EDAJA C? »GORENJSKI TISK« 'DREJUJE UREDNIŠKI ODBOR •CUVNI UREDNIK SLAVKO ttZNTK ♦ ODGOVORNI UREDBU GREGOR KOCUAN - TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GUVNI UREDNIK 24-75 - TE-*0CI RAČUN PRI NARODNI *ANKI V KRANJU 607-11-1-135 glasilo so leto xv. KTMVT TVWFT>FT.TFr < ^vp.ttct* 19(52 st. m CIALISTICNE IZrTATA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDMK OD t lAMJAkJA 1956 KOT POLTEDN1K • OD l.JA-NUARJA 1960 TRIKRAT TE-DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. Pa SAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Letos nekoliko manj '< razpoložljivih statističnih po-7*Jk*t povzemamo, da je bil prc-**W leto kranjski okraj srlcdo vrednosti opravljenih del zidanju stanovanj v družbe-**■ lektorja na tretjem mestu ™* 'Jabljanskim in mariborskim Lani smo namreč v te ""■Ne porabili 2411 milijonov "*jrv. Samo za ilustracijo naj da so najmanj sredstev 14 ridanje stanovanj porabili v j**n&osobo4keni okraju (383 mi-fa največ v okraju LJub-**** <7J#2 milijona). ^n^erjav a med vrednostjo Njenih del pri zidanju slano->J v družbenem sektorju v le-prvih Štirih mesecih in **r*»»lni lanskoletnim obdobjem da je bilo letos na Go-^^•kem — ali točneje povedano * b*«Jafcein okraju — opravlje-?J ** 3S milijonov dinarjev manj 1 Pri tej gradnji. Malenkostna ^•4*nja so bila zabeleiena tudi J* **kaierih drugih okrajih, tako J\ k Ml* vrednost opravljenih *J » letošnjih prvih Štirih mese- * todf v republiškem merilu *^iU manjša. amo na Gorenjskem do-|y»H 739 stanovanj s skupno r***«» 32.93* kvadratnih metrov. T*** Pa Je bilo od januarja do agTajenih 209 stanovanj s 2?* »orr^ino 10.025 kvadratnih Zanimivo Je to, da sta v JJ* •fctofcju dokončala već Je šte-./* stanovanj le kranjski in *HiaB«|d okraj. - P. Zadnja izmena brigadirjev v Kranju t****!. 3. avgusta — Včeraj se jV ^ila domov druga izmena qH|jer, ki so pomagali pri g^fl centralnega športnega sta-J*> v Kranju. Preko 100 brigadi*7 MDB Ivana Milutinovića iz t^to in Karla Deatovnika-Ka-^| h Celja, je delalo pri urejeni« ifriić za tenis, nogomet, 2Js in odbojko ter pri po-, knju ograje. Upebe na delovišču in v no-:***m zivfjeniu sta bili obe bri- »mglaSeni za udarni (ze-dvakrat) in dobili 2 spe-2r* Pohvali, v tekmovanju za gShcr 204etnice MDB pa še J*0«. Celjani so presegli delov-? 1°niio/ za 14, zemunčani pa T* 34 odstotkov, ^-tadirji pa niso bili marljivi delovišču, ampak so se od-»*H radi po pestre"™ življenju |2Nh. Trideset jih je opravilo *a rnopediste, 11 deklet pa skovalo gospodinjski tečaj. 2?? t«fa *o prirejali kulturne hj športna tekmovanja. J**rl prične z delom zadnja iz-J2i kj jo bodo sestavljali sted-J^ci a Zemuna in absolventi ^etk iz Kranja. — L. S. Tuja tržišča so še preslabo raziskana izvozni program bo izpolnjen Sonce, mladost, volja do dela... AH ni to pravzaprav eno in Isto — neka neločljiva celota? Da, tako Je in tako Je tudi prav! Taka misel prešine človeka, ko sredi žgočega dneva opazujejo prepotena telesa mladih ljudi — naših brigadirjev. In taka slika se nudi popotniku vsepovsod po naši zemlji. Tudi dela pri urejanju jeseniškega športnega igrišča so delček skupnih naporov naših mladih ljudi; trenutno naporov brigadirjev Iz Ravn na Koroškem, ki so pred dnevi zamenjali svoje ljubljanske sovrstnike. Družbeni plan kranjske občino je zadolžil vse gospodarske organizacije, da urede vse potrebno za povečanje izvoza. Praksa pa kaže, da podjetja za prvo trome-sečje ne morejo dati realnih podatkov glede izvora, ker še nimajo dokončnih zaključkov. Prav tako običajno tudi kupci še nimajo uvoznih dovoljenj. Zato je tudi realizacija izvoza v prvem polletju navadno nižja od planirane dinamike, medtem ko se izvoz v drugem polletju poveča. To velja tudi za letos. Preteklo leto so gospodarske organizacije na območju kranjske občine izvozile za 791.4 milijona deviznih dinarjev. Letošnji prvotni plan pa je predvideval izvoz v višini 1.128,7 milijona deviznih dinarjev, ki pa so ga kasneje podjetja povečala za 1.444 milijonov deviznih dinarjev ali za 27,9 odstotka. Izvozni plan je v MM realen In bo izpolnjen ne glede na morebitna odstopanja pri posameznih gospodarskih organizacijah. Planirani obseg izvoza je za 82,5 odstotka višji od lanskoletne realizacije. To Je vsekakor lep uspeh, čeprav s