Danaloja^itevllka obsega 12 strani. & .jVovi 6as“ i:haja vjak petek ob 12, uri dop.ddne. Uredništvo in upravništvo je V gosposki ulici št 6, drugo dvorišče, mmm* & List stane za eelo leto . . . . « ta manj premožne S „ v Jvfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovora. J* Štev. 40 V Gorici, 4. oktobra 1912. Leto III • V Itlllli tf u V svoje največje veselje smo dobili pismo od prevzvišenega gospoda škofa dr. Antona Mahniča na Krku, ki je v naslednjem priobčujemo. Prelepo je to pismo, da bi mu dodali kak dostavek. Naj govori samo in naj donaša veselje,zadoščenje in navdušenje pri delu za uveljavljenje katoliških načel na vseh poljih vsem brez izje- me, vsem, ki jim je u z o r mož, kateri je v idealnem in nesebičnem delu toliko let živel med nami in z nami v Gorici. V uspehih tega moža naj vsak izmed nas vidi začrtana pota, po katerih naj hodi vsakdo, ki hoče stati v službi dela v Božjo čast in v blagor naroda, Kvo pismo našega ljubljenega uzornika škofa Mahniča: Sotriidnikoin „Ndvega Časa“ pozdrav! »Novi Čas« je v svoji zadnji številki prinesel vest, da je število njegovih naročnikov doseglo 5000. To je zares krasen vspeh pa tudi očit dokaz, kako je Bog Vaš trud blagoslovil. Mene ta napredek Vašega lista neizrečeno veseli, pa čutim nekako potrebo, da Vam to svoje veselje tudi javno izrazim in k Vašemu plodonosnemu delu iskreno čestitam. Jaz sem program in delo »Novega Časa« od prvega početka odobraval. Saj v tem programu nahajam načela, katera sem tudi jaz na Goriškem zagovarjal in širil, pa jih ravno tako še danes branim in širim med bratskim hrvaškim narodom. To je program zdravega krščanskega demokratizma, kakor ga odobrava in priporoča sv. Cerkev — znamenje, v katerem nam nebo obeta zmago. Da, ako hočemo načelom naše svete vere priboriti veljavo v javnem življenju. Cerkvi pa njena prava, moramo osvestiti, moralno preporoditi in organizovati široke ljudske sloje, pred vsem pa svojo pozornost obrniti na mladino, ker od nje je odvisna naša bodočnost. Tako delate Vi. Vaše delo je v pravem pomenu besede prosvetno, napredno in aktualno, ker odgovarja modernim potrebam. Zato je tudi plodno. Da. z veseljem opažam, kako se moja mila goriška domovina pod vplivom Vašega plemenitega in požrtovalnega nastojanja čedalje bolj bliža idealom, ki sem jih kot njen vdani sin od nekdaj za njo v srcu gojil. Ustrajajte s trdnim zaupanjem v Božjo pomoč, dokler ne vidite teh idealov uresničenih. V Krku, dne 1. oktobra 1912. Vaš posebno udani + Dr. Anton Mahnič škof. ev god. V sveto dolžnost si štejemo, da se danes še posebej spominjamo godovnega praznika Nj. Veličanstva našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa, v katerem gledamo mi ne samo najvišjega nositelja državne oblasti, in ga kot takega častimo in se mu klanjamo, ampak tudi očeta, ki po očetovsko skrbi za svoje narode in moža, ki na vzvišeni način daje vsem tiajlep-še zglede katoliškega življenja in dejstvo-vanja! Dvainosemdesetič praznuje danes naš ljubljeni srebrnolasi vladar svoj god. Milijoni mu danes z navdušenjem obračajo svojo pozornost, in milijoni katoliških src pošiljajo danes iskrene prošnje v nebo, da bi nam ostal v najboljšem zdravju ohra-njen do skrajnih mej človeškega življenja. Tem prošnjam pridružujemo tudi mi svoje, ko se danes naše misli spajajo z osebo cesarja Frančiška Jožefa. Kako moremo lahko biti ponosni nanj ravno mi Avstrijci! Kajti ni vladarja na svetu, ki bi bil tekom tolikih let toliko izkusil in prestal v svojem zasebnem življenju, ki bi hkrati tudi imel opraviti s tolikimi neštetimi težkoča-mi in notranjimi boji v državi, kakor naš cesar, in ki je vendar s čudovito modrostjo in s še bolj čudovitim zaupanjem v Božjo pomoč premagoval vso bol in vse težkoče in boje iz ljubezni do narodov, ki mu jih ie Bog v vodstvo izročal! Takega vladarja ni na svetu! In zato se mu klanjamo z največjim občudovanjem in ljubimo njega, ki je svojo ljubezen do Kristusa v presv. R. T. pri evharističnem kongresu tako lepo. tako nesebično in tako vspodbudno pokazal nam vsem v največje navdušenje! V nedeljo 6. oktobra v Miren! Najnovejše vesti z Balkana na strani 9. % K blagoslovitvi novih prostorov kn. nadš. deškega semenišča. Visoka, nova, krasna stavba se ponosno vzdiguje na holmcu, južnovstočno od goriškega gradu, in jutri v soboto bodo med 7. in 8. uro zvečer nje slavnostno razsvetljeni prostori naznanjali našim Goram na severu in na vztoku, bodo naznanjali Krasu in jugu ter vinorodnim Brdam na severozapadu, rodovitni Vipavski in nepregledni furlanski ravani, da se ona nahaja pred dnevom velike svečanosti. In tako je! 1.) K otvoritvi. V nedeljo, 6. oktobra, bodo prostori novega kn. ndš. deškega semenišča slovesno blagoslovljeni. Ah, kako ganjeno bo moralo biti srce moža, ki bo to blagoslovitev izvrševal! Pač mu bo pri tem slavnostnem činu stalo ob strani najodličnejše občinstvo, obdajali ga bodo zastopniki go-riške duhovščine in goriškega ljudstva ter vsi oni, ki imajo v najlepšem poslopju goriškega mesta svoj dom, toda njegove misli bodo uhajale od njih in obstajale na tolikih in tolikih spominih zadnjih štirih let, v katerih se je poslopje zidalo in pripravljalo, obstajale bodo na nadejali, ki so združene ž njim, in na trenutkih, kjer so se vzdigale proti nebesom, podprte z iskreno prošnjo do Boga, da bi pričeto podjetje blagoslavljal in vodil k srečnemu zaključku. Knjigo bi moral napisati tisti, ki bi se hotel vglobiti v te spomine, nadeje in prošnje ter jih hotel le od daleč opisati! Njih sedež je srce velike ljubezni do Boga in nesmrtnih duš. Blagoslovitev prične s sv. mašo v nedeljo ob 9V,, ter jo izvrši Nj. Ekscelenca, naš prevzvišeni gospod knezonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej. V razvoju kn. nadš. deškega semenišča se od sedaj dalje prične nova doba, ne toliko radi tega. ker so se gojencem pripravili novi krasni prostori na najlepšem delu mesta, ampak v prvi vrsti radi tega, ker je vse vodstvo zavoda sprejela Družba Jezusova in ker se prej ali slej v zavodu otvori notranja zasebna gimnazija, ki jo bo ista Družba oskrbovala. Ker se za ta zavod zanima vsa