10 din
Za praznik republike čestitajo vsem delovnim ljudem
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
republiški odbori in Delavska enotnost
Wo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin
27. novembra 1978
DELAVSKA ENOTNOST
št. 47,48 — leto XXXVII
|o je pozval delegate 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, naj prenesejo ustvarjalnega duha v vse svoje organizacije
adaljnji razvoj samoupravne socialistične demokracije terja kolektivno delo in skupno odgovornost
Ir® delegatov in gostov je navdušeno pozdravilo uvodni govor predsednika Tita
Minuli torek, točno ob desetih, je stopil na jZ^iški oder 8. kongresa ZSJ predsednik m^PPiljak in nagovoril kongres, zbrane dele-ln goste, z naslednjimi besedami:
.. Zelo sem srečen, tako kot vsi vi in ves delav-jrazred> narodi in narodnosti naše dežele, da !e» ° tud' na 8. kongresu pozdravim vselej dra-gosta, predsednika Socialistične federa-iL rePublike Jugoslavije, predsednika Zveze m Unistov Jugoslavije in častitega predsed-% ^jVeze sindikatov Jugoslavije tovariša Jo-
roza Tita.
I
fo
iCpriš Tito, delavec po stroki in po svoji in razredni opredelitvi, je vselej pripi-l\lejVedk pomen delu in vlogi sindikatov, kot iL etl član in aktivist sindikalnega gibanja v ^^Pitalizma nam je neštetokrat dal zgled ■ t)(1lnne8a vedenja in komunistične vztrajnosti ‘k, Zn Zgodovinske interese svojega delav-^ rcizreda. Kot državnik in voditelj Zveze je pogosto poudarjal vlogo in '%en s‘ndikatov v graditvi samoupravne sončne družbe.
t
narode “in narodnosti naše socialistične v °vine —je dejal tovarišu Titu Mika Špiljak veselimo Tvoje prisotnosti na tem 8. kon-mt*’ kot smo se je veselili tudi na prejšnjih gresih Zveze sindikatov Jugoslavije.
prisotnost na našem kongresu, tovariš r ’ bo močna spodbuda vsem delegatom 8. \presa, da poiščejo prave rešitve, kako zadoni1}1 Potrebe delovnega ljudstva. V kar naj-% ,?!en si bomo prizadevali, da bodo sklepi %^resa v polni meri prispevali k uresničeva-C°ve ustave, sklepov XXI. kongresa Zveze heTnistov Jugoslavije in vseh nalog, ki so p0 nami.«
\ n° pozdravljen, kot je bil že ob samem \hU v dvorano, je tovariš Tito stopil na goji. ' °der.
11 Tn
i((0UVarišice in tovariši, zares mi je v veliko JfotI0^StVO’ sem ^anes skupaj z vami, de-foS|a ln gosti 8. kongresa Zveze sindikatov Ju-|St^tc) le' Uporabljam to priložnost, da vas pri-llrifi P°zdravim in da vam zaželim uspešno in
Nadaljevanje na 6. strani
voljo vsega, kar si storil za naš delavski ra-
1 delo...
Naša pozornost je bila te dni obrnjena na dogajanja v Domu sindikatov v Beogradu. Delegati preko 5 milijonov članov sindikatov Jugoslavije in gostje so na VIII. kongresu ZSJ navdušeno sprejeli misli in napotke tovariša Tita. Referat na kongresu je imel Mika Špiljak. dosedanji in novoizvoljeni predsednik ZSJ
Največji dogovor delavskega razreda Jugoslavije
Prisotnosti predsednika V 'orer Josipa Broza Tita je K^rn \ novembra začel z • kat, kongres Zveze sin-Wt0V Jugoslavije
Sc
$0 s0
'goslavije. Na največ-
■■uvj 7'JVnem dogovoru jugo-Seiezh 6®a delavskega razreda lržaveral0 1400 delegatov iz vse
del’rriec* njimi pa je bilo tudi k* .^gatov naših delavcev, ki feenasnp zaposleni v tujini.
. i Ve^ ^ot sto gostov sta Zsj spremljali 102 de-/	sindikalnih gibanj iz
vsega sveta.
Po otvoritveni slovesnosti je na kongresu prvi spregovoril tovariš Tito, ki je — kot je z^iano — tudi častni predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije.
Po plenarnem zasedanju je kongres v torek popoldne in v sredo delal v sedmih komisijah, in sicer v komisiji za razvoj samoupravljanja in političnega sistema ter naloge zveze sindikatov, komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonom-
ske odnose v materialnem in družbenem razvoju ter naloge zveze sindikatov, komisiji za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter naloge zveze sindikatov, komisiji za delovne in življenjske razmere ter naloge zveze sindikatov, komisiji za politično-or-ganizacijsko in kadrovsko graditev zveze sindikatov ter spremembe in dopolnitve statuta ZSJ, komisiji za mednarodno
sindikalno sodelovanje in komisiji za zadeve jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini ter naloge zveze sindikatov.
V četrtek dopoldne se je kongres vnovič sestal na plenarni seji. Delegati so poslušali poročila o delu in izoblikovanih stališčih vseh komisij ter jih sprejeli. Prav tako so sprejeli kongresne dokumente — statut ZSJ in resolucijo VIII. kongresa, zatem so razrešili dosedanji svet ZSJ in izvolili novega.
Približno ob 14. uri je kongres sklenil svoje delo s pesmijo združenih pevskih zborov delavsko-prosvetnih društev Beograda.
Takoj po zaključku VIII. kongresa se je sestal na prvo sejo novo izvoljeni svet ZSJ, ki mu je predsedoval najstarejši član Vinko Hafner. Na njegov predlog so člani sveta vnovič izvolili za predsednika sveta ZSJ Mika Špiljaka, za podpredsednika Radeta Galeba in Janeza Barboriča, za sekretarje sveta ZSJ pa Djor-
dja Laziča, Predraga Petrovskega, Šefčeta Jašarija, Janoša Šre-derja, Božidarja Tadiča in Josipa Franica.
O delu kongresa poročajo na straneh 2-13: Vojko Černelč, Milan Govekar, Damjan Križnik, Boris Rugelj, Bojan Samarin, Igo Tratnik in Janez Voljč. Slikovna oprema: Dragi Arčeski, Zdenko Stromar (»Rad«) in Aleksandar Sloboda (»Front«).*
Referat predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mike Špiljaka
Še bolj se moramo približati delavcu in njegovim skrbem, da bi lahko sam učinkoviteje odločal
Osmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije mineva v času intenzivne družbene aktivnosti in angažiranosti delavskega razreda za utrjevanje in nadaljnji razvoj sistema socialističnega samoupravljanja. Pri opredeljevanju prihodnjih nalog izhajamo iz idejnopolitične podlage in idejnih opredelitev enajstega kongresa ZKJ. Snovanje in uresničevanje ustave in zakona o združenem delu je pomenilo v minulem obdobju najpomembnejšo vsebino celotne aktivnosti sindikata.
Obdobje med dvema kongresoma ZSJ je bilo izredno pomembno za razvoj družbenoekonomskih odnosov in sistema socialističnega samoupravljanja. Dosegli smo pomembne rezultate v razvoju samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov, v materialnem razvoju, ekonomski stabilizaciji, samoupravnem interesnem organiziranju, na področju družbenega in življenjskega standarda. Se bolj smo razvili politični sistem samoupravne demokracije, ki v večji meri omogoča demokratično usklajevanje različnih samoupravnih interesov. Čedalje bolj prihaja do veljave moč delavskega razreda in socialistične družbe pri ohranitvi revolucionarnih pridobitev, utrjevanju skupnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, v boju proti vsem protisamoupravnim in protisocialističnim	pojavom.
Ustvarjene so vse družbene podlage za odločilni vpliv delavca v združenem delu in družbi v celoti.
Pomemben prispevek k vsem tem spremembam je dala naša sindikalna organizacija. Težišče aktivnosti sindikata je bilo v minulem obdobju v poglavitnih tokovih nadaljnjega razvoja družbe, s čimer se je še povečal njegov ugled v delavskem razredu in v celotni družbi. Kot del fronte subjektivnih sil v socialistični zvezi se je sindikat tudi sam še bolj vključeval v mehanizem družbenoekonomskih odnosov in v sistem samoupravne socialistične demokracije. Usmerjal je delovne ljudi h glavnim in bistvenim vprašanjem družbene reprodukcije ter položaja in vloge delovnega človeka v njej. Vodi! je široko akcijo za idejno, politično in splošno izobraževanje delovnih ljudi, da bi čim uspešneje obvladali prav ta bistvena vprašanja. Nenehno se je zavzemal za večjo proizvodnjo i n produktivnost proti »uravnilovki«, brezdelju in delomrznežem, za podpiranje dela in ustvarjalnosti brez oklevanja in oportuni-znja.
Zlasti pomembna pa je bila dejavnost pri sprejemanju in izvajanju zakona o združenem delu. V poprejšnjih razpravah je na primer sodelovalo 80 odstotkov zaposlenih, na referendumih, na katerih so bile konstitui rane temeljne organizacije, pa 90 odstotkov. Na ta način so delavci množično, od začetka do konca sodelovali pri sprejemanju zakona in njegovem uveljavljanju. Največji plodovi te aktivnosti v spremembi zavesti in vedenja, kar se vsak dan kaže v samoupravni praksi.
Sedaj smo pred bistveno nalogo, da glavno težišče svoje dejavnosti usmerimo v uresničevanje samoupravnih rešitev v temeljnih in delovnih organizacijah, samoupravnih in interesnih skupnostih. Značilnost zdajšnjega trenutka je v tem, da smo na številnih področjih pridobili pomembne izkušnje in dosegli f
'pomembne rezultate, vendar pa je treba sedaj načelne odločbe in zakonske rešitve povsod preliti v samoupravno življenje, da bi sistem čim popolneje deloval.
Skrb za človeka — proizvajalca je bila temelj številnih akcij, od delitve po rezultatih dela, stanovanjske graditve, toplega obroka, skrbi za otroke, do oddiha in rekreacije, kar je prispevalo k zboljšanju delavskega standarda in povečanju ugleda sindikalne organizacije, ki je bila nosilec teh prizadevanj.
Posebna pozornost je veljala strokovnemu in družbenopolitičnemu usposabljanju delavcev, tako dasmo na tem področju dosegli dobre rezultate. Tudi kulturna aktivnost številnih delavskih društev in klubov je zaživela in dosegla lepe stvaritve.
Velike uspehe smo dosegli pri graditvi sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozašči-
te, k čemur je pripomogla tudi sindikalna organizacija, posebej še v temeljnih in delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V različnih oblikah usposabljanja in izobraževanja za obrambo in zaščito je zajet vsak drugi delavec, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita pa sta postali skrb delavcev samih.
Aktivnost sindikata kot organizacije delavskega razreda je pripomogla k reševanju številnih vprašanj medrepubliškega sodelovanja in k popolni enakopravnosti republik in pokrajjn. Sindikat je kontinuirano podpiral vsa prizadevanja in ukrepe za hitrejši razvoj nerazvitih območij, kar bo delal tudi V prihodnje. Vse to je nadalje utrjevalo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti ter kohezijo naše socialistične skupnosti.
V obdobju med dvema kongresoma se je povečal in utrdil splošni ugled naše države v svetu.
Prav tako uspešno se je razvijalo tudi naše sindikalno sodelovanje. Navezali smo stike z mnogimi organizacijami, med dvema .kongresoma pa smo izmenjali več kot 1200 delegacij na vseh ravneh.
I. SAMOUPRAVNI DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI, MATERIALNI IN DRUŽBENI RAZVOJ
Razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
V obdobju po 7. kongresu ZSJ se je intenziviral proces povezovanja celotnega družbenega dela v sistem samoupravnega združenega dela.
Konstituirane so temeljne organizacije združenega .dela, v teku pa je širše združevanje dela in sredstev v delovnih in sestav-■ Ijenih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Družbena opredelitev in osnove zakona o združenem delu dosegajo glede položaja in vloge TOZD vedno večji uspeh povsod tam, kjer so v praksi dosledno uresničene. Toda še vedno so številne temeljne organizacije, ki ne pomenijo prave tehnološko-ekonomske celote; pa tudi številčno so tako velike, da ni mogoče odločanje na zborih delavcev. So tudi nepotrebno majhne temeljne organizacije. Nemalo je temeljnih organizacij, ki še ne oblikujejo dohodka, temveč jim ga »detaširajo« iz delovne organizacije, kjer so nekdanje iirekcije samo formalno delovne skupnosti, v resnici pa so obdržale oblast nad dohodkom.
To kaže, da tudi na področju
konstituiranja temeljnih organizacij, na katerem smo dosegli največji uspeh, še ni končan proces in je potrebna nadaljnja aktivnost za popolno usklajevanje z zakonom o združenem delu. To je tudi pomembna obveznost sindikalne organizacije v prihodnje.
Konstituiranje delovnih in sestavljenih organizacij in pravilno urejanje dohodkovnih od-. nosov v n jih z določanjem kriterijev in normativov za udeležbo v skupaj ustvarjenem prihodku in dohodku se vedno bolj uveljavlja in daje čedalje boljše'rezultate. Skoraj v vseh dejavnostih in n;i vseh področjih so že našli številne dobre rešitve, ki jih moramo nenehno spremljati, proučevati in posredovati drugim organizacijam. Toda tudi tu je dosti problemov, nejasnosti in prijemov, ki niso usklajeni z zakonom o združenem delu.
Prav področje dohodkovnih odnosov v delovnih in sestavljenih organizacijah postaja danes tista ključna vez nadaljnjega razvoja samoupravnih in celotnih gospodarskih odnosov, ki ji moramo posvetiti največjo pozornost. Brez pravilne ureditve sa- . moupravnih dohodkovnih odnosov ni družbene in ekonomske spodbude za učinkovitejše gospodarjenje in ustvarjanje večjega dohodka, prav tako na ne bo mogoče uresničiti načela delitve po delu. Zato se moramo odločno postaviti po robu ležernosti, pasivnosti in neodločnosti pri uporabi določil zakona o združenem delu. Take ležernosti pa je precej.
Hkrati z graditvijo gospodarskega sistema smo dograjevali in dopolnjevali tudi politični sistem delavskega razreda in naraščata vloga in odgovornost
samoupravno združenega dela. Za tak razvoj političnega sistema obstajajo vsi institucionalni pogoji. Delavski razred razpolaga z delom ustvarjenega dohodka v temeljni organizaciji, po svojih delegatih pa tudi na vseh drugih ravneh, vpliva na tisti del dohodka, ki ga izloča za splošne družbene potrebe. To so pravice, ki jih imajo dane.s delovni ljudje glede vseh vprašanj — vendar pa v praksi te pravice le deloma uveljavljajo.
Poseben problem je obvladovanje tistega dela dohodka in odločanje o njegovi uporabi, ki se izloča za splošne družbene potrebe: za interesne skupnosti in vse družbenopolitične skupnosti. V vse te organe so bili izbrani delegati, ki jih je predlagala sindikalna organizacija, zato je tudi odgovorna ža njihovo delo; če bi nastopila čezmerna obremenitev gospodarstva, ker ni bilo zadovoljivega vpliva na ta izločanja in porabo sredstev, bi padel tudi na sindikat del odgovornosti. Na sindikatu kot razredni organizaciji je sedaj pomembna odgovornost, da odkriva pomanjkljivosti, opozarja na odpore in pomaga proizvajalcem, da čimprej obvladajo dohodek in celotni sistem tako, kot določata ustava in zakon o združenem delu.
Interesne in družbenopolitične skupnosti razpolagajo z ogromnimi sredstvi, v njih urejamo številna življenjska vprašanja delovnega človeka, zato mora biti sindikalna organizacija tudi tu bolj prisotna in bolj angažirana, kot je bila doslej. Na teh področjih bomo uresničevali znotraj socialistične zveze kot fronte tudi vsebinsko sodelovanje ter sodelovanje z vsemi drugimi subjektivnimi silami. V ta
namen moramo spreminjati tudi način dela sindikalne organizacije na vseh ravneh. Zato so bile opravljene tudi organizacijske spremembe, da bi bila taKO celotna organizacija bolj prožna in usposobljena za vse te naloge v političnem sistemu.
Materialni in družbeni razvoj
V	obdobju po sedmem kongresu smo dosegli velike uspehe v materialnem in socialnem razvoju ter na vseh drugih življenjskih področjih. Dosegli smo jih po zaslugi politične enotnosti in večje mobilnosti ZK, sindikata in vseh subjektivnih sil. Perspektiva, ki sta jo delovnim ljudem odprla ustava in zakon o združenem delu, da sami odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, je bila velik mobilizacijski dejavnik, ki je že doslej in bo tudi odslej močno deloval na naš celoten razvoj. Ko delovni človek opravlja svoje vsakdanje delo in odloča, ko se idejnopolitično in kulturno usposablja, raste njegova zavest o njegovem položaju v družbi in o njegovi odgovornosti za celoten razvoj.
S številnimi sistemskimi rešitvami, zlasti pa z zadovoljevanjem skupnih potreb, smo razvijali načelo solidarnosti in vzajemnosti, ki zagotavlja delovnemu človeku vedno večjo varnost in stabilnost, kar se močno odraža tudi v politični stabilnosti, v počutju in celotnih rezultatih razvoja. Kot sindikat bi morali poudariti in podpreti potrebo po večjem dohodkovnem povezovanju delovnih organizacij iz razvitih področij z organizacijami iz nerazvitih območij. Kljub velikim in dejanskim možnostim pa smo na tem področju dosegli le skrbmne začetne uspehe, ki pa so vendarle prispevali k hitrejšemu razvoju nerazvitih območij pa tudi k celotnemu razvoju.
V	obdobju od leta 1974 je družbeni proizvod rastel po poprečni stopnji 4,8% na leto, industrijska proizvodnja po stopnji 7,2%; v družbenem sektorju se je zaposlilo 850.()()() ljudi.
Dosežena je nenehna in vztrajna rast celotne kmetijske proizvodnje, zlasti pa v družbenem sektorju. Izboljšala se je tudi proizvodnja v individualnem sektorju, okrepile so Se različne oblike združevanja in povezovanja kmetov z družbenim sektorjem. Ni več potrebe po uvozu hrane, izvoz kmetijskih izdelkov pa je postal pomembna postavka v deviznih prihodkih. Pomembni rezultati, so ostvar-jeni tudi v drugih gospodarskih dejavnostih.
V	razvoju družbenih dejavnosti smo prav tako dosegli pozitivne rezultate, ki močno vplivajo na povečanje življenjskega standarda. Samo v triletnem obdobju (1974-1976) je bilo zgrajenih 687 šolskih stavb, 429 bolnišnic, zdravstvenih ambulant in drugih zdravstvenih objektov. V letu 1977 je prišlo na zdravnika 770 prebivalcev, kar je blizu stanju v razvitih državah.
Bistveno smo razširili šolsko mrežo, povečali število učencev in učiteljskega kadra. Samo na fakultetah, visokih in višjih šolah je v šolskem letu 1976-77 študiralo več kot 400.000 študentov ali skoraj za četrtino več v primerjavi z letom 1973-74. Izredni uspehi so doseženi tudi na področjih vseh drugih dejavnosti. S številnimi argumenti lahko potrdimo bujno rast kul-turno-umetniškega ustvarjanja
delavcev, prežemanje št£vJi delovnih in življenjskih ^ J® delovno kulturo.	- 0
^koi
fc
Vse te rezultate kot celoten razvoj spremlj3)0 JM-
Nekateri problemi razvoja
‘J
številne težave, od katerih
samezne še danes aktualne ^ <1 1 bomo tudi v prihodnje,,, jAta dobju srečevali z njimi- jCe-Bistvena pomanjkljivi minulem obdobju je bil8 ^! ’! snejša rast produktivno«11 a 0cj Šele leta 1977 je začela U^jii
duktivnost občutneje naVit . Vemo, da so v našem g°sP (f (k'1!, stvu številne rezerve za ra« I j-b duktivnosti v že instal^bi)
<0 Hc
zmogljivostih, prav gotov°P , Hi
največja v novem odnosu m:
/~a_c arr»/-*iir\rrnrl i a irr-a dO f 7	«.
ca-samoupravlja vca ^
saiU1 11 de
zvajalnih sredstev in v s- , ■ ganizaciji dela. Produk11^ riJi:
dela ni odvisna le od ukref1- k?11
kole^ >
stanja v delovnih
niVS
temveč od celotne organu , „ sti gospodarskega življeuK c c
ici in cnnrHZ^ , •>	^
dogovarjanja in »porazu
nja kot tudi od izpolnjeval^ dogovorov in sporaZ1* ^ učinkovitosti pri sprejemaj s%s izvajanju sklepov vseh stvn Produktivnost ie sintetičn|k . tr
i’ PtCCj
lec celotne gospodarske Pf ^
ke, zato mora biti prisotna .
n tičih n Iz-ni iti h - Q(j	- v ^
naših akcijah — od saillV^J*jr v nih in dohodkovnih ji,3
%tV;
investicijske politike, delh delu do toplega °rir(?^ (i dtev‘ športne rekreacije. Ker 5 ^
posameznimi kolektivi f
cijami precejšnje razlik^w^
ramo vsako organizacijo^ ob-
staja, obravnavati
ugotoviti vzroke zaostaja^ ^
ustrezno ukrepati. ^ itey Naslednji problem je.'v^pr0:. da vse oblike porabe	Je|a'
cijska, splošna, skupna. ^ osebne dohodke — mimo ustvarjenega dobo0 ^ ^ tod pa nastaja pritisk na nestabilnost in neraciona1^’1^ spodarjenje. Ker je Pr^/j\ del te porabe določen s k pravnimi sporazumi, v, yjllrertv sodeluje tudi sindikat, dr pa s sklepi samoupravnil1
legatskih organov, rn0^||,p«]sk(r novno proučiti vse te ' vseh ravneh. Zato moran
‘Sas-
vseli laviicn. z-aiu lil...-- jfHiUtnj
preti tudi preskus	jj
sklepov o investicijah in	s
tih investicijah iz vseh pravnih sporazumov in \i, Tivj o splošni in skupni niso krite z dejanskim ^ (Aar kom. Preskusiti rnoranUiM^ vsa izplačila tistih oS. hodkov. ki ne ustrezajo jri jeni produktivnosti in do jJUP
takih primerov pa ni	'tv0;
ramo biti zelo realni, in odločni pri izvajanju lišč. ker to v bistvu P0111,/]1,1
slednost pri izvajanju m , tga zakona o združenem du r 'hoj Zelo resen problem	f
slabitev ekonomskega P ^.IJ V gospodarstva v reprodub ^ r0£ nasprotuje vsem
družbenoekonomskim ! jav;
nim opredelitvam. Sedaj -j-jli (r(j(
v situaciji, ki jo je tovarišij in ,
pogovoru z vodstvom ^ ^ % ocenil takole:	.j^.,	§
do d<yj Utr; # -
» ... prišli smo	,v ,
meje, ko bi bilo nevatn	Cejj
rati ravnanje in slabost'	jatt
Mineva že .retje let°’ m
gospodarstvo razpolag3	%
prostih sredstev za	< N
jo, po polletnem obra	-p0
o, po poucinem ■niuM r ^ leto 1978 pa celos trethV, H stih sredstev manj k0^ jj/j ^(1
polletju prejšnjega	^
situaciji, ko je resrI0M %0l
vloga združenega dela
V
Iz brzojavke Edvarda Kardelja
Član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj je delegatom in gostom 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije poslal brzojavko s prisrčnimi pozdravi. V njej je izrazil obžalovanje, da se sam ne more udeležiti kongresa, kateremu želi plodno in ustvarjalno delo. V svoji brzojavki je Edvard Kardelj dejal:
»Osmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki pomeni delovni dogovor delavskega razreda iti vseh delovnih ljudi naše države, poteka v trenutku, ko je naša družba že dosegla velike rezultate v izgradnji samoupravnega združenega dela in na vseh drugih področjih družbenega življenja in ustvarjanja. Toda našo družbeno skupnost tudi še vedno čakajo velike naloge, ki terjajo najširšo akcijo in dosledno angažiranje vseh socialističnih sil pri uresničevanju odločitev in sklepov 11. kongresa Z K J oziroma ustave, zakona o združenem delu in drugih družbenih sklepov. Prav v tem imajo še posebno sindikati kot najširša razredna politična organizacija delavskega razreda in vseh delovnih ljudi zelo pomembno družbeno vlogo m odgovornost.«
nosilca razširjene re-tj^ukcije. Tu gre že za sistem,
^ irsta ga predvideli ustava in • irfft0n 0 združenem delu. V zad-Mesecih ni zbora, na kate-Ijj delavci iz gospodarstva ne .ji	tega vprašanja in resno
V^li spremembo takih gi-" ena izmed naj-
hVC^' "r° tudi
h XJ °dločnih za
n«
1 odločnih zahtev, postavi je
111 tšfZaillej0 jasno in odločno sta-iKe' To zahtevo moramo od-
V0 !v "Jo podpreti.
J.J<’Inv-ti moramo na vseh po-f	kjer sindikat vpliva s
^J>mi stališči na samoupravne :rTji |tJrazume o delitvi dohodka,
ongresom sindikatov, naj
StfKihd0'Ze‘0' P°membn'-(V
k ’ ‘o velja za vsako temeljno
dohodkih in skupni po-ia st
sposobnost gospodar-
‘ ris it '’vZelo konkretno analizirati, #! 'luklf3 stališča ogrožajo J It »,.'Cllsko sposobnost gosi
•repro-
z ‘j |
plovno organizacijo pa tudi d' , (. Slndikalne svete v komunah, "tli'	'n v federaciji. Od-
e. z dt 0 moramo opozoriti tudi na
# tosf00PIat.Problema’ki se p°-
iit' cel !z°gibamo, namreč, da je u ij 0’11' dohodek prenizek in da ;lllj[( tii),5*3!3 za možnostmi instalira-
■a (|0 ,Zltiogljivosti. Tako nizek doli 'Itih na m01"6 krifi vseh dejanih stvei{i0treb’t0 pa glavni in bi“
problem. Vemo, da so rezerve in možnosti
■P^jšnje
ajvarja_________________
ravneh jih je treba anali
lit^t-' ln
Uslvarjanje večjega dohodka,
ustrezno ukrepati za , j.arjanje večjega dohodka.
■, f tite Zacleva‘izvoz blaga in sto-
ter plačilno-bilančne ra ! f i; J.r®> se je v tem trenutku na-i|av.c'l° precej težav. Negativna
»vi!:1 na '
. t ra za 1
^ P<w0barstva- Že danes zaradi
^	1 na bilanca postaja resna
P .i tj3 za hitrejši razvoj celotnega 3	^^darstva. Že danes zaradi
. i^leva n-jkanja deviznih sredstev ni kolektivi ne izpolnjujejo "Jijf 5e|,IZv°dnih programov ali pa 'j z zmanjšanimi zmoglji-jta1 »br • ' Številni kolektivi so v1'* Ckni k državi in pričakujejo 3 ;sV 2e za svoj uvoz iz centra,
etn 0ik 1° pa 80 usmerjer|i b do-0Vnernu povezovanju Ut^H-kov z izvozniki. Brez
Povezovanja in prevar ik, »nja odgovornosti za pla-
|tice.
bilanco
k čemur je tudi naš celotni si-
|i;pilslem Usmenen
tof ..........
objektivno sili h krepi-
ieViScda’ P6 bo mogoče premagati ,l,i’f(|(;r,. j'h težav. Gre tudi za ve
#1^ sr2-avne regulative, o čemer tliP |i^n0 "delavci premalo ali na-,|l)i' llvj 0 obveščeni. Številni kolek-iV »lajS£ namreč krčevito zavze-Za PrePoved uvoza vsega, VKami proizvajajo, hkrati pa '!S:'!!C0Z vsega, km menijo, da je h/1 Uvazati- Zato moramo od-1 sl‘"l rj^Podpreti napore’za večjo V" 'V^oročnejšo usmeritev v %jter vsa prizadevanja, da bi' več uvozno-izvoznihi 'i'1 QtnPrenesb na združeno delo, regulativo upravnihi
,	^ ki je bila na tem po-
,V-: , Prei)reve? Poudarjena.
5|no tl.narni je naloga, da izde-sprejmemo za
rič, !0tnP n sprejmemo srednje-jj‘| l^j plane za obdobje ni1 tavlja S planiranjem zago-Vji*' b(je . delavski razred celovit, J s„ H1 skladnejši razvoj družbe ' i 0!lnOSoOuPravnih produkcijskih
iiiP ^tan;^3 stran dosedanjega pla-
V	bila
v tem, da je pre-
i '3,nui ibe* nosilcev planiranja Jlj ktn j a 'n da še zdaj, že v tret-f , V r U srednjeročnega plana, jiij'] ^ojij,01 % organizacij nima
iiii1. ^rrie' P*an°v. Obstoječi plani ot\	V 8lavnem plane go-
, ‘nv£i-8.a razvoja ali pa celo 'lil1',	Ocijske programe, ne pa
.</' ^lotn!!et*stva za obvladovanje c*1 ^0hor]KreProdukcije in urejanje / s^^^^nvnih odnosov. Nosilci
planiranja v glavnem planirajo razvoj v temeljni ali v delovni organizaciji, premalo pa tudi razmerja med TOZD in delovnimi skupnostmi, SIS in družbenopolitičnimi skupnostmi.
Res je, da smo na področju planiranja dosegli tudi številne uspehe, vendar pa dohodkovni odnosi, ki bi povezovali nosilce planiranja, niso dovolj razviti. Zato je pri urejanju medsebojnih razmerij pogosto prisotna zahteva po intervenciji admini-starcije. Našo aktivnost v odpravljanju teh in drugih pomanjkljivosti moramo krepiti, ker nas pričakujejo velike naloge pri sprejemanju novega srednjeročnega plana, k čemur nas zavezujejo ustava in zakoni. Plani morajo temeljiti na dohodkovnih odnosih, na samoupravnem združevr nju dela in sredstev, na svobodni menjavi dela, na skupno ustvarjenem dohodku. Te odnose morajo delavci urediti s samoupravnim sporazumom, ki bo dejansko izražal interese in dejanske možnosti združenega dela. Pomembne naloge nas čakajo tudi pri naslednjih vprašanjih: hitrejše spreminjanje gospodarske strukture, gospodarnejša proizvodnja in odpravljanje vzrokov izgub, boj za stabilizacijo gospodarjenja proti neupravičenemu povečevanju cen.
II. PRIDOBIVANJE
IN RAZPOREJANJE DOHODKA TER DELITEV
OSEBNIH DOHODKOV
Pridobivanje in razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov je bilo pomembno področje sindikalne akcije za samoupravno urejanje odnosov in uresničevanje zakona o združenem delu. Doseženi so bili pomembni uspehi tako glede globine sprememb kot glede pozitivnih izkušenj, pridobljenih v tem obdobju. Opravljeno je ogromno delo pri izdelavi in sprejemanju družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, s katerimi so konkretizirane in razčlenjene določbe zakona o združenem delu. Na tem področju je tekel odločilen boj za delitev po delu in za spodbujanje dela in ustvarjalnosti, proti brezdelju in neodgovornosti. Vzpostavljena je bila — med drugi: i tudi po zaslugi sindikata — realnejša povezava med pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. Spodbujanje dela in ustvarjalnosti je široko sprejeto, premagani so bili številni odpori in nerazumevanje, kljub temu pa je pred nami še velika naloga, da bi to postalo splošno sprejeto pravilo. Začeli smo odkrivati prave probleme in težave ter iskati čedalje boljše rešitve.
Na nekaterih področjih pa je še veliko težav in tavanj. To so: opredelitev kriterijev in meril za udeležbo pri skupno ustvarjenem prihodku in dohodku; urejanje odnosov med proizvodnimi TOZD in skupnimi službami ter menjava dela nasploh; iskanje ustreznejših osebnih in skupinskih meril za vsa dela in naloge.
Udeležba pri skupno ustvarjenem dohodku
Združevanje dela in sredstev ter dohodkovno povezovanje pomenita pot naše razvojne politike, za katero smo se opredelili kot družba. Celoten razvoj bo vedno bolj tekel po poti samoupravnega povezovanja in
združevanja dela in sredstev na dohodkovni podlagi, tako zaradi smotrnejšega gospodarjenja kot tudi zaradi povezovanja celotnega družbenega dela v sistem samoupravno združenega dela. Zato se bo tudi prevladujoča oblika pridobivanja dohodka vedno bolj uresničevala po udeležbi pri skupno ustvarjenem dohodku. Na tej podlagi se bodo razvijali socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi, organizacije združenega dela pa bodo samoupravno določale svoje odnose, vštevši tudi pridobivanje in delitev dohod-
ka.
Do nove ustave in zakona o združenem delu smo odnose v delovnih organizacijah urejali praviloma s prelivanjem dohodka, med organizacijami pa z na-kupno-prodajnimi odnosi. Dokaj močna je težnja, da bi se takšni odnosi še ohranili, da bi le novo terminologijo vgrajevali v nove sporazume. To pomeni veliko oviro za nadaljnje združevanje in dohodkovno povezovanje. Nasprotno pa so v nekaterih organizacijah že našli dobre rešitve in si že pridobili pozitivne izkušnje, ki jih moramo intenzivno proučevati, dograjevati in prenašati v druge organizacije. Pravi vzroki za počasnost, predvsem pa za počasno združevanje v širših okvirih, je dejstvo, da združeno delo še ne vpliva na celoten dohodek, pač pa vplivajo nanj predvsem dejavniki zunaj gospodarstva. Naše stališče in aktivnost morata biti usmerjena v spremembo razvoja v prid gospodarstva in uveljavljanja sistema novih odnosov.
Tudi pogoji za pridobivanje dohodka TOZD so zelo različni. Nekatere panoge in grupacije imajo ugodnejši položaj glede pridobivanja dohodka in razvoja ter ga brez težav delijo na vse oblike porabe, vštevši tudi osebne dohodke. Druge pa ki jub zavzetemu delu in produktivnosti le s težavo ustvarjajo minimalni dohodek. Objektivno je, da združevanje in dohodkovno povezovanje organizacij s tako različnimi pogoji spremljajo težave. Za te razlike je treba v celotni družbi poiskati rešitve tako s sistemskimi ukrepi kot tudi s samoupravnim sporazumevanjem. Doslej so zahteve veljale predvsem sistemu in ukrepom državnih organov; le-ti pa nimajo več možnosti, da bi jih samostojno reševali. Vse kaže, da se moramo bolj angažirati pri odkrivanju vzrokov teh razlik ter za objektiviziranje položaja posameznih panog in grupacij.
Problemi nastajajo tudi v tistih delovnih in sestavljenih organizacijah, kjer pogoji za gospodarjenje in merila prispevka niso vnaprej določeni, v katerih niso opredeljeni skupni proizvodni in razvojni načrti ter kriteriji in merila v samoupravnih sporazumih za udeležbo v skupno ustvarjenem prihodku oziroma dohodku. Vnaprej opredeljeni kriteriji, vključeni v samoupravne sporazume, delujejo tudi proti zapiranju temeljnih organizacij vase, proti podjetniškemu vedenju. Tako dobi tudi dohodek družbeni značaj, krepi se njegova vloga in funkcija kot osnovni motiv gospodarjenja, planiranja ter materialnega okvira za zadovoljevanje osebnih, skupnih in družbenih potreb. Pri slehernem združevanju dela in sredstev je potrebno skupno planiranje, skupna izbira proizvodnje, skupno zagotavljanje obratnih sredstev, skupna odgovornost in
rizikfl. Organizacije, ki so krenile po tej poti, brez posebnih težav najdejo odgovore tudi na druga vprašanja in dosegajo dobre rezultate.
V medsebojnih odnosih temeljnih organizacij so se pokazale tudi nekatere nesprejemljive težnje. Udeležbo pri skupno ustvarjenem prihodku določajo na podlagi individualnih stroškov združenih TOZD ter tako uveljavljajo stroškovno načelo. Uvajajo nakupno-pro-dajne odnose med združenimi TOZD, opirajo se na tržne cene, izločili so skupni dogovor in skupni rizik. Nadomestilo za skupno ustvarjeni dohodek z uporabo združenih sredstev določajo vnaprej in v fiksnem znesku ne glede na ustvarjeni dohodek. To pa ohranja kreditni odnos v novi obliki. Tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo pri ugotavljanju udeležbe pri skupno ustvarjenem dohodku določajo vnaprej kot kalkulativni element, enak za vse združene TOZD, s čimer osebni dohodek še naprej obravnavajo kot proizvodni strošek, kar zadržuje delavca v mezdnem odnosu. Zaradi tega to niso le strokovno-tehnična vprašanja, temveč imajo odločilen vpliv na družbene odnose, na položaj delovnega človeka. Sindikat mora stalno analizirati vse te rešitve, podpreti tiste, ki so usklajene s sistemom, in se
boriti proti tistim, ki so v nasprotju z njim.
V številnih novih sporazumih med proizvajalnimi in prometnimi organizacijami trgovina praviloma ne deli usode proizvodnje, ne prevzem skupnega rizika in pridobiva večji dohodek, kot je njen prispevek. Posamezne prometne organizacije vsiljujejo proizvajalnim organizacijam pogoje, ki omogočajo prelivanje dohodka ne glede na dejanski prispevek k skupno ustvarjenemu dohodku. Sporazumi morajo vsebovati tudi skupni riziko, kriterije za delitev skupnega prihodka in dohodka, standarde materialnih stroškov. Vsa ta in druga vprašanja morajo biti opredeljena. Ne bi smeli dovoliti le golega prenašanja formulacij iz zakona o združenem delu v odnose med proizvajalnimi in trgovskimi organizacijami.
Svobodna menjava dela
Določila ustave in zakona o združenem delu terjajopreobra-zbo družbenih dejavnosti, opustitev fiskalnega financiranja ter
obračunsko-administrativnih rešitev. Zaradi tega se pridobivanje dohodka v organizacijah družbenih dejavnosti ter delavcev v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela za proizvajalne TOZD, uresničuje po načelih svobodne menjave dela.
Pri praktičnem uveljavljanju svobodne menjave dela smo še vedno na začetku in ne moremo biti zadovoljni niti s stanjem niti s svojim delom na tem področju. Še veliko bomo morali storiti za idejnopolitično usposabljanje in seznanjanje delavcev, zlasti delegacij in delegatov, z bistvom svobodne menjave dela. Da bi svobodna menjava resnično krepila reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, morajo delovni ljudje vplivati na vse programe in njihovo izvajanje. Vedeti morajo, koliko dohodka izločajo za določene potrebe, kakšna je od tega korist za posamezne dejavnosti in kakšna za organizacije, ki sredstva dajejo.
Doslej je naša aktivnost v glavnem veljala konstituiranju samoupravnih interesnih skupnosti, pri čemer se je sindikat močno angažiral. Ne moremo pa govoriti o naši in širši družbeni akciji za spremembo dejanskih odnosov med uporabniki in tistimi, ki zagotavljajo storitve. Zato je združevanje sredstev za skupno porabo potekalo pretežno prek davkov in v obliki prispevnih stopenj, kar je povzročilo presežke v samoupravnih interesnih skupnostih, saj so oblikovale sredstva ne glede na prispevek k ustvarjanju dohodka. Očitno je treba take sisteme prispevkov zamenjati s samou-
rajo določati programe in razvojne plane družbenih dejavnosti ter potrebna sredstva za ta razvoj. Doslej so bile razvojne potrebe enostransko planirane, brez resničnega sodelovanja uporabnikov storitev. Zaradi tega družbene potrebe niso usklajene z materialnimi možnostmi združenega dela _ in z ustvarjenim dohodkom. Če na tem področju ne bomo bistveno spremenili vsebine in načina našega dela, če ne bomo odločneje reševali perečih vprašanj, bo celotni sistem prihajal v težave, saj se prek svobodne menjave dela negospodarstvo dohodkovno povezuje z gospodarstvom.
Pred nami je konkreten odgovor na vprašanje, kako to storiti v prosveti, kulturi, zdravstvu, znanosti, športu, med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami itd. Odgovor moramo poiskati na vsakem od teh področij, upoštevaje pri tem nekatere skupne pomanjkljivosti, ki so se doslej razkrile.
Uveljaviti moramo takšno prakso in takšno pojmovanje dohodka, da bo le-ta plod skupnega dela delavcev v materialni proizvodnji in delavcev v družbenih dejavnostih. Torej delavci v družbenih dejavnostih pridobivajo dohodek glede na prispevek, ki ga dajejo k njegovemu ustvarjanju, na ta način pa uresničujejo enak in enakopraven družbenoekonomski položaj z delavci v materialni proizvodnji. Po poti svobodne menjave dela moramo odločneje odkrivati rezerve tudi na področju družbenih dejavnosti. Brez dejanske menjave dela v družbenih dejavnostih in na ta način pridobljenega dohodka ne more biti resnične delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela in glede na prispevek.
Delitev sredstev za osebne dohodke
Na področju delitve sredstev za osebne dohodke smo prešli od splošnih obravnav delitve po
Nadaljevanje na naslednji strani
pravnimi dogovori med uporab niki in izvajalci. Ti dogovori mo

V obdobju med obema kongresoma smo dosegli pomembne rezultate na vseh področjih družbenega Živ'i Ijenja, k čemur je v marsičem prispevala tudi sindikalna organizacija
Proces konstituiranje združenega dela tudi v prihodnje ostaja pomembna dolžnost in odgovornost sindi' kalne organizacije
'\
S planiranjem zagotavlja delavski razred celovit, trden in skladnejši razvoj družbe in samoupravni produkcijskih odnosov
ZSJ kot sindikat neuvrščene države bo razvijal sodelovanje s sindikati vseh držav pri uveljavljanju žfy' ijenjskih interesov delavskega razreda in miru na svetu
I
Nadaljevanje s prejšnje strani
delu na iskanje meril za delo in prispevek delu v vsaki posamezni organizaciji. Veliko organizacij je našlo taka merila in kriterije, kar je že obrodilo izredne rezultate, saj so produktivnost dela povečale za 15 do 20 odstotkov, nekatere tudi do 30 odstotkov, zmanjšale odsotnost z dela, celotne rezultate poslovanja in dohodek pa občutno povečale. In najpomembnejše: tudi odnosi med ljudmi so boljši, vsak je zainteresiran tako za svoje delo kot za delo celotne organizacije.
Toda gledano v celoti, še vedno ni organizacije, ki bi popolnoma razvila delitev osebnih dohodkov. V številnih novih pravilnikih so za obračunsko osnovo delitve vzeli predvideno delo, ki pravzaprav pomeni preoblikovano delovno mesto. Drugje spet so že v pravilniku vnaprej limitirali višino osebnega dohodka ne glede na delovne rezultate, s čimer je limitirano tudi prizadevanje. Že zdavnaj pa smo ugotovili, da je lahko edini limit osebnega dohodka ustvarjeni rezultat dela. Podobnih primerov vnašanja starega v nove pravilnike je precej.
Nujno je, da maksimalno objektiviziramo merila za delitev po delu in praviloma odpravimo vsako svojevoljno ocenjevanje opravljenih del in nalog, ki ga še vedno zasledimo v pravilnikih temeljnih organizacij, zlasti pa v pravilnikih delovnih skupnosti. V vsakem okolju moramo poiskati objektivna merila za delovne rezultate, za vsa dela in delovne naloge, prenehati moramo z izgovori, češ da gre za specifična dela, torej zahtevnejša, da jih ni mogoče ovrednotiti. Doslej smo najmanj storili prav pri nagrajevanju organizatorjev del in strokovnih služb. Osebni dohodek organizatorjev je praviloma odvisen le od celotnih delovnih rezultatov temeljne organizacije ali v najboljšem primeru organizacijske enote. Toda zaradi izrednega vpliva strokovnega kadra na dosežene rezultate se moramo zavzemati, da poiščemo individualna merila za njihov prispevek.
Zdaj bi morali v vsaki TOZD in delovni skupnosti glede na njene posebnosti določiti merila posamičnega prispevka delu, in sicer odvisno od količine in kvalitete proizvodov, vseh prihrankov pri delu, zahtevnosti dela, odgovornosti, zlasti pa od delovnih razmer. Posebno vprašanje so merila za minulo delo, ki so izrednega pomena. Posebno pozornost pa moramo posvetiti naslednjim vprašanjem.
Prvič, gre za razmerje med planom, samoupravnim sporazumom in pravilnikom, s katerimi določamo proporce za delitev čistega dohodka in ki pogosto niso popolnoma usklajeni med seboj. Obstajajo težnje, da bi v posameznih delovnih pa tudi v sestavljenih organizacijah odločali o dohodku prek plana, kar pa je v nasprotju s sprejetimi stališči. So tudi poskusi, da bi se temeljna .organizacija pri planiranju zaprla vase in svoj čisti dohodek razporedila ne glede na skupne potrebe in interese. Tem pojavom se je treba odločno upreti in jih onemogočiti.
Drugič, zakon o združenem delu je opredelil določeno število kazalcev za obvezno izkazovanje rezultatov poslovanja delovnih organizacij. Služba družbenega knjigovodstva je začela
objavljati primerjalne preglede rezultatov poslovanja, katere posreduje vsem temeljnim organizacijam. To so izredni kazalci, na podlagi katerih vsaka posamezna organizacija primerja svoje rezultate z rezultati sorodnih organizacij. Toda, praviloma le-ti malokdaj pridejo do delavcev, ker pretežno obležijo v predalih vodilnega kadra. Sindikalne organizacije doslej niso pokazale dovolj zanimanja in odločnosti, da z njimi seznanijo delavce, da se o teh kazalcih razpravlja in odloča. Tu pa so dragocene informacije o razlikah in rezultatih dela. Zato si je treba odločno prizadevati, da se z njimi seznanijo vsi delavci, da jih obravnavajo in ustrezno ukrepajo.
Tretjič, v novih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov niso dovolj ovrednotene težke delovne razmere. To je že doslej bil resen družbeni problem, kmalu bo pa postal še večji. Do-
rezerve prav v organizaciji proizvodnje, v različnih izboljšavah dela. Zato moramo novatorjem in racionalizatorjem nuditi vsakršno pomoč in podporo, zlasti z materialnim in moralnim spodbujanjem njihbvega dela. Ne smemo se bati njihovega previsokega osebnega dohodka, če je rezultat inovacije ovrednoten z dohodkom kolektiva.
III. SOCIALNA POLITIKA IN STANDARD
Tudi na področju socialne politike in standarda se je krepil samoupravni vpliv delavcev, s čimer sta povečani tudi socialna in delovna varnost. Nenehno izboljševanje standarda, solidarnosti in vzajemnosti omogoča, da dosledneje uporabljamo socialistično načelo delitve po delovnih rezultatih in hkrati krepimo enotnost in solidarnost delavskega razreda. Prav tako se uresničuje stališčeVII.kongresa
bah in delovnih pogojih, od temeljne organizacije združenega dela do najvišjih oblik odločanja, da bi tako socialna politika še v večji meri postala sestavni del celotne, zlasti pa razvojne politike. Tudi na tem področju je nekaj vprašanj, na katera želim posebej opozoriti.
Pri varstvu pravic delavca, ki izhajajo iz dela in delovnega razmerja ter njegovih samoupravnih pravic, so zares doseženi izredni uspehi. Na 5,200.000 zaposlenih odpade samo majhen odstotek tistih, ki v svoji organizaciji niso mogli rešiti kakšnega problema. Vendar so primeri, ko delavec včasih ne more uresničiti svoje pravice. Tedaj običajno odpove tako samoupravljanje kot sindikat in je delavec prisiljen iskati varstvo izven svoje organizacije, kar praviloma traja dalj časa. Čeprav je takih primerov v odstotkih malo, le-ti negativno učinkujejo v okoljih, v katerih nastajajo, so
delovni pogoji, ki ne upoštevajo dovolj človeka. Pri vsem tem niti sindikalna organizacija ni povsod dovolj aktivna in neopravičeno omogoča stanje, ki ga ne smemo več dopuščati. Še zmeraj so usmeritve, tudi med delavci, da se rešitve zaradi težjih delovnih razmer iščejo v beneficirani delovni dobi, ne pa v izboljšanih delovnih pogojih. Mi se moramo z vsemi sredstvi predvsem zavzemati za boljše delovne pogoje. Šele ko to ni dovol j, pa podpreti tudi zahteve za beneficirano delovno dobo.
S posebnimi samoupravnimi sporazumi v gozdarstvu in lesni industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, gumarski industriji in drugih panogah so bili urejeni delovni pogoji in doslej doseženi zelo pomembni uspehi. Tako smo pričeli v organizacijah ustanavljati posebne odbore za varstvo pri delu. Odbore skupno ustanavljajo delavski sveti in sindikat, sestavljajo pa jih stro-
Prvo sejo novoizvoljenega sveta ZSJ je vodil Vinko Hafner
kler je bila kvalifikacija osnovno merilo, je pomenila izhodišče in so jo visoko ovrednotili, težje delovne pogoje, v katerih so delali delavci z nižjimi kvalifikacijami, pa so občutno podcenjevali. Zato imamo že danes probleme zaradi pomanjkanja delavcev v proizvodnih poklicih in zaradi množične usmeritve mladine v šole za neproizvodne poklice. Zato moramo odnos do težjih delovnih pogojev, kot so dela pod zemljo, na odprtem prostoru, v vlagi, hrupu in podobno, bistveno spremeniti in jih precej bolje ovrednotiti. Ni vedno realno zgolj enostavno primerjati razlike med osebnimi dohodki med različnimi kvalifikacijami, saj se na ta način ne upoštevajo težji delovni pogoji, ki jih praviloma imajo de! avci z nižjimi kvalifikacijami. S tega stališča moramo ocenjevati tudi rešitve v obstoječih pravilnikih. Moramo odločno, nasprotovati praksi, ki je ponekod, da se na beneficiranih delovnih mestih, namreč tam, kjer so težji delovni pogoji, dovoli ali celo forsira nadurno delo.
Četrtič, da bi podprli nova-torje in racionalizatorje, smo razvili pomembno dejavnost in dosegli precej pozitivnih rezultatov. Največ so storile tiste organizacije in okolja, ki so ta vprašanja uredile z družbenimi dogovori, znotraj lastne organizacije pa sprejele posebne pravilnike in organizirale službe za pomoč inovacijski dejavnosti. V drugih so stimuliranje inovacij uredili s pravilniki o delitvi osebnih dohodkov. Vsem tem prizadevanjem navkljub pa so dosedanji rezultati preveč skromni v primerjavi z velikimi možnostmi in v primerjavi z že doseženimi uspehi v posameznih organizacijah in krajih. V naših prizadevanjih za večjo produktivnost dela bi moglo racionali-zatorstvo in novatorstvo neprecenljivo prispevati, saj so glavne
ZSJ, da naj družbeni standard narašča hitreje od osebnega, kar pomeni viden prispevek k solidarnosti in vzajemnosti. Tako je družbeni standard naraščal s stopnjo 6,3 odstotka na leto, osebni pa s stopnjo 5,2 na leto.
V vseh družbenih celicah gradijo in vsakodnevno izpopolnjujejo zelo razvejan sistem socialne politike in standarda. Je vrsta področij, na katerih se uveljavlja načelo solidarnosti. Naj spomnim samo na nekatera: regresi za stanovanje, otroško varstvo in zaščita materinstva, izobraževanje in še posebej štipendije, zdravstvena in invalidska zaščita, regresi za topel obrok in oddihe, stalne dotacije nerazvitim območjem za družbene dejavnosti, različne pomoči človeku, ki pride v težave itd. To so tiste konkretne aktivnosti, ki vsak dan pomagajo delovnemu človeku in krepijo delavsko solidarnost.
So tudi druge aktivnosti, ki prispevajo k istemu cilju. Tako so na primer po podatkih zveznega zavoda za statistiko v letih 1976 in 1977 samo v krajevnih skupnostih, ne upoštevajoč samoprispevek v komunah in republikah, zbrali s samoprispevkom ter vgradili v objekte družbenega standarda 10 milijard novih dinarjev v denarju, materialu in delovni sili. Tudi to priča o pripravljenosti in solidarnosti delovnih ljudi, da s svojimi osebnimi sredstvi rešujejo družbene potrebe, ne glede na to, ali so le-te tudi njihova osebna potreba. Vse to ustvarja veliko varnost in stabilnost v družbi in vsakem delovnem človeku, ki se ne boji, da bo ostal sam v težavah, bolezni ali starosti. Vse to se močno odraža tudi na politično razpoloženje, na celotno stabilnost družbe in pripravljenost ljudi za nadaljnje napore.
Sindikati se bodo tudi v prihodnje angažirali povsod, kjer se odloča o življenjskih pbtre-
nedopustni v samoupravni družbi. Zato mora biti sindikat precej bolj odločen pri njihovem preprečevanju. Glede teh vprašanj moramo ustvariti še bolj intenzivno sodelovanje s pravobranilci samoupravljanja in sodišči združenega dela, skupaj analizirati pojave in ustrezno ukrepati.
Stališče VII. kongresa, naj imajo topel obrok vsi delavci v proizvodnji, je doslej uresničeno za približno 80 odstotkov vseh zaposlenih, v neposredni proizvodnji pa približno za 90 odstotkov. Vse večji je odstotek otrok, ki dobivajo topel obrok v šolah in predšolskih ustanovah. To pa je izrednega pomena za družino, zaposlene starše, pomeni pomoč ženi, prispeva k zdravju, produktivnosti...
Vendar pa del delavcev iz neposredne proizvodnje, zlasti tistih, ki delajo na izločenih gradbiščih, v tretji izmeni in v podobnih, praviloma težjih delovnih razmerah, še vedno nima toplega obroka. Zato je treba storiti vse, da ga dobijo. Posamezne organizacije, zlasti nekatere ustanove, dajejo namesto toplega obroka bone, ki pa se ne uporabljajo samo za topel obrok. Takšne bone je treba takoj odpraviti. Sedaj imamo prehodno rešitev, da se topel obrok in nekatere druge dajatve lahko do konca leta 1979 financirajo iz tekočega dohodka. Ker pa je ta rešitev, ki je sicer izrednega pomena za delovne ljudi, ,e začasna, moramo pravočasno preučiti ta problem in skupaj s pristojnimi organi predložiti realno in trajno rešitev.
Na področju varstva pri delu so bili sprejeti številni ukrepi. Nenehno raste število organizacij, ki so ustvarile varne delovne pogoje. Toda še vedno je visok odstotek poškodb in drugih nesreč pri delu. Nerazumljivo je, da se z novimi investicijami vgrajujejo stroji in ustvarjajo
kovnjaki za medicino dela ali zdravnik ter predstavniki tistih služb, ki vplivajo na varstvo. Tak odbor bi bil dovolj strokoven za ugotavljanje problema in dovolj avtoritativen za ustrezno ukrepanje. Moramo se zavzeti za ustanavljanje takih odborov in aktivno sodelovati pri njihovem delu.
Na področju oddiha in rekreacije vsak drugi delavec organizirano izkorišča letni dopust. Več kot 100.000 delavcev, ki delajo v težkih delovnih pogojih, dobi dodatni, preventivni dopust na račun svoje organizacije. Toda ne smemo biti zadovoljni s tem, kar smo dosegli. Veliko število zaposlenih še vedno ne uporabi letnega dopusta, zato moramo nadaljevati naša prizadevanja, da bi do naslednjega kongresa z organiziranim letnim dopustom zajeli veliko več delavcev.
Malo smo dosegli glede dnevnega in tedenskega oddiha, zlasti v rekreacijske namene. Na nedavno organiziranem posvetu skupaj z organizacijo Partizan, ki je bil v Rovinju, so bili orne-njeni številni pozitivni primeri organizacij, ki so uvedle rekreativni šport. V interesu zdravja, delovne sposobnosti in zadovoljstva delovnega človeka moramo v večji meri uporabljati izkušnje tistih organizacij, ki so dosegle dobre rezultate.
Skrb za otroke zaposlenih staršev smo na minulem kongresu opredelili kot posebno dolžnost in dosegli pomembne uspehe. Tako je leta 1974 bilo 2436 otroških zavodov, leta 1977 j>a 2783 ali 347 zavodov več. Čeprav je otroško varstvo temeljni problem, ki ga bo sindikat tudi v prihodnje postavljal v središče svoje pozornosti, mora biti skrb za naraščaj vsestranska. Skupaj z vsemi družbenimi dejavniki mora tudi sindikat nenehoma ustvarjati pogoje za pomoč staršem pri var-
stvu in vzgoji otrok. Pos£j 'cev problem so otroci naših deljČ taša na začasnem delu v tujini'IČHup
bomo, kot doslej, posvečal'^] sebno pozornost.
Eno najbolj zapletenih v"|nju
šanj, ki nas nenehno spr
■emM
pomanjkanje stanovanj-1
nulega kongresa naprej sm0!] . svetili temu področju pozornost, forsirali smo so11 J ‘'i nostno stanovanjsko gradnji ^
, stanj.1 M:
vse druge oblike graditve s ^ -vanj. Tako je bilo v preteld1^ ^so
rih letih zgrajenih
■j) k v
580.000 stanovanj, stano' ^
ska površina na osebo pa
spleta
povečala od 13,2 na 14,1 ^ ^
Hr‘Jtnnr-i	V <» nllVfl'T 'J,
dratnega metra. Za stanoval,l
lU ČCilu
graditev je bilo izločenih
bližno 10 odstotkov nad0* ^sli nega dohodka države. ■ v
Vendar ne moremo biti Č | avi lij "Ost
voljni s tem, kar smo doseg10 ^
~ rezultati svojega dela- k Pr
n i:»	rrraHi in. e k
ne z
novanja se dolgo gradijo,^ nja je draga, komunalna opr|j j1 1 jenost je stalen problem in0, ;|0 ‘ pri nadaljnji graditvi. Nishj S našli pravih rešitev, da bi0^ v večji meri s svojimi srei)i'|]-e sodelovali pri graditvi d^^1 nega stanovanja. Tudi toje. | [č ralo stanovanjsko izgradnj0^ ^
so glede tega potrebni bol).
^	___ __________ JI K.'«.
ločni ukrepi. Niti etažna la*’ ^ niti stanovanjsko zadružn'I.
u ■
še nista dobila ustrezne podPl/J'

in spodbude. Ostala je edin0 ^
dividualna gradnja, za k a is‘j
je v mestih vedno manj pro*11 i^1 Zato se še vedno dogaj0;^ ^ 1 kljub velikemu stanovanjs^ ^ ? problemu občani stojijo y J k 1 za avtomobile in obenem ča |
na družbeno stanovanje. A"" Potrebna je tudi bolj od^ akcija, več pozornosti mo1’',) |,( posvetiti problemom čl°Vv
' k!
t “kal
čl<
brez
stanovanja. Če bom0.', ^
ll V cr/=‘Hičr‘<=»	Oo1 u L
stavili v središče pozorno*11-jK ova'1' -
mega človeka brez stanov‘,':J>. P bomo veliko hitreje poi^^lfiili c
šitev za vse komunalne Pr°/v.
me, premoženjsko-pravne jkča
—L -j-......č: „„dan ^
I, ^
ločajo — in ki se zdijo nč^j^
noše in druge ovire, ki so središču pozornosti tistih. ^
most I ji ve. Pri vsem tem v biti naša akcija bolj konkČ ^ ( predlogih in odločnejša P*1 hovem uresničevanju. pogoji in problemi od ko^tiii^a do komune različni, jiAbji ukrepati pri njihovem re*eLlj Vj v vsakem posameznem 0
posebej.	jijit,
Posebno pozornost m0’ posvetiti upokojencem, m° j( terimi je tudi veliko štev' ‘’ t “itj^ .lovnih invalidov, in s’c£af , samo zato, ker so upoP .,iflMv,
so upo^V stvj
I , 11 Iz ‘ > t ll« i' ’ flv.
kolektivni člani sindikat0; ,rop0
več predvsem zaradi sp0^ 9t)e
nja do ljudi, ki so s svojin1 ^ prispevali k vsemu, kar G ^
imamo. Številne organiZ°chjj-svojim upokojencem <ČS|ČS|( vrata svojih družbenih Me
rr»\/ Glttjlmr*	nOS*1. i
rov, čitalnic, klubov. P° I M) nih služb ter uvedle za.[1,r IM:
k0< Sr,-’,
druge ugodnosti. Vseka* ^ bilo koristno, če bi to stom i(i J ra druge organizacije. Pa tudj^ g se moramo na vseh ravn0 (,! Zti; dihalnega organiziranja ^ p.S|
obrniti k potrebam in
mom upokojencev in
organizacije.

