!
Zdaj pa na hitra cesta!
Gradis bo kot član združenja GAST sodeloval pri gradnji prve slovenske sodobne štiripasovne avtomobilske ceste na odseku Vrhnika-Postojna
Posebna komisija za izvedbo licitacijskega postopka za gradnjo avtomobilske ceste na odseku Vrhnika-Postojna, ki jo je z odločbo imenoval Cestni sklad- SR Slovenije kot investitor omenjene moderne ceste, je od 21. januarja do 11. febr. pregledovala ponudbo več jugoslovanskih podjetij in grupacij, specializiranih za nizke gradnje, kakor tudi za gradnjo visokih objektov. Potem ko je komisija to-meljito preučila ponudbe petih ponudnikov, preverila vse predloženo gradivo in računske postavke, je sklenila, da predlaga investitorju kot najcenejše ponudnike za gradbena dela podjetja oziroma grupacije: Mavrovo-Skopje, Jugoslavijaput-Beograd, GlPOSS-Ljubljana ir> GAST-Ljubljana. Tako je torej tudi naše podjetje kot član združenja GAST prišlo med graditelje prve slovenske moderne avtomobilske ceste s štirimi voznimi pasovi.
Bržkone... skoraj vsi naši bralci že :edo, kaj pomeni kratica GAST. To Je združenje štirih velikih slovenskih Podjetij, ki se že približno dve de-^etletji ukvarjajo, v veliki meri z niz-k° gradnjo. Člani združenja GAST ~~ Gradis, Pri mor je-Ajdovščina, Slo-yer*ija ceste iz Ljubljane ter mariborske Tehnogradnje — so si pridobili že obilo izkušenj na področju gradnje cest, ne samo v Sloveniji, •harveč tudi v drugih republikah in be,o v tujini. Seveda pa so omenjena Podjetja v dvajsetih letih izvršila tudi že lepo število mostov, predorov. viaduktov, in drugih objektov. Vrh tega so sl omenjena podjetja z bogatimi izkušnjami pridobila tudi Precej dobrih strokovnih kadrov, se-v,bda pa je v vrstah omenjenih Sti— b‘h podjetij zbrana kar lepa »četa« ezke mehanizacije, brez katere ni Uspeha na nizkih gradnjah.
Priznanja
zaslužnim
25 let neumornega -dela v podrtju zlata značka in 2.000 dinar-jev nagrade
Drugega marca 1970 se je v Ljub-Jani sestala komisija za proslavo Tp-letnice obstoja našega podjetja. rOmisija je med drugim sklenila, da bo osrednja proslava 2. oktobra v *ebki dvorani v Ljubljani. Proslave Poslovnih enot pa bodo organizirale en°te same.
Poleg tega bodo izdali poseben ka-miog, nove značke »Gradisa« ter iz-^Zali film o uspehih 25-letnega de-
Komisija meni, da morajo biti jSe proslave čim bolj svečane. Po-eg tega je komisija predlagala cenilnemu delavskemu svetu v potr-bitev spremembo pravilnika o delit-1 spominskih daril, in sicer:
. Člani kolektiva, kateri so v dednem razmerju pri podjetju 10 let. Prejmejo nalivno pero s svinčnikom, ,a 15 let zapestno uro, za 20 let zla-
0	Plaketo, za 25 let nepretrganega onIa v Podjetju pa zlato značko in
din nagrade.
Prav tako prea.aga, da imajo čla-b* v rednem in stalnem delovnem azmerju pri podjetju, ko dosežejo u let starosti, pravico do nagrade v bilki darila v vrednosti največ do 500 ln' tisti, ki bodo obhajali 60-letnico, Pa v vrednosti do 600 din. Člani kole-Uva, ki so v rednem delovnem raz-®riu pri podjetju in izpolnjujejo
1	f°ie za upokojitev, ob odhodu iz blektiva obdarujejo z darilom v
v ednosti enomesečne plače, obra-bane po startni osnovi krat obve-nob delovni čas, to je 182 ur meseč-
Komisija je predlagala tudi, da se v. <5 letnico odlikujejo najzaslužnejši elani kolektiva.
Združenje GAST je nastalo kot naravna posledica krepitve sposobnosti slovenske gradbene operative, brez kakršnih koli zunanjih ali celo političnih vplivov in pritiskov. V omenjenih podjetjih so prišli do ugotovitve, da lahko le v okviru takšnega združenja ustvarimo močno in udarno grupacijo, ki bo poskrbela za smotrno delitev dela, za specializacijo, za najbolj racionalno uporabo mehanizacije ter kadrov in z vsem tem za čim višjo delovno produktivnost. V takšnem združenju je tudi možno uporabljati elektronske računske stroje, v takšnih okvirih so investicijska vlaganja v stroje in druge naprave lahko najbolj smotrna.
In vse to, kar smo naštevali, je bilo v okviru GAST že v precejšnji meri tudi uresničeno. GAST obstaja sicer šele slabo poldrugo leto (od poletja 1958), vendar smo doslej že zabeležili dokajšnje uspehe. Predvsem velja omeniti, da so se kadri, ki so jih podjetja določila izključno za delo v okviru združenja GAST, z vso vnemo predali delu, predvsem za prvi odsek štiripasovnice Šentilj -Ljubljana-Gorioa, t.j. za odsek Vrhnika-Postojna. Naši strokovnjaki, ki so vključeni za delo v združenju GAST, so opravili veliko dela in pripravili zelo tehtno ponudbo. Od vseh podjetij, ki so se udeležila licitacije za odsek Vrhnika-Postojna, je le združenje GAST predložilo ponudbo za celotno traso, medtem ko so drugi udeleženci licitacije ponudili samo posamezne dele oziroma odseke na trasi Vrhnika-Postojna Naj omenimo še to, da so se v delo GAST aktivno vključili tudi naši projektanti.
saj je naš projektivni biro pripravil načrte po lastni zamisli za več ob-iektov na trasi Vrhnika-Postojna.
Na 31,5 km dolgem odseku Vrhni-ka-Postoina bo GAST gradil cesto cd Unca do Postojne (10,820 m), vrh tega pa še most čez Ljubljanico, tri viadukte (Ivanje selo, Unec, Ravbarko-rnanda) in še nadvoz nad avtomobilsko cesto (priključek pri Postojni).
Čeprav bo zadnji »žegen« na predlog komisije, ki je izbrala najprimernejše graditelje, morala dati še Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki nastopa kot sokreditor pri omenjeni investiciji, lahko skoraj zatrdno upamo, da s strani mednarodne banke ne bo nikakršnih zadižkov in nevšečnosti, saj je komisija popolnoma samostojno in zelo temeljito preučila vse predloge in ponudbe. Zato je soglasje banke le bolj ali manj formalnostna poteza.
Skratka, lahko računamo, da se bodo že prihodnji mesec na trasi med Uncem in Postojno pojavili tudi naši stroji in naši graditelji. Seveda se bodo skupno z našimi stroji in delavci pojavili tudi drugi člani oziroma mehanizacija, ki jo imajo člani združenja GAST, tako »Slovenija-ceste«, »Primorje« in »Tehnogradnje«. Vsekakor bomo zastavili delo tako, da bo vse teklo čim bolj racionalno in smotrno, da bo vsak delal tisto, za kar je najbolj usposobljen. Ne gre pozabiti tudi velikih objektov, ki jih je kar pet (tri viadukti, most čez Ljubljanico in nadvoz pri Postojni), kjer bomo potrebovali
prav tako precej mehanizacije, ljudi in materiala.
Ob koncu pa še na kratko nekaj besed o stari in zlasti o novi cesti med Vrhniko in Postojno. Ni treba posebej poudarjati, koliko :eze so v zadnjih letih povzročile samo »kačje ride«, ni treba dosti govoriti o večurnih zamudah, o neskončnih kolonah. ki so se velikokrat, zlasti sredi turistične sezone, pomikale naprej resnično s polževo »brzino«.
Medtem ko je stara cesta od Vrhnike do Postojne dolga 34,7 km, bo nova krajša za nekaj več kot 3 km 31,5 km). Seveda ta prednost še ne pove kaj dosti, saj 3 km krajša cesta še ni posebna pridobitev. 1 imem-bnejše je dejstvo, da poteka stara trasa skoraj izključno po gričevnatem terenu ' (32,7 km gričevnatega in le 2 km ravninskega terena), pa bo razmerje na novi cesti že precej ugodnejše (17,5 km po ravninskem in le 14 km po gričevnatem terenu). Še večja prednost pa se pokaže pri klancih, zavojih in drugih elementih. Stara cesta od Vrhnike do Postojne je imela na primer med drugim kar 29 ovinkov, katerih polmer je bil manjši od 100 m (!!!). No, na novi cesti sploh ni govora o kakšnem polmeru med 100 ali 200 metri. Na novi cesti bo vsega 6 zavojev, ki bodo imeli polmer od 500 do 750 m, štirje zavoji bodo imeli polmer od 751^ do 1000 m, vsi drugi ovinki (25 po številu) pa imajo polmer več kot 1000 m, kar praktično pri vožnji pomeni, da ovinka sploh ne občutimo. Zato bodo seveda na novi cesti vsa vozila, vsaj osebna, zlahka vozila s povprečno brzino 100 do 120 km, saj ne bo nikakršne bojazni, da bi v ovinku zaradi preostrega zavoja prišlo do nesreče. Na stari cesti seveda o takšnih brzinah sploh nismo mogli niti sanjati, ne samo zaradi pogostih dolgih kolon in nevarnosti prehitevanja, marveč tudi zaradi popolnoma neustreznih, zastarelih elementov. Zato je bila na stari cesti Vrhnika-Postojna računska hitrost omejena na 55 km na uro (primerna bi bila vsaj 100 km na uro), potovalna hitrost pa je dosegla komaj 52 km/h. Naj še omenimo, da gre odsek stare ceste od Vrhnike do Postojne skozi 7 naselij v skupni dolžini 13,9 km (ali 40 odstotkov celotne trase), medtem ko se nova cesta, povsem razumljivo, izogne vsem naselbinam. Stara cesta je ime ta tudi razmeroma velike vzpone (do 12 %>), medtem ko bo na novi cesti največji vzpon le 4°/o, ta-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zastoj v Kačjih ridah — Upamo,
06 prazniku našiti žena
Letos mineva 25 let, odkar je naša žena dobila polno pravico da vključitve v družbeno aktivnost. Dobila je pravico, ki si jo je po tolikih letih priborila in zaslužila. Danes gledamo našo ženo, popolnoma osvobojeno tisočletnih spon, vezi, trpljenja in brutalnosti svojih gospodarjev. S svojim preudarnim pogledom na družbo in njeno dejavnost nastopa žena na vidnih položajih naše socailstične družbe, kot proizvajalke na delovnih mestih ustvarjajo bogastvo, kot matere pa množijo človeški rod, da ne bo ta uboga zemeljska krogla prenehala delovati v tem ogromnem vsemirju.
Včasih se zazdi, da je vse človeško humano prizadevanje za mir in odpravo lakote na tem svetu brezupno. Vendar upamo, da bo človeški razum in dobrosrčnost, ki še vlada na svetu, zmagal nad nerazsodneži. Pri tej humanosti moramo prav vsi sodelovati in prav naša žena je spet tista, ki na vse to gleda z očmi matere, ki vidi trpljenje in umiranje otrok, še preden so se zavedli, da so na svetu. Našim otrokom je to zaenkrat prihranjeno.
Ob tem prazniku čestitajmo vsem našim ženam-materam. Pa naj ne bo ta čestitka samo prazna fraza, zato, da pač izpolnimo točko dnevnega reda. Naj prihaja ta čestitka res iz srca, naše misli pa naj se vsaj za hip pomudijo ob tem pomembnem prazniku. Žene, matere in dekleta bodo za vsako toplo in prisrčno besedo, posebno pa za pozornost, res vesele in ne bo jim žal truda, ki ga vsakodnevno vlagajo za dobrobit družine in pa družbe nasploh.
Prisrčne čestitke in lepe želje vsem ženam v kolektivu uredniški odbor Gradisovega vestnika!
da
se
vozili po novi in široki slovenski magistrali
bomo kmalu




d&ktuaHno


mmmmma

Uspešno leto 1969
Lansko poslovno leto je bilo eno izmed najuspešnejših doslej
V letu 1969 smo opravili za 345 milijonov dinarjev del. Vrednost proizvodnje je znašala torej 34,5 milijarde starih dinarjev, kar je za tretjino več kot v letu 1968.
Cene so se po podatkih Zavoda za statistiko povišale za več kot 12 %. Zato znaša realno povečanje obsega del nekaj manj kot eno petino. Pri tem smo opravili dobrih 10 % več ur kot leta 1968. Produktivnost se je povečala za 7,4 %>.
Cisti in osebni dohodek na uro sta se povečala za 10,9 %. Ker so se povišali življenjski stroški po podatkih republiškega zavoda za statistiko za 10,5 %. so se realni osebni dohodki za uro povečali samo za 0.3 %. Močneje so se povišali realni OD na mesec, in sicer za 5,2 %, ker smo lani opravili več ur na mesec, namreč 208. Eno leto prej je opravil poprečen delavec podjetja 197 ur.
Poseben problem predstavljajo v podjetju nadure delavcev. Teh je z leta v leto več. V preteklem letu jih je bilo opravljenih več kot milijon ali 12.4 °/o. V primerjavi z letom 1968 se je njihovo število povečalo za 35"/o!
Povečali so se tudi skladi. Leta 1968 smo jih ustvarili 11,39 mio din, lani pa 13,27 mio din (brez tujine), kar "je za 16,5 % več. Delilno razmerje je znašalo predlanskim 84 :16, lani pa 84,7 :15,3.
Tako lepo je vzcvetela! Nenadoma pa je začela veneti...
Poleg tega ustvarjamo vsako leto več sredstev na račun pospešene amortizacije (razlika med obračunano in predpisano amortizacijo). Leta 1968 je bilo teh sredstev 0,82 mio din ali 14 % celotne amortizacije, lani pa že 2,59 mio din ali 42 °/o celotne amortizacije. Zaradi tega in pa zaradi močnejšega vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo se je lani prvič po petih letih ustavilo večanje stopnje iztrošenosti delovnih priprav, stopnja sposobnosti se je povišala od 38 %> na 41 %>.
Število zaposlenih se je povečalo od 3876 v letu 1968 na 4226 delavcev lani (kot popreček za leto), medtem ko je znašalo stanje ob koncu leta že 4534 delavcev brez vajencev in štipendistov, skupno z njimi pa že 4923 ljudi.
