Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 39	Cena ednoga drobca 1 krona.	25. septembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp, pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Prvi količ.
Prvi količ ali kolek je vdarjen na trikotnoj meji med našov državov, Madjarskov i Austrijov. Prek Sühoga Mlina, 2 kiiometra pred Taukov stoji té količ. Vdariti ga je dala naša i madjarska komisija sept. 15. v četrtek na den Žalostne Matere Bože. Zgodovinski den, za šteroga blaženost do késni vnüki Bogi hvalo davali. Predsednik naše komisije, polkovnik Čolik—Antič je pogostio gostje madjarske i drügih narodov tam vöni na trati pri Sühom Mlini ščista podomačem, brez zvünešnje paráde, a tem bole prisrčno. Po krepčili je vdarjen kolek na mejo, na najsevernejšo mejo naše mile slovenske zemlje. Blüzi 700 kilometrov od Beograda stoji té kolek. Pokolenje za pokolenjom bo poleg té meje sem i ta hodilo sto i stoletja i si premišlavlalo: kak srečni so bili tisti, ki so živeli, gda je té kolek po jezerih letah negdašnje slovenske Kocelove države pomeno vpostavitev té države v novoj formi, v lepšoj diki: gda jé té kolek pomeno veliko državo treh plemen: Srbov, Horvatov i Slovencov. Ki se veseli tomi koleki, je vreden vnük naših starih očov i junaških vojakov, ki so vlegli v grob, z željov, da bi ednok zasijalo sunce naše slobode. I to sunce je stalno zasijalo tüdi v Prekmurji pa vsaki, ki ljübi svoje ljüdstvo i svojo grüdo, bo delao na to, da to sunce bo vsikdar svetilo i vsikdar vekše blaženstvo rodilo našemi Prekmurji.
Glas z Križovec našim kmetom.
Prekmurski Kmetje! Tü je slednja vöra, da mi vö moremo povedati
stalno i batrivno, k šteroj državi ščemo biti. Dobro se premislite Prekmurski Kmetje, nej kaj bi svoje brate za tajili. To vi ešče navete, kaj na vás čáka pri Madžaraj. To vi ešče navete kakša velka je pri Madžaraj dača, ali dačo bi ešče pláčo kmet, ali svoj grünt, svojo lastivno zemlo more kmet pri Madžaraj nazáj küpiti od države, telko more plačati za svojo zemlo, ka na nikoj pride i pravijo madžarski kmetje, da ráj tá dájo državi svojo lastivno zemlo, kak bi pa pláčali, záto ka že tüdi nemajo peneze. Znáte Prekmurski Kmetje, za sakši plüg zemlé more na Madžarskom 5000 kron plačati. Zdaj na példo denmo, če pri nás má eden kmet 10 plügov zemlé, te de mogo pri Madžaraj 50000 kron plačati za svoje vérstvo, če ma 30 plügov té pláča 150000 kron in če ma 50 plügov té pláča 250000 kron.
Vidite Prekmurski Kmetje, kak bi vas na nikoj spravili Madžari, to bi naš Prekmurski kmet nej mogo pláčati; mogo bi svoj grünt tá dati državi i on bi pa lehko po kodivanji šo. To bi na vas čakalo Prekmurski Kmetje na Madžarskom. 
Záto se ne dajte zapelati, ka te slédé jokali, či zdaj zablodite. To so meni madžarski kmetje pravli, šteri se jočejo in vam želejo, naj vi v tisti pekeo ne pridete. Zato Prekmurski Kmetje z batrivnim srcom kričte „Živijo naša domovina Jugoslavija“ Živijo naš kralj Aleksander I.“ Lepo vas da pozdraviti Prekmurski Kmetje eden vas dober človek z Križovec.
Razmejitvena komisija za Prekmurje.
