Posamezna ItevS-ka t Din mesečno, če se sprejema list ▼ upravi, naročnina 4 Din, na dom in po po4li dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
i>ohei>ei:jski
UTedniitvo: Kopitarjeva ul. St. 6/llL Telefon St. 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica šlev. 6 Poštni ček račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992
Kominterna	w
kliče na pomoč rdeči Španiji
Dimitrov predlaga Jronto delovnega socializma" da organizira pomoč tovarišem, hi se bore proti Francu
Volitve v 17 občinah V vseh je zmagata JRZ
voli ccm
Pariz, 6. junija. TG. Tukajšnje komunistično glasilo, dnevnik »H u m a n i t e« objavlja dolg članek, ki ga je listu iz Moskve brzojavil znani Di-m it rov, generalni tajnik komunistične interna-cionale.
Vrhovni voditelj svetovnega komunističnega gibanja poziva v tem brzojavu, naj svetovni prole-tarijat s polnim zaupanjem sprejme pobudo rdeče vlade v Valenciji, da je treba na bolj uspešen način organizirati podpiranje njihove Ironte proti španskim nacionalistom. Valencijska vlada je predlagala, naj se ustanovi skupna svetovno ironta, ki naj bi se imenovala »Internacionala svetovnega socializma« in v kateri bi se združile;
1.	Tretja, komunistična intcmacionala;
2.	Druga socialistična internacionala;
3.	Internacionala marksističnih strokovnih organizacij in
4.	Internacionala socialistične in komunistične mladine.
Vse te štiri svetovne organizacije bi bile v stanu, da organizirajo izdatno podporo, tako v živilih kekor v orožju, in borci valencijske vlade proti španskim nacionalistom bi šli v boj z zavestjo, da jim je s takšno svetovno podporo organiziranega marksističnega prolctarijata zmaga nad nasprotniki zagotovljena.
»Humanitč« pozdravlja pobudo in nasvet Dimi-trova in pristavlja, da bo svetovni proletarijat njegovo željo uresničil. Saj je ta skupno fronta tako rekoč že v polnem razmahu. »Humanite« s ponosom navaja, da je ravnokar odplulo nekaj tovornih ladij, ki jih je z živežem »za junake Bilbaue« napolnila francoska komunistična stranka. Te ladje so dne 3. junija zvečer odplule iz francoskega pristanišča Bordeaux v spremstvu francoskih bojnih edinic, ki bodo komunistične tovornice spremljale do dotičnega španskega pristanišča. »Humanite« poziva komunistični proletarijat, naj doprinaša vse žrtve za zmago svojih tovarišev v Španiji nad nacionalističnimi zarotniki.
Stare device v Angliji zahtevajo pokojnino
London, 6. jun. TG. Snoči jc bilo v Hydc Parku ogromno zborovanje združenja starih devic (v Angliji »spinster« imenovane), na katerem je 3000 zborovalk po navduševalnih govorih svojih voditeljic, med katerimi je bilo tudi dokaj dam iz pleme-nitaških krogov, sprejelo resolucijo, naj parlament sprejme poseben zakon, s katerim bo vsaki stari devici, ki je prekoračila 55. leto in šc ni mogla priti do moža, država priznala letno pokojnino. V svoji rcsoluciji pravijo, da je država dolžna dati starim devicam to priznanje. Na koncu trdijo, da imajo za seboj veliko število pristašic in da bodo kmalu predložile parlamentu in vladi prošnjo, podpisano od 5 milijonov pristašic, ki so že dosegle 55. leto ali ki nimajo izgleda, da bi do 55. leta mogle stopiti v zakonski stan.
V Nemčiji lavne službe samo za poročence
Berlin, 6. jun. TG. Državni tajnik v finančnem ministrstvu dr. Reinhardt je izjavil na kongresu Nemške zveze družin s številnimi otroci, da je vlada sklenila, da bodo v bodočnosti vse javne službe v Nemčiji dobivali Ie poročeni kandidati, one neporočence pa, ki so že v službi, bo vlada prisilila. da se poroče, ali pa da službeno mesto za-puste in napravijo mesto družinskim očetom.
Francoska komunistčna stranka je po vsej Franciji, v tiskovni in ustmeni propagandi, zagnala močan vik in krik p r o t i B 1 u m o v i v 1 a di, češ ua ne podpira zadostno valencijske vlade, da se »veleizdajalsUo« odmika od sovjetske Rusije ter v zvezi z Anglijo, Nemčijo in Italijo zarotniško kuje naklepe, kako bi se z blokiranjem Španije mogla zadaviti rdeča vlada v Valcnciji. Način nadzorovanja, kol ga pred !aga Anglija, da ni nič drugega kot pakt med 1 velesilami proti Valenciji. Iz VGega, kar komunistična propagana navaja, pa sledi, da je v ozadju sovjetska Rusija, ki je to ofenzivo povzročila, da omehča Blumov odpor proti sovjetskim predlogom. » Li b e r t e«, ki je glasilo nekdanjega komunističnega, a sedaj epokorjenega voditelja nove stranke »ljudske svobode« Doriota, piše, »da je sedaj popolnoma jasno, da sovjetska Rusija noče, da bi v Španiji prišlo do miru in da je sovjetska Rusija pripravljena vse podvzeti, če potrebno tudi organiziranje javnih neredov po deželi, da prepreči, da bi Blumova vlada sprejela angleške načrte, ki so tahšni, da bi ž njimi španska državljanska vojna lahko kmalu zaključila svojo krvavo zgodovino«.
Po bojiščih
Amorebicta, 6. junija. AA. (Havas.) Na baskovski fronti ie davi gosta megla onemogočila operacije večjega obsega. Včeraj popoldne pa ie vladala v vseh baskiških gorah taka vročina, da so bile vojne operacije prav tako nemogoče. Nacionalistična artilerija in letala so intenzivno obstreljevala vladne postojanke pri Galdacani. Baterije kalibrov 75 in 155 mm so malone razdejale republikanske postojanje severno vzdolž ceste Amorebiele -Galdacano. Prav tako je bila razdejana železniška proga,, ki je speljana ob tej cesti. Okrog 15 so se pričeli letalski napadi. Letala so koncentrirala svojo akcijo na posamezne vrhove okrog I.emone. Napadi so se nadaljevali tudi še ob 18.30. Zvečer so bile vladne postojanke posebno hudo bombardirane. V ostalih od-.ek'h ni bilo posebnih dogodkov. Scvilla, 6. jun. AA. General Queipo de Liano je
imel snoči po radu govor, v katerem je spočetka zanikal vesti, ki jih siri valencijska vlada o nolo-žaju v nacionalistični deželi. Nato je dejal: Na.-a vojska je na fronti pri Lemoni ponovno zavzela vse postojanke, ki so nam jih v zadnjih dneh iztrgali rdeči miličniki. Njih ponovne napade smo odbili, lako da so imeli velike izgube. Lahko trdim, da so sedaj vsi vrhovi okrog Lemone v naših rokah. Nadalje jc v svojem govoru omenil, da je po njegovih cenitvah v poslednjih borbah na fronli padlo okrog 5000 republikancev, čeprav republikanci s svojo ofenzivo n.so dosegli niti najmanjšega uspeha.
London, 6. iuniia. AA. (Havas.) Nedeljski -Sun-day Dispatch« priobčuje članek svojega diplomatskega urednika, da bo Velika Britanija izkoristila izboljšanje odnošajev, ki ie nastopilo med njo in Nemčijo, in poizkusila pridobili berlinsko vlado za lo, da umakne iz Španije svoje prostovoljec. Razen tega boVelika Britanija, kakor piše list dalje, skušala uvesti nova pogajanja za zapadni pakt. Na|-prvo si bo v tem oziru prizadevala pridobiti Nemčijo, da pristopi k Irancosko-anglcškemu dogovoru o belgijski nevtralnosti.
Rim, 6. junija. AA. (DNB). Po poročilih iz poučenih italijanskih političnih krogov kaže po včerajšnjem razgovoru med zunanjim ministrom grofom Cianom in angleškim poslanikom Drumondom, da ie italijanska vlada izjavila, da jc v načelu pripravljena sprejeli angleške predloge, zlasti v kolikor sc nanašajo na resna jamstva in na obnovo varnostnih prostorov v pristaniščih obeh sprtih strank. Glede na tretjo točko angleškega predloga jc italijanska vlada mnenja, naj bi se vse štiri države, katerim bi izročili nadzorstvo, med seboj posvetovale o potrebnih nadaljnjih ukrepih in da je treba v tem oziru sploh sprejeti še čisto določene ukrepe. — Enako je odgovorila tudi Nemčija.
V istih krogih pravijo, da skušata Nemčija in Italija s svojimi opombami naglasiti tretjo točko angleškega predloga in io izpopolniti. Po njunem mnenju naj bi smele države, ki bi jim napadli njihove ladje, nastopiti samostojno in po svojem preudarku brez poprejšnjega posvetovanja z ostalimi tremi državami.
Begunje (Logatec): Volilnih upravičencev 507, ilo 272 (54%). Vložena samo lista JRZ z nosil-g. Jakobom Kranjcem, ki jc prejela vseh 18 odbornikov.
Št. Vid nad Ccrknico: 2SS vol. upravičencev; volilo 199 (69%). Edina lista JRZ z nosilcem g. Anionom Tekavcem jc dobila vseh 18 mandatov.
Ribno |Radovljica); Volilnih upravičencev 419, volilo 295 (65%). Vložena lista JRZ z nosilcem g. Matevžem Cengletom, ki je prejela vse glasove in dobila vseh 18 odbornikov.
Javorje (Školja Loka); Volilnih upravičencev 218, volilo 199 (80%). Vložena samo lista JRZ z nosilcem g. Jernejem Koširjem, ki je dobil vseh 18 odbornikov.
Poljane (Školja Loka); Volilnih upravičencev 482, volilna udeležba 262 (54%). Vložena samo lista JRZ z nosilcem g. Ivanom Debeljakom, ki je dobila vseh 18 odbornikov.
Trata (Školja Loka); Volilnih upravičencev 659, volilo 383 (58.1%). Vložena samo lista JRZ z nosilcem g. Janezom Mrakom, ki je prejela vseh 18 odbornikov.
Hoče (Maribor desni breg); Volilnih upravičencev 1099, volilo 509 (46%). Lista JRZ z nosilcem g. Antonom Vernikom je dobila 371 glasov in 22 odbornikov, lista skupne opozicije z nosilcem g. Lo-vrom Papežem pa 138 glasov in 2 odbornika.
Cczanjevci (okraj Ljutomer); Volilnih upravičencev 560, volilo 277 (49.5'.). Vložena samo lista z nosilcem Francem Dunajem, ki je dobila vse oddane glasove in vseh 18 odbornikov.
Mislili je (Slovenjgradec): Vol. upravičencev 1083. volilo 152 (14.3%), lista JR/. z nosilcem g. Ivanom Tovšakoin je dobila vseli 24 odbornikov.
Okraj Dol. Lendava:
Beltinci: Volilnih upravičencev 1627, volilo ie 1053 (64.6%). Prva lista JRZ z nosilcem g. Markom Ciganom ie dobila 287 glasov in 3 odbornike, druga lista JRZ z g. Martinom Glavačem je dobila 529 glasov in 25 odbornikov. Prva lista združene opo-ziciie z nosilcem g. Ivan Forianotn 203 glasove in 2 odbornika, druga lista združene opozicije z
Zmagoslavna Cerkev v Hitlerjevski Nemčiji
Veličastne procesije — znamenje nezlomljive moči katoličanov
(Od posebne strani)
pa
34 in nobenega
no-od-
Iz globin nemškega ljudstva je prišel pravilni odgovor na umazane in podle napade nemškega piopagandn. ministra proti katoliški cerkvi. Nemška vlada ima namen vero in cerkev zadušiti v blatni reki najgrših očitkov, ki jih je spustila nad katoliško duhovščino na splošnem vsled prestopkov njenih članov, o katerih pa še danes ni gotovo, če sj se dogajali v isti izmeri, kot jih bluje iz sebe hillerjevska propaganda.
Letošnje proslave Telovega praznika so po vsej Nemčiji postale slovesno javno priznanje nemških katoličanov, da se od svoje vere ne dajo odtrgati ne s silo ne s psovkami. Bile so tako lepe, kot morda še nikdar doslej v zgodovini katoliške cerkve v Nemčiji
Posebno v K o I n u se je razvila Telova procesija, kot je to milijonsko mesto na Rcni še ni nikoli doživelo. To pa danes nekaj pomeni, kajti danes v Nemčiji ni lahko, pripadnost h katoliški veri v javno priznavati.
Tudi nočno procesija mož v Munchenu je bila izreden dogodek. Čudno je sploh, da so jo nemške oblasti v zadnjem trenutku dovolile, če-
Kurahan in Rosenberg vržena v ječo
Ali je sedaj na vrsti tudi rdeči maršal Bliicher?
Moskva, 6. jun.. TG. Aretacija maršala T u-hačevskega je v Moskvi vzbudila največjo senzacijo. Javno mnenje niti tega ni vedelo, da ie maršal Tuhačevski sploh ostal v Moskvi tudi potem, ko je bil nedavno imenovan za poveljnika ar-madnega zbora na Volgi. Stalin ga ni pustil izpred oči, ker je bilo že trakrat sklenjeno, da bo aretiran. Imenovanje na Volgo je bilo samo krinka. Stalin je s tem samo preizkusil, kakšen odmev bo imela »nemilost« Tuhačevskega med vojsko, toda, ko se je prepričal, da se mu ni treba bati ničesar, je sklenil aretacijski odlok objaviti.
Skoraj isto pozornost kot zapor maršala Tuhačevskega pa je vzbudil nenadni prihod v Moskvo poveljnika sovjetske sibirske armade maršala Bliicherja, ki se je že dolga leta izogibal Moskve. Nikdo ne ve čemu je Bliicher prišel v Moskvo in se v javnosti sedaj že s strahom sprašujejo, če tudi ta maršal, ki je organiziral sibirsko armado proti Japonski in uživa veliko priljubljenost po vsej državi, «e bo romal v kakšno Stalinovo ječo.