Lani se je poslabšala kadrovska struktura, ker smo na novo zaposlili več NK delavcev. Njihov delež se je v strukturi zaposlenih povišal od 25 %> na 26,3 % in na koncu leta že na 27 %>.
Zmanjšal se je tudi delež umskih delavcev od 16,5 °/o v letu 1968 na 15,8 lani in na 15 % ob koncu leta.
Število poškodb v podjetju zadnja leta stalno upada in imamo manj kot 100 poškodb na 1000 zaposlenih, kar je boljše kot znaša republiško poprečje za gradbeništvo.
Manj zadovoljni smo pri gibanju bolezni, ki ne upadajo.
Delež naših gradbenih enot v slovenskem gradbeništvu se je lani povečal in je znašal 11,5 %> v primerjavi z letom poprej, ko je znašal točno 10 %>.
Zelo ugodna je ugotovitev, da vsa poreformska leta realni |v: osebni dohodki ne naraščajo hitreje kot produktivnost. Pri osebnih dohodkih lahko ugotovimo še več pozitivnih dejstev. Dodatki so se zmanjšali od 17,7 % v letu 1968 na ca. 17,3 % lani.
Povišali so se razponi med visoko kvalificiranimi in kvalificiranimi delavci ter med nekvalificiranimi delavci. S tem bomo ob povišanju osnov tudi nekvalificiranim delavcem laže pridobivali kadre, hkrati pa se približevali razponu, ki jih zahteva samoupravni sporazum.
Razpon med najvišjim in najnižjim zaslužkom na mesec, se je znižal na 7,1 :1. Leta 1968 je znašal 7,6 :1. To pomeni, da se je najnižji zaslužek povečal relativno močneje kot najvišji zaslužek.
Z nadaljnjim naraščanjem najnižjih zaslužkov — to od nas zahteva ^med drugim tudi samoupravni sporazum — se bo razpon še znižal. Hkrati pa bodo lahko absolutno hitreje naraščali najvišji zaslužki, kar bo vsekakor v prid večji spodbudi organizatorjem proizvodnje.
Delavski svet je razpravljal
Dnevni red, ki ga je imel delavski svet na seji dne 12. 2. 1970, je bil obširen. Sprejel je predlog osnutka statuta in ga predložil v obravnavo članom delovne skupnosti »Gradisa- ter določil rok za obravnave do 10. marca t. 1. Sprejel je nadalje spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov glede višine startnih osnov za posamezna delovna mesta, uskiadcne v smislu samoupravnega dogovora v gradbeništvu. Sprememba bo veljala od 16. februarja t. 1. dalje. Sprejeta je tudi višina dodatka k osnovam za delo v podaljšanem delovnem času. Odslej se bo štelo za delo v podaljšanem delovnem času tisto delo, ki je bilo opravljeno nad 42 ur tedensko oz. poprečno nad 182 ur mesečno. Za takšno delo, ki se po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih šteje kot posebni pogoj dela, se priznava dodatek v višini 30 % od osnove, določene za posameznika na delovnem mestu.
Dnevnice za stroške potovanja so določene s posebnim pravilnikom. Delavski svet je na omenjeni seji sprejel spremembo o višini dnevnic in prevoznih stroškov, ki se priznavajo osebam, kadar službeno potujejo. Višina dnevnic bo odslej enotna za vse delavce, in sicer 50 din za polnih 24 ur potovanja. Poleg tega se bodo odslej plačali posebej tudi stroški za prenočišče, kadar bo oseba na službenem potovanju prenočevala. Sprememba bo veljala od 16. februarja t. 1. dalje.
Za delavce, ki delajo v naši enoti, ki ima sedež v Frankfurtu v ZR Nemčiji, veljajo posebna določila glede pravic in dolžnosti, ki jih imajo delavci, kadar delajo v ZR Nemčiji. Zaradi podpisane konvencije o socialnem zavarovanju med našo državo in Nemčijo so nastale določene spremembe, ki jih je bilo treba uskladiti v našem pravilniku. Delavski svet je sprejel celotni nov pravilnik, katerega osnutek so kolektivi predhodno obravnavali in dali določene dodatne oz. spreminjevalne predloge, ki so bili v dokončnem besedilu tudi upoštevani.
Gede na to. da so se spremenile startne osnove za posamezna delovna mesta, je bilo potrebno popraviti tudi določilo pravilnika o pripravnikih, kjer je govora o njihovem osebnem dohodku. Upravni odbor centra
osebni dohodek za pripravnike, ki prvič vstopajo n* delo in so dokončali srednjo šolo, od 5,00 do 5,50 dio na uro, za one, ki so končali višjo šolo, od 5,60 do 6,15 dinarjev in za one, ki so končali visoko šolo, od 6,20 <1° 6,80 din na uro. Predlog upravnega odbora centra z® izobraževanje je delavski svet sprejel in bodo navedene osnove veljale od 16. februarja t. 1. dalje.
Višina štipendij, ki jih daje podjetje, je bila prenizka To je ugotovil upravni odbor centra za izobraževanje in predložil delavskemu svetu ustrezno spremembo. V posebni tabeli je prikazal za vsako vrst® šole, kolikšna naj bo štipendija. S predlogom se )e delavski svet strinjal in potrdil predlagane višine štipendij.
Isti upravni odbor je tudi predlagal delavskemu svetu povečanje nagrad vajencem, in sicer za 22 %• Tudi s tem predlogom se je delavski svet strinjal *n ga sprejel. Veljali pa bo začel od 1. 3 1970 dalje.
V	nadaljevanju seje je delavski svet obravnaval / poročilo o opravljeni inventuri, ugotovljenih razlikah pri popisu materiala, drobnega inventarja osnovnih sredstev ter ga določeno potrdil Odobril je tudi, da se odpišejo neizterljive terjatve, katerih višina je minimalna v primerjavi s prometom, ki ga ima podjetje.
Posebna komisija je pripravila predlog o odpisu dotrajanih osnovnih sredstev in o odprodaji odvisnih oz. za podjetje nepotrebnih osnovnih sredstev. Delavski svet je predlog sprejel in ga odobril.
V	zvezi s prevzemom del pri avtomobilski cesti Vrhnika—Postojna je delavski svet seznanil tov. glavni direktor o poteku sprejema ponudbe in o rezultatih.
Na koncu je delavski svet še odobril prenos del® zemljišča, ki ga upravlja podjetje, ter odobril specializacijo za vzdrževanje strojev tvrdke »Wackcr«,
Dan pred sejo delavskega sveta je imel sejo upravni odbor. Sprejel je planske cene za betonsko železo, katere se bodo uporabljale v internem poslovanju-
Tehnična služba je predložila upravnemu odbori v potrditev interne cene za železokrivska dela. Upravni odbor se s predlogom ni strinjal in je zahteval- d® se ga ponovno pregleda in ustrezno popravi, nakar h» o tem upravni odbor dokončno sklepal,
R Z. «8
H
NADALJEVANJE S PRVE STRANI ^ NADALJEVANJE S PRVE STRANI
Hitra cesta
ko da na takšnem vzponu tudi manjši avtomobili zlahka vozijo v »direktni-.
Posebno poglavje je seveda tudi samo vozišče. Ce povemo, da je bila stara cesta Vrhnika-Postojna preozka kar v dolžini 28,1 km (ali 81 ods. celotne dolžine) in da smo imeli na dolžini 25,1 km zgornji ustroj ceste star od 10 do 19 let, na 9,6 km dolžine pa celo od 20 do 29 let (!!!), potem je jasno, da je »Mussolinijevi« cesti čez »kačje ride- že davno odklenkalo, pravzaprav bi ji to že davno moralo. O sto in sto nesrečah, o številnih mrtvih, ranjenih, pohabljenih in milijonskih škodah, ki so v zadnjih letih nastale na ces.ti Vrhnika-Postojna in jim je v znatni meri tudi botrovala popolnoma neustrezna cesta, pa raje sploh ne bi govorili.
Nova cesta bo, kot smo že omenili, vodila na dolžini 17,5 km po ravninskem in 14 km po gričevnatem svetu (ali 53 °lo po ravninskem in 47 'Vo po gričevnatem svetu). Na dolžini 22,8 km so vzdolžni vzponi največ do 20/e, to je praktično tako malo, da takšnega vzpona sploh med vožnjo ne občutimo. Na dolžini 8.7 km pa bodo vzdolžni skloni od 2 do 1 "A, Večiih vzponov ta cesta ne bo poznala To pomeni, da je 72 dolžine ceste povsem ravne ali pa so vzponi komaj do 2 odst.. 28 odstotkov dolžine ceste pa ima vzdolžne sklone od 2 do 4 °/o. Teren je v dolžini 26,9 km geološko dober (ali v dolžini 85 odstotkov), v dolžini 2,6 km je slabši (ali 8 0 dolžine) in le v dolžini 2 km je geološko nestabilen (ali 7 “/o dolžine).
Seveda bo gradnja štiripasovnice Vrhnika-Postojna terjala ogromne količine gradbenega materiala, še večja pa bodo zemeljska dela. Računajo, da bo treba v trasi izkopati okrog 3,2 milijona kubikov zemlje, le malo manjši pa bodo nasipi (okrog 2,9 milijona kubikov). V zgornji ustroj bodo graditelji položili približno
260.000	kubičnih metrov tampona, asfaltne utrditve pa obsegajo okrog
700.000	kvadratnih metrov.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« Izdali delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Precej dela bo tudi na treh viaduktih, nadvozu pri Postojni in mostu čez Ljubljanico. Strokovnjaki so izračunali, da bodo za odsek Vrhnika-Postojna potrebovali graditelji okrog 53.000 ton cementa, več kot 4000 ton betonskega železa in okrog 28.000 kubičnih metrov lesa. Povsem razumljivo bodo graditelji porabili pri gradnji tudi ogromne , količine asfalta, saj je na trasi predviden 12 cm d^bel stabilizacijski sloj, nad njim pa 4 cm debel vezni sloj in še 4 cm debel obrabni sloj asfaltbetona z eruptivnim agregatom. Predvidena je poraba 22kg bitumenskih veziv na kvadratni meter, na odstavnih pasovih pa 11 kg na kvadratni meter.
Investitor računa, da bodo vsa gradbena in druga dela na trasi Vrhnika-Postoma veljala 439 miVjcnov
novih dinarjev ali preko 40 milijard starih dinarjev. O tem, kolikšen je v tej investiciji delež GAST, pa borno podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih številk našega časopisa.
Skratka velika gradnja je pi'ecf nami in tako »Gradis« kot vsi elani združenja GAST bodo nedvomno našli na novo. veliko gradbišče polo delovne vneme in elana, seveda _Pa tudi trdne volje in odločnosti, da čiru bolje opravijo svojo nalogo. Prepričani smo, da bodo tako »Gradis« kot drugi člani GAST. ki so že velikokrat doma in v tujini izkazali kot solidni in hitri graditelji na številnih objektih, na visokih in nizki.n gradnjah, tudi na trasi od Unca d Postojne in na visokih objektih <n® viaduktih, na mostu čez Ljubljanic in nadvozu pri Postojni) — potrdi 11 svoi sloves.

X. zimske športne igre Gradisa uspešno zaključene — Tudi Celjani so odlični organizatorji — Zaslužena zmaga Mariborčanov — Sestri Rezka in Cica sta solidarno padli — Franc Zupančič odstopil zaradi ovinkov — Maks čekon dve zlati medalji — Ani Volavšek nas ni razočarala — Uspešen in vesel zaključek
• Celjani niso zastonj ponosni nad deležem, ki so ga prispe 'ali, da je zimski športni center na Golteh tak, kakor naš malo kateri drugi srau-
"■Stari« na snežnih poljanah
carski center. Res, da je treba še Oto. narediti, da bodo zadovoljni tudi najzahtevnejši smučarji, toda *° je stvar investitorjev, mi smo pa tu le zato, da njihove zamisli sprožimo v javnost.
Oba projektanta, pa nai bo to za spodnjo ali pa zgornjo postajo žič-nipe, sta se zelo potrudila, tako da 2 izgradnjo žičnice in njej pripadajo-
9radeno industrijsko podjetje
GRADIS
turistični center golte
NAD MOZIRJEM
GOLTE
BILTEN 3 .
GRADIS GRADBENO VODSTVO CELJE
čih objektov nista prizadela pokrajine, saj sta izbrala tako arhitektonsko rešitev, ki je res zalo lepo vklopljena v to okolje. Kombinacija betona, lesa in stekla je res izredna in zaslužita projektanta vso pohvalo. Krivični pa bi bili, če bi pri tem pozabili na pridne roke naših delavcev in pa na se’ orskega vodio Franca Zupančiča. Čeprav Dolenjec, kjer je najv::'i hrib le malo večii oč krtine, se ta vrli mož ni ustrašil naših prelepih gora in delo opravil odlično.
Kvaliteta objektov je taka, da ga ni treba biti sram, tako da je javna pohvala le del tistega, ki si je pri tej težki gradnji res zaslužil.
No in v takem ambientu smo imeli letos prvič v priredbi GV-Ce!:e našo domačo zimsko «olimpiado».
Večina tekmovalcev je bila na Golteh že v četrtek, kajti v petek smo se udarili zares.
V četrtek nam je bilo vreme zelo nenaklonjeno, saj je gosta megla prekrila vse vrhove in to tako, da nisi ničesar videl pred seboj. Poleg neprijetne megle pa je še snežilo in deževalo. Da pa je bila mera res polna, je poskrbel še veter. Pihal je namreč s tako močjo, da ni bilo' mogoče vzdržati. Kljub vsem vremenskim neprilikam pa je sedežnica obratovala neprestano, trenirali so vestno, da nič tega.
Vse drugačno vreme i- nas je pozdravilo v petek na dan takmovanja. Nebo je bila brez oblačkov, pa še prijeten sonček je sijal na tekmovalna pobočja.