Vprašanj s področja ^1 nega standarda ne rešuj1- J V m
znotraj podjetja, te m ve0 if !je
.... j	rti,' -jc ■
krajevni skupnosti, komu j|iitf .k teresnih skupnostih. ^ vprašanja, ki zadevajo šport, rekreacijo in kultum^o P ijenje, se lahko urejajo MAJ6 sodelovanjem podjetij z 111 zacijami izven njih. Pra'Vij0Ter
kat mora s svojo usmet' ,^ akcijo prispevati k udeleZ
£3
’0S^ lej
e1av( v reševanju življenjskih i \t)f krajevne skupnosti in *alifl,i?ene v okviru socialistične kot enotne fronte. S tem h vf(l Hju °°*j Pr‘sPeval k vključe-jnlp » delavskega razreda v re-0^ t|j svojih in družbenih po-
k
mj; fi).	'
kS^bih Hodr°čju zaposiora-
, j h.,. D'li doseženi pomembni 1.200.000 zaposle-l0V i Iki^^^^enem sektorju se je 131 7 1947 do leta 1978 števi-
,ilifllt>s
va^05‘7ih PO'JČaL°t- "u
yy0, Samo v zadnjih štirih Je v družbenem sektorju V," o P° vee kot 200.000 de-^7 na leto.
‘ f f C^b tako hitri rasti zapo-- 'g ilo ! Pa je nenehno raslo šte-’ h Pr,j;
^ k. sl°vanje. V prvi polovici
nolf8!?1'
Ia'.dobavljenih pri zavodih z;
,pV5nje- hh	•• r 'u
7,1 H.8,7 je bilo prijavljenih
' oseb, za kar je glavni
s7 naglo razslojevanje vasi, 7 iii3 Ptečno tremi hektari zem-tli61'0 ^nneeko gospodinjstvo 1 j tje mogla zagotoviti vedno ie. 11. >aravn' družbenega standar-nj1, |t7Poslovanie je zlasti v

l 0 Velik problem, s katerim
°1 - ir,7 regijah že vrsto let po-■ -a 7 VeHk problem, s katerim 7 Vj.bn.di v prihodnje morala tj lati celotna družba. Tudi '7 ^7Vce, ki se vračajo z zača-7^ v tujini, predvsem pa °S . Ho ^°vno usposobljene, mo-
lJ7 jše 7tVariati P0g0je za hi-
SKVP f0 Zaposlovanje v domovini. v ,.1 w. le ena stran problema. r;l ^ Pa je, da je v Jugoslaviji .j C^s veliko pomanjkanje d j »i7 sile v več dejavnostih, lov*1 bot^^gijnb- Ta problem d (iCs eano bolj pereč in je ze 77ja ?mejitveni dejavnik ra-15 .j o stev‘*n'b organizacij in jiffitio ,"0g- Primanjkuje pri-# % n17,000 strokovnih grad-irl/v7elavcev. Številni objekti 'e e' V7’Ud' sarno zato, ker ni
-.....................-
v^etjev in inštalaterjev
----
7-\Vdelavcev- v tem tre-K *" Pi rabili približno 4000
^f 7cira:rM 1 F.,,ur‘'u
. ^ ' aruh in visokokvahfici-,j * ve-0nterjev in inštalaterjev ■ jfoit c tisoč delavcev drugih r *ikfeRudniki, gradbeništvo, "/vStVo’ številne kovinske gostinstvo, nimajo zado-
^&?arvrešld?8iji
V ik Vie kuharjev, v sole za ’ kijj6 Pa je vpisanih samo 7H Ucencev! Zmogljivosti 17 ^JPrvisov za popravila in '<i^vCe S° Premajbne, ker ni ' ■ ^ ?h’ Zato ie Ponekod laže -r,(1 Hjj ^ravnika kot pa delavca, 7 WvuP°Pravi aparat v gospo-
d^/^Jdlnoma nasprotno je sta--k :‘j) katerimi drugimi poklici
:XiPopc-;(fv'jičlunji yvskka’
;^ko0nčano gimnazijo, eko-
7 podatkih zavodov zr
:T/!V'iičIunje na Primer v Jugo-' J1 1 s lt7a na delo 41.000 dija-
id^ka
,»--jU, in podobno šolo i)1 'Cev. trgovskih in sorodnih de-
°,j, 'jtiji ^7.000 mehanikov ir e -a 'J r °y (ki so praviloma kon-'7 7o.,Čne tehnične šole) 7 i ^n^ksiilcev (razni tehniki ■I 'Omo je stanje pri meha-•d^Oj Snikih, ki bi se lahke \[	kot delavci v ko-
, Skg r°ki, toda šolali so se z; iiž | J1 j>Q’-ne Pa za delavce. Prav v [1,0 k k irttovanju in šolanju z; 7 je toliko ne potrebuje-H'7 je°Snovni problem. Naj-'vlTjih ipStanje pri gimnazijcih d:!v7u 6 Sarno pri beograjsken '''I'?11 DWk,ZaP°slovanJe Pri-iav teh lžno 8000 •
7{\0 nekaj podatkov, ki jil
" K!prer
-i^T1 V Pfihodnje zelo paz 'fVl^tiie^bati in analizirati "J''t Vp70k°lju, kaže vso re asanja zaposlovanja ii
pomanjkanja delavcev, kateremu mora tudi naša sindikalna organizacija posvetiti čim večjo pozornost.
Eden bistvenih vzrokov takšnega stanja je tudi način vrednotenja dela pri proizvodnih delih in v težjih delovnih pogojih, o čemer sem že govoril. Vse dotlej, dokler bo težnja, da si delavci iz oroizvodnih obratov pri-zadevajo priti v razne službe, iz gospodarstva v negospodarstvo — in ta težnja je še vedno prisotna — s sistemom delitve osebnih dohodkov nekaj ni v redu. Jasno je, da proizvodna dela in težje delovne pogoje podcenjujemo, tista v pisarnah in s formalno diplomo brez prave povezave z rezultati dela pa precenjujemo. To stanje moramo hitreje preučevati in odločneje spreminjati.
Drugi razlog je v dejstvu, da gospodarska organizacija ob slabem poslovanju deli zmanjšane ali zajamčene osebne dohodke, včasih celo ni regresa za letne dopuste ter z večjo težavo ureja tudi druga vprašanja s področja standarda. Nasprotno je v upravi, finančnih, zunanjetrgovinskih in podobnih organizacijah. Tu so osebni dohodki stabilni, delovni pogoji lažji in se tudi večina drugih vprašanj s področja standarda lažje ureja. Vse to moramo temeljito razčleniti, da bi ustrezno ukrepali za spremembo stanja.
Naslednji razlog je dosedanji šolski sistem. Nanj še vpliva podedovano tradicionalno pojmovanje, da pomeni biti delavec (četudi visokokvalificiran) vseeno nekaj manj. Samo na Hrvaškem je v tem šolskem letu na šolah za proizvodne poklice ostalo 8000 prostih mest. To stanje smo začeli presegati z usmerjenim izobraževanjem. Ni naključje, da se je začetek usmerjenega izobraževanja spoprijel z vsemi negativnimi pojavi dosedanjega razvoja in pojmovanja ter naletel na precejšen odpor. Prav zavoljo pravilne orientacije pa moramo zaradi preusmeritve k proizvodnim poklicem usmerjeno izobraževanje vsestransko podpreti.
Je še en problem, o katerem moramo odkrito spregovoriti. V številnih mestih je pri zavodu za zaposlovanje prijavljenih veliko strokovnih in visokostrokovnih kadrov, katerih znanje potrebujejo številni kraji v državi. Tako je v evidenci nezaposlenih v Jugoslaviji približno 1600 zdravnikov, hkrati pa v tem trenutku iščemo .1700 zdravnikov. Samo v Beogradu imajo v evidenci približno 450 nezaposlenih zdravnikov, podobno pa je skoraj v vseh velikih mestih. Kot nezaposleni čakajo v mestih tudi številni inženirji agronomije, gozdarstva, geologije, veterinarji in drugi.
Naš sistem je dal vsakemu občanu popolno svobodo opredelitve, torej tudi opredelitve glede poklica. Z druge strani pa je tu moralna in državljanska odgovornost tistih, za katerih šolanje je družba vložila ogromna sredstva. Moramo storiti vsaj toliko, da jih v zavodih za zaposlovanje ne štejejo kot nezaposlene, saj je, denimo, zdravnikom na voljo visok osebni dohodek in stanovanje, pa kljub temu dela nočejo sprejeti. Bolj odgovoren odnos teh kadrov do poklica, za katerega so se usposobili, pa tudi primernejši odnos nekaterih okolij do strokovnih kadrov, na katerega moramo bolj paziti, bo
pomagal številnim organizacijam in krajem, da dobijo strokovne delavce.
V. MEDNARODNA DEJAVNOST
Poleg aktivnosti v državi smo razvijali tudi sodelovanje s številnimi sindikalnimi organizacijami v svetu, kjer potekajo pomembni procesi. Tako je naše in svetovno sindikalno gibanje delovalo v pogojih nadaljnjih eko-nomsko-socialnih sprememb in povečanih nasprotij na nacionalnem in mednarodnem področju. V številnih državah krepijo sile narodne neodvisnosti in socialne emancipacije, ki prispevajo k razširitvi fronte svobode, samostojnosti, enakopravnosti, miru in napredka v svetu. Demokratične in napredne sile iščejo noVe poti boja za socializem. Vse hitrejši je razvoj proizvodnih sil zaradi znan-stveno-tehnološke revolucije, pa tudi zaradi prizadevanj narodov, ki so pridobili neodvisnost. Aktivno miroljubno sožitje ter enakopravno sodelovanje med narodi in državami sta postala bistven pogoj miru in naprednih sprememb v svetu. Tudi gibanje neuvrščenosti se je s svojimi doslednimi prizadevanji za graditev mednarodnih odnosov znova potrdilo. Mednarodni odnosi, predvsem ekonomski, kljub visoki stopnji medsebojne odvisnosti, zaostajajo za razvojnimi potrebami v svetu. Poslabšal se je tudi položaj dežel v razvoju, ki v primerjavi z drugimi razvitimi državami vedno bolj zaostajajo.
Sindikalno gibanje v svetu je naletelo na številna nasprotja in protislovja, ki ovirajo pozitivne tokove. Globoka protislovja ter številni konflikti v današnjem svetu ogrožajo pridobitve in dosežke delavskega in sindikalnega gibanja. Kljub pomembni stopnji integracije sindikata v politične sisteme se krepijo poskusi, da bi se sindikati odrekli revandikacije, da bi se spremenili v golo transmisijo sil na oblasti, pahnili v »socialno partnerstvo« ali da bi se odrekli akcij, ki naj bi rešile vitalne družbene probleme. V nekaterih državah je sindikalno gibanje izpostavljeno napadom fašistične narave, na primer v Čilu in ponekod drugod, da bi tako zlomili odpor delavskega razreda proti diktatorskim režimom.
Ko smo soočeni z novimi problemi in nalogami, se začenjajo počasi razblinjati iluzije, da je kapitalistična družba našla pot, kako odpraviti družbene neenakosti in socialne krivice, značilne za obdobje gospodarskega booma in popolne zaposlenosti. Tradicionalna politika je pred preizkušnjo in se sindikati v večji meri obračajo k problemom strukturalnih sprememb in strateških ciljev delavskega razreda. Čedalje več je razmišljanj, kakšna naj bi bila pot do udeležbe delavcev pri upravljanju s podjetji in njihove udeležbe pri sprejemanju družbenih sklepov nasploh.
Tudi sindikalna gibanja evropskih, azijskih, afriških in latinsko-ameriških dežel, ki so krenile po poti graditve socializma, se niso izognile dilemam pri iskanju najbolj učinkovitih načinov izražanja interesov delavskega razreda in prispevanja k nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov.
Navkljub težavam se sindikalna gibanja dežel v razvoju vse
Bijemo odločilno bitko za delitev po delu, za priznanje delovnih uspehov in ustvarjalnosti, pa proti brezdelju in neodgovornosti
Za delavce so pomembne informacije o razlikah v rezultatih dela, da bi lahko ustrezno ukrepati
Dejstvo, da delavci iz proizvodnje bežijo v režijske službe, oziroma iz gospodarstva v negospodarstvo, priča o slabostih v sedanji delitvi osebnih dohodkov
bolj borijo za takšen družbenoekonomski razvoj, ki bo v interesu delavcev in ljudstva, za pravično delitev nacionalnega dohodka in udeležbo delavcev v ekonomskem in družbenem razvoju. Na ta način postajajo sindikati pomemben dejavnik v obrambi nacionalne neodvisnosti in pravic svojih dežel do samostojnega razvoja, za svobodno razpolaganje z lastnim naravnim bogastvom in razvojnimi sredstvi.
Tudi sindikalno gibanje v svetu se je soočilo s težkimi posledicami krize obstoječih mednarodnih ekonomskih odnosov, ki jo je odkrila naftna kriza. Počasnejša gospodarska rast, inflacija, visoka nezaposlenost, upadanje življenjske ravni in socialne varnosti ter poslabšanje življenjskih in delovnih razmer so ogrožali predvsem delavce v vseh državah, zlasti pa v državah v razvoju. Vendar pa boja za novo mednarodno ekonomsko ureditev, ki so ga v skladu z interesi vseh držav začele neuvrščene in druge države v razvoju, niso ustrezno spremljale akcije sindikalnega gibanja. Dialoga med sindikati držav v razvoju in razvitim svetom o tem. kako poiskati poti, po katerih naj bi sindikat prispeval k ureditvi teh problemov, ni bilo, in sicer zaradi takšnih napačnih pojmovanj, da se na celotni proces prestrukturiranj;! mednarodnih ekonomskih odnosov gleda kot na -žrtvovanje interesov delavcev v razvitih državah na račun delavcev v državah v razvoju. Tudi prestrukturiranja mednarodnih ekonomskih odnosov ne moremo obravnavati samo v mejah socialnih dimenzij razvoja, samo kot zadovoljevanje temeljnih potreb, zaposlovanja in podobno. Vse to zahteva, da tudi sindikati začno dialog o vprašanju nove mednarodne ekonomske ureditve in prispevajo k iskanju rešitev. ZSJ kot sindikat neuvrščene države ter države v razvoju — bo razvijal najširše sodelovanje s sindikati vseh držav pri reševanju življenjskih razvojnih vprašanj v svetu v dolgoročnem interesu delavskega razreda.
Boj za nacionalno svobodo in neodvisnost, proti imperializmu, kolonializmu, rasizmu in vsaki drugi obliki diskriminacije pomeni v bistvu boj za osnovne pravice človeka in naroda. Zato bodo jugoslovanski sindikati še naprej podpirali narode Južne Afrike, Zimbabve, Namibije, Palestine in druge v njihovem boju za svobodo, neodvisnost in pravico do samoopredelitve. Podpirali bodo in pomagali vsem sindikatom, ki se borijo za uresničitev sindikalnih pravic in demokratičnih svoboščin.
V sodelovanju s sindikati neuvrščenih in drugih dežel v razvoju glede vprašanj hitrejšega ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja, razvoja vasi in agrarne reforme, industrializacije, upravljanja z javnim sektorjem, dejavnosti multinacional-nih družb, udeležbe delavcev pri odločanju itd. smo dosegli precejšnje izkušnje, ki pomenijo podlago za sodelovanje pri teh in drugih vprašanjih skupnega pomena.
Razvili smo zelo plodno in koristno sodelovanje s sindikati iz socialističnih držav. Izmenjali smo izkušnje o rezultatih in problemih pri socialistični graditvi, o različnih metodah te graditve ter številnih drugih izkušnjah iz sindikalne dejavnosti. Tako sodelovanje smo negovali še na-
prej v interesu naših dežel in za bogatitev socialistične prakse.
V središču sodelovanja s sindikati evropskih držav bodo še naprej vprašanja družbenoekonomskega razvoja, znanstveno-tehnološke revolucije, migracije delavcev, zaposlenosti, varstva človekovega in delovnega okolja, udeležbe delavcev pri odločanju in vloge in delovanja sindikata sploh.
ZSJ se bo še nadalje aktivno angažirala tudi za multilateralno sodelovanje in odnose. Obstaja mnogo za delavski razred pomembnih vprašanj, ki bi jih lahko obravnavali na takšnih sestankih in akcijah. Pri tem pa bo vedno izhodišče vseh udeležencev vzajemno spoštovanje, nevmešavanje in odgovornost pred lastnim delavskim razredom.
Kot del mednarodne aktivnosti smo glede varstva naših delavcev na začasnem delu v tujini sodelovali z več evropskimi sindikalnimi organizacijami. Na tem področju smo uresničili dobro in obojestransko koristno sodelovanje ter dosegli pomembne uspehe. Medtem ko smo bili poprej v glavnem usmerjeni v organizirano odhajanje na delo in varstvo pravic delavcev iz dela, je v preteklem obdobju tako odhajanje na delo tako rekoč prenehalo, delavci pašo se začeli vračati v domovino. Število delavcev se je zmanjšalo — z več kot milijon v letu 1973 na manj kot 700.000 V tem letu. Pač pa se je povečalo število njihovih družinskih članov, zlasti otrok, kar je povečalo tudi našo odgovornost za njihov celoten položaj v teh državah. Zato posvečamo večjo pozornost njihovemu zbiranju v klubih, njihovemu strokovnemu izobraževanju, šolanju otrok v materinem jeziku ter vsemu, kar olajšuje njihovo vračanje in vključevanje v našo stvarnost. Tako so, na primer, naši delavci s pomočjo tamkajšnjih sindikatov in drugih organov organizirali več kot 700 svojih klubov in društev. V približno 100 izobraževalnih centrih, ki so jih odprle naše organizacije v sodelovanju s tamkajšnjimi izobraževalnimi inštitucijami, se strokovno izobražuje približno 25.000 naših delavcev. Dopolnilno šolo v materinem jeziku obiskuje približno 55 odstotkov ali 32.000 otrok naših delavcev, poučuje pa jih več kot 700 učiteljev.
Toda z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Naši ljudje, zlasti mladina, so nenehno izpostavljeni različnim pritiskom, asimilaciji. Doslej je šele polovica mladine zajeta z dopolnilnim poukom. Vedno več jih je, ki so pozabili materin jezik. Resno se moramo vključiti v reševanje tega problema in odpreti perspektivo za vračanje v domovino. Sicer pa je celotna naša aktivnost vedno bolj osredotočena k ustvarjanju pogojev za vrnitev tedaj, ko se delavci sami za to odločijo.
Tovarišice in tovariši,
da bi uspešno opravila vse naloge, o katerih sem govoril, in tiste, ki bodo določene na tem kongresu, se mora sindikalna organizacija usposabljati v tekoči vsakodnevni aktivnosti. Še bolj se moramo približati delavcu, njegovim skrbem in problemom ter tako prispevati k najboljšim rešitvam povsod, kjer delavec odloča: v temeljni organizaciji, v združenem delu, v samoupravnih interesnih skupnostih, v političnem sistemu.
Področje naše dejavnosti med
dvema kongresoma se je občutno razširilo, ker je v veliki meri razširjeno tudi področje delavskega odločanja. Naša najpomembnejša naloga, pri kateri smo v zadnjih štirih letih največ delali ter dosegli pomembne rezultate, to je boj za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, ostaja še naprej v središču naše pozornosti. Toda pred sindikalno organizacijo kot delom fronte subjektivnih sil v okviru socialistične zveze ostaja naloga, da se še bolj vključi v celotni delegatski in politični sistem.
Za takšno delo so ustvarjeni vsi pogoji. Danes ima sindikat tak družbeni položaj, ki mu omogoča, da se skupaj z delavci uspešno bori za tekoče in dolgoročne interese delavskega razreda, za boljše in srečnejše življenje vsakega delovnega človeka.
Položaj sindikalne organizacije je trdno povezan z velikimi spremembami v razvoju samoupravljanja, ki so mu sedaj v idej-no-političnem in institucionalnem oziru odprta vsa vrata. Toda ustanavljanje inštitucij samoupravnega sistema ne bo samo po sebi spremenilo obstoječih odnosov in izboljšalo položaja delavskega razreda. Za to se je treba boriti vztrajno, vsak dan. Ena naših pomembnih nalog bo nadaljnje razvijanje razredne zavesti in solidarnosti vedno bolj številnega, delavskega razreda Jugoslavije, da bi prišel vedno bolj do izraza njegov enotni razredni interes.
V	preteklem letu dni smo precej govorili o položaju in vlogi sindikata v političnem sistemu. Nerazumljiva vprašanja in dileme smo razjasnili v pogovorih o politični platformi in v obravnavah listin za pokrajinske konference, republiške kongrese ter med razpravo za osmi kongres ZKJ. Težišče družbenopolitične aktivnosti moramo v večji meri prenesti v temeljno organizacijo in krajevno skupnost, v njih pa ugotavljati probleme, soočati mnenja in izbirati alternative, kar se je doslej pogosto dogajalo v ožjih krogih ali forumih. Tu, v temeljnih družbenih celicah, se mor ' o opredeliti za enotna stališča, ,i bodo pomenila obveznost in politični napotek za sa-mout ravno odločanje na vseh ravneh.
Za tak način dela moramo še naprej usposabljati sindikalno organizacijo. Logično je pričakovanje, da bo na novo opredeljena organizacija omogočila pestrejše organiziranje in večjo akcijsko enotnost celotne organizacije, za kar se moramo zavzemati tudi v praksi.
XXX
V	referatu niso bili podani vsi doseženi uspehi in problemi, s katerimi smo se soočali med dvema kongresoma. Poleg zares pomembnih rezultatov in uspehov, ki smo jih dosegli, smo poudarili tudi nekatera vprašanja, ki jih moramo reševati v naslednjem obdobju. Naloge, ki so jih določili republiški kongresi in pokrajinske konference, osnutek resolucije za VIII. kongres ZSJ in ta referat, ki pomenijo podlago za skupno obravnavo na tem kongresu, zahtevajo še večjo vlogo sindikata ter njegov še bolj aktiven odnos do nakazanih vprašanj in bodočih nalog. To pa narekuje potrebo, da se nadaljuje akcijsko usposabljanje v vsakdanjem boju za vsestranski napredek naše socialistične samoupravne skupnosti.

Govor predsednika Tita na prvem plenarnem zasedanju kongresa
O bistvenih vprašanjih samoupravno združenega dela si mora sindikat izoblikovati svoja stališča	f;
tO'
Nadaljevanje s 1. strani
Spremljal sem delo kongresa in konferenc sindikatov v republikah in pokrajinah kakor tudi priprave na to pomembno srečanje. Videl sem, da se organizacije zveze sindikatov čedalje bolj pogumno spoprijemajo s pravimi problemi, ki danes stopajo pred našo družbo, da se jih lotevajo konkretno in da so pri iskanju najboljših rešitev zelo aktivne. Mislim, da je to pot pravega an: gažiranja v duhu uresničevanja odločitev in sklepov 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Ta vaš kongres bo gotovo pripomogel, da bomo v tem pogledu še hitreje napredovali.
Tovarišice in tovariši, naš družbeno-ekonomski in politični razvoj je bil tudi zadnja leta stanoviten in razmeroma hiter. V dokaj zapletenih pogojih smo dosegli napredek v materialnem, kulturnem in drugem pogledu. Na vsakem koraku vidimo, da raste življenjski in družbeni standard, kar je tudi eden naših družbenih ciljev in nalog, in tako bo tudi v prihodnje.
Lahko smo torej zadovoljni s celotnim razvojem, če ga primerjamo z drugimi državami ali s katerimkoli prejšnjim obdobjem v naši izgradnji. Ne moremo pa biti zadovoljni, če upoštevamo človeške in materialne zmogljivosti, s katerimi razpolagamo, in možnosti, ki nam jih daje naš sistem.
Neizpolnjevanje dogovorov je vzrok, da se ponavljajo stari problemi in težave
Naše rezultate zmanjšujejo problemi in težave, ki niso samo objektivne narave. V tekočih gospodarskih gibanjih zadevamo na nekatere negativne tendence in pojave, ki se, zato ker jih pravočasno ne zatiramo, spreminjajo v kronične probleme, ki spodkopavajo tisto, kar smo že dosegli. Sicer pa sem tako o naših rezultatih kakor tudi o težavah govoril že velikokrat, posebej na 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije.
Vendar bi rad tudi tokrat opozoril na nekatere probleme in slabosti, ki zavirajo naš vsestranski razvoj. Gospodarske strukture na primer ne spreminjamo dovolj hitro v skladu s skupno začrtanimi strateškimi smermi našega razvoja. Produktivnost dela raste počasneje, kot bi lahko. Vse oblike porabe naraščajo mnogo hitreje, kot pa realno omogoča družbeni proizvod. Porabljamo torej več, kakor proizvajamo. Tako se gospodarstvo preveč obremenjuje in zadolžuje, s tem pa tudi slabi materialna baza samoupravljanja. To še naprej podžiga pritisk inflacije, ki v takšnem položaju grozi, da postane še večja kot doslej. Nadalje imamo ves čas velik primanjkljaj plačilne bilance s tujino, na kar sem ne samo enkrat opozoril. Vidite, ne mislimo djsti na to, kaj se zunaj dogaja in kako je z našimi ekonomskimi odnosi s tujino. Kar zadeva solventnost, kar zadeva izpolnjevanje naših obveznosti nasproti tujini, uživamo ugled. Toda če bi še naprej delali tako, kot delamo zdaj, posebno še v zadnjem času, tedaj bi utegnili ta prestiž izgubiti.
Nadalje zadevamo na pojave lokalnega in regionalnega zapi-ranja gospodarstva, nezadostnega združevanja v gospodarstvu, vse to pa otežuje dolgoročen uspešen razvoj celotne države, zlasti njenih gospodarsko nezadostno razvitih območij. Ekonomska gibanja, obremenjena s
takimi in podobnimi problemi, b utegnila prej ali slej, če bi se na daljevala, negativno vplivati tud na enakopravnost, bratstvo ii enotnost, kar je bilo in ostam temeljni pogoj našega obstoja ii razvoja v miru in svobodi.
Nastaja vprašanje: zakaj si nam v gospodarstvu iz leta v lete ponavljajo skoraj isti problemi ii slabosti? Kako to, da si jasno ii natačno zastavimo letne in pet letne cilje in naloge, potlej p; ugotovimo, da smo jih le delom; uresničili? Kaj je temu krivo'
V veliki meri gre za neizpol njevanje tega, kar določimo samoupravnimi sporazumi ir dogovori. Dokaj uspešno izgra jujemo sistem, sprejemamo za kone in plane, dosegamo dogo vore in sporazume. Ne gre tore za slabosti sistema, čeprav sr njegove zboijšave vedno možnt in potrebne, marveč za delovanjr mimo sistema, za to, da se ne dr žimo sistemskih rešitev in dogo vorjenih stališč, za neodgovornost na raznih ravneh, tu in tan pa tudi za zavestno spodkopavanje tega, kar smo sprejeli. Pogostokrat niti ne čakajo, da b kakšna rešitev pokazala svojt odlike v praksi, marveč jo kai obidejo in zavlačuje jo njeno uresničitev, ali pa jo formalne sprejmejo, delajo pa po starem Tako se vpijajo elementi stihij-nosti in nestabilnosti v najbol kočljivo področje — funkcioniranje sistema. Odmikanje oc tega, kar je bilo dogovorjeno, gr« za roke liberalističnim in birokratskim tendencam, te pa, en« kot druge, onemogočajo uresničevanje planskih nalog.
Politika stabilizacije je naša temeljna usmeritev
Kaj nas v sedanjih okoliščinah čaka kot neposredna in dolgoročna naloga? Naša temeljna usmeritev mora biti politika stabilizacije. Bojevati se moramo za bolj stabilna gibanja, četudi za to ceno, da bo gospodarska rast začasno nekoliko počasnejša. Ni nujno, da vse naredimo mi. Prišle bodo nove generacije — naj tudi te kaj naredijo. Mi smo doslej naredili veliko. Dajmo, olajšajmo malo položaj naših delovnih ljudi, naših proizvajalcev.
V naših delovnih kolektivih so velike rezerve in možnosti za bolj produktivno, bolj ekonomično in
učinkovitejše delo, toda s pogojem, da bolj varčujemo, še bolje delamo in smotrneje ravnamo v vsej družbi. Predvsem je nujno treba investicijsko, splošno, skupno, pa tudi osebno porabo speljati v okvire naših možnosti, se pravi realnega dohodka. Investicije brez kritja moramo onemogočiti. Zdaj je na primer v gradnji skoraj 29.000 objektov. Kaj to pomeni? To pomeni veliko nevarnost inflacije. Morali se bomo resneje lotiti stvari — kaj omejiti, kaj opustiti za kasneje. Iti moramo postopoma, se pravi, ne tako hitro kot doslej. Kajti sicer bi lahko zabredli v težave. Opozarjam vas, da položaj ne bo dober, če bomo ostali pri tčm, kar delamo in kakor delamo danes. Doklej na primer bomo jemali sredstva od delovnih kolektivov tudi za tisto, kar v sedanji fazi ni prednostno in kar lahko počaka — največkrat brez posvetovanja ali samo ob formalnem soglasju tistih, ki ta sredstva ustvarjajo?
Kljub široki delegatski bazi mnogih sklepov še ne sprejemamo na samoupraven način
Kdo je odgovoren za pretirane ambicije in za to, da je med željami in možnostmi tak razmik? Odgovorni so tisti, ki sprejemajo sklepe, o investicijah in druge. Kljub široki samoupravni in delegatski bazi mnogih sklepov v bistvu še ne sprejemamo na samoupraven način, čeprav formalno prodro skozi samoupravni postopek. Dosti je primerov, ko v ožjih krogih odločajo o vrsti vprašanj, ki se tičejo reprodukcije, dosti je vplivov, ki so v nasprotju s samoupravnimi odnosi. To imam za velik politični problem, prebroditev tega problema pa za prednostno nalogo, predvsem partijskih in sindikalnih organizacij.
Naše prizadevanje za bolj stabilne ekonomske tokove mora spremljati tudi določeno odpovedovanje, a ne samo — kot sem rekel že na prejšnjem, 7. kongresu — tega ali onega dela družbe in nikakor ne samo delavskega razreda. Danes ni nujno, da nategujemo pas v tistem smislu, kot smo ga zategovali prej. Pač pa je nujno, da našo celotno porabo speljemo v okvire realnih možnosti, tako da bo povsem
soodvisna od povečanja produktivnosti dela. Produktivnost pa je pri nas še precej nizka v primerjav! z visoko razvitimi industrijskimi državami.
Jasno je, da obstoječih problemov ni mogoče rešiti čez noč. To je daljši proces, čeprav so stvari , ki terjajo hitre intervencije in ne dopuščajo zavlačevanja. In ni dovolj pojave zatirati, marveč moramo odpravljati vzroke. To je pomembno zlasti zdaj, ko pripravljamo srednjeročni plan. Aktualna vprašanja v gospodarstvu morajo kar najbolj pritegniti pozornost tako zveze komunistov kot vseh drugih organizacij, vštevši seveda tudi sindikata. Ta vprašanja so bila pred nekaj dnevi zelo podrobno obravnavana tudi na seji predsedstva CK ZKJ. Zdaj je stvar vseh organizacij in organov, da se z vso odgovornostjo lotijo njihovega urejanja.
Že med posameznimi obiski v posameznih krajih naše domovine sem poudarjal, da morajo vsi organi in institucije našega sistema v okviru svojih pristoj-no-sti odgovorno opravljati svoje funkcije in izpolnjevati svoje naloge. Posebej sem opozarjal na nujno potrebo, da z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem hitreje in učinkoviteje urejamo vprašanja, ki imajo skupen pomen.
v naši aruzDi ne smemo dopusti! političnega manipuliranja z de lovnimi ljudmi in občani
To seveda terja, da odločnej premagujemo tendence in ne redkokdaj tudi prakso birokral skega prilaščanja samouprav Ijavskih pravic delavcev kako tudi ustavnih pravic in dolžnos institucij političnega sistema. T hkrati terja, da zatiramo nena čelna hotenja po zadovoljevanj tistih parcialnih, dejansko ege ističnih interesov, ki so v na sprotju s skupnimi, s tem pa v bi stvu tudi lastnimi interesi.
So tudi poskusi, da bi posa mezne parcialne interese »politi zirali«, v čemer se skriva nevar
nost političnega manipuliranja z delovnimi ljudmi in občani. Tega v naši socialistični samoupravni družbi ne bi smelo biti. Zveza komunistov, Zveza sindikatov in vse organizirane socialistične
sile, zbrane v socialistični zvezi, se morajo odločno postaviti po robu takim tendencam. Nujno je treba krepiti.zavest, da je združevanje dela in sredstev — ne pa zapiranje v ožje, lokalne, regionalne in druge okvire — v skupnem interesu delavskega razreda in vseh naših delovnih ljudi, v interesu vseh narodov in narodnosti naše dežele.
Ko govorimo o vsiljevanju ozkih parcialnih, pravzaprav sebičnih interesov, ponavadi menimo, da je pobudnik takih tendenc tehnobirokratski monopol. To v bistvu drži. Ne smemo pa pozabiti, da tehnobirokratizem ne bi imel takšne moči, če ne bi bil deležen podpore posameznih političnih dejavnikov, to je politične birokracije. Dobro vemo, da je birokratizem zelo žilav in da njegovih korenin ni lahko izruvati. Zato se moramo proti temu bojevati povsod, na vseh ravneh. Spominjate se, da sem že velikokrat opozarjal na birokratsko samovoljo posameznikov ter skupin in na tendence, da bi uzurpirali oblast delavskega razreda, da sem govoril o sprejemanju odločitev, ki niso izraz interesov in želja samih delovnih ljudi.
Spodbujamo kolektivno delo in skupno odgovornost
Zato se morajo vse organizacije in organi ZK in vse druge organizirane socialistične sile vztrajno bojevati proti takšnim pojavom in predvsem v svojem okolju zagotoviti uspešen razvoj socialističnega samoupravljanja. V tej zvezi sem tudi v nedavnih govorih opozoril, da moramo več pozornosti posvetiti delovanju delegatskega sistema. Delavci in vsi delovni ljudje naj bi prek svojih delegacij in delegatov v družbenopolitičnih in samoupravnih intresnih skupnostih odločali o celotni politiki naše družbe, zlasti pa o politiki reprodukcije. Delegatski sistem in nadaljnji razvoj socialistične samoupravne demokracije terjata, da v vseh samoupravnih in državnih organih, v delegatskih skupščinah, forumih in organih družbenopolitičnih organizacij popolnoma uveljavimo in spodbujamo kolektivno delo.
S takim ciljem in na temelju pozitivnih izkušenj, ki smo si jih že pridobili, moramo še nadalje izpopolnjevati metode in oblike organizacije dela forumov in organov. Znano je, da v predsedstvu SFRJ kot v najvišjem državnem organu že vrsto let volimo podpredsednika za leto dni. To načelo smo pred kratkim uveljavili tudi v predsedstvu CK ZKJ, ko smo izvolili predsednika prav tako za eno leto. Ob dosedanjih izkušnjah lahko ugotdvimo, da bi takšno prakso v prihodnjem razdobju lahko uveljavili in da bi to morali storiti tudi v drugih organih in organizacijah, od občine do federacije. Izjema bi lahko bili le nekateri izvršni in strokovni organi ter ustanove. A tudi tam bi morali razvijati in uveljavljati kolektivno delo ter skupno odgovornost.
Mislim, da nas k takšnemu načinu dela obvezuje s svojim bistvom naš samoupravni sistem. Takšna metoda in oblike organizacije izvirajo posebej iz potrebe, da delegatski sistem nemoteno deluje in se izpopolnjuje. Zato bi se morali že zdaj lotiti pretresanja takšnih metod in oblik ter postopoma preiti h kar najširšemu uresničevanju vsega tega.
O teh vprašanjih sem veliko razmišljal. Trdno sem prepričan,
da bi tak način dela še bolj ^ Ijavil kolektivno delo in ^ vornost da bi pripomogel^ ^ daljnji demokratizaciji dela’ j samoupravnih in političnih °rK ( ® nov in oreorečil uveljavil^,. s
nov in preprečil uveljavi- , leaderskih in drugih nezdr^ ^ ambicij posameznikov. Z ^ ^ besedo, delo bi postalo učinlj0. tejše, odnosi med ljudmi t lQst boljši in bolj človeški. Vse 1C, ^
pripomoglo, da bi se Jugoshj'^ v stabilnih razmerah še nadf! ^
........ ‘ —■ • — •	~ -	|'d|L
uspešno razvijala kot social1; ^ tei0| na, samoupravna in federat1' 1^.
skupnost.
'«dn
Sindikat se vedno pogumneje^ i v‘
.	j)0.
teva pravih problemov, o	Ju
si mora oblikovati tudi svoja *	^1
•s;	lašc
-	7	V	tOVar‘otrdil’	*0St
vasem	7.	kongresu	se je P01^.	Vqr,
si mora oblikovati tudi svoji lisca
Tovarišice in
nova, zelo pomembna vloga*. lv :
r	-	YU]]
dikata kot razredne družbeno?
litične organizacije. Medtem
je hkrati z razvojem samoupfa'; k
nega sistema ta vloga krepil3’
obenem z njo tudi ugled vaše0*,
..	_	•?K-
S
'H
ganizacije. To vas obvezuje11, ; živahnejši dejavnosti, ki ima ]j.
cilj nadalje poglabljati sam1
io«' hnj
pravljanje pa tudi vse bolj1,0
f ^ti
sredno izražati in povezovati'1!.
r • «£ d terese vseh delovnih ljudi v f se t
državi-	. M '"»e,
V minulih letih se je sirm1 i]^ bojeval za to, da bi delavci r iin(] stali glavna sila pri dosledm. uresničevanju ustave in zakol13, združenem delu. Pri tem jeV v$e| organizacija dosegala uspeh6' deia vedno pa smo daleč od tist6-^ kar si želimo in kar moram0 ^ p, seči. Vse nas čaka obveznost^ |iiisjj
pospešimo akcije, ki vodijo ^ tj slednemu organiziranju zdI'u j, Ar(
nPCTil	i	n PlTl^ .
nega dela, bolj popolnemu .(r '•cjj moupravljanju in boljšemu P ložaju delavskega razreda n ploh.	^
Na 11. kongresu ZKJ ^ poudaril, da se vloga sindm. ko govorimo o bistvenih vPf^ njih samoupravno združeUf
op?
dela, ne sme omejevati na deljevanje do predlaganih r
ti
d;
P
K
tev, temveč si mora sindika' ^ blikovati svoja stališča. l(?jjti ljudje očitno dobro razum6 uspehi so se že pokazali. .jf. §0v Ob tej priložnosti ne b'°%i ž,e neje govoril o nalogah sinmjj^ ^ pri oblikovanju sistem? dm 5j, ^
po delu in uresničevanju t6§,.jtj Dki
Sterna, o obveznostih pri samoupravnih pravic delavc0 pri urejanju njihovih življ611^-pomembnih vprašanj, ter m , čem drugem. Pa ne zaradi % ker te reči ne bi bile aktu^jj
Nasprotno, ta vprašanja m0 vJ.
še nadalje ostati v središču^, šega zanimanja in dejav?u[tf

Kar zadeva stališča, pa s° u J
znana; o tem sem precej gu f tudi na vašem prejšnjem k0^tl!i; su, pa ob drugih pril°z jjS1 Tokrat vas samo pozivam, še nadalje prizadevate, da h sničili ta stališča.	sr6
V tem letu sem imel vrst<Ldj
čanj s predstavniki organ. j^!
združenega dela, neposr60 fe-proizvajalci. Lahko sem s,e pričal o zares visoki zavest* delovnih ljudi, o njihovi san ^ pravljalski zrelosti. To Je Lo? stvo, da lahko — z več odg j*-nosti pri uresničevanju z ■ piljenega in z več vztrajn0 ^$0 delu — premagamo težav6’ pred nami.
Pri tem je dobršen del ^ p( vornosti, na zvezi sindikatJV fl« bi rad še enkrat pouda ^jj« dvomim, da bo vaša orgu11^ kos tem obveznostim-da bi bil vaš kongres P^C.jeg6'
cz« czii v cio rvv_/iir	.ICC*
lovni dogovor in da bi s6™
ustvarjalni duh prenesel vaše organizacije.«
kongres Zveze sindikatov Jugoslavije
DE
27. novembra 1978
stran 7
Komisija za razvoj samoupravljanja in političnega sistema ter naloge sindikata
*	Kritična ocena je kažipot k napredku
?ahvala 1,1 zaobljuba °varišu Titu
m Vik‘em ko 80 delegati s plo-kazili navdušenje nad ,,e.i lovom govorom, je stopil La- V rC°u Podpredsednik
XTitru in SeZahva lravit U'
^elVsi'ni-
ZSJ
in se zahvalil to-
^°vl HašjVv delovni ljudje po vsej '' k lostj ezek’ srno z veliko pozor-
5? C«tVOJe befde in
J iii iaDi c-rePncan sem, da izra-■■ "as jnotno razpoloženje tako ll5t' ce|’Pegatov 8. kongresa, kot ltlV kotlu6®3 sindikalnega članstva, iedni,ot.našemu častnemu pred-ielr \\ U ln kot revolucionarju, ki fhP'SuHJVoie življenje posvetil lst»' ^i oa^-fVskega razreda, dobro-'klist'" narodov in razvoju soji Oaš0 jCne Jugoslavije, sporočam
trdil’ ^st h 0 volj° in pripravlje-.jj- vttrai 3 se bomo dosledno in Si^.	za uresničenje
'm ^
ki smo tukaj na kon-
borili 1 rnisli.
j Ser Can sem’ bo ta 1138
1 j slcLes dal novo moč delav-fU lUdg3 razredu in vsem delovnim ' ^ tvoj d1 naše dežele v boju za ra-IV SV^a^tičnega samouprav-Vo- ^rV’ bratstva in enotnosti naših P V	0v in narodnosti.
/ flS b
tovariš Tito, dovoli, da U(tt ob tej priložnosti
diirf Js
vseh
v
„ “as delegatov, v 1 C ^dik i)etrniliionskega članstva l°el lett] |('itov’ ki ga zastopamo na ^ih h ®resu ter v imenu vseh v% v$et;„ 0vrhb ljudi zahvalim za delaj *°jkar si že storil in kar še
a sr
da izražam
J’ * H^n
‘dj ko (j 'n občutke vseh delegatov, 'r Prerit obijam, da bo delavsl i ^ Snjjvoje besede spremenil
'__
sem,
^ 'v,
$ ‘itu
t ^ata plaketa
- $0
o ^
ftra^edniku republike Josipu bjir- %o\,e ^tu je neposredno po nje-de7e 8°voru na 8. kongresu Jugoslavije sa-
Jugoslavije Pl«S* Bogdanov izročil zlato l<trU£e ’.mu jo je podelilo to
jjt^ PretL . smdikatov Jugosla a Č ^otm Qn'b združenja klubov
k •g***"

