Urednikov kotiček Lep pozdrav, spoštovane bralke in bralci Lipnice. Pred vamije zadnja številka Lipnice v letu 2015. Mesec december je,mesec pričakovanj, mesec prazničnega razpoloženja. Mesec,ko se oziroma nazaj, potegnemo črto pod opravljeno, mesec,ko snujemo stvari, ki jih nameravamo opraviti v letu, ki jepred nami. Tudi v naši občini bodo svetniki še zadnjič letosopravili svoje delo, se lotili nekaterih pomembnih vsebin, tudirebalansa proračuna za letošnje leto. Ker je zadnja Lipnica privas tik pred zadnjimi prazničnimi dnevi, ob Božiču in Novemletu, moram posebej poudariti še 26. december, ko Slovencislavimo dan samostojnosti in enotnosti, vam vsem skupaj vsvojem in imenu članov uredništva Lipnice želim vse dobrov letu 2016, tako na delovnem mestu, kakor tudi doma. Pa srečno! Vaš v.d. urednik Boris Cipot Dan samostojnosti in enotnosti Ne pozabite na slovensko zastavo 26. december je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan.Posvečen je spominu na zgodovinsko odločitev slovenskeganaroda za samostojno državo. Pred 25 leti je 23. decembra potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkovvseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno (to predstavlja 88,5 odstotkov vseh volivcev). Tirezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije, ki se je z razglasitvijoneodvisnosti zaključil 25. junija 1991.Do septembra 2005 se jepraznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s sprememboZakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z besedno zvezo »in enotnosti«, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.V luči aktualnihdogodkov nas letos praznik še posebej izziva k razmisleku inudejanjanju tega, kar smo si želeli in zastavili pred 25 leti. Šeposebej izzivalno pa je povabilo k enotnosti. Javni natečaj za oblikovanje občinskega grba in zastave odprt do 1. februarja 2016 V Občini Moravske Toplice so se odločili za spremembo celostne podobe, za izdelavo občinskega grba in zastave. Namenjavnega natečaja je izbrati grb in zastavo, ki bosta predstavljala občino in vse njene občane. Grb in zastava bosta polegpraznika, uradna simbola Občine Moravske Toplice. Najboljšetri predloge, ki jih bo izbrala posebna komisija, čaka denarnanagrada, in sicer 500 evrov za prvo, 350 evrov za drugo in 200evrov za tretji izbrani predlog.Seveda si Občina Moravske Toplice pridržuje pravico, da nepodeli vseh nagrad, če prispeli predlogi ne bodo izpolnjevalikriterijev tega natečaja. Pri izdelavi in oblikovanju osnutkagrba in zastave je potrebno upoštevati naravne, kulturne inzgodovinske značilnosti kraja in prebivalcev na območju občine Moravske Toplice ter veljavne norme s področja grboslovjaz vidika barv, grbovnih elementov in elemente ščita. Natečajase lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki so pripravljene oblikovati rešitve pod pogoji natečaja. Interesenti naj svojepredloge z obrazložitvijo posredujejo na naslov:Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice,s pripisom: Javni natečaj – za oblikovanje občinskega grba in zastave. Neodpiraj. Podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, telefonska št., davčnašt., št. transakcijskega računa) morajo biti priloženi predloguv zaprti ovojnici.Naročnik bo osebne podatke avtorjev uporabil izključno zanamen izvedbe javnega natečaja in jih varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Po končanem javnemnatečaju bo naročnik osebne podatke avtorjev izbrisal. Javni natečaj bo odprt do 1. februarja 2016, do 12.00 ure (za predloge poslane po pošti velja poštni žig). Z izbranim ponudnikombo Občina sklenila pogodbo o odkupu materialnih avtorskihpravic v višini 2500 evrov neto, v kar je vključena tudi cenaizdelave CGP. LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – v. d. odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija Danč Sabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala – tajnica uredništva, Anja Vučkič – programska sodelavka. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik, 2015, naklada 2200 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: lipnica.casopis@gmail.com – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica - 23. december 2015 Župan Alojz Glavač o prazničnem času in iztekajočem se letu V letu 2016 vam želim vse dobro Čas božičnih in novoletnih praznikov je čas priprave na zimsko obdobje,na počitek narave in tudi na počitek ljudi. Vedno pa je bil ta čas obdobje,ko se več srečujemo s sorodniki, prijatelji, sodelavci. Letošnji poznojesenski in zimski čas pa ni čisto običajen kot prejšnja leta, ki smo jih vajeni.Svet pred nami se dnevno hitro spreminja in pretvarja tudi naš vsakdanv tesnobo, negotovost. Spričo izjemne množice vojn, terorističnih napadov, Evropo kot neko območje miru in blaginje čedalje bolj preplavljajomnožice beguncev in ekonomskih migrantov. V zadnjem času ta tokpoteka tudi preko našega ozemlja. Zdi se, da svetovna skupnost držav,Evropska unija in tudi naša država nimajo odgovorov, kako zajeziti tapojav. Ob dejstvu, da je Slovenija v težavni javnofinančni krizi, ki jo čedalje bolj občutijo tudi občine predvsem pa občani je so razmere šebolj črnoglede in neobetavne. V tem času je preminil naš častni občanin dober prijatelj mnogih Rajko Janjič. Kot da slabih novic še ne bi bilodovolj, je v času, ko pišem ta prispevek odjeknila vest o nenadni smrtižupana Puconske občine Ernesta Nemca. Moram priznati, da me je tudi osebno in čustveno vse skupaj prizadelo. Saj umirajo dobri ljudje, ki bijih vsi skupaj še potrebovali...Za vse slovenske občine in posledično za vse občane in državljane jezmanjšanje povprečnine ponovno korak nazaj v razvoju lokalnih skupnosti. Centralizacija države se kaže na vsakem koraku. Pošta Slovenije zapirapoštne urade, država ukinja krajevne urade. NLB umika tudi delovanjebankomatov. Zadnja taka napoved je za bankomat v Prosenjakovcih.V državnem svetu sem večkrat uradno nasprotoval takim nameram.Prejšnji teden sem zahteval uradno pojasnilo zakaj se ukinja invalidskakomisija 1. stopnje v okviru območne enote ZPIZ v Murki Soboti, ki joselijo v Maribor. Okrog 160 obravnav in presoj različnih primerov je bilo opravljenih v Murski Soboti letno. Ob vseh teh pojavih s podeželja izginjajo tudi delovna mesta in se slabšajo pogoji življenja za vse prebivalcepodeželja. Kljub povečanemu število rojstev (letos že 75) v naši občinise število prebivalcev zmanjšuje. Število smrti je preko sto na leto. Takopostaja naša populacija čedalje starejša. V naši občini nas trenutno biva6140 prebivalcev. Ta številka je za štiristo ljudi manjša od leta 1995, ko jenastala občina. Posledično to predstavlja za samo občino tudi finančnovse večje breme na vseh področjih kot so vrtci, šole, varstvo starejših.Nujen je zelo glasen apel vseh prebivalcev proti taki politiki. Včasih vjavnosti in medijih zgleda, kot da takim pojavom nasprotujejo samožupani občin. Vendar župani prihajajo in odhajajo, ljudje pa ostajajo.Občina Moravske Toplice zaključuje z največjim projektom izgradnjo pomurskegavodovoda. Te dni zaradi ugodnega vremena izgrajujejo priključke do gospodinstev.Teh je preko štiristo. Odvisno od vremenskih razmer se bodo ta dela nadaljevalatudi pozimi. Preveč časa in prostora bivzelo, da bi našteval vse večje ali manjšeinvesticije po vseh naših krajih. Vsako letose vsakem našem kraju zgodijo večje alimanjše izboljšave. Moje sporočilo vsemnašim prebivalcem je podobno kot vedno.Ne glede na krizo. Mladi ne glede na slabenovice ljubite in spoštujte življenje. Imejteotroke, kolikor ji le lahko. Saj je to edina innajvečja garancija, da dolgoročno preživimo na tem našem koščku nebes. Naj nambodo pri tem zgled begunci, ki prihajajo. 9. redna seja Občinskega sveta Občine Moravske Toplice je bila v ponedeljek, 30. novembra 2015 v prostorih Občine Moravske TopliceSejo je vodil podžupan Dušan Grof. Sprejet dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 8. redne seje Občinskega sveta Občine Moravske Toplice 2. Potrditev zapisnika 1. izredne seje Občinskega sveta Občine Moravske Toplice 3. Predlog Sklepa o pričetku izvajanja gospodarske javne službe oskrba s pitno vodoPomurja - Sistem B 4. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju javnih in drugihpovršin v Občini Moravske Toplice – skrajšani postopek 5. Predlog sklepa o določitvi višine najemnine za grobove v občini Moravske Toplice 6. Predlog sklepa o kritju izgube iz poslovanja javnega komunalnega podjetja Čista narava 7. Predlog sklepa o odpisu terjatev Grede d.o.o. 8. Predlog mnenja lokalne skupnosti k preoblikovanju stalne pošte Bogojina v pogodbeno pošto 9. Predlog sklepa o dopolnitvi Načrta razpolaganja z zemljišči Občine Moravske Toplice za leto 2015 in 2016 10. Predlog sklepa o spremembah Zakona oproračunu RS za leti 2016 in 2017 11. Pobude, mnenja, vprašanja in odgovori 12. Razno. Potrditev zapisnikov 8. redne in 1. izredneseje Zapisnika 8. redne in 1. izredne seje občinskega sveta sta bila potrjena. Sklep o pričetku izvajanja GJS oskrba s pitnovodo Pomurja - Sistem B Ob koncu izgradnje Pomurskega vodovoda sistem B je potrebno zgrajeni sistem prenesti v upravljanje javnemu podjetju Vodovodsistema B, katerega soustanoviteljica je tudiObčina Moravske Toplice. Občinski svet je sprejel predlagan sklep, ki določa, da Javno podjetje VODOVOD SISTEMA Bd.o.o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota,z dnem 01.01.2016 prevzame in prične izvajati gospodarsko javno službo »oskrba s pitnovodo« na oskrbovalnih območjih določenih z 4 : : : : : : : : : : Lipnica - 23. december 2015 vsakokrat veljavnim odlokom o oskrbi s pitno vodo v Občini Moravske Toplice. Sprememba Odloka o