Znani sodaHatični šurnaHst pravi, 4a pacifisti opravljajo omajano Mo sa kajaarja.

hh*i* ^sMk din ruen
nedelj ln
prisnihov.
VETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
d*ily
Sund*ys
MHdHoUdM*
^-- ■ ■ ■ -
LETO—VEAE XL	IfcrglSg CHICAGO, Ul. PONDELJEK SS. FEBRUARJA (FEBRUARV) 1918 STEV.-—NUMRER 41
mbUBhed snd dl^trikotad^nniar perm* (Ko. lšS) oartfcagŽgoO^	6, 1917, on file at tha Pont Office of Ohioago, Illinoia By order of the Preauient, A. 8. Burlssoa, Poatmaetar General.
DRŽAVNA kontrola NAD železnicami.
Sesat je sprejel predlogo sa vlad-Tkontroto želosnio, ki dajo
predsednika veliko mo«.
VLADNI OBRAT 18 ?0 VOJNI
Washington, D. 0. — Upravna
pivdloga o državni kontroli nad železnicami je bila sprejeta v ae-
esfci. \ *	•
Sprejet je bil tudi dodatni predlog senatorja Oummin«a is lose, ki naroča vladi, da provse tae vse male konkurenčne želez-kiee.	,
■Železniški ravnatelj MciAdoo je pred meddidavaa trgovsko komisijo zastopal nasprotno »tališče in komisija mu je pritrdila. Sonat je razveljavil zaključek odaeka z 58 glasovi pruti 14.
Opozicijonalci, ki ao hoteli, da Ee »premeni odškodnina za železnice, skrajša ča« za državno kontrolo nad železnicama W da ae vzatue predsednika moč sa določanje vozni ue v vojnam času, ao podlegli.
(Predloga pooblaatuje predsednika, da napravi e železniškimi družinami (pogodbo sa prilično odškodnino ua podlagi povprečnega
prufita treh let, ki so končala dne 30. junija 1917. Ravnotako ima predsednik pravico, da določi železniški tarif in da obratuje že-esanice o-sominajet mesecev po končani vojni.
Senator <'umnima je vodil boj r.a spremembo odškodnine, češ, ds bodo lastniki železnic dobili previsoko odškodnino po sedanjih doMHiab. Predlagal je tri spremembo* predloge, ki jih ja senat odklonil.
Senator Tjodge sa ja trudil, da
niža čas vladne kontrole
metecev po vojni. Njegov prad-je bil odklonjen a 47. proti 17. Klasovom. Za njim je aenetor KVik predlagal, da državna kon -pola traja lo dvanajst meaeoev. Njegov predlog je propadel. )
RUSSELL
gosal pacifiste.
k
UŽIVANJE JEDI IZ MOKE BO MOGOČI USTAVLJENO ZA TRDEN DNI. '
Waahington, D. O. — Izvedelo
c je, da namerava živilska Uprava v sporazumu z železniško presedati za teden dni uživanje jeli iz pnenične moke.
Ce se uprava odloči sa prepodi, tedaj bo iz&el apel na sme-^iko ljudstvo, da ae vzdrži skosi »dem dni v*?h jedil iz pšsttttne Hioke. iiroeeriati no bodo smeli v N» <lneli prodajati pšenlčna mole Moka, ki jo prihranijo oa ta laein, odpošljejo v Evropo.
Živilski upravitelj Hoover pre-U, da železnice niao razvozile do-^ živil ir. srednjega napada na ^»'(1. ki !>i zadostovala sa savas-like.
^eleznižki ravnatelj McAdoo Pr«vi. da mo živila rodno preva 1,1 1,1 <• je nastalo pomanjkanje da „j krivda železniške u -
S"ave.
P<tr<H*ilo železniškega kontro-JrJ« pravi, du j« Ho med 10. in 1 farmarjem na vshod 9,313 l" miložeiiih c živino in blagom, t" ra,,° "Pridi. Med 12. in IS. ^•rjein je ,Kipeljsip proti vs-,u 1 W i urednik živilskih vla-Vlaki so M«* is Obieega in ™ * lunina proti New Yortra.
ŽEnA ARETIRANA, OSUMLJENA UMORA.
*ahoney OHjTfi. - Ko se je T* <'hartss Nchwartss od ^»a, ki ^ umorjene-
'!*	J« aretirali in ok-
»» -rkrivde umora.
jo po izpovedi Ale \ ki js bU prt ste.
Srhw»rtzove na hrani In _ i '/v*bil je Helrosrtsa v ' zmoten kraj na hri-
Ml * t«m ustrolR.
I; " ' WoMU Hchsrartaeve, 7 " "aročil«, naj ubije nje.
«1» I Ako porabi ae-LT''"- ^ nekap lepe obte-^ * W zavarovan u
w	kaa je bils sa-
* ria i#f)0
POMOČ SA ftPIOMS.
Chicago, DL—Charlca Rdvrard Russeil jo govoril prod kongresom za narodno službo in je prav poŠt ono okrcal pacifiste. Rekel je, da so paeifisti nemški vohuni, nemški agentje ali »govorniki Nemcev, sploh gentlemeni, ki bodejo okoli kot zagovorniki miru, v^rosnid pa opravljajo umazano
IBuaacll jc snan v sooUliatičnih krogih kot mialeo in pisatelj. Svoječsano jc bil socialistični kandidat za governerja v now -yorški državi m bii je član komisije, Id jo je predsednik poalal v Rusijo.
Mir. Russeil je rokel, da se sedanja vojna zelo loči od vseh drugih, ker je boj med idejami, med globokim nasiranju o življenju in med temeljnimi umeven ji civilizacije.
(Nemčija se n! podvrgle ene • mu odstavka mednarodnega prava," je rekel Ruaseil. "Ona ni podala niti enega protesta, dd sloni na mednarodnem pravu. Vae nge-no dalo od začetka do konca po-gesujc mednarodno pravo, pfltaj se smatra karktoli za vladno formo, prava vlada jc ideja. Kakšna naj bo ta ideja, če Nem -čija zagoopodari vsema svetu in zmagat
"Ko jc Nemčija pričala to voj-ao, jo jc pričela z izzivanjem te -moljev demokracija, kajti demokracija ne moramo imeti, če ni moralne podlage." Na to je Rasami! nadaljeval
tt* . i*rii I -flbJ-uum3! J,,,-
9S oeusmi uiaavin swr a ne
00. julija sprejel resolucijo, v ka-t asi ae je izrekel aa mir brez anek-aije ki odškodnine. AH Nemčije ja pogasila to reaoluoijo, ko je Raaiji predložila mirovne pogoje.
Ruaseil je potem povdaril, čeprav je rueka situacija ssdaj selo slaba, vendar je storila dobro, ker je plotegnila pacifistom krinko raz obraz. Pacifist zdaj stoji v pravi uči. Pacifist in sogovornik (Nem-čaje pomenita enoinisto. 'Dobro je, ds smo prišli do toga spoznanja v Ameriki, kajti bili amo preveč tolerantni napram gentlemanom, ki eo hodili okfeli v obleki zagovornikov miru, izvrševali ao pa u-asano delo aa loajserja. 'Nato ja Runsell govoril, kako ao gotovi element je isvrševsli to u-maaano delo za kajserje. V Severni Defroti m gorela žitnioe druga aa drago. V deaatth dneh Je bilo na atlanttBram obrešju uničenih ga $lt,00(M)00 živ41, v petih meae-eih ao pa anišUi munidje in dre-potrebščin, ki aa ktte vredna
delavska delegacija nemški socialisti pride v ameriko. govore v revoluciji.
Pet aaatopnikov zaveaniških ae
cialietičaih strank obišče da-' lavatvo Zdr. držav.
mirovni program anols Ake delavske stralf-
> KE SPREJET.
»-i i
London, 24. febr. — Medzavei nišku kortferonea, ki jc vČelij končala zasedanje, je »prejme 4>ii-rovni progrmn angleške *delavaWe stranke, ki je bil objavljeii 28. de-oesnbra m. 1.	> . *
'Prihodnji korak bo mednarodna konferenca delavnikih in aooiat listi&iiib strank iz vfceh držav, ki se ima sklicati v najkrajšntn času.
Konfcrenoa je zaklju&Ua, da pošlje pet delegatov v Ameriko a naanenoni, da ae po« ve tu jejo z der lavskiini orgttnizaeijami o vprašanju vojne iu mdru. Delegacijo bo vodil ('ainille lluymnans, tajnik aocialiatične lutenisoionale ki oatali žtirje deJegat« bodo zasto^ pali anglenko, francosko, Italijanu ako in belgijsko aoclaJisUČno stranko. Kden delegatov je ia javil:
" Ako Američani nočejo priti "k naoik, bomo mi šli k njim."
Mirovni program, kd ga je sprejela konferenca v imenu zavezal-i>kih eocialkrtov, temelji ma regki fonnmli neaneksij in samiOodloČe-vanjs.
Jainues R. MciDonaJd, angleški socialist, ja izjavil, da je aiStolut-no potrebno, da pridejo savesni -ški delavci v dotiko z nemškimi in
gih potrabM $66,000,000.
B posebnim povdarkom je rekel Russeil, da je vsakdo, ki priporoča mir s Nemčijo nemški agent, špijen ali pa Mgovornft Vanišije.
Nadaljeval js, da eo pacifisti sanjali, da je glavni pogoj narodna aaorale, če ae pravično ravna a ioeedi. Ako se narod ravna po pogodbah, ne bo nikdar napaden. Taki sanjači eo bHi tudi bolševiki, tako fantastično je eaajaia R«i sija In odločili eo orožje, zdaj pa Nemčije maržira v arce Rusije, osvaja mseto sa mestom in poeta ja gospodar Rusije.
