Posamezna številk« Mi* L ŠTEV. 220. V LJUBLJANI, petek, dae 28. ektebr* 1925. jp«iteiea plačana v getorini/ LETO II. ■iHBBMBiriMM as&sja cLm ■opoldne, izvismll nedelj In praznikov. SSeeečtis jsarofeina: V Ljubljani i» p« pgftir Dia 20—, inosematvo Din 80- m maanoai kaodvisei poUticen lisi BSKHnarr« or tff*A?*»TT*i BmOW GKSOOaClCHTA ULICA BTHV. *. SUM BTKU. 862. RekapM se a« vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vpm Janjam naj se priloži znamka za odgovor. Hafen jsl poštnem ček. uradu štev, 13.633. Prvi predpogoj. »Nasproti ponujanju g. Korošca aa kombinacije, ki jih sam zamišlja in Študira, treba zabeležiti pojave v Sloveniji, ki kažejo postopno zbiranje vseh naprednih slovenskih elementov v cilju borbe proti klerikalizmu in njegovemu negativizmu in pri tem naslonitev na spdrazumno politiko sedanje koalicije. Danes je najbolj ugoden trenutek, da se otvorijo vrata liberalni in moderni politiki, zasidrani na najširših slojih Srbov in Hrvatov tudi v Sloveniji in da se tam v skladu z realnimi in kulturnimi interesi bratov Slovencev organizirajo nove politične sile, osvobojene od upliva mračnega klerikalizma.« (»Samouprava«, z dne ‘21. X.) Ni slučajen ta poziv, temveč precej logična priprava vlade za slučaj, da ne pride do vstopa SLS v vlado, kar je že skoraj izključeno. Vemo pa tudi, da bi SDS z veseljem zagrabila tako »koncentracijo naprednega elementa«, če bi le bilo vsaj malo izgleda, da bo pri tem igrala SDS prvo violino. »Jutro« je Bilo v tem pogledu že popolnoma javno. Na prvi pogled izgleda tudi predlog »Samouprave« silno enostaven in skoraj brez vsega izvedljiv. Vse napredne stianke so v boju s SLS in bi bilo torej tudi naravno, da se vežejo v skupnem boju proti skupnemu nasprotniku. Ni čuda, če vidi »Samouprava«, ki sodi kot vsi beograjski listi, slovenske razmere sitno površno, da more njen predlog odbiti samo tisti, ki je slabe volje, ki ni pravi naprednjak. Toda ni tako in mnenje »Samouprave« je docela zgrešeno. Res je sicer, da napredne stranke nasprotujejo kulturnemu programu SLS, da ne morejo odobravati njenega verskega stališča v politiki in da tudi ne morejo akceptirati njenega pretiranega in pri tem meglenega avtonomizma, toda na drugi strani nasprotujejo napredne skupine SDS iz še bolj tahtnih. in še bolj načelnih vzrokov. Do-8®Či skupnost med naprednimi skupina-“i brez SDS je otročje lahko in ta kooperacija je že davno ustvarjena in privedla bi še do vseh drugih rezultatov, da je »ne! ravno Beograd za stremlje- »mislaFa naprednjak°v malo več Kooperacija z SDS pa je skoraj nemogoča in kakor stoje danes stvari, za napredno stvar samo škodljiva. SDS je stranka, ki je leta dolgo priznavala in izvajala politiko trde roke, politiko nasilja. Iti s SDS se pravi priznati to politiko, odobravati uradniške persekucije, zatajiti demokratična načela. Res napredna stranka tega ne more atoriti. SDS je stranka, ki je za ceno politične moči zatajila slovenske interese, ki je smatrala slovensko kulturo kot oviro za edinstvo naroda. Iti s SDS se pravi zatajiti slovenstvo, ki j«, predpogoj za kul-wI1I.,n*Prjd?k zapadne Jugoslavije. No- a,.aapre niak te8« ne more storiti, je stranka, ki je prinesla v slo-venslu narod metode, kakršnih naš narod nikdar ni poznal in kakršnih naš narod poznati noče. Iti s SDS se pravi te metode odobravati, se pravi zapraviti pošteno ime slovenskega naroda. SDS je stranka, ki je svojo dano bese-brez pomisleka pojedla, ki je padla stopnjo nižje in se z besedo — lom-8tvom ponašala. Iti se SDS se pravi, predstaviti se svetu kot lahkoveraež, ker »amo tepec gre dvakrat na led. In končno zadnji argument. SDS je stranka, ki je kompromitirala napredno »isel, ki je s svojimi grehi povzročila, da je napredna Ljubljana izvolila dr. Korošca. Iti s SDS se pravi krepiti 8LS „Politički glasnik" o položaju. Beograd, 23. oktobra. Včerajšnji »Poli-tički Glasnik« je prinesel članek pod naslovom »Okoli in izza rekonstrukcije«, v katerem pravi, da je Stjepan Radič opustil namero, da postane podpredsednik vlade. To pa ne pomeni, da je Stjepan Radič sploh opustil misel sodelovanja v vladi. Vprašanje je le začasno odloženo. Stjepan Radič se je sporazumel s Paši-čem, da se njegov vstop v vladp odloži do sprejetja novega zakona o centralni upravi. V ostalem je bilo na poslednjem sestanku šefov vodilnih strank vprašanje centralne uprave glavni predmet razgovora. Oni so se zedinili, da je sedanji razpored v vladi prekompliciran in da ga je treba čim prej poenostaviti. Dalje so tudi sklenili, da je treba število ministrov zmanjšati najmanj na 10—12. Te vesti so razočarale mnoge ministrske kandidate, ki jih je na tej in oni strani precej. Ministrski klub ni zadovoljen z vsemi člani vlade. Nezadovoljstvo je resno posebno proti Ante Radojeviču in Bogoljubu Kujundžiču. Marko Gjuričič je zaradi svojega sainolastnega nastopanja ob času, ko je zastopal predsednika vlade, izgubil mnogo simpatij v klubu. Toda to niso glavni razlogi za rekonstrukcijo pri radikalih. Vprašanje Ljube Jovanoviča je mnogo važnejše za pomirjenje razburjenih duhov v klubu in stranki. Ta drugi šef radikalov ni niti v vladi, niti na kakem drugem važnem mestu, vendar pa je v tem, da je prišlo do sporazuma med radikali in radičevci zmagala njegova politika, katero je on vedno vztrajno zastopal. Zato mnogi radikalni poslanci trdno verujejo, da bo o priliki prve vladne rekonstrukcije Ljuba Jovanovič zavzel me- sto, ki odgovarja njegovi* sposobnostim in zaslugam za državo in stranko. O PAŠICEVI IZJAVI. Beograd, 23. oktobra. »Politički Glasnik«, govoreč o izjavi g. Pašiča, pravir »Pašič sam je povedal nekaj besedi o vzrokih, ki so radikale dovedle do tega, da so prekinili zvezo s samostojnimi demokrati. Pribičevič sam je zelo trdovratno deloval na to, da bi ostal tudi v novi vladi sporazuma. On je posredno preko svojih prijateljev v radikalni stranki in neposredno preko svojih pristašev hotel vplivati na racličevee, da bi tudi njega sprejeli v novo vlado. Pribičevič, ki je bil stalno obveščen o poteku pogajanj med radikali in radičevci, kakor tudi o tekstu novega pisanega sporazuma, je odobraval delo za sporazum tako dolgo, dokler mu ni bilo popolnoma jasno, da bo moral on stopiti v opozicijo. Šele tedaj je razvil teorijo o nemoralnosti današnje koalicije in začel v narodu akcijo proti delu, pri katerem je v začetku hotel tudi on sam sodelovati. Dalje piše »Politički Glasnik« o izjavah g. Pašičevih: Odločna izjava Pašiča za politiko sporazuma je dovedla predsednika radikalnega kluba Ljubo Zivkoviča v zelo mučen položaj. S svojo izjavo je šef radikalne stranke preskočil vse načelne razlike, ki so ga delile od Ljube Jovanoviča in znašel se je z njim na istem političnem polju. Pašič je obudil Zivkoviča v politično življenje z