Varaždini je začela delati komisija stalne meje za Prekmurje. V toj komisiji so za predsednike sami oficerje, naimre za Anglijo polkovnik Cree, za Francijo polkovnik Marmina, za Italijo polkovnik Valvasori, za Japan polkovnik Jamagavá, za jugoslavijo polkovnik Čolak Antič i za Vogrsko polkovnik Vassel. Vsakša komisija ma potem ešče več pomočnikov i ekspertov, šteri komisiji v njenom deli pomagajo. K Vogrskoj komišiji so prideljeni ešče kak pomočniki: kapitan Zoltán Hadfy, kapitan Julij
Grivičič, poročnik Andrej Berkovič, baron Teodor Vest, Aleksij Šinkovič, Eduard Póšfay, Anton Bobek, L. Zelovič, nadale dva podoficira, nešterni ordinanci i šoferi. Tüdi drügi delegati imajo svoje pomočnike i eksperte. Stroške za komisijo more plačati naša i Vogrska država, vsakša polovico. To je za antantine delegate. Za svoje pa vsaka sama more plačati.
Mejo so začeli preglejüvati vzhodno od Tauke (Tóka) pri Gornjem Seniki, potem ido dol proti Trdkovi, Dolenci i proti Kobilji i D. Lendavi.
Komisija je mišljenja, da ta meja da največ dela od Trdkove pa do D. Lendave, potem de že ležejše delo.
V četrtek 15. t, meseca je komisija zabila v zemljo pri količ v šumah gde pridejo vküper ti granice tri občin: G. Senik, Tauka i Trdkova. Tü bi naj bila takzvana tri meja, gde bi granice naše, Vogrske i Austrijske države vküper prišle. Nazoči so bili vsi delegati razmejitvene komisije, nadale ništerni eksperti i tüdi g. okrajni glavar, Dr. Lipovšek i. g. major Sagadin iz M. Sobote.
Glasi.
Starišom. S 1. septembrom se začnolo pali šolsko leto. Mladina začne zopet pohajati v šolo. Dozdašnje obiskovanje šole ne bilo povoljno. Nešteri stariši so zagovarjali svojo deco s tem, da morajo delati, da nemajo obleke i obüteli, drügi z boleznijov, drügi páli z madžarskimi postavami itd. V večini slučajov pa je bila nemarnost največ kriva. Ár pa je šola potrebna i tüdi obvezna, to se pravi da mora vsako dete obiskavati šolo, zato se bode to leto ešče ostrej gledalo na šolski obisk, kak pa lansko leto. V Preteklom šolskom leti se je mnogim strankam spregledalo i odpüstilo. Če so stranke zavolo nemarnoga obiskovanja šole svoje dece kaštigane i mislijo, da se jim tom godi krivica, smejo
2
NOVINE
25. sept. 1921.
vložiti priziv proti kazni v 8 dnevaj, ka so sprejele obvestilo na prizive, šteri pridejo po 8 dnevaj, se ne bode gledalo v nikšo formo. Da ne bode nepotrebnih prošenj i potov v Mursko Soboto, zato se vsi starši šoloobvezne dece opominjajo, da se ravnajo po navodilah, štere da šolsko vodstvo. Predsednikov namestnik: Jurko.
Agrarna direkcija z Ljubljane nam javlja pod št. 4345, da je ministerstvo razpüstilo vse občinske agrarne odbore i naredilo, da se povsod moro novi voliti. Dokeč se novi ne zvolijo, vodijo posle ešče stari. Volitve pa ne bodo samo v tistih občinah kak lani, nego pri vseh, štere se zglasijo, ka v njihovom, hatari ali v njegovoj bližini leži veleposestniška zemlja. Agrarnoj direkciji v Ljubljano (na té naslov) naj pošljejo župani kak najhitrej naznanilo, ka občina njihova žele deo (tao) meti v agrarnoj reformi, ár v njenom hatari ali v bližini leži veleposestniško imanje (po imeni naj se pove veleposestnik) i naj navede tüdi drüge zroke, zakaj je potrebna pri njih veleposestniška zemlja. Štere občine že majo agrarne odbore od láni mao, tistim ne trebe te prijave poslati v Ljubljano. Lani so ništerni župani zamüdili to notri
glasiti, zato so veščarje odpadnoli od haskov agrarne reforme. Veščarje naj zato na skrbi majo to delo, ka župan njihov ne zamüdi prijave.
