rjt u ln P R O S V E TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE issued daily except \ Sundays and Holidays PRVEM SPOPADU. phiog poroča, da so padli trije A ričani, pet je ranjenih in dvanajst ujetih v prvi praski. Ame- lo-odstotni davek na vse dohodke. Sadanji dohodninaki davek ne bo pokril stroškov in treba ga bo povišati aa $1,200.000.000. -VEAEX. TS^WlfZtt CHICAGO, ILL. PONDELJEK. S. NOVEMBRA (NOVEMBER) I9I7 STEV. NUMBER 260. and distributed Ipkr permit (»o. 14S) authorised kg the Act of Oftobar 6, 1917, on file at the Post Office of Chioago, nitnois. By order of the President, A. 8. Burleaon, Postmaster Oeneral. -RIŠKE ČETE V nemško rovarstvo io-oostotni davek UMIKANJE NEMCEV V FRANCIJI. u «,»-, bb i tu i ii i -i „er u iTALleJANI SE BOJE ZA BENETKE. Avstro-nemška ofenziva na Tirolskem. Topniška bilka ob Taglla-mentu. Itattfani se morda umaknejo do reke Adlže. Nemci osta-vili veBk kos ozeml|a v Franciji. Britiška zmaga v Palestini. Angleži potopili 12 nemških ladij. 5 nov. — General "Vvčeraj poročal vojne-rtmentu, da se je S. nov, nemška partijo a tetino v Franciji. Hanoi so okop in eledil jo boj, v a, bili S ameriški vojaki "It j« bilo ranjenih In dva-,Fltih. Cetfoa ameriških r j, uk odresana od glavne ikega bombardiranja strani. PersMof jov-l o )i bil njet en Nemec. Iigu-niio znane. Ameriški vojaki ujeti. . (vis London), 4. nov. — vojni stan javlja, da je ogledna partija eever-kih vojakov ob kanalu irne. drži od reke Mafno med i in Luneviilom Re- iStrsMburgu. Dvajset milj ovzhoduo od Lunevšlla reško fronto blizo olza&to-» meje. Francoska fronta i okolišu je v Lore ni in is po-j je razvidno, da so bili ame-(rojaki ujeti na osvobtojennn anektirane fraticeeke dC- tl S&fo .'i j fei* lington, 4. nov. — Vojni itnent še ni prejel potrdila ke vesti o ujetju ameriških I ia čaka na PenihkvgO o Ker so pa Američani že a v dotiki s sovražnikom, ko mogoče, do i bo vojni oddelek takoj sto-10 korake sa olajšanje ameriških ujetnikov 8 posredovanjem -Rdeče- v Ženevi, Švica, bodo u -prejemali hrano in obleko ike. ii.ki v vojnem oddelku so iii, da so ujetniki najbrže •liki radovedneži", ki so s i ogledati Nemce od bllzt. CHICAGO DCA DEFICIT; PO-SLRDICA GONJE PROTI ' SALUNOM. četo v strelnih dvobojih. eriska fronta v Franciji. — ngove čete na prvi zakopn zdaj bavijo z lovom na ke ostrostrelec, ki izza zase-"IIj*j« krogle Čez "ničegavo ■ proti ameriškim zako-Američa/ni odgovarjajo •treljanjem in bojn^ igra i w jim celo do pade. Poki m naložili Američanom, počistijo z ostrostrelci na ■ liniji, ki neprenehoma ijo i zahrbtnim streljanjem 'jtki strica Hama oo ae z ve-lotili tega posla. Posledica je že veliko število nem-i Orelcev, ki ne bodo nikdar Peljali, kajti Američani sna Pje skriti. it nastane med mostni '.Wo da bo vzel Nemca "na kadar se oglaai njegova (^kod it zaeede. Ker ae »o ne morejo zediniti, osta-ds jih več etrelja obe-drtler ne utihne sovražna * »zaienje, do je strelec »dnjikrst. « večkrat bembsrdirajo a-^ope s šrapneii in naša "»i* vselej živo odgovarja. |*t*k - na dan vseh vernih r* zmeriškl vojaki obiska. »•kini*|i grobove padlih fren-gvejskov, ki jih je mnogo Chioago, IIL — Mestni finančni odsek je imenoval pododsek in mu naročil, da ae Obrne do governerja Lowdena in mu priporoči, da skliče izredno zasedanje egislature, ki naj dovoli meetu nove davke. klestili kontrolar Pike pravi, da bi mesto moralo imeti po proračunu 1700,000 prebitka, v resnici bo pa imelo koncem leta $750,000 deficita. Občinski svetovalec Richert, predaedniik finančnega odseka ; >ravi, da mestu preostane le dvo-e, če se hoče rešiti deficita. Na-ožiti mora davek na obrti, ki še našo obdavčene, ali pa povišati davek. Gonja proti salunarjem je povzročila, da so aalumrji pričeli obešati svojo obrt na llin, ker jih ne prehranjuje. Davčna blagajna je pričela postajati prazna in iskali bodo nove davčle vire, da krijejo primanjkljaj. Nekateri pričakujejo, da občinski svet zniža vse troške, le mezda uslužbencev ostane izvzeta. Izgledi za izredno zasedanje legislature niso dobri, da legislatu-pornaga Chicagu iz finančnih težkoč. Ce governer naznani, da sklifo izredno zasedanje legisU-ture rail i kterega drugega vzro- _____ mit pododsHc pitymnHff da nkj na dnevni red postavi tudi "Hcakško finančno situacijo. nemško rovarstvo v južni braziliji. Nemški kolonisti v Braziliji so poskušali organizirati revolto, pa ni šlo. Vlada potlačila uitajo. IZGREDI PROTI NEMCEM. DAVEK NA PROFIT RO TUDI POVItAN. . žele&nlika družba obtožena. Denver, Colo. — Zvezni zakon prepoveduje, da vlakospremno o-sobje no sme delati več kot 16 ur v 26 urah. Denver & Wo Grande železniška družba »e ni ozirala na ta zakon in Harry B. Todrov, zvezni javmi tožitelj jc vložil tožbo. Železniška družba je obtožena, da je postavo kršila pri petih vlakih. MESTO NEW YORK IMA PBA VIOO KUPOVATI IN (PRODAJATI PREMOO. Mew York, M. Y. — John Mitchell,, državni živilski komisar, je meatnim oblastim dovolil, da sme jo kupovati in prodajati premog D1BBT LET ZA DEZBRTACLJO Baltte Greek, Mich. - Fride rick J. Hogan, prostak kompani-je C tri sto dssetegs ženijskega polka, je bil obeojen na deset let ječe, nečasten odpust U smwlc in do izgube plače radi dczertaci Hogan a so prijeli v% držsv Ohio. __ Zdruftene drtavs pomagajo Ro- aUl Buenos Aires, 4. nov. — Sem so prišle privatne vesti, da anujejo nemifci naseljenci v južni Braziliji organizirano revolto. Brazilj-aka vlada je vpeljala ostro cenzuro in uradnih vesti o tej zadevi ni. Dalje poročajo, da je ustavljen železniški promet'v južnih pokrajinah Brazilije. Vojne oblasti so zaaegle železnice in storile zelo drastične korake, da potlačijo nemško ustajo. Vlada je odslovila vse Nemce iz javnih alužb. Nemiri ao se izlegli iz želetaniške stavke, ki je nastala pred nekaj tedni in 'katero ao po nekaterih vesteh povzročili nemški agitatorji. 'Rio do Janeiro, 4. nov. —Bra-ziljski kongrea se bavi z novimi odkritji nemških intrig v južni Ameriki, ki 80 razgaljene v Lux-burgovih telegramih iz Argentinije zunanjemu ministrstvu v Berlin. Luzburg je v teh brzojavkah sugestlral kajzerju, da naj pošlje submarinsko floto v južnoameriško vodovje, ki naj z de-uionetracijo pridttoii argon t make iu brazilsko trge za nemško trgovino po vojni. 'Washington, 4. nov. — Kakor javljajo iz Brazilije, so nemški kolonisti v južni Brazilijji že mesece na delu, da bi napravili iz tistih provinc Ij kolonijo cesarske Nemčije. Najbogatejša tamošnja Srovincija je Rib Grande del Bul. teVilo Neytccv, ki so sc naselili taj. deželi, rašuuajo no iUNl.000, pravijo, da so večinoma nemžki rezervisti, med katoriinl je mnogo častnikov. Že meseca aprila je I >roeutentna liga v Braziliji opo-tori I a predsednika Braza na aum jlvo gibanje med nemškimi kolonisti. Dve brazilski ladji potopljeni Kio de Jsneiro, 4. nov. — Vent je prišla da so nemške subinarin ce potopile dva brazHska parnika Levropskih vodah. Čim je bila vest objavljena, se jc zlrrala na u ieah velika množica domonatran tov, ki so napadli ~«*aitm dveh nemških listov in zaž«all prostore rfekega nemškega kluba. Brazilske čete so potlačile izgre de v provlneijl Rio Grande ln o ustaji tamošnjlh nemških kolonistov ni več bojazni. ♦Washington, D. 0. —Vladni u-radniki, ki imajo izdelati novo davčno pretilogo, ko se snide kou-i ;res v dwembru, nameravajo povišati osebni dohodninski davek miavttk ua profit. 'Upravni voditelji so prišli do prerričaaija, da morajo povečati davčno dohodke, če hočejo kriti naraščajoče vojne troške. pavčna zakona, kl sta zdaj vejama, bosta za letošnje fiskalno i to prineslo le 000,000,000 davka, da M. junija 1018 pa pov-prečno $11,800,000,0000. V bodo-eni fiskalnem letu naraatejo vojni troftki 000,000,000. lTprava n" Vrava petbio ta vao-te kriti s ..kom. Pravijo, da kot tn minium potrebujejo $5,000,000, 000. To ' omeni, da bo treba davek povišati za $1,200,000,000. tboovofa b otroci biro makov. Itn nhilo ttvljeoje. "•"»Hon, D. C. — Moma-^•rtment je v soboto efe-IJjeM deveterih smerišklh W se isgublU »v-»rssport®sm pemiko hi je bil torpedi ran Ljj^ktt U evropskega vo. ''•»»k ni HU toliko zadet. » Mopil, temveč as je z lastne poro v naj-pristooitte. olanaer hoob doseči or-aavoaouo sa klavni ske delavoe brez stavke. Chioago, 111. — Viotor A. Olso-der je priporočil Ifsrry h. Wbee-lerju, državnenru žlvilokemu u-pravitelju, da skliče seje 19 delavski zvA, k te rib delavel delajo v klavnicah. Hoja ima name«, da se opori v klavnicah uravnajo mirnim |h» torn in da inessrski baroni prbms jo zakteve delaveev. hkmftki uredniki obtožb- m izdajstva. (Jhioago, 111. — Če prodajajo olUioke v Chleagu od $15 na|irej; eHma 13 mesecev staro dete la-iko devet parov krpšnlh starlšev, odi katerih nI nihče zanj odgovore* t bolnišnice oglašajo jsv-no, da lahko oddajo neželjene o-trdke za gotov denar, potem je nelfej gnilega in je čas, da se ta-& i razmeram nepravi konec. Iveza za varat vo mladine je po sv jtti prelskovaMh dognala, da ... V Ideagu žive žene, kl pravijo: V " RoljAe je kupiti kot Imeti otro> i&lktoti OdkriU na, de panojajo »a. srečiHm iu ul>oŽnim materam po $e5 aa otroka, kl ga potem prodajo zo $100 ženi, kl nima otrok. ■(Bolnišnice izkoriščajo dekleta. Računajo jim od $15 do $50, da najdejo dom ss njih otroke. Zvezs za varstvo mladine