,-d.UA CP »GORENJSKI TISK« ► UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO beznik - ODGOVORNI URED NK GREGOR KOCIJAN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KRAR. , PONEDELJ«*, U. .Tm ST. 80 CIALISTICNE IZfT^rt oD OTCTOHRA 1947 KOA TEDNIK OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD l.JA. NUARJA 1960 TRIKRAT TE-DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 118 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Tudi v poletnih mesecih z nezmanjšanim poletom DELOVNI KOLEKTIVI NAJ POSKRBE, DA DOPUSTI NE BODO HROMILI PROIZVODNJE — PRAKSA IZ PRETEKLIH LET SE LETOS NE SME PONOVITI — LE VEČJA IN KVALITETNEJŠA PROIZVODNJA LAHKO REŠI DOLOČENE TE-2AVE IN ODPRAVI POSAMEZNE POMANJKLJIVOSTI |ia jeseniškem kopali.su se zbere, če je lepo vreme, nad tisoč kopavcev Iz izkušenj preteklih let povzemamo, da poletni meseci niso ohromili le razgibanega družbe-no-političnega življenja, temveč Obisk iz Sudana Kranj, 14. julija — Danes je obiskal tovarno Iskra v Kranju Sel kabineta '/a promet v Sudanu gospod Gofar s soprogo. Ogledala sta si prodkueijo in montažne oddelke. Sef kabineta gospod Gofar se Je najbolj zanimal za proizvodnjo telefonskih naprav in števcev. Začetki specializirane proizvodnje DOSEDANJA VEČKRAT NENAČRTNA PROIZVODNJA V KMETIJSKEM GOSPODARSTVU KRANJ 2E DOBIVA BOLJ ORGANIZIRANE OBLIKE. ŽIVINOREJA IN KROMPIR — PERSPEKTIVA KRANJSKEGA PODROČJA N. le dolgo tega, ko smo iz leta t l*to ugotavljali, da kmetijska proizvodnja zaostaja za splošnim razvojem m da z zemljo na Go-Mujlkem ne ustvarjamo tistih IDBpodarskih učinkov, kot bi jih lahko. Za taksne ugotovitve je bife vedno na voljo dovolj objektivnih in subjektivnih vzrokov: tfab« organizacija dela, nenačrt-& proizvodnja, premalo sredstev jo podobno. Letos in delno že y& pa je začelo kmetijstvo v Mfcm okraju že dobivati povsem feiJBĆne oblike in tudi družbeni pomen, cesar Pa seveda ne smelo posplošiti za vse kmetijske gospodarske organizacije (gospodstva in zadruge), lahko pa tr-fcno, da gre za bistvene 6pre-r/mbe in odločen napredek glede krrwrt:>ske proizvodnje na kme-tj^kem gospodarstvu Kranj. V razgovoru nam je direktor orno-•jeoega gospodarstva ing. Janez triea dejal: -Blizu je še pretek-Uti, ko 00 nekateri s prstom kanji na njive družbenega sektorja, kstoroe ne sme Jo biti, danes pa fc * veseljem isti ljudje ogledujejo Me njive in imajo za vzgled Mkfttera kmetijska gospodarstva, kAkfaa mora biti sodobna kme-tfjik* proizvodnja-- Pred dnevi smo si ogledali školaj vseh sedem obratov kmeti j-tptaa. gospodarstva Kranj, ki zajema območja od Jezerskega do levega brega Save in ljubljanskega področja. Razgovarjali smo se z nekaterimi obratovodji in direktorjem gospodarstva, pa tudi sami smo lahko ugotavljali Kot že rečeno, gre Sel« za preusmeritev nekdanje razdrobljene proizvodnje v speciaKzirano pro- gospodarskega ga sodobnejšega objekta!). Načrti, kakšen naj bi bil razvoj posameznih obratov, obstajajo, vendar pa njihova izvedba ne bo tako lahka, kot si jo lahko zamišljamo ob samih načrtih. Največja ovira je predvsem v sedanjih premajhnih površinah, ki jih ima gospodanstvo oziroma v pomanjkanju sredstev, s katerimi bi bilo moč zagotoviti več zemlje. da so znatno vplivali tudi na proizvodnjo v naših gospodarskih organizacijah. Ustrezni podatki namreč kažejo, da proizvodnja v poletnih mesecih pogosto ni potekala tako, kakor smo predvidevali oziroma kakor bi morala. Izpade v tem času so potem delovni kolektivi bolj ali manj nadomestili v kasnejših mesecih, ko je proizvodnja glede na prejšnje mesece zelo hitro naraščala. To prav gotovo ni pohvalno im se zlasti letos ne bi smelo ponoviti. Samoupravni organi v naših delovnih kolektivih bi morali to vprašanje obravnavati kot eno izmed najpomembnejših. Pri tem naj bi poskrbeli, da bodo dopuste razporedili tako, da ti ne bndo hromili proizvodnje. Pri vsem tem ne gre za to, da bi dopuste krčili ali celo ukinili, kakor nekateri popolnoma zmotno menijo, temveč za to, da so ti smotrno razporejeni in da bistveno ne ovirajo proizvodnje. Da bi se proizvodnja tudi med letnimi dopusti normalno razvijala, so v nekaterih podjetjih že sprejeli nekatere ukrepe. Pri občinskih ljudskih odborih pa bodo formirane tudi posebne komisije, ki bodo skrbele za nenehno povc-Izavo tako med družbeno-politični-mi organizacijami, delovnimi kolektivi fn organi družbenega upravljanja, V taki medsebojni povezavi bo tako mogoče obravnavati različna vprašanja in tako lahko tudi upamo, da bo tudi reagiranje na morebitne pomanjkljivosti alj pereče probleme hitro in učinkovito. S takim medsebojnim (Nadaljevanje na 2. strani) Bistveno povečanje le v industriji Po podatkih zavoda za gospodarski razvoj Kranj se bo leto« v kranjskem okraju znatno povečal odstotek gospodarskih investicij v strukturi vseh investicij glede na lanskoletno izvršitev. Investicije v industrijo bodo letos zavzele 58,8 odstotka vseh investicij, medtem ko so bile pri lanskoletni izvršitvi te investicije zastopane le z 31,7 odstotka. To pa je tudi vse kar vpliva, da bo letos odpadlo na gospodarske investicije 73,3 odstotka; pri lanskoletni izvršitvi pa le 55,7 odstotka. Za vse ostale gospodarske dejavnosti pa je letos predviden manjši odstotek v strukturi celokupnih investicij, kakor v preteklem letu. Na negospodarske investicije bo predvidoma letos odpadlo 26,7 odstotka vseh'investicij. Največji del negospodarskih investicij zavzema stanovanjska in komunalna dejavnost. Število nesreč pri delu se je v zadnjem času povečalo Skoraj 20 let je bil obronek ob gozdu na obratu kmetijskega gospodarstva Kranj v Hrastjah roden. Te dni pa so precejšnjo parcelo izkrčili in za začetek že posejali silazno koruzo. NA LETOŠNJEM GORENJSKEM SEJMU Dve zanimivi razstavi V«akoletni gorenjski sejem prinese nekaj novega za obiskovavce Si potrošnike. Letos bosta to, ra-utn ttevilnih razstavljenih pred-metov od pohištva, preko raznih USJlifnln predmetov, to tekstila iS konfekcije, še dve