč. Kolika zamuda časa ie to za obrtnika in delavca, ne glede na to, da je pot v slabem vremenu še posebno težavna. Čudno se nam zdi, da merodaina oblast že davno ni izvršila te operacije, kl je v resnici skrajno potrebna. Trkamo vnovič in prosimo, naj se nam v tem oziru čimprej ugodi. Hočemo ločitev Gradca od občine Hotič in zveza z občino Litijo tudi v drugih zadevah, ki se bodo pokazale in pojavile v najkrajšem času.
VELENJE. Kakor drugod je tudi pri naa napredno učlteljstvo trn v peti duhovščini, ki vidi v njem največjega nasprOinika. Zato hoče za vsako ceno ubiti ugled učiteljstva. v narodu. V to svrho so pričeli s:stemati6-no gonjo. Govorijo, da so tukajšnji učitelji sami brezverci da je eden vrgel celo križ iz razreda itd. Pred kratkim sta hod Ia kaplan in fajmošter od hiše do hiše in hujska-la ljudi proti šoli posebno proti učiteljema G. in F. in obenem vabi'a starše na roditeljski sestanek v orlovski dom. Kot glavno točko programa so si vzeli učitelja G., ki so ga doižili takih neresničnih dejanj ki jih je zmožna le kaka propalica. Celo nekateri kle rikalcl so obsojali podlo natolcevanje. Na-nujskani otroci so priredili proti učitelju G. ceio demonstracije. Napredni krogi apeliramo kar najodločneje na merodajno oblast, da ukrene najstrožje korake da se slit nI poskusi že v kali zaduše in krivci eksem-plaričoo kaznujejo.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'—v
Ženitve, dopisovanje ter ogUsi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10--^
Slamnike | in svilene klobuke
vsakovrstno preoblikovanje priporoma M. Jeglič. pl-Kitovi ulica šter. 27.
112
fdofce)
prH-ške no-^oSn^e
bolj*e hi navadno deTo, ■»prejme tvrd*a C e h, iF.-nikve-Trebnje. Dolenjsko, ■"sftop takoj — hrana in
|4£-\j78nje istotam. 6427
Prodajalka
lllarejša. samoFtojna moč. I— rpre jme takoi v manl?o |!r-ovino na deSeli. Plača ■ aa dogovoru. Ponudbe na ItTravo »Jutra* pod oglasno 6420.	6420
Slikar«*« !n pleskarska
pomočnike
I' ' pridnega in poStenega |l'RNCA, sprejme takoj «' Dobraveo t 0'jn. iGojpoeka n!i<-« S. 6417
KuTi3rlca
popotre^a roepo^inj-a. pamo s dobrim!, v*?-^ml spričeval*, ee takoj IPoirrf v fr-o-Itfr Ln«!. <Vn»e, LJobtjflna. |''o!for» otic* S. 1136
Knjigovodkinja
t daljSo prakso. m sprejme za takoj. Ponndbe m opravo «Jntra» pod Šifro «Ve!etrfOTln»».	64S8
Vajenca
s primemo Šolsko izobrazbo, eprejme konfekcijska irero-vina v Ljubljeni. PosU')be es po£tni prala! Sti-v. 94.
6305
Pošteno dekle
staro 20—Sn !<H, ki ramne Fafnos*ojno kmhati tn opraT-!j3ti drnca hi=ca dela, po-leer eobarife, ee iPTfinio takoj. Ponutbe na na^tev: Ga. D&nK.* 0 fn-r, Karlova-6432
Klno-ooerater
te	KasloT po v« npr.
«Jntra».	6540
Kot gosoodlnla
5«U tee?to priWna, intetl rontn^ go?po<ii5na e malo pokojnino. — Pomrfbe pod Šifro .Gospodinja« aa npr. «Jatra».	6448
Oporn gospodinji
a:i kot firalabnlra, i i C e mesto izobresena, priletna ffoepo<!!čDr.. — Ponndbe na uo-aro -Jntra« pod ni:''-o •Druiabnlra,.	6451
Potnik
aa čevljarske kroje, p primemo varščino, se ISce do 23. t. m. Predstaviti so je osebno v boteln «Po6ta» v Celjn ob 15. nri. 6447
Spei-i Inlna veletrgovina v Ljnbljani. K'" za UkojSen nastop
vajenca.
Ts»1 mera	absotvfrane
9 razrede sre^nilh Sol ali
na popolno meS?ar«ko Solo. R^ri^ktira se pre-vsem n« defka, kl bl Imel veselje do 'r-ovine. — Pismene ponndbe na si-ftTO «.Tnt-»» ped ilfro »Vajenec
6465
Avto »Praga*
35 f'.°. modema karoserij«, električna razsvetljava, te |r-es po ugodni eenl. — O;1« da se lahko na Mertl-nori eesti 5tev. S2 v »Ma diico tvrdke cZorav 64it6
Čebolček in
če^en
rafl sesutji
\m\ ž Ka
litftiini
6402
Ovčjo votno.
lepo bele In črn o. Imam večjo partijo u oddati. — Naslov pove opr. «Jutm>.
