- / ' i V r. N«jfečji »lorenslti dnermk | Iv Združenih državah _ Veti* za t se leto ... $6.00 i Za pol leta ..... $3.00 0 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Ust: sloyerislcihi delavcevvAmerlkL TELEFON: CHELSEA 3S7* NO. 246. — ŠTEV. 246. Catered u Second Class Matter. September 21, 1903. at the Poet Office at New York, N. I, under Act ef NEW YORK, .MONDAY, OCTOBER 20, 1930. — PONDELJEK, 20. OKTOBRA 1930 af March 3, 1$7» The largest Slovenian Dally la the United States. . a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: VOLUME XXXVIII. — LETNIK mVUL USODA INDIJSKEGA NARODA NA L0ND0N.K0NFERENCI INDIJCI ZAHTEVAJO POPOLNO ENAKOPRAVNOST Z ANGLIJO IN Z ANGLEŠKIMI D0MINIJI VELIK MRAZ V NEW Y0RKU Indijski delegati v Londonu pravijo, da je dominj-ski status nujno potreben. — Indijci zahtevajo enakost. — Komunisti so protestirali na zborovanju neodvisne delavske stranke. — Demonstracija pred St. James palačo. New York se je pričel včeraj tresti ter si zapenjati suknje, ko je nastopilo resnično zimsko vreme. -Veter je pihal z Zapada ter končal naenkrat vse nogometne igre. • . i-i -i i i številnih delih države je pričel spelo petnjast vodilnih delegatov na londonsko padati sneg LONDON, Anglija, 1 9. oktobra. — Ko je do- Temperatura v mestu je padla na 44 stopinj. — Na zapadu, je zmrznilo šest ljudi. — Vihar je obiskal bližino Buffala, BRAZILSKI VSTAŠIPRETE Z NASILJEM Poslali so ultimatum obleganemu mestu v državi Santa Catarina. — Vlada je istotako sporočila o zmagi.* ' V q-! V New Yorku je padla tempera- PORTO ALBGRE. Brazilija, 18. oktobra. — VocLteij vstaših sil v državi Santa Catarina, Ptolomej As-sic B^az.li, je poslal danes utima-tum oblairm Florianopolis, v ka-! tereni :;ih>eva takojšnjo predajo S0CIJALISTI PODPIRAJO BRUENINGA Dobil je 318 glasov proti 236. — Državni zbor se je nato odgodil. — Vlada bo imela skoro dva meseca časa, da vlada kot se ji poljubi. tura od 79 stopinj v petek na 44 me5ta, ker bi ga sicer takoj pričel stopinj v soboto. V Dunkirk, ob Lake Erie, je pri nesel blizard 10 inčev snega. Preki nil je brzojavne zvezek telefon električne luči vsepovsod. Tudi druga predmestja Buffala so bila tudi močno prizadeta od bli-zarda. Telefonske zveze so bile povsod prekinjene. Gornji del Airondacka je bil obstreljevati. Istočasno pa je prišla objava iz glavnega stana vstašev, da je bih ln cdrejena velika ofenziva proti Sao Paolo. Tako je rekel Oswaldo Arranha, previzerični predsednik države R:o Grande do Sul. ki je pozval predsednika države Santa Catarina, naj se mirno uda, ker bo sicer od konferenco je indijski položaj stopil zopet spredje. Prva, neformalna konferenca se bo vršila jutri, ko se bo državni tajnik za Indijo, Wedwood Benn, sestal z delegati in uradniki. V današnjem ugotovilu je rekel Sir Tej Baha-bur Sapru, indijski delegat: — Položaj v Indiji je skrajno slab, a mislim, da ga je mogoče rešiti ter izboljšati odnošaie med p0icrit 5 snegcra' ^ temperatura prijrejen takoj napad na mesto Floria- Anglijo in Indijo. CnT" ^ jpons 0 J J pinj. | Vstaški general Miguel Costa je Izjavil je nadalje z velikim poudarkom, da jeLf^ ^ ^^STS^S-" ^ ^ iz Curit5£a S3°roži,°- v ^ ' J jcuse in GiUs-n mesun gornjega ae- S3 se njegovi vojak: včeraj ves ena stvar, glede katere soglasajo vsi Indijci, nam- ia države. |dan bivali z vladnimi četami pri reč, da bi morala Indija dobiti dominijski status ^^ p0^^^ se obeta na- itarare. zaplenili so izredno velika Zagovarjal je dominijski status, kot ga ima napri- daijni t€kom tega tedna' lmnožme orožja' avtomobUov' mu" mer Canada, z močno centralno vlado v Fit""burghu jc 'adla Ampera-'- | tura do 36 stopinj nad ničlo in u- Dr. B. S. Moondje, nadaljni indijski delegat, je ,ridrikil 1' Kd omenil ugotovilo, da bo šla angleška vlada na kon- j^kim, " ferenco z velikim preudarkom. Zdeti je, da se o-hrani prijateljstvo Indije, da pa je to mogoče storiti le potom tega, da se dovoli. Indiji enaki status. Sapurji Sakatlava, indijski komunist, je danes igral veliko vlogo na sestanku neodvisne delavske stranke z Begumom iz Feruki. Potem ko je kritiziral Anglijo, ker izrablja Indijo, je izjavil, da ne bo Indija nikdar sprejela ničesar drugega kot absolutno prostost in enakost 7 A nglijo ter drugimi dominiji. ki je bila ustanovljena pred so pomagali nezapole-nim, ki so brez strehe. Tudi druge organizacije so skrbele za reveže. MEHIKANCI SE ZOPET PUNTAJO RIO DE JANEIRO, Brazilija, 18. oktobra. - Vlada je danes ofic'jelno naznanila, da so izvojevale redne čete veliko zmago nad vstasi pri Itarare. Nadalje se je vršil tudi boj v državi Minas Geraes. V prvih spopadih z vstaši so imeli desti izgub vladni vojaki, a pozneje so bili vstaši poraženi vsled trajnega ognja artilerije in obstreljevanja z aeroplani. BERLIN. Nemčija. 19. oktobra.— j Vlada zveznega kane- larja Brue-j ninga je bila rešena včeraj zvečer 1 do decembra meseca, s pcmožjo socialistov. , Socijallsti so sicer nasprotovali ! dekretom predsednika v on Hin-denburga, a so vendar podpirali vlado v predlogu, naj ji izrečejo zaupni 'O. Glasovali so nato ter omogočili vladi zaupnico 318 glasov proti 236. S tem je dobil kancelar večino 82 glasov ter si zagotovil zmago. Nato je b.l državni zbor odgeden : do meseca decembra. I Predno je bil stavljen ta pred-(log, so stavili komunisti ter fašisti : nadaljni predlog, naj se pomilosti i vse politične jetnike, z izjemo onih, j ki so napravili kako nasilje članom I vlade. Predlog je bil sprejet z 395 gla-jsovi proti 147 po polnoči. Nato je prišel na vrsto pred-; log, naj se odgodi zbornica do 3. de-! cembra. Sprtjet je bil brez resnih protestov tako z desnega kot levega krila. Objava, da je zmagala vlada, so sprejeli komunisti in fašisti z žvižganjem in zasmehovanjem, j S tem se je približala vlada dik-, tatorstvu, ki preti že dolgo časa Nemčiji. ČANGKAJŠEK MNOGO 0BLJUBUJE Predsednik kitajske na-cijonalištične vlade pravi, da bo najprej zatrl komuniste in bandite. Vstaši so izgubili skoro dvesto tisoč mož....... NANKING, Kitajska, 19.oktobra. Danes je objavil predsednik naci-jonalistične vlade, Cang Kaj Sek svoj načrt za bodočnost. Rekel je, da se je začela iz razvalin revolu-ci je in anarhije dvigati povsem nova, močnejša in zdrava Kitajka. Vstaja na severu je popolnoma zastrta. Proti jugu je bila poslana ] močna armada, ki ima nalogo za-treti komunistično gibanje. Kaj Še& namerava najprej iztrebiti komunizem in banditstvo. Nato bo skušal izboljšati narodne finance razviti deželo v industroijalnem oziru ter dati deželi narodno in lokalno avtonomijo. Nadalje je predsedn k ugotovil, da bodo po preteku par dni končane vse sovražnosti. V začetku kampanje so razpolagali vstaši z 260,000 možmi. Trideset tisoč jih je padlo na botjišču, nad stošestdeset tisoč so jih pa ujele vladne armade. KAJZER PODPIRA NEMŠKE FAŠISTE Bivši nemški kajzer ima toliko denarja, da ga po ovinkih pošilja voditeljem fašističnega gibanja v Nemčiji. CERUN, Nemčija, 18. oktobra — "Achtuhr-Abendblatt" je objavil danes skrajno zanimiv članek, da bivši nemški kajzer Viljem finančno podpira nemške narodne soci-ialiste < fašlste>. Fašističnim gla-j varjem ne pošilja denarja direktno, pač pa po ovinkih in potom raznih posredovalcev. Precej denarja dobijo od bivšega kajzerja tudi razne monarhističi.e organizacije. Vlogo kajzerjevega zaupnika igra princ August Viljem, ki je tudi član narodne socijallstične stranke. Podobne obdolž tve proti nemškemu kajzerju je objavila tudi židovska poročevalska agent ura. AREATCIJA SODNIKA MEXICO CITY, Mehoka, 17. okt. V državi Chiapas se je začelo vsta-ško gibanje proti državnim urad-„ . .... | ... ,, 'nikom. Vsta.