Organizator je postavil progo za slalom levo od žičnice. Dolga je bila ca. 500 m in je imela 21 vratič z vi-činsko razliko ca. 100 m. Moški in ženske smo jo prevozili dvakrat; rezultati pa so bili naslednji:
REZULTATI SLALOMA — ČLANI Maks Čekon, KO Ljubljana 83,2 Janez Hercog, Ravne 83,7 Jože Zupan, Jesenice 86,0 Jože Debenc, Škofja Loka 87,2 Marjan Starovasnik, Maribor 102,8 Milan Pajk, Jesenice 108,0 Janko Motaln, Maribor 108,9 Albin Bernard, Škofja Loka 110,3 Alojz Šmid, KO Ljubljana 110,3 Jože Pukl. Maribor 110.8
REZULTATI EKIP V SLALOMU
I.	Maribor 44
II.	Škofja Loka 42
III.	Ravne to
SLALOM ŽENSKE Ani Stupar, Centrala 69,9 Joto. Dimnik, Centrala 71,4 Tanja Žokalj, Maribor 84,5 Helena Žigon, Centrala 219,2 Zinka Turnšek, Celje 363,6
I.	Centrala 11
II.	Maribor 6
III.	Celje 5
Takoj po končanem slalomu smo se odpravili na progo za veleslalom. Bda je po mnenju vseh malo prekratka, saj je imela le 12 vratič. Start je bil ob 11. uri, prevozili smo jo z razliko od slaloma le enkrat. Rezultati posameznikov in ekip pa so:
Maks Čekon, KO Ljubljana 28,0 Jože Zupan, Jesenice 28,2 Jože Debenc, Škofja Loka 29,1 Andrej Lapajne, Jesenice 29,6 Janez Hercog, Ravne 29,7 Rajko Stropnik, Maribor 30,5 Tone Zalete' Ravne 32,1 Alojz Šmid, KO Ljubljana 32,8 Albin Bernard, Škofja Loka 33,3 Ivo Gvabner, Ravne 33,4 Jože Pukl, llaribor 34,2
EKIPNO
I.	Jesenice 48
II.	Ravne 44 ir LTO Škofja Loka 41
VELESLALOM ŽENSKE Joži Dimnik, Centrala 33,5 Ani Stupar, Centrala 36,8 Tanja Zokalj, Maribor 38,0 Zinka Turnšek, Celje 68,8 Hr’--na Žigon, Centrala 7J.5
EKIPNO
I.	'Centrala 11
II.	Maribor 6
III.	Celje 5
Takoj po konča "n veleslalomu smo se skoraj vsi odpravili bodrit tekače. Proga je oila oddaljena od
Se zadnja skupina Celjanov na Golteh — razen našega Uhana, ki tokrat ni tekmoval
strmin za alpske discipline ca. 5 km na STARIH STENAH. Ni bila lahka, posebno pa ne za tiste tekmovalce, ki ’0 praj vozili že slalom in /elesla-ldm. To so bili prod,sem tekmovalci iz LIO Škofja Loka, Maribora in Raven. Le-ti -aslužijo za rvjjo požrtvovalnost vso pohvalo.
Rezultati pa so naslednji:
TLK MOŠKI
Janko Motalen, Maribor 17,41 Silvo Rant, LIO Škofja Loka 19,15 Karel Jezeršek, LIO Škofja
Loka 19,33
Karel Jezeršek	10
Stane Stanovn,.:	7	28
II. Maribor:
Janko Motalen	12
Peter Horvat	8
Franc Kranjc	4	24
III.	Ravne:
Jože Petrič	9
Franc Turk	6
Petfer Gorjanc	5	20
TEK ŽENSKE
Ani Volavšek, Celje 15,45 Zinka Turnšek, Celje 15,50
Vztrajnost Ani Volavškove
Veš, jaz sem hodil že z eno smučko. Samo ne v cilj, ampak v bolnišnico
Jože Petrič, Ra- ^,30
Peter Horvat, Maribor 20,48 Stane Stanovnik, LIO Škofja Loka 20,57
Franc Turk, Ravne 21,03 Peter Gorjanc, Ravne 21,27 Pavel Stanovnik, LIO Škofja Loka-22,57
Franc Kranjc, Maribor .3,24 EK-PNO
I. LIO Škofja Loka;
Ani Plesnik, Ravne 19,38 Rezi Sever, Ravne 24,13
Po končanih tekih srno se odpravili v hotel, kjpr smo se pripravili na razglasitev rezultatov in rta končno slavje.
Izračun rezultatov sta oprav 'la Berto Praprotnik in Franc Zupančič hitreje kot »IBM <. S pomočjo Ele in Cvetke pa ro jih Jasneje uredili v lične biltene. Na ' -cu še razpredel-
Silvo Rant Zap.			11	niča	o priborjenih točkah: vele-			Skupaj
št.	Poslovna enota		Slalom M ,	Z		slalom M	2		Tek M	2	točk
1	Maribor	. .	.	. 44	6	33	6	24	-	113
2	Škofja L rita		. 42	—	41	—	28 —	m
3	Ravne . . .	• * *	.	40 -	—	44	—	20	3	107
4	Jesenice	.	.		. 36	—	48	—	— —	84
5	KO -dubljana .	• • .	. 39	—	38	—	— —	77
6	Centrala	. .	. • «	. 21	11	13	11	— —	56
7	Celje ....	. . •	.	9	5	15	5	7 ■	7	48
Tekme so uspele v vseh pogledih, pa najsibo po Uevilu udeležencev, ali pa po organizacijski strani, ki je bita tokrat v rokah GV Celje in Celjskega »IZLETNIKA«.
Prvič so na zimskih igrah nastopili tudi člani in članice GV Celje. Res, da letos še niso posegli po lovorikah, sicer pa bomo o njih še slišali. Vsaj rekli so tako. — So grozili?!
Pripravljenih je bilo še več Celjanov, ki pa so tik pred tekmo odstopili. Vzrok za to sem izvedel šele kasneje. Odstopili so zaradi prezaposlenosti, tako da so letos obdelali lo tejvi.io, za prakso pa jim je zmanjkalo časa. Toda »grozili« so, da bodo že drugo leto resneje posegli v boj. Dva od njihove ekipe (Berto in Franc) pa nista nastopila zaradi pretenke snežne odeje,	|
V	razpravah je osnutek statuta
našega nodjetja
(delavci, člani kolektiva, sodelujte v razpravah)
Ustavna določila XV. amandmaja so bistveno posegla tudi v organizacijo upravljanja, vodenja in gospodarjenja v našem podjetju. Ker je osnutek statuta sprejel vsak delavec, objavljamo le nekaj bistvenih sprememb novega statuta.
V	osnutku statuta je kot osnovna oblika neposrednega upravljanja posebno poudarjen zbor delovne skupine. Zbor delovne skupine sestavljajo delavci na enem objektu, v delavnici, v oddelku, strokovni službi ali kateri drugi delovni skupini, ki ima svojega vodjo. Tu se rešujejo vsa aktualna vprašanja, ki zadevajo delovno skupino, enoto, v katerem sestavu je delovna skupina in GIF Gradis kot celoto. Istočasno je to oblika za informacije in za izmenjavo mnenj glede upravljanja podjetja in vodenja poslovne politike. V delovni skupini se obvezno obravnavajo vprašanja, o katerih odloča po statutu delavna skupnost z referendumom, in dalje vsa vprašanja, ki jih izvoljeni organi upravljanja dajejo v javno obravnavo. Obvezno se razpravlja o statutu, o vseh pravilnikih, programih razvoja podjetja, gospodarskem načrtu in o delitvi dohodka.
Druga bistvena značilnost je izvolitev kolektivnih izvršilnih organov, ki jih volijo sveti v poslovnih enotah, in to: komisijo za proizvodnjo in delitev dohodka, komisijo za delovna razmerja, komisijo za ukrepanje zaradi kršitve delovne dolžnosti, komisijo za vrstvo pri delu in komisijo za standard ter rekreacijo. Vsi navedeni organi so po svoji funkciji izvrševanja enakovredni in neposredno odgovarjajo delavskemu svetu poslovne enote, svetu obračunske enote oziroma svetu delavcev strokovnih služb.
V	delavski sve podjetja volijo po volilnih enotah svoje člane vsi delavci podjetja,, in sicer po volilnih enotah, ki so praviloma poslovne enote oziroma obračunske enote v sestavu podjetja. Volilne enote in število čla-
nov, ki jih voli vsaka volilna enota, določi delavski svet ob razpisu volitev.
Delavskemu svetu podjetja poverja delovna skupnost Gradisa določene funkcije upravljanja. statutna vprašanja, vprašanja poslovne politike ter urejevanja medsebojnih odnosov v podjetju, upoštevajoč pri tem načelo celovitosti podjetja in načelo decentralizacije upravljanja podjetja po enotah v sestavu podjetja. Tako bo delavski svet tudi v bodoče sprejemal statut in vse splošne akte, določal programe razvoja, sprejemal gospodarske načrte in druge sklepe, ki zadevajo splošno poslovno politiko podjetja.
Svoje kolektivne izvršilne organe (odbore) bo izvolil tudi delavski svet podjetja. V statutu so predvideni naslednji kolektivni izvršilni organi: odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka, odbor za investicije, odbor za varstvo pri delu, upravni odbor centra za izobraževanje, odbor za standard in rekreacijo, odbor za informacije (uredniški odbor Gradisovega vestnika), odbor za razvoj in organizacijo, notranja arbitraža in komisija za narodno obrambo.
Vsi kolektivni izvršilni organi so po svoji funkciji izvrševanja enakovredni in neposredno odgovarjajo za delo delavskemu svetu podjetja ter tudi celotni delovni skupnosti.
Ustavni amandma XV predvideva _ tudi individualne izvršilne organe, ki jih yoli_delavski svet podjetja. Kot individualni izvršilni organi so po osnutku statuta predvideni vsi šefi poslovnih enot (gradbene enote, obrati in projektivni biro), vodje strokovnih služb in glavni direktor. Po funkciji, ki jo izvršujejo osebe na navedenih delovnih mestih in v smislu izvajanja načel ustavnega amandmaja, je primerna rešitev, da se le-te obravnava kot individualne izvršilne organe, katere voli delavski svet podjetja za dobo 4 let in so lahko po preteku te dobe ponovno izvoljeni.
V statutu je posebna odgovornost navedenih individualnih organov s tem, da bo vsako leto delavski svet podjetja posebej obravnaval uspešnost njihovega dela in sklepal o morebitni predčasni razrešitvi. Po preteku mandatne dobe bo delavski svet izvedel vedno volitve, upoštevajoč uspešnost dela posameznega individualnega izvršilnega organa.
Organizacijska struktura podjetja se v osnutku statuta bistveno ne menja od sedanje.
Pri vseh organizacijah združenega dela je možno planiranje vrednosti storitev oziroma proizvodnje ter ugotavljanje in delitev dohodka. Poslovne enote gradbene operative in 'obratov ugotavljajo in delijo dohodek na del za osebne dohodke in sklade, s katerimi samostojno razpolagajo, ter odvajajo del dohodka v skupne sklade podjetja.
Obračunske enote oziroma samostojne obračunske enote delijo dohodek na del za osebno potrošnjo, ostanek pa se vlaga v skupne sklade podjetja,
Vse enotam so zagotovljene samoupravne pravice v odločanju o uporabi sredstev, ki jih dosegajo pri proizvodnji, v odločanju o delovnih razmerah ter imajo svoje organe upravljanja.
Osnovna razmerja delitve dohodka se določajo z gospodarskim načrtom, pri čemer predstavlja osnovno merilo za notranjo deli-ter razmerje med doseženim čistim dohodkom (t. j. dohodek zmanjšan za zakonske in pogodbene obveznosti) in vsemi obračunanimi urami delavcev v enoti.
To osnovno merilo služi tudi za določanje razmerja delitve skladov na del, s katerim enota samostojno razpolaga, in na del, ki se vlaga v skupne sklade za poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe celotnega podjetja.
Medsebojna ekonomska razmerja se določajo z osnutkom statuta tako, da redno ugotavljajo uspešnost poslovanja vsake enote v sestavu podjetja. Glede na postavljena delitvena razmerja je po gospodarskem načrtu mogoče meriti uspešnost poslovanja po tem, koliko dohodka je dosegla enota v tistem delu, ki se šteje za osebne dohodke, in se primerja z izplačilnimi akontacijami v obračunski dobi. Pri tem določa statut, da postane enota negativna, ko znašajo izplačane akontacije na osebne dohodke več, kot pa je ugotovljena masa, ki je namenjena za osebne dohodke po delilne mrazmerju, določenem v go-spodarskm načertu. Takoj po ugotovljenem stanju je dolžan glavni direktor osnovati posebno strokovno komisijo, da bi ugotovila vzroke nastalega položaja v enoti.
Vsaka enota, ki deli dohodek, lahko vlaga sredstva v svoj rezervni sklad za pokrivanje event. negativnega salda v naslednjih letih. S tem načinom je poudarjena samoupravna samostojnost in bo omogočeno nemoteno poslovanje kljub gibanjem tržnih pogojev, ki vplivajo na poslovanje enote.
Enote v sestavu podjetja bodo združevale sredstva svojih skladov še za posebne namene: za izobraževanje in trokovno izpopolnjevanje ter štipendiranje kadrov, za znanstve-no-raziskovalno delo, zj modernizacije in rekonstrukcije ter za rezervni sklad za osebne dohodke. S tem se utrjuje, da bo po obliki decentralizacije upravljanja in delitve dohodka kljub temu možna koncentracija sredstev za posebne namene, da bo dosežen napredek in stalna rast podjetja. Za zagotovitev skupnega upravljanja s sredstvi za posebne namene bo po statutu izdan poseben poslovnik o evidenci stanja in uporabe sredstev, ki jih enote vlagajo v posebne namene, kakor tudi
Kronistu zgub lenega verza
Tudi za kolektiv hrumeli so stroji, poleti in pozimi tekli so znoji. Rezultati največkrat so neznani, ker nekateri so poklicno pregnani. Kar se pa Uče plače, vsak po sebi meri hlače.
sredstev, s katerimi enote samostojno razpolagajo in jih začasno ne koristijo.
Enote uporabljajo sredstva za delo in predmete dela za izvajanje poslovnega procesa. Za obveznosti, ki izhajajo iz uporabe navedenih sredstev, krijejo enote iz skupnega dohodka na način, ki ga bo podrobno določil pravilnik o delitvi dohodka oz. skupnega dohodka. Pi'1 tem je mišljeno prenašanje nastalih stroškov, obresti in drugih dajatev v zvezi z osnovnimi in obratnimi sredstvi na koristnike teh sredstev.
V okviru sredstev skupne potrošnje, to so sredstva, s katerimi ra polagajo enote in ka-tera se tudi formirajo v skupnih skladih podjetja, se posebej oblikujejo sredstva za rekreacijo članov delovne skupnosti. Uporabo teh sredstev regulira poseben pravilnik (višina regresa itd.). Pri tem so upoštevani samoupravni dogovori.
