76. številka.
Letnik VJ
M
Maribor, dne 22. septembra 1916.
Naročnina lista: —
Celo Jelo . . K10— fol leta . . , , 5— Četrt leta . . , 2 50
Mesečno.
1*
Sonai Avstrije :-----
Celo leto . •	« 15’—
Posamezne Številke *» to vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih vdih --- popust -------------
„Straža" izhaja v po» deljek in petek popoldne,
Rokopisi se ne vračajo.
j Neodvisen političen list za slovensko ljndstvoTj
Naši uspehi na Sedmograškem.
Mesto Petrovo ter prelaz Szurduk v naši posesti, — Rumimi vrženi Čez sedmograško mejo. — Naši zasedli višine Vulkan-prelaza, — Pred novo bitko v Dobruei. — Na ruski fronti hudi boji. — Italijanska ofenziva na Primorskem ponehuje. — Ruska infanteria noče v ogenj. - Francoski poraz pri Fiorini.
Ogrsko-kr¥stski državni zbor.
Ogrsko-hrvatski sabor mlati staro slamo naprej, še vedno se govori o sklicanju delegacij, o zunanji politiki in različnih vojaških ukrepih. Opozicija ima trdno upanje, da se ji posreči vreči Tiszo, Stürgkha in Buriana. Naloga, ki si jo staivi opozicija,, je silno velika, za to nam je pač dovoljena tudi velika skepsa, ali bo svoj cilj dosegla ali ne. Da vsega ne ho, je jasno; toda forvi cilj je zanjo itak: padec Tiszo v.
Opozicija je zaradi tega tako glasna, ker hoče biti pomirjena. Pomiriti pa bi se dala, o tem čivkajo vrabci na vseh budimpeštanskih streh ali — ako se sestavi koalicijsko, ali kakor se sedaj izražamo, končen tracijsko, ministrstvo. Kakor hitro bi prišlo do snovanja koncentracijskega ministrstva,, bi bil grof Tisza že izgubljen, kajti eclihfa težava za, konceintra-eijsko ministrstvo bi bila oseba Tplszova. Za to pa se Tisza brani koncentracije in opozicijo je hotel pomiriti s tem, da je obljubil, kakor znano, informirati o-pozicijonalne voditelje dannadan točno o perečih v-prašanjih ter jim.dobiti dostop do cesarja, in do zunanjega ministra,. Vse je bilo najlepše napeljano, toda, kakor se politiki izražajo, v tem je plunil Karo-lyi Tiszi v skledo Ni hotel iti med „pomirjene“ opo-zieionalne voditelje, ampak obetal je, da še bo nadalje prosto govoril v parlamentu. Talko je bil Tiszov načrt izjalovljen, in Apponyi, Andrassy ter Rakov-szky so morali zopet v parlamentarno areno. Kratko časa trpeča zveza opozicijonalcev je imela za Tiszo vsaj eno dobro posledico : njegovo osebo puščajo Andrassy in tovariši pri napadih izven debate.
Opoziciju Tisze ne mara, odkar jo je prevari] in metal iz parlamieinta, Tudi pri svojih ljudeh v parlamentu nima več tako navdušenih pristašev kakor nekdaj. Med volilci pa je baje, Kakor pravijo poznavalci razmer, opozicija, močno napredovala. ‘Mož opozicije, pravzaprav koncentracije, je Weckerle.
Seja due li), septembra.
V seji dne 19, t. m, ,e ogrski državni zbor nadaljeval razpravo o predlogih grolov Andrassyja m Appo n yj a glede sklicanja delegacij.
Poslanec Mezössy je dokazoval, da. za sklicanje delegacij ni nikjakega posta,Vinega zadržka. Prepričan je, da bi sklicanje delegacij prineslo slovesno izjavo solidarnosti med Avstrijo in Ogrsko, da hočeta nadaljevati vojno, dokler niso zagotovljeni pogoji spodobnega miru. Tajka demonstracija bi bila le koristna monarhiji in vojskovanju. Kriti kujoč delovanje diplomacije, pravi govornik, da je usoda Sed-mograške pač žalostna, da je pa tudi klasično spričevalo nespretnosti diplomacije. Prepričan je, da se bo sili naših čet in našim zaveznikom posrečilo, popraviti storjeno napako, a to še ne zmanjšuje krivde
I diplomacije in vlade, Ker izdajata Avstrija in Ogrska za vojne namene milijarde, je parlamentarna kontrola neizogibno potrebna, da se (ložene, češete milijarde prav porabljajo in da se dajatve za armado strogo kontrolirajo. Dognati je treba,, kdo spada h kliki hieran tov. Parlamentarna preiskovalna, komisija je pač nemogoča, ali vojaški pododsek delegacije bi moral preiskati vse pogodite glede dajatev za armado. Konečno je zahteval govornik, da, se mora brezpogojno dati volilna pravica vsem, ki so na bojišču krvaveli.
Poslanec Geza Polonyi je trdi, da/ je sedanja situacija spoldbila vso-nagodbo iz leta, 1867, Predlog f grofa Andrassyja. pomeni vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. A če bi se odklonili na razpravi stoječi predlogi, bi bilo preprečeno poklicati skupne ministre na: odgovornost. Ne gre, da bi posam ene osebe odločevale o usodi celega naroda. Govor ik trdi, da vlada v generaliteti sovražnost in aniinofzitei/a proti ogrskemu parlamentu. Samo če začne opozicija enotno organizirana in s primernim, socialpolitič-nim programom boj proti vladi, sme s sigurnostjo računati na popolen uspeh.
Poslanec: mejni grof Pallia viceini je zastopal mnenje, da je sklicanje delegacij potrebno, da, se pred njimi resnica pojasni in da se mora minister zunanjih del opravičiti. Govornik je kriti kopal postopanje posamnih organov armSadneiga vodstva, o-pozarjal na pomanjkljivost sanitetne uprave in razpravljal o rhzdelovanju odlikovanj. Končno je govornik zahteval zakon, ki bo dial rodbinam rezervnih o-ficirjev tiste pravice, ki jih uživajo rodbine aktiv-
nih oficirjev. Zahteval je, naj se pokličejo na odgovor tisti, ki so Krivi, da sedmograško prebivalstvo ni moglo pravočasno sebe in svoje imetje spraviti na varno-
Poslanec Ugron se je izrekel za sklicanje delegacij, trdil, da so se glede rumunskega vprašanja zgodile velike napake in dejal, da poslanik Czernin ni bil pravi mož, da bi bil naše interese v Rumun-ski zastopal. Tudi je zastopal stališče, da ne gre, da bi minister zunanjih del razpolagal z življenjem in imetjem madžarskega naroda, ne da bi se ga moglo (oklicati na odgovornost.
Poslanec Smrecsanyi je obžaloval, da. se ni o-glasil glede sklicanja delegacij še noben član večine državnega zbora k besedi, grajal, da, monarhija, ni že prej obračunala z Romunsko in zahteval premem-bo sistema.
Seja dne 20. septembra.
V seji dne 20, septembra je poslanec Hollo po-vdarjal, da bi bilo sklicanje delegacij sedaj v vojs-kinem času mnogo važnejše, kakor v mirnih časih.
Poslanec Lehel Hedervary je izrazil svoje obžalovanje, ker še vlada dosedaj ni predložila zbornici nobenega poročila o tem, kako se godi našim vojnim vjetnikom v sovražnih državah. Ce že zbornici ni nič znanega o tem, koliko na|ših vojakov se nahaja v sovražnem vojnem vjetništvu, bi se naj zbornici vsaj poročalo o tem. kako se z njimi postopa..
Poljedelski minister je nato odgovoril na interpelacijo poslancev Rlath in Eitner glede sestave voj-no-žitno-prometnega zavoda in je rekel, da se naha-ia polovica delnic v rokah države in da imajo komi-sijonarji samo 10 delnic. Od nastavijencev vojno-žit-no-prometnega zavoda jih je 280 oproščenih od vojaške službe. (Poslanec Sümegy: V Avstriji pa Škrat več!) Grof Tisza: Vi se vendar pritožujete, ker jih je preveč oproščenih od vojaške službe.
Poslanec Rath se je nato pritoževal, češ, da se je zamudilo pravočasno Varovati sedmograške meje. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prizorov, ker je poslanec Barczay napravil medklic: Pomagajte sami braniti meje Sedmograško, torej na fronto! Vsled tega medklica, kateremu so sledili Še drugi ostrejši, je nastal v zbornici tak hrup, da. ni mnogo manjkalo, da ni prišlo do pretepov. Duhovi so bili tako razburjeni, da zborničnemu predsedniku ni preostajalo ničesar drugoga, kakor prekiniti sejo.
asm
Gerkvenopevski preporod na Dunaju.
(Izviren dopis*)
Vnanje kulturno-spcialno lice na Dunaju se v vojnem času ni veliko izpremenilo. V verskem oziru se giblje življen e vsaj v nekaterih cerkvah, zlasti v stolnici sv. Stel. na in v samostanskih cerkvah, zla kako stopinjo na boljše. ‘Je že nekaj na« Dunaju, če spovednice ne samevajo v cerkvi kot pozabljeni cerkveni grobovi spomeniki, na katere se človek ozre samo tuintam in še takrat samo z umetniškega stališča. Posebno veliko pa je, da je n. pr. ob nalvadni nedelji cerkev sv, Stefana pri pozni pridigi in tej sledeči tihi sv, maši polna, kakor sicer le redko pri misijonih. A nekaj je, kar zasluži občne pozornosti, in to je cerkveno petje.
Nekdaj je bilo na Dunaju ljudsko cerkveno petje v navadi, potem pa je ponehavalo v nekaterih cerkvah tako temeljito, da so bile tuintam šele kake okamenine cerkvenega petja. Dokaz temu so blagoslovu« pesmi. Po več cer k voli še je navada, da pojejo za blagoslov dve ali tri kitice. Po nekod pa jè u-tihnilo petje tako popolnoipja, da je organist samo
markiral blagoslovno pesem, t, j. igral je bolj glasno blagoslovno melodijo, pel pa ni nihče zraven, tudi ne organist ali kaka korna pevka. Skoro isto je bilo pri sv. mašah z izpostavljenim Najsvetejšim ob delavnikih, kjer tudi ni pel nihče, kakor je bila tudi cerkev skoro prazna.
Pred poldrugim letom pa se je začel preporod v cerkveno-pevskem oziru na Dunaju in ,po celi dunajski škofiji. Dvema godbeno izobraženima duhovnikoma se jo poverila naloga, da sta spravila gibanje, o katerem se je že prej veliko govorilo in pisalo, v pravi tir. Zdaj so že tako daleč, da imajo enotno škofijsko pesmarico za ljudsko enoglasno petje (Gesangbuch für die Erzdiözese Wien, k, k. Sehulbücher-Verlag, 60 h). Zbrane so v pesmarici preproste stare cerkvene pesmi, ki so bile že od nekdaj v navadi, Te pesmi učijo s sodelovanjem Šolskega vodstva po šolah, jda jih potem vsi otroci pojejo v cerkvi, ne samo pri šolarskih sv. mašah, ampak tudi pri nedeljski službi božji. Tako upajo po šolski mladini u-r el j a,ti cerkveno petje tudi med odrasle ljudi. Da se f rodijo za stvar resno, ne samo teoretično, ampak naravnost praktično, se vidi iz tega, da imajo v raznih cerkvah tudi pevske vaje za odrasle. Globok u-tis napravi na. gledalca, ko gleda n. pr. v stranski kapeli cerkve sv. Stefana zbranih Kakih 50 oseb, moških in ženskih, ki se vadijo v cerkvenem petju. Vsak ima v roki cerkveno pesmarico, zraven pa tudi dva majhna listka, na katerih so navodila za petje in spoznavanje in čitanje not. Pred njimi pa stoji
duhovnik v koretlju s štolo ter jim razlaga,, kako naj pojejo, kaj pomeni ta ali drugi pevski znak ter poje za vzgled sam in z vsemi skupaj. Zraven je tudi organist, ki igra pesem, da se jo zbrani nauče takoj peti. Torej prava pevska vaja v cerkvi pod direktnim liturgičnim vodstvom duhovnikovim ! Na ta način so povzdignili cerkveno petje že po vsem Dunaju. Gibanje se pa širi tudi izven Dunaja po škofiji. Vojni čas pospešuje to ljudsko cerkveno petje; zato so ga uporabili pravočasno. Človeško srce sili k Bogu, svojemu čutenju hoče dati človek duška; v tem zadobi uteho, mir, veselje: z vedrim čelom, z o-lajšanim srcem zapušča tempelj božji.
Pri nas smo še z ljudskim cerkvenim petjem sicer ma,lo na boljšem. Toda tudi mi bomo lahko skoro prešteli cerkve, kjer je še pravo ljudsko petje.; Zakaj to izginja tudi pri nas. Koliko je že cerkev, kjer so peli nekdaj vsi skupaj, moški in ženske, z eno besedo vsa cerkev, zdaj pa so samo po tri ali po štiri pevke. Do najnovejšega čatsa še je pela „vsa cerkev“ vsaj „Oče naš“ pred pridigo po tisti staro-cerkveni melodiji. Tudi ta „Oče naš“ izginja vedno boli in bolj. Giniti je začel s tem, da so uvedli za „Oče naš“ nove melodije, katerih starejši ljudje niso mogli peti. Zato so morali utihniti tudi ti pridni sta-rocerkveni pevci. Mladina se pa enotnih cerkvenih pesmi ne uči in ne navaja v cerkvi peti pri nedeljski službi božji. Tako bo izginilo ljudsko cerkveno petje tudi pri nas, ako se ne začne zopet praktično uvajati.