goriška dežela, saj je iz dosedanjega kn. nadš. deškega semenišča izšla pretežna večina goriške duhovščine in premnogo lajikov, ki deloma zavzemajo prav odlična mesta pri nas. zato hočemo v naslednjem podati danes kratko sliko razvoja kn. ndš. deškega semnišča. Črtice so posnete izvečine po »Slavnostni Spomnici«, ki jo je kn. ndš. ordinarijat za to priliko dal v nemškem jeziku objaviti in ki jo je sestavil P. Ild. Veith iz benediktinskega reda. 2.) VVerdenberški zavod. L. 1636 sta napravila dvorni kancler grof Ivan Wcrdenberg in njegova soproga Katarina, roj. Coronini veliko ustanovo za 24 ubožnih gojencev, ki bi dobivali vso vzgojo ter pouk na tedanji višji latinski šoli v Oorici, ki je bila v rokah jezuitov. Plemenita dobrotnika sta za ustanovo darovala poslopje z vrtom pri sedanji cer- kvi sv. Ivana Krstnika, dalje več dobrih zemljišč ter kapital 20.000 goldinarjev, ki je bi! za tedanji čas ogromna svota. Ustanova se je zvala »Werdenberško semenišče« ter je pod vodstvom jezuitov kmaiu zelo zaslovela. Poslopje, kjer so prebivali gojenci, se je kmalu izkazalo premajhno, zato se je zavod I. 1640 preselil v Sem-blerjevo hišo, kjer so nastanili jezuiti tudi svojo gimnazijo. Prostori, kjer sta bila od 1. 1640 dalje Werdenberško semenišče in jezuitska gimnazija, so še dandanes v Oorici prav dobro ohranjeni ter so prav isti, v katerih se v Šolski ulici nahaja sedanja goriška gimnazija. Tabla, ki jo lahko vsakdo vidi na steni zapadnega vhoda v gimnazijsko poslopje, spominja še vedno, da je imelo Werdenbcrško semenišče v 17. in 18. stoletju tu svoi dom. To Werdenberško semenišče ie v najtesnejši zvezi s sedanjim kn. ndš. deškim semeniščem. Ono je kar naravnost njegov predhodnik in njegov;'. korenika, kakor bomo kmalu videli. L. 1773 je bila Družba Jezusova razpuščena. tedaj je bila tudi jezuitska gimnazija razpuščena, ž njo tudi Werdenber-ško semenišče. Mesto njega je vlada vsta-novila 24 štipendijev za gimnazijce, ki so v Gorici obiskovali gimnazijske šole. Seveda ti gimnazijci niso stanovali v kakem zavodu, ampak raztreseni so bili po zasebnih stanovanjih v mestu. 3.) Vstanovitev deškega semenišča. Zavladalo je pa v deželi veliko pomanjkanje duhovnikov. Naraščaja za du-hovski stan je bilo vedno manj. Zato je sklenil knezonadškof And rej Gollmavr. ki je 1. 1855 prevzel vladanje goriške nadškofije. vstanoviti posebno deško semenišče, kjer bi se gimnazijci vzgajali in pripravljali za duhovski poklic. L. 1857 je izdal pastirsko pismo, kjer je razložil svojo namero, ter duhovščino in vernike pozval, da bi mu io pomagali vresničiti. Cesar Ferdinand in njegova soproga cesarica Marija Ana sta tedaj nadškofu darovala 10.000 goldinarjev za vstanovitev deškega semenišča. Našli so se tudi drugi dobrotniki in tako mu ie bilo omogočeno, da je že s 1. novembrom 1. 1858 otvori! deško semenišče. Velikanskega pomena za razvoj teca semnišča ie bila okohiost. da je že s 25. avgustom istega leta 1858 cesar Franc Tožef dovolil, da so zgoraj omenie-ni 24 štipendiji spremenijo v ravno toliko vstanovnih mest v novo vstanovljenem deškem semnišču. Kdor ie torej ods!ei dalje hote! dobiti Wcrdenbergov štinendii. ta ga je dobil le s tem. da je bil hkrati sprejet v deško semenišče in tukai na njegov račun vzdrževan. Jasno ie, da je ta pridobitev postavila celo deško semenišče in ves njegov razvoj na trdno podlago. 4.) Deško semenišče in niegovi prostori. Prvi prostori deškega semenišča so bili v hiši zidarskega mojstra Marušiča, v sedanji Baderjevi hiši nasproti poslopja velikega semenišča. V njih ie bilo deško semenišče le dve šolski leti nastanjeno, namreč 1858/59 in 1859/60. V prvem šol- skem letu je imelo 21 gojencev, izmed katerih se je 16 posvetilo duhovskeinu stanu. Med temi so bili tudi sedanji škof poreški, prevzv. gospod Iv. Flapp; dalje vlč. gg. kanonika Mons. Iv. Kolavčič in Mons. Iv. Lukežič; potem g. dekan tolminski Mons. .los. Kragelj in g. dekan kobariški Jurij Peternel ter prejšnji dekan devinski g. Jos. Skočir. Iz tistih prvih gojencev kn. nadš. deškega semenišča ie izšel tudi naš slavnoznani pesnik Simon Gregorčič. S šolskim 1. 1860/61 se je kn. nadš. deško semenišče preselilo v palačo grofa Coroniniia na »Cingrofu«, kjer je ostalo do 1. 1869. Tu je bil s š. 1. 1867/68 sprejet med gojence tudi mlad cerkljanski deček, naš sedanji prevzv. g. knez in nadškof Dr. Fr. B. Sedej! V 1. 1869 se ie deško semenišče preselilo v lastne prostore v dosedanjih dveh je moralo plačevati najemnino. Knezonadškof Andrej Oo!lmayr je nakupil zemljišče s poslopjem na severni strani goriškega grada v Via de! Cristo št. 2 in 4. — Nakupljeni prostori so mejili neposredno s škofovim posestvom, zato je mogel zahajati poljubno med gojence svojega ljubega zavoda, kar mu je bilo v veliko veselje. Od I. 1869 je potem deško semenišče vedno ostalo v istih prostorih do letos, torej 43 let. Sprememba se je v njih izvršila le v toliko, da so v 1. 1889/90 pri glavnem poslopju prizidali še drugo nadstropje. tako da se je od tedaj dalje moglo sprejemati večje število coicncev v zavod. Niili število je v zadnjih letih znašalo redno 78. Več se jih ni moglo sprejemati, ker so bili prostori pretesni. 5.) Dosedanje vodstvo deškega semenišča. Prvi ravnatelj od knezonadškofa vstanovljenega deškega semnišča je bi! prof. bogoslovja Andrej Razpet.Semenišče je vodil do I. 1869. S tem letom je hkrati 7. novimi prostori v Via del Cristo deško semenišče dobilo novega ravnatelja v osebi prof. verstva Jos. Marušiča, ki mu je ostal ravnateli skozi 22 let do svoje smrti 1. 1891. Za njim je prevzel še isto leto mesto tretjega ravnatelja tedanji prof. bogoslovja dr. Amton Mahnič, potem ko je deloval že 16 let kot prefekt v istem zavodu. Ostal je ravnateli do 1. 