6344
Detle
l^-svo !c po?*eno. ee sprej. t« v boljSo bi*o sa vsa ^Mnjska tn bična dela. dobri plači, tfs.lov IP^v« opravaiitvo
631»
^očilaža
in postre§čk*n!o
IrrTcrrstni, ISč-m. — Trez-I"1"**, poš(en<>.t in pridnost, '"•"•po^oj. Kaslov v np-svi'
Wotra».	6241
Dek'lco
p !et staro, pridno pefte-
starcev, ki bl se rada F^lta v trgovini, spr-j-Ponn-^-e pod značko M.-Vjva 3T-DS« -i opravo '	6514
Ojnčavnlčarskl
-■^ajen Vi-1 podcfelskeca de-P. e« sprejme tako? »'f |l'kom ene-a fr"•""a. PTnča F' do?OT<,rn. Kaslov p^v (::t-vi ,Jotri».	6444
parne de co"iopgn:c
IMe m poletje na do-|'°lsko jtraičino. preti ve-'Slu honorarja, r'0-ei: -rfsV,«0 Jrancopko. nekaj ravensko tn nemško, na-f:'T.« ta potovanja, parno •■aene ponndbe s sliko ^ llfr* .St 16. u npr MiO
OiSato)
^snlm Industrijam!
ISfem sln?be pri kaki vr?'l lesni trgovini «1! indnstriji. Sem tf let star. neonu'!e-ževan« preteklosti, versiran v rezanem. Uisanem !» okroglem lesn. — Cenjene dopi«e na aprnve «Jntia» pod «Les tb.	573«
Ekonom
»•ski strokovnjak. S8 let star, aeomailelevan« pret*-
klostl, iSče «la5be npravl-telja v-čje»a posestva ali kaj sličnega. Cenjene do-p1.«- na opravo «Jntra» pod .Upravitelj £&».	5754
Knjigovodja
(b 11 a n e i s t) j deTjo-letno prakso v tn- Is ino-rem.kin velelndnstr. podjetjih. teli prem*c iti ee-'a-nje mesto. C»nj. ponndbe pod «Ag!len	na npr.
<Jutra>.	G4S0
Absolventinja
trg. tečaja, imeina slov..
n-mSkega. ite.HJanskega, deloma francoskega in srbo-hrvatske-a ierika. mesto kot praktlkantinla. b1a-eajničarka ali prodajalka. Cenjene ponndbe na nnravo «J«tra» pod mart« »Abfol-▼astbtia 30»,	«061
Vrtnice
visoke t m do l"Se m !n močne Un««e. prodaja M.tr. gnč v Skofji Loki. 57S7
Dve postelj!
v prav dobrem stanjn In »'kaj oblek, se po nizki ceni proda. Kulov t npr. .Jutra--.	6489
Pozor!
si 7T*Oft Din se proda mi-ursko orodje »a P delavcev, skoraj »ovo, kompletno ali poeamerno. Zieler-feva n'lea I!ev. 1J5, Novi Vodmat.	6502
Dva klavirja
ln otroShi voziček, se proda na Mestnem tr-n št. 25't.	- 651»
Bodeči žica
in kopirna stlskatnlca, se prav ogoflne proda. Kje. pov« 1 prava «Jntra>. eŠ35
Prodam:
dva kompletna stroja ra streSno eemrntno opeko — malo rabljena In dobro ohranjena — in sirer en kompletni stroj za atreino op»ko <Pre»(alel • 550 modeli, ! mm — ia 1 kompt. stroj 2a strelne cementne površnike, s *e!o lepo obliko, • 55 modeli, S mm Cena po dogovoru. Ogloda se lahko vsak! dan tik kolodvora. — Bndl JlnhviJ, Mata Sabetka, lUdiimnrje
Mo5ko kolo
dobro ohranj-no, ceno naprodaj ra Mirjo, Groharjevi eesta It 21, pri h!Md.
6445
Voz z d-ro
na peresih, oljnsta osi. srednje močan — pripraven 7Ti trgovca, p r o d a Mihael Eihtar, Dob-Pomiate. 6467
Šivalni stroj
dobro ohranjen, se po z-lo ■.godni ceni proda. Naslov pova uprava »Jutra*. 6474
Damsko kolo
doVo ohranjeno — s« po ugodni ceni proda na Sv. Petra eesti «3,'I.	647»
FotografiJnl aparat
9 v 12. skoraj nov, t vsemi potrebščinami, so poceni proda. Naslov v upravi <Jutra>.	6477
Moško kolo
dobro ohranjeno, ie proda. Naslov pove npr. sJutra..