Nekaj o ceirijih*
Vrbovec, 16. sept. 1910.
Včasih smo rekli kakšno o domaci ali tudi svetovni politiki, danes se pogovorimo o važnejšem v- ; prašanju: o čevljih. Da ne bo zajnere pri polit kih, sicer radevolje priznam, da so politična vprašanja i pomembnejša kot vprašanje o čevljih, toda pri prvih ■ moramo vedno paziti: pst — cenzura pride, pri dru- j gern smemo pa tista vendar nekoliko bolj odpreti Za j to ostanimo rajši pri Čevljih.	I
Zima se bliža, a polovica ljpdi, ki so doma, ni- \ ma čevljev, druga polovica ima strgane in sicer te- j meljito. Kako priti do čevljev, kije si jih dati popra- j viti?’ to so vprašanja, ki mnogim belijo glavo. Ce j se človek hoče obrniti na svojega starega čevljarja, \ ga navadno ne najde doma: je pri vojakih. Če je pa j že Abrahama videl ali če je iz kakega drugega red- i kega vzroka doma, ne more napraviti ali popraviti j čevljev: nima podplatov!
Podplate dobiti je sedaj zelo težavna stvar. Vse j usnje, ki je količkaj porabljivo, se mora uporabiti za j vojaške čevlje. „Čevljarska; zadruga“ iz Mima pri Gorici, sedaj v Vrbovcu pri Mozirju, največje podjetje 'te stroke na našem jugu — zaposluje nad BOO delavskih moči — je iz usnja), ki ni odgovarjalo predpisom za vojajške čevlje, izdelovala civilne. Sedaj ji j je vojaška oblast naročila, da mora tudi take pred- j pasom neodgovarjajoee čevlje oddati erajrju. Da ne ] sme prodajati usnja, ji je že po naredbi o prometu z \ usnjem prepovedano.
Kako priti tedaj do usnja, do podplatov? Ne- j kaj bi se dalo doseči mogoče na* ta način, da bi se I merodajni faktorji (obrtne korporacije, okrajna, za- j stopsitva. politična, oblast) obrnili potom, trgovske in | obrtne zbornice v Gradcu, ki je pripravljena pomar ] gali, na „Centralo za kože in usnje“ na Dunaju — j Häute- und Lederzentrale, Dunaj, I„ Zedlitzgasse 8 i — s prošnjo, da naj v sporazumu z c. i. kr. vojnim ministrstvom, oddelek 18, odkaže nekaj usnja za najnujnejše potrebe ljudstva v tem in tem okolišu. S tem bi se ne poskrbelo sapno za aprovizacijo prebivalstva, temveč bi se rešilo tudi čevljarsko obrt propasti, ki ji grozi. Koliko usnja bi se pja. s tako akcijo dobilo, je težko reči in je prerokovanje še vedno najnehvaležneiši posel. Znamo mi je samo, da so ponekod (n. pr. v Trstu in okolici) dobili čevljarji nekaj usnja v aprovizacijske svrhe. Mogoče, da bi i-mela tozadevna prošnja prej uspeh, če bi prosili samo za odrezke in ostanke usnja., katere morajo po zadnjih poroČdih firme, ki izdelujejo vojaška obuvala, če jih hočejo prodati, najprvo ponuditi zgoraj o-menieni „centrali.“
Bolj sigurna, kakor ravnokar označena pot, da po zimi ne bomo bosi, se mi zdi. druga:	na,pravimo
si cokle! Vem. da marsikoga stresajo mravljinci, ko sliši besedo: cokle V nekdanjih boljših časih se smo zaničljivo smehljali, če smo o coklah le govori-
li.	Da bi jih bil kdo nosil, izvzemši nekatere hribovce pri gotovih opravilih, Bog ne daj! Smatrali bi ga za nenormalnega. !T’oda človek obrača, Bog obrne in sedaj je obrnil tako, da, so cokle na vrhu. Sicer je še vedno mnogo ljudi, ki imajo pred coklami pravcat strah, a- cokle kljub temu zmagujejo, Stvar je namreč čisto enostavna. Dobava podplatov je vsak dan težja. Brez ovinkov jih civilist sploh ne bo dobil ali vsaj zelo redko. Ovinki pa stanejo. Kakor sem cul, stane na. Ogrskem 1 kg podplatov, ki se jih dobi tako po dobri roki, 50—60 K. Razni „umetni“ in „nadomestni“ podplati, ki se jih sedaj izdeluje, so razmeroma dragi in zlasti za; po deželi bržčas ne. bodo najboljši.. Ne preostaja tedaj drugega, kakor — cokle, kajti usnje za. zgornje dele se vendar še dobi.
Pavel Perko:
Muj Tone,
(Slika.)
(Dalje.)
„Neža, prosim kruha!“
Potem pa, če ga le nismo. strogo nadzorovali, na vas ali v kako druščino.
Zvečer je vedel domalega vse novice, ki so se zgodile v okolici. Toda na tvarino, ki se je je učil, ni prišel v pogovoru niti enkrat . . .
No, obupal nisem. Učenje se je nadaljevalo po redu in načrtu. Kaj se ve, morda le še pojde, sem se tolažil.
Moram reči : ubogal je. Storil je do zadnjega vse, kar sem mu ukazal. Toda s srcem je bi pri ličenju le redkokrat.
„Bo" ve ali bo šlo? Ali se nisem morda vendarle prenaglil?“
To so bili pekoči dvomi, ki so se mi vsiljevali kljub vsem mojim ugovorom. Vselej sem se s silo iztrgal iz dvomov in pomislekov in sklenil svečano: „Moram! Moram ga vzgojiti po svoie: pa naj me še stane truda, kolikor me hoče!“
Nekoč smo ga poslali v prodajalno, a se je zamudil izredno dolgo.
„Kje si bil?“
„O, sejmarji so šli iz Lukovice in polna prodajalna jih je Mia in vsak je hotel prej imeti . . .“
Podvomil sem, 'da bi bilo sejmarjev toliko, in sem vprašal v prodajalni, kako in kaj. Da je Tone dobil takoj, da je pa potem vendarle stal in poslu-
„Cevljarska zadruga“ v Vrbovcu namerava'izdelati 10—20.000 parov obuval z lesenimi podplati. Obrnila se je že na razne strani, da Ju dobila potrebne lesene podplate. Najljubše bi |i seveda bilo, če bi dobila domača podjetja, ki bi ji jih dobavljajta. Ponekod znajo delati cokle. Mogoče se najde tudi nekoliko podjetnosti in ustvarimo novo — coklarsko o-brt! Za zimske dneve na kmetih, zlasti kjer je več invalidov, bi bila ta obrt kakor nalašč.,
L,	Kemperle.
Oddaja sena in slame.
Vsaka dežela je dolžna dati gotov kontingent sena erar ju. To seno si dobi potdm zakona o vojnih dajatvah. Vse drugo seno je prosto in trgovanje s senom ni navezano niti nia okraje niti na, deželo. Tako je bilo določeno med, poljedelskim in vojnam ministrstvom ter razglašeno v „Wiener Zeitung.“
Tirenotno nam ni znano, kako velik je kontingent sena, ki ga mora Štajerska potom vojnodajatve-nega zakona oddati erar ju, znano »am tudi ni, kako "je razdeljena dajatev na posamezne okraja. Leto smo izvedeli potom naših poslancev, da ima mariborski okraj dobaviti 40.000 centov sena in 20,000 centov slame, vse drugo seno in slama je prosita; za trgovino. Kako je v drugih okrajih, nam ni znano, na v-sak način pa, je treba, paziti, dri nakupovalci sena nn bodo prekoračili mej, ki so jim določene po zakonu.
Mariborsko okrajno glavarstvo.
Mariborsko okrajno glavarstvo nam pošilja sledeči razglas:
Seno in slamo, katero mora, politični okraj mariborski po zakonu o vojnih dajatvah pripraviti, bodo nakupovali oid okrajnega glavarstva postavljeni nakupovalci in oddajali c. in kr, vojaški oskrbovalnim v Mariboru. Kot nakupovalci so od mariborskega okrajnega glavarstva določene naslednje osebe in sicer:
L Alfred Geuer v Peklu 4 za občine: iŠtopno, Pečke, Dešno, Jelovee-Makole, Sv, Ana, Hrastovfec, Mojdrajže, Verhole. Statenbreg, Pretrež, Laporje, Košnica, Pekel, Brezje,- Studenice, Poljčane, Lušečka vas. Stanosko in Zabij ek.
2.	Andrej Kralj v Slov, Bistrici za občine: O-selj, Smerečno, Sv, Martin na Pohorju, Tinje, Gor-nja-Ložnica, Spodnja-Ložnica, Gornja-Bistriea, Kovača vas, Kalše, Ritoznoj, Sbntovec, Slov,. Bistrica, Cigouca. in Spod n j a-N ov a vas,
3.	Franc Pišek v Orehovi vasi za Kmetijsko zadrugo v Riačju za občine: Frajhajm, Vojtlna, Loka,, Ogljenščak. Bukovec, Gabernik, Ranča. Frani, Morje, GoralalPolskava, Pokojše, .Črešnjevec, Vrhlo-ga, Spodnja-Polskava, Ješenci, Rogoza, Skoke, Slivnica, Orehova Vas, Rače, Podova, Gorica, Sv.- Marjeta na Dravskem polju, Gornje-Hoče, Spodnje-Hoče, Pohorje. Sv. Miklavž. Bohova;, Razvanje, Pivola in Dogoše.
4.	Henrik Sol la g pri Sv. Lena,rtu v Slov. gor. za vse občine šentlena,riškega okraja.
5.	Anton Birgmaier v 'Ma,ribonu za občine: Rdeči breg. Sv. Lovrenc, K Umen. Činžat, Boč, Janšev Vrh, Smolnik, Lobnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Slemen, Bistrica pri Rušah, Bistrica pri Leinbaini, Vrhovdol. Radvanje, Pekre, Lembah, Studenci, Jelovec pri Kamnici, Bresternica, Rošpoh, Sv. Križ, Sv. Jurij. ob Pesnici, Špičnik. Slatinski dol, Svečina, Plač, Vrtiče, Gornja Sv. Kungota,, Sv. Tli, Cirknica, Dobrenje, Gradiška, Ranče, Leitersberg, Dragučova, Pesničin dvor, Ja renino Kaniža, Ceršak, Selnica ob Muri, Polička vas. Vukovski dol. Sv. Jakob v Slov,
um itoti i
šal. ko so kupovali• ter da sta,naposled z Mlinarjevim iz Zlatenka odšla in po poti baje streljala, iz — pištole . . .
Tako torej !
A ko sem ga vzel v roke, zakaj laže, je priznal vse skupaj z isto pri kupljivo potezo, kjof je prej tajil . . .
O! Moj Tone je bil torej lažnjivček in hinav-ček! Kdo bi bil mislil! Kaj pa; ali naj zaupam svojo vilo človeku, ki se nanj niti zanesti ne bom mogel? Ne! To ni smelo biti! Kaj torej?
Poskusimo z malo kaznijo!! Morda še vendar ni prepozno!
Najobčutnejša kazen zanj je bila lakota. Prepovedal sem mu malico tri dni zapored. Radoveden sem pričakoval, kakšen bo učinek.
Otožno je povešal glavo in zamišljen v učenje je presedel svoj določeni čas pri študiju. Ko je prešla ura, so se sicer točno ob udarcu odprla vrnita, ampak iz lope se je prikazal žalosten obraz, postava pa se je sklanjala skoro v dve gubi, To ni bil več poprejšnji Tone, Nič čistega;, veselega: glasu, prekipevajočega v pričakovanju. Nič več tistega kipečega življenja, ki mi je na Tonetu tako ugajalo. Kako pa tudi? Tri dni brez malice! Pa ti trije dnevi bodo že prešli. Kaj pa prostost? Ker prostost mu je bila o-mejena s strogo prepovedjo, da se odslej nima družiti z vaškimi otroci ter da bolje stori, ako ne doma-ša v hišo nobenih novic. Ka,clar pa bo poslan v prodajalno ali v mlin, tedaj ima čimpreje opravili in se1 brez obotavljanja vrniti.
'Tb so bili udarci, ki je pod njimi kjlonila i .Tonetova vesela nrav. Resnično: zasmilil se mi je in
gor.. Vosek, Sv. Marjeta ob Pesnici, Grušova, Siv Peter, Pobrežje, Zrkovci, Tiezno, Ploderšnica, Gornji- in Spodnji-Duplek.
Potrebščina na senu civilnega prebivalstvu.' se more tudi v bodoče pokriti po prostoročne!» nakupovanju v opraju samem.
Posestniki sena so dolžni prodati, zgoraj navedenim nakupovalcem okrajnega glavarstva one množine sena, katerih ne potrebujejo,- brezpogojno v prehranjevanje svojih lastnih konj in živinčet.
Delež za lastno porabo- je določen na dan in za vsakega konja ali veliko živino za 10 kg sena in 5 kg slame in na dan in za vsako glavo drobnice (tudi koze) na 3 kg sena in 3 kg slame.
Vsak posestni .c sena je dolžan ono množino sena in slame, katere ne potrebuje Za lastno porabo* do časa, ko jo prevzame nakupovalec, najjskrbneje shranjevati.
