n a j v e c j i slovenski dnevnilT^l v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta'.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemitvo celo leto $7.00 GLAS Ust slovenskih , delavcev v Ameriki. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 228. — ŠTEV. 228. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, SATURDAY. SEPTEMBER 28. 1929. — SOBOTA. 28. SEPTEMBRA 1929. VOLUME XXXVI — LETNIK XXXVII. DIKTATOR SCHOBER FASISTOM HEIMWEHR JE ZAENKRAT OPUSTILA VSAKO MISEL NA DRŽAVNI PREOBRAT Novi avstrijski kancler je pojasnil svoj program ter zahteva v prvi vrsti revizijo volilnega prava. — Svoje ljubezni, ki jo goji do Heimwehr organizacije, ni čisto nič prikrival. — Vkrat-kem namerava najeti veliko posojilo. MACD0NALD SE JE PODAL BR00KHART BO GOVORIL ČE BO POZVAN Angleški ministrski pred sednik, Ramsay Mac-j javil, da bo pojasnil vse' Donald je včeraj odpo- podrobnosti party, ki se toval proti Združenim je vršila na Wall St. čs državam. — Poslovilni ga bo pozval državni nagovor MacDonalda. pravdnik. MATI KRIVA UMORA SINA Mrs. Stone je bila spoznana krivim, da je zastru- PEAC0X KRIV UMORA PO DRUGEM REDU HURIKAN SE JE OBRNIL V JUŽNO SMER Senator Brookhart je iz-j pya sina, da se polasti Porotniki so spoznali ob* Prebivalstvo Floride se je tožeča krivim umora po! globoko oddahnilo, ko drugem redu, nakar gaj se je pričel barometer njegovega denarja. DUNAJ, Avstrija, 27. septembra. — Johann Schober, novi avstrijski ministrski predsednik, se iako dobro počuti v svoji novi vlogi "železnega ka nclerja". Danes je pojasnil v parlamentu svoj program in iz njegovih besed je bilo razvidno, da hoče v vseh ozirih ustreči zahtevam avstrijske fašistične organizacije Hq^mwehr. Najbrž je dobro informiran, ker je odločno poudaril, da heimwehrovci zaenkrat ne nameravajo j časopisju vseh nikakega državnega prevrata, da mora proti med strankami do sporazuma ter da mora zavladati v avstrijski republiki popoln mir. V to svrho bo najprej temeljito izpremenil volilno pravo ter skušal najeti v inozemstvu večje posojilo za Avstrijo. Oblast zveznega predsednika namerava Schober znatno razširiti. Predsednik naj ima pravico imenovati in razpustiti kabinet, sklicevati parlament ter v izrednih slučajih proglasiti vojno pravo. Po njegovem mnenju se mora Avstrija vedno zavzemati za mednarodni mir ter korakati roko v roki z Nemčijo. Ne sme pa sklepati nobenih tujih zvez ali se priključiti kaki skupini držav. WASHINGTON. D. C . 27. sep. — Senator Brookhart je vteraj v senatu govoril ter pozval državnega pravdnika. naj uvede preiskavo glede obdolžitev. katere je dvignil v LONDON, Anglija, 28. septembra. Angleški ministrski predsednik McDanald s svojo hčerko Ishbel ter člani svojega majhnega oficijelne-ga spremstva, je zapustil včeraj zveter v London, da se vkrca parr.ik senata. "Berengaria" v Southamptonu. na j Rekel je. da bo prosil lastnike svoji veliki misiji, koje namen je vodilnih hotelov, naj mu izroče se-napraviti s sodelovanjem predsed- j znam udeležencev pri banketih te-nika Hooverja. razoroženje mogo.c : kom zadnjih štiri ali petih letih ter ter s tem zagotoviti mir sveta. j jih bo nato povabil pred senatni Prisrčni izrazi dobre volje, ki so komitej. da nastopijo kot priče, bili objavljeni včeraj v angleškem j Senatorja Howell iz Nebraske in političnih strank,' Brookhart pozivata držav, prav-j dnika. naj preišče poročila glede j veselice v Willird hotelu, a državni | pravdnik je rekel, da ne bo tega ! storil. Senator Brookhart je rekel: — Če bi hotel koga obdolžiti, bi j obdolžil državnega pravdnika, ker n t-t-I-'i cvr> in ol ?nnct i Tir-jrt vn i BELAIR. Md., 27. septembra. — [ Danes se je tukaj končal proces proti Mrs. Hattie Stone. 