PERIODICAL Uiv. QGT..31 1841
LETNICO obhaja letos "Amerikanski )
Slovenec" I
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽICE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
5TEV. (NO.) 208.
CHICAGO, ILL., TOREK, 28. OKTOBRA -4 TUESDAY, OCTOBER 28, 1941.
LETNIK (VOL.) L
Angleži zopet zahtevali fronto na zapadu
Poročila govore, da so se pri Moskvi Rusi ponovno umaknili in, da nazijsko prodiranje na jugu ogroža kavka-ško gorovje. — Angleška javnost zahteva takojšen nastop.
London, Anglija. — Ob novih vznemirljivih vesteh, ki prihajajo z vzhodnega bojišča, se je v'Londonu pono\-no dvignila, odločna'zahteva, da angleška armada napade evropski kontinent in ustvari fronto na zapadu, da s tem zmanjša nemški pritisk na Rusijo, ki se zdi, da postaja tako resen, da bo paraliziral rusko cbrairibno silo.
Vesti, ki vznemirjajo Anglijo, govore, da so dosegli Nemci dva nova velika uspeha na vzhodnem bojišču. Poroč*rc. iz Berlina trdijo, da so naziji prisilili Ruse k ponovneihu umiku na moskovski fronti, ko so njih obrambno Črto prodrli na daljšem odseku. Ruski viri sicgr povdarjajo, da je nazijsko prodiranje tamkaj ustavljeno, vendar pa indirektno prizna vajo, da so se sovjetske čete umaknile.
Se bofi resen pa je nazijski pritisk na skrajnem južnem delu fronte, ob Azovskem morju in v dolini reke Doneča. Ob Donecu *so Nemci zavzeli mesto Karkov, ki je nadvse važno industrijsko središče, in pomeni njega izguba velik u-darec za rusko obrambo. Obenem pa ogrožajo naziji na skrajnem jugu mesto Rostov, ko stoje že takorekoč tik pred njim. Ako še to mesto pade, pride v nevarnost gorovje Kavkaz z vsemi tamkajšnjimi bogatimi oljnimi ležišči vred. Pričakovati je namreč, da bodo Nemci potem udarili naravnost v vzhodno smer proti mestu As-trahan, ki leži ob izlivu reke Volge v Kaspijsko jezero. S tem pa bo vsa kavkaška pokrajina enostavno odrezana od ostale Rusije. Ne samo, da bo tamkajšnje olje izgubljeno za Rusijo, marveč odrezana bo tudi angleška in ameriška pomoč, ki prihaja od te smeri preko Irana.
Razumljivo je, da spričo teh kritičnih izgledov postaja angleška javnost nervozna, da se vedno bolj ostrijo kritike proti via-
DUCK OBLJUB-LJA ZMAGO
Povdarjal, da bo boj trajal,
dokler se ne doseže ta cilj
Rim, Italija. — Ob priliki, ko je otvoril in oddal kmetom v obdelavanje neko pokrajino, pri mestu Littoria, predelane iz močvirja v rodovitno zemljo, je min. predsednik Musro lini zadnjo nedeljo povdarjal, da bo Italija dosegla zmago in, da bo vztrajala v borbi d d nje dosege. "S podobno neupogljivo voljo, s katero smo dosegli ta cilj," je dejal "duce", misleč pri tem na iz-i&ušitev - močvirne zemlje, "bo rno dosegli tfcidi najvišjega, za katerega smo se bojevali, se bojujemo in se bomo bojevali lo zmage:"
-o-
WIN SORSKI VOJVODA VZNEMIRJA KLOBUČARJE
New York, N. Y. — Wind-sorski vojvoda (bivši angleški kralj) in njegova žena, ki sta se zadnji teden mudila v tem mestu, povzročata dokajšnjo skrb ameriškim izdelovalcem klobukov. Oba sta namreč navajena hoditi razoglava in klobučarji se boje, da se bodo Amerikanci oprijeli njune navade, s čemer bi bila občutno udarjena njih industrija. Sli so vojvodu to tudi povedat, a ne ve se, kak bo rezultat. Vojvoda je v tem oziru še bolj nepoboljšljiv kakor njegova žena; samo enkrat, kar je bil v New Yorku, so ga videli s klobukom, pa še tedaj ga je nosil v roki.
-o-
NEMCI IMAJO OGROMNO RANJENCEV
v
PRITOŽBA, DA HESS PRE-VEC UDOBNO 2IVI
London, Anglija. — Hessu, enemu nazijskih voditeljev, ki •je zdaj ujet v Angliji, dovoljuje angleška vlada vse preveč udobno življenje. Tako se ie izrazil P. Dolan, župan mesta Glasgovva, ki pravi, da živi u-jetnik brez primere bolje, kakor pa povprečni Anglež. Po izjavi tega župana, ki jo je priobčil neki tukajšnji list zadnjo soboto, fStanuje Hess v moderni, prostorni hiši "nekje v Angliji," hrane pa dobi dvakrat več kakor povprečni Anglež. Na to, da je ujetnik, ga spominja edino to, ker hiše, kjer stanuje, ne sme zapustiti, vendar pa mu je dovoljeno, da gre po dvakrat na dan v razsežne vrtove, ki hišo obdajajo. Hes*, tako pravi župan, je še vedno trd nazi; kadarkoli zasliši Hitlerjevo ime, udari s petami skupaj in po nazijsko salutira. -o--
BREZ PADALA LETEL PET
IN POL MILJ GLOBOKO
53,000 rudarjev zahte-va zaprto delavnico
CIO premogarskja unija ustavila delo v premogovnikih, ki so last jeklarskih korporacij. — Lewis odgovoril Roosevel-tu, da mu ne more ugoditi, da bi stavko preklical.
Chicago, 111. — Neki para-šutist, po Jmenu Arth. H. St&-rnes, star 43 let. je zadnji pe
tek izvršil drzen poizkus, ki je pač zahteval jeklene živce in izredno močno srce. Iz višine 30,800 čevljev se je namreč spustil iz aeroplana, toda padala ni odprl, dokler se ni približal zemlji na 1,500 čevljev. Tako je celih pet in pol milj letel prosto, pri čemer je padal s povprečno hitrostjo ^70 milj na uro. Poizkus se je izvršil pod vodstvom raznih zdravniških znanstvenikov, ki so padalca opremili s številni-nfi aparati, in bo, pravijo, dobro služil vojaškim padalcem. Z njim se je namreč dokazalo, da človek lahko leti iz velike višine, ne, da bi se onesvestil vsled velike izpremembe zračnega pritiska in temperature. V višini, iz katere je skočil, je zrak tako redek, da je pritisk le po 4 funte na kvad. inč,na zemlji pa nasprotno skoraj 15 funtov. Temperatura je bila zgoraj 46 stopinj pod ničlo, na
PO KAUSVETU
—	Washington, D. C. — Poslanec Kennedy je te dni predlagal v kongresu! da se prekh-5e tisti del davčnega zakona, ki nalaga veselifni davek na prireditve, ki seivrše za ver--ke, kulturne, vzgojne jn druge podobne ustanove, ki so bile prej proste davka.
—	Greensboro! N. C. — V-rednik nekega i pro testa ntov-ekega lista je pregl kratkim izrazil pohvalno priznanje katoliškim vojakom, da so bolj zvesti svoji veri kakor pa pro-testantovski. Katoliški hodijo, pravi, redno v cerkev, dočim so protestantovsk* cerkve bolj mata obiskane. •
—	Mexico City, Mehika. —-V verskem oziru je v zadnjem času prišlo v Mehiki do velikih izprememb, kakor pravi neki tukajšnji list. Cim dalje več duhovnikov se zopet vidi v duhovskih oblačilih, dočim
so bili zaradi preganjanja prej j redki, ki so se v njih pokazali na cesto.
— London, Anglija. — V mestu Liverpoolu je rožni venec in <iruge molitve, ki so jih opravljali katoličani, ki so bili med zračnim napadom v nekem zaklonišču, napravil tak vtis na drugoverce, da jih je 13 zaprosilo za pouk v katoliški veri.
-o-
ženske med ladjino posadko
New York, N. Y. — Med posadko 11 članov na neki ruski tovorni ladji, ki je točasno v tukajšnjem pristanišču, da odpelje blago v Rusijo, so tudi 4 zemlji pa nasprotno 60 stopmj mlade ženske, ki opravljajo nad ničlo. (podobna dela kakor moški to-■o--variši.
Washington, D. C. — Fre-mogorska unija United Mine Workers, spadajoča pod CIO. je proglasila stavko v tistih premogovnikih, ki jih lastuje sedem največjih jeklarskih korporacij in, ki so znani pod označbo "zajeti rudniki.'"
Stavka je stopila v veljavo opolnoči zadnjo soboto, vendai pa se je pričela dejansko iz vajati šele v ponedeljek, kajti ob nedeljah premogovniki nr obratujejo. Prizadetih je od stavke okrog 53,000 premo-garjev preko peterih držav, namreč v Pa., W. Va., Ky., lii., in Ala.
Edina sporna točka, zaradi katere se je stavka proglasila, je vprašanje zaprte delavnice. John Lewi^j, predsednik premqga£*ke
unije, je v svoji izjavi povdaril,
da so se že dolgo vodila s korpo-racijami pogajanja, da te priznajo edino njegovo unijo v svojih rudnikih, a, da se z razgovori ni nič doseglo.