Russeil je poslušalcem govoril (a srca, ki niso sanjači in vidijo položaj v takšni loti, kakršen je Oe fanai tolovaja in roparja aa ao-km al unini od pete do glave, da ga poianeš v ajegov brlog, če te
SBORinOA
šišAtar/iru
A VAO $1,000,000
« LegiJaliiri IContaae je sprejela sknpno roso-Insijo, v kateri priparoča kongre sa de zseežs vaa psemošenja nad #1^00^000 in jik porabi sa vojne troške. Nadalje priporoča re/«.ln ežja, da kongras paeMasd prod eedoika doMHi cena sa šitne vre-še, veailo ki feromiake stroje.
Poslanec Oebn je povsrošil raba v rajhstsgn, ko je prerokoval revolucijo v Nemčiji.
POLJAKI NADALJUJEJO BOJ
Atoaterdam, 85. febr. — Dr. Oohn, poalaaeo socialistične manjšina, Je v petek sagrosil g revolu djo v državnsm sbora. Dejal ja: "Pogodba a Ukrajino ni prvi korak aa splošni mir. Dan prihaja, ko bo Nemčijo dosegla revoladja in ljudstvo bo vaolo v av,oje roke usodo nsmžkih vladarjev." — Ta baaeda ao vrgla zbornioo v velik nemir. SooialiaU ao apUvdirali, a drugi ao amarjaU govornika i iz-dajaloem.
London 25. febr. — Poljaki po-alanci nadaljujejo a opozioijo proti vladi in kritisirajo Nemčija ga-radi ukra jinska pogodbe in vaj -aih operaoij proti Rusiji. Poroči-lo i ponaša čas Haag pravi, da bo avstrijski oaaar razpustil »držav ni abor, ako Poljaki ae odnehajo s avojo opodoijo.
"Kajaerjevi ministri ao iašnild in hinavci," pravi Daaiinaki.
Amsterdam, 24. febr. — Z Dunaja poročajo preko •Berlina, da je poslanec Dami nek i, voditelj poljskih aocialfetttv v (laJlelji. dejal v avstrijski sbOrniei zadnji to-rek: "Izjavljeno pravo aamoodločevanja narodov je postalo laž in hiinavščinn ua ustih ministrov
■■MRSVRRHIH n „ cesarja Viljema." (Nato je dodal avstro-ogrsikimi socialisti, ako ho-' sarkastično, da pogodi>o s Ukraji-
očjo vplivati na nemški proleta-; rijat za odpravo militartea.
Amerika ni biU zastopana aa donaki delavaki
liOrtdon. —ttniile Van3ervH
ae, zaJttopnBK i>eiffijss« stične stranke, ki je v soboto predacdoval konferenci delavskih strank iz zavezniških držav, je dejal, da ima konferenca prod seboj dve najvašnejši točki t Mi-rovni program, ki bo C^jezan za vse delavake stranke v zavezniških državah, in sklicanje splošne mednarodne konference za dlak urijo o miru.
VanderveJde je obšaloval, da Amerika ni zastopana na' konferenci. "Ameriška delavaka zveza je bila edina povabljena, pa sc ni odzvala", jc rekel. "Aaneriško delavstvo mora biti ns naši strani m gledati moramo, da ga pridobimo^
V Londonu ae js rsznesls vest, da je Samuel Gontpers, predsednik Amerike delavske zveze, poslal konferenci brzojavko s poročilom, ds ameriško delavstvo organizirano v strokovnih unijah, sumi, da je lonldonaks kouferon-ce sklioans pod vplivom Nemčije in zsto ni poslslo zastopnikov.
Waahington, D. C. — (Jompers je tukaj is javil, da ni obdolžil londonake komafereiice nemške ga vpliva, kakor mu očitajo v Londonu.	' v
R»m. — Delegatje "socialistična iredente,' prodaUvljsjoče več tisoč delavcev, ki so pred vojno pobegnili iz Avstrije v Italijo, ao odšli v London na mednarodno aocisllatično konferenco. Predložili bodo apoiucnioo, ki izjavlja solidamoet ne aamo Italijanov; temveč tudi Jogoslovenov, Ce-hov, Poljakov m Rumamcev, ki trpe pod jarmom avetov-ogmke avtokracije. Delegatje bodo za htevali, da ss kuufersnce i««ače sa razdelitev AvatroOgmke ki popolno neodvisno* prizadetih narodmaiti.
no ne IkkIo držali Ukrajinci, temveč noniAki general LkAngen.
Viktor Adler je dejal v svojem da je na nemško vlado
rovne ko«)f<«rencc v Brest Litov. »ku. Dalje je izrekel upanje, da se invseijs'Rusije ustavi, toda AV • k t rije ne sme ss onbeno ceno po-magstl direktno ali Indirektno pri tej ofenzivi.
Ministrski predsednik Rcydler ja dajal, da Avstro-Ogrska ne prisostvuje sedanji militarističnl akciji, ki jo je podvaela Nensčlja proti Iluslji. Avstjrofcofiako čete nieo invsdirale r k m ji ne, s k ate -ro jc sklenjen mir. Kar ae tiče Ru-i nunske,
je rekel 8ey<ller, ds ea pri&no nrirovna pogajanja v par ckulb.
Aiihaterdam, 24. felu-. — Nem -ški poslanik na Dunaju je v imenu nemške vlade zahteve! pojasnila, zakaj je svetrljski uradni tiskovni biro obelodanil poljski manifest, ki vsebuje protest proti Nemčiji. Nemški listi napadajo Avstrijo rsdi tega čkia.
SOVJET SP NOVE POGOJE.
. — . jPM,., ----U------ -	■ .*'....' ---- --Jlr..	■	%
Depeša iz Petjrograda m Nemčija ponudila dra in voditelji bolševikov li. Aneksi je, kontrola i Ukrajino in bolieviika mora biti ustavljena, ruskih delavcev. Ruske belo zastavo so Nemci uj zerjeve horde prodrle 120
London, S5. fsbrA uradna depoša ia pstrograda pravi, da ja oantralni odbor aovjeta v nedeljo zjutraj sklenil aprojeti zadnja admae pogoje Nemčija ia takoj pnatafti delegate V Braat U to vaji.
London, 85. febr. — Draga br. zojavka Ig Patregrada ao glaai, da Ja ruaki polk aevarno od Dvinaka poslal delegacijo a balo zastavo Nsmoem naa proti B pojasnilom, da Raaija al f vojni. Nemoi ao pa sprejeli dslsgato a piškand in jih postreim.
poročajo dag l—glardaii, da ao Vmd prodrli 1S0 milj v Ukraji-no v dveh dneh. Na severju pro dirajo ramo loko hitro, tatrav-
P ,	•
lvomlon, 24. febr. — Iz Petra • grada je prišlo bresžičuo uradno
ipevisom nova mirovne p«
DI VET OSBB JE ZOORZLO
Psabody Mass. * Ppšar ja oni
čil dom Morrie MHierja in v nje«, je našlo deveUflanov družine šs I ost no smrt.
Ckteago in okolice: V torek ia mrzlo »veži eevernosa psdni vetrovi. Temprratara aadnjih 'M arah: najvišja M, aaj-nišja 50.
EKSPLOZIJA V RUDNIKU
Virdan, DI — V rudniku, ki aa nahaja ob mastni meji, Js akaplo-direk> caem in dvejset aodčkov smodnika. Trije ruderjl so bili ns mestu mrtvi, šetrti js pa Mvsl le toliko čass, da je povedal, kaj se je zgodilo.
Mrtvi so I>eo Moffet, Jsmes Ro. bert, John Pssaero in Oeorge Oa-I »orne. Prvi trije so bili ns meetu mrtvi in njih trupla ao strašno ob-žgana. Oalioroe je živel le nsksj minut
Izpovedal je rošiloem, de ao naložili osam tn dvsjaet aodčkov smodnika na vosiček, ki gs js vls-kel električni motor. Na neznen način je nesUl kratek tok na ži cah, ki ao vezsne s motorjem. Zs biiekaAo ja ki rudar ji sa bik vrše-ni aa vse strani s voziške.
$500 SA PASJI POGREB
Pa. — Jim Wehl. ridgu je poginil pea ki dal ga je teko svečano prikopati, da je imel OSOO pogrebnih stroškov.
Ačenetovo mrkov me ao položili v rskev is ebsnovine a srel»rnlmi ročaji ki srebrno plaišs. ZsgrebU as gs na el«vbi*ču ««100 kon
Tastnik js naročil kot nagrobni Spomenik deset čevljev vieok obe lisk ia ognejo is šeieze.
Tako mečejo ljudje proč deasr ca paa je pogrebe I
.»<«r»je, ki morajo biti aprejeti v 4ft urah. Novi pogoji ao zelo drastični iu pomenijo takorekad ras kosanje Rusijo in gospodsrsko nadvlado Nemčije v republiki.
