Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto LXTV., št. 31 Ljubljana, ponedeljek o. februarja 1931 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemšl nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. AMERIKA PROTI ZNIŽANJU VOJNIH DOLGOV Ameriški krogi zahtevajo povračilo vseh dolgov —.Zanimiv angleški predlog o plačevanju vojnih dolgov potom dobave industrijskih proizvodov Pariz, 9. februarja. Kakor poroča »Petit Parisien« iz VVashingtona, je ameriško javno mnenje trenutno odločno proti vsaki reviziji problema reparacij in vojnih dolgov. Razne izjave ameriških finančnikov ,ki so se izrekli za revizijo, so zaenkrat osamljene. Ameriški finančni krogi nočejo o tem ničesar vedeti ter naglasa jo, da je vsaka razprava o tem problemu preuranjena. Zedinjene države so zašle v ostalem v preteklem letu v veliko finančno in industrijsko krizo, kar je v toliki meri škodovalo ameriškim državnim fi-cam, da imajo Zedinjene države, ki so bile vajene dolgo vrsto let proračunskih prebitkov, to leto 300 milijonov dolarjev deficita. Na drugi strani vlada v Zedinje-nih državah tako težko gospodarska kriza, da so izgledi na skorajšnjo izboljšanje državnih dohodkov izključeni. V kolikor bi znižanje zavezniških vojnih dolgov tudi koristilo Evropi, je to za sedaj nemogoče. Zedinjene države ne morejo niti za las popustiti v tem vprašanju, dokler ne uravnovesijo svojega državnega proračuna in preurede v to svrho svoje davčne politike in tako pokrijejo vsebolj ra- stoči primanjkljaj v svojem proračunu. Glede predloga grofa D' Ormessona, naj se Nemčiji znižajo reparacijska plačila v prihodnjih dveh letih za 50 %, pišejo listi, da prepuščajo grofu D' Ormes-sonu polno odgovornost za ta predlog. To, kar D' Ormesson predlaga, je že v Youngovem načrtu. Za to idejo bo zelo težko pridobiti Zedinjene države, dasi je ideja omejitve nemških izdatkov zelo zapeljiva, čeprav v sedanjih razmerah zelo težko izvedljiva. »Qoutidien« meni, da leži odločitev v rokah Zedinjenih držav, ki imajo največ interesa na vprašanju vojnih dolgov ter naglasa, da bi bila proti pametni ureditvi tega vprašanja kvečjemu mednarodna vojna industrija. London, 9. februarja. Liberalni poslanci Elmlev, Edgar Granville in Frank Owanso v sporazumu z drugimi odličnimi člani konservativne stranke so objavili predlog, naj Anglija odgodi svoja povračila vojnih dolgov Zedinjenirn državam. Istočasno bi se ustavila plačila zavezniških vojnih dolgov Angliji. Tako bi bila dana angleškemu gospo- darstvu prilika, da se popravi. Poslanci predlagajo dalje, naj se vračajo vojni dolgovi v obliki dobav industrijskih proizvodov, kar bi zelo oživelo mednarodno trgovino in v najmanjši meri motilo mednarodni kredit V angleških gospodarskih krogih je našel ta predlog precejšnjo razumevanje, čeprav bi bila njegova izvedba spričo sedanjih neurejenih gospodarskih razmer precej težko izvedljiva. Angleški gospodarski krogi menijo, da se bliža čas, ko bo revizija dogovorov glede povračila vojnih dolgov postala zelo aktualna. Brez popolne likvidacije povojnih posledic je vsaka gospodarska obnova Evrope nemogoča. Evropsko prebivalstvo se mora oprostiti povojnih bremen, ki tlačijo narodno gospodarstvo in obremenjujejo državne finance v toliki meri, da je finančno ravnovesje državnih proračunov ob takih razmerah skoraj neizvedljivo. Angleški politični krogi menijo, da bi se dalo urediti vprašanje vojnih dolgov edinole v sporazumu med vsemi prizadetimi državami in na temelju primernih medsebojnih koncesij. Pojačenje francoske vojne mornarice Mornariška komisija zbornice sestavlja gradbeni program za letošnje leto, ki predvideva celo vrsto novih edinic Pariz, 9. februarja. Kakor javlja >Ma-tin« bo letošnji program gradnje bojnih ladij precej obšJren. Ta program izdeluje sedaj mornariška komisija zbornice. V tem programu bo tu/dti gradnja oklopne kri-žarike iz serije, kd jih hoče Francija zgra-ttrti proti novim nemškim križarkam r>o 10.000 ton. Ta križarka bo najbrž imela 23.000 ton in bo njena gradnja, kakor napoveduje >Matin«, že sedaj povzročila živahno diskusijo, ker se bo s to gradnjo moralo načeti celokupno vprašanje mornariške razorožitve ter uspehi londonske Ln ienevske konference. Poslanec Danielu, ki ie kot zastopnik Francije sodeloval pri londonski mornariški konferenci in ki večkrat ob drugih prilikah sodeluje z zunanjim ministrom Briandom, je dobil nalogo, da izdela poročilo o tem projektu. Novi mornariški gradbeni program bo poleg tega vseboval dve fcrižarki po 10.000 ton, nekaj podmornic in več ladij, ki niso predvidene v londonskem sporazumu. Pariz, 9. februarja. V kuloarjih zbornice se zagotavlja, da bo vladni načrt glede vojne mornarice imel posebno važnost ker gre za to, da se vzame v proračun gradnja prve križarke prve serije oklopnih križark. ki bodo po razredu prekašale nemške križarke. Pri debati v zbornici bo predvsem šlo za tranžo za oklopno križarko, ki bo imela 23.000 ton. Buttlerjeva afera likvidirana Major Buttler zaradi svojih izjav o Mussofiniju ne pride pred vojno sodišče, marveč dobi samo pismen ukor 14 GRAFIKE V KAZINI Muzika dravske divizije Dostojne maske dobrodošle? ::: VSTOPNINA DIN 15 ::: ZAČETEK OB 8. ZVEČER »FEBRUAR Washingfon, 9. februarja. Mornariški minister Adams je izdal odlok, po katerem major Buttler ne bo postavljen pred vojno sodišče, kakor se je prvotno nameravalo, marveč bo dobil samo pismen ukor. Kakor znano, se je Buttler zelo nepovoljno izrazil o Mussoliniju, kar je imelo za posledico demaršo italijanskega poslanika pri ameri* ški vladi. V preiskavi se je ugotovilo, da ie dal Buttler kritizirano izjavr v ožji družbi v privatnem razgovoru, ne da bi ra» cunal s tem, da So sploh kje objavljena. S tem je za ameriške uradne kroge zadeva likvidirana Ali bo Italija s tako likvidacijo zadovoljna, še ni znano. Švica odklanja inozzemska odlikovanja Oficirji in uradniki ne smejo spi.jeti nobenega tujega odlikovanja Strogo čuvanje nevtralnosti Bern, 9- febr. AA. Včerajšnje ljud Bko glasovanje o sprejemanju inozemskih redov in odlikovanj je poteklo v miru. Udeležba je bila zmerna Ogromna većina zahteva izpremembo ustave v tem zmislu, da uradniki in člani vojske ne sprejemajo inozemskih odliko vanj. Osrednja vlada je izdelala načrt te prepovedi predvsem zaradi mnogih odlikovanj švicarskih državljanov v zapadni Švici. Ta francoska odlikovanja je vlada smatrala, da bi mogla kršiti švircarsko nevtralnost in vplivati na njeno zunanjo politiko. Zapadna Švica je glasovala proti predlogu vlade, nemški kantoni pa so bili zanjo. Gandhi zahteva dejanj1 Madrid in razorožit vena konferenca London, 9. febr. Kakor javljajo iz Alhabada, je izjavil Gandhi v razgovoru, da ne obstoji nobeno upanje na sporazum z Anglijo, ako se Tajsapru z Londona ne bo vrnfl domov z drugimi stvarmi, nego samo z izjavami Macdonalda. V okrajih Ahmedava in Panomalal je vlada razpustila 30 kongresnih organizacij kot nezakonite. Madrid, 9. februarja. Člani občinskega sveta so pozvali župana, naj potom vlade ukrene vse potrebne korake pri Društvu narodov, da bi se vršila splošna razorožit« vena konferenca, ki je sklicana za prihod« nje leto, v Madridu. Madridska občina je pripravljena prevzeti vso skrb za nastani* tev delegacij in dati na razpolago potrebne prostore za zasedanje konference. Iz državne službe Beograd, 9. februarja. Za pristava banske uprave v LJubljani je Imenovan g. Alojzij Immmm, Jeruzalem mora ostati muslimansko središče Jeruzalem, 9. febr. AA. Muslimanski voditelj šavkat Ali je na muslimanskem shodu v prostorih »Krščanskega udrnženja« v Jaffi dejal, da morajo židje izpremeniri svojo politiko. Veliki mufti namerava napraviti iz Jeruzalema kulturno središče vseh muslimanov. Sovjetska naročila v Nemčiji Berlin, 9. februarja. AA. Trgovinsko zastopstvo Sovjetske Rusije priobčuje sta* t is tik o o sovjetskih naročilih v Nemčiji leta 1930. Skupna vrednost teh naročil do* sega rekordno višino 566 milijonov mark. to je za 28% več kot v prejšnjem letu. Največ naročil se nanaša na orodje in elektrotehnične proizvode. Po podatkih za januar in februar 1031 bo letos dosežen po vsej priliki nov rekord. Tridesetletnica poroke nizozemske kraljice Haag, 9. februarja. A A. Po vsej Nizo« zemski so na izredno slovesen način praz» novali 30letnico poroke nizozemske kralji« ce s princem Henrikom. Listi priobčujejo uvodnike in poudarjajo prisrčne stike med kraljico in Za potresom kuga in poplave Nova katastrofa na Zelandskem — V potresnem ozemlju so nastale ooolave in se pojavila kuga VVellington, 9. febr. A A. Po najnovejših poročilih so bili v opusto-šenem ozemlju novi potresni sunki. Med prebivalstvom je izbruhnila kuga. Mnogi, ki so srečno prestali potresne katastrofe, so podlegli tifusu. London, 9. februarja. Nov močan potresni sunek je v nedeljo popoldne zadel Novo Zelandijo. Ker je prebivalstvo že prej zbežalo, tokrat ni bilo človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda ogromna, ker je potres uničil vse, kar je ostalo od prejšnjih potre- sov še celo. Potresu je sledila še ogromna poplava, ki je uničila zlasti okolico Napiera. Po uradnih vesteh je bilo doslej v Napieru 103, v Hastingsu pa 120 mrtvih. V lazaretih leži nad 500 ranjencev. Nad 10.000 domačinov je moralo zapustiti svoje domove in se umakniti v varnejše pokrajine. Mesto Weiroa je tudi finančno popolnoma uničeno. Trgovinski del mesta je popolnoma v razvalinah, tako da na obnovo tega kraja sploh ni misliti. Potres tudi v Smirni London, 9. febr. AA. V okolici Smirne v Mali Aziji je bil močan potres. Smrtnih žrtev ni bilo. Prisrčen sprejem mariborske Glasbene Matice v Beogradu Na kolodvoru so jih sprejeli in pozdravili zastopniki (Masti in srednješolska mladina Beograd, 9. februarja. Danes dopoldne so prispeli semkaj pod vodstvom svojega ravnatelja g. Hladka gojenci mariborske Glasbene Matice, 250 po številu. Na kolodvoru so bili sprejeti tako prisrčno, kakor maloka-tero drugo društvo, ki je doslej pose-tilo našo prestolnico. