Pjitnina ptalana v gotovini_ LJUBLJANA, DNE 4. SEPTEMBRA W5._ Leto 48. - STE V 89.
DOMOLJUB
Stane 58 Din za celo leto. /.a inozemstvo 60 Din. Posamezna itevilka I Din. Prostor ene drobne vrstice t inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnino Dopise in spise .prejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema oprava »Domoljuba«. - Telefon 29-91
V
Sola se je pričeta
Te dni se zopet odpirajo vrata naših šol od ljudski preko raznih strokovnih do srednjih in v par tednih začne s poukom tudi naš največji slovenski učni zavod, to je univerza. Prav je, da se tega dogodka spomnimo tudi mi. Velika večina teh učencev je namreč iz pod naših kmetiških streh, sinov in hčera nagih kmetiških staršev.
Če bi sešteli učence in učenke vseh šol na Slovenskem, tedaj bi videli, da pohaja razne šole nad 200.000 slovenske mladine, to je dobro četrtino vsega slovenskega naroda. Ker je pa otrak najtesnejše zvezan s starši in ker postaja šolska izobrazba vsak dan važnejši kulturni in gospodarski činitelj, lahko mirne duše trdimo, da se tiče šolstvo v največji meri in prav neposredno vsega slovenskega naroda. In že glede na to je naša dolžnost, da ee od časa do časa ozremo na to prevažno moderno ustanovo, nekoliko pregledamo njeno vsakokratno stanje ter jasno in okrito pove-r,;o zahtevo, ki jih ima napram šoli slovensko
ljudstvo.
Prvo, kar moramo poudariti, je to, da z današnji šolstvom zadovoljni biti ne moremo. Po krščanskih načelih in zgolj po zdravem razumu že, je otrok last božja in staršev. Glede na to bi smeli in morali glede vzgoje odločevati prav za prav starši in Cerkev. Ker pa živi človek tudi v družbi, to je kot član naroda iu države, pripade nedvomno del vpliva tudi narodu in državi. V korist celokupno«ti je, če je ljudstvo na čim višji stopnji izobrazbe, zato ima nedvomno država pravico zahtevati. da si pridobi vsak državljan neko stopnjo izobrazbe, kajti žalibog najdemo še vedno tako brezskrbne starše, ki bi svojim otrokom no preskrbeli niti najpotrebnejše izobrazbe, to je branja, pisanja in računanja, če bi ne bili po državnih postavah za to prisiljeni. Če vse to premislimo, potem bi lahko dejali, da je šolstvo zadeva, ki se tiče Cerkve, staršev in države.
Žal pa stanje našega šolstva nikakor ne odgovarja temu načelu, kajti od soodločeva-nja pri šolstvu so bili starši popolnoma odrinjeni, enako tudi Cerkev in v šoli odločuje danes izključno le države, in še to v najslabši obliki, to je vsakokratni režimi. Ni čudno, če Jo zato naše šolstvo, čeprav se je po svojem obesegu na zunaj silno dvignilo, v resnici vendarle neizmerno trpelo. Razni režimi so zlorabljali to v resnici sveto ustanovo v svoje namene ter so gospodarili v njej, da so se jezili človeku lasje. Ni danes naš namen, da bi pogrevali stare grehe, pač se nam pa zdi, da je naša dolžnost poudariti vsaj najvažnejše in najnujnejše zahteve, ki jih imamo napram šolstvu glede na njegovo današnje stanje.
Predvsem ugotavljamo, da niti enega se-<lai veljavnih šolskih zakonov ne moremo
smatrati za končno veljavnega niti za najbližjo prihodnjosit, temveč prav val naravnost kriče po čim prejšnji in temeljiti renrfziji, tako glede zunanje organizacije šolstva, kakor' tudi glede duha, ki veje v šolstvu. Šolstvo izgubi pretežni del svojega notranjega cilje in zmi-ala, ako ni najtesnejše naslonjeno na žive razmere in potrebe ljudstva samega. Sedanja vlada nam obeta samouprave v najširšem pomenu besede, toda ta samouprava bi bifia po-mankljiva, ako bi nam dajala le nekaj političnih in gospodarskih pravic, a bi ne določala tudi čim več kulturne samouprave, to je zlasti v Šolstvu. Ogromna večina države je po tolikih razočaranjih in trpljenju po 17 letih končno vendarle prišla do prepričanja, da je centralizem pri nas kratko in malo nemogoč. Toda kakor je nemogoče v politiki in gospodarstvu, tako je tudi v Sodstvu, zato je neobhodno potrebno, da dobe bodoče samouprave čim več vpliva tudi na vse šolstvo, na osnovno šolstvo pa naravnost odločujoči vpliv,
S tem bi bile pa že v prav znatni meri zaceljene mnoge rane, na katerih današnje šolstvo krvavi. S tem bi se n. pr. sam po sebi zrušil naravnost neverjeten zakon o monopo-lizaciji šolskih knjig in raznih učil ter neverjetno stremljenje urediti vse osnovno šolstvo po istem učnem načrtu. Res ne vemo, kako bi imenovali možgane, ki so si v svoji »lepi cen-
V starih časih je živel pesnik, o katerem so učitelji in profesorji naših narodnih in srednjih šol pripovedovali, da je bil največji pesnik >dravske banovine«. Zloži! je znamenit sonet — t. j. posebne sorte pesem — o kaši, kjer se bridko norčuje iz ljudi, ki so se kregali, kako se piše beseda kaša. Ta pesem o kaši mi prihaja na misel, ko berem v naših čnsopisih pozive iz višjih krogov, naj se spremeni ime Puštal, Žužemberk, Bntof itd. iz narodnostnih in ne vem še kakšnih ozirov v novo ime.
Gospodje, kako ste smešni! Ali prav res nimate drugega dela v vaših kanclijah, kakor da se s takimi dopisi smešite pred občinskimi odbori in pred našimi včasih takozvanimi župani. Če res nimate drugih, bolj potrebnih zadev, potem se mirno vsedite k svoji pisalni mizi in zaprosite za zelo potrebni in zasluženi pokoj, zakaj svoje delo za narodov blagor ste na vso moč sijajno izvrševali I! Povejte nam, gospodje, za koliko procentov bomo pred civiliziranim svetom na boljšem? »Če pa od črke boljša jed ne bode...« je pel svojo pesem zgoraj omenjeni pesnik. Mi bi te besede sedaj, nekako ob stoletnici, odkar so
tralističirf strasti zamislile, naj so uče Ijudsko-žodski otroci po dalmatinskih otokih iz istih knjig in po istem načrtu kot v Vojvodini, r Sloveniji po istem kot v Makedoniji.
Nikakor se v tem kratkem člančiču ne moremo ogniti tudi vprašanja oseb, katerim izročamo v vzgojo svoje najdražje, to je našo mladino. Prvi pogoj primernega učitelja je, da je dober tisti vzgojitelj, ki z ljubeznijo gradi na temelje, ki jih je prinesla otroška duša od doma, zato je seveda več kot samo ob »ebt umevno, da na naši zemlji ne more biti prostora za takega šolskega upravitelja, ki je letos meseca maja nahrulil podrejeno učiteljico, ker je učila svoje otroke ljubko Marijino pesmico in tudi ne za take, ki so vzgajali zadnja leta naše otroke za ovaduhe -- itd. Tudi pri nas smo imeli in imamo še precejšnje število vzornih učiteljev in učiteljic, do katerih čuti ljudstvo iskreno hvaležnost in ki so morali pretrpeti zadnja leta toliko krutega preganjanja, toda le preveliko je žal tudi število takih učiteljev, ki so ravno v zadnjih letih več kot dovolj jasno pokazali, da bi bili dobri morda za karkoli, le za učitelje otrok našega ljudstva pod. nobenim pogojem ne Težko bo v tem pogledu kmalu napraviti red, zato pa upravičeno zahtevamo, da pridejo vsaj na vodilna mesta možje, ki bodo jamči H, de se bo v zadnjih letih tako globoko izkopani prepad med šolo in domom zopet izravnal.
Mnogo, premnogo zahtev ima naše ljudstvo glede današnje šole, zato se bomo k temu vprašanju čim prej zopet vrnili. E.
I zagledale beli dan samo malo predelali: Če j od imena boljša vas ozir. trg ne bode, potem je prazen vsak poskus prenarejanja in preimenovanja. Naš narod ne bo niti za procent bolj narodno zaveden. Imena naših krajev pustite v miru! Mi vemo, da so nekje na svetu, v neki državi, ki se šteje za slovansko, imena, kakor: Kara-agač, Dede-agač, Kara-dag in še drugačna Kara, pa se nihče ne zgraža nad slovanskostjo tiste države in nobenemu uradniku v tistih krajih ni še prišlo na misel, da bi tista nekoliko po turškem dišeča imena hotel prenarejati. Imena naših krajev žive že stoletja med narodom in narod se jih bo držal kljub uradnim popravkom, kar uči že izkušnja Savskega Brestovaca in drugih primerov.
Gospodje, ki ste pozvani na delo za narodov blagor, očesa odprite, ušes ne mašite, pa boste našli toliko bolj potrebnega dela, i katerim boste osrečili svoj ljubljeni narod, in narod vam bo za vaše delo hvaležen, in zavest vam bo rekla, da niste izgubljali dragocenega časa s praznimi marnji in izmišljotinami. Sedaj pa narod o vas sodi, češ ti ljudje po kanclijah nimajo nobenega dela. o- -> •»■
En pesnih je
Stran 460
»DOMOLJUB-, dne 4. septembra 19J3.
<tev 36,
RAZGLED PO SVETU
Pred izbruhom ital.-abesinske vojne
Upanje, da bi se mogel itaiijansko-abesin-ski spor mirno poravnati, je rsak dan manjše Ne glede na posredovanje Francije in izjave sv. očeta Italija mobilizira dalj« in poiilja dan
za dnem vojaštvo in za boj potrebne stvari v Afriko.
Bliža se seja Zveze narodov, ki naj bi konfno odločila o italijansko-abesinskem sporu. Abesinija je pripravljena Italiji dati marsikatere ugodnosti, s katerimi se pa Italija noče zadovoljiti, zakaj Italija hoče, da postane samostojna Abesinija njena last.
Radi Abetmije pa grozi tudi vojna Italije z Anglijo, ki noče imeti močne Italije za tekmovalca in stražnika ob Rdečem morju, saj je to morje za Anglijo najbližja cesta v Indijo. Tudi ima Anglija v Abesiniji velike koristi gospodarskega značaja. Tako poročajo, da je prav te dni neka angleška družba kupila ves abesinski petrolej in to za dobo 75 let. Petrolejski vrelci so na ozemlju, ki si ga i
hoče Italija na vsak način prisvojiti Pri tej priliki pišejo italijanski listi, da j« Anglija porinila Italiji nož v hrbet. Slabo znamenje za mirno rešitev spora j« tudi to, da s« je začel
v Angliji gospodarski bojkot proti Italiji, in sicer Angleži nočejo Italiji več dobavljati premoga in železa.
Angleški jeverni oddelek bojnih ladij, ki bi se moral pridružiti bojnim ladjam ob otoku Malti šele čez 14 dni, je dobil ukaz, da takoj odpluje na določeno mesto. Temu nasproti pa je Mussolini odločil, da naj se zbere brodovje 60 italijanskih podmornic ob južni Siciliji blizu otoka Malte, ki ga Angleži z mrzlično naglico oborožujejo. Abesinci pa grade okrog svojega Addis Abebe silne trdnjave in so tam zbrali 400.000 mož. Položaj je torej do skrajnosti napet in po človeški presoji bi mogel samo čudež preprečiti novo strašno krvoprelitje na afriških tleh.
Huda nesreča v belgihki vladarski hiši
Iz še neznanih vzrokov je ob Vierwald-stattskem jezeru v Švici zdrsnil avtomobil, ki ga je vodil belgijski kralj, s ceste, se zaletel v drevo in padel v jezero. Kraljica Astrida, ki se je vozila s svojim možem belgijskim kraljem, je pri tem dobila na glavi tako hudo poškodbo, da je bila takoj mrtva. Tudi kralj Leopold je dobil več ran, ki pa niso nevarne.
Stratoa nesreča v belgijski kisi je vi rod-
bini je vzbudila po vsem svetu največje so-žalje. Saj je še v živem spominu žalostna smrt belgijskega kralja Alberta, očeta sedanjega kralja, ki je kot vnet hribolazec lani padel v prepad in se ubil. Belgijska kraljevska rodbina je zlasti med vojno dokazala, da Je eno s katoliškim belgijskim narodom. Zato tudi , Slovenci iskreno sočuvstvujemo s hudo pri/a-I deto belgijske vladarsko hišo.
KATOLIŠKA CERKEV
s Opomin sv. olete ob 12. »tri. Sv. oče je >• Kastel Gandolfo izjavil odposlanstvu bolniških sester sledeče: >Kljub temu, da obstojajo veliko terkoč« za mirno rešitev itali-jansko-abesinskega spora, je treba napeti vse sile, da s« prepreči vojska, tajava papeževa j® napravila zelo globok vtis.
ITALIJA
s Vendar en »dnini iarek. Nedavno so sprejeli Tolmioci v svoji sredini došiega goriškega nadškofa Margottija. ki je italijanskega rodu. Pred občinsko hišo so ga pozdravili zastopniki oblatiti, pred cerkvijo pa slovenski pevci z latinsko pesmijo. V cerkvi jo nadškof tudi pridigoval. Začel je italijanski,
še eno bi svetoval vsem gospodom, ki sede na stoličkih, namenjenih gospodom uradnikom. Ugled gosposke je pod režimom JNS tako globoko padel, da bo treba nekaj let, preden se dvigne nazaj do nekdanje veljave. Zlasti volitve so k temu padcu mnogo doprinesle. Vi, ki prebivate v mestih, morebiti tega ne čutite toliko, kar nas Je pa na deželi, pa ta padec z bridkostjo od dne do dne opazujemo. Saj sami dobro veste, kako je bilo. Kdor je bil od .JNS, ta je bil um iiv svetnik In smel je na vse mile vile delati krivico, pa ga ni nihče zato preganjal — toliko, 21
končal pa s pripombo, da ker je v cerkvi večina Slovencev, jih mor« pozdraviti tudi v njihovem maternem jeziku. Ko je nadškof izrekel pozdrav v slovenskem jeziku, so nenadoma vsi verniki v klopeh vstali in stoje poslušali nadškofov slovanski nagovor. Dejal je med drugim, da se skrbno uči slovenščine in jih bo prihodnje leto pozdravil v prosti slovenski besedi. Nadškofovo zagotovilo je naredilo na vernike globok in zadovoljiv utis.
s Za časa velikih italijanskih oroinih vaj okrog tirolskega Bočna, se je vršila lam seja ministrskega sveta. Sklenili so, da Italija v abesinskem sporu ne popusti in da je pripravljena na vse. G. Mussolini je izjavil, da se celo angleških protiukrepov ne boji. Italija bo zahtevala na zasedanju Sveta Društva narodov, da se Abesinija izključi iz tega društva, ker da je kršila mednarodne obveznosti.
da ni bil pohvaljen za svoje v resnici p r o 11 d r i a v n o delovanje. Ce se pa nisi J priznal za JNSarja, potem pa gorje tebi! V pregnanstvo, v ječo, v konfina.-ljo z njim! Ali pa v Mostar, Kragujevac in Se drugam, da tam dela pokoro za svojo trmo. Tu nastopite, tu popravite storjene krivice, pa vas bo ljudstvo veselo in zaupanje v pravico in v pravičnost se bo samo od sebe povrnilo.