.Nemčije zahteva da Uvoaija, Kstonija, Kurlandlja, Litva, Polj-sks ln BsitiŠkl otoki ss ne amajo več ematrati aa ruski teritorij f bolševiki morajo ispresnitl Ukra-jkio in Finsko in ne smejo se va6 vtikati v notranje zadeve omenjenih pokrajin; bolševiki imajo po-polnomn razorožiti rdečo gardo in prenehati z vaško revolucionarno propagando v deželah isven avojega tarkorijs; vsa oaeba, ki so bili aretirali v Livonljl in Koto-ni j l zaradi polHičiilh vzrokov, morsjo biti takoj IspuMane \ ru -ako brodovje v t)mera ki lialti -škem morju as mora vaidrati v ruskih pristaniščih in ostat i tam, dokler ns bo sklsnjen aplošnl »ir, sJLps ss mora razorožiti; Rualja jilača odškodnino aa prehrano ruskih ujetnikov i Nemčiji, Nam čija in Avstrija določita meja odtrganim deželami Rualja mora poleg nemžko-nuake trgovske po -godbe la leta 1V14 akianitl novo pogodbo pod najugodnejšimi pogoji, ki mora biti v veljavi vaaj do leta 19EIA; isvos rude Is Rusije mora biti prost vsake carine > Rusija mora ispraanki okupirane turške deži4e; Rusija nurra povr-niti škodo, ki so Jo naredilaniske čete s invazijo pruskega agevnlja v aačetku vojne j Rmrijs mora obljubiti, da fHKbo od strani vlade niti od atrani privatnih oasb s po-asu*Jo vlade vodila nobene propagand« ali agitarljs proti dršs vam asntrsl»»« tčstveroavese, osi ronm proti pof'^11^ aiMHarl etičnim iastitaartjam v asntralnih državah, liki v terkorijHi, hI m> jih okupiral<• cssitralna države
Te sahteve more Rusija spreje ti v dvsk dneh ki takoj postati de-legate v itrest LHiffsk, ki Imajo podpisati poeodbo v troh dn^< In poratba mora bki ratlfUirsna najkasneje v dveh tednih
Z eno besedo hoče N*rsč|Ja a nektiretl vai kakor 'JOO.OOO štiri jaškik milj eaamlja, dobKI issi m v o jo komando KbwAo in rfcrsjl na, spraviti ostalo Rusijo pod sva jo gospodarsko kontrola ia pre povedati rovokaeijo.
Dali bodo botševtkl sprejeli ta pogoje, še ni ausno, Ofiei>lm» poročilo Is Petrogmda rsneoja te
pogoje brsa vsakega komentarja. > Po včerajšnjih vesteh la Petrogrt-da ja bolševlške vlada pod priti, hkom Lenina odredila prUlno to-jaško »lušbo aa vsa gioške od de-vet najetega do petdesetega leta.
Druga vas« ss glaai, da ao ruake čete ue zmenijo sa pozive la od -rodbe bolševikov tn nadaljujejo uiuiksnje brez vsakega boja. Tri uemAike armade prodirajo v Ruai-jo. MvotHja je malona Še vao po* plaVljejia a Nemci In aadnja v aat pravi, da se biišaje Pakovu v o-kolišu Vakai druga aiauada ope rira v okolišu Rešlce ln tretja med tema dveme okullšstna. V Ukra • jinl so Nemci In ITkraJlnel vseli Dubno. Avatrija js apvaatik kajne ujetnike ia Ukrajina, jik ebto -rožila iu ^toslsds domov, da poma* gajo Nemcem.	, H .
(a (Patrograda javijašo, da ao Nemai poetreltii vse vojaka rdeče garde, kar eo j«i ujeli v Vbhnar iu ki 'Wandauu Ia nemških virov
pro«« vse v o jasa, ase jta pe e«
K»re In JMi pošsne prad gaboj ne-prej, da jim nI treba kfenlt! nO« vili ujetnikov.
1 "J&zohatige Telegvapk" lata br-eojavko la ruskega vojnega ataše, da ao Turki pričali ofeasivo ns Ksuvksau šs prodno ja pota-
klo premirje. Trni eo okis|»irall llatano, 15 milj zapadno ml Tre
blaonda.
56,000 delavcev ni
bilke. '
Kotlarn j, 84. febr. - Is Petro-grada poročajo, da ao je prijavilo 50,000 ruakih delavoev aa obtv bo republike v rdeli armadi. Do -Is vri so povsod nsvdušstii aa o* bramim svobodne domovina, toda vojski stare armade ao tapetam obotavljajo. Prijavilo se js tudi tisoč žensk sa vojaško aioŠbo^V rerolualonarno armado ae ia jh|4> aalo tudi več tfsaš alovanakSi u-jetnikov ia Ahwtro-i)giake| med tesni je tudi nekaj iNemaev, JUa jevni rlelavsko vojašik sveti pri -|M»ročaJo v nsStalih telegramih odločno Obrambo jiroti Nsroasm. Glavni stan noske armade aa Ja preseHI v Hmolenak.
Zavezniki bodo poMfltt braniti
»Petrogrsd, Ž4 febr. — SoO'M«ll ški poslaniki bodo zapustili Pe-
trograd v slučaju, de ge ugroee Nemei. Poslsnikl so se degovo -rUl, da Ja nsjboljša če ssvesnlkl pomagsjo Rusiji v boju proti NsnaMji, ki sklonili ao, da ne bodo v nobenem slučaju pretrgali vaai a tmlševlkl. PoSlanlMva pojdejo a bolševiško vlado v notranjast Rusije, kamor ss že preseli, sko Ih» treU ispresnitl Petragrod.
Wssl»k»gt4Si, D. cy 84. fabr. — Ameriški |mslanik KVsrsda Ja ob-vsstil državni depsrtmsnl, da se M»vjat priprevlje ns otfreartio me ets. Ako ns bo mogošs vatsvitl Nemcev, po>le Kram ie s bolševlki v notranjoat Rusija.
Prodseikilk WMeon ne bo obrnil hitrts Rusiji Ako Menad okupl. raja Petrograd, kar oe nadvomao zr-H, če bodo nadaljevali invazijo, ho WHe«n naalavS nova ps-slanim na Rnsl jo, pseivajoč as» vjet, ds al isbere sove vodHalja h nadaljuje boj ee svobodo In na-odvisnost. Tsko pravijo e vlad nWi krogih.
(Dalje aa 8. str I. kel.)
" ^JL
FIOBVIT1

PROSVETA
"prepovedan, od vl.de" - in torkov ne sme btti, ker	J-JJ
ao tudi "prepovedani" in »ploh vaa, kar je v Nemčiji ver- ^^ m ^ Kntfln" tlMTfl nP um* biti — suada med navadno buržo- hj. ki ae odboj« pri
hotel izrabiti vaako minuto, seru }j oddaljeni
--------- , -	L -JPBBt—-______nekega prijete
boten" teea ne sme biti — spada med navadno buržo- ^ ki a« Mftmje pri romarjih, azijo ii ae vobče ne zaveda krivic, ki jih tr^delavakiU^iedal« ^f^J^ do? v kajzerjevi demml S temi ljudmi bo Ijucktvo ^fet^'^^^ krat obračunalo ravno tok*, kakor ba obračunalo z miH- ^^^ tariatičnimi, imperialističnimi in kapitalističnimi tirani.
HiHqust
di prvič videl; to ta iagledajo r«« kot pravo plavajoče trdnjave. Ni če ja nomika vojna mornar
______aaidrena na \fcuew iu
varovana x moriem aiin ter ae ne T odprt boj. Upanje Netivči-
Morris Hillquit, član eksekutive gocialttične	^fcSJ
v Združenih državah, kateri je zadnjo jesen kandidiral I ku uko veHkl ^t naš zakaje-sa župana v New Yorku, je te dni javno izjavil sledeče: « (Ktmburgb, toda vsfed avoje
"Zdaj j. U. «. -I	J^i^b^S
uetn aorralnik evobode m mini. fipJjani w m t hfmJb&mi ▼ Wliliji 1» Avetriji W*m M H	kotel m z ognjem uni-
gli fahhr M ea N**i* >amp" čili dva "Moka" v središču me-podp« Wibo~,Wjg
w-----------JI* neaaeiji	katere	namen je ljil
storiti vte, kar je V «OP|l "OCl, I razdejati oveono orožarno (ar-mmi Mavitvo v Neoatiji m mory), kar ae jim pa ni posrečilo
V mestu je polno mornarjev, ki
pruoki in ai
Kajzerjevi socialisti
Ko jt kajzeraka Nemčija prejšnji teden ponovila roparski pohod v Rusijo, je glasilo večinske socialistične stranke "Vorwaerts" v Berlinu objavilo članek — kakor javljajo is Stockholma — v katerem dolži ruske delegate v Brest Litovsku, da niso hoteli izrabiti premirja za mir, temveč so raje delovali za raz&iranje revolucije v centralne države. Nato je "socialistični" člankar zapisal sledeče
uničen
ga jo vojnemu
in la je s Avstriji Pripaavijea i da aase jem štsajke ia
Avatriji"	k	- -	. , lao pa preeejerečnejši kakor mi
Te besede povedo dflffolj. Pripomniti je še treba, da U^ ki aem ga videl, je je Hillouit zadnje poletje podpisal protavojno izjavo ve-1 bil v dmibi ene ali oeio dveh Čine na konvenciji v St Louisu in vae njegovo delovanje	ZlafLl
zadnjih osmih mesecev je bilo naperjeno proti vojni.
Obenem beleži ves svet poročilo iz Petrograda, da L v ^^^ u mt «prwnijW-ao bolševiki, najradikalnejši socialisti v Rusiji, pozvali Ike mi nk» hotele ki iz mojih mi delavce in kmete na obrambno vojno z geslom: Zmaga ^	~
nad nemškimi imperialni ali smrt! Socialistična	^^Z
vina je v nevarnosti 1	oe." Tako ae je končal moj šest
Kam se bodo sdai vrgli nekompromisni pacifisti a la dnevni dopmrt. Svarilo rojakov
TanAnr fvetknv?!	naj bom na železnicah previden
Teodor Cvetkov! I	^ g	| ^ viHjtitfvni te tako aročno do-
- .t , ."pel r
do .Waahingtona; ali je|noge & tudi jglave ni nobenemu
Pisma naših v*|akov.