tran se niso izkoriščene vse motnosti, ki jih imamo za povečanje zunanjetrgovinske izmenjave. ■ Zaradi različne izvozne dinamike je bil v prvem polletju izvoz dosežen le z 31,9 odstotka; kljub temu pa je bil za 14% višji kot v ustreznem lanskoletnem obdobju. Po posameznih gospodarskih organizacijah so plan najbolje izpolnili v Oljarici Britof, tovarni t;ume Sava Kranj in Iskri Kranj. Posamezne industrijske stroke pa ko izvoz realizirale takole: elektroindustrija 41,8 odstotka, lesna industrija 13,7 odstotka, tekstilna industrija 26,0 odstotka, industrija usnja in obutve 10.3 odstotka, Končno sanacija blejskega jezera Predviden kredit iz republiškega stanovanjskega sklada Na zadnji seji Sveta za komunalne zadeve In gradbeništvo ObLO Radovljica — bila Je minulo sredo — so člani sveta razpravljali o predlogu odloka o ustanovitvi komunalnega sklada, o njegovih pravilih In o sestavi upravnega odbora. Zo občinski ljudeki odbor Radovljica je na eni izmed zadnjih sej sprejel oziroma vskladil odloke o komunalnem prispevku nekdanjih občin. Le-ta narekuje investitorjem, kn gradijo na območju ožjih gradbenih okolišev, plačilo komunalnega prispevka: za družbeno gradnjo 10 odstotkov, za privatno gradnjo pa 4 odstotke od vrednosti objekta, ki je v gradnji. Tako pridobljena sredstva so namenska in je rjajprimemeje, da se le-te stekajo v poseben sklad občine — v komunalni sklad. Razen tega so razpravljali tudi o odobritvi ožjih lokacij trgovskega centra na Bledu in individualnih gradenj v Bohinju. Ponovno so razpravljali in tudi odklonili postavitev lokalne javne tehtnice v Radovljici, za katero je zaprosila KZ -Jeiovica«. Le-ta je prišla namreč ob njo, ko se je začela gradnja radovljiškega trgovskega centra. Prošnjo so zavrnili, ker se lahko uporabljajo tovrstne tehtnice v klavnici, v Polj-čah in Lescah, ki niso polno izkoriščene. ječanje nekdanjih internirancev na Ljubelju avgusta — Na današ-jij*n pred 21. leti je v okolici padlo prvih 8 žrtev pod ^^nžmi kroglami — preneha- osem src delavcev — ko-/^•itov. Ta zgodovinsko po- dan so si Tržičani iz-™ »a občinski praznik, ki ga »J***) let lepo proslavljajo. Se S^fcc )e bilo letošnje prazno-3^ ki je bjlo združeno s sre-25 interni ran cev zloglasnega Mauthausna. ki je ime- udeležilo nad 2000 ljudi ter številni preživeli internirane! iz vse Slovenije. Med gosti sta bila tudi člana centralnega komiteja ZKS TOMO Brejc, Franc Popit, ter preživeli interniranec tega taborišča Francoz Francois Chaffin — preživeli francoski internirana obiščejo namreč Ljubelj vsako leto. Letos pridejo v torek. Ko je Chaffin v svojem in v imenu svojih tovarišev pozdravil udeležence današnjega slavja, je med drugim povedal, da rad prihaja nazaj na Ljubelj, kjer je to- k^Jo podružnico tudi na Lju Ij Svečanega zborovanja se j« Odkritje spomenika ^ Vogarju *^"*e|ezn)ćarjev Jugoslavije, ^fcočju Vogarja, od koder je l^** Puiina, 5. avgusta — Da- Jkil zaključen drugi zlet plati nugled na Bohinjsko jeze-i^£j>kouške hribe, je tri dni ij|*k> t platnenem naselju 21Jt$ delegatov vseh sloven-iJJJ ^Minskih ielezničarskih dru-fcm^kor tudi gostov iz ostalih ^*8k. v okviru zleta so imeli orientacijsko tekmovanje po okoliških hribih, kjer so bili najboljši Sarajevčani. Danes dopoldne pa je bilo na Vogarju svečano odkritje impo-zantnega spomenika padlim pla-ninccm-želczničarjem NOB. Spomenik (sestavljen iz. tirnic, 11 metrov visok, delo akademskega kiparja Janeza Lenassija po načrtih (Nadaljevanje na 2. strani) liko trpel in imel veliko prijateljev. Dejal je, da mu je Jugoslavija, zlasti še Slovenija druga domovina in da sc tu počuti kot doma. Chaffin, ki je preživel v taborišču na Ljubelju dve leti, od ustanovitve do osvoboditve, je bil pripeljan v taborišče 15. junija 1943. leta s skupino stotih političnih jetnikov iz Mauthausna. Taborišče Mauthauscn je imelo okrog 45 podružnic, v katerih je trpelo več desettisoč internirancev iz Jugoslavije, Francije, Poljske, I Sovjetske zveze in ostalih dežel zasužnjene Evrope. V podružnici | Ljubelj, na obeh straneh predora,, je bilo približno 4000 internirancev. O vseh grozodejstvih in trpljenju teh tisočev v zloglasnem taborišču Mauthausnu in njegovih podružnicah je na današnjem zborovanju govoril preživeli interniranec Mauthausna, domačin