OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA: SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. xxxn. — leto xxxil
cleveland, ohio, monday (pondeljek), JULY 11, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 134
I^OVI GROBOVI
Louis turk
^ soboto zjutraj je umrl po ^aljši bolezni poznani Louis star 62 let. Stanoval je na '94 E. 154 St. Doma je bil iz vasi fara Hočevja pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko le-1905. Bil je član društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ in (društva Carniola Tent št. 1288 TM.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose, hčer Mrs. Rose Miklich, tri sinove: Louis, William in ^rank ter sestro Mrs. Mary Erjavec v Pittsburghu. Sin Pfc. ®itiil Turk je bil ubit v vojni v Indiji in njegovo truplo je bilo P^'epeljano v Cleveland za po-tu v januarja t. 1. Pogreb Se bo vršil v torek zjutraj ob
Uri iz pogrebnega zavoda pod Vodstvom Mary A. Svetek, 478 E- 152 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
steve klain
Pred nekaj dnevi seje težko poškodoval v tovarni Texas Oil Co. Steve Klain, star 55 let, ki 3e poškodbam podlegel. Stanoval je na 1328 E. 55 St. Doma je bil iz ^vasi Semich v Beli Krajini, kjer zapušča dve sestri in Več sorodnikov. Tukaj nima sorodnikov. Pogreb',se vrši v popoldne ob 1. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave.
Martin poljanec
Po daljši bolezni je umrl v Polyclinic bolnišnici Martin Poljanec, star 65 let, stanujoč na 2611 Rockefeller Rd., Wickliffe, ^ Doma je bil iz vasi Rapolče, fara Brdo pri Domžalah, kjer Zapušča brata Josepha in Franka sestri Nežo Andrej ka in Tončko Repnik. V Ameriki je bival 32 let in je dolgo let vodil Sasolinsko postajo v North Madison, O., zadnjih 10 let pa je ^®lal kot tesar. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ in Local 105 tesarske unije.
Tukaj zapušča soprogo Josephine, rojeno Laurič, doma od Žužemberka, dve hčeri Mrs. 01-8a Schley in Mrs. Josephine Schley, katerih moža sta brata, ®Hega vnuka in več sorodnikov, ^ogreb se vrši v sredo popoldne 1. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče.
rockovich
• V soboto zvečer je umrl Nick ^ockovich, star 61 let, stanujoč 8310 Rosewood Ave. Rodom J® bil Hrvat ter je bil član društva Zrinski Frankopan št. 403
hbz.
Tukaj zapušča žalujočo sopro-§0 Mary, rojeno Gurovich, hčer in sina Nicholas, v Chica-111., sestro Jelo, v Minnesoti, ®®stro Mary in v Richfield, O., P^ sestro Mrs. Paulina Zuchak.
ogreb se vrši v torek zjutraj ®b 9.30 uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. ^ikola, E. 36 St. in Superior Ave.
agnes faletich
®anes zjutraj ob 5. uri je umr-na svojem domu Mrs. Agnes ^aletich iz 5512 Carry Ave. Po-gfeb oskrbuje Zakrajškov po Sfebni zavod. Podrobnosti bodo Pofočane jutri.
NA FILIPINIH RAZMOTRIYAJO O NEKAKŠNI PACIFIŠKI UNIJI
Čiangkajšek bi hotel vplesti v civilno vojno na Kitajskem tudi druge države
BAGUIO, Filipini, 11. julija—Kitajski nacionalistični diktator Čiangkajšek se je danes ponovno sestal s filipinskim predsednikom Elpidiom Quirinom, s katerim razmo-trivata o ustanovitvi nekakšne ne-vojaške proti-komunisti-čne fronte pacifiških držav.
Neki neimenovani uradnik, ki je baje dobro obveščen, je izjavil, da je prišlo do principijelne-ga sporazuma, po katerem bi jedro te fronte tvorile nacionalistična Kitajska, Filipini in južna Koreja, ki se nahajaja pod okupacijo Amerike. Povabljene pa bi bile še ostale države, kakor Siam, Indonezija, Indija, Avstralija in Nova Zelandija.
Čeprav se Čiangkajšek zanima za aktivno podporo s strani ostalih azijskih držav v civilni vojni s kitajskimi komunisti, pa ni prišlo do nobenega sporazuma glede vojaških določb predlagane proti-komunistične fronte. Smatra se, da države, ki bi pristopile fronti, ne razpolagajo z dovolj močnimi armadami, da bi lahko sklepale vojaške pakte. Kljub temu pa bi se v vojaškem pogledu takšna unija opirala na vojaško pomoč, ki naj bi jo pošiljale Zedinjene države.
Čiangkajšek, ki se je po strahovitih porazih umaknil preteklega januarja v "pokoj," je zadnji teden zopet prevzel diktator-ooiasc. Na pogovore s filipinskim predsednikom je dospel koncem zadnjega tedna z otoka Formoze.
Nacionalisti nameravajo spraviti zlato na Filipine
Predsednik Quirino je izjavil, da se v pogovorih s Ciangkajše-kom ni razmotrivalo o možnosti, da bi se kitajska nacionalistična vlada preselila na Filipine. Quirino je rekel, da se Čiangkajšek namerava vrniti na Formozo in nadaljevati vojno proti komunistom.
Krožijo tudi govorice, da nameravajo kitajski nacionalisti vložiti večji del zlata v Centralno banko Filipinov. Te. govorice temeljijo na dejstvu, da se na Filipinih nahajajo vodilni bančni in finančni izvedenci kitajske nacionalistične vlade.
la
tajni sporazum med rusijo in anglijo?
LONDON, 9. julija — Uradni krogi so danes naznanili, da je Anglija, kateri primanjkuje dolarjev, sklenila tajni sporazum z Rusijo, na osnovi katerega bo dobila 1,000,000 ton ruskega žita. Do sporazuma je prišlo na privatnih pogajanjih v Moskvi zadnji teden, par dni preden so Angleži naznanili omejevanje kupovin z dolarji.
frank gorske
Po kratki bolezni je preminil Frank Gorsh^ star 57 let, stanujoč na 1314 E. 49 St. Doma je bil iz vasi Dobindol pod Ljub Ijano, odkoder je prišel v Cleveland pred 39 leti. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ.
Tukaj zapušča dva pastorka Tony in Peter Podobnik ter sestro Mrs. Frances Jančar, v Chi-cagu, m., pa sina Franka in' v starem kraju očeta Franka. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 10. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
DomaČe vesti
Zaroka
Zaročila sta se Miss Betty Rich, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Frank in Josephine Rich, 940 E. 185 St., in Mr. Eddy Debelak, sin Mr. in Mrs. John in Frances Debelak, 15011 Sara-nac Rd. Bilo srečno!
Pozdravi
Pozdrave s potovanje ob Erie jezeru pošiljajo John, Adalyne in "Duke" Cecelič iz Eastlake, O. Potovali bodo do Canade in skozi Detroit zopet domov.
Strelske vaje
Strelske vaje Euclid Rifle & Hunting kluba se bodo vršile v sredo popoldne na Močilnikar-jevi farmi. Pričetek ob 3. uri popoldne. Člani so vabljeni, da se udeležijo.
Klub društev SDD
Nocoj se vrši redna seja Kluba društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. Na dnevnem redu bo več važnih stvari za rešiti in prosi se društvene zastopnike, da se gotovo udeleže.
Resno bolan
V Woman's bolnišnici se nahaja resno bolan Mr. Ben Zdešar iz 15508 School Ave. Želimo mu skorajšnjo popolno okrevanje!
Unija protestira proti odslovitvam pri CTS
Unija Transit Employees AFL je zadnjo soboto protestirala proti nameravani odslovitvi 100 uslužbencev pri Cleveland Transit Sistemu. Harry Lang in William Bouffard, podpredsednika unije, sta izjavila, da uprava CTS ne namerava pri odslavlja-n j u nameščencev upoštevati "seniority." Lang je izjavil, da so na seznamu za odslovljanje uposlenci, ki so pri CTS tri in tudi več let, medtem ko je uprava obdržala uposlence, ki imajo le šest mesecev službe.
Omadeževal je sosedu hišo z rdečo barvo
Zadnjo soboto je Louis Ko-jundzic, star 59 let, priznal, da je z rdečo barvo dvakrat omadeževal hišo svojega soseda Geor-gea Livaica, s katerim sta bila sprta dve leti. Kojundzic živi na 12418 Benham Ave. Po aretaciji je skušal tajiti, toda policija je našla v njegovem stanovanju hlače, ki so imele na sebi še sveže madeže rdeče barve.
dulles bo v senatu zamenjal wagnerja
WASHINGTON, 8. julija ■ Republikanec John Foster Dulles je danes dospel v Wash-ingtonu kjer bo do konca termina zamenjal demokratskega senatorja Robert F. Wagner j a, ki je nedavno podal ostavko.
Dulles je izjavil, da ne pričakuje, da bo po 1. decembru skušal obdržati sedež v senatu. Nje ga je imenoval newyorski guverner Thomas E. Dewey, toda pri koncu Wagner j evega termina bi Dulles moral kandidirati kot vsak drugi senator, če želi ohraniti svoj sedež.