6475
Posestvo
8 vsem gospodarskim poslopjem. X* 10 giav Uvine, četrt ure ed Utlje, prodam. Pojasnila daie fotograf Roiua v Litiji. 6288
T7'5t se proda
na Glincah ori Ljnbljanl. — Visokopritlična. obsega 8 stenovani v dvoriščem in vrtom. Cena 350.000 kron. ITi?o je teo-oče bret stro-llov razdeliti » dve rasn'11 hlSi — In se pro^a tn-*i samo rolovl-a za 170.000 K. IVodra prilika. Naslov v spravi «Jntra>.	6170

Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravniJtvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
poš je n«slove od malih oglasov. Vsa vprašan;a in prošnie glede našlo vov od .malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne to priloženih
E5in 2»—
Knjigovodstvo
vpeljuje in revidira ter sestavlja ia revidira bilance po lastnih strokovnjakih .Gospodarska pi,arna>, d. i o. s. ▼ Ljubljani, VVuifo-va ulica 1, U. nad. 66
Zakonski par
lre» otrok. Ud« za da!j-o dobo. po mo£no«ti v sredini mesta 8 večji lepi in čedni pralni sobi a 15. aprilom. Ponudbe na nnravo «Jtitra» pod inečko »Udobne 3S47».
sm
Soba
Trgovino
• Ipeeerljo In mann^aVtnro.
s stanovanje« s el-ktrično raiFvetiiavo, lam-njam s Manovanjem v Ljubljani, ozirnma v okolici. Ponn 'be Da *pr .Jutra, pod i;'ro sU^cdni pogoji 3036». 6403
Prazne st^lenlce •OdoI»
kupuje drog-rlla Anton Kane, sinova, "Zidoreka ol. St. 1.	SO
Okna
Ctov*rp!š!tm), rfTfta ^H^tn« ali	knr>!m. Ponndbe
pcf «!n;lQ8trijs> Da anrnro « J utra*	6452
F^to-aparat
10 v 13 aH tn-Ji ref ]i format, kafi Gra^ar, St. Vid-Stična, Dol«D>5ko. 646!
Motocyk!
!aVi«»fc, te Vnpl. Ponn^bt z nav#.?bo tina. RP, ren<» in drugih podrohrosti po<l fiifro »Moto 37» na uprarpiitvo «Jntra>.	6487

Umetni mlin
na dva valjrka. zelo debro vpelja« ia pekarna. 5 mi-■ut od drfavne ceste, v industrijskem kraju, i vso opremo in lastno el- ktrično riisvetljivo, pribliino en oral c-nlje s sadonosii-kom. se radi družinskih razmer proia ta Din. Pojasnila »e dobijo v gostilni Oprani, Prajersko.
6520
lTmetnl mlin in žaga
(Vollrater\ »e proda eelo ali polovica. Dve turbiei 40 HP, na stalni vodi. Cena zelo ugodna. Štefan Knc-parid. Razkritji, p. Slrlgo-...... 68»
Gortllna in trgovina
v majhnem, i zelo prometnem kraju ta hrvatsko-slovenski m-ji v bližini Ptuja, se odda s stanovanjem vred v najem. V trgovini in gostilni se nabija ves potreben Inventar Natančnejše podatke daje Ii prijaznosti: «Centr«'na be.nVa., podrufnca v Va-rnldini.	652«
Lepa delavnica
aa kovinsko ali mehanično obrt, i električnim pogonom. se z raznim orodjem
in stroji, takoj odda v na-iem. Hotel .Tratnik«, L'nb-Ijana.	6441
Trgovski loka!
ia stanovanje, se odda s I. ervilom. icformaeije daje Frane Zajec v Zg. S!'kl.
6433
Večje stanovpnle
v Mariliora, te namenja 1 8—4 sobami v LjnHJan! — Ponodbe na naslov: E-lito Miki, pri os-imi Nagajal na rlavnm kolodvora v LijvihljuL	6867
Iščem stanovanje
» Ljubljani, najmanj 4 sobe, če mo-oče s kopalnic« In pripioki, event. ga zamenjam ia tvoje stanovanje v Mariboru — Ponudbe na opravo .Jntr*» po6 Šifro j sflanovaije 30S3«. 6383
s e o d d a I st>«r«doma. Naalov pove opt. »Jutra..
650»
Opremljena soba
se odda dvema gospodoma ali zakonskemu paru bret
otrok t 1. aprilom. Na-lov v upravi »Jutra,. 6491
Lepa prazna sobn
v ared|»l mesta, se ISče za takoj iti pozneje. Pla-čsm ra eno 1-to nsprej. — Ponudbe na uprave »Jutra, pod »Prazna tobas. 6511
Lepa soba
s® odda holjlcmu go?pod« •li gospodični ta Vrtiči 3.
pritličja, vrata 1. 6471
Dtižahnflcfca)
■ maajle vsoto, u ISče ca
dobro Iriočo trgovino. — Ponudbe na uprave »Jutra, pod »STivijas.	6381
Drn?abnlka
ISče dobro idoča Izvozna trgovina ob drtavnl meti. Potreben kapital 50.000 Din Dopise na upravi »Jutra, pod »lagodno*.	6456
Uboga mati
bi radi oddala S otrok v c.-krbo vsaj za p.tr let. Vsi so dfčki in s*ari od 2—1S Ut. — Ravaotjtm te proda Šivalni stroj, omara, nekaj obleke, kanariak io viseči svetiljka. — V najem te odda tnJl b I t a t vrtom, ako st oddaje otroci. — Naslov pove upr. »Jutra*.