Od tukajšnjih nakupovalcev prevzeto seno im slama se bo plačala (po odškodninskih postavkah k zakonu o vojnih dajatvah) po sledečih cenah: seno s travnika, otava s travnika in deteljno seno vsake vrste nestisnjeno za q po 13 K, slama zrn lačen a s cepci nestisnjena za q 5.0 9' K, slama zmlačena s strojem za g; po 8 K. PrliMaide k gornjim cenam.: za stisnjenje za g po 1.50 K, za dovoz in naklajdanje blaga na železnici za q po 2 K. Odškodnina za 'do-voženo nhstisnjejho blago pri. oddaljenosti od 8 do 12 km za (j po 50 vin., pri oddaljenosti od 12 do 20 km za *jj po 1 K, pri. oddaljenosti Čez 20 km za 14 po 1,50 K. Do 8 km Oddaljenosti se »e plača nobene - odškodnine.
Nakupovalec je upravičen, pri,prevzetju 2% skupne teže odračuniti kot odbitek: (za svojo lastne odškodnino).
Občinski predstojniki morajo nakupovalce naj-krei)kej,e podpirati pri njihovem nakupovanju.
Kedaj1 se mora seno oddati, ima določiti taakju-Đovalec in mora občinski predstojnik, če bi dotični posestnik ne mogel sam pripeljati sena k. zbirališč«, preskrbeti potrebno vozilo in je dati kupcu na razpolago.
Ker je pridelovalec dolžan, seno in slamo do 8-km oddaljenosti brez odškodnine k zbirališču pripeljati, se bodo stroški za od občinskega predstojnišfva preskrbljeno vozilo odšteli (odtrgali) od nakupne cene sena ali slame.
Končno se še pripomni, dia glasom odloka c. kr poljedelskega; ministrstva z dne 5. septembra 1. 1916, štev. 39706, ni pod nikakšnimi okolnostmi pričakovati, da bi se zvišale navedene najviši e cene.“
Vsi, ki imajo kaj odvišnega sena, ali pa se bo od njih zahtevalo, da naj seno oddajo, naj se poprej prepričajo, ali imajo za poMadanje svoji živini dovoli sèna in slame do nove košnje, f. j. do dne 1. maja 1917.
Dokler ae zmaga Francija*
nobenega mira.
V francoski zbornici se je vršila dne 19. sept. razprava o državnem proračunu, o izdatkih za armado in vojno mornarico.
K besedi se je oglasil socialistični poslanec Co-sfattali, ki je pozivali vlado, da naj stori vse, kar je v njeni moči, da se vdejstvi enotnost sil, slično kakor se je v poletju vdeistvila enotnost na fronti, kajti Francija ne more žrtvovati krvi vseh svojih sinov in tudi zaveznice M morale doprinašafi potrebnih žrtev. Če noče Francija priti na mirovni kongres kot kandidat, ki. je obsojen na; smrt, se morajo takoj odstra-
že sem premišljeval, če nisem vijaka, vendarle prehudo privil.
Pa moj strah je bil neopravičen. Po. treh dneh,, ko je bila zopet: malica na vrsti, so se odprla vrata lope z isto hitrostjo in Tone je zaprosil kruha z istim veselim glasom, kakor kedaj poprej.
Da, to je bil zopet moj Tone ! Takšnega sem si želel. Z gorečimi očmi, s trepetajočimi mišicami in z živahno kretnjo je zopet jedel svoj' kruh. Kazen m« ni pustila v srcu niti najmanjšega, gneva. Niti jaz, niti on nisva kazni niti zdaleč omenila. Bilo je, kot da se ni bilo zgodilo ničesar. Moram reči: to me je razveselilo tako, da sem pozabil na vse, kar je Mio, in zopet upal z veselo dušo ...
Poprijela sva se učenja z novo vnemo. Med o-bičajno lekcijo sem. mu trosil kopico prisrčnih naukov in opominov. In zdelo se mi je, dia mu zaleže. Ko je namreč minila ura, tedaj Tone ni nikdar več silil na vas, ampak je vzel kruh in psa; Togota in ha,id v gozd, v naravo . . .
Da, daj Fant si je zapomnil moj nauk. Moj trud ne bo zastonj! Tako sem jaz mislil.
Le Neža se je držala hladno in nezaupno. In to me je jezilo. Sicer pa: kaj Neža,! Kaj ženska ve o vzgoji! Mulier taceat!
Nekaj časa je Šlo kar se da dobro. Fant. se je učil in razumeval, da sem se mn čudil. Gozd in narava sta se mu priljubila. Togo ga je imel celo rajši kot mene. Manjkalo mu je le še puške, da bo njegovo veselje popolno.
„O, ko bi že puško imel! Togo zapazi veverico — kako lahko bi je streljal!“
„Puško dobiš v kratkem“, sem odločil.
. 'I -	(Dal|e prife.V
»iti globoko vkoreninjeni nedostatki naše armadne organizacije. Ali morila ni znano našim generalom, da je število francoskih še živih človeških bitij tesno omejeno ? Francija je p r, i 6-1 a do skrajne meje svojih n a p o r o v. D a Ì j e ne bo šlo. Pet milijonov vojakov in 60 milijard vojnih stroškov znašajo dosedanje grozne žrtve Fr a n c i jle. Kako dolgo naj še traja ta obžalovanja vredna bedarija? Ali še Francija ni dovolj razmesarjena? Nastavite ušesa po mestih in n a deželi in našli boste dovolj odgovora l Ozrite se na krasna, sedaj opustošena poljanaše dežele, na naš kmetski stani — ni ga več, kajti vojska ga je uničila. Uničena je podlaga države, kmetski stan. Notri do najglobokejših korenin ste izsesali ljudske moči. Le zatekajte se še nadalje k optimizmu! Dolžnost nam veleva, da smatramo razmere kot take, kakoršne so v resnici. Govornik j,e končal z izjavo, da on in njegova stranka dovoli za sedaj samo dvanajsti del proračuna, več pa ne, ne za sou (vinar) več in tudi ne enega moža..
Zbornični predsednik Deschanel jo opetovano pozival) poslanca Costadau, da v svojih izvajal,n jih naj ne gre predaleč, kajti o tem, kar je sedaj javno in brez pridržka povedal, bi se moralo razpravljati v tajni seji.
Nato se je oglasil k besedi ministrski predsednik Briand, ki je izvajal, da so v tej svjetovni vojski storile vse zaveznice svojo dolžnost ter da so poslančeva tozadevna očitanja napačna. Anglija ni samo varuhinja morja, ampak je še tudi poslala ogromno armado na francosko bojišče. Italija se mora boriti na težavnem in goratem ozemjlju in Rusija ni poslala svojih čet samo na francosko bojišče, ampak se bori tudi na Balkanu. Francija ni bila zapeljana po nobeni propagandi na kriva pota, ona hoče izvoje-vati zmago. Da pa to doseže, mora pogumno dopri-našati žrtev, kot topov, municije in vojaštva. Oči Francije so venomer oprte na zmago, katero hoče pospešiti.
Socialist Brizon je napravil medklic, v katerem ugovarja, da bi naj vojska, ki zahteva toliko človeških žrtev, ne trajala na veke.
Na ta medklic je ministrski predsednik Briand odgovoril:	Že dve leti ustavlja Francija vsiljenca
(Nemčijo), ga poriva nazaj korak za korakom in poslanec Brizon si drzne govoriti v tem trenutku o miru! To je izzivanje,, to je sramota za spomin vseh naših padlih! Oe hočete, da bo vladal mir na svetu, da bo odločevala pravica, potem si želite zmage naše Francije. Samo tedaj bo prišlo do miru. Dotlej si pa ne prizadevajte prepričati Francije o tem. da bi ona sedaj mogla doseči mir, kajti mir, sklenjen danes, bi bil za Francijo poniževalen, tako poniževalen, da si ga ne more želeti noben Francoz. D okle r n e zmaga Francija, ne more biti govora o nobenem miru! (Veliko pritrjevanje v zbornici, ki je sklenila, da se Brianclov govor natisne in spravi v javnost.)
Italijansko bojišče.
I tali j ajn sic a ofenziva na Primorskem ponehuje. Vojni poročevalci sodijo, da čeprav se ne more govoriti o zaključku a,li odločitvi v novi bitki, je vendar razvidno iz ponehanja sovražnega sunka, da je napadalna sila italijanske armade na Krasu med Vipavo in morjem zelo popustila. 'Vzrok: nad vse težke izgube in izmučenost italijanskih borilcev. Na južnem delu Kraške planote se težki artilerijski boj še nadaljuje. Velikansko in občudovanja vredno delo je izvršila naša armada, da je odbila na Krasu v šestdnevni bitki napade velike italijanske premoči. Vojvoda Aosta je zbral na Krasu proti nam 11 infante-rijskili in 1 kavalerijsko divizijo ter ogromno artilerije. Velik delež pri uspehih zadnjih bojev ima tudi naš slavni domači pešpolk št. 87.
Naš junaški 87« pešpolk proti Lahom.
Kjer je treba krepkega in zanesljivega odpora proti sovražni sili, tje pride navadno me,d prvimi tudi naš domači pešpolk št. 87. Iz uradnega poročila našega generalnega štaba z dne 18. septembra je razvidno, da so 87. pešpolk zopet premestili na. primorsko fronto Generalštabno poročilo pravi doslovno:
„P r e i s k n š e ,n e m u pešpolku š t. 8 7 gre ugledni del ob uspešni obrambi sovražnega naskoka pri Lokvicü.“
Lokvica leži na Kraški visoki planoti severno od Opatjega sela, Lah hoče na tem prostoru prodreti dalje proti vzhodu in tako priti Trstu za hrbet. Junaštvo naših vrlih čet nam daje upravičeno poroštvo, da se Lahu njegova drzna namera ne bo posrečila.
70.000	Italijanov na Krasu.
Iz podatkov, ki so jih dobili vojni poročevalci na italijanskem bojišču, jo posneti, da stoji na kratki fronti na Krasu, t. j. od Vipave do morja,, do 70 tisoč Italijanov, med njimi skoro samo izbrane, naj- . boljše čete, Tej armadi poveljuje vojvoda Aosta, ki j je zavojeval tudi Gorico in se prišteva med. najbolj- !
še italijanske generale. Sovražnik ima na K pasu nar pram nam veliko premoč. Bitka traja na tem prostoru že od 14. sept. z nezmanjšano srditostjo. Lahom se še ni posrečilo, da bi zrahljali našo k raško fronto.
Sedanja fronta na Krasu.
Nova fronta, kateri velja sedanja velika laška ofenziva, je povprečno 4—5 km za prejšnjo, skozi 14 mesecev vzdržano črto. Priključi se zapahu naših j čet vzhodno Gorice, to jé Sv. Gori, Sv. Gabrijelu, Sv. Marku ob Šempetru in Vrtojbici ter gre na, desni breg potoka. Vrtojbice v južni smeri in teče potem čez višine vzhodno Dola zapadno Lokvice in Opatjega sela. Dalje proti jugu je bil privzet v črto Debeli vrh (140 m),'ki obvladuje kraško postojanko in ozemlje južno Tržiča; potem gre črta z južnega obronka tega masiva do morja.. — Severno od Gorice se fronta ni spremenila.
Romunsko bojišče.
Na s e d m o g r a š k i fronti smo dosegli pive znatne uspehe. Rumune smo vrgli iz Petrovega čez prelaza Szurjbuk in Vulkan ter tako zabili v rumun-sko fronto močno zagozdo
V D o b r u č i se je prodiranje bolgarskih in turških ter nemških čet ustavilo. Rumimi in Rusi so na črto Crnavoda— Medžižpe—Konštanca spravili m-nogo svežih čet in več artilerije. Iz kretanja sovražne armade je razvidno, da se sovražnik pripravlja na močen sunek proti armadi naših zaveznikov, Ker tudi Bolgari in njih zavezniki ne držijo rok križem, se pričakuje v bližnjem času v Dobruči južno od črte Crnavoda—Konštanca pričetek bitke, ki utegne biti odločilna za usodo Rumimi je, kakor tudi — Bolgarske,
* Rumimi pri Petrovu premagani.
Na črti Hatszeg—Petrovo (Petroseny) so se vršili zadnje dni za naše orožje uspešni boji. Naši so se že dne 12. sept. pri Hatszegu ustavili rumunske-mu prodiranju in dne 19. sept. so bili Rpmuni juž-novzhodno od Hatszega popolnoma premagani in vrženi nazaj. Naše čete so zopet zavzele sedmograško mesto Petrovo in bližnji Szurbuk-prelaz, preko katerega so bili vdrli na naša tla. S tem, da so naši vrgli Rumune pri Petrovem nalzaj na Ogrsko, je dana našim možnost, da uderejo ob reki Jiu na rumunsko ozemlje.
Pred novo bitko v Dobruči.
Rumimi, Rusi in Srbi so se v Dobruči po hudih porazih v dneh 14., 15. in 16. sept. umaknili pred močnoutrjeno črto Crnavoda—Medžižije—Konštanca, kamor spravljajo sedaj z veliko naglico novih oja-čenj iz Rumunije, Rusije in celo Japonske. Rumun-sko armadno vodstvo je bilo očividno radi nenadnega in uspešnega bolgarskega sunka v Dobruči presenečeno. Sovražnik nikakor ni pričakoval, da bi i-meli Bolgari in njih zavezniki v Dobruči zbranih toliko sil. Rumunija je imela od svojih 500.000 mož samo 100.000 mož v Dobruči, dočim je celo ostalo moč osredotočila v borbi proti Avstriji. Sedaj se opaža, da pošiljajo Runami svoje Čete s sedmograške na črto v Dobruči. Petrograjska poročila prag)jo, da bo štela rumumskoHrnsko-srbska armada, v Dobruči do 22. sept, 400.000 do 450.000 mož, Kako močna je bolgarska armada, se da težko dognati. Vsa znamenja kažejo, da se bo v Dobruči prihodnje dni razvila huda bitka. Uvodni boji so že v teku,
' ::r :3&n.;;
Poveljnik ruske armade v Dobruči.
