Poštnina plaćana v gotovini.
Leto lxi. ffev. ziE
u iiumioni. u nctck 21, septembra 19Z8.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemŠi neđelje in praznike. —. Inserati do 30 petit a Din Z—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
«Skrvenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova uiiea št 5, I. nadstropje. ~ Telefon 2034.
UpravnStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Zakulisna borba med radikali
Mrzlična prizadevanja vladinovcev za dosego kompromisa - Aca Stanojević sam napoveduje „važne dogodke" - Pristaši glavnega odbora so nepopustljivi - V Beogradu govori vse o
skorajšnji vladni krizi
Beograd, 21. septembra. Včeraj po-popoldne ob 6. se je kralj nepričakovano vrnil v Beograd. Njegov nenadni po-vratek je politične kroge zelo presenetil in to tem bolj, ker se je prvotno zatrjevalo, da bo odšel kralj iz Topole še
za cel teden v VrnjaČko Banjo. V zvezi s povratkom kralja in nepričakovanim prihodom Ace Stanojeviča se je zvečer v političnih krogih uporno zatrjevalo, da je treba pričakovati v najkrajšem časa važnih političnih dogodkov. Vsi beograjski krogi so prepričam, da stojimo neposredno pred demisijo vlade.
Formalni izbruh krize bo po mnenju beograjskih krogov povzročen po sklepih širšega glavnega odbora radikalske stranke. Ta odbor se bo sestal v ponedeljek in bo baje v imenu radikalske stranke na neprikrit način izjavil, da ne odobrava politike ,ki sta jo začela in jo se izvajata Vukičevic in Korošec. Splošno se smatra, da bo dr. Korošec iz te nezaupnice izvajal konsekvence in podal demisijo celokupne vlade. Na ta način izzvana kriza bo po mnenju pristašev glavnega odbora značila prelom s sedanjim režimom in bo tako omogočila obnovo stikov m pogajanja s KDK, ki bo igrala pri reševanju krize najvažnejšo vlogo. Vladni pristaši vse te vest! demantirajo, češ da akcija radikalske-ga glavnega odbora ni naperjena proti sedanji vladi kot taki, temveč le proti
Vukičeviću osebno in da bo zato še mogoč kompromisni sporazum.
Spričo take situacije pričakujejo v politični javnosti z največjo napetostjo nadaljni razvoj dogodkov v radikalski stranki. Aca Stanojević je imel včeraj in danes dolgotrajne konference z raznimi radikalskimi politiki. V razgovoru z novinarji je izjavil, da ga posečajo poslanci, ker mu hočejo pojasniti svoje stališče ter se informirati pri njem o njegovi sodbi glede situacije. Vse to da je nujno potrebno z ozirom na važne in odločilne dogodke, ki se bližajo. Ta izjava Ace Stanojeviča, ki je sicer zelo redkobeseden, je izzvala v vseh političnih krogih vteliko pozornost, ker je to prvič tekom zadnjih mesecev, da napoveduje Aca Stanojević sam velike in važne dogodke.
Na zunaj je vladalo kakor včeraj, tudi danes dopoldne sicer popolno za* tišje, vendar pa se za kulisami nadalju* jejo živahne akcije, ki so usmerjene na eni strani proti režimu, na drugi strani pa za pomirjenje med Vukičevičevim taborom in glavnim odborom. Današnji beograjski listi objavljajo celo vrsto iz* jav pristašev glavnega odbora, ki brez* izjemno odklanjajo vsak kompromis in zahtevajo temeljito razčišcenje tako v stranki, kakor v splošni politični situa« ciji. Pozornost vzbuja dejstvo, da se člani glavnega odbora ne zadovoljujejo samo z odstopom Velje Vukičeviča kot predsednika radikalskega  kluba, mar*
Posredovanje Francije pri poganjanjih med Jugoslavijo in Grčijo?
V Parizu bodo pričela pogajanja med Venizelosom in dr. Ma-rinkovicem, pri katerih bo sodeloval tudi Briand. — Poset
Brianda v Beogradu?
Atene, 21. septembra. Venizelos je včeraj popoldne odpotoval v Italijo. Z ladjo se bo ustavil v Napulju, odkoder bo nadaljeval vožnjo s posebnim vla-kol italijanskih državnih železnic do Rima. Opoldne je bil Venizelos v avdi-jenci pri državnem predsedniku, ki ga je pooblastil za podpis pogodob v Parizu in Beogradu. Kakor v Rimu, namerava Venizelos tudi v Parizu ostati 2 do 3 dni, do čim bo v Beogradu ostal samo en dan.
Danes dopoldne je sprejel ministrski predsednik turškega odpravnika poslov, ki mu je sporočil, da mu bo predsednik Ismet paša na njegovo pismo glede sestanka z Ruždi-begom za ureditev grško turških spornih vprašanj odgovoril potom turškega poslanika v Rimu. Istočasno mu je sporočil, da je
Ismet paša zadovoljen z grškimi predlogi glede ureditve medsebo.vnih spornih vprašanj.
Generalni ravnateli atenskega zunanjega urada Politis se bo v Rimu sestal z Venizelosom ter mu poročal o ženevskih razgovorih med zunanjim ministrom Karapanosom in dr. Marinkovi-čem. Politis bo spremljal ministrskega predsednika kot diplomatski posveto-valec po Evropi. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič bo počakal Ve-nizelosa v Parizu, kjer bodo pričela grško-jugoslovenska pogajania za ureditev medsebojnih sporov. Briand bo pri teh pogajanjih sodeloval kot posredovalec ter bo spremljal, kakor zatrju-iejo v Atenah. Venizelosa v Beograd. Danes bo v Rimu in Atenah objavljeno besedilo italijansko-grške pogodbe.
Za režimovce je vse protidržavno
kar ne trobi v njihov rog- — Dr. Korošec se boji akcije KDK-Pribicević o dvolični vlogi dr. Ninčića in zemljoradnikov.
— Zagreb, 21. septembra. Sv. Pribicević je včeraj popoldne sprejel novinarje ter jim dal izjave o raznih aktualnih dnevnih vprašanjih. Med drugim se je dotaknil tudi govorov na demokratski večerji v Beogradu, na kateri je govorilo več demokratskih prvakov ter naglasil med drugim:
»Če ta gospoda trde, da branijo državo pred nami, je to Čisto navadno politično banditstvo. Oni hočejo prepričati ves svet, da so vsi Hrvati proti državi ter da je proti državi najmanj 40% Slovencev. (Ce bi Vukičevic ne bil vršil nasilnih volitev na podlagi blejskega pakta, bi bilo v Sloveniji 60% takih protidržavnih elementov, to je protiklerikalcev.) Končno hočejo menda s tem reci, da je tudi ogromno število Srbov proti državi. Tako vsaj mora zunanji svet tolmačiti izjave na tej demokratski politični večerji. Kak ugled naj ima država, v kateri je pretežni del naroda proti drža?i?<
>Ta gospoda je na tej veeČrji mnogo govorila o narodnem edinstvu. Združili pa so se pod vodstvom dr. Korošca, ki je v tej državi znan kot največji sovražnik edinstva, in ki smatra pravoslavje za šizmo. (Treba je samo pogledati najnovejšo encikliko >Rerum Orientalium«:). Kakšna je demokracija teh ljudi, se da sklepati že po tem, da so združeni s policaj rad i kal i in s predstavniki črne internacijonale.  Posebno pa
moram naglasiti, da se gospod Timotijevič ni razburjal, ko se je v Beogradu javno pozivalo, naj umore Stjepana Radića in mene. Sedaj pa se razburjajo radi neznatnega incidenta s kozaki v Zagrebu.<
>V tukajšnjih krogih se zlasti opaža, da vodi dr. NinČič v »Vremenu« kampanjo proti KDK. To je Janus z dvema obrazoma. V glavnem odboru se postavlja kot prijatelj KDK, kot glavni akcijonar »Vremena« pa ščuva proti nam. To si je treba zapomniti, da se v pravem času ne bo pozabilo.«
»Srbijanskim politikom, ki se toliko ba-hajo s svojimi tradicijami svobode, hočem pa navesti še en primer, kakšen je njihov >svobodoljubni« režim. Njihov minister notranjih del in šef vlade dr. Korošec je izdal nedavno podrejenim organom okrožnico, v kateri jih opozarja, da pripravlja KDK prevrat, da ima velike zaloge orožja in municije in da vodi to akcijo v Vojvodini znani nacijonalist Jevgjević s pomočjo meniha Romana Srna i ca, ki da je pod vplivom Va-lerijana Pribičevića. Nekdaj smo Cavrakovo okrožnico, v kateri je bilo govora samo o tem, da so Bogdan Medaković, Svetozar Pribicević in drugi nezanesljivi ljudje ter da naj oblasti pazijo na njihovo gibanje, označili kot višek reakcije in največjo luin-parijo črnega kabineta. Toda kaj počne sedaj dr. Korošec ob blagoslovu Davidoviča
več da postavljajo zahtevo, naj odloži tudi svoj poslanski mandat in se po* polnoma umakne iz političnega življe* nja, češ, da morajo v sedanji situaciji ljudje njegove vrste izginiti s politič* nega površja.
Opažati je, da so tudi vladni krogi popolnoma izgubili vsako orijentacijo. Ministri sami se informirajo pri novi* narjih o dogodkih in iz izjav poedincev se da sklepati, da si glede nadaljnega razvoja situacije prav nič niso na jas* nem. V ministrstvih vlada še vedno po* polno brezdelje, ki je vselej simptom skorajšnje vladne krize. Posamezni mi; nistri rešujejo zgolj akte, ki se nana* šajo na razne personalne spremembe partizanskega značaja. Opaženo je bi* lo, da so bili zadnje dni tudi iz Slove* nije pozvani razni funkcijonarji na re* ferate k ministrskemu predsedniku in da se izdajajo dan za dnem le ukazi personalnega značaja, dočim vse drugo delo počiva.
Na dvoru danes ni bilo nikakih kon. ferenc. Različne komentarje vzbuja dejstvo, da niti dr. Korošec ni bil spre* jet v avdijenco. Običaj je namreč, da kralj pred vsakim svojim odhodom iz prestolice in po povratku v prestolico pozove v avdijenco ministrskega pred* sednika, da mu poroča o situaciji. To pa se ni zgodilo niti po povratku kra* Ija z Bledi, niti pred odhodom v Topo* Io in ne po zopetnem povratku v Beo* grad.
in Vukičeviča? Ti ljudje proglašajo, da je vse razun njih in peščice zemljoradnikov protidržavno in zato morajo ostati oni sami večno na krmilu.«:
>Ze večkrat sem naglasil, da nam borba z zemljoradniki ni potrebna. Vsa javnost nam je priča, da mi te borbe nismo izzvali. V ilustracijo borbe, ki jo vodijo proti nam zemljoradniki, navajam pismo, ki sem ga danes prejel iz Sanskega mosta, v katerem mi sporočajo: Vse vesti o borbi zemljoradnikov proti KDK so resnične. Kokanavić režima sploh ne napada, nego samo KDK, zlasti pa SDS. Pri tem se izigrava za Veli-kosrba. Na shodu v Budimlič - Jatra je med drugim naglašal, da gre za to, ali smo za Zagreb ali za Beograd, in je označil Pribičevića za izdajalca srbstva. Le Voja Lazit obsoja tako borbo zemljoradnikov in pričakujem od njega, da bo iz tega izvajal tudi potrebne konsekvence.«
Miiijardni kredit za naša naro-
Beograd, 21. septembra. Današnji listi poročajo, da je finančno ministrstvo sklenilo z Zvezo industriicev v Dtisseldorfu posojilo v znesku 100 milijonov zlatih mark. Posojilo pa ne bo izročeno v gotovini, marveč v materijalu za državne železnice in paroplovni promet Za posojilo bodo izdani boni, ki se bodo obrestovali po 7 odstotkov in bodo izplačani v desetih letih.
Fašistične reforme
— Rim, 21. sept. Na svoji tretji seji pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinlja je veliki fašistovski svet odobril predlog poslanca Algiriia, naj se povodom lOletn. fašizma organizira razstava fašističnega gibanja, ki naj bi vsebovala vse važne historične dokumente, o razvoju fašističnega gibanja. Nadalje je fašistični svet odobril zakonski načrt, ki predvideva ustanovitev sveta, ki naj bi koordiniral delovanje fašističnega režima. Svet bo sestojal iz ministrov, državnih podla jnikov in najodlič-nerših oseb fašistične stranke. Fašističnemu svetu bodo predložene tudi liste poslancev, ki bodo izvoljeni pri prihodnjih volitvah. Končno bo Svet rudi razpravljal o vprašanjih ustavnega značaja.