Z. R.
Meti izpitnimi roki
Le tako se obvaruješ enojk

Podjetje kot celota je uspešno zaključilo poslovno leto 1969, saj znaša presežek plana skupne proizvodnje + 26,7 %. Od tega odpade na izvršitev plana čiste proizvodnje + 26,1 % in obrtniška dela + 29,1 %. Čeprav je že sam plan predvideval v zadnjem obračunskem obdobju močnejšo realizacijo, ker zajema to obdobje poldrag mesec (zaradi tega je tudi zamuda v prikazu zadnjega barometra), je vendar presežek še dosti močnejši, kot je bil prejšnji mesec. V novembru je bil kumu-
lativni plan skupne proizvodnje presežen le za 22,5 %,
Na tako ugodne rezultate je vsekakor odločilno vplivalo ugodno vreme za ta letni čas in močna angažiranost v obalnem področju, čeprav je v zadnjih mesecih lanskega leta delo oviralo pomanjkanje nekaterih glavnih gradbenih materialov (cement, železo itd.) in je več glavnih objektov zaradi tega v zaostanku z ozirom na operativni plan.
Visok lanski presežek je letos še višji, čeprav le za + 0,5 %. Ta večji presežek letnega plana je
dosežen v večji meri na račun obrtniških del, medtem ko je presežek vrednosti plana čiste proizvodnje v odstotkih za 0,9 % nižji kot lani. Vrednost realizacije (skupna proizvodnja) pa je letos za 44 °/o višja od lanske. Med posameznimi PE so razlike dosti velike, saj znaša razpon med naj-nižjimi (109,2) in najvišjim (165,8) dosežkom plana 56,6 %. Vse PE so plan presegle tako pri skupni proizvodnji. kakor tudi pri čisti proizvodnji. Le v obrtniških delih so nekatere PE pod planom, druge pa so še močneje nad planom in
je slika pri obrtniških delih zaradi objektivnih razmer povsem nerealna z ozirom na plan. Toda za uspeh podjetja je važnejši prikaz izvršitve plana vrednosti čiste proizvodnje, ki pa je zelo ugoden za zaključek leta.
V prikazu ur tako vseh, kakor tudi efektivnih so skoraj vse PE presegle plan, kar bi bil v primera manjše realizacije negativen rezultat. Teda, ker je vrednost proizvodnje močno presežena, je razumljivo, da je bila potrebna večja poraba ur (več zaposlenih), kot je bilo prvotno predvideno.
Da je bila upravičena večja poraba ur, kot je plan predvideval, nam dokazuje tudi kazalec produktivnosti, ki je v primerjavi s prejšnjim mesecem za 1,5 °/o boljši. Povprečno je podjetje preseglo plan produktivnosti (merjena z razmerjem čista proizvodnja na efektivno uro) za 18,1 °/o. Vse PE so presegle plan produktivnosti. Razpon med posameznimi PE pa je dosti velik (od 4 1,3 odstotka do t 39,7 c/o). Gradbene PE izkazujejo večji presežek produktivnosti kot PE obratov.
PLANSKI BAROMETER ZA LETO !96d
160
140
5
k

ED ČISTA - PROIZVODNJA gl EFEKTIVNE URE fgf PRODUKTIVNOST
S
§
POšHODBE PR!, DELU IN BOLEZNI PO ENOTAH V L 1969
TEK. Sl	ED/MICA	število KAPO SL EM	DNEVI PREBITI NA DELU	DEJANSKO OPRAVLJENE URE	ŠTEVILO POŠUOD3					B 0	0	y a	N J	E	■	SKUPAJ BOL.DNI P3ŠFSSSF. a BOLE ZN/		i,, . .J	
								ZAPADI POŠKODBE					ZARADI	BOLEZNI				K L/6 Mfiflr v. SEJE . VSAK	tOLOVAl A'A POJim
					SMRT.	OSTALIN [SKUPAJ		DO 30 DNi\naD 30DU1		1 DNI	- %	DO 30 DNI 1NAD 30 DNI		IONI	%	DNI	%		
1	3	3	J	S		v	S		10	Tl	IS	13	ih	m	i	'>r		4Š	■ • n	,i,	-
-Mš	SKUPAJ	4 310	»J 45s|s 9S9m		—	3U	SB5	4 323	1592	5 m	O/Pl	37 sr/	18 $12	a -m	5,83	mm	&,U	11,21	15,60
f-7	GRADBIŠČA	IGU	m m	S 157 313	-	279	279	$129	BT2	5000	G,$3	28 207	15ŽŽ9			474*5	' 6,99'	88			
1	CELJE	H 9	111 180	1 oci m	-	71	71	755	261	1006	0,91	5 279	2 315	7 595	6, §3	8 600	f,n	6,61	16,17
2	JESENICE	509	96 653	855 91S	-	55	55	573	28	501	0,52	3 192	1 317.	5 505	h,71	5 005	S,23		H,13
3	KOPER	237	59 089	517 351	-	33	33	330	—	330	0,55	2 753	. 1 008	3 771		5 101		7,n	10,10
5	LJUBLJANA	595	98 551	929 213	-	51	51	557	305	7 52	0,7G	5 595	2 558	7 055	7,n	7 806	n,n		10J36
5	L J- OKOLICA	3 7 C,	81 150	713 776	-	50	50	593	229	721	0,S9	3 668	1996	5 565	4,85	6 286		9,50	
6	N ARI BOR	133	155 656	1 550 825	-	58	58	535	23	557	Q,U	7225	5879	12 103	7,7S	n 660	8,16	19,29	16,66
7	RAVNE	307	76 851	622 311	—	11	11	106	26	132	0,17	1685	1161	2 856	3,70	2 978	6,87	27,91	n,88
$-12	08 PATI	oa	216 730	s ris m	-	95	95	1061	7 20	1781	0,52	7432	2 615-	10 OSO	h M	11 837	5M	10,17	18,IB
8	KO LJUBLJANA	199	58 107	535 SCO	-	15	16	125	25	151	0,31	1 523	265	1 787	3,11	1 938	4,C/2	■12,44	9 m
9	UO MARIBOR	181	38 093	362 898	-	15	13	161	217	398	1,03	1 592	2 08	1 7 00	4,39	2 098	5,42	13,92	
■10	L/O ŠKOFJA LOKA	180	50 909	392 297	-	27	27	2 28	219	557	1,09	1320	661	1 981	h,93	2 528	5, ff	6,C1	16,56
	OOP LJUBLJANA	198	53 502	527 230	-	73	23	351	88	559	1,03	1 870	1171	3 051	6,99	3 590	s,m	8,£1	n,st
12	SPO LJUBLJANA	208	55 509	508 028	-	15	16	186	150	336	0,75	1 227	320	1 557	3,4O	1 883	h,16	n ,oo	21,00
13	81R0 2A P ROJ.	28	&	50 179	—	1	1	h	-	5	o.in	156	51	209	3,1 S	213	3,21	20,00	6,00
1b	CENTRALA	193	Al 7S5	m m	-	2'	2		-	29	0,07	m	m	US	2,31	■	9S2	2,38	96,50	1U,B0
15	Um.D.D,N NAS.	TJ	■5 550	m m	—	_	-	-	-	-	-	m	m	5M	11,76	m	f 1,78	0,00	0,00
16	f£Lk%QUR!V>	70	Ih 227	133 C-58	-	7	‘J	101	-	101	0,71	•m	113	m	6,n	m	6,93	m	#4,43
Z nenehnim preprečevanjem poškodb in obolenj pri de'u, lviganjem zavesti o varnem delu, smotrnem delu pri utrjeva-iju zdravja in doslednem izvajanju varstvenih predpisov, x>mo uspeli zmanjšati število delovnih invalidov. Tako mi je nedavno dejal šef službe za varstvo pri delu Janez Škofič.
In kako je v resnici ?
Število poškodb pri delu pada že od leta 1964, je dejal ovariš Škofič. Če primerjamo podatke, vidimo, da je bilo r letu 1964 poškodovanih 826, v letu 1965 — Č72; v letu 1966
— 490; v letu 1967 — 427; v letu 1968 — 407; v letu 1969 pa 384 članov kolektiva. Vendar pa je pri tem treba poudariti, da se resnost poškodb ne zmanjšuje skladno s številom.
Za varstvo pri delu so bila v podjetju vložena že znatna finančna sredstva. Poleg tega pa je bil zadnja leta dan velik poudarek na poučevanju delavcev o varstvu pri delu. Organizacija dela se izboljšuje, saj je v tem pogledu odigrala pomembno vlogo tudi priprava dela. Prav posebno pa je treba poudariti,, da delavci, neposredni proizvajalci, hočejo
delati v urejenih delovnih razmerah. Večina članov kolektiva je šla skozi tečaje, na katerih so bili seznanjeni z vsebino varstva pri delu, ki ga vsem in vsakemu posamezniku zagotavljajo naši predpisi.
Rezultati kažejo, da dosedanja prizadevanja niso bila zaman. Moramo pa naša prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje števila poškodb pri delu še povečati. Predvsem pa je treba vložiti več truda v to. da se odpravijo težke poškodbe in poškodbe, ki puščajo stalne posledice.
To pa bomo dosegli le, če bomo to hoteli vsi od direktorja do poslednjega delavca in če bomo vsak na svojem mestu vedno izvršili svojo dolžnost.
1.	Iz osnovnih sredstev podjetja se knjižilo inventurni primanjkljaji v osnovni vrednosti:
din
za osnovno dejavnost ................ 1.700. —
s tem, da se za neodpisano vred-
■OSt	 1.551.25
bremeni rezervni sklad
2.	Inventurni primanjkljaji pri materialu
n drobnem inventarju, ki znašajo:	din
—	pri	osnovni dejavnosti	.	.	.	104.980,9o
—	pri	delavskih menzah	.	.	.	1.237,60
—	pri	delavskih domovih	.	.	.	4,70
—	pri	počitniških domovih	.	.	.	1.650,35
skupaj :	107.879,55
naj se knjižijo v breme izrednih stroškov.
3.	Inventurni presežki pri materialu in
-'robnem inventarju, ki znašajo:
din
—	pri	osnovni dejavnosti	.	.	.	65.715,80
—	pri	delavskih menzah	,	.	.	375,95
—	pri	delavskih dnomovih	.	.	.	8,30
—	pri	počitniških domovih	.	.	.	230,00
skupaj :	66.330,05
naj se knjižijo v dobro drugih dohodkov.
4.	Komisija za opis terjatev in obveznosti ■odjetja predlaga, da naj se odpišejo neizmerljive terjatve:
din
— v osnovni dejavnosti. .... 2.045,75 skupaj :	2.045.75
v breme drugih stroškov.
13.	Delavski svet odobri razhod osnovnih redstev po seznamu v osnovni vrednosti din .751.823,60 in sedanji vrednosti din 221.383,55 s komisijsko ocenjeno vrednostjo opisanih osnovnih sredstev v znesku din 16.597,75.
Neodpisana vrednost razhodovanih osnovnih sredstev, zmanjšana za komisijsko ocenjeno vrednost odpadkov se knjiži v breme rezervnega sklada, kir znaša din 204.785,30.
14.	Potrdi se zmanjšanje osnovnih sredstev :a znesek zagonskih stroškov (interkalarne /bresti) po Ur. 1. SFRJ štev. 42/1969 v osnovni vrednosti din 107.976,40. Sedanja vrednost nagonskih stroškov znaša din 6.058,95 in se nadomesti iz doseženega dohodka po zaključnem računu 1969.
15.	Delavski svet potrdi prodajo osnovnih •redstev po seznamu v letu 1969 za skupno /snovno vrednost din 1,598.860,95 in sedanjo /rednost din 515.846,42 prodanih po posameznih računih za din 517.022,35. Razlika med
neamortizirano vrednostjo in prodajno ceno se knjiži na poslovni sklad podjetja, ki znaša 1.175,93 din.
16.	Delavski svet podjetja daje soglasje k administrativnemu prenosu zemljišča pare. štev. 658/3 k. o, Celje v izmeri 119 m2 skupščini občine Celje za potrebe podaljška Čopove ulice v Celju.
17.	Odobri se specializacij pri firmi Wack-ker« V Munchnu za tov. Karun Jožeta in Mehle Alojza, oba zaposlena v kovinskih obratih v Ljubljani.
Overovatelja:
ing. Brenčič Ignac, 1. r.
Košir Janko, 1. r.
Predsednik DS podjetja:
Janez Kuštrin
UO podjetja
SKLEPI
V. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bilo dne 11. 2. 1970 v Ljubljani.
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Sprejme se planska cena betonskega jekla v internem obračunu poslovnih enot Gradisa z veljavnostjo od 1. 1. 1970. dalje po podrobnem predlogu komercialne službe št. 38-3/69 104 z dne 20. 1. 1970.
Upravni odbor podjetja naroča komercialni službi podjetja, da spremembe cen na trgu tudi v bodoče korigira kalkuiativne cene, največ pa na tri mesece ter o tem informira poslovne enote.
3.	Gospodarsko — finančna služba naj do prihodnje Seje pripravi obračun planskih cen napram stvarnim cenam betonskega . jekla za leto 1969. Ta obračun naj obsega podatke:
—	samo nabavne cene za 1 kg
—	samo transporta za 1 kg fco. central, skladišče Ljubljana.
4.	Predlog za povišanje cen za železokriv-ska dela naj komisija pri železokrivskem obratu ponovno prouči. Začasno naj se fakturirajo storitve samo s povišanjem planskih cen materiala. Predlog naj pripravi strokovni svet železokrivskega obrata.
Predsednik UO podjetja: Božo Lukač, 1. r.
-t
Sklepi organov
samoupravljanja
DS podjetja
SKLEPI
XXXVI. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 12. 2. 1970 v Ljubljani.
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje.
3.	Potrdijo se sklepi zadnje seje upravnega odbora podjetja,
4 Delavski svet vzame k znanju poročilo glavnega direktorja o prevzemu del pri gradnji avto ceste v okviru GAST.
5.	Delavski svet sklene, da se osnutek statuta podjetja predloži v obravnavo delovni skupnosti. Sindikalne podružnice in člani organov upravljanja poslovnih enot naj organizirajo razprave med člani kolektiva najkasneje do 10. marca 1970.
