Rešitev zastavice v podobah v 8. štev. Solnce toplo spet obseva zemljo, pomlad nas vabi pod milo nebo. Prav so jo rešili: Tinko Janžek, Breg pri Koprivnici (Hrv.); Vlasta Ribari* čeva, Bojan Defranceschi, Maribor; Milka Kaiserjeva, Dravograd; Nada Jurišideva, Gradac v Beli Krajini; Ivan Miklavžin, Vrbje pri Žalcu; Drago in Milenka Kun« čeva, Peter in Jelka Štritofova, Janez Košak, Ljubljana; Karlo Osterman, Darinka Ciglaričeva, Milica Mihajlovičeva, Beograd; Marjan Romih, Novo mesto; Dušan Mauer, Rajhenburg; Franc Pavlinič, Hardek pri Ormožu; Dušan Zdolšek, Letuš pri Šmartnem ob Paki; Ludvik Červ, Zg. Šiška; Mirko Kmet, Kranj. — Žreb je določil, da prejme zadnjič najavljeno darilo Milica Mihajlovičeva v Beogradu. Vabimo jo, naj nam naznani svoj točni naslov, da ji pošljemo knjigo! — Danes razpisujemo: Rape, Tisoč in ena noč. LIKOVNA UMETNOST. našega modrega kmetiča še črevlja ne (Nadaljevanje.) obuje. Sicer je tudi »Zvonček« v prvih lets , . , .. nikih prinesel nekaj podob, ki jih je nari* V zadnjem casu so zaceh nekaten nasi sal z redkimi črtami rano umrli Dobnikar. nsarji izdelovati podobe s peresom jako Toda Dobnikar je bil izredno nadarjen in povrsno m neokusno z redkimi črtami, ki marijiv risar in je postal vkljub svoji mla, kažejo le obnse posamezmh oseb in dru, dostj vdik mojster v peresnem risanju. gih predmetov na podobah, a tudi te skraj, Imel je izboren čut in okus za iikovno le, ne osnovne črte so največkrat risane slabo poto in obvladal je s čudovito spretnostjo m nepravilno. Toda casih se vendar sponu prekrasen ustvarjajoč risarski način za iz« ni tudi kaksen tak risar, da bi bilo dobro vrševanje likovnih umetnin. Na podobah nekohko zasenčiti vsaj glavne predmete. z redkimi črtami ni nikjer puščal večjih Potem pa napravi tu in tam na podobah prostorov praznih. Zaznamoval je s pri* neke hse z nerodnimi črticami in pičicami, mernimj ertami in črticami tudi gube na ki so videti, kakor bi bile podobo pone» obiekah in ozadje je ob krasno oblikova-- snažile muhe. ^ih posameznih predmetih vedno spretno In vendar se je prigodilo, da so vkljub in okusno zasenčil in večkrat tudi kak vsem nedostatkom in pomanjkljivostim predmet nekoliko zaokrožil na eni stmni ravno take slabe peresne risbe pretirano z gostimi črticami. Zato so tudi vse nje* laskovo hvalili risarji sami in tudi neka* gove, na ta način izdelane podobe jako teri nevešči ocenjevalci. Ti so z veliko lične in prikupljive ter se zde površnemu vnemo razglašali za odlično umetniško po= gledalcu skoro dovršene. Začetni risarji se sebnost dejstvo, da so risbe napravljene bodo mnogo naučili, ako si jih natančho z jako majhnimi in preprostimi sredstvi. ogledajo in tudi katero prerišejo za vzorec. To je res, da za tiste skopuško redke črte, Naši najboljši likovni mojstri uče z be* ki niti glavnih gub na oblekah upodoblje* sedo in s svojimi vzornimi umotvori, da nih ljudi ne označujejo, ni mogel risar po* morajo biti vsi bližinski predmeti na po* rabiti mnogo kapljic tuša in tudi skoro dobah pravilno po prirodnih zakonih ob\u nobenega truda ni imel z njimi. Zato pa kovani in od ene strani dobro obsvetljeni, tudi risbe niso umetniško dovršene in so a od druge strani zadostno zasenčeni, to brez umetniške vrednosti. Tak način ri* je okrogli ali oglati. V ozadju postajajo sanja je navadno še za površne načrte in vse reči v daljavo bolj in bolj rahle, blede osnutke pomanjkljiv in nezadovoljiv. in nerazločne. Le podobe z vsemi temi Vsak umetnik in tudi risar se mora resno svojstvi smatra veščak za dovršene in potruditi, da dobro zasnuje in lično dovrši vredne umetniškega naziva. svoje delo. Brez truda si človek po izreku (Konec.)