Tornado še vedno razsaja
— Pariz, 21. septembra. Francoski kolonijalni minister naznanja, da }e odšla v francosko kolonijo Chiadeloupe, kjer se je povodom zadnjega strahovitega orkana smrtno ponesrečilo 660 oseb, prva pomoč. Poslanik kolonije Guadalotipe Candaee je objavil manifest francoskemu narodu, v katerem naproša francosko prebivalstvo, naj priskoči prizadetim pokrajinam na pomoč.
Rudarji morajo proti svoji volji praznovati
Ker zaradi pomanjkanja vagonov ne more odvažati premoga, je Trboveljska družba vnovič znatno omejila obratovanje«
— Ljubljana. 21. septembra. Pomanjkanje vagonov je postalo v zadnjih dneh v Sloveniji tako občutno, da resno ovira ne samo izvozni promet, marveč tudi industrijsko produkcijo. Ne le izvozniki lesa in drugih produktov, marveč tudi trgovci so radi pomanjkanja vagonov za prevoz blaga v velikih zadregah in stiskah. Prav posebno občutno pa je pomanjkanje vagonov za premogovnike . Kljub večji potrebi premoga spričo bližajoče se zimske dobe je morala Trboveljska premogovna družbe v vseh svojih obratih zelo občutno skrčiti produkcijo, ker nima več prostora za spravljanje premoga. Železniška uprava le z največjo težavo dostavlja vagone, potrebne za prevoz premoga za državne železnice, za privatni konzum pa ni na razpolago niti deset odstotkov potrebnih vagonov. Trgovci s kurivom ne morejo dobiti premoga, TPD pa je omejila delo. Zato so na ta uačin oškodovani vsi: podjetniki, trgcvci, delavstvo in konzumenti.
Beograjske izmišljotine
-— Zagreb, 21. septembra. Današnja »Politika« objavlja poročilo anonimnega pisca o »ponesrečeni misiji« poslanca Vilderja v Pragi. Omenjeni list ve poročati, da je potoval posl. Vilder v Prago z nalogo, da najame tam posojilo v znesku 3 milijonov Kč za propagandistične svrhe KDK. Dosegel pa ni niti tega, niti ni bil sprejet v avdijenco pri predsedniku Masarvku, kar je baje tudi hotel doseči.
Na te izmišljotine je posl. Vilder poslal »Politiki« popravek, v katerem demantira to vest kot popolnoma izmišljeno in naglasa, da se je mudil v Pragi, kakor so objavili tudi že praški listi, izključno v privatnih zadevah. Nihče pa mu ne more odvzeti pravice, da ob taki priliki poseti tudi svoje stare znance in prijatelje., ki igrajo vidno vlogo v kolititčnem življenju bratske države. Zato tudi ne more biti govora o kaki ponesrečeni misiji. Da ni bil sprejet v avdijenco pri predsedniku Masarvku, je pač zgolj posledica dejstva, da za tako avdijenco ni niti prosil. V ostalem pa Masarvk sploh ni v Pragi.
Za ohranitev svetovnega miru
— Ženeva, 21. septembra. Včeraj je razpravljala skupščina Društva narodov o načrtu pogodbe za preprečitev vojne, ki je izdelal na podlagi nemških predlogov varnostni odbor Društva narodov. Nemški državni tajnik von Schubert je tekom debate izjavil, da skupščina ni sprejela vseh nemških predlogov. Kljub temu je uvrstila v načrt pogodbe najvažnejše nemške predloge, ki bodo po mnenju nemške vlade veliko pripomogli, da se ohrani svetovni mir.
— Ženeva, 20. septembra. Včeraj je predlagal nemški delegat grof Bernstorff na Društvu narodov resolucijo, v kateri poživlja, naj se še nerešena vprašanja rozoro-žitve rešiio predno se skliče razorožitve-na konferenca, ki naj bi se sestala najkasneje do 1. 1929 in naj se čim prej skliče pripravljalna razorožitvena komisija društva narodov.
Amerika in razorožitev
\Vasbington, 21. septembra. Predsednik Coolidge bo poslal v London noto, v kateri bo naglasil, da bf dogovori med Anglijo in Francijo brez upoštevanja ameriških interesov onemogočili nadaljno udeležbo in sodelovanje Amerike pri razorožitvenih pogajanjih v Ženevi. Amerika pristaja na omejitev celokupne tonaže in potrebuje na križa rkah najmanj 10.000 ton. Vsled tega ji Anglija in Francija ne moreta predpisovati, da mora to število še bolj omejiti, dočim si Anglija sama dovoljuje neomejeno število malih križark.
Pospeševanje industrije v Franciji
Pariz, 21 septembra. Finančna komisija francoske zbornice je odobrila trgovinski proračun, ki predvideva povišanje fonda za pospeševanje industrije za 9 milijonov frankov.
»Sloga« madžarskih fašistov
Budimpešta, 21. septembra. Te dni so se vršile ničmanl kot Štiri razprave med pristaši stranke probu jajočih se Madžarov radi medsebojnih žalitev. Obtoženci b obto-žitelji izjavljajo na eni strani, da bodo ostali zvesti ideji združitve, dočim zopet odločno izjavljajo, da o svojih strankinih tovariših nimalo najboljšega mnenja. Eden izmed voditeljev je dal pobudo, naj bi se nasprotniki v 24. sličnih razpravah poravnali, kar pa so odklonili Vse razprave radi razžaljenja časti se bodo torej izvršile.
Kljub vsem intervencijam ljubljanske železniške direkcije postaja pomanjkanje vagonov od dne do dne občutnejše. Po dolgotrajnem prizadevanju TPD je generalna direkcija državnih železnic sicer poslala v Slovenijo okrog 200 vagonov, ki pa so bili večinoma dodeljeni izvoznikom lesa, ker so ti že več tednov čakali na dostavo vagonov.
Med rudarji vlada veliko razburjenje, ker so tako po krivdi in nesposobnosti sedanjega režima v letošnjem letu že četrtič prikrajšani pri zaslužku. Trikrat je bilo ustavljeno delo radi sporov med družbo in državno železnico glede dobave premoga, sedaj pa, ko bi bila podana možnost, da se vrši redno obratovanje, pa morajo rudarji zopet neprostovoljno počivati. Zelo oškodovani pa so tudi trgovci s premogom, za katere je sedaj glavna sezona. Pa tudi konzumenti so hudo prizadeti, ker si morajo preskrbeti drva, kar jim pride seveda mnogo dražje.
Amerika odpokliče svoje čete na Kitajskem
VVashington, 21. septembra. Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, bodo ameriške mornariške čete že pričetkom oktobra odpoklicane iz Kitaiske.
Iz ljubljanske kronike
Ljubljana, 21. septembra.
Včeraj smo pročali o težki prometni nesreči, ki se je pripetila v sredo zvečer na Miklošičevi cesti. Tam je Kajfežev avtomobil zavozil v kolesarja Habiča, poslovodjo pri PoMaku, in ga podrl na tla. Pri padcu je Habič priletel z glavo ob robnik pločnika in obležal nezavesten. Prepeljali so ga sicer z rešilnim vozom takoj v bolnico, toda vsaka pomoč je bila prepozna. Habič se skoro sploh ni zavedel in včeraj popoldne je podlegel težkim poškodbam. Pokojni je zapustil ženo in več nepreskrbljenih otrok.
Žalosten dogodek, ki priča o moralni pokvarjenosti med našo mladino, na drugi strani pa o bedi, ki vlada med proletarsko deco, se je pripetil včeraj. Na Kodeljevem sta se seznanila dva mladeniča, po poklicu delavca, z jedva Hletno Antonijo S., hčerko nekega delavca. Pregovorila sta jo, da se je jima udala in ji obljubila 100 Din. Ko sta svoje ogabno dejanje izvršila, sta dekletu vzela denar nazaj in jo pobrisala. Hotela sta se odpeljati iz Ljubljane, pa sta zamudila vlak. Nato sta šla v gostilno, v kateri sta hotela prenočiti. Popreje sta pa odšla po dekleta, da bi še enkrat zadovoljila svoji pohotnosti. Sreče pa nista imela, ker ju je ustavil stražnik in ju odvede! na policijo. Tudi dekle je bilo aretirano. Po-hotneža bo policija ovadila državnemu pravdništvu, nesrečno deklico bo pa najbrž izročila v poboljševalnico. Omeniti pa moramo, da se dekle ni izpridilo po lastni volji, marveč jo je oskrunil neki pohotnež, ki sedaj tudi sedi v zaporih deželnega sodišča.
Včeraj se je na Dunajski cesti zopet pripetila lažja prometna nesreča. Natakar Viktor Povhe, ki je vozil na motorju proti kolodvoru, se je zaletel v kolesarja Franca Rolerja. Podrl ga je na tla, pri čemur ie dobil Roler lažje praske po rokah in obrazu, raztrgal si je pa tudi hlače. Poleg tega ima strto tudi kolo.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize : Amsterdam 0 — 22.8325, Berlin 13.5575 — 13.5875 (13.5725), Bruselj 0 — 7.9136, Budimpešta 0 — 9.9244, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0012 — 8.0312 (8.0162), London 0 — 276.23, Ne\v-york 0 — 56.95, Pariz 221.42 — 223.42 (222.20, 222.47), Praga 168.37 — 169.17 (168.77), Trst 0 — 297.62.
Efekti: Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 — 110, Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0, SeŠir 105 — 0.
Lesni  trg:  Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 1 vagon tramov in 3 vagoni bukovih hlodov.
Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 801.62. Berlin 13.5720, Budimpešta 992.44, London 276 23, Milan 297.81, Newyork 56.95, Pariz 222.42, P miz a 16877, Curih 10.956.
E fe k t i : Vojna škoda 442.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.1285, Pariz 20.29, London 25.205, Newyork 51965, Milan 27.1^ Praga 15.39, Dunaj 73.15, Berlin 123.85.
~ Strm 2.
«SEO VENSKI NAROD« dne 21. septemEra 1928.
Stev. 215
Redek jubilej najstarejšega ljubljanskega t
odvetnika
Jutri obhaja najstarejši ljubljanski odvetnic dr. Franc Papež 90letnico svojega rojstva — Zanimivi spomini iz jubilantovega življenja. — Častitljivi starec se spominja še časov, ko so bile
vojaške puške na kresilni kamen.
Jutri ofcbaja odvetnik dr. Fran Papež svoj 90. rojstni dan. Teža let ga »je opognila in prisilila, da častitljivi starček,
ki je njstrejši odvetnik v LJubljani, praznuje svcj 90. rojstn dan v posterji v krogu svoje rodbine. Do nedavnega je bil dr. Papež še pri moden tako, da se je mogel izprehajati po hodniku. Pred tedni se je pa pri padcu tako pogkodoval, da je moral teči v pcsteljo. Krjub temu se sivolasi 90-letnik počuti dobro in njegova trdna, zdrava narava se upira vsem nadlogam, ki jih človeku prinese starost.
Naš urednik je častitljivega jubilanta obiskal. V sobid, kjer leži, opažaš predmete iz davnin časov. Nad posteljo vise skice pokojnega slikarja Jurija Šubica, ki je bil velik jubilantov prijatelj, daije slika jubilantove matere, ki jo je narisal slikar Franke in ki je eden njegovih najboljših portretov, pa tudi slike, ki jih je izdelal sam jubilant, kaj ta svoje čase se je sam bavil s slikarstvom- Tako je dr. Papež obdan s spomini, ki so razen domačih, ki mu strežejo z veliko požrtvovalnostjo, edini spomina, ki ga morda tu pa taim razvesele in popeljejo nazaj v dobo, ko je bil v potnem cvetu svojih življenskilh sil.' Kajti njegovi prijatelji so se že poslovili od tega sveta. Umrl je njegov najboljši prijatelj Franke, umrl je Jurij Šubic in umrli so že drugi številni njegovi znanci in prijatelji.
90-letni dr. Papež ie ostal sam v svoji sobici. Čeprav tudi njemu ni prizanesla starost z vsemi svojimi posledicami, vendar simpatični in dobrodušni starček še vedno rad čita in se razgovarja z domačimi. Vidi se mu, da nikakor Še nima namena, posloviti se od tega sveta.
Ob priliki njegovega 90. rojstnega dne prinašamo spomine dr. Frana Papeža, ki jih je nedavno diktiral sam svoji hčerki.