Zastopniki zunanjih ministrov delajo na pogodbi za Avstrijo
Jugoslovanski predstavnik je dospel v London; hoče, da ga zastopniki zaslišijo
LONDON, 8. julija—Zastopniki zunanjih ministrov štirih velikih sil so se snoči sporazumeli glede dveh važnih členov, ki bosta vključena v osnutek mirovne pogodbe za Avstrijo. Prvi člen se nanaša na vojno odškodnino Avstrije, drugi pa na pravico Jugoslavije, da na svojem ozemlju obdrži in likvidira vso avstrijsko imovino.
Zastopniki so se sporazumeli, da se od Avstrije ne bo zahtevalo nobene vojne odškodnine, z izjemo $150,000,000, ki jih bo morala izplačati Sovjetski zvezi.
V zvezi z delom zastopnikov je London dospel jugoslovanski predstavnik Leo Mateš, ki je zastopnike obvestil, da jim je na razpolago. Toda zastopniki niso pokazali nobenih znakov, da nameravajo zaslišati jugoslovanskega predstavnika. Neki zapa-dni diplomat je rekel, da bi jugoslovanski predstavnik sicer lahko govoril privatno z vsakim od štirih zastopnikov zunanjih ministrov, da pa ni nobenih izgledov, da bo Jugoslavija uradno povabljena na zaslišavanja.
Do edinega nesoglasja je prišlo v zvezi z zahtevo sovjetskega zastopnika Jurija Zarubina, ki je zahteval, da Avstrija izplača $150,000,000 (v ameriških zlatih dolarjih) v četrtletnih obrokih v znesku $0,250,000. Za-padni zastopniki pa menijo, da Avstrija z ozirom na svoj ekonomski položaj tega ne bi mogla storiti.
Mindszenty bi moral biti obešen, pravi madžarska sodnija
BUDIMPEŠTA, 9. julija—Najvišja madžarska sodnija je danes izjavila, da bi na dosmrtno ječo obsojeni kardinal Mindszenty moral biti obešen, da pa seje smrtni kazni izognil, ker je njegova zadeva postala sedaj manj važna.
Sodnija je potrdila pravorek Ljudske sodnije, na osnovi katerega je bil Mindszenty zaradi črnoborzi j anstva, zarote proti vladi in drugih protivladnih aktivnosti obsojen v zapor. Proti obsodbi je vložil priziv, toda z druge strani je tudi državni tožilec zahteval strožjo kazen, kar pomeni smrt. Sodnija je znišala le kazni treh Mindszenty j evih sozarotnikov, za ostale tri pa jih je potrdila.
Zadeva je bila predložena najvišji apelacijski sodniji takoj po obsodbi Mindszenty-ja.
V zvezi z obsojenim kardinalom vatikanski krogi pravijo, da je Mindszenty sicer fizično zdrav, da pa se je njegovo duševno stanje poslabšalo.
Italijanska vlada bo zahtevala, da se Trst vrne pod okrifie "domovine"
Obravnava proti Hissu končala z nesoglasjem porote
NEW YORK, 8. julija—Danes fe je tu vsled nesoglasja porote končala obravnava proti bivšemu višjemu uradniku Državnega oddelka Algeru Hissu. Za obsodbo Hissa je bilo osem porotnikov, proti štirje. Toda ker soglasno z zakonom mora pravorek biti soglasen, je federalni sodnik Samuel H. Kaufman razpustil poroto in prekinil obravnavo.
Državni federalni tožilec John F. X. McGtohey je naznanil, da bo zahteval novo obravnavo proti Hissu, ki je bil obtožen, da je lagal,, ko je zanikal, da bi bil izročil neke tajne papirje bivšemu samopriznanemu komunistu Whittaker Chambersu.
Trije kongresniki so takoj naznanili, da bodo zahtevali preiskavo v zvezi z "obnašanjem" sodnika Kaufmana v teku obravnave. Kongresniki Richard Nixon, Francis Case in Clarence Brown, menijo, da je Kaufman storil zelo veliko napako, ko ni dovolil, da bi nastopile nekatere priče in da je odgovoren, ker se je obravnava končala z zastojem.
Eden od osmih porotnikov, ki so bili za obsodbo Hissa, je izjavil, da po blizu 29 ur razmo-trivanja o zadevi Hiss-Cham-bers ni bilo mogoče prepričati ostalo četvorico porotnikov, da je Hiss kriv.
Tarča napadov je tudi porotnik Hubert Edgar James, ki je bil proti obsodbi Hissa. Njega obtožujejo, da je bil "pristranski," to je, da je "simpatiziral s Hissom."
Pri prvem glasovanju so štirje porotniki glasovali za obsodbo, štirje so bili proti, štirje pa se niso mogli odločiti. Pri drugem glasovanju pa je osem porotnikov bilo za obsodbo, štirje pa proti.
Krščanski demokrat hoče "rešiti trpeče Istrijance"; komunisti smešijo izbruhe šovinistične kampanje za vrnitev Trsta
RIM, 8. julija—Italijanska vlada je danes v parlamentu naznanila, da bo naj odločnejše pritiskala, da se Svobodno tržaško ozemlje vrne Italiji.
Tozadevno izjavo je v imenu
Sestanek Mlad. zbora
Nocoj ob 7.30 uri se vrši sesta nek otrok pri Mlad. pev. zboru SDD na Waterloo Rd. Ukrepalo se bo glede izleta, ki se bo vršil v nedeljo. Prosi se starše, da pošljejo otroke na ta sestanek.
V bolnišnici
V petek se je podala v Charity bolnišnico Mrs. Julia Ivančič iz 1241 E. 61 St. Obiski so dovoljeni od 2.30 do 3.30 pop. in zvečer od 7.30 do 8.30 ure. Želimo ji, da bi se čim preje zdrava vrnila na svoj dom!
KOMUNISTIČNI ČASOPIS CENZURIRAN V NEMČIJI
LONDON, 7. julija—Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes v parlamentu naznanil, da je bilo razpečanje komunističnega časopisa "Neue Volks-zeitung" prepovedano v angleški okupacijski zoni za dobo šestih tednov, ker da je časopis ščuval Nem6e proti okupacijski vladi.
ameriški častnik ustrelil buskega vojaka
STUTTGART, 9. julija—Ameriška armada je danes naznanila, daje ameriški lieut. William C. Linderose ustrelil nekega mladega sovjetskega vojaka v teku streljanja med ameriško in sov j etsko obmejno patrolo. Ameriška patrola se je nahajala tik ob meji, ko je sovjetska začela streljati. Američani so odgovorili s streli in ko so ubili sovjetskega vojaka, so se umak nili.
Iz Colorade
Mr. in Mrs. Anton Bokal ter Mr. in Mrs. John Malovrh po šiljajo najlepše pozdrave vsem čitateljem in prijateljem iz Denver] a, Colo., kamor so se podali na kratek oddih.
vlade podal krščansko demokratski poslanec in podminister za zunanje zadeve Giuseppe Brusaca, ki je pojasnil, kaj je vlada storila v zvezi z valutno reformo Jugoslavije v zoni B. Tržaškega ozemlja. Brusaca je izjavil, da je Jugoslavija kršila mirovno pogodbo za Italijo, ko je v svoji okupacijski zoni uvedla jugoslovanske dinarje in si s tem ekonomsko prisvojila zono.
"Italijanska vlada je odgovorila s protestom poslanim zainteresiranim silam, ker smatra, rta je Tržaško ozemlje—tako zona A kot zona B—nerazdružljivo povezano z domovino, kateri bo končno tudi vrnjeno," je rekel signor Brusaca.
Jugoslavijo je napadel tudi krščansko-demokratski poslanec Attilio Batole, ki je sprožil vprašanje "sistematične kršitve mirovne pogodbe s strani Jugoslavije" in v zvezi s tem tudi kritiziral zapadne flile, ki da kažejo premalo razumevanja za "dejstva, ki škodujejo Italijanom v Istri."
Šovinistične izjave povzročile vihar
Batole je svoj govor zaključil 7 izjavo, ki je povzročila vihar navdušenja s strani desničarskih poslancev, toda obenem tudi protestov s strani levičarskih.
"V imenu onih, katere se s terorjem zatira, naslavljam na Italijo in svet žalosti poln apel •rešimo Istrijance!"
Mnogi komunistični poslanci so planili na noge in protestirali proti tej izjavi.
Glasilo komunistične stranke "Unita" je začelo javno smešiti ministrskega predsednika de Gasperija in zunanjega ministra grofa Sforzo, češ da so zapadne sile s predlogom za vrnitev Trsta Italiji uganjale le burko. "Unita" je namignila, da so Jugoslovani stopili v zvezo z za-padnimi silami glede tega vprašanja in da ne Zedinjene države in ne Anglija nista protestirali proti "ekonomski priključitvi" z6ne B k Jugoslaviji.
"Protest, ki ga je Sforza včeraj izročil ameriškemu, angleškemu in francoskemu ambasadorju je prišel po kampanji s strani večjega dela italijanskega tiska, ki je bil vznemirjen radi nedavnih sestankov, ki so se na otoku Brioni vršili med Titom in anglo-ameriškimi predstavniki," pravi "Unita."
(Jugoslovani so zanikali, da se je tak sestanek vršil in tudi sam maršal Tito je javno osmešil te govorice).
V	svojem članku "Unita" dalje pravi:
V	zvezi s tem je bilo poudarjeno, da v nasprotstvu s prejšnjim stališčem (ko so zapadne sile priporočile priključitev Trsta k Italiji) ne London in ne Wash ington ni poslal v Beograd protest proti finančnim meram pod-vzetim v jugoslovanski zoni B."