Toliko sine ira et studio, kakor smo rekli včasth, ko smo »e le latinščine učili. Naša stoletna imena pa kar lepo v miru pustite, j Ljudstvo vam bo hvalefao. - Opazovalec.
s Drobii. V Idriji se pokopali Milana Kovčiča. Zbolel j® v Afriki ia pripeljali 80 ga v Turir, kjer je v bolnišnici umrl. — n(}. vo bolnišnico u jetične so pričeli uidati v Gorici. — Vojašnico velikega obsega grade v Kriniuu. — Novo mašo je pel v Rlhember-ku g. Stanko Zerjal, ki je dovršil bogoslovje na ljubljanski univerzi. — Elektrificiranl tjosta železniški progi Trst—Videm in Trst —Postojna. — Popraviti nameravajo goriški grad. — Uravnavali in poravnali bodo eeslo iz Gorič pri Divači dalje v dolino Reke mi. mo Karnelj, Dolenjih in Gorenjih V rent.
NEMČIJA
s >I)okazi' za politično delovanje. Nemške katoličane je treba preganjati, češ ker se udeležujejo političnega boja proti narodno-socijalistični organizaciji. To pa je treba dokazati. Po vsej Nemčiji se poslužujejo istega recepta, da bi doprinesli dokaz resnic« za to trditev. To pa se vrši na sledeči način: Nenadoma nastopi v kakšnem kraju narodno-socijalistični govornik na nalašč zalo prirejenem zborovanju hitlerjevskih čet. Govornik se na to takoj v začetku govora ravno pritožuje, da je dobil od krajevnega katoliškega duhovnika grozilno pismo. Poslušalci začnejo nato vsevprek tuliti in razgrajati ter se navadno takoj napotijo proti stanovanju duhovnika, da ga kaznujejo. Pa govornik noče, da bi prišlo do dejanj. Obrne se ns policijo, naj duhovnika reši pred ljudsko jezo s tem, da ga odpelje v zaščitni tabor. No, duhovnik mora na ta način v zapor, kjer ostane. 0 pismu ali kaki preiskavi pa ni več govora, ker takega ipsma duhovnik sploh ni pisal.
DROBNE NOVICE
Vse blagom«? bori« jfg gaprla italijanska vlada. Da prepreči špekulacijo!
Več j« posojilo bo dala Japonska Abesiniji v primeru vojn« z Italijo.
31-5!5 tajim Židom so v letu 1935 podelile avstrijske oblasti državljanstvo.
52 milijonov šolskih knflg Izda letos sovjetska državna tiskarna.
Posvetovanj« Francije, Anglije in ItaHj« v Parizu glede poravnave spora z Abeitnijo je končalo brez uspeha.
Pri sadaJHt aemirik v Totslaau so hoteli francoski komunisti potopiti križarko Dun-kerque«.
139! tiskarn, v katerih se tiska 159 listov, med njimi 20 dnevnikov, ima Carigrad.
Za 30 odstotkov Je padel romunski denar (lej) na tujih borzah. Posledica neplačanih obveznosti v tujini!
Zaradi podonavskega sporazuma je prišlo do nesoglasja med avstrijsko in msdjar-sko vlado.
Močno je povečal« svoje posadke v Sredozemskem morju Anglija.
BANKA BARUCH
fi, mt mmr, »m
Odpremiia dsnaf v »uaosiavljo najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrl! trs« banioe posle najbuiantneje.
FoMni uradi t Belgiji, Fraeciji, Holaudiji in LukM»-burgu sprejemajo plaSUa d« naše čekovno rsiune. MLUM; * HM« *mOm. RUMU: H. 1U7-M P«Hl. MM* »Uls b MSM» M. 1M, UKOmOt«: K« M« In"1""'
»a »aktevo jpo51J«»o hmzpMm naSs Sek. nakaznic«
«t«r. 38.
-DOMOLJUB«, dna 4, septembra 1931
Stran 467
200 milijonov dinarjev je doslej plačala Italija r.a prevoz vojakov »kozi Sueški prekop.
4000 dobrovoljcev so jc prijavilo v Egiptu j, pomoč Abesiniji.
Nekateri francoski ministri zahtevajo, da lavzame Francija v ital.-abesinskem sporu stališče Anglije.
1.350 milijonov Ur znašajo doslej stroški Italijo za pohod proti Abesiniji.
Nemški minister za gospodarstvo Scliacht
K obsodil hitlerjevsko gonjo proti katoliškim protestantskim duhovnikom.
Okrog 6 milijonov pristašev štej© ruska komunistična stranka, od teh 758.000 v drugih državah.
Pri voinji z avtom se je telo poškodoval avstrijski minister Fey.
Sneg je zapadel v Tirolskem po vrhovih, višjih od 1000 m.
Zaradi komunistične propagande v Ameriki je izročil ameriški veleposlanik ruski vladi oster protest.
Veliko blaga je narolila italijanska vla~ ia v poljskih blagovnih tvornicah v Lodzu.
Avtobus s 30 potniki je strmoglavil v prepad pod Mont Blankom. Večina potnikov |e nevarno ranjena.
Za 100 odstotkov se je podraiila v zadnjih 12 mesecih slanina v Ameriki. Suša in z njo pomanjkanje krme za prašiče.
V zaporu se je porodi bivši litovski diktator Voldemaras.
SS?Jte»»tafcasfe
JjHSSBSBrF
milo
1,1%
zares čisto
Velike poplave in nalivi so še vedno v Abesiniji.
Italija bo šla v Abesiniji do kraja, J« izjavil Mussolini angleškemu časnikarju.
Radi teiavnega položaja je papež prekinil dopust in se vrnil v Vatikan.
Egiptovska vlada je prepovedala izvoz velblodov, ki so jih te dni kupili Italijani v Egiptu.
Svilnate znamke v dobrodelne svrhe izda Japonska.
Letošnji italijanski manevri v Južni Tirolski so bili največji, kar Jih je bilo d »sedaj v Evropi.
Abesinske tete na meji Somalije so bajt sestrelile italijansko vojno letalo.
Nalezljiva spalna bolezen se zelo širi iu Japonskem.
Mobilizacijo vseh Abesincev od 15 do 74 let je proglasila abesinska vlada.
12 oseb je umrlo te dni radi vročine i nemškem Berlinu.
Stavka kmetov je izbruhnila v Litvi. Vsi mestni trgi so brez blaga.
Kadi prenizkih cen grozdja so bile velik« demonstracije vinogradnikov na grškem Pelo-ponezu.
Fantovski tabor
pri Sv. Trojici nad Moravčani
Dne 8. septembra bo pri Sv. Trojici nad Moravčami velik tabor za može in fante ljubljanske, kamniške in moravške dekanije.
Ob 10 dopoldne bo sv. maša z govorom g. dekana Cegnarja. Po sv. maši bo tabor, na katerem bodo govorili dr. Miha Krek, Smer-tu Rudolf, Loboda Jože in zastopniki posameznih far.
Tabor bo ob vsakem vremenu. Za okrepila bo poskrbljeno.
Prometne zveze so ugodne; odpeljemo se i fantje in možje iz Ljubljane ln okolice iz Ljubljane ob 7.22 ter se peljemo do postaje Laza, od koder je dobro uro pešhoje do Sv.
Trojice nad Moravčami, Kolesarji i ljubljanske strani naj se peljejo po cesti Sv. Jakob— Dol—Dolsko do Vinj, od koder je do Sv. Trojice pol ure pešhoje. Od kamniške strani naj se udeleženci peljejo do Domžal, kolesarji pa do Zaloga pod Sv. Trojico. Udeleženci iz Trbovelj, Zagorja, Laze, Litije in Kresnic naj se peljejo z jutranjim vlakom, ki pride do Laz ob 6.43.
Na tabor vabimo vse fante in može, ki so v hudih dnevih pokazali svojo odločnost in zvestobo, da se sedaj tiasrkajo novih moči za novo življenje, življenje gloliokega katolištva ln velike socialne aktivnosti. Bog živil
Ali ne drvimo v prepadi
Po podatkih Mednarodnega urada »a statistiko je bilo na vsem svetu lani 2,400.00« samomorov. Zaradi bede in lakote se je umorilo 1,200.000 ljudi.
Istočasno, ko so se ljudje ubijali, ker niso imeli nič jesti, pa se je uničilo radi dobrih ceni 267.000 stotov kave,
206,000.000 kg sladkorja, 25,000.000 kg riža in 25,000.000 kg mesa.
Te številke obupa in uničenja pač ne potrebujejo posebnega pojasnila. Govore aamf dovoli razločno besedo
r
P°i:led na množico, ki je v nedeljo prisostvovala slovesni blagoslovitvi prosvetnega doma v Preseri"
Novi slovenski minister dr. Miha Krek
,DQWXX3&- iat *

KAJ J £ NOVEGA
Ob BO ieimci
Društva rokodelskih pomočnikov
Xa--s£a&»	rsksot-jiA
t-.n -t inmimi&e pr«4«i~ te&ai »vem H
tsa trn pnma «&ra ir niw Asitro f« f*«Ht: Urtp* t Slev«se#i vm^ot ujvečn t« jc * teka	n^is
jc: '._i».<č auami'^ 90trtr:~> a ečrtvec--.
pr^-.Tir.vfte k nrrrrc	ofcrh s lie-
m^^i	ertra
V	ac* i! m a" j «	i«
a^tfi kvueiu aapainde «tv«rra® tace**	Tis »s te i-: razsu
ti uito^iib očrtiarvi ss	fa^oe
ae: jroi ar. ibvt Untačii, ki s« t kratkih benrsa*	»k zateza« ido rofcedeiskega
čnat**. Sibs«**! č»c t &e<ks« I. terter: Swa rje tri m e ri£» sa -prt cerkve« dmamt ¥ orMnk: «rim St avte- >e dirunrai f-roijf Nični ks je	lep *.«g&TOf. z*
—k jt h «giij» ; i-<--iTr	—
mfcn 0£ :■: M s« * rr.ie.: » ■fvsmesi. ? :iz>ž*'*i.*H ša&a i.iT»E- : rtsw x*	»®	mA"..
i srfcs« arur?v« ksr:>xjk Ai.a.zi Stroj | palec A-trc r onna * a&ecx rnkoii iti: ;>--■> -t VJiuc por tbrrik kttdt oprive | { fel jynfe-*d»ednS T?*:
prx J«r; a mnaker t p Gcatt.cu f Popolčz* k f« zi>:rcTi.jr: p,;-t'fr.i: pokofej« ! yeč« jv'k-zrn*, i? '	r-rci G::ezd *"
) cerkvi n.	s
:tkj*se r^saae ia H "c crjit»c it »aaogo .- dese*7j„ j,-*:: rzvžleso	v At-
f rut cirtsištvi tako iasiso ko: jc je ecs-«"
CVICEK
:rn ijiejjit! 4 vb t* v
UatraiBi mm i
Za ureditev naših rek
Hm&trtkt svet j« doiočii reč-,o noto ti izvedb« javnMi del r državi. Od t« v tete pride z* ureditev Drave is Save v dravski banovini 700-000 Dia. In (ker; Za regulacijo levega brega Save pod »orlom pri Sv. Jakobu jc predvidena obloga z betonskim: ploščami za 12-500 Din. Za levi breg pri Podgradu je dolečena obloga z betcsfkini ploič mi za zcetek 37. Din. za levi breg Staožeic pa je določen za popravilo betonske obloge znesek 20 000 Din. Dalje j« določen za desni breg v Ripčah zne nek 70.000 Din. ki te bo uporabil za 100 m vodilne zgradbe. Za regulacijo Save v Pono-viiab, lavi breg. je doiučetti vodila« zgradba ia traverza za znesek 60 000 Din. skupaj 200
tisoč dinarjev. — Na Dravi pa se bodo izvršila sledeča regulacijska bidroletiričra dela de!na zatvoritev levega stranskega rokava pri Vur-bergu v dolžini ca. 150 m z rekonstrukcijo in ojačanjem stare, deloma raadrt* zgradbe in podaliianje iste sned km 55-6-50 is 55 500 Za ta dei je odobren znesek 200.000 Din. Dalje te Vk> izvršilo popravilo jn zviianje »tare vodilne zgradb« sned kilometrom 55 4 m 55.10 v dolžini pribiiino 300 n. Za ta dela je odobrenih 100.000 Din. IzvrSila te bo todi vodilna zgradba t traverzo pri kilometru 55.400 v približni dolžini 155® ia je za izvedbo teh del odobren znesek 200.000 Din.
• i.
Ne pretiravaite!
Naš« čaacpiaj« j« poročale, da bo Sov« aJja leto« dahša za sadje okrog 150 milijonov &s»j>ev. K i*j samohvali dodaja »Trgovski K«t» slede&t: »Treba j« sicer imeti zaupanje, ti* bo celoletni trod ItKetoralca le nekako pla-fca.b, luoa napač»o bi bilo slikati njegov položaj tako, kakor da bi »e v jeseni kar valja! v (lesarju. 2« itak se ca jagu mnogo preveč govori o bogastva Slovenije, ki ga pa v resnici nikjer ni Ia zaradi t« bajke o bogat: Sloveniji je Slovenija vedno prikrajšana pri dobrotah, ki jih deli vlada, vet ko privilegirana pe takrat,
kadar je treba plačevati davk«. Saj ni t« dolgo, ko smo pri določitvi javnih del morali ugotoviti, da je odpadlo z« Slovenijo najmanj polovico mani, kakor pa bi p pripadalo po števila njenega prebivalstva. Ia t« vedno ne dokončani boj za železniške premogovne dobav« »iiisko dokazaje, kako j« Slovenija zapostavljena. —- Zato naj se nehajo pretirano ugodna porodila o nspehu sadne letin«! Gospodarsko stanje Slovenije te todi zaradi donos« jabolk i« ne bo zboijlalola
OSEBNE VESTI
d 60 let i* dopolnil muribortki eladikc dr. Iren TomoHi. Saj Gospod blagoslavlja v blagor Cerkva in naroda velik« podvige t&ko priljubljenega e*»-kveoega kne«a tudi v bodoče!
d Duhovniikt tpremtmbe. Prestavljen je goep. Medvešček Matija v Dol pri Hrastniku t& kaplana in vikarja-nametfnika topnih g. Gorjup« Pet«, ki odid.« na dopast Dotedanji g. kaplan v Dolu, Br«aaik Janko »»stopi 4'
e 1- septembrom župnijo Mulo ob Dravi V Trbovlje prkte za kaplana g. Kač Franc. Go«p. Dregar Jane* gre » Sv. Planine ia župnika v Jante. Ks Sv. Planino pa pride sa lupnika g Jare Alfonz iz Poljan pri Toplicah.
^'S* ravnatelj* poitt in teUgref* t Ljubljeni je postavi je dr. Vagaj«
d Za turnega poveljnika vte landarmerije je imenovan divi*ij«ki general Jovaa Msumo-vič, ki je bil tvoj« dni povelj, polka v Celju.
d «5-1 elnUo iuUnotitve temoeUijne top. nii«, V.kor tudi 25-letnieo župnikovanja in
n-ašništ' d g. Valentina kerr«ikarj« ... <tcr.eaci prajuKrvali DolenjekgaLaru v ne-iHf^ dae 25. a-.g>J-»ta. Bog ii.i g. župnika še
suogo let .'
IZ DOMAČE POLITIKE
d Z« uumitra hrti ioloieneja delokroga <p-rt?»!j»> je bit imenovan dr. Miha Krek, ii-.etsui n znani javni delavec v Ljubljani, i iz aisštra pošte pa narodni poslanec dr.