Petrograjski list „Ruskija Vjecfomosti“ poroča, da je car imenoval za poveljnika* ruske armade v Dobruči generala Ivana Sajoučkovski. ki je štar 54 let.
Trdnjava Konstanca.
Konštanca ni danes nič drugega nego trdnjava, katera se z največjo naglico izpraznjuje. Z Bukarešto obstoji samo še brzojavna zveza. Civilno prebivalstvo sme svoja stanovanja, zapustiti samo za eno uro predpoldne in popoldne. Vojaške odredbe so strogo tajne. Zeli se, da vse te odredbe stremijo za tem, da bi se dokazala možnost, da se bo črta Crnavoda le težko držala,
Rnmunska vlada na zatožni klopi.
Rurmmsko časopisje kot nasledek rurmmpkih porazov zahteva sklicanje parlamenta. Splošno se sodi, da bi se sedanje neuspehe lahko preprečilo. Viaria je vojsko že 25 mesecev pripravljala in je pri tem pozabila glavne stvari : varstvo južne fronte. Leta in leta je čakala, da bi v odločil neto trenojtku prezgodaj udarila in je s tem deželo namesto k zmagoslavju, zapeljala v nevarno krizo. Ljudstvo nima do vlade nobenega zaupanja; ljudstvo zahteva sklica^ nje parlamenta, da se zbere kazensko sodišče v vseh krivcih.
Rusija ne odstopi Rumuuiji nobenega ozemlja.
Petrograjski list „Den" je objavil članic,- v katerem piše o pogodbi med Rusijo in Rumunijo sledeče: Rusija ne odstopi Rumuniji ne pedi ruske zemlje, Rumunija se sme povečati samo na račun Avstro-O grške.
Zapiranje socialistov.
Berolinski list „8 Uhr Blatt“ poroča: Dosedaj so zaprli radi hujskanja prebivalstva k uporu in zoperstavljanju vojne dolžnosti 36 zaupnikov rumun-ske socialistične stranke. Take Jonescu je dobil številne pozive, ln)aj vstopi v armado in naj gre na —■ fronto. V Bukarešti so na mnogih mestih čez noč nabiti rdeči listki, s katerimi se delavstvo poziva, naj se zoperstavlja vojaškim vpoklicem, V oklicih se trdi, da je vlada sestavljena skoro izključno iz samih takih mož, katere preveva duh veledomišljavosti in kateri se dajo voditi öd ruske vlade za ohešenče-yo vrvico. Vojska služi samo bojarjem, ki stremijo za denarjem in močjo.
Rusko bojišče.
N,a celi ruski fronti od južnega konca Bukovine do Pinska se bije velika bitka. Rusi bi radi v Karpatih ali v Voliniji dosegli odločilen uspeh, zato mečejo ogromne množice svoje armade kar slepo v žrelo naših topov. Ruski uspehi v vzhodnem karpjat-skem odseku, ob Narajovki in zahodno od Lucka celotnega položaja niso mnogo spremenili. V Voliniji je imel sovražnik v entedenski bitki nad 50.000 mrtvih, Vreme je na bojišču neugodno. Na Karpatih je že zapadel sneg.
Borba y Karpatih.
Na prestolonaslednikovo karpatsko armadp» sp se Rosi in Rumuni navalili z veliko silo. N^hvjši pritisk je na Karpatske prehode ob bukovinski meji. Sovražnik, je le na nekaterih krajih dospel do karpatskih vrhov; glavni prehodi so pa še vsi trdno v naših rokah. Borba traja od rumunske meje do izvira Zlote Bistrice.
Bitka ob Narajovki.
Severno od Dnjestra so se naše čete zadnje dni preteklega tedna pred silovitimi sunki ruske premoči umaknile od spodnjega toka Zlote Lipe na vzhodni breg reke Narajovke. Naša gališka fronta je bila tukaj nekoliko vpognjena. Pri Lipnici Dolni se je razvila večdnevna bitka, v kateri pa so čete generala Bothmerja dne 17. in 18. sept. potisnile Ruse zopet nazaj.
Grozovita bitka zahodno od Lucka.
Južno od Pinska do galijške meje divjia ob rekah Stohod in Turija že teden dpi srdita bitka. Rusi so med krajema Pustomyty in Szelvov našo fronto v dolžini 10 km potisnili za nekaj kilometrov proti zahodu. Naši so prjzadjali Rusom ogromne izgube. Na 10 km dolgi fronti je obležalo nad 10.000 mrtvih in mnogo tisoč težkoranjenih Rusov. Vojni poročevalci trdijo, da leži na celi črti od Pinska do gališ-ke meje do 50.000 mrtvih Rusov. Dne 10, in 20. septembra se je rusko prodiranje v Voliniji nekoliko u-stavilo.
Ruska artilerija proti ruski infan-
teriji.
V bitki zahodno od Lucka, kjer je imela ruska I armada zadnje dni ogromne izgube, so deli ruske infanterie odpovedali. Ko je dne 19!. sept. bilo izdano povelje, da mora infanteria v gostih rojnih vrstah naskočiti naše postojanke ob gornjem toku rek Turija in Stohod, so se pričeli veliki deli ruske infanterie puntati in niso hoteli v ogenj. Na mnogih delih volinijske fronte infanteria še tudi potem ni hotela, iz svojih jarkov, ko jo je ruska artilerija s svojim ognjem hotela prisiliti k naskoku. Na enak način so se ustavljali posamezni infanterijski oddelki tudi dne 20. sept.
Najmlajši admiral na svetu.
Ruski car je pred nedavno imenoval za poveljnika ruskega črnomorskega vojnega brodovja admirala Kolšjoka, ki je star še le 42 let in je najmlajši admiral na svetu.
Macedonsko bojišče.
Pri Fiorini, zahodno od jezera Ostroivo, se bi jejo hudi boji. Francosko uradno poročilo z dne 19. sept. pravi, da. so Francozi dne 17. sept. zavzeli z naskokom Fiorino ter da se bolgarsko-nemške čete v neredu umikajo proti Bitolju. Dne 17, sent, so bol-i garske čete zasedle grško obrežno mesto Kavala na
Egejskem morju. Tudi ob Vardarju in Strumi so čet-yerosporazumove čete' pričele napadati.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se še vedno nadaljuje z nezmanjšano silo angleško-francoska ofenziva med rekama Ancre in Somme, ki se jo sme imenojvajti eno samo velikansko, tri tedne trajajočo bitko. Na 100 velikih parnikih je Anglija poslala novo armado na francosko bojišče.
Grčija.
Cetverosporazum pritiska na Grčijo z zahtevo, da, odpošlje grška vlada noto Nemčiji, v kateri, naj zahteva, da spravi Nemčija 4. grški armaldni zbor, ki je prosil Nemčijo za varstvo in ki se- sedaj nahaja v Görlitzu na Nemškem, na, švicarska itla, Po poročilih iz Londona se je grški kralj haje že uklonil četverosporazumovemu pritisku In odposlal tozadevno noto Nemčiji. Italijani so pa zasedli važno grško trgovsko mesto in pristanišče Patras ob vhodu v Korintski zaliv.
Rusi hočejo Dardanele.
Kakor poročajo iz Berolina, se je voditelj kar detov, Miljukov, tako-le izrazil napram dopisniku lista „Aftenposten“ :
Z Nemčijo moramo obračunati enkrat za vselej. V tem smo si mi libierjalci na Ruskem edini vsi in smo bili tudi lani, ko so viseli zelo temni oblaki nad Rusijo. Rumunska pospeši našo zmalgo. Vendar pa. smo pripravljeni na to, da, bo vojna trajala najmanj še eno leto. General Brusilov jie izjavil pred kratkim, da ne pričakuje miru pred mesecem avgustom leta 1917 in enakega, mjnenja je brezdvomno tudi večina naših politikov in vojaških oseb. Kakš|ni so naši vojni cilji, izhaja deloma že iz predzgodovine te vojne. Nemčija nas je napadla in naš cilj je torej, samo da vržemo napadalca,. Boj je za nas obrambni boj v dobesednem pomenu besejde. Seveda pa se morejo stvari razviti tako, da nam vojna prinese uresničenje želja, ki jih gojimo že dolgo. Rusija ima prar vico na dohod k prostemu morju. Zato morajo Dardanele postati ruske in trdno verujem, |da dosežemo to ob sklepu miru. Ce imamo Dardanele, je zadovoljeno naši želji po osvojitvi.
Pritisk na skandinavske države.
Cetverosporazum, posebno Anglija, silovito pritiska na Švedsko, Norveško in Dansko, da bi jih prisilila v vojsko zoper Nemčijo. S svojim pritiskom hoče Anglija pred vsem doseči, da, bi te države popolnoma prekinile ves trgovski promet z Nemčijo. Ladje nepristranskih držav še namreč od časa do časa privozijo v nemška pristanišča nekaj blaga. Švedski je sedaj, Anglija ustavila ves dovoz žita in moke in je zagrozila, da bo s silo ustavila pomorski promet Švedske z Nemčijo. Da se posvetujejo o bodoči politiki napram vojujočima skupinama, so se z-brali dne 19. sept. v Kristijaniji zastoptoiki Švedske, Norveške in Danske, Konferenca bo trajala pet dni. Glavno vprašanje posvetovanj je, kako vzdržati v Skandinaviji nevtralnost. Na Djanskem in Norveškem so prijatelji Anglije in Francije noč in dan na delu.
Politične vesti.
Koncetracija slovenskih strank. »Slovenec« z dne 18. septembra se je izrekel za to, da bi pre nehal na Slovenskem strankarski boj in da bi se vse slovenske stranke edinstveno organizirale za skupno narodno delo. Toda koncetracija strank se mu zdi samo v tem slučaju mo goča in trajna, ako bo lahko Slovenska Ljudska Stranka tudi v okvirju koncentracije nemoteno izvrševala svoj načelni program, ako bi se torej koncentracija izvršila na teh le načelnih programnih točkah: 1. Absolutna zvestoba do habsburško-lota rinške dinastije in skupni odpor zoper vsako strujo, ki bi se pojavila v nasprotnem smislu ali ki bi bila v tej točki tudi le nejasna. 2. Spoštovanje naukov in naprav katoliške cerkve in popolne svo* bode njenega kretanja. Ako in ko se v teh dveh točkah ustvari popolna jasnost, potem, pravi, »Slovenec«, ni niti najmanjšega zadržka, da se hitro izvede slovensko edinstvo.
Tedenske n© vice.
Zagrebški nadbiskup dr. Bauer je kupil bogato in krasno knjižnico pokojnega pesnika dr. Fr. Markoviča za ceno 5000 K ter jo namenil dijaškemu semenišču, ki se bo kmalu otvorilo.
Metropolit Szeptieky živi. Iz Stockholma se poroča, da poročilo o smrti metropolita Szepfickiega ni resnično in da metropolit živi,
Konvertit — profesor moralke na katoliški bogoslovni fakulteti v Breslavi. Nedavno je bil ime no van za stalnega profesorja moralke v Breslavi dr. Frid. Wagner, sin znanega berolinskega nacionalnega ekonoma Adolfa Wagnerja. Prof. Wagner je prestopil v katoliško cerkev leta 1900 ; štiri leta nato je bil posvečen za mašnika ter je služboval nekaj let kot beneficiai pri breslavski stolnici. Od leta 19 L0 dalje je bil priv. docent na univerzi, letos je postal redni profesor. Pred prestopom v ka loliško cerkev se je mnogo pečal z zgodovinsko stroko ter je v znanstvene zadeve tudi veliko po toval. Rojen je bil v Dorpatu leta 1867.
f Tomaž Mraz. V Gradcu je preteklo nedeljo, dne 17. sept., umrl v visoki starosti 90 let biserno-mašnik in duhovni svetovalec lavantinske škofije č g. Tomaž Mraz, vpokojeni dekan in nadžupnik vuzeniški. Rojen je bil dpe 5. dec. 1826 v St, Vidu pri Grobelnem, Bil je po sv. krstu tako slab, Ida so mu mrtvaško svečo držali. Sest razredov gimnazijskih študij je dovršil v Celju, dva razreda pa v Gradcu. Prvo leto bogoslovja je dovršil v Gradcu, 2. in 3. v Celovcu in 4. v St. Andražu v Lavantinski dolini na Koroškem. V duhovnika je bil posvečen 1. 1858. Kaplansko službo je opravljal v Šmarju pri Volšpergu na Koroškem, v Kalobju in na Sladkigori na Štajerskem. Nato je prestopil v krško škofijo, kjer je služboval večinoma kot provizor v Pliberku, Labudu, St Kancijanu, Libeličah in Prevaljih. Zapustil je krško škofijo ter postal katehet pri uršulinkah v Sjbili ju na iSedmograškem. Tam je ostal dve leti. Prišel je nazaj v domovino in postal župnik v Vuhredu, koder je služboval 12% leta. Slednjič je nastopil službo nadžupnika in dekana v starodavni Vuzenici. Tam je goreče služboval 17% let. 46 let je bil zvest in neumoren delavec v, vinogradu Gospodovem. Ni čuda, da si je po tako dolgem in trudapolnem delovanju želel odpocitka, zato je leta 1899 stopil v velezasluže-ni pokoj. Leta 1907 se je preselil k usmiljenim bratom v Gradec, kjer je bival notri do svoje smrti. Dne 25, julija 1913 je obhajal v Gradcu v cerkvi u-smiljenih bratov 601etn,ico mašništva. Rajni bisernik je bil vse svoje žive dni skromen in tih značaj ter vesten in točen kakor ura v izpolnjevanju duhovniške službe, Živel je vzgledno, zmerno in trezno, zato je tudi dočakal tako visoko starost. Rajni je bil tudi odličen slovenski pisatelj. Leta 1878 je spisal „Šolske katekeze za prvence“, leta 1883 pa „Razlage srednjega in največjega šolskega katekizma.“ Razven šolskih katehez je še spisal tudi mnogo govorov. Pogreb, se je vršil dne 20, sept. ob obilni udeležbi ljudstva, zlasti graških Slovencev, Blagemu duhovniku svetila večna luč!