pomembni Mini Prva je razstava angleškega SMSU Oldham. Na tej razstavi se b» nudila obiskovavcem edinstvena priložnost, da se spoznajo z trvllenjero in delom angleškega deUvca. Podobno razstavo je kranjska občina organizirala spomladi v Oldhamu v Angliji. V* okviru XII. Gorenjskega sejam bo tudi razstava Zavodov za začrtovanje invalidnih oseb iz vse Slovenije. S svojimi dejavnostmi se bodo predstavili zavodi U Kove Gorice, Novega mesta, Škofje Loke, Ptuja, Ljutomera, Ljubljane, Trbovelj, Metlike itd. Vamen razstave je predvsem prJtazati javnosti vključevanje invalidov v proizvodnjo. Na vsak ni/'4i je- ta dejavnost toliko bolj pomembna, ker s svojimi izdelki dopolnjuje obrt in drobno industrijo. Zavodi se bodo predstavili u vnrto izdelkov, ki bodo za potrošnika prav gotovo zanimivi. CKnenimo naj ptujski zavod, ki )t t* lani žel veliko priznanja domaćih in tujih obiskovavce v. M. 2. ogromen napredek, ki ga je doseglo kmetijstvo na tem območju v zadnjih dveh letih. Kmetijska proizvodnja je že začela dobivati nekakšne oblike industrializacije in kaže začetke načrtno specializirane proizvodnje. Nižinski predel od Hrastja do Šenčurja postaja močno zaledje živinoreje in proizvodnje kvalitetnega krom-' pirja, gozdno-živimorejski obrat na Jezerskem pašniško področje, Preddvor z okolico sadjarska farma in vrtnarija v Kranju pride-lovavec zelenjave in rož. izvodnjo, ki naj bi bila dokončno I Ker pa gre za veliko pomembnost izoblikovana v prihodnjih treh ekonomskih uspehov v kmeti j-letih. Najdlje glede tega je doslej stvu, ki so možni, bomo morali obrat Hrastje, kjer je preorienta cija že skoraj povsem izvršena (živinoreja, proizvodnja krme za živino in predelovanje kormpir-ja) in bo prihodnjo leto s farmo bokonov morala dobiti končno obliko, medtem ko je dosežen največji relativni napredek v Cerkljah, kljub najslabšim delovnim pogojem (tamkajšnji obrat v vseh letih obstoja še ni dobil niti ene- ta in nekatere druge manj pomembne probleme zadovoljivo rešiti. Kmetijsko gospodarstvo Kranj ima 6edaj le okoli 8% vseh površin na področju med Hrastjem in Šenčurjem. Kakor hitro bi imelo v upravljanju 40 % površin, pa bi lahko sedanjo proizvodnjo živinoreje povečalo za dva in polkrat, s čimer bi bilo ustvar-(Nadaljevanje na 2. strani) Preteklo soboto, 14. julija, je na Bledu zasedala skupščina OZSZ — podružnica Radovljica. Na dnevnem redu tokratne seje je bila razprava o poslovnem poročilu za preteklo leto kakor tudi razprava o analizi nesreč pri delu. Na skupščini je bilo ugotovljeno, da bodo morali zdravstveni domovi vskla-diti vsa nesorazmerja, ki se kažejo v zavodov: h finančnih podatkih, da bi tako znižali stroške zdravstvenega zavarovanja. Pri tem gre zlasti za izdatke za zdravljenje v bolnicah, za stroške zdravil in za nadomestila osebnih dohodkov za čas delovne nezmožnosti. Z boljšo organizacijo pri negi bolnikov na domu bi verjetno lahko znižali tudi število bolnikov, ki jih je sedaj treba pošiljati v bolnico. Potrebno bi tudi bilo, da blejska lekarna in Zdravstveni dom v bohinju čimprej ukreneta vse potrebno, da bo lahko pričela poslovati tudi lekarniška postaja v Bohinjski Bistrici. Zdravstveni dom v Radovljici je tudi ukinil delo v pomožni zobni ambulanti v Kropi. Ker pa so na to zobno ambulanto navezani vsi prebivav-ci iz Krope in bližnje okolice, bi bilo potrebno najti rešitev, da bi ambulanta spet pričela poslova-' ti. Podatki o nesrečah pri delu kažejo, da so se v radovljiški občini v zadnjem letu povečale nesreče za 0,24 odstotka. Prav zato bodo pri občinskem zdravstvenem centru razširilo obstoječo komisijo za proučevanje travmatizma tako, da bodo v njej še predstavniki zavoda za socialno zavarovanje, delovne inšpekcije, sveta za zdravstvo in socialno varstvo, predstavnik ObSS in društva varnostnih inženirjev ter tehnikov. Tako razširjena komisija naj bi stalno proučevala probleme varnosti pri delu in z drugimi oblikami skrbela za preprečevanje nesreč pri delu. — C. R. Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi « O „Tu je moj prostor!" Hitro, a premišljeno ukrepanje V SEPTEMBRU KOMUNALNE SKUPNOSTI ZAVAROVANCEV Kranj, 14. julija — Danes dopoldne je tu zasedalo predsed-ltvo Okrajnega sindikalnega svota. Člani sveta so razpravljali o spremembah in ukrepih glede socialnega zavarovanja, ki so v tem času nadvse aktualni. Gre namreč za decentralizacijo sredstev, ki se zbirajo za namene socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva. Omenjena sredstva so precejšnja, vendar pa doslej z njimi ni bilo dovolj smotrnega upravljanja, vse premajhna pa je bila tudi zainteresiranost posameznikov, delovnih kolektivov in komun za trošenje teh sredstev. Zadeva je sicer bolj ali manj že urejena s sprejetjem novih zakonov, vendar pa bo uveljavitev teh zakonov zahtevala precej dela. Glede tega bodo imeli odgovorno delo predvsem sindikati, ki bodo morali dodobra seznaniti člane V Podlonku prvi Sk. Loka, 15. julija. — Danes zjutraj so volivci Selške in Poljanske doline začeli voliti novega poslanca za republiški zbor Ljudske skupščine LRS. Ze kmalu, ko so zjutraj odprli volišča, so voliv-obeh dolin pričeli oddajati svoje glasove, tako da je do 13. ure volilo že 64 odstotkov vseh voliv-nih upravičencev. Posebno so se izkazali prebivavci Selške doline, ki so v dopoldanskih urah volili v zelo velikem številu, na nekaterih voliščih pa tudi že vsi. - Svojo dolžnost so tokrat prvi izpolnili volivci Podlonka (že ob 13. uri so tu zaključili z volitvami), za njimi pa volivci Studenega, Rudnega, Zalega loga, Davee in Draž-goš. V času, ko to poročamo, rezultati volitev še niso znani. Povemo lahko le to, da je do 18. ure volilo že približno 80 odstotkov vseh volivcev, ki jih je v obeh loških dolinah okrog 12.000. - 2. J. delovnih kolektivov z novimi spremembami in dobro premisliti o kandidatih, ki bodo voljeni v skupščine komunalnih skupnosti zavarovancev; te morajo biti formirane že v septembru. Poglavitna sprememba je predvsem v