ši hočejo na vsak način I ri omenitvi dominijev" je Sakatlava skočil odstaviti governerja Enriqueza in 'išku ter zakričal: njegove uradnike. Proti zveznim u- radnikom nimajo ničesar. - Nikakih dominijev. To je transvestija indij- Iz Cristobala je bila poslana zvez-(ve3ti iz Finske bivšega predsednika skega razpoloženja. Naravnost pregreha je pridi- ^ omizij a, da napravi mir in red.' dr. Karla Stahlberga. go vati domini j \ HELSINGFORD, Finska, 18. okt. Finska vlada je dala aretirati dr. Zeskarija, znanega sodnika in voditelja neke protikomun:stične organizacije. Dolže ga, da je dal od- Nato je imenoval Begoma izdajalca ter mu toval, naj se napoti v Buckingham palačo. Neki mlad Indijec, ki je baje član Mladostne indijske lige, je nato povabil vse navzoče, naj se pridružijo demonstraciji pred St. James palačo, kjer se bo vršila konferenca. sve- STOLNA CERKEV V MAZLATANU D0RNIER BO POLETELV AMERIKO Polet ogromnega letala DO-X se bo završil začetkom meseca novembra. — Letel bo preko Azorov in Bermude. FRIEDRICHSHAFEN. Nemčija. 18. oktobra. Ravnateljstvo Domie-rovih naprav j« objavilo, da se bo podal začetkom novembra ogromen nem&fci zrakoplov DO-X proti Ameriki. Letel bo preko Azorov in Bermude. Pošto bodo sprejemali od 3. novembra, vsled česar je sklepati, da s* bo dvignil 4. ail 5. novembra. Poleta se je udeležil tudi iznajdi-tefj Dornier ter tasniški poročevalci Za poiet via vsepovsod veliko zanimanje. Iznajciitelj je mnenja, da bo letalo preletelo dolgo pot v rekordnem času. NA DO-X je protora za osemdeset oseb. SMRT KONČALA RADIO-PROGRAM BERLIN, Nemčija, 18. cktobra.— Neki tukajšnji orkester bi imel igrati za radio. Ko je dvignil kapel-nik Julius Einoedhofer taktirko, je padel mrtev na tla. Zdravnik je pozneje ugotovil, da ga je zadela srčna kap. K1NGSF0RD-SMITH ZAKLJUČIL POLET MELBOURNE, Avstralija, 18. ok-> t obar. — Danes je pristal tukaj s ; svojim zrakoplovom Charles E. j Kingsford Smith. Poletel je iz An-jglije ter se je medpotoma štirikrat ustavil. KOMUNISTI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH WASHINGTON, D. C., 18. oktobra. — Republikanski kongresnik Hamilton Fish iz New Yorku. je povedal zborničnemu preiskovalnemu cdboru, da je v Združenih državah štiristotisoč komunistov. Med njimi je sedemdeset odstotkov tujcev, ki nimajo volilne pravice. Pri novembrskih volitvah bo oddanih za komunistične kanndidate stotisoč glavav, dočim je znašalo pred dvemi leti to število sanjo 48 tisoč. PRIPRAVE V ASSISI ASISI. Italija, 18. oktobra. — To mesto, ki je rojstni kraj svetega Frančiška, bo zelo okrašeno in razsvetljeno ko se bo vršila poroka kralja Borisa s princeso Giovanno. S to poroko bosta združeni vladarski hisi Italije in Bolgarske. Delavci čistijo strehe hiš iz trinajstega in štirinajstega stoletja, in vrše tudi vse druge priprave. ZASTRUPLJEVALKA OBSOJENA NA SMRT SZOLNOK, Madžarska, 18. oktobra. — Danes se je končala tukaj obravnava proti devetim postarnim ženskam, ki so b.le obtožene, da so zastrupile svoje može. Ena je bila obsojena na smrt, dve sta bili oproščeni, ostale so bile pa obsojene na ječo od petih do petnajstih let. Najmlajša med njimi je stara 55, najstarejša pa 70 let. POZOR! Vsem onim, ki so vnaprej naročili BLAZNIKOVE PRATIKE, smo jih že odposlali. Glejte tozadevni oglas na zadnji strani. Upravništvo. SAMO PETNAJST DRŽAV JE PROTI SUSI WASHINGTON, D. C., 18. oktobra. — Danes je govoril tukaj dr. F. Scott McBride, superintendent Antisalonsike Lige. Rekel je, da vodi prohibicijsko gibanje "sam Bog v nebesih". Trgovanje s pijačo je označil kot največjo nevarnost za državo, za cerkev in za dom. Po njegovem mnenju nasprotuje prohibiciji samo 15 držav, ki so bile pa že odnekdaj suhe. DUHOVNIK-TAT KEENE. N. H.. 18. oktobra. — Danes je bil obsojen tukaj na šest mesecev ječe Šest desetletni vpokojetd. duhovnik Rev. Byron Rogres. Ohso-jen ije bil zaradi tatvine. Ukradel je več predmetov, ko jih vrednost pa ne znaša niti dvajset dolarjev. SX ;T Mehiška vlada je zopet dovolila, da se otvori krasno stolno cerkev v modernem mehiškem mesta Ma zlatanu, ki ima kakih trideset tisoč prebivalcev. DEŽEVJE V MEHIKI MEXICO CITY, Mehika, 18. okt Sem so dospela poročila, da je vsled dolgotranega deževja večji del države Chiapas pod vodo. Železnice ne morejo voziti. Prebivalstvo je pobeg nilo v višje ležeče kraje. Povzročena škoda je ogromna. i Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja'v staro domovino. NaJa nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamud* časa, bres nadaljni h potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavijo 500 1000 ............................ 2000............................ 2500 ............................ 5000 .......................... 10,000 .............................. S 9.40 $ 18.60 S 37.00 S 46.25 S 91.50 $181.80 V Italijo Lir 100 200 f 5.75 $11.30 300 ____$16.80 500_____$27.40 1000 ______$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno tiaIt«-srilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300,— $6.—» / Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s porazom »-te glede načina nakazila. isil Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 19 ontev. SAKSER STATE BANK NSW YOU. H. 2. 0381 CORTLANDT STREET Telephone Barclay 0380 __ GLAS NARODA NEW YORK, MONDAY, OCTOBER St, 193« Owned and Published by ttflTtHIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Saltser, President L. Benedik, Treas. riare of basinets of the corporation and addresses of above officers: W. Itth Street. Borough of Manhattan, New York Cttj, N. Y. -GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued leery Day Except Sundays and Holidays £a celo leto velja Uit ta Kanado ............... Za po! leta ................. Za tetrt leta ____________ Ameriko Za New York za celo leto $7.00 .........$6i» Za pol lota ..................................» 50 ........$3.00 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 _______S1-50 Za pol leta _______________________$3-50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov.__ Dopial brra podpisa in osebnosti se ne priohčujejo. Denar naj se blagovoli potiljaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proti; m o, da se nam tudi prejinje bivakiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". tU W. IStb Street, New York, N. Y. Trieptaoor: Chelsea 367$ BBWlWBtisggM—a—......................i ui i—nr iiiaMMMKaeagsE-iiij ■■ 11 ■ i— AMERIŠKI LEGI JON AHJI IN PROSlBlCJJA V Bostonu, Mass., sta se skoro istočasno vršili dve važni konvenciji. Konvencija Ameriške Delavske Federacije in konveneija Ameriške legije. Članstvo slednji slutnji i t bivših ameriških vojakov, ki so se udeležili svetovne vojno. Na obeh konferencah so razpravljali tudi o prohibi-rijskem vprašanju. Ameriška Delavska Federacija se je izrekla za lahka vina in za pivo, ki bi vsebovalo dva in tri četrtine odstotka alkohola, češ, da bi bilo s tem ustreženo pretežni večini ameriškega naroda, pa tudi par milijonov brezposelnih bi OSTANKI NAJVEČJEGA ANGLEŠKEGA BALONA R—101. KI JE PADEL V FRANCIJI NA TLA. KAKO JE BILA POTOPLJENA "VIRI BUS UNITIS" KULTURNI ŠKANDAL FAŠIZMA Girard. O- I • Picolo"" se bavi v daljšem članku z ugotovitvijo glede na zatvoritev zadnje slovenske šole pri Sv. Jako-Ker večina vsak dopisnik za?- bu v Trstu in pravi med drugim: ue c delavskih razmerah, bom tu- "Kakor je bilo pričakovati, ni mo- V Ljubljani živi član posadke se je takoj po eksploziji ustrelii, vojne ladje "Viribus Unitis", ki je Italija p a. ki sta bila prej dobre štela 1200 mož. Mož je preživel pripravljena, sta skočila v morje s stražo pomorska katastrofo. Žara- .rilce.m: "Zvviva Italifa" ter sola- di jaz s tem za6eI. sporočam, daje gei jugoslovanski L orikriti svo d: prestane groze cb potepu ladje vala proti obali. - Računali so. da tukaj žslezna industrija čsio ore- ° " 50 mu živci odpovedali tako. da o- se je ponesrečilo okoli 400 mož. ka- nehaIa z delom in se preseliia v pravlja najvadnejše posle z veiiko terih niso mogli dobiti med živimi. Pennsylvanijo Večinoma vsi de- težavo, žena ga mora celo pitat' in nekaj pa jih je gotovo pobegnilo lavci so prišli ob kruh Nekaj s:> jih cblačili, tudi govori zelo težko: Po- domov, nc da bi se javili oblastem. roče valeč s« je zglasil pri njem in ga prosil, naj mu pove. kako je bilo na Ladji ob katastrofi. vzeli seboj, kar pa je bolj starih. mem srcu Trsta. jega nezadovoljstva zaradi zatvo-ritve slovenske šole pri Sv. Jakobu. I:i je predstavljal zadnji spomin na estanek balkanskih asplracij v su- Piaval sem dva kilometra, na- -iih odslovili za vedno. napadu najbrže nezavedne kar sem dosegel breg. Italijana so Kar Je *ul£aj Slovencev, smo veči- iskrenosti je liberalno in velejugo prijeli ter zaprli na ladji "Tegett- lGa zaposleni v tovarni kjer se izde- slov an ko "Jutro v Ljubljani cme-— Pri mornarjih sem bil v bivši hof\ ob prihodu Italijanov v Pulj |luje usnie- To* ar na obratuje s pol-dnii0, da se je zatvoritev šole dogo- Avstriji od 1912 do 1918, do poto- pa so ju na njihovo zahtevo izro- no Paro- vendar ne svetujem dna prav v času. ko se v Ženevi go- pa ladje "Viribus Unitis"', — je čili njim. Pri zaslišanju sta izjavila. za delem sem hod.ti. ker jih vsak Vori o problemu manjšin, in pravi, takoj ilobilo delo, S rimer hi bila dosežena dvojna svrha>ra¥il - BU dodeljen artileri- da nista vedela, da 1. novembra aa notine čaka jpr-d šapo ^ deba:e 0 manjšinah niso niče- j ji, nosil sem šaržo podnarednika. 1913 leta ni bilo več vojne in ne Av- 14 an- ° nam poprej poveaa- FiXT drugega kakor krinka, za ka- Tlldi Iia konferenci Ameriške Lepile je bila vložena Pred katastrofo smo bi'i usidrani v strije. Storila sta samo svojo dol- ^ gremo 12. oktobra v Lorain, tero so skriva pravi cilj, revizija , • j . u; • Pulju. kjer se je tudi nesreča do- žnest kot dobra vojaka. Težko je bilo za pričakat:, a vse- mirovnih pogodb, da bi izpremenila r.'S ^ \ ^lltelji s« nanire.- izjavili, da pravila lie dovoljujejo Elužbi in n^ne-avali internirati ja i5c n:ci- r>o?neje sem Oil tudi boj. Vse je prepevalo, staro in mla- Slovanih i --- - v*-- ♦ • - • . * __ . _ . * v Sarajevu in i2oki Kororski tako. c?0 rn i.eintl, pečati se S polltlrnimi vprašanji, oziroma zavzeti Nas komandant je bil Janko Vuko- , . .. . ao- -■1 * J * J 1 * .. . da sem bil se prav za pra »-■»L-i. tw^lifi/.nrk afnlw,"o »VIC- Hrvat. Na ladji je bile okoli 50 ... . . . , .1 ko pOllTienO SiailM-e. ... . T 1922 pri mornarjih, a naj /ec v bc-1- rPe^-elanda Tir« ms io ^itii Mr !topov, strojnice itd. Ladja je bila . , - - , ^ ei^naa. lam nas je .aicai Mr . . ______... :_ mcah. Živci so mi poolnoma od- Gornik rociia nova vojna. In ker je ravno to pravi cilj. ki se skriva pri z namenom, da bi na u- . ... . , angiesrio. en cas Sioven- meten način ohranili nri življenju da sem bu se prav za prav do leta s;rf> okrn^ rivp ^ rin t ► , 5..0. uKroc r.vc u.4 5mo se voz.h ao slovanstvo v Italiji, nas prav me ne gane in ne razaurja govoričenje iu- »Irt,,,^ ,,/> dolga 156 metrov, široka 28 metrov. " ^ — ,uurniK' glavni predsednik Dcbro- • gcslovanskih novinarsk.h lajikov. \ iKlitelJl ^ mogoee ]>ra\ oaloc-lll, (lasi ne 11101C lillu e ® . povedah, cestc se nisem niti dobro delne Zveze vsakemu -v^^b^i . . , . . J ..........globoka pa 19 m, bila je 22.000-ton- , , acme z,.eze. vsakemu po3eo3j je? UVfeit tl, zakaj bi se ne dalo prohlbieije uvrstiti med pon- ska in je prevozila 24 mili na uro. zaveda'; V0*10"1 sem večkrat plezal stisnil roko in nam je povedali, da n<"na vj>ra«a«ja. Vsledte«:a bi ne bilo napačno, ee bi se po strehah kot lunatik tako, da so Končno! — je vzkliknilo vse mesto. ko »je izvedelo, da je bil odprav-iima že pripravljen prigrizek, nam-u, h , , . . „ t Bila je noč pred 1. novembrom me morali opetovano poslati v opa- » eč, klobase in zelje, in zraven pa! 8 J ^ konvencija peeala S tO zadevo. Pretežna večina delegatov . 1918. ko sta se na našo ladjo vti- zovalnico. Končno so me odpustili ' kapljico rdečesa. katerega smo'5i'J,'enska bi se namreč izrekla za preklie osemnajstega amendmentiiJhota-ila dva itahjanska mornar i- kot stalno nesposobnega domov. najbolj razveselili. Obenem nam šola pri Sv. Jako- — Ali mi prise les. da me boš večno ljubil? — ga je vprašala m ga proseče pogieaaia. — Seveda, seveda — ii jo zatrdil. — zakaj pa ne. ■ Nato pa je nekolike poa»Ld.il ki rekel: — Toda za vsak slučaj.ker se na svetu lahko vse sorte pripeti, mi dovoli, da ti z levo roko priseže m in samo z dvema prstoma. Vsepovsod je še dosti babjever-nih ljudi. Tako napr.mer nekateri domnevajo o a pomen j 1 ^rečaivjt s črno ma^-kc velike nesrečo. Pczabijo pa dostavit., da je tako sreianje uro-depolno ie v slučaju, čc se miš in mačka srebata. k: večkratnemu milijonarju je pi^iel čede;i. toda ubog mladenič in zasnubil njegovo hčer. Milijcnar je nekoliko pomislil ter odvrnil: — Prisez:te mi, da bi vzeli mojo hčer m jo istetako vroče ljubili, četudi bi ji ne rta! nobenega centa dote. -- To vam prav rad prisež&ai. — je odvrnil mladenič - toda pod enim pcgojeni. — Pod kakšnim pogojem? — ga je vpraial milijonar Da ne boste potem rekli: — Nc, Lukemu ncrcu pa že ne dam ?voie hčere. X Zdravnik je reke' bolniku: I — To zdravilo marate vsak dan • irikrai piti. Je precej grenito. pa bo že šlo. Kar mislite, da p:jete 1 pivo. Bolnik je po kratkem premisleku odvmil: — Kake bi bilo. gospod zdravnik, ee bi trikrat na dan pivo pil :n pri tem mislil, da >ijem zdravilo? X. j - Ce se ne poro?Ls z menoj — je dejal mladenič v optiju ijubezn: — j ne bom nikdar več ljubil nobene ženske na svetu. Ona je pomislila, ga osorno pogledala in rekia: ! — Kaj pa, če se poročim s te-j bo]? fvar bi pomenjalo nada'1 jni ndaret- za snha<-i eni e rekel preprosti go-je oddajala si an ova- Hill s:t »-t»iL- /IwnTA/.rtn ,n;a dožm vojakov italijanske vojske in 'imamo le se dve minuti časa. Med*. , . t-> so nas novabii v dvojno in no- Ker se obe stranki močno zanašata na glasove vcte-'moStWB1 je nastala sina panika,jfvalldnino' docim vojaShim ne-:cm je bil sorejem novm članov s bodočih mater' ki nai vzgoje no" , - . ..... . , . . . . , , .. . , r! jaz sem se prav zaprav ponesrečil J - cianov 6 lauov, bi Si politiki lie Naj bo kakršenkoli, četudi zi omž iti ti ?n V d( Tak< način, upo-t>a mora, da si ohrani ugled tojanstvo v. njegovih očeh. iz Vam hočem navesti do je pričela svoje pripovedo-gospa Alma, soproga lesne etr^ovca, ki je slovela daleč \li kot izredna kr&sotica, svo-domači čajanki zbranim di-Vse so v pričakovanju uprle | oči Sn relo priletna gospodič-la je pozabila izreči svoj po- ! ki ga je imela na jeziku, so vsi moški vtelešene hudo-da nobeden ni toliko vreden J mu bila ženska vse življe tnja. Ne vem aH je bila za- ] edela, ker je imela *ak*ne . k^r je bila obsedela. Mnr- : je imela prav! — — — ačira si je popravila temen k. ici ji Je le preveč vsiljivo čelo, potem pa povzela: akor veste, sem bila eduii j n stari so me zelo razvaja- . je bilo želje, ki bi mi je nt* i olniii. zapovedovala sem do-. iv za prav jaz Malo sol- in ZDRAVNICA ie in zbežala sem v čoln ter mu u-kazala. naj vesla proti domu. — Ali sta še kdaj govorila9 - -je radovedno vprašala zobciehni-kova soproga. — Da, v spremstvu svojega očeta me je prišel prosit oproščen ia. — Ali si mu odpustila? — Seveda sem mu. — In potem? — sta nestrpno vprašali tudi živahni plavolaski, profesorjevi hčerki. — Prosil me je za roko, ki mu je nisem odrekla. Zakaj v tistem trenutku, ko me je poljubljal, sem čutila. da nisem popolnoma ravno^uš- V času, ko se od vseh strani ču-je o raznih lepotnih tekmah, leži na dlani vprašanje, zakaj se nihče ne poteguje za naslov največje gr-debe. Culo se je že o različnih klubih. ki sprejemajo za člane le pri-"gospodarskega stro- |i-nano &rde moške, o ženskah pa „°ona de Laverene ki n- naisliti, da bi se katera je povsod napravila vtis. da fašizem edinstvo in tako postavili najtrd- • je £kiiceval na ^^ Hipolita Pa s- Potegovala za ta naslov. Ženska čr-nore mirne ri»f vštete pa ponovno bavi s tržaško ?odbo m na- godkov v tem pravcu dalje. Fašisti , .. . . . . ... • inuc žrtve zaveznikov in sovražm- glasa, da je vzbudila veliko boia- sami so proti svoH volji ojačali jn- v«-. » . , .. „ . „ , * _ kov. Tame je cptral svojo trditev na zen v vseh evropskih državah. Na- goslovensko narodno zavest ter ju- ... „ . ... i !knj:go narodne gla izvršitev sodbe — pravi list — gc?lovensko narodno in državno I ,r_ - „ i . . f.i •n 3K3 Leon2 TEKMA ZA GRDOSO i noče mirne rešitve sporov z Jugo- ! slavijo. Fašistični streli niso zadeli vi." -Fasisti grade veliko m moč na, zavedela sem se. da ga orav za prav liubim i samo na smrt obsojenih štirih no Jugoslavijo", končuje Ust o _ eta vnnmt nnwn iivn • Slovencev, nego vso narodno dušo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da!__ veliko egerčenje v Jugoslaviji ni' prišlo do izraza v težkih izgredih.' — In — ? — sta zopet nagajivo pomežiknili profesorjevi hčeri. — In danes je moj mož, jaz pa sem prav zelo srečna z njim, — je ! sya. ta pa zopet, na Harganviffiersa. tx ^P01® samo na višje, na ne-jAlbsrt Meyner men:, da je to šte- 'Sativno stran neče nobena. Ven-. v.lc pre'.lnno in uravi, da je pad-i v 11 letih Napoleonovih vojn sa- končala z lahnim nasmehom lepa gospa Alma. — A do te sreče naju je privedla samo tvoja zaušnica, ki me je popolnoma ozdravila vseh muh. Ze!o sem ti hvaležen zanjo. Ti moja o-boževana zdravnica! — je dodal njen mož. ki je prav ta trenutek stopil v sobo. da je ujel še zadnje besede in uganil iz njih ves prejšnji pogovor. ODKRITOSRČNI JASNOVIDEC V praškem nemškem društvu "Uraniji" je prošli ponedeljek nastopil 'asnovidec Viljem Gubisch iz Draždan, ki je vse prisotne za- v tem oziru neroda. Glejte, kako precizno jaz napravim to stvar. Gubisch je s svojim predavanjem dokazal, da so vsi čudeži okultistov je zasluga vlade, pa tudi posledica velike discipline, ki jo je pri tej priliki dokumentiral jugcslovemki narod, ki je tako prescal eno najtežjih izkušenj. Toda žalost, ki je zavladal v vsej jugoslovenski javnosti zaradi tega ni nič manjša. Reakcija na fašistični zle čin se je pri jugoslovenskem narodu pojavila v docela nepričakovani obliki in v docela nasprotni smeri, kaker pa so pričakovali Italijani. Namesto glasnih ! ^učnih manifestacij prof. Italiji je prišlo do j mirnih, a iskrenih manifestacij za j Jugoslavijo. Fašistični streli niso i zadeli samo na smrt obsojenih štirih Slovencev, nego vso narodno j dušo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da veliko ogorčenje v Jugoslaviii ni prišlo do izraza v težkih izgredih BLODNJA PO MORJU Uvi' s svojimi izvajanji. Gubisch j goli sleparski triki in je s tem mno- . je zasiUga vlade, pa tudi posledica i velike discipline, ki jo je pri t: j i mar 400.000 jc padi: v 51 mesecih svetovne vojne 1.358.000. Iciko je dognati, kdo ima prav. -------lyfeyner -am pravi, da bi b i število i Zadnji viharji v francosko-angle- žrtev Napoleonovih vojn podvojil, ških vodah sc zajeli mnogo ribiških ' č^ b'; bile znašalo >amo 10.000. Ni in drugih ladij, ki se niso mogle izključeno, da so namenoma nava-: pravočasno zateči v varna pristani- jali večje števiic mrtvih, kakor jih ' šča. Med drugimi je na Škotskem jo bile v rcsnici. zlasti zadnja leta nasedla tudi ladja "Carranza". koje Napoleonove vlade, da bi rešili vsaj ; moštvo skapetanom je potonilo, re- najmlajše letnike pred mcbilizaei-; šilo pa se je v malem čolnu šest jc. Oženjenim moškim pod Na popotnikov, ki so se obupno borili z krn:m rsi bilo treba služiti pri vo-viharjem. Tri dni in tri noči so jakih. Zato ni čuda. da so se fant-nesrečneži veslali v gosti megli, ne je tako radi ženili. Posledica je bi-da bi se jim posrečilo priti iz ob- ia velik porast porodov, ki ko celo močja viharja. Razen gladu jih je preseaali izgube na bejiščih. mučila huda žeja in rešenci bi bili t poginili v valovih, da ni njih sla- _ botnih klicev zaslišala ladja "Vi-ginette", ki jih je po daljšem iskanju tudi našla in vzela sestradane i in onemogle potnike na krov. dar pa sta se našli dve ženski, ki jima je kaj do te-ga naslova. Čudež Francozov, dečim jih'ie že to- da ss dve ž""«>ki poteguje- ZANIMIVA JETNISNICA ?m selej do PRVA RUSKA ZMAGA NAD TATARI o je bilo to, nakrmila pozabavala s igranjem te- io moje opravil m vsako jutro i Podnevi sem se ijem, kopanjem, alt pa sem za kratek čas ves-rolnom po morju. Navadno moj drug v igri sosedov Boje bil ravno tisto leto zapu-nverzo in prišel domov, da ime del posestva po svojem ki je bil že zelo star. Boris Leta 1240 se je pričela brezobzirna tatarska nadvlada v Rusiji ali tako zvano gospodstvo zlate horde. V Rusiji so pa vladali Tatari samo do 1.1480. Rusi so se hoteli otresti »mel tedaj X let. itiri in dvajset, jaz P ko popoldne sva veslala nena-o daleč in se izkrcala na neki ii daleč od obale Sedla sva na vrhu pečine na mah in gledala po mor;u. Zdajci mi pravi Boris; — P j glej tla dol, — in mi