Oemp Lee, Va. — Ni čuda, da
ao dopiai ia tukajšnjega taborišča nekako prestali, ker eo *e-ro vsi slovenski vojaki nedržav Ijani, zapuatili vojaško službo. Kolikor je meni anano, jo ta ee-dkj aomo ieet , Slovencev, ki pe amo roctrašeni po vsem tobori Aru in pridal jeni rodačnim polkom, kor bode morda naši bivši vojaki v ekriWk aa nae, bom jez od čaaa do čaaa poročal o našem rtanju.
Več kot dva meeeea jo ie preteklo, odkar aem zadnjič poročal v Proaveti ra od tistega čaaa ae je fte precej spremenilo v naši
vioiji. Prodno nodoljajojem z do-
MUpanje bolševikov za hitro revolneijo v Netočiji _ -u f blazno nanjaštvo. Bolševiki aodijo razmere v Nemčiji po
' make« vaoren, daeiravno je Nemčija goapodarako, politično in kulturno ato let pred Rueijo. V Nemčiji ni tel ao jrevo-Ineionerne metode bolševikov."
Krilate besede! Kajzer je lahko ponosen, dokler še žive pod njegovim žezlom ljudje te vrate, ki ss imenujejo "socialisti", pa takole govore in pišejo. Ravno ob tem čaau je dejal dr. Kuehlmann v nemškem državnem zboru d* hoče nemška armada "narediti red in mir" v Rusiji ki je "ato let za Nemčijo"; obenem je izjavil bavarski priric Leopold, da "civilizirana Evropa ne more zamerit Nemčiji, ako ponovno napade Rusijo, središče kužne revolucije, ki ugroža vso Evropo".
Kake lopo ee vae la atriajaf Ce govorita Kuehlmann hi princ Leopold o "kužni revoluciji", ki grozi uničiti roparsko karijero nemške In avstrijske vlade, je to povsem logično in logično je tudi, da "če jima tega ne zameri" ostala kapitalistična Evroga, ampak da se bodo lakaji okrog "Vorwaertsa" ponižali še bolj globoko, kakor so se, je pa že od sile.
Nemčija sto let pred Rusijo! Gospodarsko, politično in kulturno!
Dežela najbrutalnejšega militarizma, največjega des-potizma in srednjeveškega barbarstva! Belgija, severna Francija, Poljska in Srbija pričajo o njeni kulturi; polne jete delavcev in delavk, dnevne eksekucije na debelo in sistematično ubijanje drugih narodnosti v anektiranih in okupiranih deželah avedočijo o njeni "veliki civilizaciji" in "politični svobodi". Nemčija s Avstrijo vred je v resnici sto let aa vsemi zapadnimi državami v Evropi in Ameriki ~~ ln Rusija je danes sto let pred njo.
Kajserjeve lakaje Scheidemannovega kroja bi moralo biti aram v dno duše, če bi ae zavedali, kako podlo je njihovo klečeplaztvo pred vlado in kako gnusna je njihova politika vobče.
7 Ravno tisti "Vorwaerta'\ ki zdaj odobrava roparsko vojno proti bolševikom, je prve dni avgusta 1914 opravičil kompromia socialiatične stranke a kajzerjevo vlado s temi besedami: "Nemška socialna demokracija je za vojno proti ruskemu carizmu, proti največjemu sovražniku svobode. Vojna ima namen oavoboditi zasužnjene ruske narode bodisi ■ direktnim porazom carizma na bojišču al' a izzivom revolucije."
Revolucija je res prišla in carisnta ni več. Pripomniti je treba, da so v začetku vojne vsi listi v Nemčiji in Avstro-Ogrski pisali Mo obrambni vojni proti ruskemu despotiz-mu" Socialistično glasilo ni bik) nobena izjema. In danes, ko junkeratd listi v Nemčiji pozivajo na okupacijo Petrograda ki uničenje "kužne revolucije", poje lakajski "Vor-waerts" v enakem tonu.
Toda smešno bi bilo sklepati, da govori Scheideman-nov ligi v imenu vsega proletarijata v Nemčiji. Manjšinska gled tega zg.*>viwkega socialistična stranka, ki ves čas vojne odločno odbija vsak kompromia s vlado, je vsak dan večja in lahko se reče, da J^Vni«
pieo« ia aolnčne Virginije, ae ivaikn upravi Proovete za točno pošiljanje lieta, akoravno mi je naročnina ie doigo poteklo.
Priloženo boate dobtii oneaek za obnovitev neredni ne, kor uipam, da mi bo tudi na Franeo* Mkem dovoljeno čiUti Proaveto.
Bil eem premiššen k aignalne-nvu zboru (aignal ooe|»), kjer ao me dodelili k telefonekemu oddelku.
Deležen eem bil tudi dopueta. Želel aem ga dobiti o novoletnih praznikih, kar pa je oatala le ie-Ija. Dovoljeno je bšlo, da odide od vaake kompanije oaem moi dnevno na dopuot. Vlekli številke in ko eem potegnil, je eplavalo moje tipanje, da ae bom mikal na Silveetrov vrfer v drui-bi zaHh Moonrunčank po vodi, kajti potegnil aem 10. januar. La* hko ai mlellte, da ae niaem počutil poaebno dobro, ko ao drugi odšli, da praaeraijejo pracnike krogu evvjoev, jaa pa eem more! a drugimi meni enefeimi oztati taborUčn. Ampak tudi rmtii ae > približal čaa počitnic, fte nikoli ni eeetna ieleaniea vozila tako po-čaai. kot tieti dan, ko aem odka jal na dapuiit. Doapavši v Peter eburg amo imeli amolo, kajti rlSk je ravno aopmitll poet a jo Vrnili amo oe nazaj v vozove e-lektrične ielezniee, da z njo na daijujemo nafte potovanje. Za na mi jo bil ie Man vojaftke atraie (mil it a rv pottoe) ter pregledal naša dovoljenja, še eo v redu. Po-tom mm ie dovolH nadaljevati
morda kak nemški eroplan ali ce- Strgalo, kot ae je to dogodilo peKo v zraku, ki pre« na neš pred petimi mumci. vlakf 0, foa, ameriška vlada jt\ k«, ae tiče neše»a poklica, ga prevzela upravo železnic, pa je|izvrfcijerao a "polno paro", pričela vaičevati tudi * toč jo. Bi- Tu M primanjkuje nWeaar. Ne lo je kljub Umu prav lepo, če po- ^ ^^	prodajalno
rakdim, da aem ee voail celih pet L^jg. ^^ todOy." To je ur x belimi in črnimi hčerami na4ft	kojli v jedHm-
Ktrioa Samo.	U ga imamo kolikor ga potrebu-
!V fWeehimgtonu mno ae preae- jenw> Hrana je mnogo boljša m dli na ]>oeetrai vigk, ki nea je od- tndl ^hiejša, kakor pa v aečet-peljel proti PitKburgbu. V Wi- k na6e »i,uM>e. Najboljši do/kaz ubioftonu je naše število naraalo ^ to irdiUfv je dft tehtam celih že na trieto. Prieedši v Pitta- lg f^^ odfear je etric Sam burgh aem hodil po domačem tla- delodajalec. <kn, kot da bi "metlo požrl". Re-	mo	ztoi«, ki je
ani nepocnani (f) natnai nad pro-L^ #od!W tukajšnjih prdMvaicev etori, kjer "bog roko ven moli", let)0B doaegia rekoOd 6 atopinj ao mi delali veliko akuinjave iuU,^ pod ničlo; še pomieUm na
00	me vedno vlekli kot magnet L^ taborišča, je to še ma-aodoj »a ono ki aedaj na drugo lwAwBt e«daj imamo toplo po-etran eeate, toda junaško eem jih UiadeiMko vrome, ki emo ga tudi premagal ter požrl nekoliko slin, ^^ he le teiko emo pričdko-,kajti opomnil aom ae, da noaim vlli	bom« lahko odloži uniformo, ki ne dovoljuje vsega, IH na4e tefte jj^e »uknje.
kar podeli želodec.	Vojaftke godbe igrajo na pro-
Ko eem ee pripeljal na Union	po^^ ob^ nedeljeih, ki
Depot v Moon Runu, aem Ml ta- ppivab«0 rel&o nmoftioo obiAo
	1_____CZl J_ J. i^.. „u; nnB r .	. .... ...	-r.____
štab, ki ao prtaaotvovali p^. »lavnoMtniiu govorom v avdiJ* ju Y.1C€. A. Vojaki t faj* žav ao pa na tinti imOiu p^ vali rojatni dan nepozai*lttl , Urahama Uooolna.
Obiakal uae je tudi biv« aednkk Taft in nam pravi, ae Amerika nahaja v vojnij? zlitega je imel tudi glavni »Z prigodom »lavnostn, otV(jril tukajšoj, «taioiee (librarj) J ueebuje 15 trn* raaiih kajk Slavna eeakvena pavka i\yi atfne IRMer fa TifUrilju, ^ ^ je pela v vaeb ilvoranali V. M (• A., in K. C. pctiem "The H^ Bymn of the Rr^ublie. " Za aro* J naetepe je žela burna o<UrIV|. nja. To je bil njeu zadnji j,^ nantep, ker ae bo baje porodila i nekvm jeManšcim magna^imfti I
veet je naa v«e presenetila, p#.| aeimo pa njene prijatelje.