priporoča zakone, k I naj napravijo konec takim razmeram. Rim, 5. nov. — V Vidmu in drugih mestih okupiranega dela Be nečlje ja sovražnik nabil plakata, ki naznanjajo mirovno namene avitro-aemških dat Sovražni avl-jatiki ao metali lotake ob reki Tagliamanto, pozivajoOe Italijo na mir. V minolem poletju so avstrijski letalci metali zastrupljen sladkor v tam okolišu. London, 0. nov. — Ia Rima poročajo, da tO Avatro-Nemci pričeli « ofenzivo na tirolski fronti i na-menom, da pridejo Italijanom ob Tafliamentu aa hrbet. Po ljatih topniških pripravah je »ovratnik napadel italijanske portoije w okolišu Oludioorie. Prvi napodi ao bili odbitil Ob raki Tagliamanto aa vrši topnUka bitka. Parit, 0. nov. — Francoske šala ao od petka okupirala ossmnajst. štiri jaških milj ossmlja na fronti severno od AiaM. \ LESNI ALKOHOL JB UMORIL PIT LJUDI. Now York, M. Y. - Pet Ijo-di je mrtvih ln tucsl Jih Jo obo-lelo, ker so v nekem vslunti pili lesni alkohol. Halunorjo Antoni jo de Alfonss so aretirali: l>e Al fonso se Izgovarja, da je kupil od nekega rszvsžslea lesni alkohol za Žganje, kl ga je zopet kupil na neki Javni dražbi. dobava ihdustrijalnboa prbmooa bo ombjbna. Waahington, d. 0. — Hpravs za kurivo izda kmalu dob*M»e, kl ki omejs rporatm industrljelnrgs premogs v tovarnah. Industrije bodo rszpušČene |hi razredih. Pre mogovidški oper^orjt bodo mo-rail v prvi Vrsti skrbeti, ds dol* premog tovsros, kl Izdelujejo vojne jtotrebššlne. zapadne železniške dru žbe zahtevajo nove vozninske cene. Wasbnlgton, 4. nor^- Khe Ke reuskija, da je Rusija gospodsr ako izčrpons, ima ps željo la vo-Ijo ostati v vojni do konca, n. bi lamam. Boris Bskmetijev ru-k poslanik, js včerej obro. il dr-lavni oddelek, da js Roaiji^ pravi jena z vsami silami odbijati nemSke arm^le, kl MejeJo n. vrh min i fronti 147 d vizij. Risks republike ni ven iz vojne ln nima nsjmsnjšegs nsmena skle-pati kak eeparatnl mir. Na to izjavo je uk^Mk^' de Irk vlad. dovolil Ru-ij« ^ 700.000 novega kredita, kl je na razpolago nrtf vlsdi potom ttro^' benke v New T^rku Dalje je dobil odsek zs »onio plovbo nslogo, ds doroII rtpki vlS ^J^ kov zsprev^JHveiaU. bojnih Potrebščin ia Aaaerike v Rwsijo. Treton, N. J. - V uradu dUt-riktnega tožltelja izjavljajo, da j« zvezna veleporota dvignila dve obtožbi radi zmote proti Benedict Priethu, bivšemu blagajniku dr-Žavnega refmbllkahskega kconlte-ja In Izdajatelja nemškega dnev-niks 'Seue Jersey Frel« Mtung . Z njim so obtošeoi M win S. Pri-rth, William von KsUlsr In Hen-ry Waechter. Vsak je pod $5,000 poroštva. Obteženi so, ds so prinsšsll ns-psčna poročila s nsmenom, ds po-nuMrsjo eovrsžntks Združenih dr-Žav. (Iiieage in ekoliea: V pondeljek in torek »« ^ ret revi Povpečas temperaturo v sadnjih 24 urah: M. AVSTBO-NRMOI USTAVLJENI 0^ taouamrntu. Oini^ri*^^ «»knr jsvr jajo iz Mio.n, ss vrše Utpnlškl dvolmJl.ua novi ItaJlJauaki fronti ob Tsgllsmontu. Avatro-neiu-kk« Četa no Včsraj nadaljevale t napadi, Hi so bili odbiti. H temi napadi je sovražnik "Upal" lu-ijansko bojno črto, da bl našsl D. 0. — Zspsdne b loSni4ksWdružbe ao vložile proš. njo no meddržsvuo trgovsko kompanijo, da jim dovoli nove \<»xninoke sens za aplošno blago Iz Now Or les IMS do Kaosa- City, ja, mest v Nebrsakl iu Howl ln do Ht. Poula, Minn.j od Oalvostons do Ksnsf« CMtyje in od Sew Or-lesnaa do reko Mi«>loalrije »apadno od Oorlee v kup razvalin. Na gori Motjur so padli trije polki beaa-glcrovj le en lajtnant jo ostal živ Iii še I a je bil rnnjon, ker se niso hotel! podstl. (letters! Oonaags je krvsvej ki enajstih ran, ko so ga pripeljali v Vidom, iu vai čast nlki njegovega štaba so biti ubili sil ranjeni. Rim, 4. nov. — Vojni atan Je javljal včeraj 1 Pritisk nemških čet jo bilo občutiti včeraj ns le -vem krilu fronte ob Tsgllamentu. Naše čete so |wcprečlle poskus Nemcev, ds bl prišli na desni breg reko. . . i Berilu (vio London), 4. noV.— NsdsljnUi važnih boJnHi operurlj ul bilo. Du sdaj smo naštsil veš kakor 200,000 ujetnikov lo lb00 K4»uv. Plen »trojnih pušk, mlito-metov, iiioloiulh voz, prtljago h^ dnteega more niti približno prooeolti. SO,000 Italijanov ja podlo. Washington. 4, nov. Italijan-ako poslaiiityo Ima poročilo la Kima, da je jmsral Čsrmlua uetu' ril nstuAko lovaaljo, lt«Hj» hoče ameriške četS, «lo podŠge bojno navdušenje v Italijanski artuadl >1. vil., ubitih In ranjenih vojakov v devetih dneh avstro-uetaške e* fcimive cenijo v »Imu približno na 60,000. IV Izgube sn bils vaši-noma v drugi ln tretji armadi. (Pred psr dnevi so poročsll lz Iti ma, da ss Jej tretja Hslljsusks sr-msds rešlls s Krs»a iiedotsknis-nsf) Italljo«upa, ds bo Ogdoi t olslržal bojno linijo ob TagUa? mentu, pričakuj« pa »trategleii« • ga unilkanjs dslje proti ju«u Do mneva as, di »I bo genersl CaJopi na islrral beljš« polja ss ofenzivo, kot js |»o jtkidlna reke Tafclla -motita ht vsled tegs se ImhIo Hm . Iljanske armade morda umaknile do r^ke Adlže. . svatfo fronte na Ualljatieko bojišče. Kkti, 4. nov. — I toll jamska sen-turi je včersj d«v«dlls objoeo prvih LedrstHioslž o polmnu soške frogte. Ne me l so prvi A udarili 24 joktobrs In oktaplrsll Kobarid t no«"l iji noši. Prodlrsjočl da-Ij« po v nsd si j tt Ht Ilirih dnrii vrgli Italijana ir Benjšir*, Kansls, Plate In Ooriee. Tržič je psdel » ok*»brs V Idr« je bil prsvočsst.o Mazil jrn i- vse slvilwl prelil vsi • «tii je odšlo lo ostale so le tssške lu psi. Mesto je bilo zažgane lo Italijo $m boji • vfmBn$t"". 1» " Avftro- nemški litvsderji mogoče *s*eds. jo vm severiutv»hodiMi Italijo z Benetkami »n 1'sduvo vred. I« italijanskega vlfc prerokujsjo, ds ae bodo italijanske armade morda uitpknlle od TaglUmenta do reke AdJI*, kl jo «0 milj proti jugu, Ako se to zgrnil, teU fr priliod eiifleškoVreoeosklh šel In obnoOn novleo, ds so Zdrožei* drže ve te dni dovolile veliko po-aojllo, > nsprsvlla velike veao. Ij« po val !«oMjl. HoelaR.n l občinski »vet v Milanu jo eprejel resolosijo, v ko-(Dtfje 00 t. str., I. kot) if »i . .i .i_____ .i ne=aeag= - - PROSVETA Izhaja dnevno rasen nedelj in praznikov. PODPORNE JEDNOTE Cene osluaov po dogovora. Rokopisi se ne vračajo. ^K^taai Zedinjene držsve (Izven Chicago) in Canada |8 ds leto, |! 50 sa pol leta in 75c sa tri mesece; Chieago ia inozemstvo $4.60 aa leto, 12.26 za pol lota, »113 sa tri------ NsoIoy Bfk kur lasa olik ® i "PROSVETA" ' 1007 »o. Lawmdalo Av——, Chicago, IIH—ie. "THE ENLIGHTENMENT" Orga« of tka Sloraok HaH—al Beosil »V 'f-" _ leauad daily except Sanday and Holidays. Owned by tka Slovonta Natl—al Bo—fit Seešety. Advertising rates on Subet-nptioa: United States (ea Chicago and foreign country $4.60 per year, (Addraae: except Chicago) and Canada $3 per Datum v oklepaja a. pt. (OatoWr 30-17) polog vaiega imena la da vam J« • t—i daovom potekla strelah«. Ponovila jo pravelesno, da so vam ae netavf llet.________ Politični boj. m* Jutri »e zopet vrše volitve. V mnogih mestih bodo volili župana in občinske svetovalce ter razne okrajne uradnike. V Chicagu so volitve za sodnike. Kljub nenavadnim časom je politični boj po mnogih krajih, pravzaprav povsod zelo vroč. Vodje starih strank, ki zagovarjajo sedanji krivični gospodarski sistem, se poslužujejo znanih, starih sredstev pri svoji volilni kampanji, a poleg tega so si še izmislili celo vrsto novega hum-buga, da bi ložje napeljali vodo na svoj politični mlin. Delavstvo živi v kritičnih časih. Gospodarskega izkoriščanja in mezdnega tlačanstva še ni konec in kdor zagovarja to dvoje, ne more biti prijatelj delavstva. Stare stranke nimajo druzega principa, kakor da ohranijo staro korupcijo in nadvlado industrijalnih magnatov, s čimer se ima podaljšati zatiranje proletarskih slojev. Socialistična stranka v Združenih državah se je z ozi-rom na sedanji svetovni položaj oprijela nepravilne taktike; saj večina z vodstvom vred je v tem smislu na nepravem potu. Manjšina, katere stališče smo odobrili takoj v začetku, pa še ni politično organizirana, da bi nastopila s svojimi kandidati Toda notranji program stranke, gospodarski princip ni prav nič prizadet Naš cilj je industrijalna demokracija, gospodarska svoboda in ta princip mora podpirati vsak zavedni delavec. Na glasovnicah so kandidatje socialistične stranke, s katerimi se taktično ne strinjamo, ali z ozirom na gospodarski princip pa ni druge izbire. Mnogo je delavcev, razredno zavednih delavcev v Ameriki, ki so našega mnenja, toda na volilni dan bodo izvršili svojo dolžnost, katero jim narekujejo gospodarska in politična načela. Minimalni program socialistične otranko ja, da maota, država in rapublika prevzame ▼ ovoje roka produkcijo in diotribucijo vtah iivljenekih potrebščin in da a tam pre-neha izkoriščanje v svrho zaeabnaga dobička. To j« go-opodaroki cilj oocialixma in lomu cilju oe na mora upirati nihče, kdor žali naši volilu republiki napredek, blagootan je in raonično demokracijo. Kandidatje, ki na volilni dan reprezentirajo ta cilj, zaslužijo delavske glasove. Znanstvena uprava in delavstvo. Pri svojem študija Industrijskih in delavskih razmerje dognala zvezna Industrijska komisija, dn vladajo v sa vodih, v katerih je hlla uvedena takoavana "znanstvena uprava," nenavadne razme, re. Da bi bilo mogoče te razmere in delavske probleme temeljito razumeti, je komlalja zaposlila profesorja Roberta Hoxieja, da bi vodil poaebno prefatkavo