urejanju javnih in drugih površin v ObčiniMoravske Toplice Na pobudo članov občinskega sveta in Medobčinske inšpekcije inredarstva je bil sprejet predlagan Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju javnih in drugih površin v Občini MoravskeToplice. S sprejemom predlaganega odloka se je globa za neurejenost nezazidanih zemljišč in nenaseljenih stavb s sedanjih 300,00EUR za pravno osebo povišala na 1.000,00 EUR, ter s 100,00 EURza fizično osebo in odgovorno osebo pravne osebe na 500,00 EUR. Določitev višine najemnine za grobove v občini Moravske Toplice JKP Čista narava je upravljavec večine pokopališč v občini. V skladu z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami so zavezani k ločenemu zbiranju sveč na pokopališčih, s čimer nastajajo dodatni stroški odvoza sveč. Predlagali so, da se sedanja višina najemnine, ki je bila sprejeta leta 2008 pred uvedbo ločenega zbiranja sveč, poviša za 2,78 EUR bruto/grob. Najemnina za grobove na pokopališčih v občini Moravske Toplice, na katerih je izvajalec javne službe urejanja in vzdrževanja pokopališč Javno komunalno podjetje Čista narava d.o.o. Tešanovci, tako od 1.1.2016 znaša : -žarni grob 12,78 EUR z DDV/leto, -otroški grob 12,78 EUR z DDV/leto, -enojni grob 17,78 EUR z DDV/leto, -dvojni grob 23,78 EUR z DDV/leto, -trojni grob 29,78 EUR z DDV/leto, -grobnica 32,78 EUR z DDV/leto. Kritje izgube iz poslovanja JKP Čista narava pri oskrbi s pitno vodo Do izgube poslovanja JKP Čista narava pri izvajanju gospodarskejavne službe oskrba s pitno vodo prihaja zaradi prenizkih cen storitevoskrbe s pitno vodo in zaradi ne vzpostavljenega sistema subvencioniranja cen storitev oskrbe s pitno vodo. Občinski svet na 7. redniseji dne 22.06.2015 ni sprejel predlaganih sklepov o določitvi cen AKTUALNO storitev oskrbe s pitno vodo in o določitvi višine subvencioniranjacen storitev oskrbe s pitno vodo, izvajalca javne službe Čista narava d.o.o., ki upravlja s prosenjakovskim vodovodom. Predlagano jebilo, da Občina Moravske Toplice kot ustanovitelj izgubo javnemupodjetju pokrije pred sestavitvijo zaključnega računa, da bo javnopodjetje prejeta sredstva izkazalo kot prihodek in ne bo izkazaloizgube v letnem obračunu. Sprejet je bil sklep, da Občina Moravske Toplice pokrije izgubo JKP Čista narava d.o.o., nastalo zaradi prenizkih cen storitev oskrbe s pitnovodo in ne vzpostavljenega sistema subvencioniranja cen storitevoskrbe s pitno vodo, v višini 23.677,59 EUR. Odpis terjatev Grede d.o.o Podjetje Grede Tešanovci d.o.o. je občini posredovalo predlog za poravnavo razlike kupnine po prodajni pogodbi, sklenjeni leta 2010.Predlagali so, da se iz prodajne pogodbe izvzame parcela št. 1303/3 k.o. Tešanovci in se s tem zniža dolg iz naslova kupnine za 71.805,00EUR. V kolikor jim Občina Moravske Toplice ne zaračuna obresti, sorazliko kupnine v višini 22.346,27 EUR pripravljeni poravnati do koncaleta 2015. Glede na to, da bi bilo zemljišče parcela št. 1303/3 k.o. Tešanovci, zakaterega Grede Tešanovci d.o.o. predlagajo, da se izvzame iz prodajnepogodbe, za občino pomembno zaradi že izvedenih dogovorov s Savokot lastnikom Term 3000 v zvezi z ureditvijo medsebojnih lastniškihrazmerij, ter glede na to, da bi bila nadaljnja izterjava dolžnika GredeTešanovci d.o.o. verjetno neuspešna in bi lahko povzročila celo stečajpodjetja, je bilo predlagano, da se predlogu ugodi, s tem, da morajoGrede d.o.o. poleg razlike kupnine poravnati tudi izvršilne stroškev višini 3.370,48 EUR. Občina na predlagan način dobi poplačanocelotno kupnino ter prejme v posest zemljišče parcela št. 1303/3 k.o. Tešanovci. Sprejet je bil sklep, da se terjatev do dolžnika Grede Tešanovci d.o.o.iz naslova zamudnih obresti v višini 88.181,50 EUR, odpiše pod pogojem, da dolžnik do konca leta 2015 poravna razliko kupnine v višini22.346,27 EUR in izvršilne stroške v višini 3.370,48 EUR, ter z listino dokaže, da nepremičnina parcela št. 1303/3 k.o. Tešanovci ni obremenjena s hipoteko. Mnenje k preoblikovanju stalne pošte Bogojina v pogodbeno pošto Pošta Slovenije je občino z dopisom seznanila z načrti o preoblikovanju pošte Bogojina vpogodbeno pošto, ter jo v skladu z določilomSplošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, zaprosila za mnenje.Občina je za mnenje zaprosila KS Bogojina, leta pa se je glede oblikovanja mnenja povezalaše z drugimi KS na območju pošte Bogojina. Sprejet je bil sklep, da občinski svet ob upoštevanju mnenja sveta KS Bogojina, KS Filovci, KS Bukovnica in KS Ivanci daje negativnomnenje k preoblikovanju stalne pošte Bogojina v pogodbeno pošto. Dopolnitev Načrta razpolaganja z zemljišči Občina je prejela ponudbo podjetja Jager zanakup zemljišč na območju starega lovskegadoma v k.o. Moravci. Glede na to, da občina sama na tem območju še nekaj časa ni zmožna izvesti investicij, je bilo predlagano, dase omenjena zemljišča uvrstijo v načrt razpolaganja, kateremu bo sledila javna dražba. Občinski svet je sprejel predlagan sklep odopolnitvi Načrta razpolaganja z zemljiščiObčine Moravske Toplice za leto 2015 in 2016. Sklep o spremembah Zakona o proračunu RSza leti 2016 in 2017 Občina je od skupnosti občin prejela dopisin predlog sklepa o spremembah Zakona oproračunu RS za leti 2016 in 2017. S predlaganim sklepom občinski sveti občin odločnonasprotujejo 53. členu, 54. členu in 55. členuZakona o proračunu Republike Slovenije zaleti 2016 in 2017, v katerih ta določa višino finančnih sredstev za občine, saj občine nezmorejo finančnih bremen, ki se jim nalagajo. Občinski svet je sprejel predlagan sklep ospremembah Zakona o proračunu RS za leti2016 in 2017. Pripravila: občinska uprava Ekumenski klic dobrote Nejc Barbarič po zdravje v ZDA Na prvo adventno nedeljo se je v Zeleni dvorani pri Osnovni šoli v Puconcih zbrala množica dobro mislečih ljudi. Odzvali so se ekumenskemu klicu dobrote, ki so ga pod naslovom V službi človekovega dostojanstva, družno izrekle škofijska Karitas Murska Sobota, evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica in binkoštna cerkevVadarci. Organizirale pa župnijske Karitas Martjanci, Pečarovci in Kančevci ter občini Puconci. Zbrana prostovoljna sredstva so organizatorjiprireditve namenili desetletnemu Nejcu Barbariču iz Polane pri MurskiSoboti, ki ga prihodnje leto čaka operacija v ZDA.Zbrane v zeleni dvorani je nagovoril tudi Nejc. Do srca so jim seglenjegove besede, da ima cerebralno paralizo, da je zaradi nje gibalnooviran. V zavodu Soča so povedali, da so zanj naredili vse kar je bilo v njihovi moči, upanje je operacija v Združenih državah Amerike. Nejc,ki je »obsojen« na opornice za noge, prilagojeni voziček, v šoli in domaima stojko za izravnavo telesa, vozi se s prilagojenim kolesom, hodina jahanje, upa in sanja, da bo nekoč njegovo življenje takšno, kot ga poznajo njegovi sošolci, prijatelji in znanci, da se bo nekoč tudi sampodil za nogometno žogo. Na prvem ekumenskem klicu dobrote so zbrali 4.222,12 eurov in jih podarili družini Barbarič za operacijo inzdravljenje za Nejca. Rajko Janjič Bolje sva se spoznala morda v zadnjih desetihletih. V bistvu sem prej spoznal tvojega sina invnuka, ki sem ga učil . Za ta odnos lahko zdaj žerečem, da človeka v bistvu najbolje spoznaš, koga počasi izgubljaš. Ko sem se s tabo pogovarjalspomladi letos, sem šele dojel, da tudi okrog nasbivajo veliki ljudje pa tega mnogokrat ne opazimo. Takšen velik človek si bil Ti dragi Rajko. Bil sitako mil pa hkrati tako odločen. Bil si ponosenpa hkrati zelo skromen. Bil si glasen a znal si bititiho.V svojem življenju si moral sprejemati težkeodločitve in doživljati mnoge preizkušnje. Mordanajtežje, ko si kot oficir in vojak, ki je prisegelzvestobo vojski in državi, ki je počasi izginjala.Tudi o teh notranjih srčnih bitkah sva govorila.Vojaška čast in dolžnost sta ti velevali, da ji služiš in jo braniš na vsak način. Srce in vest pa stagovorili drugače. Da je tukaj družina, da so tukajprijatelji in ljudje s katerimi živiš in za katere jevredno živeti naprej. Odločilo je srce in razum.Ko si se upokojil, si se z novo energijo posvetilrazvoju kraja Prosenjakovci in delovanju v društvih. Največ svoje življenjske energije v tretjemživljenjskem obdobju si žrtvoval za delovanjeDruštva upokojencev občine Moravske Toplice.S svojo organizacijsko sposobnostjo in voljo si iz društva s sodelavci naredil našo največjo organizacijo v občini. Kdo ne bi slišal za pevke, športnike,šahiste, glasbenike, ustvarjalce pisne in igranekulture med upokojenci, ki si jih organiziral invodil. Včasih pa pride pri takem delu tudi do nesporazumov in nasprotij. Vse to si ti premagovalz veliko srčnosti in razumevanja. To najbolj vem,ker sem neštetokrat v podobni vlogi odločevalca.Dragi Rajko. Hvala ti za tovrstne izkušnje, ki si jihdelil z nami. Vsi članice in člani društva te bodo hranili v lepem spominu. Za vse tvoje delo zalokalno skupnost si letos prejel najvišje občinskopriznanje Častni občan občine Moravske Toplice.V svoji skromnosti si mi rekel, da je mnogo drugih, ki bi si to prej zaslužili. Žal pa si tega javnegapriznanja bil deležen le nekaj mesecev. Krutabolezen je pretrgala nit življenja,ko bi lahko veččasa posvečal svojim najdražjim in z njimi delillepe in žalostne trenutke življenja.Dragi Rajko.Vem, da bi rad živel še naprej.Vem patudi, da si odšel s tega sveta pomirjen in ponosen,ker si naredil vse tako kot je prav. V imenu vseh,ki smo imeli srečo nekaj časa živeti in ustvarjatis tabo, se zahvaljujem za vse lepe stvari, ki si jihdelil z nami.Vsem tvojim domačim, sorodnikom in prijateljem v imenu Občine Moravske Toplicein v svojem imenu izrekam globoko sožalje.Počivaj v miru na tem Prosenjakovskem hribublizu doma. Alojz