tem, da bodo s sredstvi za socialno zavarovanje odslej razpolagali zavarovanci sami, ki bodo o vseh zadevah s tega področja upravljali v okviru novoformiran i h komunalnih skupnosti. V našem okraju izpolnjujejo pogoje le tri občine, vendar pa je bilo predsedstvo OSS na današnji seji mnenja, da bi bilo kljub .smotrnosti decentralizacije koristneje formirati na Gorenjskem samo dve komunalni skupnosti, In sicer za kranjsko, škofjeloško in tržiško občino eno skupnost, drugo pa za jeseniško in radovljiško občino. Takšno odločitev so utemeljili s tem, ker lahko le v tem primeru organiziramo močno in vsestransko kadrovsko sposobno socialno in zdravstveno službo. B. F. Bil je lep julijski dan. Prava letošnja redkost! Po kosenicah je dišalo seno, iz gozdov je puhtela, narava in sonce je močno pripekalo. Po kolovozu mimo njiv je peljal lep avto. Ob reki se je ustavil. Izstopili so: on, prileten trebušnik z velikimi sončnimi očali, gospa. — nadpovprečne težine, kar ji je verjetno delalo težave in povzročalo komplekse in hči, ki je menda letos diplomirala. Kritično so ocenili prostor. Bilo je komai poldne in kopavcev še ni bilo. Mikavni tolmuni s kristalno bistro vodo, drobna mivka ob strani, praznota po vsej okolici — vse to je bilo izredno prijetno. Izbrali so si mesta. Vsak svoje. V senci bližnjega grma so odložili prtljago med kamne v tekoči vodi so dali steklenice piva ... Vse lepo in udobno, čez čas pa si je hčerka zadaj za grmom uredila še poseben prostor za sončenje. Včasih )e pač človek rajši sam. Toda komaj so se tako udobno uredili in zadremali na prijetnem soncu, so začeli prihajati še drugi kopavci. Vse naokrog so se naselili, se slačili, si urejevali prostor, se pogovarjali itd. Za možaka in tudi ta gospo je postajalo vse to nevzdržno. Tudi hčerka se je jezno umaknila nazaj in se na ves glas pritoževala, kako so ljudje nesramni in skrajno ne-kulturni. Možak pa je postajal vse bolj ntrvortn. »Kaj delate vendar tam? Ali m vidite, da imamo mi tam svoje stvari!* je vpil nad nekaterimi, ki so hoteli obešati obleko na bližnji grm. »Ne hodite mi tja, da mi ne razbijete steklenic!* je krilat jezno, ko so kopavci hodili v vodo. »Sodite vendar tiho, da se človek lahko tpočije!* se je na vso moč hu-dovata gospa. Nato pa so prišli trije fantki devetih, desetih let. Preizkuševali so nosilnost posebnega »tankerja*, ki so ga sami naredili- Ob tem je bilo seveda veliko krika in vika, skakanja in letanja ob vodi. Možak je dobesedno zbesnel. »Prekleta mularija, da mi pri priči izginete! Tukaj je moj prostor!* je vpil, se sunkoma dvignil in treščil x glave debelo brisačo. Fantje so se razbezali. Toda eden se je opogumil in izza grma dejal: »Vsak dan se tu kopamo. Toliko je naše kot vaše. Nobene vstopnine niste plačali!* »Tako je! Prav imaš fantek!* se je oglasil moški glas izza drugega grma in sledilo je splošno obsojanje take grobosti na prostoru, kito se ga lastili vsi z enako pravico, K. M. TE DNI PO SVETU URADNO SPOROČILO GENERALŠTABA ALŽIRSKE NARODNOOSVOBODILNE ARMADE V svojem uradnem sporočilu, ki ga je v Tlemcenu objavil generalštab alžirske narodnoosvobodilne armade, opozarja generalštab vse tuje vlade, da naj se vzdrže posrednega ali neposrednega vmešavanja v alžirske notranje zadeve. Obenem ponavlja sklep, da je treba Benhedovo vlado razpustiti in imenovati novo z Ben Belo. Agencija MEN tudi poroča o incidentu na maroški meji, ko so sile ALN v pokrajini Bechar v Alžiriji obkolile center maroške •traže. DELO KAIRSKE KONFERENCE Na kairski konferenci držav v razvoju so v petek zvečer zaključili s splošno razpravo. V soboto In nedeljo so imeli udeleženci prosta dneva. Dosedanje delo konference je bilo ocenjeno kot Izredno uspešno. Verjetno pa bo. do zanimivi tudi rezultati, ki jih bo prinesla razprava v ožjem in fcirsem redakcijskem telesu konference. Le,ti bodo verjetno znani že v ■ponedeljek (to je danes) zvečer. SPREMEMBE v BRITANSKI VLADI Precejšnjo presenečenje brltan-tflce Javnosti in diplomatskih krogov v Londonu so vzbudile nedavne spremembe v britanski vladi. MaemiMan je namreč odpustil sedem ministrov, med njimi tudi 6elwina Lloyda. Ta odločitev je Izzvala številne komentarje v britanskem tlaku. ODLOČEN NASTOP PROTI JEDRSKIM POSKUSOM Svetovni kongres za splošno razorožitev in mir v Moskvi jo v svojem pozivu, ki je njegov glavni dokument, odločno nastopil proti vsem poskusom z jedrskim in podobnim orožjem. Kongres je pozval vlade vseh jedrskih sil, naj se takoj odrečejo Jedrskim poskusom in sklenejo sporazum o popolni prepovedi vseh poskusov z jedrskim orožjem. Ljudje in dosodkl • Lludie in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Liudje i Določeni optimistični obeti gle- štirje bratje alžirske revolucije zanikati, da bi se alžirski de razvozljanja alžirskih vozlov razšli z utrujenimi obrazi. Urad- telji vzdržali komentarjev. vodi- Rabalu so po vsemu sodeč ostali samo poskus, ki političnega zapleta med alžirskimi voditelji ni pripeljal kdo ve k"ko blizu pomiritve. V predveži nekega ho- nega prikaza maroških razgovorov Še vedno ni In bo pač treba počakati še nekaj časa. da Jih bosta obe strani pojasnili, razen če se niso dogovorili, da z molkom Alžirska slepa ulica tela v Rabatu je minister za informacije Jazid, ki je iz Alžirije dopotoval kot glavni posrednik Benhedinove vlade s trpkimi ustnicami izjavil zbranim predstavnikom »sedme sile*., da Je njegov vtis dober... Nekaj nadstropij višje kjer so poskušali zdrobiti »trd sporni oreh« v raz- skušajo zadržati razlike na sedanji ravni. Edina vzpodbudna gesta, ki jo Je bilo v tem hotelu slišati je pripravljenost, da se vodilni ljudje v Alžiriji vzdržijo razlag v obdobju, ki je tako rahločutno za alžirsko neodvisnost. Vendar je v trenutnem položa- Epilog dvodnevnih razgovorov ni dokončan. Veliko je znakov, ki govorijo, da so v mirnem hotelu v maroškem glavnem mestu našli začetek nekega sporazuma in da bodo pogajanja verjetno v nekem drugem kraju obnovili. Ze podatek, da