na tem polju. Profeaor ju Hozleju je pomagal Robert O. Valentine, industrijski svetnik is Bostona, kl je zastopal podjetniške intereae, in John P. Frejr, urednik liata M International Molder's Journal," ki je zaatopal interese delavatva. Preiskava, kl jo je Vodil profesor llozle ln njegova tovariša, je obnegala znanstveno upravo v teoretičnem ln praktičnem oziru. Skrbno so ae preštudirala vaa važna dela o znanatveni upravi, zlasti dela Krcderioka W. Taylorja, H. L. Oaulta ln Harringtona K-tuersona, ki so priznani vodje onega gibanja. IVelskovalel so poae-till okrog trideset tovarn ln podjetij v Zcdlnjenlh državah, kjer je bila znanatvena uprava sistematično uvedena. H to nepoaredno preiskavo znanatvena uprave, kako da v resnici učinkuje, pridobljeni materijal.je velike cene, ne le za tiste, ki ao direktno udele-tenl kot delodajalci ali delavci, temveč za vae preučevalee aocial ne vede, slaatl aa socialiste. Kajti prvič ao bila sbrana, primerjana, analizirana dejstvo, ki oplaujcjoJJznanstveno upravo" tako, kakršna jot m *jIb , - - Nova knjiga profeeorja Hoizleja "Scientific Management and Labor" je nepveeonljiva«za eocialfctO, ker razumljivo snallaira naj zadnji roavoj kapitalizma s industrialize strani. Poučimo aa (tikaj o tem, kaj delajo najnaprednejši kapitani Industrij, da bl Iskorlitili in organi ai rail stroje, uredite in materija!; vidimo, kako se. p »Is-ičnjo obrtne Izurjenosti, ki je prej bila laat Izučenega delavca ln jo reMje na našin, hi omogoča podjetniku, da obvladava dolov-skl pološaj; vidimo, kako se vrši'v modernih tovarnah študij čaaa, stavljenja ciljev, določanje tarifo v hi način plačevanja, metode na-maščevanja, discipline la odpuščanja. Podjetnik aeveda nvašuje o vseh teh atraneh snsnstvene uprave • sin Ušla njihovega aOahovsnja ua dobiček: Socialist se bo po kol j zanimal za to, kakšen učinek bo imela znanatvena uprava na sedanje Življenje iu na bodoši napredek delavskega razreda. Že od čaaa, ko sta Marx in Engels položila temelje modernega znanstvenega socializma, spoznava vsak mialeči socialist, da je treba zasledovati ln študirati razvoj kapitalističnega industrija Inega siate-ma. Temeljna misel, ki preveva Marxovo in Engelaovo delo, je U, da pripravlja kapitalizem a svojim jjatoks razvojem aocializmu pot. Verjetno je, da niao veliki sociaHeii&ni misleci predidoče generacije popolnoma poznali ailno življendko moč in potenco kapitalietwsie-ga industrijskega sistema. Mislili ao, da preide kapitalizem v svojem teku mnogo hitreje svojo pot, nego ae zdi sedaj. Kljub temu ao bile njih temeljne misli nedvomno pravilne in od leta do leta la hko opazujemo, kako pripravljajo kapitalisti v svojem stremljenju, da bi organizirali in razvili svoja podjetja, socialismu pot. Razvojv kapitalizma je šel glavno v dveh amereh, v finančni in v induatrijolni. Ustvarjanje močnih korporacij in trustov je bilo glavno delo vodilnih finančnikov naše generacije. V značni meri ao odpravili kaos in zapravljivost konkurence. Tako ao pripravljali pot kolektivni lastni in upravi induatrije. Hoxiejcvo proučevanje znanstvene uprave kaže, da napreduje kapitalizem na podoben način z industrijske stropi Zapravljanje dela in materij ala se odpravlja, in kolikor je mogoče, se postavlja vea proeea proizvajanja na znanstvene temelj*. Izdelane ao metode računatva in kontrole, ki omogočajo, da se zasleduje, kar dela delavec in da se prilagodi njego vo delo njegovim močem in apoeobnostim. s Ko so bili očetje znanstvenega socializma pozvani, da naj podrobno opižejo, kako bo organizirana in upravljana socialistična država, so zelo modro odgovorili, do ae bodo ti problemi rešili tekom industrijskega razvoja in da bi zoatonj slikah utopične alike bodoče države. Ali mnogo problemov kolektivizma rešujejo kapitalintičn ustanovitelji trustov in njih znanatvenj upravitelji. Eden izmed fak torjev, ki manjkajo v njihovem delu, ln ki je važnejši od vseh, je element .demokracije. Dasi priznava profesor Hoxie zasluge in možnosti znanstvene uprave, ni slep za njene pomonjkljivoati v resnični praksi in za dej stvo. da so v dobi kapitalizma njeni učinki lahko naravnost pr6ti socialni in škodljivi delavskemu razredu. Tiate atrani znanstvena u prave, ki bi bile poaebno koriatne delavcu, n. pr. varstvo prenapornim delom in izčrpanjem, ae v praksi ne rabijo, čim očutijo podjetniki, da bi se a tem znižal njih dobiček. Tukaj kakor drugod ac zdi da sprejemajo kapitalisti, ki kontrolirajo industrijo in nimajo v svoji moči, do sprejmejo ali zavrnejo znanstveno upravo, le tisto znanost, ki povečava velikost njih bančnih računov. Eden izmed glavnih predmetov tega študija je bil, da bi se ugotovilo, kako je uvedba znanstvene uprave vplivala na delavske organizacije. Profeaor Hoxie pokazuje zelo jasno, da je eden glavnih namenov znanatvena uprave, da postane vsak delavec neodvisen od drugega^ delavca, kar se tiče hitrosti, izurjenosti in plače. Siate-mi plač, kf jih rabi znanatvena uprava, gredo za tem, da postane kolektivno pogajanje nepotrebno, če ne nemogoče. V resnici so temelji, na keterih so zgrajene strokovne organizacije v sedanji dobi, skoraj popolnoma uničeni v delavnicah, v katerih je vpeljana znanatvena uprava. Torej ni presenetljivo, da se postavljajo vodje strokovnih organizacij odločno proti znanstveni upravi, kakršna se vpeljuje sedaj. Kamor prihaja taka uprava, tam skoraj že odhaja strokovna organizacija. " ■ Zagovornik znanatvene uprave trdi, da bodo pravice delavcev popolnoma zavarovane, tudi če bodo unije uničene ali če izumro. Prnv glede na to točko je njihova "znanoat" najbolj pogrežna. Noben sistem znanatvene uprave se doslej nI iznašel, ki biiiarmo-nlziral nasprotne gospodarske intereae kapitalhitov in mezdnih delaveev. Nikdar ae ne ame pozabiti, da imajo "Kapitaliati, ki posedujejo in kontrolirajo industrijo, pved očmi le en cilj, pridobivanje dobička. Torej bodo kapitaliati in njih zastopniki Vodili podjetja ns tak način, ki jim bo dal po njihovem mišljenju največji dobiček, pa naj bo njih uprava znanatvena ali neznanatvena. Profesor Hoxie daje mnogo primerov, s katerimi kaže, da se tiste strani zannstvenc upravo, ki niso dobičkonosne sa kapitaliste, četudi so uglodne za delavce, splošno zanemarjajo. Torej je jaano, da je ob znanatveni upravi edina pot, po kateri morejo delavci varovati svoje pravice, kak-šnn oblika organizacije. Dvomljivo je pa, če bo mogoče ohraniti se-dunjo obliko strokovne organizacije v tistih industrijah, v katerih je uvedena znanstvena uprava. Za samoobrambo ae bodo unije nedvomno bojevale proti njej, toda*3e ae ne bo ta boj vodil v novilh smereh, se izkažejo njih napori nšjbrže za brezuspešne. Poizkuai ,dn dO oqicji uvedba znanstvene uprave, bodo najbrže tako brezuspešni, kakor prejšnji poizkusi proti vpeljevanju strojev. Po pisateljevem nazoru se bo znanstvena uprava vpeljevala večjem in večjem obsegu v našo industrije. Začetkoma je mnogo delaveev lahko preverjenih, da bodo mfelill, da ae njih interesi lahko popolnoma varujejo tudi brez poeebne organizacijo. Tekom časa pa bodo spoznali, da je znanatvena uprava le druga metoda za zvišanje kapitaliatovega dobička brez primernega zboljšanja delavskega položaja. Ta nezadovoljnost se lahko Czrasl v industrijskem unionizmu, aH pa s politično akcijo delavskega razreda. Nedvomno se bodo ameriški delavci bolj zatekli k politišni akciji v bodočnosti nego so se v preteklosti, da bodo varovali avoje gospodarske intereae. Tekom Čaaa bodo najbrže spoznali, da je edina pot, po kateri se morejo uapešno braniti elabih učinkov anooobvene uprave, ta, da dobe kontrolo industrij, v katerih bo znanatvena uprava vpeljana. Začetkom pojde uvedba uprave za oječanjem podjetniškega razreda, ali končni rezultat bo ravno naaproten. Solidarnost vsega delavskega razredu se, kakor je verjetno, pospeši in gibanje za industrijsko demokracijo se odločno zbudi. Profeaor Hoxie ne razglaša v svoji knjigi noVMi teorij, podaja pn nam neštevilne informacije, ki bi jih moral poznati vsak zavedni aoclallst. Marx in Engels opiaujeto kapitalizem, kakršen je bil sre-di devetnajstega stoletja. Hoxie opieuje kapitalizem, kako dela v dvajsetem stoletju. Socially dvajsetega stoletja mora poznati kapi-i a I i/.cm dvajsetega atoletja. Zlasti mora raaumeti, kako prenaša ka pltnllat — in ravno to oplauje U knjiga — poaeat zadnjega faktor-ja v proizvajalnih aredatvih na delodajalca, namreč obrtno znanje delavca, ln kako izrablja to novo pridobljeno aredafvo, da degradira IzuČene delavce na stopnjo neiaučenih, vae skopaj pa peha v P »drobno specializirano in malo se razllkujočo maso. — J. C. K. loan i mad avstrgakiin in ne ntflum prebivalstvom. Soditi po najdenih pianih, ao ta bolezen vedno bolj razširja. Naj vam govora pi- E»Meni|a v Nemčiji. H francoskega bojišča. — V Nemčiji se rasširjajo razne epi. demične boleanl valed slabe kakovosti hrane. Pri tisočih nem-kih vojakih, kl ao jtk saveznikt ujeli meseca avgusta ki septembra na bojiščih v okoei Verduna, so naŠU piama .ki poro* nih boteanlh med nemškim ljud* •tvom. "Mlada dekleta se bore s smrtjo," poroča neko plamo la Kar-'ivUse. "Lafcko ml verjame^ da je tvojo Ženo postala pako tenka. V Metthelmn nI nič boljše. Zal ml je otrok, kl morajo trpeti po-nlcdlee vojne." "Ničeaar nimamo, ker