St« 167 MMb |htoTg8Mrt(tWcmBft«HwM) Ubaja, uvzemžJ ponđeije*. vsak dan z joto? J. UraSniStro: ttTW AsišJcega St 20, L nadstropje. Dopisi •»*■ poJilis)® r-pismj se i« sprejemajo, rokopisi r je vračtjo. Izdaja . r A a ton Gerbee. — Lastnik ti. .tm E+' JL. Tisk tiskane i zrafa za mcaec L 7.—, 3 mesece i. lr' , jI teta l 32.— la celo leto L 60.— inozemstvo mesečno 5 Bi več. V ' » »edolitra Ja uprava It 11-57 nadaOo 13. Inflla 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX JINOST Posamezne številke v Trstu ta okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Hrotosti ena kolona (72 na) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacija se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. TrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva in uprave U-57, Trinajsti julija bo tvorH predmet razprave pravilnik k tiskovnemu zakonu. Venomer prihajajo v Rim iz vse Italije vesti o protestih krajevnih časnikarskih u druženj proti novemu ukrepu. Vsa udruženja so mnenja, da ni politični položaj v Italiji tak, da bi mogla vlada upravičevati svoj ukrep. Istega mnenja je tudi «Corrie-re della sera», ki piše med drugim: V Italiji je stranka, ki kljub svojemu bahanju, ni oborožena, V tej stranki obstoji tendenca, ki z govori, članki in svečanimi brzojavkami meče grozilne bliske pokolja. Toda, ako bi se tisoči oboroženih mož za- Danes 13. julija obhajamo primorski Slovani žalostno obletnico. Bilo je na današnji dan ravno pred štirimi leti, ko je roka sovraštva zažgala in upepelila naj-ponosnejši plod našega kulturnega in narodnega snovanja zadnnjih tridesetih let. Na obsežnem trgu pred sedanjo Ober-danovo vojašnico je stalo mogočno poslopje, ki je bilo dika tržaškega mesta. Znano in znameito poslopje. Slovenci in Italijani so ga imenovali «Narodni dom». Za Italijane sta bili ti dve besedi le ime kakor vsako drugo in nič več. Tržaškemu ra tudi vsakemu primorskemu Slovanu pa sta b*Ii ti dve besedi cela knjiga. Beseda *iiarodni dom» je govorila našemu iukaj-šv :mu življu poseben govor, ki je segal do srca. Ko si izgovoril tržaškemu Slovencu ti dve besedi, so se mu zaiskrile oči □d ponosa ganotja obenem. Ko so prihajali v Trst naši zavedni rojaki z dežele, s kršnega Krasa, z Goriškega, Vipavskega, iz od r. " daj tužne Istre in sploh iz vseli krajev, kjer prebiva slovanski rod, niso nikdar zapustili šumne ga in mrzličavega tržaškega mesta, ne da bi bili prej videli Narodni dom . In ako si imel priliko videti te priproste možake in skromne ženice. s kako — rekli bi — pobožnostjo so pošiljali izraz svojih pogledov v enostavno, a vsled tega tem rmpozartnejše pročelje mogočne stavbe, si mogel razločno razumeti, da se počutijo kakor tedaj, ko zagledajo svoj lastni dom. In res tržaški Narodna dom ni bil te hiša tržaških Slovencev, temveč je postal last vseh zavednih -Slovanov na tem ozemlju. Bil je naša skupna duševna last — već ko navadno poslopje, mnogo več — bil nam je simbol, ki je poosebljal eno celo dobo kulturnega in gospodarskega rovanja' predvojnega pokolenja našega !a. Mogočen spomenik in dostojen Ki najplemenitejših in najidealnejših naporov, ki jih more doprinesti kak narod v borbi za svoj obstanek in napredek. Vsa vzvišena stremljenja tržaških Slovencev so bila osredotočena v tem veličastnem narodnem hramu. Sovraštvo, spletke, nizko t-ovarjenje — je bilo izključeno iz tega hrama, ki je bil postavljen le zato, da bo vidna priča, kaj zmore žilav in pošten narod tudi ob najtežjih razmerah, ako je v svojem delu navdahnjen z globoko Iju-b» znišo do svojega bistva, do svoje kulture in svojega jezika. Napis, ki se je blestel na vratih našega narodnega hrama, je pomenil: «Ljubi svoje in spoštuj tuje!» Slovani so videli te zlate besede. Ni pa videlo teh besed in tega gesla sovraštvo, ki je kakor nepregledno morje obkrožalo Narodni dom od vseh stran*. Sovraštvo z ničemer izzvano, ni videlo v zgradbi na Oberdanovem trgu hrama ljubezni in kulture, temveč sovražno trdnjavo, strategični položaj, ki je oviral pohod gotovih agitatorjev, postojanko, ki jo je treba zavzeti ob prvi priliki z ognjem in mečem. Da opraviči svoj izbruh, je iskalo to sovraštvo primeren povod. da se znese nad nič slabega slutečo žrtvijo. Sovraštvo je spremljalo obrekovanje. ki je imelo namen spraviti italijansko mnenje v maščevalno razpoloženje napram Slovencem, ki niso zahtevali nič drugega, nego da morejo mirno živeti in v miru čakati, kakšna bo njihova končna politična < usoda. Tako sovraštvo je izvršilo polagoma - - - in sigurno-vse priprave za naskok. Man- Wilsonovem kolodvoru ju je sprejel čeho-kal je še povod. Tudi tega je našlo. In slovaški zunanji minister dr. Beneš. Ob kakor da bi bi hotelo podati nov dokaz, m o ve, ki so pričali o naši kulturni de lav- j ne dajo, da bi pozabilo gotove obletnice, nosti in veljavi — ob naše slovansko šol- Niso pa to obletnice sovraštva, temveč stvo. A kar je pri vsem tem najhujše, je | obletnice tolažbe ▼ obnavljanju upanja, da to, da se te napake še poveličujejo. | pridejo boljši časi, časi smotrene in pra- Te politične napake, ki se zagrešajo v vične politike napram nam, ko bo vlada naših krajih, silijo naše ljudstvo, da se uvidela, da pritiče tudi naši manjšim spominja teh žalostnih dogodkov, ter mu I mesto na solncu življenja m napredka. FnšistorcMerolno koalicijo u nemirnosti radi odprave tiskovna svoboda RIM, 12. Za nocoj ob 19. uri je nena- j v orni urednik je bil naznanjen sodnemu doma sklican sestanek vseh članov Udru-1 oblastvu. ženja italijanskih časnikarjev (Associa- V Modeni je bil radi razširjanja tenden-zione della S tam pa) ter onih novinarjev,, cijoznih in neresničnih vesti zaplenjen Hst ki se borijo za ista načela kakor general; «Voce popolare*. Rečeni Hst je priobčil Bencivenga. Na vabilu je sicer rečeno, da i tudi članke, ki so škodovali ugledu itali-bodo na sestanku razpravljali o pripravah janskega narod*, na bližnji občni zbor; toda gotovo je, da Razdor v Radicevi stranki FozUa HRSS z Neodvisno delavsko stranko — M t poda ostavko v pondcljek ? BEOGRAD, 12. (Izv.). Vsled kraljevega odhoda v Topolo je zavladalo v političnem življenju precejšnje mrtvilo. Kralj se povrne iz Topole v nedeljo, nakar poda Pašić v pondeljek ostavko vlade. Ob tej nikom komunistične internacijonale, so se uspešno zaključila. Radič je podpisal sporazum, na podlagi katerega se podredi jugoslovenska Neodvisna delavska stranka, v kateri so organizirani komunisti, njego- priliki bo Pašić zahteval, da se mu po- vemu poveljstvu. Radić bo dajal ukaze .v veri nalog za sestavo volilne vlade. V, smislu navodil predsednika balkanskega tri« 1— J _ Tj_ * t__1! 1 _ J _ t t t« -n. -n. General Itak> Bresciani je moral odstopiti RIM, 12. V pismu, ▼ katerem je general v prostovoljni milici Italo Bresciani naznanil MussoKniju odstop, pravi, da odstopa, ker je njegovo stališče spričo priključitve milice k vojski ne vzdržljivo in to radi tega, ker je imel v vojski le čin poročnika. Poveljstvo prostovoljne milice pa sporoča, da je bil gen. Italo Bresciani pri- da razpolaga s 4 milijoni volilcev, misli,! siljen odstopati m sicer radi nedisciplini-da ne more gospodovati nad narodom, ako ranosti, ki jo je dognala preiskava o njegovem delovanju. Komunistične demonstracije ▼ Napolju NAPOLJ, 11. Okoli polnoči je demonstrirala po ulicah večja gruča komunistov, gnali proti neoborozenrm ljudem svoje sQ ^ rdeče zastave in pre- lastne države m bi pričeli zeksckucijami j himne. Končno so ki ,ih *e zahteva neki list, kdo bi se drznil * ymes karabinerfl m aretiraii okoli imenovati to državljansko vojno7» oseb «Giomale d'Italia», ki je poluradno gla-,Italijanska de!cgacija za londonsko kon- silo liberalcev, sicer priznava, da je sedaj ' l^«*«^ položaj trenutno morda tako kritičen, da zahteva izrednih ukrepov, toda omejitve tiskovne svobode morajo takoj zginiti, kakor hitro se položaj zboljša. Kajti, ako bi se izpolnile želje fašistovskega lista «Po-polo d'Italia*, naj omejitev ostane za vedno v veljavi, bi bilo to proti načelom _ ierenco RIM, 12. Italijanska delegacija za pred-stoječo londonsko konferenco je bila sestavljena tako-ie: Finančni minister De Štefani, načelnik delegacije; minister za državno gospodarstvo Nava, markiz Della Torretta, načelnik italijanske delegacije v liberalizma in bi malo~dove£Tdo 7azbit£ pawesovem odboru dn Albert Pirelli, de-vladne koalicije, ki sestoji iz fašistov in delegaciji je dodeljenih se osem iz liberalcev. «Popolo d*ItaKa» naj ve, da vedencev. vladnih krogih upajo, da Pašić tudi to doseže. Pašić bo obenem izvedel rekonstrukcijo vlade. Zemljoradniško glasilo «Ncrvosti» trdijo, da zna priti pri tej priliki do velikih presenečenj, češ da se vladna koalicija krha. , , n ,.. . ~ Pribičević je baje vsled rekonstrukcije est sporazumu med Radićem in Ra-vlade zelo nervozen. Samostojni demokrati1 a.eKom ni razveselila vsen Kadicevih po- centralnega odbora na Dunaju, Borušo-vića. Priprave za skupen nastop komunistov in radičevcev so izvršene. Vsled tega bodo radicevci izstopili iz opozicijskega bloka. pa zanikajo te trditve. V opozicijonalnih krogih še vedno upajo, da pride do koncentracijske vlade, ki naj bi sestojala iz neutralnih parlamentarcev. Naloga te vlade bi bila, da dovede državo do pomirjenja potom zakonov, ki niso proti programu ene ali druge stranke. Ta vlada bi ostala na krmilu države kakih osem mesecev in bi končno izvedla volitve. Predsednik koncentracijske vlade bi bil Ljuba Jovanović. Toda zelo malo je verjetno, da bi bila ta kombinacija izvedljiva, ker je Jovanović načeloma proti vsaki koncentracijski vladi. Jovanović je proti vstopu Davidovića slancev. Med onimi, ki odobravajo Radi-ćevo komunistično-seljačko politiko, in onimi poslanci, ki so pristaši stare seljačke politike, je nastal razdor. Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se zaključijo BEOGRAD, 12. (Izv.). Danes dopoldne so se nadaljevala trgovinska pogajanja z Italijo. Pogajanja se razvijajo zelo ugodno, ker sta obe delegaciji znatno popustili. V pondeljek se bodo sklepi verificirali, nakar se pogodba podpiše. Italijanske vojne ladje v Beogradu BEOGRAD, 12. Poveljniki, častniki in v vlado, kar je pokazal že dovolj jasno, zastopstva moštev kr. topničarke «Gio-ko je preprečil vstop Davidovića v Proti- vanninr* in torpedovke «0 L T 75 > so se ćevo in Vesnićevo vlado. Koncentracijska podali na beograjsko pokopališče, kjer so vlada je mogoča le v slučaju, ako se de- položili vence na grobove italijanskih vo-mokrati ločijo od radičevcev in ako pri-! jakov, padlih v zadnji vojni. Obreda s o se stopijo v vlado tudi zemljoradniki. j udeležili tudi italijanski poslanik in za- o I-» 7» stopniki italijanske kolonije, Zastopaaa so Sporazum med Radićem m sovjeti ^ j bila krajevna oblastva. Popoldne je po-BEOGRAD, 12. (Izv.). Današnji listi; veljnik ladje «Giovannini» položil šop rož poročajo, da je bil dosežen v Moskvi med na grob jugoslovenskega nepoznanega vo-Radićem in komunisti popoln sporazum, jaka. Navzočen je bil zastopnik jugoslo-Pogajanja med Radićem in Radekom, taj- ' venskega vojnega ministra. sloni vlada na večini, ki jo tvorijo fašisti m nefašisti, t. j. liberalci. Zelo so se morali liberalci zatajevati, da so sploh privolili, da ostane nov odlok začasno v veljavi. Toda italijanski liberalizem je proti Uporaba verskega fonda RIM, 12. V smislu ukrepa pravosodnega ministra on. Oviglio se nakaže iz verskega fonda 20.000 lir Udruženju italijanskih misijonarjev za opravo svetišča v v veljavi, bi izzval revidiranje stališča italijanske liberalne stranke. «Mi govorimo pošteno in jasno in računamo, da ne bo ostal naš lojalni opomin zaman. Ko se je treba lotiti velikih odgovornosti, je dobro, da se izognemo nespo-razumljenjem, tudi ako je treba rabiti odkrito in robato besedo*. Dve drugi žrtvi novega zakona o tiska RIM, 12. V Napoliju je oblastvo zaplenilo tednik «Re di danaro*, ker je pisaf v sramotilnem tonu o kraljevski hiši; odgo- odloku! Kdor bi ga hotel nadalje obdržati, Caparnao, škofu v Smimi mons. Vallega ...... ..... " 10.000 lir v propagandne svrhe med italijanskimi naseljenci in 3600 lir apostolskemu prefektu na otoku Rodu. Neurja v južni Italiji RIM, 12. Vsled silnih vetrov m velikih nalivov po vsej Kalabriji so bile brzojavne in telefonske naprave južno od Ca-tanzara hudo poškodovane. Na podmorskih kablih s Sicilijo se vrši promet redno, medtem ko so brzojavke za Kalabrijo podvržene velikim zamudam. Ukrenjeno je bilo potrebno za takojšnjo popravo poškodovanih prog. Prva sejo praške Konference Popoln sporazum med državami Male en t en te - Za ohranitev miru in popuščanje Romunije napram Rusiji PRAGA, 11. Romunski m jugoslovenski minister D u ca in dr. Ninčić sta danes ob 10. uri dopoldne dospela semkaj. Na da sovraštvo ne sme poznati nikakih mej, je seglo protislovansko sovraštvo ponj v daljavo — na ono stran Jadrana v daljni Split, kjer je prišlo do krvavega spopada med tamkajšnjimi domačini in italijanskimi mornarji. Nikomur razen tistim, ki so požig Narodnega doma imeli že davno v svojem načrtu, ni moglo priti na um, da bi bili tržaški Slovani odgovorni za to, kar se je d< grdilo v Splitu. Bilo je proti zdravi pameti. Tem manj se je nadejala svoje strašne usode žrtev sama — naše ljudstvo. Toda žrtev je bila določena vnaprej in tako je padel po nas oni grozni 13. julija, ki je pretresel do zadnjih globin njegovega bitja slehernega tržaškega in primorskega Slovana. Strašnega prizora, kateremu je moralo naše ljudstvo prisostvovati na današnji dan pred štirimi leti, ne more pozabiti in ga ne bo pozabilo nikdar. Gotovo je res. da je v človeški naravi, da se krivice odpuščajo in pozabljajo. Posebno pa slovi slovansko pleme kot ljudstvo. ki ne zna trajno sovražiti. Tudi se udarci prebolijo, naj bodo še tako grozni. Toda poleg tega, da je bil zažig Narodnega doma izbruh nizkega narodnega sovraštva, je postal ta grozni čin še nekaj drugega. Takrat nismo smeli rabiti besede zločin, da bi ga označili, 'ftiđi danes je ne bomo rabili, kajti v resnici je bH hujši nego zločin, bil je usodna politična napaka. A take napake puščajo za seboj neodpravljive sledove, ki jih ni mogoče dru-tfaće zabrisati nego s tem, da se napake korenito popravijo. Napaka, ki je postala v zadnjih letih tem *ečja in tem žalostnejša, ker je požig Narodnega doma, kakor kaže časovni red poznejših dogodkov, služil kot izhodišče za nove in še usodnejše napake. Njih vrsta se vleče od 13. julija 1920. do 30. oktobra 1923., ko smo prišli vsled Gentilejeve šolske reforme ob zadnje hra- glavna naloga zveze ohranitev miru in bo vsled tega stremila za tem, da pod vsakimi pogoji z enotnim nastopom ohrani mir. Prihodnja seja se vrši jutri ob 10. uri dopoldne. V tem komunikeju je značilno, da se Besarabija sploh ne omenja. Vendar pa je mogoče, da se o tem vprašanju danes sploh ___________________ _ ______ ni govorilo in da bo gele na dnevnem redu treh popoldne ' se je pričela konferenca en| prihodnjih sej točka «Odnošaji s so-Male entente s splošnim razgovorom. Če-1 sednimi državami«. prav jc Romunija umaknila svojo prvotno Kakor se doznava, je Duca v besarab-zahtevo, da pride vprašanje Besarabije na ■ skem vprašanju vezan na sklepe roraun-dnevni red, se bo o tem vprašanju raz-1 skega ministrskega sveta. Zunanji minister pravljalo v zvezi s priznanjem sovjetske. dr. Beneš skuša prepričati Duco o tem, vlade. Ker prizadeti državi odklanjata da bo moral privoliti v koncesije. Kakor možnost vojne zaradi Besarabije, se bodo je morala Čehoslovaška dati Poljski v rusko-romunska pogajanja prej ali slej; vprašanju Šlezije, Jugoslavija pa glede ja-zopet pričela. dranskega vprašanja koncesije, tako tudi Najbrže bo ostalo pri svoječasnem j Romuniji ne bo pr&ranjeno. sklepu, da imajo posamezne vlade Male entente glede priznanja Rusije proste roke. Do-čim se bo Romunija šele po končanih pogajanjih glede Besarabije odločila, bosta Za močno trgovsko brodovje' ▼ Rusiji MOSKVA, 12. Društvo za pomoč trgovskemu brodovju je priredilo zborovanje, na katerem so govorili Krasin, Trocki in komisar za poljedelstvo Smirnov, ki so poudarili potrebo velikega trgovskega brodovja za Zvezo sovjetskih socijalističnih republik. Govorniki so nagla šali, da bo le močno trgovsko brodovje napravilo Rusijo neodvisno od tujih paroplovnih družb. Mesto Elizubetgrad prekrščeno MOSKVA, 12. Na željo prebivalcev Elizabetgrada je bilo dano temu mestu novo ime «Zinovjevsk». Italijanski poslanik v Moskvi odpotoval MOSKVA, 12. Italijanski poslanik conte Manzoni je odpotoval v Rim, Poljska zbornica sprejela začasni proračun VARŠAVA, 12. Zbornica je sprejela v tretjem branju začasni proračun za leto 1924. Pri tej priliki je predsednik zbornice poudaril v posebnem govoru pomen tega dogodka ter čestital zbornici, ki da kjer se bo odpočil. Dosedaj ni bil določen še nikak program za to potovanje državnega tajnika. Atentat na Zaglula pašo KAIRO, 12. Davi je nameraval ministrski predsednik Zaglul paša odpotovati v Aleksandrijo, ko je izstrelil proti njemu na kolodvoru mladenič kakih dvajsetih let strel iz revolverja ter ga lahko ranil v desno stran prs. Atentatorja se je polastila razjarjena množica, ki ga je hotela linčati, a policiji se je po velikih naporih posrečilo, da ga je rešila iz nevarnega položaja. Zdravstveno stanje Zaglula paše ni nevarno. Pismo iz Jugoslavija LJUBLJANA, 10. julija. Moje zadnje pismo je biio preuranjeno. Borba še vedno ni končana, temveč se nadaljuje z nezmanjšano silo. Prorokujejo se sicer dnevno skorajšnje rešitve, toda v resnici doživlja ena prerokba za drugo je sprejela zakone, ki so sicer prinesli dr- svoj neizogibni neuspeh. Nima še Pa ić žavljanom velika bremena, a so na drugi j volilne vlade, ni še izvršena niti rekon-strani omogočili vzpostavitev ravnovesja j stmkcija kabineta in ni še dana opozicio-v proračunu. Zbornična komisija