Braskv Kti-idjeriič. OU gospoda «ta že pri-'	in prežela svoje pošle.
d Ker Jt rmniitriki predsednik dr. <sdtv inozemstvo, mu je postavljen ii 6»Ja»ir.:ha notranji mini-ter dr. Anton
S% r.
d Zi- zctzo z Jufotlanjo se je pričel na-v d. i»vati v Sofiji izhajajoči ča*.pU >Make> c• n>ko Slovo«.
d za izje rs min<ilrtk*ga pred tednika. P.* StvjadiiK".!.* je izjavil dopkniku franeo. -k«fi -ta tudi tole: ' Moje naloga je v tem, da iadi» oe naslanjam &a i»sčne viiine. ka-«.-■: »e je doslej delalo, maneč na trdno osno-i drugimi l^s^iami na ljudstvo samo. No-vj oblasti, ki se opirala samr, na i»čbno.-tL Z nami mora biti ves narod, tako da nihče ne bo ii¥>f.el \eč govoriti, kakor ti« ti bili na eni strani zatiralci, na drugi strani podjarmljeni Hrvati in Slovenci. 7 da j so \si v kraljevski v Sadi zakopani. Slovenec dr. Kor. -*-<■- sedi poleg muslimana dr. Spaba To je zdaj kraljevina Jugoslavija, ne pa velik« Srbija.*
d Z«ftfl»/i nfnittri Kade titst (Juji -ia-vije. Romunije in Češkoslovaške) so te dni zborovali n« Bledu. Uradno nagiašajo soglasnost imenovanih treh držav v vseh važnih vprašanjih in pripravljenost za sklenitev tako zvaneea jvodonavskega spr rezuma m s tem z-, ezanega r«z^>roiitveoega \-prašanja. Mali zveza odločno odklanja obnovitev habeburJke monarhije tudi v skrčenem obeegu.
d Velik uker o amnestiji (odpustu kazni) političnih kaznjencev, pripravlja notranje ministrstvo. Ukaz bo objavljen dne 6. septembra na kraljev rojstni dan.
d Pri občinskih rotitrah, vršeči h se ono nedeljo v mestu Hvar in občini Stari Grad, je bila vložena samo dr. Mačkova lista, ki j« tudi zmagala
d K me t tke zaifita je z« enkrat podaljioM do 1. oktobra 1935, ker vlada ie ni mogla tega vprašanja zadovoljivo r««ti.
d Angletke sr*iU>i^m*ke bojne Udje, ki bi morale v septembru obiskati nate morje, so odjadrale — v Egipt!
DOMAČE NOVICE
d Veli/aiten «rksrutiini kongres se je vršil nedavno v Cakovcu. Navso&h 60.000 vernikov. Nad bO.OOO je bilo obhajaneev. Kongres je v vsakem ožim uspel.
d Odposlanci blejske obHns so uročili Vojvodini in vojvodu Keatskerau, ki bivata tedaj ob Bohinjskem jezeru, v krasni »Urinski skrinji dve krasni nsrodni noji.
d Rudarji p Velenju so priredili te dni zborovanje in zahtevajo: da »a prekliče sklep ministrskega sveta, da te preneha » »apostav-Ijaojem naših rudnikov od strani driave, da se uvedejo enotna rudarafea ukonodaja in rudarski policijski ter tehnični in higijenski predpisi z« vte rudarstvo v državi, d« »e da na razpolago denar u nlstemalifaio proučitev
vprašanja glede pove&mja konzuni* in možnost, da se premog uporabi v novo namene, in da so da brezposelnim rudarjem delo ali wdostna podpora.
d Nov gasilski dom to olvorili ono nedeljo v Iiakitovcu v občini Tuhinj. Slovesnost je prav lepo uspela.
d Divje praiUd so zasledili nad Špitali-«em v kamniškem okraju.
d Minister za gozdov« »w rudnike D juro Jankovi« je kovavskim rudarjem zagotovil, da do!>ava premoga ne bo zmanjSana in delo ne lx> omejeno.
d V Medjimurju postavijo pravoslavno cerkev. V pokrajini med Dravo in Muro živijo naši vrli katoliški hrvatski Medjinuuci, ki so na meji proti Sloveniji pre,«j slovensko pobarvani. V njihovem glavnem meetu Cakov-cu se je lansko leto na pobudo generala Lazarja Milosavljevič« raSela akcija za gradnjo pravoslavne cerkve. V to avrho se je sestavil posebni odbor, ki m« načelu je general Dokič. Ta odl>or se je obrnil na občinski svet v Ca-knvcu, da mu odstopi brezplačno prostor za gradnjo pravoslavne cerkve. OI>činski svet je to storil ter podaril zaželjeni prostor v malem parku.
d Zanimiv sluiaj. V Bibaču sta se dva soseda že več let prepirala zm mejo med zem-Iji&imi. Nedavno pa je tam besnela nevihta in udaril« je strelu, ki je napravila globoko brazdo med zimljiščima. ln soseda sta sklenil«, da sprejmeta mejo, ki jo je določila strel«.
d Nedeljski votni listki »> Italijo. Dne 1 septembra stopi v veljavo nova mednarodna tarifa za prevoz potnikov, prtljago in ekspres-ncjja blaga med Jugoslavijo in Italijo. Za njo «« uvedejo nedeljska in prarnišk« potovanja i voznimi listki za tja in nazaj. Za ta potovanja so jugoslovanske in italijanske železnice dovolile 50% popusta od običajnih voznih ren. Vozni listek velja od polnoči med petkom in soboto, dneva pred praznikom ali nedeljo do polnoči dneva po prazniku ali nedelji, to je do polnoči ponedeljka na torek in sicer w brz« in po' viške vlake. Prekinitev vožnje ni dovoljena temi listki. Prazniki, za katere volja poleg nedelj la ugodnost, so: Novo leto. sv. Trije kralji, sv. Jožef, Vnoi>ohod in praznik sv. Ife.šnjegn Telesa, dalje sv. Peter in Pavel (28. junij). Veliki šmaren, vsi svetniki. Brezmadežno spočetje in Božič (25. december) d Dvigajo se eenr sena in sicer zaradi slal» senene letine, pa tudi vsled izvoza v 'talijo, oziroma v Afriko. Sedaj je cena 50 "in za eent.
d Reiitev gospodarske krize je v industrializaciji Slovenije trdi zadnji »Trgovski list:. Ali bo z imhistrijalizacijo naše dežele rr'spn tudi kmet?
'I Sekire so začele peti na Jugoslovanskem trgu v Mariboru. Stoletni kostanji so položili glavo, da bo prostora za stavbišče n°ve pravoslavne cerkve. Tudi pesek in gra-moz to cerkev bo dala mariborska občina.
d Ponarejeni kovanci 50 Din so se Navili v ptujski okolici.
d Razpisana je dreiba za gradbo prvega "ca proge Sevnica-St.Janž v daljavi 8 in pol Womelra. Gradbena dela so proračunjena na ''■818.700 Din. Da bi I© že enkrat začeli z oeloin!
<1 Ljubljansko mestno f««Jko gimnaeijo
Potopoma prevzela država. Letos bo dr-
Pri zaprtju, motnjah ¥ prebavi
vzemite ziutm na urazen zelodon kosarac
naravne FRANZ JOSEF grenClc«.
Registrirano od Min. not:. pot. In nar. idr S. br. IS.4S5 oil ». V. 1931.
žava
Prevzela 1. razred s dvema vaporedni-
tama- vsako bodočo leto zopet po en razred,
da bo v 8 letih vsa gimnazija državna. V Mariboru pa ustanove državno nižjo dekliško realno gimnazijo.
d Nove prehode na bolgarsko-jugoslovan-ski meji odpro in sicer 1. septembra prehod pri Džuješevu iu dne 15. septembra pri Stre-zimirOvcu.
d Davitina na premoženja drugod in pri nas. Po načrtu ameriškega državnega predsednika Roosevelta o olidavčenju dediščin bi se moralo plačati od premoženj, ki znašajo več kot 50 milijonov dolarjev skupno vseh dr-| žavnih, občinskih in drugih davščin v višini j 86% vsega premoženja. Od majhnih premoženj, ki ne znašajo več ko 20 tisoč, dolarjev, pa !e 0.75%. Velika premoženja bi bila torej j znatno bolj obdavčena ko ua Angleškem, kjer i je davščina na dediščine največja, tam znaša I davek tudi 47% vse dediščine. Pri nas zapu-1 ščinske pristojbine še niso v vsej državi ena-j ko, vendar 30 tudi precej visoke. Tako pla-j rajo v Srbiji oddaljeni sorodniki pri dediščini, i vredni nad 3 milijone Din državi 49» davka, d S štirimi ladjami je zalela reden promet s severnoafriškimi pristaniški tvrdka Markovič v Splitu.
d V drlnvnem šahovskem tekmovanju v Ljubl jani je zmagal med 2*2 udeleženci Milan Vidmar mlajši in si pridobil tako naslov no rodnega mojstra.
Med univ. dr. Adabert Nomara
v Skofjl I obt
z 2. septembrom locet redi«o ordinir«
d V lasu od 15. septembra do vključno 21. septembra se morajo kakor lansko leto vse dopisnice, vsa pisma, vse nakaznice in .spremnice ter vsi brzojavi frankirati s posebno znamko Rdečega križa za 50 par poleg običajne poštnine. Povišek gre v korist Rde- . čega križa.
d Ker podjetje ne izpolnjuje zakonskih predpisov. Na progi Priština-Peč so delavci zapustili delo že tretjič, kar podjetje, ki gradi progo, ne spolnjuje zakonskih predpisov o zaščiti delavstva in plačuje tako majhne mezde, da delavec ne more dostojno živeti.
d Mednarodni letalski kongres se začne ( 6. septembra v Zagrebu. Udeleže se ga zastopniki 20 držav.
d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko za odgovor za 8 Din.
d Novi načrt XXI. koda državne razredne loterije nudd vsakomur, ki sodeluje pri igri, veliko in prijetno presenečenje. Mnogi so prej tožili, da jo težko doseči kak večji dobitek. Temu je uprava loterije odpomogla e tem, da je povečala število glavnih dobitkov na t rojil o višini tako, da se poleg glavnih dobitkov, kolikor jih je bilo doslej, izžreba še 48 n o v i h velikih dobitkov, od tega ena premija z 2,000.000 (Dvema milijonoma) dinarjev. Več Vam pove prospekt, ki ga v današnjem »Domoljubu« prilaga glavna kalektura A. ReiB 1 a drug v Zagrebu
NESREČE
d S podstrešja je padla v veto iu si r,lomile tilnik pri trgovcu Ruprihu v Bresternlel pri Mariboru zaposlena I. Stupan.
d Smrtno »e je ponesrečil v rudniku v Ravni Roki Anton Požun iz Zabukovr-a pri Brežicah.
• d S tira je skotil osebni vlak na progi Zagreb-Belgrad pri postajici Breda pri Sisku. Proga se je pri tem pokvarila v daljavo 20 m. razen strahu niso potniki ničesar občutili.
d Levo nogo si je zlomil in tudi sicer nevarno poškodoval Franc Pulko, posestnik pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Po nesreči je padel pod voz.
NOV! GROBOVI
g Glej, z dele in teže Adamov gre sin. V Postojni je umrla Betka Krainer, hčerka veleposestnika. —• V Zagorju ob Savi je izdihni) odličen mož Josip Ranzinger. — V Kranju je nenadoma odšla v večnost 63-Ietna Helena šušteršič. — Na Jeranovem pri Mekinjah je zaspal v Gospodu 70 letni posestnik Sitar Jakob. — V Begunjah pri Ideali so položili v grob Antonijo Rekar. — V Blatni Brezovici sta odšla po večno plačilo (50 letna posestnikova žena Marija Lovria in 87 letni posestnik Gašper Suiiadolnik. — V Ljubljani so umrli: s. Medarda Terezija Zupančič iz Podganje vasi pri Žužemberku; soproga upokojenega uradnika Marija Pavčič roj. Petrov, čič; poštna kontrolorka Anica Razlag; nad-paznik lavše prisilne delavnice v p. Franc Komatnr; magistralni uradnik Ix>jze Slano-vec in zobozdravnik v Sevnici dr. France Hrl-l>ar. — Naj počivajo v miru!
RAZNO __
d Proslava Davorin Jenkove stoletnice, ki
je bila zadnjič v našem i»stu naznanjena, je preložena na prihodnjo pomlad, ko se bo lahko izvršila v takem obsegu, kakor jo naš vft-liki skladatelj zasluži.
d Opozorilo državnim upokojencem. Prijave za prejemanje draginjskih doklad se morajo predložiti finančni direkciji v prvi polovici moseea oktobra. Opozarjamo vse drž. upokojence, da naj ne predlagajo prijave pred 1. oktobrom. Pred tem terminom predložene prijave namreč niso veljavne. Člani podpisanega društva bodo dobili prijave s potrebnimi navodili pravočasno brezplačno dostavljene. — Društvo drž. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
k »Sodohd* gasilska služba«. Tako je naslov
lični, zelo poučni in koristni knjigi, ki je pravkar izšla. Spisal jo je bivSi poveljnik ljubljanskih poklicnih gasilcev Janez Furian. Knjiga vsebuje vse, kar mora vsak današnji gasilec znati, zato je neobhodno potrebno, da si jo nabavijo vsi gasilci. Knjigo sta odobrila ministrstvo za telesno vzgojo in pa »Vntrogasui savez Jugoelavije« ter jo toplo priporočila vsem gasilskim četam. Knjiga, ki je bogato ilustrirana in vezana v platno, stane 60 Din. Kdor naroči nad B knjig skoraj, dobi eno brezplačno. Naroča se na naslov: Janez Furian, LJubljana Poljanski nasip 16.
Strafi 470
•j ua t^icaih jt rup.avii nek1.	L/eoeio
drevo lahko sam poiiajja prav pri tieb.
RADIO
od a- »pieoihrm do 12. septembra 1935
Otrtek. 5. sept.: 10 Prenos otvoritve ljubljanskega velt-sejma. 11 Prenos promenad, kon-r jt voj. zodbe. 18 Magistri igrajo. 18 40 Sloven-i ; ia za Slovence. 19 Čas. vreme, poročila, sporni. obvestila. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos iz Bel-t-t-oa. 22 Čas. poročila, spored. 22.15 Radijski or-k -ter. — Petek. 6. »ept.: 18 Mlademu kralju v j j. -:6en pozdrav! 19 Čas. vreme poročila, spored, ; obvestila. 19JO Nac. ura, 20 Prenos iz Belerada ; in Zagreba. 22 Čas, vreme, poročila, spored, 22.15 ' Slovenski vokalni kvintet. — .Sobota. 7. sept.: i 18 Radijski orkester. 18.40 Zunanji politični pre- I gled. 19 Čas. vreme, poročila, spored obvestila, 19-30 Nac. ura. 20 Radijski orkester. 21.15 Koncert »Jadranskih stražarjev« iz št. Vida, 21.45 Plo-iče. 22 Čas. vreme, poročila, spored. 22.15 Prenos iz nebotičnika, vme* plošče. — Nedelja. 8. »ept.: 7.30 Kmet. predavanje. 8 Čas. poročila, T&.15 Radijski orkester. 9.45 Versko predavanje, 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. II Promenadni koncert vojaške godbe. 15 Odmevi iz Koroške. 15.15 Ženska ura. 16.30 Radijski orkester, vmes plošče, 19.30 Nae ura. 30 Ča«. poročila, obvestila. 2015 Ivan Pregelj: Berači (zvočna groteska), 21-30 Plošče. 22 Ča«. vreme, poročila, spored, 22.15 Prenos z vele*jma. — Ponedeljek. 9. sept.: 18 Ralijaki orkoster. 18.40 Zdravniška ura. 19 Ča? poročila, -pored. obvestila. 20 Francoske se-renade. 21 Radijski orkester, 22 Čas. vr»mc. poročila. »pored. 22.j-5 Radijski orkester. — T«,rek.