Okrožni Agrarni Urad v M. Soboti naznanja pod št. 3043 vsem premožnejšim ljüdem v Prekmurji, da naj se poskrbijo za drva na zimo, ar agrarna reforma jih komaj teliko ma, ka je da siromaškejšim ljüdem i tem po znižanoj ceni. — Ta odredba je hvalevredna, samo naj se zdrži. Bogatec, ki ma peneze i svoj voz, si lehko küpi drva, gde si šče pa spravi domo, siromak pa ne more toga včiniti. Pa tá odredba je tüdi potrebna. Če bi se drva sekala dale tak kak se je začelo, bi za par let niti loga ne bilo v Prekmurji. A princip ostane: Prekmurska drva vö z Prekmurja ne püstimo.
Invalidski odsek je aug. prošnjo poslao komandi mariborskoga vojnoga okrožja, da hitro pregledne ešče ednok naše prekmurske invalide, šteri so med vsemi najbolje zanemarjeni. Srčna hvala invalidskomi odseki za to očinsko skrb. Naš g. poslanec silijo to delo.
Melinci. Melinčki siromaki so potom našega poslanca direkciji agrarne reforme poslali protest, da na melinčki marof se ne
naselijo tüjinci, nego domačini i prosijo, da bi se njim hiše v marofi dale v najem. Podpisalo je prošnjo 14 prosilcov, občinski odbor i župan (kak čüjemo g. Vesjak nameni samo dozdašnjo držino gospodsko tam naseliti).
Vsaki se naj pravočasno poskrbi z zimskim blagom, ár se cene blagi bodo sledkar gotovo zvišale. V znanoj trgovini Sršenovoj v Lotmerki so páli dobili velike vnožine zimskoga blaga posebno moških i ženskih štofov po celo zmernih cenah. Što šče sebi dobro, naj ide v Lotmerk k Sršeni küpüvat.
Delegacija ministerstva financ nam javla pod štev. B. XI. 247/6 ex 1921. da kredita za tajnike prekmurske ona samo ne more dovoliti. — Dobro bo zato, či oni, ki so tajniški tečaj zvršili, se obrnejo na našega g. poslanca, ka pri ministerstvi prosijo potreben kredit. Ravno ta delegacija nam naznanja, ka či so komi lani ne dovolili žgati brezplačno, dokeč ne je plačao vinske porcije, je krivica bila, ar je zakon toga ne dovolo. Ki šče, si lejko išče pravdenim potom, da se njemi kvar povrne. Ta oblast nam je tüdi dala na znanje, da vinski davek ne je odpüščen tistim, ki so za to prosili, ar ministerstvo v to ne je privolilo. (Mi mislimo, či bi se kompetenta oblast bole pobrigala za
Podlistek.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Pet let pred tem, je veliko nemško casarstvo zgübilo svojega vladara, zato so se zdrüžili velikažje in si zbrali za casara grofa Rudolfa Habsburškoga. Te je Počasi i modro pripravlao fondament za novo veliko Austrijo. Dne 26 aug. 1278 je na Moravskom polji premagao slavnoga češkoga krala Otokara, i tak je dobo v roke celo Češko kralestvo pa tüdi južne vojvodine, to je Kranjsko, Štajarsko in Koroško. L. 1526 je tüdi Vogrska prišlo pod Austrijo i leto kesnej Horvatska.