Duhovniške vesti iz krške škofije. Za dekana dekanije St. Andraž vi Labudski dolini je imenovan vlč. g. o. Rajmund Kucharz iz reda! očetov; benediktincev, samostanski župnih v St. Pavlu. Zaj kn.-šk. duhovna svetnika sta imenovana vlč. gg. o. Rupert Kummer iz reda, oo. benediktincev in o. Ben. Schiuder iz reda oo. benediktincev v St. Fa'vi u. Za drugega dekanijskega svetnika tinjske dekanije je bil izr vollen vlč. g. dr. Janez Arnejc, župnik v Žrelcu. Nastavljeni so vlč. gg. : Albert 'Müller kot provizor v Rojah, Ignac Muri, mestni kalpilan v Pliberku, kot upravitelj, v Ločah, Matevž Vornik, kaplan pri D. M. na jezeru, kot provizor na Brdu, Simon Kotnik, kar plan v Guštanju, kot namlestni katehet v Velikovcu, Jakob Kalan, provizor v GorenČah, kot upravitelj na Rudi, Jožef Dobrovc, župnik v Crni,, kot soprovizor v Javorju. Prestavljeni so vlč. gg. : o. Juvenal Pichler, kaplan pri D. M, na jezeru, v Tinje, Jožef Dobernik iz Pljiberka, v Skocijain, Lojze Rindfleisch iz Poreč v Solkovo. — Prijave za, župnijski izpit, ki se vrši dne 10., 11. in 12. oktobra, se končajo dne
30.	septembra. — V bogoslovniei za krško škofijo bodeta letos samo zadnja dva letnika; išolsko leto se začne dne 29. septembra. Oba letnikla ostaneta na Tanzenbergu.
Za kurata noriških beguncev v Mariboru je i-menovan g, Karol Piciulin, župni upravitelj pri sv. Ignaciju v Gorici. — Med begunci v Mariboru se je mudil te dni goriški deželni glavar monsignore Faidutti ter obiskal med drugimi knezoškofa jdr. M. Napotnika.
Kako o dukovniklh lažejo. Dunajski list „Neue Freie Presse“ je pisal dne 9, julija 1916 pod „Vesti iz Kolomeje“ sledeče: „’Tudi nekaj duhovnikov se je kazalo Rusom zelo udanih. Tako n. pr. je pridigo-val kanonik Semeniov v Ivolomeji raz prižnico proti našim vojakom, a pozneje je pa zbežal iz Kolomeje in pustil v mestu svojo ženo in hčerko. Ko so vkorakali Rusi v Kolomejo in izvedeli o Rusom prijaznem mišljenju kanonika, se je zaročil ruski častnik s kanonikovo hčerko in jo pozneje tudi vzel za ženo, še predno je zapustil Kolomejo. Kot zahvalo za to se
je ta gospa odpeljala pozneje-, ko so naše čete zopet vkorakale v Kolomejo, z vso naglico za Rusi, da jih. opozori na nevarnost, katera jim grozi od strani naših prednjih straž.“ — V številki z dne 9. septembra je pa bil imenovani židovski list prisiljen objaviti popravek o tej zadevi, ki je bil. natisnjen z zelo majhnimi črkami in na takem mestu, da ne paidie v oòh Popravek se je glasil: „Rusi v Kolomeji. Priobčili smo dne 9. julija 1916 poročilo nekega trgovca iz Kolomeje, ki je bivlal tam takrat, ko so Rusi vkorakali prvikrat in drugikrat v mesto. Od poučene stran ni se nas še le sedaj opozarja na to, da ne odgovarja resnici, da bi bil kanonik Semeniov raz prižnico pricligoval proti našim četam, Semeniov ni bil takrat v Kolomeji, ko so Rusi vdrli v mesto, ampak se je nahajal na Ogrskem. Sicer je pa tudi bil odpuščen iz službe o|d leta 1907 notri do njegove smrti. Že več let je bil vdovec in ni imel nobenih otrok. Torej ni res, da bi se bila njegova hčerka zaročila z ruskim častnikom in se nato poročila. Tudi ni res, da bi bil kanonik Semeniov zbežal na Ogrsko, pustivši ženo in hčer v Kolomeji, Že nekaj let predi vojsko je- bil upravitelj grško-katoliške župnije v Kolomeji župnik Viktor Lozynski, M je cesarju zvest’ Ukrarjinee -in zanesljiv avstrijski državljan. Župnik Lozynski je ostal v Kolomeji tudi takrat, ko so Rusi vdrli v mesto in še tudi sedaj oskrbuje grško-katoliško župnijo v Kolomeji.“ — K temu popravku pripomni „Ukrajinski korespondenčni list“ sledeče:	„V dunajjskem listu
„Neue Freie Presse“ slavijo vstajenje od mrtvih že davno umrle osebe, vdovci brez otrok imajo žene in zaročajo svoje hčerke z ruskimi častniki, iz službe odpuščeni in odstavljeni duhoMniki pridigiujiefo raz prižnico, postanejo veleizdajalci itd: „Neue Freie Presse“ nudi svojim čit-atejem laži in izmišljotine, kakor jih je najti samo v kakem umazanem romanu, ki ga kupuje pokvarjena mladina za 10 v.“
Dvorni svetnik Suklje ponesrečil. Dvorni svetnik Fr. Suklje, ki živi že kaki dve icti na Dunaju, je na svojem letovišču blizu Dunaja ponesrečil. Po strmi poti vozeč kolesar se je z veliko silo zaletel v dvornega svetnika, ga podrl na tla in ga talko poškodoval, da je bilo njegovo zdravstveno stanje nekaj časa jako opasno, G. dvorni svetnik se cabala sedaj v nekem dunajskem sanatoriju in je minila vsaka nevarnost.
Dr. Friderik Ahn f. V Gradcu je umrl vse-učiliški knjižničar dr. Friderik Ahn v starosti 55 let. Pokojnik je bil rojen v Celju, a večji del svoje mladosti preživel v Ljubljani, kjer je bil njegov oče gimnazijski profesor. Pokojnik je v Ljubljani v krogu svojih sovrstnikov zapustil najboljši spomin. Bavil se je tedi mnogo s slovensko literarno zgodovino. Izdal je knjig® »Die periodische Presse der Steiermark«, dalje »Die slovenischen Erstlingsdrucke der Stadt Laibach (1575 do 1580)«, ter »Seltenheiten der Trubar-Litteratur.«
Mladinska organizacija. Piše se nam: Ali se mladinska organizacija ne bo nadaljevala? Ravno mladeniči, ki še niso sposobni za vojsko, so ne-obhodno potrebni vzgojilnega in blažilnega upliva mladeniških organizacij. Brez skrbi se lahko nadaljuje prekinjeno delo, kajti vsakdo bo le zadovoljen in hvaležen, ako vzgojujemo pošteno l atoiiško in s slovensko izobraženostjo obdarjene mlade bo-ritelje za Avstrijo. Slovensko - krščansko-socialno zvezo bi prosili, da nam sestavi nekak načrt, nekak podroben program za času primerno notranje delo v mladinskih organizacijah. — In naše dekliške organizacije? Res ne razumem, zakaj bi naj sedaj njih organizacije mirovale. Bolj, kakor kedaj poznej, potrebujejo ravno v sedanjih resnih časih pouka in vspodbude. Nikdar tudi ni bilo toliko priložnosti za vzgojo v gospodinjstva kakor v naših dneh. Na delo, na delo, ker resni so dnevi, a delo in trud naj Bog blagoslovi.
0 Slovencih prinaša zadnja »Information« zelo simpatičen čianek ter priporoča, da bi se s pomočjo naučnega ministrstva izdala temeljita informativna knjiga o Slovencih.
0 Gorici in goriških Slovencih pišejo italijanski listi in oglašajo se v njih tudi odličnejše osebe. Rimski vseučiliščni profesor Salvenini piše v »Se-colu« o Gorici, pa pravi, da občinska statistika je izkazala pred vojno v go riškem mestu 7600 Slovencev, uradna državna pa 10.700 in misli da so bile številke izpremenjene v korist slovenskega elementa, resnica pa da je ostala ta, da je prihajal v Gorici na dva Italijana po en Slovenec. Salvenini živi daleč proč od Gorice in je slabo podučen o razmerah v njej pred vojno. Revizija ljudskega štetja v Gorici je dala 10 000 Slovencev, ali gotovo jè ostalo še najmanj 2000 Slovencev vpisanih za Italijane. Revizija se je izvršila v par dneh. Resnica je ta, da je bilo v Gorici pred vojno okoli 12 000 Slovencev, 12.000 Italijanov in 3000 Nemcev. Pravih Italijanov komaj 2000 do 3000.
Hrvatje in. vojna. Budimpeštanski »Neues politisches Volksbl&tt« je prinesel članek, ki z naj-
večjo simpatijo opisuje junaške čine hrvatskih čet v tej vojni, sklicevaje se na uradna poročila in visoka priznanja od odličnih strani. Še le tedaj — pravi — ko historik napiše to vojno zgodovino, se bo videlo, kaj vse so izvršile hrvatske čete. Umik naših čet povodom zadnje ofenzive v Bukovini in v Galiciji catane kot bolestna epizoda v vojnih analih, a tudi tu so posebno hrvatske čete pretrpele velike izgube. Le neznaten del je padel v vjetništvo, in to tisti, ki so bili enostavno obkoljeni od Rusov in tako zajeti. Vsi ostali so se borili do zadnjega diha in so padli junaške smrti. K temu laskavemu in častnemu pripoznanju pri pominja »Hrvatska Obrana«, da se v tem članku Hrvatje priznavajo kot poseben in važen faktor v tej krvavi vojni. Ob enem pa pričakuje csješki list, da u prelite hrvatske krvi vzklije uresničenje starih, legitimnih idealov hrvatskega naroda. — Na vsak način je potrebno, da beležimo vsa taka priznanja, ker moramo biti pripravljeni tudi na to, da se bomo morali kdaj v bodoče sklicevati na nje na zahtevanju svojih pravic in krvavo zaslu ženega pripoznanja tudi v področju praktične dr žavne po Hike.
Občni zbor mariborske dijaške kuhinje je danes petek, dne 22. septembra, ob 148. uri zvečer v Narodnem domu v Mariboru.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali:	Fr.
VoŠnjak, učiteljica v Ponikvi, 30 K; Friderik Repo-lusk, župnik v Št. Vidu nad Valdekom, 12 K; Franc Zdolšek*, župnik v Št. Juriju pod Taborom, namesto venca f g. prelatu Hribovšeku, 20 K; pl. Sangilla (kruh sv. Antona) 10 K; Jakob Zafošnik, kaplan pri Sv, Andražu, 20 K; V. Kraner, Gornja Radgona, 6 K; Franc Kren, c. in kr. vojni kurat, vojna pošta štev. 235, 20 K; idr, Podlesnik v Velenju 5 K; Fran Voglar, c. kr. profesor v Mariboru, 4 K. Vsem cenjeni gg. darovalcem in darovalkam izreka odbor naj-prisrčnejšo zahvalo.
Nepošteni uradniki. Pri c. kr. davkarskem uradu v Obervellac.hu sta davkarski upravitelj Maks pl. Lürzer in oficial Breschar kradla davčni denar iz kase davčnega urada. Prvi je dobil 15 mesecev drugi 13 mesecev težke ječe. — V Linzu je bil obsojen na 3 leta težke ječe deželni nadoficial Krismer,' ker je kradel iz deželne kase.
Ne obupati. V hrvatskih listih objavlja finančni svetnik Mikolji zgodovino svojega baje dne 80. avgusta 1914 padlega sina nadporočnika 96. polka Bel zarja Mikolji. V 16. izkazu izgub je naveden nadporočnik Mikolji kot mrtev. Rdeči križ je poslal očetu obvestilo, da je sin padel. Ranjenci so pripovedovali, da so ga videli ležati med dvema Rusoma mrtvega. Vojaški naredbeni list je objavil, da je cesar podelil junaške smrti padlemu poročniku Mikolji vojaški zaslužni križ, v oficijelni zbirki »Heldenwerk« je objavljen popis nadporočniko-ve junaške smrti in njegova slika Žalujoči oče se je obrnil še na ruski Rdeči križ, ki je poslal obvestilo, da se nadporočnik M. ne nahaja med vjetniki. In vendar! Te dni se je vrnil nadporočnik Mikolji kot invalid sicer, toda v ostalem zdrav, iz ruskega vjetništva.