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu zastopniki vlade, mestne občine ter omladina skoraj vseh beograjskih srednjih šol. Mariborske goste je pozdravil dijak beograjske realne gimnazije s prisrčnim govorom, v katerem je naglasil potrebo medsebojnih stikov med mladino, ki je bodočnost naroda in države. Za po- zdrav se je zahvalil ravnatelj g. Hra-dek, izražajoč presenečenje Mariborčanov nad tako nepričakovanim in lepim sprejemom. Mariborčani so nastanjeni deloma v dijaškem domu, deloma pa po privatnih stanovanjih. S svojimi enotnimi modrimi čepicami vzbujajo po ulicah splošno pozornost in so predmet vsestranskih simpatij. Mariborska Glasbena Matica priredi v Beogradm drevi matinejo, jutri pa soarejo. Za nastop gojencev mariborske Glasbene Matice vlada v Beogradu tako zanimanje, da sta oba koncerta že sedaj skoraj razprodana. Rijavec gre v Ameriko Barcelona, 9. februarja. Znani slovenski operni pevec J. Rijavec, ki je sedaj angažiran pri berlinski državni operi, je te dni gostoval v Barceloni, kjer je doživel velik uspeh. Predstavi je prisostvoval slučajno tudi ravnatelj velikega mestnega gledališča v Bue-nos Airesu, ki je takoj po predstavi ponudil Rijavcu angažma za Buenos Aires. Rijavec je ponudbo sprejel in odpotuje žo letošnjo pomlad v Ameriko. Razpisano mesto banovinskega cestarja v radovljiškem srezu Ljubljana, 9. februarja. AA. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju sreskega cestnega odbora Radov* Ijica službeno mesto banovinskega cestarja in sicer za cestni progi: a) od odcepa ceste Rečica-Mlina do mo» sta čez Savo pri erar. žagi v Soteski. b) Bohinjska Bel a-kolodvor. Prosilci za to mesto morajo izpolnje* vati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih rap* merjih državnih cestarjev in njih prejem« kih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne sta* rejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pra* vilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zad* nje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže* nju kadrovsekga roka, zdravniško »priče« valo. nravstveno spričevalo, potrdilo pri» stoj nega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kažnjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposob* Ijenosti) je predložiti najkasneje do 15. marca 1931 potom sreskega cestnega odbora v Radovljici kraljevski banski upravi v Ljubljani. Preiskava o grško-bolgarskem incidentu Atene, 9. februarja. Mešana mednarod* na komisija, ki se sedaj nahaja v Neuro= kopu, bo na željo poveljnika drugega gr* škeda armad nega zbora v K a val i odšla na grško»bolgarsko mejo, da preišče zadnji in* cident Kakor se govori, bo imenovana me* šana bolgarsko*grška komisija, ki bo z dU plomatsko pomočjo preiskala ta incident. Najbogatejša Angležinja umrla London, 9. februarja, AA. Kakor poročajo, je pred kratkim umrla gospa Hornbv Lewis. Ko so odprU njeno oporoko, so dognali, da je bila pokojnica najbogatejša ženska v Angliji. Njeno zapuSfrino cenijo na 2 milijona funtov. Soprog, ki je umrl leta 1926, je zapustil pokojndci le 1374 fantov. Zadnja leta je živela v Danesfieldu. Nihče ni slutili, da je tako bogata. Nov bančni škandal v Franci]! Pariz, 9. februarja. AA. Policija je aretirala oba podravnatelja banke >De Gu-venne et Ronerone«, ki ima v Franciji 150 podružnic. Aretiranca sta obtožena, da sta poneverila 160.000 funtov. Ko je policija na rasne pritožbe preiskala prostore omenjene banke, Je nasla v blagajni le 4 fante. Policija je takoj brzojavno odredila, naj se zapečatijo prostori in knjige vseh podružnic. Aretirana podravnatelja sta se polastila vplačil društva trafikantov in avtomobilskih podjetij, da lahko povrneta kratkoročna posojila Žrtve sporta Berlin, 9. februarja. AA. Včerajšnja športna nedelja je zahtevala številne žrtve. V okolici Berlina se je ponesrečilo nad sto oseb. Nad polovico ponesrečencev so m o* rali s polomljenimi kostmi prepeljati v bolnice. Tekme za Schnekterjev pokal London, 9. februarja. AA. Tekma za Schneiderjev pokal bo tudi letos v Sout-hamptonu. Strokovnjaki letalskega ministrstva so ugotovili, da je letal&ko oporišče v Cal9hotu najbolj primerno za take tekme. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 32.75 — 22.81 (22.7*), Berlin 13.475—13.505 (13.49), Bruselj 7.9178, Budimpešta ©88.64—991.64 (990.14), Curih 1095.9, Dunaj 796.22—798.22 (796.72), London 275.40—276.20 (276.80), Newyork 56.505—56.706 (56.606), Pariz 221.44—223.44 (222.44), Praga 167.44 do 168.24 (167.84), Trst 296.87 povpraševanje 297.04 ponudba, 296.90 zaključek. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1576, Parks 20.295, London 26.16375, Newyork 617.525, Bruselj 72.20, Milan 27.105, Madrid 52.70. Amsterdam 207.876, Berlin 123.06, Dunaj 72.70. Sofija 3.7475, Praga Varšava 58.—, Budimpešta 37 Občni zbor OPEST Uspešno delovanje organizacije praktičnih etektro In strojnih tehnikov, ustanovljene L 1925 Ljubljana, 9. februarja. Včeraj se je vršil v Delavski zbornici IV. redni občni zbor organizacije praktič* nih elektro* in strojnih tehnikov v Ljub« ljani. Organizacija je bila ustanovljena leta 1925, kot organizacija absolventov elektro* tehniške delovodske šole, L 1927 pa so se elektro« in strojni tehniki združili v seda* njo organizacijo. Občni zbor je otvoril s pozdravom na številne prisotne člane predsednik An t. Varšek. Po čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora so podali funkcionarji svoja poročila. Iz predsednikovega poročila posnema« mo, da jc organizacija v poslovnem letu posredovala za nameščenje članov v 93 pri« merih pri privatnih in državnih podjetjih, tovarnah pismeno ali po delegatih z rzred* nim uspehom, večina posredovanj je bila ugodno rešena. Posebno pažnjo je organi5 zacija posvečala vprašanju kako bi spravila v službo svoje člane, .domačine, katera za* vzemajo inozemci ter odjedajo domačinom kruh. Tudi v tem primeru je dosegla več zadovoljivih uspehov. V elektrotehniškem poklicu sedaj še ni brezposelnosti, pač pa se opaža gospodarska kriza v kovinski in* dustriji, kjer se produkcija vedno bolj kr« či in odpušča os ob je; zato je tudi vedno več strojnih tehnikov brezposelnih. Organizacija prireja vsako leto poučne ekskurzije po državi in tudi v inozemstvo. V preteklem poslovnem leru sta bili orga« nizirani dve ekskurziji v državi in sicer pr« va za ogled velenjske elektrarne, ki se je na zelo nenavaden način ponesrečila. Or= gantzacija je prejela na prošnjo pismeno dovoljenje za ogled elektrarne, ko so si pa udeleženci ekskurzije hoteli elektrarno ogledati, jim je vodstvo prepovedalo vstop. Druga ekskurzija doma je bila ogled elek* rrarne KDE v Žirovnici. Večja ekskurzija v inozemstvo se je vršila od 23. avgusta do 1 septembra preteklega leta. Udeležilo sc je je 35 članov pod vodstvom ing. Ditricha. Na programu je imela ogled tovarn in pod* jetij v Avstriji in Češkoslovaški: hidro* elektrarne »Steirische \Vasserkraf t imd Elektriki ta ts= A. G. Graz« v Perneggu in Mixnitzu, tovarne jeklenih izdelkov Bohler v Kapfenbergu, Skodovih zavodov v Plzni, aero tovarne v Pragi, mesta Prage, Siemens et SchuckertNvcrke na Dunaju in kalorične centrale Simmering na Dunaju. Ekskurzija se je izvršila točno po programu, razen ogleda aero tovarne v Pragi, kjer se je pri* poročal ogled šele po nekaj letih, ko bo to* varna popolnoma urejena. Udeleženci so bili povsod prijazno spre* jeti, obratovodje in strokovnjaki so jim povsod zelo podrobno obrazložili ter opi* sali organizacijo, vodstvo obratov, jim opi* sali in razkazali vse naprave ter jim po* stregli s tehničnimi podatki. To ekskurzijo so podprle gmotno ali z vsestransko pomočjo korporacije in orga* nizacijc: Zbornica za TOI, odnosno njen zavod za pospeševanje obrti, Referat za pospeš. obrti pri banski upravi, Zadruga konces. elektrotehnikov. Tehniška srednja šola, konzulata na Dunaju in r Pragi itd. Ekskurzija jc bila vsestransko uspešna in plodonosna. Predsednik jc dalje poročal o snujoči ae federaciji narodnih organizacij in o nje* nem pomenu za njih organizacijo. Tajniško poročilo je podal tajnik Iv. Mihelčrč: vsebovalo je v glavnem statistič* ne podatke. V poslovnem letu je bilo od* poslanih in prejetih skupno 325 vlog. Med temi so najvažnejše prošnje korpo raci jam za podporo za ekskurzijo, spomenica di* rekciji železnic, da naj zaposluje absoiven* te elektrodelovodske šole, poročilo za iz* vestje Tehniške srednje šole, prošnja na ministrstvo