40-letni • vdevi, ki je bila obdolžena, da je za- | strupila svojega petnajstletnega sina Georga. Porota jo je spoznala krivim u-mora po drugem redu. Ko je bil objavljen pravorek se je zgrudila in pričela jokati. Najvišja kazen v tem slučaju bo znašala osemnajst let, a sodnik bo najbrž ugodil prošnji zagovornikov ter odredil nov proces. | Mrs. Stone je bila aretirana 13. junija, devet dni po smrti svojega sina. ki je bil zastrupljen, kot so dokazali znanstveniki v Baltimoru. je sodnik obsodil dvajset let ječe. na V White Plains se je včeraj zaključila obravnava proti mlademu Earle F. Peacoxu. ki je bil obtožen, da je zadušil svojo mlado ženo ter hotel potem njeno truplo sežgati. da bi izbrisal za seboj vsak sled nasilnega dejanja. Odvetniki so najeli zdravnišk? strokovnjake, ki so izjavili, da je storil Peacox svoj čin v hipni blaznosti, dočim so pričali strokovnjaki državnega pravdništva. da je duševno normalen. Tekom procesa so izpovedale price. da se je rajši potikala naokrog VISOKA PESEM IZBRISANA IZ BIBLIJE Cenzorji nove verzije Svetega Pisma so črtali i z Biblije "visoko pesem" in sploh vsa ms-sta, ki bi lahko pokvarila mladino._ LONDON, Anglija, 27. septembra V verziji Biblije, katero je izdala National Sunday School unija, je ccnzor posebno ostro nastopil proti počenjanju in proti izrekom Sala-mona. Pesmi Salamona, katere so smatrali skozi stoletja kot bisere literaure, so bile popolnoma zatrte, ker bt prav lahko pokvarile duha mladosti. Druga izločenja vključujejo enajsto poglavje druge knjige Samuela, prvo poglavje Prve knjige kraljev ter vevino Verzov Geneze. Izločena so bila vsa poglavja, ki bi lahko kvarljlvo uplivala na duha mladosti glede Čednosti biblijskih značajev. Tako so bili zatrti vsi verzi iz idile o Ruth in Boazu. Verzija za-nedeljske šole je tudi opustila opis glede načina, kako je prišel David do svoje žene. Profesor Michelson operiran. KA JZER SE NOČE VRNITI Izgnani kajzer se bo vrnil v Nemčijo šele tedaj, ko ga bo prosil nemški narod, naj se vrne ter zopet zasede svoj slavni prestol. pričajo o visokih upanjih naroda glede uspešnosti tega. kar je ministrski predsednik sam nazval "raziskovalno potovanje". Z ameriško pomočjo upa dati svetu energično vero, mesto obotavlja-jočega skepticizma. Posdanik Charles Dawes, ki je j ne vrši svoje dolžnosti. Državni prevzel velik del priprav za poto- pravdnik prav dobro ve. kje se na- ( z drugimi" moškimi in da je biLi vanje angleške misije, ni sprem- | hajam in če me pozove, naj pričam Ijal MacDonalda v Southampton,' pred veliko poroto, bom povedal ker se je poslovil že včeraj od škot- vse glede veselice v V/illard hotelu, skega ministrskega predsednika ter katero so priredili Mr. Fahy in mu želel srečno put ter dosti u- drugi. speha v svojem prizadevanjn. j # Državni pravdnik je odvrnij, da "Berengaria" je bila preje nem- ne