KNJIŽNI ■kredit Si29, 27-839 PRODAJ Mazda 323P Mazda 323 Sedan CZ=] D AVTOHIS A KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 1000 DEM CENEJŠI MODELI 323P, F in SEDAN v SE izvedbi (klima, ABS...) ABS brez doplačila za modele 323 P in SEDAN z 1,31 motorjem. NAJUGODNEJŠI KREDITI do 4 let s fiksnimi obrestmi. KUPCEM NOVIH VOZIL LEPA NAGRADA - AVTORADIO BLAUPUNKT Z RDS. VABLJENI VSAK DAN OD 8. DO 18. URE IN OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR UVODNIK Namučili smo se z VOLItvami in jih končno spravili pod streho. Menim, da so se nesojeni kandidati, kakor tudi sojeni, oddahnili, z njimi pa tudi mi. Upam, da bodo končno začeli normalno delati (če sploh znajo), da bo za državljane dobro, kot so se tri tedne vsi po vrsti ustili. Naj sedaj premišljujejo, z njimi pa državni svetniki, kako bodo prežvečili vladne ukrepe. Saj veste, vsake praznike nam popoprajo, da jih še rajši imamo - tolarje seveda, da ne bo pomote... Sicer pa, kaj bi jokal, kaj bi stokal, prazniki so pred nami, imeli bomo spet prosto..., a, kaj, aja to je bilo, ja kdaj že,... a... ne bi... ja, seveda, Miklavž bo, pa nam bo kaj prinesel, pa nam bo spet lepo. Da bo vam lepo, dragi bralci, bomo pri Zasavcu gotovo poskrbeli, saj bomo spet nagrajevali. Saj veste, da smo Naj točajko in Naj točaja proglasili, nekaj odmevov pa objavljamo kot fotoreportažo, Če ste že zamudili veselico, pa vsaj v Zasavca pošpegajte, ja pa kupite ga tudi!!! Mojmir Maček A 13 23 24 34 4 SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV V ROGAŠKI SLAJINI TV CENTER V ETER PIRAMIDA V TRBOVUAH JOŽKO ČUK ZA ZASAVCA AIDS VELIKI INTERVJU: DR. ERANCEGUNA ŠTEJEJO GLASOVNICE REPORTAŽA Z VELIKE VESELICE MINKA PERME OBUJA SPOMINE PETER MOTNIKAR 0 MALEM NOGOMETU LIKOF SKRIVA RESNICE! foto PETER MOTNIKAR IN MM KOLAŽ OBLIKOVAL JURE TORI nAh ‘T lzci^a Zas?yc d o'° > Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko M? TPjltt 7, Bra"k0tK1“ Janez ^nez’ Darka LiPičnik’ Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika- raSlJredn!skl °db°'; T?';l/.l'/lII'a (Reportaže), Peter Motmkar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajdišek (Kronično) Igor Gošte, Polona Malovrh, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič: Roman Rozina: Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o.. Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik Laško PRVO SREČANJE LOKALNEGA ČASOPISJA SLOVENIJE V Sloveniji po znanih podatkih izhaja 59 lokalnih časopisov. Predstavniki 18-ih so se 14. in 15.novembra udeležili prvega srečanja lokalnih časopisov, ki je potekalo v Rogaški Slatini in katerega gostitelj so bile Rogaške novice. Prvi dan srečanja je potekal v bolj neformalni obliki, kjer smo se med seboj spoznali in si izmenjali izkušnje. Drugi dan so potekala predavanja, katerih sta se udeležila tudi Janja Božič-Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje medijev Mediana in Branko Maksimovič, predsednik Društva novinarjev Slovenije. Predstavnica Mediane je poudarila, da še vedno nimajo popolnega seznama lokalnih časopisov, ki izhajajo v Sloveniji. Po trenutno zbranih podatkih jih izhaja 59. Zelo zanimiv pa je podatek, daje skupna naklada lokalnih časopisov 130.000 izvodov. Največ časopisov izdajajo zasebniki, občine, tri lokalne časopise izdajajo krajevne skupnosti, enega pa društvo. "Poplava lokalnih časopisov se je začela po letu 1990, v zadnjih dveh letih pa že lahko govorimo o stagnaciji lokalnih časopisov" je povedala Janja Božič-Marolt. Največ tovrstnega tiska izhaja na 14 dni, le štirje so tedniki, nekateri pa izhajajo mesečno, ali redkeje. Tako kot cene so tudi naklade časopisov različne. Dvanajst jih izhaja v nakladi 2000 izvodov, štirje celo v nakladi do 20.000. Cena slednjih znaša od 250 do 500 tolarjev, največ pa je brezplačnih. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Branko Maksimovič je prisotnim spregovoril o novinarski etiki in pomenu lokalne informacije. Posebej je poudaril vladni predlog za spremembo kazenskega zakonika, po kateri novinarji ne bi bili več kazensko odgovorni za objavo vojaške ali uradne skrivnosti (če s tem ni ogrožena država). "To ni darilo novinarjem," je opozoril Branko Maksimovič in dodal, da je sedanji kazenski zakonik v nasprotju z ustavo, ki zagotavlja svobodo tiska. V splošni razpravi so sodelujoči največ govorili o vplivu lokalne politike Z razprave (foto Rogaške novice) in politikov na vsebino časopisov. Posebej so izpostavili vprašanje objektivnosti in neodvisnosti novinarjev časopisov, ki jih (so)fmancirajo občine. Dogovorili so se za nadaljevanje tovrstnih srečanj, za skupne marketinške akcije, in da se bodo zavzemali za znižanje načrtovanega 20-odstotnega davka za časopise, saj bi to pomenil konec lokalnih časopisov, ker bi postali predragi. Imenovali so še odbor za pripravo drugega srečanja lokalnih časopisov, ki naj bi bilo v Portorožu. Kot morebitni organizator seje namreč ponudil Primorski utrip. Seveda pa srečanja ne bi bilo brez sponzorjev: Steklarna Rogaška d.d., Grafika Gracer Celje, Megrad Mestinje, Kolinska Rogaški vrelci, Občina Rogaška Slatina, Gora d.o.o. - Rogaške novice. Marketing Zdravilišča Rogaška Slatina, Mesnine Žerak Rogatec, II Osnovna šola Rogaška Slatina in Podoba Rogaška Slatina. Peter Motnikar Kdo je (oziroma bo) zmagal ? Nedavno omizje na nacionalni TVS o vlogi in položaju škofa Rožmana v obdobju 2. svetovne vojne je slovenski narod zopet razdelilo na dva tabora in Spomenki Hribar navkljub, pokazalo, da sprave med Slovenci NI in je očitno tudi nikoli ne bo . Slovenski folklorni antagonizem, ki se odraža, oziroma smo mu priča v sedanjosti, nas spomni in opomni na razklanost v preteklosti, ki je že skorajda usodno zaznamovala našo polpreteklo zgodovino.Ali bo tako tudi v prihodnje? V tem smislu so se razdelili tudi ugledni gostje omenjenega Omizja. Na eni strani zagovorniki škofovega medvojnega delovanja, na drugi strani njegovi “rablji”. Vse to me žene na razmišljanjema vsaj kar se Slovenije tiče, 2. svetovne vojne še zdaleč ni konec. Ne le povsem običajni državljani, temveč tudi del stroke še danes ne ve ,kdo je pravzaprav zmagal in kdo izgubil? Hitlerjevemu konceptu raznarodovalno-genocidskih načrtov za Slovence ter italijansko-madžarskim apetitom po slovenski zemlji in ljudeh je del takratne populacije pač sledil , a stvar s tem še zdaleč ni zaključena. Tranzitno obdobje, v katerem se Slovenija že predolgo nahaja, je potemtakem tudi tranzicija povsem običajnih vrednot, ko levo ni več levo, desno ni več na desni in center ni več v sredini . S takšnim delovanjem nismo le v posmeh demokraciji in človeškim vrednotam samim, temveč se poleg tega uvrščamo med še nekatere balkanske države, katere so tudi morale temeljito predrugačiti zgodovino, v službi trenutne politike seveda. Argumenti, ob vsem tem, očitno ne veljajo nič. In če me spomin ne vara, smo bili 1991 leta prav složni ob odhodu iz takšne godlje. V soju teh žarometov bodo, po vsej verjetnosti, potekale tudi prihodnje predsedniške volitve. Komu nameniti svoj glas? Ali partizanu Miklavčiču, domobrancu Berniku ali pa morda enemu kandidatu modernega slovenskega antagonističnega para: Kučanu, oziroma Podobniku? In koliko je naš glas pravzaprav sploh vreden? Prepustimo se malo špekulacijam. Predpostavimo, da bo Kučan v prvem krogu volitev dobil 99% glasov volilcev. Obenem bo v parlamentu sprejet “zloglasno-dobrohotni” lustracijski zakon, ki bo Kučanu onemogočil opravljanje predsedniške funkcije. Le komu bo očiščenje potem namenjeno ? Ali morda Kučanu, ali pa nemara vsem tistim 99 % volilcem, ki so oddali glas napačnemu kandidatu? Le kdo vam je , drage volilke in spoštovani volilci kriv, da se niste že doslej mentalno lustrirali in očistili balast iz svoje glave? Prepričan sem, da volilci še zdaleč ne bodo tako enotni , kar se za normalno demokratično družbo tudi spodobi. Ampak da bo ob vsem tem političnem direndaju zopet zlorabljena prav naša zgodovina ter z njo tudi mi sami, to se mi pa ne zdi več ne smešno ne nedolžno . Sicer pa je že NV.L.Shirer v svoji knjigi Vzpon in propad tretjega reiha več kot odlično povzel ameriškega filozofa Santayano: TISTI, KI SE NE SPOMINJAJO PRETEKLOSTI, SO OBSOJENI, DA JO ŠE ENKRAT DOŽIVE . In prav to je tisto, kar je pri vsem tem najbolj nevarno . Tomaž Barbek Pa ravno pred gasilskim domom so morali dočakati svoj konec? (foto RM.) ETV ZASAVJE + KANAL 10 TRBOVLJE = TV CENTER Naslov dovolj zgovorno kaže, da imamo Zasavci sedaj skupno televizijo. Od 1.oktobra dalje se televizija imenuje TV Center, sedež pa ima na Savinjski cesti v Trbovljah. O združitvi so temeljiti pogovori potekali že dalj časa, šele poleti so se družbeniki dogovorili o zdmžitvi. Jasno je bilo, da v Zasavju več televizij ne more preživeti, zato je tudi prišlo do združitve. Na televiziji je 7 zaposlenih, da pa je to res regionalna televizija, priča tudi podatek, da sta po dva zaposlena iz Zagorja in Hrastnika ter trije iz Trbovelj. Utrinek z otvoritve (foto Tomo Brezovar) Branko Nimac, direktor in Marko Planinc, urednik na čelu novoustanovljene televizije (foto RM.). Po programski shemi bodo do novega leta imeli poskusni program. V načrtu imajo priti med 5 najboljših lokalnih televizij v Sloveniji. V začetku bodo imeli okoli 5 ur programa na dan. Televizija ima status "komercialke", vendar bodo uveljavljali status nekomercialne televizije. TV Center ima velik potencial, saj pokrivajo področje s 50.000 potencialnimi gledalci. Največ problemov jim na začetku povzroča tehnika, ki jo bo treba dopolniti. Program naj bi ustvarjalo od 30 do 40 sodelavcev. Peter Motnikar OBČINSKI ODBOR LDS ZAGORJE NA VOLILNI KONFERENCI Člani in simpatizerji zagorske LDS so se 21. novembra zbrali , da bi pregledali svoje delovanje v iztekajočem se letu in potrdili program stranke za prihodnje obdobje. Njen predsednik, Matjaž Švagan je zasedanje otvoril in pozdravil, v nadaljevanju poudaril, da so kot stranka pripomogli k razcvetu Zagorja, da so uresničili 80% programa, ki so si ga zadali, sezidali 50 stanovanj in dosegli, da Rudnik Zagorje zapirajo strokovnjaki v Zagorju in ne RRPS Trbovlje-Hrastnik, kot so bil načrti. "Delo LDS ni za stranko, je za občane in občino,"je dejal Matjaž Švagan. Po podatkih daje LDS za humanitarne zadeve po 2,4 milijona letno. Trdi, da pridobitev v Zagorju ne bi bilo, če ne bi vse stranke imele voljo sodelovati. V prihodnje obdobje gredo z zavestjo, daje potrebno zaključiti začete investicije in sicer obrtno cono v Kisovcu, spremeniti podobo Zagorja, predvsem prometno, ureditev Podstrane in podpisati pismo o nameri "osemletka v Kisovcu". Švagan pravi, "če smo krivi za neuspehe, smo gotovo zaslužni za uspehe." Vsekakor se pripravljajo tudi na zmago na občinskih volitvah, ki bodo v prihodnjem letu. MM HORTIKULTURA V ZAGORJU V soboto, 22. novembra je zagorsko Hortikulturno društvo organiziralo shod v Delavskem domu Zagorje, kjer je potekal kulturni program pa medsebojno druženje s prikazom dejavnosti in podelitvijo priznanj za najbolj urejeno okolje. Podpisali so tudi listino o ustanovitvi sekcije Hortikulturnega društva v Varstve-no-delovnem centru Zagorje. Pod taktirko predsednice HD Zagorje, Vesne Cvetic, je društvo v polnem razmahu, nenazadnje pa tudi skrb za bolj urejeno in lepše okolje. RR. JANEZ KNEZ V LIKOVNI DELAVNICI V OSILNICI V času od 15.do 22. oktobra je potekala v Osilnici prva likovna delavnica Petra Klepca. Po končani razstavi so pripravili udeleženci te likovne delavnice skupinsko razstavo ustvarjenih del v delavnici in to v gostišču Kovač. Delovnega srečanja seje udeležilo 11 uveljavljenih slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so slovenski javnosti dobro znani. Med temi je bil tudi Janez Knez, ak.slikar iz Trbovelj. Ob otvoritvi razstave je govoril Janez Messesnel, umetnostni zgodovinar, učenci osnovne šole pa so pripravili kulturni program. Tudi v tem pogledu se območje Kolpe odpira svetu. U. ZASAVSKI VRHOVI NA TVS Že nekaj časa je od tega, ko je režiser Igor Likar skupno s snemalcem Janezom Kališnikom posnel med drugim tudi območje Kuma in Mrzlice za potrebe TV Slovenija. Gre za serijo razgledov s slovenskih vrhov. Nekaj teh vrhov je TVS že predvajala, naslednjih šest, med katerimi sta tudi Kum in Mrzlica, pa bosta predvajana v naslednjih mesecih. Oddaje bodo na L programu TVS ob nedeljah ob 18.35 uri. T.L. NADZIDAVA ZGRADBE ZDRAVSTVENEGA DOMA TRBOVUE Že nekaj časa mimoidoči v Trbovljah opazujejo nadzidavo zgradbe Zdravstvenega doma Trbovlje na Rudarski cesti. Zgradbo so nadzidali in naredili novo elipsasto streho iz pločevine že pred meseci. Pred nedavnim pa so se gradbeniki po naročilu investitorja lotili še zapiranja nadzidanega nadstropja z montažo sten. Tu pa se zatika, kajti zmanjkuje sredstev za dokončanje del. Gre za zasteklitev obeh zunanjih sten, za kar pa je zmanjkalo blizu 18 milijonov tolarjev. Doslej so sredstva prispevala razna podjetja, pa tudi ministrstvo za zdravstvo, nekaj sredstev pa je prispeval tudi zavod sam. T.L. ŽNIDERŠIČ BO DIREKTOROVAL TRBOVELJSKI KOMUNALI Občinski svet občine Trbovlje je na svoji seji, 17. novembra, imenoval novega direktorja Javnega podjetja Komunala Trbovlje. Funkcijo je prevzel Milan Žnideršič, ki je to dolžnost opravljal v zadnjem času kot vršilec dolžnosti. S tem, ko je bil imenovan nov direktor Komunale pa ta ne bo mogel več opravljati del vodje oddelka za komunalno dejavnost občine Trbovlje. T.L. PO TRBOVUAH ODSLEJ VEČ PLAKATOV Stanovanjsko obrtno podjetje Trbovlje je pred nedavnim dobilo s strani občine Trbovlje koncesijo za plakatiranje na območju občine Trbovlje. K obvezam, ki jih je sprejel koncesionarje tudi obnova plakatnih tabel in namestitev potrebnega števila novih, kjer jih ni, pa so potrebne. SOP se je že lotil obnavljanja dosedanjih plakatnih mest - tabel. To so opravili sredi novembra, v načrtu pa je še postavitev štirinajstih novih tabel za plakatiranje. T.L. PRIMOŽ SUHODOLČAN NA DOLU S Primožem Suhodolčanom so se nekateri zasavski značkarji že srečali. Zadnji dan letošnjih jesenskih počitnic so ga spoznali tudi bralci dobre knjige na Dolu in v Hrastniku. Mlade duše osvoji že v prvih minutah, ko začne s širokim nasmehom razlagati, kako ga kličejo: PIKI, PINZL, PIŽI, ČOPIČ, POPEK,... Večina književnikov se predstavi tako, da prebere zanimiv odlomek iz svoje knjige, Primož pa je svojo zgodbo pripovedoval. In to tako, da so se poslušalci držali za trebuhe. Poleg sebe je želel imeti pomočnike. Enemu izmed družabnikov je poveznil na glavo lasuljo, ki jo uporablja včasih tudi za svojo pobrito glavo. Sicer pa poznajo Primoža Suhodolčana že malčki v vrtcu, ko se v Cicibanu srečujejo s Petrom Nosom. Ta junak nastopa tudi v petih slikanicah, ki jih je lani izdala Založba Karantanija. Pravzaprav je bil oče Petra Nosa njegov oče Leopold, po njegovi smrti pa gaje imenitno nasledil Primož. Slikanice je ilustriral Uroš Hrovat, ki je ilustriral tudi Košarkarja in letošnjo novo knjigo za najstnike Kolesar naj bo. Tudi v tej zgodbi nastopajo Ranta, Smodlak in Metka, ki se s košarkarskih igrišč preselijo na kolo, ko se odpravijo na deželo k Rantovi babici - biči. Njihove prigode in komični zapleti so napisani v slikovitem jeziku, polnem duhovitih primer (Fantje so se kot termiti zapodili med bukovino), poosebitev (Topel južni veter se je lovil okoli hiše) in drugih metafor. Poleg tega pa si Smodlak kar naprej izmišljuje nove besede. Mladi bralci lahko poleg vsebine uživajo tudi v jeziku. Primož Suhodolčan se je rodil 1959 v Črni na Koroškem, zdaj pa živi v Ravnah in se ukvarja s podjetništvom. "V naši hiši živijo štiri generacije in je polna smeha," pravi mladi pisatelj. "Čisto spodaj sta praded in prababica, v četrti etaži pa moja otroka..." Primoža sem spoznala pred kakšnimi petnajstimi leti na P1L-u, kjer sva bila oba zunanja sodelavca, kmalu po očetovi smrti. Ta žalostni dogodek me je zelo pretresel. Leopold Suhodolčan je bil namreč spomladi na hrastniški šoli, 8.februarja naslednje leto pa je po kratki in hudi bolezni umrl. V Hrastniku smo ga po srečanju z značkatji vprašali, kako je lahko pri petdesetih tako postaven in svež. Takrat je bil že dve leti založnik založbe Borec. Povedal je, da vsako jutro pred službo devet kilometrov teče... Leopold Suhodolčan je imel v tistem času dva popularna junaka - Naočnik in Očalnik. Njune prigode so izhajale v PIL-u, ob različnih priložnostih pa sta ju oživila dva znana dramska igralca. Po očetovi smrti je poskrbel za oba junaka Primož. Zgodbe je v istem stilu pisal še vrsto let, dokler se mu ni zazdelo, da so se izpele... Ni kaj, nadarjenost za književnost se v družini Suhodolčanovih nadaljuje... O Primožu poznam še en podatek, ki za njegovo književno ustvarjanje ni pomemben, je pa zanimiv. Dobro pleše. S polno amplitudo, kot bi rekel športni pedagog Drago Ulaga. In ko plesalko zavrti, lahko reče s Prešernom: Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos... Glede na to, da Primož Suhodolčan svoja dela na šolah večkrat predstavlja kar sam, upam, da nam bo še kdaj polepšal dan. Fanči Moljk USPELA PREMIERA Gledališka skupina Vajkard iz Šmartna pri Litiji se je po dveletnem premoru v začetku novembra predstavila s Koržetovo narodno veseloigro "Micki je treba moža". Ljubitelji ljudskih iger, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v kulturnem domu, so navdušeno spremljali dogajanje na odru in ob zaključku s ploskanjem nagradili vse izvajalce, od režiserke Marjane Hočevar do zadnjega igralca in ostalih ustvarjalcev predstave. Zaradi izrednega zanimanja bodo komedijo v domači dvorani ponovili še zadnjo novembrsko nedeljo, z njo pa načrtujejo tudi gostovanja. Boris Žužek GLUMAČ JE,... GLUMAČ! V TRBOVLJAH V sredo, 19.novembrajenaodru Delavskega doma Trbovlje gostoval znani gledališki umetnik Zijah A. Sokolovič. V organizaciji Ars Studia je nastopil z delom Glumač je glumač. S tem delom je prejel na l.festivalu Monodrame na Ptuju letos priznanje za najboljšo predstavo. Svojo pot je začel umetnik v Sarajevu, nadaljeval pa v številnih gledališčih bivše Jugoslavije, ustalil pa se je na Dunaju, kjer ustvarja, igra in režira in od koder odhaja na gostovanja širom Evrope. Predstava v Trbovljah je bila za izven, abonenti pa so imeli pri nakupu vstopnice popust. T.L. BOGAT PROGRAM OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji je v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi poskrbela za bogat program ob letošnjem martinovem, svojem krajevnem prazniku. V petek, 14.novembra je minister za drobno gospodarstvo in turizem, Janko Razgoršek, v kulturnem domu odprl dvodnevni Martinov sejem, kjer so se predstavili domači obrtniki. Istega dne zvečer je bil v župnijski cerkvi vsakoletni tradicionalni koncert, na katerem sta prepevala vokalna skupina Echo z Ježice pri Ljubljani in moški zbor iz Komende, nato pa se je začelo po blagoslovitvi in pokušini novega vina na osrednjem trgu družabno srečanje, kjer je obiskovalce zabaval ansambel Litijski odmev. Praznovanje so sklenili na Martinovo nedeljo dopoldne. S promenadnim koncertom se je predstavil litijski pihalni orkester, slovesno žegnanjsko mašo pa je v cerkvi sv. Martina daroval nadškof mag. Edmond Farhat, apostolski nuncij. Po njej so znova zaigrali godbeniki, krajane pa je na poti domov spremljalo ubrano petje zvonov domačih pritrkovalcev. Boris Žužek V ZAGORJU NOV LOKAL Z IMENOM LUKA BAR Na mestu, kjer je bila nekaj časa Gostilna Košenina, je po nekajdnevnem samevanju odprt nov lokal z imenom Luka bar. Tekst in foto: R M. PARADOK PLANET PIRAMIDA IMA SEDAJ PROSTORE TUDI V TRBOVLJAH Piramida Zagorje je eno prvih zasebnih podjetij v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1989 in je takoj po ustanovitvi začela z dejavnostjo. Prisotni so na celotnem slovenskem tržišču, njihov cilj pa je izvoz proizvodnih artiklov. Kolektiv danes šteje 35 članov. V juniju letošnjega leta je podjetje prejelo certifikat kakovosti ISO 9001, in tako so prvo in edino slovensko podjetje na področju trgovine s pisarniškim materialom, ki se lahko ponaša s tem priznanjem. V sredo, 12.novembra se je zagorska Piramida še bolj utrdila v zasavskem in slovenskem prostoru. Namreč, v blagovnici na Ulici 1.junija 1, v Trbovljahje tega dne odprla svoj prodajni salon v izmeri 120 m2, v katerem ponujajo pisarniški material, šolske potrebščine, različna pisala, raznovrstna darila za različne priložnosti in igrače za majhne in malo večje otroke. Razvoj Piramide in njihovi cilji pa s tem še niso zaključeni. V načrtu imajo projekt izgradnje prve faze nove poslovne stavbe v Zagorju, v izmeri okoli 1600 m2. Zanjo imajo že izdelano dokumentacijo in v podjetju upajo, da bodo z izgradnjo pričeli v naslednjem letu. RM., foto B.KIančar Valu novoodprtih trgovin na tržnici v Zagorju se je priključilo tudi podjetje Paradox. Le-to je odprlo novo prodajalno z imenom Paradox planet, v kateri nudijo več vrst računalnikov, tovrstne opreme, programov, itd. Vse informacije o trgovini lahko dobite tudi po telefonu 64-101. Tekst in foto: R M. ZANZIBAR V TRB0VUAH PONOVNO ODPRT Pred dobrim mesecem in pol seje odprla nova poslovalnica s sadjem in zelenjavo v bivših prostorih slaščičarne na ulici 1.junija 35 v Trbovljah. Podjetnik Musimi A. je ohranil staro ime Zanzibar, kar se zelo dobro poda trgovini z veliko izbiro tropskih sadežev; dinje, avokado, granatno jabolko, pomelo (podoben grenivki), nashi (križanec med jabolko in hruško), bučki Maver, ki so sicer okrasne, lahko pa se pripravijo kot sladica. Sadežev, ki jih trenutno ni na zalogi, po želji stranke tudi priskrbijo. Zanibar nudi tudi vso klasično zelenjavo in sadje ter okrepčila v bistroju, ki je poleg prodajalne. BODITE TUDI POZIMI NA TOPLEM Izkoristite ugodno ponudbo kurilnega olja! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA: pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 2000 litrov 45,80 SIT/liter brezplačen prevoz 45,30 SIT/liter brezplačen prevoz OBROČNO ODPLAČILO: pri nakupu nad 1000 litrov v 3 obrokih v 5 obrokih 46.60 SIT/liter brezplačen prevoz 47.60 SIT/liter brezplačen prevoz MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI, NAROČENO KURILNO OLJE VAM BOMO PRIPELJALI OB DOGOVORJENEM ČASU. Za naročilo pokličite bencinske servise od 8.00 do 20.00 ure na telefon: BS Litija 061/883-037 BS Trbovlje 0601/30-770 BS Izlake 0601/73-591 PETROL Tekst: A.Z. KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA Starejši Trboveljčani se tega mogoče še spominjajo, malo mlajši pa verjetno ne več. V obdobju razcveta industrije je zelenje prekril prah, dolina se je začela dušiti zaradi dima in plinov. Umirala so drevesa, gozdovi, umirala in skoraj umrla bi narava okoli nas. Pa se je pred tridesetimi leti le nekomu zazdelo, da tako ne gre več naprej. Ta nekdo, je Stane Poplas, ki je okrog sebe zbral podobno misleče trboveljčane in nastalo je hortikulturno društvo. Orali so ledino, se borili za vsako drevo in za vsako ped zelenice. Mnogokrat so naleteli na nerazumevanje in posmeh. Vztrajali so, in ker se vse spreminja, se je spremenilo tudi mišljenje mnogih ljudi. Spoznali so, da je za življenje potrebno še kaj več in to večje za mnoge pogled na bujno zelenje dreves spomladi, na barvito raznolikost cvetja poleti in na čudovito tople barve jesenskega gozda. Hortikulturno društvo Trbovlje je v vseh teh letih privabilo mnoge ljubitelje lepega cvetja in narave. Članstvo v društvu je številno, zato je bila v petek 14. t.m. dvorana AMD v Trbovljah precej premajhna za vse, ki so prišli na podelitev priznanj in zlate sončnice. Že pred leti seje porodila ideja, da bi tiste najbolj prizadevne ljubitelje cvetja in vse tiste, ki se trudijo za urejenost okolja svojega doma, nekako nagradili s priznanji in najbolj uspešnemu podelili Zlato sončnico. Letošnje leto je sedem komisij s po tremi člani pridno hodilo po terenu in iskalo najlepši izgled hiše, ocvetličenost, najboljšo urejenost okolice in skladnost vseh teh elementov. Po ogledu videoposnetkov bi dejala, da komisije niso imele lahkega dela, ko so izbirale dobitnike petih priznanj za splošno dolgoletno urejenost doma in dveh priznanj za urejenost kmetije. Dobitniki in prizadevni hortikulturci so: družini Pergar (Ostenk 30a) in Štrovs (Gabrsko 26), Jože in Veri Kraševec (Neža 16), družina Murn (Gimnazijska 9) in stanovanjski blok Kešetovo 12 in 12a ter Verena Božič (Trg F.Fakina 39) in Marjana in Rudi Spec (Ostenk 10). Za podelitev Zlate sončnice je bil kriterij še malce strožji. Poleg dolgoletne urejenosti, bogate ocvetličenosti in splošne skladnosti vsega lepega, mora biti kandidat tudi že dobitnik priznanja iz prejšnjih let. Vsem tem zahtevam je bilo zadoščeno v domovanju Marije in Štefana Drnovšek v Gabrskem 51. Podeljevanje nagrad in priznanj je bilo podkrepljeno z mnogimi lepimi in vzpodbudnimi besedami in zahvalami predsednice A.Ocepek, predsednice HD Slovenije, g.Useničnik in prizadevnih članov 10 društva. Vse fotografije vrtov in cvetje. posnetki nagrajenih domov in ozračje, vse je bilo zelo lepo in prijetno in potem še družabni večer s plesom in petjem. Druženje ljudi, ki ljubijo čudoviti svet narave z njeno skladnostjo barv in oblik. Toda... V to lepoto občutkov se je prikradla počasi, prav počasi neka malo manj lepa misel, ki se je vztrajno zavrtala vame. Lepota cvetja - da! Z vsem srcem sem za to, da naša dolina zopet ozeleni, vendar me skrbi, koliko je poleg ljubezni in pridnih rok za to potrebno še finančnih sredstev. Zasavje - Trbovlje, od Boga pozabljen delček sveta, se ta čas ubada z ukinjanjem podjetij, z neizplačanimi osebnimi dohodki, z brezposelnostjo, skratka preživlja krizo in mnogi se borijo za človeka dostojno življenje. Ali ureditev in vzdrževanje takega vrta in okolice, kot smo jih videli na filmu, za mnoge med nami, niso le sanje? Bati seje, da se ta tako pozitivna in hvalevredna akcija hortikulturnega društva izrodi in ne postane tekmovanje za prestiž. Narava in cvetje si gotovo ne zaslužita, da bi ju zlorabljali v take namene. Kaj, ko bi naslednje leto iskali tudi izvirne slovenske rožice, ki so jih Slovenke nekdaj gojile na oknih, ko še niso poznale hibridov iz uvoza in so iz njih delale "pušelce" za svoje fante. DEJAVNI KOTREDEŽANI V nedeljo popoldne, 16. domu pripravili lepo in zanimivo novembra so člani pevskega zbora prireditev. Osrednje dogajanje je kotredeških gasilcev v gasilskem bilo seveda namenjeno zboru, saj Pevski zbor PGD Kotredež se predstavi (foto Bošt|an sluga) Mnrtn Hružovar so praznovali prvo obletnico delovanja. Tako so zapeli devet pesmi, v nadaljevanju programa pa so kot gostje nastopali citrar-ski duet Dolar, kvintet Dori, harmonikarji Jernej Potočnik, Aleksander Klančišar, Borut Bizjak, Primož Zupan in Jani Škrinjar, Janez Škrinjar in Alojz Kukec pa sta uprizorila skeč Pri zdravniku. Prireditev je povezovala Karmen Cestnik. MM Prizor iz skeča (foto Tomo Brezovar) 71 k KRAVAL S KRAPI Da so krapi užitni, je znano, toda amaterski igralci Kulturnega društva Svoboda -Elektroelement Izlake, so v Ingoličevi komediji: Krapi prikazali tolsto malomeščansko srenjo, katerih višji sloji se kot krapi bašejo v izobilju, medtem ko mali človek ne živi bolje kot ribe na suhem. In 20. novembra so z omenjeno dodatno predstavo v okviru gledališkega abonmaja z režiserjem Tonetom Rozino poskrbeli za prijetno vzdušje na račun socialno-realistične tematike. Z Ingoličevo komedijo v treh dejanjih: Krapi, so se v režiji Toneta Rozine na odru zagorskega Delavskega doma našli izvrstni amaterski igralci Kulturnega društva Svoboda - Elektroelement Izlake: Ivo Klančišar, Jože Pikelj, Mojca Vetršek, Jože Urbančič, Bogdan Pirnat, Mateja Drnovšek, Andrej Dolšina, Marjana Mlinarič-Pikelj, Drago Butja, Majda Drnovšek, Andreja Kovač, Milan Bedrač, Rado Zavrašek, Irena Polc, Milan Aničin. Pri predstavi pa so sodelovali še Nevenka Kos, Kristina Kovačič, Zvone Rozina in Romana Sernec. Zgodba, ki so jo uprizorili v dveh urah in pol, se potika po odročnem mestecu, kjer gostuje uspešni pisatelj Tine Žitnik, s preprostim namenom, da s knjigo osvetli dogodke, ki spletajo podeželsko družbo v dobrih in zlih trenutkih vsakdana. Vaščani se mu, željni slave in pozornosti, vsak po svoje izpovejo, s čemer pa se odsli-kujejo tudi medsebojni odnosi, zahrbtnost, koristoljubje oziroma se takorekoč kažejo njih dobre in grešne plati. V pričakovanju, da bodo v romanu pomembneži še bolj pomembni, zavrženi še bolj zavrženi, se med gostilničarjem, ki je tudi narodni poslanec in trgovcem, ki je tudi župan, okrajnim načelnikom ter njihovimi ženami in župnikom, razvijejo ali še poglobijo zabavne vezi. Vendar človeške usode nikdar niso tako zaverovane vase, da se ne bi pustile razkrinkati novosti željnemu piscu, ki jih prepoznava v duhu tenkočutnega kritizerja. In škandal ne bi bil tako škandalozen, če izid knjige ne bi na hudomušen način koketiral z zlaganostjo njihovih položajev, odnosov, varanjem drug drugega. Kajti medtem, ko redijo prebrisanost, jim stopi na prste iznajdljivi pisec, čeravno kot pravijo v igri, je to le ščuka, ki jih je za hip razburkala, spremenila jih pa ne bo. Tako so tudi igralci Kulturnega društva Svoboda - Elektroelement Izlake s svojo prepričljivostjo o aktualnosti socialno-realistične tematike, vrgli med občinstvo trnke, na katere so se lahko ulovili tako krapi kot ščuke. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Tudi če ne marate rib, ste z lahkoto "pogoltnili" krape. Koncert, salonskega žanra V četrtek, 13. listopada, se je v Delavskem domu Zagorje spestril nadvse zanimiv glasbeni večer v izvedbi mezzosopranistke Saške Kolarič in pianista Benjamina Govžeta. Obenem se je izkazalo, da tovrstni koncerti, navdihnjeni z opernimi skladbami, vse bolj navdušujejo publiko., Mozartova Figarova svatba pa Straussov Netopir in Gounodov Faust ter Rossinijev Seviljski brivec in navsezadnje še odlomek iz popularne Bizetove opere Carmen, so sestavljali program mezzosopranistke Saške Kolarič s pianistom Benjaminom Govžetom, ki je nastopil še z nekaterimi solističnimi klavirskimi točkami skladateljev Frederica Chopina in Roberta Schumanna. Tovrstni repertoarje marsikomu nadomestil užitke poletnih sončnih zahodov ali vznemiril temačne novembrske dni, saj sta nastopajoča hote pripravila glasbeni recitativ, v katerem je lahko vsakdo našel globlji pomen ali izpovednost zase. Kot je dejala Saška Kolarič, ki je študirala operno petje in uprizorjalno umetnost, prejela prvo nagrado za najboljšo interpretacijo nemškega samospeva v Bolzanu v Italiji in magistrirala iz zborovske vokalne tehnike, je v tovrstno delo vloženega dosti truda, kljub temu pa ugotavlja, da so tematike klasičnih del širši publiki poznane in aktualne tudi za današnji čas. "V domeni opere je, da obdela nek problem, pri tem pa se poslužuje petja in igre," je dejala Saška Kolarič, "kajti zaljubiti se ali biti razočaran v ljubezni je zadeva, ki je nastajala in še vedno obstaja, le da ljudje čustva različno izražajo in doživljajo. Marsikdaj si s tem delajo tudi probleme in eden izmed smislov opere je tudi ta, da te težave in težavice na svojstven način prikaže." In v prihodnje bosta, kot je dejal pianist Benjamin Govže, sicer dobitnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani, pripravila večer španskih samospevov, kar bo morda atraktivno le za določeno publiko. Sicer pa je o duetu spregovoril pohvalno. "Morda seje vedno in povsod najtežje ujeti v istem momentu," je dejal, "predvsem pa tudi navdušiti publiko, da dobiš pozitiven odziv. Za solističen nastop pa sem izbral čustveno zelo kontrastne skladbe in zagorska dvorana se mi zdi zelo akustična. Verjamem, da bi bil nov klavir prevelik zalogaj, vendar mislim, da bi s tem ogromno pridobili, med drugim tudi možnost igranja na dva klavirja, kar je pri nas redkost." Doslej njun prvi nastop v Zagorju pa je pohvalno izzvenel tudi iz besed ravnateljice GŠ Zagorje, Danice Kovač, ki je zatrdila, da je zagorski publiki vokalna glasba izredno ljuba muzika. Kako tudi ne, ko pa jo izvajajo glasbeniki, ki poznavalstvo združujejo z emocionalnim nabojem, ki preveva skladbe. RR. 27. LISTOPADA 97 Mag. Jožko Čuk Kvaliteta ■ kompleksen pojem Delovno srečanje zasavskih gospodarstvenikov na temo uspešne kakovosti, je bila tudi priložnost, daje mag. Jožko Čuk, predsednik GZS in predsednik Slovenskega združenja za kakovost, spregovoril o pojmovanju kvalitetnega poslovanja in o spremembah, ki spremljajo novo evropsko razvojno vizijo. Kaj bi dejali o kakovosti v Sloveniji? V Sloveniji je že okoli tristo certificiranih podjetij. Trend pa je približno tako močan kot v ostalih razvitih državah Evropske unije. Je sistem kakovosti večplasten? Običajno podjetja pristopijo tako, da začnejo urejati sistem kakovosti po mednarodnih standardih ISO 9000. In malo je takih, ki uspejo v enem letu pripraviti svoj sistem tako, da ga potem presojevalci lahko tudi certificirajo po tem standardu. Naslednja faza je pridobitev evropske nagrade za kakovost, ki je zahtevnejša predvsem na področju rezultatov. Če poenostavim: certifikat kakovosti ISO 9001 lahko pridobi tudi podjetje, ki je v izgubi. S certifikatom dokažete, da imate sistem urejen, kar ni garancija za poslovno uspešnost oziroma dobiček v takem podjetju. Medtem ko se evropske nagrade za poslovno odličnost, kar sedaj uvajamo tudi v Sloveniji, s priznanjem Republike Slovenija za kakovost, ki je opredeljano z zakonom, ne da pridobiti, če podjetje ne izkazuje pozitivnih rezultatov. Pri tej nagradi poslovne odličnosti ocenjujemo presojevalci tudi stopnjo zadovoljstva ljudi v podjetju pa kako podjetje urejuje odnose z okoljem, družbenopolitično skupnostjo, s krajevno skupnostjo pa tudi v ekološkem smislu. Poseben poudarek je pri oceni zadovoljstva kupcev, medtem ko pri certifikatu ISO 9000 ne ocenjujemo stopnjo zadovoljstva kupca. Pri nagradi za evropsko poslovno odličnost je pa to tisti element, ki prinese največ točk. In še četrt tak pomemben element pri nagradi poslovne odličnosti je ocena poslovnih rezultatov, kar pomeni, da mora podjetje za tri leta nazaj in tri leta naprej dokazati, da iz leta v leto raste in izboljšuje svojo poslovno učinkovitost. In kakšno mesto zavzema tekmovalnost oziroma konkurenčnost? Ta zavisi od našega kultumo-civili-zacijskega vzorca, ki še vedno smatra tekmovalnost na tak način, da nekomu nekaj vzameš na svoj račun. Vendar je to treba gledati z določeno rezervo. Filozofija kakovosti temelji na uravnoteženosti, usklajeni koristi med managementom in delavci v podjetju, ki morajo med seboj delovati ustvarjalno. In konkurenca je potem nekaj, kar je zdravega, ne pa nek rušilen odnos med posameznimi protagonisti v organizaciji ali podjetju. Je morda Zasavje zaradi rudarske tradicije, pri uvajanju standardov kakovosti v slabšem položaju? Rudarstvo spada v tisti del industrije, kije imel sisteme delovanja zelo določene, pod kontrolo. V tem smislu bi bili ti sistemi lahko zelo hitro certificirani, ker je pač stopnja neke kulture organiziranosti, determiniranosti, na visoki ravni. Problem je poslovna učinkovitost, smiselnost rudarjenja v tem okolju, ekološki problemi, česar pa ne urejajo standardi kakovosti. Ali Slovenija na trgu ponuja le najkakovostnejše izdelke? V Sloveniji je problem struktura proizvodnega programa. Naši proizvodi so še vedno na prenizki ravni. Vsaj 70 odstotkov našega proizvodnega programa, izdelkov in storitev, je takih, da bi bili potrebni temeljite prenove in inovacij, ker so taki, da z njimi ne dosegamo ustreznih poslovnih rezultatov v svetu. Vendar če hočemo to spremeniti, so potrebne investicije v opremo, kadre, da bi povečali to dodano vrednost na zaposlenega. In ključni problem slovenskega gospodarstva je ravno nizka dodana vrednost na zaposlenega. Ali ima država dovolj posluha za gospodarstvo? Gospodarsvo je v Sloveniji najbolj nacionaliziran podsistem. Zaradi tega, ker je pod pritiskom svetovne konkurence. Ostali družbeni podsistemi niso racionalizirani, kot je gospodarstvo, posebej industrijski podsistem. V državi se še vedno uveljavlja delitvena logika, ki se vleče kot inercija iz prejšnjega sistema. Premalo je politične volje za prave strukturne spremembe v državi. S tem se tudi izraža neka ravnodušnost politike do svojega tovornega konja, kar je gospodarstvo, še posebej industrija. Vendar mislim, da bi Slovenija hitreje napredovala, če bi zmanjšali porabo in s tem zagotovili boljšo bodočnost tudi mlajši generaciji. Vprašanje je torej, koliko investirati v razvoj, koliko sproti potrošiti in Slovenija več troši ter premalo vlaga v razvoj. Se vam zdi, da Slovenci v očeh tujcev veljajo za pošten narod? Marsikaj je odvisno od družbenega razvoja. Glede nacionalne značilnosti bi težko karkoli rekel, vendar menim, da sedanji kriminal in nemorala v družbi nista značilnosti, čeprav jih obsojamo, vendar jih ne bi smeh napihovati. Petra Radovič Foto: Stane Weiss V četrtek, 20. novembra je bil v poslovni stavbi v Hrastniku regionalni posvet: Kakovost v Zasavje. V okviru evropskega tedna kakovosti v Sloveniji, ki poteka na temo: Za uspešno družbo, se tudi v Zasavju kažejo potrebe po uvajanju kakovosti kot ključnem faktorju konkurenčnosti in uspešnosti. Kot je dejal direktor Območne zbornice Zasavje, Rado Perger, bodo nove spodbude v bodoče vodilo za vsa zasavska podjetja. Regionalnega posveta "Kakovost v Zasavje" so se med drugim udeležili tudi mag. Jožko Čuk, predsednik GZS, Lotar Kozina, direktor Biro Q Ljubljana, mag. Miro Strajhar, predsednik Območne zbornice Zasavje, Štefan Ošlaj, predsednik Pomurskega društva za kakovost, mag. Miro Draksler, predsednik odbora za kakovost pri Območni zbornici Zasavje, Jože Smrkolj, generalni direktor ETI Elektroelement Izlake in Stojan Binder, generalni direktor Steklarno Hrastnik. Sklepi udeležencev so bili, da se tudi v zasavski regiji dogaja prestrukturiranje gospodarstva z nastajanjem novih manjših tržno naravnanih podjetij z novimi proizvodi. V razpravi so povedali, da je poslovna odličnost imperativ, ki zagotavlja dobre poslovne rezultate in s tem zadovoljne kupce, ki so garant za uspešnost podjetja. RR. Foto: Stane Wiess Kadar ideje, delo, znanje in investicije zagotavljajo kakovost JOVO JOVANOVIČ : OSTALI STANOVALCI Zagorje - Marsikdo od vas pozna starejšega možakarja po imenu Jovo Jovanovič. Če ne osebno, pa prav gotovo po tem, da zbira raznorazne stvari in jih kopiči ob svojem stanovanju poleg "Urbanovca" v Zagorju, kar pa ni povsem povšeči drugim stanovalcem. Ker so le-ti na svoj problem opozarjali več kot 20 let in je predvsem smrad vse navlake postal neznosen, so sedaj za pomoč prosili zagorsko komunalno redarstvo. Mi smo skušali zgodbo prikazati kar se da objektivno, še prej pa vam bomo postregli z nekaterimi podatki, ki nam jih je posredoval komunalni redar Ivan Drnovšek. V času od 14.11. do 20.11. je podjetje Surovina iz Trbovelj odpeljalo 9 ton materiala, Javno komunalno podjetje Zagorje pa je odpeljalo 100 m3 materiala, kar pomeni 25 kontejnerjev, 6 ljudi pa je v tem času opravilo 240 ur dela. Komunalni redar Ivan Drnovšek Marija Herle, ena od prizadetih stanovalk je bila ogorčena nad vso navlako in nam je dejala: "Že več kot 20 let si želimo, da bi se vsa navlaka odstranila. Mi osebno proti Jovotu nimamo nič, toda kaj, ko nas ni nič poslušal in je še naprej vztrajno zbiral navlako po smetnjakih in jo kopičil. Urediti bo treba še vprašanje okoli njegovega stanovanja, kajti tudi iz njega prihaja neznosen smrad, pa čeprav sta mu ga pred kratkim žena in sin očistila, je takoj zatem opravljal veliko in malo potrebo kar po stanovanju. Najhuje je poleti, ko se vse skupaj segreje in postane smrad neznosen, tako, da se ne moremo zadrževati zunaj, čeprav vsak ve, kako prijetno je poleti posedeti zunaj v senci in se pogovarjati. Tega mi zaradi smradu ne moremo početi. Ne morete se zavedati, koliko podgan, miši in kač postopa naokoli, vse to pa zaradi te navlake. Ves strup, ki smo ga dobili proti podganam im mišim, smo porabili, a tudi to ni zaleglo." Na naše vprašanje, ali so se stanovalci že prej obračali na pristojne institucije oz. organe, nam je Marija dejala: "Vsa leta smo hodili na stanovanjsko podjetje, kjer je bil svojčas za takšne in podobne zadeve odgovoren g.Berti, a nam je le postavljal vprašanja, češ, kdo bo plačal "fure"! Hvala bogu, da seje ustanovilo komunalno redarstvo. Sedaj smo vsaj vedeli, da ne bomo naleteli na gluha ušesa. Če bi prej vedela, da se je ustanovilo to redarstvo, bi se že zdavnaj obrnila nanj, tako pa sem hodila na stanovanjsko, kjer me niso znali usmeriti "na pravi naslov". Povsod sem naletela na gluha ušesa, nakar so me le usmerili h gospodu komunalnemu redarju Ivanu Drnovšku. Sram nas je bilo, da smo živeli v takem. Ljudje so spomladi hodili mimo in govorili, le kakšni ljudje imajo tako svinjarijo. Vendar mi pri tem nimamo nimamo ničesar. Če bi Jovo sam kdaj zaprosil pomoč pri odstranjevanju "svinjarije", bi mu drugi stanovalci radi pomagali, toda do tega nikoli ni prišlo. Velika sramota je, daje Jovo sam, da ga žena in sin ne moreta nikamor "dati". Vsi se spominjamo, kako hudo je bil ta revež bolan, vsi smo skrbeli zanj, ga hranili... Zato smo jezni na ženo in sina, ki ne znata poskrbeti za moža in očeta. Čeprav smo tukaj samo revne družine, imamo vendarle radi "spucano". In situacija je prišla tako daleč, da smo morali ukrepati. Vem, da bo njegov sin užaljen, saj mi je očital, da tu ni nobene svinjarije. Vendar, kaj bi on vedel. Očeta pride obiskat enkrat na leto in upam si trditi, da, ko bo vse to končano, ga spet ne bo eno leto, saj sta Marija Herle, ki je 20 let opozarjala na problem drugače z očetom "smrtna" sovražnika. Rada pa bi se zahvalila redarju, g.Ivanu Drnovšku in socialni delavki Centra za socialno delo, ki sta bila tako dobra, da nas nista takoj zavrnila, ampak sta nas potrpežljivo poslušala in nam pomagala." Vsaka medalja ima dve plati, pravi znani pregovor in verjetno je temu tako tudi v tej zgodbi. Vendar vam drugo plat ne moremo predstaviti, čeprav smo skušali dobiti izjavo od Jova Jovanoviča in njegovega sina Jožeta, a nista bila pripravljena ničesar komentirati. Sicer lahko poskusite sami dobiti izjavo oz. mišljenje. Želeli smo biti objektivni, zato spodaj podpisani nisem napisal niti ene besede svojega komentarja, zato zaključek oz. končno mišljenje prepuščamo vam, spoštovani bralci in bralke. Tekst in loto: Peter Motnikor Odpeljanih je bilo kar 25 kontejnerjev in 9 ton navlake F. 17 JT. rf ANkETA Prepredeni s fehmovalnosijo Franci Crnkovič, upokojenec iz Hrastnika: "Tekmovalnost je vsepovsod in je v življenju potrebna. Tudi pri pihalni godbi smo tekmovali, kajti človek, mora vedno gledati, da kaj doseže. Četudi tekmovanja oziroma rezultati niso vedno realni. V športu so tekmovanja odvisna tudi od sodnikov in publike, ki vplivajo na igro. Če pa ljudje "nagajajo" drug drugemu, to že ni tekmovalnost, ampak nek drug smisel, ki otežkoča tekmovanje." kljub temu, da sem se potrudil zanjo. In truda, sploh, če gre za "fair play", mi ni nikdar žal." Samo Oven, gradbeni tehnik iz Zagorja: "Tekmovalnost v športu je kar pomembna, čeravno je ni ravno veliko. Sploh je tekmovalnosti na vseh preostalih področjih, izvzemši šport, še preveč, saj se kar dosti dogaja. Recimo Zagorje, glede gospodarstva, vsaj v zasavskem merilu, prav gotovo prednjači. In tudi v športu bi se lahko bolj tekmovalno obnašali." "Komu na čast?" boste dejali. Ali pa vneto zagrizli v igro: "Kdo bo boljši?". Za tekmovalnost se zdi, kot da je primerna vsakemu okusu, namenjena različnim priložnostim in primerljiva mnogim razpoloženjem. Področja življenja - pa najsi vključujejo šport ali povsem druge dejavnosti - se marsikdaj vrednotijo glede na f soodvisnosti, v katerih se pojavljajo tekmeci. Pa četudi gre le za preprosta vsakdanja kosanja> cufanja in podobno. Sestavni del rezultatov, spodbujenih s tekmovalnostjo, so nagrade. Menda je zlasti ljubosumje pomembna gonilna sila, ki pripomore k tekmovalnim odnosom. In četudi naj bi bilo. sodelovanje važnejše od tekmovalnosti, pa marsikoga zamika uspeh na račun nasprotnika. Tekmeci se povezujejo glede na enake želje, vrednote, za katerimi stremijo in zmaga koga izmed njih razrahlja medsebojne odnose. Namesto, da bi služili skupnemu cilju ali nalogi, se poslužujejo vsakršnih sredstev, da bi potrdili svoje rivalstvo, če že ne kar komolčarstvo. Zanimivost tekmecev je v izkazovanju moči, znanja, veščin pa tudi pretkanosti. Uspeh je sicer mogoče izkazati tudi s