Kljub veem naredbah oblaati, ki poolrašajo napraviti naao df. žavo ree »uho tudi dejaawlto h ne aamo na papirju, se jim nafr. ti ne umrejo poerečiti. V vaeh bli-! žrejih mestih in še celo v glavmo.,] meatu ee vedno dobi žganj« ia : druge opojne pijače. Bezume a, da tisti, ki amo prišli z mokrfc držav, dpoitujemo poatave mOt Virginije. Bedaj pride na poarf Brlly Sunday, da naa "oditi", oziroma naa bo poskušal "rtiiti" tega greba, kajti piti žganje ji greh ,vOaj on taiko trdi. Le prid, ti noš odrešeni in naa spravi aa> zaj na pravo pot, naa, grekie •». čiee! Morda bodo vae tt%e* ceremonije inarie taik uspeh, kg tkati ahod na aeveru 44po deaH mnoi, kjer tudi niso vedeli, e (ta j prav za prav govore, o repuMi! ali monarhiji. "Oče odpiuti jia, ter ne vodo kaj delajo."
Vojaške oblasti ao uveljavit draataono odiredbo, ki sega v e krožje potih milj od talwriiW glede moralne »nažnonti po m »tavracijalh in trgovinah. Vladi inšpektor je poeta vil pred tretjino trgovin in drugih med katerimi ata tudi dva naj
pot IN> pi vlaku nekaj mr ama era- [kratko. Za
čno doapeli v glavno meato Vir-
ko zamišljen, da toga niti opa zli niaem in me je moral eprevod nik of>oaoriti, da je tu konec moje poU in my blagovolim iz atopi-U.
V*el aem najkrajšo pot po Bro-aduavu in potem po 133. ceati. Ko eem prišel v krog prijateljev, oo me burno poadravill, kajti ni-kdo izmed njih ni vedel za moj Nekateri oo celo mislili, da ee ie bijero a Prusi doli v Franciji.
(Vreme jo bilo zelo neugodno in zemlja Je bila pokrita z ledeno ekorjo. Kor ao me hoteli zavarovati proti vsakim nezgodam, oo mi dali mAte vrate domaČih zdravil, ki ao mi tudi pomagala. Obšel me je neki ie ekoro pozab Ijeni občutek, ki ga ne poznamo v taborišču Ue. Prijatelja Tone in Blaže ata tega zdravila preveč niila na moje adravje, in ko po mislim na tedaj z ledom pokrite poiMMjrtvoaako hribe, me kar m ras Otrese ob spornimi na to adravilo.
RaaveeelMa me je zadovoljnost rojakov z obotoječemi razmerami.
Caa dopusta ae je bližal h k on eu in pripraviti aem ae moral i>a odhod. HI avo je bilo prisrčno
girrije, Hiehmond. «mo Ireli jak#m prijazno sabralhn.
do prihoda .lunti f«*«, ga
vieks še
porabil
mesta.
ee vaem
in ost re-I^eps
našim gospieam zs
Sa prijazno naklonjen družiliam in drugim
hvalo tudi
'mfm
Proti Wasblngtonn sem se vo-v dri«vljsn*ki vojni j ail eedaj v raaevetljonom vlskn. I ponišeno. Vojsk, V Wssbingtomi som imel psr ur
---^--------------. w	■ .	. mends niso nikjer tako apoMova-! čsss, da aem ai ogl^lsl iiiifrhku
je manjšinska le še po imenu. V tej stranki ae shirajo1 „i m gostoljubno sprejni ket! prestolnico. Najbolj so me zani-nemški revolucionarji, ki drugače mialijo in govore, kot revno v lUehmondu Orgsnizaei mals vlsdns poslopja. Bela hiše
papils "Vor«jasrtSM. ^jJ®'^? "kMiaSr*0^	I^T^riji^mH^tl11? eanjah'*
člani Is stranke v naporih, toda kajaer nima toliko ječ, r, Mmu rojl-(wn	prišlo na n.M, da bom kdaj .tal
da bi aaprl in revohicionamo idejo na vse večne Čase;! Kreter pred prihodom vleka je pml kepHolom slavne ameriške nima toliko vialic in rabljev S puškami, da bi umoril čekski na pomajl še okoli dveate republike kot ameriški vojak.
vojakov, ki smo bili vsi name«je- j Kot tok sem pononen boriti se do
'	. . _ .	.. . , . __, nl v Pittshnrgk. Ps. V fteteant- konea pod zvezdnato zastavo.
Bcheidemann in njegova kompanija, ki še vedno mi-i^^ voiUlvtll ^ Ma tema. ker ni ik« sei» prišel v Pet*n*org. sem
Sli, da je revolucija V Nemčiji nemogoča aamo salo, ker|ti ene avetHka ni gorela. Tema I imel še ia ur dep«ata . Ker aem
"valeov iz bfližnjlh mest. Razni polki tekmujejo med eeboj v grami j žoge (beoeboll). Dvorane ee prasni jo, ker vse hiti v prosto naravo. PodvojHi smo tudi vež banje. Dolgi prihodi po več malj ki ae. me spominjaJi potovanj na božja pota, eo izostali. Tudi naša artiljerija je poetala zelo ektiv-na: grmenje topov se doje daleč na okoli; tem pomagajo še stroj' no puške, % aakopni mortarji in ročno granate, tako da ei lahko vsakdo predstavlja, kakšen šum je "over ehere." Ondna st tudi jeklena čelada za naše vdja ke. Ob neki priliki emo jo prOie-kuaMi t noki vojak ei je dal to čelado (eteel heknet) na gle/vo in dovolil, da ga laiiko kdor hoče u deri a vso metjo a desko po glavi; in ree, kljub našim udaneem ae ni poznalo niti čeladi niti vojaku, da bi kaj trpela. ' •
Imamo tudi častnike h vseh zavesntfkih držav, tadnjl ao pri-šli ftalijendki častniki. Najbol smeSni »gledajo škotski hsjle dar ji (haigblandera) a svojimi golimi koleni in v pisani, krilu podobni obleki. Poleg tega eo Še pravi vedikaaiiiMkHI^^^H Pred kratkim oo se vršili ispit za earftente hi desetnike, katerim ao bili podvrfteni tddi vai prosU k t prvegs rasrsda. Naznanili so Aa pričakujejo od n4MI K > ssdevoljhrsga brpita Resuitat je hO, da so nekatere it-med nes dmlelill siirnalnetiMi /lx» rn. Bajonetne vaje imamo eno uro na dsn. drogi čas pa porabi mo aa učenje signalnega sistema Kot aem že jaz pri tešsf
Od časa ds &ma ee prirejajo tn di rasne slamnati. Tako priasar vojaki is ešvoraČTBtor praonovsli sijdni dni genersls Iee>ja, poveljniks armeds jnšnih držav aa čes dršavljesiske vojne Ob tej priliki je bel ns ner drtsve Virginije. člani dr in generala!
čja hotela v 'Peteraburgu, vo i ke straže, ki niab dovolile kom vstopa v te prostore, ime jo vei javni in trgovski i zvezine licence (U 8. IU Inspectors Jiioence) ln atraie bile odpoklicane.
Odkar ao nemški ipijoni pse ŠiH poslopje v Norfoiku, siMt» di mi v večjih skrbeh za n«ie k sene barake, zato emo »trMepd vojili pouoči in podnevu. m dovoljenja je nemogoče pi zapustiti taborišče in pr' oseba mora imeti vojska mljevalca. /Taka ose4>a si gleda nafte vežbaliftSe^ M jarke, podzemske hodnike Fotografirati je strogo pr dano in niti zastopniki meriških dnevnikov ne dobe toga dovoljenja. ■■ V varstvo smo sprejeli !•>< ki ao se hotele Uogniti ve) dolžnosti, ki so bili aretiran' kje na severu in jih pripel ravnost v naše taborišče. »« kom večkrat čHajo postave ini redbe, da se vedo po njik| ti.
Neki Avstrijec, dospevai izvTŠil samomor. H
pusta, je nagnan.
Netki Lotvinec je prejel šn-jo avoto denarja. Dobil pust, a katrega ae ne ho nil. Morilca, ki je «* njegov povrstok, ie
kratkem ee bo vriil poMro kontest za dank«. ga bo deleftna najl»olj >> kompanija. Jaz Up«" ^ deležna naša komi»anij« slučaj ae vsi marljivo pri ma. Kontest ea snažno* je la kompanija K.
Naš polkovnik je »dal da ee moramo vaditi M* daj fte pojemo ftfl «J» m t«di v trskah. Nešeg
"A	j,___
Novozgrajeno g^ede^** sedeži bo otvorjeno dne bruarja in bo eno nej^J-žav i. Gledališki odre r prostoren zs ln čez 40 čevljrv ve*. ^ ve oe bodo vvšd' ^ prvo bo nsstopUa eje giedolflko družbe k
▼ tdhumod 10-17; js smo imeti prH*e r tisoie -«*|sv'f. dno aRe v rssaSt ■•'"! polkih fknehs nam ei kovalo, ko ao pri«^1 * I kajti mi ee " ltmm m
taotvit«
dražiti tudi prve. Amerik* je nov
falctor, od katerega zavisi usod* vojne. Amerika je največje upanje zaveznikov, toda Amerika ni navezana na zavezniMte pakta
Zavezniki morajo torej paziti, da je Amerika napram njim ne pri« strsnska in ne amejo ovirati Wil-sonovega načrta za demokratih j
110 rekonstrukcijo sveta.'
Nemški vojaki poetraHU čaltnike.
Amsterdam. — Ia Belgije po
ročojo, da so ae netniki voiaki u-prti in posbreMii več častnikov v fteverloo, 35 mHj vthoflnb od Brnela. Upor je povzročil : neki častnik, ki je pre bodel polnega vojaka s sabljo. Revolto je bi-!a takoj zadušena in vefrmKb jtM vojno sodiAče obsodilo na innrt. Drugi dan ao jib postavili ob zidl in ustrelili.
reke Aflette eo franeonke Čete prodrle v nemške zakone m ae vr-nfle a petualvajHetimi ujetuiki. V gornji Alzaoiji hi pml Verdunom j«e ponavljajo topniški boji.