Za kmete je v tistom časi jako težko bilo. Grüntni gospodje so z njimi djali kak ž robi. Kmetje so jim mogli vse ta dati, ka so ne dali, to so jim posili vzeli. Zato je bio pregovor med lüdstvom: Ka pojem ali spijem, tisto je moje, drügo pa nikaj. Gda je mir bio, so gospodje kmete
s palicov i korbačom k vsem dačom i na gospočino po svojoj voli prisiljavali. V boji so svoje kmete odegnali proti neprijatelom, je z grüntom vred zamenjavali i odajali. Zatogavolo so kmetje gospodom čisto nikaj ne vervali, večkrat so se spuntali, nego skoro vsikdar so bili premagani.
Törki.
Komaj je prišlo malo mira v krajino, so se že oglašali krvoželni Törki in potem skoro 300 let razbijali, požigali klali i v robstvo vlačili krščansko lüdstvo. Tüdi naši Slovenci med Mürov i Rabov so strašno dosta trpeli pred njimi, vendar na goričkom ne toliko kak na ravenskom, gde so Törki Tišino, Soboto i Türnišče do teo požgali pa razdrli.
Stara domovina Törkov je bila Srednja Azija, gde so več stolet živeli. V 10 stoleti so se pa tüdi oni začeli seliti i se počasi naselili v Armeniji. Prvi ki so čütili divjost toga lüdstva, so bili Grki, šterim so že l. 1353 vzeli zemlo pri Galipoli i tak postavili svoje šatore v Europi. Tü odnet
so z močnimi vojskami neprestano pritiskali naprej po Balkani, šteri se je dugo brano nego nazadnje oslableni spadno pod türskim šabolami. Prvi so bili premagani Bolgari, za temi je prišeo red na Srbe. Dugo so se trdno držali, l. 1389 so pa na Kosovom poli bili popolnoma obladani. Zdaj so Törki meli odprto pot v drüge krščanske dežele i so tüdi prek Bosnije v Slavonijo, gde so Horvatom vzeli mesto Mitrovice i tak divjali naprej poleg Save, Drave i Müre, prek po Štajerskom do Ptüja, šteroga so oropali i požgali. Na dobro srečo so ne šli naprej nego damo so odišli z bogatim plenom i zgrablenci. L. 1415 so vdrli na Vogrsko notri do Balatona, vendar znova odišli.
Najstrašnejši törski vladar je bio Sultan Soliman. Pravo je, da kak je eden Bog v nebi, tak more biti eden vladar na zemli i to je on. Gda je začeo vojsko proti krščenikom, štere je zvao pse, se je zakuno, ka šče priti v Jeruzalem, v Rim i v Budapešto.
(Dale.)
3
NOVINE
1921. 25. sept.
naše vnoge prošnje, bi se te poslühnole. Či se je bogatoj Vojvodini engedüvalo mnogo dače, tem bole bi se moralo našoj sirmaškoj krajini.)
Bakovci. Osnovala se je tü nova slovenska kmetijska podrüžnica. Čte 40 kotrig. Najboše bi bilo, da bi se zdrüžila s Kroškov.
Gospodinski tečaj v Beltincih. Šolske sestre v Beltincih odprejo šolo od 15. okt. do novoga leta za dekline, štere se ščejo navčiti kühati, pečti, šivati, peglati i drüga za dekle i ženske potrebna dela; da postanejo dobre gospodinje (vertinje). Starišje ne zamüdite te lepe prilike. Letos je že bio en takši tečaj i se jako dobro obneseo.
Jako pametno. Sodnik Levec v M. Soboti je odložo predsedništvo v protiverskom liberalnom tak zvanom demokrackom klubi (JDS). Sodnik naj nikdar ne bo eksponenten strankar. Naši sodniki poprek se držijo toga načela, izzemši ednoga ali dva, zato pa vživajo tüdi ugled i poštenje pri lüdstvi.