iz Tržiča, Karel Kraucar. Po govoru so pionirji tržiških šol, združen moški pevski zbor Svobode iz Stra-žišča in Dupelj ter nekatere druge kulturne skupine izvedle kratek program, nato pa so predstavniki organizacij položili ob spomenik internirancev številne vence. — J. P. V zvezi z gradnjo avtobusnega izogibalisča, za katero se potegujejo prebivavci vasi Hlebce in Hraše, so se člani sveta strinjali, toda s priporočilom, da bi omenjeni postajališči zgradili domačini sami, tako kot so ga Mlinča-ni. Prebivavci omenjenih vasi imajo sedaj najbližjo avtobusno postajo v Lescah m Begunjah. Ca bodo upoštevali priporočilo sveta, bodo lahko kaj kmalu imeli svoje postajališče, sicer pa bodo še dalje hodili v Lesce in Begunje. Ob koncu so se seznanili z dopolnjenim načrtom o sanaciji blejskega jezera, o katerem bodo poročali na prihodnji seji ObLO. Nekaj sredstev za sanacijo Je že zagotovljenih - 80 milijonov, za preostalih 65 milijonov pa bo predvidoma ObLO Radovljica najel kredit iz republiškega stanovanjskega sklada, ki bo izplačan v 10 letih z enoodstotno obrestno mero. Prva anuiteta pa odpade z dograditvijo sanacijskega objekta, predvidoma 1965. leta. St. S. industrija gume 50,2 odstotka, živilska industrija 74,3 odstotka; skupno torej 31,9 odstotka. Obseg izvoza v lesni industriji je odvisen od različnih činiteljev, zlasti pa od preskrbe s hlodovino. V industriji usnja in obutve imamo *e neizkoriščene zmogljivosti oziroma možnosti in bi se zato lahko izvoz povečal, vendar so problematične cene in kvaliteta. Kovinar Kranj doslej ni izvažal svojih proizvodov, vendar pa si delčvni kolektiv prizadeva, da bi si utrl pot tudi na tuja tržiSča. Vendar pa Je pri prodaji tekstilnih strojev velika konkurenca tako vzhodnih kakor tudi zahodnih proizvajavcev. Kranjska Iskra Problematika izvoza po posameznih gospodarskih organizacijah kaže na nekatere težave, ki jih morajo premagovati podjetja, če se hočejo uveljavljati na tujih tržiščih. Razen z organizacijsko tehničnimi problemi se morajo naša podjetja boriti tudi z nelojalno konkurenco. Pretežni del izvoznikov rudi meni, da so zunanja tržišča, zlasti azvenevropska, zelo slabo raziskana, kar onemogoča uspe.s-nej.4o blagovno menjavo. V nekaterih podjetjih' bi bilo potrebno izboljšati tudi komercialno službo, ker je ta zelo šibka. Težnje za povečanje izvoza niso samo trenutna naloga, temveč so sestavni del naporov za krepi, tev našega gospodarstva. Zato bi prodaja ovoje proizvode na do- j bilo potrebno, da bi problematiko kaj širokem področju, saj se » i izvoza večkrat obravnavali na svojimi izdelki pojavlja na trži- j svojih sejah samoupravni organi ščih 21 tujih držav. Največji de- i in a svojimi sklepi konkretno pole* izvoza odpade na Turčijo In Hsegal i v obstoječe probleme ali Sirijo. I pomanjkljivosti. — P. Vroči poletni dnevi so raztopili led tudi na Jesenicah — ali pravilneje povedano, potrošnja Je aredl tedna za nekaj časa presegla zmogljivosti Jeseniške ledaroe. Zato Je moralo fipediofjsko podjetje naročiti led v LJubljani, da Je lahko normalno opravljalo promet s svežim oziroma pokvarljivim blagom. Ko Je fotoreporter v sredo dopoldne zalotil delavce pri prenašanju »ljubljanskega ledu«, to ti že vedeli povedati, da ga bodo odslej spet lahko dobivali na Jesenicah. Obrazi in pojavi • Obrazi In Polavle Obrazi !n P°*avi • °brazi P°J*avl • 0brazl ln P° Na sestanku je bilo živahno, vroče, burno! -Tovariši in tovarišice!« -Tovariši in tovarišice!« Tako jc govornik iz občine večkrat skušal umiriti glasove in priti do besede. Najbolj glasen v dvorani Je bil Dominik povsem brezbrižno m vsekakor Dominik. hlaono. -Ne pustim se! Kdo mi ime "f™ To ^ajuj«« tudi samega sebe,« je odvrnil metru? Ker Je les moj, ga bom sekal m rabil brez davka. Nujno ga rabim. Krivico mi delate! Do Dominikova pritožba pravico meriU_ moj to PoubM- ^kTkStkimi brki v desnem kotu. Toliko let te že glodam m te zmeraj manj poznam. Z vsemi tvojim pravniškimi govoraneaml hočeš les, les, les. To lahko praviš njim za mizo, ne pa nam, ko se poznamo v Jetra drug drugega. Zaposlen si, lepo plačo imaš in kmetija pa gozd sta ti samo po- Zaman' Kot vprek po dvorani Tita bom šel, če je treba! To vam stranska stvar. Zo dmigemn emu »o govorili, se hudovali, hvalili, kar