sodelovanjem, vendarle se zdi zmaga slajša, če je nekdo izigran ali izžvižgan zaradi istih namer. Predvsem tekmovalnost ne prispeva k napredku tako kot sodelovanje. Toda dejstvo, da je nekdo lepši, hitrejši, uspešnejši, preciznejši itd., še ne pomeni, da s sodelovanjem ne bi prispeval k sožitju širše skupnosti, ki jo bogati pestrost sodelujočih. S tekmovalnostjo sicer iščemo vzore v drugih, medtem ko s sodelovanjem udejanjamo lastne vzore. Eno je ovira za uglašenost, drugo prepreka za samopotrjevanje. A kaj, ko pravijo, da je primerjanje nesmiselno. Tekst in loto: Petra Radovič Janja Glogovšek, dijakinja iz Hrastnika: "Včasih se mi že zgodi, da hočem biti boljša od prijateljic bodisi v šoli ali pa v oblačenju. Vendar rada tudi pomagam drugim in mi nikakor ne pomeni dosti, če sem kdaj boljša od koga drugega. Kajti ne zdi se mi prav, da ljudje med seboj le tekmujemo, ker potem izginja kvaliteta medčloveških odnosov in vsega drugega. Tudi prijateljstvo, ki temelji na tekmovalnosti, ni pravo. Tekmovalnost tudi ni vedno pravična, zato ljudje včasih podvomijo celo v športne rezultate." Edis Osmanovič, dijak iz Zagorja: "Tekmeci so povsod, še največ pa jih je v športu. V šoli pa ne tekmujem s sošolci. Tekmeci me zmeraj zanimajo in se jim zoperstavljam, tudi kadar to zadeva punce. Vendar je odvisno, za katero punco gre. Se mi je že zgodilo, da mi je tekmec speljal punco, ifl Petra Radenšek, PTT tehnik iz Zagorja: "Če sem tekmovalna? Nikakor, v takih primerih se raje umaknem. Tudi nasplošno tekmovalnosti ne cenim preveč. Zato mi ljudje, ki hočejo biti vedno najboljši in najbolj priljubljeni, niso všeč. Če pa je kdo resnično sposoben v kakšni stvari, se mi zdi pa prav, da uspe." Karli Kotnik, rudarski tehnik iz Zagorja: "Vsekakor je dobro, da obstaja tekmovalnost, to me ni nikdar motilo. Tudi tekmeci glede žensk me ne ovirajo. Mislim, da smo ljudje kar v vseh stvareh dokaj tekmovalni, saj želimo biti na vseh področjih čim boljši. Zase lahko rečem, da sem kar tekmovalen. In nič takega ni, če pri tem doživiš neuspeh, saj greš pač naprej, izzivov je še zmeraj dovolj." Igor Goste NAIVNI OI»TIAVIST Sam sem bil med tistimi naivnimi optimisti, ki smo bili mnenja (če ne celo prepričani), da bomo z. novo državo dobili tudi nove navade, novo moralo. Kako sem se motil!!!! Te tako pričakovane, tako željene nove morale ni čutiti, ne na gospodarskem področju (spomnite se samo vseh kraj družbenega premoženja v zadnjih letih), ne na političnem področju (razne nepojasnene afere) in še manj (ali pa se motim) v športu. Pustimo politiko, pustimo gospodarstvo tokrat ob strani. Poglejmo malo kaj se dogaja z našim športom, s športno moralo. Po mojem globokem prepričanju, mnoge športne klube, širom Slovenije, pa naj bodo to športi z žogo, na snegu ali drugje, vodijo ljudje, ki so vse drugo, kot zgled svojim varovancem (čast izjemam). Še manj so vzor tistim obiskovalcem športnih tekmovanj, ki si želijo predvsem užitka in sprostitve v pravem športnem ozračju, ne pa gladiatorstvo, z veliko nešportnih vložkov, vse za dosego nekih ciljev, za vsako ceno. Če bi naši trenerji zmogli toliko morale in po porazu, na primer športno priznati poraz in nasprotniku (ne sovražniku) po srečanju čestitati, ne pa (npr. Prašnikar, trener NK Maribor) preko TV kamere slovenskemu avditoriju zlivati svojo nemoč, svoj žolč, svojo nemoralo na sodnika-e; "Kako, da jih je oškodoval!", ali klofutati sodnika (Šarenac, pom. trenerja), bi se v glavah naših vrlih in ne tako slabo plačanih športnikov ter v glavah divjaških navijačev marsikaj spremenilo. Na boljše, če že nismo vsi skupaj zamudili zadnji vlak. Kako si drugače razlagati kruta dejstva, ki se dogajajo na naših športnih igriščih: od pretepov, kamenjanja in pljuvanja sodnikov, do namernega poškodovanja nasprotnikovih igralcev (v stilu kung fu), do uničevanja inventarja, razbijanja po mestih (po in pred tekmo), da o psovkah, ki se slišijo na tekmovanjih niti ne govorim (B. Nežmah bo imel materiala še za naslednjo knjigo o kletvicah in psovkah). Nekaj je potrebno storiti, le kazni ne bodo dovolj. Ponavadi se jih tako nihče ne drži! Dobro se spomnim besed našega velikega šampiona, 99. letnega olimpionika g. Leona Štuklja, ko je po ogledu rokometne tekme, v živo , letos v Celju, dejal: "To ni nobeno navijanje, kar so ti mladi fantje delali. Oni tekme sploh niso prišli gledat, temveč so prišli kričat." Podobno mnenje sem si ustvaril to leto tudi sam in sicer, ko smo si šli z družino ogledat zaključno prireditev na planiški velikanki. Le, da je mene bilo še sram. Sram me je bilo izžvižgavanja Thome in drugih tujih skakalcev, tekmecev našega skakalnega idola Peterke (Primož ni rabil take pomoči), sram me je bilo ob dejstvu, da vsaj polovica obiskovalcev tisti dan ni videla drugega kot dno steklenice ali kozarca (saj veste v Planici se ga je potrebno na....t ??!), sram meje bilo pobruhanih mladenk in mladeničev (odrasli ga več nesejo - niso ležali po tleh!), sram me je bilo vse tiste nesnage, ki je ležala po tleh... Od planiške prireditve sem si v živo ogledal le še eno in sicer nogometno tekmo (nižjeligaško), pa so nekateri "navijači" udarjali s pestmi v pločevinasto streho, kot ponoreli. Ne vem, kaj so hoteli. Klubu uničena streha prav gotovo ni v pomoč, kakor tudi ne takšno navijanje. Vsaj dolgoročno ne! Ja, je pa že bolje gledati tekme , zleknjen v fotelju in v topli sobi. Pa še daljinski upravljalec TV je pri roki. Boštjan Grošelj ihh:ij:.i izoijMjja KOLNIKOV Z AIOSOAV? Aids - bolezen, ki že dobro desetletje buri strahove. V tem obdobju se je osveščenost o prenašanju virusa HIV, povzročitelja aidsa, zelo povečala, kar je pripomoglo k ustreznim preventivnim ukrepom. Še zlasti izginja potenciranje nevarnosti okužbe. Vemo namreč, kakšno paniko so včasih sejali nekateri okrog kuge 20. stoletja, kot aids tudi lahko poimenujemo, saj so bili recimo prepričani, da se bolezen prenaša z rokovanjem. Toda kljub kakovostnejši obveščenosti so vode našega razumevanja problematike še vedno kalne, po glavi nam še vedno šumijo rečice strahu in potoki predsodkov. To se najbolj očitno pokaže v našem odnosu do bolnikov z. aidsom, ki so odrinjeni na rob družbe, čeprav potrebujejo ravno nasproten pristop. Potrebni so občutka sprejetosti, ki ga lahko dobijo le od soljudi. Kaj jim pomaga sočutje sotrpinov, pretkano s sočutjem zdravstvenega osebja, če jih večina ne le ne razume, ampak jih celo tiho, a boleče odklanja, kot kakšne izmečke oziroma zločince? Obveščenost je, kot kaže, prodrla samo na površini, medtem, ko globlje očitno sploh še ni segla, kar odseva splošno stanje medčloveških odnosov. Z aidsom ravnamo podobno, kot se že ves čas obstoja civilizacije, dogaja z novimi idejami. Dokler se ne uveljavijo, jih potiskamo na obrobje, z njimi pa tudi ljudi, ki jih razglašajo in dokazujejo njihovo pomembnost. Ko ideje dobijo dovolj zagovornikov, so ostali, ki se sicer ne strinjajo z njihovim vstopanjem na horizonte znanega, enostavno prisiljeni k strpnemu odnosu do novega. Če bi bilo v naši družbi več bolnikov z aidsom, bi se jih prav tako navadili, kajti postali bi vsakdanja resničnost, nekaj, čemur se ni več mogoče ogibati. Zato bi bolje spoznali stiske in upe praktično na smrt obsojenih, tistih, ki nedvoumno vedo, da se jim čas izteka, čeprav jim v glavi še tiktaka ura upanja zaradi možnosti odkritja zdravila ali cepiva, s čimer bi se njihova agonija končala. A že zdaj bi se od njih lahko marsikaj naučili namesto da odklanjamo misel na njihtrv obstoj. Opozarjajo denimo, na očitno dejstvo, ki ni nikomur prihranjeno: Smrt, ki jo želimo v moderni družbi odriniti izpred oči. Ostarele trpamo v domove, kjer je zanje materialno res lepo poskrbljeno, toda nobeno udobje ne more nadomestiti občutka pravega, toplega doma, saj bi marsikdo raje imel nekoliko skromnejše življenjske pogoje, da bi le začutil ljubezen najbližjih. Človek je namreč bitje z dostojanstvom. Dokler živi, ni nikakršen odpadek, četudi mu moči opešajo. Prav tako iz. vrveža civilizacije potiskamo mrtve. Z mrtveci nočemo imeti opravka doma, zato gradimo mrliške vežice. Bognedaj, da bi omadeževali naša stanovanja. Ker imamo takšen odnos do smrti, ni čudno, da odklanjamo bolnike z aidsom, saj dišijo po zemlji. Prav neverjetno se zdi, kako podcenjujemo smrt, vendar z begom ne moremo rešiti prav ničesar, prej narobe. Dokler neizbežnosti umiranja ne bomo prisluhnili in ji pogledali v obraz, se z. njo ne bomo mogli sprijazniti. Kdor zboli za aidsom, pa je primoran odvreči masko pred smrtjo. Preostane mu le obračun s preteklostjo in izročitev bližajočemu se koncu. Pridobi modrost o minljivosti življenja, ki nam velikokrat zelo manjka. Če ne zaradi drugega, se vsaj zato večkrat kot doslej, spomnimo na ljudi z aidsom. Naj ne bodo naša slaba vest, ampak naši učitelji! nuj. \M m. Dr. France Guna Slehemo delo je naeieq)eiio Ali vas je medicina pritegnila ravno skozi neozdravljive bolezni? Kot zdravnika me bolj zanima zdravljenje bolezni kot pa, da bi nekaj smatral za neozdravljivo. Predvsem meje vseskozi zanimala rast raka kot proces. Ampak ne zato, ker je težka ali neozdravljiva bolezen, saj je vendar tudi ozdravljiva. Kako pa sprejemate, ko ob raku ljudje že vnaprej mislijo le na najhujše? Ker je rak v preteklosti veljal za neozdravljivo bolezen, bi bil presenečen, če ne bi bili preplašeni. Seveda pa ljudje ne poznajo, daje raka več vrst. In tako kot se med seboj razlikujejo posamezne vrste raka, je posamični rak različen od stadija do stadija, ko je odkrit. In manj, ko je rak že napredoval, učinkovitejše je zdravljenje. Tudi alternativna medicina se ubada z zdravljenjem raka: ali tovrstne ugotovitve spremljate? Zelo malo poznam alternativno medicino. Osebnoje ne morem zavračati, če ne dela škode, torej če ne odvrača bolnika od že sprejetega zdravljenja, ki ga ima medicina na voljo. Ter da ne zlorablja človekove stiske, kar se tudi lahko zgodi. Kajti bolan človek oziroma človek v težavah je zelo dovzeten za razne oblike zdravljenja. Alternativna medicina naj bi torej ne škodovala in odvračala od že uveljavljenega zdravljenja. Se vam zdi, da ljudje težko spremenijo svoje navade oziroma razvade, kar navadno zadeva zdravljenje raka? Gotovo. Tisti, ki imajo raka zaradi kajenja, težko nehajo kaditi. In za pljučnega raka vemo, daje vzrok pretirano kajenje. Za kakšnega T eta 1971 se je zaposlil na Onkološkem inštitutu v JLj Ljubljani, kjer je specializiral interno medicino, ki je bila osnova za delo v izotopni diagnostiki. Delo v radio-izotopni diagnostiki ga je namreč venomer zanimalo in s slikovno diagnostiko se še vedno ukvarja. Glede na to, da po statističnih podatkih v Sloveniji vsako leto prek šest tisoč ljudi zboli za rakom, se posveča današnji zelo aktualni temi. Predvsem še vedno poteka program Slovenija 2000 in rak, osnovan na dveh realnih opcijah: opustiti nekatere škodljive osebne navade in razvade, ki vodijo v raka in prisluhniti svojemu telesu, s čemer so manjša tveganja, ki zanesljivo vodijo v raka. Za nekatere vrste raka namreč ne vedo ne kaj in ne zakaj ga povzroča, zato rakaste bolezni večinoma veljajo za pojem zla. Vendar kljub temu že mnoga rakava obolenja že uspešno zdravijo. In France Guna z diagnosticiranjem raka odkriva številne potankosti, natančneje, ukvarja se s slikovno diagnostiko raka, to je ugotavljanjem tako obolenja kot razsežnosti obolenja, kar ne pomeni le odkrivanje raka, temveč spremlja tudi potek zdravljenja in ugotavlja ozdravljenje. In tudi pri tako potratni bolezni, kot je rak, optimistično govori o dosežkih zdravstva na področju raka. drugega raka pa vzrokov ne poznamo. Recimo, zakaj je sedaj recimo toliko raka dojke? Ne vem, morda bi vse skupaj lahko dali pod skupni imenovalec: okolje. Glede na to, da se ukvarjate z mukotrpno boleznijo, saj v dolgih časovnih obdobjih zveste le malo o načinih zdravljenja - ali ste tudi zasebno bolj potrpežljiv človek? Najbrž sem res bolj potrpežljiv človek. Toda vaše izkušnje z rakom so menda tudi drugačne? Ko sem pred štirinajstimi leti tudi sam zbolel za rakom, sem ravno v Zagrebu opravljal podiplomski študij iz nuklearne medicine, s katerim sem seveda potem prenehal. Ampak po letu in pol sem ozdravel. Zato me pri bolnikih z rakom, užalo-ščenost in prizadetost prav nič ne moti. Na nek način se mora bolnik takrat reprogramirati, tudi sam sem se moral, mnogi načrti se spremenijo. Po pravilih zakonodaje sem moral tudi zamenjati delovno področje in nastopil sem delo v ultrazvočni slikovni diagnostiki. Zakaj pravijo, da je rak zahrbtna bolezen? Morda zato, ker rak večkrat ne daje zgodnjih znakov. Kaj pa nasploh pravite o sočustvovanju? Mislim, da se bodo ljudje še zmeraj odločili, da pomagajo sočloveku, če je treba. Sočustvovanja paje nasplošno manj morda zato, ker vse bolj živimo vsak zase. ri.TL titvi 11 rm:5 27. LISTOPADA 97 Menite, da si ljudje povzročamo preveč trpljenja v medsebojnih stikih? Gotovo. Morda je k temu pripomoglo tudi vodilo: "Bojuj se za svoje pravice," namesto da bi rekli: "Stori dobro sočloveku." Katere vrednote pa v življenju najbolj cenite in zakaj? Morda iskrenost in načelnost. In predvsem orientacijo k sočloveku, kajti človekovo življenjeje v bistvu namenjeno sočloveku. In vsak poklic - ne le zdravniški - ki ga opravljamo, čeprav od njega tudi živimo, je namenjen sočloveku. Menim, da je dobro opravljanje poklica ena zelo pomembnih stvari. Nasplošno seje treba zavedati, da delo ni le zato, da ga imaš, ampak je dejansko to delo za sočloveka. Pa naj gre za cestnega pometača ali predsednika države. Kar je navsezadnje tudi tisto, kar naredi človeka drugačnega od živali. Izhajate iz družine, kjer vas je večina zapisana medicini. Ali vam je v veselje, kadar lahko skupaj izmenjate mnenja? Čutim potrebo, morda ne toliko veselje, potrebo pa vsekakor, ker so to naši skupni interesi. Svojčas ste delali tudi v trboveljski bolnišnici, ki se vam zdi za Zasavje velika pridobitev? Vsekakor je to dobrina, saj bolnik že blizu svojega doma najde pomoč v bolezni in ozdravljenje. Kaj pa vam je recimo v Zagorju najbolj všeč? Najbolj so mi všeč spomini na otroštvo, najbolj me pa v sedanjem času v Zagorju moti, da premalo poskrbijo za čistost, urejenost, čeravno nisem ekolog. So stvari, ki nič ne stanejo, vendar je problem v razmišljanju, saj nimajo odnosa do okolja, do svojega kraja. Od železniške postaje vse do rudnika, nikakor ni urejeno. Rudnik je v zapiranju, slišim, da so rudarji na čakanju, okoli rudnika pa že leta in leta vidim vse razmetano. Menim, da bi z malce volje okolico lahko uredili. Ste se v življenju kdaj pokesali zaradi kakšne stvari? Morda bi kakšne stvari napravil drugače, ampak kakšne usodne napake ni bilo. V medicini bi bil še enkrat, vsekakor. Kako pa preživite čas z družino? Če imam čas, hčerki pomagam pri domačih nalogah. Sicer pa sem premalo v naravi in to pravim zato, ker imam naravo zelo rad in sem rad v naravi. Se vam zdi pomembno, da ima človek prijatelje? Prijateljstvo je pomembno. 1 3 3 8 7 8 » t£> 13 14 15 18 S? 20 21 22 23 W 27 28 29 30 31 Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči. Še bolj je pa res, da se pravi prijatelj zna tudi uspeha veseliti s teboj. Ali ljudje dovolj naredijo za svoje zdravje? Ljudje se večinoma dokaj neodgovorno vedejo do svojega zdravja. Kaj pa zdravniki: ste dovolj povezani med seboj? Mislim, da kar. Vse medicinsko delo je sedaj več ali manj timsko. Toje tudi nuja v medicinski stroki, tako med zdravniki istih, kot med zdravniki različnih strok. Katere stvari pa vas nasmejijo? Drobni smešni dogodki dneva, če le nikomur ne povzročijo škode. In kaj smatrate za neuspeh? Neuspeh je, če mi delo ne uspe, kot bi si želel, posebno tedaj, ko gre za sočloveka. Zahajate tudi na kakšne kulturne prireditve? Vsekakor, največkrat v opero ali na koncerte. Bi lahko povedali katera malenkost, stvar, dogodek,... vas je v zadnjem času še posebej osrečila? Nič velikega, le drobne stvari delovnega vsakdanjika. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Fortuna Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah izvajanje redarske službe na javnih prireditvah varovanje oseb čiščenje prostorov AS oomzale Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 ŠPORT CBR 1100 XX Super Blackbird 20.490 VTR 1000 F Fire Storm 17.790 CBR 900 RR Fireblade 18.790 VFR 800 F 19.730 CBR 600 F 15.990 NSR 125 R 8.990 TOURING ST 1100 A Pan European 29.690 ST 1100 Pan European 22.890 CHOOPER VF 750 C Magna 15.790 VF 750 C2 Snadovv 13.990 VF 750 C Shadovv 13.690 VF 600 C Shadovv 11.990 ENDURO XRV 750 V Africa Twin 15.990 NX 650 RV Dominator 11.490 XL 600 V Translap 12.590 XR 600 RV 10.190 CLASSIC CB 750 F2V Seven-fifty SCOOTER SFX 50 14.490 3.590 CROSS CR 250 R CR 125 R CR 80 RB CR 80 R ‘9.240 ‘9.030 ‘6.090 ‘5.985 Cene so maloprodajne, z vračunanim 20% prometnim davkom (* v ceni je upoštevan 5% prometni davek). Tolarska protivrednost se obračuna po prodajnem tečaju Nove LB d.d. za devizne prilive in odlive podjetij na dan plačila. INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 POTOVANJA - IZLETI PLIBERK 2$.II.97 TRST 29.11.97 MUNCHEN (>.12.97 LENTI 13.12.97 novoletni programi: PRAČA, BUDIMPEŠTA, PARIZ, RIM. j ■ Smučarji pozor! tt H Sodobna turistična ponudba nam široko odpira S I vrata v svet in tako imamo možnost kakovostno ;: preživeti svoj prosti čas. S ■ Storitve, ki jih ponujamo so za vsak žep in okus. Prednovoletni nakupi v Miinchen vsako soboto v decembru. Ugodna cena! Pokličite TAXI po telefonu 0609 6163 48 ali 0609 63 3107 Kaj več o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 060164 420. Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom. Pokličite 0601 64 443 ivaoajLNi^r -ivuoaj.Ni^r SLADKORNA BOLEZEN - DIABETES V novembru, natančneje v petek 14., smo v samostojni Sloveniji že šestič praznovali svetovni dan boja zoper sladkorno bolezen. Leta 1891 se je prav na ta dan rodil dr. Friderick G. Banting, ki je bil med najpomembnejšimi soodkritelji insulina. Letošnje praznovanje sovpada s 75 obletnico prve uporabe insulina pri sladkornem bolniku, štirinajstletnemu dečku, ki je dobil izvleček trebušne slinavke, ki mu je znižal krvni sladkor. To se je zgodilo v Torontu. Že naslednje leto (1923) je bil insulin na razpolago v Severni Ameriki in v Evropi, kot najbolj učinkovito zdravilo, saj od insulina odvisni bolniki brez tega ne morejo preživeti. Insulin je do sedaj rešil življenja miljonom sladkornih bolnikov. Kako pomemben dosežek je uspešno zdravljenje te bolezni je podatek, da je bilo za raziskovanje insulina ločeno podeljeno kar pet Nobelovih nagrad. Osrednja proslava in skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije je bila v petek, 14.novembra, v Mariboru. NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV Kaj je sladkorna bolezen? Je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Je stanje, ko naše telo ne izdeluje dovolj insulina (premalo, ali ga ni). Poznamo dva tipa sladkorne bolezni in sicer tip I (od insulina odvisni diabetes mellitus) ter tip II (od insulina neodvisni diabetes mellitus). Bolezenski znaki *žeja in močno povečano pitje tekočine, *močno povečana količina seča, *močno povečana potreba po hrani, večinoma ob padanju telesne teže. Zdravljenje. Obstaja učinkovito zdravljenje, vendar seje potrebno naučiti voditi svojo bolezen, skrbeti za svoje zdravje in upoštevati nasvete zdravstvenih delavcev. Kdo lahko zboli in vzroki? Vsak, v katerikoli starosti (najpogosteje ljudje nad 50 leti). Tveganje je večje, če imamo koga v družini s sladkorno boleznijo in tudi, če je telesna teža prevelika. Debelostje eden najpogostejših vzrokov-med diabetiki je 80% debelih. Nosečnost je stanje, ki pogosto povzroči nastanek sladkorne bolezni. Žene, ki so večkrat rodile imajo večjo možnost, da jo dobijo, v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli rodile. Dednost-prenaša se nagnjenost k tej bolezni in ne bolezen sama. Zdravila-mnogo zdravi! lahko povzroči sladkorno bolezen. Stresi- včasih povzročijo sladkorno bolezen posebna hujša stanja ali bolezni (stresi), ki obremenjujejo organizem. To so težje pljučnice, možganska kap, infarkt srca, huda psihična obremenjenost... bolezni trebušne slinavke, infekcije. Razširjenost v Sloveniji in v nekaterih SOBA ZA SPROŠČANJE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI V šolskem letu 1997/98 imamo vključenih v Enoto s prilagojenim programom pri OŠ Litija 51 učencev in varovancev. To so otroci in mladostniki z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v v duševnem razvoju. Njihov razvoj spremlja vrsto posebnosti, težav in motenj. Zelo pogoste motnje so agresivnost, nemir in različne nevroze. Zraven oddelka vzgoje in izobraževanja imamo majhen prostor, ki ga želimo opremiti v sobo za sproščanje. Sproščanje je priprava na vzgojno izobraževalno delo in ga želimo izvajati predvsem pri otrokih z zmerno, težjo in težko motnjo v razvoju, pa tudi pri drugih učencih s posebnimi potrebami. Za ureditev sobe je potrebno obložiti stene, tla in radiator. K opremi pa spada vodni stolp, kotni bazen, žogice, ogledala, florescentni trakovi, mehki stol, krogla z ogledalci, zavese flavista in drugi terapevtski pripomočki. Ker je oprema zelo draga, Vas prosimo za pomoč. Prosimo, da sredstva nakažete na žiro račun 50150-603-58239 00 13-97. Zahvaljujemo se Društvu Sožitje Litija, kije že nakazalo 50.000 SIT. Marjeta Mlakar-Agrež SPOMINI NA TRBOVELJSKI VESELI TEATER Sredi novembra letos je izšla iz tiska tridelna zloženka z naslovom Trboveljski veseli teater 1947-1957. Besedilo v tej zloženki sta napisala Ado Naglav in Tone Ličar, objavljenih pa je tudi nekaj fotografij iz časov dejavnosti tega teatra. Z izidom zloženke sta avtorja želela obuditi spomin 40 let organiziranih diabetikov Slovenije "Nekaj nasvetov pri prehrani" (iz brošure, Vodnik po primerni hrani za diabetike.) zasavskih mestih. Sladkorna bolezen je med prebivalstvom zemeljske oble zelo razširjena. Imajo 3 do 6% prebivalstva, v Sloveniji več kot 90.000 registriranih sladkornih bolnikov. Zagorje- 618 sladkornih bolnikov, ki redno obiskujejo diabetično ambulanto. Trbovlje- 1115 sladkornih bolnikov, ki redno obiskujejo diabetično ambulanto. Pripravil Igor Gošte na ta zelo uspešni odrski ansambel, ki