IZDAJA CP »COTlErT J55KI*1SK«
• UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
* GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K - ODGOVORNI URED-JflK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 . TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133
le1d XV
KRANJ, POKfEDEUEK, 11. JTJNIJA 1962
ST. 66
▲
IZHAJA OD OKTOBRA nfo K&I
TEDNIK - OD I. JANUARJA 1951 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Vida
Tomšič
nova preds niča
Ljubljana, lO.j unija - Na vče-Ajčnji seji obeh zborov Ljudske ifcUpSčine LRS eo soglasno izvo-, ili za novo predsednico Ljudske ^tupščine Slovenije tovarišico Vido Tomšič, dosedanjo predsednico glavnega odbora SZDL Slovenije. Novo predsednico Ljudske rtorpščine so izvolili na predlog dosedanjega predsednika, ki je ned drugim pojasnil, da bi bilo t zvezi z novo ustavo skladneje <jeliti funkciji sekretarja CK ZK Slovenije in predsednika Ljudske ikupičme. Zato je Miha Marinko prosil, naj ga skupščina razreši dolžnosti predsednika.
tfa pismeni predlog Mihe Marinka, ki ga je podpisalo tudi 20 ljudskih poslancev, so poslanci obeh zborov Ljudske skupščine aoglacno izvolili za novega predsednika izvršnega sveta LRS dotedanjega podpredsednika Viktorja Avblja. Prav tako so na predlog Mihe Marinka, ki ga je podpiralo 20 ljudskih poslancev, izvolili za nove člane izvršnega cveta Rudija Cačinoviča, doseda-Ijega predsednika OLO Murska Sobota, Jožeta Tramška, dosedanjega predsednika OLO Maribor Id Bena Zupančiča, dosedanjega geicreurja sveta za kulturo in prosveto. Ljudska skupščina je izvolila dosedanjega člana izvt.š-gega sveta Matijo Malcžiča za flana odbora republiške ljudske gfcupščine za družbeno nadzor-,...•/-,. ?c.:.:.zr.V:o Slavko Zirkclbach pa za člana skupščinske komisije ja ljudske odbore. — Dosedanji predsednik izvršnega sveta Boris Kraigher, kakor tudi dosedanji {lani izvršnega sveta Tone Bole, Matija Maležič, dr. Marjan Der-sutfia in Jože Ingolič odhajajo jja nove službene dolžnosti.
POLITIKA GIBANJA CEN V ZADNJIH MESECIH
rne
ŠE TA MESEC JE ČAS
Razpoložljivi statistični podatki o gibanju izplačanih neto osebnih dohodkov kažejo, da so zadnje mesece na Gorenjskem težnje po nenehnem povećavanju osebnih dohodkov nekoliko prenehale. K temu so nedvomno precej pripomogli tudi predpisi in splošna merila o delitvi čistega dohodka, ki jih je pred meseci Izdal zvezni izvršni svet. Delovni kolektivi so namreč spoznali, da so delili preko svojih zmogljivosti in da v tej smeri vsaj za dobrega in preudarnega gospodarja ni več poti naprej.
V letošnjem marcu so industrijska podjetja izplačala znatno več osebnih dohodkov kakor pa v marcu preteklega leta, medtem ko med letošnjim marcem in februarjem ni bistvenih razlik. Pač pa so se v letošnjem marcu glede na februar znatno povečala izplačila neto osebnih dohodkov v kmetijstvu. Znatno so porasla glede na februar tudi izplačila neto osebnih dohodkov v gozdarstvu, medtem ko so v gradbeništvu, prometu in trgovini na drobno in veliko celo nekoliko padla. Vendar so ti zneski v -primerjavi s celotnimi izplačili oziroma izplačili v industriji po absolutni višini relativno nizka in zato bist-
) družbenimi metili oziroma če je ' imela zdravo ekonomsko podlago. Nekatere naše občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka so med drugim tudi ugotovile, da ni malo podjetij, ki menijo, da je njihova delitev popolnoma v skladu z družbenimi merili in da tako nova delitev ne more vnesti nobenih bistvenih sprememb. Vendar pa veno ne vplivajo na skupne po- so komisije pri pregledu ustrez-kazatel je o gibanju izplačil neto [ nih podatkov o uspešnosti poslo-osebnih dohodkov       . vanja ugotovile, da takšne ali po-
Izplajila neto osebnih dohodkov ldobne ltd"v* *>s3m™ih ^
PRED SEJO OLO KRANJ
Še nadalje krepiti gospodarski sistem
so bila v letom jem marcu v vseh gospodarskih dejavnostih našega okraja le za nekaj milijonov din višja kakor pa v februarju. G!e:'e na marec preteklega leta pa znaša razlika približno 200 milijonov dinarjev. Sorazmerno več kakor v gospodarskih dejavnostih pa so po zbranih podatkih porasla izplačila neto osebnih dohodkov v marcu glede na februar v negospodarstvu.
Sedaj je še težko reči, koliko je  bila  ta delitev  v  6kladu z
NA PRAGU LETNIH DOPUSTOV
Brez »parlamentarnih« počitnic
Tak zaključek Je bilo pred dnevi slišati na seji izvršnega odbora ObO SZDL v Kranju, ko so govorili o pomembnih nalogah dinamičnega razvoja In tudi o raznih ekonomskih in drugih težavah. Zato so sprejeli priporočilo vsem družbenim in političnim organom v občini, naj bi letos ne podpirali teženj o tako imenovanih »parlamentarnih počitnicah« v poletnem času, kot se je to udomačilo.
občini tudi v poletnem času delavni. Zlasti velja to za samoupravne organe v podjetjih ter družbene in politične organizacije v kolektivih. Razpored dopustov je treba napraviti tako, da bodo ti organi zmeraj lahko sklepčni in da bodo lahko nemoteno opravljali svojo dolžnost.
stavni kov gospodarskih organizacij niso povsem točne in realne. To kaže na to, da bodo morali delovni kolektivi ta mesec še enkrat temeljito proučiti vso potrebno problematiko in do konca junija sestaviti res take pravilnike o delitvi, ki bodo ustrezali splošnim predpisom in družbenim merilom. - P.
Izpopolnitve m spremembe gospodarskega sistema so v preteklem letu znatno vplivale na nadaljnji razvoj družbeno-ekonom-skih odnosov. Nova načela in merila za delitev dohodka so ustvarila pogoje za napredek gospodarstva in obenem povezala splošni družbeni interes z interesom proizvajavcev, kar se kaže v večji delovni storilnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti gospodarjenja.
Jutri bo okrajni ljudski odbor Kranj na svoji skupni seji razpravljal in sklepal o sprejetju resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj v letu 1962. Resolucija med drugim tudi pravi, da je potrebno za skladen gospodarski razvoj in za nadaljnjo krepitev socialističnih družbenih odnosov tudi v letošnjem letu še naprej uveljavljati in izpopolnjevati gospodarski si-
Informacijska
služba
v turizmu
V letošnji zimski 6ezoni 60 uvedli v naših časopisih in radij-dcjh oddajah turistični informator, ki je redno obveščal ljudi e prostih prenočitvenih zmogljivostih, o vremenskih razmerah, o prevoznosti cest, o prireditvah in drugih stvareh, ki zanimajo turista. Zajeti so bili domala vsi večji turistični kraji na Gorenjskem. Obveščala eo informacijska po-vejeoifttva iz raznih krajev Oo-»mjslce.
Tej službi bodo tudi v letni tu-ratični sezoni posvetili vso skrb. £ato so ustanovili še nekaj no-tih informacijskih poverjeništev. tako da jih bodo imeli poslej slednji kraji: Bled, Bohinj, Kranjska gora, Sk. Loka, Kranj, Tržič, Jezersko, Planica in Radovljica- Poverjeništvo v Radovljici bo poročalo za celotno pod-tocje, ki 6odi v območje radovi j i-flce komune. Obveščalo bo o Kropi, Begunjah, Posavcu, Brezjah to tako dalje.
Obširne turistične informacije K Gorenjsko bo poslej nudila tuli informacijska služba 08 na po-jti, — To pobudo je prispevala uprava PTT v Kranju. - S.
Ko je bilo zadnja leta govora tem, da je treba pravilno planirati razpored dopustov, so se te misli v glavnem uveljavljale samo v neposredni proizvodnji. Toda kljub temu mesečne krivulje proizvodnje V mnogih podjetjih kažejo v juliju in v avgustu rah-lo stagnacijo, kar pomeni, da prizadevanja še vedno niso bila zadostna. Cc pa bi napravili grafikon o dejavnosti družbeno-poli-tičnih in samoupravnih organov po mesecih, bi prav gotovo ugotovili v poletnem času precejšnji padec. Povsod so se navadno sprijaznili s tem, da v času dopustov ni moč sklicati nobene seje in podobno in - nihče si zato ni belil glav. Seveda je življenje teklo naprej - ljudje so hodili v pisarne in urade z istimi problemi in težavami, v nižjih organih je razvoj nenehno zahteval ustrezne rešitve. Stvari so seveda reševali v ožjih krogih, v večini sami uslužbenci, namestniki, dežurni in podobno.
Letos pa so pred nami razprave o predlogu ustave, razprave o občinskih statutih in — kar je še posebno pomembno - sklop ključnih problemov v dinamiki ekonomskega razvoja in reševanje težav, ki se tu odpirajo — od rednega izpolnjevanja proizvodnih načrtov, utrjevanja in decentralizacije samoupravnega sistema do izpolnjevanja izvoznih obveznosti in podobno.
Hkrati je tu tudi zelo odgovorna naloga v zvezi z urejevanjem pravilnikov o delitvi dohodka, kar je pogojeno s številnimi problemi odnosov v kolektivih itd. Vse te stvari pa 60 tako pomemb-ne,d a jih ne kaže prepustiti stihiji, marveč je določene pojave treba sproti spremljati, usmerjati in posamezne težave tudi hitro reševati. Zato pa morajo biti samoupravni in družbeni organi v
Kot je že razpravljal plenum okrajnega sindikalnega 6veta, bi morali v času šolskih počitnic imeti prednost starši šoloobveznih otrok, - Hkrati je treba dopuste sploh razširiti na predsezono in na čas po njej. To pa zaradi nemotenega dela, hkrati pa tudi zaradi bolj racionalnega koriščenja počitniških in gostinskih kapacitet sploh. Prav tako se vsiljuje misel o močnejšem uveljavljanju zimskega oddiha, a ob tem se kaže tudi, da bi bilo potrebno koristiti prosti čas v deljenih etapah.