Nadaljevanje študij invalidov-učiteljiščnikov. Naučno ministrstvo je izdalo odlok na vsa ravnatelj siva učiteljišč in okrajne šolske svete, ki določa, da je dovoljeno bivšim gojencem učiteljišč, ki vsled vpoklica v vojake niso mogli dovršiti svojih študij, so postali za vojaško služoo nesposobni (invalidi), toda za učiteljsko službo bi še bili telesno sposobni, nadaljevati svoje študije na učiteljišču. Takim učiteljisčnikom-invalidom je dovoljeno napra viti tozadevne izpite samo iz glavnih predmetov, ki se uče na učiteljiščih. Tozadevna podrobna navodila se dobijo pri ravnateljstvih učiteljišč.
Vajenska šola za letalsko stavbništvo. Mlatečem, ki bi se hoteli posvetiti tehnični službi pri zrakoplovstvu, se nudi za to lepa prilika v novo ustanovljeni vajenški šoli za letalsko stavbništvo (Luft-fahrbaujungenschulo). V to šolo se sprejmejo mladeniči,- ki so dopolnili 14. ter še niso prekoračili 17. leta in so avstrijski ali ogrski državljani, oziroma bo-sansko-hereeigovjinski deželam. Pogoj je, da so svoji starosti primerno razviti ter brez telesnih hib in da so dovršili najmanj ljudsko šolo. Dobro je, akio imajo po možnosti tudi tozadevno strokovno predizobra,-zbo. Nadalje se morajo mladeniči pred sprejemom v šolo zavezati, da se dajo z dovršenim 17. letom asen-tirati za redno prezenčno vojaško službo ter da ostanejo v smislu tozadevnih določb vrhutega še nasalina 3 leta v prezenčni službi. Prošnje za sprejem v šolo sprejema vsak čas poveljništvo letalskega arzenala na, Dunaju (Kommando des Luftfahrarsenals in Wien, X, Artileriearsenal, Objekt' IX), kjer se dobe tudi vsa podrobnejša pojasnila,,
Planinske, koče. Planinsko društvo ...Karavanke n“ razglaša, da se bosta planinski koči na gori Sv. Uršule in «Celovška koča,“ zaprli dne 24. sept.
Železnica Konjice—Zreče. Deželni odbor je dovršil vse priprave za gradnjo te železnice. Vsi pogoji so izpolnjeni, tako da se bo z grajclnjo takoj začelo, če se dobi za to potrebnih delavskih moči, zlasti vjetnikov.
Vodna cesta Benetke—Milan. Iz Lugana, se poroča, da bo kanal, ki bo po vodi vezal Benetke z Milanom, v kratkem dogotovljen. Glavni del te ndve prometne proge bo reka Pad (Po).
Kako pišimo vojnim vjetnikom v Busiji. Pisma morajo biti odprta in ne smejo obsegati več nego štiri strani male osmerke Naslov vojnega vjetnika je treba kar najpopolneje napisati (krstno ime, priimek, vojaško dostojanstvo,, polk, bivališče, gubernijo) v latinici na levi strani kuverte, a v ruski abecedi na desni polovici kuverte. Podobno je treba napisati naslov tudi na dopisnici., Nad adreso na desni zgornji strani tik pod robom se napiše: „Prisonnier de guerre“ (vojni vjetnik) — „in franchise de taxe.“ Odpošiljate!] mora na pošiljatev tudi svoje ime in stanovanje napisati in sicer na pismih na zadnji strani, pri dopisnicah' pa na levi polovici sprednje strani tik pod robom. Poleg pisem in dopisnic pošljemo vojnim vjetnikom na Ruskem lahko tudi nakaznice (do 500 frankov), pakete do 5 kg (s perilom, obleko in hranili, ki se ne pokvarijo), vzorci do 350 gramov (s čokolado, tobakom, smodkami, svalčicami in manjšimi predmeti v osebno porabo vjetnikovo ter knjige, (poslednje pa le po posredovanju Rdečega križa; Sammelstelle des Fürsorgekomitees des Roten Kreuzes für Kriegsgefangene in Russland“ na Dunaju,
IV., Karlsplatz 13). Vse navedene pošiljatvte (vštevši knjige do 10 kg) so proste poštne pristojbine. Pripomniti p;a je treba, da se ne smejo priložiti pisma niti paketom, niti vzorcem, in da se ne sme nič sporočati niti na obrezku poštne nakaznice. — Občinstvo naj se ravna po vseh zgoraj navedenih navodilih v svojem lastnem interesu, zakaj koliko pisem ne doseže svojega namena samo zato, ker niso po tozadevnih predpisih opremljena;.
Zdravilna zelišča v jeseni. Brusnice, listje in jagode. Caj se rabi zoper revmatizem. Kdor ima zastarel revmatizem, naj pije čaj skozi več mes-ecev. Sok iz jagod učinkuje hiadilno, omiljuje vročico in pospešuje prebavljanje. — Lesičiak ali parkelj. Nabira se seme. Kot moko ga potrosi na rainjenai mesta. Kot čaj se rabi zoper mehurni kamen, mehurni katar. pri driski, krčih. — Koprec, cvetje in seme. 'Odganja vetrove, se' rabi pri krčih in 'koliki. Kot prašek se lahko jemlje tudi z jedili.i — Želod. Želodova voda je dobra za otroke, ki mdčijo postelje. Želodova. kava, se rabi pri angleški bolezni, škrofulozi, slabokrvnosti in šibkih kosteh. Angleška bolezen ali rahitis se imenuje otroška bolezen, kadar otrokom o-mehčajo kosti. Popisal jo je Anglež Glisson, ki je menil, da je v 17, stoletju najprvo na Angleškem nastopil^
Ali se smejo dvekronski bankovci trgati ? Nekateri listi so prinesli poročila, da se smejo dvekronski bankovci trgati na štiri dele in da velja polovica 1 K, ena četrtina pa 50 v. Ker se še dosedaj uradno o takem trganju ni nič določilo, naj se bankovci ne trgajo.
Gospodarske novice.
Deželni odbor štajerski proti zapori mlinov.
Deželni odbor je razpravljal v dveh sejah o odredbah c. kr. namestnije glede zapore milinov. Deputacija dezelnegja odbora je bila tudi pri c. kr. namestniku ter mu rajzložila težave, ki so nastale vsled te odredbe. Nadalje je deželni odbor odposlal na vlado obširno spomenico, v kateri se zahteva, da se mlini odprejo. Posebno se je povdarjalo, da kmetsko prebivalstvo ne more brez mlinov shajati, ker ne dobi nikjer moke. Obljubile so se takoj olajšave, ki so že deloma tudi izvršene.
Cenitev letine. Predoo se požanje žito, ugibajo kmetje koliko bo pšenice, koliko ječmena itd. Navadno pa so take cenitve nesigurne, ker se posebno v dobi slabih letin težko zadene, kako velik bo pridelek. Še bolj negotova pa je uradna cenitev letine po hektarjih. Tudi v naših krajih se letos letina ne ceni več po tem, koliko je kdo priznal ali prijavil, t. j. koliko je pridelal žit?, ampak okrajni žitni komisijonarji in žitni nadzorniki imajo naročilo, da morajo računati za 1 ha polja 1000 kg žita ali 100.000 kg krompirja. Letos ta uradna mera nikakor ne bo držala. Tudi v Nemčiji so 1. 1915 poskušali na enak način določiti ali dognati količino pridelanega žita, a kakor nemški zvezni svet sam prizna, je bila ta povprečna ceni tev letine popolnoma nesigurna. Za letos je zvezni
svet določil, da se mora površna cenitev po hektarjih, ki se je izvršila meseca avgusta, popraviti z natančnim popisovanjem letine, ki se bo vršila od 30. septembra do 5. oktobra. Tako bodo sedaj v Nemčiji cenitev po hektarjih opustili in bodo raje verjeli temu, koliko je kmet res pridelal in priznal. In pri nas sedaj to upeljujemo, kar v Nemčiji zametujejo.
Deželni davek na vino. V zadnji seji deželnega odbora je predlagal finančni referent dr. pl. Kaan, da se uvede na vse vino deželni davek in se povpraša pri vladi, če bi predložila zakon v sankcijo. Deželni odbornik dr. Verstovšek se je kot zastopnik Slovenskega Štajerja odločno protivil tej novi nakani finančnega referenta ter utemeljeval svoj protest zlasti s tem, da je vinogradništvo zelo nežna in občutljiva narodnogospodarska panoga; cene sedanjega časa ne smejo biti merodajne za tako dalekosežne ukrepe. Posebno je opozarjal slovenski odbornik na dejstvo, da sme nove davke nalagati le deželni zbor, nikdar pa deželni odbor. Večina je sprejela začasno predlog, da se izreče načelno za davek in deželni glavar vpraša pri vladi, če bi ta potrdila tozadevne skle* pe. Odbornika Hagenhofer in dr. Verstovšek sta glasovala proti in zadnji je dal v zapisnik minori-tetni votum, ki se ‘mora prijaviti tudi vladi.
Draženje cen za sadjevec kažnjivo. Dunajsko prizivno sodišče se je te dni izreklo, da je tudi draženje cen za sadjevec kažnjivo, čeprav se je dosedaj izreklo več sodišč v nasprotnem smislu in čeprav je označil splošni preskuševalni urad za živila na Dunaju sadjevec kot za pijačo, ki ni za človeško prehrano neobhodno potrebna. Dunajsko prizivno sodišče je utemeljevalo svojo tozadevno pravno razsodbo s tem, da se smatra dandanes sadjevec kot nadomestilo za pivo in vino. Dejstvo, da sadjevec vsebuje le prav malo redilnih snovi, ne pride v poštev. Sadjeveč se mora ravno tako, kakor vino in pivo prištevati k neobhodno potrebnim živilom in je torej draženje cen za sadjevec kažnjivo.
Cene železa. Nemški poslanec dr. Steinwender je objavil v nemških listih članek o cenah železa, iz katerega posnemamo sledeče: Razna podjetja za železarsko industrijo uspevajo tako sijajno, kakor da se je vojna samo za to začela, da se te družbe obogatijo. »Alpine Montangesellschaft« je n. pr. v prvem četrtletju 1916 izkazala za 3 milijone višji dobiček nego lani v istem času. Ni čuda! Če je od začetka vojne do aprila 1. 1. poskočila cena za surovo pločevino za 39, za železo za 53—55%, če so se maja cene zopet zvišale in sicer »neobvezno«, mora dežiti milijone. Čudno pa je, da ostane pri tem predmetu tvorba cen prosta, dečim se za vse mogoče druge predmete, celo za slive, določajo najvišje cene. Čudno tem bolj, ker je baš država glavni odjemalec, ki obenem vojne obve-zance, zaposlene v železarskih tovarnah in rudnikih, oprošča od vojne službe in daje na razpolago ruske vjetnike kot delavce za izjemno nizko ceno. Če bi davek na vojne dobičke bil izdatnejši, ali če bi bila rentabilitetna doklada višja, bi znaten del dobička prišel zopet državi v dobro. Toda enostavnejše, s gurnejše in krepkeje uplivajo naj višje cene. Namesto, da se od ogromnih dobičkov vzame tretjina ali polovica potom davkov, kar povzroči nevoljo in vpitje prizadetih, naj raje država sploh ne pripusti izkoriščanja vojnega položaja v to, da se ta za državo in prebivalstvo tako važni predmet podražuje. In še nekaj! Tantijeme znesejo pri »Alpine Montangesellschaft« nad poldrugi miljon, davčno zvišanje bi torej zneslo nad 150.000 K. Dočtm pa vse druge priklade zadenejo že leto 1916, so gospodje upravni svetniki to leto še prosti. Ali so ti res največji reveži?
Nakupovanje cunj. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa uravnavo nakupovanja cunj. Za promet s cunjami je ustanovljen na Dunaju pod državnim nadzorstvom osrednji urad za nakupovanje in nabiranje cunj. Ta bo določil cene za nakupovanje in prodajo cunj in bo porazdelil nabrane množine cunj med tovarnarje. Cunje se bodo vporabile za izdelovanje sukna in perila.
Na sladkorni bolezni bolni dobe; več masti. O-
krajne politične oblasti so pooblaščene, da smejo dar ti osebam, ki trpe vsled sladkorne bolezni, še enkrat toliko kart za mast in olje, kakor je dovoljeno za z-'drave osebe. V posebno ozira vrednih slučajih dobe tudi take osebe, ki so prestale kako drugo težko bolezen, dovoljenje, da smejo vporahiti viečjo množino masti in olja. Tozadevno dovoljenje pa podeli brez izjeme deželna politična oblast.
Sadje v Nemčiji zaseženo. Nemška vlada je zasegla ves letošnji pridelek sadja, kot češplje, jabolka, breskve, hruške itd. Ta prepoved velja za celo državo. Nadalje je prepovedala izvoz sadja iz Nemčije.
Nizozemska prepovedala izvoz krompirja in
stročnic. Nizozemska vlada je prepovedala izvoz krompirja in stročnic iz Nizozemske.
Prodaja tobaka po kavarnah prepovedana. Izšla je naredba finančnega ministra, ki določa, da je odslej naprej prepovedano prodajati po kavarnah cigarete in smodke.
Razne novice.