je v tistih letih skrbel za smeh, petje, glasbo, kritično ocenjevanje takratnih razmer v tedanji družbi na šaljiv način, skratka skrbel je za razvedrilo obiskovalcev njihovih nastopov. Ansambel je dostikrat nastopil v domačih Trbovljah, pa tudi v drugih krajih so se predstavili tako npr. v Hrastniku, Novem Celju, Velenju, Topolšici, Dobrni, Ljubljani, Vranskem, na Golniku in še kje. Ansambel so tvorili Franci Princ, Tone Ličar, Robi Rožaj, Tone Koren, Vili Ameršek, Tine Naraglav, Sonja Perme, Zvone in Janko Zupančič in Ervin Malešič. Na nekaterih nastopih so sodelovali tudi pevci jazz kvarteta (Robi Rožaj, Tine Naraglav, Ljubo Šip, Franci Šramel in kasneje Slavko Cerar), sodelovali pa so še člani društvenega orkestra Darko Škoberne, Tine Jelen, Adi Kolar, Dušan Avbelj, Vili Guček st. in Edo Zupančič. Z ansamblom pa sta sodelovala kot propagandista tudi fotograf Milan Cerinšek ter Zdenko Zupan. Mnogi Trboveljčani, predvsem starejši, se dobro spominjajo številnih "udarnih" nastopov Veselega teatra. Zelo dobrodošel bi bil tak ansambel še danes. IL P. G GOSTILNICA ZUPANC - KRAJ, KJER SE DOBRO JE IN PIJE Mnogi se boste spraševali, ja, kje hudiča pa je to!?! Ja, v Kostrevnici! Toda to se boste spraševali, če še niste okusili prave kmečke domače pojedine. Mi smo jo in bilo je zelo dobro. Tako dobro, da smo se domov vračali v poznih jutranjih urah. A za dobro počutje ni bila"kriva" le dobra hrana in pijača, ampak prijazna lastnika Tone in Štefka Zupanc. Kako si oba prizadevata za boljši jutri svojih otrok, priča podatek, da sta, kljub temu, da imata gostilnico, oba zaposlena, poleg tega pa imata doma še živino, ki jima tudi pobere kar precej časa. Največja odlika Gostilnice je dobro vino in doma narejene klobase oz. koline. Ponudijo lahko pečenice, krvavice, zelje, domače salame,... Gostilnica je nastala pred štirimi leti, največ "žilice” ima Tone, čeprav je Štefka že 23 let kuharica. Pri Zupančevih upajo, da se bo ta tradicija Kmečka pojedina (foto MM) nadaljevala, saj sin obiskuje Gostinsko-tehnično šolo v Ljubljani. Čeprav pravita, da sina ne bosta na vsak način prepričevala, da bo nadaljeval z gostinsko dejavnostjo, se bodo z gostilnico še ubadali, pa čeprav samo za hobi. Najbolj gostilnico, razumljivo, poznajo okoliški prebivalci, kajti Tone in Štefka rada poudarita, da sta priredila že ogromno dekliščin in fantovščin. Tudi "tisti, ta domači" vseskozi radi pridejo "na en litrček" in zraven kaj pojejo ter seveda zapojo. Pomemben podatek za vsakega bodočega obiskovalca je, da npr.nedeljskih kosil nimajo pripravljenih vnaprej, zato je treba kakšno večjo skupino najaviti vnaprej in se domeniti zajedi, ki bi jih želeli imeti (telefon: 75-326). Največkrat pri "Gostilnici Zupanc” postrežejo z domačo kmečko pojedino (ki jo lahko vidite tudi na sliki). Na tej domači plošči boste našli vse vrste klobas - jetrne, pečenice, dimljene mesene, dimljene kožnate, krvavice, pečena rebrca. Zraven ponudijo še hren, gobe, kumarice in seveda dušeno kislo želje. In če vas ta članek ni prepričal, se prepričajte sami in obiščite "Gostilnico Zupanc". Peter Motnikar ZDRAVILNE RASTLINE PUDCNIK Je do 30 cm visoka rastlina, ki raste ob grmovju in listnatih gozdovih. Listi so temno zeleni z belimi lisami. Cveti od marca do aprila. Njegovi cveti so rdeči, nekateri modri ali vijolčasti. Rastlino nabiramo, ko cvete. Povezano v šopke obesimo v zračnem prostoru. Lahko ga posušimo (zaradi letnega časa) tudi na umetni toploti do 40 stopinj C. Že samo ime pove, da blagodejno vpliva na pljuča pa tudi na druge organe, zlasti na dihala, predvsem zaradi kremenčeve kisline, sluzi in kalcijevih soli. Torej pomaga pri vseh pljučnih boleznih. Pater S.Ašič je zapisal, da se le suličasti trpotec lahko meri z njim. Obstaja neki pregovor, da ko ni več pomoči za pljuča, tedaj pomaga le še pljučnik. Nekateri zeliščarji so mnenja, da bi se število pljučnih bolnikov veliko zmanjšalo, če bi pljučnik pogosteje uporabljali. Pljučnik pomaga pri katarju dihal, pri kašlju z izmečkom,pri pljučnici, gripi, bronhitisu in pljučni jetiki. Čaj iz te zeli zdravi še hripavost in vnetje grla, če ga pijemo in grgramo z njim. Utrjuje tudi tkivo, zavira vnetje, pospešuje izločanje seča in zdravi hemoroide, nadalje blaži vnetje sluznice v želodcu in prebavilih, v ustih in žrelu, zdravi drisko in grižo. Vpliva na bolni yf»*Tv X V>. mehur in na kamne v njem. Mlado listje lahko pripravimo kot špinačo ali solato. [JEUJlHemoroidi- (zlata žila) strokovni izraz za povečano veno ob prehodu stene danke v zadnjik. SIVKA ali lavanda Zalo malo je rastlin, ki tako lepo dišijo kot ta modri cvetoči čudež južnih krajev. Če želimo iz omar z oblačili, posteljnino pregnati molje dajmo vanje šopke sivke. Pa še dišalo bo. Nabiramo ali samo cvetje ali vso cvetočo rastlino v juliju in avgustu tik preden se cveti odpro. Sivko lahko uporabljamo po mili volji: za vtiranje, masiranje, za kopeli, proti poškodbam, zmečkaninam, oteklinam, izpahom, izvinom, pri športnikih pa pri nategnjenih mišicah. Zelo učinkovita je tudi proti revmatizmu, vpliva na osrednje živčevje, na dihala, kot čaj čisti glavo posebno pri nabodih, migreni, bolezni oči in ušes, ustavlja driske, čisti jetra. Kis kuhan s sivko pomaga pri zobobolu. Vdihavanje sivkove pare pospešuje zdravljenje prehlada, gripe, angine in bronhitisa. Grgranje sivkinega čaja čisti drobne ranice v ustih in celo pomaga pri jecljanju, ker pripomore, da se zakrčeni živci in mišice sprostijo. Z vtiranjem sivke v prsi si krepimo pljuča. Pripravil Igor Goste Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od T° do 1900, ob sobotah 700 do 1300 & - itisoni Mrine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev ^ -topli podi širine 2,3 in 4m • ^ - karnise vseh vrst ■ zavese domačih in tujih proizvaj. f -šivanjezaves po naročilu proizvajalcev i - barve akril, jupol, barve za les in kovino p - robimo itisone ■ polag ostalih lesenih podov io itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI anje, brušenje in lakiranje parketa,plute in - £ - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina P kt. m m Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz. MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/883-900 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si ] STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, WORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... TRBOVLJE ul&bslgo 7 MARIJA REDI Najrajši se oblači v klasiko, lase pa obarva rdeče, kar se k njenim rjavim očem zelo poda. In kadar se s fotoaparatom pojavlja na raznih prireditvah, je opazna tudi zato, ker je vedno urejena. Kako ji to uspe, ni izdala. Morda gre za ostrino zmeraj budnega fotografskega očesa, ki se zna napasti na vsakem detajlu, ki se ponuja. Teh detajlov pa je ogromno: navduši jo narava, živali, ljudje. In če le utegne, za svojo dušo naredi kakšno črnobelo fotografijo, skratka, poišče kakšen utrinek v naravi ter si vzame priložnost vsaj približno ga ovekovečiti na fotografiji. Ko se je pred štiriintridesetimi leti odločila, da bo fotografka, teh pravzaprav še ni bilo v razmahu. In ko je prakso pričenjala kot pomočnica in vajenka FOTO Vlada Benka v Zagorju, je šolsko fotografsko znanje lahko izpopolnjevala, čeravno seje fotografijo takrat obravnavalo drugače, več je bilo retuširanj, razvijanje barvnih fotografij je terjalo opravka s kislinami, kar je bilo napornejše. Delo jo je zanimalo toliko bolj, ker so se ljudje zmeraj poročali, praznovali, rajali, pa naj je sijalo sonce ali padal sneg. Največ je sicer fotografirala razne poroke, v zadnjem času tudi modne revije pa srečanja, obletnice, obhajila, pogrebe, svečane dogodke in za razne dokumente. Ko ljudje še niso bili toliko založeni s fotoaparati, je zasavski okoliš dodobra spoznala. Z marsikaterimi družinami je navezala prijeten stik in takorekoč nehote spremljala, kako so odraščali otroci. Stremela je za tem, da so bile stranke zadovoljne s fotografijami, s čemer je tovrstno sodelovanje potekalo še leta naprej. Čeravno so stiki s strankami dostikrat zahtevni, saj pač ni mogoče biti zmeraj nasmejan. Ampak fotografiranje jo še zmeraj zelo pritegne. Malce zato, ker je izreden napredek na tem področju tako v kvaliteti materiala kot razvijanju fotk, in malo manj zato, ker je treba material bodisi uvažati ali pa ga, za razne preslikave črnobelih fotk, sploh nikjer nimajo. Pravi, da ljudje večinoma v redu pozirajo, le včasih je razvidno, kakšnega razpoloženja so. Od vsega pa najrajši fotografira poroke, ker je to pač za vsakogar lepo doživetje. Konkurenca na fotografskem področju pa je ne moti, ker je poklic fotografa dovolj spoštovan. In nasplošno ne govori o dobrem in manj dobrem fotografu, saj se vsak po svoje trudi narediti najboljšo fotko. Zgodi se tudi, dajo kakšni amaterski škljocarji pobarajo za kakšen nasvet, da fotke niso preosvetljene ali neostre. Toda v zadovoljstvo ji je, ko vidi, da imajo kvalitetne fotografije ali da jih fotografiranje še posebej zanima. Sicer pa ji največ pomeni prijateljstvo. Nasploh je v življenju navezala izredno prijetne medčloveške odnose in vesela je, kadar lahko s kom izmenja mnenje ali se razgovori v naključnem srečanju. Dokaj stvari jo tudi zanima, težave pa skuša reševati optimistično. In osrečujejo, če je hči uspešna v študiju, rada pa tudi bere. Marsikdaj je tudi horoskop s pričakovanjem prebrala, a ko se jih je nekoč slučajno v istem zodiakalnem znamenju, torej v ribah, zbralo kar nekaj skupaj - različnih tako po starosti kot spolu - je ugotovila, da si pa značajsko le niso tako zelo podobni. Kot fotografka je sicer vajena zreti v človeško nrav skozi foto-objektiv, verjetno pa je spoznavanje človeka še vse kaj drugega. APOSTOL ANDREJ Apostol Andrej je bil doma iz Betsajde ob Genezareškem jezeru in skupaj z bratom Simonom (Petrom) sta se preživljala z ribolovom. Iz evangelijev ni mogoče razbrati, kateri je bil starejši. Evangeliji ga omenjajo na več mestih, predvsem pa so pomembni trije odlomki oziroma priložnosti. Ko so bili Peter in Andrej ter Jakob in Janez sami s Kristusom na Oljski gori, so ga spraševali, kdaj se bo izpolnila njegova napoved o razdejanju Jeruzalema in kakšno znamenje ga bo napovedalo (Mr 13, 3-4); predenje Kristus nasitil množico,je Andrej pokazal na dečka, ki je imel pet jemenovih hlebov in dve ribi (Jn 6, 8-9); ko so Grki, ki so prišli na judovsko veliko noč v Jeruzalem, želeli videti Kristusa, je Andrej to njihovo željo posredoval Jezusu (Jn 12,22). Ko so Kristusa prijeli in obsodili na smrt, Andrej ni delal časti svojemu imenu, ki sicer pomeni "možat, pogumen, hraber", saj je tako kot vsi drugi (razen apostola Janeza) zbežal. Na veliko noč zvečer je doživel srečanje z vstalim Kristusom. Po starokrščanskem izročilu vemo, da je po Kristusovem vnebohodu deloval najprej v Palestini, po apostolskem zboru v Jeruzalemu pa je odšel oznanjat evangelij med Skite ob Črnem morju, v Bitinijo, Trakijo in Grčijo (deloval je torej na področjih današnje južne Rusije, Turčije in na Balkanu). Na stara leta se je kot škof naselil v grškem mestu Patras, kjer je med preganjanjem rimskega cesarja Nerona prišel pred sodišče (okoli leta 60). Po bičanju je bil obsojen na smrt na poševno postavljenem križu (v obliki črke X, ki se imenuje tudi (Andrejev križ). Pokopali so ga v Patrasu, leta 357 pa so posmrtne ostanke sv. Andreja slovesno prenesli v Carigrad, prestolnico vzhodnorimskega cesarstva. Sveti Andrej j e postal zavetnik Rusije, ki je prejela krščanstvo iz Carigrada. Relikvije sv. Andreja so med četrto križarsko vojno (leta 1204) prepeljali v Amalft najugu Italije, leta 1492 pa v Rim. Med tretjim zasedanjem 2. vatikanskega koncila (1964) je papež Pavel VI. relikvije apostola Andreja vrnil grški Cerkvi. Sveti Andrej je tudi zavetnik Škotske in njihove nadškofije v Edinbourgu. Apostola Andreja upodabljajo s križem v obliki črke X, ki pa je tudi kratica Kristusovega imena. Za svojega zavetnika so si ga izbrali ribiči, mesarji, vrvarji. Priporočajo se mu v raznih boleznih, posebej pri rdečkah, ki jim nekateri pravijo tudi "Andrejeva bolezen". Na Slovenskem je njegovo češčenje zelo razširjeno. V Sloveniji mu je posvečenih 45 cerkva. Apostol Andrej je glavni zavetnik mariborske škofije, njemu je posvečena stolnica v Sv. Andražu v Labotski dolini, prejšnjem sedežu škofije, dokler je škof Slomšek ni prenesel v Maribor. Z njegovim godom so povezani tudi razni ljudski običaji: obhodi kolednikov, vedeževanja, ipd. Sveti Andrej je tudi vremenski prerok, saj si povsod želijo, da na njegov god ni padavin, kajti "Andrejev sneg - z žitom kreg" ali "Andrej mora biti suh, da pozimi raste kruh." Branko Nimac Petra Radovič PONUDBA SKB banke Novosti v SKB banki KSEFTI Kako prijetno je jesensko sonce, ki nas toplo vabi na sprehode v naravo, in kako neprijetni so jesenski stroški, ki jim ni konca in kraja. To tako dobro kot vi, vemo tudi v SKB banki. Zato smo za vas pripravili nekaj prijetnih presenečenj. Z namenom, da bi bila vaša jesen čimbolj sončna, vam ponujamo ugodne dolgoročne gotovinske kredite z dobo vračanja do pet let. Vlogo za kredit lahko v banki oddajo stranke SKB banke in tudi tisti, ki z nami pos-lovno ne sodelujejo. Višina odobrenega kredita je od-visna od kreditne sposobnosti kreditojemalca. Obrestne mere za kredit znašajo od T + 9,0 % naprej (z 10 % depozitom). Stranke SKB banke kredit lahko zavarujejo pri zavarovalnici ali s porokom, ostali le s porokom. Se vedno pa lahko zaprosite tudi za kratkoročni gotovinski kredit, kjer so obrestne mere nekoliko nižje. Za tiste, ki so nagnjeni k varčevanju, smo za vezavo deviznih sredstev pripravili ugodnejše obrestne mere. Te od prvega novembra znašajo: valuta vpogledna od 31 do od 91 do od 181 do na l leto sredstva 90 dni dni 180 dni 365 dni in 1 dan DEM 2.00 3.40 3.60 3.80 4.36 ATS 2.00 3.50 3.70 3.85 4.36 USD 2,00 5,50 5,65 5,70 6,34 Najnižji znesek vezave je 500,00 DEM, oz. protivrednost v drugi valuti, obrestne mere so fiksne, razen za vezave nad leto in dan, ko so spremenljive. Če varčujete v katerikoli drugi valuti, kot smo jo navedli, vam bomo v banki z veseljem posredovali obrestne mere še za vašo valuto. Le pokličite nas. Če vaša jesen še ni topla in prijetna, se morate vsekakor oglasiti v Agenciji Zagorje, telefon 64 790. Če boste s seboj pripeljali najmlajše, bodo prejeli SKBjeve pujske hranilnike in ponudbo varčevanja za mlade. Se vidimo! SKB BANKA D.D. AGENCIJA ZAGORJE Cesta zmage 1 Tel.: 64-790 Faks: 64-699 Za Danes. In za Jutri. informacije 64-250,64-166 NOVI SERVISNO PRODAJNI CENTER TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIOKASETOFONI,WALKMANI,AVTORADIJI, TELEFONI, GSM... VRNEMO RAZLIKO ČE PO NAKUPU V 7 DNEH NAJDETE BOLJŠO PONUOBO! VIDEO ZALOKAR, CESTA OKTOBERSKE REV. 15a, TRBOVLJE TEL.:30 600, 30 601; odprto vsak delovnik: 9.00-12.00 in od 16.00-19.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? CICd.o.o. Agencija za nepremičnine 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 Mnogim smo že pomagali, zakaj ne bi še vam,pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Od osnovne informacije do prenosa lastništva. Velika izbira, dober nasvet, najugodnejša rešitev, brezplačna evidenca in ogledi. PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 670 554 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi natri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 Arho avtodeli UI1.junija7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELK0PLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij RORCd.o.o. Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186 strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala Starship Troopers je prvi film, kije po nekaj mesecih prebil mejo $20. milijonov zaslužka v prvem koncu tenda! Prislužil je namreč 22 milijonov zelencev. Veselje se je poleglo že v drugem tednu, ko se mu je zaslužek zmanjšal za nekaj več kot 50%. Prehitel ga je The Jackal s $15. milioni. Disney si mane dlani, saj je ponovna izdaja celovečerne risane klasike Mala sirena (Little Mermaid) v prvem vikendu prinesla kar slabih $10 milijonov. Pri vrhu je trenutno tudi Bean, ki je v mesecu dni prinesel le $31 milijonov (v primerjavi z Evropo). Zdaj pa nestrpno pričakujemo izid najnovejšega Osmega potnika (Alien Resurrec-tion), ki bo v času izida te številke Zasavca. Poročilo o uspehu seveda sledi... Starship Troopers je skupina dobro izurjenih bojevnikov, ki se v širni galaksiji borijo za človeštvo. Nekega dne na Zemljo trešči meteorit, ki spotoma oplazi vojaško vesoljsko ladjo in popolnoma uniči prestolnico Južne Amerike. Znanstveniki ugotovijo, da je meteorit priletel iz oddaljenega planeta. Kmalu tja pošljejo svoje enote, katere pričaka vojska smrtonosnih insektov v velikosti slona. Režiser Paul Verhoeven (Total Recall, Rohocop, Basic Instinct) je poleg odličnih posebnih učinkov predstavil manj znane obraze oz. igralce, ki jih poznamo iz TV zaslonov. Film prihaja v naše kraje februarja. The Jackal, akcijska pustolovščina o dobro plačanem morilcu (Bruce VVillis), znanem pod imenom Jackal, ki mora po naročilu ruske mafije likvidirati spoštovanega in cenjenega ameriškega funkcionarja. Za petami pa so mu agent FBI (Sidney Poitier), ostrostrelec IRE (Richard Gere) in vztrajna ruska majorkinja (Diane Venora). The Little Mermaid Disneyeva risana klasika iz leta 1989 (videli smo jo tudi pri nas) po pravljici naj večjega pravljičarja sodobne dobe Hansa Christiana Andersona, je studiu povrnila stari sloves in predstavlja mejnik v animiranju celovečernih risank. Mala sirena po imenu Ariel si želi stikov z zunanjim svetom, še posebno z mladim princem v katerega se zajlubi. Zanj je pripravljena žrtvovati tudi življenje. Prijetna zabava za vso družino. K nam pride verjetno enkrat spomladi. Mad City - Dustin Hoffman igra mestnega TV novinarja, ki ga pošljejo pokrivat malomestna poročila. Končno se mu ponudi priližnost vrnitve v središče pozornosti, ko nezadovoljen in razočaran bivši muzejski uslužbenec (John Travolta) nenamerno vzame za talce svojega šefa in nekaj otrok. V času treh dni, se možje zarotijo, da bodo dru drugemu spremenili usodo. Uroš Šetino - Uri PO TuvRuJEJjIiO! 1 UUI SVETO Ja, če si do 10.12.1ggy izmisliš duhovit odgovor na vprašanje Kaj je internet? in ga na razglednici pošlješ na naslov: Slovenija Online, nc6 Ljubljana Pohiti! Čas je za odkrivanje realnih in navideznih svetov! Na potovanju po internetu se ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči najbližje teletrgcvinc, kjer ti bodo postregli z vsemi inlormacijami o priklopu, ali pokliči na brezplačno telefonsko številko: 080 8765 te v sliki in besedi čaka tudi na naši spletni strani: Podjetje za svetovanje, in'eniring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 INTERNET V ZASAVJU Povezava preko klicne linije - fizične osebe * samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe * samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si World Wide Wed Izdelava in objava vaših strani Izdelava On-line prodaje preko Interneta Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL. Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Glasovali ste za naj točajko, naj točaja Komisijo, kije preštevala vaše glasvonice s katerimi ste določili najboljše točajke in točaje v Zasavju so sestavljali: Peter Motnikar, Ana Zupan in Justa Ljubič. Glasovnice so skrbno preštevali celi dve uri in pol ter na koncu zabeležili naslednji vrstni red: Naj točajka 1. Joži Kamnikar, Mili bar, Trbovlje je prejela 2. Nataša Kramžar, Merli bar, Zagorje je prejela 3. Branka Ocepek, Bife Slavi, Kisovec je prejela 4. Stanka Subotič, Bife Slavi, Kisovec je prejela 5. Jerica Zajc, Bistro Maln, Trbovlje je prejela 6. Marina Kupec, Point 21, Hrastnik 7. Justa Kuder, Bife Barbara, Trbovlje 8. Mirjana Čebin, Stip Marela, Kisovec 9. Milanka Kraševec, Bife Navi, Zagorje 10. Marjeta Poje, Bife Terasa, Trbovlje 11. Zdenka Tomšič, Bife upokojenci, Trbovlje 12. -13. Damjana Smagur, Sallon Cafe, Zagorje Maja Rovšek, ARS Caffe, Litija_______ Naj točaj 757 glasov; 465 glasov; 346 glasov; 123 glasov; 73 glasov. 36 glasov 20 glasov •10 glasov 9 glasov 5 glasov 4 glasovi Iglas 1 glas 1. Peter Brodar, Gostišče Vidrgar-Žibert, Kandrše je prejel 828 glasov; 2. Milan Guna, Gostišče pri Medvedu, Zagorje je prejel 728 glasov; 3. Sašo Zupančič, Pepita, Kisovec je prejel 122 glasov; 4. Boris Hribar, Stip Marela, Kisovec je prejel 100 glasov; 5. Boštjan Vrtačnik, Gostilna Vrtačnik, Čolnišče je prejel 93 glasov. 