financ za oprostitev plačeva* nja vseh taks organizaciji pri vlogah na podlagi zakona. Organizacija ima 93 rednih članov, to se pravi, vpisanih članov je več, redni čla* ni so pa tisti, ki redno vrše svoje dolžno* sti. Članstvo se je pomnožilo v teku leta za 20 članov. V poslovnem letu se je vršilo 12 rednih sej, 2 društvena sestanka in več izrednih sej glede ekskurzije. Organizacija ima pla* čilna odseka v Celju in Kamniku. Za prire* janje ekskurzij se je osnoval ekskurzijski odsek, ki ga sestavljajo 3 člani. Organiza* cija je včlanjena v Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani, ki ima svoje po* slovne prostore v palači Delavske zborni« ce, kjer si včlanjene organizacije dele pro* štor. Namesto zadržanega blagajnika jc po* dal blagajniško poročilo predsednik. V po* slovnom letu 1929/30 je imela organizacija 13.371 Din imovine, v preteklem letu pa 15377 Din, imovinski prirastek znaša torej 2206 Din. Organizacija ima tudi strokovno knjiž* nico s 150 tehničnimi in drugimi knjigami, ki se dele na elektrotehnične, strojne, za* konodajne in obrtne spise. Povrh tega pre* jema še tehnične, odnosno obrtne časopise (»VDI Nachrihten«, »Tehnički list«, »Obrt* ni vestnik«). Po knjižničarjevem poročilu je bil pred* lagan in podan odboru absolutorij. Zborovanja se je udeležil tudi predsed* nik Zveze organizacij privatnih nameščen-cev J. Žemljic, ki je imel kratko predava* nje o Pokojninskem zavodu in o novem zakonu socijalnoga zavarovanja. Volitve so se vršile z vzklikom. Lzvo* Ijen je bil stari odbor z nebistvenimi iz* preniembami: predsednik Varšek Anton, rajnik Mihelčič Iv., zapisnikar Šimenc Jo* sip, knjižničar \Vernig Kajko, blagajnik Novak Lojze. Odbor sestavlja 9 odbornik kov, 3 namestniki in 3 nadzorniki odbora. Pri raznoterostih jc bilo predloženih več predlogov, ki so bili večinoma sprejeti. Tako n. pr. predlog tov. Oblaka, da se naj nekateri člani izobražujejo v nemščini in specializirajo v svoji stroki s študijem v inozemstvu. Sploh je treba še pripomniti, da organizacija stremi v veliki meri, da se njeni člani čim bolj izobrazijo. Tako je v preteklem letu obiskovalo 9 članov tečaj za naprave strelovodov in kar je s tem v zvezi, pretekli teden pa se je otvoril na Tehniški srednji šoli tečaj za višje stroj* nike, ki se ga udeležuje več članov. H koncu je predsednik poročal o načr* tu za letošnjo ekskurzijo, ki ga je izdelal ekskurzijski odsek OPEST. Člani prirede letos ekskurzijo v Nemčijo pod vodstvom ing. Ditricha v svrho proučitve elektro in strojne industrije v Nemčiji in ogleda teh* niškega muzeja v Monakovem m vel esej ma v Lipskem, nakar jc zaključil zbor s pozi* vom na članstvo, da intenzivnejše scnlclu* jejo v organizaciji. človek in religijoznost Poljudne glose k predavanju prof. dr. Stanka Goga le Izubijana, 9. februarja. Pozdravijati je, da se je šontflorjanska dolina pričela buditi vsaj v tem pravcu, da sc od časa do časa vsaj razpravlja o kulturnih problemih kakor že, četudi si nista niti diva naša tribuna v nazorih in izvajanjih podobna To pa najbrž ni glavno. Važnejša so vsa ta izvajanja po svoji zanimivosti, po zaključkih enega in drugega — bolj kot zaključki sami. In, kot rečeno, razveseljiv pojav je ta kulturna razgibanost na razvalinah naše letargije in duhovnega ter vsesplošnega uboštva in spanja. Slavistični klub ljubljanske univerze DSFF prireja predavanja za našo inteligenco (o javnih, takozvanih, višjih vprašanjih), ki so vedno dobro obiskana. Včeraj Je predaval mladi znanstvenik prof. dr. Stanko Gogala o človeku in religioznosti. Predavanje, kri je trajalo polno uro, vsebuje na kratko povedano to jedro: Današnji človek je notranje neuravnovešen, zasužnjen od razmer, skratka nesrečen in pasiven, zoper razmere ne more storiti ničesar, izgubil je samega seibe, svoje bistvo in svojo središčnost, usmerjenost. Vendar pa zaradi tega ne smemo biti pesimisti, ker človek vseeno išče rešitev iz tega kaosa in pasivnosti. In to rešitev bo našel v kulturi, v iz vestni kulturni panogi. Po presoji posameznih kulturnih panog, odnosno plasti, gospodarstva, -umetnosti, znanosti, etičnosti in socialnosti, je predavatelj prišel do zaključka, da je edino religijoznost centralna kulturna plast, kd je nad vsemi drugimi ter daje človeku tisto duševno moč, zmožnost, s katero bo pravilno uredil svoje razmerje do življenja. Za to spoznanje pa ni potreben v toliki meri razum, kot božja milost, kot je dejal ob zaključku svojega predavanja predavatelj. Pripomnil je tudi, da bi bil vesel, če bi mu kdo pokazal, odnosno dokazal, katero drugo kulturno plast za središčno; z debato in z golim razumskim dokazovanjem s stališča drugih nazdranj, pa bi bik) to baje nemogoče, ker je sa rešitev tega vprašanja, kot rečeno, potrebna božja milost. Kot vidimo, ie Mio predavanje svoje- vrstno, zanimivo. In ni oporekati, da je potrebno zato nekaj pripomb, saj sme vsak gledati s svojimi očmi na življenje, ljubiti po svoje resnico, izpričati človeka iz sebe — in Ie iz neštetih resnic in na-ziranj se rodi jedro čiste resnice ter se izluščijo zmote. Pa je menda tudi zanimivo, kakšen videz imajo najvišja vprašanja v obliki preproste besede v primeri z rafiniranim modrovanjem. Tudi preprost človek čuti dandanes v sebi neuravnovešenost, žejo po usmerjenosti in smiselnosti življenja, čuti, da ni popolno urejen njegov odnos do življenja in da je neurejeno življenje samo, družbeni red. Dokazati se pa ne da, kar tako, le reče se lahko, da človek ni bil neuravnovešen, nepopoln vse od svojega početka doslej. Celo lažje se dokaže, da je bil človek vedno in še bolj nepopoln, neuravnovešen, le da ni bil tako razvit kot sedaj, da bi se zavedal kaosa, v katerega je zabredel po svojih zmotah, kot se ga zaveda sedaj. Morda je človek res včasih imel živjgenski smisel, verjel je, da je to življenje pripravnica za nebesa Gotovo pa je, da je zdaj izgubil že močno to vero, pa tudi prejšnji življenjski smisel. In če si ne ve razodeti, najti pravega življenjskega smisla, če zdaj živi tako tja v en dan, je baš v tem njegova razrvanost On čuti, da mu nekaj manjka, težko verjetno pa je, da bi ga kdorkoli mogel zopet prepričati, da je smisel njegovega življenja — onstranskega življenja Kajti človek je v svojem razvoju šel preko tega In človeka je zdaj že lažje prepričati, da življenje sploh nima smisla, kot pa, da je njegov smisel onstransko življenje. Najlažje pa bi ga najbrž prepričali, da je smisel življenja — rast, izpopolnjevanje, evolucija, popolnost tam nekje na brezkončni lestvici razvoja. Da, mi živimo, da raste mo, se razvijamo, živimo zaradi večje popolnosti, boljše bodočnosti. Smiselno žive ti, se pa pravi, živeti za ta smisel, podpirati razvoj, teboljšavati sebe in razmere* urejevati svoje odnose do življenja, ko-rakaiti z duhom časa, ne pa nasprotovati temu razvoju, zapirati oči pred resnico — oddaljevati se od življenja v bolan, neaiv* Ijenjski, mističen svet. Kaj je božja milost, toča pa človek Se nikoli ni točno vedel. Znanosti in božja milost se ne moreta združiti. O božji milosti se je govorilo največ v srednjem veku, zdaj se pa vedno bolj bavimo z življenjem, da rešimo uganko življenja Res je, kot je dejal predavatelj, človek je dandanes sam — problem. Največji problem pa je gotovo božja milost, če človek premišljuje o nji, kajti, če je razum nepotreben poleg nje — kam potem z razu-inam in kako potem razmišljati o kulturnih plasteh, njih avtonomnosti in zavisnosti in o tem, kako bi uredili svoj odnos do življenja... In potem tudi ni govora o človeški aktivnosti, ker mora biti človek prav-za prav zaradi božje milosti popolnoma pasiven, mora vse pustiti v božjih rokah, prepustiti božji volji. Potem je tudi vse dobro in prav v življenju — jo vse božja volja in je sploh greh govoriti o kakršni koli reformi. Vse je tako — kakor bog hoče. Lahko se dokaže, da je katera druga kulturna plast središčna ne le religijozna — zakaj ne. če je gospodarstvo osnovna panoga kulture, je torej osnova, brez katere ne more biti nobene druge panoge. Ta plast je potem takem tista, ki ureja naše materijalne razmere, stremi za tem, kako bi se dalo človeškim življenjskim potrebam najbolj ugoditi. Pravilno! A katerim duhovnim interesom človeka pa ne more zavladati? Da, brez kruha ni življenja — telesnega, brez tega pa ne duhovnega; poleg tega pa tudi ni meje med telesnim in duhovnim ali duševnim življenjem, do tega spoznanja bomo prišli prej ali slej. In največji človekov interes je, naj suče mo in obračamo vse kulturne panoge aH plasti na vse načine, da živi, prvi je nagon po samoohrani, ljubezen do življenja je najelementarnejše čustvo. Zato so pa vsi naši interesi več ali manj zavisni od tega, zato so vsa čustva življenjska, vse je izvirajoče iz življenja in vse več ali manj služi le samoohrani ljudi — pa naj bo kultura kakršna koli, ker je vse nastalo iz življenja — zaradi življenja. Kar pa ni z življenjem v zvezi, kar mu ne služi, čemur pripisujejo nekateri namen, da je življenje zaradi tega, to ne more dajati življenju smeri ter odrešiti človeštva. če n. pr. socialnost sega v vsa kulturna področja in da je spoznanje socialnih vrednot le teoretično, kot je dejal predavatelj, tedaj se da tudi dokazati, da