Prva košnja
Foto: F. Perdan
Proizvodnja mesa zaostaja za potrošnjo
POGOJI NA GORENJSKEM OMOGOČAJO KRITJE NAJVEČ POLOVICE DOMAČIH POTREB
Na trgovinski zbornici za okraj (njih, klavnice lahko odkupile na Kranj so ob primerjanju podat- domačem področju. Odgovor nanj kov o staležu, odkupu in zakolu smo dobili pri ing. Marku Ber-živine ter o prometu mesa na tonclju na zbornici za kmetijstvo našem območju ugotovili, da in gozdarstvo v Kranju. Prav na klavnice vsako leto krijejo manj j kratko lahko povzamemo, da se
jlgj p0 Tradicionalno nagradno žrebanje za na-I Sfc ročnike »Glasa«, ki bo združeno s proslavo I g I ob 15-letnici lista, bo 15. junija ob 20.30 <M,\*W • uri v Kranju v dvorani kina Center. Na • j - _ i • *| prireditvi bodo sodelovali veliki plesni j ti «111 G zabavni orkester iz Kranja pod vodstvom Franca Puharja in s pevcema Marijano Deržaj in Petrom Ambrožem. Zadnji bo skupaj z Jcseničanko Rino Brunovo pel tudi ob spremljavi simfoničnega orkestra kranjske glasbene šole pod vodstvom Petra Liparja. Nadalje bo nastopil še mešani pevski zbor i France Prešeren« iz Kranja, za vezno besedilo pa bosta poskrbela humorista Marjan Marine iz Ljub-: me in Franc Tref alt iz Kranja.
potreb z živino z gorenjskega območja. V zadnjih petih letih se je stalež goveda in prašičav ter njihov odkup le neznatno menjal, potrošnja mesa pa je hitro naraščala, zato smo vedno bolj odvisni od dokupa živine na drugih območjih. - Tako so gorenjske klavnice še pred štirimi leti kriie okoli 60 odstotkov svojih zmogljivosti z govedom in prašiči gorenjskih živinorejcev, v lanskem letu pa niti 40 odstotkov: pri prašičih 19 odstotkov, pri govedu pa 45 odstotkov.
V lanskem letu je bilo na Gorenjskem v prodaji na drobno prodanega 3 tisoč 100 ton svežega mesa in 1 tisoč 300 ton mesnih izdelkov. Iz teh podatkov je razvidno, da se je potrošnja mesa na enega prebivavca v zadnjih petih letih povečala od 17,3 kilograma na 23,1 kg. Predvideno je, da naj bi bila spričo nenehnega porasta standarda poraba mesa že v letu 1965 45 kg na prebi vavca.
Zaradi teh ugotovitev je zanimivo vprašanje, kako se bo živinoreja na  Gorenjskem razvijala
bo stalež živine v prihodnjih letih precej povečal posebno z dograditvijo nekaterih farm, vendar da več kot polovico potreb ne bomo mogli kriti sami, ker nimamo zadostne krmne osnove.
Kmetijska zadruga Šenčur bo pričela prihodnji mesec graditi farmo, ki bo imela letno kapaci-
teto 10 tisoč mesnatih prašičev. Krmili jih bodo s krmnimi koncentrati in s krmnim in odpadnim krompirjem. Program proizvodnje predvideva, da bo 60 odstotkov pitancev ustrezalo kvaliteti bekonov in jih bodo izvažali v države zahodne EvTope, 40 odstotkov prašičev pa bo uporabljenih v domačih klavnicah. Ta farma bo tako krila eno petino domačih potreb. Obenem že tečejo razgovori o farmi istih kapacitet v okolici Škofje Loke. Pre-ko2 0 do 25 ti60č prašičev na leto
(Nadaljevanje na 2. 6trani)
stem. Delovni kolektivi naj bi bolj kot doslej težili za bolj kvalitetno proizvodnjo oziroma za tako proizvodnjo, ki jo narekuje tržišče. Taka gospodarska politika pa zahteva določene spremembe v strukturi proizvodnje, njeno modernizacijo in maksimalno izkoriščanje proizva javnih sredstev, pa tudi smotrnejše vlaganj« investicij, s katerimi je treba zagotoviti optimalne ekonomska učinite. V okviru take gospodarske politiko je potrebno zagotoviti tudi ustrezna sredstva za vlaganje v objekte in dejavnosti družbenega standarda.
Razen omenjene točke bo na jutrišnjem dnevnem redu okrajne seje tudi razprava in sklepanje o nekaterih proračunskih zadevah za preteklo leto, razprava in sklepanje o poročilu gradbenega odbora o pripravah za gradnjo sodne 6tavbe v Kranju, razprava in sklepanje o ustanovitvi medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada in nekatera imenovanja oziroma organizacijske zadeve. — P.
S krepitvijo
nih organov
IN IZBOLJŠANJE INŠPEKCIJSKE SLUŽBE K ODPRAVLJANJU NEGATIVNIH POJAVOV V NAŠEM GOSPODARSTVU
Kranj, 9. junija - Na seji sveta
za notranje zadeve in splošno upravo pri okrajnem ljudskem odboru v Kranju so danes razpravljali o nekaterih negativnih pojavih v našem gospodarstvu: o posameznih primerih poneverb, utaje družbenih obveznosti in drugih pojavih, ki so v Škodo splošnemu razvoju. Te slabosti bo predvsem v manjših podjetjihj kjer strokovne službe niso dovolj kvalitetne in samoupravni organi pod vplivom posameznikov. Zlasti je to v posameznih gostinskih, trgovinskih in obrtnih podjetjih^ pa tudi v gradbeništvu itd. Kot so omenjali, bi se približno dve. tretjini teh pojavov dalo preprečiti v kolektivih, če bi bili tam sposobni samoupravni organi in sposobne družbeno-politične organizacije. Prav tako so ugotovili, da je potrebno izpopolniti inšpekcijsko službo in hkrati to službo tudi kvalitetno dvigniti. Na seji so ugotavljali, da so lani te slabosti v našem okraju povzročile preko 100 milijonov dinarjev škode. - Toda zaradi nezadostnega sodelovanja vseh činiteljev pri-zbiranju dokaznega gradiva itd. se večina teh primerov ustavi sredi pota in brez potrebnih ukrepov. Tako je sodišče lani razpravljalo samo o štirih primerih malverza-cij in je v republiški evidenci naš okraj med »najboljšimi«.
Sklenili so predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, da izboljša finančno, veterinarsko, sanitarno, delovno in gradbeno Inšpekcijo ter davčno službo. — Po občinah pa nameravajo organizirati posvetovanja a samoupravnimi in družbenimi organi in jih opozoriti na značilne primere oz. vzroke teh pojavov, da bi jih ti znali v kali preprečevati. - K. M.
Obrazi in pojavi • Obrazi In pojavi • Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi » Obrazi In po
Prve češnje!
Vsak, ki ima doma otroke, jih želi presenetiti s prvimi češnjami, pa čeprav so visoke cene.
Tako nas je bilo kar precej pred prodajalno mizo. Vrsta je bila v začetku samo z leve, zatem
Češnje, vrste in »kultura« .
eno in drugo stran ,se obrnila stvar in je mirno gledala akozl proti izhodu in obstala. Iz denar- okno.
nlce je potegnila dva stotaka, jih Toda jenica Iz vrste Je bila dala dečku, mu nekaj šepetala, vztrajna. Pristopila je k njej In in ta se je - kakor bi mignil - r^a: »Oprostite, gospa, poučite preril pod komolci in se pojavil vašega otroka, naj gre v vrsto, pred prodajavko. kot smo šli vsi. Učite ga pravil-
nega vedenja!«
Ženska se ni mogla več prikrivati. Vsi pogledi so bili uperjeni vanjo. Planila je med gnečo, po-
....    , .   ., , v^.,,    i- grabila fanta za roko in dejala:
Kilo češenj! Kjlo češenj!« Je ^Bova đru&je IJJJ
Deček ji je sledil % žalostnim
je nenadoma nastala tudi z desne
strani, kar je dalo povod, da se ponavljal na ves glas. ljudj   ^j, kult jt<
je še v sredini zagatilo in bilo je »Gospa! Vas otrok je pravkar »* Kulturni.,
še težko ugotoviti, kdo je prišel prišel! Naj gre v vrsto kot dru-
prej in kdo pozneje. «1!« Je dejala starejša ženska v obrazom,   ker  ki  dobil češenj.
Vstopila je ženska srednjih let levi vrsti, ki je bila najdaljša. ostali pa so se spogledali ln ču-
v prihodnje in koliko živine bi, j s fantkom (verjetno sinkom) sed- Ženska, ki so ji bile te besede dili njenemu vedenju in vzgoji
seveda po mogočih   predvideva-1 mih, osmih let. Ozrla se Je na namenjene,  Je  skušala   prezreti otroka, - K. M.
TE DNI
PO SVETU
• NOVI UKREPI V ŠPANIJI
Francova vlada je pred dnevi 6prcjela ukrep, s kaierim je vzela pravico svobodne izbiro kraja nastanitve v razdobju dveh let. — Španska vlada je v uradnem sporočilu obrazložila ta sklep zaradi »gonje«, ki Jo vodijo proti Španiji iz tujine. V sporočilu priznavajo, da je ta »gonja« nalelela na odmev v Španiji in pravico, da so posamezni državljani zlorabili svobodo, ki jim jo je nudil zakon in se vključili v nepoštena dejanja. Ta najnovejši ukrep predstavlja poizkus, omejiti rastoči odpor ljudstva, ld se Izr:</.i v množžičnl tromesečni stavki delavcev.
• VOJNI NAPAD NA RADIJSKO POSTAJO
Pred dnevi so pripadniki OAS napadli alžirsko radijsko postajo, tako da je bila oddaja za nekaj trenutkov prekinjena. Napad so napravili nekaj minut potem, ko bo končali z oddajanjem de Gaul-lovega govora. Ranjena sta bila dva tehnika, vendar ni bila povzročena nikakršna škoda, tako da so takoj nadaljevali z rednim programom. Vrhovno poveljstvo OAS je obsodilo na smrt Jeana Georgesa Sarndeta, bivšega voditelja oasovskih komadosov v Alžiriji, zato ker je pozval Evropejce, naj položijo orožje.