Predsednik Roosevelt je še v zadnjem trenotku skušal preprečiti stavko, Češ, da bo z njo občutno prizadet obrambni program, ter je priporočal ponovne razgovore. Lewis je odgovoril, da je za razgovore sicer pripravljen, toda stavke pa, da ne more preklicati.
-o-
Iz zasužnjene domovine
Četniki dele strelivo in orožje kmetom, ki jim potem pomagajo pri bojih z Nemci. — Turško poročilo omenja, da kontrolira srbska četniška vojska nad 70% izdelovanja orožja po tvornicah, ki so še ostale. — Druge vesti.
Širite in pripoittčajte 1 i 8 * Instabul, Turčija. — Kakor ,»Amerikanski Slovenec!"
se lahko misli, zahtevajo divje bitke na ruski fronti nazije ogromno žrtev. Taki se je izrazil zadnji petek neki potnik, ki je prišel semkaj iz Varšave,
di, katero obdolžujejo ne samo	, ,
počasnosti, marveč direktne ma- da P"Pe*JW	dan po
lomarnosti pri pomoči za Rusijo. Tako so zadnjo nedeljo priredili taboriti ponovno enega svojih javnih zborovanj, na katerem se je odločno aavračala vladna trditev, da bi napad na Evropo ne bil primeren ob sedanjem času, češ, da dežela še ni pripravljena .zanj. V podobnem smislu so pikro napadali vlado tudi razni listi in zahtevali, da se v nje osobju izvrše temeljite izpremembe.
Eden od listov sarkastič no primerja britansko "popolno vojno" s položajem v Rusiji in prinaša slike, da pokaže razliko med obenjia deželama. V Angliji kaže dobro oblečeno množico ljudi, ko se zabava pri raznih
15,000 nemških ranjenih vojakov. Iz nekega drugega vira pa se sliši, da so morali v treh slovaških mestih zapustiti bolnice vsi civilni pacijenti, da so napravili prostor za ranjence. Omenja se tudi, da je nekje na Slovaškem prišlo pred kratkim do spopada med nemškimi in slovaškimi vojaki.
-o-
— Buy Defense Bonds and Stamps —
dirkah, dočim je zunaj parkanih na tisoče avtomobilov. -Nato pa pokaže kot kontrast ruske tanke, ki so jih ujeli Nemci, ter ruske ženske, ko se s trpkimi obrazi udeležujejo guerilla vojne.
'Širite amer. Slovenca'
NEMŠKO POROČILO O
SPREMEMBAH V RUSIJI
Berlin, Nemčija. — Zadnji teden se je poročalo po britanskem radio, da je Stalin izvršil znatne izpremembe med poveljniki na fronti, in, da je generale prestavil z enega dela fronte na drugega, ali pa jih poslal na kako mesto v ozadju. Naziji pa nasprotno trdijo, da ie bil proces vse Jbolj radikalen kakor se poroča, namreč, da so trije maršali, Vorošilov, Bu-denny in Timošenko, poslani v zapor in jih baje utegne zadeti smrtna kazen.
Zadnje vesti o uporih v Jugoslaviji
(Tiskovna poročila jugoslovanskega poslaništva v Wash-mgtonu).
Angora. 15. oktobra <Ray Erock to NY Times). — Vojni dopisniki inozemskih listov poročajo, da četniki dele puške, strelivo in strojnice srb« ~kim. bosanskim in črnogorskim kmetom in da je nastala po umiku nemških motoriziranih enot na rusko bojišče na treh četrtinah površja Jugoslavije prava vojna. Dalje, da srbska četniška vojska kontrolira nad 70% izdelovanja orožja in streliva po tvornicah, ki so še* ostale. Pri napadu na tvornico orožja v Kragujevcu so -četnUp _zajeli ,v poljskih topov, ročnih granat, pušk, strojnic in streliva. Ofco-loženost srbskih, bosanskih in črnogorskih kmetov je nedvomno razlog za novi obupni poziv generala Nediča na državljansko vojno proti četnikom in Oboroženemu kmetskemu ljudstvu. V svojem razglasu je general Nedič opozoril, da bo nadaljevanje upora povzročilo pošiljanje kazenske eks-pedicije v kraje pod četniškim nadzorstvom, kjer so se nemške in italijanske oblasti pokazale premalo močne. Srbski in hrvatski krogi v inozemstvu, ki so vdani vladi generala Si-moviča v Londonu so izjavili, da bo razglas generala Nediča same še bolj podnetil zemljo.
Radijske vesti, sprejete v Turčiji, pravijo, da je nemški vojaški poveljnik Beograda že drugič brez uspeha zahteval od Berlina, naj pošljejo še sedem nemških divizij, da bi zadušili upor pri Sabcu. Te čete
{va začelo obstreljevati dalmatinske vasi, kjer četniki napadajo italijanske obhodnice in vojašnice. Tako so napadli tudi mesto Bar, ki je že napol porušene vsled italijanskega bombardiranja. Z dveurnim obstreljevanjem so italijanske vojne ladje spremenile Ulcinj v razvaline.
Vesti iz nepokorjene Jugoslavije
V	Malencih in Mokrem Lu-gu pri Beogradu so obesili deset oseb in njihova trupla pustili viseti dan in noč na glavnem trgu.
Nemci poročajo, da je "vlada" generala Nediča izdala zakon, ki kaznuje^ s smrtno kaznih;, osebe, ki napadejo drugo osebo z orožjem; ki poškodujejo javne stvari ali zgradbe; ki kradejo ali podtaknejo ogenj; ki z govorjenjem ali s pisanjem propagirajo komunizem ali politično strankarstvo; in končno vse, ki bi navedene skrivali. Za vse take slučaje bo sodilo hitro sodišče in obsodilo v 24-tih u-rah. ^—s
V	Osijeku so prijeli nekega inženirja in nekega dijaka, ko sta pripravljala razstreliva. Tretjega, inženirja, ki jima je. pomagal, so pri begu ustrelili.
Blizu Zagreba so v bojih" s četniki padli trije ustaši, med njimi njihov poveljnik. '
Nemci poročajo, da bodo Srbiji poslali dveste vagonov semena za razno žito, v isti vesti pa poročajo, da je žetev v Srbiji bila izredno bogata in da je potekla v redu in kakor navadno. V isti sapi pa Nemci poročajo o smrtnih kaznih za vsakega kmeta, ki ne bo požel
jim odvzeli
OGRAJA OKROG KRALJEVE PALAČE BO ŠLA ZA VOJNO
so izčrpane in se orežje.
V območju Šabca se nada ljujejo ostri boji, prav tako okrog Užice, ki je popolnoma porušeno. Borba je tudi okrog Zvornika v Bosni, kjer so četniki zgradili pravo utrdbo za obrambo pred nemškimi napadi iz Valjeva. Cetniško središče pri Loznici, severnozn-bodno od Zvornika, se navzlic stalnemu obstreljevanju s "Stuka"-mi še vedno drži.
Italijanske oblasti v Cetinju niso za smrtne kazni iz maščevanja za četniške uspehe v Orni gori in Hercegovini, vendar prihajajo poročila, da so italijanske izgube silno velike in da je malone vsa Črna gora v rokah Srbov in Črnogorcev. Italijanski poveljnik in načelnik Cetinja sta izdala razglas, podoben naznanilu italijanskega poveljnika Kotora, naj
Slika kaže, ko delavci v Londonu od stran ja jo in nalagajo na trnke železno ograjo, s katero je bila obdana Buckingham palača, btvaliiče britanskega kralja. Angleži zbirajo ves kovinski materijal, kar ga morejo dobiti, da ga prelijejo za vojno blago.
do 25. oktobra . . .
V	Zagreb je prišel diplomatski predstavnik Španije, Vicenze Gonzales. V Zagrebu in v Ljubljani je Italija odprla urade za propagando turizma v Italiji, ter jesensko"izložbo.
Argentinski tisk posveča posebne pažnje uporom v Jugoslaviji in poudarja, da je naš narod pokazal ostalim narodom pot, kako se je treba boriti pčbti sovražnikom demokracije. "La Naciop" pravi, da je po nemških uradnih vesteh največje število ustreljenih v Zagrebu in da je število vseh, ki še v Jugoslaviji bili ustreljeni, večje kot ono, ki ga navajajo Nemci.