6456
□n0D00nPUUiJtJi-Ji.il JI .11'A jjurnio-onr'
Trgovcem In industrijalcem
ptlpcročamo
Zakon In nsredbo o prVlni poravnavi izven konkurza
kl sta izšla v brošuri, katera velja s poštnino vred 8 50 Din in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Prešernova ulica štev. 54.
Velik prszen salon
uporabljiv ta stanovanje ali obrt, se odda. Naslov pove uprav« »Jutra«.	6443
Na stanovanja
se sprejme mlad rokodelec kot sostanovalec, letotam *e proda gramofon s 24 ploSčaml ca P00 dinar*-*. V»lv»torj»v trg 6, pritličje.
642»
Opremljena soba
t električno ratfvetljavo, s-odda na Sv. Petri cesti St. 33/1.	6438
Stanovanje
s kuhi-vo, a!) samo t lepa opremljeni sob!, oddam ra takoj. Ogleda s» v n-d'!jo popoldne. Naalov v upravi . Jutri >.	«,446
Stanovanje
sobo in knhlnjo, rven4. uporabo kuhinj-. ISčeta zakonca bret otrok. P'n'a se ■ In 3000 mesečno. Ponudb-na npr. »Jutra« pod šifro .Prvi maj«.	6542
Odda se soba
i elek-r. razsvetljavo botj--emu go«r-o.'i3. Naslov pove narava »Jutra«.	6470
Prazno sobo
tiče gospodična. Ponldbe ped »Prazna <«194» oa nnr. •Jutra«.	650T
Kot sostanovalec
•• snvejme bol!« go»no.L »triov pore ust. »Jotra».
Oospod
iiče stalno, priprosle. nerirano sobo v cae»ta. — Miren in večkrat oisotel. Ponndbe i navedbo eene pod »Prijazni odnošaji. aa uprava <Jitra».	6460
Zakonski par
1SČ« ti daliSe dobo bolj»e •ob« t aperabe keklaje enVrst dne.no — na takoj. Ponadba ni opravo ,Jetra« ped lutU <r«Uik »79..
<1*
Klavir
dobro obranjcia, se proda za 6000 Din. - Ogl«da se lahko v.aki din. DruSko-vič, Trhovieva ulic* it. 1.
64S6
Kupim harmon'1
Ponudb« s kratkim opt-om in ceno na upraTO »Jutra« pod »Harmonij«.	64S7
moim zavoo za pr
» LJUBLJANI
prodaja premos
iz slovenskih premogovnikov
vseli kikoTostl v ctl h vagon b p* oriri-aalnik <e«>h ftemo;otaik»T ia domače a;o<ab» kskjf tidi ta induatrijslu peiijet^a ia raipeUfa u debelo
in:;2':rrsski premog in koks
vsake vrste in li.keji Itfora ter priporoča poteiiao prvoTistal češkoslovaški ia angle.ki ko-s za livarne ia domačo uporabo, kOTiški premoč, tsai premog ie bnkete
Ha slov: MM zavod za fremeg, 1 i v
nikleilieva etata iie«, 18 I.
70-1
»"tRit "i V 'VB
mmm:
Zatekla se je pslca
velčj« naeme. Poisv« ee v
trgovini oa Miklošičevi e. Et. 4.	«*>t
Psa
volčje pasme, starega 7 mesce*, prodam. KmIov r-cv« npr. »Jnlra». 6541
Pred tiskanje
ročnih del najaied-- :h vtoreev — po i, Vi -ti uiiki ceni Pred SkeHjo 1.
m
Deklico
1 in pol leti staro, eddem m brano ali tudi u svojo Ponndbe ia u|«a»« —Jatr»»
rod značko »Zdravo«. 6j»>8
Preklic
Vse beteds. ki se« ."h gn-vorll o g. Prlca Kvas«, Trbovlje n.. preklleajem, ker »em tt prepričal, da •ee, govoril rereeaico. — Asi ol Pasovni k. 6610
MlafSa natakarica
»•aioetejnt. M »e TWo>«a tadi veti« kavcije, B4e gostilne aa račaa. Poeidba na podrelnice »Jutra* v Maribora po4 BSrt »Ktv-
Kot primerno darilo
priporočamo zbirko
Slovenski pisatelji
Id IzHj« v elegtntnl r notni obliki in opremi ter ori--iu^iaj vezati v celem platna «11 liancotium usiju.