»Odprli smo okna in vrata samoupravljanju,« je dejal Srečko Mlinarič, delegat slovenskih sindikatov na osmem kongresu ZSJ, »zdaj pa se dogovarjamo, kaj bomo v sindikatih še storili, da bi sleherni delavec postal dober samoupravljavec.«
O tem »dogovoru« kongresa in njegove prve komisije bom zapisal nekaj misli:
Božidar Tadič je v svojem uvodnem referatu na zasedanju komisije za samoupravljanje in politični sistem dejal:
»Nismo še uveljavili prakse, da bi delavci resnično odločali. Prav zato je prvenstvena naloga zveze sindikatov, da spodbuja in krepi samoupravne odnose ter delegatsko odločanje.«
V komisiji za razvoj samoupravljanja in političnega sistema je delovalo kakih 150 delegatov in skoraj vsi razpra vij alti so govorili, kaj je sindikat doslej storil in kaj bo moral še storiti, da bi utrdili samoupravno veljavo delavcev zlasti v temeljni organizaciji združenega dela, »o čemer smo«, kot je ugotovil tovariš Tadič, »zelo podrobno in konkretno govorili tudi na republiških kongresih in na konferencah v obeh pokrajinah. Samoupravni odnosi v temeljni organizaciji so namreč osnova vsega našega združenega dela in političnega sistema.«
Tam, torej v temeljni organizaciji, pa je, po mnenju številnih delegatov, moč najti veliko slabosti, pomanjkljivosti in napak.
Skoraj vsi so govorili:
»Ne moremo biti in nismo zadovoljni z zdajšnjo prakso samoupravnega odločanja delavcev.«
Pripovedovali so, da smo v minulih štirih letih resda dosegli pomembne uspehe, da smo združeno delo postavili na temelje, ki jih terja zakon, nismo pa še zagotovili, da bi delavec resnično odločal o vseh pomembnih zadevah v tovarni in zunaj nje, se pravi, da bi odločilno vplival na oblikovanje in delitev dohodka in prek svojega delegata oblikoval celotno družbeno politiko. Ali, kot je dejal Zakir Vasilj, delegat iz Skopja: »Premalo je sindikat storil za samoupravno odločanje delavcev v temeljnih organizacijah, v krajevnih in interesnih skupnostih v občinah. V Skopju se dogaja, da se nekatere delegacije v minulih štirih letih sploh niso se-
stale.« Pred volitvami teh delegacij je sindikat sodeloval pri izbiri kadrov, po volitvah pa je »dvignil roke«. Zdaj samo ugotavlja in tarna, da delegati in delegacije »ne delajo tako, kot bi morale« in da naš celotni sistem samoupravnega odločanja »še ni zaživel«.
V ospredju pozornosti delegatov, ki so sodelovali v delu te komisije, je torej bila naša stara težnja po delavski veljavi v tovarni in onstran tovarniškega plota.
To težnjo pa bomo delavci uveljavili, kot so rekli tudi na republiških kongresih in pokrajinskih konferencah, če se bomo sindikalno dobro organizirali in bomo delali povsod tam, kjer moramo oblikovati svoja stališča.
Tudi na osmem kongresu ZSJ se je izkazalo, da je v sindikatih še veliko forumskega dela, duše-brižništva in zastarelih pojmovanj o »skrbi za delavce«.
Tako so govorili:
___Samoupravljanje moramo
približati delavcu... Večjo skrb moramo nameniti urejanju socialnih problemov delavcev... Kadrovske politike še nismo zasnovali tako, kot bi morali... O uspešnosti dela našega sindikata priča dejstvo, da 90 % naših delavcev dobiva topli obrok... Veliko smo storili, da bi ves sistem informacij približali delavcem.
Kdo je to storil? Sindikalni forumi? Predsedniki osnovnih organizacij? Komisije ali odbori pri občinskih sindikalnih svetih?
Odgovor delegatov je bil:
Delavci smo si ustvarili svoj sindikat zato, ker smo spoznali, da kot posamezniki ne moremo uresničiti svojih razrednih teženj, in da moramo v naši revoluciji delovati kot organizirana vojska. V teh naših prizadevanjih pa ne potrebujemo nobenih »skrbnikov«. In takšnih forumov, ki bodo svoje delo »prilagajali« nam in našim interesom. Sindikat potrebujemo zato, da bi lahko dobro samoupravljali, da bi sami odločali o našem dinarju, povsod, kjer ga ustvarimo in porabimo, da bi bila delavska oblast res naša. V takšnem samoupravljanju bomo sami skrbeli zase, spoštovali bomo naša skupna stališča in bomo dobri tovariši (od direktorja do vratarja in snažilke), kajti vsi moramo preudarno in učinkovito gospodariti.
Dr. Božidar Tadič
Malo razpravljavcev je govorilo tako.
Nekateri delegati so resda pripovedovali, kako dobro delajo njihove samoupravne in sindikalne skupine (zlasti iz Bosne), kjer oblikujejo stališča delavcev in od koder pošiljajo delegate v delavski svet. Skoraj vsi pa so ugotavljali, »da tam spodaj, v bazi, ni sindikata in da razredna zavest delavcev ni tolikšna, kot bi morala biti.«
Kačuša Jašari, delegat s Kosova je povedal:
»Vsi smo člani sindikata in vsi smo samoupravljavci. Vsi moramo spoštovati stališča sindikalne organizacije, ki smo jih sami oblikovali. Delavci že vedo, da so »odločilen dejavnik« v sistemu odločanja, toda kadar odločajo forumi »v imenu delavcev« in pri tem ne upoštevajo delavskih interesov, pride do nezadovoljstva.« Pa tudi do tako imenovanih prekinitev dela, s katerimi delavci terjajo več samouprave.
Skoraj vsi razpravljavci so zelo kritično ocenjevali delo sindikata na področju samoupravlja-nja.
Pri tem velja posebej poudariti zahteve delegatov, da moramo v sindikatih (na vseh ravneh) odpraviti formalizem in forumsko delo.
Tovariš Tadič je v svojem uvodnem razmišljanju poudaril:
»Sklepi delavskih svetov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, vodstev sindikata, zavarovalnih skupnosti in svetov v samoupravnih intere-
V komisiji za razvoj samoupravljanja je sodelovalo 150 delegatov
snih skupnostih pa tudi družbeni dogovori in samoupravni sporazumi so pogosto zasnovani na stališčih, ki so bila oblikovana v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in v samoupravnih organih »v imenu delavcev«.
Tak način delavske samouprave, ko delavci sodelujejo zgolj kot poslušalci in objekt informiranja, ohranja stare mezdne odnose in podjetniško miselnost v delovnih kolektivih. O razvoju podjetja, o poslovni politiki in delitvi dohodka odloča nekaj ljudi v organizaciji združenega dela (pa tudi v sestavljeni organizaciji), delavce o teh odločitvah le informirajo. »To je tisto, kar nas boli,« je dejal Antun Špane-ja, delegat iz Borova, ki je kot mnogi drugi delegati pripovedoval: »V osnovni organizaciji se moramo organizirati tako, da bo vsak delavec imel svojo samoupravno veljavo. Od tam pa naprej — do krajevne in interesne skupnosti — je le en korak — ki ga je moč storiti, če dobro vemo, za kaj gre. Zdaj pa velja skoraj kot pravilo, da so delavci informirani šele takrat, ko so na delavskih svetih že sprejeli sklepe in v takih razmerah delovni človek zadnji zve, kaj so drugi odločali »v njegovem imenu«. Nima pa tudi nobenih možnosti, da bi v te sklepe vtkal svoje interese.«
Mnogi delegati so podprli tole misel iz uvodnega referata: »Dogaja se, da odtujujemo delavcem v temeljni organizaciji 'možnost odločanja. Sklepe o vseh pomembnih zadevah sprejemajo poslovodni organi — v sodelovanju s strokovnimi in drugimi neformalnimi skupinami. Ce dohodek ni »sestavina samoupravljanja«, potlej ima delavec le malo možnosti, da odloča o razvoju in o kadrovski politiki, o izboljšanju delovnih in življenjskih razmer, še zlasti pa o delitvi osebnih dohodkov po delovnem uspehu posameznika.
Res pa je tudi, da je v dejavnosti strokovnih služb in poslovodnih organov (v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela) še veliko ostankov mezdnih' odnosov. Tam dostikrat sprejemajo sklepe in odločajo o dohodku pa o statutih, samoupravnih sporazumih in drugih aktih, v katere so zapisali vse samoupravne pravice in dolžnosti delavcev, potlej so pa te statute dali v predale in delali po starem.
Drži, da je samoupravljanje proces, da gre za dolgotrajno bitko in da dogajanja na tej fronti ni moč ocenjevati samo po vsakodnevnih delovnih poročilih, iz katerih je razvidno, za koliko metrov smo napredovali ali se umaknili; novo in staro se prepleta v naši samoupravni praksi, sindikat pa potrebujemo zato, da
bi v njem našli možnosti za samoupravno odločanje.
»Smo na dobri poti,« je v svoji razpravi dejal Dula Kiš, delegat iz Sente, ki je govoril predvsem o dejavnosti delegatov in delegacij. »Moramo storiti še korak naprej.« In k temu dodal:
»Naša moč je v naših razrednih hotenjih, ki jih uveljavljamo v vsakodnevnih prizadevanjih samoupravljavcev:« Mirko Mečeva, delegat hrvaških sindikatov, pa je pripovedoval: »Naši delegati pogosto odločajo sami, pa ne po svoji krivdi. Sindikat namreč pošilja na sestanke samoupravnih organov svoje zastopnike, ki znajo v najboljšem primeru pojasniti stalilšča izvršnega odbora sindikata ali konference, toda pri tem »pojasnjevanju« se izkaže, da so naši sindikalni voditelji generali brez vojske.« »Veli ko smo naredili,« je pirpovčdoval Radosav Jovanovič iz Beograda, »da bi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih in drugih aktih zagotovili odločilno vlogo delavca, da bi delavec znal vrednotiti svoje delo, da bi delitev osebnih dohodkov postala sestavina samoupravljanja. Toda marsikje so te naše lepe besede, zapisane v samoupravne akte, ostale na papirju.«
Naj s to mislijo končam svoje poročilo o delu delegatov osmega kongresa ZSJ, ki so v svoji komisiji odkrito spregovorili o zdajšnjem trenutku našega samoupravljanja in političnega sistema ter o prihodnjih nalogah sindikata na tem področju. Zapisal bom le še misel iz razprave Živorada Veselinoviča, delegata iz Velike Plane, ki je dejal: »Dajmo, tovariši, odpravimo te slabosti v delu sindikatov, o katerih kar naprej govorimo na kongresih.«
»Naše samoupravljanje je že polnoletno,« je dejal Josip Sokec, delegat iz Zagreba. »Vsa ta naša kritika in samokritika ni odveč; v njej so pogum in znanje in tudi izkušnje samoupravno organiziranih delavcev, ki so naredili vse to, kar danes imamo. Še več dobrega, novega pa bomo ustvarili, če bo sindikat postal delavska nuja in če bomo delavci našli v njem vse možnosti za uresničitev naših hotenj.«
Komisija za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose v materialnem in družbenem razvoju ter naloge zveze sindikatov
Zmagati je treba v številnih majhnih bitkah
V komisiji za vprašanje družbenoekonomskih odnosov ter materialni in družbeni razvoj je sodelovalo kar 410 delegatov, razpravljal pa je vsak četrti delegat. Amandmajev k predlogu resolucije o bodočih nalogah sindikatov je bilo kar lepo število — težko bi omenili vse — poudarili pa so predvsem pomen izvajanja veljavnih sistemskih zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih dogovorjenih ukrepov in akcij. Resolucija naj bi bolj poudarila tudi važnost hitrejšega sprejemanja bodočih zakonov, dogovorov in sporazumov, zlasti pa tistih, ki bi jih pravzaprav že sedaj potrebovali za hitrejše uresničevanje določil zakona o združenem delu (na primer zakon o planiranju in še druge). Delegati so tudi predlagali, naj bi v resoluciji še bolj podrobno opredelili naloge sindikatov pri spodbujanju k večji učinkovitosti uresničevanja dogovorjene politike, ukrepov in akcij zlasti v kmetij-sko-živilski in industrijski dejavnosti, pa v razvoju dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena za gospodarski in družbeni razvoj dežele. Resolucija naj še posebej opozori na potrebe po racionalnosti in družbenoekonomski upravičenosti novih in vesticij, na pomen povečevanja produktivnosti dela in uporabo znanstveno-raziskovalnega dela v gospodarstvu in na njegov hitrejši razvoj.
Delegati so tudi predlagali, naj bi govor predsednika. Tita pa otvoritveni plenarni seji kongresa akcijsko-politično »vgradili« v besedilo resolucije.
Razprava sama je bila izjemno bogata glede na različnost pogledov, kako razreševati posamezna vprašanja in težave, tudi razumevanje razsežnosti posameznih vprašanj je različno, kar je sicer razumljivo, saj so delegati, ne vsi, pa vendarle večina, družbene probleme opisovali skozi svoje, »drobne« probleme, pri čemer pa kajpak predlagane rešitve same zavoljo teritorialne ozkosti in posebnosti, ki jih to obvezno prinaša, niso v ničemer izgubljale ne na aktualnosti ne na pomenu za ostale sredine.
Seveda nikakor ni slučajno, da je na primer delegat iz Kosovske Mitroviče poudarjal pomen izenačevanja pogojev izobraževanja med razvitimi in nerazvitimi predeli prav skozi primer vaške šole na Kosovu, kjer ima učiteljica od učnih pripomočkov le, citiramo, »... zemljevid, tablo in kredo...« Da to ni le problem nerazvitih, govori dejstvo, da prav izšolani kadri iz nerazvitih področij odhajajo na delo v mesta ali v druga, razvitejša okolja. Torej razvitim, ki tu kadrujejo svoje delavce, strokovnjake, ne bi smelo biti vseeno, ali so ti njihovi delavci »zrasli« v šolah izpred sto in več let, ali v moderno opremljenih učilnicah.
Podobno, kot delegat s Kosova, je razpravljalo o izobraževanju ali o drugih pomembnih vprašanjih, s katerimi se bodo v bodoče sindikati še kako »spoprijemali«, precejšnje število delegatov. Paleta tem, ki so jih načenjali, je preširoka, da bi jo lahko opisali v vsej njeni razsežnosti. Kot osnovna nit pa se je vlekla skozi vse razprave misel, ki jo je izrekel v kongresni dvorani predsednik Tito, ko je dejal, da bi prenekateri problem, s katerim se otepamo sedaj, bil manj razsežen in težak, če ne bi doslej napravili — in ponavljali — nekaterih svojih napak. Razprava
sama je besede predsednika Tita v celoti potrdila, saj se je pokazalo — po besedah razpravljal-cev — da so nas nedoslednost pri izvajanju sprejetih dogovorov, sklepov itd., nespoštovanje predpisov, malomarno delo posameznikov, ki imajo prevladujoč vpliv — in pa forumsko delo družbenopolitičnih organizacij, pogosta odmaknjenost funkcionarjev od pravih koristi in problemov delavcev pripeljale v položaj, ko moramo pogosto improvizirati pri iskanju rešitev. Takšne rešitve pa so le redko tudi dobre za daljše obdobje ali za večino tistih, ki jih zadevajo.
Zavoljo tega so številni predlogi za konkretne akcije in razreševanje problemov iskali izhod prav v pravočasnem, doslednem in studioznem pristopu k odprtim vprašanjem — pri čemer pa, to so še posebej poudarjali, moramo delavcem omogočiti, da sami odločajo in izbirajo med strokovnimi predlogi — najboljšega.
Osnovno je, če povzamemo besede Vlada Mihaljeviča, predsednika sveta Zveze sindikatov Hrvaške, da delavci obvladajo trg, da bi preprečili nadaljnji razvoj stihije in anarhije na trgu, oziroma ju odpravili — pa bi se začeli hitro razvozi avati problemi, o katerih je govorila večina delegatov.
Toda preden lahko vojska premaga sovražnika, mora zmagati v številnih manjših bitkah in prav tako je z uveljavljanjem samoupravnih pravic delavcev
—	da neposredno odločajo o pogojih pridobivanja dohodka in odločajo o njegovi razporeditvi
—	oziroma porabi. Prav o teh majhnih bitkah so se delegati v komisiji za družbenoekonomske odnose veliko pogovarjali, izmenjavali mnenja, stališča... Iz vsega tega je izšlo zelo pomembno stališče, š katerim se je strinjala velika večina delegatov v tej komisiji. Namreč, da boj za delavčeve pravice ne vodi prek izenačevanja pogojev gospodarjenja oziroma pridobivanja dohodka za vse dejavnosti. Treba se je boriti, da ovrednotimo različne pogoje gospodarjenja in jih upoštevamo pri vrednotenju gospodarskih dosežkov posameznih dejavnosti in celo posameznih delovnih organizacij. Delegati so se veliko zadrževali pri produktivnosti dela in delitvi sredstev za osebne dohodke kot eni izmed oblik pospeševanja produktivnosti dela. Zanimivo je na to temo razpravljal delegat Lazar Zarič iz Kikinde. Zanimiv nam ni bil le zavoljo tega, ker je posebej poudaril pomen inovacij za večjo produktivnost dela in s tem tudi ugodnejše rezultate dela (ter za delitev po delu), pač pa tudi zavoljo tega, ker se je posluževal podatkov iz mariborskih delovnih organizacij ter še posebej iz novogoriškega Mebla in z njimi dokazoval potrebe po uveljavljanju inovatorskega dela kot enega pomembnih dejavnikov v boju za boljšo produktivnost dela ter s tem za boljše rezultate dela in tudi za večje osebne dohodke (ki, kot smo dejali, tudi močno vplivajo na produktivnost dela). Na koncu je Lazar Zarič še dejal: »Če bi v vsaki od 86.000 organizacij združenega dela pri nas uspeli izkoristiti vsaj eno inovacijo letno in če bi ta inovacija prihranila delovni organizaciji v poprečju 50 tisoč dinarjev, bi ob koncu leta prihranili 21,5 milijarde din, to pa je toliko, kot približno polovica lanskoletne
skupne akumulacije vsega jugoslovanskega gospodarstva...
In tako je razprava v tej komisiji, v kateri je moral predsedujoči skrajšati obseg razprav s prvotnih deset na pet minut že prvi dan, trajala oba dneva pozno v večer, ko so druge komisije že zdavnaj končale delo za tisti dan.
nemu tempu povezovanja in pogostim vplivom starih odnosov, pri čemer je omenil še posebej združevanje proizvodnje in trgovine ter preobrazbo bank in počasen razvoj dohodkovnih odnosov. Podrobnosti o teh problemih so seveda bolj ali manj znane, kot na primer podatki o upadanju reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva, o vse večji obremenjenosti gospodarstva z zakonskimi, družbenimi in pogodbenimi obveznostmi (gospodarstvo izda letno več za odplačevanje najetih investicijskih kreditov in kratkoročnih posojil, kot ustvari akumulacije!), o neučinkovitosti sredstev, vloženih v nove zmogljivosti, o pomanjkljivostih sistema izobraževanja ter o težavah pri uvajanju družbenega planiranja. Zavoljo tega o uvodnem poročilu ne bi obširneje poročali, saj so zanimivejše rešitve, ki so jih predlagali posamezni razpravljalci.
Delež delegatov iz slovenskih sindikatov je bil v tej komisiji kar opazen, njihovi predlogi in izkušnje pa sprejeti z odobrava-
skupnim službam več, kot bi od njih dobile...
Poslušali smo tudi Draga Furlana iz Bresta iz Cerknice, ki je zbranim delegatom obrazložil izkušnje — te so izredno dobre — pri delitvi dela v tej organizaciji. Aleksander Pipan iz Maribora je govoril o produktivnosti dela; za zmanjševanje obveznosti delovnih organizacij iz dohodka se je poleg številnih drugih delegatov zavzel tudi Ciril Sobel iz Ljubljane, Ljubljančan Alojz Oto ničar je predlagal sindikatom, naj se zavzamejo za to, da bi gozdarstvu pri nas priznali položaj dejavnosti posebnega družbenega pomena. Jurij Zajec iz Ljubljane pa je o planiranju dejal, da ga še vedno jemljemo kot nekakšno premetavanje številk sem ter tja. Ob tem je poudaril, da bi se sindikati morali zavzemati za to, da bi družbeno planiranje v sleherni delovni organizaciji bilo prva faza procesa samoupravnega odločanja delavcev, prvi temeljni kamen uveljavljanja pravice delavcev, da odločajo o pridobivanju in razporejanju dohodka...
zavzeli, da je treba v resoltf
krepkeje »podčrtati« nuj^ -slednejšega uresničevanja^*,1 vorjene politike hitrejšeg^J. zvoja nerazvitih republik, P^, bej še SAP Kosova. Deleg^j poudarili tudi še potrebo, ^j sindikat močneje vključi vp11^ devanja združenega dela, j
krepi svojo reprodukcijsko SP
sobnost. Pri tem mu je treba Pl
az V
znanosti in uporabe znansh j raziskovalnega dela v gospo0. stvu, pospeševanjem usmC:,; nega izobraževanja, zdravstveno zaščito... O .J teh in še drugih vprašanjih n
V komisiji za družbenoekonomske odnose je sodelovalo 410 delegatov
Nadežda Koceva iz Štipa
Ob tem pa je zlasti drugega dne precejšnje število delegatov svoje razprave in predloge oddalo v pismeni obliki ter zbranim delegatom samo na kratko pojasnilo vsebino njihovega prispevka. Da so posamezniki pri teh kratkih razlagah celo prekoračili dogovorjeni čas za razpravo, dokazuje veliko zagretost razpravljalcev in seveda odločnost, da bi se sindikati kar najodločneje spopadli z nalogami, ki so pred njimi.
Le-te pa vsekakor niso majhne in ne lahke. Na to je opozorila že uvodna razprava na tej komisiji, ki jo. je podal Predrag Petrovski, sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, kasneje pa tudi obsežna razprava, številni predlogi za delo in ukrepe ter akcije sindikatov ter obseg vprašanj, ki so jih delegati »načeli« v komisiji za družbenoekonomske' odnose.
Predrag Petrovski je v svojem »uvodniku« naštel težave, ki se pojavljajo: predvsem zastajanje tempa rasti produktivnosti dela, zastoje pri razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno in splošno porabo, ki sta večji, kot bi smeli biti. Petrovski je posebno pozornost posvetil združevanju dela in sredstev oziroma neenakomer-
njem. Edo Komočar iz Krškega (Labod) se je zavzel za izenačevanje pogojev gospodarjenja, kot
mnogi delegati pred njim in za njim (stališče, ki so ga v razpravi dopolnili v toliko, da ne gre izenačevati pogojev, pač pa različne pogoje gospodarjenja upoštevati pri vrednotenju rezultatov dela). Hkrati pa je tudi predlagal, naj bi delovno intenzivne dejavnosti, ki že sicer teže ustvarjajo dohodek, kot kapitalno intenzivne dejavnosti, sistemsko »rešili« pred pretiranim pokrivanjem družbenih potreb. Zdaj je pri nas namreč prav obratnp, kar je najbolj vidno na primeru tekstilne industrije, ki zaposluje še največ žensk povrhu (to dejstvo tej dejavnosti prinaša še vrsto drugih težav).
Andrej Struna (žal nismo mogli ugotoviti, iz katere delovne organizacije je prišel) je odločno udaril po starih, preživelih odnosih med proizvodnimi TOZD in skupnimi službami in predlagal, naj bi sindikati zahtevali, da je treba za svobodno menjavo dela izdelati plane, kaj vse in za kakšno ceno naj bi skupne službe opravljale nekatera dela za potrebe temeljnih organizacij. Le tako bi TOZD ne plačevale
Delegatka Dragica Blagojevič iz Kopra pa je nadvse podrobno opozorila na vrsto nerešenih vprašanj s področja prometa in zvez, zlasti pa v pomorskem gospodarstvu. In kakor je dejala, »zameri« sestavljalcem predloga resolucije o nadaljnjih nalogah jugoslovanskih sindikatov, da v resoluciji niso vsaj načelno opredeljene nekatere naloge sindikatov, ki bi bile vezane na uresničevanje družbenega dogovora o prometni politiki Jugoslavije.
O Sloveniji smo ponovno čuli posredno v razpravi dr. Siniše Spasova iz Skopja, ki je poudaril pomen skupnih vlaganj. Kot rezultat takšne investicijske politike je navedel število zaposlenih v Sloveniji, ki je po njegovem dvakrat večje (glede na število prebivalcev), kot v Makedoni-
Težko pa je naštevati vse delegate, ki so govorili o samoupravnem družbenem planiranju, o njegovem pomenu in o tem, kako važno je za sindikat, da se tej nalogi posveti z vso pozornostjo. Prav tako je težko posvetiti prostor vsem tistim, ki so razpravljali o potrebi hitrejšega odpravljanja strukturnih neskladij v gospodarstvu, ali pa o vsebinskem spreminjanju bančnih
družbenoekonomskih	\
so govorili delegati na 0jfllr , kongresu ZSJ v komisiji za ^ benoekonomske odnose, ^ti ( tem problemom so na ko11 F, t	t
skozi razprave in amand^^- t kongresnim dokumentom^ šali dati pravo težo in raZSMf j sti. Večina razprav in	j
nih rešitev je bilo dovolj te% 1	,
da so jih poslušalci spreJ (•/	,
aplavzom. To pa po sv0^K'
dovolj dobro ilustrira, df
gati na kongresu niso »izletu«, pač pa jim bodenj81
njane izkušnje in nova sPoZ,^flf krepka opora pri op(aV if vsakodnevnih »veliki*14^ ^i' »malih« sindikalnih nalog hovih sredinah.

ustanov v smislu zakona o L j,
ženem delu. Ali delegatov. L ® se zavzemali za čim hitrej^L,, v jevanje stanja v agroživib ^ si kompleksu, iz česar je, k01^ omenili, izšlo celo n.J ^ amandmajev na tekst resolu° j ti Ali delegatov, ki so PoU<^j( r: potrebo po dogovorih o	^
dejavnosti posebnega dn# j n nega pomena ali pa tistih, kt-L d
magati, so dodali, s hitre)5 iskanjem načina, kako nagt0 roduk"
vati po delu, z rastjo produ* nosti dela, hitrejšim razv°)j
^misija za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke
Prepričanje: merimo lahko vsa dela in opravila

'v' V u
|,jtf l. kpngresni komisiji za prido-!!’(,((• ,IVanje in razporejanje dohod-
■> Slčistega
dohodka in delitev v za osebne dohodke ter |e|;a! Jjal°8e sindikata na tem po-
Sredste' nalo
,luc>^ je vdelovalo 400 delega-in gostov, izmed katerih jih je Opravljalo 45. Največ je bilo . s°Vora o pridobivanju dohodka ■i tia|Vseh ravneh, še posebej o
dar)3* azvol' ruž^
5 iielt0Vuanju v skuPnem prihodku ’ jo j , Ohodku, o svobodni menjavi
dohodJelitvi dohodka’ čistega pr! "oaka in delitvi sredstev za 0.- n | ne dohodke, tekočem in mi-ti a6111 de'u 'td-’ nenazadnje pa a 0 uresničevanju družbenih
da^
ft
la, j
0sf
ba/j
rejs'
lgraf
govorov in samoupravnih spo-^Urrio^ dr°qa.
Ournov, ki urejajo tovrstna po-
.4
j j' Preteklem štiriletnem ob-ubJu smo dosegli pomembne citate pri uresničevanju hodcih doi°čii na področju do-oka in osebnih dohodkov, je v (j.(?lern uvodnem referatu pove-Janoš Šreder, sekretar sveta d- sindikatov Jugoslavije, j.^dikat je pretežni del svoje ak-a°sti usmeril prav na samou-r.avno urejanje dohodkovnih a°sov. Čeprav so delavci z
■ lil
na Markovič iz Zagreba
■rft
K
ajc
sKr
laf
el'j
f/
jd£'
i«1*'
$
it
J'

Ujg^pinti akcijami na področji „ smčevanja zakona o združe Prid delu d°segli, da se dohode! L .oblva in deli v TOZD, pa ji t,0 ,er ugotovil, da se družbe nia- nornski odnosi spremi JaJ° Prepočasi.
pre ,ru^t>eni značaj dohodki graristavlja startno osnovo zi njj, ltev celokupnih dohodkov doh 0Hdnosov, še posebej pa zi ''(Jrnt kovno povezovanje ii doSedevanje dela in sredstev. \ štev-i a.nji praksi so se pokazal htev! n' veliki problemi, kar za droč^ °d sindikatov, da temu po PrgJu Posvetijo več pozornosti kar Vs®rrl ie treba staro stanj doSedajhltreje preseči, kajti pi kona anjem uresničevanju za Pocjr °.2druženem delu so se n in doi^11 Pridobivanja prihodk držev 0clka pokazale težnje za Sov ania kupoprodajnih odno njn’j ^ralizacije pri oblikova delov de*'tvi dohodka na ravr 'Pia J16 0rganizacije itd. Vse ti škov 3 Posledico višanje stro drUsi i;tP0Večanje inflacije, p ?aPim ran'Patudi zmanjševanj stedstanla Za združevanje dela i hodw„ V ter pridobivanje do Z ana tej osnovi. družbe s ednim uresničevanjer SVobodn0e^0nomske8a bistv — ne menjave dela moram
doseči, da bo dohodek temeljnih organizacij združenega dela družbenih dejavnosti odvisen od njihovega prispevka k ustvarjanju nove vrednosti in povečanju produktivnosti dela. Dosedanji pretežno proračunski način financiranja družbenih dejavnosti, v katerem so imeli delavci materialne proizvodnje zgolj formalen vpliv," preprečuje hitrejše uveljavljanje svobodne menjave dela na osnovah zakona o združenem delu. Tudi davčni sistem in proračunski način zagotavljanja dohodka za zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb je omejeval samoupravno in neodtujljivo pravico delavcev v TOZD, da odločajo o celem dohodku. Zato se bo moral sindikat v bodoče bolj odločno boriti, da bodo odločitve o izločanju sredstev za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb odvisne od skupno sprejetih planov in programov razvoja, ki so plod delavčevih potreb in materialnih možnosti razvoja družbenih dejavnosti.
Družbena narava sredstev pa od delavcev zahteva, da pri odlo-
dela zahteva tudi posebno angažiranje za utrjevanje in usmerjanje dohodka, doseženega pod posebnimi ugodnostmi.
Potreba, da bi vzpostavili ustrezne odnose v delitvi čistega dohodka, obvezuje delavce v TOZD in sindikate, da pri odločanju o oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, razširitev materialne osnove združenega dela in rezerv izhajajo iz določil zakona o združenem delu. Uresničevanje načel delitve po delu in rezultatih dela pa zahteva še posebno angažiranje pri utrjevanju, izločanju in usmerjanju dohodka, doseženega pod posebnimi ugodnostmi.
Potreba vzpostavljanja določenih odnosov v delitvi čistega dohodka zahteva od delavcev v TOZD in od sindikata kot pobudnika te aktivnosti, da pri odločanju o oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, širitev materialne osnove združenega dela in rezerve izhajajo iz velikosti doseženega dohodka, produktivnosti dela, iz razvojnih ciljev in iz stalnega prizadevanja za dviganje
Janoš Šreder
ustreznih meril.
Pri utrjevanju vrednotenja del in nalog je treba v vsakem primeru spoznati pravo naravo vseh elementov, ki opredeljujejo relativno razmerje med posameznimi deli in nalogami. Temu sicer dajemo vse večji poudarek, ven-
V komisiji, kjer so obravnavali problematiko dohodka in osebnega dohodka, je sodelovalo 400 delegatov
Čanju o delitvi čistega dohodka še posebej razmišljajo o izločanju sredstev za povečanje materialne osnove združenega dela. Nezadostno razložen pojem in vloga minimalne akumulacije namreč predstavljata poseben problem pri določanju njene višine. Pri izločanju sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela bi seveda delavci morali izhajati iz narave svoje dejavnosti, njene vloge v družbeni reprodukciji in končno iz neogibnosti stalnega razvoja tehnologije in organizacije dela.
Še vedno pa ni povsem razjasnjena vloga razporejanja čistega dohodka v tistih primerih, ko govorimo o razmerjih po republikah, pokrajinah in tudi panogah. »Naše posebne naloge pri uresničevanju neodtujivih pravic delavcev, da v TOZD razporejajo čisti dohodek na sredstva za osebne dohodke, razširitev materialne osnove združenega dela in rezerve, izhajajo iz zakona o združenem delu, po katerem sindikat kot podpisnik samoupravnih splošnih aktov mora doseči, da osebni dohodki ali akumulacija ne bodo predstavljali tistega, kar ostane pri razporejanju čistega dohodka. Uresničevanje načel delitve po delu in rezultatih
življenjske ravni delavcev. »Moramo se boriti za dosledno spoš- ‘ tovanje ekonomskih zakonitosti in specifičnosti TOZD pri delitvi čistega dohodka,« je med drugim dejal Janoš Šreder. »Nespoštovanje teh zakonitosti je v večini primerov posledica formalističnega usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu. Do tega pia pride zaradi načelnih določil iz tega zakona in družbenih dogovorov, ali pa zaradi rešitev, poenotenih za različne TOZD.«
Delitev sredstev za osebne dohodke je področje, na katerem so bili delavci v združenem delu in sindikat nasploh angažirani v vsem štiriletnem obdobju, še posebej pa po sprejetju zakona o združenem delu. Tako so delegati lahko ocenili, da se približujemo praksi, po kateri razpolagamo z dohodkom, ki je dosežen, osebni dohodki pa so v mejah družbeno valoriziranih rezultatov dela. Pozitivni učinek dosedanje aktivnosti na področju delitve sredstev za osebne dohodke je v tem, da čedalje bolj prevladuje prepričanje, da lahko merimo vsa dela. Če pa nekaterih del ne merimo, ni to rezultat njihovih specifičnosti in nemerljivosti, pač pa pomanjkanje
dar še zmeraj ne pravšnjega. Primer: za težje pogoje dela nekako dajemo razne dodatke, vendar še vedno ne vsem tistim, ki si ga resnično zaslužijo. In tako imamo primere, ko delavci opravljajo svoja dela pod težjimi pogoji kot drugi, vendar jim tega ne priznamo. Neustrezno vrednotenje dela pa ima za posledico pomanjkanje kadrov v takoime-novanih delavskih poklicih, še posebej v tistih vejah, kjer so pogoji dela izredno težki. To pa v veliki meri zadeva predvsem tiste delavce, ki svoja dela opravljajo pod težkimi pogoji, to pa zmanjšuje njihov realni osebni dohodek. Poleg vsega se moramo v sindikatih boriti za vsaj približno enak položaj delavcev, vzporedno s tem pa tudi za neprestano izboljševanje pogojev dela in življenjske ravni delavcev. Moramo se zavzemati za iskanje rešitev, ki bi lahko omogočile enak položaj delavcev — ne glede na sedež organizacije, ki ji pripadajo.
Največje rezultate v dosedanji graditvi sistema delitve po delu in rezultatih dela smo doslej dosegli v tem, da v velikem številu organizacij združenega dela te žijo k usklajevanju gibanja osebnih dohodkov z doseženim
dohodkom in produktivnostjo dela. Vse manj je delovnih norm, ki niso povezane z doseženim dohodkom.
Pri razmišljanju o deležu delavcev na osnovi minulega dela so v nekaterih TOZD dosegli pozitivne rezultate. Pri izdelovanju meril so izhajali iz višine izločenih sredstev za akumulacijo in velikosti ustvarjenega dohodka — na osnovi vlaganj teh sredstev, pri čemer so upoštevali osebni dohodek, ki so ga delavci ustvarili s tekočim delom.
Tudi merila za vrednotenje deleža delavcev pri povečanju dohodka na osnovi racionalizacij, izumiteljstva in inovacij v veliki večini niso izdelana. Do dilem še posebej prihaja pri pojmovni razmejitvi rednih delavčevih del z inovacijami. V nekaterih sredinah je celo opaziti bojazen, da bi nekateri posamezniki obogateli, ne glede na celokupne posledice, ki bi jih lahko izzvala inovacija ali racionalizacija. Ob vsem tem so delegati v tej komisiji sklenili, da v samoupravnih splošnih aktih morajo biti tudi sankcije, ki bodo urejale nespoštovanje sporazumov, ki so jih podpisali delavci.
Sindikati se bodo morali v prihodnje boriti tudi proti tistim TOZD, ki poslujejo z izgubo, povečujejo pa osebne dohodke. »Pri tem seveda ne mislimo na tiste TOZD, ki jim sanatorji omogočajo višje osebne dohodke, kot so zajamčeni z zakonom,« je povedal Janoš Šreder.
Zagotovljeni osebni dohodek je vprašanje širšega družbenega pomena. Dosedanji sistem, ki je bil diferenciran samo po republikah in pokrajinah, ni dal niti že-Ijenih rezultatov, hkrati pa ga niso niti dosledno izvajali. Problemi, ki so se pokazali na tem področju, so v tesni zvezi s selektivnim pristopom k zajamčenemu osebnemu dohodku, ki je odvisen od vzrokov, ki so TOZD pripeljali v tak položaj.
Delegati te komisije so v vsebinsko bogati in izčrpni razpravi podprli stališča, ki jih vsebujejo predlogi kongresnih dokumentov. Poudarili so potrebo, da zveza sindikatov konkretneje deluje pri uresničevanju in doslednem izvajanju ustave, zakona o združenem delu, drugih sistemskih rešitev, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. V dvodnevnem delu komisije so izrekli številna mnenja in predloge o načinu urejanja posameznih zadev v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov: samoupravnega in družbenega planiranja, hitrejšega sprejemanja in doslednega izvajanja sistemskih in drugih zakonov, preobrazbe bank in finančnega področja, pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka na posameznih področjih. Govor je bil tudi o pomenu agroindustrije za celotno stabilizacijo gospodarskih tokov.
V komisiji za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke so še posebej naglasili vprašanje vzpostavljanja in razvijanja dohodkovnih in samoupravnih odnosov med delavci materialne proizvodnje in delavci družbenih dejavnosti. Zato so planiranje, programiranje in hitrejše »odkrivanje« meril za svobodno menjavo dela med najpomembnejšimi nalogami zveze sindikatov v prihodnjem obdobju. Še posebej so delegati poudarjali, da mora biti razporejanje čistega dohodka zasnovano v planih in razvojnih programih in seveda v konkret-
nih merilih. Ta merila pa je treba neprestano dograjevati, pri čemer moramo omogočiti medsebojno odvisnost delov čistega dohodka, kajti le tako lahko presežemo dosedanjo prakso, po kateri vsak del dohodka predstavlja neke vrste ostanek, ki ga lahko delimo v obliki »dobička«.
Delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela je po sprejetju zakona o združenem delu omogočila pomembne rezultate, ki se kažejo predvsem v povečanju produktivnosti dela in dohodka. Praktičnega uresničevanja določil zakona o združenem delu smo se lotili z jasno opredelitvijo, da so vsa dela in naloge merljive, merila pa morajo določiti delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Seveda so slabosti še vedno prisotne. V nekaterih TOZD delavci še vedno pridobivajo dohodek na osnovi formalnih meril kot so kvalifikacija, delovno mesto in podobno, sredstva za osebne dohodke pa tudi niso odvisna od doseženega dohodka. Delegati so tudi opozorili, da je še vedno precej takih organizacij združenega dela, ki nimajo ustreznih meril za ugotavljanje osebnega delovnega prispevka za vse delavce, in da so dela v delovnih skupnostih vrednotena bolje kot pa v proizvodnji. Tudi pogojev dela pri delitvi dohodka vedno ne upoštevamo v zadovoljivi meri.
Delegati v komisiji za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke so soglasno ugotovili, da z izvajanjem zakona o združenem delu ustvarjamo' pomembne - rezultate v spreminjanju položaja delavcev v združenem delu. Dokopali smo se do globljih spoznanj o družbeni naravi dohodka, kar se kaže v kvalitativno novem pristopu k dograjevanju celotnih družbenoekonomskih odnosov.
V minulem medkongresnem obdobju smo ustvarili temeljne možnosti za razvoj družbenoekonomskih odnosov na podlagi dohodka, ki pa jih še ne izkoriščamo dovolj za pridobivanje dohodka na vseh osnovah, ki jih predvideva zakon o združenem delu.
Tako so delegati v tej komisiji, ki so jih besede tovariša Tita še posebej spodbudile, v bogati dvodnevni razpravi preučili ustvarjanje dohodka z vseh vidikov, zlasti pa udeležbo v skupnem prihodku in svobodni menjavi dela.
Komisija za življenjske in delovne razmere ter naloge sindikata
Ne preseneča, da so največ govorile ženske
Komisija za življenjske in delovne razmere je bila zaradi aktualnosti pripravljenih tem za razpravo dokaj številno obiskana in tudi pogovori ter komentarji o posameznih trditvah in podatkih so bili zunaj kongresnih prostorov izredno živahni in zanimivi. V delu komisije je sodelovalo kar 347 delegatov in 20 gostov, v razpravi pa je imelo besedo 91 delegatov, ki so pripravili tudi številne amandmaje na predlog resolucije.
Predsednik komisije Šefčet Ja-šari je v uvodnem poročilu poudaril, da je sindikat v času med obema kongresoma s posebno pozornostjo spremljal odnose med produktivnostjo dela in dohodkom, vendar je treba žal ugotoviti, da je inflacija še posebej negativno vplivala na standard delavcev, ker so življenjski stroški rasli hitreje, kot smo se dogovorili. Razkorak med gibanjem osebnih dohodkov in produktivnostjo ter ob povečanju dajatev za skupne potrebe je seveda zmanjševal materialno osnovo združenega dela, kar je seveda tudi vplivalo na življenjski standard delavcev.
Od tukaj naprej je seveda logični korak do razmišljanja o možnostih delavca za neposredno odločanje in kontrolo pri razporejanju sredstev v interesnih skupnostih in povsod tam, kjer naj bi delegatski odnosi in delegatski način odločanja prišli do polne veljave.
Predsednik Jašari je posebej poudaril, da je urejanje stanovanjskih vprašanj — poleg zaposlovanja — osrednja točka socialne varnosti in standarda delavca in je prav zato že dalj časa v središču pozornosti sindikalnega delovanja. V zadnjih treh letih smo pri nas zgradili 580.000 stanovanj, od tega 224.000 v družbenem sektorju. Kljub vsem pripombam lahko ugotovimo, da se plani samoupravnih interesnih skupnosti vse bolj ravnajo po željah in potrebah udeležencev združenega dela. Če poskušamo na kratko orisati delo komisije za življenjske in delovne razmere, bi kazalo opozoriti na vsebinsko bogato razpravo,ki je zajela prav vsa pomembna vprašanja materialnega in družbenega položaja delavca. Delegati so še posebej opozarjali na uspeh delovanja sindikata na tem področju.
Večkrat smo slišali izraze zadovoljstva, ker se uresničuje sklep prejšnjega kongresa, naj družbeni standard raste hitreje od osebne porabe. Razprave delegatov so bile dosledne v prepričevanju, da mora biti standard delavcev v neposredni povezavi s pridobivanjem dohodka. Prav ob tem bi veljalo omeniti, kako pričakujemo od prav vseh družbenih dejavnikov, da bodo dosledneje vztrajali pri obzdanju inflacije, ki je menda brez konkurence na prvem mestu med sovražniki delavskega razreda, kadar govori mo o tern, kaj si je ta razred zastavil za cilj pri rasti življenjskih pogojev. Vsekakor bomo lahko dosegli bistvene izboljšave, če bomo uspeli »prenesti« samoupravne odnose povsod tam, kjer se določajo »cene na drobno«, ki jih delavec najbolj neposredno čuti na svoji kožr.
Prav gotovo ni slučajno, da je bila posebna pozornost v razpravi posvečena stanovanjem in stanovanjski gradnji. Do glasnega poudarka so prišla številna vprašanja, ki zavirajo uresničevanje dogovorjene stanovanjske graditve in ki — roko na srce — prenašajo grehe iz enega leta v
drugo. Po vsem videzu naj bi bil izhod v trdnejšem povezovanju, racionalizaciji in popolnejšem izpolnjevanju obveznosti vseh, ki so udeleženi v gradnji stanovanj, od gradbincev do financerjev. Vse skupaj seveda še posebej velja za samoupravne interesne skupnosti.
Vsekakor moramo opozoriti na to, da so se delegati zavzeli za večjo solidarnost pri gradnji stanovanj za tiste delavce, ki delajo v panogah s slabo akumulativ-nostjo. Soglasno je bilo sprejeto stališče iz resolucije, naj stanarina pokrije stroške reprodukcije stanovanjskega sklada, prav tako pa je prišla do izraza zahteva delegatov, naj bi vse' bolj uveljavljali ekonomske stanarine, seveda ob diferenciranem subvencioniranju. Kljub vsem uspehom smo pa le napravili manj kot bi lahko, kar je — povsem razumljivo — utemeljen razlog za nezadovoljstvo delavcev, še posebej tistih, ki že dolga leta čakajo na stanovanje.
V uvodnem poročilu je bilo še veliko govora o številnih drugih vprašanjih, ki spremljajo delavca
Šefčet Jašari
kako odpraviti neprimerne delovne pogoje, zaradi katerih se resno zmanjšuje delavčeva delovna sposobnost.
Osnovno je le to, da omogočimo delavcu podaljšanje normalnega življenja in — tudi delovne sposobnosti, kar gre več ali
nogah, še posebej v rudarstvu, gozdarstvu, gradbeništvu in prometu. Pri tem so prišli do izraza tudi kritični glasovi, kako nemalokrat v prizadevanjih za večjim dohodkom pozabljamo na vlaganja za boljše in humanejše delovne pogoje. Posebej samoupravni organi in sindikat naj bi z večjo stopnjo odgovornosti vzeli pod drobnogled prizadevanja za bolj učinkovito zaščito delavca na delovnem mestu — od planiranja sprememb v tehnologiji in organizaciji dela pa vse do uresničevanja primernih norm o zaščiti pri delu.
Veliko je bilo govora tudi o delovnih invalidih. Prav skrb zanje bi morala biti v ospredju najodgovornejših nalog osnovnih organizacij sindikata, še prav posebej pa seveda v tistih tozdih, kjer je več primerov zmanjševanja zdravstvene in s tem tudi delovne sposobnosti. Videti je, da sta rehabilitacija in prekvalifikacija invalidov dela dokaj zapostavljeni. Še vedno je veliko delovnih organizacij, kj niso pripravile primerno število takih del in opravil, ki bi prišla prav invali-
šali smo za več pomembnih in koristnih rezultatov, ki so jih navrgla delovno-proizvodna tekmovanja, vendar tudi negodovanje ob primerih, ko so organizatorji mislili predvsem na manife-stativni videz in turizem.
Velike pozornosti so bili deležni tisti delegati, ki so govorili o položaju in vlogi žene v združenem delu, tako da ni presenečenje soglasna podpora tistemu delu resolucije, ki govori o nujnosti širše družbene solidarnosti pri urejanju vprašanj, ki so povezane z materinstvom. Lahko bi se zgodilo, da bi s počasnostjo pri urejanju omenjenih vprašanj precej ogrozili uresničevanje ustavnih pravic do enakopravnosti žene v združenem delu in tudi v družbi kot celoti.
Delegati so opozarjali na velike težave pri skrbi za otroke zaposlenih staršev. Sindikat bi moral »bolj pritisniti«, da bi hitreje sprejemali plane in programe razvoja otroškega varstva in osnovi, ugotovljenih potreb in možnosti delavcev v združenem delu. Seveda naj bi v ustanovah otroškega varstva imeli prednost
čini je okrog 30.000 zaposleni^
od tega skoraj polovica žensk. v ^
zadnjih dveh letih se je gosp0' to darski položaj toliko izboljšal,^ , tV(
je priteklo tudi več sredstev Za ^
socialno varstvo, vendar se še 0r
vedno otepamo s težavami
zdravstvu, otroškem varstvu