Glavač 6 : : : : : : : : : : Lipnica - 23. december 2015 KULTURA KNJIGE NA PLANEM, V LOGU, OB NJIH PA PAR BELIH ČAPELJ Nekaj knjig na »razstavi« v kupu smeti v času 31. slovenskegaknjižnega sejma 2015 Lipnica, potok ali celo manjša rečica, ki izvira vzhodno od Andrejcev v naši občini (vas najdemo že na goričkem predelu občine, severovzhodno od Sebeborcev), se izliva v reko Ledavo najugozahodu Filovcev, izliva v večji vodotok le dober kilometerod te vasi, ali – gledano z jugovzhodne smeri – le slab kilometerod vasi Renkovci, ki že spada v občino in župnijo Turnišče. Nazahodu teče tik mimo Moravskih Toplic, sedeža občine, in podtoplicami Terme 3000 zavije proti vzhodu, nekaj kilometrovzatem pa proti jugovzhodu.Kot že rečeno, se Lipnica v reko Ledavo izliva na jugozahodu Filovcev, kraja, ki »zaključuje« občino Moravske Toplice na vzhodupri potoku Gjörndrdol (potok, ki pomeni občinsko mejo medobčinama Moravske Toplice in Dobrovnik; Občina Dobrovnik/Dobronak je že narodnostno mešana – v njej složno živijoMadžari in Slovenci, pa tudi nekaj družin Romov). Čeprav jeprav za to občinsko mejo – Gjörndrdolom – le kakih dvestometrov naprej prva vas še slovenska. To so Strehovci, ki sodijo(tako so se ljudje pač odločili ob delitvah oziroma odločitvahza novo nastale občine v Sloveniji v prvi polovici devetdesetihlet) v dobrovniško občino, čeprav spadajo že nekaj stoletij vbogojinsko župnijo. O vsem tem in še o mnogih zgodovinskih dejstvih nam priča tudi knjiga škofa dr. Jožefa Smeja znaslovom Strehovci. Selišče. Strelci. Župnija Bogojina, ObčinaDobrovnik, 2009. Skupaj z mojo prijateljico in pohodnico psico Sabo, njeno imevsebuje več pomenov, zato ga je takega tudi dobila, sva najprejnaletela v sicer ob umazani potočni vodi (ki so jo pred nekajleti »varuhi okolja«, v bistvu pa so s svojimi dejanji usmrajevalcile-tega, saj so v Lipnici pokosili vso vzrast, ves šaš, vse ločje, kiočiščuje vodo), na lep par belih čapelj, ki jih v tem zemljepisnem kotu Prekmurja, ko se nekako Goričko preveša v ravénskiin dólinski svet, redko vidimo. Zagledala sva jih ob robu malegaloga, nekaj sto metrov stran od naju. Ko sta začutili morebitnonevarnost, sta se pomaknili čez brežino k rečici, da bi se predneznancema, ki sta se jima približevala, skrili. Nato sta se namadvakrat ali trikrat z lahnimi preleti oddaljili v smeri proti mostu na državni cesti, ki pripelje z avtoceste Maribor-Lendava invodi proti Bogojini in po Bogojini navzgor v Plečnikovo cerkevGospodovega vnebohoda, levo v Moravske Toplice in MurskoSoboto, desno pa v Dobrovnik in še naprej v Lendavo (t. i. severna cestna povezava med Sóboto in Lendavo). Poleteli sta vlahnem, prelepem letu in nama pokazali, kako lepo, elegantnose umakneš nekomu, ki ga ne poznaš ali ki se ga zaradi njegovevsiljive radovednosti želiš znebiti. »Le naj se imata radi, naj živita še dolgo svoje skupno, srečno življenje,« sem pomirjal psico,ki sta jo čaplji s svojimi oddaljevanji zelo vznemirjali. In kot dabi me razumela, je res postala mirna, ubogljiva, zopet moja.A ne za dolgo. Za dolgo ni ostala »moja«. Zavohala je namrečnjun hod čez brežino, sled med logom in vodotokom. In kmalusva našla vzrok, zakaj veliki beli čaplji nista bili v vodi ali tik obnjej, temveč onkraj rečne brežine. Ob koncu majhnega logatega levega brega Lipnice, po katerem sva hodila, le kakih de-set metrov od vode, sva namreč v njem opazila kup odvrženih predmetov, med njimi največ smeti, torej stvari, ki niso več zarabo. Smeti, smeti v krajih, kjer jih redno in sorazmerno poceniza to usposobljena podjetja odvažajo od gospodinjstev vsakadva tedna. Napotila sva se k izstopajoči človekovi provokacijinarave, k tej umazaniji, k temu podtaknjenemu kupu bogvečesa vse v mladem logu. Šla sva k njemu, k tej zdaj že nekajčasa z dežjem prepojeni in z gozdnimi – iz gozdne prsti prodirajočimi, neke vrste »praživalmi« obiskovani - odvrženi in(po njihovem nekdanjem lastniku) nezaželeni navlaki. Ko svaprišla do njega, sva spoznala, da to ni le »grmada« umazanije,temveč tudi velika barabija človeka, njihovega lastnika, ki je vsemogoče stvari sem, v ta prelepi, božji predel panonske lepote,čeprav – kot že rečeno - po rahlem smradu zaudarjajoče rečice,pripeljal in jih odvrgel.Med odvrženimi predmeti sva našla tudi precej z mokrotoprepojenih knjig. Med njimi npr. tudi naslednje (naštete sokronološko, po času nastanka): Knjiga o Slomšku. Zbornik obstoletnici smrti. Sestavila: Janez Poljanec in Franc Hrastelj.Mohorjeva družba v Celju. Celje 1962. Jean Hougron: Nazaj vKandaro. Roman. Zbirka žepnih romanov »Ljudska knjiga«. Prešernova družba v Ljubljani 1966. Anthony Quinn: Izvirni greh.Druga izdaja. Cankarjeva založba 1976. Anton Nadrah: Odrešenik Jezus Kristus. Ob 1950-letnici našega odrešenja. Ljubljana – Stična 1984. Janez Jenko: Mednarodno leto miru in ruske izpovedi. Župnijski urad Želimlje. Ljubljana 1986. Alojzij Turk:Škof Janez Gnidovec. Zbirka Naši ljudje 2. Mohorjeva družba vCelju. Celje 1992. Idr. Zdaj jih – najdene in rešene – skušam (po)sušiti, malo na soncu,kolikor ga je – panonskega – v tem poznem jesenskem časuše ostalo, malo ob štedilniku oziroma ob peči. Upam, da mibo uspelo in da se bo tisoč in več knjigam na policah v mojidnevni sobi prihodnje leto pridružilo še nekaj »novih«, sicerže precej zdelanih, a srečno rešenih monografij iz majhnegaobrečnega gozdnega sestoja ob Lipnici. Do katerega sta mepripeljali veliki beli čaplji; najbrž par, močno zaljubljen in mlad.Samec in samica. Čaplje, predvsem sive, manj bele, bralci te žalostne zgodbe verjetno poznate. Želim vam, da bi jih še bolje spoznali in da bi jihob kakem vodnem toku, v prelepem, čistem okolju, tudi videli inobčudovali. Njihovo lepoto, eleganco pri preletih, medsebojnoljubezen in zvestobo, pa seveda njihova »odkritja«, s katerimičloveka pripeljejo celo do pravih bogastev, v mojem primeru domanjše grmade, na vrhu katere so bile zavržene, v vsebinskempogledu zelo vredne knjige. Jože Vugrinec Lipnica - 23. december 2015 : : : : : : : : : : 7 Podjetje Panonska vas d.o.o. prejelo priznanje Pomurske turistične zveze za razvoj turizma v Pomurju V začetku decembra se je v Lendavi odvijalo 20. Srečanje pomurskih turističnih delavcev, v okviru katerega je Pomurskaturistična zveza podelila priznanja, plakete in kipec štorkljenajzaslužnejšim na področju turizma. Priznanje za doprinosk turizmu v regiji je iz naše občine prejelo podjetje Panonskavas d.o.o., ki je v zadnjih letih bistveno vplivalo na razvojturizma v Pomurju. Utemeljitev nagrade je njihova konkurenčna prednost inapartmajsko naselje zgrajeno s tradicionalno gradnjo in uporabo naravnih materialov kot so les, glina in trstika. Navedeninaravni elementi dajejo posebno domačnost in toplino innjihovi gostje lahko res dobro začutijo Prekmurje.Ob prejemu priznanja smo se pogovarjali z ustanoviteljempodjetja Matevžem Kadišem Matkom, ki nam je zaupal, dabodo kmalu zaključene vse 3 načrtovane investicijske fazein bo vse zaključena celota. Takrat bodo lahko ponudili šemarsikakšen turistični produkt.Povprašali smo ga še sledeče. Kakšno je obstoječe sodelovanje podjetja Panonska vas d.o.o. z lokalno skupnostjo? Sodelujemo z vsemi okoliškimi turističnimi ponudniki, ki sopripravljeni sodelovati. Gostje so zelo zadovoljni in pozitivnopresenečeni nad kulinarično in vinsko ponudbo destinacijeMoravske Toplice z okolico. Moram poudariti, da je sodelovanje s t.i. »magneti« turizma (oboje terme) dobro, predvsemglede koriščenja bazenskih vodnih površin. Tudi z lokalnimioblastmi je odnos dober in si želimo, da se ohrani tudi v prihodnje. Katere so novosti v 2015 in smernice za 2016? Letošnja novost je ureditev vodne površine ob apartmajskemnaselju in ureditev okolice. Pridobili smo gradbeno dokumentacijo za izgradnjo centralnega objekta, ki se bo izgradil v2016. Tako se bodo v celovito ponudbo stekle vse 3 zaključenefaze (prva faza apartmaji, druga faza vodne površine in tretjafaza centralni objekt).Dosti energije vlagamo v promocijo team buildingov, podjetja se rada odzovejo in pri nas izvajajo team buildinge, ki jihpopestrimo z lončarsko delavnico, raftingom po reki Muri indrugimi lokalnimi posebnimi doživetji. Struktura vaših gostov? Začetni plan poslovanja in trženjski plan se tudi odražatav strukturi gostov, saj smo prvenstveno želeli biti prisotniin prepoznavni doma, na slovenskem trgu. K temu je pripomogla spletna stran in vedno pogostejše sodelovanje znajrazličnejšimi slovenskimi komercialnimi in turističnimiportali ter slovenskimi turističnimi agencijami, kasneje patudi z mednarodnimi portali (Booking.com, Novasol) ter večjimi mednarodnimi turističnimi agencijami.Navdušen sem nad pomočjo Sanje Kropec, ki vodi trženje vPanonski vasi, ter se uspešno rokuje z novimi pristopi trženjas podporo novih tehnologij.Tuji gosti tako prihajajo iz različnih držav (države bivše Jugoslavije, Slovaška, Češka, Madžarska, Avstrija, Nemčija, Švica,Portugalska, Francija, Izrael, Amerika, natančneje – veliko jePrekmurcev zdomcev, ki se radi vrnejo v rodno domovino,regijo na oddih). V čem vidite še vašo prednost? Naši gostje spadajo med aktivne turiste, radovedneže, ki radi samostojno raziskujejo Prekmurje. Predvsem pa je pomembno dejstvo, da se radi vračajo. Najlepše je, ko rečejo: »Tu pa sem res začutil Prekmurje!