reli-gijoznost ne sega v vsa kulturna področja ter je spoznanje njenih vrednot popolnoma teoretično in ni centralna kulturna plast. I^ahko je reči, da je bog predmet vsake religijozne kulture in da je svetost vrednota itd., a težko je dokazati, nemogoče, da le bog predmet ter da je reli^ijoz-no čustvo zaradi taktičnega predmeta in neposredno čustvo. In tisto o transcendentalnem vidiku! Da človek zamore objektivno presojati objekt, življenje — v religijoznem svetu! čudno, kaj ne? Pirvič je nemogoče gledati živemu človeku izven tega življenja na baš to življenje — ne objektivno, ne subjektivno, ker — ali — ali, eno ali drugo: gledati na to življenje in živeta, ali ne živeti in ne gledati! če bi pa sploh bilo kaj takega mogoče, tedaj govorimo še vseeno lažje o tistih stvareh objektivno, ki so nam bliže in zato tem bolj znane in razumljive, kot pa če bi bile daleč od nas. Toda vse to le za primero, da vidimo, da ni samo ena verjetnost, temveč, da jih je nešteto in da je le ena aH druga bolj verjetna od drugih. Predavatelj je tudi omenil, da organizacije, kot je cerkev, država itd. izpremi-njajo splošne živhjenske razmere ali da teže za nekim izvestnim — recimo, kulturnim stanjem ter da prav za prav ustvarjajo razmere. Toda, če naj bi n. pr. cerkev izpremenila razmere, ki jih je ustvarila, tedaj bi s padcem taistih razmer padla i ona. Pa to so le pripombe, v vse detajle se ni moči spuščati Tako tudi n. pr. ti6to o Ameriki lahko vsak ovrže — predavatelj je dejal, da so v Ameriki zasužnjili stroje, da jim služijo, dočim v Evropi služimo strojem... in da M nam naj bila Amerika v tem pogledu za zgled. Toda — samo pomislite, materialistična Amerika in slovenska, evropska :>božja miloste! Predavatelj očividno smatra, da je Evropa bolj materialistična kot Amerika. Dejal je, da je otrok kulture, civilizacija zavladal nad kulturo. Saj temu ni ooprekati — a kje drugje je še civilizacija bolj zavladala nad kulturo kot v Ameriki? Sploh pa je znano, da se meja med civilizacijo in kulturo ne da določiti, kot se ne da med telesnim In duhovnim življenjem. No, kaj bi nas potem naj dvignilo iz sedanjega življenjskega kaosa, če izključimo religijoznost? Kot rečeno, ljudje morajo pričeti le smiselno živeti in nič drugega. To pa bodo takrat, ko se bodo zavedli vrhovnega smisla življenja — živeti zaradi evolucije, popolnosti, živeti tako — pa se pravi urediti že pravilen odnos do življenja in bližnjega. Tedaj bodo ljudje živeli — vsi za skupnost, egoizem bo zatrt, človek bo našel samega sebe —- v sočloveku, v vsečloveč-noeti in najplemenitejšem, najmogočnejšem Čustvu — v ljubezni do človeškega v človeku, v odpovedi sebičnim nagonom, človečka sreča je v vsečloveikem sožitju, življenje samo nas vedno bolj sili v spoznanje. Za -to pa ni potrebna božja milost, temrveč le mrvica razuma in nekaj let povsem realnega trdega življenja, v katerem se prekvasijo vse kabinetne teorije o kulturi. Eden iz občinstva. V hotelu. — Kako mi morete zaračunati za centralno kurjavo 20 Din, ko je pa sploh nimate? — Seveda je nimamo, toda zbirati moramo denar za njo. Fran Finžgar 60letnik Ljubljana, 9. februarja. Danes slavi pisatelj Fran S. Finžgar svojo 601etnico, pa vendar še ne moremo reči, da je že dosegel vrhunec svojega vstvarjanja. Malo sicer zadnja leta piše, vse te stvari so pa kakor kristali, iztisnjeni iz izkušenj življenja, vedno bolj obrušeni in v barvah se iz prem in j a joči. čudotvorna sila izžareva iz teh draguljev, ki se nikdar ne ohladi in ne ugasne. V kroni naše kulture bodo v Finžgarjevem srcu porojeni in z njegovim ostrim razumom obrušeni kristali svetili še generacijam in naši potomci bodo v njih blesku gledali še nove nam nevidne luči. Nas in naš čas bodo naši potomci videli v teh vedno živih žarkih. In pa našega kmeta, plodno energijo našega naroda in njegovo ljubezen do svoje zemlje, ki se je iz nje rodil tudi Finžgar. Pred 60 leti na sv. Polone dan je bil rojen v Doslovčah pod Stolom vaškemu krojaču. Potem pa pot, ki hodijo po njej vsi naši kmetski študentje, Alojzijevišče, leme-nat in še vedno šola, vsak dan težja in vsak dan z roko na kljuki novih vrat. Malo jih je, ki bi imeli tako močno roko kakor Finžgar, da bi se mu po vrsti odpirala ta vrata, ki peljejo skozi nova odkritja, skozi nove bridkosti in radosti, zopet le do drugih še bolj trdo zaklenjenih vrat, ali Finžgarju je dal rod kladivo, ki si z njim pred vsakimi durmi skuje pravi ključ, še vedno vihti z neprostrano in vedno se pomlajajočo močjo kladivo in kuje, kuje, da odzvanja v vseh srcih. še nikdar nismo njegovega kladiva slišali tako jasno kakor danes. Zavedamo se, da je koval tudi naša srca. Posebno tokrat, ko je koval »Kroniko gospoda Urbana«, takrat ko so od mehkega železa letele iskre, ki so vžgale ves narod. Ali je pa to mehko železo tudi kalil ? Ne zveni še kakor jeklo .. Nova vrata naj še odpira, v sivi vodi svojega talenta naj kali železo, da bo trdo kakor jeklo težkega meča kralja Matjaža, in kuje naj, kuje ... Slava Finžgarju! A. G. Obrtniški ples V soboto zvečer je Obrtniško društvo priredilo v Kazini svoj vsakoletni obrtniški ples. Velika dvorana in vsi drugi prostori so bili tako polni, kakor niso pričakovali niti prireditelji. Mislili so seveda, da se bodo lepo tako-le med seboj po domače pozabavali in zavrtih, češ, saj smo za veliko gospodo preveč preprosti — in prav zato je pa tudi najodhčnejša gospoda prišla na ples svojih dobrih znancev od prijetnih stalnih omizij, kjer so izbrisane vse socijalne razlike, samo da se človek zvečer malo oddahne in razvedri. Tistih napetih balov mora biti že vsakdo sit — zato torej je bila v soboto pri obrtnikih taka gneča, ali vendar tako 1 ustno po domače. V veliki dvorani je na slikarskem stojalu stala v širokem zlatem okvirju krasna slika, kakršne ni tako živo in lepo naslikal še noben naš umetnik: najlepše gospodične med najbolj duhtečemi nageljčki, seveda vse pristno, živo in veselo. Predsednik prireditvenega odbora g. Iglic, ki je obenem tudi društveni podpredsednik, je pa s pomočjo g. Rožiča, ki je skrbel že 7. leto pri buffetu za pijačo najboljših sort, ter g. Mežnaršiča, ki je tudi že pravi kavarnar, ter z gospemi Krapšovo, Igličevo, Urbasovo, Vidmarjevo, Pristovovo, Perdanovo, gdč. Ocepkovo in še drugimi dobrimi in spretnimi gospodinjami skrbel, da je vsak moral pohvaliti tudi izbrano kapljo gospoda živili, kakor tudi vse druge okusne stvari, ki niso bile samo dobre, temveč tudi prav po ceni. Društveni predsednik g. Rebek, ki je obenem tudi predsednik Zveze obrtnih zadrug,' in njegov namestnik g. Milko Krapež, g. Pristou in drugi odborniki so pa imeli čez glavo dela s sprejemanjem in pozdravljanjem gostov, ker jih je bilo toliko, da vsem pri najboljši volji niso mogli najti prostora. Sreča, da se je kmalu oglasila izvrstna godba Sokola I. in je naš izkušeni plesni aranžer gosp. Ivančič komaj zadržal mladino, da je otvoril ples podban g. dr. Pirkmajer z gospo predsednika Rebeka, predsednik g. Rebek z gospo podpredsednika Iglica, njim je pa sledila s soprogami in hčerkami obrtnikov dolga vrsta oficijelnih zastopnikov in mladine, pa tudi zastavnih mam in korenjaških mojstrov. Ko so se plesalci razdelili na veliko dvorano in na malo dvorano, kjer je igral sokolski jazz s Tabora najmodernejše plese, je bilo pa za vse dosti prostora za pomenek in razgovor. Izvrstno uspelo obrtniško prireditev so počastili tudi ban g. dr. Marušič, župan g. dr. Puc z gospo županjo in podžupanom g. prof. Jarcem ter občinskimi svetniki gg. Dachsom, Likozarjem, Orehkom, Urbasom in dr. šubicem, načelnik g. dr. Mara, zastopnika ZTOI gg. dr. Ples in dr. Pretnar, predsednik Zveze trg. gremijev g. Jos. J. Kavčič predsednik ljublj. trg. gremija g. Gregorec. predsednik zdravniške zbornice g. dr Rus, za veleindustrijalce in velesejm g. Bonač. za Mestno hranilnico predsednik dr. Vinko Gregorič, podpredsednik Jadranske Straže g. stupica, predsednik ZKD direktor g. Jug, 27. janu* direktor Tehn. srednje šole g. Reisncr, gen. tajnik TPD g. Pogačnik, direktor Ljubljanske kreditne banke g. Krofta in polno drugih uglednih oseb, ki se je med nje pomešalo tudi nekaj lepih in nagajivih mask — sploh toliko je bilo dobro razpoloženega ljudstva, da je v največji gneči plesalo četvorko nad sto parov. Za kraljico nageli-čkov je bila izvoljena gdč. Batjelova, hčerka tovarnarja, lastnika -^Tribune* na Kar-lovški cesti. Prirediteljem naj bo sijajni obisk v dokaz, da obrtniško društvo uživa simpatije in spoštovanje vseh slojev in stanov. Čestitamo! KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 9. febr. 1931, katoličani: Apolonija, pravoslavn a rja, BI a gos lava. DANAŠNJE PRIRkDITVk. Drama: Divji lovec. Slavnostna pred« stava. Opera: Zaprto. Kino Matica: Gospod po naročilu. Kino Ljubljanski dvor: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinec, Rimska cesta, Leu^tek, Resljcva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta. 30 Letnica poroke Tragedija mlade natakarice Ljubljana, 9. februarja. Na Jesenicah sc je davi odigrala tragedija mlade natakarice. V Dežmanovi gostilni se je zastrupila z oetovo kislino 18 letna natakarica Rozalija Žužek iz Velikih Lačč na Dolenjskem. Ko so okrog 7. zjutraj Dež-manovi