gradnji stanovanj. Analize v ne' katerih delovnih organizacij3*1
de
opozarjajo, da najbolj ne' no prihajajo na delo delavd.
D:
kc
! Us
nas
redno prihajajo ki so zaposleni manj kot l°t0 vp dni.«
Vera Gabrijel: »Vzgojno-var' stveni delavci so pripravljeni de' lati tudi v popoldanskih in večer' nih urah, vendar le ne smem0 pozabiti, da je naša prva skm zdravje in normalen razvoj otrm pt ka. Ni prav, če morajo biti otrod ^ v vrtcu tudi do desetih zvečer. tl|
dokler pač starši ne končajo
delom. Prav zato bi moral sindi' ij, kat dobro razmisliti, ali ne bi k3' p, zalo uvesti drsečega delovneg3 Ip časa vsaj za tiste matere, ki ima)0 gt predšolske otroke. Če je le m°' X goče...	ni
Milka Velikonia: »Praksa nam V;
kaže, da organizacija združeneg3 m dela da delavcu iz druge rep0'
k mmk'
Pred začetkom seje
V’ komisiji za življenjske in delovne razmere
Vlarko Primožič iz Slovenije
na vsakem koraku. In prav zato lahko tudi rečemo, da spremljajo tudi sindikat na vsakem koraku.
Naj omenimo samo nekatera: na vse možne načine je treba spodbuditi »pretok« osebnih dohodkov v gradnjo stanovanj. Želja je seveda razumljiva in tudi opravičljiva, če vemo, da je najprej treba imeti varen krov nad glavo, če hočemo dobro in učinkovito delati. Sindikat bo moral v prihodnje še posebno pozornost posvetiti delovnim pogojem in zdravju. Še vse preveč je primerov, kjer »gospoduje« taka nepozornost do delavca, da lahko beležimo nepotrebno naraščanje števila delovnih invalidov, zmanjševanje delovne sposobnosti na delovnem mestu, predčasne upokojitve in še kaj... Še posebej nas bi morala zaboleti glava ob podatku, da je število delovnih invalidoV-v Jugoslaviji v porastu. Torej —• sindikat naj svojo pozornost od preučevanja in tehtanja posledic (nekih) razmer preusmeri na vrednotenje vzrokov, zaradi katerih prihaja do rezultatov, ki nam niso v čast. Zanimivo — od iskanja argumentov za uvedbo beneficirane delovne dobe bi naposled lahko prišli do resnejšega in utemeljenega razmišljanja (in ukrepov!).
manj z roko v roki. Sindikat je na tem področju kljub vsemu napravil nekaj vidnih in uspešnih korakov, med katere bi lahko uvrstili topli obrok med delovnim časom, vse bolj uveljavljeno težnjo, naj delavec gre na letni oddih izven kraja svojega bivanja, bistveno boljšo skrb za varstvo otrok zaposlenih delavcev in še kaj.
Po domače: želja je veliko — možnosti dokaj manj, vendar se kljub vsemu bistveno obrača na bolje. Vztrajanje na začrtani poti le prinaša bistvene izboljšave.
Delegati so govorili v prid boljšim kreditnim pogojem in za uveljavljanje bolj poenostavljenih možnosti za individualno gradnjo. Prav tako so opozorili na vlogo in pomen stanovanjskih zadrug pri zbiranju večjih sredstev za gradnjo stanovanj. Številni delegati so opozarjali na vse bolj rastočo krivuljo gradbenih stroškov in cen stanovanj in pri tem zahtevali večjo odgovnor-nost za namensko in racionalnejšo porabo sredstev pri gradnji stanovanj.
Največ razpravljavcev je govorilo o delovnih pogojih in zaščiti delavca na delovnem mestu. Precej je bilo govora o težkih delovnih razmerah v nekaterih pa-
dom druge in tretje kategorije.
Opazno pozornost so delegati posvetili zdravstveni zaščiti delavcev. Večkrat smo slišali negodovanje, ker še vedno delavci nimajo učinkovite in kvalitetne zdravstene zaščite, čeprav za to prispevajo velik delež svojih osebnih dohodkov. Službe medicine dela naj bi se predvsem ubadale z odkrivanjem vzrokov pogostejših obolevanj, ne pa da gre pretežen del sil (in sredstev!) za zdravljenje posledic.
Precej bolj zadovoljni so bili tisti delegati, ki so govorili o koristnosti toplega obroka, še posebej za delavce iz proizvodnje. Soglasno je bilo sprejeto stališče, da morajo dobiti topli obrok prav vsi zaposleni. Hudih kritik je bila deležna kar precej razširjena praksa, da delavci dobivajo bone namesto toplega obroka. Tu in tam smo slišali kritična opozorila, da nov način financiranja družbene prehrane lahko ogrozi raven, ki smo jo že dosegli-
Nekateri delegati so govorili o oddihu in rekreaciji in podpirali sprejeto stališče o odmerjanju sredstev za regres, čeprav so zahtevali večjo odgovornost organov in organizacijski imajo na skrbi uresničevanje sklepov. Sli-
otroci zaposlenih staršev, še posebej tistih z nižjimi osebnimi dohodki in slabšimi stanovanji.
Precej govornikov je razpravljalo o delovnih odnosih, nadurnem delu, položaju sezonskih delavcev in tistih, ki delajo v drugi republiki ali pokrajini. Komisija je sprejela stališče, naj bo v kongresni resoluciji več besed o prizadevanjih za vsebinsko uresničevanje pravice do dela, kakor tudi o borbi z vsemi oblikami izrojenega vedenja pri zaposlovanju delavcev, kakor tudi zlorabah nezaposlenih s strani »delodajalcev«. Nekaj razpravljavcev je opozarjalo tudi na pomembne rezultate pri izboljšanju materialnega in socialnega položaja upokojencev.
Vsekakor je treba povedati, da so bili slovenski delegati za govorniškim odrom kar po pravilu deležni posebne pozornosti, pač tudi zaradi koristnih izkušenj, ki smo si jih pridobili v Sloveniji. Tokrat ne moremo pisati o vseh, zato smo napravili le kratek izbor nekaterih zanimivih misli iz razprav slovenskih delegatov. Bolj zaradi »vzdušja« in ne morda zato, ket bi hotele nekatere posebej siliti v ospredje in — tokrat neomenjene — zapostavljati:
Erika Dornik: »V kranjski ob-
blike le osebni dohodek, PoZj^,
Ija pa na vse druge pogoje za
živ-
ljenje. Kako dela tak delavec ‘ p( kako živi? Kar sprijaznili sin0 5
že s tem, da živi v nemogocin 1 _
zmerah, da največkrat nima st3	sv
novanja, nima urejene prehra*1.’	0;
sdnik1, jii
nima pravega stika s sorod
-
gg	1
okolje. In največkrat začn° r<
tako da se zelo težko vživi v n°yl sp
s0
delovni rezultati lesti navzi
dol-* Hj
Ana Hafner: »V kamniški 0 ^ k čini je med zaposlenimi kar 5*’^ ‘H
odstotka žensk, zato moram00^ ! Pc še toliko pozornejši pri uvaja0^	^
nove tehnologije, delitvi	v
specializaciji. Vse to zajlte0.	^
novo znanje, mi pa ugotavlja*1^’	sc
da ima kar šest desetin zap°s..c : nih žensk komaj polkvalifik3^. £
ali še tega ne. Največkrat s° poslene v slabo akumulativ11 t
panogah kot so tekstilna, usn^2j ?C ska... Ali se kdaj vprašam0-^. ^
uvajanje nove tehnologij6 naša polkvalificirani delavki-
posebej zato, ker ugotavljaj	^
da je strokovno usposablja ^ ženske mladine še vedno	|-
enostransko in najpog°s	sj‘
»vodi« v pedagoške, admin* j.	^
tivne, ekonomske in zdravs . ne šole. Poklice še vedno 0	^
mo na »moške« in »žensk6*-
Ul
^0rnisija za politično, organizacijsko in kadrovsko graditev zveze sindikato.v ter za spremembe in dopolnitve statuta ZSJ
Instrument organiziranega Političnega boja
Dobra setev, dobra žetev
iih'
.V
Pf
,da
za še i v in ne-jah ne; ^ci.
eto
ar-
de-
er-
in°
erb
ro;
oci
:er,
i z
di-
ca-
iga
ij°
io-
Pol' so^el°vanje v komisiji za dr ltlCrio, organizacijsko in ka-totVsko graditev zveze sindika-(v er za spremembe in dopolni-1^'atuta ZSJ se je prijavilo več 180 delegatov. Po izvolitvi I 8anov komisije in ko so se de-(je| ti dogovorili o načinu dela, je Q.0vni predsednik dal besedo 2j,?rdžu Laziču, sekretarju sveta ko . Je Iskole opredelil naloge Ust i-je: čimbolj vsestransko in v Varja!n° osvetliti temeljna dr0fsfnja organizacijske in ka-
'°vske
Predi,
graditve sindikatov,
‘OVJu
vPraš,
°ga statuta Zveze sindika-goslavije, pa tudi nekatera
tur ”ania izobraževanja in kul-|a nega življenja delavcev. Pod-PtM Za razPrav0 v komisiji so
>2rp-Stav^ate ni5'* t°variša Tita.
tu Cene na XI. kongresu ZKJ in Pr*?3 8- kongresu ZSJ, referat o , Sednika sveta ZSJ Mike Špi-pr a’ poročilo sveta ZSJ ter U 0ga obeh kongresnih do-_ _ entov — resolucije 8. kon-
. >v — resolucije 8. kon-|jCSa in statuta ZSJ, dokumenti noDX3n§resa ZKJ, njegove idej-vaj 'bčne opredelitve, ki zade-;ga	pe 0 nadaljnjo krepitev razred-
ju- ®a Položaja sindikatov, nji-
Faik —SAP Kosovo
iioVo ...
Prjla0 .tajsko usposabljanje in | delaoaianje vsebine in metod SlfmuSlndikatOV političnemu si-Pravljan?ocialističnega samou-
Na
svojo ek izhodiščih je zgradil ^Qrdv Uvodno besedo tudi iil na	^-azič in se pri tem ome-
sPletPet terneIjnih vprašanj. Prvi heba Prodlemov označuje po-''ju	nadaljnjem usposablja-
nj up^i s'ndikatov, da bi čim-sničev !nkovit0 in celovito ure-Politjj 3 svoj° družbeno vlogo v Pega eiTI sistemu socialistično s.arnoupravljanja. Pred željno 'ndikatov je danes
ig0^e takPiraŠanje’ ki §a ie
^ ^ formulirati* Irol
Pogc
s,redi
______ te-
tatPiraŠan-ie’ ki §a ie mo' lasto0 av° e formulirati: kako z P°goje ; C'j°. stalno zagotavljati ®redn0 n s'riti prostor za nepo-de'avcevarnouPravno odločanje Pnlitičnp V 2druženem delu in v Vseh Sa 111 istemu in kako v Zagotovi?10uPravnih odločitvah raZre<ja ' mterese delavskega Stavljeno d®°vor na tako za-ZVeZa sir.lPra^anje Je naslednji: p entben 'katov mora kot po-lanja in 1dejavnik samouprav-lepia np 01 del političnega si-aveljavli Posredno sodelovati v Po*itičneoaJU ln izpopolnjevanju ! akodnl, Slstema, v njegovem ^°ra saninem delovanju. Biti - ,mostojen subjekt poli-
tičnega sistema — samostojen in odgovoren pri uresničevanju svojih nalog in funkcij v odnosih z organi upravljanja in institucijami političnega sistema, kjer se oblikujejo in sprejemajo odločitve. Zveza sindikatov mora samo sebe razvijati kot instrument organiziranega političnega boja delavskega razreda samega za uveljavitev odločujočega položaja v vseh procesih Samoupravnega odločanja v združenem delu in v drubži.
Drugo pomembno vprašanje, o katerem bi prav tako morali izmenjati poglede in izkušnje, je organiziranost in dejavnost osnovne organizacije zveze sindikatov, kajti prav od tega je odvisna uresničitev ustavne in družbene funkcije zveze sindikatov kot celote. Osnovno organizacijo moramo razvijati kot temelj celotne sindikalne akcije in kot del enotne organizacije zveze sindikatov. Da pa bi lahko uresničili to njeno vlogo, moramo okrepiti akcijsko samostojnost in odgovornost osnovnih organizacij glede vseh vprašanj, o katerih samoupravno odločajo delavci v združenem delu. Osnovna organizacija mora torej imeti lastno stališče o vseh pomembnejših vprašanjih, o katerih odloča temeljna organizacija združenega dela. Delavci se bodo vključili v vse dejavnosti osnovne organizacije pa tudi zunaj nje, ko bodo tudi stvarno postali neposredni oblikovalci politike in ko bodo neposredno vplivali na celoten družbeni razvoj. Osnovna organizacija mora zavoljo tega usposabljati delavce, da bodo na svojih zborih, na zasedanjih delavskih svetov, v organih družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, v delegacijah družbenopolitičnih skupnosti argumentirano, pogumno in odločno zastopali svoja stališča ter na tej podlagi sprejemali politično pravilne odločitve.
Pot do tega je še dolga in premagati bo potrebno še preneka-tero oviro, saj so še vedno osnovne organizacije, kjer sploh ni sindikalne dejavnosti al' pa je le-ta omejena na občasne sestanke članstva oziroma na letne skupščine. Zato si velja v tem trenutku zastaviti predvsem vprašanje, kaj je tisto, kar ovira, osnovne organizacije, da bi angažirale svoje članstvo pri reševanju temeljnih vprašanj iz življenja in dela temeljnih organizacij združenega dela, kaj jih ovira v njihovi mobilizacijski funkciji pri uresničevanju skupnih ciljev in nalog.
V spletu te obširne problematike velja posebna pozornost delu izvršnih odborov. Izvršne odbore moramo razvijati kot organizatorje aktivnosti osnovne organizacije, moramo jih kadrovsko usposobiti, da bodo lahko pravočasno prisluhnili vprašanjem, na katera opozarjajo delavci, da bodo pravočasno organizirali razpravo s članstvom, nato pa na podlagi tako opredeljenih stališč odgovorno in samostojno nastopali v odnosih do organov odločanja. Izvršni odbori morajo razvijati stalno sodelovanje z organi zveze sindikatov v občini ter tako zagotavljati vpliv članstva in osnovnih organizacij na delo organov zveze sindikatov, s tem pa prevzemati odgovornost za uresničevanje stališč organov zveze sindikatov v občini in drugih organov zveze sindikatov.
Djordje Lazič
Zato tudi predlog resolucije in predlog statuta ZSJ izhajata iz stališča, da morajo biti vse druge 'oblike organiziranja in delovanja zveze sindikatov v združenem delu podrejene uresničevanju funkcije osnovne organizacije zveze sindikatov.
Naslednji splet vprašanj zadeva krepitev organizacije zveze sindikatov v občini, pri čemer moramo izhajati iz vloge občine kot družbenopolitične skupnosti v političnem sistemu pa tudi iz dejstva, da se prav v njej uresničuje znaten del skupnih interesov in zadovoljujejo številne skupne potrebe delavcev. Zato je organizacija zveze sindikatov v občini podlaga teritorialnega povezovanja osnovnih organizacij zveze sindikatov, v njej se usklajujejo posebni interesi osnovnih organizacij in opredeljujejo njihovi skupni interesi, ki jih uresničujejo na tej ravni.
Kar zadeva dejavnost občinskih organizacij, lahko ugotovimo pomembne premike, vendar pa tudi nekatere odločilne ovire, med njimi zlasti še vedno skromno kadrovsko in materialno usposobljenost občinskih vsetov. Od tod tudi naloga, da razvijemo močne občinske organizacije zveze sindikatov, enotne v akcijskem in organizacijskem pomenu, ki bodo z demokratičnim vodenjem akcij, na podlagi predlogov, stališč in mnenj vseh osnovnih organizacij opredeljevale skupna stališča in zagotavljale skupno reševanje problemov. Sveti zveze sindikatov v občini morajo biti v stalnem in neposrednem stiku s članstvom in z osnovnimi organizacijami, jim pomagati pri delu, usmerjati delo osnovnih organizacij v uresničevanje njihove družbene vloge in njihovih nalog. Zato morajo občinski sveti razvijati takšne metode dela in takšno vsebino, da bodo uspešno delovali kot delegatska telesa osnovnih organizacij, sposobna prisluhniti vsem njihovim pobudam, predlogom in stališčem.
Zveza sindikatov v občini mora veliko več pozornosti nameniti tudi vključevanju delavcev v akcije in v samoupravno življenje v krajevnih skupnostih. Kljub statutarnim določilom zveze sindikatov v občini doslej ni delovala tako, kot bi morala in kot smo hoteli. Zato moramo v bodoče bistveno spremeniti odnos občinske organizacije zveze sindikatov do krajevne skupnosti oziroma do dejavnosti sindikatov v krajevni skupnosti, saj delovni ljudje in krajani zadovoljujejo v njej skupne interese in potrebe tako s sredstvi, ki jih sami neposredno združujejo, kot tudi z delom dohodka, ki ga
združujejo po poti samoupravnega sporazumevanja.
Četrti sklop nalog zadeva nadaljnjo demokratizacijo odnosov v zvezi sindikatov ter nadaljnje uveljavljanje sistema dogovarjanja in usklajevanja stališč in mnenj kot temeljnega načela oblikovanja celotne politike zveze sindikatov. Odločanje organov zveze sindikatov na vseh ravneh mora izhajati iz stališč, mnenj in predlogov članstva v osnovnih organizacijah ter organov zveze sindikatov, ki opravljajo funkcijo delegacij. Uvajanje delegatskega sistema je izredno pomembno za demokratizacijo odnosov v zvezi sindikatov, za kontinuirano in aktivno sodelovanje članstva oziroma osnovnih organizacij v snovanju, sprejemanju in uresničevanju sklepov in stališč na vseh ravneh organiziranja.
Razvijamo torej zahtevne odnose, v katerih moramo nenehno zagotavljati in poglabljati enotnost Zveze sindikatov Jugoslavije. To pa lahko dosežemo le na podlagi enakopravnega položaja, samostojnosti in odgovornosti zveze sindikatov republik in pokrajin. Zato tudi predlog statuta jasneje opredeljuje položaj zveze sindikatov republik in pokrajin, njihove medsebojne odnose v Zvezi sindikatov Jugoslavije, njihove pravice in dolžnosti, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju skupne politike, pa tudi njihovo odgovornost za dosledno uresničevnaje stališč in sklepov, sprejetih v organih zveze sindikatov v federaciji.
Peti sklop nalog izhaja iz dejstva, da razširjena družbena vloga sindikatov in nove funkcije v združenem delu ter v družbi nasploh terja od zveze sindikatov stalno, organizirano in sistematično usposabljanje sindikalnih kadrov v vseh organizacijah in organih. Izpopolnjevati moramo že uveljavljene oblike izobraževanja in razvijati nove. A tudi to je samo del nalog; v bodoče se morajo vse organizacije zveze sindikatov angažirati v celotni politiki izobraževanja, pri zagotavljanju pogojev za izobraževanje delavcev za delo in za samoupravljanje.
Poleg usposabljanja delavcev za samoupravljanje mora sindikat v bodoče posvečati veliko več pozornosti Tudi delu institucij, ki izobražujejo delavce. Zavzemati se mora za njihovo programsko usmeritev, za usposabljanje njihovih kadrov in za potrebna materialna sredstva. Ena najpomembnejših nalog sindikata pa je krepiti zavest delavcev, da jim je izobraževanje za samoupravljanje prav tako potrebno kot izobraževanje za delo, da je kulturna vzgoja in lastna kulturna ustvarjalnost sestavina njihovegaživljenja in ena njihovih primarnih potreb.
Komisija za politično, organizacijsko in kadrovsko graditev Zveze sindikatov Jugoslavije in za predlog statuta ZSJ je delala dva dni in se v tem času sestala na petih sejah. V razpravi je sodelovalo 41 delegatov in gostov, komisiji pa je bilo predloženih 9 amandmajev na predlog Statuta ZSJ in 4 amandmaji na predlog resolucije 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije.
V svoji razpravi so delegati poudarili zelo pomembne rezultate, ki smo jih dosegli v minulem obdobju tako pri krepitvi proizvajalnih sil družbe, pri graditvi sistema socialistične samoupravne demokracije, družbenoekonomskih odnosov na podlagi dohodka kot pri krepitvi odločujoče vloge delavskega razreda. Delegati so podprli predlog resolucije Vlil. kongresa, prav tako tudi predlog statuta ZSJ, ki omogoča zvezam sindikatov v republikah in pokrajinah, da se poslej organizirajo v skladu s svojimi specifičnimi potrebami. Svoje ugotovitve, mnenja in stališča so delegati strnili v dvanajst točk, ki opredeljujejo najpomembnejše naloge pri nadaljnji politični, organizacijski in kadrovski krepitvi zveze sindikatov kot najširše družbenopolitične organizacije delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije. Njihovo poročilo, njihove pobude, predloge in stališča je v celoti sprejel Vlil. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije tretjega dne svojega dela.
V delu komisije so ustvarjalno sodelovali tudi številni delegati iz Slovenije:
ALOJZIJA KOLŠEK, delegat iz Celja, je spregovorila o nekaterih celjskih izkušnjah pri podružbijanju kulturne politike in uveljavljanju kulture kot sestavnega dela združenega dela, predvsem pa o prizadevanjih sindikatov na tem področju. Osvetlila je vlogo organizatorjev kulture v delovnih organizacijah in prizadevanja sindikatov za kulturno vzgojo delavcev. V imenu zveze sindikatov občine Celje je predlagala komisiji, da bi v besedilu kongresne resolucije podrobneje opredelili vlogo in status organizatorjev kulturnega življenja.
MARJAN ŽNIDARIČ, delegat iz Maribora, je svojo razpravo posvetil nekaterim problemom samoupravnega organiziranja v kulturi. Temeljno vprašanje, s katerim se srečujemo na področju kulture, je, kako poiskati najboljšo pot k podružbijanju kulture in kako premagati nekatere ovire, katerih pojavne oblike so neustrezna samoupravna organiziranost, nerazviti delegatski odnosi, nerazvita svobodna menjava dela. V svoji razpravi je opozoril, da morajo zlasti osnovne organizacije zveze sindikatov v kulturnih institucijah storiti \e&, da bi se od načelnih razmišljanj slednjič le premaknili k uresničevanju usmeritev, ki smo jih zapisali v ustavo in v zakon o združenem delu.
MIROSLAV GLEŠČIČ, delegat iz Nove Gorice, je spregovoril o nekaterih izkušnjah pri organiziranju sindikatov v občini ter o razmerjih med občinskimi, medobčinskimi, republiškimi in zveznimi odpori. Po njegovih besedah označujejo minulo obdobje močna prizadevanja, da bi našli ustrezne organizacijske oblike delovanja odborov na vseh ravneh organiziranosti. Reorganizacija sindikatov ni bila le formalno dejanje, ampak pomeni začetek procesa globoke vsebinsko preobrazbe sindika-
tov. Ta proces moramo pospeševati tudi v prihodnje, pri čemer je ena pomembnih nalog tesnejše medsebojno povezovanje in usklajevanje dejavnosti sindikatov od osnovne organizacije do organov v zvezi.
FRANČEK KAVČIČ, delegat iz Ljubljane, je v svoji razpravi predložil in obrazložil več amandmajev naliesedilo resolucije VIII. kongresa in amandma na besedilo predloga statuta ZSJ. Predlagal je, naj bi v statut vnesli določilo, ki bi omogočalo, da lahko organizacija sprejme tudi odločitve, za katere je sicer pristojen kongres, kakršna je, denimo, sprememba organizacijske strukture. Predlagal je dve možnosti: da bi lahko Svet ZSJ med dvema kongresoma sklical konferenco, na kateri bi lahko delegati republiških in pokrajinskih organizacij zveze sindikatov odločali o spremembi ali dopolnitvi statuta ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delavski razred Jugoslavije, druga možnost pa bi bila, da svet ZSJ na podlagi javne razprave v republikah in pokrajinah sam sprejema nekatere spremembe in dopolnitve statuta.
VIKTOR KONČINA, delegat iz Novega mesta, je spregovoril o nekaterih aktualnih problemih delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, predvsem pa o neizpolnjevanju ali prepočasnem uresničevanju določil kolektivnih pogodb, katerih podpisniki so tudi sindikati. Veliko premalo smo doslej storili, da bi delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, zagotovili boljše možnosti na področju oddiha in rekreacije, pri izobraževanju in izpopolnjevanju, da bi izboljšali njihove delovne razmere in uveljavili učinkovitejše varstvo pri delu. Zavzel se je za dvoje: da nadaljujemo s prizade-' vanji za sindikalno organiziranje delavcev pri zasebnih delodajalcih in da okrepimo sodelovanje sindikatov z občinsko skupščino in z njenimi organi, saj bomo le tako zagotovili učinkovitejše reševanje številnih težav, ki še vedno pestijo te delavce.
DANICA GOŠNIK, delegat iz Ljubljane, je opozorila na ra-zlike v položaju delavcev, zaposlenih v istih temeljnih organizacijah, ki pa delajo v različnih krajih oziroma v različnih republikah. Razlike so še posebej očitne pri uveljavljanju določil sindikalne liste. Žato bi morali v prihodnje bolj usklajevati stališča med republiškimi in pokrajinskimi sveti zveze sindikatov. Večjo usklajenost pa bi morali zagotoviti tudi v sindikalni dejavnosti, saj je od tega v marsičem odvisna uspešnost akcij in učinkovitost prizadevanj.
BOGO MODIC, delegat iz Ljubljane, je spregovoril o kadrovski politiki v sindikatih. Sindikat si lahko zagotovi dobre kadre le tako, da jih skrbno vzgaja in izobražuje, da v svojo kadrovsko politiko vnese elemente trajnosti in načrtnosti. Kadrovanje v sindikatih je dolgoročna naloga, zato je potrebno načrtno evidentirati kandidate za različne organe in za različne funkcije.
Izbirati moramo predvsem med tistimi delavci, ki so s svojim družbenopolitičnim delom in s samoupravno dejavnostjo dokazali, da lahko zastopajo interese delavcev. V kadrovski politiki sindikatov je še posebej pomembno, da sodelujejo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti z Zvezo komunistov.
Komisija za mednarodno sindikalno sodelovanje
Nova svetovna gospodarska ureditev je vsebina skupne akcije
Za uvod v delo komisije za vprašanja mednarodnega sindikalnega sodelovanja je spregovoril sekretar sveta ZSJ JOSIP FRANIC. Opozoril je, da svet danes prehaja skozi zelo zapletene procese najrazličnejših družbenoekonomskih sprememb. Naraščata moč in vpliv socialističnih sil, vrsta držav na vseh kontinentih se usmerja po poteh socializma. Vsem težavam in oviram navkljub si socialistična misel in praksa vztrajno utirata svojo pot. V tem boju za družbeno preobrazbo sta nujna popolna vzajemna podpora in solidarnost vsega delavskega razreda.
Neuvrščene dežele in druge države v razvoju odločno nasprotujejo sedanjim ekonomskim odnosom in si energično prizadevajo za oblikovanje novih. Načela in cilji neuvrščenosti so nedeljiva sestavina politike miroljubnega aktivnega sožitja. Zveza sindikatov Jugoslavije je že doslej pripisovala največji pomen uveljavljanju te politike, tako pa bo ravnala tudi v prihodnje.
Ko je dejal, da družbene, gospodarske, politične in tehnič-no-tehnološke spremembe, ki jih doživljamo, močno vplivajo tudi na sindikalno gibanje, je Franic -opozoril, da v nekaterih državah izvajajo na sindikate močan pritisk s težnjo, da bi odpravili sleherno avtonomno vlogo sindikatov, kakor tudi, da so negativna gibanja v gospodarskem razvoju — med drugim počasnejša gospodarska rast, inflacija, stagnacija in celo upadanje življenjske ravni, nezaposlenost in zmanjšana socialna varnost — v marsičem otežkočila položaj sindikatov.
»Vseeno pa te težave spremlja tudi nekaj pozitivnega, namreč 10, da se sindikalno gibanje otresa nekaterih iluzij glede na-rr ve kapitalističnega družbenega sNtema,« je nadaljeval Franič. Od tod izvirajo vse pogostejša izmišljanja, da sedanjih problemov ni moč rešiti brez temeljitejših strukturnih sprememb. V tej povezavi je vse očitnejša
zahteva, da bi dosegli višjo stopnjo delavskega nadzora nad upravljanjem podjetij in večji vpliv sindikata na gospodarsko politiko.«
V nadaljevanju je Josip Franič opozoril na zelo zapletene razmere, v katerih delujejo sindikati dežel v razvoju. Ponekod so problemi navidez nerešljivi, vendar se najširše demokratične sile, katerih pomemben del so sindikati, ne glede na vse težave opredeljujejo za dosleden boj do konca. Sindikati pa so najmočnejši poborniki socialistične opredelitve pri razvoju v mnogih deželah.
Eden najpomembnejših političnih problemov sodobnega sveta je po Franičevih besedah ekonomski kompleks problemov razvoja. Zato ZSJ izraža svoj interes in pripravljenost za razvijanje najširšega sodelovanja pri reševanju tega vprašanja, ki je življenjskega pomena za delavski razred dežel v razvoju, zelo pomembno pa tudi za delavce razvitih dežel.
Ko je poudaril odločno pripravljenost ZSJ, da tudi v prihodnje nudi vso pomoč in podporo narodom, ki se borijo za nacionalno osvoboditev, je Josip Franič dejal, da je za ZSJ zelo potrebno razvijanje najširšega sodelovanja in izmenjave izkušenj ter mišljenj s sindikati drugih dežel o zelo široki pahljači vprašanj, ki se porajajo v procesu družbenoekonomskega razvoja, v boju za neodvisnost, mir, razorožitev in pospešitev procesa prestrukturiranja mednarodnih gospodarskih odnosov. V tem pogledu bo Zveza sindikatov Jugoslavije še zlasti razvijala koristno sodelovanje s sindikati vseh sosednjih držav.
Zveza sindikatov je že doslej v okviru svojega mednarodnega delovanja sodelovala v številnih bilateralnih in multilateralnih aktivnostih. Prizadevala si je, da bi s to dejavnostjo prispevala k mednarodnemu razumevanju, razvoju sodelovanja in enotnosti delavskega razreda ter sindikalnega gibanja. Tako usmerjena
bo ZSJ tudi v prihodnje, je v zaključku svoje uvodne besede poudaril Josip Franič.
Beseda delegatov
V dvodnevnem delu komisije za vprašanja mednarodnega sindikalnega sodelovanja je sodelovalo M delegatov in 1 1 gostov, razpravljalo pa jih je 15. Med njimi so bili tudi Ivo Sabol, Vlado Tkalec, Danilo Slivnik, Viljem Pahor, Milan Hočevar in Andrej Škerlavaj.
IVO SABOL iz Ljubljane je uvodoma opozoril, da je naša kovinska industrija dosegla raven sodobne visokoproduk-tivne industrije, ki presega potrebe jugoslovanskega trga. Zato moramo sprejeti konkurenčni boj na svetovnem trgu, posebej še v neuvrščenih deželah. Uspešni bomo, če se bomo znali vključiti v nacionalne razvojne programe dežel, ki so potencialni kupci. Naložb kapitala, tehnološkega in drugega znanja in drugih, zlasti višjih oblik sodelovanja ne bi smela usmerjati želja po dobičku, ampak hotenje, da bi sodelovanje harmonično služilo interesom vseh sodelujočih in njihovih nacionalnih gospodarstev. Pri tem so temeljni pogoj za prodajo strojne opreme in inženiringa konkurenčne cene, kvaliteta, roki, kreditni pogoji, usposabljanje domačih strokovnjakov in drugih delavcev za po-
slovne, organizacijske in druge funkcije. Naše slabosti na teh področjih so znane. Tudi naloga sindikatov je, da bi jih z združenimi močmi čimprej presegli.
Sicer pa se je delegat Sabol zavzel tudi za razvoj sodelovanja s sindikati sosednjih držav, kjer živijo naše narodnostne manjšine. S tem bomo prispevali ne le k uveljavljanju in krepitvi položaja manjšin, ampak bomo razvijali tudi prijateljstvo z delavskim razredom in narodi držav, s katerimi sodelujemo.
VLADO TKALEC iz Ljubljane je dokaj kritično razpravo o dosedanji vlogi sklada mednarodne solidarnosti pri svetu ZSJ povezal z amandmajem, po katerem bi z ničemer pogojevano moralno podporo in materialno pomoč osvobodilnim gibanjem lahko nudili tudi v obliki neposrednih solidarnostnih akcij, ne pa izključno prek omenjenega sklada, ki se napaja iz dela sredstev sindikalne članarine. Pomen osebnih prispevkov za konkretne solidarnostne akcije je po mnenju razpravljavca predvsem v njihovem moralnem učinku na članstvo naših sindikatov. V kasnejši razpravi so delegati brez bistvenih pripomb podprli predlog, naj bi ta amandma vključili v resolucijo 8. kongresa ZSJ.
DANILO SLIVNIK iz Ljubljane je govoril o razredni naravi boja za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Delavski razred, ki se bojuje za svojo socialno in ekonomsko osvoboditev, po njegovih besedah ne more ravnati tako, da se obenem ne bi boril tudi za enakopravne odnose med narodi. Za ta boj sta značilni dve dimenziji. Prva izhaja iz mednarodne narave spreminjanja obstoječih ekonomskih odnosov. Povezana je z idejo neuvrščenosti in se odraža v boju za gospodarsko in politično neodvisnost držav v razvoju, v boju proti ekonomski prevladi imperializma in hegemonizma, torej tudi proti kapitalizmu kot svetovnemu procesu. Druga razsežnost tega boja pa izvira iz nasprotij med delom in kapitalom na nacionalnih tleh ter predstavlja pomembno sestavino boja za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Od te sestavine je še najbolj odvisno, če bo ta boj tudi razredni boj v pravem pomenu besede. Ne moremo govoriti o prerazdelitvi svetovnega dohodka, ne da bi tekla tudi akcija za prerazdelitev nacionalnega dohodka. Samo to omogoča splošni gospodarski napredek celotne mednarodne skupnosti.
rotem ko je poudaril angazr ranost Jugoslavije pri utrjevanji miru v svetu, mednarodnega so delovanja in svobodnega razvoj; slehernega naroda, je VILJEV PAHOR iz Nove Gorice govori o osimskih sporazumih kot pri meru uspešnega reševanja spor nih mednarodnih vprašanj. N; sklenitev sporazumov je vplivale tudi ugodno ozračje v odnosi! med Italijani in Jugoslovani, k žive ob meji. Značilno in pomembno je, da so pota razumevanja in sodelovanja med prvim pomagali utirati novogoriški sindikati s tem, da so začeli sodelovati s sindikati onstran meje.
Zanimiv je bil tudi tisti del Pahorjeve razprave, v katerem seje zadržal na možnostih in težavah v zvezi z zaposlovanjem pripadnikov naše narodne manjšine iz Italije v industrijsko razviti Novi
Gorici, ki ji vse bolj manjka delavcev, zlasti še kvalificiranih.
O obmejnem gospodarskem sodelovanju in zunanjetrgovinski menjavi je govoril tudi MILAN HOČEVAR iz Sežane. Z menjavo blaga in storitev je obmejno gospodarstvo prispevalo k nastanku najbolj odprte meje v Evropi, še zlasti pa k podpisu osimskih sporazumov. Vendar pa obmejno sodelovanje, žal, spremlja vse preveč težav. Tako jugoslovanske organizacije združenega dela, ki poslujejo na obmejnem področju, med seboj niso povezane, zato pa ni usklajenega in enotnega nastopanja. Stanje se sicer začenja izboljševati. Zunanjetrgovinske organizacije, ki sodelujejo v maloobmejnem prometu, se namreč že začenjajo povezovati s proizvodnimi organizacijami. Občutijo pa slabo bančno organiziranost, kar seveda ne vpliva dobro na nastopanje organizacij združenega dela onstran državne meje.
Predlog amandmaja, s katerim naj bi spremenili v predlogu kongresne resolucije zapisano besedilo o sodelovanju s sindikati v neuvrščenih in drugih deželah v razvoju, je v komisiji utemeljeval ANDREJ ŠKERLAVAJ iz Ljubljane. Zavzel se je, da bi sindikati na vseh ravneh, od osnovnih organizacij do sveta ZSJ temeljito preučili vse vidike problemov, s katerimi se soočajo ali bi se lahko soočili na določenem področju. Po njegovem mnenju ne smemo v sodelovanju s sindikati neuvrščenih in drugih držav videti le dela našega mednarodnega sodelovanja, ki naj bi imelo nekakšno posebno prednost, ampak tudi oporno točko strategije, ki bi v prihodnje lahko pomenila nadvse pomembno vsebino sindikalne aktivnosti vsepovsod v svetu. Škerlavajev amandma so delegati sicer sprejeli, vendar šele po dokaj obsežni razpravi, v kateri so se kresala mnenja o konkretnosti tega amandmaja glede na vsebino drugih točk kongresne resolucije. Najbolj na kratko povedano se ni bilo mogoče izogniti vtisu, da se precej delegatov, ki so sodelovali v delu te komisije, nekako ni moglo sprijazniti z zavezujočo vsebino tega amandmaja ter (preveč?) poudarjeno razredno naravo mednarodne aktivnosti jugoslovanskih sindikatov.
Podpora izhodiščem, trije amandmaji za »boljšo« resolucijo
Sicer pa lahko zapišemo ,da so delegati v svojih razpravah podprli stališča in opredelitve, zapisane v kongresnih dokumentih in referatu predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Govorili so o svojih opažanjih in ocenah stanja ter problemov v svetu in v mednarodnem sindikalnem gibanju, kakor tudi o mednarodnem sodelovanju in aktivnosti naših sindikalnih organizacij. Pri tem je razprava, ki so jo ponazarjali s konkretnimi primeri, odražala prepričanje, da bi mednarodno sindikalno sodelovanje in zunanja politika morala biti bolj kot doslej v središču pozornosti, zanimanja in dejavnosti vsega članstva, vseh sindikalnih organizacij in njihovih vodstev.
Ko so delegati razpravljali o problemih, s katerimi se soočata delavski razred in sindikalno gibanje v svetu in opozarjali na
vprašanja, ki so pomembna mednarodno aktivnost naših sin' dikatov, so v zaključnem por°' Čilu o delu komisije opozorili.^ velja nameniti več pozornosl1 programiranju in usklajevanju15 dejavnosti na vseh ravneh sinu1' kalne organiziranosti. Člani sin' dikata morajo biti bolje in cel0' viteje obveščeni tako o mednU' rodni dejavnosti naših sindika' tov, kakor tudi o razmerah j11 problemih, s katerimi se soočaj0 delavci in sindikati v drugih d0' želah oziroma mednarodno sin' dikalno gibanje in svet kot cel°' ta. Zato je še posebej pomembn0 boljše medsebojno razumevanj5 in izmenjava izkušenj z drugi1111 sindikati. Upoštevajoč znana na' čela o naravnanosti naše zunenj5 politike in mednarodne sind1' kalne aktivnosti moramo še boi) krepiti sodelovanje s sindika11 sosednjih držav, kajti tako " razen drugega — pomagamo utr' jevati in uveljavljati tudi pravi°5 naših manjšin.
Delegati so se zavzeli tudi kadrovsko in materialno okrepi' tev občinskih svetov, ki so naj' bolj pogosti gostitelji tujih sindikalnih delegacij, ki prihajajo n*1 obisk v našo državo. Še posebej pa so opozorili na nujnost, da b1 mednarodno sindikalno sodeD' vanje naših sindikalnih organih' cij bolj povezovali s proizvod' no-tehnološkimi snovanji jug0' slovanskega gospodarstva in z napori združenega dela pri ra' zvoju gospodarskega sodeI°va’ nja z neuvrščenimi in drugimi državami v razvoju oziroma s P°' djetji, s katerimi razvijamo industrijsko kooperacijo ali pa zaposlujejo večje število naših dejav' cev, začasno zaposlenih v tuj1111' Komisija za vprašanja medn0 rodnega sindikalnega sodelo0^ nja je še posebej poudarila P°. trebo, da bi sindikat sodeloval P' uresničevanju osimskih sporJ, zumov in drugih mednarodn^ sporazumov, ki urejajo ^ loobmejne gospodarske in drus odnose s sosednjimi državarm Še zlasti gre za urejanje-status11^ vprašanj, pomembnih za na delavce na obmejnih področl in v nastajajoči svobodni sirijski coni med Italijo in Jug slavijo.
Med pomembnimi zadevami5 področja mednarodnega sind' kalnega sodelovanja je tu1 okrepljena skrb za oblikovan) boljših pogojev za
izobraževanj5
otrok naših delavcev v tujin1 . materinem jeziku, kakor tu skrb za založniško-publicističn. dejavnost v tujih jezikih. Tako mednarodno javnost še boU seznanjali z našim samoupraV_
nim in družbenoekonomskim s
stemom, s položajem in vlogo J1, gosiovanskih sindikatov v tems Sternu ter z njihovo notranjo 0 ganiziranostjo in metodami u lovanja.
Z namenom, da bi priporno? izboljšanju vsebine resolu01).
8. kongresa ZSJ, je komb1^ sprejela tudi tri amandmaja ^ sicer: amandma v zvezi z n<jj,
mednarodno gospodarsko ur°
tvijo in interesom delavskeguč zreda za graditev tega siste^’ amandma v zvezi z možnost ■ organiziranja akcij solidarno-kot obliko pomoči sindika10^ dežel v razvoju in gibanjem, k> . borijo za nacionalno neodvisn
in sindikalne ter demokra
tič-15
svobodščine, naposled pa ^ amandma v zvezi z razvoje111 ^
izboljševanjem publicistične s
raziskovalne dejavnosti ZS . posebnim poudarkom na ra skovalni dejavnosti s tega dročja.
P°'
Komisija za zadeve jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini
»Domovina je ena, nas pa je veliko!«
1 zf
sin-
jro-
os1'
Ul£
ndi-
sin-
e|o-
Ina-
ika-
) i" :aja de-sin-slo-brtf mj£ rim' nadnje
idi;
jol)
kat'
utt'
/ice
i za ;pi' iaj' idi' na bej 3b' doza-od-go-i z ra-va-dr-ao-ju-no-av-ini-ia-va-3o-
pf
ra-
nit'
13'
ige
(Tli-
[lit
jšc
jih
iu-
r
is
Ji-
di
''v
di
(lO
bi
v-
>i-
n-
>i-
if-
e-
. Živahna razprava v kongre-1 komisiji za vprašanja jugo-de|VanSki.h detavcev na začasnem v ,u v tujini — takoj na začetku Ja poudariti, da so ji vtisnili °pno opazen pečat prav dele-sab »zdomcev« — je ponovno ^ trdila lestvico najaktualnejših Prašanj in problemov: j o možnosti za vrnitev v Orr|oyino in ustrezna zaposlitev, „izobraževanje otrok in Vraslih,
l)o~~ delo jugoslovanskih klu-. Vv v tujini in organiziranje čustvenega življenja in r~ informiranje.
2 "tnitev in delo je bila — ra-mljivo — tema, o kateri so 'ajveč govorili. In dejstvo je — 1 .JtSetovili, da se je v minulih 80n vrnilo domov približno . -J00 naših delavcev na leto, (]ar ? drugimi besedami pomeni, n, 1Zven meja domovine tre-n dela manj kot 800.000 . s'h ljudi, medtem ko je bilo to
m'0 1?73- Ieta : 1,100.000.
npH 3 Vraeanje naših delavcev so ra vomno vplivale ugodnejše se čč6 glede zaposlovanja (saj Je število zaposlenih povečalo ™ jtas za goo.oOO, v minulih šti-st	prav gotovo pa tudi re-
n J^dvna in selektivna politika v kat ater'h evropskih državah, v st čih so v glavnem obdržali taa ovnjake in visokokvalifici-br e kadre, odpuščali pa delavce tjst? kvalifikacije (razen seveda Za 'a, ki opravljajo težka in uma-ai deiaj za katera nj zanimanj: ^d domačini).
jz b, tem se komisija ni mogla jn ,®n|d vprašanju, koliko skrbi na ta^e naredila za naše delavce vgl^ium zveza sindikatov. Ob-SVoJa a je ocena, da so se med Vancu13. kongresoma jugoslo-dei- .Slndikati skupaj z drugimi , Javnikj v državi, kot tudi v so-drž0Varliu s sindikati drugih ZbmV- ' močno angažirali za Cev JSanje.Položaja naših delav-ntg^lnjini in da so doseženi po-najj, °n' rezultati. Za zaščito slov- delavcev skrbijo tudi jugo-jj |,aas^‘ sindikalni funkcionar-"a n dniai0 Pri drugih sindikatih tjsrJv.agi sporazuma z ZSJ, več čia Slndikalnih poverjenikov in nih °V obratnih svetov, izvolje-
CevJ2 Vrst jugoslovanskih delav Cev er°l<rog sto socialnih delav n!a’P°slanih iz Jugoslavije, po
i sajo pa jjm tu(jj nava
ništv 3 'n konzularna predstav siitrj-f' ^udi prizadevanje naši! so a:ov na raznih ravneh, k držav •°Val’ s sindikati iz drugil nju ’ le Pripomoglo k zboljša enkr-1 °^a-ia naših delavcev. Ši stan a torej, rezultati niso izo trebaVSem pa ie bilo jasno, da bc Velik/13 t^rn Področju narediti ši jektiv Več’.kajti to zahteva ob s° n J10 tfžja situacija, v kater bo .'državljani. Odločneje si areSnpa zavzemati za dosledne rov ir,Cltev Podpisanih dogovo 0'bn sPorazumov.
®'eno 7^eiT1 tem Pa se velja ener b°dor, aVZemati za razmere, k slitev /ogočale vrnitev in zapo Postonif-aVCev — P° programi! ^enra Je.ga vračanja. Dinami-Ijh Igtj, °J gospodarstva v minu-ieitio 'n gibanja, ki jih načrtu-°dpiraja V Prihodnje obdobje nost, Za° nedvomno nove mož-tistiilj i .Pospešeno vrnitev zlast ■ vne r S° s' že pridobili stro-'zkušnjg Vallfikacije in delovne ■ Podatki kažejo, da je \

J' se precej praznih de "'.a panriest> na primer v nekate tlštv-a jnSah industrije, gradbe Sin^ gostinstvu. J E0.treb0 n stalno poudarja ne 1 !lr'tvi olx? ^rpdnji novih in ra: ®0sPodarvv°Je0'b zmogljivosti rstvu, temveč tudi nu.
Radoslav Roso
nost boljšega izkoriščanja, združevanje sredstev delavcev z organizacijami združenega dela za razširitev njihove materialne osnove, ker je prepričan, da je to ena izmed pomembnih poti k novim delovnim mestom. Podpira ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela, hitrejši razvoj drobnega gospodarstva in se zavzema za ugodnejše možnosti za delo s sredstvi v osebni lastnini.
Seveda pa vrnitve naših delavcev ne ovira samo pomanjkanje delovnih mest. V dveh dneh je bilo slišati vrsto kritičnih pripomb na delo naših upravnih organov, zlasti pa na njihov odnos do naših delavcev. »Ti si Švaba, ti imaš marke in lahko čakaš!« so besede, ki jih morajo pogosto poslušati. In dogaja se (kako je sploh mogoče kaj takega!), da naš delavec sploh ne dobi odgovora na svoje vloge in dopise, zgodilo se je, da so nekomu rekli, da lahko odpre pralnico avtomobilov, ko pa je pripeljal stroje in naprave, so rekli, da s tem ne bo nič, ker da ni več potreb. Nekje drugje so mirno dovolili našemu človeku, da je zgradil velik gostinski obrat, pa čeprav je bilo že od začetka vsem jasno, da takšen hotel, v katerem dela toliko in toliko ljudi, ne more biti v zasebni lasti. Še in še bi lahko naštevali podobne zgodbe, ki močno spominjajo na vedenje nekdanjih turških ag in begov. No, tisti človek ki bi rad pri nas odprl pralnico za avtomobile, jo je odprl pač v Nemčiji (mimogrede: z velikimi davčnimi olajšavami!) , nesojeni hotelir se je vrnil v Švico in zdaj oba (upravičeno!) pripovedujeta o svojih grenkih izkušnjah vsem, ki ju hočejo poslušati. Najvnetejši poslušalci pa so seveda naši ljudje, tisti, ki se nameravajo vrniti.
Ali pa — priznanje strokovne usposobljenosti! Zakaj nočemo in nočemo priznati znanja, ki si ga nekdo pridobi v tuji ni ob daljšem praktičnem delu, najpogosteje na najmodernejših strojih? Tudi zaradi tega se mnogi nočejo vrniti. Na seji komisije so poučeni povedali delegatom naših »zdomcev«, da smo naposled le pred podpisom družbenega dogovora o enotnih osnovah za klasifikacijo poklicev in strokovne usposobljenosti, ki bo to vpraša-njeodpravil. Ugodno za zdomce. Seveda pa bo v tujini pridobljeno znanje treba verificirati pri pristojnih izobraževalnih organizacijah v sodelovanju z zainteresiranimi TOZD.
Kaj smo naredili za šolanje in vzgojo otrok? Kaj za izobraževanje delavcev? Več kot polovica (55 %) ali 52.000 otrok obiskuje dopolnilni pouk v materinščini. (Slaba polovica pa ne.) Te otroke poučuje 700 učiteljic
in učiteljev (200 jih je bilo poslanih iz Jugoslavije). Za strokovno in splošno izobraževanje delavcev pa skrbi 25 organizacij iz Jugoslavije; le-te so odprle več kot 100 izobraževalnih centrov, v katerih si zdaj pridobiva izobrazbo približno 25.000 delavcev. Vse to pa je glede na potrebe tako otrok kot odraslih občutno premalo.
Delegat naših delavcev, ki trenutno živijo na območju pokrajine Baden-Wurttemberg, pa je med drugim rekel:
»Rezultati niso tako slabi, lahko pa bi bili še boljši, če bi domovina izpolnjevala obveznosti, ki jih je sprejela. No, domovina je ena, nas pa je veliko. Razen tega — napovedani skupni učbeniki še niso prispeli, še več — niti ne vemo, kdaj bodo natisnjeni. Otroci iz Jugoslavije živijo in se učijo skupaj, toda iz različnih učbenikov. To že od mladih nog povzroča nevšečnosti, ki pozneje prinesejo druge, nezažel ene posledice. V drugem razredu na primer je pet učencev, toda vsak se uči iz drugačnega učbenika.«
Za naše delavce, začasno zaposlene v tujini, so izredno pomembni njihovi klubi in društva. V zahodni Evropi ima svoj klub ali društvo že skoraj vsaka naša »kolonija«. To so prostori, kjer se zbirajo in informirajo, v njih pa poteka tudi vse kulturno-umetniško in zabavno življenje naših delavcev. Postali so nepogrešljiv dejavnik v razvijanju medsebojnih vezi in solidarnosti, negovanju nacionalne kulture, povezave z domovino ter prijateljskih zvez z delavci drugih držav. Zato ni nasljučje, da so takšni klubi in društva tarča stalnega propagandnega delovanja sovražnih elementov vseh barv.
Tako kot vsi družbeni dejavniki pri nas tudi ZSJ podpira in pomaga klubom — zlasti s pošiljanjem knjig, časopisov in drugih informativnih materialov, športne in druge opreme. Hkrati je ZSJ v sodelovanju s sindikati, kjer delajo naši delavci, zagotovila določeno podporo in pomoč teh sindikatov, predvsem pri zagotavljanju prostorov, dobivanju sredstev iz njihovih javnih skladov itd. Vsa ta pomoč pa je — kot je bilo poudarjeno med razpravami v komisiji — premajhna. Klubom je treba zagotoviti materialna sredstva, ki naj bi jih rodilo predvsem tesnejše sodelovanje z delovnimi in sindikalnimi organizacijami v domovini.
In naposled še nekaj o informiranju. Kot že tolikokrat doslej se je tudi v kongresnih dnevih izkazalo, da naši ljudje zelo pogrešajo pristne informacije iz domovine. Huda žeja po novicah pa je nekje večja, drugod manjša, kajti nekatere republike so ob zveznih naporih tudi same poskrbele za specializirane izdaje (Vjesnik, Oslobodjenje). Delavci iz Slovenije so ob tovariših s Kosova na najslabšem, kar zadeva preskrbo z novicami iz domovine.
»Nas v tujini,« je dejal eden izmed delegatov, »na primer živo zanimajo potrebe po določenih profilih delavcev v domovini. Težko , zelo težko pridemo do teh informacij, čeprav je število ustanov, ki bi morale za to skrbeti, kar precejšnje. Tudi pogovori z raznimi tovariši in tovarišicami, ki prihajajo med nas, nam ne povedo kaj več. Navadno poznajo razmere le v eni (svoji) republiki ali pokrajini!«
Prostor nam žal ne dopušča , da bi v tem prispevku obravnali pestro problematiko in množico konkretnih primerov iz življenja naših rojakov, ki trenutno služijo denar izven meja domovine. To
so teme, ki ostajajo aktualne in na katere so razpravljale! — bilo jih je 58! — upravičeno opozorili. Na primer: kdo skrbi in ščiti približno K).000 naših pomorcev, ki trenutno delajo na tujih ladjah? Kdaj bomo dosegli, da bodo delavci v tako imenovanih detaširanih obratih imeli enake možnosti za samoupravljanje kot njihovi tovariši v domovini? Itd.
Poleg tega, kar smo doslej napisali, velja zabeležiti in poudariti še naslednje:
—	komisija je podprla predlog, da svet ZSJ sproži pobudo, naj ustrezni družbeni organi obravnavajo, kako bi lahko z bolj smotrnim obračanjem deviznih vlog ustvarili več možnosti za hitrejšo vrnitev in zaposlovanje naših delavcev, predvsem v nerazvitih komunah;
—	čeprav je zaposlovanje naših delavcev v tujini zreducirano na minimum, ostaja potreba, da se v praksi spoštuje dogovorjeno stališče o prednosti Kosova in nerazvitih komun;
—	vsi.razpravljale!, predstavniki naših delavcev v tujini, so poudarili trdno pripadnost naših državljanov politiki samoupravne socialistične Jugoslavije, živahno zanimanje za njen razvoj in visoko patriotsko zavest.
Pozdravno pismo delegatov osmega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije tovarišu Titn
Dragi tovariš Tito,
presrečni smo, da si se udeležil našega osmega kongresa, zahvaljujemo se Ti za pomoč pri obravnavi najbolj aktualnih problemov družbenega in materialnega položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Naloge, o katerih si nam govoril, je kongres sprejel brez pridržkov, sprejel pa je tudi obveznost, da jih z vso odločnostjo uresničimo.
Obveščamo Te, da smo odkrito in jasno govorili o glavnih smereh boja, ki ga bijemo za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Opozorili smo na pomanjkljivosti in na počasnost pri uresničevanju zakona o združenem delu in drugih dogovorov in sporazumov delavcev, na nevarnost nadaljnjega omejevanja materialne podlage samoupravljanja. Govorili smo o potrebi, da hitreje uveljavljamo delitev po rezultatih dela, o razkoraku med potrebnimi kadri in tistimi, ki čakajo na delo, zatem o standardu, ki za delavce pomeni: več stanovanj, boljše varstvo in še veliko drugega, kar jim lajša življenje in delo. Ugotovili smo, da so marsikje še ostanki starega načina dela in odločanja in da moramo akcijo usmeriti v odpravljanje teh ovir.
Med sedmim in osmim kongresom Zveze sindikatov smo dosegli pomenbne rezultate na vseh področjih življenja — tudi o tem smo govorili — vendar sodimo, da je kritičen odnos do sedanjosti največje poroštvo za boljšo bodočnost. Jako smo razumeli tudi Tvoje besede, ki si nam jih naslovil na začetku kongresa.
Kongres je potrdil neomajno enotnost in odločnost delavskega razreda Jugoslavije, da vztraja pri reševanju protislovij in problemov, o katerih smo govorili. Prav tako je potrdil odločno hotenje Zveze sindikatov Jugoslavije, da se skupaj z drugimi družbenimi silami bori za uresničitev vseh ciljev delavskega razreda, s tem pa tudi za bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti.
Kongres je izrazi' tudi polno podporo Tvoji in naši politiki neuvrščenosti, miru, sodelovanju in enakopravnosti med narodi. Poudaril je odločno pripravljenost Zveze sindikatov Jugoslavije, da se bori za premostitev globokega prepada med razvitimi državami in državami v razvoju kot tudi za uveljavitev pravičnega mednarodnega ekonomskega reda.
Obljubljamo Ti, dragi tovariš Tito, da bomo v naša okolja in v delovne kolektive prenesli Tvoje nasvete in priporočila in da se bomo zavzeli za njihovo dosledno uresničitev.
Želimo, da bi Te na prihodnjem kongresu pričakali in pozdravili z. novimi delovnimi zmagami, s še večjimi rezultati in z manj problemov.
V Beogradu, 23. novembra 1978.
Delegati osmega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije
Čeprav je bil predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak zagotovo tisti, ki je nosil največje »breme« 8. kongresa, si je utrgal tudi čas za pogovor z našimi delavci, začasno zaposlenimi na tujem
Zlata odličja Zveze sindikatov Slovenije
Na podlagi pravilnika o podeljevanju zlatega znaka sindikatov Slovenije je odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije na sejah 5. in 23. oktobra 1978 sprejel
SKLEP
o podelitvi zlatega znaka sindikatov Slovenije v letu 1978.
1.
Zlati znak sindikatov Slovenije (v nadaljevanju: zlati znak) prejmejo v letu 1978 osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije petih organizacij združenega dela in dvainštirideset sindikalnih delavcev.
2.
Za večletno zgledno, učinkovito in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov članstva, upoštevaje skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda, prejmejo zlati znak:
Osnovne organizacije ZSS TEKSTINE, tekstilne industrije Ajdovščina
Organizirani v svojo sindikalno organizacijo (4 osnovne organizacije s skupaj 750 člani, povezanimi v 32 sindikalnih skupin) so delavci Tekstine tvorno i n samoupravno oblikovali svoje poslovne odločitve, načrtno usmerjali svojo kadrovsko politiko, s posebno pozornostjo izboljševali delovne razmere in hkrati zagotavljali tudi delovno varnost. Prek svoje sindikalne organizacije se tesno povezujejo z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki. Svoja hotenja in interese so vedno uveljavljali po samoupravni poti. Sindikalna organizacija skupaj z osnovno organizacijo ZK vedno nastopa na samoupravnih organih z izoblikovanimi stališči do vseh zadev, pomembnih za delavce in jih tudi uspešno uveljavlja. Pravočasno so izoblikovali svojo, z ustavnimi določili skladno samoupravno organiziranost, še zlasti pa so prispevali k uresničevanju zakona o združenem delu in celoviti ureditvi samoupravnih normativnih aktov.
Elfrida Ambrožič, Velenje
Leopold Caharija, Koper
Uveljavili so uspešne oblike splošnega, strokovnega in družbenega izobraževanja. Za vse na novo zaposlene delavce organizirajo uvajalne seminarje, vključujejo se v vse oblike družbenopolitičnega izobraževanja v občini in regiji itd. Organizirajo pestro rekreacijsko in športno dejavnost, dobro so pripravljeni za izpolnjevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, precejšnja sredstva pa so namenili stanovanjski gradnji. Za medsebojno obveščanje uporabljajo zelo raznolike, predvsem pa ažurne oblike.
Uspehe, ki so jih delavci, člani sindikata, dosegli, gre gotovo pripisati tudi temu, da samoupravno celovito in dolgoročno načrtujejo svoj gospodarski in drug razvoj. O vseh osnutkih in predlogih planov najprej razpravljajo v okviru osnovnih organizacij zveze sindikatov, kasneje pa v skupnih obravnavah z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter dejavniki. Svoje tako sprejete dogovore, stališča in spoznanja pa vključujejo v samoupravne odločitve.
Ob letošnji stopetdeseti obletnici obstoja Tekstine lahko ugotovimo, da so njeni delavci — člani sindikata in njihova sindikalna organizacija eno. Prav to pa je poglavitni temelj njihovih gospodarskih in družbenih uspehov.
Osnovna organizacija ZSS IBI, industrije bombažnih izdelkov, Kranj
Osnovna organizacija zveze sindikatov IBI Kranj je vse od ustanovitve nosilec in pobudnik prenekaterih akcij v delovni organizaciji, tvorno pa sodeluje tudi v vseh akcijah v občini. Zdaj je vanjo včlanjenih vseh 520 delavcev, ki so ustanovili 7 sindikalnih skupin. Prek njih vplivajo na oblikovanje politike in skle; pov osnovne organizacije in njenega izvršnega odbora ter tako zagotavljajo prisotnost zveze sindikatov pri vseh odločitvah, pomembnih za delavce. Posebno se je osnovna organizacija izkazala pri uveljavljanju delegat-
skega sistema in delegatskih odnosov.
Zaradi slabih razmer v tekstilni industriji po vojni se je osnovna organizacija vedno zavzemala za dvig družbenega standarda, zlasti pa ji je uspelo delavcem zagotoviti res dobre delovne in življenjske razmere. Posebno pozornost namenjajo zaposlenim ženam. Že leta 1976 so v celoti odpravili nočno delo žena in mladine. Z dosledno stanovanjsko politiko so rešili vsa stanovanjska vprašanja, zagotovili pa so tudi lastno splošno in zobozdravstveno ambulanto.
Osnovna organizacija skrbi tudi za družbenopolitično in dopolnilno izobraževanje delavcev, zlasti mladih. Izobražuje se vsak petnajsti delavec. Osnovna organizacija se je tudi aktivno povezala s krajevnimi skupnostmi pri uresničevanju interesov delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva in v društvih. Sicer pa zagotavlja pomoč socialno šibkim članom, bolnim delavcem in upokojencem, nudi pomoč staršem šo-
loobveznih otrok pri nakupu šolskih knjig itd. Pripravlja obiske gledaliških predstav, organizira proslave, uredila je tudi lepo sindikalno knjižnico. Precejšnjo pozornost namenja tudi rekreativni in športni dejvnosti delav-
S svojim nenehnim prizadevanjem in političnim delovanjem je osnovna organizacija sindikata IBI Kranj dosegla nadpoprečne rezultate in tako občutno prispevala k uveljavitvi dela in vloge zveze sindikatov v vsakodnevni praksi.
Osnovne organizacije ZSS tovarne tirnih vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič, Maribor
Ta sindikalna organizacija je bila v vsem obdobju svojega delovanja (in njeni začetki segajo v leta po prvi svetovni vojni) med najbolj aktivnimi. Zatiranja, ki so '"sto let skušala dušiti njeno delovanje, so le še okrepila zavest delavcev.
Takoj po osvoboditvi je bila ustanovljena sindikalna organi-
zacija, ki je pomembno prispevala k obnovi tovarne in našla moči tudi za širšo dejavnost — leta 1946 je na primer ustanovila prvo stanovanjsko zadrugo v Mariboru.
Danes ima 2170 članov, ki so organizirani v 15 osnovnih organizacij in 2 sindikalni konferenci TOZD, te pa so na ravni DO povezane v konferenco osnovnih organizacij ZS, v katerih deluje 138 sindikalnih skupin.
Sindikalna organizacija je pripomogla k takšni samoupravni organiziranosti, ki je v celoti usklajena z določili zakona o združenem delu. Skrbi za uveljavljanje samoupravljanja, samoupravnega sporazumevanja, boljšo organizacijo dela in nagrajevanje po delu. Vsestransko skrbi za delovnega človeka, njegovo počutje, rast in bogatitev. Največje uspehe žanje na področju izobraževanja in strokovnega usposabljanja, uspešno rešujejo stanovanjska vprašanja, uvedli so tople obroke med delom, uredili oddih, rekreacijo in šport (za dobro delo na tem področju so prejeli najvišje slovensko športno priznanje — Bloudkovo plaketo).
Ustvarjalno so sodelovali pri pripravah in izvedbi referendumov o uvedbi samoprispevkov, solidarnostnih in drugih akcij, veliko pozornost so posvetili uresničevanju zakona o združenem delu, tvorno pa so sodelovali tudi z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in raznimi društvi. Dodajmo še uspehe na področju ljudske obrambe in eružbene samozaščite — in seveda to, da so vsi uspehi sad velikih prizadevanj vseh delavcev tega kolektiva.
Osnovna organizacija ZSS Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju
Člani te sindikalne organizacije so za uspešno politično delovanje organizirali 2 osnovni organizaciji s 410 člani in se povezali v 18 sindikalnih skupin.
Sindikalno organizacijo v bolnišnici, kateri je vojna pustila težke sledove, so ustanovili leta
1945. Kolektiv 86 delavcev (vsi so bili člani sindikata) je prva leta in tudi pozneje žrtvoval veliko prostega časa za obnovo bolnišnice in na pobudo sindikata organiziral zdravljenje bolnikov v oddaljenih, predvsem manj razvitih krajih ptujskega okoliša. Iz štirih oddelkov po vojni so razvili strokovno celovitejšo, zaokroženo medicinsko službo in ustanovili nove enote. V letu 1970 so se odločili za nekatere novogradnje.
Člarii sindikata so vedno posvečali veliko pozornost urejanju delovnih in življenjskih pogojev, reševali so stanovanjska vprašanja in s tem omogočili priliv novih kadrov. Spodbujali so uvajanje nagrajevanja po delu, uredili prehrano med delom in or-' ganizirali bogato kulturno dejavnost. Leta 1970 so ustanovili lastno kulturno skupnost s ple-sno-folklorno, dramsko skupino in mešanim pevskim zborom. Te skupine nastopajo v bolnišnici pa tudi izven nje. Organizirajo si tudi izlete v kraje, ki so povezani z dogodki iz NOB.
V zadnjih letih si prizadevajo za nadaljnje povezovanje z delavci drugih znanstvenih ustanov, kar zagotavlja občanom boljše zdravstvene storitve.
Občinski svet ZSS je ugotovil, da so člani tega sindikata v vseh letih organiziranega političnega delovanja dosegli lepe uspehe: iz majhne zdravstvene ustanove so se razvili v močno, sodobno zdravstveno službo, v kateri vse bolj nastopajo kot nosilci razvoja zdravstva v občini in širšem okolišu. Poleg ustrezne ravni oskrbovanja bolnikov uspešno urejajo svoje delovne in življenjske pogoje, vplivajo na samoupravne odločitve o svojem delu in njegovih rezultatih, iščejo različne oblike zadovoljevanja vseh potreb svojega članstva in se dobro povezujejo z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki v ožjem in širšem območju.
Konferenca osnovne organizacije ZSS Iskre — industrije kondenzatorjev Semič
Ta 1.344-čIanska organizacija povezuje 5 osnovnih organizacij
Angela Belak, Maribor	Franc Belak, Ljubljana	Tilka Blaha, Ljubljana
Janez Čebulj, Ljubljana	Marica Čerče, Slovenj Gradec Sonja Černezelj, Maribor	Jože Duh, Maribor
z 80 sindikalnimi skupina^1' Pripomogla je, da je delovna^' ganizacija, ustanovljena [eia 1951, prinesla v Semič novožČ Ijenje. Uspešno je sodelovala^ samoupravnem organiziranju 1,1; nikoli ni pozabila delovnih inživ' Ijenjskih pogojev vseh delavce' Zagotovila jim je ustrezno pre' j hrano, katere so od leta 1976 j ležni tudi učenci in delavCI | osnovne šole. Delavcem ornU' goča izobraževanje ob delu in že vrsto let načrtno štipendij I učence in študente, skrbi pa tu1'1 za različne dopolnilne tečaje | Nemalo zaslug ima za kulturn0; j rekreativno in športno življeff — tako svojih delavcev kot vsc|" j kraja. Z obratom v Črnomlju.: so ga dogradili pred petimi le11’ so poskrbeli za zaposlitev občs; nov, katerim je bila to zatad oddaljenosti in slabih zvez ediu2 možnost zaposlitve. Izredn0 dobro sindikat sodeluje s kfa' jevno skupnostjo in to sodelov2' nje zagotavlja uresničevanj vseh sprejetih programov. Ta* j je Iskra prispevala sredstva ^ j številne objekt — komunal^’ I kulturne, prosvetne... Za marš1' kaferi kilometer cest, vodovod3, za vrtec, šolo, muzej, samop0" strežbo, se lahko prebivalci S3' miča zahvalijo tudi dobremu d3' lovanju Iskrinega sindikata. Ta je leta 1962 ustanovil tudi radi0" klub, v katerem Iskrini storkov' njaki vzgajajo vsako leto fl0ve generacije radioamaterjev 1,1 navdušujejo mladino za tehnične poklice.
Dobro delo in zavzetost Iskr1 nih delavcev ter uspešno družb3 nepolitično delovanje njihof sindikalne organizacije se odraj v dvigu življenjskega standard" delovnih ljudi in občanov in PJ1 ! speva, da se Semič in občina D nomelj razvijata in krepita hkral s tem kolektivom.
3.
teresov z dolgoletnim delo''" njem v sindikalni organizaciji za pomembne uspehe pri ra’ zredni naravnanosti, uveljavil3, nju in razvoju, prejmejo ^ znak:
Alojz Fajdiga, Maribor
Fr*nc Kosec, Ptuj
ariia Sme, Maribor
Marga Krečič, Ljubljana	Leopold Krese, Ljubljana	Jože Leban, Izola	Štefan Letonja, Maribor
lUllMII IM............ .............. ■ujuuy|iuyiiimn.nnri'iniir..nn.i. I -----------------------------------—-----------	.... —--------------------------------------------------
Rade Vrlinič, Črnomelj	Jože Zaman, Trbovlje	Franjo Zorko, Maribor	Mirko Zupan, Jesenice	Viljem Zupan, Ljubljana
Pokongresni delovni dogovori
Potrebna sta nam pogum
m znanje