Na ameriški fronti ne nodalju-j^topnHki boji. Ameriški ogeiij je v »oboto razpršil sovradne avl. j jattke. Nemška granata ki je pa <Ua v ameriški aakop je ubila tri
vojake in ranila štiri.
t _
Italijanska fronta.
»kn 24. febir. — Na vri fronti [ao bfll včeraj labki topniški boji brez kakih posebnih dogodkov.
Zaveaniški avijaUki ao metali fantje. ua Tuomost, glavno mosto TiroMe. Mesto je bflo br«a vaake obrambe proti zrattnim. napadom. I^tukdr ao razdejali važne kolo. dvore iu druga podlopja ter se vrnili brez vsake nezgode.
ustaaoTtjeaa s. aprila VHV Ukarp. lf. ja.lja liOt lt0c	1 P .	v M. UUaola '
ivhi gtavi mit—se aa lawndalb ava, oaioaoo, 't'-raihi
unuran oznoBi Predeedalk; Jaka Vogril, boa 190, La tale, UL L Podpredsednik: J. Bratkovit, B. P. D. 4, bos M, Olrard, Kaaa n. l><><1|.r,Hi.«dniki JoW Kokelj, MSt Mag Aro., Bo. OMsago, UL i Tajalk« Jaka Verderbar, tTOS Bo. IsSadale in, "^Sajt, I* Blagajalki Aatoa J. Tnrboveo, P. a Bes I, OUeeo, iT
Liniment.
Zs dobre h^uipelno
domsto rs* metitosdro-isjti to sdrs*
, v kolini. sil kJerksIi
^ Ss IKlItftln® HA
revmaUsma, ali pre-
Amsterdam. — Nemške čete nadaljujejo roparski pohod v Rusijo. Iz Berlina poročajo, da mora pasti Petrograd za vsako ceno. Dr. Kuehlmann je izjavil, da se bo Nemčija pogajala za mir šele v Petrogradu in ne prej. Nemci bodo driali Potrograd toliko čaaa — pravi Kjueihimann — dokler ae ne ustanovi "trdna vlada" v Rusiji, ki bo absolutno jamčila za fevršrteiv mirovnih pogojev.
Druiga vest se glasi, da hočejo Nemci osvojiti vae važne Železni-oe; ki vežejo petrograd z Moskvo, odrezati glavno mesto od juga in priti i Moskvo, kjer bodo v dotiki z Itod/.iairnkem, Mijluko-vam In drugimi voditelji kadetov ustanovili "avojo vlado" proti boJševikoui.
, Xs Švedske javljajo o misteri-joznem, gibanju nemškega brodovje v Finskem zalivu. Nemci ao poslej na Firteki veliko Število vojaštva in mmnieije, katero je ttaje z veseljem sprejela bela garda, ki je v boju a tankimi bolše-
"Frosnštf" piše aa bUgesUnje ljudstvi. Ako b# strinjal $ njeni, mi idejami, podpiraj trgoree, ki oglašajo	v »*Ugi
n* tl/l MlMal ..nI	^
.Troekij ja bolan.
London, 24. febr. — AJvstrijske in ukrajinske čete se bližajo Ki • jevu, ki je v rokahdx>lševi#kc ar-made. Obenem poroda jo, ds so o-porne poljske legije pomogle Nemcem okupirati Mtnsk.
Bo lic vitki v Petrogradu so zelo poparjeni. Tro<-kij je bolan va. led velikih ekrbi in duševnega ter teleanega napora zadnjih dni.
RHrovn* intriga B Rw*nijo.
Amsterdam, — Iz Berlina javljajo, da ja nemški zunanji mini-ster dr. Kuehknann odšel v Bu-karešt, kamor je dospela rumuo-ska delegacija sa mirovno pogajanja. AvmronogUki zunanji mi-nieter heroin je tudi na potu v
Oddaja osemsobns stanovsnja v najem brezplačno onim, ki linn-jo druHue In drže aamee ns brani, aeveda morajo imeti najmanj pet seeb na krstil, življetiako stanje ja povoljno tukaj In delo je stalno. Imamo tudi 60 štiriaobnik sta-novanj sa v najem in sicer po HjOO na mesee. Vi laliko pridete semkaj pripravljeni za dela ali pa se sglaslta pri t Ar»drear"M
Hprlnger, 4 HmitAfield Ht, lltt«
----------.
Italija no sieuua w uaonn
Rim —'1 Soelalntični poalanee Ionoma ja dejal v italijanski zbornici, da mora Italija slediti idejam predsednika Wilaona in preurediti svoje terltorijelne zs-htrve v smislu programa Združe nib držav.
MV Italiji sta dva stranki", je rekel Ionoma "Prva ee drli po-godbe ta aneksi je In sskteva razkosanje Avstrije, draga pa koče, da ae omaje teritorljalne zekteve Predaednfk WHaofi
po« I ptrn dm
go atraako In zato ae bmtb pri-
^ Hledeči oklie:
*4sv*| raarad ie so
"^itaAti. ' Zato ni
« o*r<mmmu k..7.
kani m	■■
* »olike faM, dokler j|t
• ", t • i ^
...•j- '-»t. OTM* ■■ w ■^^mm/jj^^r^i


.^MMIIMMiillillilliililiMIIMIIM
VELIKA VAS
ROMAN
Francki »pUol EDCAR M0NTE1L FotUmnll F, K.
SMtllUUIIIIflHIlliaitlMIllIllIlMHMIHIIIBIIIIIIIBlIlBMHIIMI"«
m govori o njem laoo dobro, med tem, ko pri
Vzrok, zakaj j>odajem dre različni pravdi v • eoi »pomenici, je v podobnosti, ki jo imate med aeboj: obe dve sU radi oderoštva ki ae rszlsgats in popolnojeta obojestransko. Oderuštvo ee izvršuje redko kedaj javno. Ker ga zakon prepoveduje in kaznuje, ae torej ekriva, le aodnikov bistri razum ga more najti v različnih slučajih in _ ga razkriti. Kajti oderuštvo kaznovati aamo tedaj, kadar ae pokale javno, to bi bilo toliko, kakor ga dovoliti. Ima jako mnogo oblik, alt razumnik ga epozna takoj nagnem znamenju: Ce aa eklene kupčija — pod kakrinhn imenom ie je — ki ima namen, denar dret je plačevati, kakor je postavno dovoljeno — je to oderuitvo. Naj-priljubljenega oblika oderuštva je tako zvano proda a pravico do odkupa.
Kaj praviš ti k teraut Ali eo to odvetniške
aanjke!
Po Um uvodu preide šele k spornemu vprašanju.
' "Ivan Rolier iz Roybone je potreboval pet-tUoš frankov. Ooepod Motieatrel mu jih je posodil, zahteval pa je r zagotovilo, prepustitev posestva v vrednost oaem tisoč frsnkov a pravico do zopetnega odkupa. Zahtevel bi dobil je pravo-mdčno pogodbo, kl mu je dšla prsvbjo do dotič-fisga poaestva, ali v tej pogodbi ni omenjena nič sklenila druga pogodba, kjer priznevs Monestrsl to pravico. .
"In drug alučajt" vpraša Imelja vidno nestrpna.	. , "Tu je pa drugi slučaj," reče Moneetrel ln
bere:
"Franc Benard je dolgoval raznim osebam na menice skupno veoto devetsto frankov. Ne-• kaj teh menie ae je glasilo na prinosnlko, dan plačila pa ni bil več daleč. Gospod Moneeterl je
bil tudi eden upnikov."
"Kaj oče, ti si posojeval toliko denarja!" "Da, kaj je vendar tako budnega pri tem t Alb, ti misliš, ker sami nismo ničesar imeli t O, tokrat sem še podedoval avojega očeta in bil setn Skoro tako bogat, kakor sem sedaj, prišlo je sa-mo to zraven, kar. aem aaaluiil . ." "Z izposoje vanjam denarja t" \ "Seveda, s izpoeojevanjea." "Pripoveduj dalje, ali hitro," pravi Lucija "Če misliš, da tvoje pripovedovanje dekle kratkočasi. . ." pripomni gospa Monostrel.
"Kako to, da ne, eaj to je zanimivo 1" vz-klikne Moneetrel. Potem nadaljuje v črtanju:
"Med Benardom in MonaetTelom je prišlo do Uko pogodbe: Moneetrel ja obljubil pokupiti vse Benardove menice in njemu, fBenardu, posoditi raaen tega še tristo frankov, tako, da je dolgoval sadnjl skupno tisoč dvesto frankov. V za-* gotovllo posojila pa je obljubil Benard, prepustiti Moneatrelu polje proti odkupni pravici, kate-ro je obaegalo petinsedemdeset arov, ter je bilo posajeno z orehovimi dreveel To polje je bilo vredno dva tlaoš štiri eto do tri tisoč frankov. Beusrd se je aavezal rasen tega, plačevati vsako leto devetdeset frsnkov do dne odkupa istegs dne tnposojenih tristo pa js moral pustiti za dbreati. Pri tej kupčiji je Imel Moneetrel takoj, prvi dan tristo frsnkov dobičkk.t" "In potem t"
"Na podplhovonje Galtlerovo ata hotela ime ti avojo poaeet nazaj, ne da bi mi plačala svoj dolg. In d sat odkupna pravica v pogodbah nI bila omenjena, temveč aamo v nasprotnem prlplau, predlagala sta neveljavnost pogodb radi oderu-štva in goljufije." "I ats 11 dobila f"
"Ne, kajti v poatavah ni bilo nikjer nič o odkupnih pogodbah. Razsodba prve inštznce mi pač ni bila ugodna, toda lel aem v Pariz in posrečilo se mi je pri kaeacljakem sodišču dobiti privoljenje za revizijo. Sedaj pa je šla pravda ml inštanee do lnštance, končno. . ." "HI dobil tlT"
"Da, ali trajalo je celih ieet let, ter me ata-lo razen zamere akoraj premolenje!"