tu povem,- jo robantno otre- J grajali. Vsak po svoje! Ce je *e sal Dominik. demokracija, ima pač vsak bese- Rjl ^ Kiagar,i tai<0 zarnak-do. Tako so nekateri to razlagali. njen v nMi, da sploh ni Slo Je za obveznosti kmečkih opazii ^ ^ po»topoma utihnili proizvajavcev do občine, do teagi v dvorani in gledali sa-skupnosti. Slo je za davke, na m0 niega Ko se je kratko povedano. Ob tem pa so globoke zamaknjenosti, je počasi prav tako govorili o gozdovih, o - pogle-jekti seznanijo ne samo domačini in tujci, temveč tudi strokovnjaki, da bodo lahko ocenjevali predloge in delo žirije. Razstava, na kateri je razstavljenih devet predlogov, bo odprta še ves mesec. Sončno dopoldne Je privabilo v grajsko kopališče veliko več kopa vce v — gledavcev kot običajno. Bila jc tradicionalna prireditev, izvolitev najlepše kopavke. 2irija iz vrst kopavcev se je med desetimi udeleženkami odločila za 17-letno Novosadčanko Majo Janez, drugo mesto je prisodilo Jani Za- pred prusvc lili in domom Franceta Mraka.-** 0 pomenu praznika je govoril predsednik krajevne organizacije SZDL Kokrica Franc Boštnar. Danes so se prireditve in slovesnosti nadaljevale. Ob 10. uri je bil med drugim tudi sprejem par-1 ska obeležja i/ NOB, ob njih pa tizanskih patrol, ki so se vrnile I jc bila vrsta komemoracij s poti izpod Storžiča, koder so I 5. avgusta 1941 padli prvi borci, med katerimi jc bil tudi Andrej Kmet. Ob tej priložnosti jc imel govor predsednik Krajevne skupnosti Frane Kopač. Po va9čh nekdanje občine so bili okrašeni spomeniki in spomin- R.C. NESREČE UTONIL JL V SAVI V petek, 3. avgusta, v zgodnjih popoldanskih urah jc sončna pripeka zvabila 25-letnega Milovana Mllenkoviča iz Petrovca, delavca na kmotljjjkcm posestvu v Hrast-Ju, na obrežje Save. Pri kopanju so se mu pridružili tudi trije tovariši s posestva. Milenkovič sc je hudo razgret pognal v mrzle valove in se začel takoj potapljati. Vsa prizadevanja tovarišev, da bi ga rešili, so bila zaman. Iz ne Iz Kranja, tretje pa Elfrldi vode so ga potegnili šejc pokllen. Strah Jz Žirovnice. Najlepše bitje g?sivrt |j Kranja, vendar je bilo v bikiniju jc TD Bled primemo takrat že prepozno. Milenkovič je nagradil. bil mrtev. Pravična kazen za kršivce javnega reda in miru Ce veseljak v nočnih urah, ko kolovrati iz gostilne proti domu, za vriska in zapoje veselo vižo, navsezadnje še nj tako hudo. Tak spodrsljaj, čeprav nas kdaj pa kdaj vznevolji, kaj radi spregledamo. Povsem drugače pa Je, kadar pride do pravih nočnih izgredov na ulici ali v gostilni. Takšne primere pa že lahko ocenjujemo kot grobo kršitev javnega reda in miru. In taki primeri •e v zadnjem času vse pogosteje ponavljajo. Kronika varnostne službe še pove, da povzročajo taksne izgrede največkrat sezonski delavci, zaposleni v raznih podjetjih. Oglejmo si tak posebno kričeč primer, ki ga je pred kratkim obravnaval sodnik za prekrške v Kranju. Zagovarjali so sc Fercdin Mu-labazi, Mijo I'avić, Vlado Kova-eević in Isan Aakić - sezonski delavci, zaposleni pri Kranjskem gradbenem podjetju v Kranju. Vlado Kovačević je 1. julija lotos popival v hotelu Evropa v Kranju. Ko je pozna v noč zapustil gostišče, je razgrajal po ulicah. Tudi potem ko jc srečal mi- ličnika in ga je ta miril, se ni čevič in Askič popivali v gostišču umiril. Nasprotno - začel je celo f pri Lovcu. Popito žganje je kmalu izzivati in groziti. Pri tem ga je žalil S najbolj prostaškiml psovkami. - Dne 5. julija, med 23. in Z4. uro je Kovačević prav tako v Evropi zanetil prepir. Sramotil je starejšega gosta, ga obriz.gal s pivom in se nato fizično lotil nekega drugega gosta. - V noči od 10. na 11. julij sc je vinjen zapletel v prepir z miličnikom, ki ga je pozval, naj miruje. Opozorila ni upošteval, temveč je varnostnemu organu grozil in ga opsoval. Razen teh prekrškov so organi varnostne službe še ugotovili, da Koyačcvič nima v redu svojih osebnih dokumentov. Mijo Pavič je 13, maja v gostišču Lovec v Kranju pil, vendar zapi tka ni plačal, ker ni imel denarja. Strežno osebje ga je prijavilo službujočemu miličniku. Prišlo je do plepira. Pavič se je miličniku uprl, mu grozil in ga žalil. Posebno. grajo pa zasluži naslednji dogodek. - Dne 20. Julija zvečer so Mulabazi, Pavič, Kova- opravilo hvoje delo. Četvorica je postajala boli in