Janez Voljč
»Tovariši, nimamo več kaj govoriti. Pojdimo na delo!« (Vinko Hafner ob zaključku 9. kongresa ZSS).
Nedavni obisk Vinka Hafnerja, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Zlate Humer, predsednice RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, Nade Mikič-Bulc, članice sekretariata predsedstva RS, Ivanke Šulgaj, predsednice medobčinskega sveta ZSS in Zdravka Krvine, sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko v tržiški in kranjski občini, je izzvenel kot potrditev tega kongresnega poziva in spodbuda za njegovo uresničevanje v vsakdanji praksi sindikalnih organizacij.
Naš predsednik in njegovi sodelavci so v Tržiču obiskali Bombažno predilnico in tkalnico ter Peko, v Kranju pa Planiko — in se pogovarjali z vodstvi teh delovnih organizacij in njihovega sindikata o gospodarjenju, samoupravljanju in dejavnosti sindikatov. Sodelovali so tudi v razpravah na razširjenih sejah predsedstev obeh občinskih svetov zveze sindikatov, kjer so govorili o organiziranosti in delu sindikatov pri uresničevanju sklepov 9. kongresa.
Na tem kongresu se je namreč močno uveljavila zahteva, da mora biti sindikat, kot najširša razredna organizacija delavcev, v svojem delu še bolj konkreten, zavzet in vztrajen, kajti le tako bo lahko v celoti uresničil sklepe tega delovnega dogovora sindikalno organiziranih delavcev na Slovenskem. Predvsem gre za prizadevanje, da bi v vseh samoupravnih okoljih ustvarili družbene razmere, v katerih bo delavec resničen gospodar, upravljavec pogojev in rezultatov svojega dela in vse družbene reprodukcije. Boj za spreminjanje družbenoekonomskega položaja delavca pa je hkrati tudi boj za vsakdanje uveljavljanje njegovih samoupravnih pravic. Pri tem še kako potrebujemo uspešen in učinkovit sindikat, zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, kjer delavci odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, pa tudi v krajevnih skupnostih, občinah in v samoupravnih interesnih skupnostih, torej tam, kjer delavci žive in uresničujejo svoje življenjske potrebe. Potrebujemo tak sindikat, v katerem bodo delavci nenehno oblikovali nove možnosti, da bi kot samoupravljavci sami skrbeli zase. Politika zveze sindikatov mora torej odsevati voljo delavskega razreda. Le tako bodo naše organizacije prispevale svoj delež k uveljavljanju oblasti delovnih ljudi, ki se je porodila v vihri vojne in devolucije, pred 35 leti, na drugem zasedanju AVNOJ.
Te misli, izrečene na kongresu slovenskih sindikatov in zapisane v njegovih dokumentih, so bile temeljni kamen pogovora predsednika Hafnerja in drugih sindikalnih ter partijskih aktivistov z delavci v Tržiču in Kranju. Govorili so o sedanjem in bodočem prizadevanju za uresničitev ustave in zakona o združenem delu, o gospodarjenju, delitvi dohodka in osebnega dohodka, o družbenem standardu in medsebojnih odnosih, hkrati pa kritično in samokritično ocenili dejavnost sindikalnih organizacij in se dogovorili, kaj bo potrebno storiti v bližnji prihodnosti, da bi slabosti odpravili.
Naj prepišem iz svoje beležnice nekaj njihovih najpomembnejših mnenj in ocen.
Samoupravljanje je uspešno le tedaj, če dobro gospodarimo
»Pestijo nas vse tiste težave, s katerimi se ubada naša tekstilna industrija,« pripoveduje Tine Tomazin, direktor bombažne predilnice in tkalnice, najstarejše tržiške tovarne, ki je začela obratovati že leta 1885. Imajo kakih 80 odstotkov odpisanih osnovnih sredstev, na katerih bo letos 1250 delavcev naredilo 18,5 milijona kvadratnih metrov blaga (takoj po vojni je 1900 delavcev stkalo na leto le polovico letošnje proizvodnje).
Poprečni osebni dohodki: lani 3944 dinarjev, v prvi polovici letošnjega leta pa 4507 dinarjev. Zelo jim primanjkuje strokovnjakov. V razvojnem sektorju je zaposlen en sam človek. »Brez dobrih strokovnjakov ni dobrega gospodarjenja,« pravi Peter Meglič, predsednik delavskega sveta organizacije združenega dela. »Potrebujemo ljudi, ki nam bodo omogočili, da se bomo modernizirali in zagotovili bolj sodobno in rentabilno proizvodnjo. Seveda ob pomoči vse družbe. V tem je naša rešitev.« Strokovne službe niso dovolj učinkovite, ekonomski rezultati pičli, organizacija dela šepa. Imajo pa nekaj novih načrtov, ki jih bodo uresničili sami ali v sodelovanju s Pekom. Janez Furlan, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata, ugotavlja: »Z gospodarskimi uspehi se resda ne moremo kaj prida pohvaliti, čeprav je tudi pri nas očiten napredek, samoupravljanje pa imamo dokaj dobro razvito.«
V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič delujejo štiri temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost, peto temeljno organizacijo pa bodo ob začetku prihodnjega leta ustanovili v obratu Loški potok. Vsaka temeljna organizacija samostojno oblikuje in deli dohodek. Do 1 L decembra bodo še devet samoupravnih aktov prilagodili zahtevam zakona o združenem delu in jih sprejeli na referendumu.
Seveda pa tudi njihovo samoupravljanje pozna pomanjkljivosti. O njih govorijo na sestanku članov konference in predsednikov osnovnih organizacij sindikata. Predvsem velja ugotovitev, ki jo močno poudari Vinko Hafner: »Ni dobrega samoupravljanja, če so gospodarski in poslovni rezultati pičli, pa tudi zgolj uspešno gospodarjenje ne pomeni vsega, saj se nerazviti sa-
moupravni odnosi utegnejo maščevati in poslabšati uspešnost poslovanja!« »Sploh pa drži,« pravi Jože Zupančič, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, »da je samoupravljanje učinkovito le tedaj, če v njem neposredno ali prek delegatov sodelujejo vsi delavci,« V BPT bodo morali še veliko storiti, da bi zaživele samoupravne skupine in da bi delegatski sisfem bolje deloval. Predsedniki osnovnih organizacij pripovedujejo, da je gradivo za seje samoupravnih organov dostikrat »bolj malo razumljivo« in da tudi delegat delavskega sveta ne ve, o čem je glasoval, kaj šele, da bi to vedeli delavci, ki so ga poslali na sejo. Tudi na področju delitve po delu je precej vrzeli. Govofij o o uravnilovki, o premajhnih razlikah med osebnimi dohodki za dobro in slabo delo, o težnjah, da bi tako imenovani presežek delili vsem enako, o osebnih ocenah, ki povzročajo »samo špetir« in ki bi jih bilo potrebno čimprej odpraviti. Jelka Ličen, podpredsednica konference, pojasni, kako so v neki skupini na pobudo mojstra sklenili, da bodo na račun osebne ocene razdelili vsem delavcem 13 odstotkov osebnega dohodka (največ lahko delijo 20 odstotkov) in se tako izognili prepirom. Premalo so v kolektivu naredili, da bi merili samo delovni rezultat. »In vendar se je ogromno spremenilo,« ugotavlja Jožefa Lončar, ki v oddelku pregledovalnice prevzema blago in že 33 let dela v tej tovarni; pripoveduje, kako težavno je bilo delo v tistih povojnih letih, kako so delavke postajale udarnice — ne zavoljo plače in tudi ne zaradi prehodne zastavice, pač pa zaradi spoznanja, da bo samo dobro delo zboljšalo in oplemenitilo naše življenje. »In je bilo takrat med nami več tovarištva, kot danes.« Prav zaradi tovarištva, solidarnosti in dobrih medsebojnih odnosov pa tudi potrebujemo samoupravljanje.
Dejavnost sindikata še ne odseva resnične volje delavcev
V tržiškem Peku, organizaciji združenega dela, ki dosega zavidljive uspehe tako v proizvodnji in uveljavljanju na domačih in tujih tržiščih kot tudi pri ustvarjanju dohodka, dela v osmih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti 3.900 delavcev, od tega v Tržiču skoraj 2.000. Izvažajo 60 odstotkov vse svoje proizvodnje (v desetih mesecih letošnjega leta so povečali izvoz za 50 odstotkov) skupno pa bodo letos naredili 3..'00.000
parov čevljev in povečali dohodek za 71 odstotkov. Tolikšni uspehi bodo omogočili večji osebni dohodek (letos so v temeljni organizaciji Obutev Tržič delili v poprečju 4.900 dinarjev na mesec), hkrati pa bodo, kot pravi direktor Janez Belina, lahko še več sredstev namenili za nadaljnjo posodobitev proizvodnje, za še večjo kvaliteto izdelkov (njihova obutev je že sedaj znana doma in na tujem kot zelo kvalitetna), za višjo delovno storilnost in še več novih proizvodov in novih orodij, ki bodo omogočila, da bo delo postalo lažje.
Na tej svoji uspešni poti pa se ubadajo tudi s tako drobnjakarskimi težavami kot je, denimo, pomanjkanje vijakov za pribijanje pet; zavoljo tega se dogaja, da sredi tedna stojijo prekrižanih rok, v soboto pa morajo delati. Seveda to povzroča negodovanje. Pe ne samo to dejstvo. V Peku je, po besedah Božidarja Megliča, podpredsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov, veliko mladih delavcev in med njimi jih je precej iz drugih republik, ki »še nimajo oblikovane razredne zavesti«. Zato se ne zanimajo za delo in samoupravo. »Toda nekdo mora to zavest spodbuditi, jo organizirati in usmerjati,« opozarja Vinko Hafner, »saj zavoljo tega imamo sindikat!«
Pravijo, da so se že organizirali tako, kot terja zakon o združenem delu, odnose med vsemi temeljnimi organizacijami so zgradili na dohodkovnih osnovah, ustanovili so TOZD tudi v Lud-bregu (kjer dela že več kot tisoč delavcev) ter v Trbovljah, in povsod so samoupravno povsem samostojni.
Vendar gre za vsebino te samouprave. Janez Gregorc, predsednik delavskega sveta organizacije združenega dela, trdi, da so samoupravno napredovali, so paše slabosti. Denimo: nekateri, zlasti mlajši delavci, nočejo delati ob sobotah, čeprav je delo obvezno, so pa tudi delavci (zlasti delavke), ki že v petek ne pridejo na delo, potlej pa prinesejo bolniško potrdilo. Letos se je število bolniških izostankov povečalo za polovico; dogaja se, da je »bolnih« celo 25 odstotkov delavcev v posameznih temeljnih organizacijah. Govorijo tudi o vzrokih — od popustljivosti novega zdravnika, do neurejenega varstva otrok in premajhne delovne discipline.
Jožica Kogoj, ki dela v Peku 24 let in tanjša kapice v oddelku sekanja zgornjega usnja (in rada prebira Delavsko enotnost) mi ra-
zlaga, kako deluje kot samou-pravljavka: »O vsem nas obvestijo na zborih delavcev.« Njena sindikalna skupina pa je tako številna, da sindikata ne čuti kdovekaj.
Imajo kakih 500 delegatov delavskih svetov in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Tudi informacij je obilo, kot pravi predsednik delavskega sveta. »Vsakdo ima možnost, da sodeluje v samoupravi.« Peter Kovač, predsednik osnovne organizacije sindikata v poliuretanu, pa se s to trditvijo ne strinja: »Resda veliko govorimo in pišemo o našem samoupravljanju, v temeljni organizaciji pa ga bolj malo občutimo. Ljudje poslušajo, kimajo in dvigujejo roke. Tudi sindikat še ne deluje, kot bi moral. Nimamo občutka, da ta naša organizacija nekaj pomeni. Sklicujejo zbore delavcev in namesto da bi sindikat poprej oblikoval stališča do problemov, ki so na dnevnem redu, nas, se pravi izvršni odbor, šele na zboru hkrati z drugimi delavci obvestijo, za kaj gre. Tudi tale sestanek je dokaz, kako dela naš sindikat. Prišli smo iz temeljnih organizacij zato, da bi povedali, kaj nas teži in se dogovorili o zboljšanju naše dejavnosti, pa predvsem poslušamo in tarnamo, da ni zanimanja. Kar povejmo, da smo doslej premalo storili za vse tisto, čemur rečemo aktiviranje članstva. Zato se dogaja, da sestanki niso sklepčni in da se včasih udeleži seje le četrtina vabljenih, pa naj se sestanemo med delovnim ali prostim časom. Preveč odločajo vodje oddelkov, premalo pa delavci. Tale naš današnji sestanek naj spodbudi vseh 500 delegatov Peka, da bi te slabosti odpravili.«
Odprta so vsa vrata
Tudi v kranjski Planiki, kjer dela več kot 5.000 delavcev (od tega v Kranju 1.200) imajo osem temeljnih organizacij in delovno skupnost ter dosegajo pomembne gospodarske in poslovne uspehe tako doma kot v tujini. Razen v Kranju so njihove temeljne organizacije tudi v Turnišču, Tolmunu, Breznici in Lukovici. Tone Gros, generalni direktor pove: »Izvažamo trikrat več kot uvažamo.« Kakih 5.500.000 parov obutve in prav toliko parov podplatov prodajo v lastnih trgovinah ali pa izvozijo in lani so pri dveh milijardah 500 milijonov dinarjev bruto proizvodnje ustvarili sto milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Letos so osebni dohodki že dosegli v posameznih temeljnih organizacijah od 5.500 do 5.960 dinarjev mesečno.
Tudi v kombinatu Planika se ubadajo z istimi težavami pri uvozu in izvozu kot v Peku, pripovedujejo o enakih težnjah po sodelovanju gorenjskih čevljarjev, ki so jih že realizirali ali jih še bodo. Imajo pa nekaj, s čimer prednjačijo:	njihove delovne
enote, ki so tudi sindikalne skupine, že oblikujejo stališča in vedno bolj odloča jo o vseh zadevah enote in temeljne organizacije. Tudi dohodek obračunavajo po enotah, tako da je dinar blizu delavcem. V sleherni delovni enoti deluje svet, v katerem so predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci. Ta svet pa ni forum in ne odloča, ampak organizira razprave delavcev. »Tam se dogovarjamo o delitvi in o delu,« razlaga Edi Bešlagič, predsednik konference osnovnih organizacij, Silva Rozman, predsednica delavskega
oi#
sveta . kombinata, pa pnpoff ;iH »Stališča, pripombe in zaWe'|,el
enote so ena izmed osnov za ,L0( javnost delavskega sveta .°r meljne organizacije.« Na vpH^n šanje Vinka Hafnerja, kakšnHp’ razmerja med temeljnimi ot( nizacijami v Kranju in drujr 0 zatrjuje: »Nimamo nobenih P1 ,en sebnih razmerij. Vsaka teme') organizacija se je specializ1^ za določeno zvrst obutve m Jl luje na enakih pravnih osnova^ Delitev po delu so uredili t" , , da dober delavec lahko dob' svoje delo tudi 60 odstoF “lei
osebnega dohodka več. kot
dtf1'
vec, ki na enakem delov^ mestu komaj dosega normo- . »Odkar je osebni doh°a
odvisen od delovnega uspe'
]i:i- V,
mi pripoveduje Janez RemK
ho*
iaj,
tie
*dr
Sta
»čn
)>0v
\

navlači konice čevljev.
r#el;
delam«. Viktor Eržen, voJHiin
rt, .	.
del''ste.
viln
razi
H
I0c
splošno kadrovskega sektofJ.Th pa pravi: »O našem sistemu tve bi kazalo kaj več sprego''0^Sle' v Delavski enotnosti.« Strin)8 se, še zlasti zato, ker so se p0^ mno in povsem samostojno 1°^, tudi problema, kako upošte' '. pri osebnem dohodku min11 en de|o.	^
Stane Lončarič, predsenJI1^ izvršnega odbora kranj5,’^ osnovnih organizacij Planlr!j) pripomni: »Še ni tako, kot bi ralo biti, vendar ni nobenih0'.06] da sindikalno delo ne bi bil0,,®' boljše. Od nas je odvisno, kak' ka bodo uspehi, saj so odprta , R vrata. Poprej so se sindikalni3 ■ * tivisti ukvarjali s tako imeno',^] nimi »sindikalnimi zadevanj1 N: kot so nekoč poimenovali skr0, H
ozimnico, rekreacijo in
no, in takrat je bilo delo ,T|,-Zdaj je naše zanimanje osre>r0,i točeno predvsem na gospod3^; nje in samoupravljanje. Tak|fLlvl dejavnost pa terja široko ra/i.j, \ danega človeka.« Predsed11 'k osnovnih organizacij, ki s0 SJi’ raj vsi šele pred nedavnim p08:,).
. sindikalni aktivisti, mu pr'If^il
:;S;
jejo in hkrati trdijo, da bi rn°J‘ več storiti za izobraževanj6 'J dikalnih kadrov. Tudi kom3 P stov je v Planiki odločno prC t« ].r' lo. Med 920 proizvodnim' ^.Lli lavci v kranjskih temeljnih h nizacijah jih je komaj 18. Sk° ,, v nič niso storili, da bi spr6J^.()|l(lr,,' partijo mlade delavce, ki del3) rL sindikatu in v mladinski orrtjj! va^ zaciji. Zdaj jim je mafs^, ^t težko, ker se ne znajdejo, “ komunistov pa jim bo lahk° ' r
hitreje omogočila, stali dobri aktivisti.
T o6 te> da bodo P M !eni
Ob koncu obiska v ki^jLf-ji!* občini je predsednik Vinko b., t_cr
... . ..
ner — na razširjeni seji Pr£ (P| stva občinskega sveta	(J;
drugim dejal:	i-j'0
»Veliko smo videli in spo^p; (jJ upam pa, da ste tudi vi vsi i" pridobili od teh naših pogov°'|(k|i®ri ki bi jih lahko imenoval d6'0 nj dogovore.«	.-j^V
Vs^o čemer so govorih, J zvenelo kot spodbuda za ur°' |; ’ d čevanje sklepov 9. kongr^jjlfL5' takih spodbud pa se lahko več poguma in znanja, ki 1° ,1! ^' kanj potrebujemo v našem
za oblast delavskega razre6
Pot(
V|of
felt
NVc
. N
Je c
%
POS;
'It
Gl
‘g
•dri.
olj
N
leknjskem Vegradu uspešno uresničujejo zakon o združenem delu, še posebej na področju delitve dohodka
Daleč so, a še ne na koncu
ahte'*
v/
Črnjan Križnik Kako praktično uresničiti
deij. dKo praktično uresničiti Ljiev dohodka in osebnih do-^nf0V K0 vloženem delu in *ani no°Pustiti mezdo? To vpr, |»la,e ie lani številnim beli
in
.--------- . a-
številnim belilo
pa ga še danes,
•šnHfeve Je lani
orf^aiti ’,-,rnno8ml Pa ga se danes,
rufT°iet ,deCember zadnj' rok’ "-v 4- treba v organizacijah zdru-
lihyWe'reba,v organizacijah ne|j|i- ho, 6 aeIa »spraviti pod stre Ljral' jaj0 Sa|ri0upravne akte, ki ure-
in nose na tem taK° P°" ovat).! tdruj nern Področju. V zakonu o
j tak1’Skvij^111 d5lu je sicer več P°~
lobi ^ Ha'h* nadelno 'n teoretično n#' bleni]atd^bro razrešujejo to pro-,t dei? tičug ■	°’ vendar pa je prak-
)\nclfi ?ahtp12Vedda precej zapletena in no. HnpVa Veliko dobrega in stro-l,o*- V |a znanja, neha* veeraael0Vni organizaciji GIP nje, ktajg d 'z Velenja, v kateri zdru-r3.Wei;i, v°ie delo in sredstva 2.200

J	lil MCU^lVd Z..Z.V/U
e'v> so samoupravni spora-skupnih osnovah in meri-
p0f fa2D 0 osnovah in merilih za o <ieliter?janje čistega dohodka in kj. sredstev za osebne do-
štev«’Hkp Sredstev z
nifl“ll HbmSprejeli že '
tin,.. ru> uresničil
lanskem no-
'"lOn, J
iloven ’ uresničujejo pa ju od
Jl- rr
ani^oupf”’ ua sta Vegradova sa-; skoVn-' sPorazurn 'n pravil-
Pvega i aresnicuJ-j- -----
se^f^dikLu? dalje' Ker k6 bll° v
njsNarje dn že na več mestih pou-anikHonJ3’ da sta Vegradova sa-
bi iflTik suavn.’ sPorazum in pravil-h ui'fdejans?rajda že uspela združiti nilo*‘Se v hr 0 stanje z željenim, smo kak*tskati t ®dništvu DE odločili obira tizacj; Ve'enjsko delovno orga-/iii »k.J0, Pa ne le zategadelj, da
.,-1 1%. Pr0Dan;^„l:	____.. :______
1“	, . aCl (f) ^	..................
Ini Jtbj ■ ra ne le zategadelj, da ;no's HVe*Pa8irali« njene »izume«, . aifltreorjj^Zato, da bi dokazali, da se
krb2)(ie|u\ , (zakon o združenem Ha 3 drusničiti tudi v praksi. laHlHe 0g°vornika sta bila Janez sred0-Hfgr Predsednik predsedstva JafKlbtidii, eace osnovnih organizacij Ha3 3 Vegrad in Rado
•>Vka
,ir vP:a’
az«
vKa	*a v au 111
Hr’dVodja splošne službe
lil- . . U, do nedavnn
bik o3]!11’ do nedavna predsed-
a?deCv0;avs;,ndikata fadbenih icp1 v v veleniski občini.
ritfiji
'l ji1	s° Plače povečevali vzpo-
K/! ,;0s Porastom cen
velenjski občini.
, s Porastom cen
d’- / «reri re|1,‘!. Hužen prejetjem zakona o ii Hski h 111 de'u so 'mul' v tej ve-otr1, Hik n ®,Iovni organizaciji pra-S, v . delitvi osebnih dohod-;jeb H 0r.aterem so bila med dru-■iV P|Sana delovna mesta in r2;lfiSHe tavke' Prav te “me po-So vsako leto poveče-V H<le * določen odstotek, pač r. ilj: !*roškn.a.Poveeanje življenjskih
0,11 L>ateTozi%drti8hTena
.bi, (j„ yz.lJ Pako so bili va-nHe kaPac ^Plača« mora biti in, iibP/, H- T„i-Podraži. se mora pove-11K .Hejn 1 takrat so delali perio-SJ HakIjučne račune, jih po-',|1 ||davsk’et^nar Pa razdeljevali na
l 'bvskp dr Pa razdeljevali na Soča'aledeiavce v TOZD sila
3ili H0ciični in zakr^11683^3-h deiar. , zaključni računi so
ir vHveev Sk° skrb samo vodilnih
HrtHezan1 s« se čutili odgo-
^da bol?Si)odarjenje 'n skrbe-
Oik trduZek i de*avci redno prejeli
0Jn!Nia\!n da bo delovna orga-
rtikltl^^Ua dl! da bo delovna orga-P-
:e pr "H13 Planirane skla-
d^80 lastnV?dilni delavci igrali v Tozn (8osP0darjev),
Ve(;
T07 (.gospodarjev), Drm ^ Pa mezclne de-lNe Pretir°Veduje Rado sivka-S(it0pisano ^amo’ če trdimo, da
i? vtst “ s-
L 0 v s. d"Je se vedno pri-
PorsUaiene8a d ralhR0rganTcijah

na uho
t^ženS z.določili zakona o km30 še VBri 6 u’ vendar me-
Hko
dohod v ne ug°tav|jajo-tvQ.; dka so ustvarili.
'ar' , so ustvarili.
J n dohodek pa je moč
Detajl iz novega naselja Šalek — Gorica v Velenju: v ospredju je vrtec, ki ga je Vegrad iz 52 celic postavil v treh dneh. Zanimivo je, da ga je moč za 20 odstotkov cene prestaviti na drugo mesto
deliti med udeležence, ki so ga ustvarili, in na sklade. Seveda bi bilo iluzorno trditi, da si tega ne prizadevajo doseči; problem je strokovno-organizacijske narave. V takih OZD namreč nimajo izpeljanih vseh potrebnih po-slovno-informacijskih sistemov in izdelanih planskih meril, da bi to določilo zakona lahko uveljavili.
Kako so v Vegradu opustili mezdne odnose?
V Vegradu od 1. marca letos uresničujejo tisto, kar se jim po določilih njihovega samoupravnega sporazuma in pravilnika zdi bistveno in najpomembnejše. Mesečno izračunavajo: ustvarjen dohodek TOZD; dosežen čisti dohodek TOZD; maso sredstev za osebne dohodke iz doseženega čistega dohodka (s pomočjo plansko določenega delitvenega razmerja); število enot vloženega dela v TOZD; vrednost enote dela v TOZD, ki jo izračunajo tako, da razpoložljiva sredstva za osebne dohodke delijo s številom enot vloženega dela.
Osebni dohodek delavca v TOZD je potemtakem enak doseženi vrednosti enote dela pomnoženo z relativnim razmerjem sestavljenosti dela, ki ga delavec opravlja. Vse to korigirajo še z učinki osebnega prispevka delavca po kriterijih dosežene norme, kvalitete in gospodarnosti.
Tisto, kar je bistveno novega v tem sistemu, je to, da izračunavajo vsak mesec posebej doseženo vrednost enote dela, ki jo potrjuje delavski svet, hkrati s tem pa sprejemajo tudi ukrepe za boljše gospodarjenje. Ker je od dosežene vrednosti enote dela odvisna višina osebnega dohodka vseh delavcev v TOZD, je sedaj postala ta točka dnevnega reda na delavskih svetih najbur-nejša in najzanimivejša sploh. »Vpeljali smo samoupravni informacijski sistem prek IO OOS in sindikalnih skupin, pri katerem sodelujejo tudi vsi člani ZK v TOZD. Tu delavci vsak mesec povsem samostojno obravnavajo dosežene rezultate, da uredijo določene probleme. Imajo torej funkcijo iniciatorja in funkcijo kontrole,« pripoveduje Janez Zore. »Dosegli smo torej, da so pričeli gospodariti in se boriti za boljše rezultate vsi delegati de-
lavskih svetov, preko njih pa vsi delavci v TOZD. Sedaj ni več direktor TOZD tisti edini skrbnik gospodarjenja, ki mora neprestano priganjati, ukrepati za gospodarno ravnanje z materiali, kaznovati storilce, paziti, da se mehanizacija ne uničuje, kontrolirati, da delavci ne izkoriščajo bolniške protizakonito in podobno. To vlogo so’prevzeli vsi delavci v TOZD in še posebej delegati delavskih svetov, saj ti prihajajo na seje že z narejenim spiskom problemov in napak, ki so jih opazili v določenem mesecu, hkrati pa imajo izdelane tudi predloge za njihovo odpravljanje,« dodaja Rado Sivka in nadaljuje: »Menim, da je to pravo delo delavskega sveta in da je zakon o združenem delu v svojem bistvu realiziran, ko dosežemo tako stanje. Dobri rezultati ne morejo izostati. Pomembno
pa je tudi, da v takem sistemu teoretično ne moremo delati z izgubo oziroma da bi si razdelili večj kot smo ustvarili. Ocenjujem, da smo s tem sistemom presegli mezdni odnos in uveljavili načelo, da gospodarijo delavci, ki upravljajo z družbeno lastnino, njihovi osebni dohodki pa so v strogi odvisnosti od doseženega dohodka TOZD.«
Z novim sistemom se porajajo nove težave
Z letnim planom TOZD so si delavci določili plansko vrednost enote dela, kar je mera za normalni poslovni rezultat živega dela. Toda mesečni izračuni kažejo, da nekatere TOZD bistveno presegajo to plansko vrednost, drugje pa je niti ne dosegajo. Seveda se pri tem takoj vsiljuje vprašanje, pod kakšnimi
pogoji (cenami, tržiščem) si posamezne TOZD ustvarjajo dohodek. Ko so to analizirali, so ugotovili, da imajo, nekatere TOZD dejansko boljše možnosti za ustvarjanje dohodka kot druge in da morajo najti takšne regulative, s katerimi bi vsaj približno izenačili vse TOZD pri pridobivanju dohodka. Pri tem je treba izločiti dohodek, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu. »Tega pa še velikokrat ne znamo izračunati,« ugotavljata Rado Sivka in Janez Zore. »Nadalje nam je vsem znan pojav nihanja konjunkture posameznih proizvodnih programov, ki prav tako vplivajo na ustvarjanje dohodka in preprečujejo enake možnosti za vse TOZD. Dokler še nimamo izdelanih teh rešitev, smo v naši delovni organizaciji sprejeli začasen sklep, da se lahko izplačujejo vrednosti enote dela v razponu med 90 in 120 odstotki od planirane. TOZD, ki je dosegla pod 90 odstotkov planirane vrednosti, si je torej za osebne dohodke razdelila več kot pa ustvarila, zato mora takoj sprejeti ukrepe, kako bo v naslednjih mesecih to nadomestila. TOZD pa, ki je dosegla več kot 120 odstotkov vrednosti enote dela, se lahko odloči, da izplača 120 odstotkov, preostala sredstva, ki bi jih lahko razdelila za osebne dohodke, pa nameni za sklade.
Še vedno imamo probleme z ekonometrično formulo izračuna količine sredstev za osebne dohodke, ki smo jih ustvarili v preteklem mesecu. Tudi formula, ki je opredeljena v panožnem sporazumu, ni vzdržna, ker se v treh letih lahko v TOZD dogodi toliko organizacijskih in tehnoloških sprememb, da ni moč tekočih osebnih dohodkov iz živega dela vezati na probleme in težave, ki jih je imela TOZD pred dvema ali tremi leti. Problematična pa je tudi zato, ker novoustanovljene TOZD nimajo podatkov iz preteklih let, ker še pač niso obstajale.«
Obveščanje »igra« glavno vlogo
Takšen sistem ustvarjanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, kot so ga zasnovali v Vegradu, pa bi seveda ostal brez vsakršne vrednosti, če delavci pravočasno ne bi dobili dobrih poslovnih informacij o tem, kakšen dohodek so ustvarili in koliko lahko razdelijo. Taka informacija mora biti razumljiva vsakomur, obvezno pa mora biti primerjalna in odgovoriti na tale tri vprašanja: kaj smo planirali, kaj smo dosegli in kolikšna so odstopanja.
»Ko delavski sveti in samoupravne skupine prejmejo to informacijo, se gospodarjenje šele začne,« nadaljujeta naša sogovornika. »Vsaka enota pri sebi ugotovi: zakaj so bili zastoji v proizvodnji in kdo je temu kriv (krivcu zaračunavamo stroške izpada proizvodnje); zakaj so bili materialni stroški večji, kot bi lahko bili (kje so porabili več materiala kot je normirano, kako so vzdrževani stroji, zakaj so prevozni stroški tolikšni, kako pa» zijo na porabo električne energije itd.); zakaj je bolniških izostankov več, kot je normalno; kakšne pripombe imajo investitorji ali kupci na kvaliteto izdelkov. Na takšna in podobna vprašanja morajo najti odgovore in ustrezne ukrepe delavci v svojih sredinah. Vzporedno s samoupravnimi organi morajo obravnavati obstoječe stanje tudi vse družbenopolitične organizacije v TOZD in nemudoma sprožiti pobudo za ukrepanje, če pride do odklonov. Ko končno delavci ugotovijo, da se stanje iz meseca v mesec boljša, da njihov dohodek narašča, z njim pa tudi osebni dohodki, je cilj dosežen.«
V velenjskem Vegradu so prepričani, da »njihova barka pluje v pravo smer«, so pa toliko samokritični, da trdijo, da so šele na pol poti. »Najmanj dve leti bomo še potrebovali, da bomo ta sistem dogradili,« zaključujeta Janez Zore in Rado Sivka.
MONTAŽNO PROIZVODNO PODJETJE T 62000 MARIBOR, Meljski dol
Najnovejši izdelek — sončni kolektorji
Sončni kolektor izkorišča neizčrpno sončno energijo za gretje sanitarne tople vode, bazenske vode ter dodatno ogrevanje prostorov v kombinaciji s konvencionalnimi načini ogrevanja.
Projektiramo in montiramo:
—	parne, toplovodne in vročevodne sisteme gretja,
—	kotlarne za ogrevanje naselij in industrijo,
—	komfortne in industrijske naprave za prezračevanje in klimatizacijo,
—	vodovodne instalacije,
—	plinske instalacije,
—	bazensko tehniko in instalacije,
—	opremo in instalacijo za pripravo napajalne in tehnološke vode.
Izdelujemo:
—	naprave za pripravo vode v različne namene,
—	izmenjevalce toplote za razne medije,
—	bojlerje, tlačne posode in rezervoarje,
—	ostale izdelke za montažo,
—	hlevsko opremo.
Vsem delovnim ljudem čestitamo ob 29. novembru — dnevu republike!
________________'
Ko so v slovenskem Narodnem gledališču prvič v naši zgodovini peli internacionalo
Manifestacija v gledališču
Prizor pohoda orjunašev na Trbovlje
Mariborska drama' in ljubljanska televizija se dogovarjata o tem, da bi posneli na filmski trak Golouhovo »Krizo«, ki sojo mariborski gledališčniki uprizorili to sezono v počastitev devetega kongresa slovenskih sindikatov. Kot je znano, je to prvo povojno uprizoritev »Krize« pripravil režiser Jože Babič, ki je delo postavil na oder tudi že pred vojno. Zdaj naj bi dramo fjlmsko posneli v ambientu mariborskih železniških delavnic.
Ta letošnji dogodek pa najnovejša novica sta nas spodbudila, da zberemo spomine na ta pomembni dogodek v zgodovini naprednega delavskega kulturnega gibanja na Slovenskem pa tudi v zgodovini slovenskega gledališča.
V	članku »Manifestacija v gle-dališču«, ki ga je napisal za I. zvezek zbornika Četrdeset godi-na, se režiser, akademik Bratko Kreft spominja, kako je leta 1928 kot mlad komunist začel snovati Delavski oder. V njem so vrele zamisli o novem revolucionarnem gledališču, ki bi bilo umetniška in revolucionarna tribuna socializma in bodoče revolucije. Toda zavedal se je, da bi tako samostojno delavsko gledališče oblast zagotovo takoj zatrla, kot je že dotlej razgnala vse količkaj levo usmerjene delavske
"* kulturne organizacije. Mladi, komunistično usmerjeni intelektualci so se prav zaradi tega po sklepu partije že nekaj let vključevali v delavsko-prosvetno in telovadno zvezo »Svoboda«, ki so jo vodili socialdemokrati, v njej pa so delovali seveda tudi socialisti. Kreft, ki je bil član »Svobode« od leta 1925, je zato lahko začel snovati Delavski oder prav pod njenim okriljem.
V	knjižnici »Delavski oder na Slovenskem« je Fran Petre med drugim zapisal, da je trajalo dokaj dolgo, da je dobila Kreftova zamisel proletarskega odra konkretnejšo obliko. V oktobru 1927 leta je najavil delavski tisk, da se v Ljubljani snuje Delavski oder, »ki ima namen »delavcem posredovati moderno proletarsko dramatiko«. Petre pravi, da je Delavski oder pokazal svoj politični značaj, ko je nameraval prirediti za osemletnico dogodkov na Zaloški cesti, na dan 24. aprila 1928 leta, dramsko predstavo z izrazito aktualnostjo — »Krizo« Rudolfa Golouha, kolektivno dramo v šestih slikah. Predstava, ki naj bi bila v dramskem gledališču, je bila prepovedana. Val protestov je dosegel, da jo je oblast, pristriženo, dovolila uprizoriti za 1. maj (50. aprila 1928 krstna predstava, repriza 15. maja.)
■ — Treba je bilo poiskati gledališki komad — pišev prej navedenem članku Bratko Kreft — ki bi bil politično aktualen ali, kot smo takrat rekli, ki bi bil proletarski. Delavski književnik in politik Rudolf Golouh, ki se je v mladosti družil z Ivanom Cankarjem, je ravno takrat izdal kolektivno politično dramo »Kriza« ... Predlagal sem, da bi jo uprizorili z manjšimi spremembami. Zamisel je bila sprejeta, Glavni kader, ki je ustvaril začetno nujno navdušenje za uprizoritev drame, je bil iz vrst komunistov, delavcev in študentov. Med njimi je bil tudi takratni študent učiteljišča Edvard Kardelj. S svojo zavestjo in odločnostjo je pritegnila skupina še druge, ki sicer niso.bili komunisti, vendar so se navdušili za to dramo. Končno je v njej nastopilo nad sto ljudi. Tri četrtine je
bilo delavcev, drugi so bili uradniki in študenti.
Golouh je v »Krizi« prikazal tudi boj med različnimi delavskimi frakcijami oziroma med njihovimi voditelji, kar je bila precej verodostojna podoba takratnih razmer v Sloveniji. Poleg boja proti kapitalističnemu izkoriščanju je požela tudi ta plat gledališkega dela odobravanje, predvsem med komunistično in socialistično mladino...
Danes že enaindevetdesetletni Rudolf Golouh pripoveduje v svoji knjigi »Pol stoletja spominov«, kakšne so bile razmere, v katerih je nastajala njegova »Kriza«.
— V brezupni situaciji, ko je vse kazalo, da vodijo sredobežne in sredotežne sile državo na rob propada in ko so se hkrati tudi odnosi med socialistično in komunistično stranko v Sloveniji po trenutni ublažitvi pri volitvah v oblastne skupščine 1. 1927 spet zaostrili, sem začel v »Delavski politiki« objavljati svojo dramo »Kriza«, ki je po premieri v ljubljanskem dramskem gledališču zbudila v javnosti in v tisku živahno zanimanje. Pisal sem jo sproti, od številke do številke, in jo nato nekoliko predelano izdal v knjigi, ki je danes bibliofilska redkost. V tej drami so zajeti vsi1 socialni problemi in spori tistega časa: njeni akterji so ljudje, ki jdi navajam v tej knjigi (»Pol stoletja spominov«) — ljudje, ki so sčasoma odšli z odra javnosti, v tistih časih pa so bili aktivne sile zgodovinskega dogajanja v političnem življenju naroda, prisotni v boju in dobro poznani. Pozornost, ki jo, je takrat zbudila v javnosti, je pripisati tudi njeni aktualnosti. Podajala je verno sliko razmer v takratni družbi, problemov, ki so se z vso ostri no j av-Ijali, valovanja sprtih družbenih silnic, težko priborjenih spoznanj, nerazumljivih zablod in zmot, tragičnih konfliktov heroične požrtvovalnosti posameznikov, obupnih dejanj, nenehnih iskanj in neusahljive vere v zmago — vse niti, iz katerih se je tkala doslej še neraziskana politična in socialna zgodovina naroda, ki je vtem polstoletju postavil odločno na dnevni red vsa svoja vprašanja in težil, neutrudno in pogumno dalje. V tej drami je bila zajeta Zaloška cesta, zajet napad Orjune na Trbovlje, silni zalet delavskih množic v prvih letih po vojni, zajeti so bili nestrpni medsebojni boji in spori, gospodarski problemi, množično izseljevanje in brezpo-
selnost obsojenega ljudstva, zajeta nasilna politika oblastnikov in obupano dejanje mladega atentatorja Ali jagiča, ki je ustrelil notranjega ministra Draškovi-ca, zajeti veliki štrajki in skeleči porazi, ki so hromili in še bolj cepili in slabili delavske vrste...
Seveda je zanimivo, kako se uprizarjanja »Krize« spominja njen režiser Bratko Kreft.
— Ker je bilo treba čimbolj poudariti revolucionarne težnje prireditve, obenem pa paziti, da se bo zmuznila skozi ozko špranjo cenzure, smo morali režijsko okrepiti nekatere njene dele. Konec je moral izzveneti čimbolj optimistično in borbeno, drama se je morala končati s petjem Internacionale kot pozivom k novim bojem. Toda internacionala je bila pesem Kominterne, himna socialistov in socialdemokratov pa je bila marsejeza. da bi se oghiii sporu in razdoru, sem predvideval za konec drugega dejanja, ko sc delavci odloči jo za stavko, petje marsejeze. Jako sem dobil privolitev socialistov, da se poje tudi internacionala, rdeča zastava je bila za reakcionarje in policijo strašilo, /ato sem med režiranjem govoril o njej samo konspirativno, saj še sam nisem bil popolnoma prepričan, da jo bom uspel pretihotapiti na oder.
Kljub naši previdnosti jq policija prepovedala predstavo še pred generalko. Z različnimi intervencijami so se začela pogajanja in dogovarjanja. Vodstvo socialistov v »Svobodi« je med zadnjimi vajami uvidelo sploš-nodelavski in kulturnopolitični pomen predstave. Zato je izkori-štilo ugled in zveze, ki jih je imel pri oblasteh in režimu upokojeni socialistični . minister Anton Kristjan. Z nekaj cenzurnimi črticami je intervencija uspela.
-Predstava je bila dan pred I, majem. Gledališče so napolnili delavci. Razpoloženje je bilo slovesno in borbeno. Z obrazov igralcev je odseval ponos, ker so delavci prvič zasedli Narodno gledališče. Marsejezo, ki so jo po prvem dejanju začeli peti stav kujoči delavci, je za igralci povzelo tudi delavsko občinstvo. Spopad z jugofašisti v tretjem dejanju je ogorčil ves parter. Iz dejanja v dejanje se je predstava spreminjala v revolucionarno in kulturnopolitično manifestacijo.
Učinek prvega dejanja mi je vlil toliko srčnosti, da sem na začetku četrtega stekel brez vedno-h sodelavcev v Delavski dom k upravniku Bazniku po osem me-
trov dolgo rdečo zastavo. Skrbno zv ito sem jo pretihotapil srečno v gledališče in jo skril v zaodrišče. Dvema komunistoma sem zaupal, da jo razvijeta po zadn jem dejanju, na koncu predstave, ravno takrat, ko bo na odru zadonel popularni delavski pozdrav »delu čast in oblast!« in bodo peli internacionalo. Puntarja Neznanca, simbolični" lik -Alijagiča, je igral socialist. Pred zadnjim dejanjem sem mu rekel, da mu bom dal rdečo zastavo. Njen konec bosta potegnila dva komunistična mladinca (eden je bil pozneje španski borec) prek odra do orkestra. Sprva se je branil, češ da bi ga policija lahko prijela, toda borbeno razpoloženje ga je tako prev zelo, da je ponosno sprejel improvizirani nastop, ki ni ostal brez učinka.
V gledališču je bilo polno policijskih agentov, ki so bili zadolženi za red. Ves večer ni bilo niti najmanjšega izgreda. Predstava je potekala v tako slavnostnem vzdušju, da je to vpliv alo tudi na nekatere agente. Ko je na odru začel proletarski zbor peti internacionalo, se je nenadoma pokazala rdeča zastav a. Njen konec se je odvil proti orkestru.
Ob spominih na preživele spopade pa tudi zaradi ponosa in slovesne revolucionarne zavesti so se s v tistih trenutkih orosile oči tako nam na odru kot gledalcem v dvorani, še posebej.starim delavcem. Po razvitju rdeče zastave so komunistični mladinci z balkona raztroslili med gledalce prvomajske partijske letake. Navdušenje se sploh ni poleglo. Ob v zklikanju prvomajskih gesel je'delavsko občinstvo, prežeto z zaupanjem vase, disciplinirano zapustilo Narodno gledališče.
Niti en sam agent ni bil toliko pogumen, da bi interveniral proti petju internacionale, proti razv iti rdeči zastavi ali proti vzklikanju \ partijskih gesel. Nekateri so stali osupli in onemeli, drugi pa so se nemirno ozirali naokoli, ker so se bali, da jih množica ne bi prepoznala ter napadla, če bi posegli v slovesno razpoloženje.
..Tako je 50, aprila 1928. leta, na večer pred 1. majem, ljubljansko delavstvo proslavilo praznik s politično in kulturno manife,-staci jo. V slov enskem Narodnem gledališču pa se je prvič v naši zgodovini pela internacionala, simbol mednarodnega socializma in revolucionarnega delavskega gibanja, in prvič je rad odra zavihrala tudi rdeča zasitiva.	<•
Tudi Golouh popisuje, kako je tekla predstava, kakšni so bili odmevi in kakšna nadaljnja usoda »Krize«.
— Ker je bila drama vzeta iz tedanjega življenja, tako rekoč z delavskih zborovanj postavljena brez olepšav na gledališki oder. je občinstvo, ki je večer pred 1. majem 1928 napolnilo do vrha ljubljansko dramsko gledališče, sledilo dogajanju z napetostjo, sodelovalo v igri in takoj dojelo, da je Neznanec, ki se pojavi nenadno sredi sprtih delavcev, da jih opomni in pomiri, mladi Ali-jagič, ki je svoje obupno dejanje poplačal z življenjem. Dojelo je takoj, česar si ni znala prav razložiti niti policijska oblast, ki je sicer črtala neka j prizorov, spregledala pa Neznanca in šele po drugi predstavi, ko je nadaljnje uprizoritve sploh prepovedala, v utemeljitvenem odloku izrazila določen sum o vlogi in pomenu skrivnostnega Neznanca. Občinstvo je spoznalo takoj tudi posamezne osebe v tej drami in jih pri predstavi označevalo s pravimi imeni. Vsi sc/vedeli, kdo je Ver-lot, kdo Štempihar itd. Urednik »Enotnosti« Dragotin Gustinčič je šel še dalje, ko je ocenil v listu igro in predstavo: objav il je cenzurirane dele in navedel s pravimi imeni posamezne protagoniste. Anton Kristan ga je celo tožil. Tožba se je dolgo vlekla. Gustinčič je bil obsojen.
S to dramo se je prv ič predstavil javnosti tudi ljubljanski Delavski oder, ki je pod vodstvom Bratka Krefta (če se prav spominjam je bila to njegova prva predstava v ljubljanski Drami), pokazal visoko stopnjo umetniške ambicije. Notranja sila dejanja je bila oprta na dinamiko v alujočega razpoloženja množice. -Delavci in delavke so predstavljali sami sebe; vživeli so se tako dobro v sv oje vloge, da so pozabili. da so na odru in ne na delovnem mestu ali na zborovanju. V tej igri so sodelovali kot akterji tudi takratni študentje Edvard Kardelj, Boris Kidrič in France Kimovec.
Ko sem v kratki uvodni besedi na prvi strani knjižne izdaje te drame poudarjal, da je nas vek tovarna in da je moč rešiti osnovne probleme slovenskega ljudstva les pospešeno industrializacijo slovenske dežele, nisem slutil, da bodo ti trije mladi soigralci že naslednje dve desetletji glavni nosilci in ustvarjalci te velike družbene preobrazbe.
Žel ja članov Delavskega odra je bila, da bi predstavo ponovili v Mariboru, (o pa ni bilo po volji ljudem okrog Petejana. Že zaradi mene se jim je zdelo prav. če to heretično delo ne pride v Maribor. 1 ako se je zgodilo, da je bila »Kriza« prej uprizorjena, čeprav hudo cenzurirana, v ]irva-škem prevodu v zagrebškem Narodnem ka/alištu kot v Mariboru. kjer jo je v eč let pozneje uprizoril režiser slovenskega gledališča v drstu Jože IJabič. Ta dramski prikaz problemov in bojev našega ljudstva v dobi do' januarske diktature je hudo vznemirjal politično oblast; policijsko predstojništvo v Mariboru je na svojo pest zaplenilo po mariborskih. kn jigarnah vse izvode te knjige...
V' spremni besedi ob ponatisu treh gledaliških del Rudolfa Golouha pri založbi Obzorja Maribor. pred dvema letoma, se je gledališki kritik Jože Javoršek ustavil tudi ob tem, kako je »Krizo« ocenjeval meščanski tisk:
—. ••• Predstava Krize je bila.
li..
a d? oj
kakor piše France Koblarv , ^o, vencu 15. maja 1928, »prav'Mal; dališki dogodek«. O delu H je sodil, da je napisano »s0°, Jšt stično	propagandist^ ‘9<
ampak s »hvalevredno ot^5)}Vec srčnostjo« .Trdil je tudi, da »N ^ir cija Iv ana Cankarja neredk0 zazveni z odra.«
Oba kritika predsta'6 France Koblar v Slove« Fran Gov ekar v Slovenske111 rodu, na vse pretege h valita % -zoritev. Fran Govekar ]c7'ih — pravi Javoršek — prer stavek: »G. Bratko Kreft i izkazal izvrstnega režiser)*1^ nato je spretni Fran Go' ugotov il, kako je Kreft »na'1 množice pripravil imenitno1': hkrati ugotov il, da so »sug^ ^ no, resnično močno deloval« občinstvo«. (Slovenski nat 14. maja 1928). France šo
je v svoji kritiki predstave ve bolj poglobljen kot njego' ” rodni kolega«. Takole pbe' tej diletantski predstavi 1 prvič v idoli režijo mase p°z-j sodobnega ruskega teatra 'j tenzivno izraženi naturalni elementi se strnejo v svoja* no, višjo skupnost mas; plakati, s katerimi si pomaž* plameneči drobci organiziraj člov eka, konstruktivni pro'1 katerem se kreta, je k Oj
brezkončni njegov svet, inj
ki se trga od služečega strojj gospodujočega duha, je nea? !jeno grozna in bridko lepa'J
jem trpljenju. Vse to je p
ire«
ki se sam sprašuje Kam? ($1 nec, 15. maja 1928).	»1
Če danes ocenjujemo hovo Krizo — piše Javof^i brez slehernih meril zgoda sko-čustv enega značaja, v.' v njej nenavaden scenarij . kakršen se je izoblikoval v „ dovini sovjetskega gledalo prv ih časih po revohiciji, ^ bilo sov jetsko gledališče
•m
v najbolj zanimivem in Ll;, jj;j
jalncm obdobju svojega ž^Jiti nja. S scenariji te vrste nisoOjri^
le nov ih motivov in novih
le nov ih motivov in nov ih ^
ampak tudi nov gledališki llf-()o( In našli so predvsem utrip "jSali
žic, množica pa je zdaj poP^imj
nekdanjo komentatorsko ' | f grškega zbora ter prešla snemu izpovedovanju in oL.^ lij nemu dejanju. Množica I Jjep, »zadnjega plana«, kjer je tlV/jep! jadikovala, prestopila v Vh plan«. — Hkrati s to potne11’, dramaturško posebnostjo, Srp(
je oznanjala povojna sovČ/, Sltj dramatika in jo oznan ja
louhova Kriza, pa se že ^ , te
obrisi epskega gledališča, kjjjjt
prav okoli leta I 928 snov


tolt Brecht in ga pozneje r‘ /srjj
širine in globine ter tako n1’ •: 'tl nove dramaturške možn1^ sPo izražanje novih probleu11 fclr novih prizadevanj člov ešt'1,^ tlvj louhova Kriza je v slo'^ Vso dramatiki vsekakor najbolj s0 čilen začetek tega procesij č \ In v svoji spremni bc'-1,e'i v ivršek zapisal tndč|jij H ki smo jo namenoma uM' bt konec:	, ,rf Svo
Če sta CanT, drami /a narodov bh1?,^ Hlapci drami
resnični
'r!/k
Trvi ......-	,,,
v slovenski 1 o je N
Pes
M
'0l
ustvarjalnosti, potem j-vsekakor prva slovenska J iz delavskega življenja i'1 Jz kateri se je izrazil strahot11'J.T Po$ žaj delavskega razreda, '^jij^ti pa so se tudi bistvene kM11,« /k: najgloblja hrepenenja skega proletariata. ž'atl,,lilillj tudi zapišemo, da je G° 1 ,!■’! i0j Kriza ena izmed značilnih v Ofc
v zgodovini slovenske
ke...
Jr;1
č:::čok
_ Sonja
'Z;
caii
v
P°rnladi bo Partizanski pevski zbor praznoval svoj 35. rojstni dan
^Pojoči bataljon« bo vedno pel
Vanda Škodnik
arvSjko,
ra'1 Spali
^spominjam se več natan-
kje in kdaj sem jih prvič sli-

. —j	pr
,,Peti. Nemara v Črnomlju ali
prav gotovo pa v naši i " '■ *
Pred očmi
islič,l1l944'a^i	krajini leta
imam še
oJv-cu,,,	očmi pa ---------------
da^ff^itigg tlstl 0<^er’ majhen zbor in
dko:
a'e
enc'J
ker1'
itanf'
Nje
a m naše veliko pričako-
lj 'JV'v dvorani. Potem so zape-
Pesi
; zal*’No
S|tio S,TI*’ sarno nekaj jih je bilo, Va|j Poznali in tudi vsi prepe-od e vem, kako so nastajale,
so prihajale med nas in Pel° ^ mimogrede vsi
;ft 'r Ni
erja
■
tesni°h 0b ognjih
h.,utl kmečkih i71
smo jih ob vsaki pri-
na prostem, v
Nod h^čkih izbah- na dolgih
>n na straži, ko smo jih °Potiho mrmrali. Samo — to
tilO^.j So bji
,!l e res naše pesmi, ognjevite
pokojnega revolucionarja in takratnega komisarja glavnega štaba NOV in POS Borisa Kidriča, izpeljal pa jo je takratni šef propagandnega oddelka glavnega štaba Ante Novak. Dolžnost prvega dirigenta je prevzel partizanski skladatelj Karol Pahor, ki je poiskal in zbral svoje prve pevce med okrevajočimi ranjenci v bolnišnici Planina ob vznožju Mirne gore. Za boj v enotah niso bili več sposobni, peti pa so znali in radi so peli.
Tako se je aprila 1944. leta rodil Invalidski pevski zbor, ki je že na proslavi tretje obletnice ustanovitve OF, še isti mesec, že prvič nastopil za ranjence v bolnišnici Planina. Kmalu zatem pa se je pojavil že tudi v dolini, kjer
Šivic ob pomoči skladatelja Janeza Kuharja spet prevzel vodstvo in zbor je znova zaživel, preimenovan v Partizanski invalidski pevski zbor. Spet nastopi, turneje po Sloveniji in drugih republikah. Povsod je partizanska pesem znova osvajala, navduševala in navdihovala.
Tik pred proslavo na Okroglici je zbor dobil novega dirigenta, tudi tokrat partizanskega skladatelja, prof. Radovana Gobca, ki takrat prav gotovo ni mislil, da mu bo ostal zvest vse do današnjega dne, polnih 25 let.
To je le bežen oris poti Partizanskega pevskega zbora — tako se zdaj imenuje — le bežen oris in nič več. Več tudi ne more biti na tako omejenem prostoru ted-
Ziherlova, ki je dolga leta lepo dopolnjevala njihov pevski program. Koliko srečnih ur sem prebila med njimi in koliko prelepih doživetij je povezanih z njimi vsa ta dolga leta. Tudi teh spominov bi bilo za knjigo.
Če sem si kdaj pa kdaj zaželela slišati to našo pesem, staro ali pa tudi kakšno novo, umetno, sem šla na zborove vaje — vsa dolga leta se še vedno redno zbirajo na vajah dvakrat na teden, pred večjimi nastopi ali turnejami pa tudi po večkrat — posedala v kakem kotičku, poslušala in odšla. Z mano pa je šla tudi njihova pesem in me še dolgo grela. Bila sem z njimi na občnih zborih, ko so polagali obračune svojega dela in snovali za naprej, '
Tudi to je samo nekaj bežnih utrinkov z naših skupnih poti. Kdo bi lahko naštel ali opisal vse, kar sem lepega doživela z n jimi v tem času, koliko sproščenega smeha, veselih šal, pristnega nepozabnega tovarištva, koliko doživetij navdušenja... In tudi skupne iskrene žalosti, kadar smo se morali zbrati za to, da smo pospremili na zadnjo pot katerega izmed pevcev in ko so njegovi stari dobri tovariši komaj zmogli pesem slovesa. Tako so v teh letih odšli prvi dirigent Karol Pahor, prvi komisar Slavko Repe, prvi komandir Tačka pa Stane, Miro, Berto, Jože in najbrž še kdo. »Prečuden cvet je v grapi črni, pod njim tih partizan leži...«
zastavil vse svoje sile, je te dni pripovedoval:
»Prav kmalu nam bodo še ti prostori postali pretesni ob vseh načrtih, ki jih imamo. Zdaj nas je že čez osemdeset, a še vedno vabimo nove. Vse sile vlagamo v to, da bi zbor dolgoročno ohranili. Zbor neprestano pomlajamo in se nenehno trudimo za stalno rast pevske kakovosti. Naš program je in ostane enak: partizanska izvirna pesem, s tem da jo bogatimo še z delavsko, socialno in revolucionarno pesmijo naših in tujih narodov.
Naj ti še zaupam novico, da smo tik pred ustanovitvijo otroškega zbora »Kurirček«, ki ga bo vodila dirigentka Majda Haupt-manova. Kmalu za njim pa bo
Ni/pN rne.Pa mehke in nežne, SNipart'Zanske Pesm'- Razv-'' /Nlrj| So nas 'n navduševale, j Žale 4: ln tolažile in nam poma-
Živetit0laŽile in nam poma'