za proračun je sprejela v tretjem branju predlog za podelitev finančne polnomoči vladi in zakon glede monopola na alkohol. Drugi mednarodni kongres dijaštva VARŠAVA, 12. Mednarodno dijaško udruženje ie sklicalo za mesec september nalnemu bloku niti prilika, da bi se oficiel-no izjavil o koncentracijski vladi. Vse je ostalo pri starem in samo borba se nadaljuje. In vse to je naravno! Ne more sedanja vlada jamčiti, da ima večino v zbornici in ne more jamčiti opozicionalni blok, da bodo tudi poslanci HRSS podpirali zadr- .... ,r . t-* j • • ižavno delo. Niti opozicija in niti vlada pa svoj drugi kongres v Varšavo Doseda, ,e tudi ne moreta jamčUi da bi . volitv£h javi,en prihod 500 delegatov, ki bodo za- pripad|a zmaga njima in Ja ne w voh stopali 25 držav. Med kongresom se bodo priredili izleti v Poznanj, Lvov, Vilno, ^odz, po Gornji Šleziji in v druga industrijska in kulturna središča Poljske. Vr- samo pomnožile nasprotja brez vsak-drugega pozitivnega uspeha. Zato je vedno edino upanje v tem, da čas p goina omogoči rešitev. Vsled tega ne more NfisčrotujDft V2stl o vstaji v Braziliji Vstaši zmagujejo? Jugoslavija in čehoslovaška vsak hip vlaT^I^ero^avk^1^ ^ ^ ^ mogli priznati sovjetsko vlado. Zgodilo se Operacije proti vstašem v S. Paolo se na-bo to najbrže na isti način, kakor je to daljujejo. Vladne čete izrabljajo težaven postorila svoj čas Avstrija. Vprašanje sana- ložaj vslašev, katerih število se dan za dnem krči. Vlada se nahaja v glavnem mestu z zvestimi zvez-tiinti četami in je vedno v zvezi s poveljstvom čet, ki se bojujejo z vstaši. Uradno cije Avstrije in Madžarske se bo jutri razpravljalo. P™ se'! Ma'e poročilo pravi, d. je dne 10. t. m. topništvo n? kom™i£ * ,C nast°pm urad-1z obstreljevalo mestni de Luz? kjer ni komunike: o p^: ___x_____- Prvi sestanek zunanjih ministrov Male entente se je vršil danes popoldne od treh do sedmih v zunanjem miuistrstvu. Ministri so kakor pri prejšnjih korferencah proučili vsa zunanja vprašanja ter še enkrat ugotovili popolni sporazum glede interesov in naziranj. Mala ententa se raduje zlasti nad tem, da more konstatirati, da se približuje sporazum, ki ima za cilj kon-čnoveljavno rešitev reparacijskega problema, vprašanja, ki se predvsem tiče tudi njenih interesov. V teku razprav so ministri poleg tega ugotovili, da mnogi incidenti zadnjega časa niso imeli nikakega vpliva na odkritosrčne odnošaje, ki so bili od prvega početka med vsemi tremi državami. Vsled tega so Romunija, Jugoslavija in Čehoslovaška bolj kot kdaj vezane druga na drugo. Čeprav tvori Mala ententa zvezo z gotovimi določenimi cilji, je vendarle i so se vstaši utrdili. Proti večeru pa je bilo obstreljevanje prekinjeno, ker skuša poveljstvo kolikor mogoče obvarovati mesto škode. LONDON, 11. Dopisni urad «Reuter» je prejel brzojavko iz Montevideo, ki pravi, da vstaši uspešno nadaljujejo operacije ter da baje že popolnoma obvladujejo položaj v S. Paolo. LONDON, 12. Dopisni urad «Reuter» poroča iz New-Yorka, da je argentinski list «La Nazione» objavil poročilo, da je bila vlada v S. Paolo odstavljena ter da je revo-lucijonarai »vet, kateremu nač«ljuje general Rondcra, sestavil sovo vlado. šile se bodo tudi velike mednarodne nobena skUpina dokazati, da sedanjega položaja v njenem zmislu pomenila tudi pridobitev za državo in zato se vleče kriza naprej, zato ne pridemo do rešitve. Ne preostane drugega, ko d* dr. i kralj tehinico v rokah in eta pazi, na kate- sportne tekme v Varšavi in v Krakovu Pred novimi davki v Nemčiji BERLIN, 12. Zastopniki velikih delavskih udruženj so bili sprejeti pri kance- larju ter mu razložili potrebo pravičneje stran da ge nagne tehtnica in da }zreče razaenive aavenin oremen inea vse sioje potem svojo sodbo. To naše parlamentarne prebivalstva Kancelar ,e zagotovil za- skupine menda tudi ^jo. Zato se ne raz- stopn^e delavcev, da se bo steblo vse grinjajo nobeni Crami- t(.mvcfi mogoče, da se bodo bremena ki jih nalaga samo ke nasprotnik* se razkladajo in Nemčiji Dawesov nacrt, krda z novimi to naravnost z virtuozm*,tjo. Vladni krogi aremo- očitajo opoziciji njeno protidržavno stali- DohodU PARIZ, 12. V mesecu juniju se ie steklo v državno zakladnico za 2 milijardi, 1 milijon in 173.900 frankov navadnih stalnih dohodkov, to je za 536 milijonov, 604.200 frankov več kakor ▼ juniju lanskega leta. Za dobo prvega polletja 1924 so se dohodki zvišati za dva milijardi, 544 milijonov, 267.000 frankov. davki na dohodke od premičnega premoženja in na zapuščine. Rusko-kitajska pogajanja pretrgana PEKING, 12. Pogajanja med Rusijo in Kitajsko so bila začasno prekinjena, ker ni še Rusija ratificirala rusko-kitajskega dogovora. Sovjetska vlada je stavila Kitajski predlog za ustanovitev ruskega poslaništva v Pekingu oz. kitajskega v Moskvi. Kitajska je odgovorila, da mora še proučiti to vprašanje, ker ne predvideva rusko-ki-tajski sporazum ustanovitve teh poslaništev. _ Francoski in angleški poslanik pri Hngbesn WASHINGTON, 12. Francoski in angleški poslanik sta se podala na zunanje ministrstvo, kjer sta bila sprejeta od Hughesa. Baje se je pogovor tikal zadnjih razgovorov med Herriotom in MacDonal-dom. Na državnem oddelku se javlja, da bo dospel Hughes v London med 21. in 26. julija. Iz Londona se bo podal r Pariz, šče, opozicija pa vladi njeno korupino.st. Prepričujoči dokazi pa se ne podajo^na nobeni strani. Po vsem tem medsebojnem očitanjem je bilo doseženo le medsebojno omazanje in naravno je, da je za krono odločitev vedno težja. To očitanje pa ima še drugo slabo stran. Kaj škoduje na pr. Radiću, če mu vladni krogi tudi dokažejo protidržavnost? Saj njegov volilec Še ni vzljubil države, saj je tako napitan s hujskaštvom, da smatra boj {»roti vladi, ki je zanj identična z državo, e za junaštvo! Zato ne morejo očitki vlade oslabiti stališča opoziciona lnega bloka med narodom, temveč samo prt kroni. Na zgoraj zgubi morda opozicionalni blok, toda na spodaj ostane njegova moč neizpremenjena. Na drugi strani pa tudi vsa ta borba prav nič ne škoduje radikalom. Srbski narod se zaveda, da je državo zgradil in zato mu tudi njena usoda ni irelevantna. Med kmetskimi masami je dalje časopisje Ie malo razširjeno in zato vsi tisti časopisni napadi ne učinkujejo tako, kakor pa bi njihovi očetje želeli. In pozablja se še pno. Absolutno ni res, kakor da v vladnih Strankah ne bi btti tudi največji poštenjaki. Od vseh vladnih politikov je brez dvoma pri opoziciji Pribičević najbolj osovražen. Vendar nismo še niti enkrat slišali imenovati njegovega imena v zvezi s kaka ko-rupcijsko afero. In na drugi strani tudi ni res, kakor da bi bila korupcija samo pri-(vilegij vladnih strank. Tudi o ljudeh opozicije se sliši čednih stvari in bogzna kakšne škandale bi slišali, če bi bila opozicija par mesecev na vladi. Kljub vsemu temu pa je bilo za spoznanje stališče opozicije ugodnejše od stališča gladnih strank in vlada gospoda Davido-vića bi mogla biti že davno instalirana, da ni Radić vedno prekrižal račune. Iz tega dejstva bi se že mogel naučiti opozicionalni blok izvajati potrebne konsekvence! Kakor pa kaže njegov zadnji komunike, se to ni zgodilo. Od komunikeja opozicio-k .Inega bloka je javnost pričakovala predvsem jasnosti, in nič drugega ko jasnosti. Kako komentira opozicijonalni blok odhod Radičev v Moskvo? To je bilo vprašanje, na katero je javnost zahtevala odgovor. In kaj je z odnošaji med opozicijonalnim blokom in Radićem? Ali more opozicionalni blok sigurno računati na Radićevo pomoč tudi v slučaju, da bi prevzel vlado? Ali se HRSS še vedno indentificira z Radićem in bo vstopila tudi ona v tretjo in-ternacionalo, če to stori Radić? Ali je tudi opozicionalni blok zavil na levo? Na vsa ta vprašanja zahteva javnost odgovora in to čuti tudi opozicionalni blok. Zato so komunikeju cpozicionalnega bloka v vseh opozicionalnih listih pridejane izjave opo-zicionalnih vodiieljev, ki naj bi dopolnile, kar v komunikeju manjka. Toda zakaj manjka, zakaj ni komunike jasen? Ali ne more biti? Ali raznoglasja ni mogoče prikriti? Vsa ta vpraašnja ostanejo neodgo-vorjena in v tem je slabost opozicijonalne-ga bloka in zato je njegova zmaga problematična, danes bolj kakor kdaj prej. O, P. strankarskih interesov. Delajte v slogi: Vri za enega, edea za vse! Ne v pivnice na «lfterfcke», v društva in Šola po knjige in Časopise. Poslušajte in udeležujte se predavanj, zlasti predavanj gospodarske vsebine, ki se pogosto prirejajo po deželi! Edea drugemu dajajte nasvete in pomagajte si ter se podpirajte v stiski in nadlogi! Ne glejte v drugem samo človeka, temveč predvsem brata! 