bo prišel z inicijativo. da bo pa ški parnik "Imperator" imenovan takoj uvedel preiskavo, kakorhitro bo prišel k njemu senator Brookhart ter mu podal poročilo glede piianč.evanja v hotelu. Svojo ženo je baje ljubil do konca. Zadavil jo je. ker ga je zopet Izza enega časa se je nahajala j začela in jezitL v tukajšnji ječi. i Porotniki so se posvetovali sest Porota se je posvetovala manj ur< nakar sudmk tak°j razglas.! kot eno uro. razsodbo. na čast nemškemu kajzerju, ki se je globoko zanimal za ta parnik in v kojega stanovanju na krovu potuje sedaj, navadni škotski Dlebejtc proti Washingtonu. CHICAGO, 111., 27. septembra. — Danes se je podvrgel težki operaciji MALDEN-ON-HUDSON, N. Y., 27. septembra. — Viljem Doornski, patriah sedaj razpršene hiše Ho-henztMlern in nekdanji nemški cesar, ne bo zapustil svojega eksila na Holandskem, razven če bi sc razmere preokrenile tako, da bi ga Nemčija zopet povabila, naj prevzame zapet svoje dedno mesto kot pruski kralj, kot je izjavil Bigelow, pustolovec in avtor, katerega je pred kratkim sprejel nemški cesar. Bigelow, ki je sin prejšnjega ameriškega poslanika v Franciji, je poznal Viljema II. kot de k in to prijateljstvo je trajalo naprej. Skozi več let je živel Bigelow v Nemčiji ter je nekaka avtoriteta glede zgodovine nemškega naroda. Sedaj je star pet in sedemdeset let ter stanuje sedaj v tej zaspani vasi ob Iludsonu, obdan od knjig in radovednežev, ki so prišli z vseh strani sveta. Bigelow ni videl Viljema, odkar je bil slednji prisiljei zapustiti prestol proti zaključku vojne. Pisma pa sa prišla pogosto iz Doorna v Maiden, večinoma pisana v angleškem jeziku. Viljem iz Doorna je odobril načrt profesor Albert Michelson, znani svojega unuka. da pride v Ameriko astronom, ki je po vsem svetu zaslovel, ker je natančno izmeril naglico svetlobe. Možak je star sedeminsedemde-set let ter se je že lani podvrgel o- ter je naprosil Bigelowa. naj pazi na to, da mu ne bodo "punce" zmešale glavp, ki mora ostati brih^na za bodoče naklepe Hohenzollern- cev. PRINC IZ WALESA NI BIL SE NIKDAR ZALJUBLJEN LONDON. Anglija. 26. septembra. Edini vzrok, da se princ iz Walesa ni še poročil .je baje ta, da ni bil še nikdar tako strašno zaljubljen kot bi se spodobilo za tako važen korak. To je razvidno iz nove biografije princa, ki jo je sestavil Sir Godfrety Thomas, prinčev privatni tajnik, kateremu je zaupal intimne stvari. m ADVERTISE" "GLAS NARODA" LEHMAN SLUTI DA JE TO LE KAMPANJSKA OBDOLŽITEV ALBANY. N. J., 27. septembra. — Poslujoči governer Lehman je rekel včeraj zvečer, glede pisma na governerja Roosevelta in na brzojavko na njega od Richarda En-righta. kandidata za župana ncw-yorskega mesta, naslednje: — Skrbno sem premotril pismo na governerja Roosevelta-, in tudi brzojavko. poslano meni ter ne morem videti pred seboj ničesar drugega kot kampanjski govor kandidata za urad. V svojem pismu na Roosevelta je rekel, da pozna ose be ki so si izposodile denar od Ar-nolda Rothsteina. umorjenega STIMSON JE POVABIL LE neprestano v denarnih zadregah. MOZKE NA BANKET Državno pravdništvo je smatral > j WASHlNGTON. D. C., 27. sept. — to za del motiva, ker je potrebova- j Državni tajmk stimSon je povabil la denarja, ki ga je dobila po smrt-ti svojega sina od zavarovalninsk« družbe. Največ ji je škodilo