Potres v Posavju. Dne 18. septembra ob 1. uri popoldne so občutili v Posavju, zlasti v Glo bokem, v Brežicah in v Sevnici precej močan potres. Potresu je sledilo močno podzemeljsko, gro-menju podobno votlo hreščanje. Potres ni povzročil na poslopjih nobene vidne škode,
Velika dolinska zagradba (jez) predrta. Na severnem Češkem je iz nepojasnjenega vzroka voda predrla velikanski jez, ki je v- več dolinah zapiral vodo rek Bela Niža in Izra. Z velika,nsko silo so valovi vdrli skozi odprtine v doline, splavili seboj m-nogo steklarn, mlinov, hiš in mostov. Do 20. septembra so našteli 31 mrtvih, ki so ponesrečili pri nezgodi. Pogreša se še 56 oseb. Skoda je ogromna. Zagradba je stala blizu 7,000.000 K.
Zakaj ima Evropejec samo eno ženo. Angležinja je bila povabljena na čaj v hišo kitajskega mandarina. Dotično mesto je globoko v deželi in manda-rinove žene (bilo jih je samo osem) se niso mogle nagledati tujke, pretipale so ji lase, obleko, zobe in še prišle slednjič na noge. Zgrozile so se: „Ti hodiš, kakor moški?!“ — „Seveda.“ — „Znaš morda tudi jahati in plavati?“ — „Seveda.“ — „Potem si močna, kakor vsak moiški?“ — „Mislim.“ — „In se ne pustiš tepsti od moža?“ — „Ne, jaz se ne pustim tepsti od nikogar.“ — Mandarinove žene so se pogledale zamišljeno. Najstarejša je razsodila:	„Zdaj razu-
mem, zakaj ima Evropejec samo po eno ženo —■ — strah ga jel*	1 ! ! f , | ! j /)	■ ’
Cigani na Hrvatskem. Hrvatski ban je izdal naredbo, s katero se ciganom prepoveduje klate nje in se jim določuje stalno bivališče. Tisti cigani, ki ga nimajo, jim ga določijo pristojne oblasti. Te oblasti morajo paziti tudi na to, da cigani ne žive v nerednem družinskem življenju, ampak da se poroče, nadalje da redno priglase novoro jence in smrtne slučaje. Nadalje je v tej naredbi določeno, da sé mora dati vsak cigan cepiti proti kozam.
Pozor na tintoe svinčnike! Vsled vojske je raba tintnih ali kopirnih svinčnikov silno narastla. Milijonske armade rabijo namesto neudobne tinte in peres dandanes domalega samo svinčnike. Ali po bolnišnicah se je dostikrat opazovala očesna bc -lezen, nekako vnetje, ki je prišlo od neprevidnega ravnanja s kopirnim svinčnikom. Ce namreč svinčnikov prašek v oči pride, se očesna mrenica vname, vsled česar človek lahko oslepi, kakor je dognal profesor Olafi ki je napisal zanimiv članek v listu »Münch. Med. Wochenschrift« o tej najnovejši očesni bolezni.
sem
: h '	-.v/ ?
Dopisi.
■ _____________________________
Maribor. V četrtek, 'dne 21. septembra, je umrl tukajšnji zdravnik dr. Leonidas Chandras, star 56 let Dr.. Chandras je bil na slovesu! kot izbore : zdravnik.
Maribor. Pri nedeljski konjski dirki na Tvzau je dobil gostilničar in mesar Josip Kirbiš s svojim konjem „Kurvenalom“ prvo darilo.
Maribor. Fotograf Adolf Skušek je kupil hišo št. 28 na Tržaški cesti, kamor se je preselil s svojim fotografičnim zavodom.
Št. lij v Slov. gor. Mnogi vinogradniki so »podbirali«, ker je grozdje po zadnjem velikem deževju začelo močno gniti. Podberina ima 1.0 do 14 stopinj sladkorja, portugizec pa 16 do 17. Bati se je, da bo sedanje deževje napravilo zopet veliko škode in bomo morali predčasno začeti s trgatvijo. — V Strasu je umrl na jetiki mlinar in posestnik Jakob Neuhold. Rajni je bil pri našem kmetskem ljudstvu kot pošten mlinar zelo priljubljen, N. p. v m ! — Brod v Selnici ob Muri (pri Murhofu) je zadnja velika povodenj odnesla. Selni-čani sedaj nimajo zveze s Cmurekom in mlini ob
Muri.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo se tem potom iskreno zahvaljujeta v imenu šolske mladine za velikodušni dar 100 K, katerega je preblaga pokojnica gospa Marija Kreb, rojena Križanič, veleposestnica v Očeslavcih, v svoji oporoki zapustila v prid ubogi šolski mladini naše
šestrazrednice, na katerej je svoj čas kot učiteljica žen. roč. del vestno delovala. Trajen m hvaležen ji spomin! Načelnik Jak. Štuhec. Nadučitej Herzog.
Ptuj. „'Straža,, in „Slov. Gospodar“ se v Ruju prodajata v trafiki M. Martini na Glavnem trgu.
Stojnci pri Ptuju. Po 15 mesecih se je oglasil iz ruskega vojnega vjetnlištva posestnik Jože Kostanjevec, po domače Brk. Poroča tudi, da je njegov tovariš Stanislav Gniušek v ruskem vojnem vjetništ-vu umrl.
Sv. Marko nižje Ptuja,. Iz Drave so izvlekli pri Bukovcih mrtvo žensko truplo približno 45 let stare in nepoznane ženske osebe. Truplo utopljenke so spravili v tukajšnjo mrtvašnico.
Sv. Križ pri Belih vodah. Roženvenska nedelja se bo obhajala, dne 1. oktobra.. Spovedovalo in pridgovalo se bo že poprejšnji dan.
Zataja poročila došla v petek dne ZZ. septembra.
lajuotejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunag, 21. septembra.
Uradno se razglaša:
Rumunsko bojišče.
Južno od Petro vjetg a (Petroseny) smoi zopet zasedli višine na obeh straneh prelaza V u 1 k an. Pri S i b i n j u (Nagy-Szeben) In na rumainski vzhodni fronti samo praske prednjih straž.
Buško bojišče.
« Armadna skupina generala kavalerije nadvojvode Karola:	V gozdnatih Karpatih je sov-
ražnik z zelo veliko vstrajnostjo nadaljeval svoje napade proti armaidi generala barona Karola Kirch-b a c h. Pri B r e a z i in vzhodno od sedla P a n -tyr je nekoliko vpognii nazaj dele naše fronte, ki so bili potisnjeni naprej. Sicer so se pa vsled hrabrosti branilcev izjalovili vsi sovražili navali.
Med četami c. in kr. a,rmade, ki se borijo v K a r p a t i h, zaslužijo hrabri ogrski črnovojniški bataljoni polkovnika Papp, da se jih posebnö omeni. Tudi ob N 'a r a j o v k i so ostaji brezuspešni v,si sovražni napori.
Fronta generala-feldmaršala princa L e o p o 1-
d a b a v a r s k e g a : Pri armadi generalnega polkovnika Terszty an sky so sé vnovič nahajale zavezniške čete generala pl. Marwitz med krajema Pust'omy ty in Z a t ,u r c Zi pod navalom, močnih ruskih čet. Način sovražnega bojevanja je, kakor vedno, ta. da je brezobzirno v globokih rojnih vrstah žrtvoval in tiraj v boj napajdalne čete, med katerimi so so tudi nahajale garde. Samo vzhodno od kraja S Vi n i uh y še bo' ni odločen. Drugače je pa bil sovražnik povsod pod zelo težkimi izgubami vržen nazaj.
Italijansko bojiSče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl, Toler,
podmaršal.
Najnovejše s&emSk# uradno poročilo.
Berolin, 21. septembra.
Rumunsko bojišče.
Obmejne višine na obeh straneh prelaza V u 1 k s, n smo zasedli.
Balkansko bojišče.
Armadna skupina generala-feldmaršala, plem. M a e k e n s e n a: Boj v Dobruči stoji.
Maeedonsko bojišče.
Pri uspešnih bolgarskih napadih na ozemlju F 1 o r i n e so imeli Francozi precej, veliko izgub. Bolgarska ka,valerija je razpršila, vzhodno od Fiorine umikajočo se sovražno infanterijo. V Jeti h je bilo veliko sovražnikov in vplenjenih nekaj strojnih pušk. Pri K a i m a k č a 1 a n u in na fronti ob reki M o g-1 e n i so bili opetovani srbski napadi odbiti.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Po daljšem prekinjenju se je seja dne 20. septembra zopet nadaljevala. Več poslancev je govorilo o vpadu Rumimov na Sedmograško in o slabopripra-vljeni obrambi. Tisza je odgovarjal posameznim poslancem. Poslanec grof Mihjael Kairolyi je interpeli-ral glede bodoče zunanje politike. Vprašal je, ali je res, da so se Avstrija, Nemčija, Bolgarija in Turčija zjedinile v tem, da, bo v bodoče vrhovno vodstvo naših armad poverjeno nemškemu cesarju? Tisza je
odgovoril, da se naš cesar ni odpovedal nobeni svoji vladarski pravici in je svoje prtavice izvrševal tudi tedaj, ko je vrhovnemu armadnemu poveljniku izročil izvrševanje gotovih agend, Nj .Veličanstvo je navzlic temu v posesti vseh svojih vladarskih pravic v osebnih in stvarnih vprašanjih ter jih lahko kadarkoli izvršuje napram vrhovnemu armadnemu poveljniku. T'udi čejverosporazum je skušal za vodstvo svojih armad rešiti vprašanje glede jednotnega vrhovnega vodstva. A kakor sovražniki ne objavljajo podrobnosti v takih zadevah, tako so tudi pri nas od-rejdbe v tej zadevi strogo vojaška tajnost. Ko je grof Karolyi še zopet stavil k svoji interpelaciji posebno vprašanje, je grof Tisza še enkrat izjavil, da v Zadevi skupnega in enotnega vrhovnega armadnega vodstva vlajdarsfce pravice našega cesarja niso v nobenem oziru prikrajšane.
V seji dne 21. sept. se je debata o sklicanju delegacij nadaljevala in končala. Grof Tisza je nastopil proti govornikom, ki so se z zlobnim jezikom dotikali tudi armade, toda premehkoi in premedlo. Mi smo slišali že krepkejše besede iz njegovih ust. Andrassyjev in Apponyjev predlog zaradi sklicanja delegacij je grof Tiisza odklanjal, ker smatra v njih vmešavanje v avstrijske zadeve. Za T-iszom sta še govorila grof Andrassy in grof Apponyi.
Grof Andrassy je gonil staro lajno o napakah naše zunanje politike. Mož je izrekel čudno mnenje,, da bi se morali z Italijo zaradi njenih aspiracij zediniti. Andrassy naj prodaja svojo kožo, a> ne naše, do katere nima prav nobene pravice. Tudi z Rumu-nijo bi se moral Burian pogajati. Gotovo je to baron Buri an storil, toda prodajati in pogajati je različno, toda grof Andrassy je za prodajanje,
Grof Apponyi je rekel, da bo vedno delal na to, da bodo tudi madžarski generali prišli do veljave. Hvala Bogu, da generalov ne zbirajo majdžars|ki; politiki, ampak pametni in strokovnjaški činitelji.
Andrassyjev in Apponyjev predlog sta bila odklonjena.
v
Pritisk na Špansko.
Francija zahteva, od Španske, da izroči francoski vladi bivšega sultana v,Maroku, Mulejai Halid, ki je organiziral vstajo v francoski afriški pokrajini Algeriji. Francija grozi Španski, da, obkoli špansko-otìàl, ako ne ustreže njeni zahtevi. V, Madridu se vrše velika ministrska posvetovanja.
Portugalska vpoklic uje.
iušFr' "j	’v/. t..f
Iz Basela v Švici poročajo, da je Portugalska vpoklicala pod zastavo prvi in četrti armadni zbor,, ki se rekrutirata večinoma ob španski meji. Gela-Portugalska je preplavljena z četverosporazumdviml agenti, ki hujskajo ljudstvo na vojsko.
Naroifsnastie samo p&ndeljkov&
„Straže“» Kdor hoče imeti „Stražo' samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročmna se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeijkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je ali star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K, rm ; m pol leta K T60 : za četrt leta SO vin.