V	Benetkah je bila seja italijanske in Paveličove ustaške gospodarske komisije, na kateri so podaljšali prejfciji "sporazum" vendar z nekaterimi "spremembami'*, seveda na ra-
pre1bivalci polože orožje. U- čun hrvatskega naroda, spe h je bil tale: dobili so dve ! puški, dolgi črnogorski pre-1 kiji, še iz časa turških bojev. -Italijanske brodovje je zno-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
Stran 2
AMERIKA N3KJ SLOVENEC
Torek, 28. oktobra, 1941
Ajmerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski bet v Ameriki,
Ustanovi«en leta 189L
Isbaja vsak dan	pone-
dDjUby ill dnevov po prunlkih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cerm&k Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ______________________$5.00
Za pol leta___________;_ 2.50
Za trt leta___f__________1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto______$6.00
Za pol leja_____*___3.00
Za četrt leta ___
Posamezna številka
1.75 3c
The first and the Oldest Slovene « Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermaek Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year-----z.----
For half a yev ----------
For three months .--
.....$5.00
_ 2.50
1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______________$6.00
For half a year__3.00
For three months_____________1.75
Single copy -----------_------------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Obsojamo komunizem, ne pa Rusije"
(Konec)
Kakor smo že včeraj povdarili, da je treba dobro mero razsodnosti, zakaj gre v tej borbi med naziji in komunisti, naj to naglasimo še enkrat. • V tej borbi gre za zmago nazizma nad slovanstvom, da si tako Hitler enkrat za vselej zagotovi varnost pred vsakim slovanstvom, dasi mu to slovanstvo ni delalo nobenih krivic ne težav tudi doslej. Zagotoviti si hoče pa yarnost zopet iz posebnih razlogov. On ve, da kar bo Slovanom vzel, da bo to goli rop, gola ravbarija najbolj krivične vrste. On ve, da ako bi Slovani ostali še kai močni, da bi nekega dne zahtevali svoje nazaj. Zato je treba slovansko moč razbiti in uničiti. Sovjetska Rusija se pa danes bon, da ohrani sebi rusko zemljo, na kateri bivajo Slovani. Če zgubijo to zemljo, bodo izginili Slovani. Tu naj odpre vsak Slovan oči in naj spregleda zakaj gre.
Torej danes komunisti in boljševiki branijo slovansko zemljo pred naziji. Kdo izmed Slovanov naj potem želi, da zmagajo naziji?
Pri tem se čudno opredeljujejo nekateri irski duhovniki. Vendar jih je med njimi tudi precej, ki na to borbo gledajo pravilno in pravično. Eden izmed najinteligent-nejših ameriških katoliških duhovnikov je gotovo znani prelat Msgr. Fulton J. Sheen, ki je profesor na katoliški' univerzi v Washingtonu in znani radio govornik vsako nedeljo na katoliški radio uri. Ta duhovnik je trezen in premišljen mož in zraven učenjak svetovnega slovesa. Poslušajmo kaj on pravi. Govoril je te dni tri tisoč bro-ječi množici, ki se je zbrala k molitvi za mir, ki jo je priredila kanadska katoliška ustanova "Assumption College Lecture League", v Windsor, Ontario. Msgr. Sheen naj-prvo ošvrkne Sovjetsko Rusijo v svojem govoru tako-le:
"Ko govorim o revoluciji in protirevoluciji, obsojam ustvarjenje napačnega razumevanja, ki naj prikazuje sovjetsko vlado kot zaščitnico prostega verskega prakti-dranja v njenih mejah. Verska svoboda je med onimi pravicami, ki jih je dal ljudem Stvarnik, ne pa nobena država. Svet se razlikuje. Pravica, ki jo da človeku država, jo državo lahko odvzame. Pravica, ki jo je dal človeku Bog, se pa ne sme odvzeti."
Ta isti Msgr. Sheen pravi dalje: "Mnenja sem, da predsednik Roosevelt uvideva razliko med Rusijo in komunizmom, ker jasno uporablja v izražanju izraz "rusko ljudstvo", namesto "sovjetov", v svoji čestitki Rusiji, ko se je ta postavila proti Hitlerju.
Značilno izrazi svoje mnenje glede pomoči Rusiji v tem le odstavku: "Mi lahko pomagamo Rusiji materialno. Ne mislim, da je to napačno, če sprejmemo pomoč od drugega gangsterja, kadar si napaden od prvega. Je pa naša dolžnost, da so naši pogoji take pomoči jasni in čisti: da, pomagal ti bom, ampak ne računaj na pomoč od moje strani, kadar boš napadel drugo banko."
Dalje je omenil tudi to le: "Rusija je komunistična, arfipak komunizem ni Rusija. Rusija je bila pred komunizmom in bo ostala po komunizmu." Takoj za tem izrazi upanje in pravi: "Doživeli bomo še mi mogoče dan, ko bo Rusija fcopet ena izmed velikih verskih dežel v svetu. To svoje upanje utemeljujem na to, da ne morem uvideti toliko enega trpljenja, ki bi nazadnje ne prejelo svoje napade. Rusija je v svojem bistvu verna. To je dokazano po dejanjih. Kljub temu, da so komunisti uspeli, da so izgnali iz dežele vse kapitaliste in pridigali 24 let, da je vera opij za ljudstva, je kapitalizem v Rusiji izginil, vera v ruskem narodu pa še živi in obstoji. Zakaj je vera ostala? Zato, ker je zasidrana v človeških srcih.
Obsojajmo komunizem, nikdar pa ne Rusijo, obsojaj-mo nazizem nikdar pa ne Nemčije, obsojajmo fašizem, nikdar pa ne Italije. Po vseh katoliških cerkvah se že deset let moli po svetu za cerkev v Rusiji."
Tako torej razumejo borbo med Nemčijo in Rusijo razumni katoliški voditelji. Ali naj mi kaj zraven dodamo? Skoro nepotrebno^ To naj dodamo, da mi kot
Slovani smo poleg vsega tega še po krvi dolžni sočustvovati s slovansko Rusijo. Prav posebno še iz razloga ker vemo, da če enkrat Hitler Rusijo pogazi in uniči, potem za nas ni več upanja, za bogve, bogve kako dolgo.
Mi želimo zmago ruskemu orožju v tej borbi zato, ker Rusi so Slovani, naši bratje. Hudo trpijo in še bodo trpeli radi Marksovega komunizma, tfoda to bo minilo, kakor izraža Msgr. Sheen, ki ni Slovan, upanje, da Rusija bo za vse trpljenje nagrajena s krono nagrade, da bo postala zopet ena izmed velikih verskih dežel na svetu. Da se to uresniči, molimo vsi Slovani! A zraven pomagajmo in sodelujmo vsi, da Rusija v tej borbi s Hitlerjem ne podleže. Ce pade Rusija, bi tak padec pomenil za slovanstvo dolgo črno noč. Te pa reši nas o Gospod!
ODMEVI BARAGOVE ZVEZE *
v
Cleveland, O.
Cen j. urednik našega katoliškega lista Amer. Slovenca. Želim nekoliko poročati z zborovanja Baragove zveze, ki se je vršilo 14. oktobra v Ne\v-burgu pri fari sv. Lowrenca. 22 gg. duhovnihov je bilo navzočih, med njimi tudi nekoliko mož i žena domače fare. Jaz sem imel prvič priliko biti na tem zborovanju, kjer s^m poslušal pismena in ustmena poročila naše čč. duhovščine. Vsi ene misli, vsi ene želje, en cilj — Baraga na oltar!
Da, sveti dnevi so se mi zdeli pri nas te dni. Najprej 40 urna pobožnost v cerkvi, med katero smo se priporočali Bogu v varstvo in ga prosili milosti za se in za svoje in potem še to zborovanje Baragove zveze, ki ima tudi vzvišen namen. Koliko lepih govorov in poročil je bilo slišati na tem sestanku. Vsi so prepričani, oa je škof Baraga svetnik. Priporočali so nam čč. gospodje duhovniki da se naj v vseh zadevah obrnemo k nažemu P»a-ragi, posebno še v bolezni in stiskah ter hudih časih. Na priprošnjo škofa Barage pri Bogu, bomo uslišani. — Poročali so, da med Indijanci, kjer je Baraga učil in jih krščeval, je veliko zanimanje za Baragovo beatifikacijo. Iz mar-quetske škofije, kjer počiva truplo blagopokojnega škofa Barage, je zastopnik mar-quetskega škofa Rt. Rev. Meg-nerja, katerega je zastopal Very Rev. monsignor Jos. L. Fred jako zanimivo pripovedoval o delovanju škofa Barage v tistih krajih. Univerza in šole se imenujejo po Baragovem imenu. Vse to znači, da je bil Baraga velik mož, pravi Kristusov apostol, ki je nesel Kristusov nauk med tedaj divje narode. Ime škofa Barage se sveti vsepovsod, kjer je on učil. Ta zastopnik Very Rev. msgr. Jos. L. Fred je tudi povedal, kako veliko zanimanje je tam, kjer se zbirajo vsi podatki iz življenja škofa Barage, da se pospeši proces bea-tifikacije. — Slišali smo tudi poročilo iz države E,cuador v Tužni Ameriki, kjer misijonari slovenski misijonar Rev. Bogomil Trampuš, ki poroča, da je tudi .med ondotnimi spreobrnjenci vzbudil zanimanje
in izdal več knjig med svoje vernike. Prav tako se poroča, da je med drugimi narodi o-pažati veliko zanimanje, za Ba ragovo beatifikacijo.