6. Aleš Malovrh, Pizzerija Tik Tak, Zagorje 53 glasov 7. Štefan Fele, Hotel Medijske toplice, Izlake 20 glasov 8. Alojz Martinčič, Gostišče Jež, Radeče 8 glasov 9. Boštja Bučar, Saloon Caffe, Zagorje 4 glasovi 10. Marjan Alauf, Gostišče Svoboda, Trbovlje 3 glasovi 11. -13. Boštjan Palčič, Saloon Caffe, Zagorje 1 glas Jernej Pirc, Bife Nejc, Trbovlje 1 glas Uroš Uštar, 3M, Litija 1 glas Vsem še enkrat iskrene čestitke. Ml Potrebujete prevoz, počitnice, potovanje? Rezervacije in informacije: Kompas Hertz Rent a Car Hertz International Lisensee poslovalnica Litija Poslovni center, Jerebova 14 tel./fax: 061-883 822 • (M)ožnost najema osebnih vozil v 15 poslovalnicah v Sloveniji, 24 ur dnevno, z voznikom ali brez - vzemi tu/pusti tam sistem • l5Cj) kvalitetnih avtobusov in še luksuzni avtobus za do 17 potnikov, če želite nekaj posebnega • (Rezervacije in predplačila v SIT za najeme na Hrvaškem, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, ZR Jugoslaviji in Albaniji • (Rjedni mednarodni avtobusni prevozi: Budimpešta, Praga, Bmo, Rim, Firenze, Bologna, Benetke, Prizren, Djakovica, Skopje... • (Počitnice, p0t0Vanja, izleti in: • Pričakajte novo leto na Sejšelih, Kanarih... • Sprejemamo rezervacije za ZIMO 97/98, pohitite. • Organizacija individualnih, skupinskih, lahko tudi sindikalnih, maturantskih ali absolventskih izletov, potovanj, počitnic. • Potovanja v daljne dežele. • Obiski sejmov, strokovna potovanja -kjerkoli, kamorkoli, kadarkoli. • Rezervacije turističnih in poslovnih hotelov za posameznike. • Prodaja letalskih vozovnic in še kaj... Dobre točajke in točaji za dobre gostilne Na Zasavčevi fešti v zagorskem Delavskem dom, ki jo je organizirala agencija Vizija, smo v soboto 22. novembra po vašem izboru razglasili zmagovalce in podelili nagrade prvim petim točajkam in točajem v Zasavju. Na naše uredništvo je od julija do novembra prispelo 3812 glasovnic. Največ vaših simpatij pa sta bila deležna Joži Kamnikar iz Mili bara v Trbovljah s 757 glasovi in Peter Brodar iz gostišča Vidrgar-Žibert v Kandršah s 828 glasovi. Napeto pričakovanje v dvorani Delavskega doma pred razglasitvijo rezultatov najboljših. Dva lahko delata isto, pa vendar ni isto. To nedvomno velja tudi za vse, ki si služijo kruh v gostinstvu. Saj poleg profesionalnosti, sposobnosti, znanja, spretnosti in izkušenj v tem poklicu še morda več velja ustrežljivost, prijaznost, vljudnost in veselje do dela. Nekateri so celo mnenja, da so točajke, točaji neplačani psihiatri. Vsak dan strežejo ljudi, pred njimi skrivajo svoje zasebne težave in poslušajo probleme tistih, ki jim vino odveže jezike. Z namenom, da bi jim navsezadnje tudi za njihovo strpnost in potrpežljivost za tečajnim pultom izrekli priznanje in jih moralno podprli še za nadaljna leta, smo njim na čast organizirali fešto. Zabava seje začela z enourno zamudo. Ob enaindvajsetih so se vendarle zaslišali zvoki Alfijevih muzikantov. Z odra v stekleni dvorani je prisotne, ki jih ni bilo malo, pozdravil Staš Butkovec. In uradni del seje začel. Picerija Tingl-tangl je poskrbela, da gostje niso imeli suhih ust in lačnih trebuhov, saj bi to bilo pri tako izvrstnih točajkah in točajih, ki so bili Kdor je veselega srca ima večen praznik, pa tudi več gostov. Zmagovalca Zasavčeve akcije Joži Kamnikar in Peter Brodar sta naslov veselo proslavila. Pravijo, da se dobro in hitro le redko najdeta skupaj, a za odlične točajke in točaje to ne velja. Deset najboljših je prijelo nagrade. Nekaj jih je zabeležil tudi naš fotoaparat: drugo uvrščena Milan Guna in Nataša Kramžar, tretja Branka Ocepek in Sašo Zupančič ter četrta Stanka Subotič. tokrat izjemoma v vlogi častnih gostov, kljub vsemu nedopustno. Program je poleg Alfija Nipiča s svojo glasbo popestril še Sam Werner, tako da za najbolj vnete plesalce ni bilo časa za počitek. Čim lepša je točajka, tem daljši je račun. Simpatične Nataša Kramžar, Branka Ocepek in Stanka Subotič, so vas povsem prepričale. Na prireditvi smo izžrebali še štirinajst srečnežev, ki so glasovali za naj točajko, naj točaja. Pa jih naštejmo: 1. Nagrado trgovine in Bistro Slavi, Kisovec prejme Jernej Turnšek iz Kisovca. 2. Nagrado Gostilna pri Medvedu, Zagorje prejme Damjan Klemen, Kisovec. 3. Nagrado Gostilne pri Medvedu, Zagotje prejme Irena Medvešek, Hrastnik. 4. Nagrado Gostišča Vidrgar-Žibert, Kandrše prejme Milan Guna starejši, Trbovlje. 5. Nagrado Gostišča Vidrgar-Žibret, Kandrše prejme Anja Žibert. Kandrše. 27. LISTOPADA 97 mpnri.a^a 6. Nagrado Gostiča Vidrgar-Žibert, Kandrše prejme Nataša Kuder, Trbovlje. 7. Nagrado Gostilne Vrtačnik, Čolnišče prejme Ines Habjan, Izlake. 8. Nagrado Gostilne Vrtačnik, Čolnišče prejme Marjana Brodar, Kandrše. 9. Nagrado Gostilne Vrtačnik, Čolnišče prejme Damjan Gosak, Zagorje. 10. Nagrado Gostilne Jež, Radeče prejme Drago Balažič, Izlake. 11. Nagrado Gostilne Jež, Radeče prejme Kristjan Guna, Trbovlje. 12. Nagrado Bifeja Nejc, Trbovlje prejme Franc Žuža. Trbovlje. 13. Nagrado Bistroja 3M, Litija prejme Marija Rotar, Moravče. 14. Nagrado Mili bar, Trbovlje prejme Matija Ponče, Zagorje. Vsi nagrajenci se lahko zglasite po nagrade v uredništvu Zasavca od 27.11. do 10.11.1997. Čestitamo! Kdor dobro pije, dobro spi, kdor dobro spi, dobro misli, kdor dobro misli, dobro dela, kdor dobro dela, piti mora. Tako je razmišljal glavni in odgovorni urednik Zasavca Mojmir Maček, preden je nekaj najboljših točajk in točajev postavil pred preizkušnjo. Pri vsaki spretnosti je izkušnja največja mojstrica. Pri prepoznavanju barve, vrste in imen vina so to dokazali trije izmed deseterice najboljših in si na koncu delili nagrade. Vsaka stvar ima svoj konec, le klobasa ima dva, so si peli obiskovalci prireditve in veselo po hodniku odrajali. V akciji naj točajka, točaj niso želeli sodelovati: Štefka Grabnar, Snack bar, Zagorje; Jana Smodiš, kmečki turizem "Pri pust", Dobovec; Romana Lebar, Okrepčevalnica Vrt, Zagrorje in Lidija Klen, picerija Kraner Dimnik, Trbovlje. Takole so se s tekom okrog stolov pomerile v spretnosti točajskega poklica še tri izmed obiskovalk prireditve. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve; Krovstvo in kleparstvo Žibert, Radeče; Teve varnost elektronika, Bistro Bols in prevoz oseb Dušan Ržišnik, Zagorje; Eurostyle Brestanica; Metalles Radeče; Dinos Trbovlje; Rudnik Zagorje v zapiranju; Zavarovalnica Triglav, Trbovlje; Urarstvo Šimec, Trbovlje; Pekarna Leniči Halit, Zidani most; Mesarstvo Prekoršek, Trbovlje; Damsko perilo Linne, Zagorje; Avtohiša Mazda Kržišnik, Zagorje; HKS, Izlake; Borzno posredniška hiša, pooblaščena poslovalnica Romi s.p., Zagorje; Avtoprevoznišvo Franc Ravnikar Izlake. Vsem najlepša hvala! ^__________________________________________________Agencija Vizija^ Nagrade za naj točajke, naj točaje ter bralce Zasavca so prispevali: ZLATARSTVO SAFIR ZAGORJE-LITIJA, PRESAD GABROVKA, FRIZERSKI SALON CVETA ZAGORJE-TRBOVLJE, VINOTEKA KLOPOTEC ZAGORJE, GOSTILNA PRI MEDVEDU ZAGORJE, GOSTILNA JEŽ RADEČE, TRGOVINA IN BISTRO SLAVI KISOVEC, GOSTILNA VIDRGAR KANDRŠE, GOSTILNA VRTAČNIK ČOLNIŠČE, BIFE NEJC TRBOVLJE, BISTRO 3M LITIJA, MILI BAR TRBOVLJE, PIVOVARNA LAŠKO, RADENSKA. Vsem se najlepše zahvaljujemo! Valvazorjev trg 19, Litija Cesta amage 4, Zagorje telefon 061 884 175 telefon 0601 64 668 * ugodna ponudba zlatega nakita po ugodnih cenah * popravila in izdelava nakita po naročilu * ugodni plačilni pogoji * pestra izbira ročnih ur in darilnega programa Obiščite nas, vedno boste dobrodošli! odprto pon,/pet. od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. SE PREPOZNATE V KROGU ? IZLOŽBA, DA DOL PADEŠ ! Do petka 5.12. pridite z izvodom ZASAVCA v uredništvo po nagrado, ki jo poklanja OKREPČEVALNICA LOVEC pod Prvinami. Za vsako številko bomo z objektivom hodili po Zasavju in iskali kraje, kjer se zbira veliko ljudi. Poiščite se, morda boste v naslednjem krogu prav vi ! . MM IZ NAŠIH KRAJEV IZ NAŠIH KRAJEV IZ NAŠIH KRAJEV KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV Prosvetno društvo Čemšenik je 14.novembra gostilo Radio Slovenija z oddajo Koncert iz naših krajev. Povezovalec programa je bil Janez Dolinar, za humor sta poskrbela humorista Iča in Matevž in domačin Franc Lazar, po domače Tinčkov ata, ki je predstavil ekološki problem v Čemšeniku. Greta Pregrad je predstavila domači kraj, Nataša Zupan pa delovanje PD. Ekipa programa je s seboj pripeljala glasbene goste Celjski instrumentalni kvintet. Trio Franca Potočarja s Podlipškimi fanti in kvintet Dori, med domačimi pa so se z glasbo predstavili Mešani pevski zbor p.v. Marije Zupan, harmonikarji Bojan Bervar, Grega Rozman in Franci Klopčič. Ob koncu lahko še pohvalimo celotni kraj oz. PD Čemšenik, da kjub majhnosti skrbi za kulturno zavest in promocijo Čemšenika. A.Z. Foto: Janez Drobež REVIRSKO PEVSKI RECITAL SESTER FOJKAR Ljubitelji resne glasbe so lahko uživali na klavirsko pevskem recitalu, ki je potekal v petek, 21.novembra, v kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Marija Fojkar - Mossburger je študirala orgle v Ljubljani in Deltmondu v Nemčiji, kjer je lani diplomirala, vendar se je v času Nekateri ste že hodili z odprtimi očmi po zasavskih krajih in nam to tudi povedali. Poslali ste nam izpolnjene kupončke, rezultat je trenutno tak: 1 x Spominki, Kiosk Kovač, Kisovec 1 x Cvetlični aranžmaji, Cvetličarna Vijolica, Izlake 1 x Borovo, Borovo trade, Ulica 1.junija, Trbovlje 1 x Otroška konfekcija Magra, Kešetovo, Trbovlje 1 x Trgoavto Koper, poslovalnica Zagorje 2 x Živa, Potrošnja Zagorje Predlagatelje bomo nagradili, prav tako tudi najboljšo izložbo. Vam pa povem, da akcija ne bo dolgo trajala. Rok zadnjih prijav je 5.12. 97 . V naslednji številki bomo objavili rezultate. Tu vam ponujamo še en kuponček: KUPONČEK IZLOŽBA, DA DOL PADEŠ ! IZLOŽBA: NASLOV LOKALA: PREDLAGAL(A) SEM: NASLOV: IZ NAŠIH KRAJEV IZ NAŠIH KRAJEV IZ NAŠIH KRAJEV orgelskega študija v tujini začela vedno bolj posvečati tudi klavirju, tako da redno koncertira na obeh instrumentih. Njena sestra Helena Fojkar - Zupančič pa je zaključila študij glasbene pedagogike pred dvema letoma in kot zborovodkinja uspešno deluje na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, je pa tudi redna študentka II letnika solopetja na ljubljanski Akademiji za glasbo ter se udeležuje domačih in tujih pevskih tečajev. Mladi umetnici sta navdušenim poslušalcem, ki so dodobra napolnili dvorano, predstavili dela J.S.Bacha, R.Schuranna, G.F.Handla in J.Brahmsa. B.Ž. REVIJA ZASAVSKIH PEVSKIH ZBOROV Medobčinska svet Zveze kulturnih društev Zasavje je skupno z Zvezo kulturnih društev Trbovlje, organizirala v petek, 21.novembra ob 18.uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje revijo odraslih pevskih zborov Zasavske pevske skupnosti. Na tej reviji so nastopili pevski zbori iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Radeč. Vsak zbor je nastopil s po tremi pesmimi iz svojega repertoarja, pod vodstvom svojih zborovodij. Na reviji so nastopili MoPZ Svoboda Hrastnik p.v. Vanje Tomca, MePZ Slavček KD Svoboda Center Trbovlje, katerega vodi zborovodkinja Ida Virt, Ženski pevski zbor Kresnice p.v. Jožeta Eržena, MoPZ Papirničar Jagnjenica-Radeče, p.v. Rosane Jakšič, Rudarski pevski zbor Loški glas Zagorje p.v. Igorja Beuermanna, MePZ Zvon Šmartno pri Litiji, p.v. Majance Vidic, ŽePZ KD Svoboda Dol pri Hrastniku, p.v. Elizabete Jakšič in MoPZ Zarja KD Svoboda Center Trbovlje, p.v. Blaža Rojka. Vsi zbori so se predstavili v najboljši luči in znova dokazali svojo kakovost in uspešnost. IL. DARILA, UGODNOSTI, POPUSTI,IN SE IN SE... h vse VW modele do31.1.1998. Vse dobre stvari so tri POLO, polo LIMUZINA, polo VARIANT /y/\ Volkswagen- ko veš, kaj imaš. ugoden nakup tudi na PORSHE LEASING ali kredit Malgaj T R B O V L J E d.o.o. ■ Trbovlje: 0601-26-525 Litija: 0 61-884-450 Trgovsko podjetje otrošnja V dneh od 1.12. do 31.1.1998 prejmete nagradni kupon za enkratne nakupe nad 5.000 sit s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju, 7. Februarja ob 10.00 uri v blagovnici ŽIVO. 1. nagrada: JV SPREJEMNIH 2. nagrada MINI GLRSB€NI STOLP 3. nagrada: VIHPND PRH€T za 2 osebi na BL6DU in še 100 lepih nagrad. Ob pestri ponudbi blaga vam želimo veliko sreče v nagradnem žrebanju! Otrošnja Zagorje - CVeA satrva- LujsrA.mnU'. sifšjlj. pm LUDVIK MLAKAR S.P. KOLODVORSKA 6, ZA6PRJE, T£L.:66-I52 ' Dan se začne z najnovejšo kavo: #« ODPIRAMO OB 5.3* (@) trgovina UPR A Cesta zmage 35a, Zagorje tel.: 0601/63-299 'SAVtUSUNG"1 TV VIDEO BIV CX-5944W, 53 cm, TIK, stereo... 99.950,00 HIV CB-53201, 55 cm, TD(, mono... 64.770,00 BIV CB-5020T, 51 cm, UK, mono... 56.590,00 VIDEO 5V 403, 4 glave, VP5, long play... 48.950,00 GLASBENI STOLPI SONT n%.. RX 70.. 91.950,00 /1.915,00 Možnost plačila na 5 čekov brez obresti, ali 5% gotovinski popust. Brezplačna dostava bele tehnike! Vnblieni! PODELILI SO ZLATO VRTNICO ZA LETO 1997 Turistično društvo Trbovlje je tudi letos organiziralo srečanje turističnih delavcev in občanov ob koncu ocenjevalne sezone o urejenosti kraja. Srečanje je bilo 13.novembra v dvorani Doma Društva upokojencev Trbovlje. Razglasili so rezultate ocenjevanja urejenosti naselij v Trbovljah v letu 1997 in podelili priznanja najboljšim. Med gosti sta bila tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr.Marijan Rožič, župan občine Trbovlje Janez Malovrh, predstavniki društev in organizacij,... Po kulturnem programu je spregovoril predsednik TDT Martin Vodušek, za njim pa tajnica društva in članica ocenjevalne komisije Anda Guzej objavila rezultate ocenjevanja urejenosti naselij v Trbovljah. Priznanja za urejeno in čisto okolico so dobili stanovalci starega naselja na Savinjski cesti (po domače "švabska kolonija"), drugo priznanje so prejeli stanovalci novejšega naselja na Opekarni in tretje priznanje krajani Ostenka za obnovo Šančeve kapele v naselju Ostenk, ki so jo samoinciativno v celoti obnovili, ker je bila v zelo slabem stanju. Najvišje priznanje Zlato vrtnico 97 pa so prejeli stanovalci blokov Kešetovo 12a, ki jih posnemajo tudi stanovalci na Kešetovem 1,3,10,11 in 12. S svojim samoinciativnim delom so mnogo pripomogli k lepemu videzu celotnega naselja, ki je Trbovljam lahko le v ponos. To sta v svojih govorih še posebno poudarila ' dr.M.Rožič in župan. Med programom so mladi turistični delavci pod vodstvom Marjete Čekada recitirali pesmi oTrbovljah, ki sta jih napisala Nanda Guček in Jože Skrinar ter izvajalec skladb na sintesajzerju. Na koncu je pogovor stekel o raznih turističnih problemih v trbovljah. Od 3.do 14.novembra pa je bila na ogled razstava barvnih fotografij, ki jih je posnela članica ocenjevalne komisije Kristina Hribar, v času ocenjevanja. Razstava je bila zelo odmevna, prav tako pa tudi podeljena priznanja. Ta odmevnost pa se ni kazala le v medsebojnih pogovorih, pač pa tudi s kritičnimi pripombami stanovalcev nekaterih naselij, ki tokrat niso bila ocenjena. To pa je kar pomemben napredek, ki dokazuje, kako zainteresirani so občani za urejenost svojih naselij, hiš in celotne občine Trbovlje. tl. PLESNE VAJE V DOMU SVOBODA KD Svoboda je 16.novembra začela prirejati plesne vaje v domu Svoboda. Ob 17.uri so vaje namenjene začetnikom, ob 19.uri pa za tiste, ki se v plesnih veščinah žele izpopolniti. Plesne vaje vodi usposobljeni plesni učitelj. T.L. SLIKARKA DESANKA KREČA RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI Znana slikarka Desanka Kreča z Izlak, članica Relik-a, je znova postavila samostojno razstavo svojih najnovejših del in to v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah. Na ogled je postavila 16 del z motivi Znamenja na Slovenskem. Devet del je izdelanih v akvarelu, ostala pa v pastelni mladim Zasavcem Smešnice z OŠ Vitka Pavliča smo že napovedali. Rekli smo, da je zapisovanje take vrste precej težko. Če bi se kdo odločil, da napiše nekaj resničnih dogodkov, ko ste se nasmejali, mora vedeti, da zapis ne sme biti dolg. Tudi ponavljanj ne prenese. Duhovita beseda ali misel pa naj bo oblikovana dovolj jasno. Kratko je treba predstaviti osebe, ki so bile zraven, kje se je zgodilo in kdaj. Ker se takšne stvari hitro pozabijo, si v peresnico vtaknite listek, na katerega zapišite KLJUČNO BESEDO. To je tista pomembna beseda, ob kateri se boste spomnili na smešen dogodek in ga zapisali. V nekaj mesecih se bo nabralo kar precej materiala in sošolci ga bodo v šolskem oglasilu z zanimanjem prebirali. V Mišmašu tudi. m$ MAS MIS MAS MIS MAS OBISKALI SMO GASILCE Učenci smo v šoli zvedeli, da je oktober mesec požarne varnosti. Vaški gasilci nas vsako leto povabijo h gasilskemu domu in tudi letos je bilo tako. Gasilca Branko in Stane sta nam pokazala pripomočke, ki jih potrebujejo pri gašenju. Ker smo radovedni, smoju marskiaj vprašali. Zvedeli smo veliko novega. Zanimivo pa je bilo, ko smo gasili manjši ogenj. Gasili smo ga z aparatom na prah. Bili smo uspešni. Navdušili smo se in nekateri se bomo vključili v desetino. Po predstavitvi in pogostitvi smo odšli v šolo, kjer smo likovno ustvarjali. Izdelke smo razstavili. Gasilcem se še enkrat zahvaljujemo in jim želimo čim manj akcij. Učenci in učiteljici Podružnične šole Podkum OBISKUJEM OZN Moj najljubši krožek je OZN. Uči nas gospod učitelj Peter Šuštar. Pojem OZN pomeni: Organizacija združenih narodov. Ta krožek obiskujem prvo leto. Vpisal sem se zato, ker me zelo zanimajo politični dogodki. K vsaki uri krožka moramo s seboj prinesti nekaj prispevkov. Te prispevke potem nalepimo na tabelo, ki je v učilnici. Potekala bodo tudi tekmovanja po celi Sloveniji. Imeli bomo tudi predstavljanje organizacij, ki bo potekalo v Ljubljani. Dan OZN je 24.septembra. Za letošnje in naslednje leto smo si zadali kar veliko načrtov. Beseda pa ne teče samo o političnih dogodkih, ampak tudi o spoznavanju tujih držav in drugih organizacij kot so naprimer: UNICEF, UNESCO in tako dalje. Nazadnje smo se pogovarjali prav v organizaciji UNESCO. Ta organizacija pomaga otrokom v stiski po celem svetu. Naredili smo tudi miselni vzorec o tej zelo razširjeni organizaciji. Spoznali smo tudi državo Belize, ki vam je mogoče malo manj znana. Ta država leži na obali blizu Mehike. V tej državi sva prav jaz in moj prijatelj Marko naredila miselni poraz. Ta krožek zelo rad obiskujem in mislim, da ga bom tudi še drugo leto. Matej Trošt, Dol ROKOMETNI KROŽEK Rokometni krožek obiskujem že od prvega razreda dalje. Od prvega do tretjega razreda je bil moj trener Branko Mravljak. V četrtem me je trenirala Barbara Kus, v petem in še sedaj pa Rado Venko. Treninge imamo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih. Ob petkih je trening neobvezen. Vsak dan pa traja eno uro in pol. Na rokometu se najprej dvajset minut ogrevamo, da se ne bi zgodila kakšna nesreča. Najprej deset minut tečemo ter v teku delamo razne vaje. Nato se ogrevamo na mestu. Pri rokometu je najbolj pomembno, da imaš dobro ogrete roke. Ko smo ogreti, začnemo najprej s podajami čez glavo, z desno roko, z levo roko, z naletom in s preigravanjem. Nato mečemo žogo vratarjem v roke ter v vse kote. Včasih se učimo kaj novega ali delamo kakšno kombinacijo. Veliko vadimo obrambo ter napad. Na koncu treninga pa včasih igramo rokomet ah pa mečemo penale. Po treningu se preoblečemo ter odhitimo domov. Imamo tudi nekaj tekem. Lansko leto smo bili v svoji skupini tretji. Poleg nas so igrali tudi Celjani, Radečani ter ekipa iz Krškega. Letos pa smo že dve tekmi izgubili. Proti Trbovljem in Radečam. Na naslednji tekmi bomo poizkušali vse, da zmagamo. Rokomet se mi zdi lep, atraktiven šport, rad ga igram, ker mi je všeč. slikarski tehniki. Razstava je bila odprta od 17 .novembra in bo odprta vse do 28.novembra. Na ogled je v času, ko je odprta knjižnica. Slikarka se je tokrat predstavila s povsem novo tematiko, ki se nanaša na upodabljanje tovrstnih sakralnih objektov iz naše kulturne dediščine. T.L. prijateljev mladine Trbovlje in to po zgledu podobnih klubov oz.društev doma in v tujini. V bistvu gre za prijaznejše življenje tako mladih kot tudi starejših. Uvodno predavanje ob ustanavljanju kluba je pripravila mag.M.Bregant. Začetek je bil ohrabrujoč. 11. DVA ZAPISA LEOPOLDA JERINA IZ PETDESETIH LET PREJŠNJEGA STOLETJA RUDARSKA Oh, kaj ste vi mamca storili, da me niste študirat pustili, da sem mogel jest knapič postat' pod zemko štajnkolm kopat'! RAZSTAVA MALIH PASEMSKIH ŽIVALI JE MIMO Društva gojiteljev malih pasemskih živali Trbovlje je tudi letos pripravilo zelo odmevno razstavo malih pasemskih živali. Potekala je v času od 14. do 16.novembra v avli Delavskega doma Trbovlje. Tudi na tej tradicionalni razstavi so obiskovalci, mnogo je bilo mladih, lahko videli kunce, perutnino, morske praičke, golobe, race ipd. Razstava je bila zanimiva in uspešna. T.L. USTANOVILI SO KLUB ZVEZE DRUŽIN V TRBOVUAH Dne 6.novembra so v Trbovljah ustanovili klub Zveze družin Slovenije. Klub bo deloval v okviru Zveze RAZSTAVA PTIC V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE Društvo za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje je tudi letos pripravilo razstavo ptic pevk od 7. do 9.novembra v avli Delavskega doma Trbovlje. Svoje ptice so na ogled postavili predvsem člani društva, ki so se doslej že velikokrat proslavili na raznih tekmovanjih z najboljšimi rezultati pri ocenjevanju njihovih ptic. Prvi dan razstave so pripravili tudi tekmovanje z ocenjevanjem, kar je organizatorjem služilo pri določanju udeležencev na državnem tekmovanju ptic, ki bo letos v Novi Gorici. Tudi letos je bilo na tej razstavi videti marsikaj iz ptičjega sveta. U. Pomisli en človek na sveti, kaj more en knapič trpeti, ko kopFe pod zemFo zlato, svin'c,rudo, tud živo srebro. Priohtil v K.Štrekljevi "Zbirki narodnih pesmi" zvezek III, leopold Jerin. MOLITEV K SV. BARBARI { Molitev rudarjev v shodnici pred odhodom v:jamb ) "Ljuba sveta Barbara, izvoljena devica, nevesta Kristusova - ti si naša patrona in pomočnica v naših smrtnih nevarnostih. Mi na tebe kličemo: Pridi nam na pomoč zdaj in na našo zadnjo uro v zakramentu sv. Rešnjega telesa. Kadar bodo naše oči glažove postale, naš jezik ne bo mogel več govorit' in bo po našem životu mrtvaški prt razlit, takrat bo naše zadnje zdihjenje. (naši zadnji vzdihljaji) Priporočamo se tebi, da nam prideš na pomoč na našo zadnjo uro -sladko ime Jezus Marija in sv. Jožef. Amen. Zapisal Leopold Jerin, posredovala njegova vnukinja Mojca Maček, ZASAVC pa priobčil za vas. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ X X L ' če zmagamo. Mislim, da ga bom igral še naprej. Lepo bi bilo, ko bi bili tudi soigralci resni. Marko Tunkl, Dol OKROGLE Z OŠ VITKA PAVLIČA Neko sredo popoldan je bilo za delavce šole predvideno predavanje iz varstva pri delu. Med glavnim odmorom je prišla v oddelek ravnateljica in takole obvestila učiteljico: "Zaradi bolezni v ansamblu, predavanje odpade." Tanja, ki obožuje glasbo in zabave, se je hitro pozanimala: "Kakšno fešto pa spet imate? Kateri ansambel vam bo pa špilal." Učiteljica je naročila Maši, da naj vzame iz torbice zvezek in barvice. Deklica pa je nepremično obsedela in zelo resno rekla učiteljici: "Ti si pa res smešna." Prvi dan pouka po božično novoletnih počitnicah je našla učiteljica zjutraj v oddelku več učencev iz ostalih razredov, ki so bili obuti. Po tleh je bilo vse mokro, torbice so ležale po tleh, mize in stoli so bili razvlečeni po vsem prostoru. Učiteljica je z nekaj navodili usmerila učence in oddelek je bil kmalu spet pospravljen in čist. Ko se je vse umirilo, pa je Tomaž pomodroval: "Vi ste se pa dobro spočili. Ste kar hitro naredili red." Včasih smo učitelji pri spraševanju in dajanju navodil "nerodni" in potem sledi -KAKŠNO VPRAŠANJE, TAKŠEN ODGOVOR. Pri prelistavanju Cicibana je vprašala učiteljica, kaj delajo otroci na travniku. "Ne vem, me ni bilo zraven!" je odgovoril Blaž. Kadar hoče Maša več pozornosti, se zlekne sredi oddelka. Pa jo je vprašala učiteljica: "Od kdaj pa pri nas v oddelku ležimo na tleh?" "Ja od zdajle", je odgovorila Maša. Blaž je v šoli v naravi bival v sobi skupaj z učiteljem. Ker je Blaževa učiteljica iz prejšnjih let vedela, da se fant zelo zgodaj zbuja in zbudi še vse okrog sebe, mu je naročila: "Ko se boš zbudil, pusti učitelja pri miru!" In ko se je Blaž zjutraj zbudil, je zbudil še učitelja in mu rekel: "Ti kar lepo spi. Saj te bom pustil čisto pri miru." (Seveda, saj mu učiteljica ni naročila, naj učitelja ne budi.) Tujke in manj znane besede pri nas najraje uporabljaTomaž. Včasih se malo zmoti, včasih pa učiteljice onemimo od začudenja. Takole je Tomaž povedal, kdaj človek umre: "Ko se srce ustavi, neha kri cirkulirat, možgani nehajo funkcionirat in človek umre." Ko smo ga vprašali, kaj to pomeni, pa je rekel, da tega še ne ve. 27. LISTOPADA 97 LE.P RAZPRAV! Pravzaprav bi bil bolj ustrezen lep bel pozdrav. V nedeljo nas je, kot najbrž veste, presenetil prvi, pravi sneg. Če niste doma v središču doline, ampak bolj v višinah, vam sneg na poti v šolo najbrž prijetao škripa pod nogami, nam "dolincem", pa je od snega ostala le še "žlausa". Res pa je tudi, da tale članek pišem že v ponedeljek in mogoče bomo ob izidu Zasavca tudi mi "plavali v snegu". Upam, da vas zimska idila ni preveč raznežila in da niste knjig in zvezkom že zamenjali z smučkami, sankami in bordi. Zima bo baje še dolga in za snežne vragolije bo še več kot preveč časa. Mi pa moramo še malo potrpeti in pozabiti na zabavo, saj je pred vrati prva konferenca. Se strinjam, da so težki in zoprni tile dnevi, ki so bogato obloženi s kontrolnimi nalogami in spraševanji. Pa saj je tako pred vsako konferenco in kaj se mora, sa pač mora. Tudi ta pritisk bo enkrat minil in eni bolj drugi manj uspešno bomo za seboj pustili prvo tretjino letošnjega šolskega leta. Če pa vam gre res za nohte in ne zmorete vsega, pa pišite enemu od dobrih’decembrskih dedkov. Mogoče vam bodo v redovalnici pustili kakšno dobro oceno. Če ste kaj pozorni in pogledate kakšno izložbo ste sigurno opazili, da jih že božično - novoletno krasijo. Tudi na ulicah so takšne in drugačne lučke, ki na žalost ponekod že silijo na kič. Ljudi pa že prevzema praznična melanholija in želja, da bi komu naredili kaj dobrega. Plani za silvestrovanje os v polnem teku, spiski za darila vedno daljši, denatja pa vedno manj. In še manj ga bo, saj zabav v "veselem decembru" nikoli ne manjka. No, ko smo že pri zabavah, upam, da niste zamudili tiste s Crveno Jabuko v Mesečini. Fantje so se namreč odlično odrezali. Sicer pa bodo v Mesečini poskrbeli za prednovoletne žure, midve pa vas bova o njih sproti obveščali. Uživajte torej sneg, malo še odprite knjige in za sprostitev preberite Zasavca. Pripravile smo vam marsikaj zanimivega. Čao! Petra Verzi Lepo je, če prijatelju ali prijateljici ob rojstnem dnevu namenite kakšen izviren verz. Zagotovo bo vesel in jo spravil za spomin. Nekaj sem vam jih napisala jaz, toda uporabite jih le kot dodatek k svojim besedam. * Pravo prijateljstvo nastopi takrat, ko je molk med dvema človekoma prijeten. GENTRV * Prijatelji ne živijo samo, kot pravijo nekateri, v harmoniji, ampak v melodiji. THO REAU * Koga pokličem, če voda v grelcu čudno ropota, če mačka hrope, če imajo vrtnice črne lise, če ima sestrica ali brat izpuščaje? Koga pokličem, če dobim slabo oceno, če se nesrečno zaljubim? Tebe. priredba BROWN-a * Idealno prijateljstvo je prijateljstvo med dobrimi ljudmi in ljudmi z enakimi vrlinami. Živeti dobro življenje v dobro prijateljev pa je vrhunec prijateljstva. ARISTOTEL * Prijatelj je tisti, ki pride, ko je ves svet odšel. PULPIT Upam, da vam bo kakšen verz koristil in potrudite se za svoje prijatelje. Špela OUHL IZ dEAlČE. Na Smrkolinski smo vam že pisali o debatnem krožku, ki deluje na GESŠ pod vodstvom prof. Štrovsa. Krožek, imenovan LOGOS, se čedalje bolj širi in usšešno zastopa našo šolo. To kažejo odlični rezultati, ki jih dijaki prinašajo s takšnih in drugačnih tekmovanj, tudi mednarodnih. Prijateljstva se sklepajo na vsakem, včasih še tako nenavadnem mestu in med nenavadnimi ljudmi. Med ljudmi z istimi željami, cilji in načini zabave, pa še toliko prej. Mladi debatniki krožka LOGOS so ga sklenili s kolegi iz češkega mesta Ostravva. To navezo sem omenila zato, ker so bili prav ti dijaki gostje debatnikov GESŠ med 14. in 16.novembrom. Čehi so pri nas preživeli zanimiv vikend, videli malo Slovenije (kolikor je to v dveh dneh pač mogoče) in bili navdušeni, tako nad Slovenijo, kot nad svojimi gostitelji. V soboto, 15,11. pa so se pomerili v debati. Tema je bila "Tradicionalna družina je edina oblika družine, ki zagotavlja zdrav psihični razvoj otroka." Najprej so se spopadle mešane. Slovensko - Češke skupine, nato pa Še stalne skupine enega in drugega krožka. Tesno so zmagali gostje, z rezultatom 3:2. Kljub porazu so naši debatniki še enkrat več dokazali, da se lahko uspešno merijo tudi z evropskimi kolegi in da odlično obvladajo angleški jezik in pravila debate. Petra uaNLtfViTtf JE. PtfčAčNtf iIuSaNjl Vsak dan nas mediji bombardirajo z novicami z modnega sveta. In upam si trditi, da bi nas večina želela imeti prav takšno vitko postavo, kot dekleta in fantje z modnih pist. Toda, kaj hočemo? Mati narava nam je podarila takšno konstrukcijo telesa, kot je hotela in tega ne moremo spremeniti. Odvečnih kilogramčkov se lahko znebite že z nekaj nasveti, ki so na prvi pogled nepomembni. * Najprej zmanjšajte vnos soli v hrano. Če ste navajeni vsako jed dosoliti, to opustite oz. količino soli zmanjšujte. * Štiri skupine živil (mleko, meso, sadje, zelenjava, kruh in žita) si razporedite tako, da boste v enem dnevu zaužili dvakrat do štirikrat mleko, dvakrat meso, štirikrat zelenjavo in sadje ter štirikrat kruh in žitarice. Kruh mora biti polnozrnat. Izdelke iz bele moke je najbolje opustiti. Seveda pa morajo biti količine omejene in morajo imeti razumno mejo. Zelo pomembno je, če se odločite za hrano, ki ima malo maščob in malo ali nič sladkorja. * Hrano žvečite počasi in prej boste siti. * Ne jejte med obroki! Med obroki naj bo najmanj 3 ure premora. No, kakšno jabolko ne bo škodovalo! * Veliko pijte, občutek lakote se zmanjšuje! Že z upoštevanjem teh pravil si sami naredite dieto. Prav tako ne pozabite na rekreacijo, ki je ena izmed pomembnejših elementov hujšanja. Boste videli, kako bodo kilogramčki veselo izginjali. Špela sponzor: FORUM d.o.o., Zagorje 07 r TCTOPAHA 07 KINGSTONI PLEŠEJO TWIST Popularna slovenska skupina Kingston v tem jesenskem času lansira že svoj peti hit z njihove druge plošče Daj povej, daj povej. Po že preverjenih uspešnicah, kot so: Daj povej, daj povej, Ona sanja, Ko bo padal dež, Kam hitiš, Mene luna nosi, tokrat stavijo na skladbo Kingston twist, ki bo s svojim stilom marsikoga presenetila, pa vendar upajo, da bo kljub svoji speci-iičnosti osvojila vrhove glasbenih lestvic po vsej Sloveniji. Neutrudni hitmakerji iz Idrije za katere vemo, da jih rada nosi luna, so si torej privoščili izlet s časovnim strojem v nora petdeseta leta - srečali Elvisa, od tam prinesli ritem imenovan twist, se spotoma ustavili še v letu 2000, ter se v zadnje dni leta 97 vrnili z novo uspešnico, ki se imenuje KINGSTON TWIST. Kot že sam naslov pove je skladba mešanica twista in moderne pop & dance produkcije, ki pa smo jo od Kingstonov že vajeni. Nedvomno je to najbolj odštekan komad s plošče in je namenjen predvsem plesu in zabavam, ki jih v prihajajočih veselodecemberskih dneh prav gotovo ne bo manjkalo. Tudi tokrat je v ospredju RAP in kot gripa nalezljiv refren, svoj čar pa dodajo tudi Mirka, Zvonka, Renata in Darinka, ki s svojim vreščanjem pričarajo evforijo, ki je nekoč vladala na koncertih popularnih Beatlov. Kdo do te navihane mlade dame, nam fantje niso hoteli odkriti. Kot zanimivost naj omenimo tudi, da bo KINGSTON TW1ST še pred božičem izšel v CHR1STMASS REMIX verziji, tudi na vinilni promo plošči (izšlo bo samo 100 izvodov), ki bo razveselila predvsem vse dee jaye, saj jim menda tovrstne robe kronično primankuje. Nekaj se šušlja tudi o tem, da bodo fantje posneli tudi videospot, do takrat pa vas pozdravljajo in želijo, da jim pišete na naslov: Kingston Fan Club, Mladinska 12, 5281 IDRIJA. Saša Grobljar Foto: Matjaž Prešeren NAGRADE, NAGRADE,....................! Tokrat vas moram pa resnično pohvaliti. Toliko pisem in dopisnic že dolgo ni prišlo na naše uredništvo. Resnično ste bili pridni. Upam, da boste izžrebanci zadovoljni s CD ploščami, ki jih poklanja naš sponzor Forum d.o.o., ostali pa nikar ne obupajte in se nam še kdaj oglasite. Saj veste, sreča nikoli ne počiva. In morda boste naslednjič prav vi srečnež, ki bo prejel nagrado. In kdo so današnji srečneži? Aleš Podlogar, Hohkrautova 24, 1420 Trbovlje Frido Čeperlin.Novi Log 7a,1430 Hrastnik Gregor Vozelj, Čolnišče 26,1410 Zagorje ob Savi Hana Kuder.Rudarska 16 b,1412 Kisovec Vanja Režun, Šentlambert 11,1410 Zagorje ob Savi In sedaj še novo nagradno vprašanje. Kje so doma fantje skupine Kingston. Naj vam pomagam s tem, da sta poštni številki njihovega kraja 5280 in 5281. Vašo pošto pričakujemo na naslovu: Časopis Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi (za žuriramo). Saša LESTVICA Trenutni vrstni red si oglejte na lestvici, ki se zdaj imenuje "Š-PIČKA" RADIA GEOSS IN ZASAVCA. Predlog nam je poslal Damjan Gosak, Kosovelova 10, Zagorje. Omenjeni bo prejel zasluženo nagrado. Med glasovalci pa je bila izžrebana Katja Klančišar, Izlake 68, Izlake, ki bo prejela nagrado trgovine Eurotrade. Nagrajenca naj se zglasita na uredništvu Zasavca do 10.12.1997. 1. ŽEJA - THE DRINKERS 2. KO VRBE JOKAJO - VILI RESNIK 2. PISMO- SLAPOVI 2. KER TE LJUBIM-JAN PLESTENJAK 3. ZADNJA VEČERJA - LAČNI FRANZ 3. PUNCA S ŠOHTA - ORLEK 3. LEDENE CESTE - HIŠA 3. PIVSKI RAG - PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE ZBUDI SE - TANJA RIBIČ (predlog) SAM PR'JAT'LA - BIG FOOT MAMA (predlog) K.S. Glasujem za: Glasoval sem: ZAGORJE VO Irgovina-storit v e-proi/\ odnja 1410 Zagorje o/S. Kopališka 7 Telefon.:b601/64 241, <>2 041 Fax: 0601/62 1)41_____ 27. LISTOPADA 97 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV Občinski odbor RK Zagorje, KS Podkum in šola Podkum so po dolgih letih letos pripravili srečanje starejših krajanov. V petek, 7.11. so povabljene v šoli težko pričakovali. Učenci so vsakemu udeležencu poklonili nagelj. Prisotne so pozdravili predsednik OORK Zagorje, dr.Franc Grošelj, župan Zagorja g.Matjaž Švagan, ravnateljica OŠ Ivana Skvarče ga. Amalija Kuder in učenci šole, ki so jim pripravili kratek kulturni program. Po okusni malici, ki stajo pripravili ga. Pavelca in ga. Dragi, se je oglasila narodna pesem. Ob zvokih harmonike, ki jo je igral g. Alojz, so zaplesali. Prijetno je bilo videti srečne obraze v tem jesenskem popoldnevu. Srečanje je letos prebilo led in hvala vsem, ki so ga pripravili. Irena Mihevc MOJI SPOMINI NA PREŽIVELIH 50 LET V KISOVCU Po končani drugi svetovni vojni so se: vračali domov možje, tantje in nekaj deklet. Srečen je bil, kdor je še našel svoj dom in družino. Nekateri SO: našli streho nad glavo pri znancih in sorodnikih. Fantje so lahko stanovali v samskem domu v Kisovcu. Številni mladi fantje so si zaželeli svoj dom, družino in mirno življenje. Spominjam se, da je bilo sklenjenih veliko zakonskih zvez. Bil pa je problem, kje dobiti stanovanje. Midva s Tonetom in dvema otrokoma sva imela srečo. Dobila sva stanovanje v Kisovcu, na Šahtu. To je bila obnovljena hiša s štirimi stanovanji, v bližini nova s šestimi stanovanji, nekaj starejših hiš in velika enonadstropna, za rudniške uradnike. Hitro smo se vživeli v okolico, imeli smo skupno pralnico in peč zapeko kruha. Možje so delali v rudniku, žene pa smo skrbele za otroke in gospodinjstvo. Mlajši otroci so hodili v šolo na Loke, večji pa v Toplice. Seveda so hodili peš čez Repnik, ali po stari cesti mimo Rakarjeve gostilne, kjer so se radi ustavljali "furmani". Z močnimi konji so prevažali različen tovor od železniške postaje do bližnjih in daljnih obrtnikov in trgovcev. V bližini našega doma je bil nekaj let pozneje zgrajen internat, kamor so se vselili mladi fantje iz raznih krajev, ki so se odločili za rudarski poklic. V rudniku se je zaposlovalo vedno več delavcev iz oddaljenih krajev, ki so seveda potrebovali stanovanja. V naslednjih letih seje rudniška uprava odločila zgraditi na travnati ravnini naselje štirinajstih dvostanovanjskih hišic. Gradnja je lepo napredovala, ker so tudi rudarji "po šihtu" pomagali pri zidanju in so dobili potem stanovanjA. To je bilo prijetno naselje mladih družin. Počutili so se kot lastniki hiš, vsak je imel švoj vhod. Med hišami so si uredili lepe gradiče za zelenjavo in cvetice. Po sedmih letih življenja na Šahtu, je bil v Kisovcu dograjen prvi blok z osemnajsimi dvosobnimi: stanovanji. Midva s štirimi otroki se nisva mislila preseliti, toda posebna komisija je izbrala za stanovanje v bloku družine z več otroki. Tako sva dobila prvo odločbo in pač pomislila, daje v dolini vse bolj pri roki. Poleti 1955 leta smo se vselili v blok. Po številu je bilo več kot 40 odraslih oseb in tudi več kot 40 otrok. Velika: sprememba za nas vse. Predstavljajte si ta otroški živ žav. Radi se igrajo, kregajo, tepejo, jočejo, toda hitro vse pozabijo in ne odpuščajo kot odrasli. (nadaljevanje prihodnjič) Minka Ferme ALEŠ KUHAR JE PEL V DOMU UPOKOJENCEV V HRASTNIKU V sredo, 19.novembra je v Domu upokojencev v Hrastniku nastopil pevec Aleš Kuhar iz Trbovelj. Svoj pevski koncert je poklonil ostarelim oskrbovancem tega doma. Aleš Kuharje član ansambla Dobro jutro, ki ga vodi Metod Lavrini, star 20 let, odraščal pa je pri starih starših v Trbovljah. Osnovno šolo je končal v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani ter z odličnim uspehom končal poklicno šolo za telefoniste v Škofji Loki. Pripravniško dobo je opravil v Zdravstvenem domu Trbovlje, sedaj pa je brezposeln. Njegovo življenje se je kot slepemu oz.slabovidnemu mladeniču v zadnjem času spremenilo. Posvetil seje glasbi, predvsem petju. Obiskuje šolo petja v Studiu H v Trbovljah, kjer ga poučuje Bogo Hvala. Aleša pa poznajo tudi kot odličnega operaterja na UKV in GB postajah, zato ga poznajo številni znanci iz vse Slovenije, pa tudi sveta. Prav tako je dober poznavalec računalnika. Sicer pa ima zelo izostren posluh in dosti idej. T.L. OD BEVŠKEGA DO KLEKA Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje, je 20. novembra organizirala krajši jesenski rekreacijski izlet. Skupina, ki jo je vodil Jože Ocvirk, je odšla od gositlne Flere v Slačniku oziroma v zgornjem Bevškem, preko Bukovja in čez Kaleč do Kleka, kjer so imeli krajši počitek, nato pa so se vrnili na domove. IL. DRŽAVNA TEKMOVANJA UPOKOJENCEV '98 Komisija za športno dejavnost pri Zvezi društev upokojencev Slovenije v Ljubljani namerava tudi prihodnje leto organizirati državna tekmovanja v raznih športnih panogah za tekmovalce - upokojence društev upokojencev v Sloveniji, državna tekmovanja bodo potekala v športnem ribolovu, kegljanju, balinanju, streljanju z zračno puško in šahu. Društva upokojencev naj pošljejo prijave za izvedbo teh tekmovanj kot organizatorji, najkasneje do 31. decembra. Hkrati bi komisija rada od njih zvedela, katere športne panoge bi veljalo poleg dosedanjih, vključiti v državna tekmovanja. U. DEBATA O BELI KNJIGI V petek, 21. novembra ob 10. uri je potekal v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, pogovor o tako imenovani Beli knjigi, ki se nanaša na sprejemanje novega zakona o pokojninskem zavarovanju. Pogovor je vodil Janez Železnik, namenjen pa je bil članom društev upokojencev iz Zasavja. T.L. LITERARNI VEČER UPOKOJENCEV Odbor za literarno dejavnost pri DU Trbovlje je v torek, IS.novembra v Domu upokojencev Franca Salamona pripravil literarni: večer. Nastopilo je devet upokojencev, ki se ukvarjajo s pesniko-vanjem, pisanjem aforizmov, zapisovanjem raznih zgodb, ipd. Nastopili so (z branjem svojih del) Slavko Gulič, Miha Gosak, Vlasta Ameršek, Jože Pikš, Janez Zavolovšek, Mija Filač in drugi. V programu je sodeloval tudi Vokalno instrumentalni ansambel VIS. U. VIS JE RAZVESELIL ŠTEVILNE GOSTE Vokalno instrumentalna skupina Vis, ki deluje v okviru Kulturnega društva Društva upokojencev Trbovlje je v zadnjem času pripravil dva zelo odmevna nastopa. 4. novembra je ansambel pripravil koncert v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Nastopila sta oba dela tega ansambla tj. instrumentalni del, kakor tudi ženski tercet. Deset dni kasneje pa je VIS s celoletnim programom nastopil pred gosti hotela Atomske toplice v Podčetrtku. VIS sedaj vodi Anka Grahek. T.L UPOKOJENCEM DU TRBOVLJE SE OPRAVIČUJEMO ZA ŠKRATA V PREJŠNJI ŠTEVILKI, SAJ SMO NAPOVEDALI DRUŽABNI VEČER, KI PA JE BIL TEDEN PRED TEM ODPOVEDAN, PA TUDI NA MARTINOVANJU NISO BILI, KOT NAM JE SPOROČIL NAŠ DOPISNIK. Uredništvo 27. LISTOPADA 97 PREDSTAVLJAMO VAM ŠPORTNIKA MESECA OKTOBRA - Mesec je naokoli in spelje pred vami vaš izbor športnika meseca. Tokrat je to Aleš Širca, član državnih prvakov v malem nogometu Assaloni Cosmos iz Litije in tudi igralec jesenskega prvaka v zasavski ligi malega nogometa Magros Domadenik. Od vseh igralcev, članov državnih prvakov je Aleš v klub prišel zadnji, a s svojimi nastopi v spomladanksem delu veliko pripomogel k osvojitvi naslova. Še dobro se spomnim, kako je bil Aleš nemočen po prvih treningih, ki jih je opravil z ekipo, saj ni niti zdržal do konca. Krči in prevelika utrujenost od treningov so ga v začetku spravljali v slabo voljo, a z delom v nadaljevanju je najprej sebe,nato pa še druge prepričal, daje igralec za mali nogomet. Aleš, kdo te je pravzaprav pripeljal v litijski klub? Pravzaprav je bil to nek razgovor v litijskem lokalu z Daretom (Fele) in Tomažem (Barbek), ki sta mi dejala, da naj pridem na trening in poskusim. V začetku je bilo težko, na koncu pa smo z ekipo slavili naslov najboljših v državi. Mnogi, ki te zdaj spodbujajo s tribune, te niti niso poznali kot nogometaša? ODMEVI IZ NOGOMETNIH KLUBOV PO KONČANEM JESENSKEM DELU PRVENSTVA NK SVOBODA IMA MOŽNOST NAPREDOVANJA Člani kisovške Svobode so v jesenskem delu 2. MNL osvojili 21 točk in so trenutno na četrtem mestu z 21 osvojenimi točkami. To je le tri točke manj od prvouvrščene ekipe iz Jevnice, ki so jo Kisovčani na domačem terenu v drugem kolu premagali z rezultatom 3 : 0. Vodstvo kluba je lahko z rezultati zadovoljno, za boljše rezultate pa bo potrebno v tem klubu še marsikaj spremeniti. Za mnenje o prvem delu prvenstva smo poprosili trenerja, kapetana in prvega strelca ekipe. Trener Marjan Ocepek:"Tisto kar srno si zastavili smo dosegli, formirali smo solidno ekipo mlajših in starejših nogometašev ter osvojili načrtovano število točk. V pripravljalnem delu in v začetku prvenstva so bili treningi dobro obiskani, žal je bila udeležba na treningih v drugem delu slabša. S sojenjem in organizacijo lige sem zadovoljen. Torej mi smo svoje opravili, sedaj so na potezi drugi ljudje, ki morajo klub bolje organizirati in s tem narediti korak naprej. Zahvaljujem se vsem ljubiteljem kisovškega kluba ter jih prosim, da še v večjem številu obiskujejo naše tekme, kar nam bo v boju za vrh prvenstvene lestvice vsekakor v pomoč." Kapetan Vinko Kovač:" S sezono sem zadovoljen. Dosegli smo toliko točk kot smo načrtovali. Pohvalil bi trenerja, ki je najbolj zaslužen, da smo se po 2 letih zbrali in ponovno začeli tekmovati ter predvsem starejše tskušenejše igralce, ki so s svojim delom in prizadevnostjo vzor mlajšim. Upam, da se bo med prekinitvijo prvenstva klub bolje organiziral." Napadalec Damjan Savšek, prvi strelec ekipe z 9. zadetki: " Vzdušje v ekipi je vse boljše. S svojo prvo sezono igranja velikega nogometa sem zadovoljen, sicer bolj z prvim delom kot z drugim. Mnenja sem, da smo z nekaj več treniranja sposobni uvrstitve v l.MNL." Nogometa nisem nikoli treniral. Deset let sem se ukvarjal z rokometom pri Usnjarju iz Šmartnega. Predvsem sem igral pri mlajših kategorijah, za člansko ekipo pa sem odigral dve tekmi. Po tem je sledil odhod v vojsko, po vojski pa sem moral v službi delovno mesto v Ljubljani zamenjati za delo na terenu (Rusija) in nekako sem prenehal z aktivnostjo. Po prihodu iz Moskve sem občasno igral na turnirjih in v ligi mali nogomet za ekipo Omahen transport iz Litije. Je bilo kaj videti v Moskvi v tistih pol leta dela? Prav veliko ne, saj je bila naša pot večinoma hotel, delovno mesto in nazaj v hotel. Sicer pa tam takrat ni bilo nič drugače kot sedaj, ko veliko poslušamo o slabih razmerah in mafiji. Kaj bi rekel o ekipi Magros Domadenik? Mislim, da smo se igralci dobro ujeli med sabo in rezultat je tudi naslov lanskega prvaka in prepričljivo vodstvo po jesenskem delu. Vsekakor je zaslužen tudi "Kosa" in sponzorji Magros, Domadenik, Pizzerija Pepita in Agencija Vizija. Napoved za letošnjo sezono v prvi ligi, kjer ste dve koli pred koncem četrti? Mislim, da se bomo sigurno uvrstili med prve tri ekipe. Sicer pa puške za kaj višjo uvrstitev nismo vrgli v koruzo. Vse bo odvisno od rezultatov v zadnjih dveh tekmah, ko igramo pri vodilni ekipi v Sevnici in gostimo drugouvrščeno ekipo Puntarja iz Tolmina. Ja, in tudi Aleševi zadetki lahko pripomorejo zmagi v teh dveh srečanjih, kajti včasih nas preseneti z neverjetno potezo in nasprotnik, ki ga pokriva, to dojame šele, ko je žoga že v mreži. Stane Kokalj ŠPORTNIK MESECA NOVEMBRA ! Še vedno nadaljujemo z našo akcijo zbiranja športnika meseca. :>> Tokrat vam za pomoč pri odločitvi predlagamo sledeče kand klale: L Igor Kalšek (kickboxing)- članski državni prvak, reprezentant Slovenije 2. Alojz Pavlovič ( lokostrelstvo)- evropski 3D rekorder, S.mesto posamezno in 2.mesto ekipno (s Slovenijo) na Evropskem prvenstvu 3. Radovan Skubic (tekaštvo)- uspešna izvedba teka s Kuma na Triglav 4. Uroš Stoklas (kegljanje)- rekord kegljišča Rudar (T), državni reprezentant 5. Heda Kotar (tekaštvo)- uspešno nastopanje po tekih širom Slovenije 6. Rok Kandžič (košarka)- uspešni nastopi v dresu Zagorja 7. Danilo Bantan (nogomet)- uspešne predstave v dresu Zagorja H. Miha Kovačič (karate)- drugo mesto na mednarodnem turnirju v Nemčiji 9. Boštjan Turk (avtomobilizem) - S.mesto na DP v kategoriji do 2000 ccm v debitantski sezoni za naj športnika GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV IME IN PRIIMEK_______ NASLOV_____________________________ OBČINA ______________ fotokopij ne upoštevamo --------------------------&*& Igor Goste MALI NOGOMET PREGLED JESENSKEGA DELA V ZASAVSKIH MALONOGOMETNIH LIGAH V novo sezono je štartalo rekordnih 48 ekip malega nogometa s preko 600 registriranimi igralci. Poleg nekaj domačih ekip, so se priključile še tri iz Litije in ena iz Trbovelj, tako, da lahko rečemo, da so v tekmovanje vključene vse ekipe s področja Zasavja, ki v malem nogometu kaj pomenijo. V ligah nastopa nekaj najboljših igralcev malega nogometa v Sloveniji (reprezentanti; Majcen, Fele, A.Vrhovec, prvoligaši; Kos, Širca, Lazič; aktivni so tudi igralci velikega nogometa - igralci Zagorja, Kisovca, Rudarja, Litije, Laškega in Moravč). Tekme so bile večinoma zelo borbene, zanimive in razen nekaterih izjem v mejah fair playa. V prvi ligi so na vrhu favoriti - lanski prvaki Magros Domadenik, ki so si nabrali lepo, morebiti celo nedosegljivo prednost sedmih točk, so pa tudi edino moštvo brez poraza. Drugo mesto Čolnišč predstavlja naj večje presenečenje, saj si je ekipa še v lanski sezoni le s težavo priborila obstanek. Boj za drugo in tretje mesto bo še povsem odprt za vseh pet ekip, hud boj pa se obeta za obstanek (med sedmouvrščenim in zadnjim je le 4 točke razlike). Prav na zadnjih mestih sta največji negativni presenečenji: ekipi iz Trbovelj, ki sta v preteklih sezonah krojili vrh. Iz navedenega, bi lahko sklepali, da je trboveljski mali nogomet v krizi, eden od razlogov je tudi v tem, daje vse več ekip in tako kvaliteta ni več skoncentrirana v eni oz. dveh ekipah. VRSTNI RED l.LIGE: 1. MAGROS DOMADENIK 29 2. ŠD ČOLNIŠČE 22 3. ELEKTROSTROJ 21 4. KMN AMACO PAJNKIHER 20 5. ŠD MLINŠE 19 6. KOV1NOSTRUGARSTVO GOBOVC 18 7. KMN ATLETIKO LINNE 12 8. ŠENTLAMBERT 12 9. KZ IZLAKE 10 10. KMN L'MUHY 9 11. RTV TRBOVLJE 9 12. KMN MALO PO MALO 8 Najboljši strelec: 17 PETRUŠIČ (KZ IZLAKE) V drugi ligi sta na vrhu glavna kandidata za prvo ligo, visoko mesto zavzema Čolnišče II, kar potrjuje, daje na vidiku "zlata sezona" za igralce iz Čolnišč. V boju za mesta pod vrhom je še lanski prvoligaš Dom oprema ter Ni da ni, ki pa v letošnji sezoni ne igra več tako čvrsto kot v pretekli sezoni, ko so imeli najboljšo obrambo od vseh ligašev. Kandidati za izpad se skrivajo med ekipami Varnost, El.servis Potočnik in Mlinše H, ki so vsekakor pričakovali več kot le 3 osvojene točke. VRSTNI RED 2.LIGE: 1. KMN VAČE 28 2. KMN JUVENTUS 26 3. ŠD ČOLNIŠČE II 20 4. DOM OPREMA 20 5. NI DA NI 19 6. TRGOVINA ČOP 18 7. ŠPORT PLUS 18 8. ŠD PRAPREČE 14 9. FEJST PUB 11 10. TEVE VARNOST 6 11 .EL.SERVIS POTOČNIK 5 12.