6.	Delavski svet potrdi spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, katere je po temeljiti obravnavi v delovni skupnosti, predložila komisija za notranjo delitev. Potrdi se »Pregled delovnih mest in startnih osnov«, z naslednjimi dopolnitvami:
—	pod zap. štev. 28/a se vnese novo delovno mesto:
»vodja centralne železokrivnice VS 1,07 0,71 10,01-11,01«
—	pri zap. št. 36, 53, 93, 106, 118 in 132 se v stolpcu »delovno mesto« dopolni besedilo »referent v pripravi dela« z zap. rimskimi številkami od I — VI,
—	pri zap. štev. 21, 29, 72, 77 in 84 se v stolpcu »delovno mesto« dopolni besedilo
vodja priprave dela« z zap. rimskimi številkami od I — V.
—	pri zap. št, 109, 114 in 168 se v stolpcu »delovno mesto« dopoln besedilo »strojni referent« z zap. rimskimi številkami od I —III.
—	pri zap. štev. 111 in 169 se v stolpcu »delovno mesto« dopolni besedilo »referent za HTV« z zap. rimskimi številkami I in II.
—	pri zap. št. 199/a in 211 se v stolpcu »delovno mesto« dopolni besedilo »telefonist in teleprinterist« z zap. rimskimi številkami I in II.
—	pri delovnem mestu pod zap. štev. 71 »sekretar pri gradbenem vodstvu« se name-
sto sedanjega besedila vpiše: »VS od 9,10 do
10,00«.
Sprejme se sprememba »Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v členih 11, 12, 13, 19, 21, 22, 24, 36, 49 in 52 v enakem besedilu, kakor je bila predlagana sprememba z dne
7.	1. 1970. pod zap. štev. 02-16/66 101 s lem, da se v čl. 21, členu 22. in členu 24. namesto predlaganih 25 Vo napiše 30 "/o, (Gre za dodatek v podaljšanem delovnem času).
K pregledu delovnih mest se spremeni določilo glede upoštevanja odbitih točk zaradi nepopolne strokovne izobrazbe tako, da se glasi:
»Delavcu, ki nima ustrezne (zahtevane) strokovne izobrazbe, se odbije:
do 5 let službene dobe din 1,00 do 7 let službene dobe din 0,70 do lo let službene dobe din 0,50 do 15 let službene dobe din 0,24 nad 15 let službene dobe din 0
Delavcem z VS, VIS in strokovno izobrazbo, ki imajo za eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo, akor jo zahteva delovno mesto, se odbije po gornji tabeli samo polovični znesek.
Pri kvalificiranih delavcih se prizna polna kvalifikacija onim delavcem, ki imajo izpričevalo redne šole ali izpričevalo Gradisa za določeno kvalifikacijo. Izpričevala raznih zavodov, ljudskih univerz in podobno se ne priznavajo za enakovredna onim iz rednih šel ali Gradisovim.
Gornje spremembe pravilnika in dopolnitve veljajo od obračunskega meseca 16. februarja 1970 dalje.
7. Spremeni se pravilnik o povračilu stroškov za službena potovanja v naslednjem in z veljavnostjo od 16. februarja 1970. dalje.
—	v 3. odstavku 2. člena pravilnika se namesto besed predsednik upraynega odbora . . .« napiše »predsednik delavskega sveta«;
—	spremeni se 5. člen pravilnika tako, da se glasi: »Dnevnica za službena potovanja znaša 50,00 din na dan; za vajence je dnevnica 30,00 din na dan«. Ce je oseba prenočevala na službenem potovanju, se ji priznavajo dejanski stroški za prenočišče proti predložitvi ustreznega računa«;
1
V nekaj tednih bo med Vrhniko in Postojno zaživelo veliko gradbišče, na katerem bomo videli tudi delavce in stroje našega podjetja. Bržkone ni treba pojasnevati, da bomo med Vrhniko in Postojno začeli graditi prvo slovensko hitro avtomobilsko cesto s štirimi voznimi pasovi. Tako bomo slednjič le spravili v življenje moderno cestno magistralo Šentilj—Gorica, saj bo odsek Vrhnika— Postojna prvi del te moderne cestne komunikacije.
Toda medtem ko smo se pri nas šele prav »razgibali« in začeli z gradnjo šele prvega odseka, dolgega 31,5 km, pa so nas naši sosedje onstran meje — Italijani — že krepko prehiteli. Znano je, da imajo Italijani že več tisoč kilometrov modernih avtomobilskih štiripasovnih cest, vendar se je omrežje njihovih hitrih cest doslej končalo nekaj deset kilometrov pred našo mejo. Zdaj pa vse kaže. da bodo naši zahodni sosedje že letos speljali štiripasovno hitro cesto prav do jugoslovansko-italijanske meje pri Gorici. Gre namreč za 16 km dolgo cesto Villese -Gorica, ki povezuje Gorico oziroma našo mejo z omrežjem hitrih italijanskih cest. Od Gorice je točno 16 km do zaselka Villese. tu pa se štiripasovna cesta vključi v sistem hitrih italijanskih magistral, ki vodijo naprej proti Benetkam, Bologni, Firencam, Rimu, Milanu, Torinu in drugim velikim italijanskim mestom.
Cesta Villese-Gorica je že v gradnji in prav malo še manjka, da bo
celotna trasa izgotovljena. O tem so se lahko 13. februarja prepričali številni predstavniki slovenskih časopisov in RTV Ljubljana, ki sta jih povabila na ogled te sodobne ceste župan italijanske Gorice g. Mi-chele Martina in predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Si-mac. Novinarji so se najprej spoznali s pripravami za gradnjo velikega in sodobnega mejnega prehoda pri Gorici, ki se bo raztezal na približno 100 hektarih površine (na naši stranj 50 ha in približno prav toliko na italijanski strani). Kot smo slišali, je že vse pripravljeno (načrti, finančni programi itd.) v tolikšni meri, da bi nov mejni prehod lahko začeli graditi že letos. Naj še omenimo, da bo imel mejni prehod kar 14 stez. in sicer 8 za osebna vozila, 2 za avtobuse in 4 za tovornjake.
Kot že omenjeno, bo cesta Villese-Gorica po vsej verjetnosti letos že dograjena. Edina kritična točka, ki lahko gradnjo zavleče do spomladi 1971, je most čez Sočo. Ta objekt je precej dolg. vrh tega pa bodo morali graditelji usposobiti zanj zelo solidne temelje, ker se na obeh bre-
Center za izobraževanje je razpisal seminar za pridobitev kvalifikacij za železokrivce, strojnike lahke in težke mehanizacije in pomožne delovodje oz. skupinovodje. Zanimalo me je. s kakšnimi občutki so prišli na tečaj bodoči delovodje in kakšne pridobitve bodo odnesli s tečaja: Po »obvezni« tremi se je ojunačila skupina iz Maribora, ki se zahvaljuje centru in poslovni enoti Maribor, da jim je omogočila udeležbo na tečaju, ter obljubljajo, da se bodo v tem kratkem času toliko usposobili, da bodo dostojno lahko nadomestovali delovodje. Glavno teža/o bo predstavljal predmet iz raa-
B OSk	a H
govih Soče raztezajo razmeroma široka prodišča.
Cesta Villese-Gorica ima za vsako smer po dva pasova, ki sta široka skupno 7 m (vsak pas 3,5 m). Tako je vozišče skupno široko 14 m, z bankinami ob robovih pa 16 m (cesta namreč nima vmesnega zelenega pasu). Na obeh straneh je cesta zavarovana z železno mrežo, tako da se voznikom ni bati goveda, psov in drugih četveronožcev, ki bi lahko sicer povzročili na tako hitri cesti hudo nesrečo. Računska hitrost za cesto je predvidena na 120 km/h, seveda pa je možno dosečj še večjo hitrost, saj je teren popolnoma raven. Graditelji so vrhnjo površino prekrili z asfaltom, sicer pa je sploh v Italiji sorazmerno malo betonskih cest. In za konec še cena: za 16 km dolg odsek bodo dobili graditelji 4 milijarde lir, kar pomeni 250 milijonov lir (5 milijonov N din) za kilometer. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je ta razmeroma nizka cena dosegljiva zlasti zaradi precej nezahtevnega terena (ravnina, dobra nosilnost tal), seveda pa imajo italijanska gradbena podjetja nedvomno tudi sodobnejšo opremo in stroje kot mi.
P.
tematike in gradbeni elementi. Izrazili so željo, da bi dali tema predmetoma največ poudarka. Seveda pa tudi drugih predmetov ni treba zanemarjati, saj z internimi akti pod-jet v niso najbolje seznanjeni.
Tovariš Mojmir Jevtenič iz obrata gradbenih polizdelkov se zahvaljuje centru in obratu, da sta mu omogočila udeležbo na seminarju, ter :pa. da bo v zadovoljstvo vseh dobm opravljal svojo bodočo "ago.
Tovariš Alojz Topolovec iz grad-be- -ga vodstva Ljubljana se v imenu tečajnikov zahvaljuje centru in svoji poslovni enoti za udeležbo r ' tečaju, ker smatra, da so ti tečaji
Zahvala centru in enoli
						ORRAfŠ. ZA LETOVIŠČE	ponolmK. Sir a sprC	lueoBi	TIRAN Z OTOKA SAMOSA	SLAVOLOK JtujkaJ
						CARMISCH- - -PARTEN- K/RCUEN				
						BOO LJUBEZNI GOVOR				
gg	JTT	1					► G				
X	HARMONIJA	PRIPADNIKI NOV	ALFRED NOBEL	TOPLOT. NAPRAVE NAŠE MORJE						PRAZNO-GLAVC/ ■
ORODJA ZA SPAJANJE										
JABOLKA								RADOVAN GOBEC POSTAJA		
LUDVIK RIZMAL			DOKTOR			ZDRAVILNA RASTLINA				|
			IME ČRKE			Zensko IME				
BULA							JAP ON. TELOVADEC			'
AROMA, PARFUM							JASTREB NAPELJAVE			!
NOVA ZELANDIJA			CVETICA | SEKANJE							! |
TERORIST. ORGAN/ZAC.				SVOJILNI ZAIMEK					DUŠIK	j
				TELEVIZIJA					1 ST JENKA RAZ/N	
SNETJE										j
BUČE						LATINSKA ! UR A'/CA ZA | JEZUSA				i
zelo pomembni, saj si nodo tečajniki s tem pridobili širše znanje. Meni ie, da je tečaj zelo kratek, ker jim bosta verjetno matematika in statika delali preglavice. Ker pa je več,na tečajnikov iz vrst starejših članov, želi, da se tečaj temu primerno podaljša.
Tovariš Ivan Marodi iz Hrastnika pa ugotavlja, da so problemi povsod in bi bilo verjetno lažje, če bi od predlogov in govoranc prešli na dejanja. saj samo z delom lahko nekaj ustvarimo.
Iz kratkega razgovora ki sem ga imela z njimi sem pevz^ a da si želijo povečati kros svojega znanja, želijo čim tesnejšega sodelovanja med vodilnimi delavci in proizvajal-
ci ter na svojem delovnem mestu prispevati čim več za lepši in uspeš nejši razvoj našega podjetja.
N. F.
Moderno zgodovino bi mora- ; li pisali samo s svinčnikom.
Zakoni naj bi bili kakor j obleka. Naj so tako narejeni, ! da pristajajo človeku, kateremu naj služijo.	1
Mlada žena k svojemu mo- « žu — fotoamaterju: »Kakšne posnetke pa si naredil, da jih j moraš v temi razvijati?*
—	spremeni se 6. člen pravilnika tako, da se glasi.
»Za potovanje na seje organov upravljanja (delavski svet in kolektivni izvršilni organi), sindikalne organizacje in ZK ter organizacije mladine pripadajo udeležencem dnevnice iz 5. člena ob izpolnitvi pogojev po 9. členu tega pravilnika«;
—	v členu 8 se doda nov zadnji odstavek, ki se glasi
»Delavcem obratov in drugih servisov podjetja, ki opravljajo montažna in remontna dela ter strojne in transportne storitve, stroški za prenočišče posebej ne pripadajo. V izjemnem primeru lahko delavski svet enote ali drug ustrezni organ upravljanja enote sklene, da se povrnejo stroški za prenočišče posebej delno ali v celoti«;
—	člen 10. pravilnika se spremeni tako, da se glasi:
»Oseba na službenem potovanju ima pravico do povračila stroškov za prevoz v I. razredu potniškega ali brzega vlaka oz. v I razredu na ladji. Stroški za prevoz z avtobusom ali letalom se priznajo samo proti predložitvi plačane vozovnice.
Kolikor je oseba na službenem potovanju koristila lastni osebni avtomobil ali drugo prevozno sredstvo, upravičena pa je do povračila stroškov avtobusnega prevoza, prejme povračilo po tarifi, ki jo ima prevozno podjetje na tej relaciji.
Upravičenost do uporabe lastnega osebnega vozila na službenem potovanju in priznanje stroškov takega prevoza je določena s posebnim pravilnikom. Vrsta uporabe prevoznega sredstva na službenem potovanju se določi v potnem nalogu.
Delavcem, ki so razporejeni na delo v drug kraj, in delavcem, ki opravljajo razna montažna in remontna dela ler strojne in transportne storitve, preskrbi prevoz do kraja dela in nazaj enota, pri kateri so zaposleni. Organ upravljanja v enoti določi vrsto prevoznega sredstva, za katero se priznajo stroški, kadar prevoz ni preskrbljen«:
—	prvi odstavek 11 člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi:
»Osebi na službenem potovanju se povrnejo stroški za uporabo spalnika, če mora takoj po prihodu v kraj službenega potovanja pričeti z delom. Enako velja tudi pri povratku«. (Nadalnje besedilo tega člena ostane nespremenjeno);
—	člen 17. se spremeni tako, da se glasi.
»Dnevnice za službeno potovanje v tujino
se priznajo v valuti države, v katero delavec potuje m v višini, ki se prizna zveznim organom za dnevnice v breme materialnih stroškov.
Za službena potovanja za glavnega direktorja se prizna dnevnica v višini, ki se pri-’ znava za I skupino delovnih mest zveznim upravnim organom med materialne stroške, za ostale delavce pa se priznava dnevnica v višini II. skupine delovnih mest istih organov.
Na zahtevo osebe, ki potuje v tujino, se lahko priznajo stroški za prenočevanje na službenem potovanju proti ustreznemu računu.
V tem primeru se dnevnica zmanjša za 20 »/o.