»Rojen sem bil dne 22. septembra 1838 V Mokronogu v hiši starega Dolinarja. Mi, otroci, smo očeta krstili za »goldinarja« in smo ga tako tudi nazivali. Osnov, šolo sem obiskoval v Mokronogu. Ko sem bil star 6 let, so me poslali v Ljubljano v »obere«-. Učil me je učitelj Praprotnik. Stanoval sem pri starem Gurmanu, ki je bil prvi magi* stratni svetnik. Taetji razred sem obiskoval pri Št. Jakobu. Ta šola se je imenovala >Musterhauptschule<- Tedaj sem stanoval pri gospodičnah BaumgartneT, kjer sem ostal dve leti.
Leta 1848 je izbruhnila v Ljubljani revolucija. Spominjam se, da je bilo ljubljansko prebivalstvo tedaj zelo razburjeno. Dobro v spominu mi je tudi še dogodek z Metternichovo sliko. Ljubljani je tedaj županova! neki F i s c h e r. Stanoval je na magistratu in ponoči so mu demonstranti pobili vse šipe v salonu. Zupan se je ustrašil in je še isto noč zbežal. Sledeči dan so odtrgali veliko Metternichovo sliko pri trgovcu Malliju, na vogalni hiši nasproti Tranče. Sliko so vrgli v Ljubljanico s Čevljarskega mostu. Slika se je naslednji dan topet pojavila na vratih z napisom >Zum Ftirsten Miloše, potem so pa napis zopet spremenili v »Zum Kaiser Ferdinand«. Jaz iem bil tedaj dijak in vsi smo nosili bele
trakove v gnmbnici, dokler nam tega šolske oblasti niso prepovedale.
V tem času so se med meščani tudi pojavile govorice, da bodo vojaki odslej streljali brez kresilnega kamna. Takrat so izginili kresilni kamni pri puškah in uvedli so vžigalnike.
Spominjam se tudi 1. 1847, ko je pogorel Kolizeji Drugi razred latinske šole sem obiskoval v Novem mestu, kjer sem jo tudi dovršil. Stanoval sem pri starših v hiSi pri mostu. Poučevali so me frančiškani. V tem času se mi je pripetila tudi prva nesreča. Starši so me vzeli s seboj, in peljali smo se v kočiji k staremu očetu Pehanetu, ki je bil oskrbnik na gradu Thurn Gallen-slein. Pri Sv. Križu se nam je kočija prevrnila in morali smo peš do gradu. Meni so zabičili, da ne smem nikomur povedati o nesreči. Jaz pa nisem mogel molčati in sem kmalu izblebetal, da so mi prepovedali govoriti o nesreči, ki se nam je spotoma pripetila. V Novem mestu smo se ačili tudi h*anoo5čine. Učil nas je pater Aquini-us R a m o t a, ki je bil topničarski oficir v francoski armadi, preden je postal svečenik. Moj sošolec je bil tedaj tudi dragi Gustl F a b i a n i, pater Placidus, ki je lani umrl.
Iz te dobe mi je v spominu tudi nesreča s tovarišem Gothardom Hochmeier-j e m. Z njim sva nekoč prinesla v šolo smodnik, ki se nama je med poukom vžgal. K sreči ni bil nihče poškodovan. Eksplozija je seveda vzbudila v vsej gimnaziji največjo senzacijo. Smodnik sva hotela uporabiti za bengalični ogenj, katerega sva hotela zažgati na čast Juliji Scheuchenstu-lovi, hčerki Primicove Julije. Tega seveda nikomur nisva povedala, tudi lepi Julki ne. Na gimnaziji je bil nemški pouk. Nekateri učitelji pa niso bili dobro podkovani v jeziku. Imeli smo pa izvrstne profesorje za matematiko in fiziko ter za slovenščino in latinščino.
Doma sem najraje lovil rake z bratom v Krki, kjer jih je bilo veliko, dokler jih ni pomorila račja kuga.
Moj oče je bil zdravnik, stari oče pa usnjar v Brusnicah. Po končani srednji soli sem šel na Dunaj in Študiral univerzo. Med tem mi je oče umrl in z Dunaja sem odšel v Gradec. Tu sem visokošolske študije kom* čal. Posvetil sem se nato advokaturi Kon* cipijent sem bil najprvo pri dr. Wurzbachu in dr. Costi, pred otvoritvijo svoje odvetniške pisarne pa pri dr. Moschetu. Pozneje sem bil deželni poslanec in nekaj let tudi namestnik deželnega glavarja v deželnem zboru.
To je v kratkem opisana dolga življenj* ska pot senijorja slovenskih odvetnikov, ki je videl in doživel toliko, da bi lahko na« polnil s svojimi srxmaii debelo knjigo. Tako visoka starost, kakor jo je dočakal dr. Pa* pež, je zdaj redka celo med slovenskimi ko« reninami na kmetih, kaj Sele med meščan* stvom, ki živi večinoma v nezdravih raz« merah. Jubilant ima v Ljubljani mnogo do* brih znancev in iskrenih prijateljev, ki mu bodo jutri od srca čestitali k redkemu živ* Ijenjskemu jubileju. Njim se pridružujemo tudi mi in želimo simpatičnemu starčku, da bi dočakal vsaj lOOIetnico 6vojega rojstva.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Neznanka s krvavim robcem. — Senzacija na otoku Krku.
Dve težki nesreči v Beogradu.
Tudi četrti dan obširne preiskave v zadevi umora branjevca Slovenca Aloj* zija Škorjanca ni pojasnil zagonetnega umora. Mladi delavec, ki je predvčeraj* šnjim izmenjal pri natakarju kolodvor* skega bifeja krvavi stodinarski banko* vec, je izginil neznano kam. Niso ga mogli izslediti. Brzojav s popisom sum* ljivega mladeniča je pravočasno prispel na vlak, ki vozi v Zidani most. Pre* iskali so ves vlak, toda sumljivega mla* deniča niso našli. Vsa slovenska poli* cija je alarmirana. Dva slovenska de* tektiva sta preiskala vlak, toda bre2 uspeha. Tudi zagrebški detektivi, ki so se pripeljali z avtom v Zidani most, ni* so imeli nikakega uspeha. Morda je izstopil na kaki manjši postaji, ko še ni bilo detektivov v vlaku, ali pa popis ni bil točen. Neki trgovec je dobil med svojim denarjem tudi krvav dvodinar* s v i novčič, pa se ni mogel spomniti, kdo mu ga je dal. Kljub zasledovanju neznanca, ki je izmenjal na zagrebškem kolodvoru krvavi stodinarski bankovec, policija zasleduje še vedno umorjenče* ve dolžnike in znance, kajti ugotovi je* no je, da je bil morilec na vsak način dober znanec starega Škorjanca. Sil umorjenega branjevca je izpovedal, da se je škorjanc zelo bal vlomilcev in je odpiral svojo barako samo ljudem, ki jih je dobro poznal. Zanimivo je, da so včeraj videli na Novi poti dva mla-* deniča, ki sta osumljena zločina. Videli so ju na večer umora v starčevi baraki. Izgledala sta zelo sumljivo. Obleko sta imela zmečkano, kakor bi jo bila opra* la. Neki delavec ju je ustavil, tedaj srta pa zbežala proti Trešnjevki, kjer ju po* licija še vedno išče. Včeraj so našli tu* di sumljivega mesarskega pomočnika, ki je delal pri nekem mesarju na Tra* tinski cesti. V soboto je bil odpuščen iz službe. Bil je brez denarja in je spal zadnjo noč še pri gospodarju. V nede* Ijo so £a vrgli iz neke gostilne, ker ni mogel poravnati računa. Zvečer se je
zopet pojavil v novi obleki in začel kegljati. Izgubil je 70 Din. Pri zasliše* vanju je izpovedal, da je v nedeljo spal v nekem hlevu in je šele pod večer šel na kegljišče. Izposodil si je 5 Din in je potom kegljal ter dobil večjo vsoto in jo zopet izgubil. Pri njem niso našli nič sumljivega. Odrezali so mu nohte, da bi morda ugotovili pod njimi ostanke kr* vi. Tudi pod nohti niso našli ničesar. Sumljivega mesarskega pomočnika so pa obdržali v zaporu. Včeraj je neki trgovec prijavil policiji, da je njegova mati videla v ponedeljek neko žensko na dvorišču, ki je prala krvav robec. Govorila je slovenski. Na vprašanje, kaj dela, je odgovorila, da so se v Via* ški ulici pretepali. Ona da je hotela enega braniti in jo je pri tem kri oškro* pila. Pri pretepu da sta bila dva ubita K sumljivi ženski j£ nato pristopil ne* znanec in ji rekel, zakaj pere ravno tu krvavi robec. Nato sta oba izginila iz gostilniškega dvorišča. Zanimivo je, da redarstvo ne ve ničesar o tem, da je nastal v Vlaški ulici pretep, ali pa da sta bila dva celo ubita. Policija išče se* daj tudi sumljivo žensko s krvavim robcem in njenega spremljevalca.
Pred sto leti je na otoku Krku umrl bogat trgovec, ki je zapustil občini Krk veliko knjižnico z dragocenimi knjiga* mi, večinoma latinskih avtorjev. Razen tega je bogataš zapustil svoji občini ve* liko vsoto denarja za povzdigo samega mesta Krka in štiri dragocene Stradiva* rijeve gosli, ki jih je pred leti neki nemški strokovnjak ocenil na več mi* Iijonov dinarjev. Bogato knjižnico so čuvali katoliški duhovniki. V knjižnici so bile shranjene tudi dragocene gosli. Čeprav so posebno pazili na te, jih je doletela ista usoda, lcakor L'eonardovo Mono Liso v pariškem Louvru. Pred dnevi so neznani tatovi ukradli iz knjiž* niče vse štiri dragocene Stradivarijeve gosli. Zdi se, da je tat z bogatim ple*
nom že prekoračil mejo in pobegnil v Italijo. Naše obmejne oblasti na Suša* ku so bile obveščene, da je nekdo ukra* del vijoline na Krku. Isti dan je poli* cija naletela na Sušaku na moža, ki je prodajal vijoline. Ker je bila informa* cija o tatvini vijolin na Krku zasebna, je sušaška policija še enkrat vprašala po telefonu, če so bile dragocene gosli res ukredene. Odgovor se je glasil, da so vijoline na svojem mestu, da se pa ravno sedaj uprava zapuščine bogatega Krškega meščana posvetuje, da bi gosli vnovčila in denar porabila. Včeraj so pa obvestili sušaško policijo, da je ne* znani tat res ukradel Stradivarijeve go* sli, na njih mesto je pa položil navadne gosli. Italijanske oblasti so bile o tat* vin obveščene in so prijele v Trstu ne* kega moškega, ki je osumljen, da je profesijonalni tat starih dragocenosti. Pred dvema letoma je namreč prodal v Italiji Guarnierijeve gosli, ki sicer niso pripadale zapuščini bogataša s Krka, bile so pa v neki privatni zbirki starin na Krku. Policija je uvedla obširno pre* iskavo, da se razjasni tatvina dragoce* nih gosli na Krku.
Včeraj zjutraj sta trčili v zemun* skem pristanišču skupaj dve ladji, pot* niški parnik «Princesa Jelena*, ki vozi med Beogradom in Zemunom, in du* najski parnik «Saturnus». Vestnosti po* veljnikov in mornarjev se je zahvaliti, da nesreča ni imela katastrofalnih po* sledic. V hipu, ko je «Saturnus» zapu* stil zemunsko pristanišče, je odplula tudi «Princesa Jelena». Obe ladji sta dali znamenje s sireno v istem času. Tedaj je pa »Princesa Jelena» zadela ob «Saturnus», misleč, da se bo ta umaknil in ji pripravil pot. Karambol se je odigral z veliko brzino. V zad* njem trenutku sta poveljnika skušala ladji okreniti v drugo smer, toda bilo je že prepozno. «Princesa Jelena« je zadela v «Saturnusovo» krmilo in ga zlomila. Večja škoda je pa bila na «Princesi Jeleni». Ustavili so se stroji zaradi defektov, ki so nastali pri udar* cu. Vsa okna na obeh ladjah so popo* kala. Med potniki, ki jih je bilo mnogo na obeh ladjah, zlasti na »Princesi Je* Ieni», ki je vozila uradnike iz Zemuna v Beograd, je nastala velika zmešnjava. Na «Saturnusu» so vzdržali še precej* šen red, na « Jeleni* je pa nastala gneča in pretila je velika nevarnost, da bo v gneči še več nesreč. Spustili so rešilne čolne, toda kmalu so uvideli, da niso potrebni, ker sta bili obe ladji prav za prav nepoškodovani ter ni bilo nevar* nosti, da se potopita. Potniki ^Princese Jelene* so se vkrcali na drug parnik, «cSaturnus» je pa nadaljeval svojo pot. — Včeraj dopoldne se je pripetila v Beogradu še druga nesreča, ki bi lahko zahtevala več žrtev. Pri Kneževskem spomeniku, kjer je tramvajski promet posebno živahen, se je utrgala električ* na žica in je padla na orožniškega kap* larja, ki je stal pod kandelabrom. Po čudnem naključju se orožniku ni nič zgodilo. Tramvajski promet je bil ustavljen, dokler žice niso odstranili.