pričevanje Mrs. May Baker, njene svakinje in nekdanje prijateljice. Izpovedala je, da ji je Mrs. Ston2 priznala umor par dni po fantovi smrti. FRANCIJA BO POVEČALA SVOJ MORNARIŠKI PRORAČUN PARIZ, Francija, 27. septembra. Francija bo porabila za svojo mornarico tekom prihodnjega leta več kot S100.000.000. Tozadevne številke so bile predložene finančnemu ministrstvu ter določajo popolno pre-uredbo gotovih departmentov mornariške službe. Komisija poslanske zbornice je na predlog nekega poslanca skrčila ocene za nekako sto milijonov frankov, a pazila na to, da se ni tikale skrčenje narodne na banket, ki se je vršil na časi angleškega ministrskega predsednika, j MacDonalda, le moške in to predstavlja prav poseben slučaj za tak;? vladne funkcije. Ta banket se bo vr- j šil v sredo zvečer in vključena ni niti Miss Ishbel. niti gospa državnega tajnika, ki je razpisal povabila. COOLIDGE PODPISAL j TISOČ KNJIG j NORTHAMPTON, Mass., 27. sept. j Calvin Coolidge, je avtografiral ti-i soč kopij svoje avtobiografijo v , treh urah in 25 minutah ter rabil ; povprečno za podpis malo več kot •' dvanajst sekund. dvigati. — iz Nassaua ni nikakih sporočil. HAVANA. Cuba. 27. septembr... Včeraj je bil'* tukaj precej tesnobe glede verjetne poti hunkana. ki se je izognil južnemu koncu Floride ter se obrnil proti Havani Father Pedro Lanza, načelnik Bellen obsevatorija. je bil včeraj zvečer mnenja, da se bo hurikan razblinil v nič še predno bo dosp l do Floride ali pa do Kube. Rekel je. da ne more še potrditi poročil, da se vihar obrača proti Havani. čeprav je tam barometer stalno padal. Če se bo hurikan sploh pojavil, se bo izidivjal v Mehiškem zalivu med Key Westom in Havano. Položaj je bil najbolj resen včeraj opoldne, ko so metereološke postaje informirale panameri.ško Air-wais Co.. da se pomika središče viharja nazaj proti Key Wcstu in da bo dospel tjakaj najbrž danes zjutraj. Panamerican Airways Co je takoj napravila načrte, da pošlje vs-i aeroplane v Miami preko Tampe. SOVJETSKE OBLASTI BODO DOSTI ZIDALE MOSKVA. Rusija. 27 septembra. Tekom leta pričenši s prvim ok: brom bo izdala sovjetska vlada nekako $6,500 000.000 za zgradbo n. dustrijalnih naprav, tvornic električnih postaj, novih poslopn sol in velikih državnih farm. To objavo je podal danes Emanuel Ionovič Kviring, član državi. • gradDene komisije. vseruskemu kongresu, ki zboruje tukaj. igralca in da bo kmalu objavil njih obrambe ali pa osobja mornarice imena. . francoske republike. mo olajšali nalogo v uradu Pri-J čel je ob poldevetih zjutraj ter kon-Dva tajnika in en zastopnik Co- čal malo po dvanajsti uri. Kopij'? smopolitan Book Corporation so j bodo prodajali po $25 za iztis. pansnaiwirosnn !MBL.!yJ' T"nWffiC^ Tff **v SLABO ZNAMENJE RAZOROŽITVE DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo DiB. 000 ........ 9 9.30 1,000 ....... | 18.40 «,600 ........ I 46.75 6,000 ........ f »0.60 - 10,000 ........ 9180.00 v Italijo Lir 1M 100 800 600 9 6.71 911.30 910.80 937.40 " 1000 ........... 964.2» Stranke, ki nam naročajo vplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma § naiim stresom w starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na Slika nam kaže pogled na skupino rušilcev v San Diego zalivu, kjer se nahajajo že izza konca vojne. Kmalu jih bodo začeli poprav Ijati in jih napravili sposobne za službo. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60e; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneakor kot goraJ navedeno, bodid v dinarjik lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljšo pogoje. Pri Tolikih naka-nlih priporočamo, da m poprej i nam spcrasnmst« fled* Mfr'mi nakssils. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVftiCNA V OVCI« OO TRtN T BONIS BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT MB M PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 0O&TLANDT STREET, Telephone i mmmmmmmmmmmmmmsmm Banlcy NlWXOtt,lX 0390 -i "OLASVaeoda- N£W YQRK. SATURDAY, SEPTEMBER 28, 1929 The LARGEST SLOVENE OAOJ tn O. 8. A. U 'Glas Naroda" K5BKN9BEMs{ Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakaer. President Louis Benedik. Treasurer Place or business o I tbe corporation and addresses of above officers: SIC W. ltth Street. Barwwh of MaobaUn, New York City, N. Iz Jugoslavije. ——— » Jugoslovanski slepar prijet na Du~ ■ Božjastnica padla v ogenj. naJU* V Rebrovcu pri Banjaluki se jc Tc dni je dunajska policija are- le ^ pripetila strasna nesreča, tirala 29-letnega Andreja Loewyja Scljaltinjo Minko Džebro jc vrgla iz Subotice, katerega so radi raz- in padia je na ognjišče. GLAS NAJIODA (Voice of tbc People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja ,11st za Ameriko In Kanado _________________________«.00 Za pol leta ................................$3.00 Za četrt leta .............................$1.50 Za New York za celo leto _______.00 Za pol leta .................................. i330 Za inozemstvo za celo leto ... ..$7.00 Za pol leta ..................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemži nedelj n praznikov'. Dopisi brez #odpisa in osebnosti se ne priobčujejo Denar naj se blagovoli potil j tU po Uoney Order. Pri spremer ol kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče nazrt ni, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18tb 6tr4, New York, N. Y. Telephone: Chelsr* 3878 DESETA SKUPŠČINA LIGE NARODOV 'IV < i i a i s»- j«.' k«mr;il<> deseto letno zasedanje ! udov. Di'seteuiu zasedanju j«' zadala obile/.je angleška delavska vlada s tendenca ni i. To se je pokazalo i udi nazunaj. Prejšnja lej.a so se vršile privatne konference vodil" nih državnikov velesil. Zdaj se je sestala 44velika tn>jiea'\ /daj zupcl "veli ka eetvoriea", kakor je pač potreba nanesla. Konference su bilo tajne in v javnost je prišlo le tisto, kar se je zdelo gospodom umestno. nih poneverb in sleparij iskale o blasti raznih držav. Loewy je svojemu očetu, ki je generalni direktor subotiske industrije marmorja, u-kradel ček za 6000 pengo in ga na Dunaju vnovčil. Poleg tega je neki Dunajčanki. s katero se j: na podlagi ponarejenih dokumentov poročil. izvabil 35,000 šilingov in pobegnil. Policija jc podjetnega pustolovca zaprla. Bogat ribji iov. Pri Rogoznici v šibeniški okolici so imeli tc dni ribiči izredno bogat ribji lov. Nalovili so ogromne množine rib. tako da skoro niso vedeli, kani bi ž njimi. Največ so nalovili sardin, ki so jih na šibeniškem trgu prodajali kilogram po 1 Din. Strašen samomor v Sarajevu. 