bl dali otrokom," pravi plamo ia Chem -nltao. "Povem ti, da je aelo žalostno. Štirje WeWworjevi otro-oi ia Hannelova deklica bolehajo no tuber kol oel. Pogrebni vo-novi vozijo no pokopališča vsaki dan . « ." Ena četrtina vaeh piaem omc • nja kolero ht lakoto ; veš kot po-leviea ae jih pritožuje čea dlsen-terijo (neke vrata driska, ki ia« vira od slaba, naoadaalBi hrana; želodčni afartem opeša in kot po-aledica aledi diaenterija. To bole-sen povzroča silae bolečine in ve like neprijetnosti Nevedno Ji sle-dl smrt.) V prejšnjih poročilih ja kilo šo večkrat poročeno o tej bo- "Burstadt, 6. avguata. — Kisiku, da je konec blizu. Tako nc more iti dalje. Prebivalatvo okoliških vasi izumita. V Mannheimu je razširjena diaenterija že dolgo čaaa. Po nekaterih ulicah je vs -led te bolezni sploh prepovedano hoditi. Sedaj jo imamo tudi v Burs tod tu. Mama se hoji, ktr mnogo ljudi umira. Ljudje eepa-jo kot muhe . . ." "Guben, 10. avgusta. — Dragi brati . . . Ljudje umirajo od di-senterije vsaki dau, toda oblasti to zakrivajo, da se ne izve izven tega kraja ..." f "Gpben, 7. avg. Danea je zdpet precej ljudi umrlo valed diaenterije. To je etrašno. Toda, če se pomšeli, kaj moramo jesti, ne more biti drugaiče. V naših te lesih ni več nobene maščobe." "Kolin, 9. avg,-— AU ti je noga že kaj boljša f . . -. V Koiinu ln Muelheimu razaaja strašna e-pideniična bolezen diaenterija... "Liehtenberg, (blizu Berlkia), t avg. — Stvari stoje jako slabo in resnično ne vemo — rfe vemo, kaj nam je storiti. Imamo karte za vse atvari in to je vse I (Naravnost rečeno, v Nemčiji je n aat ala lakota. ljudje so»o«labeli in se obnašajo pri svojih poslih kot kake sonce. Vročino imamo hudo in vse je bolehno. V. Berlinu in predmestjih muči in mori ljudfi disenterija. Ko bi sedaj prišel, bi te pretreslo, ko bi videl, kako temna je situacija v teb krajih. Rarniere eo veliko slabše kot pro. šlo leto ob tem čaeu, ko ai bH na obisku. . . " "Kolin, 5. avg. — Veeeli me, da si dobil dopust in upam, da te bodo vseeno pustili, četudi* je tu izbruhnila disenterijeka epidemija. Bolnišnice in barake ao bile zaprte petnajst dni Ta bolezen ne razsaja samo po vojaških bol nišnicah in barakah, nego se razširja tudi med cmlnrm prebivalstvom. človeška telesa so izčrpana in v njih ni več nobene maščo be. Da bi že vsaj končali vojno O, ko bl Ihjoteli že enkrat prene -hati s to večno morijo I..." ''Grune, 30. avg. — Fric je Še vedho v Merzigu. Pred kratkim sem dobil od njega pianio,*v katerem poroča, da se dieentrija njegovem kraju širi tako hitro da ao ga morali popolnoma izolirati V Iserlohnu in okolišu so se že tudi dobro seznanili a to epidemijo. Zaprli ao vse šole in kinematografe, da ae kolikor mo goče nabrani hitro razširjajoči ae bolezni." "Borna, 2. sept. —- Kar pišeš o živilski situaciji, je zelo žaloatno Tu je dosti ljudi bolnih na disen-teri ji in mnogo jih> podleže." "Pollnow, 28. av. — "...dva-inaedemdeaet oWl> je v Jaitzinge zlu že umrlo za diaenterijo..." "Stettin, 12. avg. — Mi je žal ker se ne počutiš dobro. Bodi o-prezen in varuj ae, da ae te ne lot diaenterija, ki ae razširja v raz nih krajih države. Znaki ao: i čreva prične uhajati penam po -Aobtoa tekočina pomešana e krvjo "Eflcol, 2. sept. — Tu se je pripetilo mnogo alučajev diaentrije. ^^'Duiaburg-Ruhrort, 12. avg. — . . . posebno pazi na hrano, kajti dixentrija divja vae povsod. To je grozna bolezen. Mnogo ljudi je valed te bolezni zadnje čase umr lo i /." "Mayenee, 11. avg. — Slučaji kolere in iegarja so ae primerili par dni nazaj v tem kraju. Več ln ulic ao izolirali . . . "Gollub, 9. avg. —V Graudecu in Tbornu mori ljtadi kolera. Mi smo prepričani, da oe bo razšir ila tudi tu . . . sicer je že vseeno, umreti moramo prej ali alej." "Ruaija, 7. avg. — Lakota nas vsaki dan bolj trpin^. "Lačni" logar je neoadravljlv. Polovleo naše kompanije se nahaja v bolnišnici vsled malarije " "Mayence, 5. av«. — Mnogo ljudi tu umira. Otroke še poeeb- so ZAM0S8U viuun^r VOJKIH SODOM WtUri in fatd^ £££ vujiikoiu Jtiri in P«lk» jo prifeU. V&1* n« strati r t^HUZ f izbruhnili U"' U M«J« K. O. 8now je priM ,, •o vnjnki p«»UJi v^ ^J« ubila korpnrnU Ch.rl™ w Bftltimora. Major j, voi. W potolažiti i„ jinf je Tet Korporal ni «1 vrše nasilnih dejanj * Major je rekel, da je 0bisk^ polunjakegs načelnika, ki um Je rekel, da je bil Baltimore * J rsa z neko zamorko in ,le ^ Zl i^Cr 80 ^ z »ji«. pol caj je bil suspendiran od ^ be in proti njemu je bila uvedena prčlskava. "(Rekel sem jim, da vtikah svoje glave v zanke," j« ^ major," "da naj odlože puške V*, kar-aem rekel, ni irdslo, njih 2 za je ^araačalAi^ekdo je rekel, 'Iftkno ga", toda nekdo dmgi ji dejal: "Tega ne storimo I" Mali eem, da gredo besede meni mar1 I ^Dvajset do trideset zamorce* je namerilo puške name," je n kel major Snow," ia ko je videl da ne opravi nič, se je izgubil ue šotore. ;| Izpovedal je, da so zamorci vie. li puške in s|re]ivo v kompanij skem šotoru. Nekdo je ustrelil ii streljanje je pričelo. Po njegov sodbi je bilo oddaaiili 1,000 d< 1,200 strelov. Bila je tema in m mogoče je bilo spoznati vojske. Okoli 100 vojakov je zapuiti lo taborišče. Mejtem je sklica vojake v taborišču, da je dotnal kdo manjka. Slišati je biLo istr* ljanje v ameri mesta. Major je izpovedsl, da se je u man trudil, da dobi teleotuko zve zo s policijo. Ko je šel v Houston je srečal dva policaja, kterima ji razkril sitnosti, ki jih ima. Kasne je je srdčal oboroženo četi civilistov, kteri jesvetovad, na ne dovoli zamorcem se vrniti v ta bor. Vrnil se je v-tsbor, da po in štrukciji brigadnega general Johna, Hulena, razobrroži zamor ske etraže, ki je proglasil voj« stanje okoli ene ponoči. Ptttten'- 'S6 vojski odšli pre meatu, je padel strel, ki je rani nekega vojaks. Dejal je, da m pozna vojakov, ki eo se puntali radi tega tudi ne more naveit imen. no pobira legar in lakota. Stvari I Oodath, Kf. ^j*?*'"JJlJIjS *e obračajo na alabše meato na tja ao ponoh 1rsz jtr ^ na NnnarakiUnWin^ $W0 r gojeni štnlh anamk, k» » tukajšnje 1,000 RUDAl^V ^ iLUJtfl Kaaa-Sf1**^ kav la v stavki je ie jtv. obračajo iMljše. Da M eo vojna io hitro končala." "Bacharaeh, 29. jnlija. ..Pav lino amo v petek pokopali Vzrok njene smrti jo bil lašni legar. Kako je trpela I Ia rovlea je kila želo petnajat let HČI JI ustrelila 0čkta Ooahen, Ind. — 241etna Alia Carlson je ustrelils svojega ofc ta na njegovem douiu v okrsjt Kalamazoo, Mich.* 'Pravijo, da je bil oče hude jt ze in da je večkrat grozil, da u mori svojo ženo in štiri otroke Ko je oče spal, je vstopil« hči ii oddala nanj štiri strele. iz poškodovani K0EUZI napravijijo alkohol Indianapolis, Ind.—Mnogi «U sugestlrajo, da porabijo korsj ki jo je opalila slsns, zs vanje alkohola iNs ts načm » pajo porabiti koruzo, ki j« la »vojo vrednost. . HBSRBČA NA LOVU. Waterloo, La - Nletni£ rold Bttliek je suvsl s kopitom vluknjo,i«kterr je^ tel prepoditi zajca Nseokrst-je puška sprožila in svinčeno^ ne je zadelo deška v pro. D* č^c se nzbsjs v kri^m H DRUŽINSKA TUOtDVL Chieago, DL - izvršenem umoru je gnal kroglo v glavo. banka osorANš. z BOJI • K* j« sovražnik •rt. 80 _ ni ie j« rsčuriel na no- ^rtire mod italijanskim ■ ti^rlpHE®! o poslsništvo jo pre-Eumseije iz Kima, da »o LL država premeatile triin-do itirideaet avstro*iem-U ruake front« na ko'bojite- morda napovo rojno Avstriji. . \a nov. - Zavezniški di-w včeraj konferirali z poslanikom Pagojem "na korake, ki jih store d* Združen« države _ v rojno a Avatrijo. Vest, liurjen ta korak, je vabudi-i veliko zanimanje. Visneva. Ta kraj je južnovahodno od Vilne iu sevamo od reke Nje-men. Oenerst Oeremiaov, vrhovni poveljnik na aeverni fronti, ki je prišel včeraj v Petrograd, pravi du ae Nemci pripravljajo na nove operacije na rižanaki ronti. Časopisje piše, da je pričakovati nove nemške ofenzive v Meldaviji. Just ičiii minister je iadal novo zaporno povelje proti Nikolaju Leninu, pacifističnemu agitatorju. 