so iz Rabata odpotovali ministri ločeno v dve smeri: Ben Bela in minister v ostavki Kider v smeri Orana. Jazid in Bi-tat pa sta se s prvo letalsko zvezo vrnila preko Pariza v Alžir, govori, da računi še niso čisti. Dva ministra začasne vlade sta se v Parizu zadržala samo tako dolgo, da sta na voznem redu poiskala prvo letalo, ki je odletelo v smeri severne Afrike in pristalo v Alžiru. Jazid in Bitat sta se na vsakem je vprašanj« poslanskih kindMi- koraku potrudila, da bi njihove tov na volitvah v mtisstljsi ocene dobile vzpodbuden prizvok, skuščino. V tem pogledu so bili dočim ljudje, ki so prihajali v stališča različna. Razgovori o trm stik z Ben Belino strujo dajali vprašanju so tekli tudi v Rabit- tem izjavam manj optimistični Gre za vprašanje, ki je spričo ru značaj. Objektivno je v razgovorih v Rabatu sodelovala še neka tretja sila, ki so jo krstili s fenomenom straha. Sedanja kriza v alžirskem vodstvu se ni znebila strahu, da notranja nasprotja v tej deželi, ki je na svojih ramenih nosila sedem let dolgo vojno, lahko privedejo do drugega Konga. To dejstvo je postalo pristno v vseh sedanjih političnih razmišljanjih. Z druge strani je tudi pritisk alžirskega ljudstva, ki zahteva enotno vlado in enotnost v najvišjem državnem vodstvu iz dneva v dan močnejši. Ta okolnost bo najbrž v prihodnjem razdobju vplivala, da nestrpnost v vrhovih ne bo govorih med Ben Belo. Kiderm ju, ko je nova oblast v nastaja-in Jazidom ter Bitatom, so se nju in volitve pred vrati, lažje Postranskega pomena je seveda razgovore v Rabatu ocenjevati po zunanjih videzih in vtisih. Ne- J^J-JJ kateri so zapazili precejšnjo različnost v ocenjevanju poteka raz- Osrednji problem, ki Je na zagovorov. Dva »lžirsks mlnistrs sedanju v Tripolisu ostal nerešen stalih razlik še pridobilo ss 9+ menu, zakaj volilni kandidati si volitvah bodo osnova nove al*-ske oblasti. Od izvoljenjj, paste- cev bo odvisna smer taista* notranjega razvoja. V volilnih pripravah p^iiu« povsod v Alžiriji spravi« MJ» nje na normalne tire. Življenj« v Alžiriji se iz dneva v dan b*ij normalizira. Oblasti so podru? zelo stroge ukrepe proti osamlje nim primerom kraj fc, nasilja. Rf v vseh mestih delo v tovarnah I ni obnovljeno predstavlja števil nezaposlenih precejšnjo skrb. ' takšnem položaju bi bila notmJ* zaostritve v vodstvu skrajno ae spametna. Mrsvko TomtftJ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Llndie In dogodki • M««d*e ln r*» poslanstvo. Prihodnjo nMislil * je 22. julija, bo v Počastiu-v dneva vstaje nastopil ob ij>M ^ ski testi valni dvorani y 26. julija, ob 19 uri pa bod.%« tega našega zbora zapPij v rW Žalah, in sicer v,Po«.sWtev £ kajsnjega občinskega praiiH-Toda s tem spored nWovjTw stopov še ni izčrpan. V aeater bru ima zbor nantr^ w v Portorožu, n. Wedtt Najboljšemu sloven< terskemu mešanemu ■ u mo tudi to pot mn;ma, drugo pa v osnovni Soli. Medtem ko so imeli domačini manj sreče v namiznem tenisu, pa «o ee v šahovskem dvoboju na čene težave in odpravimo seda- ; tere druge naloge ,ki nam ne do- nje pomanjkljivosti le z večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo; ali z drugimi besedami - rešitev lahko pričakujemo le v proizvodnji. In ob vsem tem Še nekaj besed I Prav slednje nam ponovno potr-o sadjarski farmi v Preddvoru. Z juje, da so zahteve po smotrni doraščanjem »sadnih dreves v tem ! razporeditvi dopustov in drugih predelu vse bolj opada živinoreja, I morebitnih izostankov z dela, res [daVrt ker se zmanjšuje tudi farmsko za j 'popolnoma upravičene. Le z do- ' ledje. Takšna preorientacija proizvodnje pa je za preddvonski okoliš pozitivna. Trenutno j« na 15 ha površini pridelek sadja še majhen (2000 do 3000 kg), vendar pa je rodnost iz leta v leto' večja in bo pridelek sadja v perspektivi petih let okoli 30 vagonov letno. - B. Fajon slednim spoštovanjem in izvajanjem teh načel in ob. nenehnem prizadevanju za izkoriščanje notranjih rezerv ter ob stalnih prizadevanjih za uspešno uveljavitev na tržišču bomo lahko dosegli tiste rezultate, ki smo jih predvideli v družbenih planih oziroma v resolucijah o ekonomskem in voljujejo, d« bi jih odlagali za poznejši ča<. Družbeno-politične organizacije in ljudski odbori bodo morali obravnavati problematiko zdravstva, socialnega varstva in druge tekoče zadeve. Tod« kljub kopici obsežnih nalog, ki so pred delavskimi sveti, upravnimi odbori, zbori proizvu-javcev in drugimi samoupravnimi organi ter družbeno-političnimi organizacijami, bo lahko tudi letos sleherni delovni človek ob smotrni razporeditvi dela in nalog dobil tudi čas za razvedrilo in za zbiranje novih moči. — P. ŽIRIJA JE OCENILA IDEJNE PROJEKTE B! Hh 15. julija - Žirija, ki Je pregledovala predloge za idejnu rešitev urbanistične ureditve blejskega mestnega središča, je končala z delom. V dveh dneh Jr pre-gledela devet predlogov. Žirija se je odločila, da podeli prvo nagrado 1,000.000 dinarjev predlogu s Hfro >CE Bled« avtorjev Ing. arh. Marjana In Marte Debelak ter Ing. arh. Braca Mušica. Vsi ti avtorji i so iz Ljubljane. Druga nagrada Je pripadla ing. arh. Ttne-tu Legatu in Francu Rihtarju. medtem ko je tretje nagrajeni projekt delo šestih sodelavcev ljubljanskega zavoda za urbanizem. Žirija Je odkupila dva prva predloga za odkup in enega drugega. S. Skrabar kt *> P &o gostov*. doživeli Križani, leo v Borovljah. Domačin? le tri partije, lest £l «° čalo neodločeno, medt * bili kar devetkrat zm«^' zultat dvoboja Je S?*™^ namiznem tenisu p©. ^™ v. ženi naslednji rezultati. . štvi 8 : 1 za goste, in C- ekipi 9 : o. oDat,\ rist domačinov. — p RAZGOVOR Tržič. 13. jtlija - n«. bivavcev Gozda sta prebivavce obiskala mm£Z*% ZK Marjan Markfc sednik občinskega liu* bora Tržič Karel U so daljs, razgovor T bolj ali manj aktu«inih vaščanov, PrebivavtM <->- 1**^** raSgovor želeli predva*^ /V so od »redišča občin«* «# deljeni in so zaradi teal Lftr terimi problemi manj zato imajo Včasih u krat pa neupravtfcfcft okT,7^ ar no« t a vi j en ost i. -»»cure* - ieljo II tamkaj s.' *e«n«r.