1895. Na njegovo mesto je stopil sedanji ravnatelj Velikega semenišča Monsignor Fr. Castelliz. ki je vodil deško semenišče skozi 13 let do konca š. leta 1907/08. Tedaj je bil imenovan ravnateljem Velikega semenišča: kot ravnateli deškega semenišča pa je bil poklican s šolskim letom 1908/09 dr. Jos. Srebernič. ki ie svo-ie mesto opravljal skozi štiri leta do letos, ko se je deško semenišče preselilo v nove prostore, da bi tam pod vodstvom častitih gg. patrov iz Družbe Jezusove pričelo res novo pomembno dobo v svojem nadaljnem razvoju. To so kratki zgodovinski podatki gle-dč kn. ndš. deškega semenišča v Gorici-Imejmo jih pred očmi. ko sc bo prihodnjo nedeljo blagoslovilo novo poslopje, o ka- ‘erein hočemo prihodnjikrat podati malo sliko. Prevz. gospodu knezonadškofu za god. Nj. Eksecelenci prvz. gospodu knezo-'judškofu pa si uredništvo »Novega Casa« dovoljuje h godovnemu prazniku dne 10. oktobra pokloniti kot vezilo preiskreno zeljo, da bi novo deško semnišče, to delo velike ljubezni njegovega srca, z božjim blagoslovom v najobilnejši meri vresniče-valo nadeje, ki jih vanje stavlja ter da bi ttiu Bog v tolažbo, veselje in zadoščenje (jb pogledu na ljubljeni zavod naklonil vladanje naše nadškofije še mnoga, mnoga leta. Pred vojno na Balkanu. Vsa Evropa te dni z napetostjo pričakuje. kaj se vkratkem zgodi na Balkanu. Ni izključeno, da se bo krvavi ples že Pričel, predno dobe naši čitatelji te vrstice v roke. — Že dolgo se je kuhalo tam doli v balkanskem kotlu nekaj, kar je dišalo po vojni in krvi. Vsako pomlad nevarnost. Ko sejepavnelavojnamed Lahi in Turki,jebi-'a nevarnost vojne še večja. Avstrija se silno trudila, da bi preprečila balkansko vojno, ki utegne postati svetovna vojna, ^uto je s tako silo pritiskala na Italijo, naj oe napada Turčije v Evropi. Italija se je u-dala, čeprav nerada. Toda medtem so se Načele v Turčiji notranje zmede. Staro-dirki so vrgli mladoturško vlado. Ker Pp so bili Mladoturki zelo močni, so poklicali Staroturki na pomoč Alban-ve, ki že od začetka Mladoturkov niso jdogli trpeti. Albanci so se uprli, Mladoturki so padli, toda Albanci niso več pustili Pušk iz rok in so zahtevali »samoupravo« Albanije. Moč Albancev je bila tolika, da 'jobena turška vojska ni zalegla nič. Zgledu Albancev so sledili tudi Grki, ki so se lxlPrli na otoku Samu, Bolgari in Srbi. Ob Cruogorski meji so se vršili dan in noč krvavi boji. Turki so v posameznih vaseh 'Udi mučili krščanske Slovane. Nezadovoljnost je prikipela do vrhunca. Štiri balonske države, ki so bile najbrže že prej dogovorjene, so se začele oglašati, naj Jurki dajo krščanskim deželam na Turskem samoupravo. Turek pa o tem ni hotel Ničesar slišati. Zato je postajal položaj vedno bolj napet. Medtem je Srbija naročila Ua Francoskem polno vojnega materijala. * ošiljatev je šla preko Soluna. Toda turske oblasti streiiva niso hotele Srbom izučiti. To je napetost še povečalo. V ponedeljek pa je naenkrat vso Evropo pretresla novica, da Bolgarija, Srbija, Črnagora 'u Grška mobilizirajo. Združene balkanske države vojne Turčiji še niso napovedale, joda izročile so ji 1. t. m. ultimatu m, 1° je: v 48 urah mora Turčija odgovoriti, j.e ugodi zahtevam balkanskih držav. Ul-uniatum sicer ni še napoved vojne, toda navadno mu sledi vojna, in posebno še na ^alkanu. Turčija na ultimatum najbrže ne ?° odgovorila, marveč začela vojno. Res )e tudi Turčija začela splošno mobilizacijo. Države, njim na čelu Avstrija in Ru-S'ia, se trudijo, da bi saj v zadnjem trenut-Ku preprečile grozečo vojno, ki utegne po- stati nesreča za celo Evropo. Ali bodo države imele uspeh, kdo to ve? Težko, težko! Od bodočih dogodkov pa je odvisna za leta in desetletja usoda krščanskih Slovanov, ki že 400 let ječe pod turškim jarmom. Rusija igra dvojno vlogo! Kakor poročamo že zgoraj, se za mir najbolj trudite Avstrija in Rusija. Toda zd: se, da Rusija je le na videz vneta za mir. Zadaj namreč ona ščuva balkanske države za boj. To se jasno vidi iz naslednjega poročila: Rusija je ob avstrijski meji začela mobilizirati vse čete, ki bi prišle v slučaju vojne z Avstrijo v poštev. Naša država je Ruse sicer prašala, kaj to pomeni. Odgovor je bil ta, da je to le poskusna mobilizacija, ki nič ne pomeni. Zdi pa se, da je Rusija hotela Avstrijo ostrašiti. Gre se namreč za to: Avstriji ni vse eno, kaj se na Balkanu godi, ker ona je tudi balkanska država in soseda Srbije, Turčije in Cmegore. Znano pa je, da Srbi zahtevajo od Turčije ne le Staro Srbijo, ampak tudi Sandžak Novibazar in skadrski okraj do Jadranskega morja. Ce bi se pa to zgodilo, bi Avstrija bilsa odrezana od Soluna, in celega Balkana in Italija jo lahko vsak čas zapre v Jadranskem morju. S tistim dnem, ko bi se Avstriji zaprla pot na Balkan, bi Avstrija nehala biti velesila. Zato' tega Avstrija nikdar dopustiti nemore. Mobilizacija Rusije pa pomeni grožnjo, naj se Avstrija ne gane. Neki visokostoječ avstrijski diplomat pa je z ozirom na rusko mobilizacijo izjavil: R u s i j a n a j v e, d a s e Av s t r i j a nikogar ne boji te r da bo na Balkanu šlasvojo pot naprej! naj je to Rusiji ljubo ali ne. Avstrija hoče m i r u! J oda ne bo trpela, da bi kdo oškodoval njene življenske koristi na Balkanu. Mi se ne bojimo!« Kako je Avstrija pripravljena. V ponedeljek popoldne okrog 5h je ravno zboroval na Dunaju vojni odsek avstrijske delegacije pod predsedstvom dr. Šušteršiča. Naenkrat pride brzojavka, da balkanske države mobilizirajo. Vse je bilo razburjeno. Brž so pozvali v odsek vojnega in zunanjega ministra. Vojni minister general Auffenberg je dejal, da je naše topništvo najboljše ter da se lahko kosa z topništvom vsake države. Zunanji minister pa je dejal, da se bo naša država še dalje trudila za mir in skušala preprečiti vojno. — Seja je bila tako razburljiva, da je dr. Šušteršič po seji dejal, da je bila to ena najzanimivejših sej v življenju. Naša država je ojačila svoje posadke ob srbski in turški meji. Za slučaj, če bo treba, je baje že določen poveljnik avstrijskih čet. To bo bivši načelnik generalnega štaba baron Conrad Hotzendorf. Seveda ni vse verjetno, kar poročajo listi. Tako poroča zopet drug list, da bo tudi Avstrija v 48 urah primorana nastopiti. Navdušenje za vojno na Balkanu. Vodstvo združenih armad na Balkanu je prevzel bolgarski car Ferdinand. — Navdušenje za vojno je velikansko v Srbiji in Bolgariji. Po vaseh hodijo slepi gu- slariji in s petjem junaških narodnih pesmi navdušujejo Seljake za boj na osvoboditev rojakov izpod turškega jarma. — Gospodarske