44Ruska Volja" piše, da je Lenin v svojem govoru pred bol-ševiku odsvetoval protivladne demonstracije, ki ao jih pripravljali sa dsnes. Kozaška straža v Pe trogradu je podvojena. Revolucionarna demokracija ue bo poslala zastopnika na zavesni-ško konferenco ~ Pdriz, ako začasna vlada vstraja pri tem, da gre zunanji minister Tereščeuko. Bkobelev, delegat revolucionarjev, je dejal včeraj Kerenekemu, da revolucionarna demokracija ne bo nikdar sprejela stslišča Tere-ščeuka in da on ne mara Iti z delegacijo pod vodstvom zadnjega e na hodniku odigral prlsor kot oni večer, ko s« ae porotniki vrnili iz poevetovalne dvorane in izročili avoj pravorek. Advokatje obsojencev apelirajo na višje sodišče. H umikajo t Franciji. n 4 nov. — CeU nemške- _ . . __ rineš so se v petek uma k- Kereaiskij je odgovoril, da smatra miljo na petnajst ndlj priaoatvovanje demokracije sa (mati severno od A*ne. potrebno. Kabinet ae adaj trudi, . * oatavili glaeovito po - kako bi rešil to vprašanje in mo i Cbenin-dea^Dames in Pran- *ože zamenjajo Teraššenka e kom ■ orekoračili reko Ailett j se- drugim. Delegatje kmečkega svc-iad tega pogorja, fltirl ma. ta so odklonili navodila, kl jih Je Cernv, Couerton, Ch*v- dal eksekutivni odsek delavsko-in Allies - so padla Fran- vojaškega sveta Skobelevu «a pa-,v roke. General PeUin sa riško konferenco: izdelali so svo-i g tvojimi četami za Nemci ja navodila in jih predložili ekse- Aisne in Corbeny; kutivuemu odboru v potrdilo, bra Laon ni več daieč .pred Preliminarni kabinet, "svet ru-Semcfso uničili vse mozto- ske republike", se bo v kratke : i reko AMette. bavil z usodo strmoglavljene di - __poročajo uradpo, da naatije Romanoveev, predvsem z aeozi vplenili 422 topov in bivšim carjem in njegovo družino, lojnih pušk v svoji ofenzivi ki se zdsj nahaja v Tobolsku, Si-( 0itobra. birija. Mnogo poslancev zahtev. ^ji vojaški zvedenoi da ae car z bližnjimi aorodniki o^da je petkovo umikanje vred izžene iz Rusije. predhodnik 'splošne n -»ve, ki 1)0 dala Francozom 1 Norveška blizo vojno a Nemčijo, i večji del izgubljenega te- London. — Ostra nota, katero i * meati Laon, La Fere in je v soboto izročil norveški po-(i)tin. al o nik zunanjemu miniztrstvu r'Belgiji ae pripravljajo Nemčije glede na nedavne potopna umikanje. Z belgijske ljene norveške parnike v Sever-prišla vest, da so Nemci nem morju, ae ematra izredno plavže v Liegu in poslali važno, zlaati pa sadnji odstavek v Nemčijo. Enake vesti note, ki sugerira, da se Norvež-iz drugih belgijskih ka bliža h koncu diplomatičnega razmerja z Nemčijo, fcrdunuao bili včeraj ljjitiL (Nobena manjših neutralnto dr-uboji. V Flandriji 9e na - žav ne more toliko škodovati >jo boji v okolišu železnice Nemčiji, kakor Norveška. Njena .Vpre,,. priatanišča bi bila zaveznikom ne- I__precenijive vrednoeti, kajti slu- potopili 13 bojnih lady, šila bi lahko kot oporišča za ua-m, 4. nov. — Včeraj je bi- pešneji lov na sovražne ladje in a bitka med Angleži in artbmarinfce v Severnem morju. y ožini Cattegata med Nor- Pomagala bi tudi do popolne blo-in Dansko. Admiraliteta kslde Nemčije, ki bi zsprla Hved-Išala snoči, da je angled o Uko in Deneko. In končno, če M .je, aentoječe iz lahkih kri- Norveška napovedala vojno Nem-krpedevk in. razruševalcev, čiji, bi morala Švedska postati za-dvanajst nemškik bojnih res neutralna, ali pa pridružiti se Angleži niso imeli izgub, zaveznikom. _ i ho izgubili eno križarko, — ^ ^ trgovski parnik in deset |t|||Mp|S|[# VMl, b ladij, ki ao šle na dno M^^* WWaae »j« par minut. Izguba živ- " JL„,T,rL med nemškimi pomorščaki EARLY LIKDRUMA OBESIJO I velika. Angleži ao rešili 14. DBOBMBBA. ili mornarjev; danski -- ik "Dalgaa" je pobral pet- Ohioag, IIL — 22-letni Harry Nemcev in med njimi po- Lindruni ima plačati umor s svo-križarke. Iz EUlnora jim življenjem na vialleah 14. de-S) javljajo, da sa je tam oembra t L Porotniki so ga pro-lo večje itevilo nemških rs- našli krivim, da je umoril polica-* ja Joseph Tlermana, kl ga je za- k* je začela, ko so augle- sačil pri vlomu v trgovino, kdje <»[>azile sovražno pomo - Njegov tovsriž Sutherland je tofcrko "Marie" kakih dva- bil obsojen na 26 let Ječe. »»Ij od danskega obrežja. V Sodniku Seanlanu ae je pozna •knžarke je bil "Krokodil", to da je gkij*«« ^ js prsčiU Ms*kl "raider", ki je zad- imrtno obsodbo, medtem ko se ob-> potapljal trgovske ladje gojenec dosdevno nl ganil. Prešlem morju. Angleži so ta- d#n j« sodnik izrekel obsodbo, js M ogenj na križarko in vprAial Undruma. če ima ka, ■pr^mljevalke. V desetih | "Mislim da ni bila obrsvnsva nepristrsnska," Je rekel Und rum. "Mislim, da ja bilo vsa prl- " Advokat ja vsega svata bi vas ne rglUl," je odgovoril sodnik ■ Seanlan. "Dokazi so bili preja-4. nov. — BritMke Če- L,| y i*>roti so Mil štirje možje, l.'slostini so v četrtek L( HO počasni a smrtno kaznijo, v » obrambno črto obrežnega I giudaju ao pa »sanjo glaao- 1'rva črU je bila o- Ldi ^ prvem glaeovanja. To je J ni In pol mžljl Uro- Ll0 „eprljetna naloga same, tod. fitl i" :WD Turkov je kUo [SrSTm nisem nikdar Isvršlt M>^lkao tudi pet stoj- Jje dolžnosti in se Je tudi sedaj "^Hodnik je nate prečiul običaj-no amrtno obrnsibo, da »»obesi o zs vrst med eolnčnim vzhodom In aahodom dne 14. deeemhrs t U ca toliko časa. da ni mrtev. Is njegevegs goi*ra in obneas- nja Je bile.P^^ J1^ stvar k ereu. K« !• •• "'Tr. aa ja kltre umskall DRAMATIČNI PRIZOR NA BODlftOU. Chicago, 111. — Nathan Bc^iu i« postal histeričen, zgubil je pamet, ko je na maxwellskem policijskem aodišču prisostvoval obravnavi. Na zatožni klopi jo aedel John A. Levine, ki je a tovornim avtomobilom povozil* njegovo 6 • etno hčerko Rahelo. Ko je polieaj pokazal na Levi-na kot šoferja, ki je povosil malo Islielo, je Benin vstal ln ga po -i [rabil za vrat s besedami t 11 Morilec I Morilce! Ubil ai mo-hčer in ni zakona, ki mi zebra-ii, da te ne ubijem 1" Nastal je >oj in policaji so priakočili na pomoč, da rešijo Levin a iz rok razjarjenega očeta. Benin se je moral presesti. Toda komaj je aedel, Že je skočil na jevina in ga pograbil za vrat. iopet ao Benina odtn»ll«od žo-ferja in sodnik je preložil zašli-«ja* SODBA ZNANIH MOŽ O DE-| LAVSKIH PROOONIH V ZAPADU. 1 ■ i« bila "Marle" v pla-' »n v dvajsetih minutah je Pnt«m so sledile oste- l4kr l»dje na pocorllČu. v Pila- Določbe odredujejo nadalje, da morajo živila po tridesetih dneh v skladišču ua trg a znamko " blago U hladilno shrambe". Apeku-lacija s' kousarvirankmi živili v škatljah v je prihodnje prepovedana. ROPARJI BO ODNESLI BOGAT PLEN. Chicago, DI. — Sest roparjev, med katerimi se je nahajal tudi en samoree, je odneslo is aaluna Max K rakova $800. Ko ao tolo-vaji po bauditaki metodi prišli v salun, je skušal David (lalaaiii uakočiti skoal aadnja vrata. Bandit je ao poalali kroglo sa njltn, ki ga je asdela v prst. Na to so gs preiskali in našli pri njem 75 eentov. - Baluuarju ao vseli $645, ki je opeldne vsel denar is banke, da plača sa po! leta koncesijo. V regie! ru ia gotovino so dobili $35, ostali denar so pobrali gostom. Krošnja r Moses Jaoobson je rešil $650. Vrgel je Hatnioo a denarjem pod peč in jo aopet pobral, ko so tolovaji odšli. Vseli so mu le osem dolarjev. GLAVNI STAN t MST-M BO. LAWNDALB A VB* OH1GAOO, 1LL1NUIM. trr&AWX ODBORI > Pr«4saislki Jaka VagrM, bes tao, Ls Balla, IU. # L Podprsdsadulk t J. Urnikov U, B. F. D. 4, boz H, Otrard, km IL Podprvdsadslk i JeM Kukalj. M« Kwlug Ave, Ba. Okloag«. Tsjslki Joks Vardorksv, »70S Be. Uwsdala Ava, Oktosg«, UL Ii Ugaja t k i Astos J. Tarbava«, P. a Boa 1, Clowe, IU. Xsptoslkari Joks Motok, 400« W. Slat BL, Oklasge, DL VADBORNX ODSBTl Jote AmbreftM, Ml bos, Ossessburg, Pa. Pssl Bergav, T41 — lat St., Ls Balla, UL P. & Tasober, «74 Akasj Ava, Boaksprlaga, Wya. POBOTNI ODBBKi Aatoa Brsat, 111 ~ 9Stk Ave, Naw Duluth, Kisa. Jate Bsditek, bos 4U, BsUtktos, Ps. Bsdalf Plgtertek, 4S6 bos, Brldgevtlla, Pa. Jakob MUlavIM, L. Bos I, Wltloek, Pa. Iž. Peirevtok, 14111 Hala Ave* OoUlswsed, a Jola Bavertsik. \ . VRHOVNI KDBAWXXl P. J. Kara,'M. D, «101 Bt. Qlsir Ave, OUvetoad, Okle. VBB DRNABNB XADBVB IN STVARI, kl SS titeje gL upruvuoga odbors U B. N. P. J. saj aa palUjsje sa saatovi JOHN VBBDBBBAB, 1417-11 Bs. Uwsdsto Ave, Obtosge, HL PBITOtBB QLBDB OBNRBALMROA POSLOVANJA se I Chioafo, DI. Obsodba Mooneyja na vislice v San Franciscu radi dinamitnega napada na de-moiutraoijo za vojno pripravljanje, je obudila vsepovaod zanimanje. Kako sodijo o kapitalistični zaroti na sapadu, naj služi par izrekov, ki dokazujejo, da je avet prepričan o nedolžnosti obtožencev. Kongt^enik Curley, boatonaki župan, je rekel» "Zadovoljen aem, da so Thomaa Mooney in vai dru-obtoženci žrtve dogovorjene gre. Storil bom vae, kar je v moji m či da razkrijem krivico." John P. White, bivši -redsed-nik rudarske organizacije, kl je aedaj v biroju za kurivo, pravit '500,000 rudarjev, organiziranih unijah, katerim predsedujem, zshteva novo obravnavo za Mooneyja in popolno preiskavo afer« io popolnoma prenričani, d bil Mooney obsojen valed krivega pričanK Malopridne metode, ki ae jih poslužuje javno to-Žiteljetvo, morajo biti razkrinkane, in prepričan sem, da razmere zahtevajo, da se Fickert odztavl." iFrancia J. Honey, znan javni tožitelj grafterjev in posebni pre-akovalec v justičnem depart men tu, Washington, D. C., se je izrs zil: "Stara banda še vedno Živil Opazil sem, da so se poslužill tak tlke dogovorjene igre, da ustavijo odpoklic Fickert a. Bog pomagaj mrs. Mooney in fantom, ki so krempljiv tskih mož." jbVILA V »KLADlWlH PO STAVIJO NA TRO. WashingtOB, D. 0, — Objačili ao določbe za licenziratijo, ki jih ^ odobril predsednik Wilson. Raztezajo se na vsa važna živila in važno delo v živilski industriji Čeravno morajo vprašati za ob-lastveno dovoljenje le trgovci, ki prodajo na loto čes $100,000, bodo vseeno prizadeti tudi mali tr-govci, ker u« dobe blaga, če ga prodajajo nad določeno ceno. (Na ta način odpravijo špekulacije s živili in prisilijo take trgov-ee, kl hočejo na vsak načla Izra-,Mtl vojno v profitareke namene, ds opuste oderuške manipulacije S60 AVTOMOBILOV UKRADB-D ENIH V OKTOBRU. Chicago, m. — V oktobru sq tatje ukradli 266 avtomobilov. Od teh avtomobilov eo jih dobili 166 nazaj, tatov pa ni bilo prijetih en tueat. Od 1. januarja do sadnjega oktobra je bflo ukradenih 2,734. Tatje so jih pustili 1901 na eesti, popolnoma izgubljenih je 833. Oktobrska veleporota dolži sodnike, da preveč milostno ravnajo s tatovi ki kradejo avtomobile. Mnogo avtomobilov ao ukradli kaaaeuci, odpuščeni ik ječe na častno besedo. 