pogledali, kaj je z natakarico, ki je običajno ob tem času že vstala, so jo našli v njeni sobi nezavestno in zvijajočo se v krčih. Polet? nje je legala steklem, a Iz katere je dišalo po cetovi kislini, Detmanovi so takoj pozvali jeseniškega zdravnika drja. oKgoja na pomoč. Zdravnik jc odredil, da so natakarico takoj prepeljali v Ljubljano, Osebni avto je zdrčal z njo proti Ljubljani, toda nesrečni ca je umrla že med prevozom. Ko se je avtomobil ustavil pred ljubljansko bolnico, je bila že mrtva. Truplo so prepeljali v Mestni dom in obvestili policijo. Na odredbo dr. Avramo-vića so po ogledu truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kaj jc bilo vzrok samomora, ni znano. Zdi se, da je pognala zužkovo v smrt nesrečna ljubezen. Aretacija sleparskega ženina Ljubljana, 9. februarja. Na Poljanski cesti je davi stražnik ustavil mladega moža, kri je gnal telico proti klavnici. Bil je delavec Jože Križnar, doma z Javomika, katerega so obla&U zasledovale zaradi raznih sleparij in tudi tat. vine. Jože, ki je drugače postaven fant, se je spocijaliziral za ženitvenega kandidata. Zmešal je na Rudniku nekemu dekletu ^Javo in srce in jo pregovoril, da mu je zaupala svoje prihranke, češ, da jo bo gotoro ožen-H. Tik pred poroko jo ie pa pobrieaJ. istočasno je dvoril tudi posest ni ko v i hčerki Frančiški M. v Zgornjem Jelenju. Tudi njej je obljubil večno zvestobo, v rovanžo je pa zahteval njene hranilne knjižice. Orisani! jo je za več tisoč Din. Poleg tega zasleduje Križnarja okrožno sodišče v Novem mestu zaradi sleparij*1, ljubljansko m> tiišče pa zaradi tatvine. Pod jetrn Jote je moral v zapor. • Na policiji je bil davi prijavljen manjši vlom, ki je bil izvršen v trgovino Jerneja lxwarja na Sv. Petra cesti. Tat je pr 1 skozi vežo in čez dvorišče goatftne pri »Kaplanu« po stopnicah do vrat delavnice, ki Jih je z vitrinom odprl, v delavnici si je odrezal več metrov blaga ter neopa-ženo pobegnil. Koliko je škode, še ni znano. — Strojniku Venčeslavn Stodoli je bilo v Pre-dovičevi ulici z dvorišča ukradeno kolo v vrednosti 1000 Din. Repertoari! Drama Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. febr.: Zaprto. Torek, 10. febr.: Gostuje drama v Celju (Gospa ministrica). Sreda, 11. febr.: Zaprto. Četrtek, 12. febr.: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 13. febr.: Glavni dobitek. Red F Sobota, 14. febr.: Ob 16. Mercadet. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob 20. Ponedeljek. 9. febr.: Divji lovec. Proslava 601etnice pisatelja F. S. Finžgarja. Izv. Torek, 10. febr.: Sedmi fantiček. Gostovanje Tegernseerjev. Izven. Sreda, 11.: Zakonska stavka. Gostovanja Tegernsserjev. Izven. četrtek, 12. febr. Madame Butterflv. D. Petek, 13. febr.: Nina nana, punčka moja; balet Figurine. Red C. Sobota, 14. febr.: Dijak prosjak, piemije-ra. Izven. Pri revinatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporabila naravna Franz Josefova voda« z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova voda i posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno cistično sredstvo za želodec in creva. * Franz Josefova erren cica« se dobiva pri vseh lekarna!i, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Dnevne vesti * Naši javnosti. Akademski urad dela v Ljubljani nam je poslal: Že lani se je osnoval na ljubljanski univerzi akademski urad dola, ki si je nadel nalogo, omogočiti revnim akademikom študij s tem, da jim iz-posluje različna dela in pri nakupu nudi ugodnosti. Razumljivo je, da bi ostalo naše delo neplodno, če nas ne bi odločilni krogi podpirali v tej nalogi. Zato se ob tej priliki obračamo na vse trgovce in obrtnike s prošnjo, da bi dajali revnim študentom pri nakupu znatne popuste. Nadalje prosimo vse, ki unaio prosta stanovanja in so pripravljeni dajati hrano, naj to javijo na spodaj navedeni naslov in naj navedejo pogoje. Dalje se obrača mo na vse, ki imajo na razpolago službe ali različna dela, kakor instrukcije, prepisovanje, p re tipko van j a, prevajanja, stenografiranja ali druga duševna in tudi telesna dela, naj sporočijo na naš urad, da mu pošljemo takoj zmožno in zanesljivo moč. Kakor hitro bomo sprejeli od Vas kak odgovor, oziroma ponudbo, sc bo takoj oglasil pri Vas naš funkcijonar v svrho natančnejšega dogovora. Pričakujemo, da se bo naša javnost v polni meri odzvala naši prošnji in nam pri tem poma- _ Izprememba v katastrski upravi. Finančni minister je odredil, da se izpremene meje področja katastrskih uprav v Ljubljani in v Celju v toliko, da se katastrski občini Gornji Motnik in Zaplanina izločita iz katastrske uprave v Celju in pridružita katastrski upravi v Ljubljani. — Ir. zdravniške službe. V imenik sdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan sekundarij bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Franc Puc. — Proslava 70 letnice profesorja Murka v Pragi. V proslavo 70 letnice znamenitega slavista vseučiliškega profesorja dr. Matije Murka prirede Meščanska Beseda, čsl.-ju-goslov. Liga, Jugoslovensko Kolo, akademsko društvo >Jugoslavija« in Jadranska Straža v Pragi jutri ob 20. v Meščanski Besedi družabni večer. — Nove davčne znamke. V promet so prišle znamke za plačevanje uslužbenskega davak, in sicer poleg dosedanjih še po 25, 50. 100 in 150 Din. Dobe se v trafikah. _Iz odvetniške službe. Advokat v Murski Soboti dr. Josip Goljevšček, je 2. t. m. umrl. Za začasnega prevzemnika pisarne je postavljen advokat v Murski Soboti dr. Aleksander Valy. Na 12. Valčkov ples vabi strokovna organizacija natakarjev, hotelskih in kavarniških uslužbencev na dan 12. t, m. v dvorani hotefa Union. Začetek ob 8. uri. — Brezposelnost v naši državi v preteklem letu. Od predlanskega leta je bilo ostalo 5662 brezposelnih, v preteklem letu je pa iskalo deJa 145.277 brezposelnih, od teh 123.174 delavcev m 32.103 delavke. Delo je bilo na razpolago v 56.169 primerih. Posredovanj je bilo 14.872, ob koncu leta je bilo še 9989 brezposelnih. Redne podpore so znašale 2,538.387 Din, izredne pa 557.960.10 Din. — Iz »Službenega fista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 10 z dne 7. t- m. objavlja navodila za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih javnih cest, pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozilih, razglas mestne občine Maribor o pobiranju občinskih davščin v letu 1931 m 75 objav glede pobiranja občinskih trošarin v letu 1931. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. januarja je bilo v dravski banovini 17 primerov tifuznih bolezni, 42 škrlatinke, 57 ošpic, 138 davice, 16 sena, 2 otročniške vročnice ter po 1 griže, dušljivega kašlja in vnetja priušesne slinavke. — Važno za kapelnike salonskih orkestrov! Ministrstvo notranjih del, upravni oddelek, je na intervencijo »Saveza muzičara« in po pravilniku za izdajanje koncesij vodjem salonskih orkestrov odredilo, da po 1. aprilu 1931 ne sme nihče dirigirati salonskega orkestra, če nima privolila umetnostnega oddelka ministrstva prosvete. Privolilo se izdaja na osnovi šolske kvalifikacije ali pa s položitvijo strokovnega izpita pred komisijo, ki jo je umetniški oddeleK postavil pri vseh podsavezih muzičara v državi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 6, v Splitu 2.5, v Beogradu 0, v Sarajevu —0.2, v Mariboru —0.3, v Ljubljani —0.6, v Zagrebu —1.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.2 mm, temperatura je znašala —8.6. — Tragična smrt uglednega inženjer-ja, V soboto si je v Subotici končal življenje ugledni inženjer Pavel Gottiieb, zaposlen v kemični tovarni »Zorka«. Obolel je bil na gripi in ker je imel precej visoko temperaturo, mu je zdravnik svetoval, naj leže. Ko ga je zdravnik zapustil, je inženjer poslal služkinjo v sosedno gostilno po vroč čaj. Ko je odšla, se je zaklenil in napisal več pisem. Služkinja se je vrnila že čez nekaj minut, ker se pa na njeno trkanje ni nihče odzval, je slutila nesrečo. Pozvala je policijo, ki je odprla sobo. Gottlieba so našli mrtvega; ustrelil se je v glavo. V pismih je navedel, da ga več ljudi zalezuje. Zdi se, da ga je potrla zdravnikova izjava, da je njegovo stanje nevarno. — Nesreče in nezgode. Davi so prepeljali v bolnico dve žrtvi nesreč. Prva je bila 51-letna delavka Greti Kavčič, stanujoča v Glinški ulici in zaposlena kot delavka v Bonačevi tovarni. Padla je po stopnicah in si zlomila desno nogo. — V tovarni »Saturnus« v Mostah je davi stroj zagrabil delavko Marijo Božičevo in ji odtrgal prst leve roke. — Včeraj se je v Nobrunjah pri sankanju ponesrečila 21-letna Ivanka Keržin. Zlomila si je desno nogo. Tudi njo so prepeljali v bolnico. — Tri tragedije. V Sremski Mitrovici je podlegel posledicam zastrupljenja z alkoholom dninar Josip Horvat. Mož je živel v veliki bedi in je v obupu začel popivati. Pil je skoraj teden dni nepretrgoma, končno je pa podlegel zastrupi jen ju. V Rumi se je te dni ustrelil 20-letni Franjo Almec. Njegov oče je bil premožen mlinar v Hudnici, pa je piišel na boben in fant je moral v službo k tujim ljudem. Bil je zaposlen pn trgovini z žitom Stei-ner in "VVessl, ki ga je zaradi slabe kupčije odpustila. V obupu se je ustrelil v glavo in je bil takoj mrtev. — V bolnici v Sisku je podlegla posledicam zastrupljenja 