131. Številk«._Ljubljana, v ponedeljek 11. junija._XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MM lah* j a vaak dan »večer, izimfii nedelje iu praanika, ter volja po poŠti prejeman aa avitro-ogerske dežele aa vae leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., aa jeden mesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po SO kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko vee, kolikor poitnina tnafta. Za oa na ni la plačuje se od cetiri&topne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če ne trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo dne 10. junija 1894 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov delniškega društva „Nđrodne Tiskarne" na dan 24. junija 1894. leta ob 11* url dopolnilne v prostorih „Narodne Tiskarne" Vegovo ulioo atev. ~ z istim, za občni zbor dne* 10. junija 1894 določenim dnevnim redom ter dopolnilna volitev upravnega odbornika, s pristavkom, da po §. 17. društ. pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne1'. Zmaga ogerskih liberalcev. Dober teden je trajala ogerska ministeraka kriza. Ves avet je trepetal radovednosti, kako ae kouča, ves avet je pričakoval korenitih prememb, a glej, vsa dotična domnevanja ao ae izjalovila. Kriza je rešena in zgodilo ae je, Cesar ni nihče pričakoval: Židovsko-madjaraki 1 a ž i 1 i ber a 1 i ze m je zmagal sijajno. Ko je krona odklonila zahtevo Wekerlovega ministeratva glede „garaneij", a katerimi je hotelo magnatako zbornico priailiti, da vzprejme cerkveno-politične predloge, ko je vzprejela ootavko We-kerlovo, sodilo ho je aplošno, da pridu na Ogerskem do premembe aiatema. Ves avet je trdil, da je cesar odločen nasprotnik cerkvenopolitičnih reform in sploh jako uezadovoljen z razmerami, katere je prouzročila madjaraka liberalna atrauka. V doka' se je mej drugim navajalo, da je cesar aam izbral gr» fa Khutna za bodočega načelnika ogeraki vladi i u in<< naročil aestavo novega uiiniateratva. Tudi liberalna atrauka je slut la, LISTEK. Slovensko dijaštvo na Dunaji 1830.—1869. 1. Ravnokar je izšla knjiga »Spomenica o petindvajsetletnih akud. društva „Slovenija" na Dunaji. Sestavil Janko Ven ca j z." Z dovoljenjem pisatelie-viui hočemo v primernih prealeilkih priobčiti nekatere ■plošno-zaoimljive oiUtavke iz te knjige, uadeje* ae, da a tem ustrežemo svojim čitateljem. 1. Is pretinanrčulli Čunov. Kedaj ao prvi dijaki slovenBkega rodu vstopili v „Almo Rudolphioo", tega nam ne pove uikak vir. Niti iz poznejših časov nam niso ostala zanesljiva poročila, in akopram je slovensko dijaštvo pohajalo doslej dobrih pet vekov Dunajsko veliko šolo, nam razveo maloštevilnih poznih zapiskov avstrijske na« rodnosti, obsezajotih le imena nekatemikov, ni ostalo o njem izza prejšnjih stoletij do mala nič. Iivestno so se slovenski dijaki Dunujaki vaik-dar radi uhajali in družili bodi b' v okrilji vaeuči da ae pripravlja nekaj proti njej in je zato vzprejela grofa Khuena tako neprijazno, kakor da je prišel na čelu sovražne vojake v deielo. In vender je bil Khuen takoj izjavil, da hoče jedino le z liberalno stranko vladati in je tudi res samo pri njej iskal sodelavcev. Dobil jih ni. Liberalna Btranka je sklenila, da v njegovo mi-nJBterstvo ne sme vstopiti noben član kluba in dasi je gnf Khuen član te stranke in sicer kot „paci-fikator" Hrvatske velezaslužen član, moral je vender odložiti prevzeti mandat in se vrniti v Zagreb. Cesar bo je začel potem pogajati z Wekerlom in že to priča, da krona rea neče na Ogerskem premembe distema, da je v principu zadovoljna a politiko liberalne stranke. Wekerle je bil z veseljem pripravljen sestaviti novo miniBterdtvo, pripravljen tudi, ločiti se od treb tovarišev, ali jednega, pravosodnega ministra Szilagyija, ni hotel žrtvovati, od njega se ni hotel ločiti, ker je dobro vedel, da bi potem nova vlada ne bila več to, kar je bila prej, da bi ne imela več tistega lica in tudi nič več tiste veljave, kakor prej. Szilagvi je cesarjevo nemilost v polni meri zaslužil s svojimi govori pri razpravi o civilnem zakonu. Cesar se je baje odločno proti vil njegovemu imenovanju, češ, da s takim človekom ne mara priti v dotiko in naaprotstva ao ae tako poostrita, da se je že govorilo, da je cesar Banfijrju naročil sestavo novega ministeratva. V tem kritičnem hipu storila je liberalna stranka zanjo srečen korak. Dne 2. junija, po VVe-kerlovem odstopu, je bila sklenila neko resolucijo, glede katere je krona zmatrals, da je naperjena proti njej. V tej izjavi je liberalna atranka rekla, da bode podpirala le tisto vlado, ki stoji brezpogojno na podlagi njenega programa. Naperjena je bila ta resolucija očitno zoper krono in je le-to po pravici užalila. To izjavo je stranka slovesno preklicala in na podlagi tega je cesar odobril ministersko listo, kakor mu jo je predložil Wekerle, ter privolil, da ostane Sziiagvi pravosodni minister. Vse strmi, kajti tega ni nihče pričakoval, da bi Szilagvi ostal na svojem mestu, a prav to, da ostane, je dokaz, da se je krona povsem pobotala z liberalno stranko. V novem miniaterstvu ostanejo izvzemši gnfa Betbleua, gnfa TUze in grofa Caakvja vsi prejšnji liških narodnosti), bodi Bi v onem raznih konviktov. Dijaki .gento Carnioli, Styri, Carantani* ') so bili po vsem Dunaji dobro