10.	&epL: 18 Pož^anekov oča bo deci kramljal. 1850 Reportaža iz razstave naših ptic. 19 Čas. Treme, poročila, -pored. obvestila. 1950 Nar. ura 30 Nekaj plesne zlasbe. 20 30 Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. 21.30 Radijski orke-iter. 22 Čas. vreme, poročila, spored. 21.35 Radijski orkester. 2230 Angleške ^ioSče. — Sreda,
11.	*ept: 18 Iz Aleksandri je v domovino, 19 ča= vreme, poročila, spored, obvestila. 1930 Nac. ura! 20 Koncert pravoslavnega cerkvenega zbora. 20 45 Radijski orkester, 22 čas, vreme, poročila, spored, 22.15 Prenos t velesejma.
Kraj stra«ne ne-rece belgijskega kraljevskega para ob Vierv« aldstattskeui jezeru, kjer »e je
kraljica Astrida »mrtno ponesrečila.
i iz ugledne rodbine v Stražiiču Kup-., je hišo g. Frančiča na Glavnem trgu v Kranju. k;er je še danes — seveda najmodernejše :n . sem zahtevam 0254 preurejena — veletrgovina -Pri Fr»nce!;nu«. Poročea i v ietu 1SSS s hčerko ugledne Pollakov« rodbine je : imel štiri »nove in osem hčera. Dva sinova sta po-; stala žrtvi svetovne vo;ne. tretji sin Frcd ;.e pa isto • srečno prebil ter se takoj po v mir.. s fronte posvetil študiju narodno gospodarske in trgovske ><x:e. S'u-dirk! je v Koinu in drugod ter se 1 doktersko di-1 plomo ieta 1924 vrnil v domov.no. Sšedij se t pričela za tvrdko doba velikega razmaha. Sedanji ki dr. Fred Crobath je posvetil vse svoje duševne sil« za ustvarite^ etigros trjjpvine, in splošne konfekcije, i Trgovski lokali so urejeni velemestno. Pri vsej veli-. kopoteznosti pa se drži tvrdka slej ko prej načete zlate so!kti;e sred ne in odklanja vse. kar ni v so-j glasju s slovesom starega trdnega podjc.ja. Povo-: dem proslave 50 letnega jubileja se je spomnila :vrd-' ka tudi raznih naših ustanov. Cerkve, samostani, | šole ter razna karitativna društva in zavode je ob-; darila z denarjem ali hlagom. vrhuiega bodo pa j 'udi vsi njeni stalni odjemalci prejeli v obliki po. j pustov lep spomin na zlati jubilej, h kateremu ugled-' ni tvrdki tudi mi iz srca čestitamo!
V vsako hišo Domoljuba]
k I/jod-kim odrom priporočamo novo dramo v »tirih dejanjih: »Grunt«. Vlog je 6 moških in 7 ienakih. Scena: kmečka soba in gozd. Rokopise pošilja: RedenSek I»«n, Dotnl,«!e. igro priporo-
Avtobus ae „ zaletel v (okorno,ivo pri Piestingu na Nižjeavstrijskem in k bilo 7 ljudi mrtvih, 24 težko
ranjenih.
DOMOLJUB., dne 4. septembra 1934.	_________SUv 36'
Cerkvene vesit
s Mali š»wrra aa Rakovnik« v Ljubljani.
Tadi Smo« -- iepteml.ra se bo slove-no prazao-oi-!e;axa posvetitve Sfanjtaega svetišča na Rikovaska. V soboto zvečer ob 7 se uprizori aa pronea pae»i cerkvijo skrivnost sv a»a«-«. a.iso sledi nmska prt-c-esija. govor v cerkvi in pete litaaije z bligosžovoin. V nedelio prKno rr. maše oi> 4. ob pol b sv na<a z blagoslovom ia pr:d:r>j. ob 10 pa slavnostni govor in pon'i-fikabs sv rstša Popoldne ob pol 4 govor p<:e btiSije ia blagoslov. Romirji naj posjožijo Eoie Tozce olajšave. Da podlagi katere ima;« polovičao voznuio od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Na odhoda: postaji naj zahtevajo sedeljsko povraiao ka-to.
n Nori Lani pri ;<- Jeraej«. Roiaarski shc»l v sifezi Lvardo Nj letos zof-e: r.ai Mali šmaren. Sv. opravilo bo ob desetih, sedaj zidamo novo ka-Vabljeni «te na romanje v fim večjem Ste-
SO letnico obstoja
' slavi ie dni po vsej Gorenjski iu daleč preko njenih ! mej dobro znana mamdakturna in korletejia rvrd. t la FraacCrobath v Kranju. Ustanov:] jo u v skromnih počeskih Ida 1Š85 gospod Franc Crobath
Stev. 36. __________»DOMOLJUB., dne 4. septembra 1935.
PO DO MOV IN I
Pratnik Rdečega križa
(Ježica pri Ljubljani) V nedeljo, dne 15. septembra, priredi nag flbJinski odbor RK svojo redno letno manifesta-(ijsko prireditev. Ob 8 zjutraj se bo pred Zadružnim domom na Ježici uredil sprevod, ki krene nato z godbo na čelu proti Črnučam. Onstran savskega mostu se pridružijo sprevodu Crnučani, nakar krene sprevod skozi Črnuče po spodnji cesti v tamkajšnjo župno cerkev. Ob 9 bo sv. maša za padlo domačine, ki bo žrtvovali svoje življenje za naše osvobojenje in zedinjenje. Po sv. maši bo pred spomenikom padlih pred cerkvijo spominska slovesnost z molitvami za pokojne, petjem, godbo jn govorom, nakar »e spet razvije sprevod v smeri proti »Gameljčanu«, kjsr zavije nazaj na Dunajsko cesto. Pred črnuškim Gasilskim domom bo nato delile pred odličniki, ki se bodo slovesnosti udeležili, nakar se sprevod razide. V sprevodu liotlo poleg vseh skupin in sekcij občinske organizacije KK in zastopnikov domačih ozir. osrednjih oblasti tudi ostale humane in kulturne organizacije naše občine. Najbolj pester del sprevoda pa bodo tvorile narodne noše, ki jih bo letos nastopilo brezdvomno toliko, kakor jih doslej še ni oh nobeni priliki nastopilo na Ježici. Vsa občina se z velikim veseljem pripravlja na ta dan.
Naša božja pot je oživela.
(Dobrova pri Ljubljani) Priljubljena božja pot na Dobrovi vstaja t novemu življenju. Obisk romarjev se veča Zadnje nedelje je bila udeležba zlasti pri popoldanski služIli božji prav velika. Gotovo bo prihodnjo nedeljo, t. j. na mali šmaren, in ob zaključku 15. septembra, še večja. Na mali šmaren bo imel dopoldne slovesno sv. mašo stolni župnik in kunonik dr. Tomaž Klinar. Isti bo imel tudi popoldne ob 4 pridigo. Zadnji dan romarskih dni pa bo imel ob 9 pridigo in slovesno sv. mašo stolni dekan dr. Frane Kitno-vec. Popoldne oh 4 bo pridigal stolni vikar Alojzij košmerlj, po pridigi bo procesija s sv. R. T., ki jo bo vodil stolni dekan dr. Kimo-vec, po procesiji pa slovesne pete litanije M. B.
in zahvalna pesem. Sv. maše so te nedelje ob 5., 6, 8, 9 in pol 11. Marija gleda prav gotovo z do-padenjem množice romarjev, ki se zgrinjajo okrop njenega prestola na Dobrovi in jih blagoslavlja.
»Revček Andrejček« na prostem.
(Dravlje.)
Več kot 2 leti je že minulo, odkar je bilo razpuščeno Prosvetno društvo v Druvljah, ki se je imelo ravno pripraviti na svojo petindvaj-setletnico. Konec je bil prosvetnih predavanj, skioptičnih predstav, iger, mladina pa je ostala brez svojega ognjišča, ob katerem je rastla v izobrazbi, poštenosti in skupnosti. Kolikor bolj nas je prvi odlok prizadel, toliko lepše nas je izuenadil drugi, ki je zopet vzpostavil društvo. Zalo hoče dati naš starejši igralski rod še posebnega izraza svojemu veselju b tem, da vpri-zori za uvod v obnovljeno društveno delovanje v nedeljo 8. septembra ob pol 7 zvečer na dvorišču g. Izidorja Florjančiča lepo igro »Revček Andrejček«, pred katero bo tudi še prenos koncerta po zvočniku in primeren pozdrav. V neugodnem vremenu bo igra v dvorani.
Občni .».bor.
(Preska.)
Šolske počitnice so pri kraju, tudi za naše prosvetno društvo je konec počitnic. Zato bo v nedeljo 8. septembri popoldne bo božji službi po dolgem presledku v društvenem domu občni zbor prosvetnega društva z običajnim sporedom. — Da bo isti bolj zanimiv, smo naprosili še tujega govorniku. Člani in prijatelji društvo, udeležite se občnega zbora, da slišite, kaj se je zgodilo vnžnaga v preteklih letih in da napravimo delovni načrt za bodoče leto za pravo prosveto naše župnije
Novice.
(Sostro.)
V avgustu je priredilo prosvetno društvo dva poslovilna večera. Prvega kaplanu g. Erženu Petru, ki je veljal obenem tudi kot pozdrav novemu kaplunu g. Filipu Žaklju. Kakor g. Er-
žeuu, tudi njemu želimo veliko uspeha v njunem bodočem delovanju. — Pri drugem poslovilnem večeru smo se poslovili od našega dobrega župnika g. svetnika Martina Poljaka, ki je 21 let modro vodil našo faro v razburkanem vojnem in povojnem času. Pevci so mu zapeli par lepih pesmic, g. kaplan se mu je v imenu fare zahvalil zu trudapolno delo, prosveta mu pa je v zahvalo za dolgoletno predsedstvo podarila mal spomin. Za zaključek so zaigrali naši mali tamburaši. Bog mil daj dolgo let živeti v zasluženem pokoju. — Njegovo mesto je prevzel bivši župnik iz Janč g. r rane Verce. Tudi njemu želimo obilo blagoslova v pastirovanju.
—	Prosvetno društvo ie organiziralo v avgustu lepo uspel izlet na Veliko planino. 8. septembra ob pol 8 zvečer vprizorimo na prostem zanimivo igro »Martin Krpam. Nastopi 60 oseb. Vabljeni I — 26. avgusta ie umrla v Zadvoru 56-letna Terezija Vidrgar .Bila je dobra mati, ki so jo vsi spoštovali, kur ie pričala mnogošteviV na udeležba na njeni zadnji poti.
Ii Prežganja in okolic« (Prežganje pri Litiji)
Kakor znano se velika občina Trebeljevo nahaja v visokih hribih, v katero spadajo tri fare: Prežganje, Janče in Sv. Anton v Stangi. Ta občina bi bila pred javnostjo bolj skrita, če se ne bi bile godile pod režimom JNS tako velike krivice. Naj omenimo le surov atentat na župana g. Jos. Galeta. Če se spomnimo na tiste dni, na« obide groza in stud. Hvala Bogu, prišlo je vstajenje za vse občane — in vso državo. Vse težave, preganjanja in kazni bodo pozabljene. Upamo, da bodo pod sedanjo vlado atentatorje izsledili. Kako hitro se pod sedanjo vlado — v katero ima narod zaupanje — kolo časa vrti I Imamo zopet Prosvetno društvo. Prva seja se je vršila dne 11. avgusta. Mladina bo zopet vsa oživljena popri-jela za delo. Obstoji tudi društvo Rdečega križa, ki jako živahno deluje. Pred časom se je vršilo zdravstveno predavanje o jetiki. Predaval jo oreški referent dr. Vladimir Orel iz Litije. Takih predavanj si še želimo in jih bomo zopet imeli.
—	Občinski sedež s pisarno se še nahaja v Vel. Stangi. Upamo pa vsak čas prejeti rešitev, da »e sedež ln obč. pisarna prenese na Prežganje, kjer so že eno leto pripravljeni idealni prostori. Prežganje se nahaja v sredini občine, za to zahteva 85 odstotkov občanov, da je sedež občine na Pre-žganjem. Gospodarstvo občine je bilo doslej na
Za kravico
(Nadaljevanje).
Barica je udarila v glasen jok. Lisko zaklali! Adam se je ves bled naslanjal nad kravico in jo gladil po vratu.
Nekdo je stekel v gostilno pri Kbodlu, ki je bil izučen mesar. Klal je za predpust prašiče in ee se je zgodila nesreča, je znal ubiti tutli govedo in ga razaekati.
V tem se je kravica na dvorišču stresla, slava jj je padla na tla, noge so se krčevito nategnile in iz razprtih čeljusti je pomolel jezik, skoraj bel.
»Je že po njej,« so kriknili vsi žalostno.
»Je že po njej,« je ponovila Barica. Mala Ančica je na roki prva zajokala. Za njo je Konopka h prosto roko dvignila k očem rob Predpasnika in se spustila v silovit jok.
Kakor okameneli so stali možje okoli mrtvega živinčeta.
2ennke si niso upale notri. Stale so zunaj 111 gledale na dvorišču preko ograjo. Kakor nevidni zid, tako jim je branila žalost, da bi »topile bliže.
»Menila je že po njej,« je rekel Khodl svojemu spremljevalcu, ko jo zaslišal od konopa Baričiu siloviti jok. Oba sla, kakor "a povelje stekla.
v »Nesrečna Barica, revica,« je odkrito-»r&no sočustvoval mladi mož, ki je tekel z gostilničarjem in katerega ni tukaj nihče Poznal. Krčmar je krenil naravnost h kra-ali oni drugi se je, kakor bi bil omamen, ustavil v vratih. Videl je Adama, kako 2 obema rokama drži Barico okoli pasu in *a ie slišal, ko je govril:
»Barica, bodi pametna — ne žaluj — ne jokaj,« a sam je požiral solze, ki so mu hotele ven. »Saj bova zmogla za drugo, — če Bog da,« se je trudil, da bi jo potolažil.
Ali žena ni slišala. Kakor vihar, tako je delala žalost v njenem srcu z mislimi. Koliko ne je mučila za to poginulo živinče, s krvjo in potom sta si prislužila to prgišče denarja, v mavričnem blisku so se ji pojavile vse muke življenja v Monakovem, kako se je veselila in vse naredila, kar je vedela, da je treba, nič ni pozabila, ne hleva blagosloviti, na cerkev se je spomnila, molila je in vendar se je to zgodilo. Nekaj kakor jeza, kakor upor je grozno vstajalo iz neznanega brezna njene duše.
»Pojdeva na Bavarsko in si prisluživa za drugo,« je zaslišala kakor od daleč Adamov glas.
Spustila je predpasnik iz rok, — odkrila je svoje lice. Bila je smrtno bleda, oči so ji vpadle in okorele ustnice so trdo izgovorile:
»Na Bavarsko, praviš 1 Tja do smrti ne, — niti za deset takih kravic.«
V tem je Ančica razprostrla ročico, objela obupano mamo okoli vratu in prvič po zlogih spregovorila: »Ma-ma, ma-ma!« Barica je privila k sebi svoje dete, pritisnila svoje ustnice na njena cvetoča usteca in rekla mirno: »Pojdi domov, pojdi, ti moje zlato, ti I«
»Neki slikar je vprašal po vas,« je povedal Khodl Konopoma.