Žalostna slika
V zadnjem času se neprestano pojavljajo v Ljubljani razni pustolovci v nenavadnih popotnih oblekah, z nenavadnimi Širokimi skavtskimi klobuki in v zelenih srajcah, okrašena z raznimi medaljami in znaki. Pripadajo najrazličnejšim narodnostim od Francozov do Italija.nov in Nemcev. Izdajao se za svetovne popotnike, prodajajo svoje slike, pripovedujejo strašne zgodbe in prosjačijo. V tem obstoji vse njihovo delo. Kljub temu, da so v posesti raznih dokumentov in da pripovedujejo gorostasne storije, pa se večkrat najdejo 1'judje, ki v takih popotnikih spoznajo vse kaj drugega nego so v resnici. Tako je lansko leto v neki ljubljanski kavarni spoznal godbenik Dunajčain nekega dunajskega nepridiprava, ki se je izdajal za Holandca.
Ali takih mojstrov, kakor sta baš sedaj v Ljubljani, še ni bilo in Ljubljančani, ki ju občudujejo in kar oblegajo, kažejo prav žalostno, moderne Ljubljane nevredno sliko. Na Kongresnem trgu stoli čuden ne-stvor, star pobeljen čoln in sicer — motorni čoln z dimniki. Kdo je še kaj takega videl? V čoln je vprežen motocikel, ki ta nestvor prevaž po svetu, baje že od leta 1926. in ki hib temu je prejadralo čudno vozilo šele 19.200 km. Seveda nihče ne more ugotoviti, če sta res prevozila vsaj teh 19.200 km. Da je pa stvar še boli zagonetna in privlačna, imata popotnika v čolnu mlado lisico, staro prazno kletko in razpeto anteno, seveda brez radioaparata in bretz strojev za pogon čolna. Nadalje je čoln poln frapantnih napisov v vseh mogočih jezikih. Na anteni je pritrjen cunjastu" možiček in več že zamazanih zastavic. V maii kajuiri, kjer je prostora koma i za otroka, pa sta kar dve postelji. Predstavljata namreč ležišče obeh globetroterjev, od katerih je eden Tes pravi velikan. Občinstvu, ki ju neprestano oblega, pripovedujeta strašne zgodbe in prodajata svoje neverjetne stike, kjer motorno kolo vozi čoln kar Po vodi.
Ko ju je neki neverjetni Tomaž vprašal, kje imata stroj, zakaj da imata čoki, ko je vendar v Evropi polno cest z dobrimi mostovi in kaj pomeni antena in lisica, sta ga skoraj napadla in pošteno opsovala. Občudovalci pustolovcev Pa so se jima pridružili in ni dosti manjkalo, da radovednež ni bil tepen. Ce bi ju obč^idovata samo mladina, bi se človek ne čudil, toda smešno je, da ju občudujejo odrasli in podpirajo z raznimi darovi.
Taki pojavi so za Ljubljano zelo poniževalni. Ako je kaka dobrodelna prireditev, takrat ni ljudi, za kake neumnosti, za podpiranje pustolovcev, ki potujejo po svetu samo za to, da varajo ljudi m žive od njih neumnosti, seveda ni nobena žrtev prevelika.
Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca
Kuratorij ustanov trgovca Antona Ko* lenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za srednje šole za zimski tečaj 1928/1929.
I.
Iz občih določil.
a) Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potreb* ni prosilci, ki so s pokojnim gospodom An* tonom Kolencem, vefetržcem v Celju, v so* rodu ali v svastvu, za njimi domačini iz gornjegradskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol.
b) Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč določa kuratorij po svakokratnih razmerah in po stanju dohod* kov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov.
n.
Posebne določbe glede ustano\> za dijake srednjih šol. Ta ustanova je namenjena dijakom gim* n ari j o, trgovskih sol, meščanske šole ali dru* gih srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja.
IIL
Kako in kdaj naj se vlože prošnje.
Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca An* tona Kolenca v roke dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, do dne 5. oktobra 1928.
Prošnjam je treba priložiti zadnje spri* čevalo, pri prosilcih, ki se sklicujejo na so* rodstvo ali svaštvo z zapustnikom, ali na to, da so doma iz gornjegradskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potr* dilo županstva ali župnika itd.).
Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični Šoli afi dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije. Nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim spričevalom.
Vpoštevajo se samo pismene prošnje; osebna intervencija je brezpogojno izklju* čena.
Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju: Dr. Ernest Kalan s. r.
Sport
Domače nogometne tekme
23. t m
V Ljubljani se prične v nedeljo v vseh razredih prvenstveno tekmovanje za leto 1928/29. V L razredu otvori prvenstveno se* zono važno srečanje med Ilirijo in Hermes som, ki se vrši ob 15.45 na prostoru Ilirije. Kot predigra se vrsi ob 14. kvalifikacijska tekma za prestop v I. razred med Jadranom in Reko. Rezervi Ilirije in Hermesa absol* virata svojo prvenstveno tekmo ob 10. na igrišču Ilirije. V I. B razredu otvorit a pr* venstveno tekmovanje SK Slavi j a in SK Krakovo; ta tekma se vrši ob 14. na igrišču Primorja. Končno igrajo v nedeljo tudi štir« je drugorazredni klubi ljubljanskega okrož* j a LNP, in sicer v Ljubljani ob 8.30 na igri* šču Ilirije SK Grafika in SK Natakar ter v Cerknici SK Sliviica in SK Javornik.
Razen tega odigra ljubljanska Svoboda v nedeljo ob 15.45 na prostoru Primorja pri* jateljsko tekmo s SK Celje.
V Mariboru igra SD Rapid mednarodno tekmo z graškim prvakom Grazer Athletik* sport*Kluoom, poleg tega se vrsi v Mari* boru še nekaj prvenstvenih tekem med re* zervnimi in juniorskim! moštvi.
V napovedanem programu sodeluje v ne* deljo na ta način 20 do 22 nogometnih mo* štev s približno 300 nogometaši.
— SK Svoboda ; SK Celje, CeljaLjub: ljana. V nedeljo igrata navedena kluba pri* jateljsko tekmo ob trioetrt na 16. na igrišču ASK Primorja, Tekma obeta biti zanimiva že z ozirom na to, da si stopita nasproti dva precej enakovredna nasprotnika. SK Celje nastopi s svojim najboljšim moštvom in je v lanskih tekmah že večkrat porazilo svojega protivnika SK Athletik v Celju, ki je pred kratkim igral s SK Primorjem ne* odločeno in porazil SK Ilirijo. SK Svoboda je tudi v svojih zadnjih nastopih s SK Slo* vanom 3 : 1 in s SK Hermesom 4 : 2 poka* zala, da se razvija od tekme do tekme ter goji smiselno igro s streljanjem na gol. Kot prvenstvena predtekma se vrši SK Slavij a
— SK Krakovo ob 14. uri.
— Sekcija ZNS. Delegirajo se k tekmam dne 23. t. m.: igrišče SK Ilirije; ob 8.30 Gra* fika : Natakar g. Betetto, ob 10. Ilirija rez.
— Hermes rez. g. Jesih, ob 14. Jadran : Re* ka g. Pevalek, ob 15.30 Ilirija : Hermes g. Cimpermarm; igrišče ASK Primorje ob 14.50 Slavija : Krakovo g. Setina, ob 16. Svoboda
— I. SSK Maribor g. Vodišek; v Celju: SK Celje : SK Atletiki g. Wagner; v Cerknici SK Slivnica : SK Javornik g. Ahčan.
Prosveta
Zadnji teden je odprta razstava naših najmlajših umetnikov v Jakopičevem pavi* ljonu. Razstava se ne zaključi v soboto 22. t. m. kakor smo prvotno poročali, pač pa v nedeljo 23. t. m. Zato opozarjamo vse ljubitelje lepih umetnosti, da ne zamudijo si ogledati te zanimive razstave. Razstavlja* jo preko 250 slik in kipov Olaf Globočnik, Mira Pregljeva, Fr. Pavlovec, Janez Mežan, Mflan Maleš in Nikolaj Pirnat. — Odprta je od 10. do 18. ure dnevno.
Shakespeareova žaloigra *Romeo in Julija* se vprizori v soboto 22. t. m. v dram* skem gledališču. S to predstavo se otvori letošnja redna gledališka sezona. Delo je skrbno pripravljeno m dekoracijsko na no* vo opremljeno. V vlogah je zaposleno vse umetniško osobje. Naslovno vlogo Julije igra pri premijeri ga. Mila Saričeva, ki na* stopa po svojem lanskem bolezenskem do* pustu prvič spet v večji vlogi, Romea pa naš mladi ljubimec Slavko Jan. Romejevega prijatelja, veselega in pretepaskega Mercu* tija igra g. Levar, drugega prijatelja Benvo* lija g. Cesar, divjega Tvbatta g. M. Skrbin* šek, Julijino mater grofico Capuietovo ga. Marija Vera, Romejevo mater grofico Mon* taguejevo ga, Polonca Juvanova, starega sovražnika in glavarja razprtih družin pred* stavi jata g. Kralj (Capu le t) in g. Gregorin
(Montague), Julijina klepetava dojilja je ga. Medvedova, dobrodušni frančiškan pa* ter Lorenzo je g. Lipah, veronski knez Esca* lus g. Ciril Debevc, služabnike Petra, Simo* na, Gregorja in Baltazarja pa igrajo gg. Plut, Povhe, Peček, Drenovec. Prolog (Zu* pančičev prevod) govori g. Jerman. Režijo ima g. prof. šest. Načrte za dekoracije je napravil g. Skružny mL, scenično godbo pa je zložil g. Balatka. Začetek točno ob 20., konec ob 23. Vstopnice se prodajajo vsak dan pri dramski blagajni od 10. do pol 1. dopoldne in od 3. do 5. popoldne.
se vrsi
10 70
v nedeljo 23. sept. ob 15. uri
(3. uri) na Kongresnem trj>u.
nOHDHIBBElBHEHBBHIl
železnica
Koledar.
Danes: Petek, 21. septembra 192S; katoličani: Matevž; pravoslavni: 8. septembra. Mala Gospojina.
Današnje prireditve.
Kino Matica: »Plesalka iz revije*.
Kino Ideal: »Trije mušketirji«*
Koncert berlinskega simfoničnega orkestra ob 19.20 v Union u.
Dežurne lekarne.
Danes: Ramor, Miklošičeva cesta, Trn-koezv, Mestni trg.
Selam aleikum, salame!
Na pevski skus in skus vozniški, je Pepe naše pevce zbral.
Pepe iz uredništva ni poet in tudi ne mara biti. Samo enkrat je zajahal Pegaza, pa se mu je splašil in je hotela slavna sodnija v Celju Pepcta s Pega* zom vred posaditi na ričet zastran bo* gokletstva. Ampak tako hudo se mu pa le ni splašil Pegaz, kakor se je enemu naših poklicnih poetov, ki je napisal svoji ljubici odprto ljubavno pismo. Kar srce je zaskelelo Pepela, ko je pre* čital to tirado srčnih krčev.
S svojega srca krvjo je napisal naš poet to preklicano ljubavno pismo, ki da naj ga ljubica toplo sprejme v srce svoje. Pepe ne ve, ali je bilo dolgo ali ne. Če je bilo dolgo, je ubogo poetovo srce izkrvavelo in zdaj je siromak mri* vo truplo. In če ni bilo pisano na per* gament, kako naj ga potem ljubica sprejme v srce? Saj se bo papir namo* čil in srčno rdečilo razlilo po deviškem srcu. Ampak na to poet ni mislil, tem* več privošči svoji ljubici, da bi jo soln* ce žarko ves dan ljubilo in srebrni me* sec vso noč božal in še da bi ji nebo prižgalo v očeh zvezde, take jasne zve* zde sevajoče, ki bi pripeljale poeta do sreče sladke v naročju njenem.
Toda kaj bi sirota s krvavim ljubav* nim pismom, solncem žarkim, luno sre* brno in takimi jasnimi zvezdami seva* jočimi, ko pa lahko postane sredi te idile idilične nenadoma lačna, pa nima kaj jesti. Zato pošilja Murić Ale, ka* kor se je krstil naš poet v svojem lju* bavnem pismu, ljubici salam. Salam ti pošilja Murić Ale, pravi, salam tisoč* krat, Sulejka moja, ker ne najde druge več besede, nego — salam, zdrava, sre* ča moja!