Nekaj koristnega je Baragova zveza sedaj ukrenila na tem letnem zborovanju. Sklenjeno je bilo, da se ustanove podružnice po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki. Člani društev Najsv. Imena in čla nice Altarnih društev naj bi se združili in k njim naj bi se pri družili še ostali verni katoličani V vsaki slovenski župniji naj bi nastala podružnica Baragove zveze s svojim odborom. Dose-daj je bil samo en odbor, odbor gg. duhovnikov, ki so sami de lali in nam priporočali molitve in prošnje k Bogu, da bi bili Slovenci dobili zastopnika Barago pri Bogu. Sedaj je pa Baragova zveza napravila veliko dobrega s tem, da se ustanove podružnice v vsaki slovenski župniji. V posameznosti zamo-remo le malo, v skupnosti se pa veliko doseže. In to je potrebno, da slovenski narod skupno povzdigne svoj glas k Bogu, da nam da svojega slu žabnika Barago na oltar. Ba raga je naš rojak in česar mi ne moremo naravnost doseči pri Bogu, bo on za nas posredoval. Majhen narod smo in skupno hočemo živeti vsi Slovenci. Hudi in težki časi so nas ravno sedaj zadeli. To naš Baraga prav dobro ve. Zato prosimo Boga, da po škofu Baragi naše prošnje usliši in zopet združi vse Slovence v stari domovini v veliko in svobodno Slovenijo.
Pri nas smo že kar rekli, da bo številka ena, to je, da bo prva podružnica Baragove zveze, ki se bo ustanovila pri sv. Lovrencu. Poslušajte naznanilo v cerkvi in tedaj pri dite častilci Baragovi, da nas bo veliko število navzočih. Kje bo druga podružnica? Ka dan z njo! Naj se to delovanje širi in širi hitro in povsod po vseh slovenskih naselbinah širom Združenih držav. Namen je dvojen, da se moli za čimprej šnjo Baragovo beatifikacijo — to se določi na sejah — menim, da bi ne bilo preveč eno uro na mesec skupno moliti. Druga stvar je, da se v ta namen nekaj žrtvuje, to je en dolar članarine na leto. Sili se ne nikogar, prostovoljno je. Tu šteje samo dobra volja in dober
namen in s tem vsak lahko postane član Baragove zveze.
Dragi rojaki Slovenci, bodimo kakor so drugi narodi, ki imajo svojega svetnika, da bomo tudi mi imeli svetnika božjega iz svoje srede. Dajmo se tudi v tern oziru malo bolj zanimati in prosimo Boga, da bo škof Baraga prištet med svetnike. Brez dvoma je on v nebesih, toda treba je, da ga cerkev javno razglasi in zato je treba od naie strani več moliti in nekaj žrtvovati in Fog bo blagoslovil naše molitve in delo. Bog naj blagoslovi naše molitve in delo. Bog naj blagoslovi riaše dobre namene!
Anton Meljač. -o-
ŠE ENA VEST IZ DOMOVINE
Chicago, 111.
Mrs. Tončka E. je prejela te dni iz starega kraja, iz Ljubljane pismo, oziroma navadno poštno dopisnico, sledeče vsebine:
Zopet pišem, ker dvomim, da si že kaj dobila od mene. Sporočam Ti, da smo sedaj v Ljubljari vsi skupaj. Imamo zasilno stanovanje, spimo na slami. Vse naše, kar si videla, je ostalo v Mariboru. Niti žlice nisem mogla vzeti s seboj. Smo pod Italijo, ki nas je slovenske begunce lepo sprejela in smo jim zelo hvaležni za to. Ostali mariborski Slovenci so pa deloma v Srbiji, ali pa na Hrvatskem. Za Jožeta in Marjana, nisva z Jožico vedele tri tedne. Jože je bil službeno v Sarajevu, kjer je bil zasut pod razvalinami, ki so jih povzročile bombe in so ga z zlomljenim rebrom pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Marjan je pa prišel ves strgan in skoro bos čez Pohorje peš. Jože še vedno bolena. Tudi jaz sem bila zelo »bolna. Danes smo vsi veseli, da se je za nas vsaj tako izteklo — Vem, da vedno misliš na me, ker se mi yaako noč sanja od Tebe. — Vaša Mtei je še v Zidanim Mostu, ki f6 pod Nemci, pa ne ve, kako dolgo bo še. Sicer pa ima v Zalogu, pod Italijo dom.
Sledijo pozdravi.
Pripomba uredništva: Pismo je bilo pisano 24. junija in naj-brže tudi isti dan oddano na pošto. Kedaj ga je Mrs. T. E. sprejela, nam ni znano, pa tudi ni posebno važno. Važno ie za nas vse rojake v Ameriki to kar iz pisma razberemo, namreč, da so vsa poročila, ki smo jih dosedaj še brali resni čna v tem, kako strašno je naš slovenski narod preganjan pod nazijsko NemČijd, da je navsezadnje res verjetno, da je moralo vse narodno čuteče slovensko prebivalstvo zapustiti svoje domove in so jih naziji skoro nage in bose pregnali ter morajo sedaj trpeti pomanjkanje. Kako je z onimi, ki so jih naziji obdržali, pa dosedaj ne moremo vedeti. Da jim ni dobro, lahko slutimo. Morda jim je še hujše kot tem, ki so bili izgnani.
Še nekaj vidimo v pričujočem pismu, kot smo opazili še v vseh, ki so prišla po vpadu v Jugoslavijo v naše roke, namreč to, da vsako pismo potrdi, da Italijani precej prizanesljivo postopajo z našimi u-
foogimi begunci. To gotovo ni iz ljubezni do slovenskega naroda, še manj iz spoštovanja in tudi prav težko iz usmiljenja. Italijan je boječ, ker si sam ni svest svoje usode in ne ve kaj ga še čaka, zato si pa noče nakopati še notranjih sovražnikov. Da pa pri tem ni iskren, vidimo lahko iz tega, kako je postopal z našimi rojaki na Primorskem in v Istri, ko je po zadnji vojni zasedel te lepe sončne kraje. Ne moremo verjeti, da bi se mogel kar naenkrat tako spremeniti.
-o-
JUBILEJ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA IN DRUGO IZ JOHNSTOWNA
Johnstown, O.
Petintridesetletnico srečnega zakonskega življenja sta obhajala dne 15. oktobra obče spoštovana in priljubljena rojaka Mr. in Mrs. John Husich. — Mr. Husich se je rodil v vasi Griblje, fara Podzemelj, slav ljenka je pa doma iz Nerajca pri Dragatušu. Oba sta močna in čvrsta korenjaka. — Prijatelji so jima priredili veselo presenečenje (suprajz party) in jih zares globoko iznenaai-li. Da je bilo vse dobro pripravljeno tudi za želodec in srbeče pete, mislim, da ni treba še posebej omenjati.
Prijatelji so jima častitali k temu lepemu dnevu, želeč jima, da bi v zdravju in veselju ter v krogu svoje družine in o.obrih prijateljev, obhajala še tudi zlati jubilej ali 50 letnico zakonskega življenja. — Naša slavljenca imata štiri omožene hčerke, ena hčerka je še doma.
Mr. Mihael Husic, brat zgoraj omenjenega, je pa bolan že par tednov ter se nahaja pod zdravniško oskrbo. Znanci in prijatelji mu žele, da bi mu Bog povrnil skoro ljubo zdravje, ta največji dar božji.
No ja, pa imam še veselih novic za povedati — Gospa štorklja, ali kako jo že nalivajo, se je oglasila pri Mr. m Mrs. Kennan." Zelo sta se je razveselila, ko jima je omenjena gospa prinesla v dar čvrstega sina prvorojenca. Srečna mati Mrs. Kennan je hčerka Mr. in Mrs. John Husich-a. — Potem se je dolgokljunka o-glasila tudi pri mladih zakoncih Mr. in Mrs. Kostelo (Kos-telec) ter tudi njih obdarila s sinom prvorojencem, katerega sta se tudi močno razveselila. Omenjena je pa hčerka Mr. in Mrs. Michael Husich-a. — O-bema srečnima mladima zakonskima družinama iskrene častitke! — Torej, kakor raz-vidite, kranjska kri nikoli ne sfali. Imamo tukaj slavnost, žalost in radost. Je že tako v tej splzni dolini. — Iskreni pozdrav vsem zgoraj omenjenim, kakor tudi zvestim naročnikom in čitateljerrf Amer. Slovenca!	Peter Volk.
PRISPEVKI
za trpeče rojake v starem kraju
IZKAZ OD 22. OKT. 1941 Mrs. J. Logar, Enum-
claw, Wash..............5.00
Zadnji izkaz .................. 8.00
Skupaj .....................$13.00
Dogodki
i Med Slovenci po ** Ameriki
Slovenka ubita
Cleveland, O. — Pri avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v ponedeljek 20. oktobra na Euclide Ave. in E. 105. cesti je izgubila življenje mlada rojakinja Rose Karpinec, rojena Zakrajšek, stara šele 27 let. V varnostni zoni je čakala na poulično cestno električno železnico. Ravno se je bila namenila na delo, pa je zavozil v gručo ljudi, ki je z njo vred čakala kare, truk, ki je več oseb podrl na tla. Mrs. Karpinec je bila odpeljana v bolnišnico, kakor tudi še dve drugi ženski. V Lakeside bolnišnici je podlegla hudim poškodbam. — Rojena je bila v Clevelandu in zapušča moža, hčerko, očeta, tri brate, tri sestre in več sorodnikov. Pokopana je bila iz cerkve sv. Lovrenca zadnji četrtek na Calvary pokopališče,
Odhodnica
Brooklyn, N. Y. — Druš-ro sv. Jožefa KSKJ., je imelo svojo jubilejno proslavo v nedeljo 19. oktobra. Proslave, katera je sijajtio uspela, se je udeležil s svojo soprogo tudi Mr. Ivan Zupan,, urednik Glasila KSKJ. iz Clevelanda, O., ki je imel na programu tudi glavni govor. Društveni Člani so pa potem v četrtek 23. oktobra zvečer priredili Mr. Zupanu prav veselo odhodnico v dvorani Slovenskega doma v Brooklynu, ki je tudr prav lepo uspela.