-f ■ Olševek v mlajih in zastavah Na obratu kranjskega k.net^skegi gospodarstva v Šenčurju so od lanskega avgusta do sedaj povečali število goved na 100 glav. V glavnem rede krave mlekarice. Gradijo pa še nov hlev, ki bo dograjen lelos, tako da bodo število govedi podvojili Olševek, nedelja 15. julija. - V okviru praznovanja X. krajevnega praznika nekdanje občine Šenčur, je bila danes popoldan v Olševku svečanost, ki je hkrati predstavljala prlčetek praznovanja krajevnega praznika. Pred osnovno šolo v Olševku se je zbrala velika množica do-mačino in okoličanov, med njimi pa je bilo opaziti veliko preživelih borcev in aktivistov NOB, ki so se med zadnjo vojno borili in živeli v teh krajih. Udeleženci so nato v sprevodu krenili na obnovljeno pokopališče ,kjer je bilo odkritje 7 padlim borcem NOB iz te vasi. Ljudem je spregovoril in orisal delo ter zasluge prebivav-Ktva te vasi med vojno in v povojni graditvi podpredsednik občinskega odbora ZB Kranj Matija Suhadolnik. Po njegovem govoru in odkritju spomenika so položili vence in cvetje številni predstavniki političnih in družbenih organizacij, mladinska sekcija KUD Straža Olševek, pa je izvedla še bogat kulturni program, ki ga Je dopolnjevala tudi godba na pihala kranjske DPD Svobode. To je bil prvi letošnji javni nastop kranjske godbe na podeželju, zato jo jo prebivavstvo toliko bolj prisrčno sprejelo in z zanimanjem poslušalo. Spomenik je v imenu krajevne organizacije ZB Visoko sprejel v varstvo Ivan Rezman iz Luž. Omenimo naj še, da bodo ves teden v Šenčurju in okoliških vaseh številne prireditve; v nedeljo 22. julija pa bo zaključna slovesnost v Šenčurju, R. C. 16 plaket v*0*nega voznika Kranj, nedelja 15. tu„,, r Sindikalnem domu v jSJl," ♦ bila danes dopoldan SZ*' ki jo je v počastitev ^ jev priredila podrug ld_jir n,a nj šoferjev ln av^ar.^ Slovesnosti se je. ral LRS. _ R. C —---] Sodelavcem Glasa Sodelavce obveščamo, pro* mo, da nam sporočit« števil** svojega žiro računa pri kom* nalnl banki. Tiste sodelavce pa, ki jim P* uredbi nI potrebno odpreti *>* ro računa, prosimo, naj iu* pošljejo izjave, da t*f» tU* dolžni storiti. POVTinFr.TT-K-. T*. T'in'a risa a jack l o \ d o \ K ri S t o f O i m a č Priredil: Stanko &lJpCN> ?«. stari znanci zveznih voda, v L ligi pa bodo tokrat nastopili tudi Komisija za sprejem In odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju KMETIJSKO GOSPODARSTVO KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta: 1 LIKVIDATORJA MATERIALNIH EVIDENC 2.' MATERIALNEGA KNJIGOVODJA Pogoji pod 1. srednja strokovna izobrazba z enoletno prakso na podobnem samostojnem delovnem mestu aH nepopolna srednja šola tnajmanf 3-letno delovno dobo na delovnem mestu v knjigovodstvu kmttijskih organizacij. Pod 2. nižja strokovna izobrazba t dvoletno prakso na podobnem delovnem mestu. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe sprejema zgoraj navedena komisija do zasedbe delovnih mest. SPET IZSILJEVANJE V prejšnji številki »Glasa« smo poročali o nesreči mopedista Fran-ca Kalana, ki jo je zakrivil zara* di izsiljevanja prednosti, ko je pripeljal v KTanj iz tovarne Planike na cesto I. reda Ljubljana -Jesenice. V petek ob 12.45 pa je na istem mestu in tudi zaradi izsiljevanja prednosti spet prišlo do nesreče. Na cesto I. reda je pripeljal z osebnim avtomobilom KR 54-77 Jože Torkar .ne da bi se prepričal, če Je cesta proala> Zaradi tega je trčil z motoristom Rudijem Kušarjem, ki je dobil hujši udarec na nogi, medtem ko je bilo na voailih zaradi karambola za 90.000 dinarjev škode. -Čeprav je promet na desni strani savskega mostu v predelu pred iskro dokaj pomanjkljivo urejen, bi bilo na tem območju lahko precej manj nesreč, če bi vozniki bo!j upoštevali cestnoprometne predpise. PREHITRA VOŽNJA Pretekli petek ob 14.55 je v Stra-UNM v Kranju motorist Rado Flori j an zaradi prehitre vožnje zakrivil nesrečo in dobil zaradi teHa hujše telesne poškodbe. Zaradi hitrosti se je zaletel v osebni avtomobil, ki ga je upravljal Janko Prostor. Na vozilih ni bilo večje škode. trkmovavri Ljubljane. Zanimivo ,[e, da 8-č!ait'ko zvr-no Ii?o tokrat RMilVtjaJti 4 -shdkovcdnt« klu-i.i hj 1 ..merski«, ki bodo m^d • cboj 'ckrmivall lnfeno, le odločilno finalno iftfanjfl bo z:» v 11 osem r,'"i» skipaj« Med pJavavftl s ,,-cline« so TR*G»AV (Kran). LJUBLJANA. MLADOST (Zagreb) in PARTIZAN (Beograd), »delflee« na bodo z"s!'-r-di PRIMORJE (Seka), JADRA N (Split). JADRAN (Herc?gnovl) in JUC, (Dubrovr.'k). F!::ne vi"ke skunine bodo tekmovale vsaka z vsako po dvokrož-nem sistemu in z enotnim pro-pramom, medtem ko bo odločilen za vns'ni red prvenstva Fl!RJ finalni nestoo v*eh osmih plavalnih vrst po oHmoljflksm programu. Glede na to, da so triglavani že dokaj izkušeni plavavci v zvezni konkurenci, da so v pre'-'njih letih dosagli nekaj izvrstnih uspehov in da se prav sedaj I pripravlja »na pohod« mlada vr-ista kranjskih plnvavmv In p 1 • 1 - tvavk, menimo, da po bodo tudi \k\bi potegoval! za tako mesto kot Ifcnii v najboljšem primeru za tretje ... Ker se je tekmovanje pričelo že v petek, posredujemo bravcem nekaj izjav iz kranjskega plavalnega taboru. Dr. Drugo Petrlč, klubski rrfo rent za zdravstvo: »lani so plavavci Tričava v zveznem finalu ;:r.vzeli tretje mesto. Ponovitev tefft rezultata bi bil za trlglavane zelo velik usnrh, posebno zato, ker Je letos »£jt !>o vreme preprečilo Intenzivnč-jše priprave na prvenstvo. -- Treninge tudi tokrat vodita Peter Cnlnar in Peter Areniek. - Za Triglav bodo letos plavali: crawl — Kocmur, Sa-I* Košnik, Lado In Peter Bri nove, žrnske (Kobi, Bogataj, Mihe-lič), hrbtno - Milan Košnik, Piču- liu (Kobi, Čolnar), prsno — Pogačnik. Brandcr (Šcnica, Debeljak, Ar;vnovič), metuljček - Lado in Peter Brinovec (Mihclič, Bogataj, Srnica), mešano - Lado In Peter Brinovec. Saša Košnik (Kobi in Bogataj). - Vesti, ki so jih prinesli nek; lerl naši časopisi, češ da j bo Jnner. Kocmur nehal plavati I (če pa že bo, bo pri Mariboru), so j neresnične. Kocmur redno In i vestno trenira pri Triglavu; mor-I da je njegova zavzetost do plavanja večja kot kdaj koli prej, zato so govorice, da mu je poraz v Rimu odvzel veselje do napredovanja, zlonamerne.