• OBISK KENNEDTJA V MEHIKI
Predsednik ZDA Konnedv namerava koncem meseca junija Prvič obiskati Mehiko. Vodil bo razgovore s svojim gostiteljem mehiškim predsednikom Mateo-som. Kakor pravijo v Mehiki, sta za odnose med Mehiko In njenim severnim sosedom v zadnjih mesecih določena nelagodnost in nerazumevanj p. Z mehiške strani so Izražali negodovanja zaradi precej široke »gonje« v ameriškem tisku.
• KANCLER GORBACH
OBlSCE SZ Na Dunaju se je zvedelo, da bo avstrijski kancler dr. Gorbach odpotoval koncem meseca junija na petdnevni državni obisk v Sovjetsko zvezo, takoj po vrnitvi s svojega uradnega obiska v Parizu
• PETLETNICA SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU
Slovenska gimnazija v Celovcu je proslavila te dni petletnico svojega obstoja. Solo, kjer poteka pouk v sloven čini in v nemščini, obiskuje sedaj ekrog 270 otrok koroških Slovencev, prihodnje leto pa bn iz. te šole prišla tudi prva generacija maturantov.
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in
Premiki na gospodarski fronti niso zabrisali stare razdeljenosti. Čeprav se hladna vojna v zadnjih leiih prenaša Iz političnega in vojaškega torišča vse bolj na gospodarsko področje, zaskrbljenost spričo tega nI popustila. Ugovori, ki se slišijo vedno bolj na račun zaprtih tržišč, prihajajo največkrat od dežel, ki jim gospodarsko zapiranje in preprečeva-
tih tržišč Je dejstvo, ki se v precej konkretni obliki izoblikuje na svetu. Kot protiutež zahodnoevropskega združevanja nastaja v Vzhodni Evropi Skupnost vzajemne gospodarske pomoči, ki Je povezana tudi s skupnim načrtovanjem In graditvijo gospodarstva. Te dve veliki gospodarski zvezi, ki sta škodljivi za razvoj gospodarstva vključenih držav v enaki
X IT Z1S C S
nje trgovine na enakopravni podlagi preprečuje uspešne/Si razvoj. Gospodarsko združevanje črpa svoj nauk iz političnih doktrin. Se več: gospodarske skupnosti nastajajo z vnaprej določenimi cilji, ki pa v končni obliki niso več gospodarske narave, ampak povsem preračunane na politične učinke. Gospodarska cepitev in opuščanje svetovne trgovinske izmenjave z ustanavljanjem zapr-
meri pa škodujeta tudi de?elam, ki se tema dvema združenjima niso pridružile, se ne ozirata na ugovore. Težnja »taborniške pripadnosti« so zajele nazadnje tudi gospodarstvo, čeprav ta simer razvoja svetovnega gospodarstva ne koristi. Nova gospodarska delitev kljub razrednemu zavračanju nastaja in s posledicami je treba računati. Težave, a katerimi se vključene
dežele že na začetku srečujejo, niso malenkostne. Na zahodu je ▼ ospredju vključevanje Velike Britanije, ki pa spričo svojega posebnega položaja vnaša v to gospodarsko skupnost razcepljenost in težave. Nič ni bolj očitno kot dejstvo, da Američani - najbolj vztrajno nagovarjajo Veliko Britanijo za vstop v Skupno tržišče. Američani si od angleške priključitve obetajo večji vpliv na zahodnoevropski ravni, saj sta general de Gatille in kancler Aden-auer zabijala to gospodarsko skupnost kot klin v ameriško-ru-ska nasprotja. Velika Britanija je od vseh zahodnih držav najbolj tesno povezana z Združenimi državami, saj jo z Ameriko ne veže samo telefonski kabel čez Atlantik, ampak mnoge druge prednosti, ki jih ostale zahodnoevropske države nimajo. Ena izmed teh je razpolaganje z vsemi nuklearnimi dosežki, ki so jih ameriški znanstveniki odkrili. Prav ta nuklearni kompleks je generala de Gaulla spravil tako daleč, da je zasovražil britansko vplivno mesto in se po svoje prizadeva, da bi ji vstop v evropsko skupnost Čimbolj zasolil.
Ljudje, ki so poučeni o razlikah znotraj juhodne gospodarske skupnosti, napovedujejo, da vseh
težav ne bodo tako kmalu usfela- zahodno gospodarsko skupnost t« dili in Je treba * priključitvijo di precej različno gledajo h r-Velike Britanije še odlaša*. Na ropskih in ameriške prnsli^
Za Američane Je zahodna gosp<y danska veza prva oblika irrtc^ Atlantskega združevanja ta ^ spodarskega sodelovanja, Sk« de Gaullove očala Je predstav* evropske gospodarske skupno« kot samostojen činitelj, ki bi * postavil med dve svetovni vtij. sili in pri tem nastopal enako, vredno Ju samostojno razsojal n» bi kot sodnik nogometno teka* med dvema svetovnima velikan v in a. Dovolj je, če ob tej prilofe. sti ponovimo besedni dvoboj t ga bojujeta predsednik KenjLu in general de Gaulle. AmerS^ političnim misionarom t^^? ni uspelo razčistiti de Gaju^ '/mešanih pojmov. De Gauue^" nadalje govori: »Evropa sj mJ* v prihodnosti priboriti v1oK0 Z? sodnika v ameriško-sovjetafcik sprotjih.« Konnedv pa mu 7 ** manjšo odločnostjo odgov^-0* »Dokler bo ameriška varno* visna od vojne in miru ▼ Evn2* tako dolgo bodo Američani ml! lovali pri važnih odločitvah v»T ropi.« Besedne pravde s tem konec, kakor ni malo težav v'' terimi se borijo zaprta ti-Hii v začetku. »f
Britanski premier Macmillan
ZDRAVKO TOMA2E4
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in d
Strah pred roparjem
Ko se je E. Janez iz Vopovelj .še ženil pri svoji Cilki in vračal v oktobru leta 1955 okoli polnoči s kolesom z Brega proti domu, mu je vrhu klanca nad Nasovča-mi nenadoma zaustavil pot moški, ki je skočil iz zasede v hostL Zgrabil je urno za krmilo in zahteval z grobo besedo, naj mu izvori denar. Presenečen in prestrašen je Janez obstal. Se preden si je mogel kaj pomagati, mu je napadavec že segel v notranji žep suknjiča. Iz žepa je potegnil denarnico, vzel ven 8000 dinarjev gotovine in mu prav cinično vrnil izpraznjeno denarnico. Zagrozil mu je še, da o tem ne sme nikjer nič praviti, češ da ga že pozna in da pozna tudi njegovega brata, ki je tudi že nekoga ubil. Napadavec, v katerem je Janez spoznal kmeta Viktorja Roglja iz Nasovč, je svojo žrtev tako ugnal, da mu je uspelo odnesti plen brez vsakega odpora.
NI UPAL NIKJER POVEDATI
Janez o svojem »srečanju« z Rogljem ni upal nikjer povedati, Cilki pa je vse zaupal šele potem, ko eta se vzela. Sele sredi lanskega leta se je zadeva v domači okolici toliko razvedela, da je dosegla tudi postajo Ljudske milice v Cerkljah, nato pa je bil Rogelj prijet. Takoj so ga priprli in v teh dneh sodili pred senatom petorice okrožnega 6odišča v Kranju.
OTEPAL SE JE KRIVDE
Rogelj se je na obravnavi krčevito otepal krivde in skušal prepričati sodnika, da se Janez pač moti, kdo je bil ropar in da bi ga vendar že prej prijavil, če bi ga res poznal. Janez pa je odločno vztrajal pri 6vojem in pojasnil, da Roglja že od mladih let dobro pozna in da je kljub temu,
Brez vidnejših uspehov
1 Svet z^ obrt in industrijo pri ObLO Jesenice je pretekli četrtek skupno z obrtno-komunalno zbornico v Kranju organiziral posvet • predstavniki obrtnih podjetij, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. Na posvetil so v obširni razpravi ugotavljali dejansko stanje v omenjeni gospodarski panogi. Splošna ugotovitev je bila, da obrt v jeseniški občini zaradi specifičnih pogojev v zadnjih letih ni dosegla vidnejših uspehov.
Glavni vzroki za to so v kadru, saj ni dovolj strokovnih delavcev, nadalje so premajhna vlaganja sredstev v poslovne prostore in negospodarska uporaba sredstev na račun pavsalizacije. Dotaknili so se tudi zaposlovanja žena, strokovne usposobljenosti posameznikov, poslovnih prostorov, namenske uporabe denarja, ki jim ostane na podlagi sklenjene pavšalne pogodbe.
Poudarjena je bila tudi smotrna organizacija podjetij, nada-
Ob tematski razstavi Maria L. Vilharja
»Jazz na Bledu...«
Samo tokrat ne tisti, ki odmeva r odra blejske festivalne dvorane, ampak Jazz v plastikah, ki si jih ogledujejo obiskovavcl festivala v veži prireditvenega prostora. »Jazz na Bledu« je namreč naslov razstave kiparskih del, ki jih je pripravil umetnik — amater Mario Vilhar za to priložnost. V plastikah nam predstavlja jazz godbenike, v eni izmed skupinic pa si je »privoščil« tudi novinarje in fotoreporter je. Razstava je zanimiva: zaradi svojevrstnega materiala, zaradi svojevrstne teme, iz katere umetniki skoraj ne črpajo, in seveda zaradi značilne-obdelave tem in humorja, ki je značilen za Vilharja. Kratek razgovor z njim naj vam ga predstavi vsaj v bežnih obrisih.
Tema razstave je res nenavadna, čeprav kot nalašč za to priložnost. Kako to, da ste se odloČili zanjo?
Jazz me je že od nekdaj privlačil zaradi svoje razgibanosti. Cesto prihajam v 6tik z našimi jazz godbeniki in tako smo se tudi domenili, da bi pripravil tako razstavo. Tematskih razstav do sedaj nisem prirejal, ker sem upodabljal najrazličnejše motiv© iz življenja preprostega človeka. Skušam ga predstaviti nekoliko satirično, z vsemi »njegovimi napakami. Tako eo <na primer značilne skulpture »Ljubljanski firbei«, »Vinski brat- ali »Pretepi v gostilni«.