8. septembra ponoči si jc v Sarajevu na strašen način končal življenje sluga državne boinice Milar Miličcvič. Pil jc 20': raztopino src-brnrga nitrata < lapisVso noč se jr siromak boril s smrtjo in trpel jc strahovite muke. Taval jc po bolnici, holeč priti v ambulanco. kjer so bili spravljeni razni strupi. Srebrni nitrat namreč ni dcio-val in jc samomorilnemu kandidatu v gotovem oziru vse , . „ • I pov/roeal samo neznosne muke. Za- svojimi naprednim i to si je hotel Miličcvič pomagati na oni svet z drugim strupom Toda moči so ga tik pred ambulanco zapustile. Umrl jc v strašnih mukah. Samomorilna mauija v Zagrebu. V Zagrebu razsaja pravcata samomorilna manija. Kronika samomorov, ki jc bila ta teden ze itak bogata, je 10. septembra zabeležila zopet dva poskušena samomora in en samomor. Zanimivo je, da vsi samomorilni kandidati segajo po cctovi kislini. Najprej je bila rešilna postaja pozvana v Mesničko ulico. Na Tuškancu je namreč 24. letna Julljana Martič, služkinja iz Suboticc izpila manjšo količino oc-tovc kisline in v Mcsnički ulici nezavestna obležaia. V bolnici so ji rešili življenje. — Na Trešnjevki se jc v pijanosti zastrupil delavec Ivan Fclja. Prišel jc iz gostilne in zadovoljne jc mrmral: Oj ljudje ... Zbooogoom, jaz grem na eni svet... Pasanti so sc mu smejali, češ. da se šali. Nenadoma jc pa Fclja potegnil iz žepa steklenico octovc kisline in jo Izpil. Nezavesten sc jc zgrudil na tla. kasneje pa jc v bolnici zastrupljen ju podlegel. — Na Laščini sta sc zakonca Ilo-za in Stjcpan Barakovič »sprla. Mož Vnelo se ji je krilo in začela je goreti. Močno opečeno po cbrazu in vsem životu so prepeljali v bolnico Velik požar v Gradjanili. V Oradjainh pri Virovitiei v Slavoniji je te dni izbruhnil velik požar na posetvu scljaka Marka Vi-Ijevič-a. Posestvo jc bilo hipoma v plamenih. Nu pomoč so takoj prihiteli vaški gasilci, ki so pa zaman ! napeljali vse sile. da bi se požar ne ' razširil na sosednja poslopja. Šele ko sta prispeli požarni brambi iz Viroviticc m Suhopolja. se je posrečilo ogenj pogasiti. Skoda znača nad lOO.OOO D n. Brezposelnost v Jugoslaviji. Lani jc bilo prijavljenih 125,730 brezposelnih delavcev in 13,652 delavk. Iz predlanskega leta jc ostalo Kje in živi DAnnunzio. Fi an cos ki pisatelj A; Rebcux nedostopna trdnjava. V nasprotju je bil nedavno gost d'Annun- s hišo. ki je> vedno v temi. je kabi- j ~~ zia„ ki živi strogo loc-eno od sve- net neprestano krasno razsvetljen, j ta ob Gardskem jezeru. Re- i Podnevi sije vanj skozi velika okna boux opisuje v ' Nouvelies Lit- solnce. ponoči pa gore velike žar-teraires" svoje vtise o srečanju nice. Ob vseh štirih stenah stoje o-z eksccntričnim italijanskim "mare, polne slovarjev, leksikonov pesnikom. in slovnic. Tu piše d'Annunzlo no- , vo delo "Iskra izpod kladiva", ki bo Gabriele a'Annunzio jc postal na kmalu končano. Posetov ne sprejc-stara leta puščavnik. piše Reboux. ma rad. Pero odloži samo. če ga po-Težko si jc misliti, da mere starost sctij'o tovariši iz vojne, s katerimi dati umetniku toliko življcnske si- pa ne občuje kot pisatelj, marveč Ic. Predvečer njegovega življenja kot vojak. Pri meni je napravil iz-lahko smatramo ra novo in zelo jemo. D Annunzio jc nizke posta-plodonosno dobo njegovega razvo- vc. bled. gladko ostrižen in obrit —•fray* ja. Zakaj je postal puščavnik poet Nosi neko čudno belo uniformo, ki