Pepe ne ve, ali bo poetova ljubica zadovoljna s salamami in ali jih tisoč porcij za enkrat ne bo preveč, kajti če ljubica nima slučajno delikatesne trgo* vine, se ji utegnejo pokvariti. In tudi zastran honorarja bo nemara hudo. Saj ne bo zadostovat za tisoč porcij salame, posebno če je kvaliteta robe prvo* vrstna.
Iz Celja
—c Uran je v Celju v starosti 74 let g. Silvester Fohn, vodja zemljiške knjige v pokoju.
—c V prisilno delavnico v Staro Gradiško je HI oddan znani tat in goljuf Vinko Turnšek iz St. Jurja ob Taboru. Bil je že 21krat kaznovan radi zločinov in prestopkov tatvine in goljufije. V Stari Gradiški bo dobil brezplačno bivanje štiri leta.
—c Nezgoda. Tovarniški delavec Tvan Kranjc se >e vozil s kolesom po cesti proti okoliškemu pokopališču. Po cesti se je ob istem času pomikal pogreb. Krajne ie zadel s kolesom delavca Josipa Končana v levo nogo. Ta se je prevrnil in dobil precejšnje poškodbe na glavi.
—c Slovensko obrtno društvo v Celju priredi v letošnji sezoni plesno šolo. Oni, ki bi želeli plesno šolo posečati, naj to javijo društvu po dopisnici. Plesna šola bi se pričela s 15. oktobrom.
N
M w
n
M
E
Oglejte si dražestno lepe •HALLER - GIRLS«
v nainovejšem Ufinem velefilmu
Plesalka iz revife
V glavnih vlogah lepa revijska zvezda in mladi
grof bonvivant Dina Gralla in W. Fuetterer
Mladini prepovedano!
Razkošje, eleganca, ljubezen!
Predstave ob 4.. Vfc6., Vfe8. in 9.
ELITNI KINO MATICA. Telefon 2124.
tknmmnii
N M
w w
N
W M
H
N N H M W
H
Stev. 215
•SUOVČNSKI   NAROD« dne 21. septembra 1928.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Rumunsko odlikovanje našega posla-nika v Pragi. Rumunski kralj je odlikoval našega poslanika v Pragi Branka Lazare-vića z redom Mare cruce rumunske krone.
— Odlikovanje češkoslovaškega finančnega ministra. V sredo je izročil naš poslanik v Pragi Branko Lazarevič češkoslovaškemu finančnemu ministru dr. Englišu red Sv. Save I. stopnje. Načelnik v finančnem niinistrstvii dr. Vlasak je bil odlikovan z redom Sv. Save II. stopnje.
— Zlobno oviranje dela. Poročali smo že, da priredi naš agilni oblastni odbor Aerokluba prihodnje leto v Ljubljani zanimivo tekmovanje lahkih, v naši državi zgrajenih letal, ki bo prva prireditev te vrste v naši državi. Udeležba tekmovalcev in nagrade konstrukterjem so že zasigu-rane. Ta letalska prireditev bo zelo zanimiva in bo nedvomno privabila rudi iz inozemstva mnogo gledalcev. Človek bi mislil, da bo centrala Aerokluba to hvalevredno prizadevanje oblastnega odbora z vsemi močmi podpirala, toda tudi z Aeo klubom je tako, kakor z vsemi organizaci-lami, ki imajo svoje centrale v Beogradu Namesto da bi centrale svoje podružnice r^odipirale, jim rnečeio polena pod noge in ovirajo njihovo delo. Aeroklub izdaja svoje glasilo »Naša krila« in naš oblastni odbor je storil vse, da bi izšel natečaj za tekmovanje lahkih letal v službenem glasilu. Kljub neštetim intervencijam pa »Naša krila« natečaja niso objavila in tako je bil oblastni odbor prisiljen dati natečaj na lastne stro Ske natisniti, da omogoči prireditev. V takih razmerah je seveda vsako pozitivno delo nemogoče in ni čuda, da vlada v vseh organizacijah vedno večji odpor proti centralam v Beogradu. Naj bi gospoda v Beogradu vsaj priznala svoto nesposobnost in prepustila inicijativo onim, ki boček) in zna Jo delati.
— Posledice nettunskih konvencij. Odkar je hegemoni stični režim z okrnjeno Narodno skupščino ratificiral nettunske kon vencije, je Dalmacija vedno boli izpostavljena italijanskim šikanam in invaziji. Nekaj časa so italijanske tovarne v Dalmaciji markirale dobro voljo, da bodo tudi po ra tifikaciji nettunskih konvencij napram de ravcern in nameščencem nase narodnosti lo ialne, toda zadnje dni se že kažejo težke posledice tega ponižanja pred Italijo. Tvornica -oAdria Portlandcement« v Solinu, ki naše delavce zelo mizerno plačuje, jih je začela že odpuščati. Vsa boij$a mesta so zasadli Italijani, ki so prišli iz Italije. Tako bo Dalmacija kmalu preplavljena z Italijani, a naši ljudje bodo morali na svoji zemlji stradati.
— Ukaz o vseučiliških profesorjih. V
prosvetnem ministrstvu pripraviiaio ukaz o napredovanju večjega števila vseučiliških profesorjev v višje uradniške skupine. Ne kateri vseučilrški profesorji, ki imajo Že polna službena leta, bodo s tem ukazom vpokojeni.
— Izpremembe v oddelku za srednje šole. Dosedanji referent v oddelku za srednje šole v prosvetnem ministrstvu Vladimir La-pajne je bil na lastno prošnjo imenovan za profesorja gimnazije v LJubljani. Na nie-govo mesto pride profesor gimnazije v Kočevju Ivan Sivec.
— Opozorilo delojemalcem in delodajalcem. Ker je ministrstvo za pošto in brzojav odločilo, da so javne borze dela. njihove podružnice in ekspoziture poštnine proste le v medsebojnem in urad, prometu, podpisani urad ne bo sprejemal nobenih nezadostno frankiranih dopisov, zlasti pa ne bo odgovarjal nikomur, ki ni za odgovor priložil znamk. Nadalje se interesente opozarja, da obsega delokrog podpisane podružnice do nadaljnega sledeče sreze: Celje, Laško, BTežice, Šmarje pri Jelšah, Gornji gar in Slovenjgradec. Kraji iz ostalih srezov ljubljanske in mariborske oblasti spadajo v področje javne borze dela v Lfubijani, oziroma podružnice v Marnboru, zato prijav, naročil, dopisov, predlogov in pritožb iz krajev izven svojega področja podpisana podružnica ne bo upoštevala. Delojemalcem in delodajalcem se priporoča, da to pri dopisovanju z borzami dela v lastnem interesu upoštevajo. — Podružnica Javne borze dela v Celju.
_Velik uspeta naših arhitektov. Splitska
občina je razpisala 15. junija natečaj za osnutke novih osnovnih šol »Grad< in »Lu-čac< v Splitu. Dobila je mnogo osnutkov, med katerimi za osnutek šole »Grad* komisija prve nagrade ni prisodila nobenemu. Drugo nagrado je dobil osnutek pod geslom »Mosore, ki ga je Izdelal naš arhitekt inž. Josip Costaperaria. Pomagal mu je arhitekt Saša Dev. Odlkuljen je bil osnutek pod geslom »Pravda«, ki sta ga izdelala inž. Kajetan Kavčič in Vladimir Bohinc iz Ljubljane. Za šolo »Lučac< je bila priznana prva nagrada osnutku rnž. arh. Costaperarie in inž. Sase Devu iz Ljubljane.
— Osebne vesti s pošte. Napredovali so iz 4. skupine v 3. skupino II. kategorije: K. Šarabon, Iva Krasovec, roj. Šiško, M. Trošt In J. UraniČ v Ljubljani: M. Belina in D. Skerlj v Mariboru, L. Friedl v Storah, H. WoiT v Čakovcu, M. Rabič v Konjicah, H. Čop, roj. Kavs v Podnartu, A. Fuzzimi v Št. Vidu pri Stični, B. Urbančič na Vrhniki, B. Loške v Trbovljah, V. Kušar v Medvodah In M. KečTreš v Frelogu. — Premeščeni so: v LJubljani: Fr. Lapajne Iz Novega mesta, R. TruČI iz Zidanega mosta in A. UČakar *z Ljutomera; Iva Smerdu iz Ljubljane v Maribor, M. Lorti iz Maribora v Moto, J. Glažar iz Mute v Maribor, A. Oo-mršček iz Celja v Laško, K. Mirtič iz Črnomlja v Vrnicc pri Črnomlju m A. Kokol to C a nk ove v Gornjo Lendavo. — Upokojeni so: zvan. 1. skupine Al. Gerbec v LJubljani, F. Klavora v Mariboru in K. Sto-jan v Poljčanah.
— Brzojavni drogovi. Zelo važno je, da so brzojavni drogovi v dobrem stanju. Svojčas je bila navada, da so jih vsako leto
Danes vidiš tu in tam ob železnici brzojavni drog, ki je pri tleh Čisto trhel. Tak drog ni v oporo brzojavne žice, ampak drži ga pokoncu žica, sneg bo trgal žice in tedaj se kaj lahko zgodi, da bo trhel drog tclebnil na tla. Kaka katastrofa bi se lahko zgodila, če pade drog na železniški tir, si nač lahko mislimo. Trhli in gnili brzojavni drogovi naj se nemudoma nadomesti z novimi in to ne samo v Človeškem, ampak tudi v državnem interesu.
— Iz državne službe. V višjo skupino je pomaknjen podšumar šumske uprave na Bledu Venčeslav Hanzlovski.
— V naše državljanstvo so sprejeti nad-pivar iz Ljubljane Pavel Hasenjorl, zdrav-
| nik iz Ljubljane dr. Stanislav 2vokelj, učitelj iz Lahkega Vekoslav Benko in učitelj iz StaTega trga Iva.n Mrcina.
— Propaganda za Jugoslavijo v Švici. Vorkswirtschaftlicher Veriag v Zurichu je izdal 360 strani obsegajočoj knjigo: »Fiih-rer durch Jugoslavien«, v kateri je 283 ilustracij, dva zemljevida m tabela vseh prometnih zvez. To je prva publikacija te vrste v nemškem jeziku, ki bo tujcem zelo dobrodošla, ker najdejo v nji vse. kar jih more zanimati, če potujejo po naši državi. Knjiga je tiskana na finem papirju in opremljena tako, da dela založništvu vso čast.
— Zakon o avtorskem pravu. V prosvetnem ministrstvu pripravlja-io osnutek novega zakona o avtorskem pravu. Osnutek, ki sta ga izdelala strokovnjaka dr. Šuman in dr. Stražnicki, pride v kratkem pred Narodno skupščino.
— Prvi telefonski pogovor med Beogradom in Londonom. V sredo zvečer se je javil v beograjski telefonski centrali London. To je bil prvi telefonski pogovor med našo in angleško prestolico. V kratkem bo otvorjen reden telefonski promet med Beogradom ia Londonom, kar bo velikega pomena za Jugoslavijo.
— Rezervnim častnikom. Na vprašnje hubljanske.^a pododbora, ali naj se raporti rezervnih častnikov, ki prosijo za povišanje v naslednji čin, kolkujejo, je ministrstvo vojske in mornarice po zaslišanhi generalne direkcije davkov izdalo pojasnilo, da takih raportov ni treba kolekovati po tar. post. 1. taksnega zakona, če se pa ugotovi, da je bila prošnja neosnovana, se bo taksa naknadno izterjala Priloge k tem raportom je rreba kolkovati po odnosnih tarifnih postavkah. — Uprava liubljanskega pododbora.
— Nov meš. vlak na progi Ljubljana gor-kolodvor - Kamnik. Pričenši od 23. septembra t. 1. dalje bo vozi! na progi Ljubljana gor. kol. - Kamnik ob nedeljah in praznikih nov mešani vlak. Odhajal bo iz Ljubljane (gorenjski kolodvor) ob 7. zjutraj in prispel v Kamnik ob 8.20. Potniki, ki hočejo uporabljati ta vlak iz Ljubljane gi. kol. vpora-bijo do Ljubljane gor. kol. redni gorenjski vlak ob 6.50 zjutraj ter prestopijo na gorenjskem kolodvoru v kamniški vlak. Natančnejši vozni red tega vlaka je razviden na postaiah.