« Borut Chvalal, vaterpolist: Zapišite, da plavavci v zvezni ligi zaradi pomanjkanja sredstvev sploh ne bi nastopili, če to ne bi bil pogoj za nastop v finalu. Tako so se morali odpovedati hra narini( malici na treningih!)« (Nadaljevanje na 4. strani) Ob Sobčevem bajerju bodo Se ta mesec odprli novo poslopje, v katerem bo bife ln sanitarije <.r,«orii BAKIAJMOV Sežcni zemlje 4 Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala v knjigi. S tega kraja smo večkrat napadli. Toda Nemci so nas vselej obsuli I strojniškim, minometalskim in topovskim ognjem. In njihovih minometalcev ne moremo utišati, ker jih ne vidimo. Nemci pa imajo s svoje vzpetine pregled nad našim mostiščem. Držimo se, opri jem! jemo se vznožja pobočja, menda smo ie pognali korenine. Vendar pa ie čudno, da nas sovražnik še nI zapodil v Dniestr. će bi bilo narobe in vzpetine naše, bi Nemca že zdavnaj pognali v vodo. Celo tedaj, ko se odtrgam od dvokrakega daljnogleda, kadar zatUnem oči, celo v snu vidim te vzpetine, valoviti greben z vsemi, orientacijo olajšujočlml ukrivl|enlm drevesci In ljaki, belimi, tz zemlje štrlečiml skalami pa golim, od dežja Izpranim okostjem vilave. Ko bo vojna končana se bodo ljudje spominjali najbrž velikih bitk. ki soo dločale izid spopada In usodo človeštva. V človeškem spornimi ostanejo po vojnah vselej velike bitke. Za nas nI prostora. Usoda našega mostišča jc podobna usodi posameznika, kadar gre za prihodnost milijonov. Toda mi se bomo dobro spominjali tega mostišča. Od začetka ofenzive smo zasedli stotine takšnih mostišč ob raznih rekah. In Nemci so nas vselej takoj poskušali pregnati. Ven-dar smo vzdržali: s kremplji ln zobmi smo se zajedli v brezino. Nemci so večkrat uspeli in potem smo si na vse kriplje prizadevali, da bi osvojili novo mostišče ln spet napadli. Ne vem, če bomo tukaj lahko napadli. Tega ne ve nihče. Napad s« začne tam, kier je najlaže prebiti obrambo in kjer lahko unora-bimo tanke. Vsaj nekaj pa čutijo Nemci podnevi in ponoči: da sedimo na tej strani reke. To čuti tudi Antonescu v Romuniji. Njegova vlada, ki jo varujejo Nemci, je kakor marčni led na reki: sicer . Še drži, toda nani stopiti je nevarno, narasle voge ga utegnejo nepričakovan? spodžreti. In ko pridemo do romunske meje, bo mera polna! Nerr:: so nas dvakrat zaman poskušali vreči v Dnjester in najbrž ne bodo odnehali. Zdaj vedo vsi, celo Nemci, da bo vojna kmalu končana. In tudi to vedo, kakSen bo konec. Najbrž si prav zaradi tesa tako želimo, da bi jo preživeli. V najtežjih mesecih enamštiridesetega leta, pred obkolitvijo, bi žrtvovali življenje že zaradi tega, da bi Nemce zaustavili pred Moskvo.. Zdaj pa je vojna pravzaprav že za nami, veČina od nas bo doživela zmago in zaradi tega je tako grenko pasti v teh zadnjih mesecih, Se nikoli nisem videl, da bi vojaki tako po žedjivo sedali po časnikih. Bero jih, dokler niso hudo razcetrani. Po svetu se dodajajo velike stvari. Italija se je prenehala vojskovati in zavezniki so slednjič le vkorakali v Francijo, da bi bili saude-leženi pri zmagi. To poletje, ko smo prečepeli na mostišču, so fronte severneje od nas prešle druia za drugo v napad. To pomeni, da bomo tudi mi kmalu naoadli. Tudi poslednji vojak ve: rti le naša zasluaa, di nas Nemci niso doslej pognali v Dnjester, temveč tudi baltijske in belorusko fronte, ki napredujeta V teh tednih. Vaših je popravil aparat in zaljubljeno oaleduje svoje delb. V jarek padajo poševni žarki In sence. Vasin rasprostre obujke po golenlcah, iztegne gole none, si sonči nohte in jih ogledujo. »Dovolite, tovariš poročnik.« ■ »Počakaj ., ,« Pravkar se mi je zazdelo, da se nad nemškim jarkom dviga rumen dim. V dvokrakem daljnogledu razločno vidim travnato pobočje In rumenkaiste nasipe pred nemškimi položaji, vse močno približano skozi leče. Spet se je na istem mestu nad položajem dvignil droben dim. Utrjujejo «e. Eden Izmed Nemcev se utrjuje sredi belega dne. Za-bllsne se lopata. Odlične lopate imajo. Kar same rinejo v zemljo. V vl.šini npmetn se premika mlšjcslva čepica. Neprijetno mu mora biti. ko koplje takole v vročini. Snel Je čelado. »Pokliči druso!« »Bomo streljali?« Vasin se. razživi, počene na gole pete pred telefon in pokliče. « Drugi, to jo naš odredni poveljnik Jazenko. Onstran Dnjestra leži, na pristavi. Govori z zaspano hripavim glasom. Najbrž je spal. Okna so zagrnjena z odejami in poškropljena, nabita zemlja hladi sobo. Ordonanc je pregnal muhe. Navzlic vročini je moč spati. Seveda ne bo dovolil, da W streljali. Poskušam 2 ukano. »Tovariš drugi, odkril sem nemško topniško opazovalnico.« »Ce sporočiš lc .odkril sem opazovavca', se lahko razpočiš, pa ne bo dovolil streljati.« »Kako veš, da gre za topniško opazovalnico?« godrnjaje podvomi Jazenko. Njegov glas je celo malce razdražen morda se bo moral celo odločiti. »Daljnogled sem naperil tja, kjer se lesketajo leče,« lažem m poštenim glasom. Toda morda sploh ne lažem, slednjič je onile pri kraju s kopanjem ln postavlja dvogled. »Torej je zares opazovalnica, praviš?« Jazenko omahuje. Najbolje Je, če človek ničesar ne pričakuje, potem se mu ni treba jeziti! Kakšno življenje je sploh to? Sedimo na položaju ln ne smemo pokasatl glave, če pa najdemo cilj, ne smemo streljati. Ce bi me Nemci odkrili, sploh ne bi vprašali za dovoljenje. Se to noč bi morali poslati na moje mesto novega vodnega poveljnika. »Tri strele, tovariš druyi.« pohitim, šc preden je do kraja premislil, in se sočasno sramujem lastnega glasu. »Ovaduh! Nameravaš pihati v zrak ali streljati?