velikih, dobrodušnih oči. ki so jih spominja deloma na srednjeveške-rimske dame nekoč tako navduše- ga viteza, udoma na avijatika. Na no gledale? Zakaj sc jc umaknil j stolu nikoli ne sedi. Vedno *sed" na v samoto zapcljivcc, ki jc pustil v...1 tla. ra preprogo ali na blazinico, svojem starem gradiču v Naraisu , Pckvza! mi jc tudi svoio podmor-cel kovčeg neodprUh Ijubavnili pl- i nico. Eden njegovih prijateljev jc sem. divjak, ki jc jahat po mor- našel med vojno na nji smrt in škili valovih v rdečem plašču na j d'Annunzlo si jo je izprosil za spo-bclcm konju, pisatelj, ki jc dosegel min. Mostcvo je bilo nak rovu D An-svetovno slavo? To je zagonetka.; nunzio jc naročil da sO oddali rac« Morda Uči vzrok v tem. da je bil j ni na c ast topovski strel med vojno ranjen in da je telesno j Kc jc solnce zašlo, sva se vrnila csJabel. Ko jc bombardiral avstrij- \ v hišo in si ogledala d'Annunzijc- Peter Zgaga — Krasen plašč, draga prijateljica. a tudi zelo drag. če sc ne motim Koliko je stal? — Samo en poljub. — Kako? — Samo en poljub, ki ga jr dal moj mož kuharici. 2295 delavcev in 622 delavk. Lani skc postojanke je bit težko ranjen vo mrtvaško sobo. Stene so pokri- je bilo ponujeno delo 32.590 delavcem in 4994 delavkam. Borze dela so posredovale za 22,110 dciavccv in 3591 delavk. Odpadlo je 97.240 delavcev in 9521 delavk. Za letos jc ostalo 8639 brezposelnih dciavccv in 1620 delavk. Dvr ciganki utonili. V selu Trnovcc, občina Macincc. so se nedavno naselili cigani in sc hodili vsak dan kopat v bližnjo Dravo. Pred ne vi so odšle k Dravi 19-Ietna Eva Bogdan. 13-ictna Marija Oršoš in 11-lctna Marica Ba-log. Sredi Drave jc pričela Marija nenadoma gagati. Marica ji je hotela priskočiti na pomoč, toda stru-ja je bila tako močna, da ju je potegnila s seboj. Obe sta utonili. in oslepel jc na eno oko. Cim jc o- te z velikimi kvadrati krzna, spo-krcval. sc jc vrnil na bojišče. Zdaj. f jeni z zlatimi vrvicami. V enem ko-kc s? jc vojna vihra polegla in ko tu jc na vzvišenem prostoru poštene gospodari več na Reki. kjer se j lja, na kateri hoče d'Annunzlo po jc smejal vsemu svetu, jc gospodar , smrti počivati. Na vzglavju Icžl stare hiše in vrla. kamor le redko , med dvema bodaloma zlata maska stopi tuja noga. Na bregu Gardskc- j v drugem kotu stoji ogromna o-ga jezera v Cattulu živi slavni pes- . mara z damskim perilom, obleko nik in bivši vodja reških arditov j in čeveljčki V omari jc polno kras-sem med osebno gardo, ki mu jo je 1 nih večernih toalet, svilenih šalov, dala na razpolago italijanska via- j najfinejšega damskega perila in da. Vrt jc ograjen in na ogra ji jc j kozmetičnih pripomočkov. D'An-napis: Clausura-Silcntium. Hiša jc nunzio menda hoče. da bi mu laj-obdana z močno teraso, polno boj- j šali zadnje ure ženski cari. odnos-nih trofej. Med dvema cipresama j no spomini na Icpoticc. ki so no- stoji top manjšega kalibra. Let os-jo. bilo pa opažati vsepovsod resnično delo. tako v odbori li in komisijah kot tudi na plenarnih sejah. Delo st» ji« vršilo neoziraje si* na ikvelirine'1. ki s<> /o •voj prve dni odpotovale iz Ženeve ter prepustile zborovanje svoji uaodi. V dneh Chamberlaina jr bila Anglija nekak privesek francoske politike, leto«, ko naeeljuje angleški vladi Hanr say MacDonald, eržave naj bi odstranile carinske ovire, kar