Jako nespametno. Šolski nadzornik Jurko v Soboti je zvoljen za predsednika protiverskoga liberalnoga kluba (JDS). Či sodnik ne more biti eksponenten strankar, kelko menje sme biti en šolski nadzornik, pod šteroga roko spada več sto vučitelov i vnogo jezero dece, štere vse proti programi tiste stranke, štere predsednik je on postal, v krščanskom dühi more dati vzgojiti, ar naše lüdstvo tak žele. Ustava nam dovoli versko vzgojo, liberalizem je proti njej. Kak bo zato g. šolski nadzornik svojo dvojno nalogo rešo, 1) da spuni žele i najpravičnejše zahteve našega lüdstva gledoč verske vzgoje njegove dece, i 2) program liberalne stranke, štera je proti toj vzgoji? Mi tak mislimo, ar poznamo naše lüdstvo, da s sprijemom predsedniške časti v liberalnom klubi, je g. nadzornik za vedno pokopao svoj ugled v Prekmurji, šteroga je pa dozdaj vživao. Nam je žmetno to pisati, a potrebno je zavolo ugleda g. nadzornika i zavolo dobroga
šolstva, da pokažemo na tisti vzrok, šteri podkaple poštenje prečnih vučitelov pri nas. Jako radi bi prinesli popravek, da se je g. Jurko šolski nadzornik na ravno tisto pametno pot nazaj povrno kak je prle bio i na štero se je g. sodnik Levec. Na politično pripadnost nikoga neščemo s tem vplivati, naj da svoj glas, kama ga düšnavest vleče, predočmi nam stoji samo občno blaženstvo lüdstva.
Tolvajije. Na vse kraje kradnejo. Otavo, ka si lüdstvo pokosi, si more na travniki čuvati, ovak jo odpelajo. Večim se to že zgodilo. Javlajo našemi uredništvi, da kukurco, gde je lepša, po noči domov zvozijo. I te tolvajije so tak v gornjem kak v dolnjem Prekmurji. Vzrok tatvine je dvojna süša. Edna pole mori, drüga gut süši. Preveč rado se pije. Šmrklavci, manjacje, šteri si ne pripravlajo, držijo nedelo za nedelov zasedene krčmene stole. Od kod majo peneze? Mi bi oprosili detektive, orožnike, da bi tü pa tam pri pivcih neki pregled napravili. Vüpamo se, da bi to pot vnogoj kraji prišli na sled.
Polovnjak jabočnice so neki ponočnjaki iz nevoščenosti vöpüstili Bedrnjak Štefani v Črensovcih. Okoli polnoči so skoz okenčka z nekim rudom pipič vövdarili i lagev se sprazno.
Žeja i jezerke. Neka ženska z Odranec je prosila trgovko Kaničko v Črensovcih, da bi njoj dala piti. Gda je ta šla po vodo, je Odrijančarka segnola v omar i vövzela 24000 kron. Za peneze je tak zvedila, ka je tü že dala svoje menjavati i vidila, gde ma trgovka peneze. G. Kanička, gda je vodo prinesla, je opazila, ka banke šumečejo i je že v kraj vzela od žedne Odrijančarke.
Političke liste širijo nešteri vučitelje iz Preka, nad tem se naše lüdstvo zgraža i zgübla dozdanjo poštüvanje do vučitelstva. Da ugled vučitelski ne trpi, prosimo g. nadzornika v Soboti, naj na višji šolski svet to naznani. Te pa naj vse potrebno ukrene, da zavolo politiziranja ne trpi
šolstvo. Naše prekmursko vučiteljstvo v politizaranje nikdar ne se spüščalo skoro izjemno, zato je pa vživalo ugled kak malogde indri.
Vogri iz Gáborjaháza i Bödeháza so se zglasili v Lendavi, da bi radi prišli pod našo državo. Preveč velika dača je terši. Razmejitvena komisija se zna to ne more določiti, nego samo dve vladi naša i madjarska.