« K temu pripomoreta mir in prekmurska ravnica. Naši gostje so mobilni (avtomobil in kolo) in smo zato dobra izhodiščna lokacija za raziskovanje destinacije in regije. Gostje sami odkrivajo lokalne ponudnike in znamenitosti. Seveda pa jim gre to lažje od rok s pomočjo TIC Moravske Toplice, kjer dobijo želena navodila in turistično gradivo. JB Tradicionalne koline v Prosenjakovcih Koline so nekoč štele za pravi praznični dogodek. Našim prednikomto ni bilo le preprosto, običajno opravilo, saj je vsako dejanje imelosvojo posebno vlogo in pomen. V soboto, 28. novembra 2015 so v Prosenjakovcih potekale že druge tradicionalne koline. Člani lokalnegakulturno-turističnega društva Ady Endre so ob sodelovanju z MNSSObčine Moravske Toplice in samoupravo naselja Magyarszombatfapredstavili tradicionalne koline in predelavo mesa domačega prašiča.Udeleženci so se pred velikim poslom zjutraj ogrevali z žolco in finimdomačim žganjem. Pogumni moški so prijeli prašička, mesar pa gaje urno zabodel. Nato je sledilo smojenje s slamo, nato pa čiščenjein razkosanje. Dela je seveda bilo dovolj za vse udeležence. Pripraviliso sestavine za krvavice in jih seveda tudi napolnili, ocvrli so mastin iztisnili tudi ocvirke. Tudi gospodinje so imele veliko opravkov vkuhinji, saj so spekle kri ter pripravile tradicionalne jedi kolin: golažin jetrca za kosilo, za večerjo pa kislo zelje s svežim mesom, pečenkoter krvavice in jetrnice. Celodnevnemu pridnemu delu in kolinam jesledilo večerno druženje.Začelo se je s šilcem žganja in lej ga: končalo se je s klobaso... Hagyományos disznóvágás Pártosfalván A disznóvágás egy kor ünnepszerű eseménynek számított. Őseinknek nem csak egy egyszerű, rutinos tevékenységet jelentett, hanem minden mozzanatnak megvolt a maga szerepe, fontossága. Szombaton reggel, 2015. november 28-án sor került a második hagyományos disznóvágásra, ez alkalommal Pártosfalván. A helyi Ady End-re Művelődési és Turisztikai Egyesület és társszervezője, a Moravske Toplice Községi MNÖK, valamint Magyarszombatfa önkormányzata közreműködésével bemutatták a házisertés hagyományos levágását és a hús feldolgozását. A résztvevők reggel kocsonyával és finom hazai pálinkával melegítettek be a nagy munkára. A böllér megszúrta a disznót, amelyet a bátor férfiak lefogtak, utána következett a disznó pörzsölése szalmával, tűzzel. Ezt követően jöhetett a tisztítás, majd pedig a boncolás, feldarabolás. Munka az akadt bőven, mindenki a maga módján besegített a tennivalókba. Előkészítették a hurkához való alapanyagokat, megtöltötték a hurkát, kisütötték a zsírt és kiszorították a tepertőt. Az asszonyoknak is akadt elég munkájuk a konyhában, hiszen megsütötték a disznóvért, elkészítették a régi hagyományos menüsort, ebédre pörköltet és májat, az esti disznótoros vacsorára pedig húsos káposztát, pecsenyét, kásás- és véres hurkát. Az egész napos munkát és a disznótort esti mulatozással zárták. Egy pálinkával kezdődött minden, s lám kolbász lett a végén… Sezonska gripa in cepljenje V Sloveniji smo že zaznali posamezne primere gripe, kar pomeni, da v prihodnjih tednih lahko pričakujemo povečevanještevila obolelih z gripo. Kakšna bo letošnja sezona gripe, jenemogoče napovedati. Običajno pa je vsako leto vrh sezonegripe konec januarja oziroma februarja, ko beležimo največještevilo obolelih. Preprečevanje gripe Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi medprebivalci. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli od pet do 10odstotkov prebivalcev, kar je zelo veliko. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:• ostati doma, če zbolimo in bi lahko imeli gripo; • temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju alikašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav. • najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje. Ogrožene skupine zaradi okužbe z gripo Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še posebej paogroženim skupinam: • starejšim od 65 let, • kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, • majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom, • nosečnicam in družinskim članom, • posameznikom, ki čakajo na sprejeme na bolnišničnozdravljenje • zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeninevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo nadruge osebe, • drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudicepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se jetreba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše oddevet let, ki se prvič cepijo protigripi, sta potrebna dva odmerka.Zaščita se vzpostavi približnodva tedna po cepljenju in trajaveč mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko žeprenizka.Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi predmorebitnimi zapleti, ki gripospremljajo. Bolezen pri mladihbolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znakiobolenja dihal in bolečinami vmišicah in sklepih. Pri ogroženihskupina prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot sovirusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Priomenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov. Precepljenost proti gripi se zmanjšuje V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v EU. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordnomalo ljudi - le dobrih 68.000 oseb (podatki o cepljenih poposameznih regijah so v tabeli), kar je precej manj kot predpribližno 10-imi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.Zaskrbljujoč je trend precepljenosti, saj se število cepljenihvsako leto zniža. Prav tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimiod 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil deležcepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnihskupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti priteh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsemrizičnih skupin in zdravstvenih delavcev. Kje se izvaja cepljenje? Cepljenje se izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah naobmočnih enotah NIJZ po celi Sloveniji. V Pomurju:NIJZ OE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska Sobota Delovni čas za antirabično obravnavo in cepljenja po indikacijah: Ponedeljek, sreda, petek: od 7.00 do 10.00. Za samoplačniška cepljenja se je potrebno naročiti. Telefonska številka za naročanje: 02 53 02 140. Naročite se od ponedeljka do petka med 7.00 in 12.00 uro. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) 10 : : : : : : : : : : Lipnica - 23. december 2015 Prva Miklavževa trgatev pri družini Klar v Bogojinskih goricah Grozdje obirali pri eni stopinji Celzija Megleno sobotno jutro, 5. decembra dan pred godom svetegaMiklavža je bilo v vinogradu pri družini Klar v Bogojinskihgoricah nad vasjo Bogojina nadvse veselo, kajti vinogradniškadružina Klar se je odločila in skupaj s člani Vinogradniško sadjarskega društva Filovci, sorodniki, znanci in prijatelji pripravila prvo Miklavževo trgatev z jagodnim izborom. Vinogradnik Anton Klar je povedal, da se z vinogradništvom ukvarjaže dobrih 15 let in imajo zasajeno 3.800 trsov različnih sortgrozdja. Znanje in vinogradniške veščine, kot kletar pa se učina različnih vinogradniških izobraževanjih, saj je član Vinogradniško - sadjarskega društva Filovci in Turnišče. Predelanavina pa trži po Sloveniji in tujini. Prva Miklavževa trgatev jebila zanj velik izziv, kajti šlo je za velik zalogaj, pri čemer je bilopotrebno v jeseni grozde na tisti pustiti in jih zaščititi predptiči, da jih ne bi pozobali. Z mrzlim vremenom so se grozdnejagode sicer obstale na trsu. Družina Klar je za prvo Miklavževo trgatev pustili 600 trsov grozdja traminca, 300 kaberne sovinjon in 300 trsov modri pinot. Po jutranjem obilnem zajtrkuso se trgači odpravili na prvo Miklavževo trgatev, saj je bilo zavse veliko doživetje, saj so se lotili obiranja poznega zimskegagrozdja. Brž, ko so se razporedili med vrste v vinogradu, še seje zaslišala lepa domača ljudska pesem in vriskanje, kar sevsekakor spodobi za trgatev.V začetku jim je sicer pri obiranjupri 1 stopinji Celzija delalo malo preglavic megla, a že dopoldne je trte v vinogradu obsijalo sonce. Tako so trgači obrali600 kilogramov rdečega in 600 kilogramov belega grozdja.Prvo obrano grozdje je Anton Klar pripeljal iz vinograda dostiskalnice in že se je začelo stikanje prvih Miklavževih sladkihgrozdnih jagod. Sledila je prva ocena meritve, ki je pokazala,da je grozdje zdravo in veliko grozdne sladke kisline. Z meritvijo se je ocenjevala sladkorna stopnja, ki je pokazala, da jeimel prvi sladki Miklavžev mošt 180 oksijev sladkorne stopnje.Obrane grozdne jagode so sproti stiskali v stiskalnici, natopa so mošt nalili v lesene sode, kjer bo mošt vrel in dozorel vmlado Miklavževo vino. Sodeč po dobrem in zdravem grozdjubo to ena od dobrih vinogradniških letin, saj bo vinogradnikAnton vsak dan nadzidal in negoval Miklavževo vino, vse tjado začetka februarja 20016, ko se bo mošt spremenil v mlado vino. Vsi, ki so se udeležili prve Miklavževe trgatve pri družini Klar v vinogradu Bukojna, ki spada v Prekmurski vinskiokoliš, so spoznali dobre lastnosti, da so tudi pozne trgatvev vinogradu tudi lepe in prijetne, pa čeprav se je ob takihtrgatev potrebno malo bolj obleči, a kljub temu je bila idilikamed vinogradi tisti dan lepa in nepozabna. Ostali so prijetnispomini na prvo Miklavževo trgatev pri družni Klar, kar sebo prav gotovo zapisalo v vinogradniško kroniko družine inVinogradniško- sadjarskega društva Filovci. J.