500 ftTRAJKOV, ODKAR BO ZDBUiBlfB DftUVB V VOW. Washington, D. 0. — Odkar je bUo,proglašeno vojno'stanj« med Združenimi državami in Nemčijo, je bilo 500 stavk. V leta 1916 jih je bilo v ravno tom čaau 144. iDelaveki department naananja, da Ja bilo prizadetih 1,099,671 de-lavarv. Sto stavk Še traja, pri petdesetih je nemogoče priti do sporaaoma, druge, stavke so po ravaan«, ali pa pride v kratkem do aporaauma. PRESENEČENA IZNAJDBA Slavki sstlltai tej eteta MeUlagerJe VARNO - DOBRO DOMA0B ZDRAVILO. Ta slavita smas list js, skorto, lubsds, koreulsa, rotta, aasioss, >«<»!•', v«aj«» k« Is drugtk Milil, popravi adravja ss r«\ atm pAom. Nl rudalu sit drugih sa varalk aaevl asaes, sssm sdravatvvaa aellMs. Ml bi lahko uattoaill ls tudi ss ni0rsvsmo oplflhtl Cfto knjigo, v kateri bomo povedali bolnikom, kako J« ttsote hotnih dobilo na saj »voj« adravi«. Mol linger J« v sloviti sollllai tej bi momli vlivsti rti ntarl ls mlsdi, ker Jamil ss ndravj«. IsAlstl vsa asatrupljonjs, ob drli lepo barvo kote in odpravi SMsetot boljlegs krlAlstUes te al bilo. Pomaga proti trgaaju, pomaga as oblati ls Jatra. SlovMiski larodBi ljena S. aprila Podpom Jidnota laksap. lf. junija laot t dri, lUineto. I'M la draga to> JOtB AHBBOtlč, Bee Ml, Ossaaabasg. Pa. 1ADBVB PBBPIBLJIVB VBBBLNB, kl sla jlk reMU prva a poliljajo aa ssalevt ANTON HBABT, IU - MU Ava, Ne« Dalalk, Mlaa. VSI DOPISI, raaprave, Maski, aaaaaslla 116. aa nPresvate" as ssalevt UBBDNlSTVO «PBOBVBTB", IMT—M Be. Uwadato Are, Oklasge, nilsola. VBB VPBAVNlSKB BTVABI, ssrolstss, oglaal, ss petUJajo aa naalov i UPBAVNliTVO "PBOBVBTB", IHT-B Se. Lawadale Ave, Oklasge, UL V koraapeadeaal s taJaUtvom S. N. P. J, sradsIMvem Is apravalltvoaa Proaveta" aa rabita imen sradslkav, srnrvel aaplllte aaalov, kl ja Is save-das, sko teUta, ds bo vaaks atvar kltre retesa. Baje gtevaags upravnega odbora ae vrlijs vsako »vre srede la tretji tetrtek aaeas. latetak ob eni uri popoldan. DELO DOBI dober iaučeu krojaški pomočnik, stolno delo. Dobra plača. Potre-bujemo ga takoj, lsglaaite ae oaeb< no ali pišite ua naslovi V. Krsšiu, 505% H road Street, Johnstown, Pa. (Nov. 5-0-7) EBflBBMBB OARAOB. Ako so vam pokvari kara, ali če m sts konj« sa podkovauj«, obr-nit« m do ou, Mi popravimo vm najboljšo sadovoljnoet A, »TRAŽliAR * KUBBTIOH, 1109 Bast Abrlando Avaasa, "Prosveta ' piše sa blagoatanjs ljudstva. Ako m atHnjaš a njanl-ml Idajaml, podpiraj trgoveo, kl oglašajo v Proavetl. V aalogl Imam vaa sa vsakdanja potrebščina po am«rnl osni. > ANTON ZOBNIK, KanslBl^PB. KADITE TILLMAN OIO^BB. Unijeko ladalana I [Cllgara Oaaara" CNfsvs......10a TILLMAN OIOAR 00. - AURORA, MINN. Pr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK III PtBB Atm PHUbsrgh, Ps. Be. gelee |e t. ci-vrit se prslao v JSir^lii OfNlle feci liiuiul, ka. MSIm v lntt/,1 i^n CTkri. Me btflfirit || uim, Ml sfiltkii xs si ■ -i___i m -------lui. 2^1 v up •ieer brea ep- ii.r sSUEh' •ie. piitl it Ba Je dobro proti asprtslet,' neprebsvl, te ledenim sorodom, bolnim la servesalm Cvobolam. Naraiita al sa «1.. har aa tuje aa pot amaaaev adrsvljesjs U atari te dolgo assni »eliltei tej, hI si ga aami akskote doms. Oe vam gs te nI priuoroill vai aoaod, pUUte sam ls vam l»otlJeaM malo vsorea sa poshulajo, da ee boato lahke pr#iHiAall e njegovi ha riati/ Kader aa rotate navoj aa dolar, vedaa prtMite gotov denar ali poltse xnamke nh ps Money Order. MOt&»o»jopignni oo, ii Ram PatMrsf (N. S) »A PROMENILO KRI V NJEGOVIH 2ilah. H. H. Von Hfhllrh. edini leverssr aa svetu t»ga svotevno atovltegs »olgar.kega krvnega ^aje.prntol > prod^kralk« ato de/e p'-mo od Kmery Bulaaey, IS4Ii -1st Ava., New Vorh, N. V. «'• 1'rejela val rfolgarakl krvni Oej la heaem «»di>rUsavoJ na moje aa'udmij« som deMm vse ts atovlla telllte kl sem Jill Ae poena la v alarem krsjs" ♦ a . Ja« eem selo aadovoljss s tem tejem ls Ishho retem, dn Je promeuil na bolj* hrt v mojlhlltoh." Ba vellh esvoj Holgsrakeas Brlvsoga flsjs. hateH sad.«in > m inrt meaaaev, »«aao «1.00, po poStllUo, tem aavojev M.0O, iHiili ss «».«.1 paMiasts na %ee k rej« ss prejeto vsote ali |*a ple/iio |*o puMaern povaetjs. Baelovi MARVEL PRODUCTS COMPANY, % I Marvel BslkMaa, PMBasfgh. Pa Opomba t Ahe telite aaverovall ssvej, polljfio 10a val. VibHa m zabavno in vi katero priredi f«< Maxom Codba 19 PREMOCARJE IN - NAKLADALCE POTREBUJEMO PULPS DO DOB CORPORATION« DAWSON, NEW MEKICO fi-«..... i.ri» vvaao hamas v sew Mesihl, Ims MOO prebivalcev. Havn< $ kopalltecm la edplraam DVA sova premog* pradaialue. amerae ease In daatl drage mImiv, I tevljov. lie Is sa vssk daa. Dela s mk»« ple _____at rojem pa 47Ua. Nell premogarji saelulljo a4 d k her saeaa rsvsame s delavni m ptolmss savsdso h aalrlU |ar)a /Trava« taho as d*!av«e prIKOKS pteah. Nail delav« prwmoga |b Zadme i temo po 4SHHB i|1SO.o<> aa dva tadaa. vrejoaa. Tojesiesd«! Iaresmsaele ia m _________ •a asdovolDobra pitas vads."*drsva satelae padaebje.' rj14 le rnano bibliško mesto MU Hfrm.be, katero eo Angle-'^"ji teden. Lafti kakih JJ pod '-----'TBBM in ima prebivalcev.) J »O M sopot širijo »*rtjive veett i r****. i nov. —Vojni stan,________ TAfr»J, da aa maka čete la siIbM*« dvorsse. Im 17. druitva •nPrtgUaV v J< Oodba igra pod vodstvM gos J. Rogala ta bo avkrsls iavrKna paskošniee ia druga kaaude, 4a ba a*ril«i rsam plzaslaM Začetek veselioa bo od 7 uri avašsr. Vstopnina sa moške $1.00, Dama aa vrtapnlna prosu. Uljudno vabimo vse rojake i« aoisklnje is Johnatowns, Ps., in okolire, ds se poloošteviino udrleže te naša zabave, ftati dobiček »entoe ia toteao podrežbo Vasmiie Haata Ke'ln K. P. * S. W. B. B. tetoealee VteaJajSm povrsemo p« #1 JO as teden, ako nam pilsaaate a eeboj potrdilo volnjih laglaelte aa aaebae lakaj sli pa pMIte as pejsssUs »a: P. J. NORTH state bank liee da se polnoštevilno udeleže ta naše saoeve. c»eti t te ne mm jen sa pokritje papra'kov g.sUmnik inštru-forej fantje in možje, šene in deklets arMHe rsi s dru-da se Homo prsv po domsče aknpoo asbsvali. Zs dobro bo skrbel odtror. noč k. swanos. wyo. IMA KAPITALA IN REZCTVE llfMHeft sAMt HMTsto pridite vel na sakaro. ODBOR. tranvBA m »N.Mfuuja 'ti« •i. ua ao mane eetcia ----: Mt i nemškial r okoliša I a« shaešaoas adrafll proe, w i TRIJE RODOVI j' Dotiki is MUujib SpiMl E^«IWrt Gm«I. ! » ............... Zavinščak ae je zdramil, zaprl okno in pri-hlopil k poeteljl. Babica j® že prej odšlo, in tako je bila aedaj v aobi rodovina aama. Oče je rahlo otipal glavico Joškovo, ki je bil že zadremal. V mesečni luči, ki ae je v svetlem traku aipala skozi okno tja k postelji ter se raztspljals po nji kot srebrna teučica, je bil videti speči JoŽek ensk angeljčku, ki plava po oblakih in zadremlje v sijaju nebeških zvezd. Očetu so stopile solze v oči. Nežno jc pokrižal z žuljavo roko svojemu edin-cu čelo, ustcca in prsi ter ne spustil ob polteljni stranici trn kolena. Žena je aklcnila roke na prsih, in njiju duši sta se dvignili v brzem, iskrenem vzletu tja gor nad plamenečc zvezde. Ker ni imel Jožek niti koz niti oslovskega / knslja, se je brez vsake večje nezgode razvil v krepkega mladeniča. Ko jc bil že čisto mlad in je v sami srajčki podil kokoži po dvorišču, se inu je seveda tuintam pripetilo kaj takega, kar jc bilo vzrok joku in vpitju. Danes je padel v prah in sc le s težavo dvignil pokonci, če mu ni pravočasno prihitela na pomoč mati; jutri se je opraskal ob meji, da mu je pricurljala kapljica krvi izpod mehke kože. Pa to sc zgodi vsakemu krnel iftkemu otroku, in te neznatno neprilike so bile tudi za Jožka brez posledic. V Zavinkovcih niso imeli iole. Jožkovega o-četa pa so izučile izkužnje, da je dobro za člove* ka, če ne živi v sovraštvu z računstvom, pissnjem lu čitohjem. Ker mu jc bilo mnogo do tega, da bo 4* lažje živel na tem svetu in uspcžnejfte gospodaril In tržil nego on sam, in ker je tudi lažje utr-- pel pest srebrnih tolarjev nego njegovi sosedi in sovaščanl, je dal sina Jožka na stanovanje in hrano k prijatelju v Metliki, kjer so imeli šolo. Za to, ker je prijatelj v Metliki dajal Jožku streho in hrano, mu jo Zavinščak plačeval nekaj v gotovem denarju, nekaj ga pa je odžkodoval za iz-datko a krompirjem, vinom in lesom. In tako sc je ZavinšČakov Jožek žolal v Metliki, se seznanil s pisanim in tiskanim pismom in z računsko umetnostjo, kolikor je je sploh laatne takim mladim učenjakom. A Jožek se je tudi nekoliko po-gospodil. Ni mu bilo treba draati bosonogemu za vihravimi telički po rosnih travnikih, nego s knjigami pod pazduho jo je vsako jutro krenil prod šolo, kjer jo zdehal na toplem solncu, se podil z,vrstniki in čakal, da je prižel postarni učitelj ter odpshnil vrata žole metlitke, da so se vsul! vanjo bolj nepokojfc* nego učenja željni abecedarji. Česar ni bilo opraviti pri Jožku Izlepa, to je dognala brozovka, kl mu jc tuintam zapela po zadnji oplatl, da si je siromak zaželel tja nazaj v visoko Zavinkovce, kjer ne okužajo svobodni njegovi tovariši na zeleni paši hude brezove masti. Kadar pa ga je božala pohvalna lieseda učiteljeva, mu jo bilo ugodno pri duši, in čutil se je srečnega, da ga jo poslal oče z doma bogatit so z učenostjo učilnico metliškega mesta. In to mu je posebno prijalo. Zavinškakov Joško živi v mestu med gospodo in gosposkimi o-1 roki l Tudi to mu je laskalo, da je mogel včasih prelomiti vogal belega kruha ter ga dati pol lačnemu součoncu, a pol svojemu lačnemu želodcu v tolažbo. Pa tudi to mu jc delo dobro, da mu ni bilo treba