Javnost je tudi opazila, da pod uredbo, s katero je sklican vseruski občni zbor Ossoviahima (Združenje civilnega prebivalstva za podpiranje
vojnega letalstva), ni več podpisa od dosedanjega voditelja združenja generala Eidemana, ampak od generala Goršenina. Iz tega sklepajo, ker nikjer ni bilo sporočeno, na katero mesto je bil imenovan general Eideman, da je bil tudi ta general poslan v ječo.
Moskva, 6. junija, b. Uradno zanikajo vesli o aretaciji maršala Tuhačevskega. Dopisniki tujih listov so včeraj hoteli obiskati Tuhačevskega, loda rekli so jim, da ga ni v Moskvi. Danes se zopet širijo vesti, da je padel v nemilost tudi general Bliicher. Baje je poklican v Moskvo, kjer bo takoj aretiran, Znano je, da je Bliicher zelo priljubljen v rdeči armadi,
Pariz, 6. junija. AA. »Pelil Parisien« je priobčil informacije iz Rige, da so v Moskvi aretirali dva znana sovjetska diplomata, Karakana in Rosenberga. Karakan je bil pomočnik komisarja za zunanje zadeve, nato poslanik v kitajski in v Turčiji, odkoder so ga pred kratkim odpoklicali. Rosenberg je bil spočetka poslaniški svetnik, pozneje odpravnik poslov ruskega poslaništva v Parizu, nato je bil poslanik v Španiji, iz Madrida so ga odpoklicali pred 2 mesecema. Očitajo jima, da nista izpolnila nalog, ki so jima bile poverjene.
ravno je v navadi že več kot sto let. V zadnjem tienutku je prišlo dovoljenje, loda če bi bile oblasti vedele, kakšna javna manilestacija za katoliško vero bo postala in koliko tisočev mož se je bo udeležilo, bi dovoljenje gotovo ne bile dale. Možje z bakljami v rokah ni»o smeli korakati sredi ceste, ampak so smeli hoditi le po ploiniku. V sprevodu je bilo točno 5.660 mož. Na desetine tisočev pa jih je stalo v špalirju, od koder so z odkritimi glavami sledili sprevodu teh pogumnih katoliških mož. Značilno je, da so oblasti procesijo po sredini ceste prepovedale z razlogom, »da sc ne bi motil cestni promet«, med tem ko je bil promet po monakov-skih cestah istega jutra cele ure zaprt, ko so Hitlerje vski mladci imeli neko štafetno tekmo. Telova procesija v Munchenu je bila nekaj veličastnega. Udeležilo se je je v samem sprevodu 17.850 ljudi, med katerimi več kot polovica mož in moške mladine. Izredno velika je bila udeležba mladine, čeravno so preje po šolah mladino svarili, naj se je nc udeleži in čeprav so hitlcrjevci za ta dan organizirali posebne obvezne mladinske izlete. Država je prepovedala razobešanje zastay, je prepovedala udeležbo vojakov, policisti niso smeli delati špa-lirja. Vojaška godba je bila prepovedana, Vsaka uniforma v sprevodu kakor vsaka zastava najstrožje zabranjena 1 Navzlic temu jc bila procesija nekaj veličastnega in v 20 vrstah so verniki na Marijinem trgu obdajali oltar.
V Berlinu, kjer so veljale enake prepovedi, je bilo ogromno mladine v sprevodu. Desetkrat več, kot lansko leto. In tako je bilo, kot govore poročila, po vsej Nemčiji. Nekaj suhih vej v tem podlem kulturnem boju sicer odpada, zato pa je tem več zelenih vej, ki poganjajo in pričajo, da je kulturni boj sprožil v Nemčiji novo rast kaloli-čanstva in vzbudil novih spoznavalcev, ki bodo jamstvo, da tudi sedanji napad na katoliško vero ne
silccm Jožefom Škafarjem bornika.
Bogo ji na: 801 vol. uprav., volilo 591 (73.8 odstotkov), lista JRZ 1. z. nosilcem Štefanom Gašperjem 183 glasov in 3 mandate, lista JRZ II. z nosilcem Ivanom Žižkom 258 glasov in 12 mandatov, lista JRZ III. z nosilcem Francem Kuhanom 153 glasov in 3 mandate.
Dobrovnik: 912 vol. upr., volilo 470 (50 odstotkov), vložena samo lisla JRZ z nosilcem Ludvikom Treiberjem, ki je dobila vseh 24 mandatov.
Gaberje: 1067 vol. upav., volilo 526 (19.5 odstotkov), lista JRZ z nosilcem Josipom Lebar-jcni 117 glasov in 23 mandatov, lista združene opozicije 109 glasov in 1 mandal.
Gcntcroviči: 558 volilnih upravičencev, volilo 411 (73.5%). Lista JRZ L z nosilcem g. Hmycni-jcm je dobila 117 glasov in 3 odbornike, lista JRZ II. z. nosilcem g. Miho Mlinaričem jc dobila 148 glasov in 12 odbornikov, skupna opozicijska lista z nosilcem g. Janezom Jošarjem je dobila 146 glasov in 3 odbornike.
Lendava: Volilnih upravičencev 957, volilo 557 (58.2%), Lista JRZ z nosilcem g. Arpadom Bačičcm jc d ibila 391 glasov in 22 odbornikov, skupna opozicija z g. Štefanom Friccm 166 glasov in 2 odbornika.
Orešje: 902 vol. upr., volilo 346 (38.3 odst.), vložena samo lista JRZ z. nosilcem Josipom Vreči-čem, ki je dobila vseh 21 mandatov.
Poljana (Dol. Lendava): Vol. upravičencev 682, volilo 270 (40.5%. Edina lista JR/. z nosilcem g. Jožefom Jaklinom je dobila vseli 18 mandatov.
bo uspel, kol ni uspel Bismarckov pred 50 leti. Katoliška cerkev ima čas čakati... Hitlcrjevci ga pa nimajo ..
Berlin, 6. jun. AA. Havas: Danes l>odo [>o vseli katoliških cerkvah v Nemčiji preči tali izjavo, ki bo protestirala proti obtožbam, Ki jih jc prejšnje dni objavil proti katoliški duhovščini propagandni minister dr. Goebbels.
Betgrajske vesli
Belgrad, 6. junija, m. Namesto venca na grob pokojnega Franca Wilfana je notranji minister dr. Anton Korošec za reveže v občini Ježici podaril 1000 Din.
Belgrad, 6. junija, m. Danes je bil tukaj občni zbor Drušiva sodnikov kraljevine Jugoslavije. Ljubljanski odsek so zastopali višji državni tožilec dr. K r a v i n a, ireferent pravosodnega ministrstva dr. Bizjak in sodnik Štrukelj. Poročilo ljubljanskega odseka je podal dr. Kravina. Občni zbor je izrazil željo, da bi bil čimprejc objavljen novi zakon o sodnikih. Zastopnik pravosodnega ministra je izjavil, da bo minister novi zakon predložil na prihodnji seji vlade.
Avstrija se brani hillerjevcev
Poseben zakon proti narodnemu socializmu
Nemški kulturni boj shopal prepad med Avstrijo in Nemčijo
Dunaj. 6. jun. TG. Iz verodonsojnih virov prihaja vest, da pripravlja avstrijska vlada poseben zakon o zaščiti države, zakon, ki bi imel čisto posebno nalogo, da brani Avstrijo proti narodno-socialističnim nakanam. Besedilo novega zakona sicer šc ni znano, toda toliko jc bilo povedano, da uvaja novi zakon koncentracijska taborišča za pripadnike protizakonitih združenj. Nadalje bo novi zakon predpisal, da mora sleherno združenje v Avstriji ponovno zaprositi državno oblast za dovoljenje, da sme obstojati in delovati. Iz lega izhaja, da
se Av6lrija vedno bolj slrumno pripravlja na borbo proti narodnemu socializmu in da jc pobudo za novi zakon dal prav za prav poostreni kulturni boj, ki je izbruhnil v Nemčiji. Vlada je tudi prepovedala razširjanje vseli nemških lislov, ki opisujejo procese proli katoliškim duhovnikom. Ta ukrep je po vsej Avstriji zadel na odobravanje javnega mnenja, ki je že dalje časa zahtevalo zaporo proli nemški tiskovni mlakuži, ki se jc zadnje čase razširjala čez avstrijske meje ludi v Avstrijo.
Preskrba zasebnih nameščencev
za starost Občni zbor Pok. zavoda za nameščence
Ljubljana, 6. junija.
Danes dopoldne je bil 16, redni občni zbor Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ki je pokazal složno sodelovanje i nameščenskih i delodajalskih delegatov v korist vseh zavarovancev zavoda in vsega našega gospodarstva, kakor bi bilo stično sodelovanje potrebno tudi pri drugih naših organizacijah in ustanovah.
Občni zbor je vodil predsednik zavoda g. dr. Anton Milavec, ki ]e pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. višjega svetnika Jankoviča, zastopnika bana naše ba-vine dr. Knrlina in zartopnika Osrednjega uradi za zavarovanji delavcev g. dr. Joža Bohinjca. Nato so bile sprejete udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. ter brzojvani pozdravi ministru za socialno politiko g. Cvelkoviču ter banom dravske, primorske in zetske banovine.
Razmere v nameščenskem zavarovanju
Dodatno k obsežnemu tiskanemu letnemu poročilu, katerega najvažnejše podatke jc »Slovenec že objavil, jc dejal predsednik dr. Milavec sc naslednje: Glede poslovanja Pokojninskega zavoda sc čujejo marsikdaj pripombe, da so dajatve previsoke, prejemki rentnikov pa premajhni. I oda vpo-števati je, da nekateri stavljajo na zavod lo prevelike zahteve, kar sc jc posebno opazilo v sedanjih letih krize, ko so marsikateri zavarovanci smatrali zavod, da je zavarovalec za brezposelnost, nc pa za pokojnino. Zaradi tega jc tudi potrebno, da sc neprestano vrši revizija rent. Lani se je sicer prirastek rentnikov približal pričakovanemu prirastku na podlagi računskih osnov, toda prejšnja letu je bil položaj slabši. Na drugi strani pa se mnogi poslodajalci izmikajo svojim zakonitim obveznostim in mora zato vršiti stalno revizije tudi pri poslodajalcih, kar ni hvaležno delo. Pri zadnjih revizijah jc zavod ugotovil, da so nekateri poslodajalci imeli zavarovanih prejemkov svojih nameščencev za. stotisoče di larjev manj, kot bi morali. Povpraševanje po posojilih ie bilo lani zelo živahno in tudi obrestna mera je primerna. Važna ja ugotovitev, da so najboljša in najbolj varna mala posojila. Obrestnih zaostankov tu skoro ni.
V okviiu svojih sredstev je zavod podprl važna javna dela ter je dal lani posojila: 5 milij. dinarjev za elektrifikacijo Dolenjske, 4.5 milij. dinarjev za zgradbo gimnazije v Ljubljani, 6.6 milij. dinarjev za zgradbo ljudske šole v Mariboru in 6 milij. din za zgradbo državne gimnazije v primorski banovini. Nadalje ie zavod namesto nakupa banovinskih papirjev dajal naravnost posojila banovinam.
Glede razširjenja pokojninskega zavarovanja na vso državo ie končno izjavil, da jc dobil zavod zagotovila, da bo izdana uredba o razširjenju, po kateri se bo osnovalo več samostojnih zavodov, med katerimi bodo odnošaji popolnoma urejeni. Nadalje je bil dosežen med Pokojninskim zavodom v Ljubljani in Osrednjim uradom za zavarovanje de-
lavcev v Zagrebu popolen sporazum glede izvedbe
razširjenja.
Nato je predsednik prečital poročilo revizorjev, ki sta ugotovila soglasje s knjigami ter predlagala absolutrij. K poročilu g. predsednika je ugotovil delegat lekarniških sotrudnikov g. Depedera svoje zadovoljstvo, da so bili priključeni nameščen-skemu zavarovanju, ker bi drugače imeli v splošnem delavskem zavarovanju slabše zavarovalne pogoje.
Občni zbor je soglasno odobril računske zaključke in poslovno poročilo ler izglasoval raz-lešnico upravnemu odboru. Sklenil je nadalje določiti za podpore potrebnim brezposelnim zavarovancem 160.000 din, za podpore vdovam z otroki in dvojnim sirotam pa znesek 100.000 din za dra-ginjske doklade.
Kakor lani, je občni zbor pooblastil upravni odbor, da sme sklepati o kupovanju in prodaji nepremičnin, pri čemur naj se vpoštevajo naslednje smernice;
1.	Upravni odbor sme sklepati s svojimi dolžniki aranžmaje glede prevzema nepremičnin v svojo last.
2.	Upravni odbor obdrži rentabilne nepremičnine, kupljene na dražbah
3.	Upravni odbor sme kupovati zemljišča, odn. slavbišča in hiše tudi zi prosle roke. Stavbišča morajo biti primerna za zidanje stanovanjskih hiš ler nuditi rentabilnost zazidave.
4.	Upravni odbor sme graditi take nepremičnine, oziroma stanovanjske Hiše, pri katerih je predvidena donosnost najmanj dve tretjini povprečne donosnosti zavodove imovine. — Za sklepanje v primerih pod 3. in 4. je potrebna dvetretjinska večina veljavnih glasov upravnega odbora.
5.	Upravni odbor sme graditi stanovanjske hišice za interesente zavarovancev proti mesečnemu odplačilu obrestovanja in amortizacije posojenega kapitala.
6.	Odprodajati sme zemljišča in zgradbe, kolikor bi sc zavodu nudila prilika rentabilne prodaje.
7.	Pri izvajanju teh pooblastil naj se po možnosti vpoštevajo vsi deli s področja Pokojninskega zavoda, in sicer po ključu pobranih premij in v krajih, kjer je podana rentabilnost.