bolj glasna. Ko so znova zahtevali žganje, jim strežno osebje ni hotelo postreči. To j<> izbilo sodu dno. Začeli eo razgrajati in razbijati steklenino. Dva miličnika, ki sta hotela pijane goste umiriti, nista imela srečne roke. Naletela sta na hud odpor - na psovke in grožnje. Takoj nato Je Mulabazi napadel onega izmed miličnikov, ostali trije p»i so ju obstopili. Prišlo jedo pretepa. Podivjano druščino so ugnali sele potem, ko sta miličnika dobila pomoč. Zaradi omenjenih dejanj zoper javni red in mir jih je sodnik za prekrške kaznoval, in sicer: Vlado Kovačević je dobil 60 dni zapora in 9.000 denarne kazni. Fa-redin Mulabazi 40 dni zapora, Mijo Pavič 37 dni zapora in Isan Askić 25 dni zapora. Rasan tega so vsi štirje izgnani iz strtega območja Kranja. In še ena posledica: izgubili so tudi zaposlitev pri Kranjskem gradbenem podjetju. / UJtADl PKEVELIKB HITROSTI V petek, 3. avgusta, je prišlo hude prometne nesreče v Mostah pri Žirovnici. - Osebni avtomobil Heinricha Kantlechnorja iz Zap. Nemčije je zaradi prevelike hitrosti trčil v avtomobil avstrijskega državljana VVernerja Heinber-gerja. Nesreča se je končala brez telesnih poškodb, materialna škoda na obeh avtomobilih pa znaša 320 tisoč dinarjev. TRAKTOR ZANF.Sf O S t KM I V četrtek, 2. avgusta, je prišlo do nesreče v vasi Prebačevo pri Kranju. Ko jc Milan Gaftpar s traktorjem zapeljal v ovinek, ni mogel več izravnati krmila. Zato je traktor zaneslo s ceste, še prej pa sta voznik in sopotnik izsko-čila. Vozilo se je skotalilo po strmem pobočju in se ustavilo 38 m niže. Škode na traktorju je za :tf0 000 dinarjev. VREMENSKA NAPOVED V prvi polovici tedna šc toplo poletno vreme brez bistvenih sprememb. Možne so nevihte v popoldanskem času. Proti koncu tedna delno poslabšanje vremena s pooblačitvami. IZREDEN OBISK NA SOBCl Sobčev bajer se Je že lansko leto uvrstil med najbolj priljubljene kraje :w letovanje na Gorenjskem. Tudi letošnje statistike kažejo, da bo nova sezona prekosila lansko. Do sedaj so na Sob-čevem bajerju zabeležili že 6000 nočitev. Le manjši del tega števila odpade na domače goste, ker pretežni del obiskovavcev Sobca tvorijo inozemski gostje. — M. S. MODNA REVIJA Kranj — Vsak dan gorenjskega poletnega sejma, razen ponedeljkov in četrtkov, je v avli okrajnega ljud-skega odbora velika modna revija. Vsa vodilna podjetja za izdelavo konfekcijskih oblačil iz Slovenije in nekatera iz Hrvatske in Srbije so za revijo prispevala okoli 120 modelov, ki bodo seveda prikazani z vsemi potrebnimi modnimi dodatki. M. S. NOVA TRGOVINA Kranj - Pred kratkim so delavci začeli preurejati enega izmed spodnjih prostorov stavbe ob okrajnem sodišču na Koroški cesti. Kot je predvideno, naj bi bila že ob koncu tega meseca v tem prostoru otvoritev trgovine z elektrotehničnim materialom. M. S. rehabilitacija in da oe ^ zmožni rudi zaposle na prv^V delovnih mestih. Pri Tm&0r$ strokovnem izobraževanju t* j treba slepe vključevan v jjr ne šole ali pa. kolikor bi puščale možnosti, «r^^V razne tečaje. Vse to naj bi tj nlU z edinim namenom. ^ li „ tudi slepi kos vsemu dol« iS ^ enakovredno sodelovali pri ^ daljnji krepitvi naše s«*!***1' skupnosti. V razgovorih, ki eo jM JfJ njati delegati na kotor&etf^ minarju. povzemamo, da v ^Jr terih drugih republikah (*• % mer v LR Hrvatski) PoaJ**j'if ustanove kaiejo večje tagv^/. za zaposlovanje slepih kn*-^ nas. Zato mora biti p»4v čevanje slepili v ProirrodoJ* x izmed pomembnih n%|%g družbe. Pohvalen primer pri i^lji nju slepih pa Iskra. Tu nam ~_ čem traku kar osem sfepip. »% edini primer v drta\... pr*'p primer so obravnavali ^-jfr o kotorskom sejnjtisrfti kj^ff^ft udeležili tudi trije predata***^ Gorenjske. Okrajni odbor *> »lepih Kranj se je ie d©aKJ / proizvodnji " f bodo zato sklepi omrnjeo***^ ndnarja lahko samo \ m in obenem tudi pttznaj^ P sedanjo delo. - I. Orftafc«r no prizadeval pih vključili i Loto V 22. kolu žrebanj. .. * dne 1. avgusta 1962, so S \ W bane naslednje številk* ' 11 13 23 27 35 s 48 in dodatne hi^CP OBVEŠČAMO CENJENE POTROŠNIKE RAZSTAVLJAMO NA GORENJSKEM SEj^jU SVOJE KVALITETNE IZDELKE. PREDV$Fjsl PA OBVEŠČAMO GRADITELJE GARA2, D.