Nesoglasja med Ameriko in Anglijo
LONDON, 9. julija—Ameriški finančni tajnik John W. Snyder, ki se nahaja v Londonu, bo verjetno opozoril angleško vlado, da bodo Zedinjene države smatrale prepoved nakupovanja z dolarji za bojkot ameriške ekonomije.
Do trpkega nesoglasja med Zedinjenimi državami in Anglijo je prišlo, ker je angleški finančni minister Sir Stafford Cripps zadnji teden naznanil, da se bo vsled pomanjkanja dolarjev omejevalo nakupovanja blaga 2 ameriškimi dolarji in for-siralo trgovino s sterlingami. S tem bi se zelo znižal izvoz ameriškega blaga
Snyder se je že sestal s Crippsom na seriji konferenc, na katerih se je razmotrivalo o najboljši rešitvi za vprašanje angleške finančne krize. Jutri pa bo ameriški finančni tajnik imel sestaiiek z ministrskim predsednikom Attlee-jem, nakar bo odpotoval v Bruselj.
Angleži odslej ne bodo mogli več kupovati ameriško blago, toda kot je naznanil Cripps, se bo spoštovalo obstoječe sporazume.
Neki ameriški urednik je izjavil, daje novi ukaz angleške vlade nekakšna "ekonomska železna zavesa," ki je diskrimato-rična napram Z edin j enim državam. Indijski finančni minister John Matthai je tudi izjavil, da bo Indija znižala svoj uvoz iz Zedinjenih držav, da bi tako pomagala Angliji ohraniti dolarje, ki so ji še ostali.
Cripps je izjavil, da bo Anglija bankrotirala, če se ne bo našlo nove vire dolarjev. Zagotovil je tudi, da so se Zedinjene države izneverile svojim obvezam, ker ne importirajo blago iz dežel Marshallovega načrta.
Neuradno je bilo sporočeno, da se Anglija zdaj obrača za trgovino na dežele vzhodne Evrope, s katerimi lahko trguje s sterlingami. Baje so v teku važna tajna trgovinska pogajanja med Anglijo in Sovjetsko zvezo.
JUGOSLAVIJA SE ZANIMA ZA AMERIŠKO POSOJILO
WASHINGTON, 8. julija — Jugoslavija je danes začela poizvedovati za stališče državnega oddelka glede prošnje, ki jo namerava vložiti, da bi dobila posojilo od Zedinjenih držav in Svetovne banke. Informacije je od pomožnega državnega tajnika Willarda L. Thorpa zahteval ekonomski atašej pri jugoslovanski ambasadi v Washingtonu Milenko Filipovic.
število študentov se zvišalo v rusiji
MOSKVA, 9, julija—Moskovski časopisi so danes naznanili, da se bo število študentov na univerzah zvišalo za 27,000 v primeri z lanskim letom.
stran 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
_ Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev) ____
For Three Months—(Za tri mesece)
—$8.50 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
GRČIJA IN RECEPT ZA MIR
III.
Če ameriško mnenje trpi takšno stanje, je umestno vprašati, če se ne pripravlja pot komunizmu v Grčiji, prav kakor je bilo na Kitajskem in če Zedinjene države ne bodo zgubile v Evropi in na Srednjem Vzhodu, kar niso mogle rešiti na Daljnem Vzhodu. Nedavne debate v angleški poslanski zbornici, posebno pa govor konservativnega člana in bivšega ministra Harolda MacMillana, so dokaz o naraščajoči skrbi Londona glede možnih usodepolnih posledic sedanjega stanja, če se ne bo podvzelo pravilne mere, da se z uporom konča v tem poletju. Ista zaskrbljenost se nahaja tudi v ozadju nasveta Mr. Bevina ameriškemu državnemu tajniku Mr. Achesonu, da se znatno zviša grške vladne sile. Toda jaz sem siguren, da se upor ne more zatreti z vojaškimi merami. Uporniki, čeprav jih je manj od vladnih sil, imajo prednost gerilske vrste operacij in bodo vedno v stanju, da se zoperstavijo vsakim obsežnim operacijam proti njim. Moje stališče je bilo podprto načinom, s katerim je Mr. Acheson sprejel Bevinovo sugestijo, Čeprav je državni tajnik omenil odpor kongresa proti vsakemu zvišanju izdatkov, se lahko upa, da je to stališče znak njegovega poglobljenega razumevanja za kakšno drugo rešitev.
Vsled tega nisem prav gotov, če se ameriška politika ne nagibi je v pravcu politične rešitve grškega vprašanja, ker se čezdalje bolj utrjuje prepričanje, da je vsaka reši tev z orožjem nemogoča. Zelo rad bi verjel, da je v teku takšna sprememba in da intervencija dr. Evatta, ki sem jo svetoval zadnjo jesen, čeprav doslej ni imela nobenih realnih rezultatov, je prispevala za izmenjavo vpogledov med velikimi silami. Komunikeji agencije Tass, angleškega zunanjega ministrstva in državnega oddelka ustvarjajo ta vtis. Ti komunikeji postavljajo pogoje, pod katerimi bi vsaka od velikih sil pristala na neintervencijo v Grčiji. Res je, da na prvi pogled zgleda kot da so njihove razlike nespravljive, toda prepričan sem, da bi se za njih našlo praktično rešitev.
Se vedno verujem, da bi imenovanje enega razsoje valca ali pa posredovalca, ki vživa splošno zaupanje, in ki bi imel štiri svetovalce velikih sil, ogromno prispevalo za pravilno izvedbo sklepov velikih sil, pod pogojem, da bi oblast prevzela grška vlada sestavljena od zmernih ele mentov, neglede če so ali pa ne zastopani v parlamentu. Takšna vlada, osvobojena vseh odgovornosti za preteklost in brez obvez napram sedanjemu parlamentu, ki bi bil razpuščen, vlada, ki bi izključila tako komuniste kot skrajne desničarje, bi lahko brez odlašanja nadaljevala s svojimi nalogami, namreč: (1) objavila splošno pomilostitev; (2) razorožila upornike in oborožene bande skrajne desnice; (3) pripravila tla za nove volitve, ki bi se vršile ne pred šestimi meseci in ne pozneje kot čez eno leto.
Pri imenovanju tega posredovalca in njegovih štirih svetovalcev bi velike sile morale istočasno z uradnim aktom za jamčiti teritorialno nedotakljivost in neodvisnost Grčije, kakor sem to vedno poudaril. Takšna garancija bi bila podana v zelo primernem času z ozirom na skrb Grkov glede mahinacij v zvezi z Makedonijo.
Če bi se vprašanje Grčije izročilo Združenim narodom, bi to nikamor ne vodilo in bi predstavljalo samo potrato dragocenega časa. Civilna vojna zahteva takojšnjo rešitev tega vprašanja.
Pričakoval sem, da bo grška vlada zelo želela, da se njene zadeve vključi v dnevni red nedavne konference zunanjih ministrov. Toda obveščen sem, da to ni bilo tako. Mislil sem tudi, da se bo grška vlada zavedala, da imenovanje posredovalca in štirih svetovalcev nikakor ne pomeni poverjeništvo nad Grčijo. Zdi se neverjetno, da so največje nezaupanje izražali prav elementi, ki so trpeli vmešavanje v (Grčiji) s strani ene edine sile, kar je predstavljalo kršitev najosnovnejših pojmov nacionalne neodvisnosti. Grška vlada ne želi razumeti, da bi začasna prisotnost takšnega organa, sestavljenega od predstavnikov štirih velikih sil, deželo vodila v mir in popolno neodvisnost.
Končno bi želel verjeti, da se bodo štirje zunanji ministri, ko se bodo ponovno sestali v septembru, zavedali svoje moralne dolžnosti, da se konča civilna vojna v Grčiji, čeprav bi se grška vlada ne zavedala te dolžnosti napram deželi.
O DEDNOSTI BOLEZNI
11. julija 1949.
(Dr. m. R.)
Človeško telo, tisti mikrokos-mos, ki po občutljivi in komplicirani zgradbi daleč prekaša svetovni mikrokosmos, združuje v sebi neločljivo skupino snovi in duhovne energije ter se sestoji iz zunanjih vidnih in skritih napoznanih elementov. Medtem ko so prvi stalni predmeti proučevanja vseh vej znanosti, spadajo drugi v okvir onih vprašanj, o katerih ne moremo ničesar vedeti toliko časa, dokler tudi ti elementi ne postanejo otipljiva dejstva, dostopna izkustvom obširne človeške vede. Ti elementi, ki se ravnajo po zakonih biološke in bolezenske ali patološke dednosti, so predmet stalnega zanimanja, ki je lastno skoraj vsem ljudem in predstavljajo važno poglavje zdravstva tako za poedinca, kakor tudi za vse človeštvo. Za posameznika so te latentne ali v stanju mirovanja nahajajoče se možnostne sile neko notranje dejstvo, ki lahko sproži v določeni dobi posanieznika nepričakovano in naglo globoke spremembe telesa in duha, ki se lahko izpremenijo v prave telesne in duševne bolezni ali celo v moralne izprijenosti.