V	sledeči debati je neki dalmatinski delegat predlagal, naj se zavod zanima za akcijo Jadranske straže za zgradbo Wcekend-hišic, g. Ribnikar je sprožil nasvet, da se naj ne prodaja svet za zidanje, ampak samo odstopi proti odškodnini onim, ki bi hoteli zidati. G. Kocmur predlaga, naj zavod zgradi poceni stanovanjsko hišo s cenenimi enosobnimi stanovanji.
V	imenu mariborskega sosveta izjavlja g. Lc-kan, da dobi bivša mariborska oblast prsmalo na posojilih in investicijah v nepremičninah. Zato za-lileva mariborski sosvet, da dobi odgovarjajoče zastopstvo v uprovnem odboru in da se naj odpravi nesorazmerje med vplačanimi premijami in investicijami ter posojili, S tem je bil občni zbor končan.
Ljubljanski velesejem
Ljubljana, 0. julija.
Tujski promet je letos zelo oživel. Zlasti odkar imamo tozadevni sporazum z. Italijo, se je povečal dotok obiskovalcev iz Italije. 1'a tudi od drugod srečavamo polne avtobuse izletnikov po ljubljanskih ulicah. To se je poznalo |>osebno letos na velesejmu, ki kar mrgoli neljubljanskih obiskovalcev.
Danes smo videli na velesejmu veliko slevilo obiskovalcev iz Gorice in okolice. Z več avtobusi in posebnimi vagoni jc prišlo nad 350 obiskovalcev. ki ostanejo v Ljubljani do torka. Izlet je organizirala turistično-potniška pisarna Appiani v Gorici. ki je tudi oficijelni zastopnik ljubljanskega velesejmu. Iz Šoštanja je prišel posebni vlak, ki je pripeljal s seboj tudi godbo Sloga'', ki je priredila lep koncert na velescjniskem prostoru. Iz Siska je prispela skupina 40 obrtnikov, ki so se zanimali za obrtniške in industrijske izdelke. Predaleč, Iii nas dovedlo, če bi naštevali vse skupine, ki so prišle v Ljubljano. Največjo pozornost so pa zbujali na velesejmu veliki avtobusi mariborskega Putnika, ki so pripeljali lepo število izletnikov.
1'a tudi posamezni podjetniki so pomagali delavstvu, da je lahko obiskalo velesejem. Tako jc danes prispelo iz Celja okoli 70 delavcev.
Značilna izjava ministra dr. Vrbaniča
V soboto popoldne je minister trgovine iti industrije g. dr. Milan Vrbanič po pregledu ljub-
BcmovinskS uslužbenci za
i>
Ljubljana, 0. junija, v dvorani OUZI) drugi
Dane.-, ,i<; ■ ■.. • .............— .....i-.....
občni zbor Društva banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani''. Zboru je prisostvovalo nad 400 delegatov, ki je zastopalo nad 1200 članov. Zbor je vodil društveni predsednik g. liadsvelnik Jože I'i r c , ki je predlagal v začetku svojega govora udnnoslno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču ler dr. Korošcu in ilr. Kreku, ler dalje pozdravni pismi banu dr. Natlačenu in podbanu dr. Majcen u. Občili zbor je vse le pozdrave sprejel z navdušenjem.
Zborovanju je prososlvoval zastopnik banovinskih uslužbencev inšpektor Kalavič iz. Splita, ki je bil iskreno pozdravljen.
Predsednik je v svojem poročilu orisal težek položaj banovinskih uslužbencev, katerih prejemki so zaradi trikratno redukcije lako zmanjšani, da je ogrožen njihov obstoj. Očrlal je socijalno akcijo, ki jo jo uvedlo društvo, da vsaj delno omili njihov položaj.
Iz poročila g. Mihe (i ran de je razvidno, da šteje društvo und 1200 članov ter da je opravljalo v redu svoje naloge. Blagajniško poročilo jo podal g. Valentin P o g a č u r. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal rač. inšpektor g. Albin Ju vati c, na katerega predlog je občni zbor soglasno sprejel razrešnico odboru.
* Sledila jo obravnava o ustanovitvi socialno ustanove Samopomoč banovinskih uslužbencev In upokojencev dravske banovine, reg. pomožna blagajna . Poročal je o predlogu za pravila in namenu nove ustanove g. MIha G ranila. S pomočjo le ustanove bi si banovinski uslužbenci uredili medsebojno vzajemno samopomoč v primeru smrti. Po dveurni obravnavi so bila soglasno sprejeta
Bran-i-bor ler sliki med Slovenci za mejami
Ljubljana, 6. junija.
Za naše narodno-obrambno delo zelo važno zborovanje je bil današnji občni zbor društva Bran-i-bor, ki je bilo bo 10 dopoldne v dvorani Kmetijske družbe. Zborovanje je otvoril in vodil g. minister v p. dr. Novak, udeležilo pa se ga je poleg članov zelo mnogo zastopnikov narodnoobrambnih društev. Poročila o delovanju društva so podali predsednik dr. Nov a k , tajnik dr. D e k 1 e v a, pa jc zlasti poročal o težavah, s katerimi se je društvo v svojem narodnoobrambnem delu moralo boriti. Blagajniško poročilo navaja, da znaša društveno premoženje 6edaj okoli45.000 Din. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je društvo skrbelo za kulturne stike s Slovenci za mejami, tako z onimi, ki žive na etničnem slovenskem ozemlju, kakor z izseljenci. Pri volitvah je bilo izvoljeno najmanjše število članov odbornikov, kolikor jih dopuščajo pravila. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Novak, za podpredsednika pa dr. Krivic.
Po volitvah so sledili razni referati. V imenu Slovenske straže je govoril g. prof. E. B o j c, o položaju Slovencev v Julijski krajini je poročal prof. dr. Čermelj, dr. Fellacher pa o položaju koroških Slovencev. Izražena je bila želja, naj bi se jugoslovanska vlada ob ugodnih prilikah zopet krepko zavzela za zbolišanie težkega položaja slovenskih manjšin *. ,V « , < < > i' i
Delovanje rejcev
malih živali
Ljubljana, 6. junija.
Poleg vrtnarstva jc za malega človeka kakor uradnika, dclavca in malega obrtnika reja malih živali eno najbolj uspešnih sredstev za življenjski obstojo. Zato jc umevno, da je Zveza rajcev malih živali v kratkem času svojega obstoja dosegla tako velik razmah. Veliko današnje zborovanje ob polni udeležbi je vodil predsednik g. Kuntara. Ugotovil je, da se je zborovanja udeležilo po svojih delegatih 26 društev ter mnogo drugih članov. Z občnega zbora so bili poslani pozdravi kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, kmetijskemu ministru Stan-koviču in banu dr. Natlačenu. Med zborovanjem je prišla tudi brzojavka kmetijskega ministra, da zastopa delegat banske uprave g. ing. Sitar tudi ministrstvo Tajniško poročilo je podal g. Alfonz Inkret, ki jc navajal obširno delo zveze. Članstvo je naraslo ua 56 rejskih organizacij, šlevilo članstva pa je poskočilo na 2920. Organizacija je napravila veliko propagandno delo za napredek reje malih živali v Sloveniji. Sklenjeno je bilo dalje, da zveza pri-.edi v oktobru 1938 prvo razstavo malih živali v Ljubljani, drugo razstavo kanarčkov pa decembra 1938. Zveza bo priredila tudi kongres slovenskih re|cev malih živali. Pri razstavi prihodnjega leta bo prevzela banska uprava odsek za
ovce. Izvoljen je bil razstavni odbor z načelnikom in društvenim predsednikom g. Kuntaro in s tajnikom in podpredsednikom g. Inkretom. Zbor je ¥ sklenil ludi, da se osnuje zadruga in vnovčevalnica za male živali. Za načelnika je bil izvoljen g. Inkret. Med raznimi poročili je bilo posebno ugodno sprejeto poročilo g. Inkreta o listu »Rejec malih živali«, ki se prav lepo razvija.
Pevski uspehi meščanskošolskih dijakov
Ljubljana, 0. junija.
Za srednješolskimi dijaki, ki so nedavno nastopili v o|>en ter dosegli velik moralen uspeh, so danes nastopili v frančiškanski dvorani učenci državnih in zasebnih meščanskih šol v Ljubljani. Ob pol 11 se je vsa dvorana napolnila občinstva, zlasti slaršev. G. bana in bansko upravo je zastopal in-šjiektor srednjih šol prof. Dolencc, navzoči pa so bili še zastopnik škofa dr. Rozmana kanonik Vole. referent za meščanske šole g. Wagncr, zasto|>nik Trgovske akademije prof. Krošelj. zastopnik klasične gimnazije prof. Kramolc ter ravnatelji in ravnateljice ljubljanskih meščanskih šol.
Meščaniskošolski učenci 60 dosegli popoln moralen uspeh, ki je izzvenel v navdušenem ploskanja prebivalstva. Mlade dečke in deklice so predstavili njihovi |ievski učitelji gdč. Marija Lahajnerjeva, Prida Seršenova. sestra Cirila. Vida Rudolfova in g. Kernc. Ti tihi in skromni delavci za vzgojo naše mladine so pokazali toliko svojih zmožnosti in vneme, da so pri vsaki meščanski šoli v Ljubljani vzgojili krasne pevske zbore. Težko je reči, kateri zbor je bil boljši iu katera točka lepša. Občinstvo jc bilo s pesmimi, ki jih jc bilo okoli 25, izredno zadovoljno. Nastopilo je devet ljubljanskih meščanskih šol. Meščanskošolskim pevskim učiteljem k njihovim uspehom čestitamo, enako pa tudi mladini, ki je lako vestno izpolnila nade svojih skrbnih vzgojiteljev.
Občinski uslužbenci z dežele
Ljubljana, 6. junija.
Društvo pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del Slovenije jc imelo danes dopoldne svoj redni občni zbor, ki se ga je ubdeležilo veliko šte-ponovno izvoljen za predsednika g. Vanko Japelj Tržiča, ki je podal obširno poročilo o delu društva. Opozarjal je občinske uslužbence, da so razmere sicer težke, vendar pa naj v prid občinam ostanejo na svojih mestih. Od leta do leta se splošni položaj občinskih uslužbencev le izboljšuje in nedvomno je, da bo čez. leta služba občinskega tajnika ali uslužbenca še za marsikoga zaželjena. Pri volitvah jc bil podovno izvol|en za predsednika g. Vanko Japelj ir Tržiča, v odbor pa ravnatelj Mišič z Bleda, dr. Dolanc iz Hrastnika, Medved iz Vidma, Korinšek iz Trbovelj, Gučck iz Logatca, Kavčič z Jesenic, Strmeti iz Toplic in Rotmanova iz. Trebclnega. Občni zbor jc soglasno odobril pozdravno pismo banu g. dr. Natlačenu.
Banovinska konferenca JNS v Ljubljani
ljnnskega velesejina izjavil, da ni bil jioučen. da je ljubljanski velesejem lako velika prireditev. Ljubljanski velesejem obsega velik jirostor in je na njeni zbrano res dosti lepega razstavnega blaga. Veselilo ga je tudi, da so vsi razstavni lirostori bili tudi zasedeni. Končno je pohvalil organizacijo ljubljanskega velesejina.
Veliki izlet Šoštanjčanov v Ljubljano
Delavstvo Vošnakove tovarne za usnje v Šoštanju je napravilo včeraj velik izlet v Ljubljano. Lastnik tovarne Vošnak je naročil kar cel vlak (15 vagonov) ter zbral 613 delavcev in njihovih žen ler otrok. Izletniki so se zjutraj z godbo od-jieljali preko Celja. V Ljubljani so dopoldne obiskali velesejem, |>o|ioldne so se pa podali na grad, kjer so priredili pravo veselico. G. Vošnak jim je dal po nekaj kovačev, zastonj celodnevno hrano in potrebno pijačo. Sam se je pripeljal s svojo družino in svojim uradnišlvoin v treh krasnih avtomobilih in sc na gradu pomešal med delavstvo.
Po slovenskokonjiških dogodkih, kjer je razmerje med delavstvom in delodajalcem dobilo lako ostro napetost, je to gotovo zanimiv primer uhlaževanjn osebnega odnosa med delodajalskim in delavskim taborom.
Izgon konjiških Nemcev in stavka delavstva je imel še en zanimiv odmev: neko tovarniško podjetje je samo [>o sebi brez vsakega mezdnega gibanja delavstvu |iovišalo mezdo za 25 |iar na uro, boječ se, da ne bi prišlo do stavke.
pravila ler so bili določeni v jirvo načelstvo: gg. Jože Pire, Miha G r a n d a in drugi odborniki.
Pri volitvah v novi društveni odbor jo bil soglasno izvoljen za predsednika ponovno in z navdušenjem g. Jože Pire, višji rač. svetnik, v ožji odbor pa gg. Miha G ran d a, Ivan K e r-žin, Stanko Kosmač, Valentin Pogača r, ing. Ferdo Ja n c ž i č , ing. Primož S i m o n i č. Izvoljeni so bili namestniki odbornikov in širši odbor.
Soglasno so bili sprejeli samostojni predlogi, ki zahtevajo izboljšanje gmotnega položaja cestarjev in drugih banovinskih uslužbencev. Teh. vis. sv. ing. P o r c n t a je predli.gul, naj podjirc društvena blagajna novo osnovano saniojioinoč banovinskih uslužbencev kot prvi kamen jiri tej, socialni ustanovi v znesku 5000 Din. Pri slučajnostih so zastopniki posameznih okrajev iznašali svoje težnje, ki jih bo upravni odbor predložil na merodajniii mestih. Koncem občnega zbora se jc pri javil k besedi zastopnik g. inšpektor K a I a ■ v ič v imenu splitskih tovarišev, ki je izrazil veselje, da prisostvuje lako veličastnemu zborovanju slovenskih banovinskih uslužbencev, kar priča o njihovi stanovski zavednosti.