Ste že velikokrat razstavljan?
Na petnajstih kolektivnih razstavah v Jugoslaviji in dveh mednarodnih na Danskem. Imel sem tudi 10 samostojnih razstav. Posebno velik uspeh sem doživel na dveh razstavah v Beogradu in na Danskem. — M- S.
lje proučevanje tehnološkega procesa itd. Analizirati bi bilo treba tudi tržišče za plasman proizvodov in neprestano zasledovati proizvodnjo ter usklajevati osebne dohodke b finančnimi uspehi podjetij. Le na ta način bo zagotovljen uspeh in dosežen program v letošnjem družbenem načrtu. Govora je bilo tudi o delu raznih stanovanjskih servisov, ki po svojem priviligiranem položaju povzročajo fluktuacijo iz obrti v servise, kjer dosegajo tudi večje osebne dohodke.
Problem v obrti je tudi, kje dobiti stanovanja za delavce. Zato bodo morala obrtna podjetja določiti tudi del sredstev za gradnjo stanovanj. — M. 2.
»Punčka sanja« gostuje v Kranju
Jeseniški gledališčniki bodo v tem tednu gost Prešernovega gledališča v Kranju. Njihov tokratni obisk velja kranjski mladini, saj so za to srečanje pripravili sanje za male in velike otroke — igro Saše Skufca »PUNČKA SANJA«. - Vmesna pripomba: segava trojica — lutki Perunika in Storžek, pa robot Goli jat in še mnogi drugi bodo mlademu občinstvu, pa tudi odraslim, pripravili poldrugo uro prijetnega razvedrila.
Popoldanska predstava v sredo, 13. junija, ob 16. uri je namenjena šolama »Franceta Prešerna« in »Lucijana Seljaka«, večerna ob 20. url pa ostalemu občinstvu. — Četrtkovi predstavi sta za kolektiv Iskre, petkova popoldanska uprizoritev pa je 6pet namenjena šolarjem.
da ga zaradi tome ni mogel dovolj razločno videti v obraz, lakoj ved?l, s kom ima opravka. Po glasu ga je povsem zanesljivo spoznal. Res je tudi, da je Rog-ljev brat zakrivil uboj. Ker je bil napadavec znan daleč naokrog kot nevaren tujemu premoženju in je bil zaradi tatvin že kaznovan pa tudi sicer razvpit kot nasilen in maščevalen, Janezu ni zameriti, da napadavca ni že prej prijaviL
ODKRITE ŠE DRUGE TATVINE
Na obravnavi so bile odkrite Se nekatere tatvine, za katere si je Rogelj prihranil 6odni postopek samo zaradi tega, ker so se ga ljudje bali. Pojasnjen je bil tudi obtožencev napad na kolesarja, ki mu pač ni hotel nič zalega, ki ga je rešil obtoženčevega no/.a samo pojav avtomobil ista. Obtoženi Rogelj je moral zaradi izgredov zoper mirne državljane dajati že večkrat odgovor sodniku za prekrške. Vse to je sodišče prepričalo, da je napadel in oropal tudi E. Janeza in je zato Roglja obsodilo zaradi kaznivega dejanja na 2 leti strogega zapora.
SLABE DRUŽINSKE RAZMERE
Obravnava je razkrila rudi razmere v obtoženčevi družini, ki so gotovo že same veliko zakrivile, da je zabredel v kriminal. Desetčlanska družina 6e je z očetovim zaslužkom (vaški kovač) prebijala skozi pomanjkanje, po očetovi smrti v letu 1956 pa jo zašla v pravo pomanjkanje. Eden izmed obtožencevih bratov se je moral že zdraviti v bolnišnici za duševno bolne, drugi se je obesil, a tretji je hud alkoholik.
Proizvodnja mesa zaostaja za potrošnjo
(Nadaljevanje s 1. strani)
V družbenem sektorju zaradi razpoložljive krme ne bo mogoče rediti.
Program razvoja govedoreje je že pred tremi leti pripravil kmetijski zavod Kranj skupaj s takratno okrajno zvezo zadrug in kmetijsko poslovno zvezo ter ostalimi kmetijskimi in veterinarskimi strokovnjaki.^ Ta program predvideva prvo fazo razvoja socialističnega sektorja, in sicer ureditev šestih mlečnih farm, ki bodo imele 6kupno z nekaterimi manjšimi objekti okoli 3000 krav mlekaric. S teh farm naj bi letno dobili od 7 do 8 milijonov litrov mleka. Mlečne farme bodo redile govedo črn o-bele pasme. V zadnjih dveh letih je bilo že zgrajeno 800 stojišč, letos pa so odobreni krediti za izgradnjo 1500 stojišč. Proizvodnja mleka se je v družbenem sektorju v zadnjih dveh letih povečala od 300 tisoč litrov na več kot milijon litrov.
Povečanje proizvodnje mleka v gospodarskih organizacijah družbenega sektorja v prihodnjih treh do petih letih bo povzročilo, da se mlekarnam ne bo več splačalo kupovati mleko po bolj oddaljenih vaseh. Zato je bil že pred leti sprejet sklep, da 6e na Gorenjskem cikasto govedo križa s (ivetlolLsastim in s tem poveča proizvodnja mesa. Nova pasma, ki bo tako nastala, bo, kot je predvideno, primernejša za pitanje, ne da bi pri tem trpela sposobnost za proizvodnjo mleka. — Zaradi povečane teže živali je pričakovati zmanjšanje števila krav in povečanje števila mlade pitane govedi, ker bo pitanje go-
vedi nove pasme zelo ekonom no. Veterinarska služba, fcj kar opravlja tuberkulinizac
veda, ugotavlja, da
to
Zaisebni kmetijsk
OH
1  levilo" "nT dega goveda v hlevih že ftai^
ne prodajajo več telet v med 4 in 5 tedni, ampak jih* jo do teže 400 do 500 kUOsr»Pit*' Tudi podatki kmetijskihtS^ in klavnic dokazujejo, da tr*V odkupljene mlade govedi ^9 njih letih narašča.
Vsa kmetijska posestva, škofjeloškega in gorenja so doslej dajala prednost vodnji mleka, zato je v niji^! pitališčih le neznatno atovfu°*f let. - M. Sošič •
POKVARJENO SlVna, NO KAZALO ^
Vx, ?. jUnija- <*> 81* M
prišlo do hujše prometne « L na cestnem odseku med 25?* in Bitnjem pri Kranju.
Tovornjak, ki ga je Janez Jerse iz Kranja j^*Jf iz Zabnice proti Kranju pJ*1^ njah ga je dohitel iTKrtorisfv. 8"' Bertoncelj iz Lajš.  Ko i. ^ motorist prehitevati tovo™ mobil, je ta začel zavijali*** ni odcep na levi strani   v **' bilo   smerno   kazalo   tov^ ' pokvarjeno, motorist tudi **** vočasno opazil, da narnerT' **r vornjak spremeniti srp^r 7* * se je v levi bok tovorrtiavTf1 * torist in sopotnica Cilka celj sta se pri padcu hudc^T*5' dovala. Odpeljali so ju v sko bolnišnico. Škode na mik" je le za okrog 20.000 dinarji'
Sinoči so na lileuu
jazz festival. Zadnji večer so nastopili
orkester RTV Zagreb, mal| ansambel RTV Beograd,  kvintet Predraga Krstića, kvartet Dragana vica In kvintet Radana Bpsnera
TUDI ZA VAS JE ZANIMIVO
... da bo  gradnja ka*«^
farme pri Vrbi, o tem pisali, veljala okoli 350 nm, jonov dinarjev.
... da so bile vse p**^ opere »TmnerskJ dnkaU, Z so jo na študirali Jesenov razprodane.
15.
Doslej največje žrebanje za naše naročnike
■ ■
junija
Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki
Vrednost nagrad nad milijon dinarjev
Vstopnice za prireditev lahko dobite v predprodaji v upravi „Glasa" od danes dalje
POPRAVEK
Naslov članka »O lanskih jomkih obrtnikov«, ki je b:l ^ javljen na drugi strani t zadnji (64.) številki našega fl^ la, bi se moral pravilno itan O DELITVI ČISTEGA DOROfc KA V OBRTI
♦
W. Tedne in tedne .je Kriš opažava! ru'eto. Nekega dne je po-■taril za 10 dolarjev ko*eic na številko 26. Številka je dobila. Spet minila vrsta iger in Kriš je položil 10 dolarjev na "2. Znova je dobil. Potem je izgubljal In spet dobival. Ko sta s Cr.<kora odhajala, tta imela 35 funtov 'zlatega prahu.
65. Okoli mize so se nabirali igravci, med cm ko so soigravrl poskušali staviti na iste številke kot Kriš. Ko je opazil, je igro spremenil. Desetkrat zaporedoma je stavil na 18 in vsakokrat izgubil. Tudi najetanovltne.fšl so ga poiem zapustili. Takoj je .spjem.nil številko in dobil 350 dolarjev!
66. Zmerom je igral pffi mizi. ki je bila blizu peči. Ta večer jc i«ml z desetimi lastniki igralnic. Ko je potekla ura in pol jih je Kriš popolnoma obral. »Blagajna Je prazna,« je naznanil upravitelj. »Ali imate dovolj?« je vprašal Kriš. Lastniki Igralnic so m preplašeno spogledali.
mali. oglasi • rriali oglasf
prodam
Koncertni klavir z leseno konstrukcijo poceni prodam. - Naslov 9 Oglasnem oddelku 2317
Pro/am dobro ohranjeno »Pri-l/o- pe «godnj ceni. — Naslov v oglasnem oddelku 2353
Prodam trodelno brano, slamo-reznico na motorni pogon in kmečki voz (vprežni). — Zg. Bitnje 17
23G0
Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo in dodatno peč a pokrovom. — Naslov v oglasnem oddelku. 2369
Prodam 2 kub. metra suhih hrastovih plohov. — Naslov v oglas-temodd elku 2370
Prodam »NSU-Prlmo« 175 cem, g 5000 prevoženimi kilometri. -Kaslov v oglasnem oddelku 2371
Prodam sipo in stavbni les. — Karija Zupane. Šenčur 2372
Ogrodje dveh levih štedilnikov (rabljenih), kuhalnik na dve plo-ii.. dve postelji in zidake, progam. - Kunetelj, Sfražiška 11
2373
kupim
Kupim enoslano. anjsko hišo z vrtom v okolici Jesenic, možna tudi zamenjava enosobnega stanovanja. — Ponudbe pošljite na podružnico Glasa na Jesenicah 2374
Kupim dobro ohranjeno Vespo — 150 cem (Gransport ali Turib-mo). - Zorman, Valburga 29, Smlednik 2373
ostalo
Materialna knjigovodkinja želi spremeniti službo. — Oddati ponudbe pod »1. julij«. 2376
Iščem starejšo žensko za varstvo otroka. — Naslov v oglasnem oddelku 2377
Veseli planšarji vam bodo igrali v nedeljo, 17. Junija, na gasivski veselici pred GasivskJm domom v Straži šču.