— VIII. skupščina Zveze trezne mladine se bo vršila 25., 26. in 27. t. m. v Šabcu v Srbiji. Ministrstvo prosvete je odobrilo vsem učencem in učiteljem, ki se bodo udeležili skupščine, odsotnost za 25., 26., 27., in 28. t. m. ter za dneve, ki so potrebni za potovanje. Ministrstvo trgovine in industrije ie izdalo enako odobrenje za učence in učitelje trgovskih šol in akademij. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem 50 odstotni popust. Normalna vozna karta, ki si jo potnik kupi pri odhodu, mu velja na osnovi potrdila o udeležbi na skupščini za brezplačen povratek. Kdor bi se želel udeležiti skupščine, naj se zaradi hrane in prenočišča takoj obrne na naslov: Bora Josi-movič. učitelj, Šabac.
DARUJTE   PODP.   DRUŠTVU SLEPin. LJUBLJANA, W0LF0VA UL. 12.
— Vreme. Včeraj smo imeli razmeroma lepo vreme, toda vremenski prorok i že
napovedujejo tupa tam oblačno in res je barometer nekoliko padel tako, da s stanovitnim lepim vremenom Še ni računati. Včeraj je bilo po vsej državi deževno in oblačno. Naiiveč dežja so imeli v Zagrebu in Dubrovniku, dočiim je temperatura v Skoplju padla, je v Beogradu poskočila. V Beogradu je bilo včeraj 30, v Skoplhi 28, v Dubrovniku 26, v Splitu 25, v Zagrebu 22, v Mariboru 21, v Ljubljani 20.4 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 754 mm, tem pera tuTa je znašala 12.5. »Slovenec« poroča, da bo jutri taka vročina, da bodo vse klerikalne vrane molele jezike iz kljunov. Da bi se jim le možgani ne skisali.
Iz l.inhliane
lj Nova »gmajna« sredi mesta. Ljubljanski pohajkovaflec nam piše: Pred staro šentpetersko vojašnico je obstojalo do prevrata prostorno in lepo urejeno vežbališče. Pred dvema letoma po nemilosti šentpeter-skega župnišča je najprej padla ob Ljubljanici vrsta senčnatih kostanjev, za tem pa še mlad drevored, skozi katerega so hodili liudie kot po bližnjici skozi Župnijsko ulico domov, odnosno v mesto. Danes je prostor pred vojašnico — navadna gmajna in vso navlako je zarastla trava. Preje izredno slikovito obrežje z mogočnimi kostanji je izginilo iz zbirke lepih Ihrbljanskih slik: ta devastirani prostor je menda dobila v last mestna občina zato, ker je napravila lani ograjo okoli šerrtpeterskega župnijskega vrta. Pri urejevanju tega razdejanega obrežja, ki je nujno potrebno ureditve, bi se naj upoštevala rudi želja stari-šev, da bi se na tem prostoru priredilo igrišče poleg morebitnega nasada.
—lj Ljubljanski oblastni odbor In soclja-lizem. Poročajo nam: Kakor hitro je klerikalna večina v našem oblastnem odboru začela funkcijonirati, je takoj tudi pokazala, kakšen je njen socijalizem — v praksi. V vseh zavodih, ki jih je ta naš ultra klerikalni oblastni odbor — v škodo cele na-
kar po načelu * čisti ti« in razmere »sanira ti«! Pred vsem seveda pri uslužbencih vseh kategorij. KaT je smrdelo po demokratih in socijalistih, je takoj, kolikor se je dalo, poslal v pokoj, druge reduciral, aktivnim nižjim uslužbencem pa plače znižal in hrano v zavodu podražil. Na vsako izpraznjeno mesto pa so klerikalni maradorji vtaknili svoje priganjače. Iz stanovanj pri žrebčarni in drugod so n. pr. vrgli poštene, pa neljube stranke, namesto teh Pa natla-čili notri razne »revizorje« in bivše avstrijske narednike in jim znižali najemnino kar za polovico. Hudomušni ljudje trde, da bodo reducirali na Selu tudi nekaj žrebcev in jih zamenjali s.....
-—lj Ubožnico v Japljevi ulici je pretekli teden obiskal g. župan dr. Puc, ki si je ogledal ta zavod bolj natanko. Kakor čujemo, se pritožuje par dostopnejših meščanskih revežev, čijih očetje in sorodniki so bili ugledni ljubljanski možje in meščani, nad tem, ker so v sobah pomešani kar med dru-ge ljudi, ki niso niti iz meščanskih krogov, niti posebno hvaležni kandidati tega zavoda. Zato bi bilo umestno, da odredi g. župan za onih 5 ali 6 meščanskih mož, da se separirajo v posebnih sobah, ki jih ima ubožnica dovolj.
—lj Posestnikom zemljišč ob Gradaščicl in Glinščici. Na predlog gradbene komisije za regulacijo Gradaščice in Glinščice se bo vršilo spTazuirrmo zarnejičevanje novega posestnega stanja, nastalega po regulaciji Gradaščice od Kolezije do Vomovičeve vodne naprave, in Glinščice od izliva do železniškega mostu na Glincah v ponedeljek dne 24. t. m. i:i po potrebi naslednje dni, vedno od 14. ure (2. popoldne) dalje. Z zamejičevanjern se bo prvi dan pričelo pri Koleziji. Vsi posestniki, ki so prepustili, odnosno se jim je odvzelo za regulacijo njihovega sveta, se vabijo, da se zanesljivo udeleže tega zame liče van ra.
RAZSTAVA
TISK
LJUBLJANSKI VELESEJBM
7—21.
OKTOBRA
—lj Tlakovanje Prečne in dela Kolodvorske ulice. Važna prečka, ki veže prometno Dalmatinovo ulico od Štruklja mamo mestne zastavljalnice s Sv. Petra cesto, dobi granitni drobni tlak. Sedaj se urejujejo in pregledujejo, odnosno nanovo delajo napeljave v cestišču; kabl ji se poglabljajo, isto-tako se je poglobila kanalizacija in vodovod ter plinovod. Pri pripravljanju planuma v Kolodvorski ulici se je pokazal v cestišču nekdanji 'jubljanski tlak, s katerim so bile tlakovane glavne sraroljubljanske komunikacije in ki je bil napravljen iz savskih krogelj. Ta stari tlak se je pokazal tudi pred nekdanjo Mahrovo hišo na Krekovem trgu ob priliki letošnjega tlakovanja. — S tlakovanjem Prečne ulice in omenjenega, dela Kolodvorske ulice bodo s tlakom zvezane v glavnem najvažnejše prometne žile v centru mesta, ker se tudi že tlakovalna dela na Krekovem trgu bližajo svojemu koncu.
—lj Za koncert berlinskega simfoničnega
orkestra, ki se vrši danes zvečer v veliki unionski dvorani, vlada izredno zanimanje, dokaz temu, da je le še nekaj sedežev in stojišč na razpolago v predprodaji. Občinstvo opozarjamo, da je začetek ob pol 8. zvečer.
—lj Češka šola v Ljubljani. V češko šolo v Ljubljani se ie priglasilo letos 55 učencev. Šolo vzdržuje češkoslovaško prosvetno ministrstvo, nadzira jo pa češkoslovaški konzul dr. Resi. ki mu pomaga agilni Šolski odbor Češke obce. Na češki šoli poučirie g. O. Votava.
pregledali ter trhle nadomestili z novimi,   predne Slovenije — dobil v roke, je začel
Premoo, dna, koks. kovaSk; premog in oglje - .JURIJA"
Vilhjirleva cesta za Gl. kol.). Kralja Petra trg 8 Mlklo —— Stfeva cesta 4 — Telefon Itev. 2820 ——
— lj Preuredba trgovskih lokalov. V
hiši št. 5 na Rimski cesti je g. G. pritlične trgovske lokale preuredil v stanovanje in komptoar.
—lj Slov. plan. društvo priredi v torek 25. t. m. v veliki dvorani hotela Union ob Pol 8. zvečer o priliki kongresa Asocijacije slovanskih turistovskih društev predavanje, združeno s skioptičmmi slrkami. Predavala bosta dr. Ivan Horvat, irotv. prof.: Narodni parki na Hrvatskem, ki Kun a ver: Naše planine. Predprodaja vstopnic v pisarni SPD.
—lj Bojna igra Kalvarija se na splošno žel'k> ponovi letos zadnjikrat v nedeljo 23. t. m. ob 7. uri zvečer na letnem igrišču Mladinskega doma na Kodeljevem. Po Predstavi vozi od garmzijske bolnice posebna garnitura električne cestne železnice do kolodvora. Predprodaja vstopnic »Ori-ent*. Dunajska cesta 14. Pridite in ne zamudite si ogledati ob lOletnici svetovne vojne to zares lepo delo. — Odbor. 70>3n —lj Sokol I. objavlja, da se prične red. telovadba moške dece v petek 21. t. m. ob pol 6 uri zvečer ter bo redno vsak ponedeljek in petek od pol 6. do ool 7. ure. Ob enem opozarja, da le pričela redna telovadba moškega naraščala in to ob ponedeljkih in petkih od 7 do 8 ure in članov v Donedeljkih sredah In petkih od 815 do 9.45 zvečer. Za redno telovadbo ženskih
oddelkov ie bilo že favlieno Zdravo! — Predniački zbor.
—lj Oblastno središče trezne mladine v
Ljubljani sklicuje za soboto 22. t. m. v Akademskem kolegiju ob 17. zelo važen sestanek delegatov in delegatinj vseh ljubljanskih kol. Delegati naj prinesejo s seboj pooblastila za VIII. skupščino STM v Šabcu!
—lj Tridnevni tečaj za vkuhavnje sadja In zelenjadl se bo vršil na gospodinjski šoli v Mladiki v ponedeljek, torek in sredo od 24. do 26. t. m. Priglasi se bodo sprejemali v soboto od 16. do 18. ure v Mladiki, pritličje. Prednost imajo bivše gojenke večernih tečajev.
—lj Napoleon Bona pa rte. Opozarjamo cenjeno občinstvo na jutrišnjo zgodovinsko filmsko predavanje ZKD o Napoleonu Bo-napartu. Predavanje bo spremljal eden naj-grandijoznejših francoskih filmov, ki v krasnih epizodnih slikah predstavlja življenje velikega imperaterja od njegove zgodnje mladosti tja do one dobe ko je bil na vrhuncu svoje slave. Na to prireditev, ki bo brez dvoma ena najlepših letošnje sezije, opozarjamo prav posebno našo ljubljansko inteligenco, zlasti pa Šolsko mladino hi dija-štvo sploh, kajti brez vsakega dvoma je, da bo ogled tega filma vsakomur mnogo koristil v splošno izobrazbo. Predstave bodo v soboto ob 14 30 in v nedeljo ob 11. uri dopoldne v prostorih kina Matice.
Ali ste se že naročili na ^Ponedeljek"?
se imenuje občutek, ko smo srečni
Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
tSdikhfi
Mih
Petletni deček - »profesor" matematike
V Pragi nastopi jutri pred občinstvom 5letni Emerik Ivancso, ki je tako nadarjen za matetiko, da bi lahko nastopil mesto
profesorja matematike.
Svojčas smo že poročali, da vzbuja na Slovaškem splošno zanimanje Sletni deček Emerich Ivancso, ki bi lahko nastopim mesto profesorja matematike, da ni tako mlad. Kakor pri živalih, tako napravi tudi pri ljudeh mati narava včasih izjemo in obdaruje tega ali onega otroka z izrednimi sposobnostmi, kakršnih nimajo tudi odrasli. Omenjeni deček je za svoja leta tako nadarjen, da se mu odrasli po pravici čudijo. Njegova nadarjenost za matematiko je naravnost fenomenalna Na pamet zna seštevati, odštevati, deliti in množiti velika števila, in vsi, ki so imeli priliko prepričati se osebno o njegovi nadarjenosti, pravijo, da ie deček med svojimi sovrstniki pravo čudo.
Kako se ie razvil njegov talent za matematiko? To je bilo prvo vprašanje, ki je zanimalo praške novinarje, ko je prispel nadarjeni deček te dni v Prago. Spremljata ga teta in stric. Oba pripovedujeta, da sta mu morala kupiti lani računico, iz katere se je deček najprej naučil šteti do 10. Za to je potreboval cele tri mesece. Stric in teta sta že mislila, da za matematiko sploh ni nadarjen in da mu bo delala v šoli največje preglavice. Naenkrat se je pa pokazal njegov talent. Nekega dne je služkinji povedal, da je 35 polovica od 70. In hitro je začel napredovati v matematiki. Napredek je bil tako čudovit, da je izučil veliko naštevanko v enem
Prof esura dovtipov
Na neki univerzi v Zedinjenih državah bo baje ustanovljena profesura dovtipov. Ta profesor, prvi v svoji stroki, bo moral najprej sestaviti obsežno enciklopedijo dovtipov, iz katere bo točno razvidno, je-li ta ali oni dotip že znan, kje in kdaj so ga ljudje prvič pripovedovali itd. Poleg tega bo moral profesor dajati slušateljem navodila, kako je treba praktično delati dobre dovtipe. Učiti jih bo moral, kako se dober dovtip pripoveduje in kako ga je treba obrniti, da ga niti njegov avtor ne spozna. Ljudje so v tej stroki večinoma popolni lajiki. Dovtipe pripovedovati ni lahko. Marsikomu se dober dovtip tako ponesreči, da napravi na poslušalca mučen vtis, namesto da bi vzbudil smeh.