Razveseljivo jc bilo, da so občnemu zboru prisostvovali preložilo zastopniki podeželskih banovinskih uslužbencev ter lako izpričali svojo stanovsko zavednost. Občni zbor je zaključil predsednik g. .lože Pire z. zahvalo vsem delegatom, da ,j( zborovanje ohranilo disciplino ler pokazalo, da se članstvo zaveda potrebo stanovske discipline in sloge.
Po občnem zboru je bil ustanovljen poseben odsek banovinskih cestarjev, ki ga bo vodil eestar Janez Maček iz Ljubljane-okolice.
Občni zbor je bil lc|ia manifestacija stanovske zavednosti in tovarištva vseh banovinskih uslužbencev ter obenem apel na odločujoče čini-telje za izboljšanje dosedaj nevzdržnega gmotnega položaja ter za ureditev še nerešenih stanovskih vprašanj.
Ljubljana, (i. junija.
Za današnjo banovinsko konferenco JNS v Ljubljani je vladalo različno zanimanje.
Radi varnosti so prireditelji ukrenili vse potrebne ukrepe, da se na zborovanje ne bi vsilil kak človek, ki jim ne bi bil všeč. Izdali so posebne legitimacije, ki se glasijo na ime iu na katerih zadnji strani |e povedano, naj se udeleženec jio-služi ali nedeljske izletniške vozovnico ali pa 50% popusta, ki je dovoljen za obisk velesejina. Tako sc je danes zbral v beli Ljubljani ves za-upniški kader JNS. V dvorani v Zvezdi pa smo opazili veliko srednješolcev iz višjih razredov m akademikov, zlasti |*> galerijah, ki vsekakor ne spadajo med zaupnike, ampak so bili povabljeni ali poslani tja samo zato, da izpolnijo praznino, ludi iz govorov govornikov ni mogoče sklepati, da je bil v načrtu samo neki zaključen sestanek zaupnikov, ker niso povedali prav nič zaupnega, mogli bi jia po svojih visokih položajih, ki jih se zavzemajo, govorili tudi z balkona, ako lii se slučajno spodaj nabralo dovolj željnih poslušalcev. Teh pa ni bilo, zato so gg. senatorji in poslanci lahko govorili samo na sestanku, ki so bo v zgodovini imenoval konferenca zaupnikov..
Konferenca se je pričela okrog 10 in je trajala tja do 1. Miza. ob kateri so sedeli slavnostni gg. govorniki, je bila okrašena z nageljni, katerih se je zlasti vnelo posluževal sam predsednik JNS, ila si je z maliljanjem hladil vroče ozračje, ki je vsestransko vladalo v dvorani. Na prvem mestu za mizo je sedel g. Peter Živkovič, na njegovi desnici senator dr. Kramor, na njegovi levici tajnik dravobanske JNS dr. Zajec, v njegovi bližini je bil senator Peter Zec. Med slavnostnimi govorniki smo opazili tudi jioslance bele Ljubljane g. Hajka Turka. Dvorana je bila jaolna nekako do treh četrtin, ker pa so jo radi velike vročine, ki je takoj v začetku zborovanja začela udarjali skozi oknaj zaprli, jo kmalu v njej zavladala velika soparica.
Sestanek jc, kakor običajno, začel tajnik dr. Zajec, ki je. navzoče pozdravil in takoj dal besedo g. Petru Živkoviču, ki pa je jio svojih znanih civilnogovorniškili sposobnostih povedal lo nekaj kratkih stavkov, kako je JNS državi in ljudstvu potrebna. Za njim so začeli po vrsti nastopati drugi, ki so takih |ioslov bolj vajeni.
Senator Jovo Banjanin je seveda bičal sedanjo vlado, češ da je ustvarila lako nejasnost in ineglenost. da more rešitev priti samo iz JNS. Prejšnje delovanje .INS je opravičil s kratkim stavkom, da je pač treba vpoštevali tedanje kritične razmere'. Dejal je. da je tudi ta njihova .INS zn demokracijo, loda do tega ne sme prili v kakem prevelikem skoku, ampak lojio počasi in polagoma.
G. Peter Zec se je najprej priložil, da Ljubljana g. Petra Živkoviču in njegovih spremljevalcev ni prav sprejela, ker jia očividno te reči ni maral razlagati in jo razodevati podeželskim zaupnikom, je takoj prešel na druga vprašanja. Pohvalil je sedanjo ustavo, češ da še ni nobene policije. da bi jo spreminjali, ker jo še nili dobro preizkusili nismo. Najprej moramo lo ustavo dejansko izpeljati, potem se bo šele videlo, ali je kaka druga potrebna ali ne. Nalo je skromno zasnubil dr. Mačka, češ da lisla njegova beseda, da Hrvatje lahko čakajo še slo let, ni bogve kaj prida, ker jo država in domovina v nevarnosti in je JNS pravzaprav samo zato skočila jiokonci. Ce dr. Maček lako odklanja vsak sporazum, škoduje ne samo sebi, ampak tudi drugim, ki tii jih lahko podprl.
Senator Andjelinovič jo s precej trdimi in pod JNS zelo strogo kaznivimi izrazi kritiziral delo sedanje vlade. Ni mu bila všeč niti sedanja svoboda in demokracija in je našteval nekatere dogodke, ki JNSarskitn prvakom gotovo niso všeč in ki bi se jiod tiranijo ,INS po govornikoveni mnenju gotovo ne zgodile. Kadi njegovih trdili besed je nastal v dvorani nemir in žvižganje
vsled česar je nekatere izraze govornik takoj prcklicnl, reditelji, ki jih ludi ni bilo malo, so pa niotilce javnega reda in miru: iztisnili iz dvorano.
Senator Daka Popovič je govoril o svoji in JNSareki ljubezni do slovenskih bratov, slovenske pesmi, slovenske zemlje in slovenskega j>lemena.
Senator dr. Krainer jc vzbujal domotožje |io sprejemu, ki si ga je g. Peter živkovič izvolil prirediti v Ljubljani leta 1930. Nič ni skrival, da se mu je tisti sprejem zdel prijetnejši kot jia včerajšnji. Zlasti vesel je bil, da je, kakor je dejal, videl pred seboj zastopnike vseh stanov iu vseli slojev, posebno pa zastopnike tistega stanu, ki je JNS-ar-jem drag, »dvakrat drag. trikrat drag«, to jc »zastopnika« duhovskega stanu.
V imenu nekih JNSarskih organizacij je govoril akademik Uršič, ki je dokazoval, da ima tudi JNS svojo mladino, ki zvesto hodi za voditelji. Pri tem je s širokimi gestami kazal po dvorani, češ, jioglejte nas, tu smo, kar jc v dvorani vzbudilo jirecej smeha.
Nato je iz občinstva vstal neki prccej utrujen in hripav zastopnik neke socialistične in levičarske in svobodoljubne slovenske mladine. Ker ni bil prijavljen, je predsednik vztrajal na tem, da mu ni mogoče dovoliti besede, ker pa je nekaj udeležencev le zahtevalo, naj kljub temu govori, se je udal. Omenjeni nenadni govornik, katerega imena še nismo mogli ugotoviti, ker je bil našemu poročevalcu popolnoma neznan, je dejal, da slovenska socialistična mladina oficielno sicer ni »z vami« (to je z JNS), kljub temu pa pozdravlja zbrane voditelje in se pridružuje njihovim nazorom. Navzoče je pozival na »boj proti klerikanli bandi«, ki da deluje po navodilih iz inozemstva. — Za konec je obljubil, da bo socialistična mladina tudi še naprej z varni« iti je morda baš zalo žel viharno odobravanje in cele salve živio-vzklikov.
Prihod vodstva JNS v Ljubljano
Uradno poročilo:
V soboto, dne 5. maja 1937, r.e jc ob 20. uri in 24 minut z brzovlakom iz Belgrada pripeljal v Ljubljano predsednik stranke JNS Peter Živkovič v spremstvu senatorjev dr. Jova Banjanina, Pera Ze-ca. Da.ke Popoviča, dr. Grge Andjelinoviča, Vase Glušca in Milana Dragoviča ter narodnih poslancev Dušana Mirka in Cvetica Josipa. Na jicronu jih jc sprejelo predsedstvo banovinske organizacije JNS s senatorjem Kramerjem na čelu.
Pred kolodvorom sc jc bila med tein zbrala možica okrog 2000 ljudi, ki jc med živahnim medsebojnim prerekanjem došle goste pozdravila in proti njim demonstrirala. Policijska straža je nasprotujoči si skupini držala narazen in jc tako preprečila, da ni žc na samem kolodvoru prišlo do spopada med obema skupinama, oziroma do dejanskega napada demonstrantov na došle goste.
Na Kongresnem trgu pred poslopjem Kazine, kjer sc jc takoj po prihodu gostov začel prijateljski pozdravni večer, jc policijska straža morala biti pomnožena s krepkim oddelkom policijske straže iz Maribora, da ji je uspelo obvladati množico, ki je burno manifestirala svojo nezadovljnost. Demonstranti so kričali, žvižgali, piskali na piščalke, metali jajca in kose 1 e-s a. Pristaši Petra Živkoviča so poizkušali ublažiti strnjen nastop množice z vzklikanjem Pclru Živkoviču. Orožje ni bilo rabljeno od nobene strani.
Materialne škode ni, razen da jc nekaj šip na poslopju Kazine razbitih.
Zaradi zdravniške intervencije sc ni prijavil nihče.
Aretiranih je 5 oseb.
Noč od 5. na 6. t, m. je potekla v miru in redu.
Primorske vesti
Po podpisu prijaleljshe pogodbe med iSalijo in Jugoslavijo
V	Visnjevki v Brdih je, kot poroča Istra , policija povabila v svojo uradne prostore Aniona Sirka, |>o domače Blaievegn, njegove štiri sinove, njegovega zeta Jožefa Sirka ter hišnega hlapca. Vsega skupaj 7 ljudi. Na policij iso zvedeli, da jih je njihov lastni sorodnik iz iste vasi, ki se je pred kratkim vrnil nazaj iz Abesinije, ovadil, češ, da so niu strgali s prs spominsko kolajno iz abesinske vojne. Policija jih je pridržala v svojih prostorih in sedaj preiskuje, čc hrabri abesinski vojščak svojih sorodnikov ni ovadil iz maščevanja, ker so nedavno proti njemu pričali, ko se je pred sodiščem zagovarjal zaradi javnega pretepa. Po končani preiskavi je bil sin Karel Sirk obsojen na ono leto konfinacije, oče jo dobil svarilo, ostali pa so bili oproščeni.
Ivo Didič, znani in priljubljeni gostilničar in hotelir iz Idrije, ki se je nahajal v konfinacij, se je ravnokar vrnil domov in sicer v smislu belgrnj-skega sporazuma, ki je bil podpisan pred dvema mesecema.
»(Jazzetta ulficcialet (uradni Službeni list italijanske vlade) z dne 22. majnika 1987, šl. 118, objavlja 15 uredb, izdanih od tržaškega prefekta, s katerimi dobi U!) slovenskih družinskih imen italijansko obliko. Službeni list pristavlja, da so tlo-ticniki za spremembo imena sami prosili.
S hrvatskimi vzkliki in pesmijo je bil dne 1. junija v lteki sprejet glavni tajnik fašistične stranko Starace (ki zavzema čin ministra in generala). Na kolodvoru mu jc bil prirejen navdušen sprejem. Prišlo je mnogo Hrvatov iz Istre in sicer v narodnih nošah. Hrvati so kar naenkrat začeli prepevati hrvatske pesmi: »Violice moja in Dn nas bura ne bi vzela*, pristavili so tudi slovensko: Najlepša je mladost- in so svoj program zaključili z >Živio : vzkliki na fašističnega generalnega tajnika. ki je na osnovi prijateljskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, kot se jo sam pozneje izrazil, to navdušenje Hrvatov z vesoljni in hvaležnostjo vzel 1111 znanje tor izdal navodila, da naj krajevni vodjo fašizma nikar no molijo lepega razvoja odnošajev med Italijo in narodno manjšino.
Nadzorni pas — Julijska Krajina. Obisk generalnega tajnika fašistične stranko Staraceja je imel za posledico, da jc stranka Julijsko pokrajino odlikovala z. naslovom »zona di sorveglianza : (nadzorni pas) in bo med svojimi pripadniki organizirala posebne oddelke, ki jim bo poverjena ntidzo-rovalna služba. Pokrajinsko tajništvo fašistično stranke še ni izdalo podrobnostmi) pojasnil o na-logali, ki bodo poverjene nadzornim oddelkom. Bržkone gre za posebno nadzorno službo, ki jo hoče faSistična stranka sama opravljati vzdolž vse^ državne meje okrot! in okrog države, da prepreči tihotapstvo, s katerim jo čostokrat povezano ludi vohunjenje. Nadzorni oddelki bodo dobili ludi nalog, da prijavi jo vse primero, kjer bi bilo treba dovesti nove priseljence v svrho notranje kolonizacijo, če bi so na primer domačini holeii izseliti v Južno Ameriko ali v Abesinijo, kjer jim ponujajo zemljišča pod posebno ugodnimi pogoji.
Jugoslavija udeležena pri izkoriščevanju Abesinije. Po -Istri • povzemamo vsebino članka, ki jo izšel v angleški reviji »Great Britain and Kast (Velika Britanija in vzhod) dne 20. majnika in kjer pisec iz dobro poučenih virov navaja sledeče: Balkanski narodi so nasoljovalni narodi. V vsaki balkanski vasi lahko dobimo ljudi, ki so bili v Ameriki. Avstraliji ali na Kitajskem in še po drugih oddaljenejših krajih zemeljske oblo, kjer so iskali kruha in zaslužka. Toda kljub temu niso balkanski narodi nikoli postavili kakšnih zahtev po svojih lastnih kolonijah. Toda na neuraden način je bilo lo vprašanje vendarle sproženo in sicer v tem smislu, da bi države Male zveze in državo Balkanske zveze dobilo kakšne skupne kolonije ali vsaj mandatna ozemlja. Zadnje dni pa je podobno vprašanje sprožila tudi Italija, ko je predlagala, da naj balkanske državo sodelujejo pri izkoriščevanju abe-sinskega cesarstva. Pogajanja v tem smislu so so žo začela z Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo. Pogajanja dobro napredujejo. V Soliji je bil ustanovljen poseben Zavod za izvoz v Abesinijo, ki mu pripada naloga, da prouči trgovinske možnosti. Tudi v Grčiji in v Jugoslaviji proučujejo možnost, da se od-višek proizvodov pošjje lia abesinski trg.