17-letna Marija Vukič. Hotela se je poročiti, pa so ji roditelji branili. Zato je pila oetovo kislino in v strašnih mukah umrla. — Strašen zločin. Iz Trogira so te dni prepeljali v zapore sodišča v Splitu po-sestnico Mando Buble, ki je zaklala svojega 9-letnega pastorka in hotela umoriti tudi svojega moža Marina. — Velik požar. V noči od petka na soboto je začelo goreti pri mlinarju Stjepanu Antoleku. Ker je bilo poslopje leseno, se je ogenj naglo širil in zajel tudi strojarnico. Zgorelo je tudi skladišče z zalogo moke. Na pomoč so takoj prispeli gasilci iz IvaničgTada in bližnje okolice. Mlina sicer niso mogli rešiti, posrečilo se jim pa je ogenj omejiti, da se ni razširil na sosedna poslopja. Lastnik ima okrog 1 milijon Din škode in nesreča je tem hujša, ker ni bil zavarovan. "z Ljubljane —Ij Lev Lavrič. Davi so iz splošne bolnice, kjer je včeraj zjutraj v 65. letu umrl na raku v grlu, na pokopališče v škofjo Loko Leva Lavriča. Po zagrenjenem življenju je bila škofja Loka, kjer je živel svoje najlepše čase in z največjim navdušenjem in požrtvovalnostjo deloval za njen napredek, edina pokojnikova želja. Jutri ob 16. polože v grob škofjeločani dobrega človeka, ki ga je pred leti, ko je bil ugleden trgovec, občinski svetovalec, agilnd odbornik čitalnice, ustanovitelj in odbornik Okrajne hranilnice, ustanovitelj in odbornik Vodovodnega društva, najbolj vneti ustanovitelj in odbornik Sokola ter najodličnejši borec za .napredno stvar, spoštovala ga je vsa Gorenjska, radi so ga imeli vsi, ki se ga še dz svojih let spominjajo kot vzornega Sokola in najboljšega prijatelja, ko je bil še v službi pri naši reno-! miran i trgovski hiši An t. Krisper v Ljubljani. Tudi njegovi rojaki iz Kranja ga gotovo še niso pozabili; saj je bil Lavrič živa vez med Kranjem in škofjo Loko in v glavnem je njegova zasluga, da je prenehala starodavna purgarska antipatija med obema gorenjskima mestoma in se je zdaj izpremenila v plemenito tekmo v naprednosti. Gotovo pa pokojnega svojega prijatelja, ne pozabijo ljubljanski tovariši, saj je bil do zadnjega diha najzvestejši član Sokola in še v bolezni ni zamudil nobene prireditve. Z Lavričem odhaja član tiste stare navdušene garde, ki naj bi jo mladina posnemala v požrtvovalnem rodoljubju, kakor je tudi pokojnik vzgojdl svojo družino. Njej naše sožalje, vnetemu Sokolu pa topel spomin! —Ij Nocojšnjo Finžgarjevo proslavo v Narodnem gledališča otvori prof. France Koblar, ki govori o pisatelju F. S. Finžgarju v imenu Društva slovenskih književnikov. Ponovno opozarjamo, da bo proslava in predstava »Divjega lovca« drevi v opernem gledališču, in ne v dramskem. Začetek točno ob 20. uri. —Ij Odhod naših smučarjev tekmovalcev v Oberhof. Drevi se odpeljejo naši smučarji tekmovalci na mednarodna smu-ška tekmovanja v Oberhof v Nemčiji. Kot tekmovalci odpotujejo Jože Janša, Tomaž Godec in Bogo Sramel, kot savezni delegat pa dr. Janko Berce. Upamo, da bodo naši tekmovalci v težki mednarodni konkurenci dobro odrezali in častno zastopali naš sport. —Ij Naš priljubljeni portretist Avgust Bucik, ki je moral zapustiti domovino in iti za kruhom po svetu, živi že nekaj let v Alžiru. Pred kratkim je tam priredil razstavo svojih del, kjer je razstavil nad 30 slik, večinoma portrete, ki jih je naslikal pod žgočim afriškim solncem. Alžirski časopisi so objavili o Buciku in njegovi razstavi najlaekavejše ocene znanih francoskih kritikov, ki hvalijo predvsem eleganco njegovih del in podobnost portretiranih. Navzlic uspehom v tujini se pa Bucik baje vendar namerava zopet vrniti v Ljubljano, kjer zlasti lepe dame čakajo, da ohrani njih lepoto. Ij šišenska tramvajska proga. Pretekli teden so napeljali elektrovodno žico za Šišensko tramvajsko progo, žica je pritrjena provizorno iz Šiške do velesejma. Zaradi slabega vremena so z delom začasno prenehali. Ker bo vozil tramvaj v Šiško šele čez dobra dva meseca, jim z napeljavo ni treba posebno hiteti. Tudi viško progo bodo lahko pravočasno zgradili, četudi jih bo vreme zadrževalo še vea mesec. Delavci bodo pa prisiljeni kidati sneg, dokler jih ne bodo potrebovali za težaška dela pri gradnji proge ali morda pri regulaciji Ljubljanice — kar pa je le pobožna želja. — Nered v ceetno železniškem premetu. Ljubljanski tramvaj je že Kak na glasu, da vosi zelo počasi, poleg tega se pa Id udje še pritožujejo, da je zveza na nekaterih križiščih neredna Tako so morah čakati sooči potniki pred magistratom celih 25 minut, da se jih je izvolil tramvaj usmiliti in jih odpeljati tja, kamor so bili namenjeni. Uprava bi morala pač poskrbeti, da se taki nedostatki odpravijo. —Ij Bohemski karneval SK Ilirije, ki se je letos vršil na Taboru, je bil ena naj-zabavnejših sobotnih predpustnih prireditev. Privabil je na Tabor mnogo občinstva, zlasti športnikov. Dvorano je izredno okusno dekoriral g. Skružnv ml., ki se je izkazal kot pravi mojster. Ves strop je bil preprežen s koriandoli, balustrada je bila okrašena z okusnimi draperijami, oboki pod ložami so bili dekorirani z originalnimi karikaturami poezije, umetnosti, kritike itd. V dvorani je vladalo živahno vrvenje in rajanje pestrih mask in nemaskiranih plesalcev, z balkona pa sta dva močna žarometa razsvetljevala dvorano. V glavni dvorani je sviral izvrstni Merkurjev džezbend, v baru je pa skrbel za zabavo trio iz kleti Zvezde. V splošnem je prireditev v moralnem in tudi gmotnem pogledu dobro uspela. —Ij Gostovanje Tegernseerjev v opernem gledališča. Skupina bavarskega kmetskega glišča Die Tegernseer gostuje dva večera v Ljubljani. Prvi večer, torek dne 10. t. m. vprizori komedijo »Sedmi fantiček«, ki je izredno komična po vsebini in zapletljaju samem. Drugi večer pa igrajo Tegernseerji komično vaško zgodbo Zakonska stavka«. Obe igri se vprizorita v bavarskem dialektu in ravno v teh ljudskih komedijah so Tegernseerji naravnost mojstri. Opozarjamo p. n. občinstvo, da so sedeži v predprodaji pri dnevni blagajni v operi in da je še dovolj sedežev vseh vrst, predvsem pa lož, na razpolago. —Ij Predavanje v »Pravniku«. V sredo dne 11. februarja t. 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« gosp. namestnik višjega državnega tožilca dr. Munda Avgust: »Nekaj pripomb k sodni praksi z ozirom na novo kazensko zakonodajo«. Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79 in vabi k obilni udeležbi — odbor. —Ij O najlepših vrtnicah in njih vzgoji predava drevi točno ob 19. v predavalnici minerološkega instituta na univerzi g. nadzornik Strekelj. S tem predavanjem otvori podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva drugi ciklus predavanj, ki bodo od drevi do petka vsak večer ob istem času na univerzi. Vstop je za člane in nečlane prost. —Ij V dvorani evangeljske cerkve bo imel jutri, v torek ob 20. misijonsko predavanje o Indiji pastor Hammitzsch, ki bo opisal svoje doživljaje v teh zanimivih krajih. Vabljeni so vsi člani cerkvene občine, kakor tudi vse ostalo občinstvo. — Vstopnine ni. —Ij Smučarski odsek »Lj. Sokola« priredi tekoči teden smučarski tečaj pod strokovnim vodstvom za začetnike in starejše smučarje. Sestanek vseh interesentov prvič v torek 10. t m. ob 3. popoldne pri Karlovškem mostu. Iz Celfa —c Srčna noč. V ljubečih srcih se odigravajo ljubezenski romani — in biti eno noč v takem srcu, pomeni spoznati vse tajne. Med ljubečimi srci se gibati eno celo noč, pomeni ljubiti eno noč vse in prav od kraja. To je rešitev skrivnostnega šepetanja, ki gre te dni od ust do ust po Celju. Tako »Srčno noč« lahko preživi vsakdo v soboto 14. t. m. na sokolski maske radi v Celjskem domu. Dvorana bo izpremenjena v gozd žarečih src in zlatih srčnih sobic, vse po načrtih znanega umetnika prof. Frana Siča iz Ljubljane. —c Zanimive najdbe v Marijini cerkvi. Konservator g. Marjan Marolt je te dni ugotovil, da je slika sv. Antona Padovan-skega v desnem oltarju Marijine cerkve v Celju delo graškega slikarja Janeza Krat-nika Rannacherja, ki je umrl v Gradcu pred 174 leti. Edino doslej znano Rannacherjevo sliko hranijo graški minoriti. Gosp. Marolt je našel pod ometom v zakristiji Marijine cerkve tudi tri rimske reliefe, in sicer kos nagrobnika z genijem in vodnim konjem, levo polovico reliefa orla in sliko bežeče živali. —c Eksplozija bencola. V četrtek popoldne se je vnela nekemu vajencu v ključavničarski delavnici g. A. Rebek a na Mariborski cesti posoda z bencolom. Delavnica je bila v hipu v plamenih. Delavcem se je kmalu posrečilo pogasiti ogenj. Ogenj je poškodoval nekaj orodja. Zgorela je tudi vajenčeva obleka. Internacij on H a ločenih žen V Rumuniji imajo v aristokratskih krofih energično damo Pepenarijevo, ki jc pokrenila akcijo za ustanovitev društev ločenih žen v vseh večjih evropskih mestih. V Bukarešti so se ločene žene že organizirale in ustanovile društvo, ki je takoj prve dni pokazalo, da bo imelo mnogo članic in da ho uspešno delovalo. Ker se je prvi poskus dobro obnesel, hoče podjetna Rumunka nadaljevati svoje delo tudi po drugih državah. Napotiti se namerava po Evropi, da pripravi vse potrebno za ustanovitev internacijonale ločenih žen. To bo torej nova interna-cijonala, v kateri bo najbrž mnogo več članov, kakor pa v snujoči se interna-cijonali brezbožnikov. Sedež glavnega odbora