Do aeda) so izill:
Josipa Jurčiča zbrani spis*.
1.—ni. zv. (V tisku IV. zv.)
Simona Jenka zbrani spisi Or. Ivana Tavčarja zbrani spisi
V. in VL zv.
Maslia-PotfFnibarskega zbrani sp'sL
L zv. (V tisku 11. zv.) izven zbirke sta Izšla
Cankarjev zbornik. Stritarieva antologija,
Zbirko izdaja
Tiskovna zadruga v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti glavna cošte).
Sobota 21.ni. 1925 =
8
»JUTRO št 69
ALEKSANDER.- DUAAJ
ZVESTOBA DO GROBA
(LA-DAAC DE* AONSOR.EAU)
98
vnL
KAKO JE MONSOREAU ODPIRAL IN ZAPIRAL OCl IN SE S TEM UVERIL, DA ŠE ZlVL
Remy je odhitel na Meridor, in ker ni bilo Rolanda, katerega je odpeljal Monsoreau, se je Remy moral zadovoljiti z drugim konjem.
Med potjo ie razmišljal, kako naj se pojavi pred gospo de Monsoreau, ali resno in svečano, ali pa veselo in zadovoljno, kakršen je v resnici sam biL Nazadnje je sklenil, da se bo držal tako, kakor se drži ona. Kmalu je tudi tia svojem konju dospel v stari srez, blizu tam, kjer je pričenjal dolgi in pokvarjeni zid. Naenkrat pa se mu je konj vznemiril, pričel je prhati in se končno vspenjati, ter ni hotel dalje. Remy je začudeno pregledoval okolico in si pripravil orožje, če bi tu morda bila kakšna zaseda lupežev, toda opazil je končno po-svalkano in poležano makovo cvetje in veliko mlako krvi. «Oho,» si misli, »pa da ni na tem mestu Saint Luc prebodel Monsoreaua?« Zopet se ogleduje okrog sebe, m zapazi kakšnih deset korakov od tam nekaj, kakor sključeno človeško telo, tiajpreje noge, potem pa še ostalo telo. naslonjeno na zid. t-Cflej no,» si misli, «to je Monsoreau. Tukaj je torej pade! veliki lovec. No, če ga vdova tako pušča tukaj, izpostavljenega gavranom, je to dober znak za nas. Čudno vseeno.«
Remy stopi s konja in pravi pri sebi:
»Smešno, on leži tukaj mrtev, pa vseeno je kri tukaj! Evo, tudi sled vodi ao njega. Ta kri je sveža! On je od tam sam prišel semkaj, ali ga je pa morda dobri gospod de Saint Luc zavlekel k zidu in ga naslonil nanj, da mn kri ne navali na glavo. Da, tako je. Oči so odprte, razrogačene, že brez oblike. Fant je negiben. Očitno je mrtev.«
Remy dvakrat tleskne s prsti. Potem zopet pogleda mrtveca, pa naenkrat prestrašeno odstopi. Evo, oči, pravkar tako steklene in odprte, so se nenadoma zaprle, in lice umirajočega se je pokrilo s še večjo bledoto. Pemy prebledi tako, da ni v tem nič različen od Monsoreaua. Toda ker je bi! kot zdravnik precej materijalist. se poriblje z dlanjo po nosu in si misli: «Ako je namežiknil, pač še ni mrtev. Morda, da so se slučajno mišice še zganile, ali neverjetno. Sicer pa imam sredstvo, da spoznam, ali .ie mrtev ali ni. Treba je samo, da mu svoj meč porinem za komolec globoko v telo. Ako se
ne bo zganil, je to znamenje, da je že mrtev.«
Remy je že hotel izvršiti ta svoj človekoljubni eksperiment in je roko položil na ročaj meča. Toda zapazil je, da so se oči Monsoreauove zopet odprle in da se sedaj ne zapirajo, marveč ca ga gledajo.
V duhu mladeničevem se je pojavila nova misel: »On brezdvomno živi, ali če mu porinem meč v prša, bo brezdvomno mrtev, storilec pa jaz.« In pri tej misli zopet pogleda Monsoreaua, ki je gledal Remyja molče, pa s tako osupljenim pogledom, da bi se moglo misliti, da čaka na misel, kakšna se bo porodila v zdravnikovi glavi.
<Uu,» si misli Remy, «uh, kakšna strašna misel se mi je pojavila! Bog mi je priča, da bi tega človeka prav rad ubil, pa le, če stopi pred mene z mečem v roki. Toda tako, kakor je sedaj, brez moči, skoraj brez zavesti, na tri četrt mrtvega, to bi bilo več ko zločin, to bi bilo sramotno.«
»Na pomoč!« zašepeta sedaj Monsoreau. »Na pomoč! Umiram!«
»Sto vragov mu!« si misli Remy. »Stanje je kritično. In jaz sem zdravnik in moja dolžnost je, da pomagam bližnjemu, ki trpi! Pozabiti moram, aa se zovem Hadouin, in da sem prijatelj Bussyjev. Vršiti moram svojo dolžnost!«
«Na pomoč!« ponovi šepetaje Monsoreau.