žrtve balkanskih držav so velike. Ustavljena je vsa trgovina in ves promet. Vsi vlaki, ki vozijo proti Carigradu, so ustavljeni. Poleg te gospodarske škode pa mora n. pr. Bolgarska vsaki dan za vzdrževanje mobiliziranega vojaštva trpeti 2 miljona kron; Srbija nekoliko manj. To je strašno breme za tako male države, ki tega ne bodo mogle dolgo vzdržati. Neki bolgarski vojaški dostojanstvenik je dejal, da bo vojna v 1 mesecu končana s porazom Turčije. — Srbom in Bolgarom manjka konj za vprego pri topovih in vozovih. Pomagali si bodo z volrni. — Draginja po balkanskih mestih je postala silno velika. Grški kralj na Dunaju. Srbi so na belgrajskem kolodvoru ustavili vlak, ki je vozii Turkom 15 vagonov streliva in dva aeroplana. — En srbski konjeniški polk je odšel v Bolgariji, da tam pomaga bolgarskim četam. Med vsem tem vojnim šumom, pa se je 1. t. m. pripeljal na Dunaj grški kralj Jurij, ki ga je naš cesar obiskal v njegovem stanovanju. Povdariti je treba, da sta zadnje mesece bila na Dunaju pri našem cesarju tudi črnogorski in bolgarski kralj. Strah pred Avstrijo. V Rimu sodijo, da se balkanska vojska ne bo omejila zgolj na Balkan. Boje se, da maršira Avstro-Ogrska v Sandžak, ker se boji, da se ustanovi velika slovanska država ob njeni južni meji. »Messagero« piše: Dodogki na Balkanu toliko časa ne postanejo resni, dokler ne nastopi Avstro-Ogrska. Če pa maršira Avstrija v Sandžak, bodo velevlasti prisiljene, da posredujejo in lahko sledi splošna evropska vojska. Avstrija zdaj odločuje o evropski vojski ali miru. »Stampa« pa piše: Avstro-Ogrska velike Srbije v Sandžaku ne bo trpela. Pričakuje se, da čez nekaj dni avstrijska armada maršira v Sandžak. Dr. Šušteršič o položaju. Dr. Šušteršič je nekemu časnikarju med drugim izjavil: Sainoobsebi umevno ne poznam tajnih uiti mednarodne politike in morem zato le po zunanjih pojavih soditi. Ti pojavi so pa taki, da se mi zdi upravičeno soditi o položaju skeptično. Vse kaže, da štiri krščanske balkanske države, ki pravkar mobilizirajo, postopajo po skupnem načrtu, ki so ga dobro pretehtale in da si hočejo zagotoviti vsaj moralno podporo kake velevlasti. Nedolžna se mi ne zdi poizkusna ruska mobilizacija, kakor tudi ne združitev francoske vojne mornarice v Sredozemskem morju. Tisti, ki stoji izven kuhinje diplomatov, mora verovati na notranjo zvezo navedenih dejstev, dokler nova dejstva nasprotnega ne dokažejo. Kakor stoje stvari danes, moram soditi, da gre zdaj za veliko likvidacijo na Balkanu. •o e o CQ 5 M O e 3 PC £ e3 3 co 3 H 03 t- Vojna moč balkanskih držav. (Glej sliko št. 2.) V očigled skrajno resnim dogodkom na Balkanu podajamo tu našim čitateljem podatke o vojni moči balkanskih držav. Na eni strani stoji osamljena '1' u r č i j a, ki vkljub vsem slabostim ni tako slaba, kakor se navadno misli. Vojaštvo je hrabro in utrjeno. Turška vojska šteje vsega skupaj en miljon 500.000 mož s 1000 topovi. Pripomniti pa moramo, da Turčija tega vojaštva nemore dovolj hitro spraviti skupaj, ker ni železnic. Predno pridejo čete iz Male Azije v Macedonijo, je lahko že prepozno. V poštev pride torej le 800.000 mož na turški strani. Poleg tega je pa tre- ba pomisliti, da Turek rabi vojakov tudi drugod. Ob Dardanelah mora imeti močne posadke, da brani glavno mesto pred Lahi. Enako so močne posadke proti ruski meji. Na drugi strani imamo v prvi vrsti R u m u n i j o, ki pa se še ne spušča v boj proti Turčiji, ampak mirno čaka, kaj bo. Ta ima 288.000 mož s 600 topovi. — Najboljšo armado na Balkanu ima Bo Iga* r i j a, ki ima 232.000 mož in 720 topov. — Srbija ima 180.000 mož in 659 topov, Grška 146.000 mož in 396 topov in Čr-nagora ima okrog 40.000 mož in 148 topov. — Omenimo pa, da so te številke na strani slovanskih držav v resnici večje. — Slika nam kaže razmerje med vojaštvom posameznih držav po velikosti vojakov in topov. bdi 180000 1S00000 * 32000 WOOO M 000 238000’ Balkanski vladarji. (Glej sliko št. I.) Na Turškem vlada sultan Mohamed V., ki je star 68 let. Skoro enako starost ima srbski kralj Peter, ki je bil rojen 29. junija 1844 v Belgradu. Grški kralj Jurij je bil rojen l. 1845 v Kodanju na Danskem. Rumunski kralj Karol I. je bil rojen l. 1839. Črnogorski kralj Nikita je bil rojen 25. septembra 1841 v Njegušu v Črnigori. Najmlajši med njimi je bolgarski car Ferdinand, ki je ugledal luč sveta 26. febr. 1861 na Dunaju. Po svetu. Turško-ital I jan ska voj na. O tej je sedaj malo poročil. Zanimivo je, kdo je naščuval Italijo v vojno in zakaj. V dobro poučenih političnih krogih se g O' vori, da je Italija začela in da vodi vojn0 proti Turčiji z angleškim in francoski^1 denarjem. Udarec je namenjen proti Neifl' čiji, za katero ne bo prostora, da bi se U' gnezdila ob Sredozemskem morju, ak° dobi Libijo Italija, kajti vsa ostala severO' afriška obal je že oddana. Če se posreč’ velika poteza, bo ogrožena tudi nemški* l trgovska zveza z vzhodno Azijo, ker ji Angleži in Francozi ob konfliktih lahko zapro pot do sueškega prekopa. Za Nemčijo je življenjskega vprašanja, da si zagotovi vsaj postajo za premog v Sredozemskem morju. -— Vsekako je čudna vlo ga, ki jo pri tem igra Italija nasproti svoji »zaveznici« Nemčiji. Italijani pošljejo v Afriko še 40.000 vojakov z namenom, da z večjo silo udarijo na Turke. Mir? Sinočnja poročila zagotavljajo, da je mir med Italijo in Turčijo že z a g o t o v 1 j en. Turčiji se mudi sklepati mir radi nevarnosti na Balkanu. V delegacijah, ki sedaj zborujejo, je v vojnem odseku vojni minister govoril o naših topovih, češ da ne potrebujemo novih, kakor so to poročali nekateri listi, ampak da so dosedanji najboljši. -Glede grdega ravnanja z vojaki je mnenja, da se pri nas vsako grdo ravnanje z nižjim vojakom strogo kaznuje. V nobeni armadi z vojaštvom tako dobro ne postopa- jo. Izjeme pa so povsodi, v vsakem stanu je kdo, ki s podložnimi grdo ravna. Ampak to pri nas najstrožje kaznujemo. ■ V arin a d n e rn odseku ogrske dele ga-c i j e je pa poročal admiral Montecuccoli, češ da bo treba zgraditi še 12 torpe-dovk in 10 podmorskih čolnov. — Nova ministra, ki ju imamo, ne vzbujata med kmeti nobenega pravega