znani — govoreči svojo „liugua sdavonica", „die windische Sprach" — kot poseben razrodek .NatiouiB Austriacae*. Saj je bil isti naš jezik izza davn h Časov pa do prevlade špa-njolskega dvorjanova tako na dvoru in mej notranje-avstrijskim plemstvom, kakor mej meščani in ao-sebno še obrtniki dovoljno znan in v čislih. Seveda se narodni značaj on.laj še ni pokazal toliko na vnanje, da bi bilo možno zasledovati ga. Stoprv naše stoletje, ki je neusmiljeno pritiralo narodnostno vprašauje na dan, je razkrilo tudi delo in bflo bIo-venskega dijaka. S prvim še temnim slovenskim krogom iz let 1825. do 1828, — ko se je Bbajal zvečer neumrli naš France Prešern z Matija Golmuyrom, Crobathom in Treunom na pomenek „zur Ffeife" in bo jeli ta četvorica izletavati lepe letne popoludneve v mično okolico Dunajsko — oživelo je slovenskega dijaštva ') Primorski Slovenci ao lo prav iz redka prihajali m Dnnaj, ker so jim bila bližo sloveča laska vseučilišča. Stalno ao ae naselili tu Btoprv po letu 1859., koje izgubila Avstrija vojno i Francozi in Italijani — pa Lombardijo. ministri, vstopita pa grof Andraesy in baron Edt\03. Tretjega ministra Wekerle še ni dobil. Novo mini-sterstvo je povsem liberalno, njega najmarkautnejša oseba pa je Szilagvi. Imenovanje Szilagyija svedoči jasno, da se je krona sprijaznila s cerkvenopolitičnimi reformami. Magnataka zbornica ne ne bo mogla več zoperstav-Ijati predlogi o civilnem zakonu in ni skoro dvoma, da jo vzprejme, kskor tudi vse druge Szilagyijeve predloge. Liberalizem je zmagal. Morda je res, da se je krona le udala okolnostima zoper svojo voljo, a zgodilo se je, ker ae drugače ni moglo zgoditi. Prave konservativno stranke ni ua Ogerskem. Konservativni bo nekateri katoliški prelatje in nekateri v inozemstvu svoja imetja zapravljajoči magnatje, ali madjarske konservativne stranke ni. Madjaraki liberalni poslanci tudi ne zastopajo madjarskih volilnih okrajev. Voljeni so vsled nečuveno krivičnega volilnega reda in s pomočjo vladnih paodurjev v rumunskib, slovaških, ruskih, srbskih ali nemških okrajih, dočim so zastopniki madjarskega prebivalstva vsi opozicijonalet. Zato pa se da sedanji politični sistem na Ogerskem odpraviti le ua ta način, da ae pomaga nemadjar-skim narodom do priatoječih jim pravic. Brez velikega kmrlikta % Madjari to ni mogoče in zato je tudi krona krenila na zlati most, kateri jej je vladna stranka napravila s svojo deklaracijo, in omogočila zmago liberalizma. Vae vietia! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. junija. Permanentni justični odsek. Odkar se je razšel drž. zbor, zborujeta permanentna odseka, juatičoi in davčui. V zadnji seji justičnega odseka nastala je zanimiva jezikovna razprava Mladočeh dr. Dyk je opozarjal, da se je vlada kočljivemu vprašauju o jezikovni ravnopravnosti umaknila s tem, da ni v načrt j)o8tavila uika-kib določb, v katerem jeziku je pinati vloge in katerega jezika ae imajo atrr.nke pred sodiščem p: s'u-ževati. Govornik je izjavil, da neće prejudciiati t- mu, kar poreče svoj Čas njegova stranka, ker jej hoče zagotoviti popolno svobodo za dotično akc jo, sporočilo. Navadno nemila nam vlada je je pa s svojimi uredbami utrdila! Najviši odlok z dno 30. oktobra 1930 je razveljavil staro razdelitev vseučiliških narodnostij in uvedel štiri nove1): avstrijsko, slovansko, ogerako in 1 ašk o- i 11 rako a). To je bil preporodni dan dijaštvu slovenskemu, katero se je tedaj prvič jelo zavedati. Z najvišega mesta so priznali narodu slovensko hrvatskemu narodno samostalnost. Res je, združeni še niso bili vsi Sloveuci in vsi Hrvatje v tej razdelitvi, kajti štajerska veja sio-venukega rodu je bila prideljena avstrijski, brvatsko-8lavonska pa ogeraki narodnosti, le za obseg napoleonske Idrije naj bi veljala ta združitev. A prvi korak je bil storjen in to v času, ko se je jelo žo .nevarno" daniti po proBvetljenib glavah1). 1 Avstrijska naroduoat za Avstrijsko nad Anizo in pod Anižo in Št-jersko, Blovauska «a Češko, Moravsko, Silezko in Gališko z Bukovino, ogerska ta Ogerako, Slavonsko, Hrvatsko in Vojno krajino, laško-ilirska za Lom-bardsko, Beneško, Dalmatinsko, Ilirsko iu Tirolo. a) Laško-ilirska je podedovala rensko narodnost. •) Into leto je hotel Blasuik izdajati „Zoro", a niso mu je pustili. pač pa si Šteje v dolžnost, vprašati vlado, zakaj je v načrtu prezrla jezikovno vprašanje in kako stališče zavzema proti njemu. Poročevalec dr. Barn-reither je izjavil, da od svoje stranke nima mandata, izraziti se v tem oziru, in je rekel, da ae glede jezikovnega vprašanja zategadelj niso stavili nikaki predlogi, ker stvar ne spada v civilnopravdni red in je torej pri tej priliki Bi moti rešiti. Zakonskim načrtom, s katerimi se bode baviti justičnemu odseku, se bode moral še pridružiti uvajalni zakon in pa zakon, s katerim se s^daj \eljavna sodna instrukcija spravi v soglasje z novim civilnopravdnim redom. V tem zakonu bode tudi rešiti jezikovno vprašanje. Pravosodni minister grof Sch on bora se je pridružil izjavi poročevalčevi. Povdarjal je, da se je baviti s tem vprašanjem in je objektivno rešiti in sicer ali v aodni instrukciji ali v uvajalnem zakonu. Strankam sedaj pristoječa pravica, da se smejo pred sodiščem posluževati deželnonavadnega jezika, so ne ame nič premem