Toda še bolj čudno je dejstvo, da so nekateri bolezenski pojavi, ki se Javljajo pri otrocih, posledica dedne obremenitve, kljub temu da so bili ali da so starši navidezno, ali ob zdravstvenem pregledu, docela zdravi. Kal bolezni, ki je pri obeh ali pri enem od staršev v latentnem stanju, se pojavlja pri njih otrocih ali vnukih in po mnenju Euriquesa lahko na potomcih do sedmega rodu.
To je dognano zlasti za določene duševne bolezni, ki se pojavijo nenadoma na potomcu, kljub temu da so bUi vmesni rodovi popolnoma zdravi in normalni po duhu in telesu. Zaradi tega se lahko vprašamo, ali je pravilno mnenje, ki ga zastopajo nekateri znanstveniki in po katerem naj bi se branili raz-množitvi ljudje-, pri katerih je domnevati, da skrivajo v sebi v latentnem stanju kake bolezni. Kajt^ možno je in tudi dognano, da se od bolnih staršev lahko rodijo zdravi otroci in da so od zdravih staršev lahko otroci bolni telesno ali duševno zaostali. Mnogi biologi in patologi dednosti zastopajo mnenje, da dedna plasma, od katerega zavisi dednostno razpoloženje lahko izčrpa svojo učinkovitost, če s pravilnimi higijenskimi merami izboljšamo vmesne rodove.
Če vse naše trditve podkrepimo s primeri, potem lahko naštejemo celo vrsto bolezni, ki se pojavljajo na potomcih in za katere je bilo komaj slutiti pri starših, da krijejo v sebi v latentnem stanju bolezen potomca. Tako na primer lahko ugotovimo, da so ljudje, ki so bolni na želodčnem čiru potomci staršev, ki niso bili bolni, ki pa so trpeli na prekomernem izločanju želodčne kisline, katarjih in podobno.
So primeri, da je kako obolenje pri prednikih narahlo na-kazano, medtem ko se pojavlja pri potomcih kot težko obolenje; to velja predvsem za mnoga duševna obolenja. Tako znajo biti otroci le neznatno občutljivih ali razburljivih staršev težki nevrotiki, histeriki ali celo duševno bolni ljudje.
Isto velja za rakova obolenja, o katerih nihče več ne dvomi, da je pri njih biološka dednost velikega pomena. Znano je, da so zboleli na raku ljudje, katerih starši so kazali neznatna in milejša obolenja, na primer enostavne novotvorbe, želodčne čire, črevesne ali želodčne katarje in podobno.
Iz navedenega lahko sklepamo, da se pri dedičih javlja bolezen vedno v nevarnejši obliki ; k temu pripomorejo verjet-
no najrazličnejši faktorji prehranjevalnega, klimatičnega, duševnega in splošno zdravstvenega značaja. Ne moremo pa seveda nič določenega trditi o povzročiteljih, ki sprožijo obolenje pri potomcih in upravičeno lahko domnevamo, da je prav tako možno, da bi se pri spremenjenih okoliščinah bolezni ne razvile; da bi torej ob ugodnih razmerah, ki vplivajo na človeka že od spočetka dalje rod za rodom ne utrpel škčde in bi škodljivi dedni vplivi docela prenehali.
Od tod velika važnost, ki jo imajo dedni zakoni v zdravstvu in katerim moramo po nazorih Sodobnege zdravstva posvečali vehko več pažnje kot doslej. Verjetno bodo polagali vedno večjo pozornost pri sklepanju zakonov na skrbno proučitev rodovnika v zdravstvenem smislu. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da mora zdravnik postati zdravnik zdravih, ne pa bolnih ljudi. — Zdravstvo gre vedno bolj za tem, da prepreči
bolezni, to se pravi, da pridobiva vedno več važnosti preventivno zdravstvo. Ni nikakega dvoma, da je to načelo docela pravilno, kajti jasno je, da je laže bolezen preprečiti, kakor pa zdraviti in ozdraviti.
Kako velike biološke, moralne in materialne posledice krije v sebi to enostavno in vsakomur popolnoma umevno načelo, lah ko sklepamo, če pomislimo, koliko dražje so bolnice, sanatori ji in druge zdravstvene ustanove in koliko se izda več za bolnice, kakor pa za higienske zavode in preventivne zdravstvene ustanove.
Če pa naj družina v dobro organizirani državi postane produktivna Staniča državnega organizma in dejanska plodnica naroda, potem mora higiena in izboljšanje družine postati moralni in državni zakon, ki v skrbi za dedna obolenja, od sladkorne bolezni do raka, od navadnih živčnih obolenj do degenerativnih duševnih in moralnih pojavov. To je morda najbolj sigurna pot k izboljšanju zdravstvenega stanja posameznika in preko njega vsega naroda, —
AVTNA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI
Ljubljana. — Zakon o petletnem planu je postavil delovnim kolektivom naše industrije nalogo začeti serijsko proizvodnjo tovornih avtotnobilov. Med drugim je določil: Uvesti proizvodnjo vrste proizvodov, ki jih doslej nismo proizvajali: kamionov,, traktorjev . . . Proizvodnjo kamionov povečati na 6000 v letu 1951.
Ni lahka stvar začeti proizvodnjo avtomobilov. V hudi zmoti je tisti, ki misli, da je treba le zgraditi tovarno, postaviti stroje in proizvodnja se lahko začne. Z montažno proizvodnjo avtomobilov iz uvoženih delov so se že pred vojno ukvarjale razne države. Le malo pa je bilo takih, ki so res sa^ mostojno izdelovale avtomobile. Za tako proizvodnjo avtomobilov je treba mnogo več kakor zgraditi tovarno. Tp je naloga, ki posega skoraj v vse panoge industrije. Potrebna je dolga vrsta drugih industrijskih podjetij, ki lahko dobavljajo tovarni avtomobilov surovine, material, polizdelke in vse tisto, kar v tovarni sami ne izdelujejo; od vijakov, posebnih vrst jekla, aluminijske zlitine, pločevine, odlivkov in raznih polizdelkov, električne opreme in finomeha-ničnih izdelkov pa do tekstilne ga blaga, stekla, lesa, barv itd.
Naloga zgraditi avtomobilsko industrijo je delala preglavice marsikateri industrijsko razviti državi. Po objavi zakona o petletnem planu so inozemski stro kovnjaki majali z glavami. Tudi nekateri strokovnjaki v državah ljudske demokracije so govorili o nerealnih in avanturističnih načrtih Jugoslavije. In vendar smo danes že tako daleč, da lahko izdelujemo avtomobile neodvisno od dobav iz inozemstva, da jih izdelujemo vsak dan več.
Sposobnosti niso računali v našem primeru z važnim fak-torjem, namreč z ustvarjalno silo delovnega človeka v novi osvobojeni Jugoslaviji. Pred oA mi so imeli še staro, tehnično zaostalo in napol kolonialno Jugoslavijo. Osvobojeni delavski razred, ki je štiri leta kljuboval okupatorju, ga uničeval in naposled pregnal, je v novih družbeno ekonomskih pogojih pokazal, da je sposoben v naglih skokih razviti tehniko in prele-,teti razvoj, za katerega so kapitalistične države potrebovale dolgo vrsto let; pripravljen je žrtvovati vse svoje sile za hitrejši napredek in premagati vse težave na korist lepši bodočnosti vseh delovnih ljudi. V tehnološkem procesu proizvodnje avtomobilov morda ni bistvenih razlik, pač pa je bistvena razlika v ljudeh, v odnosu teh
ljudi do dela, v njihovi priprav Ijenosti boriti se za _premaganje težav in za osvajanje tehnike.
Toda hkrati je prav ta pritisk od zunaj mobiliziral vse ustvarjalne sile naših delavcev in tehnikov, podžgal je ves naš delavski razred, da do skrajnosti izkoristi lastne proizvodne možnosti. Naši ljudje, strokovnjaki in navadni delavci, so iskali in naposled tudi našli možnosti, da doma izdelamo tisto, kar je treba. Tako smo mnogo prej, kakor bi sicer lahko priča kovali začeli izdelovati tudi naj bolj komplicirane sestavne dele avtomobila.
Kolektiv tezenske tovarne letos predčasno izpolnjuje svoje mesečne planske naloge čeprav je letošnji plan še znatno višji od lanskega. Plansko nalogo za prvo četrtletje je izpolnil 4 dni pred rokom. Postavil je svoj protiplan, ki ga je sprejel kot svojo obveznost. Svoje predloge so delavci prinesli ministru za težko industrijo tov. Francu Leskovšku, ki jih je sprejel največjim veseljem. Hkrati pa so delavci tezenske tovarne sprejeli tekmovanje kot stalno metodo dela in napovedali tekmovanje kolektivom Industrije motorjev v Rakovici, Industrije precizne mehanike in Tovarne krogličnih ležajev v Beogradu
K letošnji zmagi delovnega kolektiva tezenske tovarne so bistveno pripomogli tudi delovni kolektivi številnih drugih sestavnih delov, ki smo jih prej uvažali. Ti kolektivi so se zavedali, da borba za izpolnitev plana v avtomobilski industriji ni samo stvar delavcev, uslužben cev in tehnikov avtomobilske industrije, marveč je obveznost vseh kolektivov, ki so kakor ko. li povezani z avtomobilsko industrijo.