' p Smrtna kosa
Cleveland, O. — V Glenvill« bolnišnici je umrl rojak Frank Boldan, po domače Mežna-rjev* v starosti 55 let. Stanoval je na East 72nd St. Pokojni je bil doma iz Trebče vasi pri Žužemberku in živel v Ameriki 38 let. Zapušča dve sestri: Ano Klančar in Mary Komin. Bil je član društva sv. Cirila m Metoda SDZ. Pokopan je bil zadnje sredo 22. oktobra iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče.
Nov grob v Detroitu
Detroit, Mich. — Nedavno je tukaj umrl Ludvik Bahor, rojen na Mevrlenu pri Črnomlju v Beli Krajini. Zapušča družino in dve sestri.
Rojenice
Cleveland, O. — Pri družini slovenskega odvetnika Joseph A. Križmana, na Lake Shore Blvd., so se oglasila te dni prijazne vile rojenice in jim podarile v spomin krepkega sinčka. — Častitke!
Širite in priporočajte list ' 'Amerikanski Slovenec 1n
POSLUSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
V PASTI
(316)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs

AS TARZAN STRODE FORWARD, THE WGHTENED VILLAGERS FLED.

m

/rm
"he s come to finish us; one quavebed. »we
vtu5t kill him first," the other

AS HE SPOKE HE DREW HIS BOW. AND WAITED FOR TARZAN TO PASS///
Ko je Tarzan stopal naprej, so prestrašeni prcbivalci bežali.
V neko kočo sta se zatekla ona dva
vojščaka, ki sta se poprej bojevala s Tarzanom.
"Prišel je, da konča z nama," je pripomnil eden. "Moramo ga mi poprej ubiti," pristavi drugi.
Medtem ko je jjovoril, je nastavil
pšico na lok in čakal, da bo Tarzan šel
mimo.



Torek, 28. oktobra, 1941
A MEM KANSK! SLOVENEC
J. M. Trunk. \.ijj TEDENSKI KOLEDAR
2.	Nedelj«. — 22. pobink.
3.	Ponedeljek — Spomin vernih duš
4.	Torek — Karol Boromej
5.	Sreda — Judita
6.	Četrtek — Leonard
7.	Petek — Vilibrord
8.	Sobota — Bogomir
PRVA NEDELJA V NOVEMBRU
"Veliko bukev delati, nI konca (Pridig. 12, 12)".
Tako je govoril modri že pred dva tisoč leti. Kaj bi rekel šele danes? Pa ne le delajo, tudi čitajo knjige brez konca. Ampak kaj ti pomaga, kaj ti hasne veliko čitanja, branja številnih knjig, ako pri tem zanemarjaš dolžnosti svojega fctami? Svet se bo ravno tako vrtel in sukal naprej, ako ne bereš ali ne slišiš o tem, kar se na svetu vsak dan dogaja. Ako pa imaš dosti časa, da či-taš marsikaj nepotrebnega, moreš pač imeti tudi vsaj nekaj časa, da čitaš in prebiraš to, kar hasni tvoji duši. Ali res misliš, da ti ni treba več pouka v dobrem in lepem, nobenega nagibanja in opominjevanja k čednosti? Oboje je vsakemu človeku potrebno, in potrebno vprav vsak dan. Prebiraj toraj pred vsem take knjige, ki te poučujejo o sveti katoliški veri in resnici. Kaj ti je pač bolj potrebno in ti more bolj koristiti v borbi, ki gre skozi vse življenje? Kje moreš najti
večje in globokejše modrosti, kakor v tem, kar je človeštvu razodel Bog sam? Kje je več najbolj gotove resnice v vprašanjih življenja? Tu ni nobene one zmešnjave, ni nobenih o-nih zmed, "katerih so polne dandanes najrazličnejše knji-ige. Vrlo žalostna resnica je, da je dandanes mnogo kristjanov, in pred vsem tako imenovanih kristjanov, ki mnogo kaj berejo, pa čitajo le mnogokaj zmedenega, nepotrebnega, da so in ostajajo grozno nevedni v verskih zadevah. Pa je pred vsem v naših dneh potrebno, da mora vsak vero poznati, razumetf verske resnice, ker je neprestana borba na svetu in med svetom zoper te resnice. Ako One slabe knjige, ki so dandanes razširjene po vsem svetu kakor dim iz peklenskega brezdna temnijo sonce resnice in okužajo zrak (Skr. raz-od. 9, 2), če te knjige toliko škodujejo in spravijo toliko duš v pekel, ali ne bodo dobre knjige koristile zveličanju tvoje duše?
VOJAŠKA BIVALIŠČA NA ISLANDIJI
Stran 3
KAKO SI JE RUSIJA PRIDOBILA -J SIBIRIJO
Ameriško vojaštvo, ki je zasedlo postojanke ha otok« Islandiji, si irradi bivališča da bo v rim-skem času zavarovano pred snegom in mrazom.	' DO v zlva~
EVROPSKA VOJNA V LUČI PREROKOV
POMEMBNA NAPOVED IZ MAINZA
(Franjo Paternost, Brazil.)
Ta napoved je bila objavljena v začetku 19. stoletja m govori o delni porušitvi mesta Mainz, ob Renu v Nemčiji, kakor tudi o neki strašni bitki v okraju Westialije. In kar je še posebno zanimivo, obstoji o tej bitki v Westfaliji, tudi druga stara prerokba, v Nemčiji zelo poznana ter imenovana bitka pri brezi (Prefezeiung von der Schlacht am Birken-baum), napoveduje isto kot prerokba iz Mainza, ki se glasi :
Naša dežela bo videla veli* kansko bitko, ki bo tako krva-1 va in strašna, da se kaj straš-nejšega še nikdar ni videlo . . . ta bitka bo trajala tri dni in tri noči . . . Velika nesreča bo zadela naše mesto Mainz in njeno okolico, porušeno bo od ognja in meča, in prebivalstvo bo pomrlo od lakote. Toda pokončanje ne bo popolno, ker prišlo bo zadnjo minuto in sicer od zahoda . .
"Glavno pozorišče bitkfr bo pri Hammu, Paderbornu in ob reki Renu. Velkanske trume vojščakov, večje se še nikdar niso videle, se bodo bojevale, in grom z naznansko silo bo bučal po zemlji in zraku; in črni oblaki od dima in ognja bodo zakrili solnce, da se bodo vojald bojevali tri dni v popolni'temi . .
Kar se nanaša na porušitev Mainza, poglejmo še enkrat Nostradamusa, ki nam napo-duje porušitev Koelna od Rusov; Koeln je tudi mesto ob Renu in sicer nekoliko nižjo od Mainza: "Armenski veliki vojvoda (Stalin) bo zasedel Dunaj in prodrl do Koelna; vsi svečeniki in večina prebivalcev bodo pobiti, tudi onim iz Mainza ne bo prizaneše-no . . .
To čisto jasho kaže, da bo ruBka vojska prodrla do reke Ren«; hrfi sv. Anton (neru-
ski) je videl rusko in nemško vojsko v bitki v Westfaliji, ki je bila pokončana od strašne
bolezni ...	'
*
Menih Souffraud — (1753-1828) — je zapustil naslednjo napoved:
"Dve evropski velesili se bosta oborožili (Nemčija in Italija) ter napadli bosta Francijo in druge evropske narode .. . toda uničeni bosta, od Rusije, ki bo prodrla s svojimi konji do reke Rena ter jim dala pit vode iz nje ... pa ono-stran Rena ne bo prešla . . -o-
tfapoved francoskega meniha Johannesa iz leta 1600 po Kr.
Ta prerokba je bila objavljena v pariškem "Figaro" 10. septembra 1915, ter 'ponatisnjena lansko leto od londonskega lista The Great World. V teh napovedbah so rabljene simbolično živali za države ; in sicer Angleško predstavlja "Leopard", Francijo "Petelin", Rusijo "Beli Orel", Nemčijo "Črni Orel" in Italijo navadni "Orel"; in ta prerokba se glasi:
"V dvajsetem stoletju po u-človečenju "Besede" (Odreše-nika), se bo učlovečil Antikrist, ki bo prinesel na zemljo toliko gorja in zlobnosti, kolikor je bilo Nebeško Učlove-čenje prineslo dobrega".
Antikrist po tej prerokbi ni nihče drugi kot Hitler; in Hitler je tudi Apokaliptična Zver, o kateri praVi sv. Janez, da "kdor ima pamet, naj zračuna številko Zveri, ki je številka človeka in njeno število je 666." Po grških številkah ima ime Hitler število 666.
"Antikrist bo sin iz dežele Luthra, Boga bo klical za pričo, da je Njegov prerok; ta princ Laži bo prisegal nad Sv. Pismom, da je on prava roka Najviijega, ki ga je poslal, da kaznuje s podjarmljenjem pt>-kvarjgne narode.