Ž. Pomurje bogatejše za novo nagrajenko Prešernove nagradeza delo V Mlajtincih je doma 26 letna Jasmina Horvat, ki je v sredo, 9. decembra letos (2015) prejela na Univerzi v Ljubljani naBiotehnični fakulteti Prešernovo nagrado za delo. Jasmina jeosnovno šolo obiskovala v Bogojini. Po končani osnovni šolise je vpisala in obiskovala Gimnazijo Ljutomer. Po uspešnokončani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je nadaljevalaštudij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, tam se je vpisala vbolonski študij agronomije smer hortikultura. Po treh letihbolonskega študija je postala diplomirani inžinir holtikultureNato se je naprej vpisala v dvoletni nadaljevali študij, da postane magistra holtikulture. Med študijem je opravljala raznoprakso, nazadnje je tudi opravljala prakso v holtikulturnemcentru Bilje pri Novi Gorici. Po dveh letih je končala magistrskištudij in zagovarjala magistrsko nalogo in lansko leto decembra dobila svoj naziv magister inženir holtikulture. Pri svojemštudiju je spoznala vrsto novosti s področja umetnih gnojil,sestavo, njihovo delovanje, vpliv na okolje. Spoznavala je raznerastline, tudi orhideje, njihovo sestavo, snovi iz katerih potempoženejo poganjke iz katerih potem zrastejo rastline, skratka vse kar je povezano z naravo. V času pisanaja magistrskenaloge sta ji bila mentorja prof. dr. Robert Veberič in prof. dr.Marjana Jakše. Prešernovo nagrado za delo je Jasmina Horvatprejela za svojo magistrsko nalogo pod naslovom Vsebnostantocianov in drugih fenalnih snovi v poganjkih špargljev (Asparagus officinalis L.) različnih sort. Prešernovo nagrado zadelo ji je podelil dekan prof. dr. Davorin Gazvoda. Sedaj, ko žeima tako velik naziv se Jasmina s tem nikakor ne hvali, kajti vdolgih letih svojega študija je bilo dosti odrekanj, trdega dela,učenja in vse to se ji nazadnje obrestovalo in upa, da bo tudisedaj za njo spet novi izziv na področju zaposlitve v Pomurjuali kje drugje v Sloveniji. Ker bi še rada stopila na višje stopničke svoje izobrazbe bi si sedaj rada zaslužila nekaj denarja, dabi se lahko vpisala v doktorski študij s svojega področja. Delobo iskala v raznih raziskovalnih ustanovah, laboratorijih ali kjerdrugje na področju holtikulture. J.Ž. Prva adventna razstava društva Ceker Društvo Ceker Fokovci je zadnji vikend v novembru, ko smo prižgali prvo svečko na venčku, pripravilo prvo adventnorazstavo. Na razstavi so svoje izdelke predstavljala kar tridruštva, in sicer: KTD Ceker Fokovci, TD Martin Martjanci in Večetnično, kulturno, izobraževalno turistično in športnodruštvo Bakovci. Na razstavi so na ogled postavili več kot štirideset različnih in unikatnih venčkov, ki so jih izdelali sami skupaj z najmlajšimi člani društva. Razstavljene venčke so izdelovali dva večera in ta čas izkoristili tudi za druženje različnih generacij,kar je bil po besedah predsednice KTD Ceker Kornelije Kianectudi glavni razlog za delavnice oziroma razstavo.Uporabljali so večinoma le naravni material, kot je breza,veje smreke, mah, orehi, pokovko, suho listje in cvetje. Sevedapa so dodali tudi sveče.Prostovoljne prispevke, ki so jih zbrali s prodajo izdelkov,bodo namenili za obdarovanje otrok za božič, kar bodo letosnaredili že devetič. Anja Vučkič 12 : : : : : : : : : : Lipnica - 23. december 2015 Folkloristi KUD József Attila Motvarjevci nastopali v Pécsu in v Lendavi Člani folklorne skupine József Attila Motvarjevci smo 12. septembra 2015 častno zastopali madžarsko manjšino RebublikeSlovenije v Pécsu na Madžarskem, na Festivalu zamejskih madžarov. Festival je bil letos organiziran že 24. zapovrstjo, s strani Zveze za zamejske madžare (Határokon Túli MagyarságértAlapítvány). Razne kulturne prireditve in nastopi so se vrstilimed 24. avgustom ter 12. septembrom. V Pécsu smo nastopilikar dvakrat, prvič na glavnem trgu, nato pa še na gala večeru.Obakrat smo poželi uspeh s koreografijo ljudskih plesov iz Železne županije ter s plesi iz Hetésa, pod mentorstvom Rudolfa in Alenke Toplak. Poleg odlične izkušnje, ki nam bo nedvomno šedolgo ostala v spominu, so se spletle vezi s skupinami iz Ukrajine, Avstrije, Srbije…, ki jih bomo ohranili in negovali še naprej. 6. novembra 2015 je folklorna skupina nastopila na gala večeru,ob 40. obletnici organiziranega delovanja Pomurske madžarske narodne skupnosti, ki je potekala v prostorih gledališke inkoncertne dvorane v Lendavi. Kot častni gostje so imeli govorFerenc Horváth, Predsednik Sveta PMSNS, Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije in Viktor Orbán, predsednikVlade Madžarske. Med nastopajočimi so bili ljudski pevci, citrarska skupina, recitatorji, plesalci, s skupno produkcijo pa smo sepredstavili folklorna skupina KUD József Attila iz Motvarjevcevter folklorna skupina Muravidék iz Lendave. Iz te združitve staobe skupini odnesli nova znanja in izkušnje. Po odlično izvedenem nastopu smo vsi bili mnenja, da tovrstno združitev dvehfolklornih skupin bomo še kdaj ponovili. Zapisala: Natalija Novak,članica KUD József Attila Motvarjevci Pécsett és Lendván a szentlászlói József Attila ME néptáncosai 2015. szeptember 12-én a szentlászlói József Attila Művelődési Egyesület tagjai képviseltük a Szlovén Köztársaságban élő magyar nemzeti közösséget Pécsett, a Határon Túli Magyarok Fesztiválján. Az idei már a 24. hagyományos fesztivál volt a Határokon Túli Magyarságért Alapítvány szervezésében. A kulturális rendezvények és események augusztus 24-től szeptember 12-ig követték egymást. Mi Pécsett kétszer szerepeltünk, egyszer a főtéren, majd pedig a gálaesten. Toplak Rudolf és Alenka mentorok vezetésével Vas megyei és hetési táncokat mutattunk be, és mindkét szereplésünkkel nagy sikert arattunk. A rendkívüli, egy életre szóló élmény mellett baráti szálak alakultak ki a kárpátaljai, a burgenlandi, a vajdasági és más csoportokkal. Ezeket a kapcsolatokat a jövőben is ápolni kívánjuk. Tánccsoportunk 2015. november 6-án szerepelt a Muravidéki Magyar Nemzeti Önkormányzati Közösség működésének 40. évfordulója kapcsán, a lendvai színház- és hangversenyteremben szervezett gálaesten, amelynek ünnepi szónoka Horváth Ferenc, az MMÖNK Tanácsának elnöke, dr. Miro Cerar, a Szlovén Köztársaság miniszterelnöke és Orbán Viktor Magyarország miniszterelnöke volt. A szereplők között voltak népdalkörök, citera együttesek, szavalók és táncosok, továbbá bemutatkozott a szentlászlói József Attila Művelődési Egyesület folklórcsoportja és a lendvai Muravidék néptánccsoport is, amelyek a rendezvényről új ismeretekkel és tapasztalatokkal térhettek haza. A kitűnő közös szereplést követően egységesen az a vélemény alakult ki, hogy a jövőben is érdemes megismételni a két néptánccsoport együttes szereplését. Lejegyezte: Novak Natalija, a szentlászlói József Attila ME tagja Adventni sejem v Domu starejših Rakičan Pridih adventnega časa so ustvarili tudi v največjem in najstarejšem pomurskem domu za starejše v Rakičanu, so v petek, 27. novembra tam pripravili tradicionalni adventnisejem in tako stanovalcem pričarali čudovito predbožično inprednovoletno vzdušje. Na sejmu, katerega je pripravila delovna terapija, ki srbi za svoje stanovalce, da se več gibljejo.S ponudbo svojih izdelkov so sodelovali medičarstvo Celec izMurske Sobote, vrtnarija Kurbus iz Melov, ki se je predstavila z»božičnimi zvezdami« in adventnimi venčki, čebelarstvo Kovač iz Bakovcev, člani Turističnega društva Martin Martjancev, soza stanovalce in zaposlene v avli doma pripravili tradicionalnoadventno delavnico za izdelavo božično - novoletnih aranžmajev in adventnih venčkov.Vse kar so naredili na delavnicahbodo adventni venčki in novoletni aranžmaji bodo krasili sobestanovalcev doma. V toplem adventnem razpoloženju so nekateri obujali spomine na mlada leta, ko so še živeli na svojihdomovih. Na sejmu je sodelovala tudi domska kuhinja, ki jepripravila okusne medenjake, h katerim se je prileglo kuhano vino in topel čaj z božičnimi dišavnicami. Za popestritevživahnega vzdušja sta z glasbo v živo poskrbela muzikanta sharmoniko. Ob tej priložnosti so tudi postavili božično jelko, kibo krasila avlo doma starejših in vsem skupaj lepše prihajajočepraznične dni. J.Ž. Župnija Bogojina je pripravila Miklavževanje Ob godu svetega Miklavža je tudi župnija Bogojina na predvečer, ko goduje sveti Miklavž so v soboto, 5. decembrav župnijski cerkvi v Bogojini pripravili Miklavževanje zanajmlajše. Svetega Miklavža je ob prihodu v cerkev najprej pozdravil župnik župnije Bogojina Stanislav Zver, kije spregovoril o tem velikem dobrotniku, ki je bil tudi škof,imel je najraje otroke in zato tudi vsako leto ta svetnikobdaruje najmlajše. Ob prihodu je najprej zapel nekajpesmi otroški pevski zbor Bogojina. Nato je sveti Miklavžpozdravil najmlajše in njihove starše. Miklavž je najmlajševprašal, če radi molijo, če obiskujejo svete maše. Otrokomje položil na srce, da naj molijo za lačne otroke tam kjerprevladuje vojna in za tiste, ki živijo v pomanjkanju in vstiski. Še preden jim je škof razdelil darila so vsi skupajzapeli pesem »Angelček moj« in zmolili molitev »ZdravaMarija«. Miklavž je tudi s seboj pripeljal angelčke, kateriso mu pomagali pri obdarovanju otrok. Ob koncu so vsiotroci zadovoljni odšli skupaj s starši na svoje domove, šeprej pa jim je Miklavž zaželel vesele božične praznike inSrečno novo leto. J.