ŠD MLINŠE II 3 Najboljši strelec: 19 SMAJLOVIČ (ŠPORT PLUS) V tretji ligi je Pekarna Leniči tokrat odločno najavila boj za prvo mesto in večinoma gladko premagovala svoje nasprotnike, na drugem mestu je presenetljivo najmlajša ekipa Mlnše III, ki ima veliko možnosti za nadaljevanje dolgoletne tradicije uspešnega nastopanja ekip iz Mlinš. VRSTNI RED 3.LIGE: 1. PEKARNA LENIČI 27 2. ŠD MLINŠE III 24 3. RENTACAR JUVAN 21 4. ŠD SAVA 19 5. MAGROS-NLP 19 6. MERLI 16... Najboljši strelec: 12 POVŠNAR (RENTA CAR JUVAN) V četrti ligi sta na vrhu novinca; Trgotrans (Trbovlje) in Cro Hertz (Litija) z veliko prednostjo pred A/P Peklar, ki je najbolj učinkovita ekipa vseh lig, njen strelec Dermota pa je tudi naj strelec v absolutni konkurenci. Za četrto ligo je značilna neizenačenost ekip, saj so favoriti dosegali zanesljive, visoke zmage, zato pa so bili izredno zanimivi tudi derbiji vodilnih ekip, po svoje pa so bili zanimivi tudi obračuni "čistih rekreativnih ekip". VRSTNI RED 4.LIGE: l.TRGOTRANS 28 2.CRO HERTZ 28 3.A/P PEKLAR 21... Najboljši strelec: 23 DERMOTA (A/P PEKLAR) Naslov pionirskega prvaka in pokalnega prvaka v malem nogometu za 1997 je osvojila ekipa Assaloni Cosmos pred edinim pravim konkurentom ŠD Mlinše, tretji v ligi so bili Biseri, četrti Reflektorji in zadnji druga ekipa Assaloni Cosmos. Vodstvo tekmovanja se je srečevalo z raznimi problemi, katerih rezultati so zaradi neporavnanih obveznosti (taksa) so suspendirane naslednje ekipe: ATLETIKO LINNE, KZ IZLAKE, ŠD PRAPREČE. ŠPORT PLUS, OKREPČEVALNICA VRT, TIRNA, ANTIMON, MERLI, BISTRO LIPA in TNT. Igralci omenjenih ekip ne morejo koristiti mini prestopnega roka, če predhodno ne bodo poravnane obveznosti ekip. Ekipe morajo dolg poravnati najkasneje do 15.12.1997, sicer se bo vrednost dolga podvojila. JESENSKI PRVAKI SO NASTOPALI Z NASLEDNJIMI IGRALCI: MAGROS DOMADENIK - MARINČIČ, J. IN R. GAČNIK, FELE, KOS, ŠIRCA, REPOVŽ, HLEBEC, GNJATIČ, DEJANOVIČ, ŠKOFCA, KOŽELJ, TESKO in ZAKRAJŠEK. TRENER: BRANKO PRAZNIK - KOSA. KMN VAČE - KRIVIC, B. IN R. KRISTAN, L. IN A. INDOF, JURJEVEC, MESERKO, KIMOVEC, RIBIČ, M. IN T. OSOLNIK in GOLNER. TRENER: ROBI KRISTAN. PEKARNA LENIČI - R. IN D. MALIČ, LENIČI, BEGANVIČ, GUČEK, BOJKIČ, PAPEŽ, MUJČINOVIČ, VELADŽIČ in OSMANOVIČ. TRENER: SAFET BEGANOVIČ. TRGO TRANS - PAVLOVIČ, MUJIČ, ŠMIT, ŠINTLAR. JERMAN, BIŠČIČ, ČUK, ZUKANOVIČ, ZAGORC, MEMIŠEVIČ, KUNIČ, LUKENDA, PJEVIČ, BOLTE. TRENER: JOVAN PAVLOVIČ. ASSALONI COSMOS (PIONIRJI) - TOK1Č, SIMIČ, GRBIČ, INDOF, HASANAGIČ, HANDAGIČ, MACANOVIČ, KLANČAR in VRHOVEC. TRENERJA: STANE KOKALJ in IGOR ČARMAN. ovo n EKONOMSKO SVETOVANJE Rudarska 2,1420Trbovlje, le!.: 0601-26-102 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00 Cesta zmage 11 (za mladinsko knjigo) del.čas: 9.00-13.00 in 16.00-19.00 L sobota: 8.00-12.00 podružnica v Zagorju KOŠARKA V osmem krogu 1 B SKL je bilo med zasavskimi predstavniki uspešno le Zagorje, ki je zabeležilo sedmo zmago. REZULTATI 8.KROGA 1 B SKL MOŠKI LITIJA - GRADBINEC RADOVLJICA 66:74 (32:37) ZAGORJE - ILIRIJA 84:62 (44:32) UNION OLIMPIJA ML. - GD HRASTNIK 103:94 (85:85, 37:44) KARATE SIMERLU IN KOVAČIČU SREBRO NA DP V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo 16. novembra v Žalcu potekalo državno prvenstvo za mladinke in mladince. Nastopilo je 186 tekmovalcev iz 35-ih slovenskih klubov. Barve Trbovelj so na prvenstvu zastopali D. Rašljič, J. Simerl in M. Kovačič pod vodstvom trenerja B. Markoška in B. Simcrla. Najprej so nastopili v katah, kjer so ekipno osvojili "nehvaležno" četrto mesto( za nekaj desetink točk so zgrešili bronasto medaljo) ter posamično, Kovačič 5. mesto. Vsi trije so nastopili tudi v športnih borbah in osvojili dve srebrni medalji, in sicer J. Simerl, ki je s to medaljo na uradnih državnih tekmovanjih osvojil že deset odličij, kar ni uspelo še nobenemu trboveljskemu tekmovalcu v koledarskem letu ter M. Kovačič, ki je bil proglašen za najuspešnejšega tekmovalca pokalnih tekmovanj v kategoriji mlajših mladincev za leto 97. Oba še naprej ostajata najresnejša kandidata za nastop na Mladinskem evropskem prvenstvu v Grčiji, februarja prihodnje leto. Igor Golte KEGLJAŠKI KOTIČEK MOŠKI- Uroš Stoklas je bil s 1004 podrtimi keglji, v 8.krogu L moške kegljaške lige najuspešnejši. Magično mejo je presegel na domačem kegljišču, kjer so Rudarji v izenačeni tekmi, ugnali Proteus iz Postojne. Rezultat na koncu srečanja je bil 5 (5501) za Rudar ter 3 (5407) za Proteus. Za ekipo Rudarja sta zmagi prispevala še Hribar (933) in Mažgon z 943 podrtimi keglji. Druga zasavska ekipa, ki tekmuje v 1. ligi, Sinet Hrastnik, je bila v gosteh pri državnih prvakih Iskraemeco Kranj, kjer so kar štirje domači kegljači podrli več kot 950 kegljev. Hrastničani so izgubili z rezultatom 2 (5355): 6 (5626). Za ekipo Sinet, sta zmagi dosegla Z. Drame z 941 podrtimi keglji ter Mijatovič, ki je podrl 880 kegljev. Več kot 900 kegljev sta podrla še Brečko (906) in Šeško (914). ŽENSKE-V 8. krogu tekmovanja L ženske lige so prvo zmago dosegla igralke Rudarja iz Trbovelj. Premagale so ekipo Proteus iz Postojne z rezultatom 7 (2575): 1 (2380). Vse domače igralke so odlično metale, saj so v povprečju podrle 430 kegljev. Najuspešnejša je bila Saša Burja s 467 podrtimi keglji. Kljub zmagi so Trboveljčanke še naprej na zadnjem mestu s 4. osvojenimi točkami. MOŠKI,9.kolo - Sinet Hrastnik je doma premagal ekipo Gorica-Tekstina z rezultatom 6 (5343); 2 (5209). Največ kegljav za domače sta podrla Šeško (927) ter Brečko (923). Rudar Trbovlje je gostoval pri ekipi Elektrarna Dravograd in bil premagan z rezultatom 5 (5297) : 3 (5237). Hribarje podrl 938 kegljav, Stoklas pa 919. Po prvem delu prvenstva je Rudar zli. točkami četrti, Sinet pa je s 6. uvrščen na 8. mesto. ŽENSKE 9.kolo - Ekipa Rudarja se je v zadnji tekmi prvega dela prvenstva z zmago v gosteh, pomaknila iz zadnjega mesta na lestvici na osmega. Tokrat je osvojila par točk pri ekipi Balmico, ki jo je premagala z rezultatom 6 (2390): 2 (2377). Burja in Kos sta podrli več kot 400 kegljev. Igor Goste Rezultati turnirja v badmintonu Turnirja, ki je potekal 15.11. v telovadnici OŠ Toneta Okrogarja se je udeležilo 24 igralcev. Sistem turnirja je bil dvokrožni. Organizator, Badmintonsko društvo Spin iz Zagorja se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo. To so: generalni sponzor Parfumerija Lapis, pokrovitelju Zasavcu, Trgovini Lota šport, Radiu Snoopy, Trgovini Alnex iz Trbovelj in ostalim, ki so prispevali nagrade. Peter Motnikar OTROCI 1. Franjo Žerko 2. Tilen Omahne 3. Peter Matul ČLANI 1. Peter Strle 2. Branko Klapič 3. Željko Relič DEKLETA 1. Urška Knez ČLANICE L Mateja Potrpi n TURNIRJI V PIKADU, BIUARDU IN ROČNEM NOGOMETU V KLUBU SUZANA IZ ZAGORJA USPELI Klub Suzana iz Zagorja je v preteklih dneh organiziral zanimive turnirje, ki se jih je udeležilo veliko igralcev iz Zasavja. Vsekakor velja pohvaliti organizatorja, Klub Suzano, in verjetno ni odveč dejati, da ne bi bilo zgrešeno podobne turnirje rganizirati tudi v prihodnje. Sicer pa so rezultati sledeči: BILJARD: 1. Miha Zupan 6. Damjan Smrkolj 2. Valentin Kadrijevič 7. Vili Kos 3. Velibor Kusič 8. Grega Gobovec 4. Severin Kadrijevič 9. Sergej Smrkolj 5. Rajko Rajner 10. Vene Grabnar ROČNI BILJARD: 1. Severin Kadrijevič 4. Dalibor Kusič 2. Jože Jeran 5. Velibor Kusič 3. Valentin Kadrijevič 6. Aleš Mars PIKADO: L Fajko Mehič 2. Dalibor Kusič 3. Boris Slapar 4. Iztok Marolt 5. Sead Bajrektarevič 6. Samo Bregar Peter Motnikar ŠAHOVSKI KOTIČEK ŠK RUDAR OSTAJA V 1. SLOVENSKI LIGI Šahisti trboveljskega Rudarja so kot glavni kandidati za izpad iz 1. slovenske lige vzhod, strnili svoje vrste in uspešno zastopali svoj klub na črno belih poljih. V konkurenci osmih ekip, med njimi je bila zmagovalna ekipa iz slovenske super lige, so osvojili sedmo mesto, katero še zagotavlja obstanek v L ligi. Na prvih deskah so nastopali v večini tuji kupljeni igralci, ekipa Rudarja pa je bila brez kupljenih. V ŠK Rudar so zadovoljni z letošnjo uvrstitvijo. V letu 98 želijo nastopiti z močnejšo postavo. ŠK Litija je v drugi šahovski ligi vzhod osvojila 6.mesto, ŠK Zagorje pa 13.mesto med tridesetimi ekipami. Igor Golte in Rudi Regancin DVA ŠAHOVSKA TURNIRJA ŠK Rudar je v novembru organiziral hitropotezni turnir, kjer je nastopilo 23 šahistov ter redni pospešeni turnir, z rekordno udeležbo tridesetih šahistov. Na prvem je največ točk osvojil F. Kotnik (9), drugi je bil H. Jazbec (8) in tretji M. Gala (8). Na pospešenem turnirju je bil najuspešnejši M. Jurič (ŠK Zagorje) in zmagal s 6,5 osvojenimi točkami, drugi je bil H. Jazbec (ŠK Rudar) in tretji A. Cerar iz ŠK Zagotje. Igor Goste Sponzor strani: PETROL 27. LISTOPADA 97 Piše: Primož Kostajnšek Dnevi so vse hladnejši in prvi sneg je že pobelil naše ceste, kljub temu pa še ni prepozno za nekatera opravila, ki vam lahko prihranijo marsikatero nevšečnost. Pred leti je povprečen voznik sam poskrbel za preventivo, danes pa vsi boljši servisi pred zimo opravljajo brezplačne preglede, kljub temu pa kratek pregled najbolj obremenjenih delov nikakor ni odveč. AKUMULATOR: Akumulator je ob prvih hladnih dneh najpogosteje vzrok slabe volje voznika, saj takrat ponavadi odpove. Sami lahko opravimo pregled zunanjosti (priključki, kleme, morebitne mehanske poškodbe). Če ni najbolj nov, obisk pri mehaniku, kjer bodo opravili kontrolo elektrolita, ne bo odveč. Če diagnoza ne bo obetavna, je najboljša rešitev nakup novega, saj veste, da bo stari odpovedal ravno takrat, ko bo to najmanj potrebno. HLADILNA TEKOČINA: V hladilnih sistemih novejših avtomobilov je ves čas hladilna tekočina, ki ne zmrzne. Pri menjavah raznih delov (vodna črpalka, hladilnik, termostat, cevi...) pogosto dolijejo vodo, kar zviša zmrzišče hladilne tekočine, zato pregled ni nikoli odveč. Tudi, če vode nismo dolivali, zaščita s časom pada, zato proizvajalci navadno svetujejo, dajo zamenjamo vsake 3 leta. ČIŠČENJE VETROBRANSKEGA STEKLA: V posodi za močenje vetrobranskega stekla mora biti pozimi tekočina. TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V ZASAVJU! AVTODELI ČOP Edo s.p. ODPRTO: Podvine 30, 1410 Zagorje 8-14 15.30-18 tel.: 0601-61-601, mobitel: 0606-642-010 SOBOTA 8-12 ki ne zmrzne, saj si z ledom pri čiščenju ne moremo dosti pomagati. Upoštevati moramo, da te posode niso preveč zaščitene pred vetrom, zato je tam temperatura med vožnjo še nižja kot kaže termometer. ZAVORNA TEKOČINA: Zavorna tekočina je zelo higroskopična, kar pomeni, da zelo veže vodo nase, voda v zavornem sistemu pa pomeni znižanje vrelišča zavorne tekočine. V vsaki boljši servisni delavnici vam lahko opravijo kontrolo vrelišča zavorne tekočine, splošen nasvet pa je, da jo zamenjajte vsake 3 leta. MOTORNO OLJE: Olje v motorju menjamo glede na število prevoženih kilometrov. Zlasti v hladnih zimskih dneh so primernejša sintetična ali delno sintetična olja, ki zagotavljajo optimalno mazanje vitalnih delov veliko prej kot mineralna olja. SISTEM ZA DOVOD GORIVA: Bencinski motorji ne zahtevajo posebnih vzdrževalnih ukrepov. Zato pa morajo lastniki dizelskih motorjev obvezno opraviti pregled filtra za gorivo, po potrebi pa filter v celoti zamenjati. PNEVMATIKE: Veliko voznikov je prepričanih, da zimskih gum niti ne potrebuje. Mnenje poznavalcev in organov oblasti je seveda popolnoma drugačno, zato je najbolj priporočljivo, da vsa štiri kolesa opremite z zimskimi gumami. Te so namreč skonstruirane tako, da ne zagotavljajo boljšega oprijema s cestiščem le na snegu, temveč zaradi drugačne strukture pri nizkih temperaturah tudi na suhi cesti. OSTALO: V prtljažniku vašega avtomobila ne bodo odveč tudi snežne verige, rokavice, zložljiva lopata, baterijska svetilka... NOČNI AVTOSLALOM 30. oktobra je društvo MAK ŠPORT iz Zagorja organiziralo zaključni avtoslalom sezone 1997, ki se gaje udeležilo kar 4,9 tekmovalcev. Prireditev je potekala na asfaltnem igrišču ob nogometnem stadionu, glavna posebnost pa je bil nočni termin, kar so udeleženci sprejeli z navdušenjem. Rezultati: RAZRED DO 1000 ccm: RAZRED NAD 1500 ccm: 1. Dolinšek Andrej 1. Žunko Brane 2. Deželak Jani 2. Zorman Alojz 3. Berglez Uroš : 3. Kveder Marjan RAZRED DO 1500 ccm: ŽENSKI RAZRED: 1. Zorman Milan 1. Kramberger Nataša 2. Merkač Franjo 2. Merkač Nevenka 3. Brvar Janez 3. Jeriha Goršič Jelka PROTON MOTORNA OUA HOM DIMENZIJ. Aufbiks ^ Zagorje, 13.11. sta pred blagovnico Živa D.A. in S.K. doživeli srečanje bližnje vrste. Namreč prva seje zaradi nepravilne vzvratne vožnje zaletela v vozilo S.K. Do tu vse lepo in prav. Toda takoj zatem seje obema "zmešalo" in sta se sprli, tako da so sodniki napisali poleg drugih predlogov še predlog zaradi neprimernega vedenja na javnem kraju. £ Zagorje, 21.11. je N.M. obvestila policijo, da je izstopila iz osebnega avtomobila in očitno pozabila "zategniti" ročno. Avto ji je ušel in se zaletel v zidano uto. Na vozilu je nastalo za 600.000 SIT škode, na objektu pa za 10.000. Izlake, 22.11. seje ob 22.50 "utrgalo" G.O.-ju. Slednji je v lokalu Valvazor pijan zahteval alkoholno pijačo. Ker je ni dobil, je začel z razbijanjem kozarcev in pepelnikov, v natakarico pa je zalučal celo lončnico. "Modri angeli" so njemu in prijateljema odredili, da zapustijo kraj prekrška, kar je G.O. upošteval, I.B. in Z.R. pa sta se uprla in sta pričela z nedostojnim vedenjem do pooblaščenih oseb. Policisti so zato uporabili prisilna sredstva in kršitelja obvladali. Vsi trije bodo svoje početje razlagali pri sodniku. Zagorje, 23.11. ob 18.45 je bilo S.F.-ju očitno dolgčas. Doma je začel pijan razgrajati in razmetavati pohištvo in groziti članom družine. Ni odveč podatek, daje bil tudi "nalit". Zato so ga policisti kar odpeljali s sabo. £ Hrastnik, 21.11. ob 22.05 je na Po pritekla lastnica lokala Point 21 in povedala, da se v njenem lokalu "ravsajo". Na kraj so takoj prišli policisti, ki so ugotovili, da sta se v lokalu sprla Zagorjan V.D. in Hrastničan J.M. očitno nista še nikoli slišala za bratsko enotnost, saj bi morali zasavci vendar držati skupaj, toda ne. V.D. je J.M.-ja udaril, nato pa sta skupaj prevrnila nekaj miz in razbila nekaj kozarcev. £ Litija, 11.11. ob 19.35 je M.N. prišla na pol.postajo in povedala, da mož pijan razgraja in pretepa sina. Patrulja je ugotovila, da seje vinjeni mož prepiral z ženo, ji grozil in jo hotel pretepsti. Zbežala mu je v garažo, kjer je bil njun sin. Možje pritekel za njo, nadaljeval grožnje, nakar je sin stopil med njiju, oče pa gaje udaril. Matije zbežala na policijo, sledi predlog. £ Litija, 11.11. je neznanec "pod vplivom martinovanja" vdrl v vikend in vzel dve butelki. Bil je žejen. ^ Litija, 12.11 ob uri strahov je občan stopil k patrulji in potožil, da v Ars caffeju razgrajajo. Policisti so ugotovili, daje lokal zaprt in da se zabava zaključena družba. Najemnico so opozorili, tako, daje lokal izpraznila. £ Litija, 14.1 L ob 20.30 je dežurni iz ljubljanske žel. postaje sporočil v Litijo, daje 6 nasilnikov preteplo moškega na postaji v ljubljani in se vkrcalo na vlak v litijo. Patrulja je v Litiji spravila z vlaka C.P., G.R., K.D., D.D. in dva mladoletnika. Ugotovili so, da so iz Zavoda Logatec, zato sojih ročno naložili in odpeljali nazaj. Vsi bodo "jamrali" pri sodniku za prekrške. £ Litija, 15.1 L ob 5.10 je C.F. sporočil, da gaje P.Z. v J & J baru pretepel tako hudo, da krvavi iz ušes in da gre v zdravstveni dom. P.Z. je namreč zaradi starih sporov skočil na C.F.-ja, tako da sta padla na tla, kjer gaje P.Z. s pestjo po glavi. Redarja sta P.Z.-ja vrgla iz lokala. £ P.Z. je dan kasneje prijavil redarja, ki naj bi ga zvlekel ven in ga pretepal, v zvezi z napadom na C.F. pa ne ve ničesar. £ Litija, 15.1 L je Z.S. klicala, da ji je S.E., s katerim živi v izvenzakonski skupnosti, grozil s pištolo in ji jo je nameril v glavo. Ko je patrulja prišla na kraj dogodka, je nasilnežu njen oče že izbil pištolo iz rok. Policisti so pištolo znamke star kalibra 6.35 z 28 naboji zasegli, našli so še plinsko pištolo znamke rech s tremi naboji. Pridržali so ga in napisali predlog sodniku za prekršku, ker pa ni imel dovoljenja, gre k sodniku. 16.1 Lob uri strahov so do J&J bara prišli bratje M.B., M.P. in M.B. ter Š.B., R.D. in nekaj Litijanov. Redarji jim niso dovolili vstopiti, ker so se neprimerno vedli in ker so kazali znake vinjenosti. Redarja so napadli, pri pretepu sta oba brata M.B. dobila poškodbe. Ko je patrulja hotela udeležence ločiti, so nekateri hoteli preprečiti policistom odvod udeležencev in se lotili policistov. Ti so uporabili gumijevke in razpršilec plina, tako, da so postopek speljali do konca in napadalce popisali in odpeljali. Litija, 21.11 ob 3.55 je I.S. pod gostilno Vrč kričal in žalil policiste, nakar so ga ti odpeljali na Povšetovo, ker so imeli kapacitete svojega "hotela" že zasedene. £ Litija, 21.11. je ob 4.55 prišel na PP neznanec, se hudo razburjal in kdo ve nad čem pritoževal. Na policiji niso mogli ugotoviti, kaj bi rad in so ga vprašali, kdo daje. Možak se ni hotel predstaviti, zato so ga legitimirali. Napotili so ga domov, ko pa so videli, da seda v avto, so mu dali "pojočo travico". Napihal jo je za 1.45, nsakar so ga peš napotili domov. Bili so milostni. ^ Litija, 23.1 L ob 15.40 je LB. vozil iz Litije proti Ljubljani, zaradi neprimerne hitrosti ga je v bližini odcepa za Jesenje zaneslo na levo stran, kjer je trčil v pravilno vozeči osebni avto, ki gaje vozil R.F. Sopotnica R.O. je pri tem dobila lažje telesne poškodbe, škode je bilo za 150.000. J.B. je pri ogledu nezgode razgrajal, oviral policiste, skratka vedel seje neprimerno. Ko so mu ponudili "pojočo travico", je napihnil več kot 2.00. Zaradi kršitve javnega reda in miru so ga odpeljali in mu zaradi vinjenosti odvzeli vozniško dovoljenje. "ZAKLAT ČU SVE SL0VENAČKE POLICAJE KA0 PRASETINE" Hrastnik, 20.11. ob 19.20 je Ivan B„ državljan Republike Hrvaške s kombiniranim vozilom znamke volksvvagen transit opravljal premik vozila vzvratno s parkirnega prostora na Cesti 3 julija 1, pri premiku pa ni bil previden in je z zadnjim delom trčil v vrata parkiranega avtomobila znamke BMW, last M.M. iz Hrastnika in na njem povzročil za najmanj 150.000 Sit škode, po trčenju pa LB. ni počakal na kraju, temveč se je z vozilom odpeljal na Veličkovo cesto, kjer je avto skril v garažo. Poliisti PO Hrastnik so B.I. še istega večera izsledili. Med razgovorom pa je slednji pričel policistom groziti, da bo vse slovenske policiste poklal kot prašiče, hkrati pa policista prijel za uniformo in mu grozil, da ga bo ustrelil in zaklal. Nato : se je postavil v napadalni položaj ter z roko zamahnil proti policistu. Tedaj sta : policista uporabila strokovni prijem, s katerim sta LB.