Podjetni Američani hočejo biti prvi tudi na tem polju in so ustanovili sto* lico za dovtipe. Dokazati hočejo, da je življenje brez dobrih dovtipov dolgočasno. Spoznali so že davno, da ima dober dovtip tudi v trgovini večjo privlačno silo. nego še tako pompozna reklama.
Prva ljubezen Friderika Velikega
Slavni pruski vladar ni preživel svo-jrh mladih let tako srečno in brezskrbno, kakor drugi potomci kronanih očetov. Njegov oče ie bil zelo strog in sin je moral po cele dneve spremljati vojake na vežbah. Če kralj ni bil zadovoljen z njim, ga je vpričo vojakov ozmerjal ali celo pretepel. Prostega časa je imel malo in še tega ie porabil za čitanje Descartesovih, Nevvtonovih, Leibnitzovib in drugih del. 2e v zgodnji mladosti se je seznanil z grofico Orczelsko, v katero se je do ušesa zaljubil. Vedno, kadar je vodil po cesti stotnijo, je komandiral paradni korak dekletu v pozdrav.
Grofica Orczelska je bila lepa in po njenem nežnem obrazu bi nihče ne sodil, kako grozno življenje je imela na dvoru svojega očeta, poljskega kralja Avgusta Silnega. Bila >e nezakonska hči poljskega kralja in mlade francoske natakarice iz Varšave. Dekletce je preživelo svojo mladost v gostilni, kjer
večeru. Začel se je učiti sam in je seveda naletel na ovire, ki se jih pa ni zavedal. Pojma »tisoč« ni poznal in tako je sledilo pri njegovem seštevanju številu 999 »desetsto« itd. Enako je bilo budi z milijoni. Težje matematične naloge, množenje in deljenje so mu pokazali profesorii košiških srednjih Sol. Toda pokazali so mu jih samo enkrat, kajti t<; ie dečku zadostovalo, da se je osamosvojil in nadaljeval študije brez tuje pomoči.
Dočim je Emerichov stric pripovedoval novinarjem o dečkovih uspehih, je deček stopil na stol in začel računati. Novinarji so hoteli preizkusiti njegovo nadarjenost in so mu narekovali več težkih matematičnih nalog, ki jih je takoj pravilno rešil. Nekaterim je celo popravil računanje in vsi so se jim smejali, ko se je izkazalo, da ima deček prav. Pri tem je držal prst v ustih in se jim naivno smehljal.
Emerikov oče je emigrant in biva stalno na Madžarskem. Dečka je vzel k sebi stric v Košicah. V Šolo še ne hodi, ker je star komaj 5 let. Najbrž sploh ne bo hodi Iv šolo, ker mu bo z dovoljenjem prosvetnega ministrstva dovoljeno privatno šolanje. Njegov prihod v Prago je vzbudil splošno pozornost. Jutri nastopi talentirani deček v dvorani »Lucerne«, da bo javnost lahko občudovala njegovo izredno nadarjenost.
je slišalo samo neslane dovtipe in bilo izpostavljeno pijancem. Kot 151etno dekletce je moralo zapustiti mater, kajti krali jo >e poslal kot grofico Orczelsko na draždanski dvor. Poznejeje je pripovedovala, da je imel poljski kralj ljubavno razmerje z lastno hčerko, njo je pa prisilil, da se je vdala svojemu polbratu grofu Rudovskemu. Rudovski je bil sin turške sužnje Fatlme, ki jo je pripeljal poljski kralj iz turške vojne, pa 'o je kmalu odslovil.
Prestolonaslednik Friderik, takrat nadporočnik, se je na prvi pogled zaljubil v grofico, in zdelo se je, da mu ona kliub svoji burni preteklosti ljubezen vrača. Na draždanskem dvoru so bile orgije na dnevnem redu in mladi kraljevič i? bil zelo ljubosumen na svojo izvolvenko. Začela sta se sestajati, toda Hubostimni grof Rudovski je pregovoril poliskega kralja, naj Pošlje svojo nezakonsko hčerko drugam. Mladi princ je bil tako potrt, da je hotel izvršiti samomor. Grofica je morala odpotovati in Friderik Velika je vse življenje ni mogel pozabiti.
Filmske dive so mu bile všeč
Hollywood, carstvo filma, mesto svetovnih lepotic, slovitih filmskih div, razkošja in pregrehe, je zadnja leta Mekka mnogih lahkoživcev in pustolovcev. In zato ni čuda, da je zaneslo tja tudi mladega princa Jurja, najmlajšega sina angleškega kralja. Filmsko mesto ga je ujelo v svoje mreže, mlademu princu je ugajalo razkošje in pestro življenje Hollywooda, a Še borj so mu bile menda všeč filmske dive. V družbi dražestnih lepotic je preživel dva dni.
To ni bilo mnogo, in nihče bi podjetnemu princu ne zameril, da ni slučajno častnik na vojni ladji. Je to kri-žarka »Durban«, ki je na manevrih zavila v kalifornijske vode in se tam zasidrala. To je mladi princ skriva i itzko-ristil. Ponoči jo je popihal z ladje in odšel v filmsko kraljestvo. Seveda so ga že drugi dan pogrešali in ga začeli iskati. Našli so ga v družbi baletk in filmskih div . . . Toda angleška mornarica ne pozna šale! Princ je moral takoj nazaj na križarko in poveljnik ga je obsodil na 30 dni zapora. »Ker se je dva dni preveč sukal okoli filmskih difv«, je bilo rečeno v povelju.
Roger de Beauvoir:
Sužnja
K o m a n.
— Zares! Pozabil sem, grof, da ste pred ieu sloveli kot pomlajevaleč. To Di morali izrabiti pri markizi Grimani-jevi, ki se je zelo postarala. Vsaj meni se je zdela zelo stara. Glej no, skoraj bi bil pozabil dati vam darilce... pri sebi imam dovoljenje za bivanje v Benetkah, ki vas utegne rešiti iz zadrege. Razdeliva si to kot brata in ločiva se. Včeraj sem našel v židovski ulici neko zadevo...
Kakšno zadevo? — je vprašal Ca-giostro radovedno. Odložil je dolg apostolski plašč, pod katerim ie imel eleganten frank. AH je tam kak star Žid, ki bi nama lahko začasno pomagal iz zadrege? Ali pa ste naleteli na zaklad, zakopan v kleteh teh sinov Izraela, ki imajo svoje hiše zabarikadirane kakor svoje sinagoge?
— Zares, dragi grof, to je zaklad, zame tisočkrat dragocenejši nego zaklad samega sv. Marka. To je mlado dekle, ki stanuje pri cerkvi sv. Jeremije.
— Kako ji je rme?
— Tega Še ne vem. Mračilo se je že, ko sem jo videl za zamreženim oknom. Zdelo se mi je, da vidim angela. Ce hočete, pojdeva jutri zjutraj tja. In ker niste več tako vročekrvni kakor jaz, upam, da mi boste pomagali pri te,m velikem delu. Menda nimate sami na piki kake beneške lepotice?
— Morda... je zajecljal Cagliostro in si polil roke z najdražjim parfumom. Pozvonil je slugi.
Prišel je sluga in sporočil girofu de Lippone, da prihajajo njegovi znanci.
— Lahko si boste od blizu ogledali to odlično družbo, — je dejal grof Ca-sanovi. — Pod kakšnim imenom naj vas predstavim gospodom?
— Toda, parbleu, grof, pod mojim, če vam je prav. Kaj nimam talismana, kakor vi?
— Da, toda verjemite mi, da ga smete rabiti samo v skrajnem slučaju. Dož Alessandro ni tak, kakršni so bili prejšnji mogotci. Dasi je star šele petintrideset let...
— Dož Alessandrino je star 35 let! Grom in strela! Prepričan sem, da se bo hotel seznaniti z najznamenitejšim beneškim pustolovcem. Vrag vzemi opreznost! Ce ga jutri srečam, mu povem, kdo sem.
— Da pridete zopet v ječo ali v izgnanstvo? A vaša Židovka, vaša oboževana lepotica, ki jo menda cenite prav tako, kakor ono komedijantovo hčerko Terezo Irmerjevo, v katero ste bili do ušes zaljubljeni? Pa vendar ne mislite te prostovoljno izgubiti?
— Recite mi doktor Celsus ali Para-celsus, kakor vam bolj ugaja. Samo kako obleko mi dajte, kajti zdaj imam na sebi samo plašč sv. Petra.
Cagliostro je pritisnil na prožino v steni. Vrata so se zaprla za njegovim prijateljem, ki se je kmalu vrnil zelo elegantno oblečen. Casanova je imel pri sebi zbirko milodarov. Denar je po-basal v žepe svoje nove obleke in trdno
je sklenil odnesti ga v banko, ki jo je ustanovil Cagliostro.
Igralnica grofa de Lippone je biia v sosedni dvorani. Cagli-ostro m Casanova sta kmalu odšla tja ui našla v dvorani številno družbo. Igralo se je pri mnogih mizah, dame so stavile po dukatu. Igralci so izgubljali mnogo. Grof de Lippone je imel tako smolo, da so mu ponujali pri odhodu denar na posodo
Ko je ostal Cagliostro s svojim prijateljem sam, je dejal Casanova:
— Torej je vse v redu, všeč ste mi in zdaj vam lahko zaupam skrivnost. Vendar pa tega ne zaslužite, ker ste me tako brezobzirno motili pri apostolski večerji. Bil sem na sledu važnemu odkritju, pri signori Grimani...
— Govorite, govorite, — je vzkliknil Cagliostro in preizkusil na Casanovi moč svojega srepega pogleda.
— Pa naj bo. V Benetke sem prišel po zaklad.
— To ste mi že povedali. Ali ni ta zaklad Židovka, stanujoča pri cerkvi sv. Jeremije?
— To je srčna zadeva, zabava. V prvi vrsti se moram pobrigati za resno zadevo.
— Dobro rečeno.
— Morda veste, da je v Benetkah zaklad, s katerim bi lahko oba obogatela? Žal ne vem. kje je zakopan.
— To vem.
— Kdo je vam povedal?
— Stari prokurator Morosini... pred šestimi leti... v Parizu ... seveda pod pogojem, da nikomur ne povem. Toda jaz vem. od kod ta zaklad izvira in kakšen je.
— To vem tudi jaz. Neki dož ga je drago plačal. Ali veste, kdo je bil ta dož?
— Da, — je odgovoril Cagliostro in zašepetal Casanovi ime, ki je bilo obema znano.
— Toda kako zvedeti, kje je dala beneška republika zakopati to zlato?
—- Da... kako? — je nadaljeval Cagliostro globoko zamišljen.
— To je baš tisto, kar sem upal odkriti, — je dejal Casanova, — Privatna knjižnica proktiratorja Grimanija je v Benetkah znana. Baje je v nji mnogo tajnih listin, ki jih je ukradel v beneških arhivih pod prejšnjo vlado. Treba je, da vi ali jaz ...
— Zato se ne brigajte, to prevzamem jaz, — je odgovoril Cagliostro. — Toda zdi se mi, da bi bilo dobro po današnjem dogodku v stanovanju signore Grimani nekaj dni počakati.
— Listina je baje pisana v arabščini, — je nadaljeval Casanova. — Jaz pa tega jezika ne znam. Prokurator Morosini, izgnan iz Benetk, je vam menda povedal v Franciji...
— Dejal mi je, da je imela beneška inkvizacija takrat tajnika, ki je znal arabsko. Mislila je, da bi ta listina itak ne imela nobene vrednosti, če bi prišla v roke ljudem, ki arabščine ne poznajo, ali če bi bila ukradena iz arhiva. Ali zna signor Grimani arabsko?
— Toliko, kakor jaz, — je odgovoril Casanova smeje. — Lahko bi torej odgodila poset pri signori za nekaj dni in bi oba ...
Govorila sta Še, ko se je začelo daniti. Cagliostro in Casanova sta se ločila in si prisegla prijateljstvo, ki pa it bilo boli na jeziku nego v njunih srcih
IV. Inkvizitor.
Tistega juti a. Ko so vse železna mreže /iuovskega okraja zamolklo škripale v svojih tečajih, so stopili iz hiše na vogalu trga pred cerkvijo sv. Jeremije trije plemiči. Spremljal jih je lakaj, ki je nesel več denarnih vrečic.