Iskali so ga, pa je že odšel iz Postred-kovega
»Šel je ves žalosten nekam proti Klenču,«
je povedala Khodlova žena Dorla---
★
Na letni slikarski razstavi v Monakovem je visela v stekleni palači, v oddelku za oljnate slike ob letu slika. Na ubožnem dvorišču stoje okoli poginule krave brez moči vaščanje in nad njo plačeta dva siromašna človeka...
Slika je budila pozornost ne samo po svoji tehniki, ampak posebno po svoji izbra-nosti, katera je osvojila in prevzela z žalostjo vsakega gledalca.
To, prvič jasno razstavljeno delo mladega, do sedaj neznanega alikarja J. Pav-lika, je nosilo v uradnem seznamu razstavljenih del naslov »Za kravico«.
Ko so kupci povpraševali po njeni ceni, jim je tajnik razstave z nasmeškom odgovoril:
»Slikar je drugače ne proda kakor za živo kravo mlekarico, katero mora lastniku dostaviti na Češko, do Sostredkovega Ko-nopovim.«
Komaj je trajala razstava teden dni, se je že zabelil na Pavlikovi sliki pripet listek z besedo: »Prodano«.
(Konec.)
Bilo je že proti jutru, ko je policaj začni neko vpitje in ko je prišel bližje je videt gugajočega se moškega, ki je z vso Bilo tolkel po železnem drogu, vrhu katerega je svetila luč ter vpil: »Hej, odprite, ali slišite, odprite.«
Stražnik je zapoznelega moža potrkal po rami rekoč: »Saj tu nihče ne stanuje.«
DobrovoljSek ga je mežikavo pogledal izpod klobuka«: »Kako da ne, saj imajo še luč zgoraj.«
Stran 472
t)vb. Sedaj ko treh* »f-H Mati. 4a ae vsaj >ta» popnvi. — Dne tt avgusta »p j« na Pr««rstn»-tn eecliril prlpnrijalBi odbor JRŽ u «*?. Trebe-Ijevo. Se razume. <h borae rti vrtopiti t ioto stranko. Saj le!i tak® oaS voditelj dr. Kere*er' — Dne avguste *•-» »e pr*»J okrajnim »«4i*«> r Litiji zagovarjala bivši fnpan in eM tajnik naie občine. ki sta naprarila neresnično itpri&evaio o prešpanjfkra g. rupaiku. Qorp**3 feipnik je pa vloii! teibo proti oSemi Sodišče je ugofcmlo <ta «ta fcjpan in zlasti tajnik pri omenjenim aktn poslovali nepravilno in fts iraelt kljub temu. da jima je g. župnik cjppestiL fmci stroficov.
S«rt ia drago.
^Mekin;e •
Na Jeriu-oveta je 2? avgust* umrl v 70. ietu »tarosti samski mlinar in posestnik Jakob Si-lar. Po svojeiii zglednem življenju, po (»gostem prejemanju sv. zakramentov, po svoji veliki ljubezni do župne cerkve in direžljivosti zlasti napram njej — med drngim ji je pre-skrtrf-l rlat trašni olflšč — |e bil ujti vzor v*c-ui
Stiska v ljubljanski bolnišnici je tolika, da morata [K. dva bolnika ležati na eni postelji V oddelku, ki ima postelj, je nedavno ležalo 65 bolnikov. Povečanje bolnišnice je nujno po'rebno
-DOMOLJUB. , dne 4 septembra 1955 _
tmtsu,«m. N. ' m. p/ - i>ij» ko dro, .»•-•X,, S 25. avgutta v D-irftvenem domu ob pudiletti uprizorilo jale.oio draao -Bratec. - Na da« celodnevne« česčent. U sta i e pn ^ opravil m*i« P" »ztodneu. uMi f dr Joahim Segedm iz Zagreba Je bilo spodbudno in zajemljivo.
Novo iivljeaje.
(Cerklje na Gorenjskem I V nedeljo 25 avgusta -mo iudi pri na- otvo-riii novo dobo prosvetnega življenja- Po % letnih neprostovoljnih počitnicah se je w-il občni zbor s primerno vnanjo slovestnostjo I o-poldne ob 2 »o zbrali r.aši stari veterani mladino zunaj vasi. jo uvr'tiii v .prevod in v roo-p.-^neT! pohnd.i. ns č»!o za«tavr cerkvena srod-ba. narodne noše. korakali «ko?i va« k p-.ool-dan«ki službi božji. Po slovesnosti v cerkvi, je kreni! sprevod t prosvetni doni. kjer natn <e iecčnrski r župnik Franc Vavpetič v !epem rn-voru obrazložil namen prave prosvete._ Poudaril je. da druStvemki pri svojem društvenem delu ne 'm-jo iskati samo zabave, ampak predvsem umsko in «rčno izobrazbo. Po govoru se je vrti! občni zbor. kier je bila rotovc najvažnejša točka volitev noveca odbora kateri se je menda prav posrečen« irhra! Občni zbor je počastil .« <tvojo navzočnostjo tudi g. dekan rranc Dolinar. ki ima ne malo za«lng. da se je Slov. kat. izobraževalno drn*tvo pred 'V) leti ustanovilo in si z njegovo velikodušno podporo zera-dilo mogočno prosvetno ognjišče, fante in deklet? v fari prosimo, da pnstonijo k društvu, v kolikor se še niso priglasili. Vse člane dru-štva obveščamo, da !>o knjižnica odprta ob nr-neijsh in praznikih od t—2 in po kršč. nauku. Društvu želimo uspešneea delovanja.
Novice
(AmbrusJ
I>ne 38. avgusta 9e je vršilo premo vanje ro- i dovne zadružne živine. Cuje da premovanje ni doseirlo svojega namena. Zakaj ne. se bo pojasnilo na izrednem občnem zboru, ki vrti !5 septembra ob 3 popoldne v gasilnem domu v Ani-brusu. — Dne '29. so pa na tihem obhajali naš eoitpod duhovni svetnik Ivan Žavbi svoj 65-ti Rodovni dan. Ni jim povše! nobeno zunanje slavljc. zato pa vsi farani Ambruške tujmije kličemo: Vsemogočni Vas ohrani še mnogo let, do skrajne meje človeSkega življenja v mini in zadovoljnosti.
Uiesinski česat v svoji generalski uniformi
-»'ev Jo.
_ Pio»«wUio dru«4vo 1" treba da »-	j
«■' •• E dAloiti. Ka."'je m dekleta na nogcl |lotl| dellio sni o bili prinljtrii molčati in «p„: ,pan,
pru 'čn«ta. .Saj we. ki nas je tlačila ni »4
Petindvajsetletnim g. dekana.
(Grahovo.i
I a teden poteka 25 let, odkat je prKei t nam za župnika gospod Alojzij \Vester. ki je bil prej kaplan v Starini. \es ta čas se je veliko trudil za na-o župnijo v cerkvi, v ;0|j jn doma. Zelo skrbi za cerkve, da bi bile lepe jn -nažrte. V župni cerkii je še pred vojno najir«. nI pri velikem oltarju nov« kamenito iniio in labettiakelj. I^tos je dal cerkev znotraj vm, prenoviti, osnažiti k rižev pc»t in vzidati elek-tri«'no napeljavo, /daj je cerkev ijiet kar lej>a Že pred prihodom p. župnika smo se pripravljali. da bi zidali novo župnišč-e. ker je -taro res slabo (i. žsipnik pa »e je z odločnostjo lotil težavnera delo in «e/ida| novo žnpni. 'če. ki je v nonos n«M v»si •• <oadx m.-H nuj.
Gasta'. Strniša:
Med tihotapci alkohola
Nikoli ue pozabim majhue, s ilumo krite, na pol razpale koče. rijoče z lesenim hrbtiščem v hrib. Skozi streho je siiil dež, vihar jo je majal. da je kar pokala in ječala. vendarle je krepko kljubovala vsakemu neurju, ker je bila od zadnje strani dobro zaslonjena z griče-vim vrhom.
Naš oče si je vselej ob viharju rval lase, tuašil luknje v strupu in jadikoval. Vse ni rono-zo pomagalo. Zato je imel vedno pripravljene črepinje, ki jih je podsiavljal po hiši, da je dežnica curljala vanje. Pri tem je klical na polnoč čevljarskega patrona svetega Krišpina, se žalostno oziral skozi okno v dolino ia momljal kakor star medved.
Poleti je že še šlo. loda kadar je pritisnil mraz. takole v pozni jeseni ali zgodaj spomladi, je uhajal mrzli dež skozi razpoke- in špranje. da nas je kar p klo od hlada. Otroci smo se tedaj stisnili v kot. Očka nas je zamišijen pogledal in potem nanosii izza hiše listja in za stresel na nas, da smo zdeli pod njim kakor mladi ježi, a mraz nas ni več zbadal.
Kadar se je bližala pomlad, je oče poiskal svoj podrapani koš, si ga naprtil In jel v njem zasopljen nositi iz bližnje boste prst. ds je mogel zasaditi ob hi« za prgišče fižola.
Da, na* oče je bil dober in priden človek, majhen in šibek je bil vedno vesel, požvižgaval je, »e smejal ia se rad uorčevai 'z lastne revščine ter zapel kako okroglo, včasih še po-radoo potrkal z aogo ob tla in nam prijazno mežikal. Le kadar je pogledal materi v uvelo 5'
obličje, mu je skrb 'preletela obraz, zresnil sc je, a že je skomizgnil z rameni in ji šepetaje dejal, kakor bi ji hotel povedati nekaj skrivnostnega:
»Mama, ie kar potrpi! Vse pride in vse mine !<
Mati ga je samo pogledala s svojimi dobrimi rjavimi očmi in mu pokitnaia. Molče je vsr pretrpela. Bila je pač žena bednega delavca, rokodelca z dež.ele, trpinka ia mučenica. ki je sebe popolnoma prezrla, živeča samo za vfoj-r otroke in moža.
Oče je skoraj dan in noč brižuo tolkel po ]>odplatih, odganjal revščino, delal čevlje in popravljal stare škarpe. Ce so bili posebno strgani. je hropel in jih miloval kakor bi bili živi. Sicer mu ni manjkalo dela, toda ni se zaslužilo, saj je garal skoraj zastonj.
Siromaštvo nas je vedno spremljalo, skrb je bila naša botra, beračija pa teta! Sicer pa ni bilo čudno, da smo se tako mukoma prerivali »kozi življenje, saj je moja uboga šibka mati dala življenje kar štirinajstim otrokom, da je bil oče nazadnje že skoraj zadregnjen za krstna imena.
K. d i no bogastvo naše hiše je bila prijazna kravica Rjavka, na katero smo vsi pazili bolj kot na svoje oči. Naš oče je ni mogel nikoli plačati in vedno smo trepetali za ujo. saj jo je držal za rep -ubežar, za roge pa advokat No ostala nam je vendarle! Ta krava je bila naU prava hraniteljica, brez nje bi bUi morali vsi poginiti od lakote, saj kruha niti o praznikih nismo nikoli videli I.c včasih je plantal močnik, kaša zelje ali repa. največkrat smo se ua zadovoljil, , skodelico mleka in krompirjem, kar je bi o tako pi«0 odmerjeno, da ,mo po vsaki jedi še redno koprneli in iskali z očmi,
pričakujoči, da nam bo še kaj padlo v naše lačne kljune.
Kruli' Kruh!
Menda zato. ker sem ga strada! r nežni mladosti. tudi zdaj skoraj nikoli ne poktisim kruha. čeprav ga imam vedno na mizi visok, lepo zapečen hlebec, d« je moja misel mirnejša in bolj vesela, saj je hilo tisto stradanje tak i hudo, da ga še rdaj ne morem pozabiti in mi še zdaj često vznikne misel na tisti čas in se /it-čudim, da imam kruha na pretek.
Sicer pa so bila moja otroška leta srečna kakor je mladost vseh vaških paglavcev Plezal sem po drevju za ptiči, se vzpenjal v |ki1Iio-graške hribe, kjer sem se nekega dne zgubil in se šele čez dva dni vrnil domov ves prenira-žen in gladen. Kopal sem se v potoku pod gričem. mu žil vrhove piščaii in piskai. da jc od-iuevalo čez dol in plan ter rad poležkoval oh vodi prisluškujoč šepetanju drevja, šuštenju vetra in žuboru nemirnih valov. Ce sc jc oglasila ptica pevka, sem jo zamaknjen poslušal, strmci kvišku in sanjaril o Jaljnjih deželah, o katerih mi jc toliko pravil dolgonogi stric Blaže, ki je bil v vojski na l aškem in jc znal tako živo lagati, da je samemu sebi verjel.
Včasih me jc nepričakovano kar zavrtalo v želodcu. Vedel sem. tla se oglašn flad in tesno mi je prišlo okoii srca. Ker si nisem znal drugače pomagati, sem se kar skrčil, zadržal sapo in zadrgnil vrvco. ki sem jo imel mest" pasu Poskočil sem in skušal pozabiti vendarle tne je večkrat zmagalo .Tekel sem k materi, ki mi je dala pečen krompir ali smojko. da mi je potolažila glad r.t prvo silo. seveda me je tudi pomirila s svojo ljubečo besedo.	i
Nekega dne sc je oče nu lepem spomnili
St«v. 36. ___
u,,iu v škofiji. C. župnik je bil po smrti g. J3J:.„tt Juvauca imenovan zn dekana cerkniške dekanije. Za vse njegovo delo sino mu hva-ffLj in mu želimo, naj gn Bog še nnprej pud-pjra s svojim blagoslovom.
Novice.
(Kuka pri Krškem.)
l'o triletnem službovanju se je od nas po-■lovil f. g- kaplan Karol Papež. Odšel jc v Kornelijo- Na B°venl mestu mu želimo obilo uspeli« v dušnem pastirstvn. V zumeno sino dobili > K Janezu Brgunta. — Vinogradi, ki niso bili nrUMcIi po mujski slani, so bogato obloženi z zorcčiin grozdjem. Na splošno pa bo pridelek bolj skromen. Cešplje plačujejo po 40 Din brcnil, toda kje so časi, ko jih jc iiuel gospodar Do' 1(W in več brent ter so prihajali prekujicl od Gorice in Trsta, jih po več tednov »lupili« in posušene izvažali v inozemstvo? — Nn Za-ulaz jt tudi letos pohitelo lepo število naših ro-niarjev. — V jate sc zbirajoče lastavicc ua/.nb-niajo skorajšnjo jesen. Po su{i, ki je gospodarila > poletju, smo dobili sedaj večkrat potrebe,, drž, tako du je upati, da bodo jesenski pridelki tudi dali svoje.
Razno.
(Pouikvo.)
M a Mali Šmaren popoldne ob J se vrši v Ponikvah v Zavodu «v. Te rezi kr lepa rožen-renska pobožnost za cerkveno edinost. Ob 2 popoldne ima govor duhovni svetnik Karol Sknlj, nato je blagoslov rožnih vcncev, ■ več in slik »llišni blagoslov«. Nato sc vrši procesija s ilipoui Matere božje. Pri kapelici Lurške M. B. ie konča pobožnost s petimi 'avretanskimi lita-niiami in z molitvijo za cerkvjuo edinost, milijone in za bolnike. Vabljeni »o vsi k tej lepi verski poboinosti. — One 2*1. sentembra se bo t Ponikvah vršila lepa slovesnost: blagoslov Zdravstvenega doma in Zdravstveni tabor. O t™ hočemo drugič kaj več poročati.
Raxnc novice.
(Prečna.)