nadlegovati učitelja, naj se usmili njegovega uboštva in mu podari, kar treba učencu, da 110 lenari v šoli in da more na domu zadostiti učiteljevim zahtevam. Če je kaj potreboval, mti jc kupil njegov gospodar z denarjem, ki mu ga je dajal Joškov očo na razpolago. Jošku sc je zazdelo, da jo njegov očo peti-con mož, zato sc je pa čutil gosposkega. Njegovo gospodstvo se je dvignilo do viška, kadar je obiskal svoj rodni dom, ki je prijazno počival v Zsvinkovclh ter ponižno gledal dol po lepem svetu, razgrlnjajočem sc ob domači vasici v dolgost in širokost. Ponosno jc stopal po vaških tleh, se pomilovalno oziral po svojih vrstnikih ali pa z rokami v žepu postajal na domačem pragu ter pripovedoval zijavim ot ročajem; kaj in koliko se jc Žc naučil v šoli. Vsa vrata iu vse'steno je popisal in porisal s kredo ter tako javno izpričeval svojo znanost. Njegovim staršem je vse to močno ugajalo, da niso imeli dovolj pohvalnih besedi zn svojega sina. Medtem, ko se jc šolal Jožko v metliški šoli, sts delala doms oče In mati n podvojenimi silami. Ljudje so že dsvno govorili, da se izpreme-ni ZavinkošČsku vse v zlato, kar prime z rokami. In res je rasla njegova blaginja od leta do leta, a čim bolj se mu je kuplčilo imetje, tem delavne jši-In neutrudnejši je bil. Nikdar ni zaupal prve zore, nikdar legel pred trdo nočjo. Delo ga je veselilo lu krepilo, a uspehi mo gn navdajali r. no* vlml močmi. Polje mu je bilo vzorno obdelano, vinograd k ranim okopan ln urejen, travniki nočni Iii bogati. Spomladi, ko je zarezal plug, prvo brazdo v pognojeno zemljo, je mrgolelo po Zavili-sčakovem |Hinestvu vse polno delavcev, ki so mu pomagali pri delu ter si tako Mnmi služili krtih. A ker je kupčeval Zavlnščak hali r. živino, vinom, lenotn in xlanti Nviujami, je motni večkrat t doma, kamor se ui vrnil po mesee ali še po več dni. Ka-dsr ga Iti bilo doms, je imela žettn dvojno drlo; v hiši in zunaj nje. Ničeasr ni hotels zaupati tujim rokam, zsksj znano Ji je bilo, ds ne lire* nsd-zoret vs tuje roke rsde polen ijo nli pa goapodsr-jevega hlsga primejo tsko čvmto, da ga več ue izpuste. In Zsvinščskovks je t«, težko xmairo-vsls; včsnlh lil ji trrlts tlsin' rok. a imela jr le dve, kl sts ji ob neprestsnih naporih začeli omsgovs-t i In si leletl počit ks. Ssmo nedeljake popoldne r at s ti določils ZaviuVnkova v odmor. Četrto šolsko leto, odkar je bil Joško v Metliki, se je že iztekalo. In neke nedelje popoldne, ko je legel praznični mir ns vso okolico, sta sedla mož in žena na prag in molče gledala v dolino, kjer se vrste ob visokem farnem zvoniku hiše metliškega jpests. Vse polno misli se je podilo po njiju glavah, a vendar so bile vse posvečene Jožku, vse vdane sanjam ln nadejam o njega lepi bodočnosti.. Videlo sc je, da bi Zavinščakovka rada začela razgovor. Pomela si je roke, prijela predpasnik, gs gubala in zopet vzravna vala. Končno je rekla: "K, bože moj! Stara sva že!" "Stara sva že, stars," je ponovil mož in se ozrl vanjo, "saj sva žc siva,' in koža se je že nama nabrala v gube." Kakor bi se hotel prepričati, je li rea, kar govori, ai je potegnil Zavinščak z dlanjo po čelu in licih ter dostavil: "0$, da, leta so mi razo-rala lice!" "In čim dalje je več dela, a vedno manj moči," je pristavila žena. • Potem je nekaj hipov molčala. Mehka sapica je šepetala nad Zavinkovci. Suštcla je med vejami stare jablane, ki je rasla pred Zavlnščakovo hišo. Po vejah so zorela osamela jabolka — zadnji plodovi pojemajoče moči sušečega ee drevesa. Sapica ae je bila odločneje zapletla med atare veje in redke liste, jih zazibala, da so se vznemirili, ter odtrgala s konca jabolko, ki se je bil že vanje tara pri pecljp zavrtal nadležni črviček. Jabolko je padlo z veje na tla tik pred gospodarja in gospodinjo. Ta se je sklonila k tlom, da bi pobrala odpali sad, a jabolko se je zatočilo izpred nje po viaečem avetu ter obstalo šele v cestnem jarku, koder je leno curljala kapnica. "No, pa pojdi, kamor ti drago,'.' je rekla žena ter sedla zopet nazaj na prag, "saj teni škoda, gniloba piškava!" "Pa vendar ga je škoda I" je menil mož. "Rajši ga vržem svinjam v korito, nego da bi tn na solncu in v vedi brez koristi zgnilo in ie po-g ubilo." ' To rekši, je Zavinščak vatal, stopil do jarka, ppbral jabolko, ga obrisal ob travo ter zopet pri-1 sedel k ženi. "Na vse je treba paziti dandanes/' je dejal ter premetal jabolko iz roke v roko. "Ali se boš zdaj žogal f" ga je vprašala s smehom žena. "Kaj |)i se žogal, aaj nisem dete," je odgovoril stari, se dvignil s praga in stopil na levo stran, kjer so stali njegovi svinjaki. Ko so ščeti- . narji začull korake, so začeli kruliti in siliti z rilci v bal tare. "Nikdar ne bodite aitne, ščetinaate pare," je govoril gospodar ter odprl baltaro. Pet, šeat rilcev ae je pokazalo iznad korita, ki ao nemirno hlastali proti Zavlnščakovi roki. Ta je vrgla jabolko . v korito, in vai rilci so v hipu planili po sadu, ki je v trenotku izginil med močnimi zobmi. Zavinščak je zopet zapahnil baltaro ter se vrnil k ženi. "Takol Vidiš, zdaj sc ne bom več žogal," jo rekel ter sedel na prag. Zavinščakovka je bila dobra žena in nikdar ni hotela žaliti moža niti z najmanjšo stvarco. Zato mu je rekla: "Nikdar ne bodi hud zaradi moje opombe t Saj nisem mislila nič žalega." Mož je hotel biti ljubezniv, zato jo dregne s komolcem, rekoč: "Beži, beži! Kaj misliš, da jemljem vse za istinof Tisto o žoganju si rekla samo tako — no, da si sploh kaj rekla!" "No, da! Saj me razumeš," je pripomnila žena. In tako so jc zdola ta reč z jabolkom urejena. . V resnici pa nl bilo tako. Zavinščakovka so jo namreč spiniuila, da je hotela prej začeti razgovor o važnejši stvari nego je pižkavo jabolko. A bas jabolko, padlo z drevess, se jI je zazdelo primeren pripomoček, da je lahko povedala, kar je hotela. Zato je začela: "Ko je padlo jabolko z drevesa in mi pred nosom, zdrčalo tja v jarek, sem si mislila, sem si mislila — lej, tako sem si mi-slils . . ." "E, kako počasi misliš! Dej, dej, stara, kaj si si vendar minlilal" sili mož. Zavinščakovka jo pa bila žona, ki je bila hitrejša z rokami nego z glavo. "Potrpi nekoliko," pravi možu, "mislila sem si tako-le, da bo nama izginilo vse izpred nosa, ker sva že stara; kakor tisto jabolko bo nama vse izginilo izpred nosa, ker nimava več mladih rok, da bi lovile iu držale na kupu, kar ava nanosi-la a trudom in delom!" "Hm,, hm," prikima gospodar ln ai ogleduje roke, "da, to-le bo pa ree, kar al rekla I Saj bi skoro ne mogel reči, da je to Še človeška koža, ki mi krije koeti in meso. Podplat je, kl bi ga ne preglodalo cestno kamenje leto dni! Te-le roke bodo še nekaj čaaa vztrajale, a dolgo ne bodo več mogle. Delo jim je potrlo moč. Pa bi ae nama res lahko vae razlezlo kot maslo na aolncu. Zato bo treba koga, da nama priskoči na pomoč!" "No. no, saj to je t lat o, kar aem hotela reči," vzklikne žena, veacls, ker je ubral mo^ pre-ve strune. . "Ponoči, kadar ne morem spstl — ln spim čedslje msnj — vedno razmišljam o tem," nadel ju je stari. "In a mano je takisto." "Potlej še preinišljsm to in ono In se tudi vprašujem: čemu in zs kogs ps se pravzaprav peheva hres pok o jat" "Glej, glej, naj to je, to je!" hiti žene. "Zs kogs, če ne zs Joška," Izgovori v naglici Zavinščak v ftens plosk ite z rokami HvJzjpegovort veselo: 'Zs Jošks, sa Jonka, ss kogs ps drugegs?" Mlael ns sina jo prevzsme toliko, ds ae ji u-trne debels solza: "O, joj! A Jožek je r doma, midva nva pn namat" (Delje eledi). Is spisov črkeekega častnika. Prosto predelal Fr. Mirovčkov. (Nadaljevanje.) In zdaj, boga ml, jelo je ti-eska-tl, kakor je ssmo v nožih gorah mogoče. Vihar je tulil, blisk za bliskom izvijal se oblakom, strela za strelo; — bobnelo je, plska-lo, tulilo, skvičalo, prasketalo, evrčalo, pokalo, kot bi vrag sam tu gori slavil svoje godovanje. Od časa do časa zdelo se nam je, da vsa zemlja stoji v plamenu. Kadarkoli je strela razklala oblake, smo kaj dobro videli stražo, ki je na dvoru pri arabah, na velikem kolesu slone, zavijala se v burko, ter bašlik imela potegnjen črez ušesi. Čuden prizor bile so gruče spavajočih Črčencev, ki so, zaviti v temne svoje burke, drug poleg drugega ležali na prvem dvoru. Dozdevalo ss nam je, da jih nekaj prenočuje po kočah, a drugi zunaj na dvorišču. Prokleto trdo so morali spati, da jih ni probudil niti strahoviti boj elementov, kajti drugače popadali bi bili na kolena, dvigali roke kvišku, ter vikali običajni sVoj: ' "Allah Allah!" — Pozneje polože nekoliko nevihta; redkeje in redkeje, iz vedno veče daljave so še švigale strele iz oblpkov, bobnel grom po pogorju; le burja je še razgrajala na dalje. Jeli smo plezati po soteski doli, kjer so že bili zbarni naši ljudje. "Čas je, rebeta! Na delo!" pravi tzaduhlo a odločno Be j. Obr zdajte konje, varno jih vodite po stezi iz globeli, in gor prišedši, jih sklenite. Eden vas ostane pri njih Jaz se z Nikom in Šimnom vred splazim v pristavo, a vi poležite pet in dvajset do trideset korakov od nje v zasedo. Ko vidite, da se je vnel smodnik, da arabe lete kvišku in je pristava v plamenu, tedaj kričaje in streljaje udarite na oeuple Gorce. Če hočete vede ti, kje iskati Abas-Kana, krenite jo vedno le tja, kjer boste videli mene; jaz lopova gotovo zgrešil ne bom, če ga, kar čuvaj Bog, smodnik ne odnese kvišku. Za ma noj, deca!" Plazili se po trebuhu, bližali smo se pristavi; včasih jo je razsvetljeval blisk, da si jn razločeval kakor po dnevi. — Prvi je bil Bej, za njim Nik, potem jaz. Deset korakov drug za drugim, plazili smo se kakor kaže skozi nizko grmovje in dračje, po kršji in ka menju preko skalnatih razpok lin in razdorov, doli do pristavino o graje, kl je mejila dvorišče. Tu se ločimo. Esaul sc je plazil proti kraju, kjer je pri arabah stal stražnik, a mi dva leževa krog dvora, prelezeva ograjo, tam, kjer so stali konji. S kindžalom v roki, kakor tiger, ki je priprav ljen, skočiti na plen, potuhnila sva se v nekem kotu. Kadarkoli sc jc zabliskalo, sva skušala, orientira ti ae ter kje prl konjih zagledati stražo. A zaman nama jc bil trud, nikjer je ni bilo videti. Previdno leževa ob ograji dalje tja, kjer so privezani bili konji. Mimo so zobalc prebrisane živali svojo krmo, ter s svojimi umnimi očmi čudno gledale naju; grozno so se jim svotile oči v temi; zdaj so sc strme drenjale nazaj, potem zopet stezale vratove, ter zvedavo ovo-hovalc naju; nato zopet, kot bi sumile nevarnoet, ki je pretila njihovim gospodarjem, sopihsle skozi |fcil na tleh, ter vil se v smrtnem H. Tl/MA boju. Dolgi, široki kindžSl Nikov prerezal mu je bil goltanec prav do hrbtenice; gorka kri brizgnila mi je v obraz. Sapa je burno, silno pisksje u-liajala prerezanemu grlu, kakor *bi kovaški meh mahoma dobil veliko luknjo, ter se pretrgal. Zlekni-la sva sc tik pojemajočega trupla, ter nepremakljivo poslušala, če je še vse mirno na dvoru, ni li Črčen cev vik in padec prebudil kakega zaspance. A vse je ostalo mirno, le veter je še tulil, toda redkeje so mu bili zagoni; votlo je done) grom v daljavi, kamor se je vlekla nevihta; v najini bližini pa so sopihali in kopitali le konji sami. MTo bi bilo storjeno," šepne mi Nik na uho, " pogledi va, kaj je Že opravil Bej." Previdno se splaziva med konji, ter dospeva do ograje, ki je me jila ouo dvorišče, na katerem so se nahajale živali; poleg na drugem dvoru so stale tri koče. Čr čenči stavili so bili arabe le-sem. Veter je bil polegel skoro do ce la; tu pa tam zabučal je šc v daljavi grom, konji so sopihali, — drugo vse je pa obdajala grobna tišina; lahko si slišal hrkanje in smrčanje spečih Gorce v. Zdajci začujgva, kot bi kdo prav blizo naju mahnil koga, kot bi človek zvrnil ue na tla, ter grčal in gr gral, dolgo, vztrajno. Kot pribita postanevar v novo tik plota; kind-žala sva imela pripravljena, ter srpo- zrla tja, kjer se je v črno noč čul stok in zamolklo grčanjc. Ta hip švigne tblisk iz temnega ob-nebja, ter razsvetli gorski bivak. Pri njegovem svitu zagledava e saula; ležal je pod arabo na hrbtu, obraz je imel zelen, a poteze pačil mu je meni znani, vražji smeh; v rokah je držal svedro, ps trudil se zaboj, s katerimi je bile obložena araba, prevrtati. Tik nje ga je ležal čerkeski stražnik, ves krvav; i krčevito je še z rokama grabil krog sebe, meže odpiral če ljustl, ter zapiral jih; iz ust bruhale so mu krvave pene, a spodnji del života jc bil že otrpnel, mrtev. Jedva tri trenotke predstavljal se nama je oni prizor; potem pa izginil v gosti temi izpred oči. Nekaka groza mi jc tedaj pretresla u de; sam nisem vedel kako. — Na velikem dvoru ostalo je vse tiho in ibirno; le kadar je prenehala burja, sc je zopet čulo hropenje konj; hrčanje spavajočih in Bojo-vo avedro, ki je škrtalo tiho, ter mrtvaškemu črvu stično glodalo leseni zaboj. "St, —z st t Ste mari zgotovili žc?" šepne Nik črez ogrado. "Ne še," sikne esaul, "prokle ti los, trji je od jekla!" In zopet sva čula, kako je dalje škrtal mrtvaški črv. Preteče deset minut; — deset minut, ki so se mi zdele dolge, kot doba Človeška. Črčonee poleg naju je nehal grgrati; le kadar sc jc zasvitalo na nebu, videla sva ga onkraj o graje pred seboj ležečega, trdega in končanega; srpo jc z belim gledal kvišku, ter trdi roki upognjene molil kvišku, kakor bi še zdaj ovirati'liotcl csaula pri pogubo-nosnem dolu. Bej je ležal, obraz i-mel zelen ln čudovito namrdnjen; neznanski vražji smeli obdajal mu je veliki ustni; oči so se mu zbog bo k a žarile, ter čudno zasvitale se mu, ko je krvavi blisk razsvetlil okolico. "Zapalita, pak pridita sem, jc siknil končno jzpod arabe. Splaziva se k velikemu stogu, ter napraviva veliko luknjo; potem si Nik iztrga komad bešmeta, položi krpo srodi jame, ter nasuje neko- noenice, rssgctale, ter po tleh kopale a malimi, kakor skala trdimi I |ik'o smodnike na njo. Da ne bi kopiti. Zdajci pa se zgsne Nik ; se mnogo slišalo, ukreše pod bur krčevito poprime me za roko, sti-ene mi jo, kakor s kleščami. Negibljivo, kot ksmenens kipa, sva ležala, ter srpo zrle pred se. Zdsj ci ee zebllska, — jedva dva kora ko ogenj, ter položi tlečo gobo ns rob krpe, ki seje končevala v dolgo mugo. Takoj jame tleti. Brzo vrževa nekoliko zrahljane mrve ns luknjo, ter se ograji naglo ka pred nams vidiva ležsti krep- splaziva k Beju. kega, orjaškega Črčenes ns škop-j Ko ^ trijf p]ezBmo (rtt plot, mku mrve Menila ava, da trdo putae v Bt0|fU. Jedva se spi, kajti ležal je ne hrbtu, roki, MRreB|0. je i% ^ pUmm |vlf. imel ped glavo, ter mižal. | nH Mkku. ob enem glilim0 tudi "Simen, pri prvem blisku vrzi ^ ograjo Ishki pok in mahoma viae nanj, kakor si dolgo in širok,dj,*, p^ nogsmi majhen, rudeč-šepne mi Nik na uho, "pritisni ga kast zubelj, iz katerega eo žarile na tis, ds ne vstane, a jaz sedem, Ukrice. Počeši, po kačje, v ovin-nanj, mu burko potegnem črer; kih, vil se je proti kraju, kjer eo glsvo, in mu pre režem goltanee."! Klale nrabe. To je bila zapalniea Varno svs lezle dsl je, dokler s enaulova. obrazi nisva sadels v mrvo, ns kateri je, kakor sva menila, spsl Črčenee. A kot bi trenil, skoči stražnik kvišku, ter naju zaklifr po svoje. Tu ni bilo več Časa! Z enim ekokom skočila sva nanj, jaz na noge, Nik na vrat, — prestrašeni dečko ie ni zsmogel ziniti (Dalje prihodnjič.) Stražnik (vsgabundu): "Zs-kaj stojite tn in zapirate pot T AU ličsta kaj T Vegabund: "Net" Stražnik: "No, potem pojdite naprti Če bi ae vaak toksj usts- rsdnjl svoj: šejtsn (hudič), že je|vil, keko bodo M dragi mimot" Karl Man. 25- julija 1867. u ■ njegtfvo delo, prvi Kapitd" Spisano je bi* k« je Karlu Marxa obdJ.1 ekrajnejaa beda, ko Z PO.usti troje otrok in nik zarubiU prazno zibelko f° ? tuo cor&o e lacU la gente" izraža nam J\ novega preprii.nj«, Z2 duha nCUp°gnjeno8t nie«ov ' . P*^nju prve intej jonale (po vplivu BakuninaJ stanovi! je skupaj z Libknech nemško socijal-demokraiično lavsko stranko, ki ja po«taU melj ne le nemške soeijalne mokracije, marveč vae *oci stične svetovne organizacije fte leta 1873., ko je irfu d izdaja "Das Kapital", nemški I čenjaki niso imeli prave slutn velikega Marsovega dela Ni gov "Das Kapital" hoteli io m če prezreti. Bilo je prev©6 na, jeno z novimi idejami, kazalo predaleč v bodočnost, bilo je p blizu poljočemu življenju zato predaleč od njih L 7. i 1883. kratko po smrti Karla il Za priredil je Engels tretjo i jo. iA!ko znanstvena etorija Ki Marksa založena v Kapitalu, je za nastop in razvoj gibanja cijalizma znamenitejai K mm stični Manifest. Ni ga v sveto literaturi akta, kojega bi stročnosti, umljrvosti, jami dikcije, po gostoti vaebine in gastva nvvih, vročih idej w primerjati ž njem. Še večji pa vpliv. Kom. msnifesta na dej stveno življenje. Prevrnil je ro etiko, ter smelo trdimo, da či Komi Manifest mejo mode človeške kulture. V komunističnem manifestu povzeti še danes veljavni tem« ni nauki marksizma: Zgodovina vse dosedanje d be je zgodovina razrednih boje Vsa družba se čedalje -bolj cepi dva sovražna si tsbora: v b azijo in proletariat. Mode: meščanstvo je produkt dotgot nega razvoja. Moderna drii oblast ni dragega nego odbor, upravlja skupne zadeve raeici skega razreda. Buržoazijs je nižala stanove: zdravnika, ju sta, duhovniks, poeta, zoanst nika je Spremenila v plačan mestnega delavca. Meščanstvo svojim izkoriščsnjem svetovi trga je organitirslo produkcij« in konsumr vseh dežel popolnoma kozmopolisirsla Namesto starega lokalnega in narodnega samoia-došČenjo stops vs^transki promet, vsestranska medsebojna od-visnost narodov. Buržoaiija js podredila deželo pod vlado me sta, razkupičila prebivalstvo t mestih, centralizirala proiivajil-na sredstvs ln imetje koncentrirala v rokah nekoliko ljudi. Kur-žoazija jr razvila ogromne prou-vajalne sile, ra*bils fevdalni) drs-ž bo, ustvarila svobodno konkurenco, ž njO'trgovinske krize is nadprodukcijo, kl sprsvljs meščansko družbo samo v nered ter obstanek meščsnska družbe v ne-varnost. Orožje, s katerim je meščanstvo razbilo fevdalisem, »e brača aedaj proti meščanstvu, r* dilo je armado, ki obrača, ore«, proti njemu - moderno delsva-vo, proletariat. Delavec je i/ vedbo strojs postal prive*k s*| gov, skupljen v tvornicsh sesuv- Ija veliko delsvsko org^nrsno armado. Njegov boj proti aa ščanstvuae začenja z njegovo * siatenco. Nastopanje nl posledica Isstnegs temveč poledica Spori med delsvei la**^ dobivsjo tnsčsj rsfrednih (Dalje prihodnji«) Hišni gospodar^ h™ ^ nocoj v goetllno malo P*** katrr - Mož: "Veseljejmsis - a«pe» vseeno ne grem' ^ | Žena: "Zakaj paoel Mož: "Ravne "JJ/^, rekla Jas bočen, Jodi katenz imeti avojo veljo! Zlobno ^ mlsdostnegs f^^ aka strela, tveje lens «-• like oči!" Mož: "Ja ^^ar* ker me večkrat vidi r trer