internacijonale ločenih žen naj bi bil v Parizu. Namen organizacije ločenih žen bo nuditi članicam brezplačno pravno pomoč, preskrbovati jim službe, financirati njihove ločitvene procese in sploh pomagati jim v borbi za obstanek. Spominjajte te slepih! šaljivi in resni spomini na politične čase Zabavno predavanje g. Frana Milčinskega — Prijeten večer »Soče« ipra- j Mil- Ljubljana, 9. fberuarja. Ime gospoda Milčinsk€>ga je bilo porok, da bo društvo >Soča« tudi to soboto zvečer vzdržalo konkurenco s številnimi drugimi prireditvami. In res se je prostrani salon restavracije pri »Lovu«, napolnil do kraja Kako tudi ne, ko smo dandanes prav željni spominov na minule čase, posebno se, če jih kdo zna obujati v tako pnijetno kramljajočem tonu in s taksno satirično primesjo, kakor naš popularni in priljubljeni g. Malčinsk;:. Ni prviić nastopil v ^t3o-či<: tako rekoč d«bufciral< je že Lani in je bilo lani polno in v soboto in bo pri njem tudi v bodoče. Ko ga je pozdravil g. višji davčni upravitelj v pok. Josip Sfiligoj, je gospod činsk-i stopil na oder in za uvod povedal, da bo tudi njegovo predavanje jako učeno, zato: ;>Se bom vsedel, da me obiLna učenost ne potare«. Tako je bilo pravo razpoloženje takoj ustvarjeno, in gospod M!l-činski je potožil, da 6. januar nikakor ni ugodno vplival na njegov pero. Razpušče-na je bila narodna skupščina, o volitvah nti več govora in režimi se ne menjajo več preko noči. Da pa obudi spomine na tiste veselo-žalostne politične čase, je gospod Milčinski vze.l iz svoje aktovke šop »plošč« v obliki podlistkov, izrezanih iz raznih letnikov »Jutra«. Izbral je najboljše in najbolj jedke. Da smo si zopet obnovili sliko volilnih ceremonij, nam je p reč it al >Prvo skrinjico«, ki je bila objavljena o božiču 1924. žalibog so takrat kakor prej in pozneje zmagale in niso zmagale vse stranke. Mir z volitvami nikoli ni bil ustvarjen, sledile so pritožbe o terorju in goljufijah in v verifikacij s ki debati se je prav resno razpravljalo o tem, da so volili mnogi, zelo mnogi mrliči. Stvar je bila tako resna, da ji je gospod Malčinsk i posvetni poseben podlistek z naslovom: >Fokret med mrliči«. Pa so se volitve še >in še ponavljale ali se je vsaj venomer o njih govorilo in pisalo, zato je g. Milčinskri takrat sprožil umesten predlog, da naj novine pišejo kaj bolj iavirnega, kakor samo o volitvah in triglavskih nezgodah. To je nato še posebej opravil tudi z duhovitim podlistkom >Zoper volitve in gorske velikane«. Toda v resnioi — je dejal g. Milčinski — je njegovo pisateljsko pero bilo in je globoko hvaležno vsem strankam, ljubilo jih je In grenke solze pretaka za honorarji. Kako je stranke ljubil, je opisal v podlistku »Naš domači politični položaj«. Nc, zdaj strank ni več, v hvaležnem spominu pa žive g. Milčimskemu in se to lahko omeni tudi v literarni zgodovini. Valjar narodnega edinstva jih je 6. januarja gladko pregazi 1. Pa se je včasi dalo marsikaj resnega in šaljivega povedati tudi o vrhovni uprarvi in je g. Milčinski v avgustu 1924 napisal podlistek »O vlakih in o vzgoji«, saj smo takrat imeli profesorja za ministra saobraćaja. In separatistične težnje tudi niso šle neopaženo mimo g. Milčinskega in je v podlistku ^Pisemskim po- tom« po svoje pohvalil originalno ustvarjanj« človečanske republike, kakor jc aa-to tudi v podlistku Nove smernice« zelo ljubeznivo obeležil pridobivanje pristašev s pomočjo poljubljanja... Teh sedem podlistkov je pr-itttal -vsn. Milčinski v soboto zvečer, vsakemu »a je dodal še nekaj soli in zabele, da »t» •<> slušalefin sijali obrazi in so preda.va.Tei j a nagradili z burnim odobravan jem, pa brez sočustvovanja, čepraiv je tudi proti konru potožil, da je njeigovo pero s propadlo politiko mnogo izgubilo, da pa navalio 'emu ne bo obupal. Dasi je predavanje, trajalo dobro uro, so poslušalci zahtevali it loga, toda g. Milčinski je dejal, da nr teli biti nadležen, nikakor ne. G. ravnatelj Sanein se je kot podpredsednik društva Soče*. le;>o zahvalil ~n. predavatelju in je tudi njegov kratki gp* vor bil tako šaljivo zaokrožen, da je spa« dal v okvir tega večera. Prav umestno pa •je g. Sanein tudi poudaril, da so nam pre-čitani podlistki g. Milč.in^ke.ga podali mnogo pouka. Ce bi se bila vršila v prejšnjih časih taka predavanja in 6e l>i bili tttdi na političnih zborovanjih nastopali ta> ki ljudje, kakor g. Milčinski, bi se bil« stvari drugače obrnile. A tudi zdaj je so mnogo gradiva in g. Milčinski naj nikar ne obupa, pač pa naj ho čimprej zopet gost društva »Soče«. Ker je t soboto zvečer bilo zarath prireditev težko dobiti pevce in godbo, j« g. Sfirigoj. ki votli glavno skrb za .Soei-na« predavanja, prišel na originalno idejo, da je stopil k prijaznemu g. Rasher=rerju na Miklošičevi cesti hi ga naprosil za gostovanje s kakim imenitnim gramofonom. G. Rasberger mu je kajpada takoj nocr«*-gel in sta bdli zadeti dve muhi z enim udarcem; bik) je v soboto zvečer pri >So-či< godbe mi finega petja na milo voljo. G. Rasberger je t dvorano postaval velik švicarski Maestrophon, vreden med brati svojih 15.000 Din, v kot in na strop na j« pripel dva sidajna zvočnika aK Škorca, ki sta šele v soboto dopoldne sveža prispela B Amerdke. K veliki zalogi najnovejših plošč pa je g. Rasberger posadil gdč. Ijoe-gelavo. ki se je iak&zala kot neut.rudišiva in sila spretna kapelnica. In smo poslu-šaii razne koračnice in moderne plese, vmes pa tudi prelepe slovenske naroda* pesmi, kri jdh je nedavno na Dunaju pel ■v mikrofon mladri slovenski kvinitet (.Jvaj so to za ene ptičke«. >Moj Škrjančekc, >Vasovaleec itd.). Na nekaterih ameriških ploščah pa sta se nam v krasnem duetu predsrtavaii sig. Pavla Lovšetova in Udovi-čeva. Vsi poslušalci so bili z večerom izredno zadovoljna ia ao se le počasi razhajali. Takih večerov si želimo še več m. ne dvomimo, da bo društvo »Soča« znata zanje tudi v bodoče poskrbeti. Prihodnjo soboto prodavanje odpade zaradu črno-bel« redu te, r nedeljo popoldne se pojdejo i-Stv čani« in njihovi prijatelji poveselit na lastno zabavno prireditev v Mostah. Bela, vesela nedelja Včerajšnja nedelja je bila taka, da smo je bili lahko vsi veseH Ljubljana, 9. februarja. Nedelje so potrebne. Komentarji tudi. Najbolj pa menda zabava in kratek čas, četudi se to tistim ne zdi, ki so najbolj kratkočasili. Nekateri namreč vražje sovražijo vsako odkrito aLi zabavno besedo. Splob sovražijo vse, kar ni bold čemerno kot so sami. Pa so nam tudi ti nesrečneži zelo pri srcu, zato smo namenili, da bi v njih blagor posvetili te ponedeljkove besede, predpustno filozofijo, se pravi njim v čast, ker časti se jim menda še vseeno hoče, če se že ne znajo več smejati. Vidite., da smo pomočili pero v najplemenitejšem namenu, da poklonimo bednim — na čem že? — se pravi nesrečnežem, ki ne vedo, kako je življenje lepo in smešno z nami vsemi vred — pokloniti te iskrene besede, res iskrene, bolj iskrenih še niso nikdar slišali. Torej, nekaj veselih besed zopet, kajti včeraj je bila zopet nedelja in veseli časi so v dežeh*. Svet poskakuje, narava se raduje, človek se odpira vsemu svetu, še najbolj zarjavele device so postale nepopisno sladke kar čez noč in sploh življenje se je zasukalo v povsem drugo smer. Zaradi vseh teh razveseljivih pojavov se mora zasukati tudi pero, to se razume. Ves svet je torej zopet enkrat srečen, še športniki. Kajti zapadlo je kljub vsemu nekaj prstov snega povrh brozge in vsega hudega Pa so zavriskala športna srca, zažvižgali so premogarji in se začudili brezposelni. Tisti brez drv In obuvala p« so samo pokimali, kako pa drugače, zato pa jih tudi ni nihče slišal, ne opazil. Skratka, dokaj važen dogodek je sneg. Včeraj je bila potem takem bela nedelja in vesela tudi. Pa ni bila vesela le zaradi šemarij, ki jih te dni uganjajo ljudje, temveč zaradi tega, ker je veselje nalezljivo. In ie navsezadnje vreme je bilo včeraj veselo, deževalo ni, ker je sijalo solnce. Zato pa tudi niso Ljubljančani prespali nedelje, kot navadno, temveč so se že zjutraj taprebajali z dežniki po uricah in v Tivoliju. Po tivolskih stezah, drevoredih — je bila smuka usodna. Mladina se je smučala s smučmi, dru-gi pa kakor je naneslo, namreč padali so ter podrčavali, da" je bilo celo iafostno povrh vtega drugega veselja. Mladci se je smučala in sankala tudi pod Gskftnovem gradu ie dopoldne, kar sicer ni ■K posebnega, vendar pa Jo ie opazovalo precejšnje število Ljubljančanov, kot s« pač pri nas občuduje vse po vrsti, n. pt. ljudje strme tudi pri nas nad mačkom, ko se mu zdeha na strehi. Zaradi tega pa nismo vsi tako malenkostni. Mnogo nas je, ki smo tudi dovzetni za vzvišene in idealne stvari (povrh tega. da smatramo za družabno dolžnost bezljati v predpustu). Torej, včeraj je bilo v Ljubljani zopet kulturno predavanje. To pa pomeni, da so kulturni Ljubljančani vseh spolov zopet odprli ušesa na stežaj ter postali kar naenkrat tako neznansko dostojanstveni ter nasobljeni kot bi ne znali šteti do pet. No, vidite, tudi kaj takega jc lepo od njih, sploh je to velik plus za nas, da se tako vneto zanimamo za kulturna vprašanja, da ne delamo sramote kulturnemu slovenskemu središču in sploh slovenskemu imenu ter dokazujemo svetu, kako velik odstotek inteligence je pri nas, ki je tako brihtna, da ve na koncu vsakega predavanja gromko ploskati, debat se pa izogiba, saj se vendar z vsem strinja, kar je kulturnega ali znanstvenega. Pri nas pač ni dneva brez senzacije, le škoda, da senzacije navadno prezremo brez globljih vtisov in potrebnih komentarjev. Kajti drugače bi imeli dovolj zabave in časopisje bi prlobčevalo sam porabljrv materijal za čitanje. N. pr. o takih dogodkih bi naj poročali, ki se res gode; in povsod se vedno sodi dovolj senzai-ijonalnih stvari, ne Ie, da se vrše na vseh koncih in krajih velezanimiva predavanja, prireditve, ma-škerade, občni zbori itd. Vsi najnovejši dogodki pri nas pa niso veaeli. Hripe sicer ni pri nas, ker v*i po vrsti vlečemo po lepi slovenski navadi sta grenkega« aH »ta kislega«, če že ne jemo čebule. Zboleli so pa mnogi za neko skTiv-nostno boleznijo, ki je ne snemo imenovati, bonton je glavno, dostojnost je sploh vsem Slovencem sveta (še po gostilnah vise etično vzgojni napisi!). In ni čuda, če so zboleli, saj je predpust, čas obile jedače in pijače Sploh je zaduje dni vse v znamenju predpusta, celo med športniki se vsiljuje ta vražji čas presneti. Mnogi »o namreč včeraj na smućkah podili pr*»d seboj mačka in ga povaljali v snegu, da s* je ohladil. Skratka, imeli »mo nedeljo, da smo je bili lahko vsi veseH. In tako je prav. d G. Norris. 