Od prototipa do serijske izdelave
Delavci industrije motorjev v Rakovici so že 1946 izdelali prototip tritanskega tovornega avtomobila po vzorcu kamiona Praha RN 13 z motorjem za 70 konjskih moči. Od prototipa do tekoče serijske izdelave pa je bila dolga in težka pot. Treba je bilo obvladati serijsko izdelavo vsakega posameznega dela zagotoviti si surovine in polizdelke, pripraviti orodje, stroje itd. Vsak posamezni del je pred-stavljal problem zase, ki ga je bilo treba rešiti, da se omogoči serijska izdelava na racionalni način. Sredi leta 1947 so bili izdelani prvi avtomobili. Na podlagi izkušenj s prvimi avtomobili na terenu je bil prototip nato še izpopolnjen.
Prve težave serijske izdelave
Mutual iBenefit Health 0 Accident Ass'n
'MUTUAL OF OMAHA'
JE IMENOVALA
POSEBNEGA SLOVENSKEGA ZASTOPNIKA
Edward A. Seitz
SVOJIM ZAVAROVANCEM NUDI SLEDEČE UGODNOSTI:
HOSPITALIZACIJO-
Plača podporo do 90 dni—vkljucivši slroške za ambulanco.
ZDRAVNIŠKI STROŠKI-
Plača zdravniške stroške do vsote $500. Za obiske na uradu zdravnika, na domu ali v bolnišnici, vkljucivši za porode.
PROTEKCIJA DOHODKOV-
Placa pod^ro v gotovini, ko sle bolni ali poškodovani, začenši na dan, ko obiščete zdravnika.
Na razpolago je moškim in ženskam v vseh panogah—
groceristom, ^ mesarjem—trgovcem—gostilničarjem.
Seznanite se še danes kako se lahko poslužite enega izmed teh načrtov.
PIŠITE ALI POKLIČITE
EDWARD A. SEITZ
330 Williamson Bldg. TOwer 1-7572
Cleveland 14, Ohio
je prebrodil delovni kolektiv Industrije motorjev.
Tež šče proizvodnje pa je bilo kmalu preneseno na tovarno na Teznem pri Mariboru. Ljudje, ki niso imeli nikdar opravka z avtomobili, so si v tej tovarni dnevno pridobivali izkušnje, popravljali so napake in se učili izdelovati najbolj komplicirane dele motorja in avtomobila. Serijska izdelava zahteva čisto drugačen način dela, kakor na primer enkratna izdelava določenega predmeta. To velja tudi za stvari, ki so na prvi pogled bolj preproste. Eden izmed veli kih uspehov kolektiva maribor ske tovarne, je n. pr. serijska izdelava kabine za vozača na kamionu po načrtih tov. Kadar jana, ki je omogočil racionalno serijsko proizvodnjo in montažo teh kabin s prihrankom dveh tretjin prejšnjega delovnega časa. Mnogo kompliciranih delov, ki smo jih morali preje uvažati, so izdelali novatorji in reciona-lizatorji Veranič, Mlinarič, Kek-ler in drugi.V tezenski tovarni je bilo doslej razglašenih že 270 racionalizatorjev.
Borba za osvojitev proizvodnje novih delov avtomobilov se je zlasti razvila potem, ko so kmalu po objavi resolucije In-formbiroja izostale dobave posa meznih delov iz inozemstva ali pa so ti deli prispeli z veliko zakasnitvijo, čedalje več delavce vte tovarne je prijahalo predlogi za izdelavo posameznih delov in za pospeševanje proizvodnje. Samo v letošnjem letu je bilo v tovarni razlašenih 66 racionalizatorjev. Mladinca Teodor Veranič in Ernest Mlinarič, ki delata v orodjarni, sta prav te dni izdelala komplicirano napravo za izdelavo zobatih koles, že prej so strokovnjaki skušali skonstruirati tako napravo, ki mora delati z največjo preciznostjo. Šest mesecev sta Mlinarič in Veranič neumorno delala in nista popustila, četudi so starejši strokovnjaki z nezaupanjem zasledovali njuno delo. Naposled jima je uspelo izdelati zobata kolesa še z večjo preciznostjo, kakor so izdelana uvožena zobata kolesa. Kar pa je najvažnejše, je to, da novi aparat dela mnogo hitreje, kakor zastarela naprava, kjer je šlo delo zelo počasi.
Ekonomski pritisk od zunaj je mobiliziral vse naše ustvarjalne sile
Od vseh panog naše težke industrije so lani najslabše izpolnila planske naloge podjetja glavne direkcije zvezne industrije motorjev, v kateri je vključena predvsem naša mlada avtomobilska industrija. Letni plan je ta glavna direkcija izpolnila le z 72.5%. To pa ne po
krivdi delovnih kolektivov, marveč predvsem zaradi pomanjkanja tistega materiala, ki smo ga lani še uvažali iz inozemstva-Res je bil plan glavne direkcije visoko postavljen in je določal v primeri s proizvodnjo za prejšnje leto povišanje za .142%, vendar bi delovni kolektivi to nalogo brez dvoma izvršili, če bi tiste države, od katerih je naša mlada avtomobilska industrija pričakovala največjo pomoč, izpolnile pogodbene obveznosti. Ekonomski pritisk, ki so ga začele izvajati države ljudske demokracije, po objavi krivične resolucije Informbiroja s tem, da nam niso dobavljale gpsamez-nih polfabrikatov ali sestavnih delov za avtomobile, ali pa so •jfli zelo neredno-j« naši avtomobilski industriji po-vročil precejšnje težave. Zdaj je manjkalo tega, zdaj drugega materiala in tako je delo zaostaja* lo. Tudi tovarna avtomobilov na Teznem je lanski plan izpolnila po vrednosti le s 95%, po^ asorti-mentu pa še z nižjim odstotkom. Vse to je z bolestjo občutil vsak član kolektiva.
Pomoč tovarne emaj-liraiie posode
Med pbdjetji, ki so bistveno pripomogla k osamosvojitvi naše avtomobilske industrije zavzema zlasti važno mesto tovarna emajlirane posode v Celju. Marsiklo si bo mislil, kaj neki ima emajlirana posoda skupnega z avtomobilom. Stvar pa je v tem, da je osnovni proizvodni postopek v celjski tovarni stiskanje (prešanje) pločevine ^ razne oblike posode in drugih predmetov, za izdelavo avtomobilov pa so prav tako potrebni številni deli iz stisnjene pločevine.
Celjska tovarna emajlirane posode nima samo velikih stis kalnic za pločevino, od katerih dela največja s pritiskom do 900 ton, ampak tudi lastno orodjarno z visoko kvalificiranimi maj-stri in delavci, ki izdelujejo orodje za stiskanje, prebijanje, vlečenje in rezanje pločevine. Kolektiv celjske tovarne je imel nalogo do 29. novembra lanske-ka leta izdelati orodje za serijsko izdelavo stisnjenih deloV za proizvodnjo avtomobilov.
(Dalje prihodnjič)
SECURITY
11. julija 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
V Rovtah se poraja novo življenje
Pol ure hoda od Podlipe na-vkeber v rovtarske klance in bili smo na Podpesku. Takoj, ko smo zavili okrog ovinka, mimo vegastega znamenja, ki ga je neznana roka okrasila s šopkom turških nagelj ev, so se nam skozi sadno drevje zasvetile v son cu nasproti bele z rdečo opeko krite hiše. Vasica je majhna. Spada že pod Rovte, a domači ni je pravijo Podpesek—kdo ve zakaj?
Na vseh bližnjih in daljnih gričih so raztresene kmečke do mačije. Druga od druge so prav gotovo oddaljene najmanj pol ure in vendar se kmetje imajo za sosede. Hiše, med vojno po-žgane so že znova pozidane ali vsaj prekrite in rdeče odsevajo v soncu.
V začetku aprila so rovtarski kmetje doživeli nekaj, o čemer niso niti sanjali, da bo kdaj prodrlo tako visoko gori do njih. Trije med njimi so spoznali prednost skupne obdelave zemlje in vzajemne pomoči in dela ter so se združili. Premalo jih je bilo za obdelovalno zadrugo, glejte, pa so ustanovili zadružno ekonomijo. France Železnik, ki se je prvi navdušil za ta novi način življenja, je pridobil tudi druga dva, Žušta in Nago-deta. Železnik, ki je prav za prav doma iz Zaplane, je prevzel vodstvo ekonomije. Združili so svojo zemljo. Skupaj imajo okrog 70 hektarjev zemlje, od tega 15 hektarjev orne. Seveda so od tega dobili okrog 18 hektarjev iz agrarnega sklada.
Po stezi z njive, kjer so za-družiniki okopavali krompir, nam je prišel nasproti predsednik Železnik. Pozdravil nas je in bil v zadregi, ker je imel roke umazane od zemlje.
"Kaj bi, saj ste pri delu . . ."
Temno zagorel od sonca, s široko razpeto srajco in potnimi kapljicami na čelu, prav kmet, od katerega veje prijeten duh po zemlji. Ko je izvedel, da smo prišli zaradi ekonomije, nas je bil resnično vesel. V hiši, kije središče ekonomije, smo posedli za belo javorjevo mizo.
"Da, tako je bilo. Združili smo se. Zemlje imamo dosti, le malo nas je. Malo ljudi imamo za delo. Samo enajst parov zdravih, krepkih rok. Sicer pa je tako: začetek je vsak težak. Če bi se jeseni združili, bi nam bilo lažje. Tako pa smo zdaj sredi letine. Zato si tudi nismo izgovorili ohišnic, ker je vsak svoje že prej zasejal in obdelal. Šele jeseni, ko bomo pospravili pridelke, si bomo lahko uredili oblike in način življenja."