ti. — Posl. Globočnik 8e je pridružil temu, kar je bil rekel dr Dyk po-vdarjaje, da je vprašanje o pravicah jezikov za njegovo stranko eminentne važnosti in da želi imeti zavarovane pravice, katere zahteva stranka njegova. — Poal. dr. Fanderlik je rekel, da se mu sedanji čas ne zdi ugoden za rešitev tega vprašanja, in da se mu ne zdi verjetno, da bi se to vprašanje dalo rešiti v uvajalnem zakonu ali v sodni instrukciji, ampak potreben bo poseben zakou. — Posl. dr. grof P i ninski je priznal, da je določba glede" jezika potrebna in je izrekel misel, da je naj-umestnejša v uvajalnem zakonu. Pravice priznanih narodnostij je seveda varovati, ali tudi v sodno instrukcijo je v interesu bitre rešitve juatične reforme postaviti v tem oziru samo splošne določbe, in opustiti poskus rešiti jezikovno vprašanje, v kolikor se tiče občevalnega jezika strank z oblaatvt. — Posl. dr. Dyk je vzel ministrovo izjavo na znanje, levičar dr. Nitsche pa je povdarjal, da se njegova stranka sicer ni maknila a svojega stališča glede jezikovnega vprašanja, da pa je v zmialu koalicijske ideje za to, da se stvar za sedaj zapostavi. S tem je bila jezikovna razprava za sedaj končana. Pravična kritika. Nemšk list, „Frankfurter Zeitung" priobčila je rezko kritiko o našem parlamentu in o koalicijski vladi. Mej drugim pravi, sklicuje ae na angleški parlament, ki je iz malih početkov si ia lastne moči pomagal, da je postal najmočnejša institucija v deželi: avstrijski parlament pada čedalje nižje, za časa koalicijske vlade pa se je zaletel posebno daleč nazaj. „Najvažuejša in najnujnejša naloga", kakor je vladni program meseca novembra imenoval volilno ri-formo, se ni približala rešitvi niti za milimeter. Nasprotstva mej vladnimi strankami so glede volilne reforme danes dosti večja, nego so bila o ustanovitvi sedanjega ministerstva. Takrat je dr. Plener sanjal nekaj o Šestih tednih, v katerih se da volilna rtf>rma izvršiti, v svojem govoru koncem zasedanja državnega zbora pa je Chlumeckv že govoril o večletnih parlamentarnih razpravah. Prazne besede, same prazne besede se slišijo, kadarkoli govori vlada o .najnujnejši in najvažnejši nalogi". Prazne besede so bile, ko je Bacquthem pred nekaj tedni opravičeval zavlačevanje volilne reforme s tem, da je treba nabrati statistiSkih podatkov. Knez \Vindischgraetz je menda na to opravičenje pozabil, ker v zadnjem svojem govoru ni več črhnil o sta-tistiških podatkih, ampak govoril o .porazumljenju" mej koaliran mi strankami, katero se še vedno ni doseglo. M nisterski predsednik je tudi izrazil .trdno upsnje", da „se razbiatrijo Ae obatoječe diference". Kako malo važnosti prisojajo koaliranci tem besedam, se vidi iz tega, kar je Cblumecky rekel, in sicer še v tisti seji. Naznanil je tudi, da bode rešiti mnogo važnih predlog, katere bodo ugodno opravičevanje za odlašanje volilne reforme, Čim pozabi ministerski predsednik na svoje atrdno upanje". Opomin bosanskim dijakom. B jsanski vaeučiliščniki katoliške in muhamedanske vere so, kakor znano, svoj čas izjavili, da so Hrvatje. Bosansko vlado je tu kaj nemilo zadelo, ker je bila oficijelno uvedla .bosansko narodnost', da bi tako ovirala jedinstvo Hrvatov oziroma Srbov ia deželo laglje pripravila za okupacijo po Madjarih ia Nemcih. Rečenim vseučilišč o ikom je nasnanila, da izgube štipendije, če bi še kdaj izdali kako izjavo, imej le ta te katerokoli tendenco. Vnaiije države. Bolgarske vesti. Turški listi jaalfcajo, da vse, tur se je doslej pisalo o uzrokih Stambulovljevega odstopa, je neresnično. Pravi uzrok je ta, da je Stambulov imel že vse pripravljeno in napeljano, da bi Koburžana pahnil s prestola in segnal z dežele. Nameraval je sedaj štiriletnega sina Aleksandra Battenberga posaditi na prestol, samega sebe pa napraviti regentom z neomejeno oblastjo do polnoletnosti malega Batteabar-žana. — Te dni se je poklonila Koburžanu pravoslavna sinoda. Znano je, da se je pravoslavna duhovščina odvrnila od Koburžana, ker je avoj čas premenil določbo ustave, da ae mora prestolonaslednik vzgojiti v pravoslavni veri. Sedaj je znano, da je Stambulov v svoji pretkanosti to dosegel, ker je hotel Koburžanu omajati stališče in ga predstaviti kot tujca, ki hoče prebivalstvo pokatoličiti. Sinoda je napram Koburžanu izrekla upanje, da bo sina v duhu bolgarskega naroda vzgojil, kar je Koburžan obljubil. Splošao se sodi, da se je pri tej avdijenci sklenil mir mej Koburžtnom in pravoslavno duhovščino. — Listi, ki ao v zvezi z novo vlado, javljajo, da misli vlada v kratkem razpustiti sobranje. D\ dobi brez vsega pritiska večino, o tem ni dvoma. Italijanska kriza. Pogajanja Crispija z Rudinijem in Zmardel-lijem glede finančnega programa so se razbila. Crispi se dogovarja z drugimi uplivnimi parlamentarci, da si zagotovi večino v zbornici. Splošno bo sodi, da kralj ne vzprejme demisije Crispijeve, da odstopi fioančni minister Soonino in da bo potem Crispi stopil pred zbornico in zahteval zaupnico. Italijanski bančni škandal. Povedali smo že, kake nečuvene sleparije prejšnjega ministerskega predsednika Oiolittija je razkrila vršeča se razprava radi Rimske banke. Giolitti je vsled tega poslal svojim volilcem impertinentno opravičevanje, ki je vae časopisje silno razdražilo. Pri obravnavi pokazalo bs