Je to ne mahinacija? Pred kratkim so v Törnišči na senji Talijani ne vüpali küpüvati, ar so njim glas prinesli, ka ne zadosta vagonov i ka se prej zapre vözvážanje. Kam do pa te drügi vozili živino? Doma se vse ne more povžiti? Mi se bojimo, ka je tü nekša sleparija. Odkrite nam jo, što kaj zna.
Dokležovje. Po deset letnom terplenji previden z svetimi svestvi, je mirno v gospodi zaspao v dvajstišest let starosti Horvat Alojz, Horvat Matjaša sin. Pokojni se je v 16. leti prehlado v nogo, od toga so njemi začale gniliti mozgevje, zdravniki so njemi šteli odrezati nogo, on toga neje dovolo. Toga meseca dne 12 je dokončal svoje terplenje. Vekivečna svetlost naj njemi sveti!
Pošta.
Serec. Satahovci. Vaša 10 jezerka je v Ljubljano poslana. Tam njoj vrednost določijo. Ficko Ivan. Püconci 65. Pridite ednok v Črensovce i z rečjov vse razložite. Prineste sebov plačilni nalog. A. Sagadin. Beltinci. Neste nam naznanili, kelikokrat vas naj inseriramo. Prosimo tekst i stalno naročitev. Horvath J. Sv. Jürij. Napravita priziv v Ljubljano i če se ugodno té ne reši mi, odgovor na priziv dopošljite.
4
NOVINE
1921. 25. sept.
Tolvajija. V zadnjoj štev. smo objavili, da so neznani tatje vdrli v občinski urad D. Lendave. Značilno je bilo samo to pri toj tolvajiji, da je v sosednoj sobi spao en poročnik, odspodi pod kancelarijov pa občinski redar (rendőr) i itak so peneze odnesli z kasov vred. Dne 17. t. m. v soboto so palik notri prišli v poslopje okrajnoga sodišča. Odnesli so blüzi 500 K gotovi penez, 2 puški i več obleke. Zanimivo je to, da v poslopjih okr. sodišča ima svoje sedišče tüdi vojaška komanda. Pred vratami poslopja noč i dén vojaška straža, da niti blüzi ne vüpa nišče iti. Jako prebrisan tolvaj je mogao biti, ki se potrso se notri iti.— Tak pravijo božni jeziki, da zdaj pride red na pošto i potem na davkarijo.
Pazite! V nedelo ne bo napovedanoga shoda v M. Soboti, ar Mariborska gospoda ne morejo priti.
Slovenski samostojneži. Srbski listi pišejo iz Belgrada, da minister Pucelj z samostojnoj strankov vred šče stopiti v radikalno stranko. Radikalci so ga še ne sprijeli, morejo si prle dobro premisliti, ali naj sprimejo samostojne ali ne.
Krščanski navuk v šolah v Vojvodini. Minister Pribičevič, ki je že lansko leto prepovedao včenje kršč. navuka na šolah v Vojvodini, je zdaj podao izjavo, dá dühovniki slobodno včijo kršč. navuk v šolah, ali samo tisti, ki se prostovoljno zglasijo za to delo.
Petešovci. V petešovskom marofi je na tifusi zbetežalo že 15 oseb. 
Dom i svet.