-ja, ki se je še vedno z brcanjem upiral in grozil, obvladala, uporabila pa sta tudi sredstva za vklepanje - lisice. Ker je tudi v intervencijskem vozilu razbijal in brcal v vrata, so mu bile dane lisice tudi na noge, nato pa je bil pridržan v prostru za priržanje na PP Trbovlje. Seveda ni odveč zapisati, daje bil naslednji odveden k sodniku za prekrške. ZASAVSKI "FRKER” Z NEREGISTRIRANIM VOZILOM VOZIL BREZ IZPITA, BREZ LUČI,... Hrastnik, dne 15.11. ob 22.15 uri je K.A. iz Hrastnika vozil neregistriran osebni avto renault 4 po regionalni cesti od Rudnika proti Riklovem mostu. V bližini Gasilskega doma na Cesti l.maja je z vozilom zapeljal na levo stran, kjer je s prednjim levim delom vozila trčil v prednjo levo stran osebnega avtomobila zastava 101, s katerim je pravilno nasproti pripeljal T.M. iz Hrastnika. V nezgodi je K.A. zadobil hude telesne poškodbe, T.M. pa lahke, zaradi česar sta bila oba odpeljana v bolnico Trbovlje. Policisti so ugotovili, da K.A. še nima vozniškega izpita in da je vozil brez prižganih luči. Ker je obstojal utemeljen sum, daje vozil tudi pod vplivom alkohola, so zoper njega odredili tudi odvzem krvi, ko pa bo znan rezultat, bodo zoper K.A. podali predlog za uvedbo postopka o prekršku SP Hrastnik. NEZNANI VOZNIK TOVORNEGA VOZILA POBEGNIL S KRAJA NESREČE Hrastnik, dne 20.11. ob 13.40 uri je R.B. vozil tovorni avtomobil znamke MAN po regionalni cesti od Marnega proti Dolu pri Hrastniku. Na Cesti VDV brigade na Dolu mu je nasproti 27. LISTOPADA 97 pripeljal neznan voznik tovornega avtomobila, s katerim sta pri srečevanju trčila z zunanjima ogledaloma. Po oplaženju je neznan voznik tovornega avtomobila z vožnjo nadeljeval, ne da bi ustavil in se pogovoril z voznikom R.B., kije vozilo ustavil. Tedaj pa je iz smeri Marnega s tovornim avtomobilom pripeljal L.F. iz Hrastnika, kateri se za ustavljenim vozilom R.B. ni uspel ustaviti, temveč je s sprednjim delom trčil v zadnji del tovornega avtomobila. Na vozilih je nastalo za najmanj 175.000 SIT škode. Policisti neznanega voznika tovornega avtomobila z rdečo kabino in cerado, reg. območja MB še iščejo, prosijo pa vse, ki bi o tej nezgodi vedeli karkoli, da pokličejo na PO Hrastnik. POVZROČIL NESREČO, NATO POBEGNIL Zagorje, 13.11. ob 16.40 seje v bližini Zdravstvenega doma na Cesti zmage zgodila prometna nesreča. Voznik F.Č. je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo U.G., nato pa odpeljal s kraja nesreče. Po preverjanju so ga izsledili in srečal se bo s SZP. ZARADI SEKANJA OVINKA PRIDOBIL HUDE POŠKODBE Trbovlje, 14.11. ob 15.19 seje v Bevškem zgodila huda prometna nesreča. Voznik kolesa z motorjem, mladoletni K.S. iz Trbovelj je vozil iz Slačnika proti Trbovljam. V Bevškem pri hišni številki 5 je sekal ovinek in se čelno zaletel v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozila P. V. Voznika K.S. so odpeljali v trboveljsko bolnišnico, od tam pa v UKC Ljubljana. Dobil je hude telesne poškodbe (zlom obeh stegnenic, zlom kolka in druge poškodbe). PROMETNA NESREČA ZARADI IZSIUEVANJA PREDNOSTI Zagorje, 12.11. ob 16.45 je voznik V.P. vozil po Cesti zmage v trenutku, ko je voznik B.Č. izsilil prednost s tem, daje nenadoma zapeljal z avtobusnega postajališča na prednostno cesto. Škoda znaša 250.000 SIT, telesnih poškodb pa ni bilo. Sledi predlog zoper B.Č. SOPOTNICA UMRLA, VOZNIK LAŽJE POŠKODOVAN Zagorje, 23.11. ob 9.uri se je zgodila huda prometna nesreča na Sveti gori. Na kraju so ugotovili, da je voznik U.T. vozil iz smeri župnišča proti planinskem domu, pri čemer je zaradi poledelenega cestišča zdrsnil cca 18 metrov v prepad. Potnica v vozilu, F.T. je dobila hude telesne poškodbe, tako, da je umrla za posledicami. 0 HITROSTI BO POJASNJEVALA SODNIKU ZA PREKRŠKE Zg.Hotič, 15.11. ob 6.35 je V.T. vozilA iz Litije proti Ljubljani in je ovinek pod Kimovcem prehitro speljala, tako da jo je zaneslo v levo. Trčila je v kombi, ki gaje vozil B.A. Na vozilih je nad 400.000 škode, povzročiteljica pa je dobila udarec v glavo in sojo odpeljali v UKC, avto pa na vleko. Sledi predlog zoper V.T. AKROBAT V LITIJI Litija, 19.11 ob 02.33 je G.E. vozil po mostu in delal osmice ter obračal z ročno. Patrulja ga je dobila, mu dala pihati, kar je odklonil, zato so mu preprečili vožnjo in ga predlagali sodniku. POLICISTI OPOZARJAJO V Trbovljah je po občinskem odloku metanje petard prepovedano, zato bodo zoper kršitelje striktno ukrepali. V prejšnjih letih je že prihajalo do telesnih poškodb in materialne škode. Ukrepali bodo tudi proti prodajalcem petard. V zadnjem času so policisti opazili tatvine delov z avtomobilov znamke Zastava, zato opozarjajo vse voznike, naj bodo bolj pozorni in previdni. OTROK UTONIL V VODNJAKU 21.11. ob 14.00 je na Slivni padel v opuščen vodnjak otrok, star 7 let. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker sta otroka čakala babico, ki je šla na kavo pri znanki, otroka sta skakala po lesenem pokrovu, ki se je vdrl in A.A. je padel v vodnjak in se kljub temu, daje bratec obvestil o nezgodi staro mamo, da so sosedje pomagali in oživljali fantiča, umrl. Trgovina NIANSA Norof 4 tel./fax: 0601-73-529 mobitel;0609-647-854 Specializirana trgovina za prodajo barv za zaščito lesa, kovinskih ograj,ter kiti, brusnimi materiali. Pestra ponudba vseh Heliosovih artiklov za široko potrošnjo. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 1 . naslov za zlate zadeve Rudaiska testa 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-!2hin 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 /1 6/5 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. Vinoteka KLOPOTEC Tržnico po uro tel.: 64-195 odprto: 8-12hinl6-19h soboto: 8-12h Nudimo vam pester izbor vin priznanih domačih in tujih proizvajalcev, teržganih piajč, tudi za darila. Obiščite nas in se prepričajte! r A RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI P* VLEČNA SLUŽBA P* FOTOKOPIRANJE ►►SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 Cesta zmage 54-a Zagorje 0601/64-064 Pranje vozil, notranje čiščenje, kemično čiščenje, vulkanizerske usluge... Na zalogi zimske gume FULDA, SAVA, MICHELIN, PIRELLI, MATADOR... 10 % popust, ali plačilo na čeke, MONTAŽA BREZPIAČNA Trudimo se vsak dan od 9. do 17. ure Mi tekmujemo, vi vozite rezultate! r I I I L --------------— — — —-----------------_____------------------— — 1 Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo “ le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ------------------------------ STANOVANJA, PARCELE PRODAM 3 sobno stanovanje v Trbovljah, tel.: 28-125 (pop) ODDAM enosobno stanovanje (37m2) s kletjo, drvarnico in telefonom v Litiji, tel.: 061/883-343 AVTOMOBILI, DELI PRODAM kombi Zastava 900 s sedeži, letnik 1988, reg. do 7/98, cena 1400 DEM, tel.: 61-584 PRODAM Vugo 45, letnik 1987, reg. do konca marca 1998, cena 800 DEM, tel.: 63-215 PRODAM Seat Cordobo 1.8 GLX, letnik 1995, reg. do 5/98, modre barve, cena po dog., tel.: 66-281. PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, cena 7.000 DEM reg. do 4/98, tel.: 21-841 RAZNO PRODAM dolgo belo poročno obleko, tel.: 41-498 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM frezo za motokultivator gorenje, tel.: 76-343 PRODAM ali oddam kiosk za prodajo časopisov in galanterije z lokacijo, tel.: 21-354 PRODAM snežne verige za 13 eolska platišča, skoraj nove, tel.: 71-622 POCENI osnovni univerzalni prtljažnik, tel.: 21-221 PRODAM super nintendo z igricami, tel.: 27-189 PRODAM otroško pisalno mizo - program Tov. poh.Trbovlje, tel.: 27-189 PRODAM 1 leto staro okovje (Goltes) za snowboard (za pancarje), cena po dog., tel.: 66-086 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-166 ali 64-250 Na najudarnejši točki v centru Litije vam odstopimo del prostora! Pokličite nas na tel.: 061/883-822 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM kemijo. Liziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 DIPLOMIRANI anglist/ nemcist-inštrukcije in prevajanje, tel.: 61-095 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 EVROPSKO PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel: 24-373 ali 041/669-297 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in Jl-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO,tel.: 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 063/715/735 SMREKOV OPAŽ 1 kvalitete ' - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 ODKUPUJEMO delnice investicijskih skladov od 100-200 SIT, ter Telekom, Atomske toplice, Gorenje, Žito Ljubljana in ostalih podjetij. Tel.: 063/483-970, 063/730-033 IMPULSE CEUE vabi k sodelovanju - če ste: dinamični, komunikativni, vas veseli delo v: nabavi, prodaji, projektivi, vodili poslovne stike s tujino ali voditi gospodarsko enoto POTEM STE VI TISTI, S KATERIM ŽELIMO URESNIČEVATI NAŠE CILJE !! Predvsem morate izpolnjevati naše nadaljne zahteve oz. pogoje: V. oz IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne, poslovodske, trgovske, gradbene, frizerske ali druge ustrezne smeri. Zaželjeno je vsaj nekaj delovnih izkušenj. Pokličite nas na naš sedež (063/41 -27-40) in se dogovorite za osebni razgovor. S seboj prinesite prošnjo za zaposlitev, dokazila o izobrazbi in specifikacijah oz. druga dokazila in morebitna priporočila. Če bomo ugotovili, da se naše in vaše želje ter pričakovanja ujemajo, potem bomo z vami sklenili delovno razmerje z 2 mesečnim poskusnim delom. O odločitvi boste obveščeni direktno od našega asistenta za zaposlovanje. P.S. Število delovnih mest je omejeno glede na ustrezno področje. BIRO-10 d.O.O. Rošulov Hilda računovodsko-knjigovodske storitve davčno svetovanje Ulica pohorskega bataljona 28 tel.:061 347 301 | RAČUNOVODSKI SERVIS! Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovoru vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni. BirolO d.o.o., tel. 061 347 301. ©-OSIKC? RAČUNALNIŠKI OBRAZCI Ulica 1. junija la, 1420 Trbovlje razpisuje prosti delovni mesti in sicer: I. OFSET TISKAR ZA TISK S PLOSKVE pogoji: - končana poklicna grafična šola vozniški izpit B kategorije - odslužen vojaški rok - zaželene delovne izkušnje - možna priučitev TROJNIKA ZA DELO NA ROTACIJSKEM TISKARSKEM STROJU pogoji: - končana poklicna ali nedokončana srednja šola tehnične smeri - vozniški izpit B kategorije - odslužen vojaški rok - zaželene delovne izkušnje Kandidati bodo zaposleni za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov S PRINT, RAČUNALNIŠKI OBRAZCI, Ulica 1. junija la, 1420 Trbovlje, v roku 8 dni. Iščemo ulične prodajalce časopisa na območju Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Prijave pošljite po pošti na naslov: ZASAVC d.o.o. Cesta 20. julija 2c Zagorje ob Savi —r 1 —mmmmm REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ Na podlagi Poslovnega načrta Garancijskega sklada za Zasavje, Pravil o delovanju Garancijskega sklada za Zasavje ter sklepa nadzornega sveta Regionalnega centra za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi objavlja Regionalni center za razvoj d.o.o., Zagorje ob Savi; Garancijski sklad za Zasavje (v nadaljevanju; RCR GS) v sodelovanju z bankami: LB Banka Zasavje, d.d., Trbovlje Probanka, d.d., Maribor SKB Banka, d.d., Ljubljana Banka Celje, d.d., Celje Slovenska investicijska banka, d.d., Ljubljana RAZPIS za dolgoročne kredite ter garancije za dolgoročne kredite za projekte malega gospodarstva 1. Predmet razpisa Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni višini 300.000.000,00 SIT, za katere bo RCR GS dodeljeval garancije v višini 50% skupne vrednosti kreditov, kar znaša 150.000.000,00 SIT. 2. Pogoji za dodeljevanje 2.1. Dolgoročni krediti * Prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT * Obrestna mera znaša TOM + 6% na letni ravni. * Doba vračanja kredita znaša od najmanj 1 leta do največ 5 let. * Moratorij za vračanje kredita znaša do 6 mesecev. * Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. * Prosilec zavaruje prejeti kredit banki z garancijo RCR GS v višini 50%, preostalih 50% pa v skladu s pogoji bank. 2.2. Garancije * Prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit. * Garancija ne more presegati 50% kredita, odobrenega pod pogoji pod točko 2.1. tega razpisa. * Prosilec zavaruje prejeto garancijo RCR GS z različnimi oblikami zavarovanja v odvisnosti od stopnje rizičnosti projekta. 3. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene: ' nakup nove ali popolnoma obnovljene opreme * nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov * nakup, ureditev in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov 4. Splošni pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo naslednje tri pogoje: * so člani Garancijskega sklada za Zasavje pri Regionalnem centru za razvoj, d.o.o. * ustrezajo merilom za male gospodarske aružbe po 51. in 72.členu Zakona o gospodarskih družbah ’ imajo sedež dejavnosti na oomočju občin Litija, Hrastnik, Trbovlje, Radeče ter Zagorje ob Savi. V skladu s pravili delovanja Garancijskega sklada za Zasavje, članstvo v skladu ne predstavlja avtomatične obveznosti RCR GS pri odobritvi garancije. 5. Prednostni kriteriji za dodelitev kredita in garancije Pri obravnavanju vlog bosta upoštevani predvsem: * načelo ohranjanja realne vrednosti dodeljenih sredstev * načelo donosnosti projekta Prednost pri dodelitvi kredita in garancije bodo imeli prosilci: * katerih višina lastnih sredstev med viri financiranja projekta bo višja * katerih projekti bodo: - razvojno naravnani (uvajanje novih tehnologij, inovacije, nastop na novih in tujih trgih, odpiranje novih delovnih mest, konkurenčnost) - ekološko naravnani (varčevanje z energijo, varovanje okolja) * z boljšo boniteto * katerih investicija predstavlja naložbo v dejavnost, za razvoj katere je izrecno izražen lokalni interes 6. Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancija je razvidna iz Obrazca; Vloga za dodelitev kredita in garancije, ki ga lahko prosilci dobijo na naslednjih mestih: * Regionalni center za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi, Cesta zmage 35b * Občina Litija, Jerebova 14, Litija * Občina Radeče, Ulica Milana Majcna 1, Radeče * Center za razvoj podjetništva; Razvojni sklad, Trbovlje, Šuštarjeva 42 * Občina Hrastnik, Sklad za pospeševanje razvoja podjetništva in malega gospodarstva občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, Hrastnik * Agencija za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi, Cesta zmage 35b Izpolnjene vloge z vso zahtevano dokumentacijo se lahko oddajo na vseh zgoraj naštetih mestih. Stroški obdelave posamezne vloge znašajo 3.000,00 SIT in jih je potrebno poravnati ob predaji izpolnjenega obrazca; Vloga za dodelitev kredita in garancije. Obravnavale se bodo le vloge oddane na izvirnih obrazcih. 7. Rok za prijavo Rok za prijavo je odprt od dneva objave razpisa do dneva porabe sredstev. RCR GS bo javno objavil datum porabe sredstev. 8. Zavrnitev vloge Vloga se formalno zavrne, v kolikor: * ne vsebuje zahtevane dokumentacije * je neustrezna (ne izpolnjuje splošnih pogojev iz 4.točke tega razpisa) 9. Obdelava vloa Ustrezne in popolne vloge bodo obravnavali pristojni organi RCR GS in bank enkrat mesečno. Vloge, ki bodo prispele po porabi sredstev, bodo obravnavane v sklopu naslednjega razpisa. RCR GS bo pisno seznanil prosilca z odločitvijo pristojnih organov v petnajstih dneh po sprejemu odločitve. 10. Ostale informacije Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobijo prosilci na vseh mestih, naštetih v točki 6. tega razpisa. Regionalni center za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi Garancijski sklad za Zasavje NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: DRAGO RONNER TRD- NOST JUŽNO- AMERIŠKA TROPSKA ZELIKA NEMŠKI MATEMATIK IN SAHIST LASKER SLAVKO OSTERC 1UKAV SPANSKI POKRAJINI ALMERIA SLOVENSKI SLIKAR (NIKOLAJ) ODPOVEDO- VANJE SVOJIM KORISTIM AMERIŠKI FIZIK, NOBELOVEC ■' (EDVVARD MILLS) FRANE MILČINSKI GREDA OSTREŠJU DANSKA PISATELJIC/1 BLIXEN OKRASNA RASTLINA ALTISTKA POSPIS- BALDANI GOSPODARICA MORJA V NORDIJSKI MITOLOGIJI PLAČILNO SREDSTVO HOLANDSKI SLIKAR (JAN) PISATELJ CHARLES) ZENSKA, . KI Z ZIVLJENJEN JAMČI ZA KAJ ŠPANSKI SPOLNIK AMERIŠKA IGRALKA (JESSICA) MESTECE V HRVAŠKEM PRIMORJU, JUGOVZHODNO OD PRISTANIŠČA REKA OCEV KOROŠKEM OKOLJU SPODNJI . DEL ŽIVALSKE NOGE SLOVENSKI SATIRIK IN PREVAJALEC PERJE PRI REPI IT. KIPAR (FRANCE-SČO) AMERIŠKA IGRALKA (LINDA) RIMSKA BOGINJA JEZE ČASOVNI PRISLOV STARO- GRŠKA KOLONIJA ČLAN NEKD. ORGANIZACIJE TIGR NA PRIMORSKEM ARHITEKT MIHEVC OTRDITEV SPOLNEGA ORGANA EDHEM CAMO NALEZLJIVA ČREVESNA BOLEZEN ANDREJ HIENG ENAKA VOKALA < MEDMET SMEHA NAŠA SMUČARKA KOREN MESTNI PREDEL LJUBLJANE GOSTA, MOČNO GLAJENA TKANINA PAS PRI KIMONU SLOVENSKA PISAlE-LJICA IN PREVAJALKA MIHELIČ ('aVET BREZ SOVRAŠTVA') NIKO KURET TEKMOVALNI ČOLN KITAJSKA UTEŽNA ENOTA AMERIŠKA IGRALKA LUPINO KENIJSKI POLITIK mi (DANIEL' RASTLINA BIČEK OTOČJE MED SEVERNO IN JUŽNO AMERIKO ZRAŠČE- NJE RUSKI PISATELJ DOSTO- JEVSKI RADIO- AKTIVEN IZOTOP TORIJA ŠIROKA TESARSKA SEKIRA ČRNOGORSKI KRAJ V BOKI programu sodelovali še glasbeniki in recitatorji. Društvo upokojencev Trbovlje Vabljeni ! VABI f — . 6.decembra na izlet v italijansko Gorico na Andrejev sejem. Krajevna skupnost Franc Farčnik Prijavite se lahko do 28.11. v prostorih društva. Cena vožnje je V A B J 1500 SIT. Vabljeni ! na rekreacijo za moške in ženske. Program bo potekal sledeče: V MOŠKI - telovadnica OŠ Ivana Skvarče Ljubljanski sejem * vsak petek od 19.30 do 21.00 ure VABI * razgibavanje, košarka, nogomet in še kaj na sejem ŠPORT IN REKREACIJA, otvoritev katerega je bila 25.11.1997. Sejem je v dvorani Foruma na Gospodarskem ŽENSKE razstavišču v Ljubljani. - telovadnica OŠ Ivana Skvarče Vabljeni! * vsak četrtek od 18.00 do 19.30 ure * razgibavanje, košarka, odbojka,... Smučarski klub Zagorje Bodite bolj zdravi in se nam pridružite! Alpska sekcija Vabi vas Svet KS Franc Farčnik! PRIREJA v telovadnici OŠ Ivana Skvarče v Zagorju SMUČARSKI SEJEM. Sejem bo za obiskovalce odprt v petek, 28.11. od 16.00 do 19.00, v soboto, 29.11. od 9.00 do 19.00 in v nedeljo, 30.11. od 9.00 do 12.00 — — _______ _ , ure. Podjetje Sinet d.d.Hrastnik SRC Marela bo na sejmu in vse do 15.12 v predprodaji ponujala vozovnice po ceni: VABI DNEVNA VOZOVNICA: ODRASLI 1.000.00 na strokovni posvet iz varstva pri delu in varstva pred požarom OTROCI 650,00 za vse zainteresirane. Posvet bo 4.12.1997 ob 9.30 v hotelu SEZONSKA VOZOVNICA: ODRASLI 8.000,00 Medijske toplice na Izlakah. Vse dodatne informacije dobite po OTROCI 6.000,00 telefonu 54-620. Vabljeni ! J NOVODOBNI UMETNINI IZ TRBOVELJ PEZAM TEAM Grčar, Omahne, Groboljšek, Domadenik,Švagan. (HOOORUK V NOVO TISOČLETJE) QL5 JE bLO Cementarniški avtobus je že malo cvetel. Direktor ukaže, da ga naj šoferji malo pobrusijo in pobarvajo. Ker je pač bil nekoč avtobus Integralov, je bilo potrebno uporabiti zeleno barvo, kakršna je pač zvečine že bila. Nalogo so vzorno izvršili. Tako se je avtobus svetlo vozil po Trbovljah. Pa nekdo vpraša direktorja: - Ti, a so ti Zagorjani avtobus prefarbali? Takoj naslednji dan so celega v plavo poštrihali... (ZA SLOŽNOST ZASAVSKE REGIJE - HORUK ) PEE-JjlJELI 50 JlJ - VO LEVI 1. Hrastnik je že okrašen, so Zagorjanom ukradli vinjete? 2. V Trbovljah tudi krasijo, že štirinajst dni pred Miklavžem. V Zagorju pa še nič... Je kriva TČ. 1 ali TČ.2 ? V LITIJI TUPi 2E N£A5J0. ?0 PE5NI. n! NbVa Ne ja in! nIe jčž . (FOUŠIJA TO POT POZITIVNA HORUKK) UREDNIK ŠPORTNE RUBRIKE JE BIL 25.11. ZELO DOBRE VOLJE. ZAGORSKI FUZBALISTI TE NEDELJE NAMREČ NISO IZGUBILI TEKME! (liga se je že prejšnji teden končala - horuk) Kdor dela, greši, tud' na Zasavcu se to zgodi in ko želiš popraviti napako, ti nekdo prijazno odgovori: "Posle jebanja, nema kajanja..." ( BODEŽ - HORUKA) ČE5T W ZA PAN REPIČE, 29. NčA/E^ER ! (vsem, ki jim utripa srp in kladivo -namesto srca horuk) bKRICE NlA ZAPNlJI bTIZANl Na^rapNa iota En mesec oz. dve številki, ste na naše uredništvo pošiljali svoja mnenja o naši največji politični stranki LDS. Obljubili smo, da bomo eno nagradili. Nagrajenka je Jožica P. iz Radeč, ki je na dopisnico napisala tole mnenje oz. pesmico: Bogdan Biščak, izvršni direktor LDS, malo zna, vse vprek sprašuje, slabo bere, le zloguje! Nič ne dela, le potuje! Mnogo laže, se rokuje! Ljudstvo sleče in sezuje. Kdo je to ne vpraš’, to je znan falot naš! Naslednji dve številki ZASAVC-a boste imeli možnost, da na dopisnico ali v pismu napišete svoje mnenje o naši drugi največji stranki v Državnem zboru SLS. Dopisnico ali pismo pošljite na naš naslov ter pripišite "Jaz si upam". Znova vas čaka nagrada, le da tokrat dve. Eden bo dva meseca prejemal štirinajstdnevnik ZASAVC, drugi pa poslušal kaseto ansambla ZASAVCI, ki bodo v kratkem izdali svojo četrto kaseto in tretjo zgoščenko. Navajamo vam eno mnenje (ni vedno kritično) tokrat o SLS. Janez Markeš, novinar MAG-a: "SLS in njeni ministri so svoj posel vzeli zares. Od polnih ust o poštenosti in zavzemanju za malega človeka jim je ostalo tisto, kar imajo reformkomunisti najraje: na vrhu petelin, ki kikirika, pod njim gnoj, ki smrdi... in petelin nikomur ne dovoli, da bi ga skidal." EtoT M &0LJ5E Dr. Drnovšek je v Sobotni prilogi Dela izjavil: "Leto 1998 bo težko. Naslednje bo lažje."(konec citata) Podobne izjave poslušamo že odkar pomnim. To je davno tega opazil tudi Tomaž Domicelj, ki je v ta namen spesnil skorajda ponarodelo pesem, ki gre takole:"Saj po novem, saj po Novem letu boljše bo..." &0. ALI Ne &0 Maja letos je v Odmevih na TV 1 Slovenije finančni minister Mitja Gaspari izjavil, da bo odstopil, če bo proračunski primankljaj večji od 1 odstotka. Ker bo očitno večji, čakamo.... L#W Industrija za vselej vsak dan izgubi v povprečju 40 delovnih mest, ind. proizvodnja seje povečala le za 1,1%, inflacija je visoka (okoli 9%), tečaj DEM pa seje v primerjavi s SIT povečal le za 4,3%, medtem, ko proračun raste hitreje od BDP. V0LILCI IZ&RALI Milan Kučan je premagal vse, Janez Podobnik (SLS) premagal drugega pomladnega kandidata Jožefa Bernika (SKD,SDS), Marjan Poljšak, kandidat neparlamentarne stranke pa Bogomirja Kovača, kandidata naše največje stranke. Iskrice zbral in dodal Igor Goste TORI RAČUNALNIŠKA GRAFIKA ------IN TISK RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK1 fjrjpvpv^rTi+ii V J Tortum d.o.o. TRBOVLJE Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah NOVOST! ZA CAS DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM, PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH! /O ljubljanska b Celje - skladišče D-Per 6/1997 Banka Zasavje d.d., Trbovlje 5000004414,24 COBISS © »iiAte.fn.u, jcc Roče t u> l in ic a po/1-i.... KRATKOROČNI ■ GOTOVINSKI ■ KREDITI za fizične osebe fudi za NEKOMITENTE banke Zasavje ; obrestovani po: NESPREMENLJIVI skupni obrestni meri NESPREMENLJIVE ANUITETE v celotni dobi odplačila kredita o [Informacije: Trbovlje 21 156 Zagorje 64 233 Hrastnik 44 233 NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek.................. Datum rojstva ....... kraj . .... . .... . . ., . poštna št. ulica ................... telefon. datum................... podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)