»Evo me!« mu glasno odgovori Remy.	*
»Privedite mi zdravnika in duhovnika!«
»Zdravnik je tukaj, in svečenik morda za to ne bo več potreben! s
»Hadouin?« pravi Monsoreau, ki je dcšleca spoznal. *Po kakšnem slučaju ?>
»Ni slučaj, pred dvema urama sem srečal gospoda de Saint Luca!«
»Ubijalca!s pravi Monsoreau in zopet prebledi srda in napora.
»In Saint Luc mi je rekel: Hadouin, steči v šumo, tam najdeš v starem srezu mrtveca.«
»Mrtveca!« ponovi Monsoreau.
»Hudiča. da!» potrdi Hadouin. »Misli! je, da ste mrtvi. Zato še ni treba biti jezen nanj!«
»Prosim vas. govorite otvoreno. Ne obotavljajte se, ker govorite z možem. Povejte, ali sem smrtno ranjen?«
»Hm, vi me mnogo vprašujete!» odgovarja Remy. »Naj pogledam! s.
Približa se ležečemu ali slonečemu, oprezno mu odpre jopič, sleče ž njega oprsnik. košuljo. in ugotovi, da je meč prodrl v telo med šestim in sedmim rebrom.
eI1m,» pravi Remy po daljšem pregledovanju, »čutite li močne bolečine?«
»V prsih ne. pač pa v križu.«
-Tako?* živahno vpraša Remy. »Kje v križu?«
Ta hip je pa lahka rdečkasta pena pokrila ustna ranjencu, kj je takoj padel v nezavest Remy izvleče iz svojega žepa nek ovojček, vzame iz njega pinceto, razvije košček pla^a, katerega odreže od ranjenčeve srajce, ln mu stisne roko. »Da
Din 35*—
usrslate roine torbice
Oglejte si brezobvezno krasno izbiro v tem predmetu pri
IL IBM, Mastni trg 10
1443 a
Finančniki pos@r!
Brezkonkurenčna edina tovarna v Sloveniji išče
družabnika
ali finančnika v svrho realiziranja večje
sezijske transakcije. Potrebni kaoital dtasrjev 700.000 ia 2,009.900.5entafcilite*a daleko pre-ko basSasli sbrsstt. Osebno sodelovanji* ni pogoj. Reilektira se tudi na Inozemski kapital. Sigurnost zajamčena. Drag« po dogovoru. — Ponudbe na upravo Jutra pod .Rentabel*' 1467 a.
ia to pri enkratnem nakupa:
od Din 150'—— do Din 25C"— So
ed Din 250 — do Dts 400-— ie
od Din 400 — do Din 600-— Se od Din 600— do Din 800-— Se od Din SjO — do Din I000-— še
prek« Din 1000 še
dobit« peieg obižnjneg« ptpustn In pri nanovo anizanik cenah
I par ženskih nogavic ali 1 par moških nogavic ali I naramnice 1 pleteno samoveznlco 1 par svil. flor nogavic 1 siekl. kolinske vode 1 manicure kaseto 1 manicure kaseto večjo 1 manicure kaseto veliko 1 stekl. franc. pariuma I manicure kaseto n* i
„Qpeka"
; prvovrstne zidake, pri-i poroča opekarna
»Emona" d. d.
i v Ljubljani. — Tovar a na Viču (Brdo). — Pi : sat na v Pražakovi ul. 3, pritličje. 114-a
iL M8m,hsI.K.?ok, LliliuJtiiligH

ISieneo
za ustanovitev razpošiljale podružnice osebe kateregakoli poklica In v kateremkoli kraju. Posebnega rnania, skladišča aH glavnice ni treba. Mesečni zaslužek 2—3C0 dolarjev. Ponudbe rod .Versand-filiale" na anončno ekspedicilo Max R. Nunes, N. Z. Voorburgvvs! 230—232— Amsterdam (Holbsd). Prmkiranje za pisma Din 3-—, za dopisnice Din 150. Dopise prosimo samo v nemškem aH francoskem reiikti.	1447 a

s trgovino in pebarijo, zraven dve stavben! parca;;, na jako prometnem industrijskem kraja v mestu radi družinskih razmer.
Potreben kapital <00.000 dinarjev.	ust-.
Ponudb; js poslati na upravo .Jutra* pod .Ztets rada-1461*.
trboveljski
IHralski _ ifuustlpkl
drva,
JJ6,	»-a
Me ferlkete
dobavlja
Kralja Petra trg S. tei. 220
Pltttfe tu« M Skroki
Tvrdka L C. Mayer naznanja, da je njen trgovski sluga, ki je nad 40 let najzvestejše in najvestnejše opravljal svojo službo, gospod
Lifreii Pirnat
v petek, dne 20. t m. zjutraj po kratki bolezni, mirno preminul.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne iz splošne državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojniku ohrani tvrdka trajen, blag spomin.