Za delavce, ki so razporejeni na delo v tujino ter za delavce, ki delajo v tujini in po službenih opravkih potujejo v domovino in druga določila o povračilu potnih stroškov, so urejena s posebnim pravilnikom o delu v tujini ter določila tega člena za njih ne veljajo.«
—	prvi odstavek 19. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi1
»Službena potovanja v tujino odobrava delavski svet podjetja oz. njegov Kolektivni izvršilni organ, katerega za to pooblasti.«
8.	Delavski svet potrdi pravilnik o delu v ZR Nemčiji s sledečimi spremembami
—	v 2. členu odpadeta drugi in tretji odstavek ter se prečiščeno besedilo glasi:
»Enota v Nemčiji ugotavlja dohodek po načelih ki veljajo za enote v domovini s tem, da se zanjo predvidi v letnem gospodarskem načrtu podjetja posebna delitvena linija, ki deli dohodke te enote na del za osebne dohodke in na del za sklade.
Na delu dohodka, ki odpade z uporabo delitvene linije na osebne dohodke, so udeleženi vsi člani delovne skupnosti te enote, medtem ko se ostali del dohodka, ki pomeni sredstva za sklade, razporedi v avtomatično v skupne sklade podjetja - praviloma v poslovni sklad«;
—	v 3. členu prvega odstavka se spremeni in glasi:
»Enoto v Nemčiji upravljajo člani te delovne skupnosti z enakimi samoupravnimi pravicami . . .«
—	v 6. členu se pri naštevanju dolžnosti šefa enote v četrtem odstavku doda:
» . . . (izvršuje sklepe samoupravnih organov podjetja) in enote«
—	člen 7 v celoti odpade in se nadomesti z novim besedilom:
»Delavcem obračunske enote v ZR Nemčiji gre za osebne dohodke tolikšen del ustvarjenega dohodka, kolikor ga odpade v te namene z uporabo merila (delitvene linije), predvidenega v čl. 2 tega pravilnika.
Obračun sredstev za osebne dohodke je vedno komulativen od začetka poslovnega leta do konca obračunsKe dobe
Delež posameznega delavca pii tako do seženih sredstvih za osebne dohodke je odvisen od njegove osnove (delovnega mesta), doseženega delovnega učinka in uspeha eno. te,
—	člen :: se deloma spremeni in se glasi
»Iz ustvarjene skupne mase za osebne dohodke delavcev pokriva obračunska enota naslednja bruto izplačila svojim delavcem:
a)	oblike osebnih dohodkov, ki se plačujejo v DM
—	osebni dohodki za delo po času
—	osebni dohodki za delo po učinku
—	osebni prejemki po uspehu enote v ZR Nemčiji oz individualni oceni pu čl 24.
—	tezenski dodatek
—	doda.ek za nadure
—	nadomestilo za prekinitev dela
—	nadomestilo za siabo vreme
—	nadomestilo za nemške praznike
—	nadomestilo za jugoslovanske praznike
—	nadomestilo za letni dopust
—	dodatek na stalnost
b)	dodatno prejemajo delavci v dinarjih otroške dodatke po zadevnih jugoslovanskih predpisih
—	v čl, 10 - zadnji odstavek se po besedi »odobrava« doda
». . . in sprejme«
—	v prvem odstavku čl. 11 se po besedi skupinskem učinku . . .« še doda ». . . ali skupinskem učinku celotne enote . . .«
—	na koncu zadnjega stavka drugega od stavka se bo po besedi » . . naročnik del . . .« doda: ». . . vendar. . .«
—	v 14 členu prvi odstavek odpade ter se gl*si
»Terenska* dodatek je namenjen za pokrivanje večjih stroškov, ki nastanejo pri delu na terenu. Obračunava se za vsak koledarski dan, ko je delavec prisoten v ZR Nemčiji, razen če je na dopustu ali v bolniškem staležu«
—	v čl. 20 se zadnji stavek dopolni po besedi »dobijo . . .« z besedo ». . . za ta dan. . .«
—	člen 21. v celoti odpade, ter se glasi:
»Dodatek za stalnost; Delavcu pripada mesečni dodatek za stalnost v višini in po pogojih, ki so določeni v ustreznem pravilniku podjetja, preračunan po uradnem tečaju v DM in izplačan v DM«.
—	člen 23 se v drugem in tretjem odstavku spremeni in se glasi:
Organizatorji proizvodnje so:
a)	predstavnik podjetja ali vodja enote
b)	pomočnik vodje enote
c)	inženir na gradbišču
d)	sektorski tehnik
e)	obračunski tehnik
f)	delovodja
Strokovni kadet:
g)	finančni uslužbenec ali administrator
h)	ostali delavci, ki spadajo -»od režijske osebje in ki ne morejo delati po učinku
Delavec pod a) se pri lem vedno ocenjuj« po uspehu celotne obračunske enote v Z1 Nemčiji, delavci pod b), c) in d) pa sam« takrat kadar opravljajo funkcijo šefa al pomočnika šefa enote v Nemčiji. V ostalen se delavce pod b), c), d), e) in f) ocenjuj« po uspehih onih pogodbenih gradbišč, kje: so bili zaposleni v obračunskem obdobju.
Delavce pod g) in h) ocenjuje vodja enot«, po kriterijih individualne ocenitve.
—	prvi stavek čl. 24 se spremeni in glasi.
»finančni uslužbenec ali administrator
ostali delavci, ki spadajo pod režijsko ose
bje in ki ne morejo delati po učinku«
—	v či. 25 se zadnji odstavek prvega odstavka črta ter se glasi,
»Zadnji rok izplačila je do 15. v mesecu.-
—	na koncu 37. člena se doda stavek:
»Pogodbena doba naj ne bo krajša kot eno
leto«.
—	na koncu čl. 42 se doda stavek:
»Pri določanju nove kategorizacije doma naj se upošteva mnenje in ocena, dana oc-sveta enote v ZR Nemčiji«.
9.	Potrdi se sprememba 56. čl. pravilnika < delu in poslovanju Centra za izobraževanj« s tem, da se potrdi tabela o višini štipendi tako, kakor je bila predložena po sklep' seje UO Centra za izobraževanje z dne 5. 2
1970. Sprememba velja od 1. januarja 1970 dalje.
10.	S-premeni se 84. člen pravilnika o delu Centra za izobraževanje, ki določa višin« nagrad vajencev, tako, da se zneski osnov nih nagrad in zneski za gibljivi del povečajo za 22 */*. Sprememba velja od 1. 3. 1970.
11.	Spremeni se 18. člen pravilnika o pripravnikih, tako, da se glasi:
»V času pripravniške dobe gre pripravniki, osebni dohodek, ki znaša:
a)	za pripravnike, ki so končali sred. So o od 5,00 do 5,50 D/h
b)	za pripravnike, ki so končali viš. so <• od 5,60 do 6,15 D/h
c)	za pripravnike, ki so končali viso 1 šolo od 6,20 do 6,80 D/h
Sprememba velja od 16. februarja 1970. da je
12.	Na predlog centralne intenluie komi sije in na podlagi poročila o poteku in uspe hu inventure za leto 1969 sprejme delavski svet naslednji sklep:
2


Cas teče neusmiljeno dalje, po srcu in izgledu se občutiš še mlad, Pa si že hote ali nehote prirajžal v 50 leto svoga življenja.
£ Zekom sva se prvič srečala pred 20 leti. Bilo je v Kidričevem. Organiziral je neko prireditev in vse je jnoralo teči, kot po »žnuri«. Že takrat sem spoznal, da je dober orga-nizator, človek z izrazitim posluhom do bližnjega, in dober komercialist. Zdrava skladnost, vedra in radostna Jasnost ter splošna priljubljenost, to So uspehi v njegovem življenju. Nekoč mi je dejal: »Zbiraj in čuvaj v sebi zdravje, moč, znanje in dobro voljo — vse drugo bo potem urejeno Po tvoje. Dobro in slabo, bolečino in radost, vse prenesti, vso slast in ves °bup življenja, to je šele pravo spoznanje in vredno moža.« To so njegovi življenjski nazori in tako je dorasel do svoje višine.
„.Po velikih in bogatih izkušnjah v življenju se ni nikoli pehal za oseb-n|mi uspehi, ni poznal komolčarstva, ni trpel laži, temveč iskal resnico v Vsem, pa naj je bila še tako huda. Živel je za delo in srečen je bil, če Je lahko pomagal tudi drugim.
Lado Janžekovič se je rodil 15. 3. 1920 v Mariboru. Oče je bil železni-c*h\ To so bili takrat trdni in zaved-ni ljudje in v takšnih okoliščinah je rasel tudi naš -Zeha«. Lado je študiral v Mariboru. Končal je državno trgovsko akademijo. Po končanem stL,diju se je zaposlil kot bančni Uradnik v Mariboru.
V težkih letih okupacije se je kot tisoči drugih s težavo prebijal v tujini, nikdar pa ni pozabil, da je sin slovenske matere.
Takoj po osvoboditvi se je z veliko Vne.no vključil v politično življenje.
. 1 je pravi sindikalni funkcionar našega podjetja, zato tudi letos obhaja 25 letnico dela v sindikatih. Na strokovnem področju pa je prevzel Uiesto komercialnega šefa v Maribo-ru in ga uspešno vodi še danes.
Lado Janžekovič je izrazit zgled človeka in komercialista, čigar delo je poznano ,	- h naših enote h.
Služba 'n zvestoba podjetju mu je izrazita odlika. Skupno z ing. Borutom Maistrom je z vztrajnostjo in nasmehom brodarji skozi vse težave, ki so spremljale »Gradis« in poslovno enoto Maribor. Najteže je bilo v letih restrikcije, ko je v Kidričevem zmanjkalo dela. Preseliti se je bilo potrebno v Maribor in začeli so znova. Tud: vse organizacije in reorganizacije v podjetju ga niso vrgle s tira. Vedno je bil prepričan da noben vihar, ki završi v podjetju ali enoti, ne bo razrušil velike in trdne hiše. Težav in nevšečnosti ni nikoli prenašal na druge, temveč je tiho in
neopazno odbijal osti, dokler ni delo zopet zadovoljivo steklo.
Janžekoviča najdemo tudi med doslednimi borci za delavsko samoupravljanje. Bil je med prvimi člani delavskega sveta enote in podjetja. Dve leti je bil tudi predsednik upravnega odbora podjetja. Uspešno deluje v raznih komisijah, skratka, vedno ga najdemo tam, kjer je potreba.
Žeka pa je v podjetju poznan tudi kot dober ""ortnik. Malo je športnikov, kj bi se lahko ponašali s tako bogato tradicijo na zelenem polju. S športom se je začel ukvarjati že v rani mladosti. Leta 1940 ga že najdemo med najboljšimi nogometaši pri ISSK v Mariboru, Po naporni službi je vedno našel čas (po 50. letu bo moral to opustiti?), za '»ening in tekmovanje. Igral je na več kot 700 tekmah ter kot republiški in zvezni sodnik sodil na 90 tekmah.
Tak je naš »Ž ‘i;a« tudi pri 50 letih. Veder, mladeniški, dosleden pri svojem odgovornem delu, to pa je že isto asno tudi jasno zrcalo razčiščenega pogleda na življenje in svet, v katrem živimo.
Ko ti hode ob tem tvojem jubileju nešteti tvoji prijatelji in sodelavci zaželeli dobrodošlico, takrat se spomni, da ti tudi mi vsi kličemo: »Žeka, še na mnoga leta!«
Lojze
Ivan Kneževič — 60-Ietnik
V februarju je dopolnil fii) let življenja tov. Ivan Kneževič, kovač iz" enote »Gradis« Koper,
Žal mu je, da bo moral kmalu zapustiti kolektiv podjetja Gradis, ker se namerava upokojiti. Pri Gradisu je 5 let. Želimo mu vse najboljše in še mnogo zdravih let v miru pokoja!
M. M.
Letos prvič na počitnice na Bolte
I Učilno se nemško
:«v
S-v
m
m
m
Ti
M,
}
Bi!
13. Lektion
Ein Lesestiick
Heute niaciil unsere Fabrik einen Ausflug. Wir fahren um 0 Uhr mit einen Autobus zum See. (r Aulobus), Ein grosses Molorschifl kommt. Wir sieigen ein (einsleigen) und fahren im Sonnenschein am Ufer cntlang (r Sonnenschein). Es ist vvarm Die Ramen tragen helle Kleider und eleganie Hiite (r Hut), Fraulein Erika, und unsere jiingste Biifogehilfin, ist stolz auf ihre neue Handtasehc. Herr Meier, der schon 36 Jahre in der Fabrik arbeitet, sonnt sich im Liegestuhl (siclii so n n en) und raucht seine kurze Pfeifc (e Pfeife), Jetzt beginnen die jungen Leutc zu singen und bald singen alle das bekannte Licd:
»Alles neu macht der Mai, maeht die Seele frisch und frei!« Bis zwoif Uhr fahren wir auf dem IVasser. Dami landet das Schiff, Wir steigen aus (aussteigen) und vvandern zvvischen Wiesen und FeUlcrn zum Gaslhaug (s Gasthaus) afu dem Hugel. Dori slelien auf der Ter-rasse unler den grunen Biiumcn lange Tische und bunte Somien-schirme. Wir essen zu Miilag, Es gibt schweinebralen (e Bralen) mit Kartoffeln (e Kartoffe!) und Gemiise (s Gcmiise). Wir trinken Bicr* Apfelvvein oder Mineralvvasscr. Die Musick spielt Operellcn und Tiinze Der Direktor spridit. Er begrusst die Damen und Herren. Er danki s ein en Arbcilern und sagi: »Ihr kbnnt essen, trinken und rauchen. Die Fabrik bezablt heute alles, VVir wol!en einen Tag lustig sein.« Ein Arbeiter danki dem Direktor.
Nadi dem Essen liegen wir faul auf der Wiese, die meisten in der Sonnc, einige im Schatten der Biiume (r Schatten) Dann liinkcn wir Kafee. Div jungen Lente machen einen Spaziersang. Sie steigen zum Sehloss (v Schloss) hinauf. das oben auf dem Htigel steht. Vom hohen Turm haben sie cine weite Aussicht. Sie soben zur Gaststatte liinab, die vor ihren Fussen liegt Wie sehiin sind die griinen Fdder und die VViesen und Waldcr der Heimat! A m A bend ist Tanz. Der Direktor ist am iustigsten. Er tanzt mit der Damen audi mit den atteren und bietet Zigarren und Schokolade an. Um 12 Uhr kommen die Autobusse der Fabrik und fahren uns nadi Ilause Um ein Uhr liegen wir alle im Bett.
der Autobus — avtobus
einsteigen — vstopiti
der Sonnenschein — sončni svit
tragen — nositi
der Hut — klobuk
stolz — ponosen
sich sonnen — sončiti se
die Pfeife — pipa
beginnen — začeti
die Sede — duša
Wohnen
W6rler frei — prost aussteigen —. izstopiti der Bralen — pečenka die Kartoffe! — krompir, das Gemiise — sočivje heute — danes der Schatten — senca das Hauptvvort — samostalnik das Eigenschaftsivort — pridevnik das Zeihvort — glagol
(stanovati)
ich wohne in Celje (das ist jetzt)
Ich vvohnte 1960 in Maribor	Ich vvcrdc in Kranj vvohnen.