Jugoslavija. V Belgradi parlamentarno delo počivle. Narodna skupščina ma svoje poletne počitnice, štere do trajale do 20. oktobra. Ministerski predsednik Nikola Pašič je nameravao obiskati novoga krala Aleksandra v Parizi, šteri je že na teliko ozdravo, da za kratek čas se povrne nazaj v svojo domovino. Zavolo politični zrokov je pa
obisk odložo. V Belgradi so krali Aleksandri pripravlali veličasten sprejem, šteroga je pa on sam odklono. Na našem političnom obzorji se je skazao novi mož, Stojan Protič, bivši ministerski predsednik, ki stoji zdaj v ospredji našega političnoga položaja, Protič je izdao preminoči tjeden svoj proglas na celi narod. V tom proglasi ostro kritizira danešnjo vlado posebno pa obsoja pogrešeno politiko radikalne stranke proti demokratom i njeno popüstlivost v korist demokratskoj stranki. Kak velki centralist je Pašič, ravno tak velki nasprotnik centralizma je Stojan Protič. Zahteva revizijo ustave, štera je škodliva Hrvatom i Slovencom, On kak velki i iskušen politik vidi, da brez Hrvatov i Slovencov ne morejo napraviti nič, dajo njim zato naj tisto, ka je njihovo. Močno trdi, da je, država lehko močna i enotna, či le na podlagi autonomije ali federalizma. Glavni odbor radikalne stranke i sam Pašič je tüdi ne obsodo Protičov proglas. Iz toga se vidi, da Protič bo potegno za sebov či ne vse, pa veliko večino radikalcov. Radikalci zahtevajo, naj demokrati prekpüstijo radikalcom mesto ministra za finance i notranje zadeve. Pribičevič bo po mali šo, radikalci so jako nezadovoljni ž njim. Odlični nastop Stojana Protiča bo meo velke posledice v našem političnom položaji.
Gospodarstvo.
Od bratve.
Letošnja süšava goricam preveč nagaja. Sunce sija toplo, grozdje se lepo zori. I to bo vnoge goričke vérte tiralo, da do po mnogih mestah prerano začinjali brati grozdje na velko škodo vini. Gorički vertovje! držte vö, mejte potrplenje, ne silite se z bratvov, kajti či le samo par dnevov te kesnej brali, kelko bogše de že vaše vino. Samo li tisti, ki kesno grozdje, beré pripovle dobro vino. Zakaj bi se paščili z bratvov? Nikaj nas ne sili. Vreme je lepo, ne dežja zmerom, kak drüge jesen bilo,
grozdje ne gnili, zakaj bi se pa te prenaglili z bratvov. Ne bojmo deca! Kak slišamo po ništernih mestah že začinjajo brati. To de velka škoda na vini, zato se pa vnogim skisa vino i postane jesi, ar kilavo, nezrelo grozdje spoberejo. Ja, da je pa že zrelo, si premišlavljejo ništerni! Či de pa duže gor, de pa ešče bole zrelo. Pa je ešče ne tak preveč zrelo. Sladko je toti, ali cuker ono ešče, zdaj dobiva. — Ja vtički je preveč jejo! Na či ti vtički le pojejo par grozdekov, šteri bi ti dali par litrov vina, to pa še ne tak velki kvar. Kelko de pa bogše to vino, ka ti ostane. Dolnjelendavski vinogradniki bi meli ja vzrok se paščiti z bratov, kaj vojaštva je dosta po celom kraji, ki se gda te zapletejo v gorice i je dostakrat ne malo podežmajo. Itak so bratvo odložili do 29. t. meseca. Po drügi kraji pa nega te nevarnosti. Zato potrpte ta do 1. oktobra z bratvov. Pri bratvi grozdje ščistite, berte v čisto posodo, kajti pisniva posodo pokvari to najbogše vino, što de kesno brao i v čisto vinsko posodo, on bo veseli letošnje kaplice.
Edna hiša z lepim ogračekom i z ednov brežnov pivnicov v D. Lendavi je taki k odaji. Pozvediti je pri Uredništvi.
Iz amerike nazáj prišlim lüdim!
Odá se v Sebeborci 1 lepi falat grünta v ednom faláti, okoli 13 plügov: Blüzi telko drv se na funduši najde, ka se za edno hrambo cigel zažgé. Pitanje pri
Vogler Károlyi
Cankova.
6 — 7 plügov
oratje zemlje i senožati
se s proste roke taki proda. Več se Zvedi pri Balkanyiji v D. Lendavi
Naročte si Novine!
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.