Med pogovorom je prisedel tudi zadružnik Žust. Še prej je prinesel na mizo letir Zlatega mošta in pol hlebca domačega kruha.
"Pijte in prigriznite. Vroče je in žeja človeka . . ."
Potem seje vtaknil v pogo vor.
"O ohišnicah govorite. Veste, sklenili smo, da si tudi jeseni ne bomo izgovarjali prevelikih ohišnic. Kdo bo pa potem na zadružnem delal, če bo vsak svoje obdeloval. Tudi živine si ne bo mo pustili. Morda prašiča. Radi bi si uredili tako, da bi vsaka družina dobila mleka, kolikor ga rabi, kar od zadružnih krav..."
Tako je nanesel pogovor na živino. In videti je bilo, da je zavozil na pravi tir.
"Veste, koliko živine že imamo," se je navdušeno pohvalil predsednik. "Nič manj kakor dvaintrideset glav. Naših je bi lo okrog dvajset glav, pred nekaj dnevi pa smo dobili iz Ljubljane še šest telic, pet krav in enega bika. Tako hitro jih še nismo pričakovali, čeprav so nam jih zadnjič obljubili. No, bili pa smo jih res veseli, čeprav smo bili malo v zadregi zaradi hleva. Pa smo tudi to kar prav uredili."
Ostali kmetje—sosedi jih gledajo po strani. Zavidajo jim vsa ko pridobitev in se jim posmi-hajo pri najmanjši nerodnosti. Tolažijo se, da ne bo dolgo, da bo zadružnike kmalu "hudič jemal." No, zadružniki si ne gre nijo življenja zaradi tega. Z de lom jim bodo dokazali in si jih pridobili. Saj je samo delo in uspeh ekonomije merilo pravilnosti njihove poti.
"Saj vemo, da letos še ne bo aogastva pri nas. Več izdatkov bo, kakor dohodkov. Saj marsikaj potrebujemo in si bomo morali nabaviti. Predvsem orodje in stroje, za katere je največja stiska. Pa pravimo, da mora iti in bo šlo. Letina dobro kaže in tudi sadja, kaže, nam ne bo manjkalo. Lahko ga bomo pre-' cej prodali, saj takega ni daleč naokoli, kakor je naše iz Rovt," je modroval stari Žušt.
Kovač Štefan Jereb s Podlipe bi se tudi rad priključil ekonomiji s svojo obrtjo, so povedali.
Zakaj ne! Saj ga bomo ra-Dili. Konje imamo, še bolj ga 3odo pa stroj i-potrebni pri okvarah. In tudi sicer. Tovarniški plugi ne ustrezajo našemu svetu. Hrib je tu in skala. Moramo jih vedno predelati za naše prilike. Tudi drugi obrtniki nam bodo prav prišli."
"Ali vas je že kdo obiskal, odkar skupno obdelujete zemljo," smo jih vprašali.
"O, to pa to. Kar prejšnjo nedeljo je prišlo šestnajst delavcev vrhniške tovarne usnja. Pa ne za izlet in radovednost uganjat. Kaj mislite! Delali so. Vse orodje so nam popravili in reči jetreba, da so bili res požrtvovalni in so nam naredili veliko korist. Skoraj za sedem tisoč vrednosti so napravili. To ni majhen denar in smo jim resnično hvaležni."
Stari, sivolasi Žušt je nadaljeval.
"V sredo so prišli pa čevljarji, prav tako iz vrhniške zadruge. Štiriindvajset parov čevljev so nam popravili in vse so sami dali. Res vidimo, da nam gredo vsi zelo na roko. Povabili smo jih in tudi usnjarje, naj nas obiščejo jeseni, ko bo sadje in pijača. Saj nam je bilo zdaj kar nerodno, ko jih nismo mogli nič prav postreči."
Tudi organizacija AFŽ iz Rovt jim je že dvakrat prišla pomagat pri delu. Prvič jih je bilo osem, drugič pa enajst in so jim tudi precej zalegle pri okopava-nju. Ne, zadružniki niso osam Ijeni, to je treba priznati.
"Veste, takole smo si mi zamislili naše prihodnje življe nje," pripoveduje dalje predsed-
nik Železnik. "Tu gori, kjer smo že precej visoko, se bomo posvetili največ živinoreji in ovčereji Tam gori pri Nagodetu, ki je še malo višje od nas, bomo imeli ovčje staje in pašnike, tu nižje pa živino. Seveda to šele potem ko se nam ne bo več treba ukvarjati toliko s poljedel stvom, ki je zdaj za enkrat še nujno, čeprav zemlja ni kdove-kaj rodovitna in nas precej stane. Potem si bomo z živinorejo in mlekarstvom ustvarili blagostanje."
"Jaz pa ti vedno pravim, predsednik, da tudi sadjarstvo ne bo malo donašalo pri nas," mu je vpadel v besedo Žušt. "Pri nas je ravno pravšna lega, srednja. Našo mladino bomo morali dati nekaj tudi v sadjarske šole, da se bo strokovno izobrazila. Potem bomo želi,' boš videl. Strokovnjake moramo imeti, strokovnjake!"
Kazalec na uri se je že daleč naprej pomaknil, ko smo se po slovili.
"Pridite še, tovariši. Veseli bomo," je vabil predsednik, stari Žušt pa se je med tem spomnil in nam naročil.
"Pa še tega ne smete pozabiti napisati, da se od srca zahvaljujemo oblasti za vse, kar nam daje in pomaga in tudi vsem ostalim, ki razumejo naše prizadevanje in nam gredo na roko. Sam sem že mislil napisati tako pismo, samo nisem vedel kako. Morda niti ne bi znal. Vi pa le napišite, napišite . .
Društveni koledar
JULIJA
16.	julija, sobota — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi
17. julija, nedelja—Piknik društva "Brooklyn" št. 135 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
23.	julija, sobota. — Piknik Gerchman in Sortz godb na SNPJ farmi
24.	julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24. julija, nedelja — Piknik društva "Concordians" štev. 185 SNPJ na SNPJ farmi
30.	julija, sobota — Piknik po-druž. št. 48 SANSa na SNPJ farmi
31.	julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi.
7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Ave.
7. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
13. avgusta, sobota. — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
14 avgusta, nedelja — Piknik Clev. federacije STfPJ na farmi SNPJ
20 avgusta, sobota — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi 21. avgusta, nedelja — Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ na SNPJ farmi
28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi
28. avgusta, ne^Ielja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi
SEPTEMBRA
4. septembra, nedelja — Piknik društva Betsy Ross št. 186 ABZ na SNPJ farmi
H. septembra, nedelja—Piknik
skupnih podružnic SANSa na SNPJ farmi 18. septembra, nedelja — Piknik Ženskega odseka farme SNPJ 24. in 25. septembra — Tridesetletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
Oglašajte v Enakopraynostl
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. ^
., , ; ''	preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE,
Pokličite:
ENdicot+0718
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogrima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik

Oil L/M
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.
HE 2730





M ifi>-	■ -w*.'
mp YOUR WISHES COME TRUE!
It's easy to keep wishing for things,
never helping to make them come true. If you were the farmer above you might want more land, newer machinery or maybe a nest egg of security on which to retire.
If you were this wife you'd probably have your heart set on home improvements, a modern kitchen or maybe a long
vacation to Rio, Paris, Hawaii, the Orient.
You can make these, dreams come true by planting your dollars now in safe, sure U. S. Savings Bonds. Maturing in ten years at a for ^3 profit, they'll supply the cash for the schooling of your children and thi fulfillment of your dreams. Start saving today at your bank or post office.
Plant mre opportunity in your future!
INVEST IN U. S. S A VINGS BONDS
OPPOaXUNITY
ft.lV£
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
Leo Strukel:
STRAH NA LJUBLJANSKEM PURFEL MA0ACINU
in pomaranče iz Floride
(Nacjaljevanje) "Cuksfirar, komandant te krompirjevske straže (vahte) je %Qral zamenjati vojake na vsake dve uri in zdaj je čas prišel. Kateri se javi prostovoljno na st. 4, vpraša fante, ki so ležali po pričnah, nekateri tudi sedeli. Niti eden se ni oglasil. 'Eden mo-ra iti, saj st0,vendar vojaki,' reče.
Vedel pa je tudi, da se do smrti zameri onemu, če mu da povelje. 'Bomo pa vlekli žveplenke, in ta dolga, kateri jo potegne, pomeni št. 4,' in pri tem je,že začel žveplenke zbirati. 'Saj si vendar komandant, enega izberi in mora iti, pa mirna Bosna. To sramoto pa naša stotnija že ne bo nosila, da bi žveplenke vlekli, ali iz
straže zbežali, kakor so že oni trije, pa če pride v paradi sto mrličev. Fantje, denar gori za četrt slivovke, pa grem jaz za štiri ure skupaj, ne samo za dve,' S3 oglasi eden na pričnah ležeči ter se počasi drsa iz njih.