je, da sta razen Oiolittija še dva druga bivša ministra, Grimaldi in Lavacca zajemala iz bančnih blagajnic kar največ ata mogla. Podrobnostij sodnih obravnav ne moremo navajati, toliko pa lahko rečemo, da je ta škandal dokaz, kako silno sprijena in pokvarjena je sodobna italijanska inteligenca. Dopisi. Ia Gorice, 8 junija. [Izv. d op ] (Letošnja porota. — Skandal. — „Soča" toži) Dne 21. t m. bo v Gorici še le prvo porotno zasedanje. Čudež je hotel, da je izžrebanih 13 Slovencev; slovenska porotna klop je torej lahko mogoča, ako tožitelj in toženec izključita Lihe. Vsaj v jednem slučaju bo to mogoče, namreč v pravdi viteza T o n k 1 i j a proti .S o č i". Ne verujemo, da bi vitez Tonkli izključeval Slovence, kajti če to stori, potem da že naprej najboljši dokaz, kako prav je imela .Soča", ko ga je oatro napadla. Ako izključi Slovence, dokaže s tem, da njegova interpelacija v deželnem zboru o naš h porotah je bila brez vaa- Ta odredba je bila tem večjega pomena za našo narodnost, ker je, obnavljajoč prvotni vseuči-liški ustav, Slovanom zagotovila v narodnostnem delokrogu istinito velik upliv na akademiške od-nošaje. Na ta način pa je oživila tudi ono zmerno, a odločno zavednost, katero je kmalu kazalo slovansko — na čelu mu slovensko — dijaštvo v kratkih deaetih letih. Tiho, malo po malem se je pričelo gibanje, na vnanje su je jedva kaj opažalo. A kdo bo je v onih časih okoščenele Metternichove vlade javno potezal za narodnost in svobodo? Slomškovo načelo: .Molčimo, ne govorimo nič, delajmo mnogo, po-trpimo vbo", je vladalo pač tudi v Dunajskih slovenskih krogih. Cvet narodovega razumništva se je mej tem na Dunaji zbiral ter z obilim občevanjem razširjal svoje nazore v čedalje širše kroge. Dr. Ivan Zl. Po-gačar, živeč od I. 1834. na Dunaji, je bil imeniten učenjak in privrženec GUotherjev v Avgustineji, prava dika tega kroga. Mladi rodoljub Val. Plei-weis se je pripravljal ondaj Že na ulogo, katero je imel poslej izvesti mej svojimi tovariši v 1. 1848 Število zavednih dijakov pa se jo množilo. Soiebno Bleiweiaove .Novice" bo u plivale nauje in na razvoj slovenstva v teh krogih. Oduševljeni Peter Kozler, ki jim je mecenaški dobavljal knjige, je bil njihov vodja; Matej Cigale in Anton Globočnik sta ga pod-pirala v tem delovanji. Društva takrat na vseučilišči niso imeli, vlada takih zvez namreč ni trpela. Zbirali so se pa okoli 1. 1843. tem pridnejše v kavarni „Bayrisches Cafa1* v Josipovem (Josephstadt), kamor so prihajali tudi slovenski činovniki, pa hrvatski, češki in slovaški dijaki (Stur, Hurban). S početkom 1. 1845. se je vsa slovanska družba preselila v „Slavisches C.ifd" k Grloviću na Bauernmarkt, kjer je poslej ostala skoro celo desetletje. Sem bo zahajali tudi Kurelac, dr. KuretiČ, Pajič in dr. Tu bo gojili idejo slovanske vzajemnosti, ki se je najbolj kazala v proučevanji češkega in Brbo-hrvatskega jezika. Vukove narodne pesmi so bile v onih dneh evangelije tega dijaškega ognjišča. V 1. 1844. so priredili mladi rodoljubi strme-cemu Dunaju prvi „slovenski ples" v JosipovBkem gledališči. To je bil prvi nastop slovanski in slovenski na Dunaji. Primanjkljaja je bilo sicer do 2000 gld., koršne resnosti. — Pred 14 dnevi je objavila .Soča* majhno notico pod naslovom .Škandal". Razumel je ni nihče, razun tistega, komur je tikala, in še kakih 10—15 drugih oseb. Ali j&aključje je hotelo, da sta se isti čas po Gorici širila od ust do ust dva podobna slučaja in sicer o nekem peku ia o nekem c. kr. uradniku. Širitelji teb novic ao vsak v svojo korist hoteli u meti .Sočiao" not as m pridno dalje opravljali svoj ne prečedai posti. — Osobito pa bo že nekaj dnij poprej razni uradniki, ces. kr. služabniki in pisarji širili ne prelepo novico o nekem uradniku; ako ni resnično, kar so govorili, zaslužijo ostro kazen! In tem je zapet prav prišla .Sočina* notica, da so jo po svoje tolmačili in b v o j o novico brez strahu dalje širili. Iz tega je nastal škandal še večji in ne ve se, kako velik le bo, predno vsa reč zopet ne potihne. — Današnja .Soča" je zopet naznanila tiskovno pravdo, ki konci pred porotniki, a v tem slučaju je .Soča" tožiteljica, oziroma njen urednik. Čitateljem .Slov. Naroda" je znano, da si je urednik .Soče* ustanovil svojo tiskarno, kar pomenja napredek na narodnem polju. V njej se tiskajo .Soča", „Primorec", .Slovanska knjižnica" in .R nnovamento", ki prinašajo obilo berila. Da dalje v tej tiskarni izide še marsikaku lepo leposlovno ali znanstveno delo, o tem smo lahko tudi gotovi. Čujemo, da zdaj se tiskate tam dve preko-ristui knjigi slovenski. Ali prejšnjemu tiskarju ta napredek ni bil po volji. Ustanovil je dva lističa, ki nimata druzega posla, kakor da udrihata po ti* skarju in uredniku g. A. Gabrščeku na tako neotesane načine, da je sam .Slovenec" že izrazil svoj stud nad takim početjem. Ker „Soča" ni odgovarjala, postajal je g. Obbizzi čedalje bolj drzen, da je iz-metal na g Gabrščka že vse mogoče psovko, sum-ničenja in obrekovanja najgrše vrste. Današnja .Soča" jih je nekako naštela Da bodo imeli tudi čitatelji .Slov. Naroda" pojem o tem neprestanem psovanju, naj povzamem po .8 o č i" te cvetke Obiz-z>jeve laške kulture: Urednik .Soče* je: 1. pohlepen egoist in izdajalec naroda; 2. dosleden v sleparstvu, hujskanju, obrekovanju in podpihovanju; 3. v njegovem postopanju je mnogo več egoizma in farla-tanstva nego narodnega ponosa in čuta; 4. malopridni Gabršček; 5. obrekovalec v umazanem listu; 6. hudobni „Gescb&ftsmano"; 7. vsa opisovanja v „Soči" so le .