V	Lokvi, Divači in v Skorjami so orožniške oblasti zadnje čase napravile nekaj hišnih preiskav ter končno odpeljale 0 domačih mladih moških v zapore. Policijska preiskava je ugotovila, kot poročajo tržaški listi, da so se aretiranci pečali s raz-širjovnnjom komunizma po Julijski krajini. Kakor kaže, bo nadaljna. preiskava zamotala v sodni postopek še nekatere druge domačine.
18.000 mladih junic jo kupila italijanska delegacija, ki jo jo vodil italijanski kmetijski minister di Crollalanza in ki se jc dalje časa mudila v Jugoslaviji. Italija potrebuje za svoja nova mesta, ki so nastala na izsušenih močvirjih, posebne vrste krav, ki so ob enem mlekarice, a laliko služijo tudi kot vprežna živina. Takšne krave je našla komisija v Podravini. Že jeseni jih bo odpeljala Italija 0.000. Ostale pridejo na vrsio prihodnje loto. Italija plačuje junice po 10 do 12 Din žive teže.
Slovenske pesmi na otroški veselici. »Istra poroča iz Trsta, da jo bila v Miljah pri Trstu dne 12. majnika otroška veselica. Po končanem urad-uem delu veselice, so se olročički iz slovenskih vasi Plavi j ili Badilie postavili v celvororedo ter korakali mimo predstavnikov oblasli in drugih od-ličnikov na ves glas prepevajoč pesem »Čez tri gore, čez tri vode...", ki j vsem silno ugajala in so ji celo predstavniki oblasli ploskali. Nastop slovenskih otrok jo dal staršem poguma, da bodo ludi drugi učili svoje olrok slovenskih pesmi, posebno, odkar je prijateljska •pogodba /. Jugoslavijo olajšala ozračje in oblasli očividno žele, da so narodna manjšina čuti domače.
Po sodnih dvoranah
Zaradi tihotapljenja jc prišla pred sodišče zopet cela vrsta domačinov, ki so bili vsi obsoicni na skrajno občutne zaporne in denarne kazni. Drugi so bili zopet samo izročeni sodišču in pridejo v obravnavo v najkrajšem času.
Obmejna policija je aretirala Jakoba Revena iz Rovt v Jugoslaviji, in sicer na cesti iz Rovt na Žiri, ker je hotel vtihotapili večjo količino sena in gozdne suhljadi. — Obmejna policija je aretirala in zaprla tudi Jožefino Plečnik iz Holedržce, ker je tihotapila iz Jugoslavije v Italijo večjo količino saharina. — V Mednem so orožniki zaprli Rudolfa Klinca ter Jožefa Srcbrniča, ker sta napadla in pretepla nekega Franca Brajdo, ki se je sprehajal z dekletom Ano Pulec. Brajdo so nezavestnega prenesli v neko bližnjo hišo, kjer ga je zdravnik zopet spravil k seti. — V Šavračah pa so zaprli Petra Kogovšeka. ker je z nedostojnimi besedami zmanjševal spoštovanje, ki ga morajo biti deležni vojaki italijanske vojske,
Obsojeni pa so bili zaradi liholapljcnja Albert Štibelj iz Za! esc, Marija Tinta in Franc Štrukelj iz Kanala ob Soči ker so tihotapili, a so poleg tega
bili divjega obnašanja napram stražnikom javnega reda. Dobili so vsak po eno leto strogega zapora, — Voli Frančišek, Turk Franjo, Baje Ivanka, Fer-jančič Ivanka in Ferjančič Jožef so na debelo tihotapili govejo živino in konje iz Jugoslavije v Italijo. Državni tožilec je zahteval za vse obsodbo na po eno leto zapora in na plačilo denarne globe od 10.000 do 12.COO lir. Dotičniki bi zaradi stroge kazni morali brezpogojno na kant. Sodišče pa je vse obtožence oprostilo, ker jim državni tožilec ni mogel dokazati krivičnega dejanja. Vsi so se veseli vrnili domov v Erzel na Vipavskem.
Pet mesecev zaradi pijančevanja jc odnwel Anton Pertot, osem mesecev zaradi vlačugarstva Treza Trzin, deset meseccv zapora in 1.200 lir globe ic dobil Alojz Ilvalič (Oualiza) iz Postojne,
ker jc kradel kolesa kar na debelo. Eno leto zapora so prisodili Rudolfu Weinbergerju iz Merne, ker ie tajno uhajal v Jugoslavijo. Na eno leto zapora in plačilo 500 lir globe je obsojen Karel Tomažič iz Snežatne, ker je kradel kolesa. Vsak po osem mesecev sta dobila priseljenca Cartelli in Zotti, ker sta se nespodobno obnašala do domačega ženstva.
Razne nezgode in nesreče
V Batovljah pri Ajdovščini so delavci naleteli na iz svetovne vojne preostalo granato, ki je eksplodirala in težko ranila dva delavca, Alojzija Fi-šerja iz Čcrnice in Jožefa Špancla (Sagnolo) iz Ba-l o v 1 j. Oba se nahajata v goriški bolnišnici in ie h i-šerjev ostanje nevarno. — V topilnici v Batovljah sc jc lažje poškodoval 15-letni vajenec Jožef l'i-šer, ki se ie naslanjal na stroj in pri tem zadel ob premikajoči sc železni drog, ki mu jc zlomil roko.
156 žrtev za osvobojenje slov. Koroške
V Avstriji in v Nemčiji obhajajo vsako leto na drugo nedeljo v postu tkz. »Volkstrauertag < (dan narodnega žalovanja; »Volk pomeni Nemcem ne samo: ljudstvo: marveč tudi narod, upr.: Volks-gcmeinnschaft = narodno občestvo). Ono nedeljo, 2. v postu, imenujejo tudi Reminiscere-nedeljo, ker sc maša tedaj začne s to besedo iz 24. psalma: Spomni se, o Gospod, svojega usmiljenja in svojih usmiljenih dejanj, ki so od vekomaj, da nam ne zagospodujejo kdaj naši sovražniki; reši nas, Bog Izraelov, iz vseh naših stisk. — Gotovo si niso zgolj slučajno kot dneva narodnega žalovanja izbrali baš nedelje, na katero se začne maša z zgornjimi besedami! Na ono nedeljo se spominjajo padlih vojakov, po cerkvah, oziroma na pokopališčih se vrše žalne pobožnosti, h katerim pripelje učiteljstvo šolsko mladino; na deželi sc udeleži pobožnosti požarna bramba v paradi, v mestih seveda vojaštvo; po vseh cerkvah zvoni v spomin padlim vojakom četrt ure z vsemi zvonovi (od 13. do četrt na 14). V hvaležnih molitvah se spominjajo junakov, ki so dali svoje življenje za domovino.
Reči moramo, da sc mi naših junakov, ki so dali življenje za osvoboditev domovine, premalo spominjamo! Premalo smo jim hvaležni! Kako malo malimo za nje, da bi jim vsaj z našo molitvijo ska-zovali hvaležnost! Pomislimo samo na naše junake, ki so dali svoje življenje za osvoboditev slov. Ko-rotana! Dali so svoje življenje za osvoboditev in za zedinjenje slovenske zemljel 156 jih je bilo. Storili so svojo dolžnost, ni njihova krivda, če se smoter, za katerega so dali svoje mlado življenje, ni dosegel. Nemška pesem o zlatem križcu pravi: Das Gliick des Krieges hat gegen uns entschieden, doch die Armec hat ilire Pflicht getan; die Halfte fiel, der Rest sind Invaliden,
(Vojna sreča je odločila proti nam, — toda vojska je storila svojo dolžnost; — polovico jih je padlo, ostanek so invalidi, — treba je pač nositi, česar ne moremo spremiti.)
Sicer na Koroškem vojna sreča ni odločila proti nam. Jugoslovanska vojska jc zmagala in zasedla Celovec in Gosposvetsko polje. Slov. Koroško so nam iztrgali na drug način: določili so plebiscit, pri čemer so zmagali, ker so nam poprej krivično in nasilno pojaničarili ljudstvo — naše ljudstvo!
Krvavi so bili boji za Koroško. Samo na veli-kovškem pokopališču je pokopanih 20 jugoslovanskih vojakov! V Dravogradu 17, v Vobrali pod Svinjo planino 7, v Šmarjeti v Rožu 6 (pobili so jih kot ujetnike!), v Št. Pavlu v Laboski dolini 6 itd. Pol leta je trajal boj. Samo oa 29. aprila je padlo 27 jugoslovanskih vojakov! Dne 2. maja 1019 jih je padlo 16 Dne 4. maja 7. Ta ponesrečena jugoslovanska ofenziva, ki je končala s tem, da so Nemci
v začetku maja 1919 zasedli celo Koroško, je terjala na jugoslovanski strani ogromne žrtve. Tedaj so padli med drugimi tudi častniki: Razlag in Jurca (v Šmarjeti v Rožu 4. maja 1019); Janko Kranjc (kot ujetnik od Nemcev ubit v Apačah 20. aprila); Kis-linger Ivo, Ješe Janko, Pavlin Franjo, Kvartič Milan in slednjič Franc Malgaj, ki jc padel pri Gušta-nju 6 maja 1910.
Prvi dan zmagovite jugoslovanske ofenzive, ki sc je začela 28. maja in končala 6. junija 101'» z zasedbo Celovca, je padlo 10 jugoslovanskih vojakov. Pri celi ofenzivi je bilo 52 mrtvih in nad 2110 ranjenih. Srbskih vojakov jc padlo v bojih za Koroško 15.
156 mladih življenj je ugasnilo v bojih n osvobojenje slov. Korotana. Dal Bog, da bi ne bilo zastonj! Tek 156 junakov nam pravi: dali smo svoje življenje za svobodo in zedinjenje slovenske in jugoslovanske domovine. Bodimo jim hvaležni! Molimo za njihov dušni mir. Nje pa prosimo, naj molijo, da bi njihove žrtve nc bile zastonj!
S (tofom in nožem
V	zgodovini starega veka beremo, da so nekoč Tebanci poslali v Sparto moža z imenom Filo, da bi v Šparti proučil postave, naredile in običaje, ki so ljudstvo tako dobro varovali in ga storili tako srečnega.
Ko si je Filo v Šparti vse ogledal, se ic vrnil v Tebe. Sklical jc Tcbance na trg, dal je postaviti tribuno in je razvrstil na njej najstrašnejša mučilna orodja. Ne da bi spregovoril besedico, je nato zopet odšel. Hiteli so za njim, ga pripeljali nazaj in so ga silili, naj razloži, kai to pomeni.
Stopil je pred nje in rekel: »Meščani iz Teb, poslali ste me v Sparto, da bi lam pozvedcl, kakšne postave vladajo tam, ki storijo narod tako srečen. Rečem vam: Postave niso boljše kakor pri nas. Samo izpolnjujejo jih boljše. In zakaj? Zalo, ker so za njihovo prestopitev postavljene stroge kazni in prebivalci mesta natančno vedo, da jih bodo kazni ludi nepogrešljivo gotovo zadele.«
Javni blagor gre pred zasebnim blagrom. Obzirnost do posameznikov more biti kruta brezobzirnost do celokupnosti. Gotovo bi kol in nož imela manj posla, če bi sc poboji strožje kaznovali.
V	Avstriji jc pod novim režimom postavljena na hudodelstva mnogo strožja kazen nego prej. Ko sta Malo pred Veliko nočjo dva kmečka fanta iz Mctlovc blizu Plibcrka napadla poštarico, da bi jo oropala, sta bila zdaj obsojena eden na 10, drugi pa na 2 in pol leta težke ječe. In vendar pri tem poštarice nista ubila, niti jc poškodovala. Ko ljudje vidijo, da juslica nc pozna obzirnosti, jih to temeljito zadržuje od zločinov.
Mariborski drobiž
Maribor, 6. junija,
Zadnja tetovska procesija je bila na današnjo nedeljo v Studencih pri sv. Jožefu. S to procesijo se zaključijo vsako leto lelovskc (ilovesnosli v Mariboru. Sludeniska procesija sc obhaja vsako leto z vso slovesnostjo in tudi letošnja jc bila nad vse sijajna Poleg domačinov so sc procesije udeležili tudi številni Mariborčani. Druga cerkvena slovesnost se ic vršila danes zjutraj na Kalvariji. Iz frančiškanske bazilike je krenila ob 8 procesija ob izredno številni udeležbi vernikov na Kalvarijo, kjer jc bila slovesna služba božja s pridigo. Popoldne *o bile na Kalvariji slovesne večernice.
Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla v slarosli 29 let zasebnica Jožefa Riegler. V Peklu št. 17 je pobrala smrl 11 lelno Marijo Smole. Naj počivata v miru!
Ogenj jc grozil hiši na Koroški cesli 52 Zaradi slabega dimnika se je vnelo Iramovjc na podstrešju. Gasilci so požar pravočasno pogasili, škode pa je 10.000 Din.
Žrtev spretnega goljufa jc postal neki mariborski gostilničar. Pri njum se je /glasil starejši, hrvaško govoreč gospod velike, obilne postave ter med pogovorom omenil, da jc imeniten vedeževa-lcc. Res jc znal gostilničarju povedali marsikatero zanimivost iz njegove preteklosti, ker pa sc jc gostilničar zanimal tudi za svojo prihodniost, jo ve-dcževalec dejal, da jo pove lahko samo tedaj, ie mu gostilničar izroči ti tisočakov, ki jih položi na križpot, da vidi na ta način v prihodniost. Ker gostilničar ni iniel 11 tisočakov, se jc zadovoljil vc-deževalec ludi s 770 dinarji, kolikor jih jc imel gostilničar pri roki Pobasal jih jc v žep ter izginil brez slovesa. Sedaj ga išče policija.