5. Trico sem v glavnem podal svoje misli, ki pa so obenem vtisi, ki sem jih dobil na svojih številnih potovanjih po domovini. Vem, da bi se dalo o marsičem bolj široko razpravljati in govoriti, ali predragocen m premajhen je pro- stor v aalA listih V natakni pa sam mnenja, da — če and me pade na rodovitna tla — ne more uspevati, pa atj bo najboljše kakovosti! Prepričan pa sesL, da aam mnogim odprl,oči in dobro je že, če imamo vsaj četico do'orih in delavnih mladeniče v, ker seme je že tu in na rodovitnih tleh tudi. Treba je le še pridnih in vztrajnih sejalcev, ki bodo započeto delo nadaljevali, trdo ledino pridno orali in kopali in vzrasle bodo široke in visoke zelene mladike, vzrasla bo iz dobrega semena pšenica, med njo pa bo le malo ljulike in vaške lipe nas bodo ponosno sprejemale pod svoje okrilje. O marsičem drugem, kar bo vsaj sa nekatere koristno, pa še drugič kaj._ DNEVNE VESTI firanimirov Dobravski: Naša mladina njene napake in naloge (Konec) Slaba navada podeželskih fantov so tudi kletvice. Ni Čuda, če so nas tujci krstili za narod «primojduševcev» itd. in da mi je dejal nekoč neki gospod (tujec), da je bila prva beseda, ki jo je čul na slovenskih tleh: hudič! Najhujše pa je to, da še drugim narodom kra-demo in jemljemo nespodobne izraze, ko je že naših stokrat preveč. Fantje, mladeniči, govorim vam le iz estetičnega stališča, iz stališča lepote: Ali vas ne boli, ko slišite take in enake sodbe o nas? AH res nimate v sebi moči, da bi c ponosom potrkali na svoja prsa in dejali: • Slovenski fantje smo fantje od fare!» In kaj hočem še dalje govoriti o plesih itd.... O teh zlasti ne bom govoričil, ker se v naših časopisih s&šiio pogostokrat različna mnenja. JReči moram le (čeprav — odkrito povedano — nisem prijatelj plesa), da nisem mogel ugovarjati ko sem v neki vasi na Vipavskem po veselici bil v družbi veselih društvenikov in društvenic, ki so se veselo zasukali in zasukale po dvorani ob sviranju tamburaškega zbora. AH to ni bil «ples-» v pravem pomenu besede — ne, bila je le društvena zabava po uspehu dela bilo je le plačilo za trud. In takega veselja jim nihče tudi kratiti ne more. Pa opravljajo taki fanti vsaj svoje dolžnosti do društva, dočim jih zelo mnogi ne ali se celo izogibljejo biti člani, če pa so — zanemarjajo dek>, ker mislijo, da je že dovolj, če so *Člani» — vse drugo pride: «Zakaj pa ie odbor?» Ne, to pa že ne bo tako! Najprej delo in potem šele počitek, potem šele uživanje sadov svojega dela! Saj je Prešeren vzkliknil sicer: Le enkrat se lepo živi, ko mlada v žilah teče kri, a vendar ne smemo vzeti teh besed doslovno! E, da fantje, prav je, če ste veseli, ali zopet in zopet vam ponavljam: Vse do gotove meje!!! Kdo bi pač ne bil vesel, če ne mladina? Morda stari možje, starke, vaši očetje in matere, ki jim gredo vse trše in hujše skrbi po glavi? Ponavljam torej: Le veseli se in zabavaj, mladina, a ne prekorači mej dostojnosti! Vidim vas kako mi od vseh strani ugovarjate m kHčete: «6 dni v tednu naj delam, v nedeljo pa da še poskočiti ne bi smel?» Menda sera vam na to že dovolj jasno odgovoril, pa vam le ponavljam: zmernost! Pa, aH ni morda lepša zabava v naših društvih in organijacijah, kjer doni naša mila slovenska pesem in udarjajo tamburice, kot pa v zakajenih in nezdravih Eivnicah? Iščite torej poleg zabav in telesne rane tudi duševno — povdarjam — le sebi v korist! S tem pa prehajam k četrtemu poglavju -— poglavju o nalogah mladine. 4. Najprvo naj opozorim na nekaj, kar je v tesni zvezi s tem, kar sem govoril v prejšnjem poglavju. Omenil sem kot eno poglavitnih napak mladine pijančevanje. Pomislite koliko denarja steče po grlu fantu, krčmarju pa v žep! Fredno stopate v pivnice, poglejte malo preko ozkega in omejenega plota svojega kraja, ozrite se v Trst, Gorico! Tu so naše organizacije, centrale našega duševnega dela: Šolsko društvo, Dijaška Matica, da ne govorim o vseh drugih koristnih ustanovah, ki bazirajo vse izključno le na samopomoči!! Morda bodete sami ali vsaj vaši otroci potrebovali pomoči baš od onih organizacij ki jih že kot mladeniči ne podpirate — ne moralno, ne materijalno. Šolski otroci naj se navajajo k temu, da ne zapravljajo denarja po nepotrebnem in pri nedostojnih igrah, mladenič naj bi spi! mesto običajnega pol litra »sladkega® samo četrt in -— * lira za liro bi romala v prazne blagajne naših organizacij. Mladeniči, pokažite vsaj vi, da smo zrel kulturen narod in da znamo ceniti, kar je našegal S par besedami sem povedal menda dovolj. Glejte preko plota in kakor telesno, dvigajte sebe m druge duševno! «Z uma svitlim mečem* stopajte na plan! Zlasti dijaki, srednješolci in akademiki, imate lepo priliko pokazati se! To, kar ste pridobili v šoli in izven nje, nudite drugim, ki tega niso deležni. Pa i ti podeželska mladina, lahko mnogo storiš — sebi m drugim v korist. Priti moraš le do zavesti, da je razven krčem še mnogo lepega, zabavnega, koristnega in poučnega obenem. Nimamo sicer več mnogo naših društev, a vsaj. ta naj ne životarijo, vsaj v teh naj se pridno in vztrajno dela! Ni pa nam treba uovsod iskati le osebnih koristi, osebnih in KROŽKI V zadnjem času imamo zaznamovati v našem kulturnem, gospodarskem in drugačnem snovanju važen pojav, ki nas more napolniti z novimi upi glede bodočnosti našega ljudstva in njega udejstvovanja na tem ozemlju. Pojav, ki ga mislimo tu, so razni krožld, v katerih deluje z vso vnemo posebno mlajši naraščaj — toliko mladi in podjetni inteligenti kolikor tudi vsa ostala omladina. V zadnjem času je stopil v ospredje s svojimi predavanji v okolici Trsta in po drugih krajih tržaške pokrajine posebno «Narodno-gospodarski krožek», v katerem se zbirajo skoroda vsi naši mlajši gospodarstveniki, ki so prišli iz narodno-gospo-darskih šol v Italiji in inozemstvu. Svrha tega gospodarskega krožka ali kluba je predvsem spopolnjevanje v gospodarski stroki potom predavanj v ožjem krogu. Za naše ljudstvo zelo važna pa so predavanja Narodno-gospodarskega krožka, ki se vršijo po deželi pod pokroviteljstvom društva «Prosveta». Zadnja kampanja Nar.-gosp. krožka za ustanavljanje zadrug za zavarovanje goveje živine na deželi se lahko smatra kot zelo važen dogodek v vsem našem snovanju zadnjega časa. Kakor pričajo mnogoštevilni dopisi, ki amo jih objavili v zadnjih številkah našega lista, je bilo delovanje Narodno-gospodar-skega krožka povsod sprejeto z veliko radostjo in krožek je prejel prošnje, naj se predavanja ponovijo, oziroma raztegnejo na druge kraje. To je najboljši dokaz o koristnosti te akcije Nar.-gosp. krožka. Naši čitatelji pa bodo gotovo z veseljem pozdravili vest, da se je uredništvu posrečilo zagotoviti sodelovanje Nar.-gosp. krožka v gospodarskem delu našega lista. Poleg omenjenega krožka moramo pohvalno omeniti tudi delovanje športnih klubov, ki je izšlo iz našega mesta ter se polagoma širi tudi na deželo, kakor dokazujejo številne športne prireditve. Tudi ti «klubi» imajo velikansko važnost, ako pomislimo na pometi, ki ga ima sport za telesno vzgojo našega ljudstva. Želeti bi bilo, da ne ostane samo pri gori omenjenih khibih, temveč da se ustanovijo še drugi po posameznih strokah, ki prihajajo v poštev kot činitelji napredka in kulture. _ Poslanec Giunta na Brionih Tržaški poslanec Giunta, ki se je poročil pred nekoliko dnevi v Rimu, kakor smo že poročali našim čitateljem, se je podal po poroki na ženitovanjsko potovanje. Iz Rima je sel najprej v Benetke, kjer je ostal par dni, a od tam se je odpeljal na Brionske otoke. Trpka čustva nas morajo obhajati, ko moramo kot kronisti zabeležiti to vest ravno danes ob četrti obletnici požiga Narodnega doma. Saj se je posl. Giunta, ne da bi ga bil nihče k temu j izzival, sam opetovano in javno bahal, da je začel svojo politično karijero s požigom «Bal-kana». Bili so časi v zgodovini povojne Italije, ko so slična dejanja res veljala pri odločilnem delu italijanske javnosti kot velika patrijotična junaštva. Od tedaj pa so se časi spremenili, kakor kažejo zatrdila ministrskega predsednika Mussolinija in raznih drugih fašistovskih veljakov, ki slovesno poudarjajo, da spada doba »romantičnih nasilij* k zgodovini in da hoče faSizem za vsako ceno vzpostaviti normalne prilike zakonitosti, reda in discipline. Tudi sam posl. Giunta je naglašal to v nekem govoru, ki ga je imel povodom odkritja spomenika padlim fašistom na tukajšnjem pokopališču. Bili so časi, ko je bil posl. Giunta še fant. Sedaj so nastopile važne izpremembe tudi v njegovem privatnem življenju. Ali treba misliti, da je zares izključeno, da bi tolike iz-premembe, ki so nastale v štirih letih po požigu Narodnega doma, ne znale morda vplivati tudi na intimno zavest posl. Giunte in povzročiti v njem kako nepričakovano spremembo? Saj pravijo, da se tudi -najbolj raz-paljeni fantje «popravijo», ko stopijo v sveti zakonski stan. Marsikaj, kar se jim je zdelo kot fantom prav, obsojajo potem kar najod-. ločneje. S tem se seveda ne misli, da mora postati človek pod vplivom »sladkega jarma* kar svetnik. Kljub temu pa ne izključujemo možnosti, da bo za g. Giunto ta vpliv tolik, da se ga polasti nekak kes nad tem, kar se je z njegovim odobravanjem zakrivilo proti našemu ljudstvu. Od kesanja do poravnanja pa ni več potreben velik napor, in to