zaupanja. Namestu kakega kmetijskega veščaka so pa postavili za poljedelskega ministra sodnika. Češki agrarci, ki so včasih ščitili koristi kmečkega stanu, se nad tem nič več ne izpodtikajo in jim je dovolj, če bo nastavljal češke uradnike. Štajerska »Slov. kmečka zveza« je po dr. Korošcu že protestirala proti temu, da je sodnik kmečki minister. To se je zgodilo le na ljubo trgovstvu in kapitalistom. Na otoku Samu so se domačini Grki uprli Turkom. Vrše se boji. Turki so poslali nove čete na Samos'. -— V Jemenu (v (Arabiji) so turški vojaki porazili vstaške Arabce. — Rusija in Anglija sta sklenili najtesnejšo zvezo. Te dni se je ruski zu- nanji minister Sazanov mudil na Angleškem, kjer sta se obe državi domenili glede Rusije in Balkana. Umevno je, da je tudi Francija z njima; saj je' francoski min. predsednik pred kratkim bil v Peterburgu. — Med Italijo in Avstrijo se je razmerje izboljšalo. Laški listi celo pišejo, da bi obe državi morali se tako zediniti, da bi obe vojni mornarici imeli skupne vaje na morju. To pa radi tega, ker skupni sovražnik obeh je Francija. Medtem pa si Francija prizadeva Italijo popolnoma odtujiti Avstriji. Na Španskem so socialisti in železničarji stopili v splošno stavko. Portugalski bivši kralj Manuel, ki ga je naš ce sar sprejel z vsemi kraljevskimi častmi, se sedaj mudi v Miramaru. Baje misli poročiti neko avstrijsko princezinjo. Izdal je oklic, da se ni odpovedal prestolu. Portugalska" vlada je z Dunaja odpoklicala svojega zastopnika. — V Bosni deželni zbor sedaj deluje. Večino tvorijo Hrvatje in Mohatnedanci. Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEP SPILLMANN D. J. (Dalje.) Tako je rekel Reding in jaz sem si mislil, da je Marta sama silila, in sicer iz rahločutja, ker se ji je zdelo manje primerno, da streže svojemu ljubljenemu Rudolfu kot nevesta. Veliki sodnik Kajzer mi je rekel pozneje, da sem popolnoma prav ugibal. Prašala ga je za svet brž ko je izvedela, da ve za kapucinovo stanovanje — kajti častitljivi mož ji je zbudil veliko zaupanje — in Kajzer je prav odločno odobraval ta nagib, ki ga je navedla. Salis in jaz nisva imela dosti časa, da bi se čudila in izrazila svoja voščila. Dobri pater Sekundus je prišel in pričel poročevati, ko je oba zaročenca poprej izpovedal. Ker za vreden sprejem svetega zakona in za milosti, ki so združene ž njim, je dosti bolj treba, da je duša okrašena s svatovskim oblačilom kakor pa telo. Vrli kapucin je vedel to misel v otroški priprostosti in s kratkimi besedami, toda tako presunljivo priporočiti zaročencema, da nista bila le onadva, marveč tudi Salis in jaz globoko ganjena. -Obred je bil seveda zelo priprost. Vendar je blagoslovil prstana, ju nataknil v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha na prsta ženina in neveste ; prisegla sta si zvestobo; on je sklenil njuni roki, ovil štolo okoli in ju blagoslovil. „Tako, zdaj sta mož in žena in nič vaju ne more več ločiti kakor smrt. Ljubita se kakor je Kristus ljubil svojo cerkev in se za njo žrtvoval smrti. Kajti tako opominja sv. Pavel krščanske zakonske". Tedaj je dohovnik zaključil sveto opravilo. Zdaj smo drugi stopili k novoporočencema ter jima podali roke srčno želeč jima sreče. Nato smo nalili kozarce in trčili ž njima na srečo in dolgo življenje ter smo hoteli, veseli kolikor so dopuščale žalostne okoliščine te [svatbe, sesti okoli mize, ki jo je Brunner porinil k postelji. Pater Sekundus pa je rekel, da ima še mnogo važnih opravkov in ni se pustil zadrževati niti za hip. XLIII. Napovabljeni gostje. Moja sreča je bila, da se oče Sekundus ni dal zadržavati! Ko sem ga spremil z Marto — ne, gospa Menar moram reči zdaj, ker z Redingom sta bila sklenila, da bosta nosila ta priimek dokler se ne vrnejo boljši časi — do stopnic, zaslaliki smo zdolaj hripave glasove; „V imenu postave! Tukaj se sri-š vajo švicarski častniki. Če nam jih takoj ne izročite, se vam bo slabo godilo, državljanka 1“ „Oho, kaki nepovabljeni svatje so to !" rekel je kapucinec „Brzo, gospod Muos, stopite z menoj v ta temen kot dokler ne odidejo. In vi, ljuba gospa, skušajte rešiti vašega moža in gospoda Salisa". Mesto da bi poslušal dober svet očeta Sekunda, planil sem z Marto nazaj v sobo in jo za seboj zaklenil. Z nekaj besedami sem naznanil bližnjo nevarnost. Kaj storiti? Ranjenca skriti ni bilo mogoče !“ „Reši sebe" dejal je Salismeni. „Mene jutri izpuste, četudi bi me utegnili danes prijeti. In ranjenca si tudi ne bodo upali dotakniti se." Brunner me je kar prijel in me potisnil v spalnico obeh sester in vrata naglo zaprl za menoj. „Bodite miren ; če ulo-mijo vrata, skrijte se pod posteljo ali v omaro. Zaklenite druga vrata odznotraj in ne hodite ven na hodnik, ker gotovo bodo zasedli hodnik in stopnice," rekel je Brunner. Nato je pograbil oba kozarca in krožnika, ki sva jih rabila s kapucinom, ter jih je kar vrgel skoz okno, in porinil še ne odprto drugo steklenico v globoki žep svoje suknje in mrmral: „Tako, ta je tudi na varnem. Ne smejo mi je izsesati ti grduni 1" V bližnji sobi sem lahko razumel vsako besedo, ki so jo govorili. Zdaj so začeli glasno trkati in zahtevati v imenu postave, naj odprejo. Slišal sem, kako so odprli vrata. Salis je vstopivše sprejel z vprašanjem, kdo da so in česa da želijo. „Komisarji mestnega oddelka Biitde Mulen", glasil se je odgovor. Da so uradniki, se lahko spozna na njihovih trobojnih pasovih. Iščejo dva častnika Švicarjev, ki se tu skrivata pred roko pravice. Salis je prašal po imenih tistih, ki ju iščejo. Imenovali so Redingovo in moje ime; bila sva tedaj izdana, najbrž je to storil mazač od »bežeče smrti." Reding leži težko ranjen, kakor se državljanski komisarji lahko prepričajo, Muosa pa ni tukaj. Niti misliti ni, da bi ranjenca spravili iz njegove postelje ali celo iz hiše. Sicer pa hoče biti 011 porok zanj, rekel je Salis. Tej ponudbi so se porogljivo zasmejali. Kdo pač je, da ponuja poroštvo za takega ljudskega morivca ? Naj se lepo varuje, drugače lahko zgrabijo tudi njega za ovratnik. Salis je rekel, da je znanec Dantonov, prijatelj Žanzoneja in nekaterih ministrov. Nato je stopil k enemu izmed