"Videti je bilo, da je prejšnji dan krokal, ker je imel zmršene lase in na pol zaspan. Slivovka je bila že na sirovi mizi, ko si je pripasoval patrone ter pogledal v puškino cev, če je čista, ter porinil pet nabojev v njo, mesto enega. 'Kaj bi pa rekli ti naši kanonirji, morda bom imel srečo, da spravim živega straha v
grob, da ne bo več strašil naše fante in jih spravljal v zapore ter jim strigel lase; kakor je to meni storil,' pristavi.
"Med tem, ko jih je narednik odpeljal na svoja mesta in zamenjal stražo, ,je vzelo precej časa, sem jaz med tem časom od ostalih zvedel, da je narednik doma iz čičarije, ki siromak ne zna brati ne pisati, še manj pa razume nemško.
"Kaj pa oni z zlato žnoro, ki je šel na št. 4 tako korajžno, pa samo en štamperl slivovke je ruknil, vso drugo pa nam pu-
stil? Vsi ga poznamo in kličemo Polde, ki se iz vseh oficirjev norca brije. Ostane zunaj, kadar se mu zdi brez dovoljenja. Če je le ples in petje. Ampak nocoj je šel za drugo stvarjo, na stražo. Da bi se le nič hudega mu ne pripetilo,' reče od njih eden.
"Minulo je skoro celo uro, ko ae je zugsfirar vrnil s štirimi zamenjenimi možmi s straže ter so vsi prisedli k slivovki, kar jo je še ostalo. Pogovarjali smo se različne vojaške stvari, kot je pač navada med vojaki, da čas prej mine'. Ura je kazala nekako 12 minut pred polnočjo ter eden
pravi: 'Stavim mojo uro, da Polde lepo spi v travi. Gorje mu, če ga dobi inšpekcion!' reče drugi.
"V tem momentu zadoni strel, ki se je razlegal po mirnem nočnem ljubljanskem polju. Skočili smo, ko srnaki. Hitro nažgali laterne in zagrabili svoje orožje ter že tekli proti smodnišnici, odkoder je glas drugih treh prihajal: 'Wachtkomandant posten No. 4 geschossen.' 'Straža na št. 4 streljala!' glas teh treh fantov, ki so prestrašeni klicali, je res čudno donel v tem mirnem samotnem kraju. Vsi smo bili prepričani, da se je nekaj straš-
nega dogodilo. Puške so vsi imeli za strel pripravljene, ko smo se bližali smodnišnici. 'Artala-risti pa naše bridke meče, če bodo nas res strahovi napadli. Obkolili smo poslopje št. 4 kakih 20 korakov proč, a vojaka nikjer. Začeli smo ga klicati.
" 'Kar sem pridite,' se oglasi kakih deset korakov proč. Stekli smo vsi k njemu, kaj se je zgodilo in kaj je streljal, V svitu brljavih petrolejk ga zagledamo, ki je stal ko kip z puško v roki še vedno za st%el pripravljeno.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
11. julija 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA ^
(Nadaljevanje)
Po sinjem nebu so pluli in izginjali beli oblaki, ki jih je ce-fral veter. Sončni žarki so žga-li razbeljeno zemljo. Od vzhoda se je bližal dež. Natalja je, ne da bi dvignila glavo, na hrbtu začutila, kadar je priveslal oblaček in zakril sonce; za trenutek je bila hladneje, na rjava, vročino izpuhtevajoča tla, na vejnate steblike melone, na visoke betve sončnic je naglo legla siva senca. Pokrila je zelj-nike, razmetane po pobočju, zelenje, strto in polomljeno od pripeke, grme gloga in trna s temnim listjem, pokacanim s ptičjimi kakci. Glasneje je za-zvenelo preglušljivo prepeličje pedpedikanje, razločneje je bilo slišati ljubo žvrgolenje škrjanč-kov in celo veter, ki je razgi-baval tople trave, je bil čutiti manj pekoč. Potlej pa je sonce skoz in skoz prejedlo slepečebe-lo smetano oblačka, ki je od-plul proti zahodu, se osvobodilo in vnovič poslalo na zemljo zlate, sijoče potoke svetlobe. Nekje daleč, daleč po modrih od-raslekih obdonskega gričevja je še ležala in madeževala zemljo snce, ki je spremljala oblak, po zeljnikih pa je že gospodaril jantamorumeni poldan, migljala je nemirna soparica in se prelivala na obnebju, zagatno je dišala zemlja in trave, ki jih je gojUa.
Opoldne je odšla Natalja k vodnjaku, izkopanemu v grapi, prinesla bučko ledenomrzle stu-denčnice. Z Iljinično sta se na-pili, si umili roke in sedli kar na soncu južinat. Iljinična je na razgrnjenem predpasniku skrbno narezala kruh, vzela iz vrečke žlici iti kozarec in izpod jopice, kjer je bila spravljena pred soncem, potegnila tenkovrato posodo kislega mleka.
Uncle Sam Says
Build a ladder to (lie boat of your dreums with U. S. Savings Bonds. They ofl'er the best boat-catching plan in the world, the chance to sail away to those fur distant shores of which you have dreamed. So join the smart people and enroll today in one of the safe, automatic Plans provided for you: the Payroll Savings Plan where you work, or if self-employed, the Bond-a-Month Plan at your bank. Either way you will receive $4 for every $3 you invest in Savings Bonds within ten short years.
U.S. Treasury Deptrtmeal
Natalja je jedla po sili in tašča je barala:
—	Še dolgo te gledam, nekam spremenila si se ... Ali se vama je z Grigorijem kaj razdrlo?
Natalji so bridko zatrepetale opečene ustnice.
—	On, mama, živi spet z Ak-sinjo.
—	To ... od kod pa veš ?
—	Včeraj sem bila pri Aksi? nji.
—	In, ona, kača, je priznala?
—	Da.
Iljinična je pomolčala, premišljevala. Na zgrbančeni obraz, v kotičke ob ustih so legle ostre gube.
—	Morebiti se je pobahala, preklemana ?
—	Ne, mama, to je res, kaj bi sicer . . .
—	Nisi pazila nanj ... — je previdno rekla starka. — Od takega moža ne smeš odmakniti niti očesa.
—	Kaj mogoče ubraniš? Zanesla sem se na njegovo poštenost ... Ali naj bi si ga bila h kikli privezala? — Natalja se je grenko nasmehnila in komaj slišno dodala: — Saj ni Mišat-ka, da bi ga bilo mogoče obdržati. Na pol je že osivel, pa ne pozabi na staro
Iljinična je umila in obrisala žlici, oplaknila skledico, pobrala posodje v bisago in šele tedaj vpraševala:
—	Kaj je to vsa nesreča?
—	Kaj pa mislite, mama . . . Tudi te nesreče je dosti, da se ti božji dan upre!
—	In kaj si potuhtala?
—	Kaj sploh moreš kaj drugega? Pobrala bom otroka in odšla k svojim. Ne bom več živela pri njem. Naj si jo vzame v hišo in živi z njo. Že tako sem dovolj pretrpela.
—	Ko sem bila mlada, sem tudi jaz tako mislila, — je z vzdihom rekla Iljinična. — Moj tudi ni bil med najmanjšimi žrebci. Kaj sem užila gorja ob njem, se še povedati ne d%. Samo zapustiti pravega moža ni tako lahko, a tudi ne za kaj. Vzemi pamet v roke, pa bos sama sprevidela. In tudi otroke očetu jemati, kaj pa se to pravi? Ne, to kar tako brbljaš. Le nikar ne premišljuj o tem, ne svetujem ti!
—	Ne, mama, jaz ne bom živela z njim, nikaT ne zgubljajtp besed.
—	Zakaj naj neki ne zgubljam besed? — se je zmedla Iljinična. — Kaj mi mogoče nisi pri srcu, ali kaj? Kaj mi ni hudo zastran vaju, preklicanih, ali ne? In ti meni, materi, starici, take besede robiš? Če ti povem: izbij si iz glave, kaj ni mogoče če vse prav. Na, pa si umisli: "Od hiše pojdem!" Kam boš neki šla? Kdo izmed domačih bi te pa rad? Očeta ni, bajto so požgali, mati bo sama pod tujo streho od vbogajme živela in ti
AT A CONSTANT SPEED OF
45 m.p.h. 55 m.p.h. 65 mp.h.
YOU CAN DRIVE 400 MILES IN
8 hrs. 54 min. 7 hrs. 18 min.
aSd-KYOUHWEAN INJURY ACCIDENT,THE CHANCES OF SOMEONE BEING KILLED ARE
lin 16 lin 12
6hrs. 10min.	lin 6
NATIONAL SAFETY COUNCIL
se misliš zaleteti tjakaj in potegniti za seboj moje vnuke? Ne, ljuba moja, nič ne bo iz tega! Ko bo prišel Griška, tedaj bomo videli, kaj bo mogoče napraviti, zdaj pa mi nič nikar ne govori o tem, ti rečem; še slišati ne maram!
Vse, kar se je tako dolgo Natalji nabiralo v srcu, se je hipoma prebilo na plan v krčevitem napadu ihtenja. Ječe si je strgala z glave ruto, padla z obrazom na suho, neljubeznivo zemljo, se pritisnila nanjo s prsmi in hlipala brez solz.