\ I^v MO NA ZALOGI GARA2NA VRATA RAZNn* tf' VEDB. DOBAVO VAM IZVRŠIMO TAKOJ. fRI. POROČAMO SE ZA OBISK. ROLETA KRA\j Cenjeni potrošniki! Mizarsko podjetje Slog Maribor Črtomirova ulica 6 Vam nudi pa znižani ceni razno pohištvo Obiščite naš paviljon na Gorenjskem sejmu! Cene solidne — kakovost prvorazredna! Jack LONDON A '"Mik • W Fr.r-cM: Man O I II ima C Riše: J nKo prakso v metalurškem podjetju. Pod 2: Tehnik (metalurške ali strojne stroke) z najmanj 3 letno prakso v metalurškem podjetju. Interesenti naj pošljejo plamene ponudbe tHt se osebno zglaeijo na tajništvu centra, kjer dobijo le ostale informacije najkasneje do 20. avgusta 1962. Bolnica za duševne bolezni Begunj« na Gorenjskem RAZPISUJE prosla delovna mesta: !. - 1 likvidatorja osbenih dohodkov. 2.-3 strežnike '/•* delo na oddelku, — 1 vodjo kmetijskega posestva, # jf l 4.-1 /ivinorejko. POGOJI: pod 1. srednjefltrokovna izpbraz.-ba z nekaj ieti prakse v finančni stroki, pod 2. — osnovna šola, pod 3. — in4. — praksa v delu na kmetijskih posestvih. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Ponudbe sprejema uprava bolnice do zasedbe delovnih mest. Nami/noienisk.i sol a zaključena Jesenice - V torek .so tu zaključili 14-dnPvno namiznoteniško šolo, ki jo je organizirala NTZ Jugoslavije. Solo, ki Jo je obiskovalo IS udeležencev iz vse države (10 moških in 8 žensk), je vodil trener Kubad ir Sente. — P. V. Bolnica za duševne bolezni Begunje na Gorenjskem ' RAZPISUJE prosta delovna' mesta: 1-1 likvidatorja osebnih dohodkov, ■- 3 strežnike za delo na oddelku, :t. - 1 vodjo kmetijske«;« posestva, 4. — 1 živinorejko. Pogoj! pod f. — firednjestrokov-na Izobrazba z nekaj leti praks« v finančni stroki, . pod 2. — osnovna Šola, pod 3. - in 4. — praksa v delu na kmetijskih posestvih. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Ponudbo sprejema uprava, bolnice do zasedbe delovnih mest. tržni pregled V KRANP Korenček 20 din, zelena in peter sC j 10 do 30 din za šopek; sir skuta 140 do 180 din, maslo surovo 680 do 720 din, čebula 100 din, krompir 40 do 50 din, zelje sladko 50 do 80 din, solata 70 do 80 din, hruško 120 din, breskve 120 do 140 din, evetača 110 din, kumare 70 do 100 din, kumarce 100 din, bučke 50 din, fižol v strocju 120 do 150 din, med 650 din, paradižnik 100 do 120 din, fige 140 do 150 din, paprika zelena 150 din za kg; oves 35 din, proso 70 din, borovnice 150 din, krhlji 80 do 100 din, krma za kolcos 50 din, kaša 13Q do 150 din, Jesprenj 90 din, koruzna moka 55 din, moka ajdova-130 din za liter; smetana 20din, radie 20 din za merico; zajci 500 'in, česen 10 do 30 din, piščanci 350 do 520 din, kokoš 700 do 750 d n, jajca 29 do 30 din za komad. Tragično jc preminil član našega kolektiva MILOVAN MILENKOVIČ Pokopali smo ga v Kranju dne 5. avgusta 1962. Sindikalna podružnica Kmetijskega gospodarstva Kranj Crigortj BAKLANOV Seženi zemlje ti Rorn»n objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga to izdala v knjigi. Vereščaka jo zgrabi z obema rokama. Iz zavihka na rokavu Ma nade cigaretni ogorek. Pobere ga in spet spravi. Kakor strog predstojnik se odkošatim kot žerjav za kurirjem trsti poveljstvu. Za seboj zaslišim svetlolaskin glas: »Prr resen je... ne briga se za dekleta.« V tem trenutku sovražim samega sebe. Dobra volja je dokončaš (plahnela. Tem boljše volje pa je Jezenko. Takoj je videti. V Mri teči novi bluzi iz angleškega sukna, v širokih jahalnih hla-tsb s trakovi in izboklinami na kolenih, lesketajočih sc škornjih •s t Čepico z blestečim ščitnikom stoji kakor zmagovavec v »vojem Ustni pod nizkim, pobeljenim stropom v kolibi in posluša pisarja. Ta ne trene z obrazom, pomenljivo pomežikuje in spušča glas pri Sovebno kočljivih rečeh: pravkar mu namreč pripoveduje, čemu' 10 Jazenkovo uniformo ugotovili prej kot za poveljnika prvega tfeeda. Tudi tukaj velja vrstni red po činih. Pred nedavnim sta prišla v polk dva krojača. Iz zelenkastih taftetkih plaščev iz mehkega sukna sta pričela urno Hvati čast-mk» bftrze in hlače. Najprej sta oskrbela polkovni štab, potem m bih trsta na odrednih poveljnikih. Toda tukaj se niso ozirali Is čine. temveč na zasluge, in ta, ki je bil prej oblečen, je lahko test ral to za nekako priznanje. Zato je pisar prikrojil svoje pri-soredovanje tako. da je hudo razvnel Jazenkovo samoljubje. »Si videl kemika?