« zmerja Jazenko. Vrag mi je svetoval ,da sem zinil o treh strelih. Ves polk ve, da Jazenko ni posebno dobor strelec. Izobražen je in zna imenitno dokazovati. Vendar pravijo, kjer ni nadarjenosti, jo zaman iščeš z lučjo. Nekoč je obstreljeval neki cilj, znstreljal osom granat, vendar ni videl niti enega zadetka. Odtlej ima Jazenko v bataljonski opazovalnici vselej enega od svojih baterijskih poveljnikov — za vsak primer, če bi bilo treba streljati. Z njim je vselej enako, če želiš storiti kaj posebno dobrega, mu stopiš na kurje oko. »Saj vendar ne boste dali več, tovariš drugi?« se naglo opravičim. Vseeno je, kaj govorim, da bi le odobril. »Mar veš, koliko nas velja strel? Petdeset kHogrtnlOV - aH veš, koliko znesejo, preračunani v rublje?« Jasno. Zdaj je našel kljuko. Kadar gre za preračunavanje v rubite, ie Jazenko nepremagljiv. J3 S » A .ŠPORT. ŠPORT .ŠPORT VII. evropski mladinski kriterij v namiznem tenisu Življenska igra Freliha V prvi polfinalni igri je Sovjetska zveza premagala Švedsko 6 5 : 3. V drugI polfinalni igri pa so se Romuni (Reti, Giurgiuca, Bodea) odlično upirali Jugoslovanom. Sele v deveti odločilni partiji, ko je Frelih premagal Retija z 2 : 1, smo lahko računali tudi na zmago v finalu. Po končanem dvoboju smo vprašali Kranjčana Freliha, kaj meni o svoji izredni igri. Dejal je: »To je bila moja življenjska partija. Srečen sem . boj ni bil niti zanimiv, ker so bili ker sem zmagal.' Po zmagi nad državnim rezre-zentantom Romunije Retijem ni bilo kraja navdušenja. Vsekakor je to lepo priznanje mlademu Kranjčanu, ki je z odlično igro, igro, ki se vidi le redkokdaj, premagal odličnega Romuna. V finalnem srečanju v soboto zvečer je Jugoslavija z lahkoto premagala Sovjetsko zvezo s 5 : 1. Dvo- Ponovitev lanskih rezultatov bo uspeh Vaterpolo (Nadaljevanje s 3. strani) Da je Kranj središče slovenskega plavalnega športa, vemo tudi Iz tega, da vaterpolisti TRIGLAVA kot edini slovenski predstavniki sodelujejo v II. zvezni ligi. Trditev pa moramo takoj popraviti, zakaj veljala je za lani; letos so novi člani te lige postali tudi vaterpolisti LJUBLJANE. Tekmovali bodo skupaj v skupini, z njim pa še PRIMORJE (Reka) in KORČULA. V vzhodni skupini druge lige pa bodo tekmovali MEDVESCAK (Zagreb), SOMBOR SPARTAK (Subotica) in CRVENA ZVEZDA (Beograd). Skupina, v kateri so bo za vstop v I. zvezno vaterpolsko ligo boril Triglav, je precej močnejša od vzhodne, posebno na račun »pomorščakov«, saj sta bila tako Primorje kot Korčula že člana I. lige. In izjave o uvrstitvi — Milivoj Vcličkovič, klubski referent za propagando: »Tudi le- tos je trenerske posle in vadbo vaterpolistov prevzel Didić iz Splita, vendar mislim, da zaradi objektivnih vzrokov (predvsem slabo vreme, ki je onemogočilo redno vadbo) letos ne bomo segli dosti više kot lani, ko smo osvojili 5. mesto. Velik uspeh bi bil v zahodni skupini osvojiti drugo Rusi mnogo slabši od Jugoslova nov. Jugoslavija : Romunija 5 : 4 (Frelih : Giurgiuca O : 2, Korpa : Reti 2:1, Vecko : Bodea 2 : O, Korpa : Giurgiuca 1 : 2, Frelih : Bcdea O : 2, Vecko : Reti 2" : 1, Korpa : Bodea 2:1, Vecko : Gi-urgica O : 2, Frelih : Reti 2 : 1). Finale: Jugoslavija : Rusija 5 : 1 (Frelih : Nr.sypaiko 2 : O, Korpa Novikov 2 : O, Vecko : Amelin : 1, Frelih : Novikov 1 : 2, Vecko : Nasvpaiko 2:1, Korpa : Amelin 2 : 1). V polfinalnem tekmovanju za mladinke sta Sovjetska zveza in CSSR z lahkoto premagali NDR in Madžarsko s 3 : O oziroma 3 : 1. V finalni igri je Sovjetska zveza premagala CSSR s 3 : 1. Po prikazani igri bi bil rezultat lah-tudi obraten. Čehinje so imele izredno smolo, saj so vodile v zaključnih igrah tudi za šest poe-nov, toda niso uspele zmagati . V tekmovanju posamozniikov ni bilo v začetku velikih presene- in Korpa, ki ga je premagal Ro mun Giurgiuca. V tekmovanju posameznic je prišlo do presenečenj že v prvem kolu, ko je Romunka Crejec premagala Rudnovo. Toda že v nadaljevanju je le-ta izgubila od Madžarke Papp. Največje presenečenje je napravila Ljubljančanka Zrimec, ki je premagala Mad-žarko Poor, ki je veljala za največjega favorita. Toda presenečenj še ni bilo konec, kajti Zrim-čeva je za vstop v polfinale premagala Svedinjo Carlsson z 2 : 1, kJer je nato izgubila z odlično Rusinjo Balashite z 2 : O, ki je Postala tudi kasnejša zmag<>valka pri mladinkah. V tekmovanju za pokal Bukarešte, to je pokal, ki ga dobi naj boljše ocenjena ekipa v celotnem tekmovanju, je zmagala in prejela pokal ekipa Sovjetske zveze druga je bila R omunija in tretja Jugoslavija Rezultati: mladinci ćetrtfinale - Kocsis : Giurgiuca 2 : O, Korpa : Novikov 2 : 1, Lillepea : Ame- čenj, razen tedaj, ko je Novikov lin 1 -.2, Roti : Vecko 2 : J. P01 Vrsta jugoslovanskih mladincev v sestavi Fdo Vecko, Riki Frelih in Iffvcn Korpa, Je na evropskem ir.l.-•*.*■♦ ' "f> kriteriju v namiznem tc-.lsu osvojila odlično prvo mesto. . premagal Freliha z 2 : 1. Presenečenja so se začela v osmini finala. Rus Lillepea je premagal tretjega nosilca Šveda Allvina z 2 : 0. Do velikega prsenečenja je prišlo v polfinalni igri, ko je Rus Amelin premagal članskega državnega reprezentanta Romunije Retija gladko z 2 : 0, vendar je v finalu gladko podlegel razigranemu Romunu Giurgiucu z 2 : 1. Rahlo mesto! Odločilno tekmo za ta po-1 sta razočarala Vecko, ki ga je v dvig igramo že v ponedeljek (da nes). s Primorjem na Reki. — Moštvo bo tokrat igralo z naslednjimi i Krave i: Petrič, Veličković, Chvatal, Joža in Franc Rebolj, Kocmur, Brandner, Lado Brinovec, Saša, Milan Košnik in Andrej Čolnar. Slavko Brinovec, ki je lani igral v moštvu, je sedaj pri vojakih.« Joža Rebolj, vaterpolist: »Pomanjkanje denarnih sredstev za plavalna in vaterpolska tekmovanja igravcL res precej občutimo, saj moramo za to zalagati celo svoj denar. Ko smo trenirali v Tržiču, se je npr. zgodilo, da smo po napornem dopoldanskem tre ningu, ko se vsakemu prileze izdatno kosilo, zaužili le fižolovo juho!