šarlatanstvo", da se čitatelje slepi in mami; 8 nesramen in predrzen koristolovec; 9. njegovo narodnjaštvo je podlo in koristolovno ; 10. hinavec malopridni; 11. podel in podkupljen rokovnjač, ki za vsak denar tudi narod izda in proda; 12. škodoželjne*, zavidnež, terorist; 13 on ni nič manj in nič več kot „f dot", in kakoršjn je sam, tako govori o drugih, 14 on je prefrigan, kakor tržaški tat; 18. laže iz same hudobije; 16. hoče korumpirati ia demoralizirati Slovence. Ali je zadosti? Ali se je kdaj na svetu kaj hujšega pisalo? Tako daleč se spozabijo ljudje, katere navdaja slepa strasti Da se na tako psovanje ne sme odgovarjati v poštenem listu, je naravno. Jedino prava pot je, zamašiti takim obrekovalcem usta na radikalen način, t. j. postaviti jih je pred porotnike. Druge poti tu ni, da se naredi jedenkrat konec škaudalu, kateri moramo goriški Slovenci gledati že 9 mesecev. a darovitost knezov srbskih Miloša in Mihajla in češke aristokracije je premostila to neugodnost. L 1846 in 1847. sta se vrstila dva blesteča .slovanska plesa" na Kostanjevici v dvorani „zur Birne". Slovence je ob VBeh teh prilikah zastopal v odboru vrloznani Peter Kozler. Razven plesov so pa prirejali dijaki tudi besede. L. 1847. je bilo za Slovence v tem oziru posebno znamenito, in Josipoveko gledališče je bilo kraj zmagonoBnega nastopa pesmi slovenske. Anton Globočnik je bil tedaj red telj slovenske točke. Tajnik moškega pevskega društva Dunajskega, Fran Legat, pa jo je izvajal in ai izbral v to iz A. Globočnikove zbirke dijaških popevk .Popotnika", kateremu je podložil melodijo normanake romance. Ta pesem je dosegla lovor večeru, občinstvo je burno zahtevalo ponovitve in DanaJBke novine niso mogle drugi dan prehvaliti .slovenske narodne pesmi". Melodija se je poBlej natisnila in priložila .Novicam", pa tudi po Dunaji so jo delili mej mnogobrojne obitelji. Zlonosni prevrat je mej tem piibajal bliže in bliže l (Dalje prib.) Domače stvari. — (Zaveza slovenskih pevskih društev) V krogih „Glasbeoe Matice" se goji misel, da bi ae vsa slovenska pevska društva orga-nično zvezala in bi se tako iz središča plodila na vse strani glaBbena umetnost, pa tudi vodilo nabiranje narodnih pesni} itd. Ta inael je gotovo vrla. Uspehe jej obetajo že obstoječe podobne zaveze: učiteljskih društev, posojilnic in druge. Kaj bi bilo, če bi se o tem širši razgovor pričel že pri pevskem sestanku povodom desetletnice „Slavčove", dne 10. prihodnjega meseca? Na delo torej, rodoljubni možje! — (Velika vrtna veselica n a K o -slerjevem vrtu,) ki jo je včeraj priredila čitalnica v Spodnji Šiški, je imela povse Bijajen uspeh. Tudi nebo je bilo naklonjeno prirediteljem in je sv. Mfdarda pravilo doživelo izjemo že koj drugi dan po tem za vreme nekako pomeuljivem svetniku. Sv. Marjeta naklonila je vrlim S šeočanom najlepši dan. Vsled udeležbe pevskih društev „Lira* iz Kamniku, .Slavca" in „Ljubljane", ki bo bo pridružili mešanemu zboru Š šenske čitalnice, je bil pevski vzpored res izredno zanimiv iu raznovrsten. O) 3. uri popoludneodkorakal je Ljubljanski „Sokol", ki se je korporativno udeležil veBelice, z zastavo in trobentači iz čitalnice, ž njim pa tudi pevci »Slavca" za svojo zastavo. Pri vhodu na vrt, ki je bil bogato okičen z zastavami in lampijoni, je pozdravil predsednik Šišenske čitalnice g. Fran D r e n i k došla društva, posebno .Sokola", ai je prvi povsod, kjer gre za naroduo stvar. Odzdravil ie htarosta Hribar poudarjajoč rodoljubnost Šišenčanov, ki so se prvi odzvali pozivu odbora .Narodnega doma" ter priredili slavnost v prid zgradbenemu fondu. Pevska društva so izvajala prav vrlo bvoj vzpored iu tekmovala drugo z drugim. Po številu pevcev je bil najmočoeji .Slavec" (aad 50 članov) ter pel prav efektno. Dima«':i mestni zbor Šišenski pod vodstvom gosp. Sacbaa se je držal dobro in žel mnogo pohvale. Jako simpatično je vzprejelo občinstvo Kamniško „Liro", ki ae je pod vodstvom g. Štele ta posebno odlikovala po krepkih svojih basistih Društvo .Ljubljana" pa je posebno uspelo z vedno mlado lpavčevo .Domovini", v kateri sta pela samospeve gg. Josip N o I I i in Pavšek. Vsako društvo je moralo ponavljati katero točko ali dodati novo. Na konci pa so vai moški zbori združeno zapeli pod vodstvom gosp. Štele* ta „U boj" s spremljevanjem godbe in .MorjeAdrijansko", kar je naredilo veličasten utis in vzbudilo splošno navdušenost Vojaška godba je svirala prav marljivo več domačih skladb, kar je pripomoglo k splošni zadovolj noati. Ob 7. uri spuščal je g. Bitner balone, v mraku pa se je zažgal umetalni ogenj. Ker je bil vea prostorni vrt napolueu in so se tudi orebi dobro obnesli, bil je gmoten uspeh jako povoljen; kosmatega dohodka je bilo 530 gld. Vrla Scenska čitalnica sme s ponosom zabeležiti to lepo narodno veselico v svojo kroniko. — (.Radogoju") poklonila je „obrtno-pomožna dmžba* v Ljubljani vsled sklepa svojega občnega zbora 20 kron. S ti m stopila je ta tiho a blagodejno delujoča družba v kolo onih narodnih denarnih zavodov, ki so vedeli