Od Brnikov do Šenčurja sem našel aktovko s sirom. — Lastnik jo dobi pri Cehovinu, Primskovo št. 43, Kranj 2378
Obveščam vse, da so vsa dejanja Janeza Grilca z Blejske Dobrave 103 v zvezi s prodajo njegovega premičnega in nepremičnega premoženja, neveljavna. — Začasni skrbnik V. Lani?us 2379
Obrtno podjetje Kovinoservis Jesenice potrebuje kvalificiranega kleparja in 2 KV vodovodna instalaterja. - Nastop službo ta-k°j 2.380
ftOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V KRANJU, Cankarjeva 2
razpisuje sprejem rednih slušateljev v oddelke za odrasle
1. Oddelek za odrasle — do 25 slušateljev
2. Enoletna poslovodska šola - do 50 slušateljev
3. Dvoletna komercialna šola — do 24 slušateljev
Pogoji:
Vsi slušatelji morajo biti žc zaposleni v gospodarski organizaciji, ki je bavi s trgovino, obrtjo, industrijo ter upravljajo blagovni promet in da podjetja priporočajo vpis.
Posebni pogoji:
Kandidati pod 1. dokončana osemletka, kandidati pod 2. in 3. dokončana šola za prodajavce in dvoletna praksa v blagovnem prometu.
Prijave, kolkovanc s 50 din državne takse, je treba poslati skupaj s šolskim spričevalom, rojstnim listom in potrdilom podjetja do konca junija naslovu.
ŠOLSTVO
Delavska univerza v Tržiču bo jesen! uvedla slro.ini in elektrotehniški oddelek srednje tehniške šole /a odrasle.
V šolo se lahko vpišejo vsi ti-sti, ki so končali vp.jensko ali industrijsko šolo omenjenih 6trok ali pa so drugače dosesli kvalifikacijo v strojni ali elektrotehniški stroki.
Prijavnice dobite v prostorih delavske univerze v Tržiču (na občinskem ljudskem odboru) ali v trafiki nasproti obč. ljudskega odbora. Izpolnjene prijavnice oddajte do 20. junija 1982 na delavski univerzi.
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tovarne obutve »PEKO«, Tržič razpisuje zasedbo izpraznjenega delovnega mesta
POSLOVODJE poslovalnice »Peko«. Radovljica. Gorenjska cesta 6 Pogoj: visokokvalificirani delavec v trgovini aH kvalificirani delavec z daljšo prakso v prodaji obutve.
Nastop službe možen s 1. julijem 1962. Prijave je poslati kadrovskemu oddelku podjetja.
LOTO
Žrebanje 14. kola z dne 6. V. 1962 6
18 19 33 37 41
in dodatna številka 28
V KRANJU
Fižol 120 do 190 din: ajdova moka 120 do 150, koruzni zdrob 170, koruzna moka 55, ješprenj 80 do 100, kaša 120 do 150, krma za kokoš 50, suhi krhlji 70 do 100, salotka 140, oves 30 do 33, proso 70 do 80 din zn liter; novi korenček 20, nova čebula .'v0, peteršilj 25 din za šopek; klobas* 140, por 10 do 20. česen 5 ''o 10, piščanci 400 do 5r0. kokos 500 do 900, jajca 2o din za kos; smetana 21). beriv-ka 50 din za merico; med 650, fige 240. kolerabe 40, slive 210 do 220. jabolka 150, orehova jedrca 1400, češnje 130 do 140, grah v stročju 1140, solata 200 do 260, kislo zelje i loo! špinača 180 do 200. krompir ! 30 do 35, surovo maslo 720 do 760, sir ikuti HO do 160 d/fl zt kg.
Gorenjsko srednješolsko in osnovnošolsko prvenstvo
Množičen in kvaliteten nastop mladih
V KRANJU
Poročili so se: Peler Tati la, gumar, in Albina Peltrin, tovarniška delavka; Stanislav Balantič, mizar, in Marta Celik, uslužbenka; Franc SvoljŠak, lesni manipulant, in Angela Strle, uslužbenka; Franc Meglic, posestnik, in Antonija Kristane, tkalka; Vincenc Božnžar, mizar, in Zvonimira Zupan, šivilja; Franc Šenk, posestnik, in Marija Kadivec, po-ljedelka; Filip Rogač, tov. delavec, in Ana Bešter, gospodinjska pomočnica; Jožežf Hartman, šofer, in Marija Tropenauer, šivilja; Franc Ropret, gumarski delavec, in Terezija Perdan, delavka;
Rodile so: Alojzija Ovsenek — deklico; Ljudmila Skrlec - deklico; Lucija Tadl - dečka; Ivana Korič — deklico; Helena Ponikvar
- deklico; Zofija Subio - dečka; Marija Janševec - deklico; Veronika Smrtnik - deklico; Marija Roblek - deklico; Marija Košir
- dečka; Pavla Avsenek - Z dečka; Silva Kuhar - dečka; Marijana Božnar - deklico; Marija Lazukič - dečka; Marija Nastran
- dečka.
Bled Vi lunija - Včeraj je bilo na blejsken. stadionu gorenjsko srednješolsko in osnovnošolsko prvenstvo v atletiki. Nastopili so dijaki in učenoi skoraj vseh večjih go-enjskih srednjih, osnovnih in (j Tokovnih šol. Tekmovanje je bilo solidno organizirano, vendar je kljub temu nekajkrat prišlo do nepravilnosti, ki prav gotovo ne 60dijo na tako velika tekmovanja. Kljub temu, da je tekmovanje oviralo 6labo vreme, so nastopajoči dosegli nekaj odličnih rezultatov. Omenimo naj nov gorenjski rekord Pristova v skoku v daljino, izenačen gorenjski rekord Stokova v 6koku v višino, odlična rezultata Ankeletove v teku na 60 metrov in v skoku v daljino, zelo dober rezultat Marije Tolar v teku na 400 metrov in ne nazadnje odličen rezultat pionirja Meglica v skoku v višino. Včeraj.šnji nastop je pokazal, da je na Gorenjskem veHko talentiranih atletov, treniranih pa sorazmerno malo; to nekladnost pa bomo odpravili le z vključevanjem mladine v atletska društva, kjer bodo mladi talenti z načrtnim delom in pod nadzorstvom strokovnjakov lahko dosegli kvaliteto, ki jc potrebna, da se bodo uveljavili turli v republiškem in zveznem merilu.
REZULTATI
Osnovna šola — pionirji — 60 m: 1. - 5. Tomaž Slivnik, Tine Slivnik (oba Cufar — Jesenice), Triler ter Corotta in Justin (oba Radovljica) 8,0; višina: 1. Meglrič (Graj-zer — Tržić) 165; daljina: 1. Justin (Radovljica) 586; krogla: 1. Satler (Grajzer - Tržič) 13,70; pionirke - 60 ni: 1. Ankele (Seljak - Kranj) 8,7; višina: 1. - 5. Stucin in Sober (obe Bračič - Tržič), Kalan (Gorje), Naglic (Cerklje) in Zupan (Žirovnica) 125 (to višino so s popravami preskočile
še štiri tekmovavke); daljina: 1. Ankele (Selj.k - Kranj) 473; krogla: 1. Kumer (Skofja Loka) 9,97.
Srednje in strokovne šole — mladinci - 100 m: 1. Protič (TTS) 12,1; 1000 m: 1. Ravnikar (ŽIC Jesenice) 2:53,5; višina: 1. Smitek (Gimnazija Jesenice) 168; daljina: 1. Pristov (KSC) 635 (nov gorenjski članski rekord); krogla: 1. Pezdič (Gimnazija Kranj) 1463; mladinke — 100 m: 1. Ješe (Gimnazija Kranj) 14,9; 400 m: 1. Marija Tolar (F3S Kranj) 64,6; visina: 1. Stok (Gimnazija Kranj) 14- (izenačen gorenjski rekord}: daljina: 1. Ivanka Tolar (ESS Kranj 443; krogla: 1. Pavlic (Gimnazija Jesenice) 9,22. - M. Jeza
KAJ TARE PREBIVA VCE V DUPLJAH
V Dupljah pri Naklem se že dlje časa ukvarjajo s tremi ,ne urejenimi zadevnmi, ki so predmet številnih razprav med vašča ni, z njimi pa se ukvarjajo tud; krajevna oblast in družbene organizacije.
Posebne nevšečnosti povzroča poštni urad v Dupljah, ki se bo moral izseliti iz sedanjih prostorov. Prostor 60 pravzaprav našli V Spodnjih Dupljah, toda lastnik - kmetijska zadruga Naklo — ga no5e odstopiti. — Vse prošnje in prigovarjanje prebivavstva so bob ob steno. Prebivavel se resno boje, da bodo zaradi tega izgubili poštni urad.
Precejšnje nevšečnosti imajo tudi z električno napeljavo, bolje povedano - s šibkim električnim tokom. Prebivavci se vprašujejo, kdo je temu kriv.
Nevšečnosti eo tudi z nedograjeno in neurejeno kanalizacijo v Spodnjih in Zgornjih Dupljah. -Prebivavci upajo, da bodo pristojni činitelji to pereče vprašanje še letos ugodno rešili. - R.
i mmmmm
59
injl led
Toplota me je dvigala in uspavala hkrati. Nenadoma se mi je Hvrtelo v glavi, miza se je zavrtela potem se je zavrtel ves prostor okrog mene. Imel sem občutek, kot da so mi noge odpovedale po-fliuknost, in zaslišal sem krik. Potem sem izgubil zavest in se po-greznil v globoko mehko temo.