Ž. Živali v zimskem času Zima je pred vrati, prav tako pa so tu žeprvi mrzli dnevi. Medtem ko se mi radizadržujemo notri, na toplem, s svojiminajdražjimi pa veliko živali ostaja zunajsamih, na mokrem in mrzlem. Zato jetoliko bolj pomembno, da jim zagotovimo suho, toplo in varno zavetje, da bodo čim bolj znosno preživele zimo, ki je pred nami. 14 : : : : : : : : : : Lipnica - 23. december 2015 bi enostavno preprečili s tem, da uživamov veselem decembru brez nepotrebnega inmotečega pokanja.Prav tako je to čas, ki ga preživimo s svojiminajdražjimi in se z njimi poveselimo, tudi zobdarovanjem. Pri tem pazimo, da ne bodozaradi našega obdarovanja trpele živali.Veliko ljudi ne ve, da določena kozmetičnapodjetja svoje produkte testirajo na živihživalih. Žal so te stvari skrite javnosti in se o tem ne govori. A na srečo je vedno večpodjetij, ki na živalih ne testira – ta podjetja najdemo na belem seznamu. Pred nakupom se prepričajte, da s svojim nakupomne podpirane nepotrebnega mučenja živali.Nikakor pa svoje prijatelje in znance neobdarujte z živalmi. Živali so živa bitja inne darilo! Pogosto slišimo, da ob praznikih otroke razveselijo z nakupom živali. Pritem pa pozabijo, da je žival odgovornost, kizahteva naš čas, našo pozornost in skrb. Inveliko teh živali, ki so bile »presenečenje«,se potem otroci, pa tudi odrasli, naveličajoin postanejo nezaželene. Ker so jim odveč,na koncu pristanejo kot zavržene ali pa kjeprivezane in osamljene, kjer se nihče več zanjih ne zmeni.Izkoristimo praznične dni za nekaj dobregain ustvarimo bolj srečne zgodbe. Preživimojih z najbližjimi, ne pozabimo pa tudi naživali, ki so naši najzvestejši zavezniki, pase tega pogosto niti ne zavedamo. Velikoživali, žal, še vedno živi v izredno slabih razmerah. V Društvu za zaščito živali Pomurjase trudimo, da bi imele vse zagotovljenevsaj osnovne potrebe, a tudi to je ponekodtežko doseči. Tudi vi nam lahko pomagate,da bomo v naslednjem letu še naprej delalina tem, da bo čim manj živali trpelo. Z nakupom naših izdelkov in koledarja bostetako osrečili sebe, svoje bližnje in omogočili marsikateri živali, da vsaj malenkostlepše in lažje zaživi. Vsega dobro, ter predvsem veliko mirnih inprijetnih trenutkov, vam želi vaše Društvoza zaščito živali Pomurja! PIROTEHNIKA? NE, HVALA! V veseli december smo že dodobra zakorakali. Ta mesec vsekakor ima svoj čar, lepoto, ki je ne premore vsak mesec v letu. Skupaj s tem prazničnim mesecem pa pride tudi nadležno glasno pokanje petard in ostalepirotehnike, strah živali, pobegli psi, mačke, poškodbe…Pokanje pirotehnike je pogosto zelo moteče za ljudi, kaj šele za živali. Tese močno prestrašijo in zmedejo, veliko jih zaradi občutka ogroženostiposkuša pobegniti. V času pokanja je zato veliko izgubljenih in tudi povoženih živali. Ne trpijo pa samo psi in mačke; krave, ki so izpostavljenemočnemu hrupu, dajejo manj mleka, kokoši pa manj jajc.Namesto strahu in panike zaradi pokanja, privoščimo tudi živalim prijeten december. Recite ne petardam in ostali pirotehniki. Stanislav Čiček po 30 letih vodenja Čebelarske društva, predaja delo in naloge novemu vodstvu Pri razvoju in napredku čebelarstva je bilo narejenega veliko Pred 30 leti je vodenje Čebelarskega društva Moravske Toplice prevzel dosedanji predsednik Stanislav Čiček, doma izIvancev, ki se je odločil, da bo dobro in utečeno delo društva predal novemu vodstvu. Za ta korak se je odločil, da po trehdesetletjih vodenja Čebelarskega društva Moravske Toplice,da se bo kot čebelar malo razbremenil te pomembne funkcije in se posvetil samo čebelarjenju v svojih čebelnjakih. Kotpravi Stanislav Čiček je v 30 letih vodenje čebelarske družinepostavil pomembne mejnike v razvoju čebelarstva in ohranitev čebeljega zaroda na območju občine Moravske Toplice. Vokviru društva je dejavnih 24 rednih in 15 izrednih članov, kigospodarijo s okoli 2500 čebeljih panjev. V zadnjih 30 letih odkar vodi društvo neumorni čebelar Stanislav Čiček, so v tem času ustanovili novo Čebelarsko društvo Moravske Toplice(prej so bili vključeni v Čebelarsko društvo Bogojina). Sicer paČebelarsko društvo Moravske Toplice redno deluje 20 let, pričemer je v zadnjih letih članstvo ostalo isto, kajti v društvoso predvsem starejši člani, a v zadnjem času opažajo, da semladi tudi zanimajo za čebelarstvo. V društvu si prizadevajo, da bi osnovne šole in vrtci na območju občine MoravskeToplice dali večji poudarek pri razvoju čebelarstva, predvsemz ustanovitvijo čebelarskih krožkov. Pred leti se je društvo povezalo s šolami in vrtci pri pripravi in organizaciji medenegazajtrka za najmlajše. Čebelarji pridelujejo cvetlični, akacijevin kostanjev med. Veliko čebelarjev pa svoje čebele vozi z raznimi prevoznimi sredstvi na pašo izven občine MoravskeToplice, kajti doma vedno ni za njih paše. Druga značilnostpa je, da na območju občine Moravske Toplice veliko dobrepaše za čebele, kajti čebelarji opažajo, da čebelarji od drugihčebelarskih društev na njihovo območje vozijo past čebele.V zadnjem času so zabeležili čez 50 kaminov s čebelami izcele Slovenije, predvsem na akacijevo pašo, kar pomeni, da soodprto društvo. Kot pravi dosedanji predsednik Čebelarskegadruštva Moravske Toplice, je deset let vodil Čebelarsko društvo Bogojina in zadnjih 20 let v Moravskih Toplicah. Sedeždruštva je Lešče 4 Moravske Toplice. Sicer pa je Stanislav Čičekvelik čebelarski ljubitelj, sam ima 215 čebeljih družin, katereima razdeljene na petih lokacijah. Čebele vozi na Goričko, naPohorje, na kostanjevo pašo, kajti čebelar moraš biti z dušo insrcem ter moraš rad imeti naravo in čebele. Stanislav Čiček je bil eno obdobje tudi registrirani vzrejevalec matic, bil pa ječebelarski preglednik. Čebelarsko društvo Moravske Toplicetesno sodeluje z Zvezo čebelarskih društev za Pomurje, sajse člani udeležujejo raznih predavanji in strokovnih izobraževanj. Na območju občine Moravske Toplice je razvoj turizmapovezan tudi s čebelarstvom, nekateri čebelarji svoj pridelani med prodajajo na tržnici v Moravskih Toplicah, ostalipa doma, večji del tržnih viškov pa prodajo podjetju MedexLjubljana. Pri odkupu medu od čebelarjev, od kar je društvovodil Stanislav Čiček je bilo povezovanje z društvom in podjetjem Medex Ljubljana dobro, saj je to podjetje držalo nitsodelovanja in odkupa medu od čebelarjev. Podjetje Medexčebelarjem že od začetka leta nudi sladkor za hranjenje čebel. Zadnje čase je odkupna cena medu dobra in z njo so čebelarji zadovoljni. Društvo za člane vsako leto pripravi čebelarskipiknik. Za moravske čebelarje je bila čebelarska bera v letu2015 srednje dobra, pojavljala se je topla jesen, pri čemer sobili čebelarji nad njo nadvse zadovoljni, na poljih je zacvetela dišeča ajda, oljna ogrščica in druge medovite rastline,čebele so čebelji prah veselo nesle v čebelje panje. Pozno vjesen pa se čebele pasejo na podornih posevkih, kot je belain rumena gorjušnica, facelija in ajda za podor. Za čebelarjepa so bile jesenske temperature zelo visoke in čebele so dosredine novembra, še letele in prinašale cvetni prah v čebelnjake, pri čemer je prišlo do kar velikih čebeljih izpadov glede»ropanj«, a to je naravna selekcija, kjer pa čebelarji niso močniin to more preprečiti. Po novem letu, ko bo potekal letni občnizbor Čebelarskega društva Moravske Toplice bodo na zboru članstva izvolili novo vodstvo društva. J.Ž. Drugo leto medgeneracijskega branja na OŠ Bogojina »Če beremo, bomo razumeli, in če bomo razumeli, nam ne bo vseeno« (Darja Groznik, predsednica ZPMS) Na OŠ Bogojina smo v okviru projekta Medgeneracijsko branje (berejo učenci, starši, učitelji in knjižničarji - poteka podokriljem Bralne značke in Javne agencije za knjigo RS) brali in se pogovarjali, učenci pa tudi ustvarjali na podlagi knjigeOtroci sveta avtoric Janje Vidmar in Benke Pulko.V ta projekt je letos vključenih 8 učencev (Leon Števančec inNika Kosi Lovrenčec iz 6. razreda; Žiga Raus, Neja Kosi Lovrenčec in Ajda Barbarič iz 7. razreda; Emeli Šemen iz 8. razreda inJan Kocet ter Nicky Dervarič iz 9. razreda), 6 staršev (KsenjaLovrenčec, Andrea Benkovič Šemen, Liljana Raus, Martina Kocet, Lidija Števančec in Srečko Barbarič) in 6 učiteljev (AndreaBenkovič Šemen, Melita Nemec, Dušan Nemec, Lea Števanec, Nataša Vrtarič in Marjetka Erdelji. 1. bralno srečanje je bilo 24. 11. 2015 ob 16.30.V dvojicah (starši-učenci, učitelji-učenci) smo na zelo zanimiv, ustvarjalen inpoučen način predstavili zgodbe iz knjige Otroci sveta, pravtako tudi države, iz katerih prihajajo ti otroci, in predstavilitudi osebne izkušnje s potovanj. 16 : : : : : : : : : : Lipnica - 23. december 2015 Knjiga Otroci sveta je kakovostna knjiga, primerna za 2. in 3.triletje in za žlahtno branje tudi odraslim. V lanskem šolskemletu so jo za nagrado prejeli zlati bralci v 9. razredu, uvrščenapa je bila med finaliste za nagrado večernica 2014.Čaka nas še pet srečanj s knjigami, vsak mesec z eno vse domeseca aprila. Kaj so povedali mladi o branju in bralnem srečanju Glede bralnega kluba sem bila zelo skeptična, saj so nekatere zgodbe bile res zahtevne. Ker pa sem takšna oseba, kirada svoje dolžnosti naredi popolno, sem bila na koncu zadovoljna. Z veseljem sem brala knjigo Otroci sveta, saj je nanek način realna. Skozi domišljijske zgodbe opisuje resničnerazmere v svetu. Brez prečudovitih slik bi bilo branje sigurnotežje. Hvala obema, Benki in Janji. Ko sva se z očetom domapogovarjala o knjigah, me je ves čas bilo strah, saj je bilo tosrečanje zame prvo. Skozi pogovor sem se vedno bolj odpiralain ko smo prišli do moje zgodbe, sem se poskušala čim boljšeodrezati in mislim, da mi je uspelo. Iz učilnice smo vsi odšlisrečni z novimi knjigami v rokah. Komaj čakam naslednjesrečanje, saj me ne bo več strah govoriti o svojih opažanjihin občutkih ob branju knjige. Srečanje je bilo zelo lepo.Veliko smo se med seboj pogovarjaliin izražali svoje mnenje. Knjiga je bila zelo zanimiva, a tuditežka. Zelo si se moral poglobiti vanjo. Vsak je lahko izrazilsvoje mnenje in vsako mnenje je bilo sprejeto pozitivno. Super je bilo, da smo brali v dvojicah (starejši, mlajši) in se takotudi pogovarjali. A tudi ostali so se priključili mnenju dvojic.Veliko sem se naučila, tudi o državah, saj smo predstavili tudinajzanimivejše in aktualne posebnosti vsake države. Nekateristarejši so povedali tudi osebne izkušnje o kakšni državi, v kateri so bili. Zgodbe sem prebrala skupaj z mamo, na spletu sva najprejpobrskali o državah in se nato lotili branja. S skupnim branjem so postajale zgodbe bolj vesele. Taka srečanja pri nas mladih prebujajo domišljijo in razširjajo besedni