« Jazenko mi je vrnil pozdrav s kimanjem, £ Jc velevalo, na I prisluhnem. Pri njem je veljalo to za priznanje. Moral sem poslušati. Ce bi bil še vedno vodni poveljnik, tega ne ¥ Storil. Z vodnimi poveljniki je bi! strog. Zdaj pa je videti, da se mi želi približati — do neke mere. Za pisarja je veljalo priznanje v besedici »kemik«. Tako je Jazenko krstil odločne može. ki sc /najdejo v vsakem trenutku in — kdo ve čemu —■ tudi pisarje. »Kemik,« zašepeta Vcrcščaka vneto, kot da si želi dobro zapomniti besedo. Potem sc hahlja: presmešno. »Nikakršna kemija, tovariš stotnik!« Pisar pošteno razpre oči: na dlani je, da laže. Jazenko je zadovoljen. Iz skledice vzame prgišče murv in pokaže z glavo proti pisarju: »Si jih videl, tc vrage? Poznam jih!« — In kot sončnična semena si vrže murve v usta ter začne naglo žvečiti, da mu poplesujejo mišice na licih. Zrele jagode so mu kakor črnilo umazale dlan in v debeli zelenkasti zimski bluzi je videli hudo našopirjen, vendar zadovoljen, kot da je prejel nagrado. Jazenko si slednjič obriše roko. »Si sc prenehal bojevati?« Naklonjeno me ogleduje od nog do glave. Kajpada, prijetna stvar, če vidiš pred seboj človeka, ki si mu pomagal, da so ga povišali. »Torej, pokaži mu seznam odlikovancev!« Jazenko stopi k oknu, z rokama, prekrižanima na hrbtu. Skrivnostno se smehlja. Prijetno vznemirjen čutim, kako mi bije srce. Le zakaj so me odlikovali? Za Zaporožje. Takrat je sodil naš polk, vendar v drugo armado, in povedali so nam, da so sc predlogi za odlikovanje zgubili. Morda so jih spet našli? Podobne reči so se žc /gudilc. Ali morda za Ingulcc? Kopica častihlepnih upanj mi preblisne glavo, ko vznemirjen vzamem seznam iz pisarjeve roke. Kaj neki je? »Zvezda?« »Domovinska vojna«? Morda »Rdeči prapor«. Pomislim, da podporočnik z materinskim znamenjem, ki me je spravil v zadrego, že ve za te stvari. Občutek je hudo prijeten. Besede mi poplesujejo pred očmi. Red »Rdečega prapora« Je prejel le eden. »Rdečo zvezdo« trije. Nisem med njimi. Raztreseno prejetim seznam z medaljoni za zasluge. Zadnje Ime je kot meja nad prepadom, za njim — praznina! Kaj zdaj? Semkaj sem prišel brez vsega in pri tem je ostalo. Navzlic temu se čutim oškodovanega. In potem, bržkone zaradi zadrege, storim nekaj, česar se kasneje vselej spominjam S sramoto. Obrnem seznam in se zastr-mim v hrbtno stran, ki je popolnoma prazna. Jazenko se smeje. »Najbrž ti je premalo? Koliko odlikovancev imaš v vodu?« »Tri, tovariš stotnik.« »Le poglej, tri!« Jazenko mi s čisto roko vzame seznam. »Sodi Vasin k tvojim ljudem?« »Da.« »Za hrabrost. Pančenko?« »Da, k meni sodi.« »Za hrabrost. Parcvanija?« Tudi Parcvanija je bil eden mojih mož. Nekoč, med zaupnim pogovorni, pri tem so sc mu oči nežno lesketale, kot da sc v njih pobliskujejo zadržane solze, mi jc dejal: »Ej, tovariš poročnik, na Kavkazu so jih toliko okrasili z odlikovanji :za tobak, za čaj, za limone. Vse ženske so imele odlikovanja. Sramota je, če si v vojski pa postopaš brez medalje. Dejali bodo, da se nisem vojskoval.« Pri njem, nameščencu državne trgovine, bi srebrna medalja na črni obleki sijala bol) kot odlikovanje na letalčevib prsih. »»Parcvanija je mrtev. So odlikovali Sumilina? Nikjer nisem našel njegovega imena.« »Sumilin?« Jazenko vrže v usta jagodo pa sledi s prstom vrsticam. »Sumilin ... Sumilin ...« V usta vrže še nekaj murv in naglo žveči. Ravne obrvi se stikajo nad nosom. »Kateri Sumilin?« f »Kurir. Petinštirideset let prenaša na grbi.« »Sumi-i-i-lin?« S prstom praska po papirju. »Ne, ni ga. In kaj jc storil tako junaškega?« »Nič izrednega!« Zaradi Sumilina sc nenadoma tako razhudim, da se ne morem več obvladati. »Že od 1941. leta j> na fronti, čemu bi potrebovali le posebnih dejanj? Odlikovanja duiejo za delo — za sladkorno peso — *a lan. Mar je storil mani kakor oni, prekopal z lopato manj zemlje? Med bombardiranjem in topniškim obstreljevanjem. Trikrat je bil ranjen. To je kurir! Povsod ga lahko pošlješ — odide — ne da bi godrnjal. Tudi na tem mostišču...« Pisar se nenadoma zresni in sprelevi v uradno sočutje. 