prav ceniti prevažno nalogp .liadogojevo". — Slava jej I — (Osobne vesti.) Deželni odbor štajerski je imenoval inženerja Avgusta Rabczew>cza ravnateljem deželnih železnic. — Asistenčnim zdravnikom v reservi je imenovau reservni ss'st. zdravnika namestnik dr. Josip J and a v 27. pešpolku. — (Deželni predsednik baron Hein) se je vrnil v soboto s svoje inspekcije v Ljubljano. — (Slovesen pogreb) ob veliki udeležbi Ljubljanskega občinstva je bil v soboto popoludne, ko so pokopali vpokojenega župnika in duh. svetnika sekovske Škofi e, g. Antona Miaeio, brata knezoškofa Ljubljanskega. Kondukt je vodil prevgv. knezoškof sam. — (Zakon v prid okrajnim sod u i kom,) po katerem jih tretjina pride v 7. činovni razred, je že dobil cesarjevo sankcijo, k«kor poroča „Allg-"Wr. Ztg." To je tem bolj verjetno, ker je bil pravosodni minister sam izjavil, da se bode rečeni zakon začel zviševati v drugi polovici tega leta. — (Skušnje pevskega zbora .Dram. društva") za bodočo gledališko Bezono bo se pričele včeraj. Pevski zbor »Slavca" bode tudi nadalje gledališki zbor. — (Občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske) bode v četrtek dne 14. t. m. ob Viz- uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. Vzpored: 1.) Prvomestnik prične zborovanje. 2) Poročilo o delovanji glavnega odbora v I. 1893. 3. Predložitev družbenega računa za leto. 1893. in proračuna za leto 1895. (Račun in proračun bo dopošljeta gg družabnikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadrobnen pregled v pisarni kmetijska družbe.) 4 ) Volitev jednega odbornika v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izsto-pivfiega gospoda knezoškofijakega tajnika Josipa Šiške. 5) Poročila in predlogi od borovi. 6) Poročila in predlogi podružnic. 7.) Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. — (Orožne vajebrambovcev) na Kranj -Bkem se bodo letos vršile od dne 25. avgusta do 8 septembra v ribniškem sodnem okraji. Teh vaj se bodo udeležili brambovaki polki štev. 3,4 in 5. —■ (Varujte naše koristne ptice.) Naznanili smo že knjižico .Varujte našo koristne ptice glada in mraza in nastavljajte jim valilnice", katero je spisal g. Fran Vabič, nadučitelj v Runeču. Stvar se nam vidi jako važna, naj torej še jedenkrat o njej spregovorimo nekoliko besed. Resnica je, da se število poljedelstvu koristnih ptic vedno bolj in bolj manjša. Sekanje gozdov, krčenje grmovja in trnja, pomanjkanje starih votlih dreves in vsako leto se ponavljajoče snaženje sadnih dreves in porabljanje vsacega koščeka zemlje v kulturne namene krči pticam število ugodnih in varnih vališč, ter a tem omejuje pogoje njihovega obstanka in množenja na jako občutljiv način. K temu se družijo ostre zime s Bvojimi za ptice hudimi nasledki: gladom in mrazom. Surovi dečki in mnogo dvo- in štirinožnib ži-valij zatezava jih na vsak sled. Kolikor manjši pa postaja rod naših koristnih ptic, v toliko večjem štvevilu množe' se škodljive žuželke. Ker se jim zelo težko stavimo v bran, moramo tembolj misliti na naše koristne ptce — najmarljivejde sodelovalke pri uničevanju gosenic — in skrbeti za njih vapešno varstvo. Da se to za poljedelstvo prevažno vprašanje v najširših krogih narodovih udomači, treba je, da bu naša mladina dobro poduči, kako je pomagati tem ljubkim živalicam v svojih hudih nadlogah. Z Vabičevim navodom v roki bo slednjemu Btarejšemu dečku — brez posebne pripomoči — omogočeno, vse pripraviti, kar je potrebno v varBtvo koristnih ptičie. Z doslednim razširjanjem resnice, da nam veliko Število ptic neizmerno koristi in da se neznatni v njih varstvo uporabljeni trud stoterno po plača, bodemo z najboljšim vspehom in najcenejšim načinom omejili veliko nevarnost, katera nam preti po ogromno bo množeči škodljivi golazni. S posebnim ozirom na našo vedno večjo veljavo sadjarstva ne nujno priporoča, da vsi vse to ukrenemo, kar je potrebno v varstvo ptic Poljedelska in bralna društva, okrajni in občinski zastopi, šolske oblastnije in tudi zasebniki naj torej mladino o tem vele važnem vprašanji pudučujeju, kar bo najvspešnejše doseže po imenovani brošurici, ki je spretno in poljudno pisana, ter okrašena z ličn:mi ilustracijami Brošuri :a se dobiva pri g. F. Vabiču, nudučitelju v Runeču pri Ormoži. Cena: 1 komad za 15 kr., 10 komadov za 1 gld. 20 kr., 50 komadov za 5 gld., 100 komadov za 9 gld. — (Most pri Radečah.) Piše se nam z Zidauega mosta: Stavba mostu pri R.idečuh napreduje kaj lepo. Da ni ovir, gre hvala tudi rajnki gosjo Potočinovi oziroma njenim hčeram. Kot po znavatelj kraja pa opozarjam dež. odbor kranjski na viharje, ki po zimi, spomladi in na jesen ravno tam posebno hudo razsajajo, kjer bode stal novi moBt. Bodoči ta most ne dobi srednjega stebra. Širok bode 82 metrov, železni vezilni stebri pa bodo do 11 metrov visoki. Nisem strokovnjak in torej nimam sodbe o stvari, a ljudje, ki poznajo viharje, se boje, da bi mogel vihar ves most podreti. Po misliti je, da bo dosti stebrov in širokih vezij, v katere ee viharji lahko uprejo, ter most v Sivo vržejo. Načrt mostu je lep, — g HraBk^ ga je iz delal, — ali na hude viharje ni pri tem delu menda nihče mislil. Veliko se ne da več popraviti, ker je že vse narejeno, kar treba za most brez srednjega stebra, ali graditelju železnega mosta se