(das liegt hinter uns)	fflas lieg vor uns)
Vergangenheit
(sedanjost)
1. Gcgenvvart:
Ich vvohne du vvohnst er wohnt wir vvohnen ihr vvohnt
Gegenvvart
(preteklost)
2. Vergangenheit: Ich wohnte du vvohntest er vvohnte vvir vvohnten ihr vvohntet
Zukunft
(prihodnost1)
3. Zukunft:
Ich vverde vvohnen er vvird vvohnen du vvirst vvohnen vvir vverden vvohnen vvir vverdet vvohnen

O gradnji žičnice na Golte smo r6 Pisali. Tu je naša poslovna eno-- Celje gradila eno izmed največ-J1"1 ir najhitrejših gondolskih žičnic y Jugoslaviji. Poleg žičnice, spodnje ,n zgornje postaje smo zgradili še JeP in moderen hotel.
. Pravijo, da je na Golteh lepo vse eto- Pozimi idealna smučišča, v je-
seni so gozdovi polni gub in drugi! gozdnih sadežev, spomladi in pole ti pa čudoviti sprehodi preko nepre glednih pašnikov in smrekovih goz dov.
In prav v tem izredno lepem gor skem svetu smo dobili za člane na šega kolektiva 18 novih ležišč.
Dobrih sto metrov nad novim ho
telom je osem depandans. Nekaj jih pripada hotelu. Zadnjo pa si delimo s celjsko vodno skupnostjo. Prostori v depandansi so popolnoma ločeni. V depandansi sta dve sobi po dve postelji, dve po štiri postelje ter ena s šestimi posteljami. Poleg ‘tega je tu še kuhinja, kopalnica ter sorazmerno velika dnevna soba. V kuhinji si bo vsak lahko kuhal p0 svoji želji, sicer je pa restavracija oddaljena le dobrih sto metrov.
Dom na Golteh bo posloval pod istimi pogoji kot počitniški dom na' Pohorju ali na morju, Odprt bo vse leto, prijave bo sprejemala KSS PE Celje. Na Golteh je zelo primerno za tiste, ki si žele v miru spočiti. Odlično pa se bodo počutili tudi mlajši člani, če bodo svoje medene tedne uživali na Golteh. Postelje so nove in opremljene z »jogi« žimnicami, Skratka, dom si oglejte sami in se prepričajte o lepotah Mozirske planine.
In kako pridemo na Golte,
Malo pred Mozirjem zavije cesta na desno. Kmalu prispemo po asfaltni cesti do spodnje postaje gondolske žičnice v Žekovcu pri Mozirju, Tu so veliki parkirni prostori.
Gondolska žičnica vozi vsako uro Po voznem redu, za skupine nad 40 oseb pa po potrebi.
Gondolska žičnica je dolga 3150 metrov. V eni kabini je prostora za 64 oseb, z njo pa se pripeljete od višine 497 metrov na višino 1402 metra _ v dobrih 7 minutah. Na Golteh je še 600 metrov dolga sedežnica, s katero se lahko pripeljete še na višino 1572 metrov. Cena prevoza z žičnico je v obe smeri 12 din.
to?ivTE ~ s.križcem označena depandansa je naša. Na sliki je tudi Ja postaja gondolske žičnice z žičnico na Medvednjaku
Ena izmed mojih prijateljic je bila gledališka igralka v manjšem gledališču na deželi. Pri njenem zadnjem obisku je pripovedovala o njenem skopem režiserju, Nedavno mu je pred vajo rekla: »Končno bi jaz v tretjem dejanju želela popiti pravi šampanjec in ne vedno samo mlačno vodo!«
Nato je režiser s silno resnim obrazom odgovoril: »Zelo rad, draga gospa, če boste v četrtem dejanju zaužili tudi pravi strup!«
Delavec iz ekipe smetarjev, ki odvažajo smeti, je rekel hišnemu lastniku: »Ljudje, ki nas smetarje bolj postrani gledajo, niti ne pomislijo, da za nas niso nič drugega, kakor proizvajalci smeti!«
Z množičnih zimskih športnih iger gradbincev SRS
sie vvohnen
sie vvohnten
sie vverden vvohnen
Wir bilden die drei Zeiten von »spielen« und »zahlen«
1.	Ich spiele, du ..., er ...	1.	Ich zalile, du .... er .
vvir..., ihr..., sie...	";s	vvir .. „ ihr.,,, sie...
2.	Ich spielte, du ..., er...	2.	Ich zabite, du..., er.,
vvir... ihr..,, sie...	vvir,.., ihr..., sie,..
3.	Ich vverde spielen, du ..., er ... 3, Ich vverde zahlen, du .
vvir..., ihr..., sie...	vvir..,, ihr..., sie...
Wir bilden die Vergangenheit und Zukunft von:
tanzen	kaufen	lernen	arbeiten	baden
ich Walzer	Brot	Oeutsch	im Garfen	zu Hause
dn Potka	Butler	russisch	im Haas	im Stadtbad
er Tango	Marmelade	engliseh	in der Kiiche	im Fluss
vvir Menuett	Schinken	slovven.	im Biiro	in dem See
ihr gut	VVurst	Franzosisch	in der Fabrik	im Meer
šie schlecht	Kaše	spanisch	im Bcrgvverk	im Bach
VViirter (besede):
der Schinken — šunka, die Wurst — klobasa, der Kaše — sir, das Bcrgvverk — rudnik, das Stadtbad — mestna kopel, der Bach — potok.
Tekmovalce pozdravlja predsednik jeseniškega občinskega sindikalnega sveta tovariš Rodi
Pred hotelo »Prisank«
Sodniški zbor in naš gost iz Zagreba
•i
V '
Gas so merili z elektronskimi napravami
Rekordna udeležba na letošnjih zimskih športnih igrah gradbincev ŠIG-1970 v Kranjski gori — Gradis osvojil med 42 ekipami solidno tretje mesto — Brezhibna organizacija prireditve — Smučarskemu društvu Jesenice, upravi žičnice Vitranc in turističnemu društvu Kranjske gore vse priznanje
Tisti, ki so od 19. do 22, februarja prihajali v Kranjsko goro, naše najpomembnejše zimsko — športno in turistično središče, so bili priče L kšnemu živ-žavu, kot da bi bila v Kranjski gori najmanj mednarodna tekma na najvišji ravni. No, mednarodne tekme na pobočjih Vitranca sicer ni bilo, zato pa je bila množičnost na 8, zimskih športnih igrah gradbincev takšna, kakršne niso pričakovali niti
največji optimisti.
2e nekaj dni pred tekmovanjem so v Kranjsko goro prišli prvi tekmovalci, da bi se čim bolje seznanili s snegom in tereni, kajti še tako dober smučar mora pred tekmo vsaj enkrat pregledati pobočje, p0 katerem se bo spustil, ali pa traso, po kateri so se pomerili smučarji — tekači. V petek, 20. februarja, ko se je začelo prvenstvo, pa so bile seveda že vse ekipe v Kranjski gori. Nič manj kot 42 gradbenih m sorodnici podjetij je na letošnje tekme poslalo svoje ekipe. Takšne množičnosti seveda n: nihče pričakoval, saj je bilo na spiskih prijavljenih več kot 420 smučarjev in smučark. No, kljub nepričakovanemu množičnemu »nava-lu« pa je vse steklo v najlepšem redu, tako da je ob koncu ta prireditev izzvenela v mogočno manifestacijo slovenskih gradbincev.
Letos je organizacijo zimskih športnih iger prevzelo naše podjetje. Organizacijski odbor, še posebno Pa Lado Sanca, sla imela ogromno dela. Velika množica prijavljenih tekmovalcev je sicer nekaterim vzbujala nekoliko skrbi, vendar pa je rb dobri organizaciji le vse tako steklo, da ni bilo nikjer nepotrebnih zastojev ali kakršnih koli zapetljajev m nevšečnosti. Seveda naše podjetje samo ne bi bilo kos vsem tehničnim nalogam, ki jih je ob takšnih tekmovanjih treba opraviti [trasiranje prog, postavljanje prog za slalom in veleslalom, uporaba časomerilnih naprav, kontrole ob vratcih, nastanitev in prehrana tekmovalcev in podobno]. Zato je organizacijski komite našega podjetja sam krepko zavihal rokave, seveda pa so mu izdatno priskočili na pomoč tudi športni organizatorji SD Jesenice, turistično društvo v Kranjski gori in gostinski delavci — dom;-
hotela s 400 in več ležišči, da bi lahko vse tekmovalce spravili pod eno streho. To je pač dejstvo in objektivna težava, ki jo je treba razumeti in upoštevati, sicer pa je vsak dobil v Kranjski gori svoj prostor, kolikor so pač dopuščale razmere. Ne smemo tudi pozabiti, da je v Kranjski gori konc februarja tudi dovolj tujih in domačih turistov, tako da je uspeh že v tem, da so bili vsi nastanjeni v tem središču. Prav lahko bi se tudi pripetilo, da bi morali nekatere tekmovalce poslati v bolj oddaljene kraje, na primer v Podkoren ali Martuljek.
Prireditev se je začela s pozdravoma, ki sta jih izrekla predsednik sindikalnega odbora »Gradis« Tone Zaletelj ;n predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice tovariš Rode. Nato je prireditev odprl v imenu pokrovitelja in organizatorja glavni direktor »Gradisa«, inž. Hugo Keržan, K uspeli prireditvi je precej prispevalo lepo vreme, da sploh ne omenimo lepot tega našega kraja v slovenskih Alpah. In če dodamo še to, da so se v tridnevni prireditvi srečali številni slari znanci iz gradben.h podjetij širom po Sl iveniji ter ob tej priložnosti obudili spomine na šolska leta ali pa na razne delovne akcije po slovenskih, jugoslovanskih in tujih gradbiščih, potem lahko vsekakor Irdimo, da so 8. zimsko-športne igre gradbincev v celoti uspele.
In še o našem uspehu, Med 42 podjetji, ki so sodelovali na SlG 70, je »Gradis« zasedel trelje mesto, takoj za »domačinoma« »Savo« z Jesenic in kranjskim »Projektom«. Vsekakor je tretje mesto ob tako množični udeležbi solidno, čeprav so morda nekateri pri nas potihem računali na
drugo ali morda celo na prvo mesto. Vendar pa je bilo moštvo jeseniške »Save« skoraj nepremagljiv favorit, zlasti v alpskih panogah, saj ima v svojih vrsth več tekmovalcev, kj so pred leti precej pomenili v državnih in slovenskih reprezentancah (oba Čopa. Klinar, Lakota in drugi' S takšnimi »asi;< se seveda naši smučarji niso mogli enakopravno spoprijeti, kar velja v preceišnji meri t dl za tekaške discipline. Sicer pa t: 1 movanje ni prvenstvo zato, da l.-i se tekmovalci iz posameznih podjetij kosali med seboj prvenstveno za najboljša. mesta, marveč gre za oživljanje in propagiranje najširše rekreacijske dejavnosti, ki mora vso bolj prodreti v vrste gradbenih organizacij. Ce kje velja geslo »ni važno zmagati, važno je sodelovati«, potem to prav gotovo velja za športne igr0 gradbincev.
Od naših tekmovalcev eo sp najbolj izkazali Marjan Cizej, Stene Stanovnik, Janez inž. Hercog. Jože Zupan, Jožica Dimnik in drugi.