■ ./Nel auaar Je ta zbor takrat l) ['li.f rugače, kot smo jih peli 1 J epše >,nasa Partizanska pesem je (Vj Nšgn ®nela, bolj donela, bila je /^ nav°olJ praznična. Hvaležno
it-n
Ha L J”1 azmcna. Hvaležno h N|,k7ušeno smo ploskali, v!' N Še ■ 'J1 cePetali, zahtevali 'jNoi zk'n N ponovitev. Invalid-m/; N čet /d roma Pahorjeva po-tat a’^a*COrsoi'm rekli, nam Vkral podaril nepozaben
: ' Ngič*^1 sern jih slišala prvič,
"i: c*? >•« irSo^He
'i1 ri^izaiist1’ ^a nj'h°va in naša
0 d P .
J l ^ Bel?? srečnih obrazih. tNein jj^ji/i pred skoraj 35
h . ^an u JC nJinova in nasa ; Nnil/.N Pesem na Taboru
v snilg	na »auoiu
I 4° dvoran,n^duŠeniU.11 a P0?6
1 dvor ““»nusenju na noge poB„?no 'n ganila do solz, ki i Be,j ^ Pp srečnih obrazih.
hV°jo Zveirca 'n zapisala sem jim Pesrnj u- ^o do danes, njim in
h k°r ie nS° jo Peli in j° še Pojo, °vi in e.zna nihče drug. Nji-°P Partizanski pesmi.
k:>rf
roii",
\tr i
h:
d(:ll|
pP;
Xxx
» ^^bn0el’da I6 treba ustanoviti. i,/' rdno L,a nbinkovito propa-
i,/’ ^>0 ;el; Uc>nkovito propa-pZ\k' bo pP,a!tlzanski Pevski
mii
nta, pel na osvo-
: ,r	str ,uo pel
aSfe
Pel borbeno pesem " vodstvom spo-
ie ^'""Jencem » bolniini-^ Pravzaprav zamisel
se je novica o pojoči četi hitro širila po vaseh in med partizanskimi enotami. Povsod so jih hoteli čimprej slišati, od vsepovsod so jih vabili v goste. Invalidski zbor je pel vsak dan in se še naprej boril, a zdaj z novim orožjem — z udarno in borbeno pesmijo. Pevci so neutrudno vadili, se izpopolnjevali in dirigent jim je privoščil kaj malo počitka. Konec julija je imel Pahor že 32 pevcev, ki so prišli iz neštetih bolnišnic in znali so že obširen repertoar partizanske in narodne pesmi. Nastop se je vrstil za nastopom, nenehne turneje so bile naporne in so pevce izčrpavale, saj so se jim rane pogosto odpirale in le počasi celile. Vendar je bilo videti, da je pojoča četa, ki je prerasla že v bataljon, neuničljiva.
Konec leta, ko je moral Karol Pahor na novo dolžnost, je zbor prevzel novi dirigent prof. Pavel Sivic in ga konec marca 1945. leta popeljal čez morje, med naše ranjence v zavezniških bolnišnicah v Italiji, od koder so se vrnili nazaj v domovino, v Split. Nato so pevci obšli osvobojeno Dalmacijo in dočakali veliki dan, ko so se lahko podali na zadnjo dolgo pot domov, v osvobojeno Ljubljano, ki ji je zbor zapel v pozdrav natanko na dan osvoboditve, 9. maja.
Potem so se pevci počasi razšli po domovih, po drugih krajih. V Ljubljani pa jih je ostalo nekaj več kakor dvajset in ti se niso mogli več raziti. In tudi ljudje so jih hoteli še in še slišati. In so spet peli, sprva brez dirigenta, po partizansko, leta 1947 pa je prof.
nika, saj bi za vse, kar bi bilo treba o njem povedati, komaj zadostovala zajetna knjiga. A tudi to knjigo bo nekoč treba napisati. Do vseh potankosti. Zbor jo zasluži, za vse tisto, kar je z ljubeznijo žrtvoval v teh dolgih letih, da bi prav in lepo, predvsem pa izvirno donela partizanska pesem in se ohranila za vse večne čase. To knjigo zasluži in treba jo bo napisati. Nekega dne...
XXX
Spet se ne morem natanko spomniti, koliko let je minilo od tedaj, ko mi je nekoč ob srečanju dejal prvi komisar pojočega bataljona in takratni predsednik zbora, zdaj že pokojni Slavko Repe:
»Zakaj ne bi ti, ki nas imaš rada, nas in partizansko pesem, kdaj kaj napisala o nas. Saj še vedno pridno pojemo in nastopamo...«
Ni zvenelo kakor očitek, res ne. Vendar me je, ne da bi vedel, spomnil na to, da sem se temu zboru in njegovi pesmi nekega prelepega večera v Beli krajini zapisala z vsem srcem. Tako sem se jim takrat pridružila in postala njihova zvesta sopotnica in zapi-sovalka.
Bili so vedno kot velika in srečna ter zvesta družina, ki jo je vselej grelo pristno partizansko tovarištvo. In topla človeška skrb za slehernega med njimi. Med njimi sem se počutila vedno kot med svojimi, med dobrimi starimi tovariši. Tako se je gotova počutila med njimi takrat tudi edina solistka tega zbora Vanda
spominjam se, kako nikoli niso bili dovolj zadovoljni z doseženim, ti pojoči entuziasti. Potovala sem z njimi po domačih krajih in po bratskih republikah, v Trst in na Koroško, v Italijo, Bolgarijo, na Nizozemsko, na Madžarsko. Večkrat. Kako z veseljem in rada sem pisala o turnejah teh pojočih ambasadorjev miru in dobre volje ter prijateljstva med narodi, o navdušenju, ki ga je vsepovsod vžigala revolucionarna in borbena pesem, naša in drugih narodov.
Spominjam se — bili smo na Nizozemskem — in sva naslednji dan po koncertu v Utrechtu zavila s Petrom v neko trgovino. Peter je bil v zborovi uniformi in trgovec ga je spoznal in še ga slišim, kako je vzkliknil:
»Sinoči sem vas poslušal. Slišite no, kaj pa imate v vaših grlih, da tako donijo?«
Nekaj podobnega je nekoč zapisal tudi tržaški kritik:
»To ni zbor, to so orgle...«
Ali pa koncert v Sofiji, kjer je zbor odlično položil svojo »veliko maturo«, čeprav so fantje takrat s strahom nastopili vedoč, da so prav Bolgari s svojo pevsko zborovsko kulturo v Evropi na prvem mestu. Prav zaradi tega je dal zbor tistega večera od sebe vse, kar zmore in zmogel je — vse. Že »Hej, brigade«, moto slehernega zborovega nastopa, so zvenele drugače kakor sicer. Solze so me ščemele v očeh od neizmernega ponosa in kar rasla sem na svojem stolu sredi dvorane, ko je okrog mene valovilo priznanje in navdušenje poslušalcev.
Leta so tekla in čas je neizprosno mineval. Nekoč mladi pojoči partizanski bataljon zdaj ni več mlad, čeprav še vedno poje tudi tisto mojo najljubšo »Kdo pa so ti mladi fantje, kdo pa so dekleta mlada...«, za katero se mi vedno zdi, da jo pojo prav meni in zame. Zdaj so to zreli možje, sivolasi in tudi že nagubani, včasih, kakor mi vsi, utrujeni od življenja in vsakdanjih skrbi. V srcih pa so še vedno mladi z njihovo in našo pesmijo, ker bo tudi pesem ostala vedno mlada in sveža, ker jo, kakor mi, ljubijo tudi mladi rodovi. Tako se zbor neprestano pomlaja. Ob očetu partizanu poje sin, rojen že v svobodi in poje prav tako z vsem srcem. Prihajajo mlajši in vedno novi in prihajali bodo še in še. Partizanski pevski zbor jih neprestano vabi v svoje vrste.
Samo še pet jih je, ki pojejo od prvih dni, in komaj več kot deset še iz časov Partizanskega invalidskega pevskega zbora. Drugi so prenehali peti, a so še zmeraj zvesti člani, ki se zbero iz vseh koncev Slovenije, vedno kadar zbor slavi kak pomembnejši jubilej. Navezanost in zvestoba sta ostali. In vsi nepozabni, dragoceni spomini.
XXX
Velika pridobitev Partizanskega pevskega zbora iz zadnjega časa je v tem, da ima zdaj svoj dom, svoje stalne lastne prostore v Mestnem domu na Krekovem trgu. Sedanji predsednik zbora Franci Kolar, ki ima za ta dom velike zasluge, saj je zanj
prišel na vrsto še pomutacijski mladinski zbor. Skratka, zelo se trudimo, da bi postal dom Partizanskega pevskega zbora trajna šola partizanske vokalne glasbe.«
Zdaj vadijo za svoj veliki slavnostni koncert, ki bo spomladi, ob njihovi petintridesetletnici. Pravijo, da bo ta koncert nekaj posebnega, saj bo slovenska javnost takrat prvič slišala vseh 22 pesmi slovenskih brigad in divizij.
Med drugim so v tem času posneli že drugi dokumentarni film o življenju in delu zbora, prav zdaj pa snemajo že tudi osemnajsto ploščo iz svoje bogate pevske zakladnice.
Nedolgo tega so se vrnili iz Gruzije, kjer so poželi nove uspehe in kamor so znova povabljeni. In bili so tudi v Trstu, kjer so podpisali slovesno listino o pobratenju s tamkajšnjim zborom istega imena, listino, ki nosi nezlomljivi pečat skupne ljubezni do partizanske pesmi.
XXX
Spet so to samo skopi podatki in suho naštevanje. Ne gre drugače. In vendar je vse to, kar sem napisala, povedano v priznanje in zahvalo za vse, kar so nam v tem dolgem obdobju dali vsi dosedanji pevci, dali svojemu ljudstvu in prijateljem po svetu. Dali pa so nam nedopovedljivo mnogo in hvala jim.
Mojemu in našemu Partizanskemu pevskemu zboru — z ljubeznijo.
Skopje — petnajst let po katastrofalnem potresu
Feniks, imenovan solidarnost
Ciril Brajer
S pobočij Vodna, v smrečje in borovje bogato odetega hriba, na katerem so si prebivalci Skopja uredili čudovito izletniško točko (in jo tudi zaščitili pred škodljivimi vplivi civilizacije in potrošniške mrzlice), smo se ozrli na mesto pod nami. Zgodnje zimsko sonce je pravkar začelo topiti jutranjo meglo in imeli smo občutek, da se Skopje rojeva pred našimi očmi — kot Venera iz morske pene. Nikomur, ki bi z nami užival ta pogled, bi se prispodoba ne zdela preveč »pesniška« — prizor je bil resnično enkraten: najprej so iz dušeče megle pokukali stolpi novih, belih »mogočnikov«, kot dimniki velikanske ladje, ki se počasi primika izza obzorja. Kmalu se je skozi kopreno zalesketal Vardar in nato smo uzrli vse mesto, ki ga ta reka deli na dva dela. Malo zaradi svežega jutra, malo zaradi sonca, a predvsem ker je res novo, se je zdelo kot oprano, tako mlado in sveže, da smo prav težko dojeli, kaj vse je moralo prestati.
In tega nikakor ni bilo malo. V vsej svoji dolgi zgodovini je Skopje krvavelo, trpelo... Prvi težji udarec ga je prizadel še kot Scupio, glavno mesto rimske province Dardanije. To živahno rimsko trgovsko naselbino je leta 518 n.š. do tal porušil potres. Obnovil ga je Justinijan L, ko je okoli današnjih ostankov trdnjave Kale zgradil bizantinsko pokrajinsko mesto. Res zaživelo je šele koncem X. stoletja. Takrat je v Samuilovi državi vzcvetelo v bogat trgovski center, v katerega je v XI. stoletju srbski car Dušan preselil prestolnico svoje velike države. Leta 1392 so ga zavzeli Turki in v njihovem imperiju se je kmalu razvilo v eno najbogatejših balkanskih mest — menda je bilo lepše in večje od Prage. Usodi pa kot da se je zamerilo — v avstrijsko-turških vojnah gaje ukazal avstrijski general Piccolomini požgati do tal. V XVIII. stoletju je životarilo, pa se v XIX. ponovno opomoglo in zraslo v središče Povardarja. Prišlo je XX. stoletje, gotovo najtežje v njegovi burni zgodovini. Med II. svetovno vojno so si okupatorji v Skopju »podajali kljuko« — in menda ni potrebno posebej poudarjati, kaj takšni »gostje« puščajo za seboj. Mesto, pomembno žarišče odpora v Makedoniji, je moralo prestati nemalo bridkih dni — za nameček so ga proti koncu vojne nekajkrat zasule bombe zavezniškega letalstva.
Po težkih, zagrizenih borbah 13. in 14. novembra leta 1944 je Skopje končno svobodno zadihalo. V svobodni domovini bratskih narodov je raslo in se kot glavno mesto socialistične republike Makedonije razvilo v izredno pomembno prometno središče, v njem se je krepila industrija, zraslo je v politično, upravno, gospodarsko in kulturno središče svoje republike. Šele v dobi nacionalne in socialne svobode je začelo dobivati podobo svobodnega velemesta. Po štetju leta 1961 je imelo nekaj več kot 160.000 prebivalcev, ki se jim je svetlikala bodočnost v srečnem mestu. Trdo si je zaslužilo lepše dni v naši domovini, pa vendar...
Prišel je 7. julij 1963., dan, ko je svet pretresla novica — Skopje je porušil potres! Potres, ki ga danes v leksikonih najdemo med najhujšimi nasvetu. Njegov epicenter je bil v samem mestu, ki je v nekaj trenutkih postalo razvalina. V ruševinah je našlo smrt 1029 njegovih prU ' -'"“v jn
mnogo jih je bilo ranjenih. Skoraj vsi so ostali brez strehe nad glavo, brez premoženja... Škopje in z njim vsa dežela je v potresu izgubilo enkratne zgodovinske in kulturne znamenitosti — Ljudsko knjižnico, v kateri je bilo od 430.000 enol^četrtina zelo redkih in dragocenih; arheološki in zgodovinski muzej, univerzo, gledališče, Kuršumli-han, najstarejši kulturnozgodovinski spomenik srednjeveškega Skopja, staro trdnjavo Kale, številne džamije, samostane...
Ko smo z Vodna občudovali novo Skopje, nam kar ni hotelo v glavo, da je to krasno mesto pod nami prestalo vse to. Presneto trdoživo mora biti, kot legendarni ptič feniks vstane iz vsakega ognja še lepše in močnejše. Ko se sprehajaš po tem mestu, morda malo obžaluješ, da je izginil njegov orientalski čar. Vendar hkrati moraš občudovati širokopotezno, smotrno in zračno začrtano sodobno evropsko mesto. Skopje — simbol človeške solidarnosti in požrtvovalnosti so njegovi prebivalci zgradili z nesebično pomočjo vseh naših narodov in narodnosti kot tudi vsega sveta. Zgradili so ga, da bi v njem zaživeli varno, v miru in sreči. Rano, ki jo je pred 15 leti dobilo Skopje in z njim ves jugoslovanski organizem, smo hitro zacelili. Vsi naši delovni ljudje so prispev9li po svojih močeh, v Skopje so se stekala sredstva, denarna in materialna, prihajala so zdravila, hrana, pritekala je kri in celila rane. Mesto si je hitro opomoglo, leta 1971 je imelo že krepko čez 300.000 prebivalcev in je tako zasedlo tretje mesto med našimi prestolnicami. Spet je stekel skozenj živahen promet, zrasla je industrija, šole... Kdor pa hoče najti v njem dih davnih dni, ga bo lahko še vedno občutil na levem bregu Vardarja. Tu se je v starem mestu ohranilo še kakšnih sto arheoloških, zgodovinskih in kulturnih spomenikov, ki pričajo o bogati preteklosti makedonske prestolnice.
Vtisi, ki jih človek zbere med sprehodi, niso dovolj, če si hoče ustvariti pravo, globljo podobo življenja nekega mesta in njegove bodočnosti. Da bi bila podoba res čim popolnejša, smo zaprosili za pogovor Melodija Antova, predsednika skupščine mesta Skopje. Komaj smo našli pot do njega, saj nas je skupščina tega čudovitega mesta presenetila — montažne barake, res lične,a tako enostavne, prej spominjajo na naselje mladinskih delovnih brigad kot na prostore najvišjega predstavniškega telesa republiške prestolnice. Ko smo se spomnili na nove vrtce, šole, prostrana športna igrišča, široke drevorede in ceste, se je prav ponujala misel, da v Skopju pač vedo, čemu je treba dati prednost.
Metodi Antov je zaposlen moz in hočeš nočeš smo morali pristati, da z vprašanji ne bomo sitnarili. Le na splošno smo povedali, kaj nas zanima, besedo pa prepustili njemu:
»Popotresu je 15 letobnovein gradnje spremenilo podobo Skopja. Seveda pa je in bo ostal spomin na žrtve katastrofalnega potresa, na porušeno mesto, na samoodpoved, požrtvovalnost in odrekanja delovnih ljudi in meščanov Skopja, na vse njegove graditelje iz vse Jugoslavije kot tudi na pomoč in solidarnost narodov in držav vsega sveta, na veličino podviga naše socialistične samoupravne družbe, organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu.
Del Skopja v bližini železniške postaje pred 15 leti in danes —rob pločnika je edino, kar je ostalo nespremenjeno
K '
Zgradbo, kisajo prebivalci makedonskega glavnega mesta pred 15 leti ponosno uvrščali med najlepše, je zamenjal kompleks sodobnih P0^\\^ pij. y enem od njih je skupščina SR Makedonije, največ prostora pa so zavzele banke	L

Metodi Antov, predsednik skupščine mesta Skopje
Maketa bodočega Skopja — njegovi prebivalci so si postavili zahtevne razvojne načrte
Vizija tovariša Tita je postala stvarnost. Zraslo je novo, sodobno mesto s približno pol milijona prebivalcev.
Gospodarstvo mesta se je razmahnilo za več kot trikrat, imamo razvito kovinsko, kemično, lesno, gradbeno in druge industrijske veje. Industrijska proizvodnja se je pomembno okrepila, v skupnem družbenem proizvodu predstavlja 32,9 odstotka. V družbenem sektorju je zaposlenih 142.()()() ljudi, od tega 112.()()() v gospodarstvu. Od približno 83 tisoč stanovanjskih enot jih je več kot 80 odstotkov saniranih ali zgrajenih po potresu. Na prostoru, ki je dolg 23 in širok 9 kilometrov, smo zgradili mrežo sodobnih ulic, bulvarjev, mostov in nabrežij, javnih in stanovanjskih objektov, mrežo prometa, PTT zvez, radio in televizijo in marsikaj drugega. Na kratko — komunalna infrastruk-
tura mesta je pomnožena. Posebej moram poudariti, da so naselja v okolici mesta povezan a z asfaltnimi cestami, imajo vodovod, elektriko, PTT zveze in podobno. Vse to ustvarja pogoje za udobnejše življenje in delo v teh naseljih in vaseh.
Na skopski univerzi »Kiril in Melodij« se danes izobražuje približno 40 tisoč rednih in izrednih študentov, v osnovnih in srednjih šolah pa imamo več kot 1 10 tisoč učencev in dijakov.
V Skopju smo že zgradili — ali pa so v gradnji — številne znanstvene in kulturne ustanove: makedonsko akademijo znanosti in umetnosti, gradnja Kulturnega centra je tik pred koncem, tri gledališča — med temi gledališče narodnosti, Filharmonijo, imamo nekaj glasbeno-scenskih ansamblov, sedem muzejev in galerij, štiri matične knjižnice in drugo. Posebej naj omenim
enega najsodobnejših inštitutov za seizmologijo in potresno inženirstvo. Ta je pomembno sodeloval in prispeval na področjih, katera je prizadel potres, na primer v Sloveniji, Julijski krajini, Romuniji, Grčiji in drugje.
Na osnovah Urbanističnega plana za obnovo Skopja, ki je bil sprejet po potresu, se uspešno razvija tudi urbanizacija mesta. Pri tem so sodelovali inštituti in posamezniki iz Jugoslavije in tujine. Pomembne rezultate smo dosegli na področju estetskega oblikovanja mesta in zaščite kulturnozgodovinskih spomenikov. Uspeli smo uskladiti staro in novo. Posebno pozornost posvečamo zaščiti človekovega delovnega in življenjskega okolja. Tako smo v minulih štirih, petih letih v mestu in njegovi okolici posadili približno 20 milijonov sadik.
b
Skopje — mesto —/'jjAji mednarodne solidarnostih sodeluje s trinajstimi me>
-	-	J	/Dri
nih držav po vsem sve^Lprtiš tradicija solidarnosti soV^Oc
redne prireditve: Majsk’ večeri. Svetovna galerij3 ^/^1
ture, Ilindenski kajak i11
Delovni ljudje in
4
leti
kflifT' c
Skopja so s samoprispevK.[£ |i*g čeli graditi šole in obje množično telesno kultubKjAk, in rekreacijo. Tako na^a0|i<Tt'ti1 tradicijo vzajemnosti in s fbji(
Problemov je sicer vendar samoupravno orLfL rani optimistično zrem0 j nadaljnji razvoj. SpoZ11 : ltlv4 zapletenosti

problemov je samo izziv v jj
jih čimprej premagam0,ji|i,||jt*I> ustvarili pogoje za boljše..(,t'l, 0> življenje, lepšo in srečni dočnost.«
ako se je rodila in kako hitro je shodila naša Nova Gorica
Vrasla bo Gorica nova sredi oljk in trt...«
11
Andrej Vlaga Ko'
ne na gradnjo Nove Gori-w0v „,,1° tisočev in tisočev
^ip„sem sklenil, da obudim #!
rok, ki so opravila paD fesetimi leti najzahtev-
^iin-ravljalnadelana8rmi" ,'nini s Savjem porasli močvirni
Top, rned Solkanom, Krom-L PanOV
n^rivično mejo s staro Go-
ll1’ Panovcem, Kostanje-
.•	* ano'
Krivično
io t!em slutil, kako težko na-
lve(], ,,T! si zadal. Tega sem se W j.- Sele pri zbiranju podat-fltij ^So Polnili beležnico, kot
k^ež kotanje sredi naj-
Kak'me-
rjHeh na. ^oril1 nekaj tipkanih \ 7 0P'sati tisto najbolj zna-^:#jeRaa, nastanek, rast in razvoj * (gosi ‘epe§a mladega mesta ob i idu Vansko-italijanski meji, *ra? d naš' ožji domovini ni ki0- es,vni primere! Mesto je rfkeKn n^' Vse, prav vse je bilo *■	0 šele postaviti, še pred

°brzdati prirodne Io4.0t.°^e’ rnočvirje. Treba je
sile,
Jia„Saditi dn
evesa in poskrbeti
w v	111 1^' VZ .3 IV 1 17 L 1
jtvSe ^Ce- Treba je bilo misliti |oricoabomovzamenoza staro
Jtili.H^id takrat, ko smo se od-
C*' ..
fto ^_Z§radili na naši strani
ltUr!0sPodarsk°, politično in jtežj° središče, smo začeli v na nd Pogojih, zares v celoti
1 tovo

' ^žje
»a bolečo odločitev
aVzaD 6 razumevanje, kje so l%0Prav poglavitni razlogi za Tiditj] ^°Ve Gorice, le za hip e od|0?F>0rn'n na nekatere bo-Ijni ^°Cltve P° drugi svetovni ™st e na seji sveta zunanjih ooslrKpl"* mirovnih pogaja-Sasnr,2u jullja 1947. leta je l^je °’ da bomo ob velik del Kon/171^6’ tudi ob Gorico. Vm s^'eP ie PH sprejet 9. Hiir	leta na plenarni
Kvr„ Vtle konference v Pari-lede|a Pska javnost je kaj hitro ‘dJ. 23 novo državno mejo !<lo n8°slavijo in Italijo, le ma-(tljejlj le vedel, da so se naši [Po$ja0.casno zatrdno odločili, % aV,j° Novo Gorico, novo 'n urbano središče Gori-
PŠIa°p^lne, v katerih se je TOju r,morska, ko so enote »^nske armade
in na-
'vo čr'|llce Prekoračile Morga-..e,^0 m zasedle nove za-eJe naše domovine, niso tVe	piše ob 30-letnici
f^oVn°r'ce Slavica Plahuta, Neja a sodelavka Goriškega cO (p ''Gzemlje je bilo zao-
HlPoruLraZvito’ v°jna Je Pu' v, ttijc enev ceste, mostove in J5 vasi’ Požgane so bile tudi v n Oklepi mirovne po-
Ktig Jredentistične in neofa-
„ Jzu so odtrgali od pri-Gjco. j2aledja Trst, Tržič-in

nekaterih sil v so-Pa so težak položaj :S Me'6 Poslabšale, Zato je Sk^K'Ska. vetrese doživljala prav >V 0odrpieno glavno središče i fh« ’s katZano od okolice in za-Merim Je bilo povezano
' ,vCt>bn^jše jC pretrgala naj'
ol\ 'istvojse Prometne zveze,
iC1’1 (al° bre, Sev®rne Primorske je
r^T^drtie 0,‘e ln drugc. mfra-
objekte, nujne za ith.!° Vsp rlVienj - in razvoj. Da
ifll^rhk- Za tpUpai še bolj sivo, je ^biro 111 Poskrbel še in-
r (ji	* • • «
^ S
fV^^s^ov
vd CvSter zg ^e*<‘Tatija, takratni itan^ije ®radnjo pri vladi SR ^QVe sP°rDinja, da so o 1	mesta spregovo-
^enje .revnG .azpravljali že ^ mirovni konferenci v
Jože Primožič-Miklavž
Parizu. Odločitev za gradnjo Nove Gorice je kmalu zatem sprejel politbiro CK KPJ, sklep o pričetku gradnje pa je v Ljubljano prinesel Miha Marinko.
»Še predno so bile stvari okoli nove meje dokončno razjasnjene, smo ustanovili v Ajdovščini 11. februarja 1947 Okrajni ljudski odbor Gorica..,« obuja spomine Jože Primožič-Miklavž, ki
sem ga te dni obiskal v Stari gori, kjer je priklenjen na bolniško posteljo. »Za predsednika smo izvolili Mila Vižintina, za podpredsednika Albina Vodopivca in za tajnika Viktorja Valentinčiča. Nikoli ne bom pozabil, kako je takrat med delavci kar šumelo: »Če izgubimo Gorico, si bomo zgradili novo Gorico, če izgubimo Gorico...« Res, nepozabni časi! Predstavniki okrajnega ljudskega odbora so nemudoma pričeli z razpravami okoli izgradnje novega središča Primorske in, ker ni bilo pomislekov, je bil sklep kaj hitro sprejet. Spominjam se, da je takrat kar na hitro in svojo pest sporočil veliko vest Tanjugu novinar Perat, za kar se je kasneje še zagovarjal,« pripomni Jože Primožič, ki je bil takrat sekretar poverjeništva enotnih sindikatov za cono B Slovenskega primorja.
Gordijski vozel presekal Ivan Maček-Matija
Vsi ki so zagovarjali izgradnjo NoveGorice,panisobili enotniv tem, kje naj bi stalo novo mestno središče. Razprave so bile burne, utemeljitve nasprotujoče. Nekateri so se navduševali za gradnjo pri Šempetru, drugi spet za lokacijo južno od Solkana.
»Gordijski vozel o tem, kje bomo postavili temeljni kamen, je presekal Ivan Maček-Matija. S Kekca je s prstom pokazal na solkansko polje in odločno dejal: »Tu bo stala naša nova Gorica.« S tem je bilo razprav o lokaciji konec...« razlaga Jože Primožič, ki je takrat postal predsednik Okrajnega ljudskega odbora Gorica.
Prvo vest o začetku del na gradbišču je objavil 6. novembra 1947. leta Slovenski poročevalec. Poročal je, da so tu pričeli z gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bo rešila najtežji problem »prometa« med Solkanom in Šempetrom. Istočasno so tu pričeli z obnovitvenimi deli na železniški postaji, kamor so konec oktobra prenesli z Jesenic sedež sekcije za vzdrževanje proge. Usposobili so progo proti Jesenicam in Ajdovščini, pozneje pa so odprli še progo proti Prvačini.
»Ime NOVA GORICA se je prvič uradno pojavilo šele 7. novembra leta 1949...,« piše Slavica Plahuta. »Šele z zakonom o razdelitvi LR Slovenije na mesta in okraje, ki smo ga sprejeli na pomlad 1952. leta, pa se Nova Gorica prvič pojavi v naši politično-teritorialni razdelitvi.«
»Narodu Gorico novo bomo dali v dar!«
Tednik Mladina, glasilo takratne Ljudske mladine Slovenije, je objavil 17. januarja 1948. leta naslednjo razveseljivo novico:
»Tri mladinske delovne brigade so pričele z gradnjo Nove Gorice. Ob krivični meji bo nastalo novo mesto. Gospodje, ki
so povlekli tu krivično črto, bodo videli, kaj zmorejo narodi Jugoslavije in naša Ljudska mladina.« Nad omenjenimi vrsticami je objavila Mladina fotografijo, ki prikazuje brigadirje pri izgradnji oziroma popravljalnih delih za izgradnjo današnje novogoriške magistrale.
Na polju med Panovcem, Solkanom in Kostanjevico je glasno in odločno zazvenela pesem Toneta Javorja, ki jo je uglasbil Janez Kuhar.
»Mi gremo odločni čvrsti — v naših prsih silen žar. Narodu Gorico novo bomo dali v dar.« In dalje: »Pesem dela bo zvenela, rasel bo nov sončen vrt, zrasla bo Gorica nova sredi oljk in trt.«
Izgradnjo novega mesta pa so kljub pesmi in najboljši volji spremljali hudi problemi. Primanjkovalo je vsega, najbolj pa gradbenega materiala in seveda potrebne mehanizacije. Graditelje Nove Gorice, kot tudi prebivalce tega lepega dela slovenske zemlje, pa je vseskozi spremljala zavest, da je potrebno za vsako ceno zgraditi novo upravno, gospodarsko in kulturno središče. Zato je mladina Slovenije tudi sprejela sklep, da bo sodelovalo pri gradnji Nove Gorice 5()()() brigadir jev, od tega 2()()() iz drugih republik.
Jože Bertoncelj-Marjan, takratni komandant štaba brigad, danes približno takole obuja trideset let stare spomine na izgradnjo Nove Gorice: »Na Goriško sem prišel iz Bosne, kjer sem vodil številne delovne akcije, pa sem se kljub izkušnjam znašel v dokaj nezavidljivem položaju. Saj še do danes nisem pozabil, kako burno je bilo leta 1948.
Povsod je vrelo, skoraj na dnvnem redu so bili izredno pomembni dogodki. Veliko dela smo imeli z obnovo porušene domovine, na pomoč je takrat priskočilo na sto in sto tisoče brigadirjev, nadvse resno smo ^ tem letu organizirali najpomembnejše kongrese, istočasno je vrelo na meji z Italijo in, da je bila mera polna, smo se spopadli še z informbirojem. Res, nismo bili v zavidljivi situaciji. Pa smo kljub temu dobro uresničevali zastavljene naloge, čeprav smo imeli na voljo le samokolnice, lopate in svoje roke. Regulirali smo potok Koren, opravili potrebna dela na tamkajšnjem starem pokopališču, pripravili teren za gradnjo tovarne Meblo in začeli zidati prve novogoriške stavbe.
»Miklavž, to je tvoja naloga!«
V nedeljo, 13. junija 1948. leta, je položil temeljni kamen za Novo Gorico Jože Primožič-Miklavž. Spominska plošča na ta velik dogodek je danes vgrajena na stanovanjskem bloku v Kidričevi 33.
»Želja Goričanov je bila, da bi položila temeljni kamen za Novo Gorico Lidija Šentjurc, ki je takrat v naši republiki skrbela za komunalne zadeve. Pa je odklonila...,« se spominja Jože Primožič. »Rekla mi je:,tovariš Miklavž, ti si predsednik okrajnega ljudskega odbora, tebi pripada ta naloga!' Rečeno, storjeno. Še danes, po tolikih letih, se rad spominjam te lepe nedelje. Na prostovoljnem delu se je zbralo na gradbišču več kot 4()00 ljudi...«
Časopisi so takrat pogosto poudarjali, da predstavlja gradbišče Nove Gorice dragoceno šolo za mlade ljudi, »kar ima velik politični, gospodarski in kulturni pomen«. Mladi z vseh koncev Slovenije in širše domovine so vzpostavili z domačini tesne prijateljske vezi, ki so jim pomagale prek najtežjih ovir. Pri delu so vsi tekmovali. Zato ni čudno, da so prav v Novi Gorici takrat zabeležili državni rekord v zidanju stanovanjskega zidu, se danes spominja Jože Šušmelj, predsednik skupščine občine Nova Gorica. V osmih urah je zidar z dvema pomočnikoma sezidal 128,03 kv. m zidu!
Graditelji Nove Gorice so živeli v svojem naselju na Malem klancu. Tu so imeli tudi šolo za zidarske vajence, celovodsko šolo in dvorano za kulturne prireditve. Seveda so si uredili svoj »Rdeči kotiček« z radiom, časopisi in več kot 800 knjigami. Sicer pa za razvedrilo ni bilo kdo ve koliko časa. Proste urice in dneve je bjlo potrebno izkoristiti
za pomoč domačinom, predvsem za pomoč pri gradnji zadružnih domov.
Razvoj mesta presegel vsa pričakovanja!
Sredi petdesetih let je bila Nova Gorica, čeprav središče okraja s pomembnimi upravnimi funkcijami, le na po! zgrajeno naselje. Zelo nagel nadaljnji razvoj pa beleži po letu 1965, to je po ukinitvi okrajev. Novo središče tega dela Primorske je v polni meri prevzelo vlogo stare Gorice in več kot izpolnilo vsa pričakovanja.
»Zelo zgovorna je med drugim socialna preobrazba prebivalcev občine,« ugotavlja Jože Šušmelj, predsednik skupščine občine Nova Gorica. »Ko smo začeli graditi mesto, je bilo tu skoraj 60 odstotkov kmečkega prebivalstva, danes pa ga je komaj še 10 odstotkov. Število zaposlenih v družbenem sektorju se je v istem času skoraj početverilo! Izredno hiter gospodarski razvoj je potegnil ljudi iz zaledja v mesto. Zato si danes prizadevamo, da bi svojo industrijo kar najbolj posodobili in delovne procese čimbolj mehanizirali. Ne smemo namreč preveč izčrpati svojega zaledja, saj hočemo, da bi bilo kar najbolj močno, vitalno. Kot vsako mesto je namreč tudi Nova Gorica odvisna od svoje okolice, od svojega zaledja...«
V nasprotju s preteklostjo predstavlja danes Nova Gorica čvrst člen med našo domovino in sosednjo Italijo, kar se odraža na najrazličnejših področjih. Tu je tudi ena najbolj odprtih mej, kar je še kako dragocenega pomena za povezovanje in sodelovanje narodov in narodnosti na obeh straneh državne meje.
Lepo mlado mesto, ki je zraslo takorekoč preko noči, povezuje danes ljudi z vseh vetrov. Pa jih povezuje dovolj trdno?
»Prizadevamo si, da bi se prebivalci Nove Gorice počutili tu zares doma, da bi ustvarili pristen in močan življenjski utrip, da bi se ljudje z vsemi svojimi silami navezali na svoje mesto. Mislim pa. da bo lahko z rezultati teh prizadevanj v celoti zadovoljna šele generacija, ki je tu shodila, ki je tu spoznala življenje. No, ne glede na to vseskozi skrbimo za dejavnosti, ki ljudi povezujejo in zbližujejo...,« poudarja Jože Šušmelj. »Že celih deset let imamo tu, denimo, svoje poklicno gledališče. Omembe vredno je tudi, da smo pričeli z gradnjo velikega kulturnega centra z dvema večnamenskima dvoranama, ki bo nedvomno doprinesel svoj delež, da bodo Novogoričani še bolj vzljubili svoje lepo mlado mesto.«
Delavka v združenem delu
Enakopravnost ne sme ostati za tovarniškim plotom
Ugotavljamo, da je boj za enakopravnost žensk v združenem delu že preteklost. Ženske morajo soodločati v celotnem procesu našega razvoja, od oblikovanja našega življenja do zadnje odločitve. Kako je s tem, smo poskušali ugotoviti v SOZD EMONA, kjer je od 9.000 zaposlenih skoraj tri četrtine žensk.
Janez Sever
»Boj za enakopravnost žensk bi naj bila pri nas že prete-klost,res, ustvarili smo enake pogoje za delo, plačilo je enako. Toda to je samo v kolektivu, kakor hitro pa ženska zapusti delovno mesto, se sreča s stvarnostjo, ki ne govori v prid našim ugotovitvam o tem, kako je naša ženska že v resnici enakopravna,« trdi DUŠAN KINK, predsednik konference sindikata v SOZD EMONA. Govorimo o enakopravnosti žensk in že v začetku citiramo moškega. V naše opravičilo naj povemo, da smo ga izbrali zato, ker je vodil problemsko konferenco o tem vprašanju in ker nas je njegov referat pripeljal v kolektiv EMONE.
»Proklamirana enakopravnost je eno, stvarnost pa še vedno drugo. Stare miselnosti o tem, da je ženski mesto doma, kjer že tako in tako drži tri ogle, je še močno zakoreninjena. Od vseh naših TOZD in odgovornih delovnih mest imamo tudi pri nas le eno direktorico. Ko smo v sindikatu in drugih organizacijah analizirali vlogo in delovne razmere naših žensk, smo ugotovili, da nam še mnogo manjka do resnične enakopravnosti. Da ne dvignem nepotrebnega vika in krika, gre za enakopravnost zunaj delovnega kolektiva.
Kolikšna je resnična povezanost delovnih organizacij s krajevnimi skupnostmi? Koliko delavk lahko uporablja servis za pranje, ko gre v službo, katera srečnica lahko odda svojega otroka v vrtec spotoma, ko gre na delo? Še preden rodi otroka, mora že tekati naokoli in iskati zanj prostor v vrtcu. Najpogosteje je tako, da potem vlači otroka z enega konca mesta na drugega. Če smo že uspeli zgraditi in opremiti dovolj ambulant v delovnih organizacijah, si moramo zdaj prizadevati, da bodo tudi v krajevni skupnosti. In narobe, zakaj ne bi gradili otroških vrtcev ob tovarni?
Ko smo že pri materinstvu, poglejmo, kako ga v resnici vrednotimo. Za porodnice smo resda izglasovali daljši porodniški stalež, toda ob poprečju osebnih dohodkov iz minulega leta. Prav tako niso deležne učinkov, ki bi jih kot pridne delavke zagotovo dobile, na vse to pa Se vpliv inflacije. To so težave,
Dušan Kink
s katerimi se srečuje vsaka ženska.
Sindikati imajo jasna stališča o teh vprašanjih. Gre za celo pahljačo včasih tudi drobnih težav, ki pa lepo kažejo na našo resnično skrb za enakopravnost žensk. Priznajmo, moški smo zaposleni s tem in onim, imamo ali pa si vzamemo čas za delo v tej ali" oni organizaciji, za katerikoli sestanek, ker vemo, da je skrb za družino v dobrih rokah. Pri ženi...«
Prepočasno reševanje vsakdanjih vprašanj
Že omenjena problemska konferenca oženski v združenem delu, njeni vlogi in njenem položaju je pokazala, da se naša žena še vedno bori in otepa z mnogimi težavami. Ob dejstvu, da je skrb za otroke in družino v glavnem še vedno prepuščena ženski, je jasno, da nimo uspeli tako organizirati življenja, da bi to skrb zmanjšali in ženski olajšali delo.
»Po mojem mnenju moramo to našo enakopravnost razlikovati. Menim, da smo ženske resnično enakopravne le v — službi. Na delu. Za enako opravljeno delo dobimo enako plačilo. Imamo enake delovne razmere, imamo enako urejeno prehrano. Enake pravice. Kako drugače pa je vse to, ko'se za nami zapro tovariška vrata,« meni FRIDA EKART, sekretar sindikalne organizacije v delovni organizacij »Blagovni center«.
Frida Ekart
»Krivično bi bilo trditi, da nismo veliko naredili. Poglejte, denimo, skrb za prehrano in tople obroke. Tu je sindikat opravil veliko dela in dosegel lep napredek. Toda po mojem mnenju bi morali še korak naprej. Zakaj ne bi zaposlena žena imela možnost deliti to hrano še s svojo družino? S tem bi jo razbremenili vsakdanje skrbi, da mora že pred prihodom domov razmišljati o tem, kaj bo dala družini na mizo. Prenekatera naša delavka živi v krajevni skupnosti, kjer ni urejena preskrba. Potem nam je jasno, koliko tekanja mora opraviti, še preden pride domov.
Uspeli smo urediti delovne razmere. Težkih fizičnih del ne opravljajo ženske, čeprav se še vedno zgodi, da se tudi temu delu ne moremo izogniti. Prizadevamo si, da bi vsako delo olajšali. Toda včasih smo še vedno pretrdi pri reševanju majhnih, na oko nepomembnih težav. Mislim na tiste, katerih rešitev ni vezana z goro denarja.
Emona zaposluje najrazlič-neje usposobljene delavce in se ukvarja z dejavnostmi, ki jih označujejo specifične razmere. Poglejte trgovino. Kje je drseč delovni čas? Kako naj denimo, blagajničarka zapusti blagajno v trgovini in skoči v urad, da bi rešila vsakdanje skrbi? Večina uradov posluje v dopoldanskem času. Vrtci so odprti v glavnem samo dopoldne, celodnevno varstvo pa je še kako drago. Veliko število naših žensk dela v izmenah.
Gizela Zagrajšek
mnogo med njimi se vsakodnevno ubada s težavami zavoljo neurejenih prevozov na delo in z dela. Gre za veliko po nepotrebnem izgubljenega časa, ki bi naši ženski omogočil večjo družbenopolitično aktivnost.
V sindikatu se že več let ubadamo s temi vprašanji. Ko smo analizirali in raziskovali vprašanje neaktivnosti mladih žensk, smo prišli do zanimivega vzroka. Večina mladih družin se srečuje z nerešenim stanovanjskim vprašanjem in, da bi se izognili tej težavi, ki jih pesti, se odločajo za dodatno delo ali za gradnjo lastne hiše. Danes je Slovenija eno sama gradbišče. Ko si po-bliže ogledate to gradbišče, ugotovite, da je pri gradnji lastne hiše ženska enako vprežena, sodeluje pri vseh delih. Kje naj potem najde še čas in moč za družbenopolitično delo? Resnica je takšna in je ne gre zatajiti.«
Skrb za delavko ni samo v belem plašču
Sindikati v SOZD EMONA imajo obilo težav, ki so značilne za tako raznolik kolektiv. Ena izmed njih se imenuje prosti čas in delo ob sobotah ter nedeljah. O tem smo se pogovarjali z GI-ZELO ZAGRAJŠEK, sekretarko TOZD Hotel Slon, ki je poleg tega tudi podpredsednik skupščine občine Ljubljana-Center. Kako uspe združiti dve tako odgovorni funkciji in opraviti še vse »žensko« delo, ki jc čaka doma?
» Za dobro razumevanj e v družini je vsekakor bistveno, kakšni odnosi so v njej. Kako imaš urejeno življenje doma, kako gleda na tvoje delo mož. Jasno je, da je boj za žensko enakopravnost že preteklost. Me smo enakopravne in emancipirane. Res pa je tudi, da navzlic dobri volji moža ali otrok še vedno ostaja doma nešteto opravil, ki so naša, ženska. Resda gre včasih tudi za drobna opravila, ki pa prav tako zahtevajo čas in človeka. Če tu uspeš kljub vsemu tako organizirati, da stvari tečejo, ostane ženski tudi možnost za večjo družbeno dejavnost.
Delam v specifični panogi, v gostinstvu in turizmu. V panogi, kjer delamo tudi v sobotah in nedeljah, ves dan. Ne moreš reči gostu: ponoči ne sprejemamo gostov. Prav zaradi tega ugotavljamo, da mnogo mladih delavk beži iz poklica. -Tega jim ne moreš zameriti. Poglejte, mož dela v proizvodnji, v eni izmeni, ima proste sobote in proste nedelje. Poprečen standard našega delovnega človeka je že takšen, da si lahko izbira med nedeljskim izletom in vikendom, med potjo v hribe ali vožnjo z avtomobilom. Se lahko vživite v mlado družino, ki zaradi dela v gostinstvu nima prostih sobot in" nedelj? Ko iz tedna v teden ostaja družina brez žene in matere, ki ima prosto kakšen drug dan?
V skrbi za boljše življenje naših žensk smo mnogo storili. Tudi v samoupravnih aktih in v pravilnikih vse lepo piše. Ugotavljam pa, da bi lahko naredili še več. Včasih je že pogovor z delavko več vreden, kot ne vem kakšen denar. Premalo upoštevamo sodobna spoznanja in ugotovitve medicine dela. Nismo"še uspeli organizirati takšnega preventivnega zdravstvenega varstva, ki ne bi služilo le za ugotavljanje bolezni, temveč bo delavko v resnici varovalo.
Morda je to nepomembno in za poslovanje kolektiva malenkostno, toda poglejmo počutje snažilke, ki po končanem delu v ranih jutranjih urah nima prevoza do doma. Ali primer ženske v kuhinji, ki je ves dan v čevljih, morda še neprimernih. Skrb za delavko ni samo v tem, če ji kupimo bel plašč.
Naše socialne službe se še premalo ukvarjajo s težavami
SOZD EMONA združgi ir; 17 delovnih organizacij-
iap
^lOi
>
!att
''Cii
tega je enajst enovitih-šest, v katerih je 26 TOZ-1' iy0 ter kolektiv interne ban*,|iii#
Kolektiv razvija štiri g1
laVf
panoge:	kmetijsko,
živi
sko-predelovalno, trg°v
ter	hotelsko-gostin5-
Svojo dejavnost opravljMa na skoraj celotnem 0 močju naše republike. , zaradi tega vsi Emone nimajo enakih r gojev za delo in življe^
%
mladih delavk in mater. V f

'8
kolektivu je med zapos^^
skoraj polovica žensk.	i„'
delavk v samoupravnih	l,0|
analizirali starostno stru
g A
smo ugotovili, da je m poprečna starost 49 let’ prečna starost kolektiva
let! Tudi to kaže, da še
ni-
uspeli urediti vsega, kar bi^1 sleni mladi ženski ovn°^
!Pr
hvl
Pa
$tv;
N
družbenopolitično aktivno5’;^'
,-i ’ i
bo^,
Ol
f-^S
Ženske se že dolgo ne b° k več za to, da bi dobile za e k delo enako plačilo. Tod3 ,tte| narava je takšna, da zahte^Uj, sebno skrb. Vsaj v naši P3, jUg(: tako. Če ie ta skrb resnič3?^ vsak delavec dobro P° fluktuacije. Kolikokrat PjjL^ zgodi, da pride na delo mj3" Jv0rj vek, ki ga ne znamo vkljub /sij0 njinrpogovoriti in ga sezn3 ^ ^ našim delo.-i, pa čez mes^’ ^ — odide.
Mislim, da bomo mnogo bolj zadovoljne še^|res krat, ko bodo moški v l; ?sPrf
17!'
ovrednotili naše delo,
opravljamo — doma. : roji vsak mož se ubada še z nek1 ^(1%, stranskim delom. Za 13/1 j najde svojo ceno. »K h'5 jkoj prinesel še toliko in t0'!,/Vi lahko slišimo. Kaj pa deUA ske, ki je medtem doma 0MS|lri( prah, oprala to in ono,
uredila dom, skuhala in se 3 J ^
jala z otroki? Tako še ^ iiy,a
ostaja nekaj resnice v
smo za počutje delavke v
bolje poskrbeli kot doin3’ ^ da, če nam pri tem služi z‘ lago zgolj vrednotenje opr ^ nega dela...«
Pavao Brajša
Splošna psihodinamika samoupravnega vedenja
V založb^ Delavske enotnosti je pravkar izšla knjiga dr. Pavaa Brajše SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRA VNEGA VEDENJA. Njen avtor —specialist za nevrologijo in psihiatrijo, doktor medicinskih ved s področja psihiatrije in ugleden hrvaški publicist — načenja tematiko, katere aktualnost že dolgo slutimo, vendar se ji neko-likanj sramežljivo izogibamo. Zato izid te knjige pomeni hkrati novost na naših knjižnih policah in izziv v našem življenju. Za naš podlistek smo izbrali nekaj strani iz knjige in prepričani smo, da bodo pritegnile bralčevo pozornost.
S svojimi sposobnostmi lahko tudi konkurirajo voditelju, zlasti tedaj, ko jih začne občudovati večje število ljudi iz prve skupine, ko jim začno slediti. V tem primeru postane voditelj do njih paranoiden, spreminja jih v svoje sovražnike, jim napoveduje križarsko vojno, jih žrtvuje, da bi ohranil svojo prevlado nad prvo skupino. Tega se zavedajo in se zato v načelu izogibajo liderstvu, ustvarjanju mase okrog sebe. Skrbno branijo svojo relativno samostojnost, neodvisnost, individualnost. So veliki nasprotniki mase, se je bojijo, jo obto-
(UI.)
žujejo, ker duši individualnost, ustvarjalnost in svobodo. Živijo v svojih slonokoščenih trdnjavah in se ne mešajo z množico. So odmaknjeni od drugih, izpopolnjujejo svoje sposobnosti in se s tem branijo kolektivizacije in masovnosti. Zapirajo se vase. Zavedajo se svojega pomena, vedo, da so potrebni tako voditelju kot masi. Čustva varujejo zase, razkrivajo jih samo toliko, kolikor je to potrebno. Branijo svojo ekskluzivnost. Voditelj jih občuduje in jih napada le tedaj, ko neposredno ogrožajo njegov položaj. Niso zvesti voditelju in tega tudi ne skrivajo. Svobodo imajo za svoj privilegij in jo tudi branijo. V masi je to edini način individualne svobode, individualne neodvisnosti, je edina možnost biti .sam svoj, izviren, samostojen.
Tretjo skupino predstavljajo nasprotniki voditelja v masi. To je pravzaprav peta kolona, to so črne ovce, jagnjeta, namenjena žrtvovanju. V vsaki masi so. Pomenijo nujen spremljevalni element skupnega življenja v masi. Z njihovo pomočjo lahko tako prva kot druga skupina nekaznovano in povsem nenevarno abreagirata svoje prikrito in zavrto nasprotovanje voditelju. Voditelj z njihovo pomočjo utrjuje
svoje vezi s prvo skupino. So nekakšen varnostni ventil za Pr!.;if' sovraštvo mase do voditelja. Ohranjajo ravnovesje in home05^;' masi. Brez njih bi se mas.a uspavala, njene vezi z voditeljem biP j^ šibke, njena kohezija bi se zmanjšala. Občudujejo jih pEČ1/ druge skupine, ker si upajo odkrito delovati tako, kot sami le Ijajo. Preganjajo jih pripadniki prve skupine, saj je to pogo^jV način, da bi.se priliznili voditelju in si priborili boljši položaj n j|i-hični lestvici. Fiksirani v vlogi notranjega nasprotnika, črne tvena jagnjeta so pogosto obtoženi za vse težave in neuspeh3
/:
Tudi voditelju pridejo prav, saj lahko z njimi opraviči svoje ne,itž S tem ko jih kaznuje, utrjuje disciplino, red in zvestobo samei1’ ji>r Če jih ni dovolj, voditelj nekaterim to vlogo preprosto vsili- S P jj|t' cijo in zatem z identifikacijo z njimi, z njihovim vedenjem in vim kaznovanjem vse odieže, vsi se počutijo bolj varne. Masat^ ,j/ preprosto ne more obstajati. So edini, ki dajejo voditelju neg3/I povratno informacijo. Za modre in realne voditelje mase Poll(|;j ! edini indikator dejanskih razmer v masi. Za obstoj masesopraV nujno potrebni kot prvi dve skupini.
j:
Fisksiranost vlog, povezanost položaja z osebo in z osebnim' gami, možnost morebitne horizontalne, toda v nobenem prim3^:, tikalne rotacije, zlasti ne navzdol, z izjemo, če gre za kazen- v brezpogojni in pogojni somišljeniki ter nasprotniki — to so pravne značilnosti mase. Gre v bistvu za prototip nesamoupraV%!” viacij v medčloveških odnosih v skupnosti. Boj proti tem odn°s jt>\ ne more biti uspešen, če le razglašamo drugačna samoupravna j uspešen je lahko le tedaj, da se masa spremeni, preobrazi v sk ^
Masa namreč vedno znova poskuša uveljaviti takšno organizmi/' shemo in to počne, dokler ostaja masa, saj ima takšen način d vlog in položajev svoje psihološko opravičilo.
i Nekoč, v prihodnje pod vaško lipo...
ruž“j
/vo Kuljaj
'aci ®ra<^nj> stanovanj je bilo že tolikanj besed, da je jfa a tudi zavoljo tega tako ^ JtrH' nam namreč lahko
“'j' iatrdi'
cin ■v naši razgibani deže-'oje na^‘ projektanta, ki je
'O^jivoj"'U1 našli projektanta, ki je v Projektu ustrezno zarisal Jtfdnotil« tudi besede kake
živ'1'
" pta1
ihf
3Clle njegov račun — ostre druž-W ^r'tike- No, pa brez kislega tins*" je,,, °rla uli kakorkoli že imenu-vljfjSa izmišljanje o dogajanjih - ,'Srerie,n Področju, ki. jih težko Pj§ asa predvsem delavski žep. s|cor 0 0 resni temi in ker je o aJ ^neresni« stvarnosti težko
'eSnoJ .	....-.......— —
šteVj|, Plsati, smo se v tokratni n., ki DE odločili napisati
tie|(a ut odločili napisati (Udi Ve^ 0 družbenopolitično pa Ug ^nioupravijavsko in etično Vrinem projektiranju. Ali.
KOWbn. kSm n161'1 lahk° PrC trak” z | Z ravndom, svinčnikoi jJiliosi. ugimi risarskimi pripc
^	^ Vnliva n ‘A ’71 \; 1 1 r'n i n linHi
org^ki vniiv1 ns:arr,mi r?.1 niilk Vm P 3 na Z1V,JenJe 'Judi
let! I >ašap"as,elju' Gre. za Pah,jač
a Pa( !'v|ienj e f1’ ^ jut bizKnosu" noi\ Nase U-
“J y
živUpanj> ki še kako zadevaj-ni!1 Pa n^e..v naši današnji, še bol Mrišnji družbenopolitičr
n0st' Mij Se razmišljanje smo razpl
bot^kLp;,“;,nov^ai:s.tan
4°roskS TStlja V KollJah n
n; Aakoj naj zapisemc
brez znanstveno pc te>h h raziskav do presenetlj Sn^\0'ovJna.nj- Predvsem srn lčuti!ahleva da Projektiranje r 5 Npat. samo velike strokovn "jrečjo Prav tolikšno, če ne ce'
i <wečin eiav toiiKsno, ce ne n.3.; -Vn družbenopolitično oc jC' ^o£: Kajpak del slednje ,
S’?»»;,"s,Ufrr°iek,nar“i
^vsl(i avzaPrav prvi poklica - »K .adu 2 družbenimi cilji i ,Z >zLkaJ hočejo imeti. In-;el iŽrte^Tdanio, da smo v vseh kc
Še^njh arno’ da smo v i i fi>reip?i'n drugih v zad: sySuev,lh dokumentih
v zadnjem ča posve
ep1' v UOKumentih posvt
s!cernjU P"6"1"'0 P°Z
;k'?SiinSicer'Var o'tem Tod t0,- /I pra uPajmo tudi, da ustrez 1'to'ot So Ocasno> kajti »bolezn
■m ut sr\ aM1°- Kajti »holez ’l,',/ri'%n odtujenost ljudi, m, e'jiill laK^tVo’ Potrošništvo in š ‘M0 H.nštevali, zahtm
-iv h i “dsievali, zahtev n^'StVeno terapjj0Zapleten° ^
, A k.
te^KvS? že zapisali,
, tovll|^lične Sn.1 soodvisnosti so
, nas za
i' ■•čnp' ^ouvisnosu so
•i #tieJSe erte v projektu z v --------------- ^

naselju. Ker gn
fra si9:
ivnj?,"d Koroškem, ka Projektant je Mirko IVI
samostojni projektant na Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane, bo bržkone prav, če mu kar prepustimo besedo:
»Ko sem sedel za svojo delovno mizo, sem imel v mislih, da bi naredil nekaj podobnega, kot je bila včasih naša kmečka vas. Da ne bi napak razumeli, povsem jasno je, da danes nihče več ne more projektirati gradnje naselja kakršnegakoli tipa naše nekdanje kmečke vasi. Gre predvsem za pozitivne vrednote, ki jih je ta vas imela in ki bi morale prevevati vsakršen današnji projekt, če je le mogoče. Pri tem mislim predvsem na nekdanjo komunikativnost med ljudmi, njihovo odprtost, in slednje, sosedsko pomoč, ki ljudi plemeniti in jim daje občutek varnosti in sreče. Ko sem snoval novo delavsko naselje v Kotljah, sem predvsem mislil na to, da bi zgradili sodobno socialistično vas, ki bo ljudi združevala.
Ko so na razpisu za Projekt Kotlje izbrali mene, sem bil sam najbolj kritičen do svojih načrtov. Vedel sem, da je treba še marsikaj dodelati, predvsem pri načrtih samih hiš, zato sem povabil k sodelovanju Boruta Delaka in Janeza Kobeta iz Ljubljane. Lahko rečem, da sta mi bila v veliko pomoč.«
»Omenili ste pozitivne vrednote nekdanjega kmečkega naselja in zbliževanje ljudi. Zanima nas, kaj konkretno ste storili v projektu, da bi omenjene vrednote prišle do polne veljave?«
Dnevna soba ulice
»Odgovoril bom z eno besedo: Ulico! Ulico s približno dvajsetimi hišami najrazličnejših tipov. V tej ulici sem si zamislil tudi osrednji prostor, kjer bi ljudje ob večerih malce posedeli in kakšno rekli. Prostor naj bi kot nekoč krasilo simbolično drevo, pod njim pa klopce. Tu naj bi se dobivala tudi mladež. V mislih imam celo predrzno kombinacijo,po kateri naj bi na tem osrednjem prostoru rekli kakšno pametno mladi in Stari skupaj. Če bi se to zgodilo, bi bila to zame največja nagrada. Kaj pa to pomeni za življenje v ulici, bi bilo najbrže odveč poudarjati.
Seveda smo pri zasnovi in izdelavi projekta premišljevali o današnjem življenjskem utripu,
riti*
‘^Sina

emocionalna stališča mase
pU' ji^ ’	.	*-C5~	dl«lV/ V7111V/11I.1I J-*1V711U 111 11JV^£,V7 v 11I11W11J^,
'^i i°trebe Dern' skuPnosti obstajajo globlje, iracionalne, podzavestne
,jr . —"uviunama stausca mase
sleh'et0^k' tC®a P0§lavia smo omenili Biona in njegovo mnenje,
ki ^^dvisnosti, po boju in po mesijanskem pričakovanju reši-točič 'Tačjj Pr'nesla dva ah tr*ie v skupnosti. Ta stališča so še pose-a griiDaciio. ki io imermiemn masa rirp ?a alnhnkn-za-
Po odvisnosti, po boju in po mesijanskem pričakovanju reši-
hi^^ninje113 za grupacijo, ki jo imenujemo masa. Gre za globoko za-.-Čj1 0dVjs n° Potrebo posameznikov v masi in tudi celotne mase, da bi
/3C>iod

oditelja. To je globlji psihodinamicni razlog za obstoj
pote8a v°ditelja, kot smo ga opisali. Če te potrebe masa ne bi
rnn°gi voditelji mase sploh ne bi mogli obstajati. Zato ■,T ‘Protno izkoriščajo to potrebo, jo uspešno zadovoljujejo m
nčfn a,1jenoF etno lzKoriščajo to potrebo, jo uspešno za pfojčeslieni Pomočjo drže na čelu mase. Če ocenjujemo s tega stališča, ? i1)' % 'V°j Pol -t0ZeVat' voditelja, da vsiljuje svojo diktaturo, da zlorab-,<>zC.0Jc rw_,, 0zaj, da si nodreia maso in niene nrinadnike snreminia v