posebno še za g- Giunto, ki je vplivna politična oseba v fašizmu, ki brez težkoč lahko doseže, da se sedanja politika napram našemu ljudstvu, ki jo ima predvsem on na vesti, popravi in uravna v ekrugačne smernice. Seveda bi se popolnoma zadovoljili, če bi začel posl. Giunta razmišljati o stvareh ie le pozneje — po medenih tednih. RAZSTAVA ŽENSKIH ROČNIH DEL V SV« KRIŽU PRI TRSTU, V nedeljo, 6. t. m. smo imeli pri nas razstavo ženskih ročnih del, katero je organizirala in pripravila naša neutrudna učiteljica g.a Starc-Košutova. Marsikdo je bil iznenađen ob pogledu na krasne in zanimive čipke in vezenine vseh raznih motivov. Ako se pomisli, koliko truda in požrtvovalnosti je to moralo stati gospo učiteljico, predno je zamogla pripraviti vse to z malimi deklicami, se ji mora pač izreči priznanje. Videli smo prizore, ko so matere in starejše ženske z ganotjem in solzami v očeh zapuščale razstavni prostor, vprašujoč se, ali je mogoče, da zamorejo tako nežne, male ročice kai lake£a že izdelovati t To ie pač uspeh, ki bi ai ga pač ne mogli pred časom privoščiti. Seveda, kot rečeno, zasluga gre v prvi vrsti naši ljubeznivi gospe in v svesti naj si bo, da smo ji vsi, z otroci vred, zelo hvaležni, ker dobro vemo« da ni storila le svoje dolžnosti, temveč se žrtvovala tudi » pravo ljubeznijo do otrok. Zastopana je bila tudi g.čna Sore z deli svojih otrok iz nižjega razreda, za kar ji bodi tudi izrečena naša zahvala. Razstava se je vršila v tuk, slovenski ljudski šoli in je bila prva te vrste, kar znači — sodeč po prvi -— da smemo pričakovati ie lepših in zanimivejših, ker dobro znamo ceniti ljubezen in požrtvovalnost naših gg. učiteljic do naših malih. __J. RAZSTAVA OTROŠKEGA VRTCA V SKEDNJU Gojenci otroškega vrtca v Skednju razstavijo danes v nedeljo v prostorih vrtca ročna dela, katera so izvršili tekom leta. Vabim vse vaščane, da razstavo, ki bo odprta ves dan, pose ti jo in s tem pokažejo svojo ljubezen do naših najmlajših. Jutri, v pondeljek, zaključek šolskega leta s sv. mašo. — Vrtnarica. Smrtna kosa. Po dolgi in »učni bolezni je zatisnil svoje trudno oko France Trošt, gostilničar pri Sv. 'Mar. Magdaleni Zgornji it. 160, bivši predsednik Gospodarskega društva pri «Tirolcu» in eden najmarljivefših ustanoviteljev otroškega vrtca pri Sv. M. Magd. zgornji. Pokojnik je bil eden prvih buditeljev v magda-lenskem okrožju in vedno v prvih vrstah, kadar je šlo za kakšno našo stvar. — Lahka mu bodi zemljica! Promocija. V Zagrebu je hil promoviran za doktorja prava naš rojak iz Skednja g. Vasilij Sancin-Verbič. Čestitamo. V SREDO, 16. julija m odpeljejo otroci na počitnice v Tomaj, Šmarje pri Štanjela in ▼ Dutovlje. V pondeljek atj te igMo ▼ Udruženju. — Žensko dobrodelno udruženje. Otroški vrtec pri Sv. Ivam priredi danes popoldne ob 5. uri svojo zaključno veselico s sledečim sporedom: 1. Pozdrav; 2. Znate me?, deklamacija; 3. Hišica očetova, pesem; 4. dej v nebo, prizor ček; 5. Ti dam, šesti prizor; 6. Pot v nebesa, samo govor; 7. Kako si mila domovina, pesem; 8. Dve gospodinji, prizor; 9. Jadransko morje, deklamacija; 10. Jezica malih, igrica; 11. Vrtec, deklamacija;" 12. Ve-černica, pesem. Opozarjamo starič? m ljubitelje mladine na to prireditev in se nadejamo poin o številne udeležbe. Otroški vrtec pri Sv. M. Magdaleni Zgornji priredi danes ob 5 uri pop. svojo zaključno veselico v dvorani Komsumnega društva «pri Tirolcti», pri kateri nastopijo gojenci z raznimi pevskimi točkami in prizori. Stariši in prijatelji naše dece, udeležite se polnoštevilno te prireditve! Omladina - Trst, Novi Člani se vpisujejo jutri, v pondeljek, sredo in petek. Član je lahko vsakdo. Vpisuje se od 5.30 do 7. zvečer v sedežu društva, Corso Garibaidi It. 31. I., levo. Obenem so naprošeni vsi tisti, ki pričakujejo dobrega dela od mladine in ki imajo knjige v skrinjah, ki jim tam t rohni) o, da bi nam te knjige darovali. Saj stori vsak, kdor le eno knjigo podari, veliko uslugo nam in obvaruje pesnobe knjige. Knjige se sprejemajo ob gori-navedenih dneh v sedežu društva od 5.30 do 7. zvečer. Naprošeni so vsi tisti po vaseh, ki se čutijo zmožne za zaupnike, da nam javijo pismeno svoj naslov na sedež društva: Omladina, Corso Garibaidi 31, I-, Trieste. Otroški vrtec na Vrdelci priredi danes, 13. t. m. ob 5. popoldne običajno veselico. — Sta^ riši in ljubitelji mladine, pridite v polnem številu. — Vodsto. Prireditev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Danes ob 5. uri popoldne se vrši v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu zaključna veselica otroškega vrtca. Nastopili bodo gojenci z raznimi pevskimi točkami in prizori. Ker je čisti dohodek namenjen otroškemu vrtcu, ni dvoma, da se bo slavno občinstvo polnoštevilno udeležilo prireditve. __ DruSftvene vesti Šola « Glasbene Matice* v Trata za ki joči šolsko leto v pondeljek, 14. t. m. Gojenci in gojenke naj se zglasijo isti dan ob 17. uri v otroškem vrtcu (stara policija) pri Sv. Jakobu, da se jim razdelijo spričevala. udruženja. Za torek, 15. t. m., ob 10. mri zjutraj v prostorih D. K. N. T., Trst, Corso Garibaidi 31, I., levo, sklicujem od-borovo sejo širšega odbora. Radi skorajšnjega kongresa, prosim, da se je vsi zastopniki udeležijo. — Tajnik. S. D. A. Danes popoldne ob 14.30 zbirališče vseh članov in članic pri tramvajski postaji v BarkovJjah, od koder se odkoraka na igrišče pri Prošeku. Prijatelji društva dobrodošli! — Društvo priredi v nedeljo, 3. avgusta veliko veselico v senčnatem vrtu Nar. doma pri Sv. Ivanu. Obeta se raznovrsten in bogat spored. Natančnejše poročilo pride. — Ob priliki vrtne veselice pri Sv. Ivanu priredi S. D. A. 70-kilometrsko kolesarsko dirko. Prvo darilo je namenjeno društvu, ki bo zaznamovalo največ v najkrajšem času došli h kolesarjev. — Vpisovanje pri vseh odbornikih SDA, oziroma pri predsedniku v ul. Torre bianca 39, I., levo. Man dolini stični odsek M. D. P. Jutri vaja II. skupine, v torek vaja I. skupine v dvorani DKD. M. D. P. - Trst. Jutri, v pondeljek, redni društveni sestanek ob 20.30. — V nedeljo, 27. t. m. ob 10. ur, zjutraj v dvorani DKD 7. redni občni zbor. — Odbor. — Vsi člani naj se udeleže današnje nogometne tekme med bratskim MDP - Opčine (nogom, odsek) in SDA - Trst (nogom, odsek). Zbirališče pri vojašnici v Rojanu točno ob 13. Dramatični odsek šentjakobske Čitalnice. Odbor vabi vse člane in članice dram. odseka na sestanek v dvorano DKD pri Sv, Jakobu v sredo ob 8.30 zvečer. Naprošeni so vsi, da pridejo gotovo in točno. — Vabijo se tudi vsi oni, ki imajo veselje do dramatike in se želijo vpisati v ta dram. odsek. — Režiser bo g. Albert Širok. — Odbor. Iz tržaškega življenja Truplo utopljenke v morju. Včeraj zjutraj okoli 5. ure sta dva moža, ki sta veslala s čolnom v bližini pomola «Bersaglieri», zapazila v vodi truplo ženske, ki se je zibalo na valovih. Moža sta zvezala truplo z vrvjo ter ga potegnila na breg. Utopljenka je bila približno 40 let stara ženska, dostojno oblečena. Sodna komisija, ki se je po 'm potisnila gospo Wragge na hodnik; tam je vnovič ponovila svoje svarilo in ila nato gori. Soba je bila majhna, ozka in revno opremljena. V Combe-Raven bi se bila gospodična G ar t h obotavljala tako sobo poslom dati. Toda soba je bila tiha, in dala ji je možnost, da more biti neka) minut sama, zato se ji je zdela manj grda in bila ji je dobrodošla. Zaklenila je duri in je ila naprti, kakor vsaka ženska v tuji 6obi( najprej k polomljeni stari mizi. in k umazanemu maihnemu zrcalu. Pred tem je za trenotek postala in se nato s prezirom obrnila proč. «Kaj zato, če sem bleda?« si je mislila. •Frank me ne more videti, za drugo pa mi itak nič ni?« Odložila je klobuk in plašč in se vsedla, da bi zbrala misli. Toda dogodki dneva so jo utrudili, spomin na preteklost ji je povzročal bolečine, bodočnost je ležala pred njo podobna divji puščavi. Stopila je k oknu brez zaves in zrla v črno noč, kakor da bi tam iskala tolažbo v svoji zapu&Čenosti. «Nora!» je rekla nežno. «Rada bi vedela, če Noti name misli. Oh, Če bi mogla pozabiti, kaj dolgujemo Mihaelu Vanstonejul* Obraz se ji je zmračil in začela se je izpre-bajati v kletkasti sobi. «Ne!» je rekla; nikoli, dokler ne bo zadoščeno krivici!» Nato so se njene misli povrnile k Franku. «Še vedno na morju, ubogi fant, vedno bolj daleč od mene, noč in dan jadrujoč v daljo... Oh, Frank, ljubi mel» Oči so se ji zalile s solzami. Toda obrisala si jih je, stopila k durim, jih odprla in se nasmejala v brezupni lahkomiselnosti. «Vsaka družba je boljša, kakor so moje mi-sli»( je rekla, ko je zapustila sobo. ^Pozabila sem na svoia nova sorodnika, na svojo napol noro teto in na svojega strica, lumpa. Pred durmi v prvem nadstropju se je nekoliko obotavljala. < Kako sc bo končalo? - se je vprašala. Kam me pripclja moja pot na slepo? Nihče ne ve tega, in koga naj to briga?» Vstopila je. Kapitan Wragge je predsedoval pri mrzi kot kakšen knez v svoji banketni dvorani. Na eni strani je sedela gospa Wragge, opazujoč oko svojega soproga kakor pes, ki pričakuje svoj delež. Ko je Magdalena vstopila, ji je kapitan pokazal na drugo stran s svečanostno kretnjo. < Kako vam ugaja soba? Upam, da jo je gospa Wrag£e lepo uredila! Ali boste mleka s sladkorjem? Pokusite naš kruh, počastite yor-ško maslo in potrdite svežost našega ledu. Nujam vam, kar imam. Večerja ubogega Človeka, moj dragi otrok ki pa je začinjena z dobrodošlico gentelmana.* -Začinjena s solzo, poprom, čebulo in«peter-šiljem,» je mrmrala gospa Wragge, ki se »e spomnila svoje kuharske naloge, zakaj njene misli so se pečale samo z omeleto. • Sedi ravno pri mizi! je vpil kapitan; bolj na levo, še nekoliko, — tako je nrav. Trkom vaše odsotnosti«, je nadaljeval k Magdaleni obrnjen, «ni moj duh miroval. Premišljeval sem o vašem položaju z ozirom na vaše dobro. slovenski pisatelj veleč. g. Matej S3a, tuk, župnik, dekan in kanonik, sedaj v pokoju. Ob tej priliki si dovoljujem orisati par njegovih življenskih poti. Rodil se je naš soobčan v Povirju dne 16. II. 1840. na hšt. 25. Oče Matevž in mati Katarina roj. Žvab sta bila priprosta, toda za svoje otročiče zgledna roditelja, in tako je mali Matijče pel novo mašo že dne 24. 10. 1863. Prva leta njegovega službovanja so bila Dekani, Volosko (kjer je bil tudi obenem učitelj «gospod mešter»), Općine, Trst-Sv. Jakob, Rodik, Repentabor in dne 12. VII. 1894. je bil slovesno sprejet od tomajskih občinarjev, kjer neumorno deluje v prid in blagor župljanov. Ves čas svojega službovanja je deloval tako, da je ni osebe v občini, ki bi ga ne visoko spoštovala. Letos je stopil v zasluženi pokoj po 60-letnem službovanju. Vsled svoje priljubljenosti pri soobčanih je moral prestati marsikatero krivico s strani bivših oblasti. Spisal je več knjig in doma ima v arhivu spomine, ki so velike vrednosti. Tomajci smo ponosni, da imamo tako zaslužnega moža v svoji občini in želimo jubilantu: na mnoga leta, naj Vas obvaruje Bog. Postojna. (Nezakonito postopanje podpre-fekta Stranierija proti našim društvom in ustanovam), — Naš gospod podprefekt je v zadnjem času močno zavrtel vijak svoje oblasti Med mnogimi krivicami hočemo danes omeniti ie njegovo postopanje proti okrajni bolniški blagajni. Gre torej za zgolj dobrodelno ustanovo, iz katere je že vnaprej izključena vsaka politika. G. podprefekt ji je kljub temu napovedal neizprosno vojno, kakor se zdi, do iztrebljenja. Na okrajno bolniško blagajno se je spravil, ker mu ni hotela slepo parirati v zadevi imenovanja novega zdravnika. Tukajšnja oblniška blagajna šteje okoli 1500 članov in njeno premoženje je znašalo do nedavno 60.000 lir. Ker ni bilo stalnega blagajniškega zdravnika, so nudili v zadnjem času pomoč bolnim članom po predlogu g. podprefekta kar štirje zdravniki. To je stalo bolniško blagajno 5000 lir na mesec, tako da se je njeno premoženje naglo porabilo. In temu se ni čuditi, ako pomislimo, da je n. pr. dr. Cicero računal za obisk bolnika v Škocjanu — in to z avtomobilom društva — kar 400 lir. Po dolgem pro-sjačenju je podprefektura končno odobrila razpis redne zdravniške službe. Dan pred od-borovo sejo pa je povabil g. podprefekt vodjo bolniške blagajne Josipa Gana k sebi ter mu naročil, naj se imenujeta za blagajniškega zdravnika dr. Baliano in dr. Cicero. Temu se je odbor na seji odločno uprl. V ostalem sta stavila ponudbe ie dr. Baliano in dr. Gruden, in sicer prvi samo za Postojno, drugi pa za ves okraj za 1.200 lir na mesec. Dr. Cicero sploh ni vložil ponudbe. Odbor je imenoval dr. Grudna s pripombo, da mora za slučaj odsotnosti imenovati svojega namestnika. Ta sklep g. podprefektu ni ugajal ter ga je razveljavil. dasi je bil popolnoma pravilno sprejet. \ znak protesta proti tej samovoljnosti je predsednik bolniške blagajne odstopil. Vod-st d it prevzel podpredsednik in zdelo se je, da bo incident zaključen, ker se je odbor vdal, da naj bo prejšnji sklep razveljavljen. Odbor je pod pritiskom g. podprefekta tudi pristal, da bodo zdravili bolnike vsi štirje zdravniki. Toda zadeva je bila končana le na videz, kajti nekega lepega dne je g, podprefekt razpustil odbor bolniške blagajne ter postavil komisarja, i Vsled tega bo bolniška blagajna močno oškodovana. Premoženje, ki bi v rednih ra-zmerah znašalo že lahko 100.000 lir, je padlo na ničlo. Zdravniško vprašanje je rešil g. podprefekt na ta način, da je onemogočil uporabljanje dveh sposobnih zdravnikov, dr. Grudna in dr. Carnincicha, a italijanščine nevešči bolniki naj dobivajo pravo in uspešno zdravljenje od zdravnikov — ki jih ne morejo razumeti. Postopanje podprefekta s tukaišnjo bolniško blagajno je izzvalo med prizadetim prebivalstvom veliko ogorčenje. Toda ofenziva s tem še ni končana, temveč je bila raztegnjena tudi na gasilsko in rokodelsko podporno društvo. O tem pa obširneje prihodnjič. enkrat na mesec in stane za celo leto L 10, Naroča se pri upravi «Gospodarskega Vest-nika» ▼ Gorici, ul. Giosue Carducci Št. 7, I. ali pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, ul. Raffineria Št. 7. Posamezne Številke prodaja v Trstu knjigarna Stoka, via Milano 37 in Tržaška kmetijska družba v Trstu. Navtnfilo h kartografi enim osnovam. Sestavil prof. Josip Kožuh. Z 52 podobami. Izdala in založila Zvezna trgovina v Celju 1907. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Slovenci nimamo drugega podobnega dela. Tako se imenuje knjiga, katera je zagledala beli dan že pred leti, ki pa je še vedno aktuel-na, ker knjiga je v prvi vrsti namenjena sloven. učiteljstvu v daljno vporabo, pa tudi duhovščino in druge izobražence bo zanimala. Po celi knjigi se vleče kakor rdeča nit, merilo sorazmernosti ter pričenja analističnim metodičnim potom s šolsko sobo, z domačo hišo in tako naprej. Tukaj se pokaže razlika med «speci-jalno» in «generalno karto», so pa še druga merila, ki silijo bralca, da mora misliti in računati. Delo navaja k risanju v naravni, povečani ali pomanjšani obliki: šola, domača hiša. potem PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje optik Giusto Hirsch, 36 via Mazzini 36, Trst. 899 VDOVEC 48 let star, lepe zunanjosti, s penzijo, svojim stanovanjem in stalno službo, želi znanja v svrho ženitve z dekletom ali vdovo od 45 let. Ponudbe pod «K. N.» na upravništvo. 900 VEŠČO MANIFAKTURISTINJO sprejme -Občno konsurano deruštvo v Idriji». 896 KAMION - -tritonski Saurer, v najboljšem stanju, zelo uporabljiv tudi za morebitno preuredbo v korijero, proda «Občno kon- sumno društvo v Idriji*. 897 SLUŽKINJO, pridno, z dobrimi spričevali, išče družin atreh oseb, stanujoča v vili, 5 minut oddaljeni od tramvaja. Predstaviti se v via Commerci&le 353, v popoldanskih urah. 890 zemlja, dolžina sporednih in meridijanskih sto- Pinj ter merilo, kar je glavni predmet knjige, isatelj razpravlja o merilu po ugodnosti dežel, denimo Afrika: San so m — Flamsteedova osnova, tečajna osnova, itd. ter konča z obzorjem na naši gori Nanos. Razprava je tako zanimiva, da sem se v poznih letih, na starost, začel baviti, po skromnih navodilih blagopo-kojnega prof. Merkla v Kopru s trigonometričnimi funkcijami itd., tako da mi je oživela snov, katera mi je bila znana iz mladosti iz ravne in sferične trigonometrije, o kateri nisem več niti sanjal. Tako mi je ravno ta lepa knjiga napravila prav obilo veselja! Cenjena Štcukova knjigarna v Trstu, enako Katoliško tiskovno društvo v Gorici sta tilzud-no naprošeni, naj naročita to delo. Gotovo ne bosta na škodi. Vsak učitelj bi si moral omisliti to lepo delo! Neki polkovnik iz vojaškega geografičnega zavoda na Dunaju je videl to delo med vojno in ga površno prečital in predelal ter izjavil: «Takega dela še nisem videl. Je čast pisatelju in slovenskemu narodul Takega dela nimajo niti Nemci. Noben zemljepis se ie ni bavil s takimi osnovami. Prav vesel sem, da sem videl to deloU Zatorej naj bo ta knjiga pri nas dobrodošla in pozdravljena! H« L* POROČNA SOBA, iz bukovega, masivnega lesa, zajamčena, zelo močna, samo L 2000; druge s popolnimi vratmi, krasno delo, se prodajo po tovarniških cenah. Turk, via S. Lazzaro 10. Primerjajte cene in kakovost. 892 10.000 LIR na prvo pri upravništvu. vknjižbo posodim. Naslov 893 SOBA z dvema posteljama se da v najem poštenima delavcema. Via Maiolica 13, IV., desno. 894 GOSPODIČNA, vešča korespondence, knjigovodstva, slovenske stenografije, strojepisja, slovenskega, italijanskega, deloma hrvaškega in nemškega jezika, išče službe. Ponudbe pod «Izvežbana» na upravništvo. 895 MOTORNI ČOLN 11 m dolg, se proda z vsemi pritiklinami. Via Gasparo Stampa 5. Morin. 904 VELIKI POPUST! G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 Borzna poroCila« Tuja valuta tu i tržaškem trgu. ogrske krone ...... ..... 0 02:0 (W>3 avstrijske krone . . . ......0.0327 0.0337 češkoslovaške krone . . ......69 — 69 40 dinarji ....... 97.6i 9. Ho marke........ • • • • » .—.— —.— 23,45 120*0 švicarski franki . . . . ......423.50 42*5.50 angleški funti papirnati . . • ■ 1 Ul.9f> 102.15 BABICA avtorizirmna sprejema noseče. Nizkr cene. Zdravnik na razpolago. Govori slo* vensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-Iia 29. 542 «BABILONSKA UGANKA* je naslov knjigi, ki kaže, da se lahko razumejo takoj vsi narodi med seboj, ne da bi bilo treba učiti se tujih jezikov. Dobi se proti plačilu 7 L pri založništvu v Mariboru, Smetanova c. št. 58. Pri naročbi naj se omeni, če sc želi knjigo v slovenskem ali nemškem jeziku. 824 po izrednih cenah. OREHOVA POVLAKA, izredna prilika po 10 cent. ped. Molino Vapore 9. 861 Poslano*) Podpisana preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekla dne'29. junija t. 1. v Čeljah napram Josipu Miha-čiču, cenilcu iz Čelj št. 6. (454) Frank Frančiška, Celje št. 4. *) Za Članke pod ^cm naslovom odgovarja uai niitvo 1« toliko trolikor mu sakoa vtlm. Maii oglasi se računajo po 20 stoL beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4._ Kdor išče službo, plača polovično UGODNA PRILIKA ZA NAKUP MLINSKE OPRAVE. V opuščenem valjčnem mlinu na Količevem pri Domialah se proda vsa mlinčka oprava, ki je ie v dobrem stanju, po nizkih cenah. 5 valjčnikov 340/200, 500/240, 500/420, 650/240, 300/200, 2 para umetnih in navadnih kamnov 110 cm, razni snaiilni in čistilni stroji z meialnico, cilindri z vsemi i pripadajočimi deli. Proda se skupno in posamezno. Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. Domžale pri** Ljubljani. 878 UČITELJ, službujoč na Goriškem, z večletno prakso, z najboljšimi spričevali, veič italijanskega in slovenskega jezika, išče službo tajnika ali občinskega uradnika. Nastop službe takoj. Pisati A. Fiiipič 27, Nem&ki-rut, Grahovo - Serravalle. 887 VILA v Celju, s 7 prostori, kopalnico in pritiklinami in enostanovanjska hiša, enonad-stropna, z vpeljanim agenturnim in komisijskim podjetjem, se ceno prodata. Pojasnila: Poštni predal 76, Celje, Jugoslavija, 885 PRODAJALKA izurjena v vseh strokah trgovine, želi premeniti službo. Naslov pri upravniitvu. 883 V NAJEM se odda valjčni mlin v Podroteji tik Idrije. Namesto mlina bi bila možna izraba vodne sile tudi v drugačne industrijske svrhe. Pojasnila: Občno konsumno društvo «Idrija*. 886 Sodi iz slovenskega hrasta za vino in žganje v različnih velikostih in bobovi sodi za kemično obrt m olje se izdelujejo po naroČilu in se dobavljajo v vsaki množili- Sodarska zadruga Tačenj, St. Vid pri Ljubljani (458) Sport Nogometna tekma med moštvom SDA -Trst in MDP - Opčine se vrši torej danes ob 17. uri na igrišču med Prošekom in Opčinami (ob cesti). Veliko zanimanje vlada za to prvo tržaško športno prireditev, ki se po večmesečni želji vseh naših športnikov vendarle danes uresniči. Čilo in že preiskušeno moštvo M. D, P. Opčine bo imelo opravka s četo SDA, ki je še mlado, ki pa ima trden namen pokazati na igrišču svojo zmožnost. Komu bo sreča mila? Naj si bo eni ali drugi četi, ne sme odnesti premaganec sovraštva z igrišča! Njegovo geslo mora biti: «V drugič bo zmaga na moji strani.'* Plemenita mora biti športna borba, brez surovosti in brez sovraštva. Našemu sportu mora biti položen danes temeljni kameni FRANCOŠČINA IN NEMŠČINA do spopolnitve za odrasle. L Pripravlja tudi za izpite. ceno. od začetka 25 mesečno. 896 DENAR, vsako svoto, pod vsakim pogojem, midi Agencija Machiavelli, via Nicolo Ma-chiavelli št. 24, Trieste. 901 Po dolgi in mučni bolezni je zapustil danes to solzno dolino naš dragi FRANCE TRO ŠT gostilničar pri Sv. Mar. Magd. Zgornji 160 43 let star, zapustivši v veliki žalosti brata Josipa (odsoten), sestre H a ARPIBA S a službe. 902 Antonijo in svakinjo Terezo ter družino Sosič. Pogreb dragega pokojnika bo v pondeljek, 14. t. m. ob 14. uri iz mrtvašnice Naslov mestne bolnišnice v cerkev Sv. Jakoba in ______ 903 od tam na pokopališče. SLOVENSKE črke noseči pisalni stroj Re- ' T TrSt< *** 12 „ ^ „T f457> mington 10, čitljiva pisava, zadnji model, Novo P°grebno podjetje, Corso V. E. III, 47. ceno prodam. Kuret, Setef on tane Drago Godina: IDEALIZEM Vsebuje med drugim: Kulturni napredek — Marijo in posledica borbe idealizma proti materijalizmu. Delavsko knono Mo pri Sv. Jakobu, v Trstu vkojliana zadruga z omejenim poroštvom VABILO na NATAKAR, govori tri jezike, išče Naslov pri upravniitvu. KUHARICA za gostilno išče službe, pri upravniitvu. Književnost in umetnost »Gospodarski Vestnik». Izšla je 7. številka letošnjega ^Gospodarskega Vestnika« s sledečo vsebino: 1. Gorkič France: Zavaruite svojo živino! — 2. B. L: Prekladanje in spanje svilo-prejk; — 3. Zadružništvo: Dr. Kajin Miran: Nedostatci i mane zadrugarstva (dalje). — 4. Živinoreja: Živinozdravnik G., Napenjanje pri govedu. — Birsa Bojan: Krmljenje kuncev. — Zatirajte perutninsko stenico! — 5. Mlekarstvo: Ing. Podgornik Anton: O vplivih na množino in kakovost mleka (konec). — 6. Sadjarstvo: Uši na breskvah. — 7. Vrtnarstvo: Solata endivija. — Strupena rosa na kumarah. 8. Kmetijski pouk: Uradi za kmetijski potovalni pouk na Goriškem. ■— 9. Vinogradništvo: K. L.: Škropljenje proti strupeni rosi. — Pri-- delek vina v letu 1923. — 10. Vojna odškodnina: Beneške obveznice. — Prošnje za predujme. — 11. M. J.: Vlaga v stanovanjih. — 12. Davki na pristojbine: Znižanje davka na vino. — Toča in davki. — 13. Dopisi. _ 14. Vprašanja in odgovori. — 15. Drobiž. _ 16. + Ivan Belle. — 17. Čebelarski vestnik: Ušaj Just: Poletna omejitev zalege in jesensko Spekulativno pitanje. — Za čebelarje začetnike Ob vestila. —• 18. Na platnicah. Listnica uredništva in uprave ter oglasi. Kakor je razvidno, prinaša ^Gospodarski Vestnik » zelo poučne in koristne gospodarske članke in spise, katere naš kmetovalec — v času, ko mora skrbeti, da svojo demljo čim bolj izkoristi — vedno bolj- potrebuje. Vsak kmetovalec, ki si želi napredka, bi moral biti naročen na »Gospodarski Vestnik*. List izhaja ZAHVALA Globoko ginjeni se zahvaljujemo za obilne dokaze sočutja, izraženega nam o priliki prebridke in nepričakovane izgube našega dragega Josipa GoljevSika Bodi izrečena topla zahvala čč. duhovščini, usmiljenim bratom pri sv. Justu, darovalcem krasnih vencev, sorodnikom, prijateljem, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali sožalje. GORICA, 11. julija 1924. (455> Družina OolItvUek, dr. MIII& Imperialistični in potlačeni narodi. Potapljanje malih in srednjih premoženj ▼ morju vele-kapitala. Narodno vprašanje (kapitalizem bodo zrušili potlačeni narodi pod vodstvom proletarijata). Versko vprašanje. Socijalizacija trgovine. Reforma denarja. Nov davčni sistem (davek na stroje in prirodne sile in popolna osvoboditev kmetov ter nižjih in srednjih slojev od kakoršnihkoli davkov). Zaščita kmetskih in drugih malih premoženj. ; Cena 12 lir. Glavna zaloga: D. Godina« Trst, Via Coramerciale it. 8. Knjiga je na prodaj v knjigarni Štoka v Trstu in ▼ obeh slovenskih knjigarnah v Gorici. 445 REDNI OBČNI ZBOR kt se bo vršil v nedeljo, dne 27. julija 1924, ob 10. uri v društvenih prostorih DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva; 2. Poročilo nadzorništva ; 3. Odobritev letnih računov; 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi (453) ODBOR. Vaino za zadruge, trgovce in poljedelce! IZ PRVE ROKE nudimo za predajo avgust-november zajamčeno 16-207®-no TOMAŽEVO ŽLINDRO pri naročilu celega vagona po L 34.— do 36.— po -kvin* talu, franko postavljeno vsake postaje Julijske Krajine. Držimo nadalje vedn i v zalog* umetna gnojila, semena, cement ,P9rt -■and*, navadne plug*) In obračalnika za vsako zemljo in vseh velikosti* kakor tudi vse drage kmetijske potrebščine KMETIJSKO - TRGOVSKO DEUŠTOO D. B0L0H1Ć & CO. - TRIESTE VIA RAFFINERIA 4, TELEF. 36-75. (456) auocil laCnt* Maša zavarovalnica „UNION" le ncjvefla svetovna zovarovalilar Delniški kapital Fr. 90 Mi »Jonov, kapitali v veljavi Cez 70 Miljardov Ustanovljena 1828. av. Fr. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, I. 444 — Zastopniki se ie sprejemajo. — Dajajte prednost 438 To so deislua in ne prazne besede!!! Evo, zakaj je našla toliko odziva malih konsumentov naša izredna prodaja svilenin, blaga, platna, bomba-ževine, preprog, posteljnih pogrinjal i. t d. i. t. d. SOCIETA BLOCCKISTI MILAN ESI Trst, Corso VHL Em. III. tt 25 (vogal Piazza S. Caterina) ! Gospodarstvo. Kaj je s Tržaškimi jarmim skladišči? Že od teta 1919. naprej se tržaški trgovski krogi zanimajo za vprašanje reorganizacije tržaških javnih skladišč v prosti luki. To vprašanje je v tesni zvezi z vsemi rešenimi in nerešenimi problemi, ki naj bi tržaški luki in tr žaški trgovini pomagali, da si zopet prisvoji tisti del zaledja, ki ga je naše mesto izgubilo vsled nove politične grupacije. Konkurenca, predvsem hamburška, prodira tja notri do Romunske in posebno v preteklem letu se je perijodično javljal hud konkurenčni boj meci i rstom in Hamburgom v večjih mestih in trgih zaledja, pred vsem na Čehoslovaskem, pa tudi na Poljskem in celo v Avstriji. V dobi nestainosii i padanja valute v Nemčiji, ko nemške finance niso mogle prenašati prevelikih pasivnih postavk, s katerimi je vlada upravi državnih železnic pomagala, je bilo potrebno perijodično višati železniške tarife v Nemčiji, tudi pod pritiskom zaveznikov. Vsakokrat se je tedaj import in eksport vrgel sunkoma *na Trst. V taki ko n k; r ene i so večkrat odločevale konvenijenco Trsta ali Hamburga večje ali manjše pristojbine v tej ali oni luki, boljša prometna organizacija v tej luki ali v Hamburgu. Nastala je potreba, da se temeljito revidira poslovanje javnih skladišč v Trstu. Meseca avgusta prošlega leta je prisodila vlada potom dekreta posebni komisiji nalogo, da zbere naredbe, ki se tičejo javnih skladišč, naredbe izdane cd prejšnje avstrijske vladavine. kakor tudi vse naredbe izdane po ital. vladi po zasedbi tega ozemlja. fa komisija je vsa vprašanja proučila in s pomočjo trgovcev, špediterjev, železniške uprave kakor tudi vseh kompetentnih osebnosti — sestavila načrt, ki v bistvu pravi: Potrebna je popolna neodvisnost javnih skladišč. Naj imajo javna skladišča svojo lastno skoro trgovsko upravo, a z letnimi prispevki naj pomaga vlada. Tako neodvisno podjetje naj bi prevzelo tudi vso upravo in ustroj luke. S tem načrtom pa ni soglašal finančni minister. Le-ta je izjavil, da namerava prepustiti vlada tržaška javna skladišča popolnoma privatni trgovski upravi, tako da bi se vlada zanje ne zanimala. Omeniti pa moramo, da je g. Ciano, komisar ministrstva za trg. mornarico, ob priliki svojega obiska v Trstu, načrt omenjene komisije popolnoma odobraval. Po izjavah finančnega ministra se je komisija lotila dela po novih navodilih, ki jih je morala upoštevati. Delo in proučevanje je trajalo več mesecev, nakar je predložila komisija vladi nov načrt in pravila za neodvisno trgovsko družbo ki bi imela prevzeti javna skladišča v podjetje. Imeli smo priliko se pogovarjati z gosp. N., ki je vpliven član omenjene .komisije. Povedal nam je svoje mnenje približno v tem-le smislu: Iz bilanc zadnjih let vemo, da je uprava javnih skladišč po sedanjem režimu prav znatno pasivna. Ni izgleda, da bi se položaj zboljšal, nasprotno se lahko poslabša, kajti upravni stroški se množijo, Čira bolj se promet v naši luki veča. Pasiva raste torei kljub zvisanim dohodkom. Predvidevamo lahko v bližnjih letih pasivo, ki bo najbrže prekoračila 6 milijonov lir. Ni pa mogoče ustanoviti družbe za upravo javnih skladišč, ako vlada ne prevzame nase ves dolg sedanje uprave, In ker je predvidevati tudi v prihodnjih letih pasivno poslovanje, se bo reorganizacija težko izvedla tudi z novo upravo, ako vlada ne bo hotela dovoliti znatnega prispevka. Želeli bi bilo, da vlada odobri prvotni načrt, in bi v tem slučaju vlada imela v novem kon-sorciju tudi svojo kontrolo. S tem bi bilo doseženo. da se javna skladišča prepustijo privatni inicijativi in postane na ta način delovanje bolj prožno, kar je največje važnosti za na-_______________^_____^ šo luko. Naša javnu skladišča so pljuča vsega Ema, učenka VI. razreda slov. šole pri Sv. srebru, vožnja je polovična. Vse podrobnejše informacije, kakor tudi legitimacije se pa dobe pri gospodu Giusepps Cehovin, Trst Viale XX settembre 65. Peronospora. Po tržaški okolici in severni Istri se je pojavila v veliki meri peronospora ali strupena rosa, ki povzroča, da jagode počrnev&jo, se zgrbančijo in posušijo. V zadnjih 14. dneh se ta bolezen širi z veliko naglico, tako da je uničila nekatere dele vinogradov skoraj povsem. Kako izgleda po drugih delih naše pokrajine in po Goriškem nam še ni znano. Ni dovolj, da tlačijo našega kmeta visoki davki, pa še ta nesreča povrh. Vseh vinogradov pa peronospora ni napadla. Oni vinogradi, ki so bili proti peronospori pravočasno škropljeni, so ostali popolnoma zdravi. Tu se jasno vidi koliko pomore pravočasno in pravilno škropljenje. Marsikaterega lahkomiselnega gospodarja bo letošnja nesreča spreobrnila, da se v bodoče ne bo zanašal, — češ ker nekaj let peronospore ni bilo — da mu ni treba škropiti, ali da bo škropil le če se bo bolezen pokazala. Ko se bolezen že enkrat pokaže, takrat je škropljenje že prepozno. Kdor se na to zanaša, se zanaša le na slepo srečo in se izpostavlja nevarnosti. Ali je sedaj proti tej bolezni kak pripomoček? Nastalo bolezen ne moremo več niti s škropljenjem pregnati. V najboljšem slučaju zabranimo s škropljenjem, da nam ne napade doslej še zdravih trtnih delov in da nam ne oslabi trte tudi za naslednje leto, ker znano je, da se napadene trte tudi v prihodnjem letu slabo razvijajo. Zato priporočamo onim, ki imajo še kaj zdravih trt, da jih škropijo z modro galico in žveplajo proti plesnobi- R C. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima Vozni red železnic« JUŽNI KOLODVOR Trst, Tržič, Ccrvinjan, Benetke. Odhodi: 0.25, 5.20, 6.05, 8.30, 10.—, 14.20, 15.15, 18.—, 19.30. Dohodi: 0.25, 5.30, 8.10, 9.55, 13.20, 15.15, 18.45, 19.15, 23j07. Trst, Gorica, Koradn, Videm. Odhodi: 5.35, 6.25, 8.30, 13.30, 17.15, 19.45. Dohodi: 7.45, 10.40, 12.30, 16.17, 19.15, 22.47. Trst, Divača, Sv. Peter, Postojna, Dunaj. Odhodi: 0.05, 5.01, 6.50, 9.25, 11.05, 13.50, 16.45, 19.15. Dohodi: 4.10, 7D5, 9.40, 12.10, 16.52, 18.30, 20.12, 21.20, 23.45. DRŽAVNI KOLODVOR. Trst, Baje, Poreč. Odhodi: 5.05, 9.—, 14.—, 18.30. v Dohodi: 7.50, 12.15, 17.55, 21.20. Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.30, 6.10, 11—, 17.55, 18.50. Dohodi: 7.40, 11.25, 15.45, 21.10, 23.45. tla obroke. Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera tailleurs, pla-ščev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. Krojačnica L reda. Cene zmerne. Majhni tedenski ali mesečni obroki. Prodaja n oMe ,Protraidenza' Trst, via Olnnastica it 15/H. •! Mlnica in posojilnica o Tomnju 99.57 % čistosii, aha veliko llkvldacqo OBUVALA " UM U TRST - CORSO GARIBALDI 4 (tik kinematografa Royal) Najstarejša tvrdka v Trstu - Ustanovljena teta 1878. Moderno obuvalo za gospe v vseh vrstah in kakovosti. — Izbera moškega obuvala. Velika izbera otročkih čevljev in sanda-lovza moike, ženske kakor tudi za otroke. ^raoe, najnižje cene o Trstu^ Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejeia za vsa ztbziirmtiki ii zaMuiilka opravila v Gorici, na Travnika 20 (Ptezza della mm 20) od 9-12 In od 3-3. <7* angleško modro galico, žveplalnike, škropilnice, kose vseh znamk od L 8 naprej, zalivalnike, grablje železne in lesene, cvetlična, vrtna i poljska semena, umetna gnojila, superfosfat in kalijevo sol, klajno apno ali redilno moko za živino, «Bisulinx., med in razne druge gospodarske potrebščine. Tržaška kmetijska družba t Trstu ulica Raffineria 7. Loterijske Številka izžrebane dne 12. julija 1924: Bari 19 18 39 50 4 1'irenze 19 13 83 1 43 Milano 63 80 32 48 20 Napoli 33 59 13 31 69 Palermo 51 2 31 16 32 Roma 76 58 43 10 16 Torino 40 74 24 78 57 Venezia 19 85 29 33 13 DAROVI Mesto cvetja na krsto svojega prijatelja pok, Frana Trošta daruje g- Josip Šorn L 20 šentjakobski podružnici Sol. društva registroma zadruga z neomejeao zanzo VABILO na 28. redni občni zbor ki se bo vršil dne 27. julija 1924. ob 9. uri predpoldne, v prostorih ljudske šole v Tom a ju DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva; 2. Odobritev letnih računov za leto 1922 in 1923; 3. Čitanje revizijskega poročila? 4. Sprememba pravil; 5. Volitev načelništva m nadzorništva; 6. Slučajnosti. (+52) NAČELNIŠTVO. CdtiE ovsu tovarna utež in mar ii Mm i f Jo - Podružnica v Trstu 411 Dne 6. t. m. zbrani v hotelu «Na voglu, v j Prodajalna Via Milano 18, Telefon 19-89. Delavnica za poprave Via Milano 29. Tehtnice vsake vrste majhne in velike. Medeni uteži in iz litega železa. Vse blago je nacijonalno in izdelano po Tomaju, so se spomnili naših malčkov z geslom; «Da zvesti ostali sinovi Slovana, otroci nedolžni tam poleg Jadrana«, in sicer so darovali: gg. CaUaneo L 1, Vran 3, Kjuder 3, S. Cerne 10, Ukmar-Čefuta 10, župan g. Grbec dodal L 20; skupaj L 47 za Šol. društvo. Eteo- a od al L. sKtipa, i «/ za »oi. anmvo. gieo- ^^ italijanskega zakona, nora Savli. Bosanec, daruje L 4 Sol. dr.; Kolih r tOtHUo i*H»1uiA x oo našega trgovskega tranzitnega organizma. Z dru0e strani pa je .kontrola vlade pri tako važni upravi, od katere zavisi v jako obilni meri poslovanje naše luke in torej blagostanje našega mesta, jako koristna in potrebna. Narodni Gospodar. IV. Ljubljanski vzorčni velesejem od 15. do 25. avgusta 1924. Ljubljanski vele sej mi so se od svojega pri-četka v letu 1921 že jako lepo razvili, ter si pridobili najboljši sloves, ne samo po vsej državi SHS, ampak tudi v vseh sosednih državah in še dalje v Franciji Belgiji in Nemčiji. Doitaz zato so nam številne tvrdke, ki iz teh držaT razstavljajo m jih tudi v izdatnem številu posedajo. Letošnja prireditev se vrši v času splošne gospodarske krize, v kateri se ne nahaja samo Jugoslavija, ampak v nekoliko zmanjšani, ali poostreni obli