« - Jože Zontar četrtfinalu premagal Reti z 2 : 1 finale: Giurgiuca : Korpa 2 : 1, Amelin : Reti 2 : 1, finale -Giurgiuca : Amelin 2 : 0. Mladinke polfinale - Papp : L-uzova 2 : 0, Balashike : Zrimec 2 : 0, finale - Papp : Balashite 1 : *! mladinci dvojice finale — Reti" Giurgiuca : Korpa-Vecko 1 : 2> mladinke dvojice finale Lusova-Bosa : Mihalca-Jeandresen 2 : 0, mešane dvojice finale - Bosa-Stepanek : Crejec-Giurgiuca 2 : 1. LJUBO DJORDJBVIC Zvezna liga Brez treninga ne gre MLADOST : TRIGLAV 14.531 : 11.936 V petek je kranjski Triglav nastopil v prvi tekmi za jUgo«l° vanski plavalni pokal proti Mlad osli v Zagrebu. Slabe priPrave Kranjčanov so še povečale razliko v prid domačinov, ki intaio v_ začetku sezone veliko prednost zaradi zimskega bazena. Triglav3,111 so mimo tega nastopili brez Kobijeve, Čolnarjeve in Pogačnika, zato jim visok poraz že ni mogel uiti. Naši športni obrazi Najboljša mlada rokometašica v državi V 14 plavalnih disciplinah so zmagali domačini kar enajstkrat, gostjo pa le trikrat. Tokrat jim Zadnje državno prvenstvo v rokometu za mladinke je navrglo slovenskemu rokometu velik uspeh. Mlada reprezentanca LRS je med vsemi šestimi republiškimi vrstami zavzela odlično tretje mesto. V njej sta bili steber obe Kranjčanki — Anka Ankele in Zdenka Kristan, saj sta ves čas Igrali v prvi sedmorici. Ankele-tova in Kristanova pa nista bili le najboljši igravki v slovenski vrsti, ampak tudi najučinkovitejši strelki. Se posebno se je izkazala 15-lctna dijakinja Anka Ankele, ki je bila k 14 zadetki najboljša strelka letošnjega prvenstva Jugoslavije in — po mnenju strokovnjakov — tudi najboljša igravka med vsemi 66 nastopajočimi. Torej ni čudno, če so jo zaradi njene učinkovitosti določili Po povratku s tega napornega turnirja v Mariboru smo se pogovarjali z ANKO ANKELE. — Koliko časa že igraš rokomet? — Ze dobre tri leta je, odkar sta me za to lepo igro navdušila brat in sestra, ki sta oba igrala rokomet. Doslej sem odigrala blizu 130 tekem. — Katerega uspeha si se v tvoji rokometni karieri najbolj razveselila? — To je bilo letos, ko smo igrav-ke Mladosti osvojile prvenstvo Slovenije, pa tudi tega državnega prvenstva ne bom zlepa pozabila.« — Kakšne načrte imaš za prihodnje'' — Predvsem si želim večji kvalitetni napredek v igri in da bi se prihodnje leto le uvrstile v v mladinsko državno reprezentan- zvezno ligo.« JOŽE JAVORNIK Vaterpolisti Triglava (na Chvatal, Veličković in Brand ner bodo danes na Reki igrali odločilno tekmo za drugo mesto v II. zvezni ligi (zahid.) — Zgoraj I.ado Brinovec v metuljčkovem slogu Ljubljana - prvak vojaškega mnogoboja Zastava, ki je bila minuli torek dvignjena na športnem igrišču kranjske garnizije, je pomenila : GLASILO KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL ! BESNICA Mod zadnjimi, ki so v kranjski občini izvedle izredne letne konference krajevnih organizacij SZDL, je bila Besnica; konferenca je bila šole v začetku julija. Ob tej priložnosti je organizacija izdala tudi 1. številko svojega glasila, ki na 11 straneh prinaša zanimive podatke o delu organizacije SZDL in tudi celotno poročilo za konferenco. Glasilo bo sedaj redno izhajalo in prinašalo vse važnejše in zanimivejše podatke iz tega kraja. i R. začetek prvenstva vojne oblasti v vojaškem in oficirskem mnogoboju. Prvenstvo je otvoril gene-ralmajor Alojz Zokalj, otvoritvi pa so prisostvovali tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij kranjsko komune in brigadirji iz Celja in Zemuna ter taborniki iz Splita. Za naslov prvaka vojne oblasti so tekmovale ekipe Zagreba, Maribora, Reke in Ljubljane. V končni skupni razporeditvi vo mesto zavzela Ljubljana z 2157 točkami, drugi je Zagreb z 20C0, tretja Reka s 1801 in četrti Maribor s 1666 osvojenimi točkami. Zmagovavcu mnogoboja _ ekipi Ljubljane - je polkovnik Dušan Trbović predal pokal. Tam so tudi naredili širši izbor vojaške in oficirske ekipe, ki bo zastopala vojno oblast na prvenstvu ARMADE v Banja Luki. Pred odhodom na prvenstvo bo ekipo v Kranju treniral major Miloš Ru- je ušlo celo prvo mesto na 100 m prosto, kjer je Volčanšek za las prehitel večkratnega dri&vnega. prvaka Kocmurja. Po štiritt letih jo to prvi Koemurjev poraz. *™ Pa ga delno opravičuje zelo kratek trening. REZULTATI: moški - 400 m: Jeger (M) 4:52,8 P. Brinovec (T) 4:57,8 Volčanšek (M) 5:0^9 S. Košnik (T) 5:18,2f; 200 m Prsno: Tomičič (M) 2:49,4 Brandner (T) 3:01,4 Jamnioki (M) 3:09.3 Segš 2:53.3 Pičulin (T) 2:55,9; 20" metuljček: V. Brinovec (T) 2:52,0 Mastec M) 3:06.8. Peternelj 3:07,8 Cleković (M) 3:23,0; 100 m: Volčanšek (M) 1:00,4 Kocm1-"* ffl 1:00.8 Sciča (M) 1:05,3 NadiČar (T) 1:06,1; 200 mešano: P. Brinovoo !>:42.6 V. Brinovec (T) 2-43,8 Popov (M) 2:56.2 Jamnicki (M) 3:05-3: 4x100 mešano: Mladost (Zerjal, Tomičič, Volčanšek, Sriča) 4:54.0 Triglav (Pičulin. Brandner, V. Brinovec, Kocmur) 5:04,0. Ženske - 400 m: Verzi (M) S:57-1 Večerina (M) 6:54.2 B. Mihehč (T) 7:00,0 O. Mihelič (T) 7:48,2: 200 m prsno: Kerkeš (M) 3:11,9 pogačic sliki j (M) 3:26.3 Debeljak (T) 3:37,4 Ari-zanovič 3:44.0; 100 hrbno: Jakšič (M) 1:34,2 Wolfart (M) 1:39,2 O. Mihelič (T) 1:47.6 Debeljak (T) 1:52.1; 100 metuljček: Bogataj (T) 1:40,2 Pogačic (M) 1:42.0 Senica (T) 1:44,6 Papič (M) 1:56,8; 1°°m Lončar (M) 1:24,4 Jakšič (M) 1:26>8 Jančar (T) 1:33,8 Košar (T) 1:35-9: 200 mešano: Verzi (M) 3:06,2 Bogataj (T) 3:22,4 Večerina (M) 3:35-'J B. Mihelič (T) 3:33,2; 4x100 mešano: Mladost (Večerina, iCerkeš, Vcrži. Pogačic) 6:07,0 Trigl#v Mihelič, Senica, Bogataj, Mi" helič) 7:47.0. Naslednji dvoboj imajo kranj ski plavavci v četrtek s partiza nom v Beogradu. — L. Strtfžnik vojaških in oficirskih ekip Je pr- lar. - B. Martinovi?, Prva ekipa „Iskre" § p o t t ne i g ro V soboto in nedeljo, 14. in 15. julija, je bilo na strelišču v Stru-ževem občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Mod štiričlanskimi družinskimi ekipami je prvo mesto zasedla ekipa ►ISKRE« s 747 krogi pred ekipo Slike z Bleda ► Igravka Sovjetske zveze Rtidnova je lani zmagala med posamezn'ca-ml na VI. mladinskem hr$***JM ki Je bil v Bad Blankenb»«*gu v Vzhodni Nemčiji. Na Bledi* J° i* že v prvem kolu izločila Romunka Crejec. Simpatična mlada Švcdinj* Eva Johansson med igro Kranjčan Riki Frelih se Je v Jugoslovanski mladinski rep