komisarjev, mu stisnil, kakor sem videl skozi ključavnico, roko na poseben način in mu pošepetal neko besedo na uho. Takoj je postal mož milejši in zelo uijuden proti Salisu. Toliko robateje m pa sta se vedla druga dva komisarja, pri katerih je Salis poskusil isto. Že leta da ga nista videla v nobeni loži več niti pri jakobincih; najbrže je jeden uskočivših aristokratov, ki so se potuhnili, ko so videli, kam pelje pot do svobode. V nobenem slučaju ne pripustita, da bi ju on zadržaval pri izvrševanju, njune dolžnosti. Reding, ki je 10. avgusta streljal na pariško ljudstvo, je s tem prijet in morajo ga na povelje justičnega ministra takoj prenesti v opatijo Sen-Žrmčn. Salis je živahno ugovarjal. Tako barbarstvo proti težko ranjenem je zlačin proti človečaustvu, je vskliknil. Takoj se napoti k Dantonu in zahteva, da se to povelje prekliče. Toda prvi komisar je ostal pri tem, da se ukaz izvrši. „Kdo bo pri tem ničvrednem Švicarju gledal na toliko stvari ?" je vskliknil in udaril ob mizo. „Mrtev ali živ pride danes pod ključ in zapah. Če potem jutri pri Dantonu dosežete, da tega ljudskega morivca izpuste, nas to malo briga. Toda pri moji duši, mislim, da zapre Danton vas k njemu — kljub krinke, pod katero bi se rad skrili Državljani, primite ga! Nesite tega človeka tu na posteljnjaku, na katerem leži, če hočete, doli po stopnicah in proč ž njim !" Zdaj ste zagnali obe sestri glasen jok. Marto so morali šiloma odtrgati od ranjenega moža. Salis je bil ves razljučen in ie grozil, da bo tožil pri ministerstvu, pri legislativi, da bo tako barbarsko surovost ožigosal v javnih listih. Nič ni pomagalo. Videl sem in slišal, kako so biriči vlekli ubogega Redinga na njegovem posteljnjaku skozi vrata. Nato sem zaslišal glasen ropot s stopnic in pretresljiv bolesten vskrik. Divjaki so iz neprevidnosti ali nalašč iz hudobnosti izpustili posteljnjak na stopnice in pri tem se je njegova ranjena roka iznova zlomila. Tako sem se razburil, da sem planil skozi vrata, ki so vodila na hodnik, na stopnice in tako priletel v roke komisarjem, ki so baš tudi prišli iz sobe. Edeu izmed njih, ki je bil proti Salisu posebno surov, me je tudi brž zgrabil za rame in me hotel zajeti. Toda na pravega je naletel! Kaj me je brigal njegov trobojni pas? Kar kvišku sem ga dvignil in ga s pasom vred vrgel v svoji jezi doli po stopnicah, ki so se baš izpraznile. Polomil si je pač nekaj reber in kosti, vsaj tulil je kakor bik od srda in bolečine. No, njegov tovariš, ki ga je Bruuner takoj treščil za njim in ki je padel nanj nekoliko bolj na mehko, gaje lahko potolažil. Tretji je glasno prosil milosti; kajti Brunuer je hotel tudi njega poslati za onima. Toda Salis je skočil vmes in zaklical : „Kaj delaš, nesrečnež ? Sebe in nas vse pogubljaš !“ (Dalje pride). Pismo Zetovo z Du- 3. na Dunaju. Tist frdamensk kojn je strašajnska hitra ietu, jest pa za njim. Po pot sm zgubu lombrenainufajfa.Žef, srn djau,če kadiuna boš, boš pa n trkaj več šnufu. Pategnem tabakira z aržeta anu glih tist cajt je tista duniska mrha skačila anu muj tabak je šou rakem žvižgat anu pužem pet. Udan u baž-je uojle sm sam hadu naprej. Tku sm hadu, de sa mi žujli ustal na nogah. Pridem na an velk plac anu pagledam, kaku se tist plac piše. »Pratrštern« je blu pisana na ani tablic. »Ja« sm djau, »al tu prate pe-čeje. al pa jemaje kašna prou velika Šterna, de uoda pumpaje. Bejn nej bo kakr če, se jest tku nimam dabička ad tega. Na anim koucu s kamna je stau an velk mož, tud s kamna. Paprašam anga pulicaje, kdu je nejč tist velikan. »Tegethof« je reku. »Ja tu sa pa Dunajčen falil. Jest sm zmeram slišu, de je biu Tegethof general na murju anu ne pr luftšifih. Tu sa pa use ukep gore u luft pastabli anu jest vem, de tist general ni prou nkul pa luftu frlu. Gledi zlumka! Tam zadi zagledam ana velikajnska kola.. Klobuk denem u aržet anu laufšrit sm letu tje. Tu more bit pa ana strašajnska pumpa. »O neč hudga ni« m je reku an Krajnc; »tu se stopi u an vagon anu se gleda dol.« »Bejn ki se pa vid?« »Ceu Duni se vid.« »Ja potle pa morm jest pagledat, če se vid ceu Duni. Morbit bom useglih za-gledu. či je muj kuartir.« Sedem u tista kola anu zaupijem; »A-vanti di rajža!« »Ruik sajn,« je adu zakriču. »A bejn niks pr zamirn« sm mu adga-uariu. Zdej pa le drži se Žef. sm si mislu. na tašnmu beciklu se pa nis še tuj žiu dan uozu. Kola se je začela vrtet, jest sm pa oči zatisnu, tku me je blu strah anu graza. Glih na vrhi sma bli, pa sm pagledu. »O ti muj Buh« sm reku, »kaku s ti dobr, de nas ne štrafaš, k te na tašne vi£e skušama!« Jest nism vedu al sm še žiu al sem že mrtu. Srce sm prou čutu. de je tukla dole na konci solna al kakr rečeje na Duni: štiflna. Uzeu sm mui facou al pa pa dunejska šnajctihl anu sm zvezu ači. Potle sm se pa po klopi ulegu. Kadar smo dol nazaj pršli, je že spet stau tist Krajnc dole anu me je paprašu: »Bejn ki ste vidu?« »A ki sm nejč vidu? Samo tema.« Ja, ali niste neč dol gledu? »Gor bejži. boš že vidu, kaku se dot gleda. Če nimaš želodca s podplata anu črnih špeglu, še gor na hodi.« Noč se dela. Jest na vem. kam bi šou spat. O ti prsnet Duni, al ti človeku glaua mešaš. Moj Žef. ti ceu dan pa Duni letaš, pa še nis cesarje vidu. Smala frdamanska! S souznern očmi pozdraule prijatu Žef. Iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“. Občni zbor Slov. Straže In Slov. kršč, socialnih zvez. Vabilo na občni zbor »Slovenske Straže« in »Slovenske kršč. socialne zveze«, ki se vrši v nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma. Vspored: Ob '/410. uri predpoldne: sv. maša v kapeli frančiškanskega samostana. Ob 10. uri predpoldne: občni zbor »Slovenske Straže« z običajnim vsporedotn. (Poroča predsednik poslanec J a r c.) Ob V2I2. uri predpoldne: občni zbor Slovenske krščansko-socialne zveze. (Govori poslanec dr. Krek.) Ob 3. uri popoldne: Slomšekova slavnost. (Slavnostni govor.) (Dr. Medved.) Nastop mladine: Prizor v proslavo Slomšeka: Slomšekovo rojstvo. — Petje šentjurski hin jareninskih pevcev. — Koncert mariborske narodne godbe. Vstopnina k Slomšekovi slavnosti: foteli 3 K. sedeži od 1. do 4. vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 40 vin. Odbor. Skupščina Slov. kršč. soc. Zvez se vrši obenem z obč zborom Slov. Straže letos dne 13. oktobra v Mariboru. Na dnevnem redu bodo običajna poročila o delovanju Zvez in predavanje dr. Kreka o organizaciji žensk posebno mater in gospodinj. Zborovanje bo z ozirom na to gotovo zanimavo, ker na drobno izpeljana organizacija žensk je velike važnosti za naš razvoj. Cerkno. (Vihraj zastava naroda !) Take slavnosti kakor je bila v nedeljo 29. t. m. gotov < še nismo imeli. Zjutraj takoj po prvi sv. maši so zaplapolale iz hiš ob glavni cesti zastave; seveda je tudi sedaj kakor po navadi delalo par znanih hi» izjemo. Nebo je bilo — hvala Bogu! — skoraj ja' sno in ni se bilo bati dežja, zatorej se je Cerkno obleklo v praznično obleko, da primerno sprejme svoje goste. Ob pol 10 uri se je pripeljalo zastop-stvo kat. družbe iz Idrijo z zastavo, kmalu nato s) prišli Svetolučani v lepem številu. — Po kratkem pozdravnem nagovoru sc je sprevod razvil v cerkev k blagoslovljenju nove zastave in k sv. maši. N* želu je korakala vojaška godba iz Tolmina, za njo je šlo okoli 20 belo oblečenih deklic in deklet, po' tem so sledile zastave 1. gosti in društveniki. Novo zastavo je blagoslovil g. dekan dr. Knavs z azisten-co dveh gg. duhovnikov. Cerkveni govor je imel dr, liCnard, docent na krakovskem vseučilišču, ki je v veliko veselje vseh domačinov in gostov prišel med nas Po sv. maši, pri kateri je igrala vojaška godba, se je sprevod razvil nazaj po vasi. Okoli 3. ure je pričel koncert, pri katerem je bilo nad 400 oseb. Vsakega je gotovo najbolj mikala »Jefte-jeva prisega*, saj je bila prvič peta na deželi. Marsikomu so se zdeli Cerkljani malo drzni, ker so se lotili tako težke skladbe. Treba je le dobregi pevovodje in vs(.rajnosti pri pevcih in naštudirati se tud* kaj težjega. Obojno smo — hvala Bogu I — imeh-Čestitamo g. pevovodju Bevku in pevcem ! Lepo je nam zapel tudi možki zbor društva „Soča“ !z s V-Lucije. Skupno so zapeli .Pozdravljam te savinski dol“, pri kateri ppsmi jje ljudstvo navzočega skl»' datelja Laharnarja burno aklamiralo. Lepo je |torej bilo! Bog daj, da bi s tem dnem začelo novo, i*' vahnejše društveno življenje. Zgodilo sc bo, ako pu' stimo na stran razne osebnosti in brezpotrebne p°' misleke. Cerkno. Odbor kat. slov. izobr. društva s® najiskreneje zahvaljuje vsem onim ki so s svoji?1 sodelovanjem pripomogli do tega da je razvH.le naše društvene zastave in z njo združeno proizva' janje „Jeftejeve prisege" nad vse pričakovanje kr*! sno uspela. Zakar gre iiajvečja zahvala v prvi vr?11 za lepo petje vnetemu in požrtvovalnemu pevovodju g. Gabrijelu Bevk kakor tudi vsem vrlim pevcei** Mm- m in pevkam za njihovo točno .dohajanje k vajam in njih vzrrajnost. Dalje izrekamo najtoplejšo zaliva o slavni c. kr. vojaški godbi 19. pešp. iz Tolmina za spremljevanje te težke in mogočne skladce ter svi-ranje v našo splošno zadovoljnost, tako jo moramo kar najbolj priporočati vsem našim društvom. Za-3valjujemo se nadalje veleučenemu g. dr. Lenardu, ki nas je v svojem globoko zamišljenem govoru bodril da se pod svojim bojnim praporom prav kar Bogu posvečenem borimo za lepše življenje po načelih naše sv. vere, Hvala iskrena vrli kumici za njen precenjeni dar. Enako se zahvaljujemo sl. kat. delavski družbi iz Idrije ki je prihitela s svojo zastavo kumovati blagoslovljenju naše tiove zastave, ter bratskemu društvu, kat. izob:. dr: „Soča,‘ iz sv. Lucije za častno udeležbo in zares lepo petje, vsem zastopnikom posameznim, bližnjih in daljnih bratskih društev, t >r vsem domačim in tujim udeležencem. — Srčna hvala za darove in preplačila k veselici. Hvalo smo dolžni zlasti vsem domačim gospodarjem, ki so z razobešenjom zastav povzdignili to slavnost, kakor tudi vsem, ki so na katerikoli način ^pomagali pri tej lepi prireditvi. Naj bo slednjič izrečena na tem mestu |iskrena zahvala Gosp. društvu za brezplačno odstopitev veseličnega prostora gospodja za mlekarno — ter stavb, mojstru g. Petru Uevk tudi za velikodušno prezplačno podelitev vsega potrebnega lesa. Vsim tedaj naša iskrena zahvala. Odbor. »Stari in mladi«. To lepo 4 dejansko ljudsko igro Medvedovo je v nedeljo vpri-zorilo »K. sl. izobr. društvo« v Solkanu. O tej igri se je že svoj čas precej pisalo. Vzeta je prav iz ljudskega življenja. Igra je bila skrbno naštudirano, dobro vprizo-rjena in za vaške razmere lepo igrana, j Splošno so ugajali vsi igralci.^ najbolj so Pogodili ulogo Tičar, Jamnik, Šepar, Kragelj in Alena. Gostilničar je bil res originalen. jezik niti je tekel kakor namazan, a takih tipov, kot ga je on ustvaril, med kranjskimi kmeti na splošno ni dobiti. Dvoranica je bila nabito polna. Od gledalcev bi pri vprizoritvi tako tehtnih iger pričakovali več resnosti, zlasti ženski spol in otroci so delali velik nemir. V bodoče naj bi se k takim predstavam otrok ne puščalo. Kred. Ker večina članov našega izobraževalnega društva sedaj ni doma, se je odložil občni 2bor, ki bi se moral vršiti srdaj, nanovo leto. Slom-Šekov spomin smo proslavili — priprosto: posvečena mu je bila slavnostna seja 29. sept, ki je bila javna, s primernim govorom o vsestranskih Slom-še povili zaslugah za slovensko ljudstvo. Šmartno. — Veselica, katero je priredilo naše kat. slov. izobr. društvo v nedeljo, se je izvršila vrto dobro. Nismo mislili, da imamo tako vrle mladeniče 'n dekleta za oder. Igra «tri sestre* se je odigrala nepričakova dobro. — Deklamacji: S. Gregorčič »življenje ne praznik*, in Nevesta«, ste se točno izvršile. Vmes je nas zabaval kronberški tamburaški zbor, pa domači možki pevski zbor, in mešani kozanjski zbor. Naposled so nam pa se «Orli». s svojimi izvajanji na drogu nudili prav prijetem vžitek. Telovadili so prav izvrstno. Hvala torej vsem, kateri so Pripomogli, da je veselica tako lepo vspela. Hvala g. Antonu Velišček ki je brezplačno prepustil prostor našim mladeničem in dekletom, ki so prvikrat nastopili na odru ; hvala domačemu pevskemu mož-kernu pa kozanjskemu mešanemu pevskemu zboru. Hvala našim kronberškim tamburašem, pred vsem Pa našim vrlim Orlom, s katerih pomočjo je veselica tako