Ali je biLa koča sen? Ali jc smrt v negu taksna? Skušal sem ti zopet priboriti zavest. Nisem smel ležati v snegu. To je pomenilo ■mrt. To sem vedel in proti temu sem se boril. Človek ne sme opustiti borbe samo zaradi tega, ker je utrujen do smrti. Umreti v ■negu — tako ne smemo končati sovjega življenja! Šiloma sem se dopet dvignil, odprl oči. Pred očmi se mi je prikazal obraz, se raz-lezei v spačeno in spremenjeno obliko kot nekaj, kar gledamo skozi kozarec z vodo. Bil je dekliški obraz. Pomislil sem na Jillo. Ko bi vsaj mogel priti do Jille. Nekdo je spregovoril moje ime, zazdelo ■e mi je, kot da prihaja iz strahotne daljave. Slišal sem, da se neka j dogaja, toda bilo je tako neresnično. Moči so me zapustile. Vse okrog mene se je tiho in mehko pogreznilo v blagodejno pozabo.
9. poglaoje
GEORGE FARNELL
Le z odporom sem se prebujal k zavesti. Bilo mi Je, kot bi bil ipal in ae medtem šiloma oprijemal vsakega dragocenega trenutka tega počitka. Čutil sem, kako sem medel in zaspan. Lahko sem •iiial veter, toda nisem ga mogel občutiti. Bilo je, kot bi izgubil sposobnost občutka. O čem sem vendar sanjal? O koči in o ženskem glasu. Naglo sem odprl oči in opazil nad seboj nejasne obrise sobnega stropa. Ležal sem na lesenih tleh, to sem čutil z rokami. Moja glava je ležala trdno in toplo na nečem mehkem. Z moje desne Je prJiajalo nekaj toplega. Obrnil sem glavo in videl kako se iz »taro-Bodnega železnega štedilnika dvigajo živahni plameni. Zgoraj Je stal pločevinast kotel, iz katerega je uhajala para.
»Ali je bolje?«
Bil je ženski gks, nežen, prijazen in nedopovedljivo znan. Vzdihnil sem in zopet pogreznil vase, tako brezmejno utrujen 6em se počutil. Zaželel sem si, da s mi ne bi bilo treba nikoli več premakniti.
Jccljaje sem se zahvalil in trudoma sedel. Ko sem se obrnil, sem pogledal v jasne, sive Jilline oči.
»Kako za vse na svetu ste prišli vi semkaj?« sem jo vprašal.
Nasmehnila se je. »S smučmi.« In potem nenadoma resno: »Bili, kaj se je zgodilo? Kje je George? Nisem več mogla prenašati, da bi še dalje čakala doli v hotelu, medtem ko ste se vi vsi skupaj zbirali okrog divjačine. Davi ob zori sem odšla. Mislila sem, da bom prispela do Gjetergvggena, toda potem je začelo snežiti in Prispela sem komaj sem do koče. Ali ste videli Georgea?«
»Da, od daleč,« sem odgovoril; »med vzpenjanjem proti Svetemu Paalu, preden je pričelo snežiti.« Vzel sem ji kozarec z vročim konjakom iz rok in ga izpraznil. »Lovaas in njegov tovariš sta bila kakšnih pet sto metrov za njim.«
»In kje je zdaj?«
»Takoj, ko je pričelo snežiti, je zavil od določene poti. Pognal jih je v hudičev ples ob gorskih razpokah in prepadih. Gotovo se ju bo otresel in potem se bosta zunaj v snegu izgubila.«
»Izgubila? Toda...« Prekinila se je in njene oči so se s skrbjo obrnile vame. Slednjič je dejala: »Strahotno dolgo pot imate za seboj, Bili? Od Vassbvgdena do Svetega Paala je zelo težavna pot. Saj ste komajda utegnili kje počivati?«
»Le za kr*tek čas sva se ustavila v Osterbu in Steinbergdalu,« sem odgovoril.
»In kje je Alf Sunde?«
»V Steinbergdalu.« Z roko sem si segel čez obraz. Oči wm imel še vedno zelo utrujene in kljub toploti konjaka se mi je Se vedno vrtelo.
»Toda zakaj ste ga pustili v Steinbergdalu?« je vprašala.
»Bil je ranjen, strel skozi ramo,« sem odgovoril. Le zakaj ni mogla prenehati s tem vprašanjem? Ali ni mogla videti, da ne bi rad govoril? Toda po nečem sem jo moral vprašati, po nečem, kar je ona dejala. »Ah, da — na kaj ste mislili z besedami, da niste mogli več vzdržati, medtem ko so se vsi zbirali okrog divjačine?«
Oči so se ji povečale in zbale. »Strel skozi ramo? Od kod strel? Kaj se je zgodilo?«
Uspelo ml je, da sem vstal. Čutil sem, da se mi vrti v glavi, in moji koraki so bili le šibki. Stopil sem tesno k peči in skušal
ujet! čimveč toplote. »Ali imate morda še kaj konjaka?« sem vprašal. Moj glas je zvenel tuje.
»Da,« je dejala in primaknila steklenico. Zlil sem nekaj konjaka V skodelico z vročo vodo iz kotla. Ogrel sem si roke ob skodelici in vdihaval vonj. »Nikar si ne delajte skrbi zaradi Sundeja,« sem dejal. »Z njim bo vse v redu. Ranjen je samo v meso. Rad bi vedel, kako je spodaj v Finse. Kdo vse je bil v hotelu?« Napravil sem požirek pijače. Kako čudovito diši vroč konjak, če je človek tako utrujen! »Je bil Dahler tam?« sem vprašal.
»Da. Z nami se je peljal tja z vlaU,m.« Premišljevala je. »In potem je prispel še Jorgensen. Pripeljal se je z vlakom iz Osla«
»Jorgensen?!« naglo sem se obrnil k njej. »Kaj Je Jorgensena pripeljalo tja?«
»Tega ne vem.«
Jorgensen v Finse! Nekdo mu je moral nekaj namigniti. Ali pa je bilo to samo eno tistih slavnih srečnih naključij?
»Se je hotel dalje časa zadržati v Finse ali pa Je bil aamo na poti od Osla do Bergena in se je odločil, da ostane tam čez noč, ker je videl Dahlerja?«
Zmajala je z glavo. »Ne, zdi se mi, da je nameraval ostati. Dahler je bil v baru in Jorgensen ga iz vlaka ni mogel videti. Prišel je takoj s kovčkom v hotel in zahteval sobo.«
»Samo za prenočitev?«
»Ne, v sprejemnici je dejal, da ne more povedati, kako dolgu namerava ostati.«
»Ali je imel s seboj smučI?«
»Ne — tudi smučajrske obleke nI imel. Vsekakor sem slišakt, kako se je pogajal z direktorjem hotela, da bi mu posodil marsikaj, kar je potreboval.«
»In kako je reagiral, ko je našel v hotelu Dahlerja?« Pri tem sem pomislil na Dahlerjev telefonski poziv iz Fjaerlgnda. Nekdo je moral Jorgensenu o vsem poročati.
»Nisem bila prisotna, ko sta se prvič srečala,« je odgovorila Jill. »Toda, ko sera kasneje prišla zvečer v bar, sta oba sedela tam Povejte mi, BiH, kaj je s tema človekoma? Jorgensen sicer ni tako boječe nervozen tip, toda Dahlerja ga je strah. In Dahler — tudi ne vem prav — te tak, kot bi nekako čutil, da ima premoč v rokah Celo v polnem hotelskem baru je bilo mogoče občutiti to vzdušje med njimi. Jorgensen se je resnično zdrznil, ko me je ugledal Pri tem je pogledal Dahlerja. Ta se je samo rahlo priklonil. Toda ves čas je opazoval Jorgensena z zvitim nasmehom Jn pri tem imel v očeh tako čuden sijaj. Bilo je t«ko, da me je hladno spre-letavalo po hrbtu.«
GLAS
POVEST tri?  it. lfJ|
Svetovno nogometno prvenstvo v Cilu
Strelec
s prebito arkado
Jugoslavija : Z. Nemčija 1:0
Tretjič Nemci niso Imeli sreče — Premagani so na bojišču v levji borbi — 85 minut živčnega čakanja — 5 minut pred koncem tekme je Radakovič zabil zmagoviti gol in priboril Jugoslaviji vstop v polfinale
— V prenosu nogometne tekme prosi nemški na-povedovavec poslušav-ce doma, naj držijo fige
— Pritisk jugoslovanskega moštva je bil ves Čas tekme silovit
Santiago. 10. junija — Danes je bila na nacionalnem stadionu v Santiagu odigrana četrtfinalna nogometna tekma, ki se je končala z zasluženo zmago Jugoslovanov 1:0 (0:0). Strelec edinega gola je bil Radakovič v 85. min. Igre.
Po obojestransko nervoznem začetku so se Jugoslovani prvi znašli in začeli z resnimi napadi na vrata Fahriana. Tako so kma-3lu preko izvrstnega Sekularca, ki je včasih preigral tudi po tri nasprotnei gravce, postali gospodarji na igrišču in v prvi polovici zapored dosegli več kotov. Idealno priložnost za dosego vodečega gola je izpustil Kovačevič, ko sta mu Jcrkovič in Galič preskočila žogo, vendar je bil strel netočen. Nemci so v prvm polčasu uporabili svojo staro taktično zamisel ter se v glavnem branili, s hitrimi protinapadi pa hoteli priti do zadetka.
Drugi polčas se je začel z napadi Nemcev, ki pa jih je naša obramba pravočasno odstranjevala. V trčenju med Radakovičem in Seelerjem je bil poškodovan naj desni krilec, ki je moral za nekaj trenutkov zapustiti igrišče tako da so Jugoslovani nadaljevali igro z 10 igravci. V tem času «o Nemci izsilili dva kota, ki pa sta ostala neizkoriščena. V 65 minuti je imel Jerkovič idealno Priložnost, ko je žoga že prešla nemškega vratarja in jo je v zadnjem trenutku nemški brani-vec odbil v polje. Pritekel le ;0 Galič, vendar je streljal mimo vrat. Minuto pozneje Jerkovič zopet nevarno strelja. V 68. min Soškič brani t glavo streljano žogo Hallerja. Napadi se menjavajo, vendar imajo Jugoslovani še vedno premoč. V 75. minuti brani Soskić strel Seelerja. V protinapadu je poškodovan Erhardt in nemški vratar brani dve do tri ostro streljane žoge. Pet minut pred koncem igre je Radakovič pokazal našim napadavcem, kako se strelja na vrata. Nemški vratar žoge sploh ni videl...
Zmaga Jugoslavije je zaslužena- Z njo so naši nogometaši doseglo doslej največji uspeh na •vetovnih prvenstvih.
Ostali četrtflnalni rezultati: Cile : SZ 2:1 (k      Brazilija : Anglija 8:1 "      CSSR : Madžarska 1:0 »
Kranj, 10. Junija — Dvoboj gorenjskih predstavnikov v republiški rokometni Hgl se je končal z minimalno zmago Kranjčanov, čeprav bi bil rezultat lahko tudi obraten. Mladost je danes spet slabo igrala in še zdaleč nI prikazala takšne Igre, kot preteklo nedeljo proti mariborskemu Braniku; podcenjevanje nasprotnika z dna tabele bi se kmalu maščevalo. Nasprotno pa so tržlškt roko-mctaši zelo požrtvovalno zaigrali ln bi po njihovem prizadevanju zaslužili vsaj eno točko. Opaziti je, da so od jeseni zelo napredovali in bo velika škoda, če bodo morali zapustiti ligo. Vsekakor pa upamo, da bodo na kvalifikacijah le dokazali, da sodijo v družbo najboljših v Sloveniji.
t '.šport: šport. šporV. šport
R'-.or'k   o me-:
I Republiška liga moški
Gorenjski derby (komaj)
Je, Id eo pet minut pred koncem izravnali rezultat na 20:20 in nato še na 21:21. Zmagoviti gol za Mladost je dve minuti pred koncem zabil Stane Bregar.
Do konca prvenstva tako preostane le še eno kolo, ki pa ne bo prineslo več bistvenih premikov na lestvici. Kranjčani bodo zasedli peto mesto, Tržičani pa se bodo morali pač zadovoljiti z zadnjim. Pri obeh moštvih bo treba potlej še več resnega dela, če hočeta v novo isezono startati z večjimi upi za boljža mesta. — J. Ja-vornik.
Rokomeiašice Mladosti -republiške prvakinje
Kranj, 10. junija - Rokomela-šice kranjske Mladosti so osvojile danes naslov republiških prvakinj, kar j« doslej največji uspeh rokometnega kluba Mladosti. Z dvema točkama prednosti so osvojile prvo mesto v Sloveniji pred najnevarnejšim zaslcdovav-rem ljubljanskim Slovanom. Danes so namreč Ljubljančanke izgubile tekmo z 8:0 v Črnomlju, medtem ko je Mladost zmagala z visokim rezulattmo nad Partizanom iz Pirana. Tako bodo Kranjčanke od petka do nedelje nastopile v Koprivnici na Hrvatskem v kvalifikacijah za vstop v I. zvezno rokometno liro. TR2IC B : KRIZE 21:17 STORZIC : KRIZE 12:12 Ženske:
STORZlC : TRZIC 6:2 STORZIC : MLADOST B 2:3
Druga zvezna 1"^»
Zmaga v podaljšku
TRIGLAV:JUGOMONTAŽA 37:34 (31:31, 19:17)
Kranj, 10. Junija — V prvenstveni košarkarski tekmi M*f zvezne lige Je sinoči domači Triglav premagal Jugomontaio b 7a*P ba z rezultatom 37:34 (31:31, 19:17). TRIGLAV: Rus II 22, dr Ptt# 4, Belehar I 4, Bohinc 3, Rus I 2, Stružnlk 2, Klavora, Beleh r H; prosti meti 10:3. JUGOMONTAŽA: Dlmičič 17, Marušlč 8. Cv«kV* 4, Mladar 3, Kramarič 2; prosti meti 24:10. Dobro sta sodila v rc*» ln Gabršek lz LJubljane. va^
MLADOST: Zavrl, Poljka (6), Krampelj (1), Arh (4). Sotelšek (5), S. Bregar (2), J. Bregar, Bevk (4), 2un in Cebulj.
TR2IC: Meglic. Dobre (2), God-nov, Vldovič (9), Mencinger (1), Hladnik (6),. Cadež, Knific (1), Jpše (2), Gros in Hafner.
Z današnjo zmago so si Kranjčani že skoraj zagotovili peto mesto na lestvici, ne glede na izid
tekme prihodnjo nedeljo v Ajdovščini. V prvih minutah so bili v vodstvu Tržičani, šele v 15. minuti Pa 60 prvič povedli domačini in ga obdržali vse do zaključka prvega dela; na odmor so odšli s tremi goli prednosti.
V nadaljevanju so razliko nekaj časa še večali in že vodili s 17:12, nato pa so začeli polagoma popuščati, kar so izkoristili gost-
Republiška liga — ženske
Mladost: Piran 12:5
Kranj, 10. Junija — Danes Je bilo v ženski republiški Hzl na sporedu zadnje kolo. Za zaključek so Kranjčanke slavile Izdatno zmago nad dobro ekipo Partizana lz Pirana. Z igro, kakršno so prikazale zlasti v drugem polčasu, so danes ponovno dokazale, da sodijo v višje tekmovanje. Takšnega finiša, kot smo ga videli pri igralkah Mladosti danes v drugem polčasu, ne zasledimo niti na moških tekmah. Za tako visoko zmago so zaslužne prav vse igravke, saj so se požrtvovalno borile vseh 40 minut ln rezultat popolnoma ustreza dogodkom na Igrišču.
Po šestih zaporednih so kranjski košarkarji le uspeli osvojiti dragoceni točki, s katerima so se pomaknili z zadnjega mesta na tabeli. Po nekaj nesrečnih porazih jim je bila športna 6reča v polni meri naklonjena prav v tej tekmi. Pri vodstvu domačih za eno točko nekaj sekund pred koncem so gostje izvajali dva prosta meta. Prvega so realizirali in s tem izenačili, drugič pa je Mladar zgrešil in s tem rešil Triglav poraza, kajti v podaljšku (po novih pravilih ni več neodločenega rezultata) so bali Kranjčani uspešnejši.
Spolzka žoga in mokro igrišče
porazih | sta bila glavni vzrok za si ho H nezanimivo igro v sinočnji tekr-Le v prvi polovici prveg* 35" sa so domači zaigrali nekoliko 11'
treje in v tem času tudi prednost 8 košev. V n^^^i minutah so gostje izenačuTo^ čas pa se je končaj, z 2 prednosti za Triglav, so dosegli znatnejšo takoj po odmoru, ko so nuti vodili 25:17. — v tempu, ki je ustrezal so
koš*-*
v i it-
Jugomontaži,   so gos^*^*? stalno zmanjševali in se 7 pred koncem približali n*T»5 in nato metali odločilna meta. - L. S. *
Republiška liga — moški
Nekaznovan -lezjivejl
MLADOST: Mira Udovč, Meri Ko!man (3), Majda Ankele (1), Anka Ankele (2), Ivanka Tolar (5), Marija Tolar, Zdeni Kristan (1), Nataša Cesnik.
PIRAN: Petrinja, Kostanjšck (2>, Koterle, Radin (2), Iskra, Be-vec, .Peric (1), Vodopivec, Koc-jamčič.
Najprej so prišle varilstvo domačinke po ostrem strelu Anke Ankele. Kmalu zatem pa so nastopili že zelo neprijetni trenutki Za kranjsko ekipo. V deveti minuti je Piran že vodil a 4:1. — Kranjčanke so v tem času mnogo premalo pazile na njihovi najboljši strelki Kostanjškovo in Radi-novo, ki sta v komaj štirih minutah zabile štiri gole. Vendar 60 igravke Mladosti kmalu uredile svoje vrste in bolj budno pazile na najnevarnejši strelki Pirana, kar se jim je krepko obrestovalo. Od tedaj dalje (od devete minute prvega polčasa) Pirančmke niso dosegle niti enega gBw ^ igre, šele v drugem polčasu jim je uspelo dati en gol iz sedemme-trovke.
Igra, kakršno je danes prikazala kranjska Mladost, je vredna pohvale, saj so igravke vsem dokazale, da so najboljše v republiški ligi in da jim pot proti njihovemu oilju, prvaku Slovenije, preprečujejo neobjektivni sodni-ki in Rokometna zveza Slovenije, za kar sta najzgovornejša dokaza zadnji tekmi v Ptuju in Mariboru, kjer so bile Kranjčanke
A.  ANKELE IN KRISTAN V REPUBLIŠKI REPREZENTANCI
Ljubljana. 10. juniia - V pelek je bila v Ljubljani izbirna tekma najboljših slovenskih mladink za sestavo republiške mladinske reprezentance Slovenije, ki bo nastopila na turnirju republiških reprezentanc v prvih dneh julija v Mariboru. Komisija za sestavo republiških reprezentanc pri RZS je v ekipo določila tudi Kranj-čanld Anko Ankele in Zdenko Kristan. - J. J.
tako močno oškodovane, da dogodkov iz teh'dveh tekem zlepa ne bodo pozabile. Rokometna zveza Slovenije še do danes ni rešila protestov Mladosti s teh tekem. Ne vemo, zakaj in s kakšnimi nameni zavlačuje dokončno rešitev, tako prvak Slovenije Še danes ni dokončno znan, čeprav se prihodnji petek že začno kvalifikacije za vstop v zvezno ligo. — J. Javornik
DVAKRAT 5:0 w. o. ZA MLADOST
Kranj, 10. junija - V zadnjih dneh bi morali biti v Kranju odigrani dve zaostali tekmi republiških lig. Moška ekipa Mladosti bi morala nastopiti proti ekipi Brežic, ženska pa proti ekipi Partizana iz Črnomlja. - Ker obeh ekip ni bilo na igrišče v Kranj, sta sodnika »edpiskala«« obe tekmi s 5:0 w. o. v korist Kranjčanov oziroma Kranjčmk. - J. J.
mt.: <),;■ Q    o,   fn t -e t';
SKOFJA LOKA : RUDAR 55:54 (28:24)
Skofja Loka, 10. Junija — V sedmem kolu republiške vnJ«^ karske lige je danes škofja Loka na domačem igrišču s premagala bivšega člana slovensko-hrvaške Hge Rudarja i* tJ^Si z rezultatom 55:54. »rbo^"
Za SKOFJO LOKO so bili tokrat uspešni: Vencelj 14 n tj Cerkvenlk 10, Hafner 10, čajlč 8, Kolendo 1 (prosti meti m *" rJ RUDARJA pa Velkavrh 10. Poličnik 8, Bola 7, Pcrpar 7 \» k Virt 6, Plntar 5, Simončič 5 (prosti meti 16:5). ' MdlC
Tekmo sta t manjšimi napakami sodila Tršar in Zule.