Ljubljan«, dne 20. marca 1925.
Ljudske knjižnice
opozarjamo na najnovejša zvezka zbirko
nPresveti in z»bavias
Puškin - Prfatelj, Kapetanova hči. Povest. Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1-25 Di« več.
Bndal Andrej. Križa« pot Petra Kupljenih«. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po polti 1'2& Din več.
Kersaik Jasko, C^olaman. Roman. Broš. 22 Din, vez. 27 Din, po polti 1-25 Din več.
Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din' vez. 23 Din, po polti 1*25 Din več.
Zeyer-Bradač, Tri laganja a raapelu. Vez
20 Din, po pošti 1-25 Din več.
Naročila sprejema:
Tijkoima zadruga v Ljubljani.
Prešernova uliea 54.
Sxmxmmxsmm!
Vsak Jugoslovan mora poznati svojo domovino I
Vse, kar morai vedeti, dobiS v knjigi
IIIELIK, JUGOSLAVIJA
Celotno dslo stane na slabšem papirju Din HO— m boljšem Din 140-— brez poštnina Prodaja se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v UUBUAKI,
Prešernova nI. 34. nasnroti glavne pošte
l-«F m; m ! • *'! ■ '
Praabllkovalnica
BarfcoriČ-Završan
UCSUSNA
Mestai trg štt». 7
preoblikuj« rjmnikr is svltnt klobuke po najnovejšo modeflH in n£<ni;jih cenah. Lstouko moSke klobuk:- 15!-a
vidimo,« si misli, »ako priteče kri izpod igle, potem morda gospa Diana še ni vdovica. Ce ne priteče..., aha, vidiš, se ja že pocedila. Oprostite mi, dragi gospod de Bussy, ali naj-preje sem zdravnik, pri bogu, potem šele drugo.« In zares je pri ubodu kri, ki začetkoma ni hotela teči, vendar pocedila v nekaj kapljicah po roki. Ranjenec pa skoraj istočasno zopet odpre oči.
»Aha,« spregovori, »mislil sem že, da je vsega kraj.«
»Se ni, še ni, dragi gospod, pač pa je mogoče...»
«Da bom prebolel in ozdravil?«
»Da! Najpreje je pač treba rano izprati in povezati Vidite, priroda vsa sedaj leči znotraj, jaz pa zunaj. Jaz napravim pevezo, priroda pa zamašek, ki ustavlja krvavenje. Jaz ruščam kri, ona jo pa zadržuje. Preveč ste je že izgubili! O, dragi gospod, priroda je največji ranocelnik! Čakajte, da vam oirem ustna!«
In Retny otre z robcem grofove ustne.
»Izprva mi je kri silno navaljala na usta!« pravi Monsoreau.
»Vidite, krvavenje je že ustavljeno! Vidite, bojim se, da bom imei pri vas srečo in da vas ozdravim!«
»Kako, bojite se?«
»Da, gospod grof! Na žalost, rešil vas bom!«
»Čuden zdravnik ste, Remy!»
»Kaj je vam za to? Samo da boste rešeni!« Remy je med tem ustavil krvavenje iz žile in vstal ier se odpraviL
»Kaj, vi me hočete zapustiti?« vpraša Monsoreau vznemirjeno.
»Ne, samo v dvorec grem po pomoč, nosilnice ir, vse po* trebno.»
»In kaj naj jaz delam dotlej?«
»Bodite mirni, ne premaknite se. dihajte polagoma in predvsem glejte, da ne zakašljate, da ne dirnete v dragoceni zamašek, katerega je priroda sama napravila s strjeno krv jo. Katera hiša je tukaj najbližja?«
»Dvorec Meridor sam. Kar čez zid skočite in boste v parku, pa od tam naravnost do dvorca, do vhodne rešetke.«
»Dobro, jaz hitim!«
»Hvala vam. plemeniti mož!« pravi Monsoreau.
»Če bi vedel, da sem zares plemenit, ker bi te bil mogel suniti!« si misli Remy in odhiti. Čez malo časa dospe v dvorec, čegar stanovalci so bili k?kor mravlje na poslu, da preiščejo ves dvorec in park, da bi kje našli telo svojega gospodarja, ker jih je Saint Luc, da dobi časa, zapelja! na krivo pot z napačnimi podatki. Rerny je padel med nje kakor meteor in jim pokazal pravo pot. Svoja navodila je dajal s toliko vnemo in marljivostjo, da ga je gospa de Monsoreau nehote z začudenjem pogledala. Neka tajna, zelo skrita misel se jej je po-iavila in za hip zatemnila to angeljsko čisto dušo. »A.s si misli, bite sem mnenja, da je Bussyjev prijatelj!« Remv pa se r.aglo oddaljuje in vzame seboj poveže, čisto svežo vodo, in moštvo z nosilnico, potrebno za negovanje ranjenčevo in za njegov prenos.