49 Roman. — Prosuti te, ne govori tako z menoj, — je de jala užalfena... Pokvari« mi ta prelepi dan ... Saj veš, da nimam rada tega. _ Oprosti, — ie zaanrmral skesano. ,_ Saj vidiš, đa kar norim za teboj in 4a bi rad potožil pred te ves svet, če bi le smel. — Milostnih darov ne sprejemam, niti ne delim, je zavrnila. Nekaj časa sta oba molčala, potem je pa Zelda nadaljevala: Če razmišJjujem o tem, ka»r mi ti namiga vaš, bi morala skočiti iz avtomobila, hifcrti na bMžnji kolodvor in odpeljati se s pirvim vlakom tako daleč, da bi se nikoli več ne videla. Zopet je za hip obmolknila, potem je pa skomignila z ramen? in> nadaljevala: — Ah, saj nisem prav nič huda nate, Gerrv. Tako neizrečeno trudna in nesrečna sem, dames bi rada samo počivala, da si malo opotmojem. _ Kaj se je pa zgodilo, kaj te teži? Toda Zelda ni mogla govoriti o Ge-orgu. Njen mož in njegovo početje ni trikogar nič brigado. V restavraciji Rod-o/ni ni bilo nikogar. PrihiteJ je nataikar in odprl vratca avtomobila. Dvorišče je bilo obzidano in stene so bile pokrite z vzpenjalkami, a okrog paviljona so cvele rože. Čebele so brenčale zaspano med njimi in izgubljen peteHnček je. skakal preplašeno ob prašni cesti. Bimoščic. Proti njim so naperili boljševiki najtežje topove. Iz staroelavnih samostanov v Kijevu in Moskvi so vzeli ostanke svetnikov, ki so ležali tam cela stoletja kot cilj romanja nepregledne množice pravoslavnih vernikov. Med nepopisnim navdušenjem komunistične mladine so razstavili ostanke svetnikov v muzeju za javno zdravstvo, preiskali so J1 Ti iz medicinskega vidika, potem so pa v poljudnih predavanjih razlagali ljudstvu, zakaj telesa svetnikov tako dol^o niso strohnela. Če leži truplo v suhem, vedno dobro prezračenem prostoru, se ne morejo razvijati gnilobne bakterije, razkroj trupla se ustavi in truplo se izsuši, so pravili presenečenemu ljudstvu. In ko dobi potem duhovnik tnko truplo v svoje roke, mu ni težko dopovedati naivnim ljudem, da gre za nedotaknjeno telo svetnika. Da bi bila propaganda proti relikvijam še učinkovitejša, so razstavili z ostanki svetnikov mumificirano truplo nekega ponareja k a. ki so ga našli v neki moskovski hiši. kjer je ležalo že 9 mesecev v dohro prezračeni sobi. Pri tem so trdili, da bi bilo treba po logiki cerkvenih krogov tudi ponarejalčevo truplo proglasiti za telo svetnika. Poleg ostankov treh pravoslavnih mučenikov, Antona, Ivana in Evstahi-ja, ki so umrli leta 1341 za pravoslavno vero, so razstavili boljševiki dve stekleni posodi z dobro ohranjenimi ostanki žabe in podgane. Obe živali sta zašli v ventilator in zračni tok ju je docela izsušil. V istem oddelku muzeja so razstavili tudi esriptske mumije, da dokažejo nesmiselnost vere v čudeže. Protiversko agitacijo vodijo boljševiki v prvi vrsti na zborovanjih in po šolah. V šolah je bil zamenjan verski pouk s protiverskim. Po ulicah dele protiverske letake, zlasti glasilo brezbožnikov >Bezbožnikc. Proticer-kveni boj se osredotoča v organizaciji komunistične mladine, v Komsomolu. Komsomolci so najbolj zagrizeni proti-verski misijonarji, posebno na kmetih. V komsomolskih klubih prirejajo tečaje in razlagajo delavcem, od kod izvira človek, kaj je v bistvu vera, da ni boga, da so vsi cerkveni obredi humbuk itd. Toda uspehi sovjetske protiverske propagande so še neznatni. Čar cer- kvenih obredov in stoletne tradicije so močnejše od vseh protiverskih spisov in govorov. Ker ni šlo drugače, >r> sklenili boljševiki dati ljudstvu nadomestilo za >teatralni pomp pravoslavnih obredov<. Začeli so prirejati posvetne svečanosti, zlasti o božiču in velikinoči, s katerimi hočejo osmešiti cerkvene obrede. Na boljševiških prireditvah se pojavlja - duhovnike v cerkvenem ornatu, moli r rdeče molitven in bere >rdečo mašo«: kot parodijo na pravoslavno mašn: pevci pojejo na cerkvene melodije pesmi šali i ve aH pa celo lascivne vsebine. Mesto cerkvenih podob so zavzele karikature in slike komunističnih prvakov Komso-molski ministranti nosijo v procesijah rdeča bandera in nnšomliene slamnate može, predstavliajoče kršč;inskeira boga, Allaha. Bndho in dnic;o bogove, ki jih na koncu raztrgajo in sežgo. Posebno pozornost posvečajo boljševiki protiverski propagandi na kmetih, kjer so najučinkovitejše kulturno-bojno sredstvo pesmi in gledališke satire popularnega boljševiškega pesnika Demjana B jednoga. V Moskvi so zgradili celo posebno protiversko gledališče, ki se imenuje >Ateist<. V njem prirejajo vsak večer za vojake in delavce protiverske predstave in komunistični tisk zahteva, naj vlada ustanovi taka gledališča tudi po drugih mestih. Toda vse prizadevanje odvrniti rusko ljudstvo od cerkve ne pomaga dosti. Doma ljudje še vedno pobožno molijo in se drže starih verskih tradicij. Praksa je pokazala, da sama negacija vere še ne zadostuje. Trocki, ki je bil eden najsposobnejših voditeljev proticerkvenega boja, je dejal nekoč, da je treba starim navadam in tradicijam zoperstaviti nove. Začelo se je z boljševiškimi nadomestili cerkvenih obredov, uvedli so boljševiški krst in boljševiški pogreb. Ker niso mogli trpeti, da bi nosili proletarski novorojenčki imena starih svetnikov, so si izmislili revolucijonarna imena. Deklice dobivajo imena Oktjabrina (po oktoberski revoluciji), Komuna, Konstitucija, Ideja, Majna (po 1. maju). Revolucija, Diktatura itd. Dečkom dajejo imena: Červonec, Tekstil, Rem (revolucijonarna elektrizacijaj itd Boljševiški krsti se opravljajo v svečano okrašenih dvoranah delavskih domov, kjer se zbero povabljeni gostje, nakar zaigra delavski orkester in-ternacijonalo. Končno se dvigne zastor, za katerim sede pri rdeče pogrnjeni mizi novorojenčkovi roditelji. Roditelji izbero otroku ime, potem pa svečano obljubijo, da ga bodo vzgajali tako, da se bo hrabro boril na strani proletarijata. Zahvala Vsem, ki so mi ob bridki izgubi moje nepozabne soproge Franje Pollak roi. Peterca na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje, naj bo tudi tem potom izrečena moja najprisrčnejša zahvala« Posebno sem hvaležen vsem onim, kateri so mojo rajnko v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti. Ustanovam religijoznim, kulturnim in gospodarskim, kakor tudi uglednemu ljubljanskemu meščanstvu, tovarniškemu uredništvu in delavstvu, v prvi vrsti pa prečastiti duhovščini in vsem, kateri so s svojo udeležbo ob tej priliki izkazali rajni svojo počastitev, naj Bog obilo poplača! Carl Pollak st. za žalujoče ostale. •M m v tttf sc par > hesedo BREZ RAZLIKE, KAKŠNA JE NJIH VSEBINA IN KDO OGLAŠA, PLAČATE JIH PA LAHKO PO POST! Z ~~™ ZNAMKAMI VELIKO POSESTVO obstoječe iz 42 oralov travnikov, njiv in gozda, zidane hiše, velikega gospodarskega poslopja in velikega sadnega vrta — prodam pod ceno. Pojasnila in ogled pri Antonu Vahtarju, Mengeš. 776 Premog, drva. koks prodaja »CURLJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c 46 — telet. 2820 Miklošičeva c. 6 — telet. 2595 Pohištvo na obroke Spalnice hrastove poli tirane Spalnice pleekane » Omare > Postelje » Kuhinjske oprave » Kuhinjske kredence » Vse drago pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna naročila in popravila MIZARSTVO »SAVA« LJUBLJANA, Kolodvorska 18. 140- Din 3600.— » 2800.— 550.— 260.— 1100.— 580.— AVGUST KOBILCA, tapetnik tn dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 21 vhod tz Dvorakove št 3, dvo risče, se priporoča za specialna tapetniška dela. \2/l_ BEgSBSBBSBKI ŠTABE AVTO PLAŠČE ki za vas niso več ranljivi, vsako množino kupi Prešern, tovarna čevljev v Kranju. 745 Cenjeno občinstvo opozarjani na mojo sprejemnlco za barvanje in kemično snaženje damskih in moških oblačil pri krojaču A. PREZELJ zatvrdko A. Vagner VOŠNJAKOVA ULICA 4 (prej Cesta na gorenjski kolodvor). Na željo se v krojaarici popravljajo vse barvane aH snažene moške obleke in damski plašči. L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg is priporoča svojo zalogo \ s-i'i