Velika nesreča se jc zgodila 30. avgusta ob < zjutraj pri opekarni v Prečni. Delavci so ko-pili zemljo zu opeko. L)a bi čim prej in čim več icmlje nakopali, so več metrov visoko plast jemlje spodkopavali. Ko so delavci »podravba-li< hribček, se je zemlja nenadoma odtrgala in podsula tri delavce. Jukelj France ima zlom-
ili hi ne bilo napak, če bi me poilal za kak dan r šolo. /.»modroval je:
»ioni, čltuti se moraš naučiti in zapisati
kukšno besedo, kar ti ne bo ikodovalo v kes-nejšem Življenju, fc boš znal računati, bo tudi priv, te ljudje vsaj ue bodo goljufali, soj so vedno bolj prebrisani! Le vpili se v popoldansko šolo!«
Rečeno, storjeao! Oče me jc vpisal in zamenjal sem palico • črtaloiu. čeprav mi ni »ič kuj dišalo. Moj mlajši bratec Ciril pa je postal pastir mesto mene.
Tedaj si nisem mislil, d« bo moje šolske učenosti takoj kraj. Imel »eni tovariša navilian-M. starejšega od mene. Komaj sem bil dvakrat v ioii, me je že naučil:
»Učitelj bo vprašal, kako se imenuje črka, ki Ima zgoraj piko. Oglasi se in povej, da jc to {'k« »i«; Takoj nato ti bo pokazal drugo, a ti mu odvrnil, da je to črka »a«! Potem p« ne čo-l«j reč, kaj te bo vprašal, temveč kar hitro ponavljaj i-«, i-«, j-a! Boš vide), kako bo vesel tvoje učenosti!«
In res, ko je učitelj pokazal nn tabli črko vprašal, če jo kdo pozna, sem samozavestno dvignil roko in odvrnil, da je črka i. Nato mi j< pokazal menda u, a jaz sem se odrezal, da I« trka a in hitel ponavljati; jI-«, i-a, i-a!« »Ti boš imel mene za osla, ti bedak hriliov-»e je zadri učitelj, star možiček s šilja-belim obradkoin, skočil k meni in me jel 'teči za ušesa in luse, da me je vse bolelo.
Svojega porednega sošolca sem še isti dan P'«l Solo vpričo učitelj« nabunkal, da je ko-™s) odšepal domov. Sam sem takoj sklenil, da ?Mm šolo na kol. Ko sem prišel domov, so ""I vsi razburjeni in v strašnih skrbeh, Ciril
»DOMOLJUB«, dne 4. septembra 1935.
■t----- —
ljen aos in je po vsem životu strašno pretis-njen; Jure Jože ima zlomljeno no*o v stegnu; t.esur Anton je dobil hudo poškodbo v rumi, ker mu je roka iz sklepa odstopila iu je ključna kost zlomljena. Zadnja dva stu (udi po vsem životu zelo poškodovuna. Nesreča se m zgodila po krivdi delavcev. — V Dol. Straži že dalje časa gospodari griža. Več otrok je umrlo. Kriva je uajbrže slaba voda. Higijenski zavod bi storil dobro delo, če bi omogočil velik vaški vodnjak, zu katerega smo prosili že davno. — Vsi sc pridružujemo dr. Antonu Korošcu, ki ;:dinegu priznavamo zu voditelja slovenskega narodu, in zato pristopamo k Jugoslovanski ru-dikalni zajednici, s katero je združena bivša Slovenska ljudsku stranka.
Lepa slovesnost (Voglje pri Kranju)
Prav mikavno slovesnost smo imeli v Vog-ljah na praznik Marijinega vnebovzetja: slovesno blagoslovitev kipa >Lurlke Marije« in njene kapelice v naši vasi.
Na prostora prejšnjega znamenja, ki je pa ie začelo močno razpadati, je postavil start gospodar Miha S*kne lepo in čedno kapelico za >lurSko (ioKjKK. v trajni spomin evharističnega kongresa v Ljubljani.
škof. ordlnariat je pa dovolil, da se sine ob tej priliki darovati sv. maši v novi Marijini kapelici. Gosjiod župnik iz Se,)čurja je izvršil blagoslov kip« in kapelice, imel priložnostni govor ler daroval sv. mašo. Med sv. daritvijo je krepko |K>peval domači cerkveni pevski zbor. Naj še na kratko popišem ves potek te naše svečanosti. — Ob 10 se je pred hišo Miha Sekne zbrala velika množica ljudi. Ker poči mogočen strel, zvonovi slovesno zazvone, belo oblečeno štiri deklice vzdignejo na posebni nosilnici Marijin kip, da ga ponesejo v cerkev k blagoslovu. Razvije se slikovit sprevod. Za cerkvenim banderom korakajo gasilci, zu njimi šolska mladina, pnteui dekliška Marijina družba, nato belo oblečena dekleta z »Luriko Marijo«, za temi stopajo trije duhovniki s cerkvenim pevskim zborom pevajoS litanije Matere božje. Za njimi se pa razvrsti ostali ženski In moški svet. Sprevod je Sel v cerkev, kjer Je gospod župnik blagoslovil kip »lurške Device Marije«. Po blagoslovu te je razvila ravno taka procesij« iz cerkve do nove »l.urške kapelice«.
0. lupulk Je najprej blagoslovil kapelico, nato pa je ustoličil Marijin kip na svoje mesto; bila
je ilabn pasel kravo, uila mu je v sosedovo deteljo in se obžrla, da so jo koinaj rešili.
Iu tako je tisti večer oče ugotovil, da je Ciril slab pastir, jaz pu nič boljši šolar, saj mu je takoj nekdo prinesel n« ušesa, kako sem ga polomil. In že je bilo sklenjeno, da ostanem •pet doma.
Veselo se spominjam največjega praznika svojih otroških let, birme, te dve leti «?m se je veselil vnaprej, si izbiral botra in premišljeval o darilih, ki me čakajo.
Bil sem že 9 let star, ko me je doletela ta sreča. Oče mi je izbral za botra starega vdovca Mejaku, suhega, mrkega starca, ki je botroval vsem revnim vaškim otrokom, obdaroval vsakega s srebrnim tolarjem, culo sladkarij in rožnim vencem, mu kupil dobro kosilo, ga spremil domov in ves čas hrkajoč razlagal, da ni noben bfrmanec srečen, če se ne spominja botra in ne moli zanj.
Mejak je bil bogat uiož. Birmo je rad zavezal, a zlobni jeziki so govorili, da je rad od birmuncev zahteval, do bi mu kesneje, ko so nekoliko odrustli, hodili v najhujšem delu zastonj pomagat. Jaz tega nisem skusil in ne vem, če jc bilo res, saj sem kmalu odšel na tuje.
Birma je bila za mene tudi zato velik dau, ker sem tedaj dobil od svojega očeta prve čevlje, ki so škripali kakor bi cucek cvilil in se svetili, da bi sc kar ves dan ogledoval v njih. Kako ponosen sem bil, ko sem jih prvič obul. Tedaj sem si domišljal, da sem najlepši deček v vsej fari. Pogumno sem korakal poleg svojega botra proti beli Ljubljani, kjer sem se po birmi najedel sladkih dobrot in se naveselil čudežne lepote mesta, ki sem ga tedaj prvič videl.
Tisti dan iero mislil, da sanjam. Toda sanje so hitro minile, ko sem drugega dne moral spet
Straa 473
Ljubezen pa ostane
V Glasniku belgrajske nadškofije čitamo:
»Katoličanom nenaklonjeno naše časopisje komaj čaka prilike, da bi moglo orisati nadškofa dr. Šariča kot neprijatelja sloge med katoličani in pravoslavnimi. Zato ne bo napačno, ako se spomnimo dogodka, ki se je pripetil te dni blizu Bosanskega Samca.
Nadškof dr. Šarič je potoval po verskih opravkih od kraja do kraja svoje škofije. Pred prihodom v vas Novi Grad je pričakovalo škofa tudi nekaj stotin pravoslavnih kmetov s svojim župnikom. Pravoslavno ljudstvo je posulo pot, po kateri je hodil škof Šarič, s pšenico in cvetjem in mu klicalo: »Blagoslovi nas, sveti oče I* Nadškof dr. Šarič je bil globoko ganjen in je delil blagoslov na vse strani. Pred slavolokom je pričakal nadškofa tudi pravo-: slavni župnik in ga tako lepo nagovoril, da so katoliškemu cerkvenemu knezu zabliščale sol-] z« v očeh, Nadškof je odgovoril: »Dragi brat, tvoje pozdravne besede so me globoko ganile. Tudi moje prepričanje je, da so Srbi in Hrvatje bratje 111 da se morajo ljubiti. Saj pravi apostol: Vse bo minulo, ljubezen pa ostane.«
Ko je nadškof dokončal svoj govor, je poljubil pravoslavnega župnika in ta škofa. Tedaj so prisotni katoličani in pravoslavni začeli oba duhovnika posnemati in nastalo je splošno poljubo vanje In bratanje med Hrvati ia Srbi.
je Še pridiga, darovanje za novo kapelico ter naposled sv. maša. Fantje iz vasi Voglje so z« to svečanost postavili prav mnogo mlajev, a domača dekleta so pa napletla toliko vencev, da so bili vsi mlaji polni zelenja in cvetja. Čast in polivala fantom in dekletom 1 Na treh krajih so bili slavoloki • primernimi nnpisi. Tudi popoldne tega dne sino ee zbrali pri >Lur5ki kapelici«, kjer so bile pete litanije. Hvala vsem udeležencem Marijine proslave, od blizu fn dalečl —
bos na paio in nadaljevati staro življenje. Sicer sem pa kar rad ostal bos, saj so bile moje noge vajene prostosti iu bilo »ni jc, da sem jih zaprl v ječo, ko sem jih potisnil v tiste čevlje, čeprav so bili prostorni in sem stopil vanj kot v dva majhna čolna.
Otroška leta so nvi hitro minila, te je oče Jel premišljevati, kaj naj ukrene z menoj, da postanem dostojen član človeške družbe. Bil je ponosen na svoj obrt in ker vperil si je v glavo, de moram postati tudi jaz čevljar.
Ko mi je povedal, kaj je sklenil, seui mu ugovarjal. Prav pogumno sem se mu uprl:
»Moj ded je bil čevljar, vi ste čevljar, a zdaj naj bom tudi jaz? Čemu neki? Kar strah me je teh škrpetov! Ded je garal, vi samo garate brez oddiha, pa smo vsi lačni. Kaj drugega postanem rajši, samo, da bom kruha sit! Tako peč nc pojde tje v božjo večnosti
Oče se je samo popraskal po kodrastih, sivih laseh, me pogledal izpod čela in privzdignil svojo jermenačo, da mi je kar postalo te6iio okoli srca, saj sem sc prestrašil, da bo kneftra zapela svojo pesem po moji zadnji plati, česar sem se bal bolj kot če bi moral iti ležat v koprive.
No, nič hudega ni bilo. Očka je jermenačo samo popravil, pomežiknil z levim očesom, me nekaj časa radovedno motril in mi naposled odvrnil:
»Smrkavec, pa si preberi I« Nič drugega ni rekel, le mater je pogledal, ki je plašne strmela vame, saj se je sirota ie bala, da ji uldcm bogve kam. Mati ima peč rada vse svoje otroke, pa če jih ima še tolike, ljubi vsakega z vsem svojim srcem, Mri *anj In trepeče, da bi se mu ne pripetila nesreča
(Nadaljevanje «k*M.)
#»
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje.)
Učiteljstvo bedrjanskega okra;« j« odstranilo posedanje šolsk« nadzornike, nato pa ji v soglasju predstaviteiji »kojniieta« (delavski in vojaški odposlanci) izvolilo šolskega komisarja, ki oaj bi >pravljal nadzorstvene poete v sporazumu s oi,o iom»ijo, sestavljeno iz 12 zaslužnih učiteljev ia z zastopnikov okrajnega »komiteta«. — V časo-
ru čitam, da ro I al lijiai nastopili od Tolmina morja in ujeli okrog 6000 Avstrijcev. — Na
Pedovanj« italijanskega konzula v Odesi, so o zapustili dobrovoljztiško divizijo tisti, ki jih •ista tja prignala volja in src«. — Nesporazumi v »časni ruski vladi so povzročili odstop Miliukova D Gučkova. članov takozvane kadetske stranke nekakšni nacionalni socialisti po češkem vzorcu). f ministrstvo je vstopilo 6 pristašev zmernih socia-istov, med njimi Kerenski kot vojni zsioistsr ia 'ereteH. Geslo preosnovane vlade jc bilo: boja-•posobnost armade ia brezobzirno postopanje z anarhijo v notranjosti Rusije.
Tiste dni so pogorele v sibirskem Barnatilu ▼se hiše v 26 ulicsh. — Tudi v Jsnisejsku so izbruhnil; nemiri in požari. — Časopisa »Ruskoe jrtovo. že tri dni ni iz Moskve. Nekaj tam ne more Iriti v redu.
Ker je v Rusiji primanjkovalo poljedelskih delavcev, »o merodajo« oblasti izdale oglas, naj Se, kdor ieli. prostovoljno javi na poljska dela. ln javili so se iz rairazličnejših stanov. Med drugimi so se priglašali zlasti dijaki in dijarkinje U velikih mest, ne samo radi dobrega zraka na kmetih. ampak tudi radi pomna'k*nia hrane v mestu. P a ne vem, če so vsi dijaki in dijakinj« smatrali kmetsko delo za res, zakaj zdi s« mi. da so bili razni pohodi mestnih študentov m študentinj na kmete !e krinka, pod katero so daleč od staršev živeli »svobodnejše, življenj«. Bilo je 29. maja 1917. V zavetišče v Berdjansku se j« pripeljalo iz Petrograda 12 višjih gimmazistov in točno 12 višjih ^imnazistk. — NaSa skrbnica »sestrica-debeluška« )e pripravila dve večji sobi in v vsako je postavila dvanajst postelj. Drugo jutro se je mladina odpeljala iz mesta na poljsko delo v Malo Tokmačko. Ko ie dijaštvo odšlo, me je pozvala oskrbnica .pi-tetelnega punkta., naj si ogledam obe spalnici. Takoj sem opazil, da j« ostala soba, namenjena gimnazistom. popolnoma nedotaknjena, ker ni
nihč« v mej spal. S takšno miad.no boi)S«vtki lahko rušijo nravstvenost. družino in Rusijo.
Koncem maja 1917 j« rusko časopisi* zopet pisalo o italijanskem nastopu na ozemlju od Tolmina do Jadranskega morja. Po vesteh teh listov so Italijani do 15. maja 1917 na tem bo;i4ču ujeli 22.400 Avstrijcev, mej ujimi 487 častnikov.
Da dvigne v armadi domoljubno mišljenje m pripravljenost za nadaljnje bo.c. se je podal novi vojni minister Kerenski na rusko fronto in tam na posebnih zborovanji zelo lepo govoril vojakom o tem in onem. P u uradnih poročilih so ga Irontarji navdušeno sprefili, toda pravi uspehi so izostali, zakaj tudi socialist Kerenski je govoril vojakom — že prepolno.