"Njegovi nebrojni vojščaki bodo imeli za geslo: Bog je z nami; in te njegove vojaške trume bodo prave peklenske legije . . .
"Več časa bo deloval z zvijačo in izdajstvom, ne bo držal dane besede in ne pogodb (Hitler je do danes prelomil še vse dane besede in sklenjene pogodbe); "njegovi privrženci in ogleduhi se bodo razširili po vsej zemlji, (to so 5. kolona, kjer je žal nekaj teh ogleduških izdajalcev tudi med našimi rojaki, ki so v svoji zaslepljenosti nasedli "pobožnim" besedam Antikristo-vim, ali pa se mu prodali za par Judeževih grošov); in on Antikrist bo gospod vseh tajnosti tistih, ki bodo na oblasti.
"Njegov ČRNI OREL (Nemčija) se bo vrgel nad PETELINA (Francija) ga premagal in oskubil, da mu bodo ostale samo ostroge; iznenadil ga bo od druge strani (preko Belgije) in zasedel bo polovico njegove dežele, (vse se je točno izpolnilo) ; in Petelin bi bil nedvomno takoj izgubljen, a-ko bi ne bilo pomoči LEOPARDA (Angleška) in njegovih krempljev . . .
"Na severu pa bo čuval veliki BE^LI OREL (Rusija), ki pa bo tudi iznenaden od ČRNEGA ORLA; ta bo pa pod legel po dolgem in strašnem boju močnemu klunu BELEGA ORLA ...
"Tedaj bo oskubljeni PETELIN (Francija) dobil nov pogum, in napadel bo ponovno ČRNEGA ORLA in sicer z ostrogami, ki so mu še ostale in bojeval se bo hrabro . . .
"In ko bo Antikrist videl, da je izgubljen ČRNI OREL, postal bo zelo besen in večkrat bo prosil za mir; toda sedem angelov, ki jih je poslal Gospod in ki bodo hodili pred vojsko BELEGA ORLA, LEOPARDA in. PETELINA in ki bodo razlivali ogenj in jezo Božjo po tej grešni zemlji, ti angeli ne bodo dopustili, da bi se ČRNEMU ORLU dalo mir poprej, predno ČRNI OREL ne bo izgubil zadnjega vojaka in dokler ne bo pobit in potol-čen, kakor se tolče žito na po- i du .
"Več mesecev bodo ČRNEGA ORLA in njegove PRIVRŽENCE (njegovo 5. kolono) tolkli in pobivali, in sicer: BELI OREL ga bo obdeloval s svojim močnim kljunom,
LEOPARD, ga bo razpraskal s
svojimi močnimi kremplji in PETELIN mu bo zadajal globoke rane s svojimi ostrogami; in da bo poraz Antikrista popoln bo BELI OREL (Rusija) zasedel vso zemljo ČRNEGA ORLA (Nemčije) in onega drugega ORLA (Italije), in iztrebil bo iz zemlje vse privržence in ogleduhe Antikristo-ve, da bo zemlja zopet čista.
"Tedaj bo Antikrist znorel, zgubil bo pamet in umrl bo* od
vseh zapuščen in proklet. ♦
"Dežela ČRNEGA ORLA pa bo razdeljena na več dežel, tcda nobena ne bo imela močne hiše, ne vojakov in ne mornarice . . .
"Tedaj ho začela doba miru in napredka za vse ve-soljstvo; vojsk ne bo več in vsak narod bo vladan po svoji želji in božji pravici . . .
"Jagnje Božje "bo vladalo svet in Njegovo kraljestvo bo posvečenje človeštva, kar se bo moglo zgoditi le!, po porazu ORNEGA ORLA, ki je simbol sirove sile, ki tepta pravice slabih .. . "
Naši čitatelji so videli, da se je večina tega kakor tudi drugih prerokovanj že izpolnilo; in da se bo izpolnilo še ostalo nato gleda in deluje Velika Britanija, kot zaščitnica malih, po Nemčiji in Italiji tep-tanih in zasužnjenih narodov.
-o-
Vsak teden en dopis, naj Bfe Veslo vsake naselbine.
2HU(HIIHtMH«»M»l*HUtHMHIfn
DEFENSE BOND
TO INJDNO
ČEŠKA VOJSKA SE ZBIRA V RUSIJI
London..— (ONA.) — Kakor sporočajo uradni češki krogi v Londonu, se je pričela mala čeho^lovaška armada v Sovjetski Rusiji organizirati. Vojska, ki je bila formirana po generalu Peka, je gotovo majhna, kajti primeroma zelo malo Cehoslovakov se je podalo v Rusijo. Komaj par njim se je posrečilo da so, pobegnili iz "protektorata", ali Slovaške, v Rusijo in še tem se je to posrečilo le po nečloveških naporih. Majhna je ta vojska, toda kljub temu, kakor se poroča, je ta vojska zelo delavna, in ne zaostaja za prejšbjo češko armado, ki je bila raz-puščena ob okupaciji Češke po nazijih. Češki pilotje, ki so se vežbali preden je Hitler zasedel deželo, so zelo vstrajni. Med to vojsko je tudi precejšnje število slovaške vojske, katero je Hitler poslal na fronto proti Rusom, pa so tam dezertirali.
QUIZ
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem v Barberto-nu, Ohio in tamkajšnji 'okolici sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naša lista "Amer. Slovenec" in "Novi Svet" MR. ANTON OKOLISH, JR., ki je s tem pooblaščen sprejemati naročnino za oba imenovana lista in vse drugo v zvezi. Vsem rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober slovenski tisk.
Uprava "Am. Slov." jn "Nov. Svete"
itMMMMIM*m**«IMIMIMHHIIt»*«
Q. I cannot fffltf the word "Defence" anywhere on the Defense Savings Stamps I have bought. Are they merely Postal Savings Stamps, or does my money invested in these Stamps go into the Defense Program?
A. The money you use to purchase these Stamps goes definitely into the Defense program. The Stamps bear the words "America on Guard," which indicates that they are an integral part of the Defense Program.
Q. What is the Treasury's purpose in putting Defense Savings Stamps on sale in retail stores throughout the Nation ?
A. To make it as easy as possible for Americans everywhere to buy these Stamps, which, as everyone knows, may be exchanged at many post offices and banks for Defense Savings Bonds.
NOTE: To buy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan association ? or write to the Treasurer of the United States, Washing-ten, D. G. Also Stamps now are on sale at most retail stores. m ,, j • .
KORIST ČEBEL ZA POLJA IN VRTOVE
Nemški poljedelski strokovnjaki opozarjajo na poskuse, ki da so neizpodbitno dokazali, da Čebel ore j a pospešuje razne druge panoge kmetijstva. Spomla-
ti čebele —«■ tako pravijo — lah-o Zelo mnogo prispevajo k obilni sadni letini. Za nekatere vrste poljskih pridelkov, med drugim tudi žitaric, je tudi dokazano, da dosti bolje obrode, če so njihovo cvetje obletavale spomladi čebele in črpale iz njih med, kakor pa v primeru, če čebel nanje ni bilo. Zato v Nemčiji vedno bolj priporočajo kmetom, naj poleg drugega goje tudi čebele, ker da bodo tako dosti več pridelali. Tudi na ta način je mogoče — pravijo nemški poljedelski strokovnjaki — vsaj v neki meri pomagati k splošni prehrani prebivalstva po deželi in po mestih. Nova ugotovitev glede pomena čebeloreej tudi za druge kmetijske panoge vsekakor dokazuje, da Nemci res mislijo na vse.
-o-
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
(Dalje)
Štiri desetletja po Jermako-vem pohodu čez Ural so dobršno tretjino današnje Sibirije kos za kosorn.pribijali na moskviško državo. Na/tem polju so delovali državniki, kozaki in trgovci na kaj preprost način. Ce so se ljudje upirali, so jim zažgali bajte, može so pomorili, žene in otroke pa zasužnjili.
Medtem se je na ruskem prestolu uveljavil nov car, Mihajlo Romanov.
Jermak je dovršil svoje za zgodovino. Odstranil je ograjo ter Rusom odprl pot v Sibirijo, pa v svojo pogubo. Noč med 4. in 5. avgustom 1584 je bila njegova zadnja. Kako je umrl, ne vemo. Ustno izročilo pa pripoveduje, da je hotel preplavati neko reko v oklepu, ki mu ga je bil podaril car, pa ga je potegnilo na dno.
Vsekakor mu je bila carjeva naklonjenost v pogubo. Zgodba je iz junaSkih dejanj, ki jih je v teku treh let dovršil en sam mož; iz teh treh let se razodeva vsa nadaljnja zgodovina Sibirije.
KONEC KUCUMA
Naglo se je širila Rusija proti severu in vzhodu na presneto preračunan način. Sibirske vazale so drugega za drugim preselili v Moskvo, kjer jih niso pomorili, kar so pričakovali; to-stran Urala so v mestu belega carja nadaljevali svoje belo življenje, ko so se že privadili vodki. Jug pa jim je še zmeraj zapiral Kučum. Zasledovali so ga z nezvestimi Kirgizi (1591), kajti dokler je krožil nad Sibirijo stepni orel, nteo mogli mirno spati moskviški gospodje. Pod natezalnico so Tatarom razvezah jezike ter od njih izvedeli, da prebiva Kučum ob Irtiču blizu Uzinškega jezera.