MM\l Id IS
opozarjamo
bj iaMe lire \i MOder:
Sekfiek tr, ZEMLJA. Ž-vt Ijenska komedija 15 D,a, po pošti 75 p več.
Sv.ft.d* - G.vekar PO-SLEDKJI MOL Veseloij«. ia, 14 Din, po pošti 75 p več.
Liahart, ŽUFAN0VA
KA. Kn-r»di a. VESEU DAN ali MATIČEK SE 2E.N1 Komediia, 20 Din, p« po5ti 1 Din več. V kratkem izide: Nu5ič-0cvekar. NAB0DN1 POSLANEC. Naročila sprejema:
v LJubljani, fto&nr« 51.
«Jutrov» roman
LUCIFEii
okozia*koz naprti
v^bina. pr«pVtecit e fa*. taktičnimi eapleiljajl d ra. čet k a rt« ken.*». ki prir.j. Sajo navdnSenema čftatp-jj z intere?-anfcim razmoTi. va.njf>m v*ak fcip proaf^o-ioaja, ki nc Ee »lerti ras. ofararje ln k*>n»tpmarlja fa zop^t	tako. n»
ao titatelji nestrpno prvs&-kovali T«ako nadaljevanj« romana. izBa! t« !»« .io-biva pri npravi «Jutra> * Ljubljani.
Vsi ki so za črtali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Fofj zabavat! Vas ne nore nobena tr.r^a!
Vezana »tan* Din 5V-Brofcirana pa Din 45'—.
PrcirazredniRodsmibrzcpIsal&istrij
Vrhunec > fine mehanike
s*a IV
S&RAGAj SaJtJISS«!
61.
Proda se satiniran
I!
Priporočamo knjigo:
i Stojanorič A..
&3K1SI3 ffl.
Popi« bitke in njen pomen z'dvema zern ;evi-doma. Knjiga velja s poštnino vred D n 31'— ter se naroča pri
Tiskovni zadragi
v LloMlasi.
lC/XOOOCnjCXMOClOOOOOC'QOOOOUOOi

v rolah.
Več se polzve v upravi irlutriu Prešernova ulica štev. 54.
Proda se
več sovik aHaeklh strojev, in to
sestava Ganz, Amme, Giesecke tn Ko-negen. Stroji so popolnoma novi in ne-rablieni. — Natančnejše podatke daie tvrdka: nSOUICESR", d. d., Zagreb, tfrfeevSisva nliea Stsv. 13. "«»-«
Opekarna
krožna peč
s posestvom in pohištvom je radi bolezni ugodno
na prodaj. — Radi plačila po dogovoru. Interesenti nsj se obine;o ne upravo .Jntra*
t»od šifro ,Opelrarra-248* 1464-«
Zahvala in priporočile.
Zavaroralna družba .Commerdal Union* izplačala mi je za mojo požarno škodo likvidiraoe odškodnino jako kuiantno ter jo vsem najtopleje priporočam/.
Ubovje, dne 20 marca 1925.'
MARTIN PETKI?,
1466-e	posestnik.
MSI
Kupi ss
drži palnojaremmk
(Schnelliut-Vollgatter) nove tipe, prvovrstne rnamke, not'inle š'rire 650 do 803 mm In 1 stoječa krožna žaga
(PendelkreissSge). Ponudbe novih aH zelo malo rabljenih strojev je poslati z navedbo t?hnični'a podatkov na anončn« ekspedicijo Rudolf Mos>e, Wlen I. Seilrrslatte 2. po.i .W. W. 6728 •
Mm žosa
popolnoma nova, nerabljena z predlež-jem 7<i0 mm velikimi žaeinimi kolesi se prav po ceni proda. Ponudbe pod .Tračna žaga" na upravo lista. 1382-a
Josip»Hajko lurlc
p....,,. .„ spedteljske podjetje Kisidanik« čuta št. 3
O carinjenje
blaga.
previema vsakovistr.e vožnje biaga, kakor premoga, drv, manulakture, stavBnegi materijan itd , »o na nižjih cenah. !st0ts:n so ludiprvotrs.nl poroto! vozovi (bruni z gumastimi koles:) po izjemno nizkih cenuh ns rarj>o a?o.
Prl(«ro£amo
novo izdajo
isM
romanov i
Cyclamen
Bra«. 72 Din, vee. 37 Din, polt. 1*28 Din
Agitator
Broš. 18 Din. vete. 33 Din, poti. 1-28 Din
Izdalo Jih Jo
Tiskovna zadruga v LJubljani
S
adružna hranilnica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z
v Ljubljani,
Sv. Patra cesta Ste?. IS

0
sprejema vloge oa braallBO la tekočI raču ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi.
m
a