. Masajem, padli m ujeti®
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ujeto moStvo:
Jagodič Ivan, šmartin pri Celju (Bjelov, Tula,. Rusija); Jlarc Viktor, Ljutomer (Ršev, Rusija); Jezernik Anton, okolica Celje (Ršev, Rusija); Matevž Juš, okolica Ptuj (Orenburg, Rusija);
Kapun Alojzij, Št. Jakob v Slov, gor. (Orenburg, Rusija); Kild! Pavel, Maribor (Rusija); Kleider c Franc, okolica Ptuj (Rusija); Klemenčič „ožef. enoletni prostovoljec, Sv. Marjeta ob Pesnici (Perm* Ohransk, Rusija); Klincar Franc, Konjice (Rusija); Charkov); Knez Jožef, Brežice (Almasnaja, Rusija);; Kokot Jožef, Turski Vrh (Zlatonsk, Ufa, Rusija):-. Kolednik Franc, okolica Ptuj (K arke v, Rusija); Iv. Kopič, okolica Maribor (ev, boln, št. 8, Moskva, Rusija); Kozel Ivan, ptujska okolica (Bšev, Tver, Rusija); Kosi Ivan, Ljutomer (Zlatoust, Ufa); Kostajn-šek Andre', Brežice (ev. boln. št. 80, Kursk, Rusija); Kovač Ivan, Celje, Sv. Pavel (Zavod Paratskij„ Kazan, Rusija); Kraner Avgust, Maribor (Penza* Rusija); Kuhar Jožef, okolica Ptuj (Tver, Rusija); Kupšek Peter, Trbovlje (Lapšev, Kazan, Rusija);
Leber Jožef, Sv. Jurij ob Pesnici ev. boln. šb 5, Moskva, Rusija); Ljubeč Franc, okolica Ptuj (Rusija, Kovrov);
Malus Anton, Bizeljsko (Bšov, Rusija); Marat Anton, Svičina (Tomsk, Rusija); Markovič Franc, Rajdgona (Rusija): Meglič Jožef, Sv. Marjeta, Maribor (Rusija); Meško Jožef, ptujska okolica (Rusija, Perm): Miklavc Peter, Bočna (Orenburg, Rusija);
Neuwirt Franc, desetnik, Radgona (Rusija)? Novak Frane II, celjska okolica (Karkov, Rusija);
Obrsal Albert, Konjice (Po k rovo, Rusija); Ort-haber Karol, -larenina (Rusija); Oset 'Jakob, narednik, Sv. Jurij ob južni žel, (Orenburg, Rusija);
Pader Jožef, Braslovče (Trenburg, Rusija); Pihler Jožef, ptujska okolica (iMierv, Rusija); Pišek Franc, poddesetnik, Griže (Kuznesk, Saratov, Rusija); Plajnšek Franc, ptujska oklolica ('Moskva, Rusija); Planinc Matija, Sv, 'Jeronim (Italija); Pianto Jakob, Slivnica (Orenburg, Rusija); Pehovec Fran; Ptu., (Moskva, Rusija); Pok jožef, Radgona (Italija); Polc Janez, Konjice (Rusija); Polž Janez, Radgona, (Rusija): Pura at Jožef, Celje, Bočna (Perm, Rusija); Pušnik Valentin, Ptuj (Rusija);
Ratej Janez, Topolšica (Rusija); Reč Anton, Slivnica (Penza, Rusija); Remšak Avguštin, Maribor,, Sv. Križ (Kursk, Rusija); Rozman Jožef, Radgona (Rusija); Rozman .Jožef, Šmarje pri Jelšah, (Rusija) ;
Sagadin Franc, Maribor okolica (Nižni-Novgo-rod, Rusija):	Sagadin Mihael, Sv. Marjeta, Mari-
bor (Rusija); Selka Albert, Hajdin, Ptuj. (Kokand, Rusija); Selišnik Franc, Luče (Rusija); Sernc .„a-nez, desetnik, Maribor (Krasnolvodsk, Rusija); Sober Friderik, Pesnica (Rusija); Škrabi Leopold, Sv. Ema (Zlatoust, Rusija);
Trbovc- Jernej, Sv. Jurij, Celje (Rusija); Fr, Trampuš (Rusija):
Uhl Franc, desetnik (Rusija); Ulčnik (Jožef, Sv, Peter, Brežice (Òrnijajev, Rusija); Uršič Franc, Sv, Peter, Brežice (Rusija);
Veder n jak 'Janez, mariborska okolica (Voroneš, Rusija); Virnik Anton (Rusija); Vnuk Franc, Ptuj, okolica (Orenburg, Rusija); Vrtnik .lanez, Konjice, (Voroneš, Ru-sfja); Vuk Janez. Ormož (Venov, Tula, Rusija);
Wagner Karol, Radgona (Rusija); Weingerl I-gnac. Ljutomer (Kazan, Rusija);
Zamer Karol, Ljutomer ( Pokrov, Vladimir, Rusija); Žmavc Alojzij, Ljutomer (Irbit, Perm, Rusija); Žniderič Anton, Bizeljsko (Orenburg, Rusija?); Zopot Franc, Maribor (Spaskoje, Rusija); Zupanc Jožef, celjska okolica (Rusija).
Pešpolk štev. 87;
Ujeto moštvo;
.Aristoviiik Alojzij; poddesetnik Arnuš Ljudo-vik, Ptuj; Artič Anton, Ptuj; Ažman Josip, Šmartno ob Paki;
Ban Franc, Trst; Baskar Anton, Bate; Bebe-rič Franc, Ljutomer; Bele Dragotin, Ptuj; Berčko Ivan, Ptuj; Berložnik Jakob, Gradec; poddesetnik Brbič Ivan, Brežice; Blagovič Peter, Ptuj: Božičnik Josip, Brežice ; Bračun Franc, Veternik; Bratič Anton, Ptuj; desetnik Bregar Josip, Globoko:	Brglez
Mihael, Konjice :	desetnik Brilej Mihael, Brežice:
Brinovec Anton, Braslovče: Butkovič Alojzij, Brežice; Butolin Franc, Ptuj;
Cerinšefc Ivan, Celje; Černigoj Vinko, Takače-vo; Cetina Franc, Celje; Ciglar Alojzij, Celje;
Debevc Matija. Cerknica: Deželak Anton, Celje: Drevenšek Andrej, Hajdin pri Ptuju;
Fakin Mihael, Brežice; Fideršek Simon, Koščice; poddesetnik Flis Franc, Celje; Frantola Mat., Flanona,; Furlan Andrej, Koper;
Gaio; in Peter, Tržič; poddesetnik; Gamzl Iv., Celje; Gobec Bernard, Celje; Godina Ivan, Pulj; Golob Franc, Celic; Golob Jakob, Ptuj; Golob Ivan, Brežice; Gon Josip, Tržič; Gorišek Jakob, Celje: Gril Josip, Konjice; Grobin Franc, Zagorje : Grosek
ja Ptuj; Grževič Josip, Pazin; j	Herga Josip, Ptuj; Holieselc Ivan. Trbovlje;
I Horjak Gašper, Celje; rezervist Horvat Ivan.
■j	Lovski bataljon štev. 7:
Ujeti častniki:'
Vorbach Jožef, praporščak, Celje (Bxforte, Ca-'i st elf ran co di FinaJmarina, Italija);
j	Ujeto moštvo:
Hrastnik Karol, .Sv. Jurij, Maribor (Saratov,
I Chvalynsk, Rusija); j	Strelec Jožef, Ptuj;
Zorko Anton, celjska okolica (Rusija);
Dragonski polk štev. 5:
Uieto moštvo:
I
» Kotnik Mihael, Maribor (Rusija).
j
Domobranski pešpolk štev. 4:
Ujeto moštvo:
Gojkovič Jožef, trobentač, Ptujskjagora;

MUZEJ
Siov. zgodovinskega društva; Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
SsSäa salep bp, feasts-Hiti, SPS&PBlBt li opis!!! FBÉI PI fSSlI 6SBl
Tudi aa sbroks. - Basir, seafe. »wteisj. - Srmsäcfeni 20—206 K
K 8-&0
k r—
K 24-—
K ur— t K s- - !
K 3- I K J-— l
Kikbata ramont.-ura Pristna srebrna ara OrigiusJ omega ura Knkisjska ara Budilka niklasta Poročni pretani Srebrne verižica
I
Večletno jamstvo.
Masi. Blctinger
Tfieod. felirenbach
n® in ažsiip jflOBIIOH, IsspoÉi ul 26
Kapsjei« ziataino Is trtihft.
Hill
Na Maj vlije dovolilo Njegovega ces, |g| m kralj, apostolskega Velžfeastva
Izvanredna c. kr. državna loterija
zn» vojnooskrbovalne namene.
Im i@teri|a % denmnu vsebuje 21.. 146 dobitkov
¥ gotovini v skupnem znesku 625.000 krom Glavni dobitek znašat
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
5. oktobra 1916. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dnnaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških nradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C* ter* generalno ravnateljstvo zrn državno loterija
(odMetelt za dobrodelne loterije).
Vina in sadni mošt od 561. naprej suhe hrušk6 od 5 kg naprej in novi „Silva“ vrelec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Oset, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za lastno ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiraöunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravograd.	443
Deklica, šole prosta, od poštenih staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, v Koroški ulici št. 31. Maribor, vrata 5.	528
Ul@n@«
Močnega učenca sprejme mizarski mojster v Kaiserjevi ulici št. 18. Maribor.
Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana učiteljica za meščanske šole, vešča trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenaugasse 20, Maribor.	505
Kuharica, vajeua vsacegà dela, ki je že 10 let služila v župnišču, išče zopet službe v kakšnem župnišču. Naslov: Alojzija Weinhaxdt, Dobrna pri Celju.
Naročajte in
razširjajte

Stražo4*!

Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrov«»! sadruga s netem« zaveso»
Obrestuje hranllits	mm
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Daje posolila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojümca brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
Posojilnica daje tudi domače hranilnike.1
Iv testni tiši ž CHetei	te#žam wo to’ Ì Celiti» Praška «asta 9» I. stadstr.
Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor
11111111 IllllliiiS
iskama sv.
sprejema vsa c tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za vlč. župnijske urade spovedne in misijonske listke s čraim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise Za slavne občinske, šolske in druge urade uradne zavitke, oznanila, napis«, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnico, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
V
t rL
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastiti Id M Koroška cesia štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvani!'. in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednie, itd. — Svete podobe (male, veliko in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, nado ha,p o influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
L Vsak, ki frpi na frajnem kašlju.	3i Vadušljivi.katerim Sirolin m«/no
lažje je obvarovat« se boiexni.nego jo zdraviti.	olehče naduho-
X Osebe s kroničnim k a/arom bronhijev, «k Skro/uzni of roci, pri kaferih učinkuje Sirolin
JAI U'	wvi.yi ■ »»«ibi «* uvnnu^c uh vi
z. ugodnim vspehom na splošni pocufek

Sm dotti v vseh lekarnah é K.e-

SpodnJeštaJ. ljudska posojilitfca w Mariboru
reg. zatì. z ueoin. zav.
H«>9«fl1tto irlA/TA *> j{-‘i.S'iayo od vsakega ia bo obrestujejo, navadne po 4V«*/w PTOt5 teimiaežai odpovedi po 4V«*/»- Obresti se pripisujejo h kapitala Ali alllllUs	V.Wiy« i, ;*aduja *in 1. julij» vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov densi, ne da bi so njih obrestovan je kaj prekinilo.
Za nalaganje pc aeit* «o poštne kimfline polćžniee (9".07S'< ài 'azpolago. Rentni davek plaža poaujOnien sama.
ROSOJllSi	däjäjß §,*/ i vjj tt , osekaš 'fee®* JJO	«bom?» Bpmopg* na shkhivo vreunosiaia p»pu
prevzame posojilnica r »vejo lest proti perniivi jebvlš »trolkse, '-‘J ge «itrder ne presegale ? fen&> PioSaje sa vknjižbo dela poso,
l' ?iSiisss ;» ds#-. ■*> -topfte proti pmSend vasaswö pe R*/«*/»» a* vknjs*«. «pio* po	e» Ääj£Ä>« »n ..
jo H8/». Nadute faspas^esejsa zs-stavc vrednostnih papirjev,^	fassssraßi
lleoitwA mwA »o vsako Jedo ir. četrtek od 9. de 19. ove dopoldne ia -»A	v? ■% -V & <SR»	sranJIw. V uradnih urah se sprejema
uraane ure ^ «pletejo denar
Poiacnilta eo	in prošnje prejemajo vsak delavnik od 3. do 'X oju dopoldne sr od rj. do i. nre popoldne
a ujaolula o« Uöjojy	ssjS“ Posojilnica ima tudi na razpolago domač® branita® nabiralnike. *3
•f&o&ism B9
_J*& airoflh
iiste. k kolke.
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
Izdajatelj in založnik: Konsorcij »Straža."
Odgovorni urednik: Vekoslavi Stapan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,
Ugodna prilika!	Ugsdna prilika!
Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni večjo zalogo odprtega čaja Souehory, Caylon in Kaiser-Melange.
Anton Močnik,
___________Celje.__________
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
ir A trgovina špecerijskega, kolonijah vi
DEBELO! negabXt“"‘ DROBNO! CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
MF' Dam v najem
s 15. septembrom
gostilna v Cretu pri Celju
pod ugodnimi pogoji.
IVÄN RÄVMIKÄR,
CELJE.
Izabela-vino
kupi vsako množino in plača hektoliter po 80 kron
F. Rosenkranz
Gradec, Anneostr. 60.
Edina štajerska steklarska narodna iryovma Na debelo!	Na drob®®!
FRANC STRUPI
Graška cesta
• ® ©
• ••
CELJE
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene hi por« celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih tip in okvirjen? n podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah M stsvfeafe.
Nafsolidncjša in točna postrežba.
bnb~ Urei Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne are za fante od 7 K Srebrne are damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3’60 damske ore od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Schafhausea, Sesitb, Omega, Itera®
Očala : Za kratkovidne nova, aboljfena stekla.
Fssl? Bureš M«»s
orar, zlatomer in očalar,
Tegettlmfova testa 39. Prvi arar ad glav. kolodvora.
Priporočam č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Toščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili-sveèe pa zavojček po 3 K 40 v.'Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v,
Duchek Franje, svečar,
Maribor, Vibtrinsbofova esita»
fažDozalastnike volne.
Glasom § 6 naredbe trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1916, drž. z. št. 156 sem bil imenovan kot edini nakupovalec za volno za okraj Maribor in s tem naznanjam cenjenim lastnikom ovčje volne, da se volna prevzema v moji trgovini v Mariboru, Gosposka ulica št. 7.
588	K» Granitz,
krznar.
Alterno sliko ali eno cerkev brezplačno
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni« Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka.
Unitarna, imietniiie in musifeaJiis.
Goričar & Leskovšek = Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko libero dopisale XX po raznih cenah. XX
Zrn fljtostilnUarie: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v •Gradcu po zelo nizkih cenah.