Razburljiv dogodek ob operi
Ljubljana, 6. maja.
Na ljubljanski velesejem so le dni prispele med drugim skupine naših rojakov iz Italije. S skupino Vipavcev je obiskala Ljubljano tudi Rafaela Kobal. Tu se ie po dolgem času spel sestala s svojim znancem Vladislavom Česlom. Ze dolgo sla «e imela rada, toda s poroko ni bilo nič, ker ic Čcsl brezposeln.
Danes ob dveh popoldne sla se sprehajala v drevoredu ob ljubljanski operi. Pogovarjala sta se mirno, dokler niso mimoidoči pasanti naenkrat zaslišali rahlega poka. Sprva niso polagali nobene pažnje na pok, ker so mislili, da je iz otroške pištole. Tedaj pa so zagledali Kobalovo. kako jc letela za Česlom, jokala in kričala. Prihitela sla dv i stražnika, ki sla Čcslu odvzela revolver in ga odvedla na policijo.
Čcsl ic namreč naenkrat zahteval od Kohalove, naj sc z njim poroči. Kobalova ga je zavrnila, da nc more hiti o tem govora, dokler jc brezposeln. CesI ni rekel ničesar, ampak segel v žep in potegnil revolver. Sprožil ie v Kobalovo in jo zadel precej hudo v trebuh. Kobalova pa je imela vseeno toliko moči, da jc stekla za njim in ga za božjo voljo rotila, naj ne strelja šc enkrat. Kobal pa jc ni poslušal, ampak je hladnokrvno ba.ial revolver naprej. Sele stražnika sta preprečila, da se ni zgodil večji zločin. Kobalovo so prepeljali v bolnišnico.
Sofija, 5. junija. AA. Danes opoldne se je pripeljal r. brzini vlakom v Sofijo minister brez porl-feljn in predsednik zveze srb-kih kmetijskih zadrug Vojisluv Djordjevič v družbi več od|H>slancev le zvezo, ki bodo jutri prisostvovali otvoritvi kongresa splošne zveze bolgarskih kmetijskih kooperacij.
Fotografska razstava v LjuhSjani
V nedeljo, 30. maja, jo otvoril ljubljanski foto-klub v Jakopičevem paviljonu svojo tretjo društve-110 razstavo. V veličastnih proslavah majniske deklaracije, ki so bile ta dan v Ljubljani, jc ostala otvoritev skoraj neopažena ter so ji polog klubovih članov prisostvovali: za mestno občino g. dr. Mole in kot zastopnik Zveze za tujski promet g. ing. 11-penbacher.
Razstava obsesa vse štiri sobo paviljona in ima dva oddelka: oddelek umetniške in oddelek domovinsko fotografijo. Razstavlja 28 amaterjev, ki so vsi člani ljubljanskega foloktuba, ler je razstavljenih nekaj nad 200 fotografij velikih formatov, po večini bromosrebrnih povečav, precejšnje število slik v bromoolju in pretisku, ena rentgenska slika in ena v Personovem tisku. Vsak obiskovalec dobi brezplačno ličen seznani rasztavljenih del, vsak sloti obiskovalec pa kot posebno darilo reprezentativno zbirko slik Zbornik slovenske fotografijo , ki je zbudil svoječaeno zlasti v inozemstvu mnogo zanimanja in obučudovanja.
Razstava je aranžirana zelo okusno in posrečeno. kolikor jo lo v Jakopičevem paviljonu sploh mogočo. Vse slike so v enotnih okvirjih na enaki podlagi, sobe pa jo okrasil z zelenjem zelo okusno g. ravnatelj Lap. Za bodoče razstave bi bilo priporočljivo, da hi bili posamezni oddelki na zunaj vidno označeni, ker jo sicer zlasti lajiku orijenta-c.ija nekoliko težka, kaj spada v posamezne oddelke.
Razstavljalci so po večini sama znana imena, ki so si že zdavnaj ulrli pol tudi v inozemstvo nn mednarodne fotografske razstavo, ter je v splošnem kvaliteta razstavljenih del zelo dobra, celo na mednarodni višini. To velja zlasli za oddelek umetniško fotografijo. Nekoliko slabši pa je oddelek domovinske fotografije, ki bi bil potreboval tomelji-tejše izbire. Pozna so, da so razstavljalci šo niso zadostno poglobili v to panogo fotografijo, tor visi na steni marsikaj, kar bi no smolo na razstavo, ki je prireditev velikega vzgojnega pomena. Z redkimi izjemami so vsa razstavljena dola tehniško dobra, vendar moram opozoriti na pomanjkljivost, Ki jo očituje precejšnjo število razstavljenih del: sive so, neizrazite po barvi iu medlo — napaka, ki so amaterskim kopijam in povečavam najčešče fn po vsej pravici očita. Ta napaka jo posledica nepravilno izbiro ali v gradaciji papirja, ali časa osvetlitve, ali pa razvijalca. Najpogosteje jo vzrok razvijalec, kajti prav nesrečna razvada večino amaterjev jo, da hvali in poveličuje vsak svojo univerzalno razvijalno sestavino za vso vrste papirja, plošč in filmov, dočim jo takšen razvijalec lo univerzalen škodljivec. Vsake vrste papir zahteva svoj razvijalec, ki daje optimalen rezultat v sestavi kakršno priporoča tovarna. Pri vsakem občili noj-šem odmiku od tvorniškega predpisa mora rozul-lirali siva povečava, ki mogoče šo nekako učinkuje, dočim jo na slani razstavno dvorano — čeprav jo motivično dobra —- preskromna, neučinkovita in nemogoča.
Med najboljše razstavijalce smemo golovo prišteli Branca: njegova .-Molitev«, Turjak - in ~So-cosija* so dola. ki jih io videti prav malo ludi nn mednarodnih razstavah. Zaniniva je primerjava
njegovega Turjaka' z Bazljevo V gorski vasi , ki predstavljata obe isti motiv. -110111:111 ob istem času, loda vsaka v drugačnem izrazu in ludi tehnično različno izdelan. Obe sta iep primer, kaj spada v umetniško fotografijo in kaj mod dobro domovinsko fotografijo. — Dr. H. del Colt je razstavil edino rentgen sliko — simbolični Memenlo s peščeno uro in koščeno roko. dobri pa sla lini. ;>Igorc in njegova >Velika bol . prav plastičen otroški portret in žanr. Dr. Dular razstavlja nekaj dobrih otroških portretov, Erjavec več prav različnih, nekaj dobro obdelanih molivov — segel jo celo v daljni Rim. Dr. Frelih je zastopan zelo dobro, po številu in kvaliteti. Lope so njegove Breze . •Tromoslje in prav učinkovit Sv. Jakob: v mogli in ivju. Gliha spada med amaterje, ki smatrajo pretisk za najboljše izrazno sredstvo, zna ga pa v liiojsterskeni obvladanju tehniko same tudi ti|n>-raliiti in izrabiti. Posebno lepe so njegove: Ljubljana v megli«, »Bosanec in Lux in lenebris I11-cet«. Gogala je mojster. Materina sreča , ki jo prav le dni odnesla na natečaju \ Bostonu eno izmed lepili denarnih nagrad, se odlikuje po kompoziciji in tehniki, med najlepše sliko na razstavi pa spada ludi njegova slika Prod nevihto . Grom Mira in Srečko sla razstavila celo vrsto slik, med njimi nekaj pretiskov, Jankole prav efektno Sanja renjec. Karlo Kocjaneič razstavlja tipično dolenjsko >Dvigajočo se pokrajino , lepo kompozicijo, ki se odlikuje zlasti |io lepoti linij, in efektno Prod viharno nočjo-. v kateri vre izza obzorja kot iz ogromnega vulkana fantastičen oblak v večerno nebo. Por in Oskar Kocjančič sla razred zase. Oskar ima 4 sliko, ki sc vso odlikujejo po i zbranost i molivov in odlični tehniki, Peter U, med katerimi so najlepše: pokrajina s cvetočo ajdo, >Žetev in Iz moje domovino . Kornič jo zastopan zelo močno z najrazličnejšimi motivi. Prav dobra je njegova sli-
ka Rakovnika-. Pomlad in portreta športnica in Slikar Jakopič:. Zelo dobro učinkuje Koželjeva infra-slika Južna 1100 . med najboljše nn razstavi pa smemo uvrstili njegovo Gorsko zatišje , ki je odličen protisvetlohni posnetek,. Krašovec je znan mojster starejše gardo naših amaterjev, ki je obdržal svojo višino in sloves tudi na tej razstavi. Krč in Marenčič sta obetajoča talenta. Kol vzor tehniško dovršenih slik hi [Kisla vi I dela, ki jih je razstavil L. Michicli. Njegov Portret v Personovem tisku je odličen, prav slikarski, izredno plastičen in kancentriran, dn potegne nase pogled obiskovalca takoj [iri vstopu v sobo. Takšno jnkost bi moralo imeti vse razstavljene fotografijo, čo jo le prenese značaj moliva samega. Sad juga jo podan živo. rekel bi 741 prijem živo, prav lako Veliko-nočnice in Kopriva . Michicli Darka je razstavila sliko : V predmestju , Pečenko dober prelisk \ cerkev- iri nekaj planinskih fotografij, Pfoifer 5 uspelih motivov v umetniškem oddelku. Prof. Ravnik ima na razstavi 13 del, sama bromoolja in prelisk, ki očitujejo dovršeno obvladanje tehnike tor skrbno izboro in obdelavo motivov. Mnogo njegovih dol spada med najboljša razstavljena dela. Skcrlcp ima 7slik 7. učinkovitim Makovim cvr lom. v ogromni povečavi iu tehnično zelo dobri izdelavi, Smolcj 14, med njimi znameniti Sončni fenomen na planini Javomik , več dobrih planinskih iu nekaj efektnih slik iz dela in življenja v- lo-vnrni. VVatzke .lela razstavlja prav prepričujoč Pomeni, in Jelnišnico , Bazelj polog drugih že omenjeno prav dobro »V gorski vasi- in Bolaffio tehniško in v izrezu dobro »Jugovino«.
Kakor sem že omenil, jo razstava [>o kvaliteti v splošnem na zelo visoki stopnji, in od društvenih razstav, kar jih je organiziral do sedaj foloklub, gotovo najboljša. To jo vsekakor znamenje, da jc 7. vzgojo članov klub na najboljši poli.
V	stari Poljski so sc tudi kmetje dvobojevali, a le s palicami; meče so smeli uporabljati samo plemiči.
V	vsej Sahari jc lc 560 vrst rastlin, a na Japonskem, ki jc lc 17. del Sahare, jc 2745 rastlinskih vrst,
Nemško čebelarstvo do-
naša na leto 7 in pol milijarde din dobička.
Za proizvodnjo 1 steklenice pristnega konjaka je treba 8 steklenic vina.
Peresa v repu pava so do 160 cm dolga.
Lionardo da Vinci jc prvi uporabljal znaka i in —.
Slavni prirodoslovec
Brehm je imel levinjo, ki je bila tako udomačena, da je celo spala pri njem.
Celuloidne ščite za vrata!
Za stavbno dobo 1937
Vam muli želcznlna
Fr. Stopica v Ljubljani
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
G o s p O B v o t s k o. c o s t a 1
ves potrebni gradbeni material:
Trboveljski eement, betonsko In druco železo, pločevino, trnje za strope, krovno lepenko, lesni cement, okovje xn stavbe tli pohištvo, orodje, štedilnike, punipe, kopalno banje, klozete, vodovodne .školjke, armature Itd.
Nakup starega ZoloEn ln vseli drugih kovin. Prodaja ra/.stroljlv, raket ln ostalih pirotehničnih sredstev, čebelarskih potrebščin Itd.
Poskusite!
Afedfel/slci spori
Lahkoatletski miting SK Planine
Ljubljana, 6. junija.
Danes dopoldne se je vršil juniorski lahkoatlet-ski miting SK Planine na Stadionu, katerega so ss udeležili poleg prireditelja juniorji Ilirije, Gorenjca (Jesenice), Jugoslavice (Celje) ter Maratona (Maribor). Ta miting je veljal kot prireditev po dolžnosti, obenem pa je bil to dvoboj z juniorji SK Ilirije. Na mitingu so pokazali nekateri mladi in talentirani atleti lepe uspehe, kar velja zlasti za Klinarja od Gorenjca, Račiča, Kotnika in Bratovža od Ilirije ter Viktorja od Planine. Kljub hudi vročini so bili doseženi prav lepi rezultati in če pomislimo, da 6mo šele v začetku sezone in da so to juniorji, potem smemo pričakovati v naši lahki atletiki še lepih uspehov. S to mlado gardo bo treba temeljito delati na lahkoatletskem polju, ker le od mladine lahko pričakujemo lepših rezultatov v naši lahki atletiki. Po tej poti bo treba delati naprej in uspehi ne bodo izostali.
Organizacija prireditve je funkcionirala dobro in tudi vse je bilo pripravljeno tako kakor je treba, kar ni običajno na naših lahkoalletskih prireditvah.
Tek na 100 m (finale); 1. Čičar (Ilirija) 11,8; 2.Drenik (Planina) 11,9; 3. Verglez (Gorenjec) 12; 4. Marko (Jugoslavija Celje) 12,2. Točke: Ilirija 5, Planina 4.
Met krogle: 1. Klinar (Gorenjec) 14.03 m; 2. Absec (Planina) 11.77 m; 3. Vider (Plan.) 11.75 m; 4. Dular (Ilirija) 11.51 m. — Točke: Planina 8, Ilirija 1. Skupaj 12, Iliriji 6.
Skok v daljavo: 1. Klinar (Gorenjec) 5.87 m; 2. Reber (Ilirija) 5 85 m; 3. Drcnik (Planina) 5.70 m; 4. Verglez (Gorenjec) 5.28 m. — Točke: Ilirija 5, Planina 4. Skupaj Planina 16, Ilirija U.