Pctrogradaki listi poročajo, da hočejo tajno-šnji tatovi v izboljšanje svojega položaja izdajati poseben časopis. — . ste dni sem tudi čital. da i« Trst v nevarnosti in da vsak trenutek lahko pade Italijanom v roke. Avstrijci že zapuščajo Trst in se selijo v Ljubljano. Pa ni bilo vse točno tako. zakaj Trst so zasedli Italijani z belimi zastavami Sele po vojnL
Dne I. junija 1917 sem s« prvič kopal v Azov-skem morju. Zs nas Kranjce, ki po večini imamo ali vsaj smo imeli več ali manj nrarnostnega čuta, j« bilo tisto kopan)« v Azovukem morju nekaj nenavadnega. Dolga vrsta oseb moškega in ženskega spola m j* kopala in nato solnčila r pesku ob morskem bregu v tisti obleki, kakor Eva pred prvim grehom. Najbolj čudno a« mi j« videlo, da je poleg drugih vpričo svojega šestletnega lina vs« odloži! tudi dolgobradi pravoslavni pop, torej mož, k* bi moral nravoostni čut s svojim lepim zgledom r prvi vrsti pospeševati vselej in povsod.
Ker ie govorim o kopanju, naj povem, da j« kak« štiri kilometre vzhodno od Berdjanska ta-kozvana >grjazelečebmca<, to j« blatno zdravilišč«. kamor vodi tudi železniška proga. Do 10.000 ljudi s severa, zlasti iz Moskve, prihaja vsako leto za več tednov v Benjjsnsk, da zdravi revmatizem v blatnem zdravilišču. Zdravljenje je kaj enostavno. Obala morja r dotičnem delu ni peščena, ampak blatna. Najprej stopiš v morsko vodo in se umijei, nato pa greš na breg in si namažeš celo telo z blatom. Nato ležeš na solnce. To spremeni blato na troji koži v trdo skorjo, ki s« sama odlušči od telesa. Zelo težko pa odstraniš od kož« inokro blato. Po dvakrat na dan sem s« tisto poletje kopal v berdjanski »grjazelečebnici.. Ko sem se namazal z blatom, sem naravnost čutil, kako blato sesa nekaj iz mene. Po takem kopanju se počutiš lahek in svež. Skoda, da je Berdjansk in
njegova .grjazelečebnica« tako daleč,	,
dežnega blata ob bregu Azovskega mori, danes bolj potreben, kakor v tistih ujetnik dneh.
Nekaj dr oblini Začetkom julija 1917 je ,W| na rusko stran 20 avstrijskih oficirjev i 2 gene" raloma in s 15 navadnimi vojaki in sicer v VS«', posrednikov (parlamentaiiev). Rusi *> v«e pojjjj. v ujetništvo, le 2 štabnima olicirjema so dovolil; vrnitev. — Časopisje p**, da bi cesar Kare! rad sklenil mir za vsako ceno. — Boljševiki v trdnjavi Kronštatu pri Petrogradu »o proglasili republiko a so se nazadnje udali tamošnjemu -aovjetu. vt>'. jaških in delavskih odposlancev«. Ta •»ovj«t, j, tudi sklenil, da odpravi bivšega carja Nikolaj, , v kronštatsko trdnjavo. — Vojni minister Ker«. ski je Sel »korajžo delat, na severno fronto. P| ni imel lahke naloge. Tudi on ni mogel ved navdu. SKi vseh ruskih vojakov za nastop. Zato ;im j, zaklicali 'Truri. domojl. (Dornov, strahopetci!) Ni jugozapadni fronti so s« uprli bojevanju kar celi polki. Kerecski je sicer ukazal puntai je razoroiiti in jih postaviti pred sodišč«. Vs« skupaj ni nič po-magalo, zakaj pokopana disciplina se ne vrne vei.
—	Kerenski je obiskal tiste dni tudi Kijev in se ji
—	misleč češkoslovaške dobrovoljce — izrazil proti narodnostni zagrizenosti. — Amerišk« bojne lažje so priplule v francoska pristanišča _ p0. veliaik moskovskega vojnega okrožja je narofil
vojni uj«t-
podrejenim oblastem, nsj pazijo, da se nikj ne bodo »prehajali po moskovskih ulicah — Dvesto zdravnikov je prišlo iz germanskega ujetništva in »o začeli, oznanjajoč slab položaj ruskij ujetnikov v Nemčiji, z ostro agitacijo proti tej državi — Dunajska »Sontagszeitung. napadi Nemčijo.
Sredi junija 1917 je došlo na okrajno upravo pismo od dobrovolj«ke divizije, naj m« pošl ejo v Odeso, ako to želim, N;»-9«n šel, ker so mi nekateri elovendski oficirji, ki ki bili o razmerah v divi|iji poučeni, odhod odsvetovali. — Predsednik ruskega parlamemta Rodzjanko prosi poslance, naj bi te ne razšli, ker sluti, da se nekaj pripravlja
Na visokem bregu nad Berd-anskom ja bih velika tovarna za pivo. ki v vojnem čaau viled prepovedi vsake alkoholne pijače ni delovali, upravitelj pivovarne jc bil neki Čeh. ki je imel čehinio za soprogo. Kdaj in kako j« češki parček prišel v Berdjsnsk, ne vera, ker nisem vprašal ali pa si nisem napinal. To pa vem. da sta Čehi mene in Senčarja večkrat zelo prijazno sprejel« in pogostila. Vedno so bili na mizi >bubtelni.
(Dalje prihodnjič.)
Današnja sovjetska Rusija
(Nadaljevanje.)
Tako je dobilo izza uvedbe načrtnega gospodarstva ^tdi rusko kmetijstvo docela novo, komunistično obliko 4udi ta po boljševiških naporih najbrž še ni končna, vendar je upati, da se bodo vsaj za enkrat z njo zadovoljili. zlasti ko naženejo v kolektive še one klaverne Ostanke samostojnih kmetov, ki so ostali. To hočejo doseči do konca druge petletke. Ze iz dosedanjih izvajanj smo razvideli, da obstojata v SSSR dve vrsti kmetiških kolektivov, in sicer:
a; Sovhozi, katerih ie bilo L 1932 okroglo 2500 s 13.3 milj. hektarjev obdelane površine, in
b) Kolhozi, katerih je bilo avgusta 1. 1931 že 228.100 f 91.(5 milj. hektarjev površine in okroglo 15 milijoni poprej svobodnih kmetij.
»Sovhozi« so popolnoma državna kmetijska podjetja. Sestavljeni so bili iz one zemlje, ki si je niso kmetje prilastili že za časa vojnega komunizma, potem 4z površin, ki jo je država pozneje zasegla in iz dotlej leobdelanih ozemelj po slabo obljudenih krajih. Njih i itevilo narašča, ker nameravajo osnovati po doslej slabo ibljudenth pokrajinah (zlasti v Severnem Kavkazu v užm Ukrajini, ob srednji in spodnji Volgi, v južno 'za-»dni Sibiriji i. dr.) še nove, tako da bodo obsegali kupno nad 40 milj. hektarjev. Njih sedanja velikost inaša navadno 30 do 60.000 ha, toda med njimi je tudi ekaj resničnih orjakov. Tako obsega »Gigant« ,-elih 20.000 ha (dolg je 84 km, širok pa 62 km), >Verbljud< a 120.000 ha, vendar obdelana vsa površina še ni. Glavni flainen Sovhozov je, da služijo koi vzorne kmetije napredku poljedelstva, zato »o nekateri napol kmetije
napol pa nekak; kmetijske šole. V precejšnji meri je izvedena že tudi specializacija Sovhozev, tako da služijo nekateri predvsem pridelovanju lita (tako zvane .»žitne tovarne«), drugi živinoreji, tretji pridelovanju sladkorne pese itd. Voditelje Sovhozev imenuje vlada in njegovi prebivalci so z njimi zgolj v mezdnem razmerju, kakor v industrijskih podjetjih.
Precej drugačen značaj imajo pa »Kolhozi« (Kolonije hozjanstva). To so združitve večjega ali manjšega števila dotlej svobodnih zasebnih kmetiških gospodarstev v večja kolektivna gospodarstva. Razločujemo tri oblike, in sicer:
a)	poljedelske zadruge, kjer sta skupna le obdelovanje in mlačev, člani pa ostanejo še naprej lastniki zemlje ia živine;
b)	arteli, v katerih preide vse imetje članov v skupno last, razen bajte, vrtiča in živine, kolikor jo član nujno potrebuje za dom (n. pr. za mleko);
c)	k o m u n e , kjer ne preide le prav 'vse imetje v skupno last, temveč skušajo v zmislu boljševiških ciljev kolektivizirati tudi vse življenje članov (družina je tu ze razkrojena).	'
Največ kolhozev ima doslej obliko artelov (90% vseh kolhozov), a boljševiki bi radi izpremenili vse čim prej v komune. Kakor smo omenili že spredaj, so Legi ko hoz. doslej jako slabe uspehe. Za časa Nepa ih je
Kd?r ni fl ,ra" kmele V8nje 8 krvavim terorjem. Kdor n. hotel vanje, so ga proglasili za kulaka in pre-
trpet, je moral vse posledice. Večina bednjakov ,n sfeT . sf Je res rešila vanje, kulake se pa kratko in kmeHškovn '^^"' 'U P* P0^ v pregnalo slTdilo se v ed »t n?r 16 bHo	KolekHvizaciji je
,udl oranje cerkva ali pa „Jih izpre-
RAZNO
Podpore za rudarje. Id »o se vrnili Minister n gozdove in rudnike je izdal naredbo. po kateri bodo dobivali rudarski m topilniški delavci — jugoslovanski državljani, ki so se vrnili iz inozemstva in ne morejo dobiti zaposlitve v domači industriji, podpor« iz sklada za pre-arkrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniSkih delavcev, če bodo izpolnjevali pogoje, ki se zahtevajo pri daianiu podpor od članov odnosno od bivših članov bratovske skladnice; pri tem ie računati čas, pri kakem inozemskem rudarskem ali topilniškem podjetju, kakor da je bil odslužen pri takih podjetjih v naši kraljevini. Vrsta, višina m čaa trajanja podpor s««?' loči po istih predpisih »' veljajo za delavce, ki so delali v domači industrij in so bili člani bratovske skladnice. To podpirani« se vrši iz tekočih dohodkov osrednjega odbora, kolikor to razpoložl|i»« sredstva dovoljujejo, sedaj je samo še to potrebno, da osrednji odbor predpiše način in postopek ob izplačevanju te" podpor. Vsem upravičen-
Itav. 30.
»UOM0LJUB«, dna 4. septembra
Stran m
Škodljivci komarjev
Rit »ne vrate komarjev spadajo kakor znano, 0td najnevarnejše prenašale« bolezni. Zadostovalo bi, tla omenimo malarijo in rumeno mrzlico, ki zahtevala še danes številne Slovaške žrtve in povzročata, da so šlma ozeiulja neehljndena. — Tudi gospodarsko je vprašani« komarjev celo odločilnega pomena. Celo lažje vrste bolezni, ka-ker Deugueva mrzlica, ki jo prenaša neka vrata komarjev, je mogla pred nekoliko leti ustaviti v (jrčlji skoraj vea promet, ker ni bilo ua razpoko dovolj zdravega ialezuBkefla onobja.
Posebno velika je tudi škoda, ki jo povzroča neka vrsta komarjev used živino. Celo Nemčija, ki gotovo ni dežela nevarnih komarjev, utrpi vsako leto milijonsko Metlo zaradi smrti in obolenja opikaue živine, zaradi izgube uileka, stroškov za živinozdravnike itd. V drugih deželah je 8< hujše. I.. t984 so utrpeli romunski živinorejci milijone Škode zaradi izgube živine, vlada Je morala oškodovane kmete podpreti s kopico milijonov. Isto leto ie i*j»tibila Bolgarija preko 1B.000 •lav živine, prav tako velika je tudi škoda, ki ^ mora prenašali ameriško živinorejsko zaradi komarjev.
Skotla, ki jo ptivzrocn malarija, ne v številkah »koraj ne tla izraziti. Na Bolgarskem so kraji, v katerih izumre vsaka drpžlna zaradi malarije v enem samem pokoleiiju. Španska porabi vsako Irto PtKIOkg kifiina rani« ia lečenje malarije; v enem samem malarljakem okrožju Južno Srbije b 16.5410 prebivalci potrebujejo stalno i«) zdravnikov, t« |K>močnir m Jtl raadeljeraleev kinina — vse samo za malarijo; Sardinija izgubi zaradi malarije letno okrvg Iifl»U)0(> delovnih dni; Romunija porabi letno za nekaj milijonov lejev Itinina in mora zdraviti povprečno 03.000 malarlčnlh bolnikov; povprečno število inalaričnili v predvojni Rusiji |e bilo H milijone owl>. prav toliko bolnikov je v Ameriki, kjer umre letno HI.UOO oseb iurntli te lioteini. in v Italiji nič manj. Več milijonov smrtnih žrtev zahteva uialariia vsako lete v Indiji.
In prt>li tem strašnim dejstvom je človeštvo skoraj še veiino brez meči. lunektolog (učenjak,
ki proučuje žuželke) Howard je nedoč dejal, tla ne živimo v dobi človeka, temveč v dobi žuželk, ki so močnejše od človeka; in mol ima r nekem pogledu prav. Najlmlj uspešna shramba, ki jo imamo zoper smrtonosne komarje, je v tem, da te zasujejo jarki in močvirja, v katerih iutajo
NAZNANILA
n Gospodinjski tečaj v Ponikva*. Sestre a*. Križa so v Ponikvah v Zavodu sv. Terezike, p. videm-Dobrepolje, ustanovile kmetijsko-gospo-(litijsko šolo t internatom, ki bo prirejala te trimesečne gospodinjske tečaje. Prvi tečaj se prične t. oktobra in bo trajal do it. decembra, j Drugi tečaj s«; priČBe 15 januarja ia bo trajat do II aprila 19%, tretji tečaj se ptKae tT. aprila in bo trajal do 17. julija t9M>. Sprejemaj« se le kmetska dekleta od 16. leta dalje. Učile se bodo kuhanja, prauja, likauia, vzgojeslovja, kokošereje, svinjereje iu govedoreje ter sploh vsega, kar rabi kiuetska gospod, u ja. Plačevale bodo po Din mesečno, za v* tri mesece skupaj 900 Din. Namesto gotovine se sprejemajo tudi živila pu daevoi ceui. Cena je uizku, tla jo vsak srednji kmet zmore za svojo hčer Priglasiti se je na naslov: Zavod sv. Terezike v Ponikvah, p. Yidem-Dobrepotje. Tudi zu vs« pojasnila se je treba obrniti direktno na zavod
i. Banovisska kmet-gospodiujska šola na { Mali Loki, p. Velika Loka na Doleujskem, prične novo šolsko leto 2. novembra t9W. Šola je enoletna; med šolskim letom ni počitnic: učenko stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk. i Mesečna oskrbovalni*« znaša 'IStt Din; onim kmetskiui dekletom |w, ki zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati cele oskrbovalnim', podeljuje baltska uprava in okr. kiae-! tijski odbori primerne štipendije. Dekle, ki želi ; vstopiti v šolo, mor« biti staro let, popolnoma zdiavu iu uruvuo ueoporečHo: /uto naj tastuo-i loiuo pisani in s petdinarskini kolkom kolko-vaui prošnji pritoži: krstni list. zadnje šolsko ! izpričevalo, urevstveuo izpričeval«, obvezne pi-J smo sturšev ali varuhu, da plača stroške šolanja. Prosilke pu. ki žele Štipendije, morajo priložiti še: premoženjski i/k«* a uradno navedbo zemljiškega davka in gospodarskega stanja staršev ali njih namestnikov Prošnje za sprejem je poslati najkasneje do 30. septembra t. 1. naravnost vodstvu banovinske kmetijske-gos^o-dinjske šole na Muli l oki. p. Velika Loka, kjer
strupene živalce -svoja lejjLa. Tudi petrolej uničuje zarod. Vendar pa otitane tu še toliko dela, tia se aa sedaj res ue moremo ponašati, da je človek edini gospodar sveta.
se na željo dobe še nadaljnja pojasnila. One prosilke pa. ki želo	oskrbo«alniae, aaj
vlože prošnjo preko »reških kmetijskih odborov, pri katerih naj istočasno zapromijo m Štipendijo.
n škotja Loka. Uršulinska meščanska šola se začne 10. septembra, Gojenke uaj pridejo v zavod dne 9 septembra. -- IV-dstojništvo.