morebiti lahko še naloži kaka garancija in morebiti se da še sedaj pri zgradbi kaj poskrbeti zoper hude viharje — (Predrzna tatvina.) Piše se nam iz Huma: Dne 7. t. m. popoldan mej V,3. in 4. uro, ko so vsi domači imeli za lastnim hramom na trav niku s senom opravilo, ulomil je neznan tat pri po sestniku in mlinarju Petru Zadravcu v Loperčicah blizu Ormoža ter iz zaklenjene omare odnesel dve zlati uri, jedno zlato verižico z medaljonom, jedno srebrno verižico iz amerikanskih novcev, jeden samokres in par čevljičkov in skupni vrednosti nad 150 gld. Kdor zasledi tatu in spravi nazaj ukradene reči, dobi od posestnika 10 gld. daru. Jedna ura je bila za moške, druga za ženske (ne zelo majhna). Obe sta bili remontoir. Prva je imela rimske, druga arabske številke in črko B 809 od znotraj. Stiriogelni medaljon viseč na jednem voglu imel je po prednji strani 18. okt. 1892, po drugej P. S. — (Novi društvi.) V Idriji bc snuje lovski klub, v Gorjah na Gorenjskem pa prostovoljno gasilno društvo. — (Strela) je ubila minuli četrtek v Gornjih B tnjah llletno Frančiške G., ko je pred nevihto bežala s polja proti domu. — (Pogozdovanje Krasa) Na kranjskem delu Krasa jo letošnjo spomlad pogozdovalna komisija bila posebno marljiva. Nasadilo bo je na novo 141 41 hektarov, zboljšalo pa 110 14 hektarov manj uspelih nasadov. Porabilo se je v to svrho 21'4 milijona borovcev, ki so se večinoma dobro prijeli in lepo uspevajo. V mesecu aprilu se jo tudi začelo graditi zidovje v skupni dolgosti 8520 metrov, ki bode dogotovljeno do konca tega meneča. — (Sadjerejski tečaj v Gorici) ae je pričel minuli teden na tamošnjem poskušališči. Došlo je 7 Slovencev, katerim pa pouk, ki se vrši le v italijanskem jeziku, ne bode doBti koristil, ker večinoma niso vešči italijanščiue ali pa le malo. Opra-vičono torej zahteva „Priinorec", naj se ukrene potrebno, da Slovenci doto pouk v svojem materinskem jeziku. — (Akadem. druStvo .Slovenija") na Dunaji ima v sredo du« 13 t. m. izvanredeo občni zbor. Vzpored: 1.) Poročiio preglednikov. 2 ) Volitev novega predsednika, d.eh odbornikov in jednega natiiestuika. 3.) Slučajuosti. Začetek ob 81 , zvečer. — Lokal: Kastner's R-atauration „Zum Magintrat." — („Tržaški Sokol") priredi dne 17. t. m. veliki dru-tveni Izlet v Devin, due 1. julija pa bode velika vrtna Blavnost z javno telovadbo. Pomnoženi odbor dela posebno velike priprave za to slavnost, katere vzpored bode obsezal povsem nove točke. „Tržaški Sokol* je torej pričel novo društveno leto prav vrlo in si odbor prizudeva vse-stranski, da letos povzdigne .Sokola" na vrhunec slovenskih društev v Trotu. — (.Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolicu) B sodežem v Trstu ima svoj obča! zbor v nedeljo dne 17. t. m. Nadejati ee je, da bo vpiše prav mnogo članov, da bode novo društvo takoj v početku moglo uspešno pričeti svoje važno delovanje. — (Volitve v Pazinu) za upravni svet so končane. Italijanska stranka je v tretjem razredu zmagala za 12 glasov (195 naših, 207 italijanskih g asov) Kako je zmagala lahouska stranka, o tem še nimamo podrobnosttj, a lahko si je misliti. — (Nova železnica.) Železniška proga Tržič (Moufal cone) Červinjan s postajami Ronki Fr. B Pieris-Tuniaco, Villa Vmcentina in Červinjan se je danes due 11. junija izročila javnemu prometu. Na vseh imenovauib poBtajah je promet neomejen. — (Razpisane službe.) Na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani je razpisano z dnem 1. oktobra t. I. mesto delovodje za pletenje košaric. Letna remuueracija znaša 600 gld. Prošnje je poslati do dne 15. avgusta vodstvu omenjene šole. — Na dvorazredni ljudski šoli na Raki je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do dne 30. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. —Na dvorazrednici v Litiji je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem Prošoie do dne 1. julija pri okrajnem šolskem svetu v Litiji. 7"--- Slovenci In Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 k,--4 1 Bazne vesti. * (Penzija rodbine Lesseps.) I« Pariza se poroča, da je družba Sueškega prekopa dovolila rodbini Lessepsovi letno rento 120.000 frankov. * (Otrovanih je bilo) v mestu Saint Etienne na Francoskem nad 40 oseb in sta dva bolnika že umrla po hudih mukab. Sumi se, da je ponarejeno mleko zakrivile nesrečo. * (Germanizaciju v A Iza ci j i in Lo-reiii.) Francoski listi prinašajo dolga poručila o napredovanju germanizacije v teh dveh sedaj nemških deželah. Kmalu po končani voini okolu 1. 1875 je bilo 1,426 636 domačih prebivalcev proti 39.743 priseljenim Nemcem, ne vStevgi vojake. Domačinov je bilo torej 95%. L. 1880 je bilo že samo 92»/0 domačinov in 1. 1894 celo samo 81% Zdaj je v Alzociji-Loreni 1,312 427 domačinov in 282 000 priseljencev. Od I. 1880 do 1885 se je izselilo 50 000 domačinov in se je naselilo 70.000 Nemcev. Od 1. 