Naravnost k Rusom so jezdili Kučumovi sli z zahtevo, da prepuste Kučumu deželo onstran Irtiča. Vrnili so se z obljubami o bogastvu, časti ter carjevi milosti, česar Kučum seveda ni sprejel.
Slava, bogastvo, sreča, vse je Kučuma zapustilo, gubil je celo vid. Po dveh letih, * ko so Rusi znova poskušali, da bi ga pregovorili, jim je pisal:
"Odkar se je pojavil Jermak, nisem prelomil besede. Nisem vam dal Sibirije! Le eno: Pre-stregli ste dva človeka, ki sta bila na poti k meni. Kar sta nosila, ste vzeli. Imela sta zame zdravilna zelišča — oči me bole — za ta zelišča vas prosim."
Orel s prestreljeno perotjo, zavoljo ljube luči!
Šestnajst let da se že upira ter ščuva ljudi proti carju, čeprav je že Ivan III. podjarmil Permsko deželo, Ivan III., ki je
HIŠE NA PRODAJ
Vdova iz fare .sv. Štefana proda poceni trinadstropno hišo iz opeke, stanovanja po 3x6; visoka klet, porči in kopalnice. Cena $5,500, ako hitro proda. Za nadaljnje podrobnosti vprašajte K. Ropa & Son, 1700 W. 21st Street, Chicago.
Na prodaj poslopje s šest stanovanji, sobe 3x£ in 3x4, s fronto proti Douglas parku, kopalnice, tla iz trdega lesa, ce&tralna-kurjava v 1. nadstropju, povsod drugod na pe£i. V breehibnem stanju. Cena $11,^00. Vprašajte K. Ropa & Sop, 1700 W. 21st Street,
I imel sina Vasilja, Vasilj Ivana IV., Ivan IV. pa Fjodora, Fjo-dor — čeprav Godunov ni bil Fjodorov sin — se je vendarle oženil z Godunovo sestro. Ruska je Sibirija. Naj le pride v Moskvo, primerno ga bo nagradil, je pisal car Kučumu.
Zarobili so njegove sinove, hčerke in žene ter jih odgnali v Moskvo. Kučum pa je oslepel. Sam se je skril v gozdove ob dolenji Obi. Tamkaj so ga poiskali Tatar i s carjevim vabilom, naj se poda k svoji družini v Moskvo, ne kot zarobljenik, ampak kot gost.
Svoje ugasle oči je uprl v odposlanca, rekoč:
"Vse ste mi vzeli, tudi najljubšega sina, mojega Amanaka, ker nisem šel v Moskvo, ko sem bil še človek. Zdaj sem slep, gluh in nadložen, umrem doma. Vse obdržite, vrnite' mi le Amanaka!"
Čakali so na priložnost. Pozimi leta 1598 so ga zahrbtno u-morili nekje onkraj Išima.
Kučumova smrt je rešila Moskvo pravnih dvomov, krz-narje odvisnih skrbi. Njegovim otrokom so vzeli pravico do njihove zemlje, zato pa so jim pripravili v Moskvi prijetno življenje. Z bojarji so omožili Ku-čumove hčerke, sinovi so dobili zveneče naslove. Iz njegovega sina Altanaja izhaja odlični ruski knežji rod Sibirski j.
SVOBODE, VELIKO PRIRO-DE, NIC OBLASTI
Premišljeno podjarmi j an je z moskviškimi polki ni trajalo dolgo. Sibirija je mikala tudi druge podjetne, razuzdane in odločne ljudi.
Na splavih in čolnih so pluli kozaki proti severu, podjarmili ljudi ter zidali ostroge. Za njimi so hiteli trgovci s kožuhovino. Lovci so se razkropili v gozdo-^ ve daleč v neznano ozemlje, si tam naredili lesene koče ter strelnice za divjad. Iskali so rudo, kosti mamutov, celo grobove so prekopa val i.
Pomikanje proti jugu je bilo težje zaradi bojev s Kirgizi, nasledniki Džingiskanovih vojščakov. Toda — kot obroč soda — so jih stisnile ruske trdnjave, okoli katerih so se naselili ruski kmetje ter pregnanci.
(Konec prih.)
Listen to - >
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WMIP\
1520 kilocycles (Top of the Dial)
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CA^ stane samo________________________3 v/C
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ DC
Naročila sprejema: J if
Knjigarna AmeriKanški Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois


Paul Keller i <
Hubert"
ROMAN IZ GOZDOV
JO Jfl V? A .'K »/Mi .v"' '
t M mislih sem preživel resnb noč. Pyorfuitrti sem bil odločen, da, kypim Cre%nS:o\ro posestvo^ le če mi pritrdita aŽfiSVgfitksplGi-u^itk VnrBtfHg&ir. Če etfyti• .fn/fcKj /dejn sklenil, prodati svojo hišo in se umakniti v svet; kajti pri teh svojih mladih letih nisem hotel še dalje biti brezdelen gost v gozdu. Preveč me je gledal resno s svojimi temnimi očmi.
Sreda. Tim je dospel, Milčka je bila odposlala brzojavko in sedaj sem moral na pot in pomagati tej zadevi kljub lastnim skrbem.
- V zmešnjavi zadnjih dni sem malo mislil na Tirna. Šele na poti v mesto sem se prav zavedel, kako tragičen je bil tudi ta slučaj. Tako vrlo dekle — Milčka — tako zaupljivo sedi poleg mene v vozu, ki naju pelje, upa v lepo bodočnost ob strani ljubljenega moža, ta pa — ji zblazni. Misli, da lahko postane šolski ravnatelj.
Eno upanje sem še imel: Tim ne bo izgubljen, mogoče da s svojim vplivom na^ ki je bil vedno močan, še vse obrnem na dobro.
Med potjo se je Milčki beseda kar zaprla. Moji pomisleki so bili nalezljivi. Končno je začela celo jokati:
"O Bog, vi ne verjamete, da je govoril resnico. Vi mislite, da laže."
Pa si človek pomagaj s^takim ihtečim, mladim dekletom! Vsa modrost in prev-darnost se pogrezneta kakor kamen v vaškem ribniku.
"Počakati je treba, Milčka. Saj se mora vse razjasniti."
Tu je bilo v»e, kar sem jokajočemu dekletu yedel povedati. Gozd ob potu je vihtel svoj« šibe. NiseiD yedel, ali hoče po-atli ji vi jati dii tepsti. V grmovju se je smejal divji golob.
Pustil sem Milčko in voz v predmestni gostilni, sam pa šel proti slaščičarni. Bila je majhna.- Spredaj je stala prodajalna miza z raznovrstnimi slaščicami, zadaj pa je bila mračna sobica, čitalnica.
Tam ie sedel Tim. Opazoval sem ga od vrat. Bral je velik časopis — francoski svetovni list. Vedel sem, da zna Tim neka<j francoskih besedic; toda tega lista gotovo ni znal brati. Delal pa se je, kakor da ga bere. Nisem vedel, ali se je hotel postaviti pred strežajko s slaščicami, ali pa pred svojo nevesto. Na vsak način — bil je prismojen. Sklenil sem, da bom govoril z njim previdno in popustljivo, kakor je'treba govoriti z blaznimi ljudmi.
Tedaj se je ozrl, me zagledal — ostrmel . .. nato skočil s stola, se priklonil in jecljal:
"Milostljivi gospod . . . kakšno iznena-denje!"	£
Dal sem mu roko.
"Da, dragi Tim. Veseli me, da vas vidim. Kako se vam godi?"
"Dobro, milostljivi gospod ... dobro ... takoj vam pripravim prostor!"
"Čemu, Tim. Le sedite zopet. Pogovoriti se morava. Po naročilu gospodične Milčke sem prišel. Ker sem se ravno pe-
ljal v mesto, me je prosila, naj se pogovorim z vami, kako mislite torej o bodočnosti."
"Milostljivi gospod se brigajo za take reči?"
, "Zakaj pa ne, dragi Tim? Torej pogovoriva se prav mirno!"
Takoj sem šel z besedo v tarčo.
"Vi nameravate iti v neko šolo, Tim?"
Drsal se je na stolu nemirno sem in tja.
Sedaj mora priti.. Sedaj moram jasno videti, ali je moj ubogi Tim res zblaznel od samoveličja in če bom moral gospodično od "Grozda" rešiti pred hudo nesrečo. Sam Bog ve, kako naprti gozd človeku službo varovanja. Prej kdaj bi mi kaj takega ne prišlo na misel; sedaj pa sem kar meni nič, tebi nič moral.
Tim je začel jecljati.
"Ali vam je — ali vam je morebiti pokazala mojo brzojavko?"
"Da, Tim; pokazala mi jo je."
Tedaj si je pokril z rokami obraz.
"O moj Bog, kaj si je le milostljivi gospod mislil!"
"Tim! Najprej nisem za vas nič več milostljivi gospod, ampak samo gospod Hubert. In potem — saj pač veste, da vam hočem dobro."
Tedaj se je Tim bodro postavil pred me.