"Pravda naju je stala najraalLČnejšegs po msnjksnjs," pravi goapa Moneetrel.
"Stala me je, kljubu temu, da ao bili naa-protnlki obsojeni, celih petsto frankov, ki sem jih moral dati lz laatnega tepal"
"O, moj Bog," vzklikne goapa Moneetrel. "Kaj ti je mati f" vpraša Lucija začudeno.
Mislim na toliko denarja!" "Da, da, za toliko je sedaj tvoja dota manj-1 ša!"
"Kaj me to briga!"
"Tako, kaj te to briga!f No, mialim, jako mnogo! Ti ai gotovo dotnlšljuješ. da te vtame kdo zastonj, le rsdl tvojih lepili oči t Tu «e pa ja-ko motiš. Moški as na obešajo kar tako na lanske Soprog je predmet, ki ae ga kupi, čim več denarja ima dekle, tem bolje za njo."
Nameeto odgovora Lucija vstane in reče: "Grem k Ani, do večerje bom zopet nazaj "
Ana js bils CrUlonova hči, mlsdo, brhko pla-volaso dekletce, kl Roybtons nI še nikdar tapu-stils: bila je pa pri stariših jako dobro vzgo-jene; nsuŠiM ao jo ljubiti reenieo, ln ker je bila Ana po naravi vesela, nI čuda, da je postala iz nje jako ljubezniva atvariea.
"Ljuba Ana," pravi Lucija, ko je vatoplla. * prosim te, povej ml hitro kaj prav dobrega, morala aem poslušati aedaj račl, kl me šalijo. Povej ml na primer, kaj ae govori o očetu gospode Alberta "
"Da. veš," odgovori Ana počasi, "to nI tako lakko. Gotovo ti je znano, da se r našft* krogih drugače misli o njem, ko pa v vaših. Pri nas
Hočem vedeti, kaj mislite pri vaa o njem" "O, da je bil najboljši, najpiamsniUjši človek. Sieer pa ee ga moreš še spominjati, saj ni še tako dolgo, kar amo ga zgubili. Imel te je rad, vzel te je večkrat v naročje, da to je ljubkoval, ko ai bila še popolnoma majhno dekletce, in rekel je večkrat, da bi ti red še bo)j pokazal evojo naklonjenost, če bi se ne bel, da bi imels ti radi tega doma sitnosti, če M slučajno povedala, da se on s teboj igra. Meni je bil drugi oče in Imela sem ga reda."
"Jaz tudi," prizna Lneije. "Ah, rekla pa niei nikoli tegš."	,,
"Ker sem bala stsrišev, eedaj pa ne skrivam ničesar. Prosim, pripoveduj!"
"Gospod Galier je Ml odvetnik in je fok! po svojih starišfh veliko premolenje. Pisarna mu je donašala le mplo. Vodil je akoraj večino pravd — če ao se mu zdele pravične bi jo bil dotlfcnlk reven — zastonj. Če ga je kdo proefl za denar, s dal je takoj in ni nikdar zahteval zadolšnice. "Vem, da ml prinesete denar nazaj tudi bres tegs," je nsvsdno rekel, "kadar vom bode le mogoče." In to zaupanje v poštenost ljudi je vpllvslo Uko, ds so zast&vili vse evojo moči, da so njegovo zsupanje opravičili, in da zo vrnili densr gotovejc, kakor pa( če bi jim pisal za-došniee. . ."
"Toda rada verujem.";, "Njegov žlvljenekl smoter je bil, pomagati ljudem, kjerkoli mogoŠš. Ko je bil on župen, ni bilo ubožcev v občini. Toda prišli ao reakeijo-narci na površje in moral ae ja skrivati dve leti. h cvetoče občine je postalo reakcijooarno gnezdo in kar mrgolelo je berašev in uničenih ekaieteno. Ko bi vedele, a kakšnim sovraštvom so preganjali ubogega Galtiera, najbolj Oharancon, Chanat in. . ."
"Moneetrel, le izgovori ime." "Župnik je bil tudi zraven in mirovni aodnik je bil tudi klerikalec in reakeijonaree. Ko se je končno Galtier vrnil brea nevarnosti, da bi ga zaprli, je živel popolnoma aam za-* izogibal ae je vsaka družbe iz strahu, da bi škodoval svojim prijateljem. Somo dva ali trije aomiŠljeniki se niso dsli odUgniti in ao ae javno priznali njegovim, med Umi je bil tndi moj oče. dele leta 1860, je bilo bolje, Galtier je prišel zopet med ljudstvo. Potem se je poročil Njegovega sina pozna*. . . .'
"On je moj sovrzžnlk," pravi oče. "Tvoj zovražnik t Ali ti vendar niei jezna na njegaf vpraša Ana živo. "Ko bi vedela, na kak način govori o tebi!" "Kaj neki t" žepeU Lucija. "Zakaj zi zo pa tako preetrašfla, zdi aa ml, da se treeešf"	^ »
"Gotovo ne bi vedela zakaj. Proeim nadaljuj. Kaj ja etorll Galtierov oče nadalje?" ' "Prevzel je zopet odvetnttko pisarno; ožievl je isnojva z mojim očetom in Še par drugimi prijatelji republikanako stranko, in delal dobtt, kolikor je mogel. On je Ml plemenit, odkrit enačaj, le eno M mu lahko ptedbaelval, kava) ja aa* bavljice ln v rezkih dovtiplh emešil zvoje nasprotnike."	1
4 Da vem, apiaal je tudi zabevljfoo mojemu očetu," priaUvi Lueija. "Res ae niaU ljubila!" "Kar prav lahko umejem; njuna anočaja zU bila preveč različna, da bi ee razumevala," pristavi Lucija z žaloetnim glasom. .
"Albert je popolnoma enak tvojemu o*četu.M "Ti ga ljubiš!"
"Kot brata, aaj veš Lueija, da eem zaročena z Pavlom, toda ti Lucija, ali ga imaš ti rada!"«
"Jas," odvrne ta, nje glaa pa ae je treacl nekoliko. "Saj aem vendar Moneatrelova, eaj bi mogla biti celo jezna naj."
"O, radi etsrlšev še nI treba Mtl na poštene ljudi huda."
"TI imel prav, ali goapoda Alberta ne poznam."
"TI ga poanaš prav dobro in tvoj opomin ni tako alab, da M pozabila to znanje. Igrali amo ae vodno vkup, ko erao bili še otroei in on je Ml jako viteški napram deklicam, poeebno proti tebi. Ko smo pa dorasli ln ko je hodil na počitnice, ae ga je videlo jako malo." "Zakaj!"
"Ksr amo bils ms že mlade dame in ker ao mladeniči v tistih letih jako plohi."
"Da seveda, takrat, ko aem bila Ša otrok, ničem vedele, kaj je mršoja, toda "aedaj ..."
"Ne govori Uko, ko bi vedela, kako on misli o tebi . . ." "Not"
"Trdi vedno, da aU v Rojrbonl aamo dva lepi dekliei, namreč ti in jaa."
"Jaz, ali je rm mene imenoval!" "Rdi ae mi, da U to ne zlo volji." "Gotovo ne — prijetne je jo vendar, kakor pa če bi trdil naeprotao."
"Seveda, me deklico amo vedno kol&oMollko aomoljubne. Tods razloži ml, zakaj ga U mršiš."
, "Nisem pozabila da smo aa igrali vkup, oetalo ml je pa tudi v spominu, da eem Mla zato vae-kokrat doma kregana, da referat radi njega tudi tepena."
"Ubogo srce," pravi Ana aolotno In poljabl
prijateljico--
Ko je laielja prišla domu, jo vprsša mati t "Kje si bils!"
"Pri Ani, aaj sem povedsla prodno aem šla." "AH ate šle na Isprehod!" "Na."
"Kaj pa ate delale!" "Govorile mo." "Očesni"
"O dežju In eolneu." "Ka to ne vprsism." "Po čem pa, meri!" * Hočem vedeti, kaj sU govorili rasen tega.'* "O novih modah in oblekah."
(Dalje ML)
vesti.
WIL80N KI ZA
_____ _ D. 0. — V aenatu
eU premogi m podražitev pšeni-ee. V političnih in podučenis krogih govore, da uprava porabi ves svoj vpliv, da bosU predlogi po roŠent Kongresnih Helvering iz Konsaaa prao če se podraif pšer niča, bo na gUvo poeUvljen ves pšeniČni in krušni program, ki ga je fivileka uprava izdelala v de -tajl& in pozno. Predaednik Wil son Ima pravico, da isravno cene, če je treba.
tftliji prodajajo pšenico po $2.20 biSfij m vtedo jo kupujer v velikih množinah za armado, mornarico m zaveznike. Živilska uprava je izdelala dobičkovno lestvico za ndmarje in tngovoe. (Na podlagi U lestvice pečejo fai prodsjajo
kn%;vL',
(Kongres je dolofiil minimalno ceno po dva dolarja za bu*eij pšenice. Cena je oedaj 20 centov višja, da farmarji prodajo pšenico, preden pride letošnji pridelek na trg.
Agitacija za podraškov pšenice povzroča veliko nezadovoljnost mod ljudstvom. Če se na primer pšenica podraži, bodo staro pšenioo lahko mešali mod letošnjo, ker ni zakona, ki ka(j takega prepoveduje. Od podražone pšenice bi imeli le tisti dobiček, ki jo knajo v veliki «dogi, ker bi sUro pšenico primešali novemu pridelku.