Pod*! C“ZaK da s’ Poc*reja maso in njene pripadnike spreminja 3nui,°Zn’ke hd. Masa si namreč to na določen način »želi«, i
k-SPreje SaiTla Sa s'h k temu. Edina napaka voditelja je, da ponu-čj' K neka aia'n dase vede po željah in potrebah mase. Nedavno tega
!S|HŠ;
; JC neka , luase vede po željah in potrebah mase. Nedavno teg ^'h Veiju OVavrišica z visoko strokovno izobrazbo potožila, kako j 3S.at’’ kom° 326 delala’ sai Je vedela, kdo je njen šef, koga mora po-
• *’ K O m	—~**-*.c*, OC4J J vvvjv,!«,	J lljv^ll	IN.	111VI1 a p W-
izČnJavlja. k-3 SC mora podrejati in kdo je odgovoren za posel, ki ga ,rU40se. Kdo'!! pravzaPrav objokuje? Toži seji za maso in za voditeljem in se 0.Potem kriv, če bo njen sedanji nadrejeni sprejel to »^VelVloS a^eI VeSt' k0t op'san' vothtelj mase? Navsezadnje bo le
potem kriv, če bo njen sedanji nadrejeni sprejel to l0 , el vesti kot opisani voditelj mase? Navsezadnje bo le iH^Č'cga dei,, ’k'11111 j° ponujajo tisti, ki jim je nadrejen. Spominjam se i^^eJ^Pisan ne®a k°!ekt’va’ 'me* zeloavtoritativnegašefa, kakr-Voditelj. Odšpl ir* VoHdvn l^nlp^tivn	mlad
H*San' ~ •	-----• ~~ -J ... J—	t	IV 1.4 IV 1
ii2^(j'lokratičel Vod'telj. Odšel je, vodstvo kolektiva pa je prevzel mlad, Aenizntedn|'n sarnouPravno razpoložen voditelj. Kaj se je zgodilo? ,iLi ’ Ori u dnOV kolektiva ie nostal novsem zmeden Kni ni hiln ver
l#hrk5 °d katC anov	Je postal povsem zmeden, saj ni bilo več
ffl<b.i?=laSLbj,bL°,d™ ""
iCvjlk ■' Ul Se lahr^3 bi. bil odvisen, ki bi zanj odgovarjal, za katerega F1 ti,, atka, kj |,j ° skril, ob katerem se mu ne bi bilo potrebno odločati, I ‘,vtoritatlvni^!d zanj. Gre za tipičen primer potrebe po odvisnosti, nem voditelju mase. Sklep je torej preprost: ni dovolj
Mirko Mrva
Ena izmed ulic nastajajočega naselja v Kotljah
Tile niso prav nič odtujeni, malomeščanski ali potrošniški, čeprav so se spoznali šele pred nedavnim
ki je zelo dinamičen in ki ljudi utruja. Ljudje si želijo miru. V Kotljah ga bodo imeli, po mojem mnenju dovolj! Tu seveda ne mislim zgolj na neokrnjeno hotulj-sko naravo, na Rimski vrelec, Uršljo goro itd., ampak predvsem na vrt, ki ga ima vsaka hiša. Ta je namenjen družinskemu krogu, kjer lahko družina živi svoje življenje, ne da bi jo pri tem motile zvedave oči sosedov. Moram priznati, da so ti sadni vrtički lahko pravi gaji, s katerih se lepo vidi Uršlja gora.
Za »Projekt Kotlje« ste dobili vsi trije Plečnikovo nagrado. Kaj mislite, da je bilo pri tem odločilno? Ali arhitektonski videz ali morda funkcionalnost, ki omogoča vse, kar ste doslej povedali?
— Vse skupaj, mislim. Moram pa pri tem povedati, da je bii projekt prvotno zamišljen malce drugače, kot je potlej izpadel. Korošci so namreč nameravali zgraditi v Kotljah turistični center, za katerega imajo vse pogoje. Novo naselje naj bi torej služilo tudi za potrebe turizma. Ljudje naj bi oddajali sobe. Vendar je za zdaj vse skupaj padlo v vodo.
Kotlje je treba doživeti
Kajpak bi ne bilo prav, ko bi se o življenju v Kotljah pogovarjali samo v Ljubljani. Kotlje je treba videti in doživeti, da bi bila beseda o njih pravšnja. Sicer pa — zakaj bi govorili mi, dajmo besedo Hotuljcem.
Janko Torej si je ob našem obisku dal opraviti z razvaža-
njem zemlje po zemljišču pred hišo. Takole je dejal:
»Doma sem iz Vuzenice in se že 15 let vozim na delo v ravensko železarno, kjer sem v TOZD Elektro—tehnične storitve vodja elektromontaže. Najbrž se nikoli ne bi preselil v Kotlje, če mi Železarna ne bi zagotovila ugodnega posojila. Saj veste, kako človek težko zbere gotovino. Hišo sem kupil zgrajeno do tretje faze in kot vidite, še danes ni docela urejena. Kaj posebno me pa to ne moti. Bo že! Najbolj vesel sem, da imam dobrega soseda, s katerim sva dolga leta delala skupaj v Železarni. Pravzaprav bi lahko rekel, da je prav on zaslužen, da sem začel graditi v Kotljah.«
Vmešala se je žena, ki je dejala: »Ko sem ga jaz nagovarjala,
da bi kupila v Kotljah, ni bilo nič iz tega, ko pa mu je sosed omenil, da bi bilo lepo, če bi bili skupaj, je že naslednji dan letel v pisar-no._
»Kaj bi tisto,« je odvrnil Janko in nadaljeval:
»S sosedi se že kar poznam in se bom še bolje, ko borno začeli s skupnimi delovnimi akcijami. Saj veste, kako je, če sami opravimo zemeljska dela, nam pride, denimo, prispevek za telefon skoraj za polovico manjši. Podobno je tudi z javno razsvetljavo itd. Drugače pa je zelo lepo tukaj. Svež zrak in čudovita narava.«
Sosed Pavel Cezar, ki se je lani upokojil, pred tem pa je 28 let delal v Železarni, kjer je bil v že omenjeni TOZD vodja elek-
tro vzdrževanja valjarne, je pristavil:
»Imel sem dobrega sodelavca in zdaj imam še boljšega soseda. Prej sem stanoval na Ravnah, ker pa so na mestu, kjer je stala moja hiša, zgradili nov stanovanjski blok, sem kupil v Kotljah. Zakaj ravno tu? Preprosto zato, ker je vse organizirano in poznam večino ljudi. Slednje je namreč tudi nekaj vredno. Človek se čisto drugače počuti, če pozna ljudi okoli sebe, se z njimi pozdravlja in poklepeta. V mestu hodijo drug mimo drugega kot tujci. No, ja, pri nas na Ravnah se že skoraj vsi poznamo, vsaj starejši, tako da ni tega. Čisto drugače pa je že v Velenju, Celju, Takšna je pač usoda človeškega razvoja, kaj hočemo____«
»Ograje ne potrebujeva«
Kramljanje je teklo dalje. Kar naenkrat pa se nam porodi malce nenavadno vprašanje. Videli smo namreč, da šo zavoljo položenega sveta hiše terasasto grajene in da je Torejeva poldrugi meter nižja od Cezarjeve. Tako je tudi z vrtovoma, ki ju ločuje lepo zazidana škarpa, na njej pa je očitno že vse pripravljeno za postavitev ograje.
Bosta kmalu postavila ograjo?
Skoraj oba hkrati sta odgovorila:
»Midva je ne potrebujeva! In tudi zavoljo najinih estetskih želja je ni treba. Drugačnega mnenja pa utegne biti inšpektor, ki bo iz varnostnih razlogov ograjo najbrž zahteval....«
zamenjati voditelja, temveč je potrebno spremeniti maso in jo preobraziti v skupino. Prav zavoljo tega obstaja velika nevarnost, da sprva demokratično in samoupravno usmerjeni voditelj sčasoma prevzame lastnosti voditelja mase, saj ga le-ta sama peha v to.
Druga globlja, emocionalno-nagonska potreba, ki je značilna za sleherno maso, je želja po voditelju, ki se bo boril za vsako ceno, ki ji bo omogočil osvojiti »tuje ozemlje«, ki bo nenehoma iskal novega sovražnika, na katerega bo lahko stresala svoje sovraštvo, jezo. Masa živi od brezpogojne vdanosti voditelju in od sovraštva do sovražnika. Masa se mora nenehoma počutiti ogroženo, da bi se tesneje povezovala z voditeljem, nenehoma mora imeti pred seboj sovražnika, čeprav izmišljenega in zunaj svojega okolja, saj lahko le tako odvrača svojo pozornost od tistega, kar se dogaja v njej sami. Značilno je, da voditelj vsiljuje masi tako ogroženost kot tudi sovražnika, proti kateremu le-ta usmerja svojo sovražnost in agresivnost. Masa ni defenzivna, je ofenzivna, ne ukvarja se s seboj, temveč z drugimi, ne razmišlja o sebi, temveč o tistih zunaj nje. Masa ne brani svojega ozemlja, ampak napada tuje. Kot primer lahko navedemo Hitlerja in njegovo maso, ko gre za večje zgodovinske razsežnosti, če gre za manjše, domače razsežnosti, lahko govorimo o masi s takšnim voditeljem v pre-nekateri delovni organizaciji, ki pod vodstvom takšnega voditelja — voditelja mase — »osvaja tržišče«, ki v vseh vidi sovražnike in ki z nikomer ne sodeluje, ki nenehoma samo napada. Če ni sovražnika zunaj delovne organizacije, ga ljudje poiščejo v delovni organizaciji — seveda s pomočjo voditelja — ter nanj usmerijo svojo potrebo po napadanju, sovraštvu in boiu.
Tretja temeljna potreoa mase je težnja, da ob voditelju izloči nekaj ljudi, od katerih pričakuje rešitev vseh svojih problemov, vseh težav, pričakuje, da jo bodo pripeljali v obljubljeno deželo, skratka, od njih masa pričakuje srečno bodočnost. Iz te skupine naj bi izšel »odrešenik«, nov, popoln in veliki voditelj. To je psihodinamična podlaga nastanka elitne podskupine v masi, skupinice privilegirancev, izbran-
cev. Masa ne potrebuje le enega voditelja, potrebuje tudi njegov »dvor«, njegove bližnje sodelavce, ki skupaj z voditeljem predstavljajo skupino, iz katere lahko izide še bolj popoln, še bolj vsemogočen voditelj oziroma »odrešenik«. Pravzaprav gre za poskus mase, da bi naredPa voditelja večnega, da bi si zagotovila bodočnost tudi po njem. Sleherna masa ima svojo elito, privilegirane, izbrane, svoj vrh. To je za maso nuja, brez tega sploh ne more obstajati. S tem se posamezniki v masi ponovno zavarujejo pred lastno odgovornostjo. Odgovornost za maso se namreč na ta način porazdeli med voditeljem in izbranimi. Tako je posameznik v masi še bolj miren, saj nima niti najmanjše odgovornosti, saj lahko mirno spi in pasivno drema in le na znamenje voditelja in izbranih naredi korak, in to v povsem določeni smeri. S tem ko se posameznik v masi identificira z elitno skupino, postane veliko bližji voditelju To potrebo voditelj mase izkoristi tako, da se obda s tistimi, ki bodo uresničevali njegovo politiko, ki bodo zagovarjali njegove ideje v masi in s pomočjo katerih bo lahko vladal masi, s pomočjo katerih ji bo bolj blizu, s pomočjo katerih bo hkrati prisoten na več mestih. Na ta način nastane v masi oligarhija, vladavina nekaterih.	■	_____ _______
Navedene globlje iracionalne potrebe mase so vzrok za to, da se bistveno ne spreminjajo razmere, čeprav je odstranjeno prejšnje vodstvo. Do spremembe pride s spremembo mase in ne s spremembo voditelja. Spremeniti je potrebno temeljne potrebe in vedenje ljudi, ne pa tistega, kar je rezultat takšnega vedenja in omenjenih iracionalnih potreb. Če masa ne opusti svojih temeljnih značilnosti inče ne postane skupina, tudi ne more priti do odločilnejših sprememb. To je psihodi-namičen pogled na realnost mase. Prepričanje, da lahko ljudje žive skupaj samo v masi, poraja pesimizem. Samoupravljanja ni mogoče razvijati v masi, saj bi se kaj kmalu izrodilo v nekaj, kar bi bilo povsem nesamoupravno. Kasneje bomo videli, da je samoupravljanje mogoče razvijati le v skupini, saj je le v njej možno samoupravno vedenje — prav to pa je eno izmed poroštev za resnično samoupravljanje. --------------- . - -------.“Tr T	“(Nadaljevanje prihodnjič)
Petintrideseti praznik jugoslovanske republike
Brez neuvrščenosti bi bil svet danes zagotovo drugačen
Poslabšanje mednarodnega položaja terja od Jw ^ slavije in vseh drugih neuvrščenih držav nove nap°\ na vseh področjih mednarodnih odnosov in vseh Č ^ močjih sveta.
1
Branko Kastelic
»Že med vojno smo jasno poudarili, da pomenijo svoboda, neodvisnost, svoboden razvoj, predvsem pa mir in varnost v svetu velike cilje našega boja. Zanje smo so dosledno in brezkompromisno bojevali tudi takrat, ko nam je bilo najteže. Za te cilje pa se bojuje tudi gibanje neuvrščenosti.«
Ta misel predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita, čigar ime in neutrudna državniška prizadevanja so sinonim boja za mir ter boljši, pravičnejši svet - izrekel jo je sredi tega meseca na proslavi 35-letnice zgodovinske bitke za ranjence na Neretvi — zgovorno priča o tem, kakšna so bila naša hotenja, stremljenja, cilji v odnosu do sveta in odnosov v njem takrat, ko smo polagali temelje republiki in kakšna so danes, ko slovesno praznujemo njen petintrideseti rojstni dan.
Neločljivost socialističnega samoupravljanja in neuvrščenosti
Socialistično samoupravljanje v Jugoslaviji, katerega poglavitni cilj je osvoboditev človeka, je logična posledica globokih re-volucionarnihsprememb in izvirne narave naše revolucije ter je dalo nove razsežnosti, nov prostor za premagovanje težav, iskanje demokratičnih rešitev na vseh področjih življenja naše družbe, utrjevanje bratstva in I enotnosti naših narodov in narodnosti, hitrejši razvoj nerazvitih ali manj razvitih delov naše domovine, velike uspehe na področju - gospodarskega razvoja, kulturne, zdravstvene, socialne, in druge preobrazbe... Kot logično nadaljevanje našega notranjega razvoja, kot njegov neposredni odsev se je oblikovala tudi naša neodvisna neuvrščena zunanja politika. Z njo smo izborili in utrdili svobodo, neodvisnost in pravico do lastne poti socialističnega razvoja.
Vsi ti izjemni dosežki, v notranji in zunanji politiki, so medsebojno neločljivo povezani. To je dialektična povezanost političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki ga gradimo doma in neodvisne neuvrščene 1 politike, po kateri se ravnamo v mednarodnih odnosih. Naše mednarodno delovanje ima zato globoko razredno in revolucionarno vsebino, ki se izražata v neločljivosti boja za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem. Socialistična samoupravna neuvrščena Jugoslavija nikoli ni bila objekt svetovne politike, vselej je bila njen subjekt, katerega vloga je nenehno rasla. Tito, Jugoslavija in Zveza komunistov Jugoslavije so 'aktivno sodelovali v vseh pomembnih dogodkih v povojnem svetu, jih spodbujali, predlagali, soustvarjali. Zato je njihova vloga v očeh mednarodne javnosti nenehno rasla in danes je zelo malo takih, ki bi nam radi očitali nekakšno obsedenost v zunanji politiki. V svetu prevladuje splošno prepričanje, da je Jugoslavija, takšna, kakršna je, samoupravna, socialistična, neuvrščena, neodvisna in v mednarodnih poslih izredno aktivna, zelo pomemben dejavnik miru, varnosti, razvoja socializma, napredka sploh.
Jugoslavija in gibanje neuvrščenosti
»Gibanje neuvrščenosti,« je na proslavi ob 35-letnici bitke za ranjence na Neretvi, poudaril predsednik Tito, »ima družbeno
zgodovinsko vlogo v naprednem spreminjanju mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov v celoti.« Brez njegovega deleža bi si danes, na primer, ne bi bilo mogoče predstavljati ogromnih uspiehov v boju za mir in enakopravno sodelovanje, za dekolonizacijo, graditev nove mednarodne gospodarske ureditve in še mnogih drugih vprašanj. Vse to so vprašanja, ki zadevajo bistvene interese ne le neuvrščenih, ampak ogromne večine držav sploh. Zaradi tega danes vse več naprednih političnih gibanj in partij zapisuje v svoje programe neuvrščenost kot svojo usmeritev v graditvi vizije pravičnejšega sveta.
»Mi smo vselej poudarjali,« je nadaljeval predsednik Tito, »da gibanje neuvrščenosti ni rezerva nobenega bloka, kakor tudi, da ne more biti privesek nobene politike ali interesa. Kakor, je znano, se mi ne postavljamo odbojno do držav v vojaško političnih blokih, vendar smo kritični do pojavov blokovske politike, ki povzroča nevarnost za mir, zelo pogosto pa tudi za svobodo, neodvisnost in neoviran razvoj mnogih držav. Globoko verjamemo, da bo moglo gibanje neuvrščenosti uresničiti svojo koristno in napredno vlogo v svetu le tedaj, če ostane tudi v prihodnje neodvisen in samostojen.dejavnik ter na ta način izraža zgodovinsko potrebo človeštva. Zato je boj za krepitev neodvisnosti in enotnosti gibanja neuvrščenosti v bistvu boj za njegovo resnično napredno vlogo v svetu.«
Najplemenitejši ideali človeštva
Predsednik Tito se je v tem govoru, ki je močno odjeknil v sredstvih javnega informiranja v svetu, dotaknil tudi poskusov cepitve gibanja neuvrščenosti in posebej poudaril »da pomeni sleherni poskus cepitve gibanja neuvrščenosti na ,progresivni' in ,konzervativni' del, posebej pa poskus vsiljevanja nekakšnega .progresivnega jedra', ki naj vodi ostale države, napad na demokratično bistvo in na demokratične odnose v gibanju. To lahko vodi samo h krepitvi blokov na račun neuvrščenih držav, v čemer pa je globoka nevarnost za mir sploh«. Tovariš Tito je govoril tudi o naprednih spremembah v svetu in ob tem močno poudaril, »da so napredne spremembe danes praksa milijonov ljudi, in to neodvisno od tega, kako jih sami imenujejo. Moč gibanja neuvrščenosti je prav v njegovi širini, v tem, da ustreza koristim ogromnega dela človeštva. Ko vse to upoštevamo, smo glgboko prepričani, da politika neuvrščenosti najbolje in najceloviteje izraža naša socialistična prepričanja in opredelitve, saj je to politika, v katero so vtkani najplemenitejši ideali in stremljenja človeštva«.
Biti moramo najaktivnejši ustvarjalci novega sveta
»Zato tudi tokrat lahko s ponosom rečemo, da ostaja socialistična neuvrščena Jugoslavija zvesta svojemu prepričanju, da ne more ohraniti miru in varnosti in ustvariti sreče svojim narodom, če se hkrati ne bojuje za to, da bi ti veliki cilji postali izročilo tudi vseh drugih narodov.« Predsednik Tito se je odločno zavzel za to, da čimbolj vplivamo na izboljševanje mednarodnih odnosov, kar nam omogočata poli-
je
Tito na konferencah neuvrščenih
BEOGRAD, 1961: ...Ko smo neodvisno pot, ne da bi se priključili f' pacijam držav v dveh nasprotujočih ^ borih in ko smo se uprli politiki razdal sveta in zavrnili vse, kar ta politika pri^ s seboj —smo izbrali težko pot...
KAIRO, 1964: ...Naša politika je ^ konkretneje povezana s potrebami ^ dov in držav. To nam omogoča predM. rešitve, ki so uresničljive v danih razttid^. Zato je politika dežel, ki se bojujejo Zš>!^' odnose, prerasla v realno, napredno P' lago razvoja mednarodne skupnosti---
LUSAKA, 1970: ... Neuvrščene ded se morajo še čvrsteje utrditi kot aktivni®, javnik v mednarodnih odnosih. Če b°f Združile svoje sile in enotno nastopih1! mednarodnem prizorišču, lahko mabf storijo. Ni dovolj, da so le vest človek' postati morajo sila, ki bo aktivno pdst, vala h graditvi lepšega in boljšega j11^' njega dne...
ALŽIR, 1973: ... Vendar pa bo boi] spremembo tega sistema potreben vse "‘j lej, dokler starih odnosov ne nado'č[ nova demokratična praksa, ki bo zagO^' Ijala neposredno izražanje potreb vseh 'j rodov sveta in dokler njihovih zakoč interesov in pravic ne bomo obravn^1] enakopravno...
COLO M BO, 1975: ...V naših skW, in programih je nakazana vizija jutrišnji sveta, njenega uresničenja ni mogoče prečiti. Toda ta vizija se ne bo uresniče^ sama od sebe — zanjo se je treba bojč ti...
u\ A in
tika neuvrščenosti in širše sodelovanje z velikim številom držav. Ob tem je posebej poudaril: »Jugoslavija je na zunanjepolitičnem področju zelo aktivna, uživa velik ugled ter s svojo aktivnostjo prispeva h krepitvi gibanja neuvrščenosti. Mi moramo tudi na notranjem področju paziti, da bomo v vsem natanko takšni, da uresničimo odnose, za kakršne se zavzemamo zunaj, to se pravi, da bodo ljudje med seboj složni, da bodo enotni, da bodo napredne sile kar se da aktivne. Danes živimo v obdobju spreminjanja sveta, spreminjanja odnosov v svetu. Se zmerom je nemalo težav. Ne morem reči, da bodo te težave že čez kako leto premagane. To je dolg proces. Vendar moramo biti najaktivnejši ustvarjalci te nove družbe, novega sveta, novih odnosov v svetu...«
Bolečine sodobne mednarodne skupnosti
Približno leto dni pred šesto vrhunsko konferenco neuvrščenih držav v Havani so besede predsednika Tita, enega od ustanoviteljev gibanja, ki je z nenehnim in neutrudnim potovanjem po svetu in gostol jubjem, ki ga je izkazoval državnikom z vseh celin, storil neprecenljivo veliko za to, da bi svet razumel politiko, tilozolijo in cilje neuvrščenosti, zelo pomembne zaradi sedanjih razmer v samem gibanju, ki se ni moglo izogniti splošnemu poslabšanju v mednarodnih odnosih.
Besede predsednika Tita torej izhajajo tudi iz dejstva, da so mednarodne razmere ta čas skrajno zapletene, tako rekoč »nabite« z mnogimi nevarnostmi na posameznih področjih mednarodnih odnosov (resen zastoj v
politiki popuščanja mednarodne napetosti je na prvem mestu) ter posameznih območjih sveta (v Afriki, zlasti na njenem jugu, na Bližnjem vzhodu, v velikem azi j-skem prostoru...). To seveda povečuje obveznosti Jugoslavije in vseh drugih članic gibanja neuvrščenosti kot bistvenega dejavnika miru in stabilnosti v svetu, da dajo svoj nepogrešljivi delež k premagovanju sedanjih težav, ki silijo k ugotovitvi, »da svet že nekaj časa caplja na istem kraju, prej kot koraka naprej — pa dela korake nazaj«. Hkrati je predsednik J ito z njimi podrobno razčlenil neločljivo povezanost naše notranje in zunanje politike.
Tako kot vselej si ne prizadevamo samo za lastno varnost in neodvisnost v tem burnem trenutku mednarodne skupnosti, marveč tudi za to, da bi čim več prispevali k utrjevanju miru in varnosti v vsem svetu. Zato so poglavitne svetovne dileme nenehno pod budnim očesom jugoslovanske zunanje politike, kar se kaže predvsem v naporih, da bi s krepitvijo medsebojnega razumevanja prebrodili sedanje veliko nezaupanje v mednarodnih odnosih, z drugimi besedami torej odpirali nova pota k stabilnemu in trajnemu miru. Titovo sporočilo je jasno. Vse probleme je treba reševati na miren način. Jasna je tudi težnja Jugoslavije, da na znanih načelih razvija sodelovanje in bogati stike in prijateljstvo z vsemi državami, velikimi in majhnimi, sosednjimi in zemljepisno oddaljenimi, kajti to je v prid ne samo lastne, marveč celotne svetovne varnosti.
Najbolj boleče točke sveta ostajajo razne delitve in ločnice, politične, ideološke, gospodarske, ki se posebej močno kažejo v obstoju blokov in prepada med
razvitimi državami in deželami v razvoju in posebej močno zavirajo vse poglavitne bitke sedanjosti.
Boj za mir, prednostna naloga
Sedanje obdobje v mednarodnih odnosih je morda eno tistih, ki zgovorno kaže njihovo konfliktnost. Še bolj kot to kaže današnje dogajanje uspehe, težave, zapletenost in prepletenost vseh poglavitnih bitk sedanjosti boja za vsestransko uveljavitev vseh narodov in držav na svetovnozgodovinskem prizorišču ne glede na njihovo velikost, obljudenost in moč, bojaza socializem in boja za razvoj. V vseh svojih razsežnostih daje sedanji trenutek tudi očiten dokaz, da razen politike aktivnega miroljubnega sožitja ni politike, ki bi sedanjim in prinodnjim rodovom človeštva zagotavljala mir, ki je najpomembnejši steber napredka na vseh področjih: političnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem... Uveljavljanje in dosledno ravnanje po načelih politike miroljubnega aktivnega sožitja je v najbolj razumljivem besednjaku predvsem praktičen političen odgovor na politiko sile in moči. Hkrati ta politika odpira neslutene možnosti vsem trem poglavitnim bojem sedanjosti. Nesporno najmočnejši steber takšne politike je gibanje neuvrščenosti, ki je postalo poglavitna oblika »družbenega, razrednega, gospodarskega, političnega in kulturnega preurejanja sodobnega sveta.« (E. Kardelj)
Neomajno privrženi načelom neuvrščenosti
Neuvrščenost v vseh svojih razsežnostih se je močno izrazila
tako v osrednjem notranji tičnem dogodku po 10. kongr|( ZKJ, 11. zborovanju j11^ vanskih komunistov kot vos^ njem zunanjepolitičnem ]( godku po vrhunski konfer£fC neuvrščenih v Colombu, ^[(j vanju zunanjih ministrov |£ t poleti v Beogradu. Lah^G rekli, da sta imela 11. ko^j ZKJ in konferenca zunanji (J nistrov za nas veliko skupn£;. Predvsem sta izrazila našo G, majno privrženost politi^1.,; zgodovinskim ciljem neuv^, nosti, neločljivo povezano^ j cialističnega samoupravljatGji neuvrščenosti, vlogo Jugosl11'^ in predsednika Tita v gi^Gi naša prizadevanja, da bi P{I*J dna vsem problemom, s ka^ji se sooča gibanje neuvrščetj* T V tistih dneh, ko so v gradu zasedali zunanji nii^Gj so pred nami zaživele P°^,eii Beograda, Jugoslavije in sLi pred 1 7 leti, ko je 25 državj1^ in držav, med njimi Tito m-’ll"fjJ slavija, položilo temelje nell> čenosti. To je bil najpom^^j nejši korak v povojni zg,0.uj sveta. Človeštvo si je tedaJ ^ majda malce opomoglo od SJ hot in posledic druge vojne, svet pa je že bil na f p novega spopada, s katerij^jf grozila hladna vojna. 25 dt^ J takrat stopilo na pot neuvršc j sti in se odločilo za trd, dolg0 J jen, vendar neizprosen bojzGjj ter boljši, pravičnejši svet. ‘ ‘pipo! i »od Beograda do Be°V
da« se jim je pridružilo s , držav, torej večina člove Šele, ko upoštevamo vse zavemo izjemne vsebine predsednika Tita, izrečen^ nedavni ministrski konfe|£vi »Brez neuvrščenosti bi b’^ danes zagotovo drugačen.« ((j se velja spomniti tudi ob njem prazniku republike.
stran 25
o gospodarimo
27. novembra 1978
i M Plin
ovodno omrežje odpira
nove možnosti
Večja gotovost in čisto okolje
Ciril Brajer
•udi
Naftn
a kriza leta 197.' je
• našo republiko prisilila, da vj 2ačela razmišljati o drugih ^ r' ^ 11 energije. Zdaj moramo j Zlt' skoraj polovico energije :ik 0hršen del tega uvoza pred-stav|ia nafta. Da bi se ta eno-'fn J'"’5*53 odvisnost zmanjšala, ^ 0 leta 1976 začeli graditi pli-J)v°dno omrežje, ki je že letoš-®a julija omogočilo sprejem
ip‘
ai‘[
ni redi1'
tZH
i e®a zemeljskega plina iz Sov-p e zveze.
laPetrol, Naftagas in IN A Naf-fl, , P'n so to delo opravili v re-
i l;or(
riofl	času. To jirri je omogo-
Sti-'‘ s . tudi dobro sodelovanje s 'i Jetskim Partnerjem, Sojuzga-e d1'] ^Portom iz Moskve in do-dedne
y K ^ ^strijo in Češkoslovaško,
tiV^j ?vun° izpolnjevanje dogovorov n pr ^Vstrijo in Češkoslovaško, 9pdll e^0 katerih teče plinovod. Pli-
nttč v°dno omrežje obsega v naši oVe'd koPuhliki 6;'() kilometrov
in do
pd< n.nea -letošnjega leta bomo po j r lz Sovjetske zveze sprejeli ntilijonov kubičnih metrov „ oljskega plina — v Sloveniji (jv ^ ostalo 80 milijon.ov. Čez
9
vsi
doit
:as0>
,’sd
odst'61' h°ta l^'n Predstav|ial 1 ^
■od 10Ikov naše porabe energije, Uv milijarde kubičnih metrov /ji--1 rUk'Zd komo v naši republiki po-prj|'' milijonov. Plin bo že ivn*1 4()(1)°dnje leto nadomestil prek nov ton tek°eih goriv. Pli-
sld‘l
tted
to omrežje se tako uvršča
j"'	. , osnovne energetske pro-
rišm S( e Srednjeročnega plana in si-iČCij r ,IT| združevanja sredstev po-
^ Pot"|k|°V’ k' ga omo8očil’ ie M ] ?;i dd zanimanje gospodarstva akšno obliko energije.
A V S T R I J A
H R V A T S K A
Širjenje 630 kilometrov dolgega plinovodnega omrežja r Sloveniji je ie predvideno.
Predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič je na konferenci za novinarje povedal, da ta naložba, čeprav velika in zahtevna, niti ne predstavlja največje težave — treba bo namreč slovenske potrošnike zemeljskega plina dobro pripraviti, da bodo sposobni sprejeti celotno količino plina — omrežje bo do konca leta I980 sposobno vsako leto sprejetimili jarde kubičnih metrov te »plemenite« oblike energije.
Slovensko	plinovodno
omrežje je zasnovano na temeljitih raziskavah sedanjih in bodočih potreb in predvideno je tudi širjenje na področja, ki tega zdaj še ne opravičujejo. Plin lahko sprejema iz zahodne in severne
smeri, s širjenjem do Kopra in možno gradnjo terminala za utekočinjeni plin pa bo možna tudi preskrba iz drugih virov. Tako bo našemu gospodarstvu in drugim potrošnikom zagotovljena večja stabilnost in gotovost pri preskrbi z energijo, zemeljski plin kot čista oblika energije pa bo omogočil tudi štev ilne tehnološke izboljšave in pomembno prispeval k bolj čistemu zraku in okolju. Široki potrošnji je namenjeno S odstotkov, petrokemiji Id, steklarstvu, železarstvu in kemični industriji .ft), drugi industriji pa 50 odstotkov zemeljskega plina. Omeniti velja tudi večje možnosti gospodarskega in ostalega sodelovanja med /SSK in Jugoslavijo, ki jih odpira nov i plinovod.
anft
icoikč srt j 1
J .
ri(bbitve in načrti gospodarstva Gornje Savinjske doline
i,
0V
al^.
ko"-]
mr
<! ašo"j litikb eu'rj
no*1
Osemsto novih delovnih mest
Xl‘trja
m Lipovšek
lin * ud' Gornja Savinjska do-
^rioj?2 hitreie spreminja svojo gšjU nj0 „er)0’ gospodarsko in zuna-
M
zi-i
m V
av'fj
on'X)doh°. Vse hitrejši razvoj HestS°LCa .skorai 4.00()'delovnih nio-'’ kok'<or jih je zdttj na ob-n;ld J-,U °hčine Mozirje, od tega - •()()() v industriji.
v Za(i'k'e*eno se razvi jajo zlasti še
Savm!!J1Cm.'desetlet-iu' V Go'nii
inJ!?
vim;n’sk' dolini so zttčeli med pr-Pn nas
(ifii1 • vatj d 1 nas razvijati in pospeše-
^[fj _• Kmeti	• i	• i*

r
'd
ziran rnet'istvo v vis°ko speciali-0 1,1 produktivno
Obu."1 Proauktivno panogo, daj'; Pa so Sn? PredeIovalni industriji ud'1! Hostj ''.‘T'1 razvijati nove dejav-vfčt sk0 ’ aJi0 konfekcijsko, kovin-kerničedel°Valno, Gektro in devann0 lndustri.jo. Kljub priza-bi Se I6!11 Pa še zmeraj vsem, ki nji Sav' •ZaP°slili doma, v Gor-g°če u lnjsiši dolini, ni bilo mo-Poslenft01^'1'' Ikar Petina vseh za-°bčine Se voz' 119 del° v druge Zacijp j na,ivei v delovne organi-- občinah Velenje in Ka-

i^j
4
, š«,

n«.
'"»ir
So si v Mozirju, kot pri-ske a!.!J.°. Predstavniki občin-
zastavili

tfi Predvsem n°Vlh delovnih mest, kar bi om na Proizvodnih delih, ogočilo doma zaposliti
vsaj doraščajočo mladino in vsaj deloma zmanjšalo tudi dnevno migracijo prebivalcev. /. vlaganjem v nove veje industrije ter z okrepitvijo trgovine in gostinstva pa želijo izboljšati tudi strukturo gospodarstva.
Vendar v Gornji Savinjski dolini ugotavljajo, da poglavitne razvojne naloge sredn jeročnega obdobja le deloma uresničujejo. Znan je zastoj v razvoju primarne lesne predelave, ki predstavlja še vedno poglavitno panogo gospodarstva v občini in ki zaposluje največ delavcev. Da bi lahko uresničili začrtane razvojne naloge na tem področju, se je Lesna industrija Nazarje dohodkovno in samoupravno vključila v sestavljeno organizacijo združenega debi Gorenje.
Sicer je postalo gospodarstvo občine Mozirje v zadnjem letu dni bogatejše za razširjeno tovarno malih gospodinjskih aparatov Gorenje v Nazarjah; novi proizvodni prostori bodo omogočili postopno zaposlitev do 100 novih delavcev. Pred začetkom uresničevanja je načrt za fi-nalizacijo ozobljenih vencev ter različnih zvarjencev v okviru Kovinarstva Ljubno ob Savinji, temeljne organizacije združenega dela Železarne Ravne na
Koroškem. Za povečanje proizvodnih, skladiščnih in prodajnih prostorov Modne konfekcije El-kroj Mozirje pa so v Nazarjah že položili temeljni kamen. Postopno prestrukturiranje gospodarstva terja tudi nove naložbe v trgovini; v kratkem bodo začeli graditi blagovnico v Mozirju, v Solčavi pa prihodnje leto trgov-sko-stanovanjski objekt. Spodbudne so tudi razvojne usmeritve Industrije ostrešij Gradbenik Ljubno, pa poslovnih enot Iskra-Feriti na Ljubnem ob'Savinji in v Solčavi, ki nenehno povečujeta število zaposlenih. Z uspehi pri uresničevanju razvojnih nalog se lahko pohvalijo tudi v gornjegrajski Smreki ter v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje, ^i uspešno uresničuje načrt preusmerjanja kmetij ustanavljanja strojnih skup-
nosti za sodobnejšo in mehanizirano kmetijsko proizvodnjo.
V Železarni Ravne na Koroškem se pripravljajo na gradnjo novega obrata
Delo bodo dobile ženske
Ivo Kidjaj
Kaže, da bo v občini Ravne na Koroškem kmalu dovolj dela tudi za ženske. To zagotavlja osnutek elaborata, ki naj bi ga izdelali do 15. decembra letos in po katerem bodo v okviru TOZD Industrijski noži ravenske železarne zgradili nov obrat za proizvodnjo krožnih žag in segmentov za hladno rezanje kovin. V omenjeni TOZD je od 157 zaposlenih že zdaj kakih 60 odstotkov žensk. Poslej pa, ko bo zgrajen nov obrat, naj bi do-^ bilo delo novih 200 delavcev, od tega v glavnem ženske, ker bo delo zanje zelo primerno.
Novi obrat bodo začeli graditi spomladi prihodnjega leta, proizvodu ja v njem pa naj bi stekla že jeseni. Ker bo obrat zaključena tehnološka enota, hkrati pa bo izpolnjeval tudi druge pogoje, ga
bodo kmalu po začetku obratovanja oblikovali v TOZD.
Proizvodnja . krožnih žag in segmentov za hladno rezanje kovin je skorajda v celoti namenjena ameriškemu trgu, saj imajo v železarni z. ameriškimi kupci že sklenjeno pogodbo, po kateri bodo izvozili v ZDA do leta 1980 za kakih 250 tisoč dolarjev svojih izdelkov.
Nova investicija ne bo pripomogla le k gospodarski rasti združenega dela v občini. Najbrž je še pomembnejše to, da bodo dobile, kot je bilo že rečeno, delo predvsem ženske, za katere v industriji doslej takorekoč ni bilo dela.
Ob vsem tem pa je treba omeniti, da se ta čas v ravenski občini na veliko ukvarja jo s problemom
lokacije novega obrata. Ravenčanom namreč še zdaj ni jasno, kje bo stala nova tovarna. Eni bi radi. da bi zgradili novi obrat v okviru železarne na Ravnah, drugi pa bolj zagovarjajo gradnjo v krajevni skupnosti Črna. Zdi se, da ima zadnja inačica večjo veljavo, še posebej, če vemo, da je največ nezaposlenih žensk prav v zgornji Mežiški dolini. Problem je še posebej žgoč prav v krajevni skupnosti Črna, kjer ni nobene industrije in se tudi zato ljudje polagoma izseljujejo.
Glede na vse to kaže, da bi bila gradnja novega obrata v Črni bolj utemeljena, saj bi se ta kraj poslej hitreje razvijal, kar je, glede na našo politiko skladnejšega razvoja območij v republiki, tudi nujno potrebno.
Vzroki za uspešno sanacijo tovarne lepenke in lesovine Ceršak
Resno izdelani in resno izvajani
Boris Rugelj
Primer, kako lahko uspe sanacija, če jo kolektiv načrtuje in izvede resno, je prav gotovo sanacija v tov arni lepenke in lesovine Ceršak, ki je od sredine tega leta temeljna organizacija Sladkogorske. Kolektiv tovarne lesovine in lepenke je namreč v zadnjih dveh letih zabredel zavoljo raznih vzrokov, tako zunanjih kot notranjih, v precej hudo kašo. Nepokrita izguba je lani dosegla višino 7,7 milijona dinarjev, še leto poprej pa 4,2' milijona din. Sanacijski načrt, ki so ga zastavili že v letu 1976, je zdaj, po dveh letih naporov (in navidez hudem neuspehu v drugem letu sanacije, ki pa. je bil logična posledica starega stanja) dal prve sadove. Po devetih mesecih poslovanja v letošnjem letu ’ je ostanek dohodka dosegel vrednost 8,2' milijona dinarjev, s čimer so zastavljeni plan čelo presegli.
Kolektiv, ki je pred kratkim praznoval 9()-letnico obstoja in ki v Jugoslaviji izdela največ lepenke (v Evropi pa je po obsegu proizvodnje »težke« ali debele lepenke na drugem mestu), je uspel zavoljo dveh temeljnih
ukmeritev: od začetka uresničevanja sanacijskega programa se je trudil, da je naloge izpolnjeval v predv idenih rokih (ali pa le ne-kolikanj zamujal) in naslonil seje tako na lastne sile, kot tudi na sorodne kolektive v Sloveniji.
Pridružitev kolektiv u Sladkogorske ostali člani SO/D Slovenija papir so pomagali solidarno pokrivati izgubo — bo imela dolgoročne posledice. Na Ceršaku je bila slaba točka (med številnimi-drugimi, pa manj pomembnimi slabostmi) premajhen obseg dodelave izdelane lepenke. Za konfekcijske stroje namreč kar niso mogli zbrati dovolj sredstev, pa so nakup odlašali do takrat, ko jim je začela teči voda v grlo. Kolektiv Sladkogorske pa je odstopil Ceršaku.proizvodnjo embalaže za izdelke Sladkogor-. ske. kar bo za nekaj časa pomenilo v obsegu konfekcijske predelave lepenke kar veliko postavko — čeprav ne bo najvažnejša. Glavni konfekcijski proizvod bodo postali registi atorji (posebne mape), sicer pa naj bi na Ceršaku predelali kar polovico lepenke, kolikor je nameravajo proizvesti v naslednjih letih.
ukrepi
/. dopolnitvijo proizvodnega programa so si delavci Ceršaka torej zagotovili delo in kruh za v bodoče. Iz trenutnih zagat — izgube — pa so jim, kot smo že omenili, solidarno pomagali ostali kolektivi, člani SOZD Slovenija papir, ki so posodili sredstva za pokritje izgube. Prav tako pomembni pa so bili tudi »interni« ukrepi: močno povečanje proizvodnje in s tem zmanjšanje proizvodnih stroškov (na enoto proizvoda), uspešna prodaja do letos visokih zalog lepenke in uspešna prodaja tekoče proizvodnje ter zmanjšanje prodaje na tuje (za polovico) zavoljo izredno nizkih cen. K sreči pa je pred kratkim potekla tudi pogodba o najemu enega papirnega stroja, ki so jo sklenili pred nekaj leti in ki je zavoljo skokovitega naraščanja vrednosti zahodno-nemške marke »iztrgala« kolektivu mnogo več sredstev, kot je sprva računal.
Kolektiv je zdaj, tako zatrjujejo na Ceršaku, na dobri poti: ima ustrezno in perspektivno proizv odnjo, dovolj opreme, trg, je dovolj trdno povezan z drugimi sorodnimi proizvajalci pri nas...
jeklo GPtehna	export import trgovsko in proizvodno podjetje Maribor n. sol. o.	
	čestita vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november	
Društvo organizatorjev športne rekreacije ni samo sebi namen
Bodo sami kos zahtevni nalogi?
Andrej Ulaga
Znano je, da so v začetku minulega tedna ustanovili v Ljubljani prijatelji aktivnega oddiha in organizatorji rekreacije svoje društvo. Poimenovali so ga »Društvo organizatorjev rekreacije Slovenije«, to pa nedvomno pove, kakšne naloge in cilje so si zadali ljudje, ki so se zbrali okoli nove organizacije. Dela bodo imeli dovolj, čakajo jih odgovorne in zelo zahtevne naloge, zato je ustanovitev društva več kot umestna.
Ob vsem tem pa je le treba poudariti, da je storjen šele prvi korak, sicer razveseljiv, pa vendarle samo prvi. Samo to, da imamo v Sloveniji tovrstno društvo in da so se poklicni in drugi Organizatorji rekreacije vendarle odločili za skupno delo in premagovanje številnih preprek, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu, samo to še ni dovolj. Zgolj z obstojem društva si še ne bomo kdo ve koliko pomagali. Pa ne gre za pesimizem. Le realisti smo, ko trdimo, da bodo prihodnji koraki nove organizacije pomembnejši od prvega in da bodo odvisni od tega, v kolikšni meri bo društvu uspevalo uresničevati naloge, ki si jih je zadalo.
Zelo pogosto, morda prepogosto radi poudarjamo in se hvali-
mo, da vlada med zaposlenimi precejšen in govorimo tudi o vse večjem interesu za zdravo in koristno preživljanje prostega časa. Pravimo, prepogosto to'govorimo, saj gre konec koncev za staro ugotovitev, le da ta interes marsikje in pogosto ni rezultat dela organizatorjev rekreacije. Da je interesa dovolj, da je vedno več ljudi, ki si žele to in ono, vse to vemo. Toda z »večjim interesom« se ne moremo kar naprej zadovoljni trkati po prsih. Moramo naprej, moramo korak dalje!	__
Ko organizatorji rekreacije in drugi telesnokulturni delavci poudarjajo, da bi se ljudje radi ukvarjali s športom, hkrati namreč Skoraj vsi in povsod vedo tudi povedati, da so za rekreacijo zelo slabe možnosti. Ni niti najnujnejših športnih objektov, ker za to, dokaj pomembno družbeno dejavnost, pri nas še ni dovolj razumevanja in zato tudi sredstev ne. Vemo, da je »moralne« podpore sicer veliko, toda za resno, zelo konkretno delo, je kljub vsemu moralna podpora premalo. Za uresničevanje načrtov so potrebna tudi sredstva, investicije, v našem primeru v človeka, pa bi se še kako dobro obrestovale. In na to slednje še vedno radi pozabljamo. Odrinemo morda nekaj za ducat
športnih dresov, za najemnimo telovadnice, za izlet ali piknik, s tem pa je zelo pogosto razumevanja za rekreacijo tudi konec.
In zato poudarjamo, da čaka novoustanovljeno slovensko društvo še veliko, res veliko dela. Predvsem na področju osveščanja, izobraževanja, prepričevanja in dokazovanja na številnih konkretnih primerih. Ne moremo in ne smemo namreč-pozabiti, da je prav v glavah tistih, ki bi morali največ storiti za uresničevanje pravic naših delovnih ljudi in za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, še veliko starega in škodljivega pojmovanja. Hvalimo se, da imamo v naših delovnih kolektivih že nekaj desetin poklicnih organizatorjev rekreacije! Nihče pa ne pomisli, koliko bi jih že lahko imeli in koliko dela bi že bilo opravljenega na tem področju, če ne bi tudi že izgubili nekaj desetin mladih ljudi, ki so se zavzeto in resno lotili tega težkega pionirskega dela, potem pa zbežali iz delovnih organizacij. Poslovili so se od dela organizatorja rekreacije, saj so imeli v nemalo primerih povsem zvezane roke, osebne dohodke pa take, da so zardevali. Res, marsikje so si omislili rekreatorja le zato, ker so si ga preprosto morali, ker so jih v to silili in prisilili drugi, ne
pa iz želje po celoviti skrbi za potrebe in interese delovnega človeka.
Naštevanje nalog, ki se jih bo moralo zelo zavzeto lotiti novo društvo organizatorjev rekreacije, na tem mestu ne bi imelo pravega smisla. Dobro jih poznamo, niso nove: skrb za množičnost,
ustvarjanje boljših delovnih pogojev za organizatorje rekreacije, skrb za hitrejše vključevanje žensk v telesnokulturno življenje, pa izobraževanje kadrov in drugo. Naloge so torej znane in — veliko jih je! Zato bi kazalo znova opozoriti na to, da se bodo morali telesnokulturni de-
lavci, ki jih imamo to pot v mi-
slih, v prihodnje tesneje pov#2®. z vsemi tistimi, ki so prav tako polni meri odgovorni za rezulta dela na področju organizabr; rekreacije. V mislih imamo ie' 1 veda najrazličnejše telesnok11 turne in družbenopolitične org2' nizacije, ki so doslej, vključi sindikati, premalo storile za re kreacijo zaposlenih.
Vlečenje vrvi je na sindikalnih športnih srečanjih vse bolj priljubljena disciplina. Vzbuja tudi precej za^ ' nja, kot vidimo na našem posnetku, kjer vlečejo najmočnejši Emonci. Foto: Andrej Ulaga	č
Ob rob nedeljskemu pohodu na Rašico	s
z
Smo res samo »zapečkarji«?
p
Tristo udeležencev na pohodu je hudo razočaranje za vse!	u
Stane Urek
Športno treniranje je zapleten proces, v katerem si morajo v pravilnih intervalih slediti obdobja močne obremenitve, dobe počivanja in čas srednje močne dolgotrajne vzdržljivostne vadbe. V takem procesu treniranja pomeni tekmovanje , tekma, srečanje z nasprotniki ih merjenje sil vrhunec treninga. Zato je prav, da se tudi ljubitelji hoje in teka ter hoje in teka ha smučeh kdaj pa kdaj srečajo med seboj na »ta pravi tekmi« in ne samo na treningu. Prvi resnejši preizkus so bili Cooperjevi testi; nedeljski pohod na Rašico — v odlični organizaciji Smučarskega kluba Novinar — pa je bil vrhunec jesenskega treniranja v okviru akcije »NA TEKU SE DOBIMO«.
Pohod na Rašico je bil najprej
namenjen le prebivalcem občine Bežigrad. Nato so ga namenili vsem ljubljanskim prijateljem rekreacije; končno so ga vestni delavci SK Novinarja (na pobudo koordinacijskega odbora akcije) namenili, prav vsem. Sredstva javnega obveščanja so se izredno naklonjeno vključila v propagandno akcijo in na štartu pri trimski progi v Črnuški gmajni se je zbralo okrog 300 udeležencev in udeleženk.
Roko na srce! Pričakovali smo, da se bo preizkusa, uspešnosti akcije »NA TEKU SE DOBIMO«, udeležilo neprimerno več privržencev hoje in teka ter hoje in teka na smučeh. Priznajmo odkrito: 300 udeležencev na pohodu je razočaranje za vse, čeprav prizadevanja or-
ganizatorjev in propagandnega aparata niso izzvenela popolnoma v prazno. Toda izkazalo se je, da na Slovenskem športni rekreaciji sicer priznavamo vrednost. da se tudi dobro zavedamo vrednosti hoje in teka ter hoje in teka na smučeh; toda pri »zavedanju« na žalost največkrat tudi ostane.
Večina od nas namreč ne naredi nič. Na takih ali podobnih prireditvah se namreč skoraj zmeraj srečujejo le eni in isti. Zato ni bilo naključje, da smo videli iste znane obraze pred tedni na ori entiranju pri Urhu, med kratkim na trimskem kolesarjenju in zdaj na pohodu.
Vse kaže, da čaka slovenske organizatorje rekreacije še \e-
Kje bomo lahko tekil pozimi
DECEMBER
10. Osankarica — Memo-rialna prireditev v počastitev padlih borcev Pohorskega bataljona
17. Pokljuka — Spominska prireditev v počastitev padlih borcev Prešernove brigade
24. Bohinj — Memorial Tomaža Godca
JANUAR
7. Dražgoše — Po stezah partizanske Jelovice
14. Dol — Za srebrno smučarsko palico
21. Duplje — Po poteh Ko-krškega odreda (K) in 30kml
2<S. Nova vas — Bloški teki (7, 15 in 30km)
FEBRUAR
4. Ravne — Mali koroški maraton (25km)
JI. Črni vrh—Trnovski maraton (K), 12, 21 in 42 km)
IS. Rezervni termin
25. Kranjska gora — Prvi zgorn jesavski množični tek (25 km)
MAREC
3. in 4. Občinska in sindikalna tekmovanja
LS. Pokljuka — Množičen tek na 50 in 25km
25. Kranjska gora — Tek na Vršič
APRIL
15. Komna — Drugi Elanov tek s Komne na Vogel
liko dela tako po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, kot društvih Partizana in rekreacijskih klubih, da bo več delovnih ljudi in občanov iz takoimenovanih »ogroženih« poklicev dojelo bistvo športne rekreacije, to je — dejavnost.
Organizator SK Novinar je vzorno pripravil pohod. Z najmanjšimi mogočimi stroški »na glavo« je izpeljal dva preizkusa: pohod na 12 km in na S km. Organizacijski aparat bi zmogel petnajstkrat večjo množico tekačev in hodcev. Nedeljska Rašica je bil vzoren primer prireditve, kako se da poceni in preprosto veliko napraviti v korist širšega kroga ljudi.
Naj povzamem!
Čeprav je nedeljski pohod na Rašico sam po sebi lepo uspel, čeprav zasluži SK Novinar vse priznanje za pobudo in izvedbo, čeprav so sredstva javnega obveščanja napravila kar lepo pro-pagando, ostaja poročevalcu grenak priokus. Med Slovenci so bili prelepo minulo nedeljov večini »zapečkarji«, ki so raje doma, na toplem, ob dobrem kosilu. In v manjšini so bili tisti, ki upoštevajo nasvete zdravnikov ter s tekom in sprehodi napravijo kaj koristnega za svoje zdravje. Seveda ne smemo šteti med take samo udeležence pohoda na Rašico. Še več je takih, ki gredo na športni sprehod ali na turo ali na tek brez kake posebne reklame in organizirane akcije. Redni nedeljski sprehodi so jim leta in leta
nepogrešljivi sestavni del bdi nja. Očitek in razočaranje Z*1 vata tiste, ki so lepo jesensko ^ deljo presedeli doma, za zap^ kom (kot pravimo), namesto , bi z dejavno rekreacijo_naP^
vili dobro potezo v prid svoj^1 zdravja, dobrega počutja ■ ' šele druščine, boljše teleS (j kondicije, boljše utrjenosti Pr<L j mrazu in mokroti. Pod RašK0^ i se slovenski rekreacijski 'Jel;’'.|1
lahko prepričali, koliko dela L še čaka. Ne smejo jih za^ hitri uspehi — kot je na Pr'l1l![. akcija NA TEKU SE OO^.

MO. Pred njimi je dolgott-,^ in vztrajno delo, ob kateren1 , morajo očitno veseliti vsak6? malega, četudi samo »etapa2? uspeha.