1885 do 1890 se je naselilo 33.000 Nemcev. Sploh rase Število uaseljencev od leta do leta. Danes je v Sirassburgu 70 000 st&nh StraBsburžanov proti 40 000 naseljenim Nemcem, mej katerimi niso všteti vojaki. V Metzu presega število naseljencev že domačine, poleg 21.685 domačih prebivalcev je namreč 28 500 priseljenih Nemcev. Bi zoj storite©.. Gradec 11. junija. Deželni finančni ravnatelj Christ je resigniral. Na njegovo mesto je imenovan dvorni svetnik Kofler v Celovci. Dunaj 11. junija. Iz verodostojnega vira sc javlja, da se je ministerski svet izrekel za ustanovitev slovenskih paralelk na Celjski gimnaziji in da je za paralelke glasoval tudi trgovinski minister grof AVurmbrand. Tudi ekseku-tivni komite koalicije uštevši dr. Heilsberga se je i/rekel za paralelke. Tiskovni bureau nemške levice pripravlja že primerno izjavo. Budimpešta 11. junija. Cesar je poklical k sebi Gezo Szaparvja in Andreja Cse-koniesa, ki sta odločna nasprotnika civilnega zakona, in jima je rekel, da neče uplivati na prepričanje magnatov, da pa ni želeti akcije, o katere koncu se nič ne ve in ki ni v interesu dežele. Budimpešta 11. junija. Sestava novega ministerstva je zadela ob težkote, ker ni dobiti kandidata za portfelj poljedelskega ministerstva. Najnovejši kandidat je veliki župan v Stolnem belem gradu baron Fiath. Budimpešta 11. junija. Jutri se pred stavi novo miuisterstvo s primerno izjavo poslanski in maguatski zbornici. Opozicija se pripravlja za odtočen naskok na vlado. Topolčan 11. junija. Katoliški shod je bil številno obiskan, ker pa je bila ogromna večina udeležnikov slovaške naroodnosti, morali so se vsi govori iz madjarščine prelagati na slovaški jezik. Rim 11. junija. V encikliki, ki izide v kratkem, razpravlja papež o blagonosnem uplivu papežev na vse življenje, politike pa nič ne omeni. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. 1 inrlI so t Ljubljani: 8. juniju: Marija Galičit, kuharica, 71 let, K-avja dolina št. 11. V deželni bolnici: 6. junija: Matija Zhjc, cerkvenik, 41 let. — Jernej Verhunc, delavec, 33 let. 8. junija: Sofija Schauer, gostija, 36 let. 9. junija: Marija IMrac, dekla, 42 let. Meteorologično poročilo. S p čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 9. junija 7. /.jutruj 9, popof. 9.zvečer 736 0 n«. T36 4 mm 7870 «a. 10 2° C 14 2« C 10-8» C si. sev. al. szh. al. aev. dež. obl. jasno 2-50 dežja. 10. junija; 7. zjutraj 2. popof. 0.zvečer 737 Q h. 736-4 um. 734*9 m. 8S»C 21-4» C 14 6° C brezv. si. jzh. al. jzh. megla jasno jasno 000 m. Srednja temperatura 117° in 14 7°, za 6*4° in 3'4' pod normalom. UDuLnsijslESi borza dne" 11 junija t. 1. 98 gld. BO kr Skupni državni dolg v srebrn .... 98 ■ 25 f Avstrijska zlata renta....... 120 ■ 80 • Avstrijska kronska renta 4°/, ..... 97 n 95 ■ Ogerska zlata renta 4°/0...... 120 a 70 t Ogerska kronska renta 4%..... 95 n — Avstro-ogerske bančne delnice .... 998 n — ■ 349 g 75 e 125 ■ 05 m Nemški dri. bankovci za 100 mark . . 61 • 25 12 • 88 ■ 9 a 96 e 44 • 77'/, n 5 ■ 90 • D. e 9 junija t. i. 4•/. državne srečke iz 1. 1854 po 25C gld. 147 gld. 25 kr. Državne sreoke is 1. 1864 po 100 gld.. . 197 • — * Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 126 ■ 75 n Zcmlj. obe. svstr. 4'/,°/o zlati zast. listi 124 n 25 195 a 75 • 24 ■ 25 n 22 ■ 25 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 151 • 20 n Tramway-druftt. vel j. 170 gld. a. v. . . . 2*9 n — it 1 n 34»/ t n Oplemenjeni raki živi, srt razpošiljajo sveži takoj po njih lovu in so jamči za to, da dospejo živi. 1'olilja se po poštnem povzetju ter stane kosara, v kateri je (540—9) 10« kouisilov lepih navadulh rakov . . S k1«1. 5« , velikih rakov......4 „ »S—IO komadov solo-rakov......8 „ M. Fotokcr, Monasterzy8ka, Galicija. C. ti*, glavno ravnateljstvo mM Ig. zelenic. Izvod iz voznega reda vel'avnera od 1. j-va.sa.I3a. l.SS-5:- N»»topno omenjeni prihajal »i In oclhajalnl 6ml oanećeni io v tmdnj+rvropmleam MJM. Srednjeevropski ču Je krojnemu hu v Izubijani se. S minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob 19. url 8 min. po noH oaabni vUk v Trhla, Pontabal, Beljak, Oe> lovno, Fraiiaenefoete, Ljubno, o»« Selathal v Anaiee, Ieohl, Oman-den, Bolnograd, Ijentl-G.ntoin, Zeli na jeaeru, Inomoit, Bregent, Curih, Geneva, 1'ariz, Btevr, Lina, BuJejevtoe, PlaenJ, Marijlue vere, Rger, Karlove vere, Frenaove vare, Prago, LJpiijo, Dunaj vie Amatettan. Ob O. uri 7 min. mjutral metani vlek v Noto meito, Kočevje. Ob 7. uri IO mir*, mjutraj ornimi vlak v Trbla, Pou tabel, Beljak, Ce-Iotbo, Franaeuafeate, Ljubno, Dunaj, fo« Salathel v Auaaee, lachl, Omunclen, Bolnograd, Lend Oaatein, Dunaj vle Ametetten. Ob 11. uri 41 min. dopolnilne meianl rlak v Novo meito, Kočevje. Ob 11. ***** gO min. dojmludnm oaebnt vlak v Trbts, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Franaenafeate, Ljubno, Selatlial, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popoludum oaebul vlak v Trhle, Huljak, Oeloveo, Franaenafeate, Ljubno, cea Selathal v Bolnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inomoet, Hregnio, (Jurili, (Intioro, Paria, Stevr, Line, (Imun. dnn, Iiobl, Budejovioe, Plaenj, Marijine vare, Kger, Franeova vare, KarloTe vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amatatten. Ob O. uri 30 min. anrrVr meiuni Tlak t Koto meeto, Kočevje. Prihod v Ljubljeno (juž. kol.). Ob g. uri g3 min. •Jnrru sliajojo ImIo tuko Schicht-ova štedilna jedernata mila, ki so brez vsake konkurence. Ta mila imajo, kakor je že njih kakovost, jedno naslednjih varstvenih znamk. (535—2) Jurij Schicht. Ustje nad Labo, tovarna, rr^-il, ©več In psclaaaovegra. olja* Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tlakarao**