zaklad. Mladi se na takih srečanjih povežemos knjigo in jih začnemo odkrivati še na druge načine, vse donjihovega najglobljega pomena.V bralnem klubu sem prvič. Ko sem prišel na srečanje, sem sepočutil zelo udobno. Pogovarjali smo se o žalostnih in srečnihtrenutkih. Kaj so povedali starejši o branju in bralnem srečanju Bralni klub je zelo dobra ideja za popularizacijo branja. Veselsem, da so se naši otroci odločili za vključitev v ta klub. S temda smo vključeni tudi starši in učitelji, otroci dobijo občutekpomembnosti branja knjig skozi vse življenje, ker smo obdebati o zgodbah v knjigi ugotovili, da se vsi še vedno učimo.Knjiga Otroci sveta je bila zanimivo in poučno branje, ob katerem smo spoznali raznolikost možnosti odraščanja otrokpo vseh celinah sveta in s tem tudi njihovih stisk. Spoznalismo tudi, da si vsi otroci sveta želijo biti »otroci« in živetiotroštvo ne glede na to, kar jim okolje ponuja. V bralnem klubu sem že drugo leto, tokrat s svojim sinom.Poznam že potek srečanja, vendar me vsako srečanje vednoznova potegne vase. Tokrat me je še posebej potegnilo, saj je bila tema zelo zanimiva. Nekatere zgodbe so me pretreslein me niso pustile ravnodušne še nekaj časa.Otroci sveta je zanimiva zbirka otroških zgodb z različnihkontinentov sveta. Skozi življenjske zgodbe izve bralec veliko o kulturi teh narodov, naravnem okolju, ki nudi otroku slabepogoje za preživetje. Prav zaradi tega znajo otroci ceniti naravne dobrine, kot so voda in skodelica riža. Močna je tudipovezanost otrok z religijo, ki jih spremlja na vsakem koraku.Avtorici lepo prikažeta, da tudi otroci, ki živijo v ekonomskobogatem okolju, niso najbolj srečni in zadovoljni, saj so podmočnim vplivom staršev, ki želijo od njih le superlative navseh področjih, kar pa dela te otroke nesrečne. Knjiga mi jebila zelo všeč. Zanimivo medgeneracijsko branje. Čeprav težavno branje inrazumevanje, ti da čtivo marsikaj v razmislek. Zgodbe v knjigi so zanimive, vendar tudi težje razumljive. Nekatere si moral prebrati dvakrat. Dale so tudi veliko misliti.Predvsem so nas seznanjale z nam neznanim svetom skozioči otroka, kar je bilo zame, delno tudi zelo šokantno. Kaj je povedala mentorica, vodja in koordinatorica projekta Bilo je zelo dobro in prisrčno srečanje. Vsi smo bili aktivni narazlične načine in se veliko naučili drug od drugega. Kar nekaj »novih« staršev in učencev je obogatilo srečanje. Knjiganas je potegnila in posrkala vase. Uživali smo kljub različnimmnenjem. Vsak je imel možnost povedati, kar je želel, in tosmo spoštovali. »V branju se skriva čarovnija razumevanja vsega.« (dr. Dragica Haramija, predsednica BZ Slovenije) Koordinatorica, mentorica in vodja projekta:Marjetka Erdelji Priprava zdravih napitkov V minulih dneh smo se v vrtcu pogovarjali o zdravi prehrani, ki je za predšolske otroke še kako pomembna. Današnji otroci vse preveč posegajo pohrani in pijači, ki ni zdrava, zato smo se v našienoti odločili, da bomo otroke poučili o tem, kakšna živila je potrebno uživati.V ta namen smo v vrtec povabili organizatorkoprehrane Natašo Kučan, ki je zaposlena v našemzavodu. Našemu povabilu se je prijazno odzvalain nas v sredo, 25. novembra obiskala v našem vrtcu. Namen njenega obiska je bil, da naredi nekajzdravih zelenjavnih in sadnih napitkov za otroke.S seboj je prinesla mešalnik za sokove, veliko sadja in zelenjave, nekaj tega pa smo priskrbeli tudivzgojiteljice in centralna kuhinja.Vsa živila, iz katerih je gospa Nataša pripravljalanapitke, smo poimenovali v obeh jezikih, nato pasmo ji z veseljem priskočili na pomoč pri rezanju,ožemanju in strganju. Tako so nastali štirje zelenjavno-sadni napitki, ki so bili različnega okusa inbarve. Uporabili smo korenček, peteršilj, jabolka,hruške, mandarine, kislico, motovilec, banane, rdečo peso itd. Prav vse napitke smo z veseljempoizkusili in otroci so bili nad njimi navdušeni.Ob tej priložnosti se zahvaljujemo gospe NatašiKučan, da nas je obiskala v našem vrtcu in nas poučila o tem, kako si lahko iz različne zelenjave insadja naredimo zdrav in z vitamini bogat napitek. Zapisala in fotografirala vzgojiteljicaBernarda Koroša Pantović iz dvojezične enote Prosenjakovci Egészséges italok készítése Az elmúlt napokban, az oviban az egészséges életmódról beszélgettünk. Sajnos, az életmódhoz hozzátartozik az egészségtelen táplálkozás, ezért az egészséges táplálkozási szokások kialakítását már gyermekkorban érdemes elkezdeni. Az óvodában a gyerekeknek megmutattuk, hogy milyen élelmiszereket kellene fogyasztaniuk. Ezért egy táplálkozási szakértőt, Kučan Natašát hívtuk meg az óvodánkba. Szerdán, november 25-én ellátogatott hozzánk azzal a céllal, hogy gyümölcs és zöldség smoothiet készítsen a gyerekeknek. Magával egy smoothie mixert, sok gyümölcsöt és zöldséget hozott. Az óvónők is hoztak otthonról több fajta gyümölcsöt és zöldséget és az ovi konyhájából kaptunk hozzávalókat. Az összes tápanyagot, amiből Nataša italokat készített, megneveztük mind két nyelven. Segítettünk vágni, reszelni és a mandarin levét kifacsarni. Négy fajta zöldséges-gyümölcsös smoothiet készítettünk és mindegyiknek más volt a színe. Sárgarépát, petrezselymet, almát, körtét, mandarint, sóskát, galamb begy vagyis pap salátát, banánt, céklát használtunk hozzá. Megkóstoltuk az innivalókat, majd mindannyian be kellett, hogy valljuk, hogy ezek kiváló ízű italok. Ez alkalomból köszönetet mondtunk Kučan Nataša asszonynak, hogy ellátogatott az óvodánkba és hogy felhívta figyelmünket arra, hogy milyen finomat, egészségeset és vitaminnal teli élelmet italformájában készíthetünk. Lejegyezte Koroša Pantović Bernarda, óvónő a Pártosfalvi Kétnyelvű Egység óvónője Fordította Gal Silvija, pedagógiai asszisztens Dodajmo praznični mizi kanček zdravega Praznična miza je del tradicije. Običajno je bogatoobložena z različnimi jedmi. Prednost dajmo tradicionalnim jedem. Prazniki so tudi priložnost, da poskusimo kaj novega, mogoče tudi manj znanega. Da bo vseskupaj bolj zdravo dodajmo različne solate, prilogeiz zelenjave ter polnovrednih žit in žitnih izdelkov.Ne nazadnje brez solate si težko predstavljamo tradicionalno kosilo, večerjo ali svečan obrok. Tudi pravje tako. Solata doda obroku pestrost, barvo, zvišujeprehransko vrednost ter prispeva k večjemu uživanjuzelenjave. Slednje pa je izjemnega pomena za dobrozdravje. Lahko pripravimo klasično zeleno solato,solato iz paradižnika, kumar, zelja (belega, rdečega),korenčka, paprike, špinače, rukole, motovilca, rdečepese ter kuhane zelenjave (brokoli, cvetača, stročjifižol…). Kombinirajmo zelenjavo z domišljijo. Zakajjim ne bi dodali sadje ali stročnice? Praznični obroklahko obogatimo tudi s solato iz vložene zelenjave.Možnosti je veliko. Okus solati izboljša preliv. Običajno ga pripravimo iz pet delov kisa in enega delaolja ter soli. Za posebne priložnosti kombiniramoekstra deviško olivno olja in hladno stiskano sončnično olje. Da bo solata vsakokrat drugačna prelivudodamo poper, gorčico, peteršilj, baziliko, čebulo aličesen. Na prazničnih mizah naj bo tudi kislo zelje.Pripravimo ga lahko kuhano ali dušeno kot prilogopečenkam in drugim prazničnim mesnim jedem. Zakaj ne bi kot prilogo ponudili zavitka iz kislega zelja?Solata iz kislega zelja z bučnim oljem bo zadovoljilatudi tiste najbolj izbirčne. Lahko ji dodamo krompir,fižol, paradižnik, jabolko, brusnice, ananas…. Iz kislegazelja lahko vnaprej pripravimo okusne jedi. Ne nazadnje gre za zelo kvalitetno živilo, ki ugodno vpliva nazdravje. Le pri dodajanju soli bodimo pozorni, kajtikislo zelje vsebuje precej soli.Praznične priloge k mesnim jedem lahko pripravimo iz zelenjave, polnovrednih žit in žitnih izdelkov (ješprenj, pira, ajdova kaša, riž, testenine …) alikrompirja. V času praznikov so na mizi jedi bogate zmaščobami. Če na primer ponudimo krompir kotprilogo, ga ponudimo v obliki krompirja pečenega vpečici, namesto ocvrtega (pomfri). Priloga iz ajdovekaše je lahko pravo kulinarično doživetje. K bogatimmesnim pečenkam lahko ponudimo tudi pečena jabolka. Možnosti je veliko. Prepustimo se prazničnimkulinaričnim užitkom. Le pri količinah bodimo zmernizaradi zdravja in spoštovanja praznikov. Praznična priloga • 60 dag stročjega fižola (lahko zamrznjen) • 1 rdeča paprika • 1 rumena paprika • 1 čebula • 2 stroka česna • 2 žlici olja • sol, poper Fižol skuhamo, da ostane čvrst. Na olju dušimo čebulo, papriko narezano na kockice in fižol. Proti koncu dodamo sesekljančesen. Popramo in solimo. Pisana solata • 50 dag fino naribanega rdečega zelja • 2 dl kuhane koruze • rdeči vinski kis • 2 žlici olivnega olja • šop sesekljanega peteršilja • sol, kumina, sveže mlet poperPomešamo zelje in koruzo, dodamo peteršilj, poper in kumino ter prelijemo s prelivom iz kisa in olja. Premešamo inpostrežemo. Solata z ajdovo kašo z gobami in zelenjavo • Kozarec vloženih gobic • 20 dag ajdove kaše • 1 večja rdeča paprika • 1 večja rumena paprika • 20 dag brokolija • 3 žlice olja • balzamični ali rdeči vinski kis • 2 stroka sesekljanega česna • 2 žlici sesekljanega peteršilja ter malo peteršilja za okras • sol, poperSkuhamo kašo, odcedimo in ohladimo. Skuhamo tudi brokoli (naj ostane čvrst). Papriko narežemo na kockice. Gobeodcedimo in pomešamo z ostalo zelenjavo. Pomešamo olje,kis, sesekljan česen, sol in poper ter prelijemo po zelenjavi.Pustimo , da se marinira vsaj pol ure. Solata se lepo podahladni pečenki. Prim. mag. Branislava Belović, dr. med.Nacionalni inštitut za javno zdravjeOE Murska Sobota Podelitev priznanj najboljšim tekmovalcem v CHD, minimoto, skuter in supermoto V sejni dvorani AMZS v Ljubljani se je 12. novembra2015 s podelitvijo priznanj najboljšim tekmovalcemv panogah cestno hitrostni