RUŠE
Izdelujemo mlekarsko opremo, opremo za kemično industrijo, vinsko opremo in opremo za alkoholne in brezalkoholne pijače.
Za dan republike čestitamo vsem delovnim ljudem

^morski Slovenci pod fašizmom (1918—1941)
(V.)
Močnejši od groženj in terorja
žilica Kacin-Wohinz
' Krščanski socialisti združeni v političnem društvu jn J']051 v Gorici, so izdajali tednika Goriška straža itn r *	kulturno-prosvetnem področju so
štel 1 osrednjo Prosvetno zvezo, ki je leta 1926 lav a ^1 društev z 8826 člani. Poleg Kmečke in de-Cjj k® zveze, ki je bila najširša množična organiza-Je delovala še druga stanovska organizacija — Vs 0I; svečenikov Sv. Pavla, ki je združevala skoraj slovenske in hrvaške duhovnike in je pomenila p ,v° 5rmado krščansko-socialnih delavcev tudi na p ,ro9iu nacionalnega odpora. Na gospodarskem £ ,r°cju je goriško društvo Edinost ustanovilo l7nrU^no zvezo v Gorici, ki je leta 1927 združevala nic .Zac*rug s 75.000 člani, od tega je bilo 70 hranilno ln..P°sojilnic. Gospodarsko podlago za narod-driTk čno ^oio so pomenile še goriška Mohorjeva 2ai . a> Katoliška tiskarna, Jadranska založba in tVn' 3	v Istri Pa Katoliško tiskovno druš-
ln Zadružna tiskarna.
ter^Unaj dveh nazorskih taborov so delovala neka-slo ^llurna in prosvetna društva ter Zveza jugo-štg^skih učiteljskih društev v Trstu, ki je sprva te^00 članov, ob zatrtju leta 1926 pa 500. Uči-ska zveza je bila pod vplivom komunistov.
p0^Se te organizacije so razvile obsežno dejavnost p£v *ej deželi. V društvih se je razvijala gledališka, Pia ■ tel°vadna, poučna, koncertna, podporna, v D lnska in druga dejavnost, ki je bila vseskozi trn neg Cističnim oblastem. Fašisti, nosilci poseb-Upr Poslanstva v novih provincah, so v društvih °dn VlCeP0 videli žarišča slovenskega narodnega jati ra’ ve^’ v Si^nnj11' katerega cilj je bil razvida nar°dne tradicije in utrjevati narodno zavest, denr °^rani slovenski značaj dežele, so videli ire-Ven !s^na prizadevanja. Gotovo so primorski Slo-1 Ze od prvih dni okupacije želeli pripadati Ju-
.^istična vlada je do konca leta 1926 odpravila taijffntične oblike državne ureditve in uvedla to-
tai^kratičn ______________ _____
lje fašistični režim, ki ga je vzdrževala z naši ' Ogovor za uvedbo fašistične diktature so bili
brJ atsntati na Mussolinija leta 1926. V novem-1926. l^ta je veliki fašistični svet vsilil parla-
AGR O SERVIS
Maribor
TRŽAŠKA CESTA 38 — POSTNI PREDAL 55
Popravljamo in vzdržujemo cestna motorna vozila
^delujemo opremo za kmetijsko in predelovalno industrijo Pravljamo tehnične preolede motornih priklopnih vozil
Podaljšujemo registracijo vseh motornih Priklopnih vozil
kašo in sklepanje zavarovanj za vse ink ces,nih motornih vozil Kašo in sklepanje pogodb za nezgodno varovanj® potnikov in voznika v vozilu i v^vijamo kasko zavarovanje dh h *amo zelene karte na podlagi pre-v°rnost'9a zavarovania voznikove odgo-
skfVHem 'n Predaja vseh izdelkov IMV vozil Čenje in Parkiranie poškodovanih
^ptibiike^g'111 l*udem čestitamo za praznik
Delavsko prosvetno društvo »Ljudski oder« v Renčah
mentu zakon o varstvu države in spremembo polici jskegazakona. Sledil je izgon nefašističnih poslancev iz parlamenta, ukinitev nefašističnih strank, društev in zvez, prepoved opozicijskega tiska in ukinitev demokratično izvoljenega parlamenta. Za varstvo novega reda so ustanovili posebno sodišče za varstvo države in uvedli smrtno kazen za protidr-žavne prestopke ter druge policijske ukrepe^a preganjanje protifašistov.
V teh splošnih spremembah, ki so potisnile v emigracijo privržence naprednih političnih struj po vsej Italiji in spodbudile njihov podtalni protifašistični odpor, predstavlja ravnanje s slovensko-hrva-ško narodno man jšino posebno poglavje v zgodovini fašizma.
Ukrepi za asimilacijo Slovencev in Hrvatov segajo že v prvo dobo okupacije in se nadaljujejo v dobi demokratičnih vlad; še preden je fašistična stranka prevzela krmilo, je bilo opaziti poskuse zatiranja narodnega razvoja, toda tedaj so bili ti poskusi bolj lokalne narave. Z njimi so hoteli zlasti odstraniti vodilni sloj izobražencev in zunanja znamenja o obstoju narodne manjšine. Kako daleč so šli pri tem, je bilo največkrat odvisno od posameznih oblastnikov, civilnih komisarjev, vojaških poveljnikov, karabinjerjev ali fašistov. Že ti ukrepi so bili v ostrem nasprotju z obljubami, ki so jih dali najvišji italijanski politiki, ko so zagotavljali spoštovanje drugih narodnostnih skupin v mejah Italije, popolno enakopravnost in skrb za njihov razvoj v skladu z demokratičnimi tradicijami italijanske države. Pod fašistično vlado pa je raznarodovalna po-
litika postala sistematična, usmerjena k popolni asimilaciji neitalijanskega prebivalstva. Ravnanje s slovensko narodno manjšino torej ni bilo več regionalna posebnost, pač pa sestavni del fašistične državne politike. Fašistični raznarodovalni sistem je temeljil na nacionalistično-imperialistič-nem pojmovanju, da so slovenski narodi manjvredni, zato je negiral naravne človekove pravice in poveličeval italijansko civilizacijo, ki mora vsrkati manj razvite narodnostne skupnosti.
Poleg izrednih zakonov, ki so prizadeli vso napredno italijansko javnost, so bili za obstoj slovenske in hrvaške skupnosti usodni sklepi tajnikov fašistične stranke iz obmejhnih pokrajin, sprejeti na konferenci v Trstu 12. junija 1927. leta. Sklepe so uradno potrdili pokrajinski prefekti in Mussolini. Konferenca fašističnih voditeljev je ugotovila, da so »slovanski učitelji, slovanski duhovniki, slovanska društva in drugo anahronizem in anomalija v deželi, ki je bila anektirana«. Iz te ugotovitve je izvirala nujnost, da se obmejne pokrajine naglo vsestransko poitalijančijo, da se odpravijo šc zadnji razredi slovenskih šol, zadnja društva, slovenski časopisi itd. in da postane slovenski jezik le narečje, ki naj bi sc pod vplivom italijanskih mest spremenil v »italijansko narečje«.
Načrt o totalni raznaroditvi in fašjzaciji Slovencev iz leta 1927 je bil le krona osemletnih prizadevanj ali milostni strel žc prej zavrtim slovenskim narodnim organizmom. Že leta 1923 v prvem letu fašistične vlade — so bili sprejeti trije pomembni ukrepi proti uveljavljanju Slovencev: odprava av-
tonomije z uveljavitvijo italijanskega občinskega in pokrajinskega zakona, priključitev Goriške k videmski pokrajini, ki je zmanjšala število slovenskih zastopnikov v rimskem parlamentu in goriške Slovence podredila italijanski večini, ter začetek ukinjanja slovenskega in hrvaškega šolstva po Genti-lejevi reformi iz jeseni 1923. leta.
Pred prvo svetovno vojno je bilo v Julijski krajini 321 slovenskih in 167 hrvaških osnovnih šol ter nekatere srednje šole v Gorici, Idriji in Pazinu. Po okupaciji so se te šole postopoma obnavljale, vendar je le goriško podeželje doseglo do leta 1922 predvojno stanje, medtem ko so bile mnoge šole v Istri že v tem času spremenjene v italijanske ali pa so ostale zaprte. Slovenskih srednjih šol italijanska oblast ni dovolila obnoviti ne v Gorici ne v Pazinu; kot nadomestilo zanje je odprla učiteljišle v Tolminu, k idrijski realki pa je dodala tri razrede slovenske gimnazije. S prenosom srednjih šol iz glavnega mesta na obrobje naj bi bila dokazana italijanski značaj Gorice in obenem dobrohotnost oblasti do Slovencev. Gentillejeva reforma z dne 7. oktobra 1923. leta, imenovana po prosvetnem ministru, pa je določala, da se v šolskem letu 1923-1924 uvede v prve razrede neitalijanskih osnovnih šol italijanščina kot učni jezik, v naslednjih letih pa postopoma tudi v višje razrede. Reforma je predvidevala, da se slovenščina, hrvaščina in nemščina (na južnem Tirolskem) poučuje v dopolnilnih urah na posebno prošnjo staršev. Ob sprejemu reforme je bilo v Julijski krajini še vedno blizu 400 slovenskih in hrvaških šol s približno 840 razredi in 52.000 učenci. Do leta 1928-1929 bi morale po zakonu postati vse te šole italijanske, toda zaradi omenjenih sklepov fašističnih tajnikov se je to zgodilo že leto prej, to je leta 1927. Predvidene dopolnilne ure so z odlokom odpravili že leta 1925. Protesti slovenskega političnega društva Edinost, poslancev in staršev ter napadi po časopisju so naleteli na gluha ušesa. Preostala je le možnost privatnih ležajev slovenščine, toda tudi ti so morali v naslednjih letih delovati ilegalno.
Odpravljanje slovenskih in hrvaških šol je seveda spremljala zamenjava učnega osebja. Od približno tisoč slovenskih in hrvaških učiteljev jih je le nekaj ostalo na delu v Julijski krajini, nekatere so premestili v notranjost Italije, največ pa so jih odpustili ali upokojili. Večina odpuščenih učiteljev se je izselila v Jugoslavijo.
Podobna usoda je zadela Slovence in Hrvate v javnih službah že v letu 1923 in 1924: odstavili so uradnike na sodiščih, na pokrajinskih uradih pa tudi pri železnicah, poštah in drugje. Zakon iz decembra 1924. leta je namreč pooblaščal vlado, da sme odpustiti vsakogar, ki ne daje zadostnega poroštva za lojalno izpolnjevanje svojih dolžnosti ali katerega vedenje je v nasprotju s političnimi smernicami vlade. Dovolj je bila torej utemeljitev, da prizadeti ni Italijan.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ«
KIDRIČEVO
Proizvodni program:
—	hidrat
—	metalurška glinica
—	posebne glinice za proizvodnjo:
—	elektroporcelana
—	materialov, odpornih proti ognju
—	polirnih sredstev
—	kordunov
—	aluminij v kvalitetah:
— Al 99,8 %
— Al 99,7%
— Al 99,5 %
— EAI 99,5%
—	gnetne zlitine v valjarniških in stiskalniških formatih
—	livarske zlitine
—	Al odlitki:
—	visokotlačnega litja
—	nizkotlačnega litja
—	kokilnega litja
—	anodna masa
—	predelava Al žlindre v koncentrat in Al prah
Vsem delovnim ljudem čestitamo ob 29. novembru — dnevu republike
J
S
Medobčinski svet Zveze sindikatov ljubljanske regije čestita v imenu Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana in občinskih svetov Zveze
Domžale Grosuplje Kamnik Kočevje Litija •
Ljubljana-Bežigrad
Ljubljaiia-Center
Ljubljana-Moste-Polje
Ljubljana-Šiška
Ljubljana-Vič-Rudnik
Logatec
Ribnica in
Vrhnika
vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike — 29. november
EM — Hidromontaza
Z veliko ustvarjalnostjo do ugleda
Kadar ob različnih obletnicah, kongresih ali praznikih, kot je zdaj dan republike, govorimo o naši razvojni poti, o velikih dosežkih naše samoupravne socialistične družbe, naši ustvarjalnosti in rezultatih naših hotenj, ne moremo mimo delovnih kolektivov, gigantov naše ustvarjalne moči, med katere zagotovo sodi tudi EM — HIDROMONTAZA.
Aprila letos je kolektiv, ki si je s svojim ustvarjalnim zanosom in prizadevanjem ustvaril sloves doma in po vsem svetu, slavil tridesetletnico svojega obstoja in nadvse uspešnega delovanja. Iz samorastniških začetkov v letu 1948 se je v tridesetih letih svojega gospodarskega in samoupravnega razvoja, prebil ne le na domači, temveč tudi na svetovni vrh tovrstne industrijske dejavnosti.
Rezultati dela EM — HI-DROMONTAŽA so zlasti vidni na področju velikih montaž, celokupne strojne in elektro opreme, energetskih in industrijskih delavnic, projektive in dejavnosti sektorja težkih in posebnh transportov, ki kot samostojne proizvodne enote uspešno dopolnjujejo osnovno montažno dejavnost.
Brez prizvoka samoljubja lahko.o tem kolektivu zapišemo, da je s svojo zahtevno dejavnostjo prispeval velik delež k naglemu razvoju jugoslovanske energetike in industrije. Tridesetletna ustvarjalna pot je vodila montažne skupine njihovih delavcev, izkušenih strokovnjakov, na mnoga gradbišča po vsej Jugoslaviji, Evropi, da ne rečemo po vsem svetu.
EM — HIDROMANTAŽA je od ustanovitvp do danes montirala v Jugoslaviji nad 450 objektov, samo v zadnjih petih letih pa 60. V času svojega obstoja so montirali in opremili 55 hidroelektrarn, 7 termoelektrarn, 2 poskusna atomska reaktorja, dve plinski elektrarni, 120 transformatorskih in razdelilnih postaj do 580 kV napetosti in preko 250 raznih tovarn, rudnikov, silosov in industrijskih naprav.
Na vseh gradbiščih je EM — HIDROMONTAZA montirala poleg domače opreme tudi opremo tujih dobaviteljev s skoraj vsega sv^ta. Sodelujejo z vsemi svetovnimi firmami in sklepajo z njimi poslovno partnerstvo. Svetovno znane firme, ki so zelo občutljive za svoj sloves, brez zadržkov prepuščajo montažo svojih izdelkov in naprav EM — HIDROMONTA-ŽA. Tega seveda ne delajo iz usmiljenja do podjetja, pač pa zaradi zaupanja, ki si gaje kolektiv priboril s svojo največjo strokovnostjo, tehnično opremljenostjo in kakovostjo, kar se odraža v vsestranski solidarnosti.
Odraz ugleda in velikega zaupanja, ki si ga je EM — HI-DROMONTAŽA ustvarila v tridesetih letih doma in na tujem, so tudi zaupana velika dela pri gradnji našega jedrskega prvenca v Krškem in gradnjti enega največjih namakalno-energet-skih objektov na svetu Tarbela Dan v Pakistanu.
Odmislimo si vse tisto gigantsko delo, ki ga je ta kolektiv opravil v 50 letih, v katerega so vložene neslutene ustvarjalne dimenzije, naprezanja, velikansko delo pridnih rok in veliko vztrajnosti. Že samo zadnji dve mogočni gradnji sta neovrgljiv dokaz in potrditev, kaj zmore EM- HIDROMONTAZA.
EM — HIDROMONTAŽA zaposluje danes že več kot tri
tisoč delavcev, pred dobrimi 4 leti pa jih je bilo skoraj polovico manj. Veliko pozornosti posvečajo strokovnemu izpopolnjevanju. Prevladujejo delavci s srednješolsko izobrazbo ter visoko kvalificirani in kvalificirani delavci, ki jih je skupno kar 2()()(). Vso skrb še vedno posvečajo nadaljnjemu dopolnilnemu izobraževanju, tako na področju družbenopolitičnega izpopolnjevanja kot strokovnemu šolanju. Imajo nad 160 štipendistov, ob delu pa se šola še 51 članov kolektiva. Kolikšen pomen pripisujejo strokovnosti in izpopolnjevanju pove že podatek, da so v te namene lani porabili 6,6 milijona dinarjev, letos pa bo šlo za izobraževanje in vzgojo nad 8,8 milijona dinarjev.
Samoupravna organiziranost v EM — HIDROMONTAŽA je močno razvejana. Samoupravni delegatski mehanizmi in družbenopolitične aktivnosti segajo do slehernega zaposlenega. Danes nihče ne dvomi o tem, da gre prav taki naravnanosti in aktivnosti pripisati uspehe in velike dosežke ter dostojno mesto, ki ga ima EM — HIDROMONTAŽA med velikani jugoslovanske industrije.
Franc Leskošek-Luka, povojni minister za težko industrijo
in član tedanjega politbiroja KPJ, je ob otvoritvi njihoveg1 prvenca — HE Mariborski otok izrekel tudi tele besede: »Ta ve lika zmaga ima poseben potne1 za ves delovni kolektiv, ki jevlo žil ogromno truda in nadčlove škili naporov, da obvlada do ve® raj še nepojmljive težave...*
Delovni kolektiv EM — H* DROMONTAŽA v svoji 30 letni prehojeni poti ni le upravK' tega priznanja. Z dosežki in ra zvojem ga je samo še stokratn1 obogatil in lahko bi rekli, PTer0, ško potrdil besede našega ugleCl nega revolucionarja in sosno valca naše samoupravne social' stične družbe s pripisom, da jih)1 v veliki meri obogatil.
Čestitke, izrečene pred 50 letl imajo nezmanjšan in še delov111 oplemeniten pomen. Od prve č® stitke do danes jih je bilo še veh ko. Prihajajo vsak dan. EM 7 HIDROMONTAŽA, ki se 1' samorastniško razvila v gigah*1 in je danes ponos naše sarnoa pravne socialistične ustvarjalno sti, se ob prazniku republike prl družuje čestitkam, naslovljenih na vse delavce in ustvarjal^ vsega tistega, kar smo jugoslO vanski narodi in narodnosti zap1' šali v ustavo in zakon o združe' nem delu.
gi
sr
Ul
te
i\
k;
hi
n:
ni
Pi
Pi
2;
tv
k
Pi
b,
tc
li
V(
v
di
cs
te
ni
n,
Pi
sl
H:
in
le
■j
m
P
ii
tj
b.
di
ir
P'
si
P
2;
r<
l
ni
IV
k«
0!
ti
v
di
2;
2'
Sl
2|
d

Iskra — Ljubljana: uresničevanje treh projektov strateškega pomena za razvoj elektronske industrije
Nova tovarna mikroelektronike v Stegnah ta tovarna računalnikov na Laborah
Sov S*Cra se j6 z družbenim do-Rim0^111 ^ Slovenije med dru-sred°' Za*a’ v sedanjem
Ure nJ5.r°čnem obdobju razvoja te,n>cila tri nove projekte stra-
2Vo'®a Pornena za nadaljnji ra-^1 same elektronske industrije,
(iru-m tUt*i vrste gospodarskih in i,a(l ]’enih dejavnosti. Njihove nioaJnje modernizacije si ni p®0ce zamisliti brez uporabe PraveS'0r,a*nih elektronskih na-2a 'n sistemov. Konkretno gre tvo ■ roe'ektroniko, računalniš-'n optoelektroniko.
Rehv^kt mikroelektronike je pr 11 de|no uresničen leta 1977 s brj^^dnjo debeloplastnih hi-t0v a'h vezij v Šentjerneju, nova
ijenl113 V Stegnah Pa Je vL 3 Proizvodnji pJ v'soke stoonii . rot;
arna v Stegnah pa je name-monolitnih stopnje integracije.
v Kl JIZVodnja računalnikov teče cesnjJ namenjena pretežno pro-
; nekaj let, vendar je bila
d°slej i
rabi, zdaj pa začenjamo z nib ^erijsko proizvodnjo last
I Proi'kov’ . čePrav
enčnih poslovnih raču-bo začasno
slednja organizirana v po-rta i U tovarne telekomunikacij
jkaborah.
'n rfradnja novega razvojnega lektrr0izvodnega centra optoe-Ijučf°n'ke Predvidoma zak-iprj na koncem leta. Tja bo-Pacifresel'li vse obstoječe ka-lib 'ete z različnih starih lokacij, tak0 ^dernizirali in optimizirali zahte^bodo kos obsežnejšim in
[\ja nejšim nalogam, bodo ,ta naein lahko trdimo, da
d°bhiS tertJ v srednjeročnem ob-'tieti
,;_g°j za modernizacijo in profe-
^bneTše1^116
tri najpo-investicije, ki so
sioi
proj3 l2acijo celotnega našega zaj v?dnega programa in s tem r0onV5s'tev naših ostalih srednje-Qla obveznosti.
Proi!n°Vn! Podatki o strateških So^0dnih zmogljivostih
tovnlč, ^ra’ ki so bile odprte v vembru 1978.
r°elektronika
koInV.esticija
>jitevVSebinsk°
v mikroelektroni-predstavlja načrtovanja in nekate-Proizvodnega procesa, je
- ]eni smislu znašala 170 mio
1
?a a§anja so bila pa večja še Zv0j ij?10 din za raziskave in ra-sk0J?. e,vteh sredstev so namen-žacjje [Uzevale temeljne organi-da : Ce'e Iskre, ker se zavedajo, a dejavnost infrastruktur-
nega pomena za bodočnost njih vseh.
Dosedanja vlaganja so bila namenjena za izgradnjo tovarniškega objekta, osvojitev znanja za načrtovanje in delno proizvodnjo, nabavo opreme in pridobitev obratovalnih sredstev za proizvodnjo monolitnih mikroe-lektronskih vezij visoke integracije (LSI) v metaloksidni polprevodniki tehnologiji (MOS). Zelo uspešen je bil pristop k pridobivanju potrebnega znanja: kombinacija dosežkov raziskovalcev Fakultete za elektrotehniko, Inštituta Jožef Stefan, In-stitutaza elektroniko in vakuumsko tehniko in Iskre z delnim nakupom znanja od inozemskega partnerja (AMT, USA).
Zgrajenih je 3600 kvadratnih metrov poslovnih in proizvodnih prostorov, kjer bomo leta 1979 izvedli 700.000 kosov specialnih mikroelektronskih vezij za profesionalne naprave v telekomunikacijah, avtomatizaciji in računalništvu, pa tudi za avtoelek-triko in izdelke široke potrošnje, v skupni vrednosti 140 mio din. V redni proizvodnji v letih 1980 in 1981 je načrtovanih 2,5 mio kosov takih vezij v skupni vrednosti 460 mio din. Za tako proizvodnjo ni potrebna le najsodobnejša oprema in tehnologija, ampak tudi modernizacija programov uporabnikov teh izdelkov, k čemur sodita uvedba novih konceptov in posodobitev znanja načrtovanih in poslovodnih struktur v naši elektronski industriji.
Za osvojitev celotnega procesa proizvodnje mikroelektronskih vezij je že izdelan investicijski program, ki predvideva nadaljnja vlaganja v višini 340 mio din.
Tovarna računalnikov
Na osnovi obveze v srednjeročnem planu SR Slovenije se je aprila 1977 v Iskri formirala TOZD Tovarna računalnikov s 70 delavci. Njena dejavnost je razvoj, proizvodnja, prodaja, vzdrževanje računalniških sistemov, vključno s programsko opremo, za poslovno in procesno labo ter šolanje kadrov uporabnikov. Za proizvodnjo delov računalniških sistemov je dogovorjena delitev dela v okviru DO Industrija za telekomunikacijo, elektroniko in elektromehaniko.
Za SOZD Iskra je računalništvo eden najpomembnejših strateških projektov, saj predstavlja osnovo za posodobitev in bodočo rast marsikaterega proizvodnega področja v Iskri. Zato za del njegovega razvoja združujejo sredstva vse TOZD Iskre.
TOZD že proizvaja mikroračunalnike ISKRADATA 1680, plod popolnoma domačega razi-skovalno-razvojnega dela stro-
kovnjakov Iskre in Instituta Jožef Stefan. Uvaja se pa proizvodnja računalniških sistemov ISKRADATA C 18 na osnovi sodelovanja s CDC.
TOZD šteje sedaj 125 delavcev, ki bodo v letu 1978 ustvarili prihodek v višini 45 mio din. Predvidena je hitra rast proizvodnje, ki bo znašala v letu 1979 2 K) mio din, v letu 1982 pa že 13 H) mio din z okrog 650 de-
lavci.
Sedanji proizvodni prostori na Laborah so začasni. Pripravljen je že investicijski program, ki bo omogočil predvideno ekspanzijo tega področja. Predvidena je izgradnja 4700 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov na Laborah, nakup prostorov za centre za pomoč uporabnikom v glavnih mestih SFRJ ter nabava potrebne opreme. Predračunska
vrednost investicije je 436 mio din.
Izven te TOZD se računalniška dejavnost, to je aplikacije ter delna proizvodnja materialne in programske opreme, v Iskri goji za procesne namene še v telekomunikacijah in avtomatizaciji. Skupno se v Iskri ukvarja z računalništvom okoli 500 delavcev.
\
rdeča dvorana '^velenje
—	organizacija in izvedba sejemskih prireditev, razstav in posvetovanj
—	izvedba razstavnih prostorov od projekta do celotne realizacije
—	izdelava in posredovanje vseh del s področja ekonomske propagande
—	komercialna fotografija v lastnem studiu
—	organizacija kulturnih, zabavnih, športnih, družabnih prireditev ter družbenopolitičnih manifestacij
—	organizacija in posredovanje potovanj, izletov, ekskurzij po domovini in tujini
—	organizacija in posredovanje letnega oddiha
—	kmečki turizem
—	zdraviliški turizem
—	prodaja letalskih vozovnic za domače in tuje linije
—	poslovalnica Kompas Rent a Car
Poslovnim prijateljem in vsem
delovnim ljudem čestitamo
ob dnevu republike
V GIF Gradis tudi ravnajo, kot govorijo

Vse za človeka	I
s
Deveti kongres ZSS je naložil veliko nalog. Nekatere poznamo že iz prejšnjega obdobja, nekaj je novih, vse pa bo potrebno uresničiti v naslednjih letih.
Seveda je v središču pozornosti uresničevanje zakona o združenem delu. Celotna aktivnost na tem področju je bila v GIF Gradis zasnovana na programu, ki so ga sprejeli na začetku leta 1977. Razprave, ki so se odvijale v kolektivu, so posegale na vsa področja dela v Gradisu, največ razprav pa je bilo posvečeno urejanju odnosov pri delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke.
V teh razpravah so se tudi močno ukvarjali z urejanjem dohodkovnih odnosov. Zametke le-teh že imajo v organiziranju skupnosti temeljnih organizacij združenega dela gradbene ope-rative in strojno-prometnega obrata. Pri urejanju odnosov med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami si še posebej prizadevajo za spreminjanje odnosov pri pridobivanju dohodka delovne skupnosti na osnovi svobodne menjave dela.
Dosti razprav so namenili tudi problemu, kako uresničiti ustavno načelo delitve po rezultatih dela. Pri tem vztraja jo, da relativna razmerja, ki izhajajo iz ocenitve delokroga po P VIS metodi. še ne pomeni jo delav čevega osebnega dohodka, ampak mora ta biti odvisen predvsem od ne-
posrednega učinka delavca, ugotovljenega na osnovi dogovorjenih meril.
Kako pa neposredna skrb za človeka?
Delavcem zagotavljajo organizirano prehrano v skladu z določili samoupravnih sporazumov v gradbeništvu in določili interne zakonodaje, vendar to še vedno ni dovolj. Priznati velja, da imajo pravzaprav pogoje za nastanitev in prehrano najslabše urejene v Ljubljani, čeprav tudi ne samo po lastni krivdi. O tem, kako težko, skoraj nemogoče, je pridobiti ustrezno lokacijo za gradnjo samskih domov, smo že veliko slišali in brali, problem pa še vedno ostaja pereč. Danes imajo v Gradisu 18 samskih domov z zmogljivostjo 2.551 ležišč, vendar s tem še vedno ne pokrivajo vseh potreb. Upajo pa, da bo velika akcija sindikata za gradnjo

samskih domov v letu 1979tisl , ^
^
Za organiziran letni J (/0 imajo počitniške domove v' J ^ karanu, Poreču, na PohotJu i Golteh. Pripravljajo se tu® ] gradnjo takega doma v B1^
du. V letošnjem letu so rekreativne dejavnosti u\(( je|
tudi zdravstveno-preve11 ^ pp
oddih, za kar predlagane 2vj
date izbirajo le na podlagi |( ne
stvenih ugotovitev. Name^(
oddihov je preprečevanje P0-' pa
ctin	.1
stih ponovitev raznih bolez--.j navideznem ozdravljenju. ‘
tega seveda imajo tudi ol

ambulante in povezavo s k Kr dročnimi zdravstvenimi ust njE vami. Lahko se pohvalijo, ua J zadnjih letih zdravstveno sjK Rc zaposlenih delavcev izbolp .. *a Tudi pogostost obolenj je 't13 SK ša.
$k;
Šle
tal
Avto Celje letos praznuje
Trideset let uspešnega razvoja
Delovno organizacijo so ustanovili dne 23. 6. 1948 z odlokom ministrstva za promet pri vladi LRS kot podjetje za generalna, srednja in tekoča popravila avtomobilov Avtoobnova Celje. Delovni prostori so bili delovni organizaciji dodeljeni v bivšem mlinu na Spodnji Hudinji pri Celju, dodeljene delovne prostore sopreuredili pretežno z udarniškim delom.
Zaradi prostorske utesnjenosti je bila delovna organizacija leta 1954 preseljena v prenovljene prostore bivše sodarne v Medlogu pri Celju. Tu so skladno z naraščajočimi potrebami dozidavah delavniške prostore, zaradi pomanjkanja denarja pa so veliko uredili tudi z udarniškim delom. Lokacija v Medlogu je delovni organizaciji omogočala stalno prilagajanje zmogljivosti rastočim potrebam po avtoremontnih storitvah. Delovna organizacija je konec petdesetih let postala najmočnejša avtoremontna delovna organizacija v celjski občini ter je postala nosilec povezovanja avtore-montne dejavnosti v občini. V naslednjih treh, štirih letih so bile vse obstoječe avtodelavnice družbenega sektorja priključene ter delovni organizaciji.
V letu 1963 je bil naziv delovne organizacije spremenjen v: Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi »AVTO CELJE« Celje ter razširjen predmet poslovanja tudi na trgovanje na debelo in drobno z avtomobili, nadomestnimi deli ter opremo.
Leta 1965 so izdelali dolgoročni investicijsko-razvojni program delovne organizacije do leta 1980. Na tej osnovi se je leta 1966 začela gradnja 1. faze servisno remontnih zmogljivosti v Celju na Ipavčevi ulici, ki je bila zaključena leta 1968. Leta 1970 je bil zgrajen objekt za tehnične preglede motornih vozil, leta 1971 prodajalna v Velenju ter leta 1974 tudi II. faza servisno remontnih in prodajnih zmogljivosti ob Ipavčevi ulici. Leta 1976 so uredili novo prodajalno v Radečah ter leta 1977 modernizirali avtopralnice, servisno remontno opremo, opravili rekonstrukcijo kurilnice in obnovili jedilnice.
S takšnim razvojem je delovna organizacija dosegla svoj osnovni cilj — postala je ena najmoderneje opremljenih kompletnih prodajno servisnih organizacij avtostroke v SR Sloveniji ter nosilec razvoja te dejavnosti v celjski regiji.
Težnje dosedanjega razvoja
Delovna organizacija v vseh 30 letih obstoja ni širila predmeta poslovanja, temveč je dopolnjevala predmet poslovanja znotraj avtostroke, kar je razvidno iz naslednjega pregleda:
—	leto 1948 — popravilo vseh vrst motornih vozil
—	leto 1952 — uvedba servisiranja avtomobilov TAM
—	leto 1955 — uvedba servisiranja avtomobilov ZASTAVA
—	leto 1960 — uvedba tehničnih pregledov vseh vrst mo-
tornih vozil
—	obdobje 1960 — 1969 — uvedba servisiranja avtomobilov renault, NSU, škoda, wartburg in IMV
—	leto 1963	— razširjen
predmet poslovanja na trgovanje z motornimi vozili in nadomestnimi deli na debelo in drobno
—	leto 1969 — prehod na specializacijo poslovanja; delovna organizacija se je specializirala kot prodajno servisna organizacija (trgovanje z avtomobili, nadomestnimi deli ter servis in remont) za avtomobile zastava in TAM
—	leto 1977 — uvedba zamenjave rabljenih avtomobilov za nove avtomobile zastava Delovna organizacija je bila vseskozi usmerjena v izobraževanje svojega kadra. Izobraževanje kadra poteka po petletnih kadrovskih načrtih, prvega so izdelali leta 1965. Izobraževanje kadrov poteka v dveh smereh:
—	izobraževanje bodočih kadrov — štipendiranje učencev za poklice: avtomehanik, avtokle-' par, ličar, avtotapetnik, avtoe-lektrikar, karoserist, strugar in prodajalec ter štipendiranje najboljših učencev iz naštetih poklicev na rednih srednjih, višjih in visokih šolah za potrebe delovne organizacije
—	dopolnilno izobraževanje obstoječih kadrov v obliki:
—	strokovnih seminarjev pri proizvajalcih avtomobilov
—	izobraževanje ob delu na delovodskih, komercialnih, ekonomskih in tehniških srednjih
šolah ter na višjih in visokih šolah ustreznih smeri.
Značilna je povezanost strategije in strukture delovne organizacije z rastjo opremljenosti prebivalstva z motornimi vozili.
Tržni delež avtomobilov zastava v celjski regiji je leta 1973 naraste! na več kot 50%, kar je delovni organizaciji omogočilo prehod na specializacijo. Specializacija pa je bila za delovno organizacijo deloma tudi nujna, ker zaradi uvoznih omejitev ni bil mogoč večji nakup uvoženih avtomobilov pri uvoznih organizacijah.
Delovna organizacija je tako šele 1973 lahko začela vplivati na dogajanje na trgu, do tega obdobja se je morala stalno le prilagajati dogajanjem na njem. Tega leta so temeljito analizirali predmet poslovanja glede na posamezne izdelke.
Na osnovi analize so izdelali novo strategijo, ki v kratkem pove naslednje:
—	dolgoročna poslovna povezava s proizvajalci avtomobilov v Jugoslavji
—	širjenje obsega poslovanja s povečevanjem tržnega deleža na območjih širše celjske regije
—	krajevno približevanje blaga in storitev kupcem
—	poslovanje v zadovoljstvo kupcev
Nova strategija je zahtevala novo notranjo strukturo, ki je bila opredeljena s statusom, sprejetim v decembru leta 1973. Odpravili so strukturo po sektorjih, ustanovili dve delovni enoti
kot kompletni in specializirani prodajno-servisni organizaciji. Vsaka od delovnih enot je notranje sestavljena iz obračunskih enot po področjih poslovanja:
—	trgovanje z avtomobili
—	trgovanje z nadomestnimi deli na debelo in drobno
—	servisi in remont avtomobilov.
Investicijska dejavnost pa je bila v zadnjih desetih letih tudi zelo živahna. Iz analize poslovanja preteklih let je razvidno, da se je delovna organizacija fazno razvijala in poslovala v različnih fazah poslovnega značaja:
—	akumuliranje	sredstev
(1963 — 1965)
—	začetna ekspanzija rasti — gradnja I. faze servisno-remont-nih zmogljivosti (1963 — 1965)
—	racionalizacija	uporabe
zgrajenih zmogljivosti in na-daljne akumuliranje sredstev (1968 — 1972)
—	nadaljnja ekspanzija rasti — gradnja prodajalne v Velenju in gradnje druge faze servisno remontnih in prodajnih zmogljivosti (1972 — 1974).
—	racionalizacija uporabe zgrajenih zmogljivosti in modernizacija opreme (1974 — 1977.
Temeljni dolgoročni cilji delovne organizacije AVTO CELJE
Delovna organizacija je izdelala analizo razvoja trga širše celjske regije do leta 2000, iz katere je razvidno, da je pričakovati velik porast potreb po motornih vozilih, nadomestnih delih
Uiš
Pri
; st.
k
Pt
o'j
i servisnih storitvah. Na osljr
...	.............. Jt
ugotovitev tržne analize
lovna organizacija pričela 5 G > pravami za izdelavo noveg3^ J j gorečnega programa razv°J j. j obdobje 1981 do 2000 terS',iji\1 njeročnega programa razv°J
obdobje 1981 do 1985.	.. jr
Temeljni dolgoročni cilj^fd
lovne organizacije
CELJE na osnovi tržne an so:	.Un
—	razviti se v eno najn10^^' ših prodajno servisnih °r8a.ji c.ij avtostroke v SR Slovet)1!^-
—	usmerjenost v spe_ciaj(jj);
cijo poslovanja ter povečeV^|j-fržnih deležev na trgu šiO>e ske regije	/
—	rast velikosti delov11 ganizacije s pravočasno iz\'|1); nimi investicijami ter na P0; izobraževanja svojega ka®rv|jj'
razvijanje samoupN^i
nja in . samoupravne strULi,r
skladno z rastjo delovne ■zacije	^
— stalno izboljševanj6 (£|r nične opremljenosti dela 1
nološkega postopka
fina'
if
— povečevanje	■■■ :£
moči delovne organiza6’^
skrbnim gospodarjenjem z
benimi sreds.tvi in	.
— povečevanje ži.vU^^1
ravni članov delovne skup11
kratek čas in razvedrilo
DE
27. novembra 1978
stran 31
Doniini slovenskega delavca
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 47
Puškarska srca
so še vedno v Užicu
Ivan Rižner
k
kKo red nedavnim smo dobili Pra zanimivo pismo, ki ga je ;v.^9,s naslovil naš naročnik in bralec Ivan Rižner. V f S/ u je zapisal: »Sem eden od sko^61'’ ki sem končal puškar-:Wi0/° In bil zaposlen do za-sim- v°ine v tovarni orožja in kil'0 Užicu. Zato sem se od-0 ’ aa napišem kratko kroniko kilm 'n 0 rtašem obisku pri ko-■ u Prvi partizan .«
4^
Titovo
i>ia[aka brez sprememb in le z-nf' f>i nl/°stnimi okrajšavami, da US™ ',Zve m°č verno ohranili n,# kiT Pucevega pripovedova-3 n kocklbenem zvedeli za številne j w.. ke in podatke, ki so v Slo-1 skorajda neznani.
Rižner ima besedo: ii šeVe arejši prebivalci Kranja se is bi] ^etno dobro spominjajo, da prvj 3 V ni'bovem mestu takoj po ‘!vita'Vet0Vn' vo.ini zel° dobro ra-neka' Pu^arska industrija. Iz v3rn^ C*e*avnic se je razvila to-. a orožja in streliva, obstajala
n.v
<nerjevo pismo objavljamo
■n^jetu*
puškarska šola.
S P ikran' ’	-. v.1 vj., r,^.
xm nja^ i nekaj puškarskih strokov-laS1’1 dela°v:	so 1920.1eta osnovali
iti# izd«, n'co zadružniškega tipa za jšrf. kaSnav° lovskega orožja. Leto H»|,i škarsve v'e začela državna puški a^°'a vzgajati novpuškar-I šlo z raščaj- V obeh primerih je ^ lakrt! edini tovrstni ustanovi v ^ ratni Jugoslaviji.
žiščuasoma so se razmere na tr-p0si ^ 'ovskim-orožjem močno | pre^b^ale, tako da je puškama sb, k'3•V *ast Jakova Pošingerja Halo' le razširil proizvodnjo tudi
slov° neusPelem plebiscitu se je s
uvensk
Koroške preselilo
* ^ n"Sko 'n pištolsko strelivo in v°jno orožje.
^Jselitev
I tili £ja 1^28 so v Beogradu skle-nos’t .a je treba tovarno iz var-| v n 'u razlogov preseliti globlje j Užic ranj°st. Izbor je padel na ifi0' čvitf, ’ takrat še majhno in nera-j£ mesto v zahodni Srbiji.
(jfll' vceu^n'	leta se je tovarna
ia P’ kpta? * Preselila v Užice, v veliko rejj PreSe|nieno vojaško kasarno. S iaž* stroip]evPnjem 'n montiranjem stroji V.ni k’'*° večjib težav. S it iitieig Je v tovarno — zdaj je k tPunir,^0vo 'me1 Fabrika oružja i / Prišlo Je Užice ~ FOMU« — je večjejz Kranja v Užice tudi iiitfj ^pnaevi.10 zaposlenih delavcev ifl Proixv ‘lrj.cv’ ki so takoj začeli s ii strokn nj°' ^ glavnem je šlo za |i^’ Prev?	ki so v tovarni
tk' ^ilna V ,Vsa °dgovorna in vo-$ "ia je 6 0vna mesta. Proizvod-sled ..Sevala, tako da so na-tfl večk. eta lahko zaposlili tudi 'lobro^3^'1 delavcev, kar je zelo pf 'v vPlivalo na javno mnenje tudj _ "c Okoli 1932. leta pa je
gram na strelivo za vojaške puške. Zaradi rastočih vojaških potreb je tovarna poslovala zelo dobro in tudi’plače delavcev so bile dobre. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bilo zaposlenih 450 delavcev. Ko so 15. aprila 1941. tovarno zasedli nemški vojaki, so delavci ostali brez dela in kruha in večina Slovencev se je morala vrniti v svoje domače kraje v Slovenijo.
V času Užiške republike od
24.	septembra do 29. novembra 1941. leta je tovarna izdelovala orožje in strelivo za partizane, zato se je po vojni tudi preimenovala v »Prvi partizan Titovo Užice«.
Šola
Vrnimo se malo na puškarsko šolo. Ob ustanovitvi 1921. leta v Kranju je imela 4 razrede in je bila edina tovrstna strokovna šola v državi. Ker se je jedro pu-škarstva preselilo v Užice, je tja šla 1930. leta tudi državna puškarska šola. Z njo je odšlo iz Kranja poleg vzgojiteljev tudi 22 učencev drugega, tretjega in četrtega letnika. Naslednje leto pa so se v prvi letnik vpisali že tudi učenci iz Užic. Absolventi puškarske šole so se v glavnem zaposlili v Užicu, v tovarni orožja in streliva.
Kolektiv tovarne »Prvi partizan« je na svojo proslavo ob 50. obletnici ustanovitve povabil tudi vse še živeče delavce, ki so bili pred vojno zaposleni v užiški tovarni orožja in streliva. Namesto 22. novembra, ko je bila tovarna v resnici »prestavljena« iz Kranja v Užice, so bili nekdanji puškarji, sedaj upokojeni delavci,na obisku v Užicu. od 23. do
25.	septembra, v času proslavljanja občinskega praznika.
# da
J st,
/ stevji0 -|IIZa’ tako da se je večje k Preoct„,e*avcev znašlo na cesti.
rsL,Ufkarno prizadela gospo->vi, k,iZi
113 dan •' Pa.80 delali le po 4 ure da So Jn štiri dni na teden, tako vence ' s*° je večinoma za Slonje ?r^ lrneli 1° minimalne po-/ 2a življenje.
'	dnevi
k Ko
vala kvarna naposled spla-s*enih eZav'n’se ie število zapo-I935	začelo dvigati, so

<0varnKS/arne začeli graditi nove medt Prostore. Tovarna, ki društvo em Postala akcionarsko "jJžičv., r\ novim imenom cije A j‘tabrika oružja i muni-Seli]a v ’*> se je čez dve leti pre-Prece; °'',e Pr°store in obenem azsirila proizvodni pro-
neposredni bližini
/
Srečanje
Težko je opisati vse dogodke tistih nekaj dni bivanja v kraju, kjer je večje število Slovencev preživelo svojo mladost in dalo osnovo sedanjemu razvoju tovarne »Prvi partizan«, ki danes zaposluje okoli 3.500 delavcev. Predstavniki podjetja in stari prijatelji so nadvse prisrčno sprejeli nekdanje svoje sodelavce. Tudi snidenje Slovencev v Užicu je bilo nadvse veselo, saj se nekateri po 37 letih niti poznali niso več med seboj. Titovo Užice se je po vojni tako spremenilo, da se nekateri Lned nami niso uspeli več znajti v njem. Domačini, posebno mladina, so hitro navezali prisrčne stike z nami, tako da .smo lahko videli, kako nekdanje bratstvo in enotnost pravzaprav nikoli nista bila skaljena.
Titovo Užice je ob železniški progi Beograd—Bar, okoli 200 kilometrov od Beograda. Cestni promet pelje proti črnogorskemu Primorju, Sarajevu, Dubrovniku in Beogradu. Pred vojno je imelo mesto komaj 8.000 prebivalcev in malo industrije, zdaj pa se ponaša z moderno arhitekturo, impozantnim trgom Partizan in močno industrijo, od katere živi okoli 40.000 prebivalcev. Gostitelji so Slovence popeljali na ogled znamenitosti in krajev iz NOB v mestu in bližnji ter daljn 1 okolici. Ogledali smo si letovišča na Zla-tiboru in Tari, hidrocentralo Pe-ručac, legendarno Kadinjačo, kjer je leta 1941, ko je branil Užice, padel ves delavski bataljon, muzej vstaje, partizansko pokopališče v Užicu in učinkovit spomenik komandantu užL
škega odreda, kakor tudi partizansko tovarno orožja in streliva.
Spomini
Zaradi sovražnikovega bombardiranja je bila velika večina partizanske tovarne v podzemskih hodnikih, kjer so bili prej trezorji Narodne banke. Tu so bila tudi zaklonišča za prebivalce. Dne 22. novembra 1941. leta je prišlo v hodnikih zaradi sabotaže do hude eksplozije, ki je pokosila okoli 130 delavcev — puškarjev in prebivalcev mesta. V Užicu je bila 5. novembra 1941. ustanovljena slovenska partizanska četa Ivan Cankar, ki se je hrabro borila skupaj z ostalimi borci. Užičani so 1941. leta sprejeli medse številne Slovence, ki jih je okupator nasilno preselil. Užice je bilo že pred vojno znano posvoji revolucionarnosti in naprednem gibanju, zato je tudi delež v narodnoosvobodilni vojni toliko bolj razumljiv in pomemben.
Jubilej
Gostje iz Slovenije smo obhodili tudi tovarniške objekte Prvega partizana, si ogledali celotno proizvodnjo in tudi vsa delovna mesta, kjer smo nekoč delali. Seseda je to danes moderna proizvodnja, ki se ne da primerjati s predvojno. Sprejel nas je tudi generalni direktor SOZD Prvi partizan inž. Radoš Stojči^, ki se je z nami zadržal v daljšem pogovoru, nam orisal proizvodnjo in delovne rezultate ter se pozanimal za čas naše zaposlitve v tovarni pred vojno.
Vabilu tovarne Prvi partizan so se letos s soprogami odzvali: Vojadin Zelenik, Smiljan Bratina, Franc Krašovec in Ernest Domnik iz Ljubljane, Karolina Držaj in Franc Rozman iz Kranja, Ciril Kristan iz Radovljice, Srečko Kosel iz Zgornje Dobrave pri Kamni gorici. Janko Otoničar iz Preske pri Medvodah, Avgust Pogačnik iz Stare Žage pri Dolenjskih toplicah in Ivan Rižner iz Kopra. Ko je Prvi partizan 1971. leta prvič povabil svoje nekdanje delavce iz Slovenije na svojo proslavo ob tridesetletnici dela prve partizanske tovarne orožja in streliva, sta bila z nami tudi Stanko Kokalj in Pavle Rozman iz Kranja, ki tokrat zaradi slabega zdravja nista mogla priti.
Naj še povem, daje ves čas našega bivanja v Titovem Užicu prihajala do izraza znana gostoljubnost srbskega ljudstva in smo bili Slovenci deležni velike pozornosti. Tako gostitelji kot gostje smo naposled lahko ugotovili, da 'se je staro prijateljstvo spet osvežilo in okrepilo ter da so taka srečanja dober prispevek h krepitvi bratstva in enotnosti med narodi.
Mi vsi, stari puškarji iz Slovenije, ki smo bili v gosteh v Tito-? vem Užicu, smo bili res lepo sprejeti, zato naj se tudi na ta način še enkrat zahvalimo kolektivu Prvega partizana in vsem posameznikom, ki so bili tiste dni z nami.
Prav veseli smo bili, da smo lahko kolektivu Prvega partizana čestitali za 50. obletnico — saj je le ta navsezadnje tudi naš jubilej — in mu zaželeli še veliko delovnih uspehov.«
DE	tlWA)Nl (ROS, PA! LOČNI URI	vNOLTUtf. 1 iMerNiK* urlau- ; R&fJC-fc- ■	TRMO SILI , ■RotJUlLT ; RIPR!tč«lri hAbltoAA (	.LOVENSKJ t 4PINIST ' FRPiNCl)	UKOLfi S TESLfi t	f KLAbOV- „ ticfmv f L	iOtKAM US-AMOL , ■ISATEPA lARDkOVA	vrsta Ii >RSmjSKE S KKSLUjE. 0	NDUSTR, 3 ASTlINA f cigar.) 1	aponski t -lOTTER L .ESOREIA (	lESIČO S ■}. IME i ROBERT) 1	Ifl
STROKOVNO IIRMjOOTE V\ NEltP EottROČlE												
električni pceotJsu STROJ												
l£4LALK/\ kaUceva				]	VOTpA ■(0 RM--&W!K0V							
NidRVESIo MOŠ. IME					VRSTA MOČ-RAISlREUVJ zblRKA PSALMOV							
JVER IX. R0CUMMK		i		SLABO VINO, oitčai KftuM							PosREbo- JhtsWW)E	toKRAJM V SRCU!, MEiSAVO INbRlNO
NSSLESld PESNIK, (DoUnT)						ANrjREO KUREtJT			SL. MESTO ITALIJE			
						MLEČNI IZPELE«			JEZiKnA-RUT SRKOV			
lOOmv			FR.TEROk. 0R6flNlXAC.				VERSKA PobobR					
			ANGLEŠKA SAoFTTA				'NMti.MERA iA MAHI.boi					
r.r.	oORfesllM Tata	VRSTA Pl® v R/atartu								TONE. ČUTAR		
		TOAKMil. 7A KOMPoT								RUSlUžSCK) VINAR		
RARIT5U \STR.EIKIM oroLjem												
t104;| ?Rt CNIM©© VI V Ko-		-				oORSTJO V DALMACIJI UČENJAK Pni MUSLIMANIH						
N&VSKLAlR TEL) IM N' Riseur (fRfVNZ).				■RUTEsll) Ciril .slOVAR			ŽIVEC FRANC.. raš&ami					MESTO V BOSNI Z LESNO IN-bUSTROO
ShRhjEVO			ITSKIAIA-TEL) (vE*m'						Aob.pongu PlSATbl)			
			NORV-im K0SL0VE.C						LAbO HOčtVAf			
SolbOBNl SLOV. PIŠA TELO								SIBIRSKI VELETOK MESTO V NORMANbl)!	1			
&R0&0 ICMAČE SUKMO DE				RIMA	NEMPlIlKIt TI1020F	1				CVETO „ SORČ 1C	’	
					FR. IGRALK) (MARlEOOSE	’				NAVIHANK PREVEjANEC		
	OTOK. P<! SARblNl)								tanka tkanina			
	JEČI SEL								natrij			
ČEVlARSš Nit		-				trakulja	t					
žiTotloon JUSOSIDV PcUrMiH	\ . \					MATEMAT. ZNAK ZA ENAČEN)!						
Rešitve pošljite do 6. decembra 1978 na naslov TOZD DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 47. Nagradeso 200, 150 in 100 dinar jev.
Rešitev nagradne križanke št. 45
eksploatator, Anton Vratuša, ujem, Catania, Dinara, EL, Egadi, nedrje, Corazzini, EP, OV, otomana, Lokar, EJ, lok, Odile, rasist, Gspan, omleta, NT, tribun, Evboja, očala, orden, Racin, IA, njiva, bok. Bari, JAT, ilčgalec, Ado, Katarina, AM.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 45
L nagrada 200 din: Valerija Rajčevič, Istrskega odreda 8 c, 6600 Koper; 2. nagrada 150 din: Mika Borovnik, Vodice 1,01217 Vodice; 3. nagrada 100 din: Karli Dremel, Cesta Hermana Debelaka 16, 61430 Hrastnik.
Nagrade bomo poslali po pošti.
Humoreska
Podružbljene stranpoti
Tl G
Predsednik osn. org. sindikata tovariš Sindik je moral v vlogi očeta in vzgojitelja doma kar ostro nastopiti, da je zadržal sina pred televizorjem, ko je bila najavljena nova slovenska serija »Poti in stranpoti«.
»Si neumen,« je rekel nade^ budnik, »po tem strahovitem uvodu, kdo je vse imel prste vmes pri rojevanju serije, od politikov do gospodarske zbornice in še družberiega pravobranilca samoupravljanja, se mi vse dozdeva, da stvar ne bo zame.«
»Ostal boš tukaj in stvar pozorno spremljal!« je vzrojil Sindik. »Za vas mlade je najbolje, če se kar najhitreje seznanite s samoupravljanjem. In igra je taka, kakor bi bil tudi ti sredi dogajanja v tovarni. Razumeš?«
Sin je nekaj časa strigel z ušesi, nakar se je zaradi ljubega miru potajil v kot ob omari in — naposled komaj opazno zakinkal.
»Kakšen odnos je pa zdaj to?« je privzdignilo Sindika.
»Veš, foter, če ti povsem čisto po resnici, počutim se, kot bi gledal nekakšno televizijsko šolsko uro. In če verjameš ali ne, šole imam poln kufer že ves teden, tako da me lahko osvobodiš od nje vsaj v nedeljo zvečer.«
»Šolska ura? Le kje si to pobral?«
Potem se je Sindik le umiril in pustil fantu, da je šel v kuhinjo poslušat glasbo. Navsezadnje, nima smisla s silo vtepati mladini v glavo ljubezen do samoupravljanja. In še — bolje je. da gre, ker bi se utegnilo primeriti, da bi
začel s kakšnimi nerodnimi vprašanji.
Na primer o tem, kdo je pravzaprav kdo v vsej samoupravni kolobociji (na ekranih TV kajpada) in kdo je — na primer — negativen tip. brez katerega dramsko dogajanje vendar ne more nikamor naprej.
. Saj res. kdo je le negativec?
Potem si je Sindik ves presrečen oddahnil, ko je opazil, da se »nekdo« sumljivo vrti okoli tajnic. »Povem ti,« je zmagoslavno rekel ženi, »tale je negativec in nihče drug! Morda se bo pojavil še kateri... Samo na šlatanje mora biti človek pozoren in mu je takoj vse jasno.«
Kot veliko naših podjetij so tudi današnjo VELANO ustanovili v najskromnejših pogojih zavzeti in vztrajni delavci v povojnem mladostnem poletu in jo izoblikovali v sodobno specializirano tovarno zaves, ki ima dober glas doma in v svetu.
Prav je, da za ta jubilej delovnega kolektiva napravimo »sprehod skozi čas« in na kratko osvetlimo razvojne mejnike tovarne. Vse se je namreč začelo v stari ljubljanski »Cukrarni« z nekaj stroji, ki so bili skoraj izrabljeni. Petnajst ljudi je ustanovilo podjetje in dopolnjevalo skromni strojni park leto dni. Nato je stekla proizvodnja bombažnih otroških žab, volnenih jopic, raznega perila, blaga za rokavice, rut in tudi že tkanih zaves ter drugih izdelkov. V tovarni so izvolili prvi delavski svet 1952. leta, kar je prineslo novega zagona, še boljše delovne odnose ob prvih korakih samoupravljanja.
Podjetje je raslo. Večale so se zmogljivosti in oblikovala se je težnja po specializaciji, kajti raziskava trga tam okrog 1964. leta je podjetju odprla nove razvojne možnosti. Delovni kolektiv je jel izločati negospodarne izdelke, vse bolj je vpeljeval proizvodnjo šalov in rut, predvsem pa lahkih sintetičnih zaves. Izdelki so postali visoko akumulativni, popravili so se osebni dohodki, toda v tej stari stavbi ni bilo prihodnosti: za razvoj ni bilo možnosti, slej ko prej bi prišlo do dušitve tehnološkega napredka. Delovni kolektiv se je odločil poiskati zemljišče, kjer bi zgradili novo tovarno.
Specializacija in posodabljanje proizvodnje v letih 1960-1969 z nakupom novejših pletilnih strojev za proizvodnjo zaves sta prinesla znatno zvišanje skladov. Rasla je produktivnost. Zavese so že predstavljale 85 do 90 % celotne proizvodnje in tovarna je leta 1967 kupila zemljišče na Šmartinski cesti. Zdaj se je prihodnost odprla v novi per spektivi.
Zato je pomembno leto 1969, prežeto z vse večjim elanom in tempom. In če je prvih petnajst let življenje VELANE potekalo v znamenju iskanj, je vse naslednje obdobje polno sprememb. Ze spomladi 1969. leta so začeli graditi novo tovarno in še istega leta dokončali gradnjo L faze, ki pomeni pridobitev 6000 kvadratnih metrov proizvodnih površin. Že naslednje leto se je VELANA preselila, v novi tovarni pa so stekli tudi novi pletilni stroji. Do tedaj se je podjetje imenovala še »Volnenka«. Zaradi specializacije v proizvodnjo sodobnih, kakovostnih in lepih zaves, ki so zaslovele že po vsej domovini, se je kolektiv odločil, da spremeni naziv. Odločil se je za ime VELANA.
Seveda so novi pogoji na mah odprli nove možnosti za oblikovanje tehnoloških postopkov, normalizacijo transporta, sodobnejše proizvodne stroje in delovne pripomočke. Za izdelavo zaves pa je bilo potrebno še nekaj, kar bi kompletna tovarna morala imeti, namreč lastna plemenitilnica. In dobili so jo, zgradili v letu 1972. Lahko tudi rečemo, da je bila opravljena II. faza gradnje tovarne. Stekel je prvi termofiksirni stroj, uporabljena je bila prva elektronika, obratovati so začeli novi pletilni, snovalni stroji, opustili so tudi izdelavo rut in začeli izdelovati prve tkane zavese!
Naslednje leto začno obratovati nove statve in VELANA na-
stopi na trgu z novo kolekciji tkanih zaves in s konfekcijo teg, žanra.
Kronist bi lahko še napre nizal podatke o novih proizvod nih pridobitvah vse do letošnjeg; leta, ko je VELANA dokončali III. fazo gradnje tovarne. Take je ob jubileju tovarna zaključen; tehnološka celota, opremljena : najsodobnejšo strojno opremi za izdelavo in plemenitenji zaves'. Kakovost, uporabnost it izbranost vzorcev pa so zavesan VELANA utrli pot na vse domače in tudi mnoge tuje trge. Z večino kupcev jo povezuje tud že tradicionalno poslovno prijateljstvo, ki je seveda obojestransko jamstvo uspeha za obe strani Taka je bila dosedanja pot ir ustvarjalnost delovnega kolektiva VELANE, ki želi tudi v prihodnje ohraniti zaupanje naše samoupravne socialistične skupnosti. Žaveda se še vrste nalog. Cilj VELANE je npr. do leta 198« zmanjšati delež uvoženih surovin, ki jih potrebuje za svojo proizvodnjo tako, da bi v ter letu dosegla razmerje 80%: 20 9 v korist domačih surovin. Nada ljuje se iskanje in oblikovanji novih izdelkov, novih vzorcev ii desenov, nove vrste zaves, k bodo sledile modnim hotenjen prostorskega izražanja. Stopnje vali bodo kakovost, še dvigal produktivnost. Obseg proizvod nje pa bodo povečevali samo posodabljanjem strojnega park; in z boljšim izkoriščanjem de lovnega časa. Jasno je začrtan; težnja: čimbolj se približati po rabniku.
To težnjo že tudi uveljavljajo VELANA redno sodeluje na ra-stavah in sejmih, prireja samostojne razstave, udeležuje se vseh večjih in pomembnejših sejmov doma in na tujem, prejela pa je že vrsto priznanj. Tovarna sodeluje z oblikovalci in proizvajalci pohištva, v glavnih mestih naših republik odpira industrijske prodajalne, izvoz VELANE raste iz leta v leto.
Trideset let VELANE pomeni tudi obdobje, v katerem se je oblikovala v samoupravno urejeno organizacijo, v kateri kolektiv s svojimi družbenopolitičnimi organizacijami črta jasno pot tudi v prihodnost. Odraz vsega tega je, ne nazadnje, tudi visok družbeni standard delovnega človeka, z domovi ob morju in v goratem svetu, z urejeno družbeno prehrano, s kulturnimi dobrinami, z urejenim zdravniškim varstvom, s športno rekreacijo, s sprotnim reševanjem stanovanjskih problemov itd.
Prehojena obdobja in vzpon VELANE so zanesljivo zagotovilo, da bo delovni kolektiv tudi v prihodnje doseženim uspehom dodal še nove. Zato mu ob jubileju iskreno čestitamo.
velana 30 let