čini. Tako je bilo končano to množično tekmovanje [naj omenimo, da je samo v veleslalomu moških do 33 let nastopilo kar 156 tekmovalcev!! — takšne številke ne bomo našli niti na največjih mednarodnih tekmah) v splošno zadovoljstvo »spravljene pod streho«. Dokaz, da res ni biio težjih zapetljajev in nevšečnosti, je tudi tem, da ni bilo nobenih protestov, tako da je bi! dr, Milan Orožen kot predsednik sodniške komisije v svoji funkciji pravzaprav »brez-poslen«. In čeprav je v nekaterih disciplinah startalo več. kot sto smučarjev [moški slalom in veleslalom), ni bilo zamud in zastojev, tako da so organizatorji v predvidenem času zaključili celotno prireditev. Edina ovira se je pojavila zaradi obilice tekmovalcev pri prenočiščih, saj vseh smučarjev, organizatorjev in funkcionarjev ni bilo mogoče spraviti pod streho v hotelu »Prisank«. Nekateri so sicer zaradi tega malce pogodrnjali, zdi se nam pa, da je bila tudi ta drobna kapljica hude krvi odveč, kajti Kranjska gora nima
Na zbornem mestu se je zbralo jez 400 tekmovalcev
i
\

iff i	Hi
Kranjska gora je spremenila podobo Dr. Milan Orožen in Janez Zupan na ■— Pred hotelom Prisank	kontroli vratič
Za dobro organizacijo SIG-1970 ima Predsednik sindkalnega odbora pod največ zaslug Lado Sanca, komerci- jetja Tone Zaletelj in le dober pred alni šef z Jesenic	sednik ampak tudi dober smučar
Direktor hotela »Prisank« v ski gori Žarko Sanca je bil binci zelo zadovoljen — mi
Posamezni rezultati so bili: Rezultati solo tekov Otoški do 33 let:
1- Prane	Zupan, Jesenice............................22.10,5
2	Franc	Naglič, Projekt Kranj......................25.11,5
3- Peter	Čufar, Sava Jesenice........................25.31,0
4	Jure Dolenc, Projekt Kranj....................... 25.53,0
5	Jože Čeplak, Slovenija ceste.....................2(1.13,0
C Silvo Kant, Gradis Ljubljana.......................26 ^5.0
‘ lože Subič, Tehnik Škofja Loka.....................27.1 L5
8- Vojko Božič, Sava Jesenice........................ 27.24,0
» Jože Repinc, Bohinj...............................  27.34,5
iU Franc Mihelač, Gradis............................. 27.38,5
bloški nad 33 let:
1	Alojz	Repinc, Bohinj.............................14.32,5
~ Stane	Stanovnik, Gradis..........................14.44
3	Anton	Marn,	Tehnik..............................14.17,0
4	Stanko	Odar,	Bohinj..............................16.33,0
" ng. Lojze Vodopivec, Slovenija ceste...............16.43.5
8 Tomo Zevnik, Kanalizacija...........................16.56,0
' Alojz Gartner, Bohinj...............................17.07,0
"■ Franc Skrabelj, Gradis.............................17.49,5
2 inske
F Slavica Kunstelj, Sava Jesenice ....... 18.26,0
2	'Siiva Primožič, Pionir.......................... 19 04,5
s- Draga Piber, Konstruktor .........................19.09,5
4	Anica	Kores,	Konstruktor.........................19.16,5
°	Danica	Vauh,	Sava Jesenice.......................21.00.0
8 Helena Pivk, Slovenija ceste........................21.28,0
'■ Olga Šenke, Projekt Kranj..........................22.17.0
8	Fani Peršin. Slovenija ceste.....................2210.0
9	ing. Mira Trefalt, Slovenija ceste...............23.41 J
19 Ani Volavšek, Gradis ............................. 23.52,0
Rezultati veleslaloma — ženske:
1.	Liljana Štravs, Sava Jesenice...................0:49,1
2.	Anica	Kores,	Konstruktor.........................0:53^4
3.	Olga Sekne, Projekt Kranj.......................0:54*2
4.	Lidija	Liber,	1MP .	.	.	. .....................0-54,7
5.	ing. Tija Badjura, Projektivni atelje...........0:55^2
6.	Metka	Pirnat	Slovenija ceste.....................0:57,0
7.	Vera Lovše. Slovenija ceste.....................0:57,5
8.	Marta	Gorza,	IMP.................................0:58^7
9.	Jožica	Dimnik, Gradis.............................0:58*9
10.	ing. Vesna Janškovec, Pr. podjetje Kranj .	.	. 0:59,2
Rezultati slaloma:
Moški do 33 let:
1.	Mirko Klinar, Sava Jesenice........................52,3
2.	Stanko Klinar. Kovinar Jesenice....................56,4
3.	Janez Markovič, Gradnja Žalec......................57,3
4.	Miha Svetina, Sava Jesenice........................57.3
5.	Franc Zarnik, Projekt............................. 53,4
6.	Franc Žakelj, IMP ..................................594
7.	Bogo Por, Sava Jesenice............................59,9
8.	Izidor Krničar, Projekt............................60,8
9.	Franc Sitar, Tehnika...............................60,9
10.	Janez Gašperin, Sava Jesenice.....................61.2
Moški nad 33 let:
1.	Miran Lakota, Sava Jesenice........................51,8
2.	Janez Jemc, Geodetski zavod.......................,53,4
3.	Dušan Dobrovoljc, Elektroprojekt ....... 54,3
4.	Marjan Cizej, Gradis ..............................54,9
5.	Miro Stupar, ZRMK .................................55,0
6.	Saša Pešelj, Agens Ljubljana.......................55,9
7.	Miro Svetina, Sava Jesenice........................56,5
8.	Anton Vidic, Stan. podjetje Jesenice...............56,7
9.	Janez Pokorn, Elektroprojekt.......................56,7
10,	ing. Rudi Ceršak, IMP.............................57,0
Rezultati veleslaloma
Moški do 33 let:
1	Mirko Klinar, Sava Jesenice.......................1:05,7
2	Alojz Cop, Sava Jesenice..........................1:08,7
8 Jože Svetina, Sava Jesenice........................1:09,1
4	Janez Cop, Sava Jesenice..........................1:09,7
5	Ciril Cop, Sava Jesenice..........................1:11,2
® Janez Markovič, Gradnje Žalec......................1:13,1
'h ing. Janez Hercog, Gradis.........................1:13,3
8 Jože Zupan, Gradis.................................1:13.6
9- Boris Zupan, IBT................................  1:14.0
Moški od 33 do 40 let
J31: ing. Janez Šarec. IMP.............................0:58,4
2 Miran Lakota, Sava Jesenice........................0:59,4
3. Miro Stupar, ZRMK . . . ..........................1:01,2
»JSSŠa Pešelj, Agnes Ljubljana ....................1:02,8
5 ing. Rudi Ceršak, IMP..............................1:03,1
• 6 Marjan Cizej, Gradis...............................1:04.0
*• Janez Jemc. Geodetski zavod......................1:04,1
8-	ing, Jože Naglič, IMP............................1:04.5
9-	Anton Vidic, St podjetje Jesenice................1:06.1
. Janez Pokorn, Elektroprojekt.........................1:07,1
Moški nad 40 let:
1 Miloš Lapajne, Emona projekt .	............0.46,0
2' ing. Josif Nande, Projekt.......................0:47,2
3. Ivo Vidmar, Geodetski zavod ....... 0:47,6
4- Jože Vovk, Geodetski zavod........................0:47.6
5' Milan Hrast. Sava.................................0:48,2
6' Boris Kobal, IMP.................................0:48.3
"i- ing. Marjan Cirman, Slovenija—projekt .... 0:49.5
8- Franc Novak, Konstruktor..........................0:49,8
8. Valter Stropnik, Gradis.........................  0:50,2
10. Franc Valentinčič, Konstruktor...................0:51,1
Štafetni tek 3X6 km:
Ekipa podjetja:
Predaja 1.	2.	3.
Slovenija ceste Ljubljana Prjekt I. Kranj .	.	.
Projekt II. Kranj .	.	.
Tehnik II. Škofja Loka . Gradis Ljubljana . . . Konstruktor Maribor Tehnik I. Škofja Loka . SGP »Sava«- Jesenice . IMP — Ljubljana .	.
GP Bohinj................
1	11	21
1	12	22
3	13	23
4	14	24
5	15	25
6	16	26
7	17	27
8	18	28
9	19	29
10	20	30

.
I Prisrčne zelje I
' -* "
1
Pokrovitelj Vlil. zimskih športnih iger ŠIG — 1970 ing Hugo Keržan je zbrane tekmovalce in goste pozdravil z naslednjimi besedami:
Tovarišice in tovariši tekmovalci, dragi gostje!
Ko otvarjam VIII. republiške zimske igre gradbincev Slovenije, pozdravljam predvsem številne navzoče tekmovalce, ki so prihiteli v ta lepi predel Gorenjske, da se v plemeniti borbi pomerijo med seboj, da dokažejo, da v podjetjih ni edini cilj našega delovanja le izpolnjevanje vsakodnevnih strokovnih nalog in komercialno pehanje, ampak (udi skrb za rekreacijo, za boljše medsebojno spoznavanje in poglabljanje živih kontaktov, ki v življenju toliko pomenijo.
Posebej, vendar z rahlo zaskrbljenostjo pozdravljam starejše tekmovalce, ki so se pridružili mladim a željo, da bi manifestirali svojo vztrajnost in kondicijo brez kakšnih zlomov in poškodb.
Pozdravljam nadalje vse sodelavce iz podjetij in zunaj njih, ki so nam omogočili ta tekmovanja, ki so z mnogo truda skušali urediti vse čim boljše, v zadovoljstvo udeležencev in tekmovalcev samih.
Zahvaljujem se prav tako lokalnim faktorjem, brez katerih verjetno prireditve v tako velikem obsegu ne bi mogli izvesti, njihovemu razumevanju in pomoči.
Ugotoviti moram, da postajajo zimske športne igre gradbincev Slovenije že tradicionalne, saj jih prirejamo že osmič, Prav tako pa lahko konslatiramo, da je število udeleženih podjetij vedno večje, enako pa tudi tekmovalcev. Prepričan sem, da smo z letošnjo udeležbo 39 podjetij in skoro 400 tekmovalcev dosegli rekord.
Pri tem pa ne bi hotel mimo nekaterih ugotovitev, ki naj bi v bodoče pripomogle k še večjemu razmahu, večji udeležbi in večji kvaliteti.
Iz spiska prijavljenih podjetij je namreč razvidno, da jc poziv na igre naletel v regijah Koroške, Primorske in Dolenjske na sorazmerno majhen odziv, čeprav iz licitacij vemo, da tudi tam obstajajo močne organi-jzaeije gradbincev. Ugotovimo lahko tudi, da se je za tekme prijavilo komaj 1/3 vseh gradbenih podjetij, pri tem pa so izostale mnoge renomirane organizacije. Pogrešamo tudi več udeležencev iz vrst industrije gradbenega materiala. Lahko pa hkrati registriramo, da je Ljubljana in njene organizacije prispevala skoro polovico tekmujočih podjetij. Zato mislim, da je treba z večjo propagando in osebnim kontaktom pritegniti na naše igre čim več podjetij, ker smo prepričani, da se jim bodo vložena sredstva bogato poplačala.
Nadalje bi želel, da bi se vsi tisti, ki se neposredno bavijo s to športno zvrstjo, usmerili v svoji aktivnosti zlasti v povečanje števila tekmovalcev v posameznih podjetjih, še bolj pa v dvig njihovih športnih sposobnosti. To pa bodo verjetno najboljše dosegli na ta način, da bodo v zimskem času predvideli več časa za trening, tako da tekmovanje samo ne bi bilo le osamljen dogodek, ampak zaključek sistematičnih prizadevanj in priprav, ki naj bi dovedle do še boljših rezultatov,
Tovarišice in tovariši tekmovalci!
V našem vsakodnevnem življenju imamo dosti skrbi, potrebni so nam mnogi napori, da dosežemo take uspehe, kot si jih želimo, Zato potrebujemo zdrave ljudi, ljudi polne poleta in tveganja, Prepričan sem. da moramo bili ravno gradbinci sposobni izvajati v našem delovanju največ slalomov, spustov in napornih tekov. Zato nam bodo takšna tekmovanja prav gotovo vsestransko koristila.
Želim vsem udeležencem zimskih iger mnogo uspehov in najlepše vtise, organizatorjem pa se zahvaljujem, da je otvoritev iger pred hotelom Prisank in ne na vrhu Vitranca.
S tem proglašam zimske športne igre gradbincev za odprte.
Naša mlada Joži v vlogi kontrolorke Ladislav ambruč, vodja tekmovanja, Verjeli ali ne: Mujov klobuk je poln Sodniški zbor
šef alpskih in tekaških prog	raznih značk
Naši tekači v cilju

L .T
ji?	*'
* ..,.... - ^
Ob otvoritvi SIG-1970 je godba z Jesenic zaigrala nekaj poskočnih
fr
Gradnja petega naveza v luki Koper — Koprčani so postali že pravi specialisti
""" ~1 ;• ■ .? v, ..

Direktor gospodarsko finančne službe Iko Ravnikar s soprogo na 1970- seveda brez smučk
Tole pa je posnetek pogovora v SIP blizu Jajca. Tesarjev, zidarjev in železokrivccv pa je kljub veliki akciji kadrovske službe premalo —
S seminarja za sistemizacijo delovnih mest

V centralni železokrivnici v Zenici, kjer se priučujejo naši bodoči železokrivci —
Pogovor s tečajniki v Gračanici
		LmiimniijP	u
	m*		H	i1
IZ TUJIH LOGOV
Žena v očeh velikih ljudi
B Lepa in čednostna žena izžareva najbolj popolno skladnost na svetu. V njej so vrednosti obeh spolov.
La Bruyere
S Tudi tisto življenje, ki je polno največjih uspehov, je brez cilja, če ne vključuje tudi žene.
0’Neili
B Dekle je pravljična knjiga, ki je še nismo prebrali.
Frangois Mauriac
0 Žene so dejansko varovalke človeškega rodu. Moški so raz-sipneži, pustolovci ni kvartopirci in se morajo zahvaliti prav ženam za svoj obstanek.
Jack London
■ Kadar pišemo o ženah, bi morali svoje pero namakati v barve mavrice, popisani papir pa posušiti s prahom metuljevih kril.
Diderot
■	Ženo — to je glasba življenja.
Richard Wagner
■	Zena je tista, ki ne zapusti bolnikove postelje niti takrat, ko sta jo zapustila zdravnik in duhovnik, in niti takrat, ko je tudi sama izgubila upanje.
Guearazzi
B Ce sploh obstajajo lepota, ljubezen in dobre lastnosti, potem jih je treba iskati samo pri ženah.
Goethe
■	Zena je umetniško delo narave.
Calfigia
■	Poezija, glasba in cvetje — vse to je zelo lepo. Toda če ne bi bilo žena, vsega tega ne bi znali vrednotiti.
Herder
* V krepostni ženi sta dve poglavitni vrlini — nežnost in radost. Prvo nam odkrivajo njene oči, drugo pa nam posreduje njena razumna duša.
Coleil
Sistemizacija -instrument dobre organizacije dela
Dvodnevnega seminarja o sistemizaciji delovnih mest v Predvoru pri Kranju so se udeležili vsi vodje kadrovskih služb poslovnih enot. Priznani predavatelji zavoda za šolstvo SRS in delav. . univerze »Boris Kidrič« so se na vse načine trudili, da bi udeleženci seminarja kar najbolje razumeli in pozneje v praksi tudi izvedli to odgovorno nalogo.
Sistematizacija delovnih mest ni sama sebi namen, temveč je prikaz celotnega delovnega procesa po njegovih temeljnih delih. Končno pa sistemizacijo delovnih mest predpisujejo tudi zakonski predpisi. Sistemizacija je torej organizacijski pojem in instrument dobre organizacije dela.
Sistemizacija namreč prikazuje (neodvisno od trenutne zasedbe) za vsako delovno mesto opis del in opravil, ki so vsebinsko zaokrožena celota, ter opis znanja, strokovnosti, delovnih sposobnosti, kakršna so potrebna delavcem, ki nai ooravljaio ta dela. Vse to je odi. 'tce^a nome-na za izbiro ljudi, za organizacijo in usmerjanje strokovnega izobraževanja in razporejanje delavcev. Hkrati pa je tudi likega pomena za delavce same, saj bodo lahko bolje uveljavili in spr stili svoie strokovne in delovne sposobnosti.
Na seminarju so kadroviki dobili vrsto navodil, skript in drugih pripomočkov za uspešno izvedbo sistemizacije. Vsa': udeleženec pa mora do prihodnjega sestanka tudi napraviti pet detajlnih popisov delovnih m»’f s celotno vseh insko analizo. Ko bodo vsi kadroviki in komisije seznanjeni s celotno metologijo dela, bomo predvidoma aprila pričeli z delom, oziroma z uresničevanjem te velike in odgovorne' naloge.
Pa naj še kdo reče, da naše žene niso enakopravne!
Srebrno kolajno nam je prinesel Marjan Cizej
■ ■	. .. . .. ..   
Se ena izpred hotela »Prisank«