Za kratoh čas
Govornik se j« rjuvueS: »Mi propadamo, naši iztlatki ao večji kot dohodki. N« bo dolgo, ko bolne bankrotirali. In podokmi bomo isgtttiljeneinu
sinu, ki je svinje pasel ter se hranil » prašičjo pičo. In ko tudi te ne bo več, kaj potem?«
Ia eaadja dvorane se je oglasi! nektlo.' »Potem
bomo pojedli prašiče.«
★
Pedro, krotilec levov je zbolel in ni mogel nasfopilr pri večerni predstavi v eirkti««. Zato se je njegova žena ponudila, da nadomestuje moža. »Mislile, tla boste lahko krotili divje zveri t« jo je vprašat ravnatelj. »Ali jih moj mož dobro kroti?* Zelo zadovoljni sni« » »jim.« »Potem je v redu, jaz krotim moža.r
IfiMft i DifcHani
Jadranska razstava
5.—16. &e.f»ttya»h*a.
Basati»v»de oteega 4».S0*
Mai	JaOruisfc* Mral«, Zgetlovina. «oo-
granja. Jame. Šivali. BaatMne. Jf»rodne to oMčftft. Vejaa to togevaka »tnatU*. Cput. Promet. Tajati preme*. SoaactUratao. ftt. terrtv«,
V«HMB	SSvati aaiaaaKlft rib t«
Unactnosina r«Ktav« vNai« MrM",
^^^st&Su^^smitBJa«. Kanal Km. dre*.
Obrt laAaatotla i.t.4. It.«. 9KKK0VAKJB KAaStOKTKiHJE* 15. uyMHMHta.
P«l«Mrii»a «e«aina n* ftat®a»Jti» la »v pojowM aa. »a2«br«4bk. - aalamttbe . _
madj« s* Oakita po Din i— aa postajah, nilio HA PSSKRABKO IkASCTAVA
tem do t«h podpor sv«-tuieno, da a« obračajo na bratovsk« akladnica, kjer bodo dobili nadaljnja po-juaila.
K« j« prišel aksekutor.
V občino Barkač na Bol-
firskem je priial ekse-utor, da bi zarubil ne-kega kmeta. Sin poaest-aika, znan adravnik, je bil slučajno doma in ae je rmelal v uradno poslovanje. Spravili »o jja pred lupana. na katerega ie »roiil strti, ki pa ni zajel, Nato [e zdravnika orožnik usmrtil a sinilo« i Slavo. Ko i« prišel akta-autor iz občinukejta ura-Ja. Ia je oče zdravnika usmrtil z bodalom. Pokli-'»ti »o morali poHciio, ki je napravila red In za-Prla več kmetov. Zakoniki načrt o ob-
•Mčcnja iaravitlb )« spre-
pla zbornica v ameriških ^etiinjenih državah. _ Zakaj ie aeiaUa žcaake.
I« spola? Ker nihče ne "■koliko je atara. < priče tke miaa}e*a
»«seca so imeli vai Batini »araeičenci desetdnevni topust pri popolni plačL lobak aa kajeaje je pr-Jl prinesel iz Amerike v »M»jio Krištof Kolumb. "» tam sc Je razširila
imta liavica po vseh ovropukih tle*elnh.
minjanje v boljieviiko društvene pi-oatore. Tako je ostalo dane« 1« in malo svobodnih zasebnih kmetij (leta 1933 kakih 8 milijonov), a še te so obremenjeno x mnogo vt-čjimi davki nego kolhozi in prenaiati morajo tudi vse neštet« drugo boljševiško šikane. Vso SSŠK so razdelili v tri pasove: a) v žitno ozemlje, b) v ozemlje industrijskih rastlin, iu t?) v (»eutlje žituili konsuaientov. Določili so, da mora biti prvi pas kolektivizitran do konca 1. 1933 in tretji do konca 1.1935. Tako bi torej L 1935 izginili še poslednji svobodni kmetje.
Velika vedjna kolhozov je torej aa zunaj podobna Sovhozom, le da si volijo kolhozniki svojo upravo sami, seveda tako, kakor ae pač vrže volitve v SSSR. feprva ao dobivali v Kolhozih vsi člani enak delež od njegovih dohodkov, toda nastal je kmalu tolik odpor in gospodarstvo v ujilt je tako hitro propadlo, da so morali kmalu uvesti pet razredov z raalifiiinai dohodki. Sedaj jc stvar urejena tako, da ae odbijaj« od kosmatih donosov. kolhoza vsi stroški in obveznosti (dajatve pridelkov državi), ostanek se pa razdeli med kolhoznike, tako da se upošteva površina zemlje, ki jo je kdo prinesel v kolhoz in pa število delovnih dni, ki jih je opravil. Med letom dobivajo predujme, končni obratom se pa izvrši po žetvi. Tako so kolhoznlbi zaradi rizika letine na slabšetu nego sovhoiniki, oboji pa mnogo na slabšem nego industrijski delavci.
Kakor je ie povedano, se je opisana socijalnaeija kmetijstva obnesla jako slabo. Kmetje 80 izgubili vsako veselje do dela, kajti hlapčevo delo je že ilah manjvredno od gospodarjevega, ker ga ne vrši s istim inte-renom', v kolektivih so bili pa dotlej svobodni gospodarji nasilno ponižani v hlapce, kar vzbuja nujno še tem večji odpor. Vsak gleda, da ne naredi ve« kot nje-
gov tovariš. Tako je le premnogo kolhozov obdelanih i skrajne zanikerno. Večina kolhoznikov prihaja na delo jako neredno, s stroji delajo kot svinje z mehom, kar je tudi naravno, kajti kolhoz mora odrajtati najprej driavi znaten del pridelka brezplačno, drugi del prodati driavi po sniešno nizkih uradno določenih cenah (dati mora 2 toni žita, da si kupi en par čevljev v prosti prodaji, ker jih v državni prodajalni po uradni ceni ne dobi) in šele z neznatnim ostankom lahko pro&to razpolaga. Voditelji kolhozov so članom dejansko vsiljeni, zato jim nihče ne zaupa. Poeledica vsega toga je, da ne maša douos na marsikakem kolhozu niti po 3 q na hektar, (ločim znaša na sosednjem državnem vzornem posestvu do 20 q. Jako pogoste so tudi sabotaže pri oddaji lita (namočijo ga n. pr. z vodo, da se potem pokvari), drugod pridelke skrivajo, živino v masah koljejo itd. Tako se vrši neprestan trdovraten boj med kmeti in državno uprava Prevoze oddanega žita mora vodkrat spremljati vojagtvo, da jih raakačeni kmetje »e isropajo. Socializacijo kmetijstva so začeli sovjeti s kričavimi obljubami, da bo prinesla odrešitev delavcu in kmetu, toda danes je njena posledica stradanje milijonov, dnevne smrtne obsodbe in prisilno preseljevanje celih okrajev upornih kmetov v neobljudene pokrajine.
Vkljub vsem tem razočaranjem pa boljševiški mogotci vendarle ne ob ti p a jo, kajti v svoj) materijalistčni miselnosti slepo verujejo v vsemogočno« svojega mali-ka, to jo v —- gtroj. Okostje in oporišče vse organizacije socijaliziranega kmetijstva tvorijo namr«6 prav posebne »strojne in traktorske postajen (na kratko jih označujejo t MTS), ki eo raspreden« Ia po vsej SSSR.
Naročajte »Domoljuba.1"
8»
jrtitlilflOVIMA nun B r AMTBPI
Ob 30 letnem luDllcfu Krike
(• zahvaljujemo vsem cenjenim odjemalcem za »upanje ter si najtoplejs priporočamo za
nadaljnjo naklonjenost.	1.' s
ff|<||5 IMPUSTPIIA PERlla
Ijfjj IN KONTEKcTlA
Ob te| priliki sporočamo
da bomo nudili v detajlni prodaji OU 9. do
23. septembra razno manufakturo, parilo, konfekcijo po globoko znižanih cenah.
FRANC CROBAIlf,
„PRI rttANCEUNIi", Kranj.
Bolnik: »Pa ne bo nevarna ta operacija?« Mlad zdravnik: »Samo zame, ker Je nisem pobene izvršil.«
Ljubljana
Kmoaakfga «1.4
' Zdravnik: Tel. .111-83
ordintra od 11—1 dr. Fr. Dergane, kirurg, šefprmarIJ v p.
DOBRO CTIVO
k Vknhavanje (konserviranje) sadja in zelenjave za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov pomnožen in
izpopolnjen natis knjižice: Sadje v gospodinjstvu, ki jo je priredil M. Humek. daje vsaki gospodinji in kuharici kratek navod, kako ji je ravnati s sadjem, kako sadje vkuhavamo, kako sušimo, izdelki iz sadja: mezge, marmelade, sadni sir, sadni sokovi, brezalkoholne pijače, sadni kis itd. Dalje o konserviranju povrtnine (ze-lenjadi) v kisu in slanici, konservirrnju s sterilizacijo in neprodušnim zapiranjem v steklenicah, ter sušenje zelenjadi itd. Knjiga bo najboljši svetovalec vsaki gospodinji pri takih delih. Obsega 100 strani, nad 90 slik med besedilom in več barvastih tabel in stane broširana Din 24. vez. 32. Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižica bo našim gospodinjam in gospodinjskemu naraščaju velik pripomoček in kažipot pri uporabi in predelavi sadja v domačem gospodinjstvu. Ker je ravno sedaj pravi čas za vlaganje in konserviranje, knjižico toplo priporočamo.
Rozine za žganjekuho
oddaja po najnižji ceni
Ivan Malis, LJubljana, Emonska 8
Na Črnuče pri Ljubljani poromajo v nedeljo 8. t. m. člani Križanske moške kongre-gacije s svojimi rodbinami in prijatelji. Odhod z vlakom ob 13.50. Pridružite se še Vi! Po cerkvenem opravilu prijetna zabava v gozdu nad vasjo.
Krize bo konec.
ko bodo domači denarni zavod} mogli zopet dajali
nova posojila iz novih vlog
Zaupajte Vaš denar
Pfcslnl hranilnici Hublfanshi
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. 1935 neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%. Vloge nad Din 400,000.000 — Rezerve Din 14,000.000 —
Napačno jo razumel. Kovač Miha je vzel Janezka za vajenca ter ga takole poučeval: »Zdaj bom vzel podkev z ognja ter jo položil na nakovalo. Ko bom namignil z glavo, udari po nji s kladivom.«
Janezek je tako storil in — bil odpuščen, ko ee je kovač zavedel iz omedlevice.
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja z« enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
flsvačiiep vajenca z vso oskrbo v hiši. sprejme takoj Matija Ogrin, kovaški in pod-kovski mojster, Sodra-žica.	Vinski li&min vsako količino kupuje po najvišji ceni Salus d. d., Ljubljana.
	Šivalni stroj, veze (štika) in šiva naprej in nazai, uaprodaj. Cena 1800 Din. - Gra-daška 8, Ljubljana.
itamnl Predno si na-rBiUri bavite stroj, zanimajte se za novo-vrstne posnema Inike ki Vam delujejo popolnoma automatično. Pišite Inž. Temkin, Lub-ljsna, Kavarna Slon.	
	Ba šolarje obleke si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra c. 14.
Rlinim V6a':0 količino IHpIHl posušene jagode (češnje) črnega trna (trnulčice). - Aut. Stergar, Kamnik	
	Befonshorei::0d(rPr čevino vseh vrst, trboveljski cement, vodovodne cevi, črpalke, štedilnike, peči, kotle, gonilna jermena, poljedelske stroje, kuhinjsko posodo, obrtniško orodje, okovje za pohištvo in vsakovrstno drugo žoJe/.nino. čebelarske potrebščine, razstrelji-va Vam nudi po nizkih cenah Fr. Stupica. Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Novo došio manufah-turno blagov^mnudl ugodno (drž. uradniki.m tudi na obroke) Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana,.Tyrševa cesta 29, hiša Gospodarsko zveze. Do preklica prodajamo tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zvete.	
Staro železo lDa™ kovine kupuje na drobno in vagono Fr. Stu-pica, zaloga vsakovrstno železnine, poljedelskih atrojevčebelarskih potrebščin, razstreljiv itd Ljubljana, Gospo-svetska c 1.	
	R.ii sobne in kmečke, ■■k' štedilnike in obloge sten v vsakovrstni velikosti in obliki izvršuje in popravlja solidno in po najnižjih cenah podjetje Apad Peter. Jesenice, Kralja Petra 2. Velika zaloga vsakovrstnih peči in emajl ploščic.
Ulan&r veren, priden mnjjeii, in pošten, vajen konj, govedi in vseh kmečkih del in popravila orodja, srednjih let, ki se razume na gospodarstvo, išče službe takoj. Naslov v upravi lista pod št. 10748. |	
	Bua vajenca talioj sprejmem. J. Fa-bijan, Dolenja vas, vo-zovni iu podkovski kovač, Mirna peč.
Otroška. »Koliko si stara, Martica?« »Pet let in mati pravijo, če bom pridna in rada Jedla kašo, bom prihodnje leto že šest let.«
Trgovina i nitianlm blagoa, lastna Izdslovalnlsa odsj
Ivan A. iroseh, I rebule
naznanja ponovno znižanje cen vsemu mauufakhir-nemu blagu, posebno klobukom, dežnikom moškim srajcam, ženskim nogavicam, torbicam ter vsem krojaškim, šiviljskim in čevljarskim potrebščinam. Posebno je pa še izpopolnil in do skrajna meje pocenil vse vrste usnja.
Zaupajte, da kupite pri meni najcenejle.
Sveže blago, poštena mera. nizke cene — za to Vam jamči dober glas ataroznane trgovine Grosek.
Ko je Stanko stopil v prodajalno porcelana, jo tam naletel na prijatelja Jankota, ko je ravno plačeval visok račun. »Čemu pa kupuješ teko drage skodelice in krožnike?« ga je ogovoril.
»Ti tega ne razumeš, Janko. Veš, če prineseni domov ono ceneno blago, potem moram sam pomivati. Za drago posodo pa se žena boji.« *
Slikar: »Ali naj vas slikam v fraku?« Gospod (vojni dobičkar): »Kakor hočete, iahko ste tudi golorok.«
(
Za Jugoslovansko tiskarno; Karel Cei
Izdajatelj: Dr. Gregor!; PečfaV
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni !
Zahleta te takoj knjigo o moji
novi umetnosti pretiranjevanla
[ ki j« ie marsikoga reSita. Ona more poleg vsakega na-Sina življenja pomagati, da 9e bolezen hitro premaga. Nofno znojenje in kaSetj prenehata, teža telesa se zviSa ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni m o ž | e
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in o radi priporočajo. Cimprei začnete z mojim načinom prehranjevanja, leni bolje.
Popolno m«« zastonl
dobite mojo knjigo, ir katere boste črpati ntnogo
koristnega. Ker ima moj založnik samo
10.000 komadov za brezplačno
razpošiljanje, pišite lakoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za poŠto:
EUNST PASTERNACK, Berlin S.O.
Micllaclkirchplatz 13, Abt. Z. 488.
Uredniki Jože Kojiček