pokaže z roko. Ozrem se v naznačeno smer, a ne vidim ničesar Začudena ho-re-m vprašati, a v tem me že objame dvojica močnih rok in na ustnih začutim poljub, dva, tri... Presenečena se nisem utegnila niti braniti, šele njegove besede: — Ah, Alma. saj samo enkrat živimo' — ao me osvetile. Napnem vse siV in posrečilo se mi je osvoboditi desnico, s katero sem ga prav krepko lopnila z vsake strani. Izpustil me UTRUJENI? Eaorka princs* novo moč! Ali hiti n*t»» igi«*Ri n. krt'i»ki? iWm imj Fxifka |nn(erttiMM, tU'lodi-n« tn>l< ziii. zajii-tj« . n« s-tnovi n nuidrjufiif ture |iu vara nit«. p- > Uili-ri »tremite. i pram« lekitrnai ja. IS S EVER/v s cSORKA je izvršil vse poskuse, ki so pri o- j ge razveselil, mnoge pa tudi razža-kultističnih prireditvah običajni i lestil ker jim je vzel vero... s tako vlrtuoznostjo, kakršno ima j-- malokateri drugi jasnovidec. Po- J is kal je skriti predmet sam in v j zvezi s kakim gledalcem. Ponovil j je to z zavezanimi očmi, ugibal tu- j ie misli in imena prisotnih. Tudi j v psihogra fologiji je pokazal iz-j redno sposobnost. Poslušalci, ki jih je b:lo na njegovem predavanju kakih 500, so mu v zaprtih kuvertah izročili popis kakih dogodkov dveh. kvečjemu treh besedah.} Gubisch si je položil zaprto pismo na čelo in točno opisal dogodek z vsemi podrobnostmi. Kakor so u-gotovili. je okuitist pogodil v 80 med 100 primeri skrajno natančno vsfbino vsakega pisma. Poslušalce je ta izredna pojava tako navdušila, da so ga nekateri prosili, naj jim za znaten honorar napove bo- I dočnost. Mož pa se je izkazal ne samo za izvrstnega okultista, marveč tudi za poštenega človeka Za- 1 sme'al se je naivni želji ter dodal svojemu predavanju še pol ure, tekom katere je pokazal, da vsa njegova čudodelna moč temelji na preprostih in starih trikih. Pokazal je občinstvu celo komedijo z zaprtimi pismi. Z nenavadno spretnostjo je zamenjal kuverte in si svoje lastne pokladal na čelo, prave pa je med tem prečital njegov tajnik ter mu z gibi. za občinstvo neopaznimi, povedal vsebino. Pri enem izmed poskusov je bil na listku napisan dan nekega požara. Gubisch je začel na dolgo in široko opisovati večer in bi bil zašel čisto na drugo pot, da ga ni tajnik opozoril, da gre za i priliki dokumentiral jugoslovenski narod, ki je tako prestal eno naj-i težjih izkušenj. Toda žalost, ki je • zavladala v vsej jugoslovenski jav-! nosti zaradi tega ni nič manjša. 26. nevembra: Reakcija na fašistični zločin se je pri jugoslovenskem narodu pojavila v docela nepričakovani obliki 30- novembra: gostovanje v operi in v docela nasprotni smeri, kakor. "Hoffmanove pripovedke' SEZNAM ARANZIKAN1H KONCERTOV. Newburg-Cleve- 30 | Hoffmanove pripovedke". Chica- pa so pričakovali Italijani. Name- go-sto glasnih in bučnih manifestacij' 7. decembra: gostovanje v operi preti Italiji je prišlo do mirnih, a : "Hoffmanove pripovedke", Chica- ta za naslov največje grdobe, še večji pa je. da sta ti dve ženski — IgraliL Ena izmed njih je Parlžan- Klavdina Poloircova. Ta poudarja svoja strahovito šireka usta, majhne, krmeiljave in nekoliko po stran: obrnjene cči ter naravnost nemogoči stas. Igra vedno le grde ženske in se mora na cdru celo o-lep^ati, ker bi sicer marsikdo dejal, cia dotična vloga le ne zahteva toko grde ženske. Nedavno jo j? povozil nepreviden avtomobilist, in ji je meral plačati visoko odškodnino, ker jo je tako močno povaljal. da je postala nekam lepša. Njena tekmovalka je Angležinja Marijana Bevannova. Nje podol-£j cbraz je nenavadno grd, da na Jcestni železnici marsikdo od-skoJ. ko j: pogleda v obraz. Na ii-cu ima n?ko f.ilnc kislo potezo, da |jc j" ravnatelj ncl-ccga gledališča angažiral za vlcse. kjer je treba kazati siabovoljen obraz. Navadno igra tašče, hude tete, ksantipe in kar je šc takih simpatičnih ženskih (tipov. Krmaj s? pskaže na odru, že planejo gledalci v silen smeh. Be-, vaneva je prišla na Francosko, da |so pred izbranim razsodiščem pomeri s svojo nasprotnico, uverjena, , do je Francoz-inja v primeii ž njo naravnost krasotica njihovega jarma že 100 let prej, pa , iskrenih manifestacij za Jugosla- i go. 111. sem jim ni posrečilo. Bilo je 18.; vijo. Ideja jugoslovanskega edin-septembra 1380. torej pred 550 leti, i stva je mnogo pridobila. Tržaški < ko je prišlo do bitke na Kulikovem polju v prostrani nižini tulske gu-bernlje ob izlivu reke Neperjatve v Don. Ruski veliki knez Dimitrij IV. Ivanovič, nazvan zato donski, j? porazil mogočne Tatare, katere je vodil han Mamai, Han je moral bežati in bil je ubit. Toda Tatari so kmalu navalili na Moskvo in jo zasedli- S tem je bila njihova nadvlada obnovljena. Vsi zgodovinarji se strinjajo o sodbi, da je bila zmaga velikega kneza Dimitrija slavna in da je zadala Tatarom odločilni udarec, po katerem si niso več opomogli. proces in justifikacija v Bazovici 14. decembra: gostovanje v operi ! "Hoffmanove pripovedke", Chlca- sta tesno združili vsa tri jugoslo- j venska plemena. To je prva po- i ro. 111. Svetozar B a n o v e c. sledica fašistične justice. Ce vsi; 6233 St. Clair Ave.. Cleveland, O. i Kubanska vlada je ustanovila na samotnem "borovem otoku" jetniš-I nico, ki jc gotovo edina te vrste na svetu. Obsojencem, ki jih je na otoku 2800. je podeljena popolna ( samouprava. V celem je na otoku šest velikih poslopij, ki so obdana z visokim zidom. Samo za zidom je vojaška straža, ki ima nalog, da prepreči vsak beg. V notranjosti so kaznjenci prepuščeni popolnoma i i sami sebi in delajo lahko, kar hočejo. Jetniki si volijo načelnika in pet članov posebne komisije. Ta šesto- ! rica vlada na otoku z neomejeno \ oblastjo, določa razdelitev hrane, j Vai naročniki katerim skrbi za snago v ječah in za po-j • oziroma bo v kratkem irebna popravila. Vodstvo ima tu- „ . .. di pravico, da kaznuje neposlušne posla naročnina za list, SO Kakcr poročajo, se kaznjencem v : naprošeni, da j O pO HlO* tej republiki godi tako dobro, H žnosti čimprej obnove.--se mnogi branijo zapu?titi otok. ko r J KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 Went 18th Street New York, N. Y. SOLATA IZ SVILOPREJK Francozi se ponašajo, da korakajo v področju kuharske umetnosti na čelu civiliziranih narodov in zato se trudijo, da bi jih presenečali z vedno novimi jedrni, požar, i Prav nenavadna presenečenja pa Tajnik se je namreč obrnil k ob- j EO pripravili za svojo letošnjo ko-činstvu ter za&rkal. kakor bi pre-! lonialno razstavo v Parizu, sil miru. Sikanje pa je bil dogovor- j Kuharski mojstri iz vseh franco-jeni znak za požar in jasnovidec kolonij so se zbrali, da bi se je zdaj lahko opisal požar, kajti nekatere splošne fraze veljajo za vsak požar. Gubisch je pri mnogih trikih dejal: — Tako dela Hanussen, ali on je DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta članstvo, pač pa vsi Slovenci ▼ vaii oko&cL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE predstavili Parižanom z najbolj lenavadnimi jedrni. Na jedilnih listih posebne restavracije, ki jih pripravlja, figuriraja n. pr. poleg solate iz sviloprejk. marmelada iz morske trave, glave sip * želeju, plavuti morskih volkov, ki jih Kitajci že davno cenijo kot delika-teso in med ostalim ''lakirana raca". To okusno ptico pripravljajo namreč v polivki, ki sestoji v glavnem iz soka firneževega drevesa. Te delikatese izvirajo iz Indokine, a tudi Afrika je poslala svoje posebnosti, med katerimi se ena i-menuje "nemogoča". Ta ni namreč nič drugega nego puding iz belih — črvov in bočme.... Dober tek! RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Korejska brate, povest ls milijonov v Koreji .............. JI Krvna osveta .................. .3€ Kuhinja pri kraljici km j i Mitel 30 Kaj m je Markaru aaojale...... .23 Kazakj ........................ .69 Kffltov pat, roman (Bar) trd. vea. 1.11 Križev pot patra Kopljenika .79 Kaj se j« izmislil dr. Oku.......45 Kraljevič berač .................25 Levstikovi shrani sipsl..........M L iv. Pesari — (Me la elegije — Sonet je — Romance, balade In legende — Telmai (Levstiki ...7« CENA DR. KERK0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo '■NSUBH tU) KNJIGARNI 'GLAS ItARODA Ili- Weal it 2. sv. Oftrntje igre v Različne poezije — Zabavljice te puSiee — Jeza na Par nas. — Ljudski Gals — Krsljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .7§ Trdo vezano..........L— 5. zv. Stika Levstika la njegove kritike ia »olealke.............w Ljubljanske slike, Hidnl lastnik. Trgovec, Kcpčijskl stražnik, U-radnlk, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje. Na taka res. Duhovnik, Itd. ................ jft Lov na ženo (roman) .......... .80 Lucifer (roman) ................1.— Marjetica ...................... .50 Meje življenje...................35 Mili Lani .................... M MOjonmr brez denarja .......... .75 Malo iivljenje ................ .05 Maron, krščanski deček is Libanona ...................... M Mladih sanlkerneiev lastni ftive- tepie ........................ .35 Mlinarjev Jaaes ................ M Mosollae ...................... .40 Mftvl C (fti S*t«SSItS***ft»«SSS Mili ..eeeeeeeoeoeeeeeeo* Mesija ......................... M Malenkosti (Ivan Albrecfat) .... .25 Mlada ljnhezen................. J5 Whlfa ana. Zbirka povesti sa slovenska mladino ............Jf MIsterija, roman ................L— Morski racbojnik ....................... 30 Na razliteih petih ............ .40 Netarjv nos, bumoresks ..JU NttfSd« ki iUttl^ Jb •eee*ooeoeooa# Nato vas. II. del. 0 povesti________JO Neva Erotika, trdo vea. .................70 Nafta leta, trd. ves. ............ JB0 brofiirano .................. .00 Na iBdjrt otokih ........................JO Nafti UndSe .....................40 Nckai Is rnshe apiivht ...... Js Mfeflist ....................................4» Na krmi p»Uaaah Trpljsajo ia •a deaaaifeaBa psHta U0 Novo življenje ................. .68 Ob 50 letnici Or. Janeza L Kreka .25 Onkraj pragozda ............... JI Odkritje Amerike, tnlo vezano .. .6« mehko vezana...... Jill Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti in zanki ................ -25 Pater Kajetan ..................L— Pingvinski otok ................ JO Povest o sedmih obeftenlh ...... JO Pravica kladiva .............. J6 Pabirki iz fUrfa (Albrecbt) ____ .25 Pariški zlatar .................. .35 Prihajač, ooveet .............. JO Peiicalec ...................... JZi Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano .................. L— Plat zvona .....................40 Pri strica ...................... .60 Prst hoijl .....................30 Patria, povest bi Irske junaSke do-dobo J® Po zorah In dolinah .......... .00 Pol litra vipavea ................60 Poslednji Mehikanec .......... JO Pravljice H. Majar ............ .30 Predtriani, Preftern In drugI svet. nihi v «nnd»M ............ .25 Prigedbe čebelice Male, trda ves...!.— Ptice sefivhe, trda ves.......... 75 Pred nevihto .................. JS Pravljice in pripovedke (Košutnlk) L zvezek .....................10 2. svesek .................. .40 Popotniki Pirflki ....... Povodenj ... Praflri jndek Prisesa Prvi« a Preganjanje jev ..... glavarja , JO . JO JO jo . -25 ..JO . JO JO .3. Potop, I. zv. ............... n« Z V» ••o«»*ooeoooeoer«»* ♦3**1* (Oba zvezka skupaj) ..........5JO Razkrinkani Hahaburiaai ...... JO Biaalde Rinaidlni .............. JO ...................... JO (Cnisee) .............L— .95 Revolucija, na Pertacalskem .... JO Roauui treh src.................L— la bela vrtaica, opvest .« JO ——............... .70 .............L25 ............ .40 trd. ves. .....75 Saeftki invalid ................. .25 Solo®® in woes •■•a*• ■ • *• Rdeča megla__ Rdeča kekarda..... Slovenski ftaljivec .. POZIV! jim je potekla doba kazni. uP rava lista. Spomini Jugoslovanskega dobro- voijea 1914.18...............1.25 Sredozlmci, trd. vea........... strahote vojne • Stisi smrti, 4. zv Smrt pred hišo .60; .40! .as .65 Kako se potuje v stari kraj in I ^zaj v Amerikoe Spomin znanega potovalen .... 1.56 Stritarjeva Anthoiogija broi .. ji* Sisto Seato, povest lz Abrucev .. .30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................30, Strie Tomova koča ............. JO1 stvareh Kdor je namenjen potovati v start kraj, je potrebno, da je pončen o potnih listih, prtljagi in raznih Vsled naše dolgo- ročamo vedno le prvuvvsine brzo- pamike. Tudi nedržavljani zamorejo po- Štndent naj bo, V. zv............35 i letne izkušnje Vam mi zamoremo Sveta Not bursa .................35 dati najboljša pojasnila in pripo- Spisje, tnale povesti ............ .35 Svitanje (Govek&r) ............1.— Stezosledec ......................301 Šopek Samotarke „.............. -351 s^ohetn ience"::::::::::::::* tovati v stari kraj na obisk-Slike ...................00; Preskrbeti si morajo dovoljenje za j povrnitev (Return Permit)iz Wash-HAKESPEAREVA DELA: j Ingtona, ki je veljaven za eno leto Machbet. trdo v«, ............ .00 ?e Sed^ broširano....................70 i Pr,tl naza-» tudi v teku 6- mesecev Otbclo ..........................50 *sti se ne pošiljajo več v stari 3eu Kresne noil ...............70 kraj, ampak ga mora vsak prosilec j osebno dvigniti pred odpotova- SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena grnda, ivzlrna povest, 104 itr„ broširano .....................35 fit. 2- (Rado Murnlk) Na Bledu, . Izvirna povest, 181 »tr., broS... JO §t. 3. (Ivan Rozman > Testament, ljudska drama v 4 dej.. broS. 105 strani .................... J- Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broširano......... ............. JO St. 5. (Fran Miltinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova druiina veselomodre črtice 72 strani, brofiirano ................ J3 Št. G. (Novak) Ljubosumnost .. JO St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 8tr„ broi........... J5 fitev. 8. Akt. štev. 11S.......... .75 ft t- rt. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani. broS. .....—- .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rllijefna karikatura in minulosti, 55 str„ bron. ........ JJ5 g t. 11. (Povel Golia) Peteržbove poslednje naje, božična povest v 4 .slikah. 