Domače moštvo je danes veljalo za velikega favorita v boju z gosti iz Trbovelj. Res je že v začetku tekme kazalo, da si bodo domačini precej popravili negativno razliko v koših, saj je bila
Republiška moška liga
Kropa v vodstvu
Kranj, 10. junija - Danes je v Kranju gostovalo vodeče moštvo druge slovenske lige — zahod, Kropa, in premagalo domačo Gimnazijo s 3:0. - Na igrišču v Savskem logu sta se sodniku predstavili naslednji postavi:
KROPA: Gašpersič I, Butarac, 2abere, Kržišnik, Blaznik, Ga-šperšič II in Kranjc. - GIMNAZIJA: Sajovic, Zepič, Keše, Žagar, Janškovec, SokliČ, Jenko in Okom. V prvem 6etu je bila Kropa daleč boljši nasprotnik, poseb-
na mreži Kranjčane
in
no dobro je igrala popolnoma zmedla 15:6. V r->daljevanju so gimnazijci prevzt.i iniciativo in beležili točko za točko. Vodili so že 12:2 in 14:10, imeli so nešteto set žog, vendar 60 končno le izgubili z 20 proti 22. Tretji set je prvak dobil t lahkoto — 15:10. S to zmago so si Kroparji utrdili položaj na vrhu, Kranjčani bodo morali igrati veliko bolje, če se bodo hoteli obvarovati izpada iz Vi","?. - M. J.
KAMNIK : GIMNAZIJA (K) 3:0
Slovenska conska liga
Sekundo do izpada
TRIGLAV : ILIRIJA 1:1 (0:0)
v 6. minuti razlika Po dobri igri
10 kg*« Prvih miiHrt i. t* je nastopila med domačim -v-
ci kriza, kot je doslej ^
nijo. Sest minut
sploh niso dosegli k^ad0n*fX so v tem času izgubili kot 10 podaj. Tako so Z**$ v zadnjih minutah prvo«! sa precej potruditi, da L^C na odmor s 4 koši razliVp
V drugem polčasu So 21 _«d spet povečali razliko-13 košev. Vendar se'J*?*1 « prvega polčasa spet do ^lkđvX sti ponovila. Gostje ^ in manjšali rezultat in «2*°^ nji sodnikov žvižg ob k* e sT me je rešil domače rS* X«r raza. m°stvt> ^
kd° ve kako *
Tekma ni bila visoki kvalitetni . kazala, da sta zadnji zrn ^* jeločanom dali preveč »f81 ^* > sti, kar bi bilo v današT^0*2.' -čanju kmalu usodno. ^T<v^fl,, darja z dirigentom ' igre *° ' „ čelu bo ostalo občinen i: \ m kot solidna ekiPa u v -:: zmago si je Skofja Lok * izboljšala položaj na
na
minu
B. Cajič
lest
S
a pr«<-
Vici.
Kranj, 10. Junija — Tako razburljivega ln hkrati presenetljivega zaključka, kot ga Je Imel današnji dvoboj zadnjega kola slovenske conske lige, v Kranju še ne pomnimo. Med seboj sta se pomerili moštvi Ilirije iz Ljubljane In domačega Triglava — obe z dna prvenstvene lestvice; poraženec Iz tega srečanja bi po vsej verjetnosti moral zapustiti družbo najboljših slovenskih moštev, ker še ni dokončno odločeno, če se bo Jeseni SCL povečala .. • »Bolje je mirno spati«, zato sta se obe enajstorlcl borili za zmago. IHriJanl so jo z doseženim golom Imeli vse do zadnje sekunde, tedaj pa je Krašovec rezultat Izenačil. Po današnjem kolu je tako na predzadnjem mestu Celje, pred nJim Ilirija ln še više Triglav, vsi pa imajo po 16 točk.
ILIRIJA: Porenta - Rončevič (Gabrovšek), Bremec — Daneu, Sabolj, Judež — Koršič, Dermast-ja. Knežević, Letonja, Novak; TRIGLAV: Dagarin - Brezar, Dolenc — Jerman. Perkovič, Nor-čič -  Goste,  Ugrica, Krašovec,
V Radovljici Je v zadnjem času postal rokomet zelo popularen zlasti med mladino
Lipej in Binkovski (Bajželj). -Sodil je Radonič iz Ljubljane -zelo dobro.
Prvi polčas se je po »-mrtvaški«« igri končal brez gola. Obe moštvi sta 6icer imeli nekaj lepih
Okrnjeno prvenstvo
Ljubljana, 10. junija - Včeraj in danes je bilo na centralnem stadionu ob Titovi cesti slovensko prvenstvo v atletiki. Udeležilo 6e ga je zelo malo atletov, saj je manjkalo celo precej vrhunskih atletov in reprezentantov. -Na prvenstvu je sodelovalo tudi 16 atletov z Gorenjske, 13 Trigla-vovih tekačev, skakavcev in me-tavcev ter trije tekmovavci v hitri hoji z Jesenic. Najboljše rezultate so prvi dan dosegli Cer-van v teku na 10.000 metrov, Pi-kula v krogli in znain kranjski košarkar Iztok Belehar, ki sicer tekmuje za Olimpijo-Svobodo, v <koku v daljino. - Nekaj boljših rezultatov - 100 m: 1. Gluk (B) 10,9, Pirjevec (T) izpadel v pol-finalu z 11,5; 400 m: 1. Taljot (L) :-0,9, 5. Kleč (T) 52,8; 10.000 m: 1. v^ervan (M) 29:35,5; krogla: 1. Pi-kula (K) 15,15, 3. Blenkuš (T) 13,72, 6. Šolar (T) 12,79, 7. Hafner (T) 12,63; višina: 1. Vivod (K) 180, 6. Svab (T) 175, 9. Sušteršič (T) 165; daljina: 1. Belehar (OS) 707. - M. Jeza
Tako Je v
priložnosti, vendar Tf. minuti branilec Mači Brezar, i I" ki je bil skozi vso tekmo najboljši mož v domačem moštvu, rešil vratarja Dagarina. Slednji je noroglavo zapustil vrata pred napadom gostov — in že je močno streljana žoga letela proti mreži, izpred katere jo je v zadnjem hipu z glavo izbil Brezar; vlogo vratarja je Brezar v nadaljevanju še nekajkrat ponovil.
Vodstvo za Ilirijo je v 75. min. dosegel Dermastja na lep centrirani predložek soigravca m leve strani. Po tem -hladnem tušu« so triglavani pričeli z ofenzivo, ki pa ni rodila uspeha (Bajželj jo nekajkrat zgrešil). Tik pred koncem so Kranjčani izvajali kot. — Streljal je Norčič Krašovcu pred vrati na glavo — 1:1. Gol je Krašovec dosegel v zadnji sekundi. - Mladinci - Triglav : Ilirija 7:1 (5:1). - Zontar
TRIGLAV  :  LJl Rr u Tekmovalna komisija ga dela druge zvezne kai^^vt Hge   je   registrirala !>Z*rk*r!j L-»uWjana% v« * zm*eo LjuM,, i 0 za Triglav t8^-siia  je  to  Stonu   zato ..^ Igravec Ljubljane nI in ' valne knjižice. ZanimiVo se Triglav na to sp5oh *^
tekmo Triglav je končala
rezultatom 20:0 za Trig"!^ storila zato
KONČNA LESTVICA
Olimpija	22	20
Slovan	22	14
Rudar	22	13
Ljubljana	22	12
Gorica	22	8
O. Krim	22	8
Kladi v ar	22	7
Sobota	22	7
Triglav	22	6
Ilirija	22	i
Olje	22	7
Kovinar	22	4
4 1]
3 12
4 12 6 U 2 13 1 17
SCL 84:15 44:20 62:50 49:39 32:40 38:44 44:39 32:58 32:44 34:51 43:62 27:59
na
amp^k je
prijavo delegata.
TK upošt
TRIGLAV
SPOMLADANSKI PRV.^ Kranj, 10. junija
Namiznoteniško moštvo skega  Triglava je včeraj Šivalo na Ravnah in pt«^^ maci Fužinar ■ r««,!*^^**1« °%
z rezultatom 9 to zmago si je Triglav prvo mesto v
Slovenska conska liga: Ljubljana : Sobota 2:1 Olimpija : Kladlvar 2:0 Slovan : Gorica 5:2 Rudar : Kovinar 4:1
spomladanKi^frf-
predelnici   najboljših elo^JS« moštev. Tekmovanje v rj namiznoteniški ligi se hV^^ prav končalo šele drugo vendar je stanje na vrhu £z«r no, kajti pretendenta za naslov Triglav in ljublja^Ti red sta odigrala že vsa 2L2 Osuali gorenjski moštvi krMvuP Mladost in Jesenice sta v*!Sr šem položaju. Mladost se VyTf« boi grala tako kot doslej žala vsredini, Jesenice p*JTwr do le težko obvarovale izpada
LESTVICA:
Triglav
Odred Ljubljana Fužinar Mladost Ilirija Jesenice Logatec
NERESNOST V TEKMOVANJU no. V takih razmerah niti ni «W»
no, da je bilo odigranih tako »»' lo tekem. Nekaj zadnjih ntoftr tov - člani: Skofja Loka j nik 0:20, Javornik : Radovrj^ 18:14, Skofja Loka : Radovl>-» 52:59, Bled : Skofja Loka »rj*
Kranj, 10. junija — Letošnje tekmovanje v gorenjski okrajni košarkarski ligi je zelo neresno in neredno. Moštva vsevprek predajajo igre brez borbe, prestavljajo tekme in podobno. Nekaj krivde nosi gotovo tudi vodstvo tekmovanja, ki je izredno neres-
mladinke: Triglav : Jesenice t£\V pionirji: Triglav : Javornik Jijli Triglav : Skofja Loka 53:11.
A