Knjievna poroila
Ivo Andri, Pripovetke. Beograd 1924. St. 118. Srpska knjievna zadruga, kolo XXVII., broj 179.
Te zgodbe o Turkih in naih Bonjakih so samo odlomek iz zbirke, zapoete s pripovedko Put Ali je erzeleza in do danes nezavrene. Zagledale so po veini beli dan v S. K. G 1 a s n i k u, v J u g o s 1 o v e n s k i N j i v i in sarajevski P r o s v e t i, le nekatere so bile doslej neobjavljene. Folklori-stino so precej zanimive, odlikujejo pa se tudi po ivahnem slogu. Evo ti U musafirhani (samostanskem gostiu za tujce) maloumnega fra Marka, ki ni za duevno delo, toliko bolj pa robota na polju, neko celo poskua po svoje izpreobrniti v kranstvo bolnega mohamedanca, ki pa besno pljune v kri in umre. U zindanu je isti kutar zaprt v poplavljeni temnici, ker je iz tedljivosti oddal vezirovemu namestniku premajhen dulus, t. j. davek na bogoslune ine... orkan i vabica prinaata sliko razburkanega mesteca, ki ga je cirkuka vrvohodka spravila tolikanj iz teajev, da mora oblast odsloviti komendiju, domaega cigana zanesenjaka pa na mrtvo ime pretepsti. Za logorovanja se turka vojska, akajo streliva, zazre v Viegrad. Dramatini viek tii v prizoru z ugrabljeno devojko: starec jo lei z obredi, ko pa jo hoe briti, ga popade strast i pomijea se vas s njom... Mustafa Madar, neugnan junak, ki ima e nedogledno vrsto zloinov na vesti ter uganja pred naimi omi drzna nasilja, izgubi polagoma pamet od nespenosti. xNjegov konec spominja na Matovo pogibel v Flaubertovi Salambi ... Dan u Rimu predouje pijanstvo povojnega kurirja Kriletia, ki ga srea takisto na epskem kroku v bukaretanskem baru (Noe u Alhambri) ... Rzavski bregovi so zgoen privesek Masljevemu Gospodinu Franju ... Avstrijsko prodiranje v Bosno tvori ozadje tudi uvstveni historiji Ljubav u Kasabi, polni vra in praznoverja. Nazorno je ortana sua, edino v Leitgebovi knjigi gorikih novel utegne zaslediti slino dojemljiv popis take uime v furlanski pokrajini.
Motivi iz prejnjega stoletja bolj ustrezajo moji radoznalosti nego sodobna klatetva po mednarodnih srediih: vsekakor donaajo ve narodopisnih podrobnosti. Izraz je osebneji in soneji nego n. pr. pri Milici Janko-vievi. Francoski in nemki vpliv je znatno manji pri naem ijekavcu. Toliko obilneji pa so turcizmi, za katere je pridejan kratek renik. Nam preanom bi trebalo raztolmaiti e dokaj provincializmov, brez potrebe pa so razloene besede kot ferman, hoda, ramazan. Nekoliko purizma ne bi kodilo: ul sein, da se mora marsikak novinec, ki rabi doma vojke, pri vojakih privaditi tujemu dizginu. J- ega.
Pesma nad pesmama. Preveo Svetislav Stefa novic. 24 str. Cena 10 Din. S. N. Cvijanovi, Beograd.
Znano je, da Visoka pesem prvotno ni alegorija o Cerkvi-nevesti in Kristu-eninu, ampak niz prelestnih ljubavnih pesmi. Zakaj je cerkev od nekdaj zatirala to prirodno tolmaenje in zakaj so pooblaeni prireditelji in tolmai svetopisemskih besedil nalili v opojno vino starohebrejske erotike toliko blagoslovljene vode, izprevidi brez teave, ako ita Pesem nad pesmimi v nepotvorjenem prevodu, ki ga je oskrbel g. Stefanovi po najzanesljivejih tekstih. Njegova ritmina prepesnitev se ita in uiva kakor najlepi izvirnik. Okusno opremljeni knjiici je pridejan komentar, v katerem najde poleg drugih pomokov za tono umevanje tudi doslovni pomen nekaterih koljivih mest, ki jih farizejska sedanjost ne bi ve prenesla v prostoduni neposrednosti izvirnega besedila. V. Levstik.
154
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si