84 str- brofi....... JS gt. 12. (Fran MllCinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str^ brofi.........i JO gt. 13- (V. M. GarSin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil tJ. Žun, 112 tsr., brofi......... JO fit. 14. (Dr. Kari Engllfi) Denar, • nsrodno-gospodarskl spis, poslo-' venU dr. A^bio Ogris, 230 str., brad. .... ....... i... t......i njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka jc najbolje, da v prošnji označijo naj se jim polije na Barge Office, New York. N. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila s ve-Ijavo a prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se iadajajo samo enim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti se: Stari*! ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se pe L junija 1928. leta poročili; žene In neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni da prve polovice kvote. Do drage polovica pa sa opravičeni žene in oeporeČe-ni otroci izpod 2L leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavna pel-pnšeeni v to dežela sa stalna bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na In zanesljivo 8AKSER STATE BANK ■t COBTLAXBT STREET SSfW TOSS KRATKA DNEVNA ZGODBA •X«111«« NEW YOU, MONDAY, OCTOBER f, »M i * st f nonm b«b,t m «. m. s. Neljubljen. a žena soman iz ŽmiDUA. ry=" Zrn Glas Naroda priredil G. P. i« ^Nadaljevanje.) Heinz je ostal nepoškodovan. Rla je btia vsa te sebe, ko je slišala o strašni nesreči. — Mati ne sme za božjo voljo ničesar izvedeti o tem, Ria. Pomagaj ml, — ji je rekel Heinz. Njegov klic na pomoč jo je predramil iz okorelosti. Nepričakovane *lle so se zganila v njej. Bleda, a mirna, je dala vsa navodila, kam naj nesejo ranjenega. Da bi ne bila teta Malvina motena na noben-način, so položili Rolf Materna v sobo v pritličju. Tudi zdravnik je priiel takoj z bolnikom ter dal potrebna navodila. Rolf Ma tern Je bil še vedno brez zavesti. Zdravniki so se umaknili k posvetovanju v stransko sobo in Heinz je odšel navzgor, k svoji materi. Ria je sedela sama ob bolniški postelji strica ter zrla, polna skrbi, v njegovo bledo lice. Naenkrat pa je odprl oči ter ji rekel, počasi in naporno, a s polno zavestjo: — Sedaj plačujem kazen, Ria. — Kazen me je dohitela! Poljubila je njegovo roko. Stric Rolf, — dragi stric Rolf, ne govoriti, ti ne smeš. Poklicala bom zdravnika! Ne. ostani, — je šepnil ter jo pri tem pogledal z očmi, katerim r*c le morala pokoriti. — Nobenega zdravnika! Nič ne pomaga. — to čutim, — da prihaja .-mri! Tako sredi delovanja. — a boljše je tako! Eno stvar pa mi moraš zvaliti s duše, Rla. poslušaj me! Položila mu je svojo roko na njegova usta. — Molči vendar, molči! — je prosila s pojemajočim glasom. — Pusti me, — jaz moram! Krivda, velika krivda, Ria, ti me morai poslušati! Ria pa Je močno zmajala z glavo. - Dragi stric Rolf, ne govori ničesar, — kajti vse to je vendar že • favno. Iznajdba mojega očeta te te ži, kaj ne? Bodi pomirjen, kajti vse je že odpuščeno in pozabljeno! Dobro si napravil m tudi mati je vedela za to. Raditega smo vzeli vse od tebe! Sedaj pa bodi miren popolnoma miren, kaj ne? Oči Rolfa so dobile nadnaravni blesk. VI. dobri. — plemeniti. — vi ste vedeli in mi kljub temu — odpustili? Kako naj se vam zahvalim? Sedaj pa pokliči Heinza, — hitro, — tudi on naj ve — in vse hočem popraviti na tebi! Nato se je vzravnal ter iztegnil roki proti njej. — Ne, ne — ne njega! Ne povej mu ničesar. On ne sme trpeti, — njegova življenje mora ostati neomadeževano! Nikdar ne sme vedeti _ in on ne sme trpeti! Trdno in odločno jo Je pogledal Rolf Matern. - Ti ga ljubiš, — Ria, — ah, sedaj lahko postane vse dobro! — Ti mu vendar ničesar ne poveš? — je šepetala ter se strahoma ozirala na vrata. On pa se je nasmehnil. — Prav nič te ni treba biti sram pred mojim sinom! Vzel bom skrivnost s seboj Pokliči Heinza! Ria pa je že slišala zunaj njegove korake. - On prihaja, stric Rolf. Imam tvojo besedo, — ti boš molčal, — Je prosila še enkrat. — Moja beseda in iskrena hvala, moja mala, draga Ria! Heinz je vstopil. Ria mu Je pomigala S potrtim obrazom je stopil k postelji svojega očeta. — Oče. — dragi oče! — je rekel in vroč strah je zvenel iz njegovih besed. — Heinz, ti veš. Ria, — jaz nisem napravil Se nikake oporoke. Usoda Rije po kladam v tvoji roki. Pazi nanjo kot zaklad, — vredna je tete a Oprosti mi, imam jo rad.... v tvoji roki. .. Heinz.. Pričel >e mrmrati nerazumljivo in zaprl oči. Rta pa je planila v stransko sobo ter poklicaal zdravnike. .. — Ali ni nkkakega upanja več? — Je vprašal mladi mož. Zdravniki pa so nemo sklonili glave. Heinz Je trdno stisnil skupaj svoje zobe in iz prsi se je izvilo še na-dftljno mučno hropenje. Tedaj pa Je odprl Rolf Matern š enkrat oči. pred njim Heinza ter Rijo. Smehljaj Je šinil preko je rekel pritajeno. Z močnim gla- Vldel Je stati r.jegovega lica. — Dobro. — pozdravita mater zom pa je vzkliknil nato: — Naprej, — na delo! Takoj nato je šel streljaj po njegovem životu, na to se je polegla napetost. Se en. kratek vzdih, — in Rolf Matern je Izdihnil. .. Medtem, ko so dajali mrtveca na oder je ležala Malvina nezavestna ter v veliki mrzlici. / Na dan. ko so ga nesii ven. na zadnje počivališče. Je bil dan resnega preobrata. Naenkrat je popolnoma prenehala mrzlica, a bolno srce je prenehalo utripati. Zaman so zdravniki vbrizgavali, da dvignejo delovanje srca. Zaman sc tudi dajali konjak, da oživijo njeno srce. Ko se Je vrnil Heinz od pogreba svojega očeta, so ga poklicali k postelji svoje matere, ki je umirala. Ria je ostal? pri njej ter nestrpno pričakovala Heinza. Ali naj izgub* sedaj te svojo ljubljeno mater? Malvina ni vedela ničesar o smrti svojega moža Ko Je prišla zopet k popolni zavesti, ga Je neprestano zahtevala. Rla Je morala rabiti vsakovrstne izgovore, a bolnica je postajala od minule do minute nemirnejša. Hudi Heinz Ji je skušal prikriti strašno novico. Zdravniki so mu rekli, da gre z materjo proti koncu. Tudi Ria je vedela to. Oba sta se spogledala. Ali smela prikrivati bolnici, kaj se je dejanski zgodilo? — Heinz, — oče, — j« zopet stokala bolnica. Ws uničen Je omahnil na stol. ki Je stal poleg njene postelje ter si pokril obraz s rokama. Ni mogel ie nadalje prenašati očitajočega pogleda matere. je zopet stoka - — O^i ve, da moram umreti ter me pusti samo! la, vsa zmedena, Rla je pokleknila cb njeno stran. | — Teta Malvina. — on ne more priti. Pač pa te pozdravlja, draga tetica! 