motociklizem, minimoto, skuter in supermoto tudi uradno končala sezonadržavnega in pokalnega prvenstva Slovenije. V kategoriji Skuter Sport je postal podprvak občan AndrejPetrovič iz Ivanec, sicer član AMD Štefan Kovač Murska Sobota. Letošnja sezona je obsegala 5 dirkaškihvikendov po Sloveniji, s tem, da je bila prva dirkav Puli na Hrvaškem. Andrej je skozi sezono osvojildovolj točk prednosti pred ostalimi tekmeci, da jeza osvojitev skupnega drugega mesta v prvenstvumoral zadnjo dirko, ki je potekala v Vrtojbi, uspešnoodpeljati do konca, in tako jo je končal na tretjemmestu. Sezono je zaključil brez padcev na progi.Dosegel je zastavljene cilje, ki si jih je zadal, saj je vlanskem letu dosegel skupno tretje mesto v prvenstvu, letos pa je želel napredovati na drugo mesto,kar mu je tudi uspelo. Andrej Petrovič Konservatorsko-restavratorski posegi v rotundi Selo Od konca novembra potekajo v romanski rotundi v Selu konservatorsko-restavratorski posegi na gotskih stenskih poslikavah. Delopoteka v izvedbi Restavratorskega centra pod okriljem ZVKD (Zavodaza varstvo kulturne dediščine), enota Maribor. Prvenstveno se izvaja razplastitev ometa s predelov, kjer je vlaga.Odstranjuje se sekundarni, od vlage dotrajani omet, na poslikavi pa se izvaja fino čiščenje beleža.Zaradi problematike del poteka delo počasi, saj zahteva preciznostin zbranost. V letošnjem letu se izvajajo sondažne raziskave in razplastitev ometov. V naslednjem letu se načrtujejo raziskave materialov in nadaljevanje konzervatorsko-restavratorskih posegov. Obnova bo v naslednjem letu vezana na razpoložljiva sredstva, čeprav, po besedahrestavratorke, cerkev sicer kliče po temeljiti prenovi.Restavratorka Irena Čuk pod vodstvom odgovorne osebe za poslikavev rotundi – konservatorke-restavratorke Martine Lesar Kikelj – dela opravlja vsak dan, zato je rotunda podnevi za oglede težje dostopna.Svete maše sicer v rotundi potekajo nemoteno ne glede na obnovitvena dela. Poslovalnica TIC Selo sicer z vodenimi ogledi začne obratovati spetspomladi.Financiranje v višini 3000 evrov, kolikor stanejo obstoječa restavratorsko-konservatorska dela, je tokrat v celoti prevzela Občina Moravske Toplice. JB TIC Moravske Toplice vabi turistične ponudnike iz občine k bolj temeljitemu obveščanju o novostih in spremembah turistične ponudbe V prihajajočem novem letu 2016 vabi TIC Moravske Toplice vse s turizmom povezane ponudnike iz občine Moravske Toplice (sobodajalce, gostince,ponudnike, ki ste povezani z ogledi znamenitosti in številne druge), da nas bolj redno obveščate o novostih, dopolnitvah ali spremembah vaše turistične ponudbe. Za dobro informiranje našihskupnih gostov je za turistične informatorje šekako pomembno, da razpolagamo z najnovejšimi informacijami o vaši aktualni ponudbi. Izpostavljamo primer dobre prakse - iz Čokoladnice Passero so nas obvestili o razširitvi in prenovičokoladnice. Prijetno branje. Prenova Čokoladnice Passero »Za prenovo smo se odločili predvsem zaradi tega,ker se je s strani kupcev pojavljalo čedalje večjezanimanje za to kako čokoladni izdelki nastajajo,hkrati pa smo želeli tudi sami, da si lahko ogledajokoliko truda in časa ter ročnega dela je vloženega,da nastane npr. en praline.Se je pa hkrati s to željo sčasoma pojavila potrebapo večjem proizvodnem prostoru. Tako, da vsak, kitrgovino obišče, dejansko lahko vidi v proizvodnjoin del proizvodnega procesa, ki tisti dan poteka,saj prostor loči le veliko steklo. Za predhodno naročene skupine bomo izvajali tudi degustacijo in prikaz izdelovanja čokoladnih izdelkov.Zadeva je financirana iz lastnih sredstev. Smo pa lani kandidirali na razpisu za Mladega prevzemnika kmetije, katerega sredstva so bila v pomoč pri novem obratu za predelavo mesnin.V prodajalni so poleg čokoladnih izdelkov še našavina, bučno olje, marmelada, sokovi, sirupi, žganjain suhomesnati izdelki in namazi. Lahko si napolnite svoj zabojček in ga v teh prazničnih dneh delite s prijatelji! Jasmina Passero Čokoladnica Passero Športna društva in posamezniki Do 6. januarja 2016 imate še čas, dapošljete predloge za izbor perspektivnega športnika in športnice (letnik 1007 in mlajši), športnika, športnice,športnega društva, zaslužnega športnega delavca občine in zaslužnega športnega delavca upokojenca.Moravske Toplice za leto 2015. Vsi predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem (ime in priimek, letnicorojstva, bivališče, športna panoga udejstvovanja in ime društva (kluba) katerega član je predlagani, kratek opis uspehov in rezultatovšportnika).Kandidati morajo imeti stalno bivališče v Občini Moravske Toplice.Predloge lahko podajo vsa društva, klubi, sekcije in šole ne glede na sedež in občani občine Moravske Toplice. Pisne predloge posredujte najpozneje do 06. januarja 2016 na naslov: OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE KOMISIJA ZA IZBOR ŠPORTNIKA LETA Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice NAGRADNA KRIŽANKA: GOSTILNA MARIČ SEBEBORCI Pokrovitelj: Gostilna Marič Sebeborci hiša prekmurskih dobrot, okusnih pic in drugih jedi, Sebeborci 46A Geslo križanke , ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 19. januarja2016 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice,s pripisom nagradna križanka AVTOR: JANEZ DONŠA VESOLJEC AMERIŠKA IGRALKA (OČE RYAN) OTTO NICOLAI RUSKO VOJAŠKO LETALO KOS POHIŠTVA ZA SEDENJE MALI ANTILI (TURIST.) GRŠKA REKA, EVROTAS PREBIVALEC SEVERNE ISTRE GRŠKI JUNAK, AJAS SODNI ZBOR ČAS MERJEN Z ATOMSKIMI URAMI STRANIŠČE TINA TURNER PREBIVA-LEC GORICE NABOŽNA SKLADBA ŽGANA PIJAČA,KI SE DAJE V ČAJ LITIJ AMERIŠKA FARMA NATRIJ TATARSKI BIFTEK (POGOV.) GRŠKA BOGINJA NESREČE PAKET, ZAVOJ AMERIŠKI IGRALEC (BENJAMIN) RANOCELNIK NOTARSKI URAD KOŽNA NADLOGA (MNOŽINA) KOŠČEK SUKANCA MISSICA SALIHOVIĆ ŽLAHTNI PLIN ZADNJA GRŠKA ČRKA VRSTA, ZVRST GJORGE IVANOV MASA ZA UMETNE JOŠKE VOHUN,ŠPICELJ KAVELJ ZA OBEŠANJE HITER MELODIČNI OKRASEK JED IZ ZELJA IN FIŽOLA PC POMNILNIK RIBJA KOŠČICA SPOJINE ALKOHOLA S KISLINO LAHKO INDIJANSKO OBUVALO NEON 11. ZNAK ZODIAKA AMERIŠKA IGRALKA NEKDANJI MOŽ TINE TURNER DOHODEK OD GLAVNICE SAMUEL COLT NAŠ PESNIK (PAVEL) PESNIK FRITZ KORENJE ZNIŽANI TON H DEL ROKE MANJŠA POLOPICA GRM Z JESENI RDEČIMI LISTI IZRAELSKA ŠAHISTKA KUŠNIR KONJSKA DLAKA DRUŽINA PTIC UJED LEON ŠTUKELJ ŽELJKO IVANČIČ NAPAKA PROGRAMA GLAVNO MESTO GANE DRAŽ, ČAR STAR SLOVAN LUKNJICA NA BRADI SLOVENSKI PISATELJ (JANI) STIL ČRNSKE GLASBE PETER AMERŠEK TURČIJA PREŽIVNINA, VZDRŽEVALNINA PLOŠČATO OKROGLO PECIVO SVINJA, ČUNKA BODICA NA VRTNICI PISATELJ CANKAR BRATT - ameriški igralec (Benjamin) ERROR - napaka, ki jo javi računalnik MOTET - vokalno glasbeno delo AJANT - kralj Salamine in Eriboje PRAVILNA REŠITEV GESLA NAGRADNE KRIŽANKE 141. ŠTEVILKE LIPNICE: ROČNA DELA ADVENTNI ČAS Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje nagrajence, ki prejmejo nagrade pokrovitelja:Picerija Perunika Moravske Toplice 1. KAI ČARNI, NORŠINCI 1B, 9221 MARTJANCI; 2. DANICA GJEREK, MARTJANCI 5, 9221 MARTJANCI; 3. ZVONKO REČNIK, SUHI VRH 130, 9208 FOKOVCI Lipnica - 23. december 2015 : : : : : : : : : : 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE JANUAR - FEBRUAR 2016 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com JANUAR Veseli večer Na veselem večeru tokrat sodeluje 6 humorističnih skupin. Selo, gasilski dom 8. 1. 2016, 17.30 Pevsko društvo Selo makari@siol.com 031 329 758 Pohod treh kraljev Vsakoletni pohod vFilovcih. Filovci, start pri gasilskemdomu 9. 1. 2016, 10.00 VSD Filovci Alojz Berden041 733 946 Koncert pevskegazbora KTD Ady Endre Nastopajoči: Cvenskioktet, citraši iz Madžarske in pevski zborKTD Ady Endre. Prosenjakovci,gasilski dom 10. 1. 2016 KTD Prosenjakovci051 358 675 evgen.kranjec@gmail.com Tedenske rokodelske delavnice za odrasle Spoznajte različne rokodelske tehnike. Pričetek delavnic: 11. 1. 2016. Martjanci,vaški dom Ob ponedeljkih,18.00 TD Martin Martjanci Irena.nemes@gmail.com041 747 484 Vinogradniško vinarski kviz Vsakoletni vinarski kviz. Filovci, vaški dom 13. 1. 2016, 17.00 VSD Filovci Alojz Berden041 733 946 Turnir v kartanjušnopsa Tradicionalni turnir za ljubitelje kartanja. Krnci, gasilski dom 16. 1. 2016, 18.00 hul.stefan@gmail.com041 600 227 Česanje perja in lüpanje bučnega semena Veselo druženje inohranjanje ljudskihobičajev. Središče, gasilski dom 30. 1. 2016, 18. 00 KUD Antal Ferenc Središče Silvija Šanca051 360 863 Pokušnja vin Degustacija vin v sodelovanju z vinogradniki iz Magyarszombatfa. Prosenjakovci,gasilski dom 30. 1. 2016, 18.00 KTD Prosenjakovci 051 358 675 evgen.kranjec@gmail.com FEBRUAR Tedenske rokodelske delavnice za odrasle Spoznajte različne rokodelske tehnike. Martjanci,vaški dom ob ponedeljkih,18.00 TD Martin Martjanci Irena.nemes@gmail.com041 747 484 Lepa Vida-Slovenskikulturni praznik Spominska ura ob slovenskem kulturnem prazniku. Osnovna šola Fokovci 5. 2. 2016 OŠ Fokovci Suzana Deutsch www.os-fokovci.si Občinska proslava ob kulturnem prazniku Slovesna prireditev obprazniku kulture. Ivanci, kulturna dvorana (stara šola) 5. 2. 2016, 18.00 Občina Moravske Toplice02 538 15 00 Počastitev kulturnega praznika Prireditev s kulturnim programom. Martjanci,vaški dom 6. 2. 2016 TD Martin Martjanci Irena Nemeš 041 747 484 Pustovanje na pro-stem Tradicionalno pustovanje z izborom najlepših mask Moravske Toplice, parkirišče pred trgovinoMercator 6. 2. 2016, 13.00 TIC Moravske Toplice02 538 15 20 13. Prešernov pohod Pohod po okoliškihpoteh. Tešanovci 7. 2. 2016, 10.00 NK Tešanovci (in PGD, KTD, MD) saso.koca@gmail.com031 414 737 Proslava ob kulturnem prazniku Proslava s kulturnim programom. Bogojina,vaški dom 7. 2. 2016 Stanka Sukič 041 346 529