krasno ospela. Zahvaljujemo se tudi našemu okrožnemu predsedniku ! Ali hočete ^ saj 10 vinarjev na teden žrtvovati /.a svojo oziroma /.a piilioilnjost svojih otrok V Potem pišite „Slovenski Straži1' v Ljubljani po knjižico gosp. župnika llaaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dupošlje popolnoma zastonj Svoji k svojim 1 Svoji k svojim , MIHAEL j TURK Gorica — na Komu štev 6 — Gorica priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah. M ANDERWALD trgovina kolonjalov in delikates (»orleji, Tekališče Jus. Verdi 32 (hiša sl. Centralna posojilnice in „Goriške zveze") priporoča prečastiti duhovščini ter s), občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo : kune, riža, olj«, rozin, dišav, čaja in nima. Vedno zveže naj/inejše delikatese, meso, sadje in vsakovrstne marmelade v konzervah ; velika izbera vina r butelj kali in najboljših štanpanjčev. Ctme najnižje. Solidna in točna postrežba. Svoji k svojim j Priporoča se slavnemu občinstvu iu čč. gŽ-duhovščini Slovenska brivnica Gosposka ulica nasproti Monta f postrežba čista iu solidna, dijaki iu otroci imajo med tednom, razim sobote in nedelje, popust, l/.de-deluje vsa lasnidarska dela ter ima v zalogi kile ii' domačih las po zmerni ceni. ,.Trgovsko obrtno zadrugo ‘‘ v GORICI, reglstrovana zadruga z neom. Jamstvom v likvidaciji ponuja v nakup te-le svoje nepremičnine : Enonastropno hišo v ulici sv. Ivana hšt. 7 v Gorici, ld je zelo prikladna za mesarsko obrt. Enonastropno hišo z vrtom v ulici Capitan Vandola hšt. 6 v Gorici, prikladna kot stanovanje za boljšo družino. Enon dstropno hišo v Velikem Dolu na Kra^u, ki je prirojena za prodajalno. Kef ni v tem kraju prodajalne z jestvinami se priporoča v nakup ta hiša zlasti mladim trgovcem, ki se hočejo z manjšim kapitalom osamosvojiti. Ponudbe sprejema likvidacijski odbor v Trgovskem Domu. Zaloga vozov in drugih priprav v la ih prostorih Via della Tesa št. 31. "•E Telefon št. 14-02. — Tu sc sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z 18-ti mi krasnimi vozovi za mnvaSke sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tucu s čiLto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vtiictv iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje \enct tudi iz svežih eve lic. Vsako.rstne krste, kovinaste In lesene, obieke, čevlje in drugj potrebščine za mrliče in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. vse po nizkih konkurenčnih cenah. .NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 (vogal Piazza (ioldoni) V podružnicah in zastopih: na Opčinah pri g. Mrzeku — v Nabrežini pri g. Vitezu — pri Orehu (Nogere) pri g. Jamšeku se dobi vse za pogrebe potrebno blago. V slučajih potrebe se toplo priporoča udani Henrik st 10 el j, deležnik iu upravitelj podjetja. Ferdinand Resen GORICA — Gosposfca ulica 4 — GOBICA Priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Veliko zalogo perila in blagi. za moške obleke. ^osebna izbera Črnega sukria. Na zahtevo pošljem vzorce Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. Cene od 50 do 80 K. Razpršllnike vsake vrst od 4 do 12 K. Pinter E Lenaril ^Gorici, Raštelj štev. 7 - 8. Anton Potatzky naslednik Josip Terpin v (iorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7 Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nirmberškega in ^■obijega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. — Potrebščine za krojače in čevljarje. — Svetinjice, rožni venci, ,r>ašne knjižice. Hišna obuvala za vse ktne čase. Posebnost: semena za ze-'enjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, Prodajalce po sejmih in trgih in na deželi. Zobozdravaisii in zotoieiništi atelje Dr. 1. Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kčiučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. 19 Ordinira v svojem ateljeju od 9. ure dsp. do 5. ure pop. gt. 20 MIZARSTVO odlikovano z Električnim mehaničnim obratom eEiJUvnaoj GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18. Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — — — — — — — — e, mmm%» Naš znani fotograf A. JERKIČ, uvedel je v svojem ateljeju poleg dnevne tudi električno razsvetljavo čl'^tk™br' 1 Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovaua zadruga z omejeno zavezo »osrednje pri nakup« tEtijstih potrebščin in pri prodaji tmetijstili pridelkov. Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32 ZfSass tlUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TRSTU, V Listni hiši. RE6ISTR0VAN A ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO- Ulica Torre hianca štev. 21 ob ulici delle Poste. y • v ^ hranjenje najsigurnejši tržaški slovenski ^narni zavod, ker j a m č i j o z a v 1 o g e v -j (; 1 a n i z vsem svoji m p r e ni o ž e n j e m. Neomejena zaveza. U rat*uie - vs«k = popoldne °f l * 'l' ? Sprejema kakoršnekoli hranilne vloge ter jih obrestuje čisto — brez odbitka za rentni davek, ki ga plačuje ===== zadruga sama. ===== Za s t a 1 n e vloge obresti po dogovoru višje z ozirom na svoto in neodpovedljivost istih. ČEVLJARSKA ZADRU6A V MIRNU. »I' ^ ^ X >/ gvi lansKA im™ 8 aiisii s ■ .• r. v < 5*- ■■*£; : '«*’> fc: ■ 'tPj a^?S; ■ -f m itf •■ M W*Mr Priporoča svoje prodajalne čevlje V GORICI trg sv. Antona štev. 1 (Stari trg). — V TRSTU Barriera vecchia štev. 38. Via dei Rettori štev. 1. — V SPLITU ulica Staroga stida------ ki so preskrbljene z najboljšim blagom vsake vrste. Sc priporoča posebno Bricem o priliki sv. birme. ===== a Ljubljanska kreditna banka y jjgpjj Corso G. Verdi štev. 37. !SS£I se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po 4'|2C :— —~~ vloge v tekočem računu po dogovoru "."vzz:........ Centra:a v Ljubljani. Podružnice: č Celje, v Celovcu, Gorici, Sarajevu, Splitu in Trstu. Št. 14 Delniška glavnica K 8 000.000 Rezervni zaklad K 800.000 ES3PSSS gsgpim i«wr»a ntgeiragsi.l Katoliškega tisk, društva 11 Sorici se je preselila in se nahaj * sedaj —■ Montova hiša, Gosposka ulica štev. 2. -—..• --------■==- Priporoča se toplo za obilen obisk. EZclGSa 5ZeXEa55Š~5Zel&Sa EZclGSz) Lastnik »Kat. tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici’