'uAUce.'* NO. 213 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX U Than! imenovan za glavnega tajnika ZN Glavna skupščina Združeniih narodov je v p'atek soglasno jzvolila !za naslednika pok. H a m m a r skjoeldu Burmanca U Thant, i ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Združeni narodi so pretekli petek dobili novega glavnega tajnika Burmanca U Thant. Združene države in Sovjetska zveza sta se sporazumeli, da prevzame nevtralni Burmanec kot posle vodeči glavni tajnik položaj, ki je bil izpraznjen s smrtjo Daga Hammarskjoelda. Varnostni svet je U Thanta priporočil v i-nienovanje in glavna skupščina ga je soglasno izvolila. U Thant je zaprisegel, da se ko držal ustavne listine Združenih narodov in vršil svojo natego v skladu z njo neoziraje se na koristi posameznih skupin, nepristransko v duhu nevtralnosti, kot jo je kazala Burma v nsednarodni politiki skozi vsa teta svojega obstoja. Ameriški zastopnik v ZN Stevenson je čestital U Thantu in Poudaril, da ima vse pravice in vso moč, ki mu jo ustava ZN dale. Sovjetski zastopnik V. Zorin je izrazil zadovoljstvo nad izvolitvijo U Thanta, pa povedal, da ko Sovjetska zveza aprila 1963, ko poteče sedanja poslovna doka glavnega tajnika, zahtevala 2nova uvedbo trojke v glavno lajništvo ZN. U Thanta čakajo težavne naloge v Kongu, kjer je prišlo znova do državljanske vojne, v Palestini, kjer je še vedno vprašanje arabskih beguncev nereše-no, v jugovzhodni Aziji, kjer u-legne plamen vojne zajeti poleg l-^osa še sosednje' dežele, pa tu-(li v Evropi, kjer je berlinska kniza še vedno nevarna svetov-n°mu miru, in v Afriki, kjer Portugalci krote upornike v An-goti, Francozi se ne morejo spo-np-zumeti z Alžirci, Južna Afri-pa nadaljuje politiko zapo-stavljanja črnih domačinov v lJ°rist belih gospodarjev. -----o------ Qpico bodo posadili v raketo Atlas CAPE CANAVERAL, Fla. — ^o bodo pognali prihodnjo med-Celinsko raketo Atlas proti zna-hernu otoku sv. Helene ob juž-^ Afriki, bodo vanjo posadili ‘Udi opico in jo povezali z naj-ra2ličnejšimi medicinskimi in-‘'’trunnenti, da bi ugotovili, kako Se obnaša živo bitje pri takem PoJetu. Strokovnjaki se naj bolj imajo za vprašanje, kako bo elovalo srce, kakšen bo pritisk kakšno bo dihanje. Ako ko poskus obnesel, ga bodo s° večkrat ponovili. Truman in Eisenhower še vedno v politiki! WASHINGTON, D. C. — Časnikarji so porabili obisk bivšega predsednika Trumana v Wash-ingtonu za prošnjo, naj jim pride predavat v njihov klub. Truman se je prošnji odzval in kot gost predaval ne večerji, ki so mu jo priredili. Truman je razlagal svoje poglede na sedanji politični položaj tako živahno, da se mu njegovih 77 let ni prav nič poznalo. Še duhovit je bil pri odgovorih na stavljena mu vprašanja. Časnikarjem je na primer rekel na vprašanje, zakaj trije bivši predsedniki še nimajo svoje “trojke,” da imata on in Hoover že svoj klub, Hoover je za predsednika in on za tajnika, toda onega tretjega še ni blizu.” Truman seveda ni zamudil priložnosti, da napade Eisenhower-jevo politiko. Eisenhower ima med tem težavnejše posle. Rad bi pregovoril nekaj svojih nekdanjih sodelavcev, naj gredo zopet v politiko. Bivši njegov tajnik za narodno obrambo McElroy naj bi kandidiral za guvternerja v državi Ohio, Gates v Pennsylvaniji, Seaton v Nebraski. Eisenhower upa, da bi republikanci lahko zmagali prihodnje leto pri jesenskih volitvah, ako bi se pravočasno spravili na delo. ----o----- Pouk o komunizmu v javne šole v Ohio! Izrael končno vendarle dobil koalicijsko vlado TEL AVIV, Izrael. — Vsi smo že pozabili, da so bile v Izraelu 15. avgusta parlamentarne volitve, ki niso zboljšale političnega položaja v deželi. Vsaka izmed številnih strank je dobila nekaj mandatov, nobena pa večine. Ker so stranke zelo sprte med seboj, je znani izraelski politik Ben Gurion sploh odklonil po-nv, naj sestavi koalicijsko vlada. Predgednik republike je naprosil bivšega finančnega ministra Eshkola, naj skuša ustvariti podlago za koalicijo. Eshkolu se je posel posrečil, toda moral se je pogajati s tremi strankami celih 7 tednov, da jih je pregovoril, da vstopijo v nameravano Učiteljstvo {zahteva spremembe v zakonodaji, ki pouk o komunizmu otežuje. CLEVELAND, O. — Učiteljska zveza za severovzhodni Ohio je imela pretekli petek tu svoje letno zborovanje, na katerem je poleg svojih rednih poslov o-bravnavala tudi vprašanje pouka komunizma v javnih šolah, osnovnih in višjih. Učiteljstvo je pripričano, da sedanja določila državnih zakonov pouk o komunizmu ovirajo in da jih je zato treba spremeniti. Leta 1955 sprejeti zakon pravi, da morajo šole kriti pouk o zemljepisju, zgodovini Združenih držav, zvezni in krajevni vladi, predno se lotijo “socia-nih problemov, vprašanj ekonomike, mednarodne politike, Združenih narodov, svetovne vlade, socializma in komunizma.” Da je doračajoči mladini treba obrazložiti osnove komunizma in jo opozoriti na njegove napake, propagandna gesla in dikta-torično naravo, je jasno, če jo hočemo pripraviti na spretno komunistično propagando, ki ji ie izpostavljena in ji bo še bolj. V koliko je za tak pouk potrebna sprememba sedanjih predpisov in zakonov, pa iz kratke razprave za zborpyanju nj popolnoma jasno. Dober in sposoben vzgojitelj lahko uporabi nešteto priložnosti, dr. pokaže njemu izročeni mladini pravo pot! Vsak v isvojo deželo! KAIRO, Egipt. — Egipt in Sirija sta se sporazumela, naj se 780 egiptskih vojakov v Siriji vrne domov v Egipt, prav tako pa 960 sirijskih vojakov iz Egipta v Sirijo. Zamenjavo bo organizirala A-rabska liga, ker se Kairo in Damask še vedno precej neprijazno gledata. o Sedemlefnica upora v Alžiriji kaže uirujenost CLEVELAND, O. — Državljanske vojne ne poznajo praznovanja. Zahtevajo vsak dan prelivanje krvi, naj bo petek ali svetek. Tudi na dan sedme obletnice alžirske državljanske vojne je tekla kri. Demonstracije so zahtevale 86 mrtvih in 150 ranjenih, tako trdijo uradne cenitve, zasebne navajajo še večje številke. Vendar je obletnica imela tudi svoj izključno političen pomen. Najprvo je uporniško vodstvo dalo alžirskim domačinom nalog, naj demonstrirajo na dan obletnice ne samo za alžirsko neodvisnost, ampak predvsem za hitro obnovo mirovnih pogajanj. Dalo je demonstrantom nalog, naj ne izzivajo, naj ne delajo nasilja, naj se obnašajo mirno in spodobno. Kot se vidi, poziv u-porniške vlade ni zmeraj in po-/sod zalegel. Morda so pa žrtve povzročili deloma tudi skrajneži med francoskimi priseljenci v Alžiriji, kajti nihče jih ni pozval, naj bodo ta dan mirni. Na drugi strani je francoska policija, ki je bila ojačena s 40,-000 mož, ugotovila, da udeležba pri demonstracijah ni bila pretirano velika. Domačini so se največ držali doma, na ulicah jih ni bilo ravno preveč. So pač hitro ugotovili, kako močna je bila ta dan francoska policija, ki bi jo v slučaju potrebe podprli še prenapeteži iz vrpt francoskih priseljencev. Obletnica je torej politično važna v toliko, v kolikor je iz' razila ponovno željo uporniške vlade po pogajanjh z De Gaul-lom, ki se pa za obletnico urad no ni niti zmenil. SOVJETIJA NE OGROŽA NEVTRALNOSTI FINSKE Predsednik finske republike Urho Kehkonen, ki se je konec tedna vrnil z obiska v Združenih državah, je /včeraj preko radia in Itelevizije izjavil idomači in tuji javnosti, )da (zadnja sovjetska nota o posvetu glede “skupne ’ obrambe” ne predstavlja nobene nevarnosti za nevtralnost Finske. HELSINKI, Fin. — Nota, ki jo je pretekli ponedeljek poslala Sovjetska zveza Finski in v njej predlagala posvetovanje o “skupni obrambi” meje pred nevarnostjo od strani Zahodne Nemčije in njenih zaveznic, je vzbudila veliko zaskrbljenost v javnosti držav severne Evrope, prav posebno še na Švedskem. Nekateri so izražali bojazen, da zahteva Sovjetska zveza od Finske vojaška oporišča na njenih tleh. Ta naj bi pripravila konec finske nevtralnosti in morda tudi državne neodvisnosti. Predsednik Finske je včeraj s svojo izjavo skušal to bojazen odstraniti. Zatrjeval je, da sovjetska nota ne predstavlja niti “najmanjše nevarnosti” za nevtralnost in neodvisnost Finske republike._ Predsednik Kekkonen je poudarjal, da je Sovjetska zveza v noti ponovno priznala finsko nevtralnost, kar je storila prvič [NEW YORK, N.Y. — Predsed- Zadnje vesti v 1. 1948 sklenjeni pogodbi in ponovila nato na 20. kongresu Komunistične partije ZSSR fe- ] bruarja 1956. Finska more torej nemoteno nadaljevati svojo ne-1 odvisno pot v zunanji politiki ob razumevanju velikih sil Za- nik indijske vlade J. Nehru, ki je prišel v Združene države na večdnevni uradni obisk, je včeraj izjavil, da je proti vsakemu p r e s k ušanju jedrskih bomb, pa naj “se zgodi karkoli”. hoda kot Vzhoda. Ostro je za- v A N D E NBERG AIR FORCE V Moskvi se jezijo nad ameriško radovednostjo MOSKVA, ZSSR. — Moskovski vojaški časopis “Rdeča Zvez. da” se hudo pritožuje nad ame-nišikirm letali i;n ladjami, ki so stalno krožile v Tihem oceanu -na tistem prostoru, kamor so padale ruske medcelinske rakete. Trdi, da Am eri k and niso “tu vrnil bojazen tujega časopisja, da je v nevarnosti neodvisnost Finske, ker da bo Sovjetska zveza zahtevala na finskih tleh svoja vojaška oporišča. Kekkonen je dejal, da je finska nevtralnost njegovo življenjsko delo in da bo storil vse, da jo ohrani. Priporočil se je volivcem za novo zaupanje pri volitvah, ki so določene za 15. januar 1962. Kljub vsem zagotovilom in zatrjevanju je pripomnil, da ni popolnoma gotov, če so sovjetski razlogi za posvet o skupni obrambi na osnovi pogodbe, ki sta jo obe državi sklenili, dovolj tehtni. ------o------ Bahrainsko otočje dobilo inovega vladarja LONDON, Vel. Brit,—Pretek- — Človeško oko doseže polno di za trenutek” jenjali opazova- ^ četi tek je umrl šejk Sulman velikost v starosti od 8 do 9 let. ti “operacijsko področje.” Bili ben Hamid, vladar Bahrainske- 'so slučaji, tako trdi list, da so ga otočja v Perzijskem zalivu, ki ameriška letala krožila tako [je znano po svojih bogatih pe- Ben Gurionovo vlado. Izrael ima dar spremenijo volivni red in torej novo Ben Gurionovo via-'naredijo takega, da bi mogli po- nizko, da so motila premikanja do, toda ministrski predsednik staviti kandidate samo dve ruskega ladjevja, ni zadovoljen z izraelsko politi- stranki. Ben Gurionova strar 1Xjkih kamin,Itih klad. Vremenski prerok pravi: NjpG-n°ma oblačno in hladno. ^v'aja temperatura 45. CLEVELAND, O. — Pretekli četrtek so v političnem odboru ZN glasovali o predlogu petih nevtralcev,” znanih še iz beograjskega kongresa, o predlogu, naj se vse “atomske” velesile odpovedo vsaj za eno leto prostovoljno vsakemu preskušanju atomskega streliva. Amerika je že med debato povedala, da taka dobrovoljna odpoved nima nobenega smisla, ako ne jamči zanjoi prmenna kontrola. Ame-ilško stališče ni bilo treba preveč utemeljevati. Amerika je tekom treh let pošteno izpolnjevala prostovoljno obvezo, da ne bo preskušala atomskega streliva, dočim je Moskva obljubila isto toda ni držala besede, kar je namignil sam predsednik Kennedy v svoji izjavi, ko je napovedal morebitno potrebo po po-lovnem prekušainju streliva visoko v ozračju. Ameriškemu stališču so v ZN nasprotovale samo komunistične države, nev- tralci se niso niti spustili v resno debato o potrebi kontrole. Iz čisto drugih razlogov je bila proti predlogu tudi Moskva. Tako smo doživeli po 1. 1956 prvikrat, da sta Amerika in Rusija zastopale zopet enkrat isto stališče in bile — preglasovane, kar se v zgodovini ZN sploh še ni zgodilo. Pri glasovanju je bilo namreč za nevtralno resolucijo 72 držav, proti 21, 10 se jih je vzdržalo glasovanja ali pa so bile odsotne. Med tistimi, ki so glasovale proti, je bila Rusija s svojimi 9 sateliti, tako je ostalo na ameriški strani v najboljšem slučaju z Ameriko vred samo 11 tralcev” ji ni mogel zameriti, da postavlja načelo kontrole nad atomskimi eksplozijami nad sporazum sam o prenehanju z eksplozijami. In vendar se je našlo kar 72 držav, ki želijo prenehanje z eksplozijami brez vsake kontrole in se nič ne menijo za upravičene ameriške ugovore! Ali jih ni ravno v ta namen podpirala z bilijoni dolarjev vsa leta po zadnji vojni? Saj sta samo dva izmed avtorjev resolucije, Indija in Jugoslavija, dobila nad 84 bilijone, koliko bilijonov je pa šlo v žepe ostalih zagovornikov resolucije? Sprijazniti se moramo z dej- ti Ameriki in ne proti Rusiji in Ameriki, ker sta obe glasovali! proti. Naperjena je proti Ameriki, kajti med vrsticami trdi, da za prenehanje z eksplozijami ni potrebna nobena kontrola, da e torej treba verjeti Moskvi na Taylor se je koncem tedna vrnil s svoje poti v jugovzhodno Azijo in poročal o svojih ugotovitvah Kennedyu. Danes bo svoje poročilo predložil Narodnemu varnostnemu svetu. Trdijo, da je Taylor proti pošiljatvi ameriških čet v Južni Vietnam češ, da ima ta dovolj domačega vojaštva. Vse, kar je potrebno, je boljša oprema za to vojaštvo, zlasti naprave za vzdrževanje zvez med posameznimi enotami in sredstva za njihovo naglo premikanje. dano besedo. Resolucija je do _ D>nes neke mede zaupnica Moskvi, ’ držav. Z ameriškim stališčem je stvom, da pri večini 72 držav zatorej potegnilo samo 10 držav! To je gotovo najhujša blama- leže več žuganje s komunistč-rimi atomskimi bombami kot a- kajti strinja se z moskovskim stališčem, da je na prvem mestu potrebno prenehanje z eksplozijami in šele potem pride na vrsto vprašanje, ali je kontrola sploh potrebna. Ironija je nanesla, da je proti' resoluciji glasovala tudi Moskva, ker se trmoglavo drži svojega stališča; najprej totalna razorožitev, potem šele razgovor o kontroli. To nekoliko zakrije ameriško blamažo, toda ne iz- za, kar so je doživela naša zu- m ©riški dolarji. Ali je potem še briše iz registra dokazov, da nanja politika v Združenih narodih. Stališče, ki ga je zastopala. ni bilo sporno; nihče razven komunistov in njihovih “nev- potrebno, da razmetujemo denar naših davkoplačevalcev? Ne smemo namreč misliti, da je gornja resolucija naperjena pro- smo v oboževanju dolarskega vpliva na tuje države šli veliko predaleč že pred precejšnjim številom let. se bosta sestala privatno na vojaškem oporišču na Rhode Island p r e d s ednik indijske vlade Nehru in predsednik ZDA Kennedy. Uradni razgovori se bodo začeli jutri v Wa-shingtonu. BELIZE, Brit. Hon. — Število mrtvih, ki jih je zahteval tornado Hattie pretekli teden, je poraslo že na preko 200. LONDON, Vel. Brit. — Zadnje eksplozije bomb v Akri in drugih krajih Gane utegnejo povzročiti odpoved obiska kraljice Elizabete v tej afriški državi, članici britske Skup nosti narodov. Iz Clevelanda in okolice Družinski praznik— Mr. in Mrs. Joseph Modic z 1246 Norwood Rd. praznujeta danes 45-letnico svojega zakona. Sorodniki in prijatelji jima čestitajo in žele, da bi zdrava dočakala zlato poroko! Rojakinja na televiziji— Pretekli petek opoldne je na kanalu 3 tukajšnje televizijske postaje nastopila ga. Sonja Toplak kot ena izmed treh dijakinj na dentistični šoli Western Reserve univerze v okviru popularizacije tega poklica med ženskim svetom. Ga. Sonja je tudi praktično pokazala delo zobozdravnice. Predvidoma bo ga. Sonja Toplak svoje študije končala v letošnjem poletju. Rojak bo učil znani baseball klub— Al Widmar, 36 let stari sin Josepha Widmarja s 1428 E. 43 St., ki je bil znan igralec baseballa pri Boston Red Sox, St. Louis Browns in Chicago White Sox, je že od 1. 1959 pomagal vežbati moštvo Philadelphije. Sedaj je bil imenovan za naslednika Bobu Lemonu kot glavni učitelj za metalce. Čestitamo! Razstava izboljšanja domov— V sredo bo odprta v veži East Ohio Gas v mestu razstava najboljših načrtov popravila in mo-uerriizacije domov. Med 20 razstavljale! je tudi Perry Home Improvement Co., katere lastnik je Anton Oblak. Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri zv. ub sedmih sejo v AJC na Rechcr Ave. V bolnišnici— G. Jakob Grbec s 1447 E. 173 St. je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 318. Obiski so dovoljeni. Zadušnica— Jutri ob 6:30 bo v cerkva sv. Vida sv. maša za pok. Ignaca Kašič ob 7. obletnici smrti. Jutri ob 11:25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Plut ob 2. obletnici smrti. Lep uspeh Matice— Včeraj popoldne je Glasbena Matica podala v SND na St. Clair Ave. opero “Hoffmannovo pripovedke” pred lepo zasedeno dvorano v popolno zadovoljstvo občinstva. Rojaki so prišli poslušat Glasbeno matico iz bližnje in tudi iz daljne okolice. — Podrobno poročilo bo objavljeno v četrtek. Dr. Krnjevič v Clevelandu— Glavni tajnik Hrvatske seljač-ke stranke dr. Juraj Krnjevič, ki se je za nekaj dni ustavil v Clevelandu, je včeraj govoril na zborovanju v Hrvatskem nar. domu na Waterloo Rd. Poudarjal je, da je ameriško podpiranje Tita brez vsake koristi za Združene države, ker Tito v slučaju vojne ne bo šel nikdar z Zahodom, četudi bi hotel, ker je v Zvezi komunistov Jugoslavije več pristašev Hruščeva kot Tita. Volivni shod— Nocoj ob osmih je v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. velik volivni shod Demokratskega kluba 23. varde. Nanj pride poleg mestnega župana Cele-brezza tudi kong. Feighan. Vsi vabljeni! ------o------ Goste s psi V vsej deželi je okoli 4,000 hotelov in motelov, ki sprejemajo poleg gostov tudi njihove pasje Tjubljemce. Ameriška Domovina r t/1 c- mo /vi r eiI7 St. Cltir Ave. i— HEnder»on 1-0628 Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtily Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S Htesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ^United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 213 Mon., Nov. 6, 1961 Po komunističnem kongresu v Moskvi na, tudi debata o organizacijskem pravilniku je mi mogla več popraviti. Mnogi mislijo, da je prišlo do (podobnega razkola med Moskvo in Peipingom, kot obstoja med Moskvo in Beogradom. Dokazov za to domnevo še nimamo. Res je, da so s Peipingom potegnile komunistične stranke iz Severne Koreje, Severnega Vietnama, verjetno tudi iz Indije in Indonezije in da mnogi komunistični voditelji še oklevajo, kam naj se nagnejo, drži vendarle še dejstvo, da “socijalisti-čni tabor” še zmeraj obstoji in da je zunaj njega samo Tito. Lahko se zgodi, da Hruščev ne bo postopal tako trmasto kot Stalin in ne bo kitajske skupine preganjal iz tabora. V tem slučaju bodo odnosi med komunističnimi strankami v okviru njihovega tabora morali dobiti novo podlago, izraženo v vsaj delni neodvisnosti od Moskve in ravno-pravnosti z njo. Tudi ta na videz majhna sprememba v komunističnem svetu bi imela velik vpliv na mednarodno politiko. Vsekako se ne smemo vdajati upanju, da sedanje razpoke med Moskvo, Peipingom, Beogradom in Tirano pomenijo konec komunistične solidarnosti. Razpoke so resnične, o tem ni treba dvomiti, toda skulpne komunistične zavednosti niso ubile. Pokazala bi se prav ob vsaki priliki in pri vsakih razmerah, kadar bi bilo ogroženo mednarodno komunistično gibanje kot celota. “Slavčki” so zapeli podraži za kak dolar naročnino? Ali naj bomo res talko sebični? Oprostite, ne omenjal bi tega, pa človek sliši tu in tam neupravičene opazke glede tega. Well, ^ ^ na2naniil da se Ce je nam slovenstvo pretežko ne- Toronto, Ont. — V rani deljski uri me je zbudila budil- letalslvo sprejema v šole za elektroniko Cleveland, O. — Poveljnik na. iTo treba Gorniškega oddelka letalstva v severnem Ohiu maj. E. Syd- radi par dolarjev, kar nas stane >owski ie obiaviL da išče letal' tiskarskih j .r.; mk Ski, več tisk radi višjih p!« m radi podražitve papirja I in dragega tiskarskega materi- / ala, potem cenimo in čislamo) Korajizmo sem P'° L' naše slovenstvo zelo, zelo nizko. j^deie VSc one’ 1 80 a J 11, a Bodimo pravični! Ne pnča-,'P0idei'0 z ma'no P^lusat jrele kujmo ničesar zastonj. Res je, P° -slovensko 'Pesem da podajo svoj koncert ob jbletniai obstoja. Korajžno sem potegnil izpod Kmalu stlvo večje število učencev za (svoje šole za elektroniko. V šole sprejemajo telesno in duševno sposobne fantej ki so končali višjo šolo in opravili uspešno preskušnjo. Moderno letalstvo potrebuje kolekt in modelovanja je veliko ismo pripravljeni zasedli se- d(no vedk:0, število strokovno krajev. V idieže v avtomobilu in spustili I prošnjami, [holesa v pogon ter se po petih nadziranje raznih apara- , . n. ‘ai-rniVi yinn.Qli v P Pin it m sloVGTliSke I . n n 'urah znašli v centru slovenske j naselbine v Clevelandu. Vreme je bilo prekrasno in Hruščev je hotel porabiti komunistični kongres za uveljavljenje novega strankinega programa in novega strankinega statuta. Oba dokumenta sta dete njegovih idej o komunizmu in bosta v zgodovini veljala kot njegovo delo. To je že tako lep cilj, da ga je treba obdati z vsemi mogočimi slovesnostmi. Kongresu v slavo naj pokajo atomske eksplozije, kot so svoje dni pokali pri nas doma možnarji pri cerkvenih in narodnih slovesnostih. Moskva sama naj se spremeni v središče zabav in ljudskega veselja, kot ga Rusi še niso videli, odkar vlada tam komunizem. Vse je kazalo, da bo načrt potekal v najlepšem redu, od zborovanj v kongresni dvorani v Kremlju do ljudskih zabav po moskovskih ulicah in javnih .prostorih. Pa sta prišla dva tovariša in podrla mnogo tega, kar je bilo zamišljeno v slavo tovarišu Hruščevu in njegovim pristašem znotraj in zunaj komunističnega gibanja, v ZSSR in zunaj nje. Prišel je Molotov s svojim napadom na novi komunistični politični program in mu očital celo “revizijonizem.” Napad je bil naslovljen na člane glavnega odbora ruske komunistične stranke, toda ni ostal tajen. Hruščev ga je pustil V javnost in ga seveda tudi takoj napadel, sam v svojih treh glavnih govorih in povrhu še skoraj 70 govornikov, ki so “‘debatirali” o programu. Hruščev je vročekrvne narave, ne premišljuje dosti, kadar se mu je treba odločiti. Ne vemo, kaj ga je nagnalo, da je s tako silo napadel svoje nasprotnike, ki nimajo nobene politične moči več. Razlagam in domnevam ni konca; katera je prava, kdo ve? Med verjetne domneve spada sledeča: Hruščev ve, kje 'delajo njegovi komunisti napake. Ni brez namena od nastopa do nastopa ostro grajal, kar je opazil napačnega v delu stranke. Ni tudi zamolčal svoje namere, da preosnuje stranko in ji da novo življenje s pomočjo novega programa. Tv1 a Ruskem je že na milijone tovarišev, ki so se dobro ugnezdili in jim ne diši noben nov program, še manj pa 'nov organizacijski statut za stranko, kajti vsaka novotarija bi vtegnila škodovati njihovemu položaju. Zato mnogi izmed njih na tihem simpatizirajo s stalinisti, ki so si pridobili sloves, da so načelni nasprotniki vseh novotarij, dočim 'na zunaj drže s Hruščevim. Hruščev mora torej ubiti 'ugled vseh znanih stalinistov, resničnih in namišljenih, da tako uniči tisto komunistično skupino, ki bi lahko postala upanje vseh tistih, ki ne marajo njegove agilnosti in njegovih podvigov. Na drugi strani moramo računati še z nezaupljivostjo, ki vlada v vseh vodilnih komunističnih krogih kjerkoli na svetu. Nezaupljivost lahko vodi do fantastičnih zaključkov. Zakaj se ne bi na primer Molotov zgo-voril s Peipingom že takrat, ko je bil v Ulan Batorju za ruskega poslanika, kako bo pod geslom “stalinizem je pametna stvar,” in s kitajsko pomočjo podrl vse načrte sedanjega režima in morda Hruščeva samega? Drugi tovariš, ki je podrl Hrušičevu mnogo računov je bil Ču-En-Laj iz Peipinga. Dočim so komunisti v Peipingu še nekako, toda s težavo, tolerirali vodilno vlogo pokojnega Stalina, dasiravno jih moskovski diktator ni nič cenil in jim Velikokrat metal polena pod noge, Hruščevu niso hoteli nikoli priznati takega vodilnega položaja. Po njihovem je,pravi naslednik Lenina in Stalina tovariš Mao in ne Hruščev. Hruščev da premalo na važnost svetovnega nazora, da bi o njem debatiral s kitajskimi tovariši, in se jim je s tem grozno zameril. Še bolj jim je postal zoprn, ko je začel nanje pritiskati z gospodarskimi sredstvi. Najbolj jih je pa ujezilo, da se ni hotel z njimi nikoli posvetovati o moskovski zunanji politiki. Tako so prišli do prepričanja, da moskovska zunanja politika pozna samo ruske interese in ne interese svetovnega komunizma, najmanj pa kitajske. Niso pa Moskvi mogli blizu, ker je Kremlj močnejši od njih na gospodarskem, vojaškem in diplomatskem področju. Kjer Peiping lahko udari po Moskvi, so samo sestanki voditeljev komunističnega sveta. Hruščev se je na teh sestankih spretno izogibal direktnih spopadov s Peipingom. Šel je celo tako daleč, da je na lanskem sestanku v Bukarešti priznal posameznim komunističnim strankam pravico do ravnopravnosti, do svoje poti v socijalizem, le “socijalisti-čnega tabora” ne smejo zapustiti. Da Hruščev ni mislil resno, se je pokazalo na letošnjem moskovskem kongresu. Napadel je Albanijo in ožigosal njeno notranjo in zunanjo politiko s takimi besedami, kot CHICAGO * JESENSKA SEZONA je že ipoilnjema z “igrešniki” in od tam od nekdaj ddba raznih priredi- jih je “lifral” pred sodnika po-tev. Doba potetmiih izdelkov kon- seben policist in vsakega je s čava in čim krajši dnevi posta- primerno zelo obitežilno obtožbo jajo in hladnejše vreme, Ljudje predstavil in postavil pred ostre. rajšii posečajo prireditve in za- ga sodniilka. Ta pa je neusmilje-ibave pod streho. Sicer se je zad- no sodil, tega na “fcvoder,” dru-mja leta tudi v tem mnogo spre- gega na pol dolarja in prav ta menilo. Posebno odkar ima težke “grešnike” pa tudi na do-ziadmja leta slkoro vsak dom te- tar kazni. Denar je kapal v “ka. ilevizorje) ljudje sedijo doma, vsaj starejši. Mlajši pa, ki se radi db godbi zavrte, ti še pohajajo na prireditve — tudi mnogi starejši še. A prejšnja leta so so” in prireditvi v korist. Še danes me prime smeh, ko simo zapirali dvorano nekako po 1 uri zjutraj, pa pride h meni neki gorenjski rojak, ki je bival (bile vse prireditve kaj številno Via severni strani mesta in me na vseh koncih in liste silijo s takimi List jim dela reklam o j vabi ljudi na njihove prireditve, to je na društvene', farne in druge. In to ljudje pričakujejo od lista. Jk'a,r nismo mogjli odločiti, za v Malo Ikedaj se pa domislimo, da dvorano. Toda zmagalo je pribi mi kaj naredili za svoj kato- čalkovanje, da bo pevski zbor iiški list! In vendar bi mu s tem Slavček napolnil naša srca s slo. le vrnili nekaj kar om nam do-1vensko pesmijo, ki je prav tako brega stori. Prav bi bilo, da bi Lot sončen dan, če ne lep- po vseh slovenskih farah, koli- ša! kor so te še isilovenske vsaj en- j Velika, nova dvorana sv. Vida krta na leto oiznainild in opozorili se je naglo polnila. Od zadaj, slovenske ljudi, naj ne pozabijo na zvišanih sedežih, sem nestrp-naročati in podpLratil svoj slo- no čakal, kaj se pripravlja za za. venski katoliški dnevnik “Arne- veso. Kot marsikdo drugi, sem riško Domovino.” bil mrienja, da je pevski zbor Katoliški in’ narodno zavedni Slavček od koncerta do kcncer-Slovencd. podpirajte to, kar še ta boljši in da privablja na' svoje imate svojega, ki se za vas bori prireditve vedno več prijateljev, in ki brani in predstavlja vaše j To moje mnenje je potrdil prepričanje! Tisk je še vedno jpilo,sikajoči pozdrav, ko se je raz-velesila, močnejša od bomb in grmila zavesa in je na odru stalo, topov. Narod, ki tega orožja ni. devetinpetdeset mladih ljudi, ma, je izpostavljen vetrovom in čakajoč, da zapojo svojim pri-Viharjem vseh raznih zavajalnih jateljem. Tudi pevovodja g. Mi-miselinoisti in prepričanj. Posta- 'odrag Savemik je takoj ob za-ne suženj raznih miselnih pro- četfcu prejel navdušeno prizna-pagand in brez tiska se jim ne uje. more upirati, ne ugovarjati. Na- j q koncertu samem so pisali že rod brez tiska je kakor nem člo- drugi Ju se dotaknili vsake posa-vefc, ki ne more govoriti. mezne točke sporeda. Jaz bi Zavedajmo se tega in krepko omemii le nekaj pesmi, ob podpirajmo po vseh svojih mo- katerih, sem bil deležen rejnicah to, kar še imamo in v tem slučaju je to naš slovenski ka-toflJiški dnevnik “Ameriška Do- uispoisoibljemih ljudi za oibratova- tov, brez katerih letalske' sile ne morejo uspešno delovati. Kdor bi želel v talko šolo, naj se zglasi pri sglt. Millerju na 7909 Euclid Ave. ali kliče 795—■ 1124. Posebna skušnja za one, žele v te šole, bo 16. novembra oib desetih dopoldne. ■' —.r •. obiskane. In koliko prireditev nagovori: je bilo, vsako nedeljo in ob so-bottnih večerih, včasih na isti dan kar po dve, tri. To med na. mi Slovenci. V jesenski sezoni smo Slovenci posebno radi prirejali “vinske tengatve.” Koliko veselja in zabave je bilo na istih. Spominjam se pred kakimi 39 leti, ali vsaj blizu talko, sem župana prestavljal v šolski dvorani na Vinlski tergatvi dražbe sv. Mohorja, katere obenem sem bil prvi tajnik, županjo je pred- “Ti “purgarmajister,” posodi mi en “fcvoder.” Tisti vaš sodnik me je obsodil na en tolar ka. zni in zadnji tolar je šel. Zdaj pa še za “štrit karo” nimam.” Dal sem mu ga in rojak mi ga je ob prvi priliki, ko sva se srečala vrnil. Smejala sva se pa oba dogodku, kadarkoli sva sku. pa j prišla. Spomdini na stare vesele in za. bavne čase. . . * SLOVENSKO ŽIVLJENJE v Chicagu je še kar močno, če st avl j at zanosna Gorenjka, lepo tudi včasih o njem govorimo in slovensko dekle. Več dni pred datuimom prireditve' smo krasili novo šolsko 'dvorano v pritličju na 22. cesti in Wolcott avenue (tedaj še Lincoln Street). Pod stropom smo napeljali in pritrdili žice, na nje pa privezali trtno listje in grozde, tako, da je iz vsega stropa viselo lepo vabljivo in zapeljivo sladko grozdje. Na sredi pa seveda lepo sestavljen grozdni venec. Tako mora pač biti na viniSki tergatvi. V kotu smo postavili z zavesami zakrito uto, v njej sodno stolico za sodnika. Na drugi strani smo postavili “kejho” za “grešnike,” ki jih je policija” zalotila pri nedovoljenem “poklicu” (kraji grozdja). Okrog devete ure je županova družina slovesno prikorakala v dvorano z godcem na čelu. Plesalci v dvorani so se ustavili pri plesu. Šum govoremja ob bari, kjer so se udeleženci gostje krepčali z moštom, starim vinom in drugimi pijačami je polegel. Preči-tali in objavili so uradni program ter naznanilo, da obiski in ogleda vanj e “vinograda” je o-tvorjeno. Občinstvo je bilo prijazno povabljeno, da si naj “vinograd” in krasen sad istega ogledajo. Sodnik pa jih je z res. nim svečanim glasom opozoril, imovitna”! enega doživetja. Nadvse razveseljivo je, da so se “Slavčki” spomnili pokojne-_ v !ga škofa prevz. dr. Gregorija egercan. |j^02:marLa s prvo pesmijo svojega sporeda. On je s svojo očetovsko, prijazno besedo dal pred i petimi leti spodbudo za ustano-N. (Madison, O. — Na našem j Vite v tega zbora. Pesem “Nazaj lepem Hubbardu je vsestranski v planinski raj” je bila v čast napredek. Naselbina raste kot njegovemu spominu res lepo po. gobe po dežju. Zgradili so novo, dana. FRANCIS COY — glavni upravnik trgovin May Co. v Clevelandu, je objavil, da bo May Co. z novim letom zaprla W. Taylor veletrgovino na Euclid Ave., zato pa odprla novo podružnico. Dosedanjo Taylorjevo podružnico v Southgate bo May Co. prevzela kot svojo. May Co. je ena naj večjih družb svoje vrste v vsej deželi. Njen glavni stan je v St. Louisu, Mo. iiuhbardske novise krasno kegljišče, kjer je prostora za 24 kegljačev. Je čisto svo- Nadaljme pesmi so bile vsebinsko primerno razvrščene in tu- naj se nihče ne spozabi, da bi da Albanija ne spada več v rdeči tabor, pri čemur se -o svo- seSel P° sadu in zraven je obja-ji kritiki postopanja albanskih tovarišev ni posvetoval ne z vil, kaj za vsak tak pišemo malo obupno. Ne bo ga še konec tako hitro, neglede kako črno gledamo v njegovo bo-dočnoist. Včasih menda malo prečimo gledamo v našo bodoč-nOsit. Spominjam se pred 40 leti, ko so prihajali nekateri slovenski initeligenti v Ameriko, (nekaj teh k nam v Chicago. Pa smo začenjali z akcijo za slov. kat. dnevnik so dejali, kdo ga bo pa čez par let bral, ali oni, ki jih v Ožijo tja v Summit na pokopališče? In baš tisti list je nato (izhajal slkoro 26 let. Slovenski listi še danes izhajajo, če tudi seveda s težavami. Treba je le nekaj požrtvovalnosti pri posameznikih in skupinah pa gre. Katoliški in narodno zavedni Slovenci imamo zdaj še vedno močan list “Ameriško Domovino,” ki izhaja v Clevelandu, ker tam je pač največja in najmočnejša slovenska naselbina. Kje izhaja nič ne de, ampak važno je da ga imamo! Tudi nas ne sme strašiti, če je danes nekoliko dražji, kakor v prejšnjih letih. Kaj pa zdaj v sedanjih časih ni dražje? Vzemimo samo n. pr. britje in striženje. Pred dobrimi 30 leti še, so te ostrigli brivci za 25c. Danes plačaš za striženje $2.00; ob sobotah in ob dnevih pred praznikih pa še več. Vidiš razliko? In koliko danes ostalimi komunističnimi strankamiin tudi ni dal Albancem prilike, da se branijo. Za to bilko je zagrabil Ču-En-Laj in očital Hruščevu, da je pozabil na načelo o ravnopravnosti in na obljubo, da naj se spori med komunističnimi strankami in njihovimi take grešnike čaka. Im začelo se je. Prostor, ki je (ljudje zaslužijo? Da ne ome-prestopek'nljam poklicne delavce in strokovnjake, ampak le navadne de. lavce. Kongres je menda pred 'bil določen za “vinograd” je bil kratkem, odobril $1.25 na uro kmalu poln, kar gnetli so se po- kot minimalno mezdo. Ali ste setniki. Pa tudi po grozdju so[že pozabili; da pred 30 leti v ča- voditelji obravnavajo za kulisami. Kmalu no tej izjavi je začeli “segati” in joj, čuvanji —'su depresije se ni dobilo odšel v Peiping. Tako je sedanji moskovski kongres doži- (policisti so postali čez glavo za- niti za cel dan dela toliko? Pa vel svoj drugi škandal. Igra S kongresom je bila pokvarje- P«sljeni. Ječa je bila kmalu na- se naj jezimo, če slovenski list je vrste, kot ga še nisem videl di kot zborno petje mladih grl in je moralo stati lepo vsoto de- lepo podane. Med odmorom je narja. nestrpno pričakovanje nadaljne- Zidajo novo višjo šolo. Goto- ^ga sporeda nairastlo. Orkester, va bo prihodnje leto. Telefon- ki se je namestit pod odrom, je ska družba gradi telefonsko po- obeta! nekaj posebnega, sl op je, ki bo stalo nad tričetrt Tako je bilo, kot pravi n milijona. Na 20. cesti gradijo ve- pregovor “iz malega raste veh-liko plesno dvorano, največjo v ko.” Pb odmoru so sledili trije vsem okolišu. 'dvospevi gospodičen Cvetke Pe- Ko bo dograjena nova avto- Marjeve in Brede Osenarjeve. velecesta iz Clevelanda, pravi- Lepo sta zapeli, čeprav je bit. jo, da bodo ljudje pritisnili sem, 'začetek malo ponesrečen, toda da bo veselje, ker kraji so res priznanje kljub temu ne odpa-lepi. Jaz imam lepo in obširno de. zemljišče, ki ga skušajo odku-] Venček narodnih pesmi iz piti zemljiški trgovci. Na njeni ^Gorenjskega slavčka,” ki je bil je prostora za kakih sto hiš. zadnja točka sporeda, so poslu-Prodal sem samo Mihaelu Cas- šalci navdušeno sprejeli, sarmanu iz Euclida, ki si gradi | jjaj ob koncu izrečem iskrene tu novo hišo, v katero se bo še čestitke vsem solistom, zboru, pred zimo vselil, če pojde vse orkestru, predvsem pa pevovod-po sreči. :ju im dirigentu g. Miodragu Sa- Tudi z gostilnami ne zaostaja- |verniku, ki je vse tako lepo pri-mo. Vse polno jih-je in vse iz- pravil in vodil z izurjeno diri-hajajo kar dobro. To pomeni, gentovsko roko. da imajo ljudje denar. Nedavno] k vsaki pohvali pa se poda je odprl novo veliko gostilno s tudi spodbuda, ki naj velja zbo-plesno dvorano prijazni Steve ru. Bodite marljivi, kot ste bi Svrgo- Je v bližini one, ki jo lj dosedaj, da ho vaše pevsko vodi mladi Frank Turk. društvo postalo res nekaj mo- Meni ne dopušča čas in žep,'gočnega, da bo ob deseti oblet-da bi hodil kaj prida okoli po niči znano in slavno ne samo gostilnah veseljačit. Zvečer jo med rojaki, temveč tudi med zgodaj poberem v posteljo, zju- nerojaki. Naj vas ne zruši so-traj pa tudi rad malo potegnem, vražnik, ki samo ^podira. To naj Za moja leta je to skoraj po- vam bo v podvig, da se boste trebno in tudi običajno. svojim uspehom dvignili nac Pridelek grozdja in sadja je misli rušilcev. Gradite in ohra. bil lep, tudi vreme je bilo lepo, mijajte lepoto slovenske pesmi! da je bilo mogoče vse pospra- S tem si boste pridobivali ved-viti. Moje posestvo je v najemu no več prijateljev, in delajo torej drugi. Jaz jih le j Ob peti obletnici obstoja Vam opazujem, kar mi dela pravo ve- iskreno čestita z željo k obilju selje. V najemu imam tudi po- sreče1 v bodoče in prisrčno polovico hiše, pa mi še vedno o- zdravlja rojak stane sedem sob. Te mi čistijo moji dobri ljudje, med tem ko sem jaz na svojih sprehodih. Lepe pozdrave vsem Frank Leskovic Ciril Soršak. Množični grižljaj iz velike ponve Vsepovsod vključujejo Italijani krajevne praznike v turistično propagando. Na ribiški dan sredi maja P°' strežejo gospodinje iz Cam ogli ja, ribiškega pristana kakih ^ km od Genove, z brezplačnimi pečenimi ribami, ki jih je v velikanski ponvi nad pravcato grmado polen dovolj tudi za 50,000 glavo (seveda turistično) množico. Na pomolu, kjer je bila prva množična ribja pojedina Že pred 350 leti, stojijo prostovoljni mešalci v olju cvrčečih rib na jeklenem ogrodju, ki obdaja ponev s skoraj petmetrskim Pre' merom. S posebno ročico krmari prvi kuhar šest metrov dolg držaj, gostje pa se prerivajo okoli ponve od desetih dopoldne do sončnega zahoda. „ Po prazniku “sagra di pešce, kakor se uradno imenuje čarno-glijski ribiški festival, so se r1" biči nekoč odpravljali na stodnevni lov oib toskanskih obalah-Ker so torej žene ostajale malone vse poletje same v ribiški naselbini, pravijo italijanski jezl' koslovci, da je ime naselja nastalo iz narečno skrajšanega iz raza “časa di mogli,” hiša žensk-Camogli kot ribiško naselje s tisoč belimi jadri” je nekoč Pre' moglo več jadrnic kot Gen°va pred sto leti skoraj dvakrat to 1 ko kot stari Hamburg ob Sever nem morju. Prebivalci Camog ja so začeli graditi jadrnice širšem obsegu proti koncu osem^ najetega stoletja, ko jo hil° bitki pri Abukiru uničeno s,b°raj vse lig arijsko ladjevje'. Razv ladjedelništva te vrste P°aa zarja krajevni pomorski mn Prav tako v turistične nam ^ ne so obnovili tudi staro t£dd ist es doch nicht Zeit . . .” Grajska gospa Judita je res-P° zbolela in so poslali brzega sja po lečnika v Ljubljano. Eredikant Knafelj je popolnoma pozabil, kar je še nedavno verjel, da se bo po hčerini smr-tl Preselil z Brda • . • “Hie Baertl! Jezna žival. K(J|0| je, ki jo poja? Ali je iz Bo-ka ali je iz hudiča, nenavidlji-Vega v mlamolu temnic?” . . . V nočeh brez spanja se je n°č za nočjo proti jutru oglašala bogovcu pesem nemarne E'ate, ki je bila lotrica graj-sEih konjarjev. Eila je zoprna pesem, grji mirno nje same: im rotem Klee, im grunen Gras Ptiser beider Bette was . . •” Enajsti rog. 1. x Sredi polja pred Brdom je ° znamenje. Razpelo otroč-so mu rekli. Kmet Špan z hic Silake ga je bil postavil za sPomin, da mu je tam žena po-yila otroka, sama sredi noči, m je mati živela in je živelo ete. Daleč je svetilo s križa mio telo, v solncu poldne in v mesečinah noči, še v svitu ^ezd. S Suhe, z Britofa, z lake in še z Brda so se ozi-faje °tročnice v krčih za belim e esom. In če je legla megla, ^ also videle, so trpele dva-at- Tiste ki niiso' pogledova-So trpele trikrat . . . Bogo-Jernej je sovražil razpelo. 0 mu je poluverstvo, norsko j ečenje. Tudi baronica Judita -e eila pred petimi meseci po- • 6 mila pod križ. Bogovec jo 4vtdtel. Od tedaj je sovražil Erat^°^UVerS^^ °^ro^n^c c^va'" 1]eŠUm grajskih poslov v poz-iz Jetrn je prebudil bogovca spanja. Vstal je in molil. rPEa bogovčeva prošnja ni a bolest iz duše. Bila je le ada iz vsakdanjih jutran- bil, 'Pav, .P°božnosti. Zakaj dobro, Piu 1°^° mu Je bilo. Sanje so Htvj e^a^e v E uši, .misli in mo-0| kakor so sanje v prošnjah , k 'P žena in še mladca v pfm najstem letu. Pai Je pamet šestega in iS,ekia leta. A lepe' je bloditi Ip., azniti mlademu, če je bo-njona’ •]e komaj iz prve v zad-lit Prošnjo Gospodnje mota G' ^eselje pa je kakor tra-CVGt. u brodiš, tam brodiš v iPiariU’, RoSa zaliJa noge, petje 8' ^Inee se smeje in žena j>a kimi očmi vabi, vabi . . . Sten0k:ovcu je bilo tesno med 'hlaamE Vstal je pred grad. njiVjatl 2 Eritofa je oral na v en' enilja Se J’e bila vdala Sapjj^ Saini| noči, v eni sami je , ^ Jnga in solnca. Bogovec tr0 o0 zaJel s pljuči v ju-ječai- mamil° 8'a je, da je za- je Pomlad!” mil' ginedd“! Saj hiif.* m°gel verjeti, še je dvo- “Iz norskega nenavidnega je to solnce v tednih pred božičem. Iz nenavidnega je veselje v starosti. Jutri bodo sne-govi polje zalili, sanja bo ugasnila. Judita sladka bo bridka. Klel jo bom; Jezabela!” Mrmral je besede nejevolje in dvoma. Pa jih ni občutil, kakor ni prej otipal bolesti, ki jo je pel v psalmu, šel je ob grajskih zidovih in našel pomladnih cvetov. Vstalo mu je iz prvih spominov, ko ni še nič imel in ljubil samo prvi rumeni cvet izpod snegov. Ustnice so se mu hotele ukrožiti v sladkost, poljub in pesem: “Nichts Lieberes auf Er-den . . .” Bogovec je obšel grad in grajske hleve in je bil v logu sredi: jelk in smrek nad ribnikom, ki jih je zrcalil. Iz glinastega dna so vzhajali mehurji na mrzlo površje. Iz spominov nejasne mlad'e otroške groze ob vodah, iz bolne zdanje žalosti, ljubezni, sle in srda je vzrastlo bogovcu v motno hotenje : “Vzdajem ti dobro jutro, Judita. Če pa si Jezabela, preden zmagaš, tu ven da bi mi pogledala s svojim hladnim obličjem, s svojo mrtvo poltjo in mi kri u studila, da te videti ne bom mogel, mrhovina, hrana ribam in rakom!” Živo je občutil, kakor da vidi v resnici: iz dna, je vstajalo pokrito z vodnimi mehurji in vzhajalo mrtvo materinsko telo, duhovina z neznanim obličjem. Bogovec je zamižal, se odtrgal od vode in trpel: “Zakaj sovražim? Žena je. Kakor druge ima moža. Njen red bo prišel, da bo dojila. Preden bo dojila, pa bo trpela, grozo in krče. Zdaj pa je bridka, ker je otročnilška. Zakaj ji vzdajem Antikrista?” Iz sanj zadnje noči, ko mu je bila kakor sestra blizu in dobra, ga je (prosilo mehkega usmiljenja. Iz vedenja, da je poluverska, pa je hotelo, naj kolne. Hrepenel je, da bi blagoslovil, pa je klel. Hotel je kleti, pa je blagoslavljajo trpel. Veselje prve jutranje ure je pregflušila bridkost druge. Vedel je, kako je Nenavidni veselje v starosti, sanja in pomlad. Vrnil se je proti gradu. Šel je s sklonjeno glavo, tonil je vase. “Pax tecum,” ga je vzdramil piqzdrav od blizu, da je dvignil g’lavo. Nekak redovniški človek je stal pred njim. Siva brada, ki je nekam mrtvo ležala na raševinil, je pričala moža, vesele in razposajene oči nad zabuhlimi lici so ga tajile. Izraz njegove besede je bil prisiljen: “Volesne, optimissime, the-saurum? Indulgentiarum por-to piortans abundantiam reli-quiarumque sanctissimarum in saecula. Eyn schon stuck vom lincken horn Mosi, zwo federn vom heyligen geyst, drey flam-men vom pusch auff dem ber-ge Sinai . . .” Bogovec se je ozrl mrko na nadležnega in mu okrenil ledja. “Memento salutis,” je klical menih, “klin iz Jakopove palice, solze spokornice Magdalene, nohet svete Afre proti nad-ležnosti krvi. Maranata, Deus, deus meus!” Nič? Pa vsaj kaj Bqmbastovega, pillulas, em-plastrum, terijak mitridat?” “Weiche, grober Narr,” je zaklical bogovec. Ni se ozrl. Takrat se je redovnik zasmejal; “Here Baertl, bogovec! Srečo tovarištva nebeškega zametuješ.” (Dalje prihodnjič) NOVEMBER 11. —K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja v šolski dvorani pri sv. Vidu, začetek ob 7:30 zvečer. 12. —Podružnica št. 50 SŽZ praznuje 30-letnico obstoja z obedom in plesom v SND na 20713 Recher Ave. Začetek ob treh pop. 18. —Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane in njihove prijatelje. Prireditev bo v Baragovem domu. 19. —Prosveta Baragovega doma priredi prosvetni večer. Govoril bo g. Jože Grdina o Poljski, Češki, Avstriji in Španiji ter kazal slike iz omenjenih dežel in Rusije. Začetek ob 3:30. 25. —Direktorij Baragovega doma priredi zabavni večer ob priložnosti otvoritve novih prostorov v Domu. 26. —Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert. DECEMBER 3.—Slovenska šola pri Sv, Vidu priredi miklavževanje v novi NOVEMBER Mo 20112122: 1281129 [1516jl7|18 123]|24 [25! KOLEDAR društvenih prireditev farni dvorani. 3.—Pevski zbor PLANINA priredi jesenski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 10.—Slov. šola v Collinwoodu poda celotno Miklavževo opereto v Slov. domu na Holmes Ave. 31.—Slovenski dom na 6818 Denison Ave. priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31.—Direktorij Baragovega doma priredi silvestrovanje. JANUAR 14.—Prosveta Baragovega doma priredi ob sodelovanju slovanskih narodnostnih skupin v veliki dvorani pri Sv. Vidu popoldan narodnih plesov in pesmi. Začetek ob 3:30. FEBRUAR 25.—Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30. APRIL 8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”. per. Človek ima im pr. motorno namreč ugotovili, da ljudje pre- Slaba preskrba iz bencinom Franic Svetelj, Kamnik, Podgorje 45, je pisal v letošnjem poletju Ijiubljanislkeimu “Delu” sledeče pismo: Tovariš urednik! V Kamniku je v središču mesta zastarela bencinska črpalka, ki jo upravlja trgovsko podjetje Potrošnik. Človek bi pričakovali, dia bo v takem mestu, kot je Kamnik, res naletel na dobro preskrbo z gorivom. Toda ni tabo. Prodajalec vedno godrnja, kadar kak kupec (in teh je vedno več) zahteva bencin vrste su- XXXXXXXXXXXXXXZXaXXXXXT1 Potovanje v Evropo, v Slovenijo! Potovanja v Evropo, posebno v SLOVENIJO, so se v zadnjih letih med rojaki na splošno priljubila. Iz leta v leto odhaja več rojakov in rojakinj obiskat sorodnike in si ogledat “stari kraj”. Za 1. 1962 so rezervirana mesta NA LADJI UNITED STATES: 21. aprila, 18. maja in 1. junija iz New Yorka. Ta ledja je najhitrejša in najmodernejša! Vfh, ki so potovali z njo, so bili zelo zadovoljni! Oni, ki žele potovati Z LETALI, lete lahko do ZAGREBA, od tam do Ljubljane pa z busom. Rezervirana so mesta na JET-LETALIH iz New Yorka v Evropo za: 25. april, 16. in 26. maj, 8. in 16. junij, 1. in 22. julij, 20. avgust POTNI DOKUMENTI — vse informacije brezplačno; preskrbimo potni list in vize. Postrežba v Jugoslaviji — Urejeno je vse potrebno v dogovoru s KOMPASOM (Putnikom) za stanovanja v hotelih in pripravljeni so načrti za izlete po Sloveniji in Jugoslaviji. POSTREŽBA V NEW YORKU IN PARIZU — Bled Travel ima {svojega zastopnika v New Yorku in Parizu, ki pričaka potnike ter poskrbi vse potrebno za prevoz bodisi na ladje ali vlake! Odločite se za potovanje čim prej, da Vam bomo mogli vse po-Jtrebno urediti brez težav o pravem času! BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio JOSEPH SUHADOLNIK, lastnik EX 1-8787 kolo, gre na daljši izlet in bi rad dopolnil svoj rezervoar z gorivom te vršite. V Kamniku se bo njegova želja kaj težko izpolnila, kajiti prodajalec navadno pra. vi: “Manj kott pet Mitrov se mi ne splača vleči iz soda.” Toda kam naj gre ubogi, motorist, če je v rezervoarju prostora na pr. samo še za tri litre? Poglavje zase je kamniška prodaja bencina tudi ob nedeljah. Vsak kupec mora namreč zato, ker je v nedeljo kupil bencin, mimo redne cene plačati še 50 din ne glede na to, ali je kupil en liter ali pa 20 litrov goriva. Pri tem so najbolj prizadeti mopedisti, ki kupujejo po 2-3 Utre goriva, saj ga morajo plačati tudi do 25 din dražje kot na katerikoli drugi moderni črpalki v Sloveniji, kjer so lahko deležni, še vrste drugih uslug. Mar tega problema v Kamniku res ne morejo urediti, saj prav gotovo zelo slabo vpliva tudi na razvoj turizma? Nova apostolska administratura v Sloveniji Monsignor Albin Kjuder, župnik v Tomaju, je bil imenovan za novega apostolskega administratorja za tiste dele koprske in relške škofije, ki so po drugi svetovni vojni postali del jugoslovanskega državnega ozemlja. Doisedaj je bil slovenski del re-ške škofije pod administracijo ljubljanskega škofa. Sedaj je Slovenija cerkveno-uipravno razdeljena v dve škofiji in tri administrature: škofiji sta Ijuibljaniska in mariborska. Slovensko Krajino — Prekmurje upravlja mariborski škof kot apostolski administrator, slovenski del goriške nadškofije upravlja kot administrator msgr. Toroš v Novi Gorici, msgr. Kjuder pa je sedaj apostolski admi-nilsitrator za slovenške dele koprske in reške škofije. Ljubljanska škofija praznuje prihodnje leto 500-letnico ustanovitve. Upajo; da bodo za to priložnost končana obnovitvena dela na ljubljanski stolnici. Dr. Gregor Pečjak umrl V Ljubljani je umrl 13. oktobra in bil 15. pokopan 95 let sta-,ri bivši katehet, častni kanonik, [prevajalec Sv. pisma in nabožni pisatelj dr. Gregor Pečjak. Pokojnik je bil rojen v Hinjah na Dolenjskem in je bil dolga leta katehet na II. državni gimnaziji v Ljubljani in vodja znane “Ljudske kuhinje” na Streliški ulici, ki obstoja tudi še pod novo vlado. Pokopal ga je ljub Ijanski škof A. Vovk, ki je imel njemu v spomin v stolnici tudi pridigo. Na zadnji poti je pokojnika spremilo več tisoč prijateljev. Težave v gradnji stanovanj “Katoliški glas”, v Gorici izhajajoči slovenski tednik, poroča o gradnji stanovanj v Sloveniji onstran meje takole: Letos je zaplet opaziti v gradnji novih stanovanj, kar je povzročila nova finančna politika. Lani so več zidajo, zato so znižali finančne kredite za nove gradnje. Izdelali so sicer petletni plan in predvideli, koliko naj se vsako leto gradi. Letos plan ne teče, kar na enkrat ni denarja za izvršena in še bolj za nova dela. Gradbena podjetja so hiše pozidala, toda denarja ne morejo dobiti, ker ga ni. Naročniki ga jim ne morejo dati, ker ga pri bankah ne morejo dobiti. Vrednost takih terjatev prekaša vrednost obratnih sredstev vseh gradbenih podjetij v okraju. Isti pojav se opaža povsod po Sloveniji. Med tem imajo opekarne polna skladišča opeke. Tudi cementa letos ne primanjkuje, do-čim je bilo prejšnja leta redno obojega premalo. Opekarne so znižale ceno opeke za 25 do 30%. Ponekod so zmanjšali o-brat in odpustili delavce. Stanovanja so kljub temu silno draga in jih je težko dobiti- Skoro tretjino manj koruze Glavna žitnica Jugoslavije je aila od nekdaj Vojvodina. Tam bodo po podatkih ljubljanskega časopisa letos pridelali na pri-Diižno 675,000 hektarih okoli 167,000 vagonov koruze, 64,000 vagonov ali 29% manj kot lani. Pravijo, da je bilo kljub temu vzrok slabo vreme in prirodne nesreče. Povprečni donos na hektar naj bi znašal 24 metrskih stotov. so za to, da je treba nekaj u-kreniti proti komunizmu, ki se skriva za kubanskim fideliz-mom, druge so zopet za potrpežljivost in priporočajo čakanje. Mednje spada tudi naša administracija. Pač pa misli OAD ostro nastopiti proti preskušanju a-tomskega streliva na komunistični način. -----o——— Stirs* J. Kennedy pojde v Indijo in Pakistan WASHINGTON, D. C. — Mrs. John F. Kennedy, žena predsednika Združenih držav, bo odšla 20. novembra letos za dva tedna na obisk v Indijo in Pakstan. V Indiji bo gost predsednika vlade Nehruja in njegove hčerke Mrs. Indira Gandhi, v Pakistanu pa gost predsednika republike Mohameda Ayuba in njegove žene. Mrs. J. Kennedy si bo ogledala vzgojne in znanstvene ustanove v obeh deželah in njune zgodovinske spomenike ter kulturne zaklade. Gospodarska skiipos? naj bi bih M\ pošitiona PARIZ, Fr. — Tako željo ima De Gaulle že od samega začetka. Rad bi videl, da bi se šest držav-članic skupnosti (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg) povezalo tudi v politično skupnost, ne rav-v konfederacijo, ampak nekaj podobnega. Politična skupnost naj bi imels obsežno tajništvo, vodilni državniki skupnosti naj bi se pa redno shajali na politične posvete. Tako nekako so se pogovarjali lansko poletje vsi vodilni politiki v nemškem kopališču Go-desberg in sklenili, da se bodo zopet sestali letos v novembru. Letošnjega sestanka še ne bo, ker je Francija šele sedaj izdelala in razdelila osnutek za kon kretno obliko nove politične skupnosti. Francoski osnutek bo zadel na največji odpor pri Nizozemski Nizozemska je namreč velik prijatelj Anglije in želi, da bi pri sestavljanju pravilnika za skupnost sodelovala tudi Anglija. De Gaulle pa ravno tega noče. Rad bi videl, da je politična skupnost že ustvarjena pred vstopom Anglije v skupnost. Z ozirom na stališči, ki jih zastopata Francija in Nizozemska, ni dosti upanja, da bo do politične skupnosti kmalu prišlo. Na drugi strani se tudi De Gaullu ne bo mudilo, da bi bila Anglija čim preje sprejeta v gospodarsko skupnost. Jubilej dežnika Dve sto let je tega, kar se je vrnil s Kitajskega Anglež Hau-way, ki je v londonsikem deževnem vremenu uporabil dežnik v drug namen, kot je bila navada na Kitajskem, (kjer so se s to račjo varovali pred vročimi sončnimi žarki. V nekaj letih se je dežnik tako zelo uveljavil, da je postal nepogrešljivi del garderobe ljudi obeh spolov na ulici. Prvotno črne dežnike je ženska moda kmalu nadomestila s platnom živahnih barv. MALI OGLASI Sobe sc odda Oddajo se 4 sobe, parna gor-kota, klet, na novo dekorirano. Kličite W1H 3-3394. (213) Stanovanje se odda Štiri sobe se oddajo spodaj, spredaj, plinski furnez, na 1040 E. 71 St. Kličite EX 1-2148. -(214) Soba se odda Opremljena soba se odda na Norwood Rd. Si lahko tudi kuha. Kličite EX 1-2578. (213) STAR MOZAIK >— Christine Pratt in Kenneth Wilson obnavljata v .opatiji Warden pri Lutonu na Angleškem 'mozaična tla} ki so bila zgrajena v načetim 13. stoletja. OAD se imisli ta teden lotiti zadev s Kubo in Dominikansko republiko WASHINGTON, D. C. — Naša administracija želi, da bi se pristojni organ Organizacije a-rneriških držav na sejah, ki jih bo imel ta teden, pečal z vprašanjem, ali ne kaže spremeniti stališča ameriških držav do Dominikanske republike. Tam je diktatura Trujillove družine že sama sebi napoyedala konec in ni torej več treba, da ameriške države izvajajo sankcije proti tej republiki. Naša administracija je za to, da ameriške države jenjajo z gospodarskim in političnim bojkotiranjem Dorhinikanske republike. Njenemu stališču se bodo vbrjetno priključile ostale članice te organizacije. Kočljivejše je vprašanje, kaj napraviti s Kubo. Med članicami so mnenja deljena; nekatere TURKEY FOR THANKSGIVING DAY PURANA ZA ZAHVALNI DAN naročite takoj telefonično ali osebno pri PRISLAN PROVISION, 1147 Addison Rd., Cleveland, O. Telefon: EX 1-1419 Zaloga domačih mesnih izdelkov STANKO PRISLAN, lastnik V najem Na E. 67. St., severno od St* Clair Ave., se odda 4 sobe zgoraj. $35.00. John Newport, UT 1-5400 od 8. do 5. pop. (215) Sobe se odda 5 sob se odda, na novo prebarvane, preproge, odraslim. Oglasite se po 4. uri pop. na 15405 Holmes Ave. (217) Naprodaj Bolniška postelja in modroc se proda. Kličite UT 1-2485. -(213) Garažo cddam v najem na 1162 E. 60 St. Kličite EN 1-1633 ali pridite k Superior Bodj^ 6605 St. Clair Ave. (1,3,6.nov) PršjateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JG3. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 IIL del. ši 41 Bilo je vse tako kakor si je predstavljal že v naprej in prav zavoljo teg^a je odlašal da zadnjega. Nataša je dobila obupen, bolesten obraz in oči so ji v trenutku postale rosne. Nežini dolgi prsti so nervozno grebli po zofinem naslonjalu. — In moraš iti, Blaž? — — Vedno sem doslej to pot jaz opravil, sama veš. Ustvaril sem si že zveze, ki jih drugi nimajo. Razumeti moraš, Nataša. — Bilo mu je nerodno pred vsem zavoljo služkinje, ki ga je merila s svojimi mrzlimi pogledi. Nataša je sedela na zofi, rumenkljata v obraz in s temnimi gubami pod očmi. Roke so ji prosto visele na blazini in bile tako strašno bele, da jih ni mogel gledati. — Saj razumem, Blaž — je rekla trudno. — Ne boš dolgo zdoma, kajne? — — Morda štiri dni, več gotovo ne. — — Seveda, moraš iti. Vedno si ti hodil tja — je rekla. Dobro jp čutil, da prepričuje sama sebe in vendar ne more verjeti, da bi ravno on moral iti. Tudi drugi so, ki bi jih lahko poslali. Toda njemu se zdi glavno, da je povedal in da se je znebil teže, ki ga je davila vse te dni. Ne sicer vse, ker tega ni upal povedati, da bo šla z njim Lidija. Toda odleglo mu je vendarle. Odšla sta v ponedeljek zjutraj. Nataša se je smehljala. Bila je še v postelji, ko se je poslovil. Neža je stala ob kuhinjskih vratih, toda ni se je upal pogledati. Lidija je bila že na kolodvoru in ko jo je od daleč zapazil, kako je s kovčegom v roki gledala okoli sebe, se mu je zazdelo, da je zmedena in resna. Ni ga pozdravila z običajnim nasmehom. — Zena se pač ne počuti srečno, dia odhajate v takem času — je rekla, ko sta sedela na klopi. — Videti je boljša — je dejal. Topo je gledal na tračnice. — Le barva njenega obraza mi ni všeč — in njene roke. Strašno bele roke ima. — Igral se je z ročajem pri kovčku in gledal v tla. Ni si želel tega pogovora, hotel se je sprostiti in ob strani te ljubke stvari, ki je izžarevala neko čudno, sladko zrelost, pozabiti svojo tegobo, ki ga je davila že toliko časa. Videl je roso na tračnicah, sive kače železa so se križale in bežale CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER—LONGWOOD MANOR 3 Ige. bdrms. 6 rm. Georgian. Mod. w-w crptg. Stove, refrig. S & S. Tile kit. baths. Full bsmt. Gar. Patio. Many extras. For appt. call HI. 5-5720. (214) BY OWNER—3 bedroom home. 1V2 tile baths. Tile cab. kit. 2 enclosed knotty pine porches. Gas ht. 2 car gar. Cyclone fence, patio. Only $18,700. Many extras. Lot 45x125. Nr. 64th & Lawndale. RE. 5-2860. (215) DOMESTIC HELP ELDERLY WOMAN AS COMPANION Very light housework. Stay. $15,00 a week plus Room and board. Days off. HUmboldt 9-1063. (215) v meglice. — V življenju sem si vedno želela veliko potovati, toda svojih sanj nisem nikoli mogla uresničiti. Z moževo smrtjo se je vse končalo. — Lidijine besede so se str-kljale k Bregarjevemu molku. Nič ji ni rekel, čutil se je krivega. Moral bi ostati pri Nataši, moral bi preklicati svojo odločitev. Skoraj gotovo bi jo, če bi mu določili drugega spremljevalca, kljub Franku in skrbem zavoljo njega. Nekaj pričakuje od te poti kar s Frankom nima nobene zveze. Beži pred rumenkljato kožo svoje žene, pred iznakaženo levo stranjo njenih prsi. V vseh teh dneh se je ni upal dotakniti, čeprav je včasih čutil, kako se je obračala k njemu in brez besede prosila za usmiljenje. Bila ga je groza. Da, prihajalla je groza, podla groza, ki ga je gnala v beg pred dejstvom, ki ga ni bilo več mogoče spremeniti. Vse je bilo spretno izmikanje pred preteklostjo, v kateri bo Natašo pač moral pustiti samo in se sam rešiti na otoček, ki ga bo morda še dosegel. Ne ve še kje, toda neko trdno podlago mora vendarle ujeti. V resnici nikoli ni mislil, da bo iz ljubezni prešel na bedno usmiljenje in vendar je. To, kar je zdaj med njima, je mrtev pepel, katerega drezata. Nobena iskra se ne dvigne več. Sama krhka sivina, gibka, ki polzi med prsti in jo presipata. — Dan bo lep — je rekla Lidija. — Mislim, da bo — je rekel odsotno. Natic je prišel vlak in ko sta šla proti vagonu, sta bila tesno drug pri drugem, kakor da bi se bala, da se bosta izgubila. Duh po prežganem premogu se je vpijal v meglo in silil Lidijo na kalšelj. V kupeju sta si sedela nasproti, toda nihče ni rekel besede. Lidija je bifia obrnjena v okno in ko je Bregar gledal v profil njenega obraza, ki so ga obkrožali temni lasje, je nenadoma zapr oči. POSEBNOST ZA KADILCE — Na Mednarodnem jesenskem velesejmu v Frank-jurtu na Nemškem so imeli razstavljen tudi telefon, ki ima na vrhu slušalke vžigalnik, v telefonski bazi pa predal za cigarete in še posebno glasbeno omarico. Ko je vlak zavil med polja, se je megla pričela trgati. Ka-