2/ Mahrtaa jo je pogledala a velikimi očmi — Zakaj pa ne more priti sam? Hemzu so neprestano padale solze lz oči Spravil pa ni ven niti ene besede. Oči Malvine so begale sedaj od enega na drugega. Ria je pritisnila roko na srce. NI mogla več prenašati, da je bil Heinz tako zbegan. Dvignila BLAZNKOVE PRATDCE za leto 1931 SO DOSPELE Cena 20 centov SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 bo v kratkem gotov. LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena 50 centov ZASTOPNIKI : Zastopnike prosimo, naj takoj javijo, koliko Pratik in koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. Ria se je stresla. Trdno pa je prijela roko bolnice ter ji rekla, s pritajenim, a trdnim glasom: — Teta Malvina, — stric Rolf je imel nezgodo ter te pozdravlja! On ne more hoditi, kajti drugače bi bil že tukaj.... Tedaj se je vzravnala bolnica bledega lica ter dvignila roki v neizmernem koprnenju: — Rolf, — moj Rolf! Nato pa je omahnla nazaj. Kot truden otrok je položila glavo na stran ter vprašala nato, čisto pritajeno: — Heinz, — ali je moral dosti trpeti — oče? Molče je zmajal z glavo, ker ni mogel govoriti več. Nato se je obrnila bolnica z vprašuj očim pogledom proti Riji. Ta je prisilila nazaj svoje solze. — V razstavni dvorani. Kos železa ga je zadel na glavo. Roki Malvine so se skrčili. — Sredi dela, — tako hotel, — je šepetala z blaženim, tihim iz-lazom v obrazu. — Dobro je sedaj tako — in po treh srečnih dnevih.... sva oba.... Ria je nalila žlico konjaka. Sedaj je zopet pogledala smehljaje: — Mala Ria, — Heinz, — daj mi roko! Omahnil je na kolena, prijel njeno roko ter položil svoje čelo nanjo. Njena druga roka ga je ljubeče božala. — Bodi blagoslovljen, moj sin! Nato je zopet umolknila, izmučena. Nato pa se je naenkrat zopet vzravnala: — Rolf, — drži me! — je vzkliknila ter posegla z rokama po zraku, kot da se oprijema neke prikazni. Nato pa je padla težko nazaj.... Heinz Matern je i2gubil tudi svojo mater.... POZOR, ROJAKI n. prejemale, Je taavldne, UaJ Vam Je naročnina fijli No tikajte ton j, da so Vas opominja, temveč obnovit« narodni no id direktne, ali pa prt Ob naših CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco. Jacob COLORADO Denver, J. BchufcU Pueblo. Peter Culig, A. Baftlfi. Ballda, Louis Cosieilo. Walsenburg. M. J. Bajoft. INDIANA Indianapolis, Louis Danlrfi ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph BUsh. J. Bevttd, Mrs. F. Laurich, Andrew BplUar. Cicero. J. Fablr-x Jolict, A. Anzelc. Mary BamWra J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellch. Mascoutah. Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Bar bori cb. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Olrard, Agnes Ifortif* Kaosa« City, Frank Zagar. Maryland Steyer. J. Cera«. Kltzmiller, Ft. Vodoplvco MICHIGAN jafeggi . Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Btular. Ant Ja-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Ooule. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. PeaheL FT Sekula. Hveleth. Louis Oouis. Gilbert. Louis Vend Hlbblng, John Povit Virginia. Frank HrvatSch. MISSOURI Bt. Louis. A. NabrcoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Pantan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodertck NEW YORK Gowanda, Karl Sternlaha. Little Falla. Frank Ko je Heinz zapustil smrtno postelje svoje matere, je odšel v svojo sobo. Šele par ur pozneje se je zopet prikazal. Bil je strašno bled. Ria se je plazila z objokanimi očmi po hiši ter skušala zadostiti svojim dolžnostim. Instinkti vino so se obračali vsi služabniki nanjo. Niti besede tolažbe ni mogla redi Heinzu. Besede so prerevne v takih slučajih. Njene oči pa so mu sledile z vročo skrbjo in bojaznijo. Ko so pokopali tudi mater ob strani očeta, je rekel Heinz, da se bo vsaj za nekaj časa zopet preselila v vilo Meistra. — Oba se morava naj prvo pomiriti, Ria, predno lahko govoriva o tem, kaj naj se zgodi v bodočnosti! — ji je rekel. Ona se je molče prikimala ter mislila razodvojenega srca na bodoče. Prijatelji ter znanci hiše niso mogli storiti dosti v izrazih sočutja. Predvsem je bila zopet Sibila Jansen, ki se je vedno vmešavala ter skušala črpati dobičke iz njegovega razpoloženja. Heinz je spoznal njeno nizkotno prizadevanje, in obrnil se je vstran od te ženske. Zdelo se .mu je naravnost razžaljemje, kadar je govorila o njegovih stariših. . Vezi, ki so ga vezala nanjo, so odpadle. Spoznal je, da se je grdo zmotil, in da ti odnošaji niso vredni njega. Nenkrat se je čutil povsem prostega, kot da ni bilo še nikdar te ženske. (Dalje prihodnjič.) Mali Oglasi imajo velik uspeh ■a 9 j?- ^gjgj if** c u- ji OHIO Barberton, Jonn Balant. Joe HIO. Cleveland, Anton Bobek. Chaa Karlinger. Anton Slmclch. Math. Blapnlk. .Euclid, F. Bajt. Glfard. Anton Nagoda. Lorain, Louis Balant in J. KumAt Nilea. Frank Kogovlek. Warren, lira. F. Rachar Youngstovn. Anton Kikel]. OREGON Oregon City, J. Kohlar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakfte. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavea. Claridge, A. Yerlna ' Conemaugb. j. Brezcvec. v. Ro-vanAek. Crafton, Fr. Macbek. Export, G. Prevld. Louis Japan-Č1Č, A. BkerlJ. Farrell, Jerry Okorn, Forest City, Math. Kamin. Oneubon. Frank Novak. Homer City *o okolico, Frank Faren chack. Irwin, Mike Panahek. Johnston. John Polanc, Martin Koroaheti. Krayn, Ant TauSalJ. Luzerne, Frank BalToeh. Manor, Ft. Demahar. Meadow Lands, J. Xoprivkk Midway John 2vt Moon Pan. Fr. FodmilM. * Pittsburgh, Z. Jakshe, vine. A . h In U. Jakoblch, J. PogaČar. Presto, F. B. Demahar. Hearth!« J. Pcadtra. Steelton. A. HMD. Unity Sta. In okoUeo. J. SkerU, Fr. Schltrer. Waal Mewtcn, jnaapa Jovaa WlDoek. J UTAH Helper. Ft. 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden, Cherbourg, Bremen t«, oktobra: lie de France. Htm Saturnia, Trst Europa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg. Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 29. oktobra: Deutachland. Cherbourg, Hamburg America, Cherbourg. Hamburg Berengaria, Cherbourg St. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus, Napoll. Genova 1. novembra: New Amsterdam. Rotterdam Boulogne Pur Mer, 4. novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauritania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic. Hamburg Stateariam, Boulogne t»»rdam 8. novembra Leviathan, St. Louis, 9. novembra: Con te Biajicamano Cherbourg Cherbourg, Bremen Sur M PARIS 5. dec.; 24. dec. <4 P. M.) (4 P. M ) Najkrajia pot po S*i«Bntel. V«a.kA< J* v poaebnl kabini s nemi aaodernl-ml ttdobnobti — Pijana in alavna trwmtka kwhlD ia. Iaredno o like cans •j VyrUiJU ktlvtimkoll poobia««4s*ga agasta FRENCH LINE 1t tTATa aTRIKT NtW YORK. N. Y. 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte Grande. Napoll, Genova 25. novembra: Europa. Cherbourg. Bremen 26. novembra: Mauretania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 22. novembra: Suturnia. Trst H.,meri<\ Cherbourg Deutschtand. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: , A'luitania. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg Augustus, Napoti, Genova SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Pasi ai ujm o se rsi breg Izjeme, le stare In stanovitne domače banke. WUUanas River, Antoa WISCONSIN Tratnik WEST AT J.IB: Frank Skok. Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedrzavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s pamikom preko Havre: He de France1 TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo 4'SATURN I A" dne 28. novembra 1930 Nadaljn! Izlet po isti progi: 1 0. decembra — "Vulcania" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih Ustov, vlzejev, per-mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvr Jko, preko katere so že sto in s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa., kar Je najvažneje, da boste o vsem točno In pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK H2 CORTLANDT ST., NEW YORK m- TeL Barclay Kretanje Parnikov ►— Shipping Newt —