Če se podraži kruh, bo ljudstvo nezadovoljno m tisti, ki ee ogre vsjo aa podražitev pšenice, sejejo nezadovoljnost med ljudskimi masami
Veletrgovci imajo še 90,000,000 bušljev pšenice in 20,000,000 zo -(tov moke. Koliko pšenice imajo farmarji, ki laotujejo po več sto akno* svata, je težko dognati. Iz «avodenega je lahlko spoznati, kdo bo fenol prožit ,če poskoči pšeni
KOM7ANIJA ODPUŠČA SE-' UČENE DELAVCI.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA. | ZAMORSKI DELAVCI g»
GAROUUUo
I Columbus, O. — 45-letni For-' reat Bigelow je po premišljenem načrtu pobil svojo družino s aeki-ro, težko ranil taščo in ubil svakinjo.
Po izvršenih umorih je šel do -mov, se vlegel prek trupel svoje žene ln hčerke in se ustrelil.
(Morilec je dan pred umorom plačal vse zvoje dolgove in se poslovil pri zvojlh prijateljih. Napravil je zvojo oporoko in določil, kam naj ga pokopljejo.
'Njegova žena m hčerka ata ležali v postelji m razodkani. Umor je izvršil z ostro brušeno sekiro. Po izvršenem umoru je šel Bige -low na dom avoje tašče m je pre-rezal telefonska žice, ki so vodile k sosedom. Stopil jo v hišo, ubil svakinjo in Užko ranil taščo.
Splošno sodijo, da Bigelow ni bil pri zdravi pameti Njegova žena ae je pritožila na policiji, da ji je aeigal obleko. Bil je pod policijskim nadzorstvom.
LESNI INTERESI OBTOŽENI. | ŽIVINOREJCI APELIRAJO
PREDSEDNIKA WIL80lš
Waahington, D. 0. — Dekg
ja živinorejcev, organizirani
American National LiveKtod Kocdation, je priporočile pr«š niku, da poljedelski depait in živilska uprava izdeltU gram za rejo in distribucij® vine.	mM
Washington, D. 0. — MajOr Charles R. Sllgb je pred senatnim odsekom za vojaške zadeve obto-iiil leene interese na aeverozapa-du da ao otezkočili sekanje norveške smreke, katere les je pri praven za letala. Če so hoteli sekati norveške smreke, ao morali posekati miljone kubičnih Čevljev drugega lesa. Toda sekanje leea pa povzroči nadprodukcijo leea, ki ima namen znižati cene.
PROFITARJI S PREMOGOM OBTOŽENI.
da
Ottj, Kana. — Dizon, organizator organizacije daUveev (Brother -
1'iler Makera), izjavlja,, p Building and Dry Dock I komipanija v Nevrport Neweu, Va. PO^ilja delavce domov, češ, da pri-nknjkuje material, Čeprav lina agencijo v Bostonu, ki agitira v farmarskih distriktih da potrebn I je 3,000 delavcev.
"Plačilno je na atvari," pravi I Dizon v avo jem poročilu, "da ao {dobro pteAani delavei priailjeni Izgubiti čsz. Na ta način amo iz-guMli nekaj najboljših mož, ki amo jih imeli v organizaciji. Skoraj eem prepričkn, da ao izdelali to pot kot poeebno. dobroto za naše <Une, kl ao poeebno zalnterezi-rani v etrokovnem gibanju."
no organizirani delavei or rajo zamorske delavce v stu. Dosedanji uapehi ^ postane organizacija x delavcev najmočnejša vi
PIBMA BO 8EDAJ LAHlOi POŠILJATI VOJlSi UJETNIKOM
Washington, D. 0. — M dopisnice bo odslej lahkJ ti vojnim ujetniko<n, ki jajo v VeJiki Britaniji, F^JJ Italiji.
Pisma in dopisnice morj^ naslovljene direktno na Vujn,m jetnik© in poleg naslovu Mk)r| pripomba: "Prisoner 0f mail, via New York."
.Vei, ki pišejo vojnim kom, ne amejo (pisati kaj ukt kar bi okužilo sovražnik« u jasnilo.	^hh
Knorville, Tenn. — Veleporota je obtožila 83 ipremogovnififkih o-peratorjev, mešetarjev in trgovcev, da ao kršili živilsko postavo. M5ed obtoženci so bogati operatorji in trgovci, ki ae niso ravnali po eenah in določbolhi kurivne uprave.
&TIRJE VOJAKI A&ETRJ V TABORIŠČU RADI OOi
y Oamp Lewiz, Tacoma, WiA
Štiri v»ojaike mednarodne ara imajo v stražnici, ki čakijt pride zaporno povelje od pni nika iz Washiugtona. Vojai inozemci Ln niso le govorili, k | strele svoje oficirje, ko prkk akcijo na Francoskem, amp»i tudi rekli, da pre<lajo tov» i svojem oddeVku nemški km V Oamp Lewisu so irčitrtih
. __. vražne inozemoe ia vojaške
VEČ DELAVCEV KOT DELA. Ittte.
OBDRŽITE OBVEZNICE iVO-BODRI
D. 0. — Zakladni-I ški Ujnik MoAdoq priporoča vsem, ki ao kupili obveznice prvega in drugega poeojila svobode, da jih obdrže, ker je v njih denar I najboljše naložen na zvetu.
(McAdoo je poelal to Izjavo, ker I prihajajo k laztnikom obveznic poeojila evobode agentje, ki jim priporočajo, naj' jih zamenjajo za druga vrednostne papirje, ki ao včaal zelo dvomljive vrednosti.
Zakladniki tajnik upa ,da bo I vaak kupec obdržal obveznice po-aojUa svobode, dokler jih more obdršati. On iajavlja, da ne ns-eprotuje prodajanju obveznic avoboda, ampak le priporoča, da jih vaak lastnik obdrži.
Salt Lak* Ottj, Utah. — Držav-na brezplačna posredovalnica poroča, da je v prvi polovici meseca januarja vprašalo 502 oeeb za delo, dobilo ga je pa le 264.
ftERir V KAftl.
Denvar, Oolo. — Georgc B. Ru-oker, šerif okraja Adame, in njegov brat Harry sta čakala na ti-hoUpče, ki uvažajo žganje.
Po poti je pridrdral avtomobil, ki je vlekel drugega za sabo. V zaeedi sta čakala na tihoUpoe šerif Ruckner in njegov brat. {Naenkrat so počili streli in dve krogli sU obtičali v prvem avtomobilu.
Stvar se je dogodila takole: Gomubert so je peljal s svojo žsno v avtomobilu, ki se je potrl. UsUvila sU avtomobil, da ju po-tegne v Denver.
Gumbertqva žena zdaj toži za deeet tisoč dolarjev odškodnine, ker eo ji streli pretreali živce.
Šerif Ruckfer izjavlja, da je mi-slil, da se v avtomobilu vozijo tihotapci. . -
PAMTKA BESEDA IE POD-
JirmftRia KROOOv
dTo. — J. W. Po-|well, podpredsednik Bethlebera | Steel Aklp Building korporacije, jo raket pred senatnim odsekom, Ida lakko mobilizirajo delavca, ali to ia no dokaže, da bo tndi delal. I Powell je vztrajal pri tem, da ja obvezno in prieilno delo neprsk-
SnašUna je tudi aledeče Izpo -vadi "Nedavno amo imeli 1,700 voz a materialom veUvljenik, ker ao bOl tovorni vozovi zajemni. Sledili aam jim in pronašll. da ao nekateri vozovi v 17. dneh napravili U 90 milj pota. Potrebovali U material nujno sa lavršiUv
NAVIHAN SLEPAR BO KAJ BRŽ pEPORTIRAN.
New Tork, N. T. — Oblazti bodo najbrž deportirale Rouaselot Di Oastflls, ki je naatopal kot za -upnik španskega kralja, da izvabi denar od ljudi. Zvezno oblaatl ao našle med njegovo šaro pozivnleo v francosko armado, datirano iz leU 1914.
To dokazuje, da je navHianec poblegnil iz francoeke armade.
NEZGODA NE |
St. Poul, Minn. - 0M\ štev. 4 je Skočil na N< cific železnici raz tir. oseb je dobilo lahke
KOŠTRUNOVINA IN Ji TINA DOVOLJENA OB | MESNIH DNEVU.
Ohioago, 111. — Živilski tel j Hoovor je obvestil Hi W!heelerja, da je prepoved ni vino in jagnjetinoH začasno, ker so »e poom« Ide drobnice. Ob tem čawi Mt drobnice na zapadu vedno1 Prepoved je suspendirana torke do 15. aprila.
POZOR OlTATIlJIl i
ZANIMIVE KVJUB:
Ooaarjaviš Rudolf ali avaMjakam dvoru
Hipnotizam ......
Vodiška Johanoi I^H Hitri radunar .... NaročiU pri Otto 8MB. 86thSt,NawYeA!
M ARu SO EA $15,000 ŽIVAL-8KIH KOŽ
Anderson, Ind. — Cenilci Jo -seph L. Phillipaove zapuščine, so našli za «l5,Qp0 kož v skladišču. Phillips je laaUval tukajšnjo
ROPARJI URILI POŠTARJA.
Oolo. — Fred E. Bili aa, 25-letnega aam ca in poštarja v Creaeentu. ao našli umorjenega v kuhinji. Vsa snsmenja kažejo, dz je bil Izvršen roparski umor. O morilcih nimajo sledL
BODO EOPBT VSE ftOLB ODPRTE
Ohioago, m. — Vse javne fcrie bodo šepet odprte v pondel jek ln večerni poduk v šolah zopet pri -
Dr. Kot
SLOVENSKI ZDRA1