namenom, da v radikalni stranki ustvari protiutež proti Ljubi Jovanoviču. Zivkovič pa te nade Pašičeve ni izpolnil. Ni mu uspelo niti da zruši Jovanoviča. Zaradi tega je Zivkovič izgubil pomen en Pašiča in s tem je Zivkovič postal odveč. Davidovic za vstop SLS v vlado. Beograd, 23. oktobra. Na včerajšnji seji centralnega-odbora demokratske stranke je imel Davidovič govor, ki je bil burno pozdravljen. Davidovič je podvrgel ostri kritiki celo sedanje delo RR vlada in je rekel med ostalim: Mi tega sporazuma ne moremo smatrati kot popolnega in narodnega, ker v njem ni Slovencev. Mi smo ga sicer pozdravili, kakršen je bil, ker je to početek skupnega dela in kot tak še vedno boljši, kakor da bi ga sploh ne bilo. Upravičeno smo se nadejali, da bo sporazum privedel do pomirjenja in konsolidiranju naše države. Vendar te nade vedno bolj slabijo. Dokazov ni treba mnogo iskati. Mislili smo, da pride vsled sprememba vlade do spremembe sistema v celi državi. Nato je g. Davidovič naštel več primerov iz raznih delov države in rekel, da so vsemu temu krivi radikali. Mi se bojimo, je rekel, da ta sporazum sloni na plemenski osnovi in ne na državni. V Hrvaški in v Primorju imajo dane3 vso oblast radičevci, v vseh ostalih delih dr-! žave pa radikali. Mi se tega sporazuma ■ ne moremo radovati. j Na koncu govora je dejal Davidovič: : Mi smo lahko zadovoljni, da so ideje sporazuma sprejele vse stranke razen in tega pravi naprednjak ne more storiti. Sodelovanje s SDS je zato edino v tem slučaju mogoče, če se da jamstvo, da vsi tisti, ki so vodili dosedanjo politiko SDS nikdar več ne pridejo do besede, če brezpogojno polože orožje. V nasprotnem slučaju bi dobili le gnil kompromis, ki bi samo povečal gnilobo, ki jo je v našem življenju že itak zadosti. ene male, brezpomembne skupin« in to je skupina naših uskokov. L« ti so proti sporazumu. Ako pa naj bo sporazum po-polen, morajo priti v vlado tudi Slovenci. More se misliti o Radiču ali o Korošcu, kar se hoče,* večina naroda je ■ njim in s tem je treba računati. Pribičevič pravi, da je Radič nekdaj gledal na Habsburgovce, Korošec pa, da se lavna po Rimu. Radič in Koroše« bi se lahko sama branila, če bi bilo to potrebno. Dejstvo je le to: ona sta začela sedaj gledati na Beograd, Zagreb im Ljubljano. Treba je pozabiti prošlost naredi sedanjosti in lepše bodočnosti. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 23. oktobra. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta. Določeno je bilo, po katerem redu pridejo pred skupščino posamezni zakonski načrti. Ministri so referirali o vseh zakonskih načrtih, ki so že gotovi v njihovih reso rtih. Po invalidskem zakonu pride na vrsto zakon o koncesijah za izkoriščanj« vodnih sil, nato ratifikacija Neptunske konvencije in trgovski dogovori med našo državo in Italijo. Govorili so tudi o spopadih, ki so se dogodili na grško - bolgarski meji-Ker so vse vesti iz Sofije in iz Aten kontradiktorične, je treba počakati dalj-njega razvoja dogodkov. Interesantno j« to, da je grška vlada definitivno odbila predloge bolgarske vlade o sestavljanju mešane grško-bolgarske anketne komisije, ki bi imela izravnati spor. Na mesto tega pa je grška vlada poslala pritožbo na Zvezo narodov. Seja finančnega odbora. Beograd, 23. oktobra. Mesto ob desetih, se je pričela seja skupščine šele dve uri kasneje. Vzrok je bil v tem, ker se stranke niso mogle sporazumeti glede razdelitve mandatov v finančnem odboru. Vlada je zahtevala, da dobi od 31 22 mandatov. Opozicija pa je dajala največ 20. Prišlo pa je do nesoglasja tudi med obema vladnima strankama in so uato iz taktičnih razlogov postavile vse stranke posebne liste. Glasovanje se je udeležilo 255 poslancev in je bil rezultat sledeč: Radikalna lista 102 glasova in 13 mandatov. Hudičevska 46 glasov in 6 mandatov, Davidovičevci 27 glasov in 3 mandate, SDS 17 glasov in 2 mandata, Muslimani 19 glasov in 2 mandata, jugoslovanski klub 17 glasov in 2 mandata, zajedničarji in federalisti 12 glasov in 2 mandata ter male skupine 6 glasov in 1 mandat. — Deset glasovnic je bilo odanih praznih. Sefi opozicije so se sporazumeli, da postavijo skupne liste in sicer davidovičevci skupno s hrv. federalisti, Jugoslovanski klub in muslimani pa skupno z zajedničarji. Po tem sporazumu bi morali dobiti demokrati 4, federalisti 1, muslimani in Korošec pa 4 mandate. Male skupine pa bi odredile, da bi štirje njih člani glasovali za demokrate, 2 pa za muslimansko in SLS listo. Zemljoradniki pa so to kombinacijo preprečili. Radikali in radičevci so bili pripravljeni postaviti skupno listo, pozneje pa so videli, da je vsled volilne geometrije bolje, če postavi vsaka stranka svojo listo. Dognalo se je, da je pet davidovičev-cev glasovalo za muslimane, ker je bilo teh navzočih samo 12. Za samostojne demokrate sta glasovala tudi dva radikala. Od radičevcev so izvoljeni v finančni odbor: dr. Kežman, Preka, Pucelj, Čelan, Lončarevič in Vojkovič. . TIHA LIKVIDACIJA HRV. SLAV. GOSPODARSKEGA DRUŠTVA. Beograd, 23. oktobra. Sinoči je finančni minister obvestil ministrski svet, da je v vprašanju likvidacije gospodarskega društva odgovorila Hrvatska hranilnica, da sprejme pogoje, ki jih je stavila j vlada za tiho likvidacijo tega društva, i Praštedionica bo plačala Narodni ban-, ki 7‘2 milj. dinarjev, katere je gospodarsko društvo dobilo kot kredit. Vlada pa odpiše vse svoje terjatve in dobi zato vse nepremičnine društva. Terjatve društva v Srbiji prevzame država. Vse f to pa pride pred narodno skupščino, ki • ima likvidacijo odobriti. To se zgodi v najkrajšem času. ’ INTERVENCIJA ZAVEZNIKOV V GRŠKO - BOLGARSKEM KONFLIKTU. Atoae, 23. oktobra. Grško - bolgarski konflikt je vsled intervencije angleškega in francoskega poslanika ublažen. i Grška vlada je pristala, da se ultima-tum glasi na 48 ur, da v tem času pride odgovor bolgarske vlade. Jugoslovenski vojni ataše se je po nalogu vlade infor-mrial o podrobnostih o spopadu. Vsled odredbe grškega generalnega štaba, je napredovanje grških čet ustavljeno, NBMŠKI NACIONALCI PROTI LOCARNSKEM SPORAZUMU. Berlin, 22. oktobra. Poslanski klub nemških nacijonalistov je imel sejo, na kateri se je izrekel proti Locarnskemu sporazumu. Nacijonalisti ne priznavajo izgube Alzacije in so proti vzhodnemu paktu. Notranja kriza v Nemčiji je * tem otvorjena. Pol tične dekl racije. Motrilcu političnih razmer v hrvatski »metropoli« se je nudil te dni prizor za bogove. G. Ivica Peršič, znani borec na zajedničar-skih barikadah, se je v »Hrvatu« raztogotil nM Radičevo interpretacijo predavanja, ki ga je imel v mestni posvetovalnici amerikan-ski vseučiliški profesor Shotwell o pacifizmu, in pri tem mu je očividno spodrsnilo. Kon-tedirajmo g. Peršiču: Resnica ostane, da pacifistično razpoloženje ni samo monopol se-Ijaštva, kakor po navadi tolmači g. Stjepan Radič, in da je pacifizem doma tudi v mestih: med buržuazijo in delavstvom. Iz tega še pa ne sledi, da je mesto boljši čuvar miru nego vas. G. Peršič vprašuje g. Radiča, kdo da ima večje zasluge za mirovna stremljenja: g. Edouard Herriot ali tiste mase francoskih kmetov, ki so se z entuzijazmom borile na Marni? Znatio nam je, da je g. Herriot, bivši francoski premjer in sedanji predsed. zbornice, Član odbora »Mednarodne lige za človečanska prava«, torej institucije, ki je vseskozi prešinjena z ideali pacifizma. Ta liga je razposlala lansko leto ogorčen apel na vse kulturne narode, ker je Horthyjeva vlada republikanca Emmericha Veer-a zmrcvarila v vlažni podzemski ječi do fizične slepote. Toda liga se še ni zganila v svrho protesta proti nečloveški borbi, ki jo vodijo Španjolci in Francozi v Rifu. Kje je tu doslednost, če vlada levičarskega kartela utemeljuje svoje ko-lonijalne pohode pod elastično pretvezo državnih interesov. In v tem kartelu sedi g. Herriot, idealni vzor g. Peršiča. Antonin švehla je podal slično mnenje o seljaškem pacifizmu, kakor Stjepan Radič. Identičnost leži na dlani: Kmet živi v nekaki simbijozi z zemljo, v stalni bojazni, da mu elementi ne uničijo setve in žetve. To je občestvo med človekom in naravo. Kmet se boji vojne, ki je vir obubožanja, gospodarskih zastojev. Znano je, — in tega g. Peršič ni hotel priznati — da so mesta v 1. 1914 burno odobravala izbruh vojne. Buržuazija in delavstvo sta v racijonalističnem pojmovanju življen-skih vrednot brez. pomislekov odhajala na bojišča. Toda vas je konservativna, je skeptična. Na vaseh se je ob slovesu mož in fantov potočilo mnogo več solza kakor v mestih, ki so se tolažila, da bo »v treh, štirih mesecih vsega konec«. Vas pa tega ni verjela in se je zabubala v naravni kokon skepticizma. Od tistega časa se je razširila mala razpoklina med vasjo in mestom. Nemška buržuazija — da preidemo k primeri — se je ogrevala za teorijo »Blut und Eisen^. In delavski zastopniki so glasovali za vojne kredite, delavstvo je z zadnjim naporom izdelovalo morilna sredstva. Kmet — junker-stva pri tem ne mislim — je dajal živež pod pritiskom sile in zemlja se je v svoji plodo-vitosti spuntala... Tako je bilo povsod in zato je kmet negativen element mirovnega stremljenja, dofim se o prebivalcu mesta lahko i-eče, da še nikdar ni bil pozitiven. * Tragika hrvatske politike obstoja v dejstvu, da tvori želatino, na kateri se rede velike in male glivice političnih deklamatorjev. Zagreb, 21. oktobra. Smešno je, primerjati g. Trumbiča s Herrio-tom in Hrvatsko Zajednico s francosko radi-kalijo. Zagrebški »Zrinjevact se ne da primerjati s pariškimi boulevardi in splitska resolucija niti najmanj s silnim kompromisom, ki ga je dosegel radikalski kongres v Nizzi. Ali to ni tako važno. Važneje je dejstvo, da hrvatska inteligenca ne najde svoje orientacije. Split in Lyon. Primerjave, ki si jih dovoljuje zajedničarska megalomanija, so nevzdržne. In hrvatska inteligenca kljub vsej očividnosti tava za ljudmi, ki ji kažejo mesec v vodi. Hrvatsko vprašanje ni državno-pravnega, marveč kulturnega značaja. Dokler . ne bo dosežena 90 odstotna pismenost vsega ljudstva, se o političnih svobodščinah po za-p;'dnem vzoru more sanjati, a ne resno raz-mišljevati. Zajedničarji hodtjo z glavami nad meglo med ljudstvo in žive od tiste metode, ki je bila običajna v nagodbenih borbah. Sterilnost na tfsej črti. Ali se je potemtakem čuditi, da je židovski element s svojo okretnostjo duha in volje mogel zavzeti dominu-joče pozicije? Da je zagrebški nadrabin tisti nevidni činitelj, ki preko razpredenega omrežja »bogoštovnili opčin« dirigira življenje hrvatskega ljudstva: In da je »zemalj-ska« vlada v nekem smislu besede že davno prestavljena iz Markovega trga v —Stross-mayerovo ulico? To so vprašanja, ki jih za-jedničarski tisk ne upa reševati. Ali to so cbenem življenska vprašanja židovstvu na milost in nemilost izročenega ljudstva. De-klamatorjem o »kontinuiteti« hrvatske državnosti so heraldična vprašanja primarnega značaja. Sedanjost vpoštevajo le v najnujnejši meri in za bodočnost bo skrbel ljubi hrvatski bog Mars g. Krleže na političnem popri-šču ... Za »hiljadugodišnicu so votirali en milijon dinarjev, vrgli so silen denar skozi okno: za parole, ki naj podžigajo neko zavest, ki je izumetničena. Carine za tramvajske tračnice pa niso hoteli plačati; zato je bilo nad sto delavcev mesec dni brez kruha. In pravijo, da so za rešitev socialnega vprašanja ... * Topot so deklamirali v Vukovaru. Na •>eksponirani« točki banovine. V objemu ra-dičevskih disidentov, generalov brez armade. Tudi to ni važno. Važneje je nekaj drugega: vse klevete, ki jih utemeljujejo zajedničarji v borbi z Radičem z argumenti iz njegove politične preteklosti, bi izostale, če bi se jim sporazumevanje s Srbi izplačalo. Nekoč je primerjal »Hrvat« Radiča z »našim Ghandi-jem«. Nismo mislili, da se bo to mišljenje v kratkem času tako temeljito spreobrnilo. Hrvatska meščanska politika je politika senilnega ekstremaštva. In njena mizernost je postala brezmejna. Ostanki frankovščine ne mirujejo. Mrtva roka štrli iz peska in kaže utrujeni karavani maloštevilnih iskateljev fa-to morgano nališpane, pretekle slave. Narod pa čaka potrpežljivo, udano, boljših dni. Otresa se deklamatorjev. Ali bo Stjepan Rn-d<č utešil to silno hrepenenje? To je dvom, ki razjeda vsakega prijatelja Hrvatov. —b. 'Da ni eksekutiva prosvetne politike v njegovih delih (t. j. vodstva) rokah (trikrat podčrtano v originalu!), to ve vsak in ni treba, da bi to povedal ravno referent v ministrstvu. To ni noben problem; problem in jako aktualen, pa je vprašanje, koliko lahko organizacija potom svojega vodstva sodeluje in odloča v tem zelo važnem oziru. In koliko in po kakšnem kriteriju se je to doslej godilo in se še godi. Ta problem je aktualen in se da in se tudi mora pravilno rešiti. Duh dostojanstva, ki ga tako povzdiguje in priporoča g. Flere kot univerzalno žavbo za vse bolezni organizacije, je le plehka krilatica iz polpretekle dobe, ki ne ozdravi ničesar. V čem pa naj obstoja pravzaprav to dostojanstvo? V odnošajih članov do vodstva, seveda! Da članstvo lepo molči, ali pa še bolje, da kadi in zlaga panegirike. Da ne moti, z eno besedo, svečanih prireditev, ki so postale v zadnjem času naše skupščine. Ne, g. referent! Z dostojanstveno pozo ne bomo ozdravljali težkih ran. Za to treba ostrejših receptov. Na mestu je rezka, trda beseda, na mestu so grenke pilule, na mestu je, če treba, tudi operacijski nož. Ne pa dostojanstvo! Pravi pojm organizacije nam je neznan. Neznano nam je razmerje med članstvom (udi) in vodstvom (avtoriteto) organizacije. Grehi so na eni in na drugi strani. Večji greh pa je na strani vodstva. Že to je greh, da vztraja na svojem mestu, ko vidi leto za letom večje propadanje in ko bi moralo spoznati, da ga ne more ustaviti. Nezmožnost je eden izmed naglavnih grehov! Danes ni več organizacija to, kar je bila nekoč. Njena naloga je mnogo višja in zato težja. Dano ji je bilo sicer polje za svoboden, širok razmah, a še ni mogla razmahniti, ker si sama pristriguje peroti po modi, ki ni več umestna. Nova doba zahteva novih, živih ljudi. Kdor tega ne razume, ne spada več v javno življenje. Bogumil Medvešček. ■•ilV !*■». Drugačni nazori. Referent Flere je v svojih rekriminacijah o naši pokrajinski in glavni skupščini UJU (>Uč. tovariše od 1. okt.) zgrešil naslov; obrača se namreč na Članstvo, kateremu očita, da je krivično napram vodstvu. Očitek bi bil na mestu, če bi odgovarjal resnici. Pa "Va'^ v^naših organizacijah, pokrajinskih in državni, razmere hudo bolne, so prvi vrsti vodstva. Krivda je njihova v ; da niso članstva v preteklosti znala vzg j in da ga tudi sedaj ne vzgajajo v prav ' pravcu, ampak da sledijo samo naguenj članstva. Ravno to, kar je Fleretu naravno in v redu, da morejo biti namreč vodstva le tolmači želj članstva, je zgrešeno. Ako bi bilo n. pr. članstvo za kako absolutno slabo »tvai, je po tej ideologiji logično, da bi moralo vodstvo to stvar izvršiti. Toda ni tako! Možno je sicer to in dogaja se tudi večkrat in prevečkrat ,ampak pravo ni! Ni dovolj da je vod- stvo le tolmač, biti mora tudi vodnik svojega članstva; s pravo iniciativo, z umestnimi ukrepi mora organizacija dvigati in spopol-njevati članstvo. To je njegova prva in najvažnejša naloga: Zato ni dovolj, da se v iuh šem slučaju krasnoslovi, da je organizacija nepolitična strokovna skupina, ampak je treba tudi članstvo vzgojiti, dati mu vse potrebne pripomočke, da bo moglo biti res tako. In v popolnem nezasledovanju tega namena je vodstvo doslej ravno največ grešilo! Tu je izvor vse trhlosti in ubožnosti organizacije, vseli njenih neuspehov in njenih skelečih ran. Organizacija (v mislih imam v prvi vrsti slov. del!) je izgubila svoj pravi zmi-sel, bistvo se je umaknilo zunanjostim, kvaliteta kvantiteti, primarno sekundarnemu. Zato je nujno potrebna reorganizacija, vsestranska temeljita sanacija sicer bo konec klavern, kakor je bilo klaverno njeno Marčevsko življenje. Politične vesti., — Za nami je objavil tudi »Slov. Naroda članek o ljubezni g. Saviča do Slovenije. Priporočamo gospodom, da še nadlje marljivo čitajo »Narodni Dnevnik« in našli bodo snov še za marsikak uvodnik. — Kot kronisti naj zabeležimo, da je tudi »Naša Straža« objavila članek g. Savifci. = Zajedničarji ne sprejmejo republikancev v svoj klub. Korošec in Spaho sta v sredo popoldne posetila hrv. federalistični klub. Ostala sta dalj časa na razgovoru s poslanci, pretresujoč situacijo. Hrv. federalistični klub je sklenil, da se disidenti HSS dr. Buč, Tra-janovič in Došen ne sprejmejo v klub, ker stoje na republ. programu. Potemtakem bo ta klub imel le 8 poslanecv in sicer 5 od hrvaške Zajednice in 3 radičevske disidente? = Vse sc trese. Po seji sam. demokratskega kluba je izjavil eden prvih samostojno demokratskih voditeljev: Jutri pričnemo vlado naravnost zasipati z vprašanji t* vneh panog državne uprave. Imamo silen material. Treba, da se vidi, kdo odgovarja za to, kar govori in dela Radič. Nas zlasti zanimajo Radič in -njegove izjave. — Pravijo, da se vse trese od te grožnje samostojno demokratskega voditelja. — Dobro delo je naredila »Ulustrazione Italiana«, da je objavila skrajno neokusen napad na Beograd in Srbe. Njen napad je objavilo radikalno »Vreme« in tako je s tem preskrbljeno, da so simpatije gotovih krogov do Italije malo ohlajene. Še več sličnih napadov. Razžaljeni fašisti. Fašistovska »Epoca« piše pod naslovom: »Paglavstvo g. Vandervvelde :Veliko začudenje je vzbudilo, da v Locarnu Vandenvelde ni obiskal Mussolinija. Kar se nekaj časa godi v Franciji in Belgiji, je že davno prekoračilo vse meje dostojnosti. Toda, če je mogoče razložiti ponašanje gotovih pariških krogov vsaj deloma s tradicio-nelno antipatijo do vsakega samostojnega koraka Italije, tedaj ni za postopanje belgijskega zunanjega ministra nobenega opravičila0 Isti gospod Vandervvelde, ki je 1. 1915 moledoval za pomoč Italije, odgovarja zaščitniku od včeraj z veliko neuljudnostjo. Italija ne bo v bodočnosti pozabila niti nehvalež- nosti Belgije niti trdovratnega sovraštva Francije.« — Vročekrvni fašisti so na podlagi te »Epocine« pisave že govorili, da ¥e odpoklican italijanski poslanik iz Bruslja. Toda iz te govorice ni bilo nič, ker se j« tudi g. Mussolini moral premisliti pred takim korakom. Sicer pa je vse pisarenje fašistov larifari. Vandervvelde ni niti najmanj ras-zalil italijanskega naroda, temveč je bil samo dosleden, ko kot socialist ni hotel imeti posla s tistimi, ki italijanske socialiste krvavo preganjajo. Se bolj smešno pa je govorjenje • belgijski nehvaležnosti, ker Vandervvelde ni nikdar prosil fašiste za pomoč, temveč samo italijanski narod, če pa pravi g. Vandervvelde da fašizem'ni isto ko italijanski naTod. je stem naredil samo poklon italijanskem* narodu. Kaj kričite torej? — Gospod Mussolini je prevzel za časa odsotnosti fin. ministra Volpija še vodstvo finančnega ministrstva. Tako vodi sedaj g. Mussolini sledeča ministrstva: 1. min. predsedstvo; 2. vojno ministrstvo; 3. mornarsko; 4. ministrstvo za aviatiko in 5. finančno ministrstvo. Poleg tega se je dal s posebnim dekretom imenovati še za notarja pri poroki princezinje Mafalde, za kar je dobil honorar v znesku 100.000 lir. —' Italijanski invalidi bodo delali štafaie fašistom. Italijanski ministrski predsednik MussolinPje konferiral s predsednikom invalidskega udruženja. Na tem sestanku je bile med drugim sklenjeno tudi to, da bodo invalidi aktivno sodelovali pri proslavi, ki »• bo vršila v Rimu in v vseh mestih Italije ol* priliki tretje obletnice fašistovskega pohod* v Rim. Obenem sta se Mussolini in predsednik invalidov zedinila tudi glede tega, da bodo iz invalidskega udruženja izključeni rsi oni elementi, ki so proti sodelovanju s fašisti. = Nemci in vzhodni garancijski pakt. Do- čim skoraj vsi nemški listi odobravajo renski pakt, brani le malo listov vzhodni arbitražni dogovor. Zlasti so nezadovoljni listi, ker jamči Francija za nedotakljivost poljskih in češkoslovaških mej, ne pa tudi ja nemške. Celo socialno demokratski »Vor-vvarts* je vsled tega nezadovoljen in pTavi, da bi bilo bolje, da bi se za vzhodne meje sklenil ravno tak pakt kakor za Ren. Temu nasprotno pa konstatira »Tagl. Rundschau«, ki je zelo blizu zunanjemu ministru, da ne pomenijo dogovori med Francijo, Poljsko i» Češkoslovaško ničesar drugega, ko prilagoditev k prejšnjim francoskim zveznim pogodbam. Sicer se pa ne sme presojati L£c-arf*7 skega govora po črkah, temveč po duhu, ki ga je ustvaril. Vzhodni arbitražni dogovon ne pomenijo niti najmanje omejitve v Locarnu ustvarjene podlage za evropski mir.« = Splošna innestija za politične zločine ▼ Albaniji. Albanska vlada je izdala komunike, da je predsednik republike podpisal dekret, s katerim s podeljuje obča amnestija aa vse politične zločine, ki so bili izvršeni v poslednji revoluciji. Na osnovi tega dekreta »e bodo mogli albanski emigranti brez vseh t«*- koč vrniti. = Incident med Grško in Bolgarsko. Pe vesteh iz Aten je spor z Bolgarsko že likvidiran, ker je bolgarska vlada dala izjavo, da se je doprodil vpad zaradi nesporazumljenja. Po nekih vesteh iz Londona pa je grška vlada izročila sofijski vladi ultimatum in so grške čete že prešle bolgarsko mejo. Prosveta. Sprememba repertoarja v ljubljanski Arami. Ker je g. Peček nenadoma obolel, »e premijera Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« za par dni odloži. Dramski repertoar se spremeni v toliko, da se vprizo-’ ri v petek, dne 23. t. m. mesto komedije narodov blagor« Goethejeva dramska pesnitev »Ifigenija na Tavridi« za abonma F. Drama. 23. oktobra, petek: »Ifigenija na Tavridi«. Red F. 24. oktobra, sobota: »Periferija«. Red A. 25. oktobra, nedelja: »Pegica mojega sr#a<- Izven. Inž. M. Klodič: Železniška zveza Slovenije s Suš ako m. (Proge: Kočevje-Staritrg-Lukovdol-(Vrbovsko)-Srpske Moravice, Črnomelj-Vinica-Lukovdol in Sevnica-Št. Jauz.) Ako bi ne sledili cesti, ampak bi šli. zapustivši Lukov-dol v raznih ovinkih čez hribe zapadno Lukovdola v smer Srpske Moravice, bi morali s traso še na večje višmc nbil bi vsestransko še na slabšem. Saj je jasno: sedlo v hnbov u leži med Lukovdolom in Vrbovškim, in čez t o s e dhr vod, cesta to ie naravna pot; samo da je sedlo za železnico pre vteoko, zaradT tega moramo tukaj pod zemljo. Ta reš.tev je najboljša in povdarjamo, n a j c e n e j š a- „kovdol Isti pomisleki veljajo, ako sploh ne gremo na Lukovdo ampak stremimo iz Starega trga naravnost na Srpske- Mora vice. Ali še mnogo daljši predor skozi široko hribovje .m Kolpo in Dobro v bližini Litoriča (873 m), ali vodenje trase čea visoke sedline in skozi krajše predore po dolgih ovii čez hribe. Nikjer v nobenem oziru kakega prihranka, ai j obratno. Razen tega so to zapuščoni kraji. ' tem slučaju > bila priključna postaja za progo iz Črnomlja Stari trg, iz-peljavši progo iz Vinice do Starega trga ob Kolpi. Ako bi se hotelo iz Črnomlja, pustivši viniški okraj v nemar, naravnost v Htari trg, moralo bi se položiti traso zopet čez hribe m obveljale bi zopet že večkrat navedene neugodnosti. Proga po našem projektu sledi povsod naravnim in starim potim, in iz tega izvirajo njene prednosti. Direkcija za grodbo novih železnic v Beogradu je odločila, da naj ima nova železnica v smeri proti morju 16°/oo, proti zaledju j»o 25°/oo, torej uspone, ki so v skladu c onimi na reški progi, kar je popolnoma prav. Nič ne de, da ima obstoječa kočevska proga na enem kraju v smeri proti Kočevju 20°/oo, železftica Novo mesto—Črnomelj pa 18°/oo. Med Ljubljano in Kočevjem oiiroma Črnomljem je nekaj važnih postaj, med katerimi se obteženje vlakov itak vedno me-uj». Ali vsaj od Kočevja s svojim premogokopom oiiroma Črnomlja, ki postano železniška priključna postaja, naj odgovarja obteženje vlakov mogočemu obtožouju na resKi progi. Da sc nahaja na ]>rogi Trebnje—St. Janž kratek del, ki ima 20"/oo uspona, ne jemljemo v obzir, ker bi se dal z razmeroma malimi stroški popraviti. V ostalem imamo od Ljubljane oziroma Sevnice proti morju na obstoječih progah 121/« °/oo, na novi progi 10 in 16°/Excelsior« iz bordeauxa, je vrgel v Saint Emilionu neki mladenič v neko plesno dvorano med plesalce bombo. 11 oseb je bilo težko poškodovanih. Mladeniča so 'aretirali. — Starka ubila s sekiro sina. Te dni je sedela na zatožni klopi v Zagrebu 68-lelna starka, obtožena, da je ubila lastnega sina. Rodbina je živela pod eno streho: Mati, dva sinova in sinaha. Živeli so v večnem prepiru. Posebno pisano sta se gledala mati in poročeni sin Nikola. Mati je sina tako sovražila, da se je zavzela v prepiru med njim in njegovo žeuo vselej za zadnjo. To se je zgodilo tudi nedavno. Po prepiru je odšel sin nna dvorišče. Nenadoma je prišla starka za njim ter ga udarila s sekiro po glavi, da mu je počila lobanja. Obsojena je bila na o let ječe. Ko je bila obravnava končana ter so vsi odšli, se je vrnil starkin drugi sin ter dejal sodniku: »Prosim, stroškov ne plačam za njo.« Starka se je zadrla: »Kdo te prosi, poberi se ven!« Sin je odšel ne da bi bil . mater samo pogledal, dasi se najbrže ne vidita nikdar več, zakaj 5 let je za 70-letno starko veliko. — Velika tatvina dragocenosti. Dunajska subretka Klara Karry se je vrnila te dni is potovanja. Težjo prtljago ji je prinesel postrešček v stanovanje, sama pa je prinesla necessaire, ki ga ni hotela nikomur zaupati. V svoji raztresenosti ga je pustila pred vrat-mi. Ko se je žez nekoliko casa domislila ter šla ponj, ga ni bilo več. V necessaire-u je bilo dragocenosti za 600 milijonov av. kron. Na izsleditev neznanega tatu je razpihana nagrada 50 milijonov avstr. kron. — Velika tatvina kokaina in morfiju je bila izvršena te dni v neki farmacevtični tovarni v Berlinu. Neznani storilci so se vtihotapili v tovarno skozi streho ter odnesli kokaina in morfija za 30.000 mark. Mnogo neprijetnosti s posli sl prihrani vsaka gospodinja oko se za kuhanje poslužuje P L I IV A. Napeljava se stokrat Izplača posebno Se. ker jo dobite na obroke. Pojasnila daje: .MESTNA PLINARNA*. — Med samomorom matere rojen. Te dni je skočila v samomorilnem namenu iz četrtega nadstropja neke hiše v Pragi 211etna šivilja Marija Mrazek. Padla je na trotoar ter porodila zdravica dečka, dočim je sama vsled poškodb na glavi umrla. Vzrok samomora je neznan. 14 milijonov denare globe radi tiskovnega delikta na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo: Privatni uradnik G. Szčkelv se je zagovarjal te dni pred tukajšnjim sodiščem radi »klevete madžarskega naroda«. Sz<5kely je namreč napisal pred približno letom dni v centralnem organu socialno demokratične stranke »Nepszava« neki članek, v katerem se je izrazil, da se ščiti na Madžarskem samo svoboda morilcev in teroristov, dočim se svoboda delavcev in poštenih državljanov sploh, krši. Naglašal je, da hodijo oficirji, ki jim je bilo dokazano, da imajo na vesti čisto navadne umore, svobodni okrog, ne da bi le pobrigala oblast zanje in, če so bile oblasti vsled nepobitnih dokazov prisiljene, da so jih obtožile, so bili amnestirani. Dokaz resnice za to trditev sodišče ni pripustilo, tem-ve.?..je obsodilo Szekelyja kratkomalo na 14 milijonov denarne globe. ~ Pruski minister obdolžen pijanosti. Iz Berlina poročajo: Na seji pruskega deželnega zbora je prišlo do nenavadnega incidenta. Narodnosocialistični poslanec Gieseler je izjavil tekom nekega svojega govora, da je nekaj nezsališanega, da so videli ministra ilirtsrelerja na Dunaju na Mariahilferstraese v dvomljivi damski družbi pijanega. Minister Hirtsrefer je repliciral, da je Gieslerjeva trditev infamna laž in obrekovanje. — Probujcni Madžari kot čuvarji morale. Poleti je prišlo, kakor smo svojeJasno poročali, v nekaterih madžarskih kopališčih do škandalov, ker so napadali mladi probujeni Madžari ženske, ki so imele po njihovem mneju »nemoralne« kopalne kostume. Končno je posegla oblast vmes ter čuvarjem morale stopila na prste. Sedaj se je ta slavna garda zopet pojavila in sicer v budimpeštan-ski javnosti. Ovadila je pri policiji več trgovcev, ceš da imajo v izložbah preveč dekolti-rane -— lutke. Ker ni nič opravila, je zagro-zela trgovcem, da jim razbije izložbe. Nekateri trgovci so se te grožnje ustrašili ter lutke spodobno oblekli. Ljubljana, Železničarski kongres. Na objavo pod tem naslovom je prejelo Udruženje razna vprašanja, na katera javno odgovarjamo: Železničarski kongres, ki se vrši v soboto in nedeljo dne 24. in 25. oktobra 1925, so priredile železničarske organizacije, ki stoje na razrednopolitični podlagi in s katerimi Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, HI SJ°P na strogo strokovno-stanovski nepolitični podlagi, nima absolutno ničesar skupnega in ki se tega kongresa tudi ne udeleži. Toliko javnosti in članom v vednost. 1 Javni sestanek, ki ga je priredil pripravljalni odbor abstinentskega društva v Ljubljani, se je vršil v torek, 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v brezalkoholni točilnici na velesejmu. Udeležba je bila precej številna. Zlasti je prijetno iznonadilo veliko število navzočih učiteljiščnic — bodočih vzgojiteljic naše mladine. Sestanku je predsedoval začasni predsednik zdravnik g. dr. Fedor Mi- O K&KOVOS' : KOiai^SKE IM BOSTE SIGURNO EADOVOLJNI! kič, ki je v pozdravnem govoru posebno toplo pozdravil ravnokar v Ljubljano došlega zdravnika g. dr. Šariča, ki je kot abstinent-ski organizator kaj uspešno deloval v Mariboru. — Nato se je vršila proslava obletnice smrti pokojnega prvega srbskega protialkoholnega propagatorja dr. Jovana Danica, ki so mu zaklicali vsi navzoči navdušeno: Slava! O njegovem delovanju je referiral na-časni predsednik, ki je podal končno prav nazorno »Splošni pregled alkoholnega vprašanja« ter pokazal vse važnejše jugoslovanske in tujerodne protialkoholne spise. — Tako je potekel prvi abstinetski javni sestanek v splošno zadovoljnost in želja vseh je bila, da se taki sestanki vrše čim pogosteje, ter da privabijo vedno več neustrašenih novih članov, ki naj javljajo svoj pristop v društvo gori imenovani brezalkoholni točilnici g. odborniku Žagarju. — Po predavanju se je vršil sestanek dosedaj prijavljenih članov, kjer je bil govor v glavnem o razdelitvi dela med mladino. Predsednik referira, da je pravila že poslal Savezu v potrdilo. 1 — Stavbna in kreditna zadruga iele»ni-škili uslužbencev »Bajtar« v Ljubljani, r.»*. z o. z. sklicuje izredni občni zbor dne 8. novembra t. 1. ob 8. uri 30. min. v hotelu Južni kolodvor (Miklič), Ljubljana, s sledečim redom: 1. Poročilo o delovanju zadruge od zadnjega občnega zbora; 2. volitev načelstva; 3. volitev nadzorstva ;4. sprememba pravil; 5. nakup stavbišča; 6. slučajnosti. — Zadružna knjižica služi kot legitimacija. Načelstvo. 1— »Inšpekcija dela v Ljubljani« javlja, da se je iz dosedajih poslovnih prostorov izselila na Dunajsko cesto št. 40, (baraka poleg glavnega kolodvora). — Pisarna inšpekcije dela v Ljubljani. 1— Gostilno pri »Friškovcu« je prevzela i gospa Apol. Hafner zopet v lasno oskrbo; S sprejema tudi abonente na hrano, j 1 — Izgubila se je v sredo, dne 14. t. m. | ob 11. zvečer na glavnem kolodvoru pri xa-i grebškem vlaku ali pred vlakom, ali pa v j zagrebškem vozu usnjata torbica za spise, v : kateri se je nahajalo 5 ključev ter listnica a manjšo vsoto denarja. V listnici so se nahajale važne legitimacije in dragoceni spomini. Pošteni najditelj naj pošlje vse skupaj ali pa vsaj listnico z vsebino, ki je za najditelja brez vrednosti k blagajni kavarne »Union«, kjer prejme visoko nagrado. Maribor. m — Carinska afera, Znana mariborska carinska afera, ki je vzbudila ob svojem razkritju toliko vsebujočega zanimanja, je nenadoma čudno utihnila. Preiskovalne oblasti so , spočetka trdile, da ne morejo izdati nikakih ; podrobnosti niti imen, ker bi to Škodovalo j uspešnemu poteku preiskave. Danes je po-! teklo od razkritja že nekaj tednov, preiskava je, kakor čujemo, že dovršena, preiskovalna oblast pa kljub temu še vedno £uva svojo ! tajnost. Mnenja smo, da je taka diskretnost popolnoma neumestna, ker se ravno radi nje j širijo v javnosti alarmantne govorice, da se j skuša z gotove strani cela afera zatušati. Po-1 zivamo merodajne faktorje, da te govoriee ; demantirajo z objavo dosedanjih uspehov preiskave in imen aretiranih in v afero napletenih oseb. Ljudje, ki so brezvestno osle-: parili lastno državo za milijonske vsote pač ne zaslužijo nobenega prizanašanja. in — Gradbeno gibanje. Pri gradnji sku-: pine hiš Pokojninskega zavoda na Trgu Kra-i lja Petra so že dogotovljena vsa temeljna j dela in se že grade pritličja, ki bodo že do i konca tega meseca dovršena. Palača Mestnega električnega podjetja v Frančiškanski ulici se tudi že bliža prvemu nadstropju. Stano-. vanjska hiša Mestne hranilnice v Samostanski ul. bo zunanje kmalu popolnoma dovršena. Več manjših stanovanjskih hiš na peri-• feriji se tudi že bliža dovršitvi, tako da bo j Maribor v kratkem v stanovanjskem oziru j vsaj deloma razbremenjen. Kakor smo i*-; vedeli, se bo na spomlad pričelo graditi še ; več stavb. m — Narodno gledališče. Notranja adaptacija Narodnega gledališča napreduje zadnje dni hitreje in je upati, da se bo sezona sa-mogla kmalu pričeti. Drama in opera prid-l no vežbata. Vodstvo drame obdrži še nada-I lje neumorni ravnatelj g. Valo Bratina, vodstvo opere je pa prevzel ljutomerski rojak g. Lojze Herzog. Na novo je angažiran med drgimi tudi g. Bratuž, dosedanji režiser Slovenskega gledališča v Gorici. DOPIS. Laško. Na seji gerentskega sosveta okrajnega zastopa Laško dne 3. avgusta 1925 je bilo soglasno sklenjeno, naj se predlaga, da izvrši veliki župan ali gradbena direkcija v Ljubljani revizijo o celokupnem 'delovanju i tega zastopa od leta 1922 naprej. Radi bi izr vedeli, če je predložil gerent ta sklep velikemu županu in gradbeni direkciji. Ker pa tega drugače ne moremo izvedeti, ponovimo vsestransko željo po reviziji tem potom in : nadejamo se, da se reviziji vodilni krogi ne j bodo ustavljali. j Gospodarstvo. ) NOVA OBREMENITEV NAŠE INDUSTRIJE. I Generalna direkcija državnih železnic je » t naredbo z dne 24. septembra t. 1. določila | nova načela za enotno računanje pristojbin i za dostavitev vagonov na industrijske tire. Naredba predvideva dva načina računanja pristojbin in sicer, ako »e industrijski tir odvaja ir, postajnega rajona »s računa M. prvih 800 metrov od aredine postaj« 10. M Din, pri nadaljnih 700 m za vsakih «aietih 100 m po 3.50 Din in za razdalj# prek« 1 km pa b* vsakih 100 m po 3 Din. Ako ao ta industrijski tir odcepi od odprte proge, se računa dostavnina do odrojaa »kretnice od sredine postaje za vsaki pričeti km po 12 Din in od skretnice naprej pa kakor pri tiru, ki se odcepi direktno od poataj. Obenem se je pristojbina za premik vagonov na industrijske tire poviiala m 100 odstotkov od 25 na 50 Din. Industrijskih tirov v Sloveniji imamo okrog 100 in ae je dosedanja politika ieleznic gibala v tej smeri, da favorizira gradbo inda-strijskih tirov, ker s tem razbremeni obrat na postajah ter omogoči industrijskim podjetjem lažje disponiranje t obratu samem. Zato »o bile pristojbine, ki so se dosedaj pta-Sevale za dostavitev vagona, na podlagi to*a-ievnih pogodb zelo različne, po pretežni Talini pa Miatno nižje, kakor anašajo po ao-»i naredbi. Novi način računanja pristojbin pomeni aa lašo industrijo v Sloveniji občutno poveia-nje bremen. Zato je torej po objavi novih pristojbin sklicala Zbornica ea trgovia*, obrt in industrijo v Ljubljani t torek 10. t. m. sestanek najbolj prizadetih interetea-tov, katerim so se pristojbine z novo nared-bo povečale za nad 200 odstotkov. Na konferenci je podal zbornični tajnik g. Iva* Mohorič obširno poročilo o določilih nov* odi^dbe ter o njenih gospodarskih posledicah za našo industrijo. Navedel je, da se poviSa-nje obremenitve vsled povečanja pristojbia giblje pri posameznih podjetjih od 20.000 dinarjev pa do 350.000 Din. V formalnem oziru je opozoril vse interesente na določbe člena 21., točke 2. pogodb • dovlačilnih tirih, po katerih je železniška uprava sicer upravičena vsak čas povišati pristojbine za industrijske tire proti pismenemu obvestilu, vendar veljajo ti povišani ineski še le po treh mesecih od datuma pismenega obvestila. Po nadaljnjih določbah omenjenega člena se smatra pogodba s strani železniške uprave za odpovedano le, če lastaik iiavlaiilaiee tekom eaega meseca od datuma pismenega obvestila ne naznani že-leiniiki spravi svojega pristanka k pori-iu>ja Odpovedai rok traja tri mesece in se račana od prvega onega meseca, ki sledi datumu pismenega obvestila. V debati, ki se je razvila k poročilu se je predvsem ugotovilo dejstvo, da se s povišanj jem dostavnine, kakor tudi drugih postranskih pristojbin jemlje naši industriji znaten del tega, kar se ji je z novo tarifo dalo. Poudarjalo se je, da imajo industrijci že znatne »troske a vzdrževanjem tirov samih, pri mnogih podjetjih tudi se s plačevanjem nameščencev za obslužitev industrijskih tirov. Navzoii interesenti so poudarjali, da so pristojbina za industrijske tire postale po novi naredbi tako visoke, da bo večini bolje konveniralo dovažati blago z avtomobili ali voaovi na postajo, kar je v mnogih slučajih analno eenejše. Zastopniki industrije so navajali konkretne podatke, da znašajo pri kratkih razdaljah med dvemi podjetji, ki imata industrijske tire, pristojbine za dostavnine. do polovice prave voznine. Kritiziralo se je tudi predvsem dejstvo, da nova naredba ne vpošteva razmerja vrednosti dostavljenih pošiljk, kakor jo razločuje vozari nska tarifa, marveč pavSalira dostavnino za surovine in fabrika-te a isto evoto in tudi ne vpošteva množine letnega prometa. Na podlagi te temeljite razprave se je sklenilo poveriti zbornici, da odpošlje na ministra aaobračaja spomenico z gornjimi predlogi, da se pri posebno prizadetih industrijskih podjetjih doseže omiljenje novih breme« * * * LJUBLJANSKA BORZA, dne 22. oktobra 1925. I Vredaote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. Sl; ‘ loter. drž. renta za vojno škodo den. 338, bi. I 348; zast. listi dež. banke den. 20, bi. 23; ! kom. zadolž. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 23; i Celjska pos. den. 201, bi. 205; Ljublj. kred. j banka den. 230, bi. 260; Merkantilna banka ! den. 101, bi. 102; Kred. zavod den. 175, bi. 1 185; Stroje tovarne den. 120, bi. 123; Trbo-I veljska den. 337, bi. 348; Združ. papirnice den. 120; »Niliag«, bi. 39; Stavbna družba den. 100, bi. 110; »šešir« den. 141. Ulago: Bukove letve, 27-32 mm, od 2.95 do 3.50 m, I., fco vag. meja bi. 1250; bukove letve, 38-38, 0.50—2.50, I., 28-28, 0.60-1.30 m, 1. bi. 900; bukovi deeimali, 12 mm, 2.25 m, 10 do 35 cm bi. 950; bukova drva, meter«ka, suha, fco Postojna trz., 40 vag., den. 25.50, bi. 25.50; pšenica bačka 76-77, fco Ljubljana bi. 290; koruza stara, dvojno rešetana, zdrava, fco Lj. bi. 220; koruza umet. suš., zdrava, fco Ljublj. bi. 195; oves bački, dvoj. rešetali, zdrav, fco Lj. bi. 210; ječmen 63-64, težki, ki fco Lj. bi. 220; pšenica domača, fco Lj. den. 260; koruza stara, par. Beograd bi. 180; koruza nova, okt., nov., dec., 100 odst. kaše pri sklepu bi. 122.50; koruza nova, v storžik, par. slav. post. bi. 75; koruza nova, sušena, fco slav. post. bi. 162.50; oves sremski, fco Postojna tranz. den. 200; jabolka namizna, fco štaj. post. bi. 320; seno stisnjeno, sladko, fco nakl. post. Slovenija bi. 80; seno kislo, fco n. p. Slovenija bi. 60; slama stisnjena, fco nakl. post. bi. 50. BORZE. — Zagreb, dne 22. oktobra. Devize: Dunaj 790.2—880.2, Italija izplačilo 222.71—225.01, Newyork ček 56.08—56.68, London izplačilo 272.39—274.39, Pariz 247—G51, Berlin 1339.3 do 1349.3, Praga 166.54—168.43, Švica 1083.75 do 1093.75, Stockholm ček 1500—1510. Curih, dne 22. oktobra. Beograd 9.20, New-york 519, Pariz 22.60, London 25.14, Berlin 123.60, Milan 20.55, Budimpešta 0.07270, Praga 15.375, Bukarešta 2.475, Varšava 85, Sofija 3.75, Dunaj 72.15. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo terpentinovega in katra-novega olja, za dobavo sukanca, za dobavo raznih suhih barv, za dobavo raznih oljnatih barv;do 30. oktobra t. 1. za dobavo strešne lepenke, za dobavo cirkularnih žag; do 3. novembra t. 1. za dobavo linoleja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 13. novembra t. 1. pri komandi mesta v Sisku, pri komandi otočaškega vojnega okruga v Otoča-cu in pri komandi mesta v Gospiču glede do- bave petroleja. — Dne 14. novembra t. I. pri Intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banja Loki glededobave 5.300 kg in 9.750 kg petroleja. — Predmetni oglasi z natančnimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja starega jekla. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. oktobra t. 1. ponudbe za nakup 6250 kg starega jekla. — Predmetni pogoj je pri ekonomskem odelenju te direkcije na vpogled. To in ono. PRIHRANKI GOSPE N. Predno je jela gospa N. živeti samo od borne pokojnine po svojem možu, je bila po-streiniea pri bankirju X. Kot taka si je prihranila 1000 Din, ki so bili skrbno shranjeni v slamnici njenega podnajemnika in ee^a, knjigovodje O. Ze večkrat se je jezil ta njeoi Bet, češ da ta kraj ni niti pripraven, niti varen za »hrambo bankovcev. Menil je, naj jih izroči tašča rajši njemu v varstvo. Toda o tem ženica ni hotela ničesar slišati. Denar je ostal v slamnjači dokler ni končno lepega dne izginil. Tako se je zgodilo, da je prišel O. na zatožno klop, osumljen, da je denar ukradel. O. je odkrito priznal, da je denar vzel. Vsel ga je pa zato ker je smatral, da je pri njem bolj varen... Sodnik: »Kje je denar?« Obtoženec: >Nevesta mi ga je vzela.« 'Gospodična Tilka F., nevesta, izpove kot priča, da mu je denar res vzela, in sicer Kato, da bi ga ne zapravil. Sodnik: »Kje je denar?« Priča: »Vložila sem ga v banko. Evo potrdilo. štirinajst dni pozneje je banka fali-rala.« Sodnik si ogleda potrdilo ter ugotovi na splošno začudenje, da ga je izstavit bankir X., od katerega je gospa N. denar svoječasno zaslužila ... . . . Obtoženec je bil oproščen, ker se m dalo neoporečno dokazati, da je imel namen denar ukrasti. (114) V okiopniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. »Zasledovanje ubeglega sužnja ja bil* toraj 1« komedija k »Najbrže. Zato tudi ni hotel črnec, da sledimo karavani s sužnji. Gotovo je sploh ni bilo.< »Nezaslišano!« Več ne reče Leonor, s stisn|enimi ustnica«ai stopi k aparatu s krmilom. »Izgubljeni vsled tega še nismo. Zamorec ni vadel ničesar o naši elektriški pomožni sili, s katero^na pravimo še osem tisoč kilometrov. Torej naprej! Žeje tudi ne bomo trpeli, čez štiri ure smo pri jeseni Nijansa.< Zaobrne drug vzvod, ki naj bi premaknil avtomobil potom elektrike. Toda Maksimus s« ne gana. »Adam, Adam, kaj je to?!« zaklič« Leonor vsa prestrašena z bledimi ustnicami. Adam že preiskuje elektrometer, takoj odpr* *a-klopnico, ki pokriva akumulatorje. »Tu notri ni tudi ničesar več.< . Leonor je šele tedaj pošteno prestrašena, mi* »e pomaga, četudi pogleda še V akumulatorjih, ki so bili preja aapolniem, * sedaj niti sledu elektrike. .... ■ -».t. Poleg jer priprava, po kateri lahko rep triko v temi jo; pol ure zadostuje, da se akumulatori popolnoma izpraznijo in sicer se izvrši to brez svetlobnih učinkov. Silni tok teče popolnoma tiho v zemljo, niti opaziti ga ni — tudi Morrisova iznajdba, ki bi jo lahko patentiral. Seveda je vzvod, ki požene pripravo, primerno zavarovan, da ga kdo slučajno ne premakne. Treba je odpreti omarico — a zaklenjena ni bila ta nikdar. Torej tudi elektriško silo je oropal črni lopov!! Naši prijatelji se ne zadržujejo s tem, da bi dognali, kako je črnec izvedel o vseh teh stvareh — vedo takoj vse, kar povemo zdaj na kratko o Ubošintu. V avtomobilu je bil le dva dneva. Dali so mu obleko. Direktnega dela ni bilo zanj, skušal pa je polagati, Tomu je odvzel pomivanje posode in enaka dela. _ Avtomobilova oprava ga je izredno zanimala. Tudi njegov angleški gospod je imel avto, Ubošinto je bil celo izučen za šoferja. »Ali to je bil popolnoma drugačen avtomobil. Kje pa je tu aparat, kjer se izpreminja bencin v plin? Kje pa je to, kje je ono?« Tako je izpraševal Zamorec venomer. Delal se ,;e na vso mo5 neumnega, in Tom v svoji dobrohotnosti mu je razložil in pokazal vse ali vsaj mnogo in nihče ni česa sumil. Zdaj vidijo posledice. »Saj je bil vedno tak vsiljivec,« reče le Adam, sicer ne govore o tem, tudi Adamu ne rečejo ničesar, da vsiljevanja ni opazil preje in da o tem ni nič omenil. Govore le o rezultatu: v pokrajini, ki je brez vode, so popolnoma mat! S sunkom se vzravna Leonor in je nenadoma popolnoma hladnokrvna. >Izvrstno! Evo priložnost, da dokažemo, ali kaj znamo ali nič, in če se ne rešimo iz te zagate, potem zaslužimo da tu poginemo ali zapustimo avtomobil. Kje smo?« Adam že meri s sekstantom solnce. Pri izračuiia-nju geografske lege ne rabi zeleni inožiček tabel z, lo-garitmami; števila, čeprav so dolga, ima v glavi, tudi papirja ne rabi! Zemljepisno širino in dolžino točke, kjer so, pov^ v minutah in sekundah, potem pogledajo na zemljevid. Vidijo, da so po najkrajši črti oddaljeni dvajset-šest milj od jezera Nijansa, zadnja reka, ki so jo preplavali, pa je že trideset milj zadaj! Mogoče je, da so še kake bližje vodne štacije, a tega ne vedo, morajo torej k jezeru, najbližjemu cilju, kjer dobe vodo. To je bilo še od početka tudi Georgovo mišljenje. »Dobro. I)a smo se le prepričali o razdalji, to je bilo prvo. Za pot, ki meri okroglo sto angleških milj, rabimo štirideset litrov vode, vseeno pa je, kako hitro vozimo. V rezervoarju, kjer je bila tudi naša pitna voda, ni niti kapljice več. Za to je skrbel moj oče, da če je odprta pipa, izteče prav vsa voda; ni niti treba, da pogledom. V aparatu s pokalnim plmom je še približne) pet litrov vode, ki jo še vedno lahko upora-I bimo ...« „GROM" mhiisko posbedhiSki m IJUBtjANA, KOtOPVOa»gA 1H*CA HZ' PODRUŽNlCftc Maribor, JeMnlc«* i -,»m v to »troho »paiJafo*« ,Opeka" s zidaka priporoča opekama itttour o. o, ¥lfrM}aaf Tovarna na Pisarna v »Uči 5, prtličje. CV Kii! n kipi? le pri tvrdki ------ ebtpvente poSUJU« «. O. S. mali oglasi m » Ota y-~, M pan 1Š8. prepro^M?^« nudbe na upr>T« li«t* * Mladenff ždrav in pošten, vajen kmetije, ti vine ter vseh ostalih poljskih del iiče primerno trajno službo. — Ponudbe z navedbo plače je postati na upravo lista pod: »Vesten-■ I0SIP Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB MOl najboljši Slnlnl stroj za rodbinsko »II obrtno robo. i»eto*no znanih >nom« „6RITZ«ER“ - ..ADLER" - „PH0NIX * Isto tim posomejne dele zo stroji In Kolesi. Igle, olje, Jermena, pneumatlki. Pouk o »eze-n|u u strej brezplačenI Vefletni garancija! Na veliko I Ni malol GaSanter ter modno blago, plet gavice, sukanec, vezen . modne, biserne in. dri . t nahrbtnike, nože jedi •'< - škarje itd. vse to se < ugodneje pri JOSIP PETELINE U LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na veliko. N« malo. *■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■* Vrtnarske zadeve posreduje društvo „Vrtnarska šola“ v Kranju* Gospod * rtareati M let m i*U aeaaaaM ■ ■MpaJH— Im boljša aadbiaa. M-Uw mi MUjtfuu. U vww Mtadba P—l aa M—liMa H Stanovanje ot»t«|ih ta kakteja te «m toka Ii«a praM aagradi MkooaU par -FoaaAa aa apr*ve Uata pa*: >a». aavaajac Absolventinja tqpwtfba tata M moatteja k kakaara ^ j pad**. F—! a 1 Proda se MaUbUa tuufca«* !•*- talka. - Paaadb« aa o»ra*a U»t« »JabaUaik«. modnem salonu M. SEDEJ-STRNJ1® LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 3 so d° Sotini klobuki vedno v aalogl. Po« o T-rr-m- reuraniou, «««> - "• «*— 4ri"<