Tek na 1500 m: 1. Kotnik (Ilirija) 4:19 in štiri petine; 2. Viktor (Planina) 4:19 in štiri petine; 3.
Lozar (Planina 4:38; 4. Kos (izven konk., Pklanina) 4:41 in dvo petini. — Točke: Ilirija 5, Planina 4. Skupaj: Planina 20, Ilirija 16.
Skok v višino: 1. Vido (Ilirija) 1.70 m; 2. Reber (Ilirija) 1.50 rn; 3. Milanovič (Ilirija) 1.45 m; 4. Ša-lehar (Planina) 1.45 m in Lebinger (Planina) 1.45 m.
—	Točke: Ilirija 9, Planina 0. Skupaj: Ilirija 25, Planina 20.
Met diska (1,5 kg): 1. Abscc (Planina) 38.94 m, 2. Kili« (Planina) 33.58 ni, 3. Dular (Ilir.) 32.33 m, 4. Belak (Planina) 31.30 m. — Točke: Planina 8, Ilirija 1. Skupaj Planina 28, Ilirija 20.
Tek na 200 m: 1. Klinar (Gorenjec) 23.8, 2. C i čar (Ilir.) 24.4, 3. Drenih (Plan.) 25.3,
4.	Marko (Jugosl. Celje) 25.4. — Točke: Ilirija 0, Planina 3. Skupaj Ilirija 32, Planina 31.
Triskok: 1. Vido (Ilir.) 12.37 ni, 2. Lozar (Plan.) 12.06 m, 3. Reber (Ilir.) 11.77 ni, 4. Dušan (Plan.) 11.36 in. — Točke: Ilirija 6, Planina 3. Skupaj: Ilirija 38, Planina 34.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Ilirija (Cičar, Gašper-šič, Sudac, Reber) 48.6, 2. Gorenjec (Filipič, Cop, Verglez, Klinar) 49.3, 3. Planina 1 (Šalehar, Vider, Absec, Drenik) 50.0, 4. Planina II (Viktor, Tiran, Belak, Krug) 50.6. — Točke: Ilirija 10, Planina 8. Skupaj: Ilirija 48, Planina 42.
Met kopja (600 k): l. Klinar (Gorenjec) 40.25 m, 2. Knig (Plan.) 38.85 m, 3. Dular (Ilir.) 37.65 ni, 4. Drenik (Plan.) 36.10. — Točke: Planina 6, Ilirija 3. Skupaj: Ilirija 51, Planina 48.
Met kladiva (5 kg): 1. Filipič (Maraton) 29.91 m, 2. Kos (Jugosl.) 27.88 ni, 3. Marko (Jugosl.) 27.77 ni, 4. Janžokovič (Jugosl.) 24.40 ni,
5.	Vider (Planina) 23.78 m, 5. Sudac (Ilir.) 22.58 m, 7. Kirig (Pl.) 22.23 ni, H. Belah (Pl.) 20.59 m.
—	Točke: Planina 6, Ilirija 3. Skujiaj: Planina 54, Ilirija 54.
Lahkoatleishi miting
SK Železničarja
Maribor, 6. junija. SK Železničar je priredil danes lahkoatletski propagandi miting, ki pa je zgrešil svoj namen, saj je nastopilo v vsaki disciplini jedva par atletov, poleg lega pa se je prireditev razvlekla na cele tri ure. Atleti Maratona niso nastopili, ker niso bili o tekmovanju pravočasno od prireditelja obveščeni. Rezultati so bili sledeči:
Troboj v tekih 60, SO. 100 m: Požar (Primorje) 2507 točk, Starašina (Železničar), Venuti (Železničar). nastopili 4 atleti.
Troboj v metih: disk, krogla, kopje: Illade (Železničar) 1596 točk, nastopil samo 1 atlet.
Troboj v skokih: višina, daljina, troskok: Požar (Primorje) 1704, Luka (Rapid), Lašič (Železničar); nastopili 4 atleti.
Najboljši rezultati: 60 m: Starašina (Žel.) 7:02, 80 in: Požar (Prim.) 9:07, 100 m: Požar (Prim.) 12. Met diska: Illade (Žel.) 36,48. Met krogle: Illade (Zel.) 11.38. Met kopja: Illade (Žel.) 39.00. Skok v višino: Luka (Rapid) 168 (|>o-pravil za 1 cm mariborski rekord). Skok v daljavo: Požar (Prim.) 6.29. Troskok: Požar (Prim.) 12.35.
Tenis tekme v Zagrebu
Zagreb, 6. jun. Danes se je zaključilo teniško tekmovanje za Davisov pokal med reprezentancama Jugoslavije in Južne Afrike. V obeh današnjih tekmah v singlu 6ta zmagala jugoslovanska repre-zentanta, tako da si je jugoslovanska reprezentanca s končnim rezultatom 4 : 1 priborila zmago na tem polju.
Punčec je premagal Farhuhassona v Ireh setih z rezultati 6: 1, 6:1, 6: 1. Palada pa je premagal Kirbyja prav tako v treh setih z rezultati 6-1, 6:3. 6:2. Na Šalati, kjer sta se vršili tudi današnji dve tekmi, so se zbrali okrog 3000 gledalcev. Oba jugoslovanska reprezentanla sta bila v vidni premoči. Punčec je zaigral eno svojih najlepših iger. Igral je zelo estro.
Jugoslavija : Belgija i:t
Belgrad. 6. jun. m. Na igrišču se je zbralo okrog 15.000 gledalcev. Naši niso zadovoljili. Belgijci so igrali naravnost krasno. Hitro prenašajo žogo tako z glavo kakor z nogo.
Belgrad, 0. jun. b. Današnja tekma med Jugoslavijo in Belgijo je končala neodločeno 1:1 (1:0).
Firenze, 0. junija, b. Tekma med Genovo in Romo se jc končala z 1:0 za Genovo in jo Genova italijanski prvak. V nedeljo bo torej naš Gradjanski moral igrati z Genovo v Genovi.
BriiKcIlcs. 6. juni. b. Davisove tekme med Belgijo in Švedsko so po prvem dnevu končale z 1:1.
Milan, 6. jun. b. V Davisovih tekmah je vom Cramm premagal Canepela, do Štefani pa Henke-la. Stanje 1:1.
Rezultati današnjih teniških tekem za Davisov pokal so sledeči: Češkoslovaška—Francija v Pragi 4:1, Nemčija—Italija v Milanu 2:1, Belgija— Švedska v Bruslju 3:1.
Motociktisticne dirke ZSK Hermesa
Danes ob 3 popoldne so bile na dirkališču Žc-lezničarskega športnega kluba Hermesa v Šiški mednarodne motociklistične dirke. Na prijaznem Hermesovem dirkališču se je zbralo kljub krasnemu poletnemu popoldnevu, ki je bil vse bolj vabilo na kopanje kot pa na igrišča, rekordno število gledalcev. Splošno opažamo, da zajema motociklistični šport vedno večji razmah in da privablja na dirkališče večje število občinstva. Tako je bilo danes popoldne na igrišču Hermesa do 2000 gledalcev. Med oficielnimi gledalci, ki so sledili dirki v imenu javnih oblasti, moramo omeniti g. dr. Grošlja, ki je zastopal ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča, inž. Weinbergerja, inž. Stojkoviča in načelnika računovodstva g. Zupančiča, ki so zastopali železniško ravnateljstvo.	, . . , <
Od prijavljenih dirkačev jih ie ncka| izostalo, zaradi česar so bile dirke malo manj zanimive. Prijavljeni Kovačič iz Trsta si je v Zagrebu poškodoval nogo in se zaradi tega ni moegl udeležiti hermežanskih dirk, Ceriča iz Maribora smo videli na dirkališču v promenadni obleki namesto v usnjeni bluzi na motorju. Manjkalo je še nekaj drugih prijavljenih dirkačev. Kljub temu, da niso bili dirkači polnoštevilni, je bilo mnogo lepih in nadvse zanimivih borb med posameznimi tekmovalci. Tehnični rezultati posameznih točk so naslednji: I. Turni in pomožni motorji: 1. Kette Vinko
(DKM 100 kub. cm) 4:12.8; 2. Peric Josip (Diamant, 100 ccm) 4:42.2.
II.	Juniorji brez ozira na tip in jakost motorja: 1. Vukevič Ivan (AJS, 500 ccm) 3:40; 2. Hribernik Karel (Indian, 600 ccm) 3:41, 3. Karažija Vladimir (Ariel, 350 ccm) 4:19.
III.	Športni motorji do 350 ccm: 1. inž. Lotz (Puch, 250 ccm) 3:38.6; 2. Kopič-Kralj (JAP, 350 ccm) 3:40.1.
IV.	Turni motorji do 1000 ccm: 1. Hribernik Karel (Indian, 600 ccm) 3:41; 2. Mitak Ivan (Moto-sacoche, 50 cmm) 3:46; 3.Blažinovič Andro (Ariel, 350 ccm) 4:06.
V.	Športni motorji do 500 ccm: 1. Starič Ludvik (Rtidge, 500 ccm) 3:25; 2. Šola Jernej (Sun-beam, 500 ccm) 3:31; 3, Kopič-Kralj (JAP. 350 ccm) 3:40.
Najzanimivejša točka je bil rekordni poizkus. Za to točko je daroval ljubljanski župan krasen pokol. Zmagal je »leteči Kranjec« Starič Ludvig (Rud-ge, 500 ccm) v 23.6. Drugi ie bil Kopič-Kralj (JAP, 350 ccm) 25:2. Tretji Poljšak 25.8.
Športni motorji do 1000 ccm: 1. Starič Ludvik (Rudge, 500 ccm) 3:15.4; 2. Kopič-Kralj (JAP, 350 ccm) 3:35; 3. Vikelič Ivan (AJS, 500 ccm) 3:37.6.
Vsi zmagovalci so dobili lepe pokale in darila, ki so jih poklonili razni prijatelji tega lepega moto-ciklističnega športa.
Poizkus rušenja dosedanjega rekorda za en krog se ni nikomur posrečil. Čeprav se je naš »Leteči Kranjec« od prestanega dolgotrajnega boleha-nja po nesreči v Pardubicah že popolnoma opomogel, se mu vendar pozna, da še ni na svoji prejšnji višini, kar pa kmalu bo, če bo tako napredoval, kakor je v lem kratkem času po okrevanju.
Prireditev sama je potekla brez vsakršne nezgode, kair pa ni zasluga prirediteliev. En sam padec je bil popolnoma brez posledic, niti oguljene kože ni bilo. To konštaliramo z veseljem, ker se pri sličnih prireditvah rade dogajajo manjše ali večje nezgode.
Želimo, da bi agilni motoklub Hermes kai kmalu priredil še kakšno dirko in povabil vsaj enega konkurenta Stariču, ker bodo 6icer postale slične prireditve manj zanimive, če bo občinstvo v naprej vedelo, kdo bo glavni junak dneva.
Kol. dirke Ljubljana —Trsi
Kakor je priredila Belgrajska podzveza prijateljsko meddržavno dirko po sklenitvi prijateljstva z Bolgarijo, enako je priredila Kolesarska zveza dirke po Sloveniji in Hrvatski. Naša ljubljanska podzveza pa priredi v jeseni dirke na progi Ljubljana—Trst. Istočasno bodo ludi v Ljubljani proslave polstoletja slovenskega kole6ar6tva.
Kolesarski izlet v Postojno
Konec junija ali v začetku julija priredi Ljubljanska kolesarska podzveza velik kolesarski izlet v Postojno (Postojnsko jamo). Ker je ogromno zanimanje, zato bomo kmalu objavili točna pojasnila glede prijav.
Slovenski kolesarji na dirkah Belgrad—Sofija
Kakor smo že poročali o kolesarskih etapnih dirkah Belgrad—Sofija, so naši slovenski kolesarji odpotovali v lorek 1. junija na odmor v Belgrad. Od Ljubljanske Podzveze sta odpotovala Gartner in Bricelj, od Mariborske pa Rozman iu Gregorič. V Zagrebu sla se priključila še 1'ro-senek in Kokupec od Zagrebške jiodzveze in rezerva Migalič od Karlovaške podzveze. Fantje so prispeli v Belgrad v sredo zjutraj, kjer so jih sprejeli funkcijonarji Belgrajske podzveze iu jih pogostili ler jiripravili vse potrebno za odhod v Arandjelovac, kjer bodo počakali na tekme.
Naši fantje so prinesli seboj vsak f>o več rezervnih tubularjev, poleg teh pa je Belgrajska podzveza takoj brzojavno zahtevala, da takoj pošlje Ljubljanska podzveza še osem tabularjev, na njihov račun. Toda tudi v Ljubljani ni bilo dobiti dovolj tubularjev. Dobava iz Italije bi bila prepozna, vendar je predsednik ljubljanske podzveze povzel vse |>otrebno tako, da so prišli do polrebnega števila dobrih rezervnih gum. Pozneje smo izvedeli, da je minister za telesno vzgojo g. dr. Rogič daroval vsakemu tekmovalcu po en ta-bular za na |xit.
Naši fantje se v letovišču Arandjelovac kar dobro počutijo; že na poti v letovišče so sc poskusili. Seveda jo naš Ljubljančan Gartner skoro ves čas vodil.
V sredo so prispeli Bolgarski tekmovalci; njihova ekipa jo kar osupnila naše fante ne toliko po moči fantov kakor jk> obsegu udeležencev. Sprva so se naši fantje le oddaleč ozirali in opazovali. Kmalu so bili ravno Slovcnci oni, po katerih so Bolgari prvo povpraševali. Povpraševali so zlasti jio našem Oblaku, kje je. Oblaka poznajo že iz prejšnjih tekem v Bolgariji. Ker imate Va-lanta se jc oglasil lanski olimpijski tekmovalec Bolgarije?
Naše Slovence, ako samo slovensko govorijo,
malo razumejo drugi, z Bolgari pa so se kar lepo sporazumeli, tako da se čudijo drugi kako to mogoče, saj so vendar najbolj oddaljeni.