"Da, slepomišil nisem. Res bi moral postati ravnatelj neke šole. Seveda le neke takoimenovane strežajske šole. Nekako zasebno podjetje. Sprejemajo se razumni mladi ljudje, ki hočejo postati sluge. Uče se vsega, kar je treba za ta poklic, od brisanja parketov, snaženja čevljev in obleke pa do sprejemanja gospode in servira-nja pri velikih pojedinah. Tudi nekaj jezikov, da lahko prav bero znamko na steklenici rdečega vina in kakšen francoski jedilni list."
"Šola torej za služinčad?"
Nisem se smejal, globoko sem se oddahnil. Tim ni bil blazen, ampak pameten.
"Da, šola za služinčad. Gre za zdrav, star institut, ki ima dober sloves. Mladi ljudje, če so izučeni, prav lahko pridejo do služb. Plačajo šolnino; posredovanje pri službah tudi donaša prav lep dobiček. Sedanji lastnik je star, in kar je izgubil svojega sina, namerava svoj zavod prodati. Nekaj denarja je treba; če pa se človek pametno poprime te reči, se lahko prav leno živi od nje."
"To me veseli, Tim. Prepričan sem, da razumete vse prav temeljito, kar mora znati in vedeti strežaj pri gospodi. In ravnatelj boste tudi dober."
Tim je zardel radi te pohvale; prej ga nikoli nisem hvalil. Prav ponižno me je vprašal, če imam kaj časa, da bi pregledala kupno pogodbo. Njegovi prihranki niso dovolj; v svoj obrat mora vtekniti tudi nekaj premoženja svoje neveste, zato je treba, da bo vse varno in zdravo.
Tedaj mi je prišlo na misel, da bi priporočil Timu, naj sprejme svojo bodočo ženo kot udeležnico pri obratu.
(Dalje prih.)
Rojak se je čudil
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nerednež. Nekega dneva je to "pogi^ntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno Sta "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Nardčil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road, _	ImAMIChicago, Illinois
CVETLIČNI VRT POD morjem
Najnevadnejši cvetlični vrt leži 150 m pod dnom Atlantskega oceana. Da prideš do njega, moraš 250 m globoko v zemljo in potem moraš potovati še nekoliko kilometrov. Cvetlice tega vrta cvetejo vse leto in plevela ni med njimi.
Pred približno dvajsetimi leti, ko so v premogovnike Glace Ba-ya v Novi Škotski uvedli elektriko, so sklenili inženirji podzemeljsko elektrarno, ki oskrbujejo s tokom enega izmed premogovnikov, da si bodo ustvarili vrt. 250 m pod površino zemlje tsopiš v električni vlak. s katerim se odpelješ skoraj pet kilometrov daleč pod dno Atlantskega oceana. Potem pride 25 m dolg in 4 m širok hodnik, ki vodi do elektrarna. Na levi in desni od steze ležijo grede. Zemljo za-
nje so prinesli s površja in jo naložili v 30 cm debelo plast. Prst je vlažna in hladna, njena temperatura znaša stalno kakšnih 16 stopinj Celzija. Seveda sije na te grede neprestano svetloba iz mogočnih obločnic.
Katoličani so tako močni k*kor je močno njihovo katoliško časopisje.
J. M. Trunks
0R.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST
Htctficduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avernu
Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 z»ečer.
&
MICHAEL TRINKO IN SINOV!
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljati ometa in »ten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas "in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, Se daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naie cene sa delo. Pleskarska dela vriimo točno in za iste jamčimo.
m
wmmjm/mmjmimjmimi@fmimiMi\u
KRASEN KRIŽ
kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-* videvanja bolnikov. '
Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava,, kot svečke, flaška za bla-goriovljeno vodo, bata, prtič. žličke zloii v J eni. Nato se načelna vtran krila zapre kot do krov in imate krasen kril za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine.
i	m Mm	\ Te križe so zaČeK
Ss^JI/I /	X izdelovati pred krat-
-	1 kera kot posebno no-
veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec |
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois gj5
Turki slovenskih krajev niso nikdar stalno zasedli. Prihajala so v Slovenijo posamezna krdela, ki so požigala in kradla, da še danes "turški strah" ni izginil iz slovenskih kosti. Tudi ropi slovenske mladine so se dogajali. Spomin je ohranjen vsaj na Koroškem še danes v pripovedki o "Miklovi' Zali." Vsekako so se dogajali le posamezni slučaji-
Zdaj prihajajo vesti, da se tudi med Slovenci kar na debelo udejstvujejo taki turški maniri od modernih Nemcev. Mladenke z znamko "M. M." za "hareme" nemških vojakov, mladenči v Nemčijo in v nazijske šole, da bi pozneje prišli nazaj in se povrnili kot najhujši janičarji.
Ako je tako, je strašno hudo, jamranje pa nič ne pomaga in dela le malodušnost. Po takem mučeništvu se narod polagoma izčisti, in gnilobe ni ravno manjkalo.
V Pittsburgh«*, Pa. • bo prihodnji mesec kongres ameri-kanskih Slovanov. Oklic pravi, da sklicujejo kongres poverjeniki (officers) enakega slovanskega kongresa treh držav, ki je bil tam decembra 1. 1938. Ime, da bo kongres, sestanek. shod, posvetovanje, skupščina ali karkoli, je stranskega pomena. L. 1938 je bil tam znani sestanek. Kakor že tedaj ni bilo drugače pričakovati, je bilo tedaj dosti prerekanja, vsak je hotel vodo napeljevati na svoj mlin, siliti v ospredje . . . ampak dejstvo je, da je bil tedaj sestanek in neki poverjeniki so dobili pove rilo od udeležencev tistega se stanka, da skličejo še slicen sestanek ali kongres in morda še v večjem obsegu.
Kdo so bili tisti ~ udeleženci, jo po mojem zopet stranskeja pomena, tisti so se tedanjega kongres udeležili, so prišli, in ker so prišli, se jim mora priznati pravica, da še kak kongres skličejo. Stvar izgleda vrlo dobro demokratična in svobodna, in če kdo zdaj malo 'viha nos, češ, kdo so sklicatelji, kaj hočejo, kakšen program imajo, jih poverjuje ... je to le golo nerganje, ker tedaj je bila udeležoa vsakemu odprta, svobodna, in vsak bi bil tedaj lahko tega ali onega, tako ali ta-ko poveril.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 47. leto. Članstvo 37,000	Premoženje $4,700,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%.
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, IJpiteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in fenske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če Še nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
Razmere od tedaj so se za vse Slovane temeljito izpre-menile, za vse Slovane v Evropi in enako temeljito tudi za Slovane v Ameriki
Kritiziranje nikakor ni na mestu. Vsak iskren Slovan bi želel najboljši kongres, najbolj strumno ustrojenje, jasen in določen program, natančno začrtane smernice pri posvetovanjih . . . ampak to so pri Slovanih, kjer dozdaj drug- drugega skoroda niti 'poznal ni, ali se ga na vse načine izogibal, vlekel le na svojo plemensko stran, prazne utopije, hla-panje po zraku, mahanje z lesenim mečem.-
Ker dozdaj med Slovani nI bilo nobenih vezi, je priSlo do sedanje usode, ki pa je lahko le začetek še hujše bodočnosti, lahko pa tudi začetek boljše prihodnjosti. Vsak poizkus, ako na sebi ali pri namenu, smeri ni že naprej napačen, perverzen, se mora le pozdraviti, ne kritizirati, ker prihodnji bo lahko boljši, bolj začrtan, bolj usmerjen, bolj demokratičen in utegne imeti nekaj boljših uspehov.
Danes je le ta in tak kongres mogoč, jutri pride morda boljši, ampak danes boljšega še ni, toraj je današnji dober in na mestu.
•
Tudi to vidim in izkusim, da
sc nekateri silno hudi na Angleže, Churchilla, Amerikance z Rooseveltom vred, na pomoč, na Jude, framazone, komuniste, fašiste, nazije, na Stalina in Rusijo, Mussolinija in Italijo . . . tudi na papeža so nekateri hudi, in hudi, da še sami ne vedo, na kaj vse so še hudi. ttaj naj se vse uravna, bodo težko vedeli, izgleda pa, da na to niti ne mislijo, ker pred očmi imajo le jezo, ko so vsepovsod sami zlomki, katere naj zopet sam zlomek pocitra s Hitlerem in hitlerizmom vred. To so pač le kritikastri in podobni oni Micki, ki se je napram mami silno pritoževala, ker je jo muca gledala.
Trer.otno bi bilo dobro le, da je tudi še za take kritikastre in njih jezo nekaj prostora, dasi bi bilo dosti bolje, ko bi zmanjkalo prostora za take demagoške kritikastre. -
Najnovejše vesti najdete. v dnevniku "Amer. Slovencu!"
8 knjig za polovično ceno
Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v. razprodajo, dokler bodo na roki.
Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno.
Te knjige so:
'MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki
ga uporabljajo v osnovni šoli.................................._........... 30c
"CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice.«............40c
•NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič ______.:..............................................3<jc
"OB SREBRNEM STUDENCU** (zanimiva povest) _________ 50c
aOČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)..—:_______50c
"TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knflge)..„ 45c
"OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje.______________________ SOc
"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest) ............._.............25c
Prodajna vrednost____________$3.20
Zdaj dobite te knjige, dokler zaloga ne poide za—SAMO-
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, minoig