Mimo te cerkve, ki deli židovski okraj od krščanskega mesta, je šlo ob tem času več mršavih Židov z visokimi rdečimi klobuki, kakršne so nosili namesto žoltih obročkov, ki so jih imeli njihovi predniki kot znak židovstva na prsih. Otroci so šli v sinagogo in osli so se pomikali z velikimi lonci vode po trgu. Hiša, iz katere so prišli trije plemiči, je bila last Žida Otalla, enega najbogatejših finančnikov republike. Obrnjena je bila proti ozkemu zalivu, po katerem takrat ni plula nobena ladja. Vsa okna so bila skrbno zamrežena in na vsakem je visela ogromna ključavnica.
— Battisto, — je dejal prvi mladenič svojemu lakaju. — Odnesi tole v palačo Trevisani. Po naporu nocojšnje noči se moramo okrepčati. Reci lastniku kavarne »Pri orlu«, naj nam pripravi kaj pod zobe. Takoj pridemo za teboj.
— Dva tisoč dukatov je priigral od mene ta francoski markiz, ki mi ga je predstavil snoči grof de Lippone. A to ni karsibodi, gospoda moja! — je mrmral najelegantnejši plemič po imenu Mocenigo in sedel na kamenito klop ored Ottalovo hišo.
— To je res. — je odgovoril Trevisani in se ozrl za svojim lakajem, ki ie hitel proti njegovi palači. — Od mene ie pa priigral tritisoč dukatov neki Nemec, po imenu dr. Paracelsus. Vrag me vzemi, če nisem že nekje videl tega človeka! Dečko, ki ponavlja venomer meinher in ki gleda tako neumno v svet, kakor da mu je italijanščina španska vas. Toda ti, Ranuzzi, ti se nisi udeležil naše igre, pa si si vendar izposodil denar pri naših Židih. Kako to?
— Po obedu vama to povem, — je odgovoril Ranuzzi. — Denar potrebujem za potovanje. Da, še nocoj zapustim Benetke.
— Da se vrnete v Padovo, gospod plemič s kopnega, v Padovo, kamor vas tako mika in kjer imate baje mnogo lepih suženj, pripeljanih iz Indije. Gotovo ie med njimi ena, ki jo najbolj ljubite. Priznajte, kar priznajte, da se nisem zmotil!
— Bežite no, je dejal Ranuzzi. — Odhajam in to naj vam zadostuje. Verjemite mi, da se mi po Benetkah ne bo prav nič tožilo.
— Počakaj, ne pustiva te! Vražja strela, Ranuzzi, ti se rad zabavaš. Kaj si že pozabil, da moraš priti danes na ples lepe grofice D' Azola? Jutri zgodaj zjutraj se odpelješ v Carigrad ali v Indijo, nocoj si pa še naš!
— Stavim glavo, da se zdi Ranuzzi-iu ta hip beneški zrak okužen, — je dejal Trevisani in pogledal tovarišu v oči. Bogme, ti stari predpisi, ki jih je državna inkvizicija pravkar obnovila .. . Ali veš, Ranuzzi, da si s svojimi, iz Indije pripeljanimi lepoticami že spravil beneško plemstvo v nevarnost, da bo njegova kri kmalu pomešana s suženjsko krvjo? Inkvizicija v tem pri-neru ne pozna šale.
Pretresljiva rodbinska tragedija m Bimajj
Vpričo sina je žena bivšega upravnega svetnika Centralne banke nemških hranilnic Artmanna ustrelila svojega moža in sebe« — Vzrok tragedije nesrečne finančne   špekulacije« —
rala. Izgubil je vse premoženje in ostala mu je samo vila, katero je pa moral prodati. Dobil je za njo 60.000 šilingov. S tem denarjem ie pričel znova Špekulirati, toda sreča ga je zapustila za vedno in izgubil je vse. Rodbina je zašla v denarno stisko, obetala se ji je beda in tako je prišlo do katastrofe. Tako je zopet končal svojo karijero eden med- in povojnih dobičkarjev.
Včeraj dopoldne se je na Dunaju zopet odigrala strašna rodbinska tragedija, ki ie vzbudila v mestu splošno senzacijo. V okraju Hietzing so našli v hiši štev. 6 na Woltergasse mrtva zakonca Ferdinanda Artmanna, bivšega upravnega svetnika Centralne banke nemških hranilnic, in njegovo ženo Marijo. Oba sta imela presteljeni glavi, poleg tega pa je dobil Artmann pet sunkov z nožem v prsa.
Priča strahovite zakonske tragedije je bil 161erni sin Ferdinand. Tudi on je bil v borbi na nož med obema zakoncema ranjen na roki. Izpovedal je pri zaslišanju, da sta se roditelja ponoči sprla. Mož je očital ženi, da je preveč zapravljiva in da ie pognala ves denar, ki mu ie še ostal. Prepir je postajal vedno hujš; in končno sta se zakonca spopadla. Žena je pograbila velik kuhinjski nož in kakor besna je navalila na svojega moža. Sin se je vrgel med roditelja in ie prestregel sunek. Toda žena ni odnehala. Zamahnila je večkrat proti možu in ga sunila v prsa. Nato je nenadoma potegnila samokres in streljala na moža. Krogla ga je zadela v usta in ie bil takoj mrtev. Samokres je nato obrnila proti sebi in sprožila. Smrtno zadeta v glavo, se je zgrudila mrtva kraj moža.
O tragediji ie bila obveščena rešilna postaja, vendar je bila vsaka pomoč prepozna. — Preiskava je dognala, da je bil pravi vzrok rodbinske tragedije obupen gmotni položai Arrmannovih.
Artmann je postal tako, kakor mnogi drugi, žrtev drznih finančnih špekulacij. Mož si je med svetovno vojno pridobil precejšnje premoženje, kajti zalagal je zaledje z mastjo in oljem. Vlada ga je poslala v Dalmacijo,^ kjer je uvedel obširno akoijo za pospeševanje oljke in za pridobivanje olja. Njegova akcija se je posrečila in posle] je Dalmacija v večji meri pridobivala olje. Ustanovil je družbo Litorale, pri kateri je zaslužil lepe denarce Kasneje pa ie ustanovil svojo družbo Artmann in Co, ki je tudi lepo uspevala. Družba je uvažala krompir iz Poljske v Avstrijo in Artmannova zasluga je bila, da Dunajčaui med vojno niso umirali od lakote. V znak priznanja za njegove zasluge je bil imenovan vladnim svetnikom.
Artmann je postal bogataš,^ obenem pa vladni svetnik. To mu pa še ni zadostovalo. Z denarjem, ki ga je zaslužil med svetovno vojno, je začel po prevratu špekulirati in v času inflacije je delal sijajne kupčije. Postal je podpredsednik Centrale nemških hranilnic. Toda sreča, ki ga je dotlej zvesto spremljala, ga je nenadoma zapustila. Artmann je za časa inflacije potiskal krono k tk>m, nadaljeval pa je svoje špekulacije tudi potem, ko se je krona stabilizirala. In francoski frank, na čigar padec je špekuliral, si je opomogel in se je dvignil. Vse to in razne druge nesrečne mahinacije so ga upropastile in moral je demisijonirati kot podpredsednik banke, ki je pozneje itak skrahi-
llCOH
KUlt
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Lowenstein je bil spiritisf
Zagonetna smrt znanega bankirja L6wensteina, o katerem še vedno ni točno ugotovljeno, ali je padel iz letala po nesrečnem naključju, ali pa je skočil iz njega v samomorilnem namenu, je dala zapadnoevropskemu tisku povod, da se je začel pečati z njegovim zasebnim življenjem. L6wen-steinovo življenje je bilo dokaj zanimivo. Za splošno zanimanje zadostuje že dejstvo, da je bil L6wenstein že v zgodnji mladosti navdušen spiritist. Že kot 251etni mladenič se je udeležil v Parizu spiritistične seance, na kateri ga je nagovoril potom medija v židovskem žargonu duh, ki se je sam na-zval Flogiston. Duh mu je baje svetoval, kako naj živi in dela, da postane bogat.
Spiritističnih seanc se je udeleževal L6wenstein do zadnjega in pred tragično smrtjo se je začel zanimati zlasti za londonski medij Valiantine, potom katerega je občeval s svojimi sorodniki, ki so že davno umrli. L6wenste:n je vedno želel znova slišati glas svo-iega pokrovitelja v carstvu duhov Flogistona. Ta želja se mu je izpolnila lani poleti. Duh ga je v navzočnosti njegove žene, tajnice prof. Watsona in medija svaril, naj se varuje, ker mu strežejo sovražniki po življenju. Pripomnil je ,da bo v 11 mesecih dan končan. Duh ie rabil v židovskem žargonu izraz »hayom«, kar pomeni dan. L6wenstein in njegovi prijatelji pa tega prorokovanja niso razumeli. Prof. Watson je menil, da je duh govoril o dnevu ,ki traja 11 mesecev. Šele pozneje je spoznal, da je duh najbrž rabil izraz »chay«, kar pomeni v židovskem žargonu življenje, in da je napovedal tragično L6wensteinovo smrt. Po tem dogodku je minilo do L6wen-steinove smrti točno 11 mesecev.
Preselitev modnega salona
Cenj. damam vljudno naznanjam, da sem svoj modni salon preselila s Sv. Petra ceste št. 19 na
Sv. Petra cesto štev* 8
(nasproti hotelu Llovd), kjer pričnem poslovati z 22. t. m.
Priporočam se cenj. damam v še nadaljno naklonjenost z zagotovilom, da bom vedno razpolagala z najnovejšimi modeli in postrezala s solidnimi cenami.
ZOFIJA MAHNIČ.
Učiteljico klavirja
iščem za 71et"no deklico. Ponudbe 2 navcd'bo honora.ria na »mravo »SL N&rodac  pod  »Pouk 1689«.
Lokal
za trgovino z meSanim blagom na prometnem krajn. bftzu Ljubljane, takoj oddam. Ponudbe na upravo Bsta pod »Lokal 1692«.
V gostilni
Ahacljeva cesta 5 (g. A. Maverja) v blržmd šeotpeterske cerkve, se točijo dobra Štajerska Ln dol. vina. Vedno gorka ki mrzla jedila. — Sprejemanje na dobro domačo brano. — Vabim vse svoje stare sros*e in   znance   Pavla Fetdsteln.
Stanovanje
dveh sob s knhhijo v Roirrf dolini išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Plača event. za po4 leta naprej. Ponudbe na upravo lista pod   »Čistost 1668«.
Proda se
velika mehanična ključavničarska delavnica, opremljena s 25 raznimi stroji. Ponudbe na Oglasni zavod REKORD.  Sarajevo. 1680
Prodajalka
iz učena v mešani stirofol, želi pre-merrki službo. Nastop po dogovoru. Ponudbe na npra/vo lista Dod  »Prodajalka 1690«.
HARLEY-DAVIDSON-MOTOCIKLA
na 16. svetovni mednarodni gorski dirki na SEMMER1NGU
O. Schneeweiss tolče na malem 350. ccm. HARLET - DAVIDSON - MOTOCIKLU
ne samo svojo,  temveč vse ostale kategorije do lOOO. ccm. Vrhu tega je zboijšal lanski
rekord od 7:22,70. na 7:17,97. in dosegel najboljši čas dneva.
Pri isti dirki doseže prvo mesto in najboljši čas za motocikle s prikolico g. VVinter zopet na
HARLET-DAVIDSON-MOTOCIKLU 1000. ccm.
Promptna dobava vseh najnovejših modelov iz skladišča gen. zastopstva
TEHNIŠKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Z 0. Z., Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6. Tel. 2138.
Plačila na obroke! Največje skladišče rez. delov!
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne Kredite, eskomt.ra menice, Inka- Sprejema nranilne vloge na Knjižice ali v tekočem ;ira fakture ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse   računu ter   "Ih  obrestuje po dogovoru najugodnee
- v hanfn«   -;trovr» >n-»rts» o*"«- posle =
Kot pooblaščeni prodajale sreCh Državne razredne loteriji vodi poseben oddelek za n;ih prodajo, poleg tega prodam
rud* prečke tfatnr *tete na »l>r V:«^ gof1 ?f»lp u-odnim« oooo
urejuje; Jusip ZupaoCiC — Za tNtrvduo tiskarno*; Pran Jezer&efc. .—> L* uprave i o loacratm del Oaia. Ott/D ChriMul — v*.  » Ljuolj&cu.