Iljinična — ta modra in junaška starka — se niti ganila ni z mesta. Skrbno je zavila v jopico bučo z ostanki mleka, jo postavila na hladno, potem pa nalila v kozarec vodo, prišla in sedla zraven Natalje. Vedela je, da taki sili ne prideš blizu z besedami; vedela je tudi, da so boljše solze kakor suhe oči in trdo stisnjene ustnice. Iljinična je pustila Natalji, da se je izjo-kala, potem« pa položila svojo od dela otrdelo roko snahi na glavo, božala črne svetleče se lase in robato rekla:
—	Nu, dovolj! Vseh solz ne izjokaš, pusti ■ jih še za drugo pot, zdaj malo vode srebni.
Natalja je utihnila. Samo po-redkoma so se ji dvigala pleča in po životu se ji je spreletalo drobno drhtenje. Nepričakovano je planila po konci, odpahni-la Iljinično, ki ji je moUla kozarec vode, se obrnila z obrazom proti vzhodu, sklenila od solz mokre roke kakor za molitev, zajedjala in kriče zadrdrala:
—	O Bog! Vso dušo mi je iz-pil! Nimam več moči za tako življenje! Gospod, kaznuj ga, prekletega! Do smrti ga tamkaj udari! Naj bi ne živel več, me ne trpinčil! . . .
Črn zvrtinčen hudouren oblak je lezel od vzhoda. Votlo je bučalo grmenje. Žgočebel blisk je predrl Okrogle hrbte oblakov, se zvil in šinil po nebu. Veter je nagibal proti zahodu pošumeva-jočo travo, prinašal s ceste grenki prah, skoraj prav do tal pripogibal glavice sončnic, obtežene s semenjem.
Sapa je mršila Nataljine raz-kuštrane lase, ji sušila mokri obraz, ovijala okrog nog široki rob sive delovne kikle.
Nekaj trenutkov je Iljinična z vražjeverno grozo strmela v snaho. Na ozadju črnega hudournega oblaka, ki se je dvignil do pol neba, se ji je zazdela neznana in strašna.
Viharno se je bližal dež. Tišina pred nevihto ni dolgo trajala. Pošev se .je spustil nizdol skobec in prestrašeno zapiskal, zadnjikrat je zažvižgal suslik traven brloga, gost veter je bu-til Iljinični v obraz droban pesknat prah in vrše poletel po stepi. Starica se je trudoma dvignila na noge. Obraz ji je bil mrtvaškpbled, ko je skozi hru-menja bližajoče se hude ure, zamolklo zavpila:
—	Spametuj se! Bog s teboj! Komu pa prosiš smrti?!
—	Gospod, ubij ga! Gospod, kaznuj! — je kričala Natalja in upirala poblaznele oči tjakaj, kjer so se veličastno in divje gr-madili oblaki, ki jih je razkopaval vihar in so jih ozarjali slepeči vžigi strel.
Nad stepo je s suhim treskom zabobnel grom. Iljinično je popadel strah, prekrižala se je, z negotovimi koraki stopila k Nataliji in jo pograbila za rame.
—	Padi na kolena! Slišiš, Na-taška?!
Natalja se je ozrla po tašči z nekako oslepelimi očmi in se
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-039B
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družim, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave., HE 5311.
W. F. HANN 8 SONS CO.
15505 EUCLID AVE., MUIberry 4200 Sedaj vam lahko inštaliramo vsakovrstni fornez na plin in "boiler." Vložimo tudi potrebne listine in prošnjo za odobritev po East Ohio Gas Co. Za podrobnosti in dobro posrežbo pokličite Stephen M. Robash, EX 8708
EKSTRA POSEBNE CENE
POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
FORNEZ, CEV. DIMNIK
$^.00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO.
17 A CFIIA "Dobro znani za dobro delo" T? A CK1C POSLUGA ŠIROM MESTA	DOiU
RABITE POSTREŽBE?
ZADOVOLJILI boste, če se obrnete na tvrdko:
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE.
Cleveland 3, Ohio
Tel. HE 4148
POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO karte za prekmorske kraje in nazaj po originalnih cenah.
AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah.
ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.	______
PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno odpremljamo na naslovnike.
SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo. Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih zadev.
OPRAVLJAMO NOTARSKE posle.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko:
A. KOLLANDER
brez volje zgrudila na kolena.
— Prosi Boga odpuščanja! — je oblastno zaukazala Iljinična. — Prosi, naj ne sprejme tvoje molitve. Komu si želela smrti? Rodnemu očetu svojih otrok. O, strašni greh . . . Pokrižaj se! Prikloni se do tal. Reci: "Gospod, odpusti mi, nesrečnici, moj greh."
Natalja se je pokrižala, nekaj zašepetala z belimi ustnicami, stisnila zobe in se nerodno zavalila na bok.
Stepa, ki jo je oprala ploha, je čudovito zelenela. Od daljnega ribnika pa prav do Dona se je razpenjala vzbočena živa mavrica. Na zahodu je nemo bučal grom. V jarku je z orlovskim klokotanjem drla kalna hribovska voda. Nizdol proti Donu, po rebri, po zeljnikih so hiteli spenjeni potoki. Nosili so listje, ki ga je stolkel dež, korenine trav, izprane iz tal, polomljene klase rži. Po zeljnikih so mastni peščeni naplavi zagrinja. li steblike lubenic in dinj in lezli v šir; po kolovozih se je odtekala razigrana voda in globoko izmivala kolotečme. V podnožju oddaljene kadunje je do-goreval stog sena, ki ga je bila vžgala strela. Visoko se je dvigal lilasti steber dima in se z
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
LOTA NAPRODAJ
Na vogalu: z gasolinsko postajo in opremo. Na Waterloo Rd. v slovenski naselbini. Cena zmerna. Vprašajte pri lastniku na
16217 WATERLOO RD., IV 3289
Hiša naprodaj
NA 21931 MILLER AVE.
Za eno družino, 4 sobe in pol. Gorkola na plin, "tile" kopalnica, pršna kopel, bakrene cevi vse skozi, vse insulirano, velika moderna kuhinja, lota 52x138. Zgoraj je proslor ža eno sobo. Nahaja se blizu cerkve in busa ter ima sploh vse udobnosti.
Euclid Mason Co.
Pokličite ob večerih za podrobnosti JACK STREKAL Tel.; Wickliffe 997
Zidamo hiše in trgovska poslopja po vaših načrtih
vrhom skoraj dotikal mavrice, razpete po nebu.
Iljinična in Natalja sta se spuščali proti vasi, previdno stopali z bosimi nogami po blatni, spolzki poti in visoko dvigali krila. Iljinična je govorila:
— Hudo ste vi, mladi, svojeglavi, bog mi je priča! če je le količkaj, pa že kri zavre. Ko bi imela življenje, kakor sem ga imela jaz v mladih letih, kaj bi pa potlej napravila! Tebe se Griška še svoj živi dan niti s prstom še ni dotaknil, pa nisi zadovoljna in si, glej kakšno reč skovala; namenila si ga popustiti, v glavo ti je udarilo in česa le nisi vsega naredila, še boga, še tega si potegnila v svoje grde naklepe ... Nu,' povej, draga moja, kaj je mogoče to lepo? Mene pa je moj hromo-nogi ideal z mladega do smrti
v blag spomin
ob 10-letnici odkar je umrla naša ljubljena sestra
Mary Matjažič
Deset dolgih let je že minilo, odkar si nas za večno zapustila, a spomin med nami na Tebe še živi,
in bo živel do konca naših dni. Počivaj v miru, blaga duša, naj Ti bo lahka ameriška ruša.
Žalujoči brat
Joseph Cinkole in njegova družina
Cleveland, O., dne 11. julija, 1949
pretepal pa prav za prazen nič; niti tolikole nisem bila kriva pred njim. Sam je grdobije počel, name je pa jezo stresal.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1949 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blaga jničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
V blag spomin
tretje obletnice prerane smrti naše ljubljene in nikdar pozabljene mame
MARY KALISTER
ki je zatisnila svoje oči za vedno dne 11. julija 1946.
Kako si, bleda smrt, nemila, ki nam si kruto ugrabila preljubljeno našo mamico.
Ni več nekdanje lihe sreče, ko si skrbela za nas ljubeče; iz srčnih bolečin nam vzklil je živ spomin.
In v naših dnevih hitrobežnih, v spominih svetlih in hvaležnih ostaneš Ti pri nas za zdaj in v večni čas.
Žalujoči ostali:
frank, Joseph, Fred,
Rudolph, sinovi Mary, poročena Molle in Olga poročena Lonchar, hčeri
Helen, poročena Kasakow-skie, rejenka
Cleveland, Ohio, 11. julija 1949.
V BLAG SPOMIN
14. obletnice smrti	12. obletnice smrti
1880

1935 1886
1937
JOE
GOSPODARIC
KI JE SVOJE MILE OČI ZATISNIL ZA VEDNO 6. JULIJA 1935
IN
MARV
GOSPODARIC
KI JE ODŠLA V VEČNOST DNE 19. JULIJA 1937
Globoko pod zemljo tam v ozki hladni hiši zdaj trupla Vajina ležita, rešena sta vseh skrbi. •
Dolgo let je že minulo,
kar odšla sta od nas,
' nismo še Vaju pozabili,
vedno se mislimo na Vaju.
Sladko spavajta v tihem grobu,
odšla sta tja, odkoder ni vrnitve,
a enkrat se snidemo na vekomaj.
ŽALUJOČA OSTALA
Cleveland, Ohio, dne 11. julija 1949.	DRUŽINA RICH