V soboto bodo |>oskusili mali trening, v nedeljo se bodo udeležili manjše zabave, v ponedeljek pa bo že treba na priprave v Belgrad. V ponedeljek prispe v Belgrad tudi delegat naše podzveze g. Gregorc Metod, ki obenem zastopa tudi Mariborsko jiodzvezo in je istočasno tudi vodja delegacije zveze z g. Kržičem iz Zagreba. Poskrbela je Ljubljanska podzveza za redna poročila o poteku tekme, tako da bomo redno poročali. Dirke se prično v torek, dne 8. junija, jirva etapa gre do Kragujevca. V sredo je druga clapa Kragujevac—Niš. In v četrtek tretja etapa Niš—Sofija. V petek bodo tekme na dirkališču v Sofiji.
Ob tej 'priliki moramo pripomniti, da se je zanimala Belgrajska jiodzveza za tekme okrog Slovenije in Hrvatske v zelo rezervirani obliki. Tudi naše fante so nekam čudno vpraševali zakaj so se teli tekem udeležili. Radi zmagovalca etapnih dirk po Sloveniji in Hrvatski Prosenika, ki je dobil manjše praske po nogah, so hoteli celo od zveze zahtevati pojasnil kako to, da je prišel opraskan na tekme v Belgrad.
Moramo pripomniti, da so pač v Belgradu še zelo mladi kolesarji, našim fantom to ni nič, še ponosni so, če imajo male praske, ki so si jih pridobili na dirkali. Ojiaža se tudi kako poudarjajo v Belgradu naš mladi šport, ki ima lepo bodočnost. Pri tem pa se pozablja, da slavi letos Slovensko kolesarstvo žc polstoletja kolesarstva.
Opaža sc tudi nervoznost pri drugih dirkačih, med tem ko naši fantje posebno Gartner bodri druge in daje potrebna navodila o vladanju in pripravljanju. Zagotovo skoro pričakujemo od naših fantov uspehov in jim želimo da dobro zastopajo naše barve v bratski Bolgariji.
Občni zbor JZSZ
Letošnja glavna skupščina jugoslovanske zimskošportne zveze, ki bi se morala pričeti včeraj ob 8. uri se je zavlekla z začetkom preko devete ure. Ker je predsednik dr. Marušič zaradi bolezni podal na svoje mesto ostavko in je bil prvi podpredsednik službeno zadržan, je skupščino otvoril drugi podpredsednik g. dr. Žižek, ki je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, podpolkovnik Šarnbeka, zastopnika bana g. Badjuro, zastopnika župana, g. Brileja, zastopnika planinskega polka kap. Pišlarja in zastopnika SPD g. Pileka, zlasti pa zastopnike tiska, ki je tej športni instituciji posebej in v vseh prilikah nudil svojo pomoč. Nato je bil sprejet predlog, da se pošlje pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., ki je častni pokrovitelj zveze, ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču, ministru za telesno vzgojo dr. Rogliču in ministru za vojsko in mornarico, generalu Mariču.
Prvi del programa se je razpravljal že prejšnjega dne, kjer so popoldne od 2. do 7., oziroma zvečer od 8. do 2. na sestankih podzveznih in zveznih delegatov v vseh točkah bili doseženi sporazumi glede stavljanja predlogov, razen v eni točki, glede dandidatne liste.
Omenil je, da je bilo sklenjeno, da se zaslužnim funkcionarjem in tekmovalcem podele za njihove zasluge častne zvezine znake. Tako je podpredsednik dr. Pavlin prejel zlati znak, nekoliko je bilo podeljenih srebrnih in bronastih znakov med najvrednejše športne delavce in najuspešnejše tekmovalce zveze.
Ker so vsa poročila bila podzvezam dostavljena in ker se je v okviru njih razpravljalo že včeraj, je podpredsednik dal besedo dr. Pand:iho-viču, predsedniku zagrebške zimskošportne podzveze, ki je v splošnem pohvalil poročilo lajnika g. Jeleniča in Blagajnika g. Kunslelja, vendar je v nekaterih točkah zahteval več jasnosti. Predlagal je, da se v bodoče v denarnem oziru uvede koristnejša politika, da se namreč po proračunu za
vsako tromesečje prosi za subvencijo, ne pa, da se, kakor se je to doslej dogajalo, v zadnjih momentih apelira in išče potrebna sredstva. Prav tako je po njegovem mišljenju neumestno najemanje tujih trenerjev, ko imamo dovolj domačih izvežbanih moči.
Verifikacijski odbor ugotavlja, da je bilo oddano 64 poverilnic, ki so vse veljavne, dočim se 51 včlanjenih klubov skupščine ni udeležilo .s svojimi delegati.
Nadzorni odbor predlaga dosedanjemu odboru absolutorij, blagajniku g. Kunstlu pa za njegovo požrtvovalno delo pohvalo. Predlaga zahvalo dobrotnikom, med drugim ministru dr Rogliču, banu dr. Natlačenu, županu dr. Adlešiču, TOI, KID, ljubljanski elektrarni i. dr. Absolutorij in zahvale so bile sprejete.
O spremembi pravil, o katerih 6e je v glavnem razpravljalo že včeraj, poroča m. ph. g. Piccoli. Razvije se debata o službenem nazivu zveze, ki je »Jugoslavenski zimsko sporlski savez«, dočim se bo v slovenskem dopisovanju uporabljal slovenski naziv. Sprejetih je bilo še nekaj bolj ali manj nebistvenih sprememb, od katerih omenimo le najbolj važno, da namreč upravni odbor more po lastni uvidevnosti, upoštevajoč razvoj podzvez, odstopiti del delokroga svojim podzvezam.
Sprejme 6c tudi kazenski pravilnik s tem, da ostane v veljavi tekoče leto, ko se bo preizkusila tudi njegova praktična vrednost.
Pravilnik za novoustanovljeni mladinski odsek se zaradi pomanikanja časa brez debate v načelu sprejme. Prav tako tudi uvedba triglavskega dne in triglavskega znaka in troje zvezinih znakov: zvezni odborniški znak, zvezni športni znak (samo za naše državljane) in zvezni propagandni znak. Podzveze naj upravnemu odboru predlagajo svoje zaslužne funkcijonarje, ki doslej še niso prejeli znakov.
Sprejme se predlog, da ostanejo službeno glasilo zagrebške Ilustrovane športske novosti«.
Obširna je bila debata o sporazumu = Sokolom. Dočim je bil prvotno dosežen sporazum v okviru društvenih pravil, je to vprašanje stopilo znova na dnevni red po dopisu Sokola, ko je ta predlagal tesno sodelovanje z zvezo, tako da bi vsak član Sokola hkrati imel pravico do tekmovanja v okviru zveze, Proti temu odločno nastopi dr. Pandakovič, ki poudarja, da je Sokol državna institucija, ki je v gotovem letu prejela nad 7.000.000 dinarjev aubvctiae. dočim je tveza zavbna institucija in zato tu' ni govora o enakopravnosti ali celo favoriziranju, ki v zvezinih pravilih m predvideno. Predlog, da ostane vse delovanj v tej smeri strogo v okviru dosedanjih zvezinih pravil, je bil soglasno 6prejet.
V pretres pride predlog Planice, naj se vse stori pri Fisi v zaščito Planice in onemogoči zapostavljanje naše zveze v inozemstvu.
O Planici se razvije dolgotrajna debata, v katero |iosegata obe plati s svoijmi predstavniki ing. Bloudekom, Zupanom, Gorcem, dr. Pircem, kap. Gnusobi iu dr. Pandakovičem. Dočim ena plat zastopa stališče, da je treba pri Fisi forsirali priznanje Planice, oz. smuških poletov kot nove discipline, ugotavlja druga stran, da smo jo s tem že dovolj polomili in izgubili v inozemstvu na ugledu. Končno so sjirejnie predlog dr. Pandako-viča, da se sestavi poseben odbor, v katerem bi pod vodstvom nevtralnega dr. Borcela sodelovali g. ing. Bloudek in g. Goreč z ene strani, z drugo pa Zupan in Gnidovec.
Ob pol enih se skupščina prekine za deset minut, nakar se s programom nadaljuje.
Volitve so izpadle, kakor sledi: predsednik dr. Ciril Pavlin, podpredsedniki dr. Pire, dr. Pandakovič, dr. Janlolek, gl. tajnik Kunstelj, II. tajnik prof. Kozak, blagajnik Prešern, gospodar ing. Korenini; odborniki: dr. Borce, dr. Vrtačnik, dr. Souvan, Badjura, dr. Švigelj, Mikuletič, Drofenik, ing. Badovinac, Nagy, Kermavner. — Te h n. odbor: Predalič, nam. Bemik. — Mlad. odsek: Parma, nam. Cvar. — P r o p. statistični odsek: mr. ph. Piccoli,, nam. dr. Kinuta. — Zdravstveni odsek: dr. Prodan, nam. dr. Brecclj. — Zbor smuških učiteljev: Pelini, nam. Cernič. — V o j. delegacija: polk. Markulj, major Mctikoš, kap. 1'išlar. — Nadzorni odbor: Golubovič, dr. Kuhelj, Drago Korenini. — Razsodišče: dr. Fran Pavlin, dr. Pretnar, dr. Potočnik, nam. dr. Peršin.
Končno je prišla na vrsto afera Jahorine, v kateri sla bila ^Komaniat: in Jakopič oba oproščena.
Opomin onim, hi plačujejo avtorskopravne pristojbine
Belgrad, 6. jun. A A. Poedini avtorskopravni upravičenci (gostilničarji, prirejevalci koncertov in drugi) pogrešilo plačujejo avtorske nagrade na čekovni račun presvetnega ministrstva, tudi še po 26. maju t. I. Zato se opozarjajo vsi interesenti, da se naredba za plačevanje na čekovni račun nanaša samo na plačila, ki so se imela izplačati do 27. maja t. I. odnosno za zaostanke do tega dne, in sicer na naslov in račun avtorske centrale za avtorske pravice. S. Bakarčič in centralne zadruge jugoslovanskih avtorjev. Plačila za junij se ne morejo več izplačati preko prosvetnega ministrstva, nego jih je treba nasloviti na nove poblaščene posredovalce: Združenje jugoslovanskih glasbeni! avtorjev (UJMA, Belgrad. Pašičev 7-11, Zagreb, Maruličev trg 17-1, Ljubljana. Resljeva 13 in Udruženja jugoslovanskih dramskih avtorjev (UJDA), Belgrad, Nemanjina, 31, Zagreb Maruličev Irg 1, in Ljubljana, Resljeva 13.
Francija-Jugoslavija
Orleans, 7. junija. AA. V tukajšnjem Pasteur-jevem parku je bil danes svečano odkrit in blagoslovljen spomenik, ki naj ovekoveči značilno epizodo iz vojne leta 1870-71 in iz zgodovine prijateljskih zvez Francije in Jugoslavije, namreč epizodo, ko je poročniku prostovoljcu knezu Petru Karagjorgjeviču, poznejšemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju, z junaškim podvigom uspelo, da se je rešil iz ujetništva Bavarcev, ki so ga ujeli. Ta spomenik so skupno postavila združenja bivših bo-jevnikov-ujetnikov, ki so ušli iz ujetništva, patriotska organizacija »Souvenir de France« in pokrajinska organizacija bivših bojevnikov na vzhodni fronti »Poilus d'Orient«. Svečanosti je prisostvovalo mnogo uglednih francoskih in jugoslovanskih osebnosti, njim na čelu prosvetni minister Jean Zay in generl Glišič, jugoslovanski vojaški odposlanec pri poslaništvu v Parizu.
Dr. Stojadinovič v ,,/lvali"
Belgrad, 6. junija. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in njegova gospa sta danes v spremstvu šefa kabineta zunanjega ministra posetila agencijo Avalo. Gospa in dr. Stojadinovič sta pregledala vso organizacijo in poslovanje agencije. O priliki odhoda po vseh 4. nadstropjih, ki jih zavzema agencija Avala v Novinarskem domu, je predsednik vlade pokazal veliko zanimanje za delovanje te naše ustanove. Posebno se je zadržal pri obeh radiotelegrafskih emisijskih postajah, izmed katere je ena najjačja radiotelegrafska oddajna postaja ne le v naši državi, nego tudi na vsem Balkanu. Po tej radiotele-grafski oddajni postaji oddaja agencija Avala v inozemstvo dan za dnem po sedamkrat v francoščini vesti, ki se nanašajo na našo državo. Gospo in gospoda dr. Stojadinoviča je vodil skozi vse oddelke agencije direktor agencije Avale dr. Sveti-slav Petrovič, ki jima je dajal tudi vsa potrebna pojasnila tako glede organizacije službe, kakor tudi glede funkcioniranja same agencije Avale. Dr. Milan Stojadinovič je prvi ministrski predsednik in zunanji minister, ki je pokazal tako veliko zanimanje za to našo ustanovo. Njegov obisk v agenciji Avali je trajal poldrugo uro,
Hrvatski kulturni teden
Zagreb, 6. junija, b. Danes so bile z Zagrebu razne prireditve ob priliki hrvatskega kulturnega tedna. Predpoldne, popoldne in zvečer so nastopili razni pevski zbori in zapeli eno do dve pesmi. Popoldne je bil velik sprevod vseh društev, ki so prišla v Zagreb.
Drobne vesti
Vukovar, 6. junija, b. Snovi ob osmih sta se na Madžarskem pri Stolnem Belem gradu ponesrečila odvetnik v Vukovaru dr. Gjorgje Mitrovič in odvetnik v Osieku Jovo Velemger. Malo pred nesrečo jc dr. Mitrovič vozil s hitrostjo 110 km na uro in se zaletel v drevo. Dr. Mitrovič je obležal na mestu mrtev, Velemger pa je težko ranjen.
Rim, 6. junija, b. Danes ie dopotovala v Rim skupina 8 češkoslovaških časnikarjev, kjer so jih prisrčno sprejeli.