2alost«io odkimava z glavo. Odlikovanje za zasluge na njegovih prsih se po-zibava in leskečs. GLAS O RT • ŠPORT - ŠPORT »ŠPORT Športni poročevavci so zabeleželi Uspeh italijanskih odbojkarjev Jesenice - Delavska odbojkarska ekipa Atletike Sestese iz Firenc ketirke kraljeve igre. katere republike 7astopajo in kaj pomenijo v šahu (kakšna je njihova mor). Pri žrebanju v torek zvečer (31. julija) so si šahistke izbrale na-sloilnje številkc:l —• inž. Vera Nadel jkovlč (mednarodna mojstrica iz Srbije), 2 — Tilka Mlličlć (moj- MILUNKA LAZAREVIC strska kandidatka iz Srbije),3 — Terezija Stadler (m. iz Vojvodine), 4 — Milka LJilJak (m. k. iz Slovenije)," 5 — Gordana Mileus-nić (m. k. iz Srbije), 6 — /Ivana Nedeljkovič (m. k. iz. Srbije), 7 — Vaslljka Lakčevlć (kategorija neznana — iz Crne gore), 8 — Lojzka Pongrac (I. kategornica iz Slovenije), 9 — Marija Nagy (m. i/. Vojvodine), 10 — Mira PiberI (m. k. iz Slovenije), 11 — Ema Canjl m. k. iz Vojvodine), 12 — Ljubica Jocič (m. iz. Vojvodine), 1$ — Gordana Kureš (m. k. iz BiH), 14 — Katarina Jovanović (m. iz Srbije, 15 — Mllunka Lazarevič (med. m. iz Srbije) in 16 — Rajka Kitonić (m. k. iz Hrvatske). Iz zgornje razpredelnice vidimo, da je najštevilneje (in po kategorizaciji najmočneje) zastopana Srbija (s 6 igravkami), sledi ji Vojvodina (4) in Slovenija (3). Hrvatska, Crna gora in BiH imajo po eno predstavnico, medtem ko od republik edina ni zastopana Makedonija. Vse igravke, ki imajo mojstrski naslov, so si ga priborile z. osvojitvijo prvega mesta na prejšnjih državnih prvenstvih, edino Stad-lerjevi so ta naslov priznali za velike uspehe na olimpiadi v Amsterdamu. Letošnje državno prvenstvo je doslej najmočnejši domači ženski turnir, saj na njem igrajo trenutno vse naše najboljše šahistke, razen hrvaške prvakinje RočiJ-Delakove, ki je službeno v zadržana., O tem pričajo tudi visoke nagrade SZJ za prvih sedem mest — njihov skupni fond znaša !M tisočtdinarjev (50, 40, 30, 20, 10, 8 in 3 tisoč dinarjev). Posebno nagrado 3000 dinarjev, pa bo dobila nenagrajena igravka, ki bo v zadnjih 6 kolih dosegla najboljši uspeh. Pet prvouvrščenih udeleženk bo prejelo še spominska darila, ki so jih prispevale naslednje organizacije: ObLO Jesenice. 2elezarna Jesenice, okrajna ša- hovska zveza Kranj in šahovsko dru,štvo Jesenice. Tekmovavki, ki bosta osvojili prvi dve mesti, se bosta uvrstiji na conski turnir FIDE, ki bo prihodnje leto. V primeru delitve prvega oziroma drugega mesta imata po sklepu SZJ prednost do udeležbe na turnirju inž. V. Nedeljkovič in M. Lazarevič, ki sta zastopali FLRJ na zadnjem turnirju kandidatinj. Cc bo slučajno naslednji (XVII.) šampionat pred conskim turnirjem, bo SZJ določila nove pogoje. Tri dni po končanem prvenstvu bo naša ženska državna reprezentanca igrala z izbrano reprezentanco Madžarske. Sestava naše reprezentance bo temeljila na uspehu tekmovavk na jeseniškem prvenstvu. — Srdjan Bavdek in Ljubo Djordjevič dva igravca — Čolnarja in enega gosta - tako da so zadnjo minuto igrali štiri proti štiri. J, '7, on t «ir Trener Petar Didić daje vaterpolistom Triglava navodila xx nje akcije. Na sliki so Andrej Čolnar. Janez Kocmur (4), Jot* n^-*1 (7). Borut Chvatal (3) in vratar Franc Rebolj, ki kaže hrbet Veliko športno slavje v Besnici Odprli so nov stadion BESNICA. 5. avgusta - Dopoldne so v Besnici pri Kranju od- | Hafner (2abnica) 155, 3. Cm nedvomno predsednik dr*"* ^ Partizan Besntce, tovariš Jjj Upamo, da bodo z delom s^L tem kraju odslej Še z večjitnf* num nadaljevali. — J. Javor0* XVI. državno prvenStV° za ženske Igravke na izletu Jesenice, 5. avgusta — y tre končnici ima kmeta več in. * 2? no igro prav lahko osvoji točko. Kranjčanka Pongrac**"*^ v tretjem kolu izgubila s Ca*1** v četrtem pa remizirala x Jocićevo. REZULTATI; III. kolo « Jž ler : inž. V. Nedeljkovič. retpi £ beri : Nagv 1:0, Ljiljak ; vič 0:1, Pongrac : Canji chl-^L leusnić : Jovanović 0:1. MuW* : Kitonić 0:1, t. Nedeljkovič* : reš remi. Lakčević : Jocič (M> IV. kolo — Kitonić : fibeH j£ kinjeno, Canji : Nagv pr«k)#f% Jocič : Pongrac remi. Kureš ! \? čevič 1:0. Jovanović : Z. Nesw£ vič prekinjeno. Lazarevič • Wa usnić 1:0. Miličević : HMM J ing. V. Nedeljkovlć : Lju-jaa t kinjeno. Stanje po IV. kolu — jvVy l! zarevič 3.5, PiberI 3 (1). CasjS^ inž. V. Nedeljković 2 (!) ta*> Danes so imeJe Igravke f*^j dan. Izkoristile so ga ra itVxZ-Bled in v Bohinj. — Ljubo P' djević Prebivavci G ijske obiščite od 3* do 14. avgusta 1962 ▼ Kranju Velika izbira h\x\*A široke potrošnja modna reviji in pester večprn' zabavni spore.4'