bi nudilo trgovini in industriji prosto pot. 7xinržcne države sicfcr smatrajo nameravano uiiijo naperjebo pepti sebi, toda tudi v tem pogledu se l>odo po iiriaudovem zatrdilu pojmi očistili. Šele letošnje, to je deseto zasedanje Lige narodov, j-9 imelo nekaj uspeha. Položeni so temeljni velikim ciljem, katere upajo doseči v bodoenutil i: -s« Pred justifikacljo v trovici. Sremski Mi- Te dni bo v Sremski Mi trovici ju- t Tu živi pesnik svoje čudaško življenje. Spi navadno ves dan. opol-j noči pa vstane in dela do jutr?. j Lc redko se vozi po jezeru s svojo ! pc-dmornico, s katero je med vojno ! napadal in torpediral avstrijske , križarke v Boki Kotorski. i Staia hiša je polna spominov na vojno. Na hodnikih, na stenah in 1 2a"iiih ! na stropu eo pesnikova gesla. Eno sile te obleke. Kdo ve. či sploh u-mre kot navaden smrtnik. Morda sc izgubi daleč tam v gorah, kjer Poljubljanje je prastara navada, ki ji jc bila dana od vselej vc-lika vloga ne samo v ljubezni, temveč tudi v pravnem živlienju in drugod Poljub na roko ali nogo jc veljal kot nrkaj ]x>srbno spoštljivega in ne samo duhovni, temveč tudi posvetni gospodje so .si lastili pravica do tega počaščen j a Neki starorimski pisat -lj podaja zanimivo razftigo o poljubljanju pri slovesih in .svidenjih. Če mu sinemo verjeli. .-»<> |>oljub-Ijali prastari Rimljani svoje boljšo polovice pri svidenjih na usta bajt-samo zato. da bi dognali, ali nis<» med njihovo odsotnost 1o pile morda alkoholnih pljne. Tak>en izdajalski poljub M;un-rimskim damam pač ni moscl bili vedno prijeten. Dandanes \-odijo liigijeniki in ne samo ti veliko ofenzivo proti poljubljanju, ker pospešuje to nc-varna okužen ja Vsekakor so postiUi poljubi v javnosti mnogo redkejši nego nekdanje čase. Pa tudi v starih časih so imeli poljubovalci marsikaj in marsikje težko stališče. Dočim so staro^er-manski zakoniki smatrali po ljubo-vanje med moškimi na pr. za znak prijateljstva, so poljubovanjc žensk ostre obsojali. V Islandiji so obsodili moškega. se pomeša njegov duh z vonjem gorskih trav in šumenjem gorskih potokov. A če se mu bo zdel tak konec preveč prozaičen, se morda dvigne nekega dne sam z aeroplanom ki je poljubil tujo ženo. na izgon v nedogledne višave, da se izgubi 3 če je storil isto z neporočenim denied brnenjem motorja v solnčnih stificiran razbojnik Ivan Odaba-, se glasi: Imam to, kar sem dal. Je- šiu in več njegovih pajdašev, ki so več let strahovali Slavonijo, Srem in Banat in izvršili mnogo zločinov. MATERI JO JE ZAGODLA dilnica je rdeče tapecirana. Sredi nje Etoji velika miza. polna kitajskih, eglptskih in indijskih mali-kov. tako da je za njo komaj prostora za dva gosta. D'Annunzio je včasih v jedilnici, včasih pa na terasi nad Gardskir.. __| jezerom. Jedilni pribor neprestano lG-lctni Berlin tanki Evi ni bilo j menjava. Z njegovim jedilnim lipo volji, da jc njena mamica, ma-j^om bi se lahko pobahal najraz-jorjeva vdova, tako podjetna, da j kešnejši hotel. Vsa italijanska mc-•.prejema kavalirje še pozno zve- ; ste namreč tekmujejo, da pošljejo čer. Sklenila jc napraviti materi- i d'Annunzicvo kuhinjo najizbranej-nim ljubavnim pustolovščinam ko- j ™ iestvine. Iz Neaplja mu pošilja-nec. Ko jc nekega večera prišel ma- ' 3° ribc- 5 Sicilijc sadje itd. terin kava lir po prstih v hišo. mu j Pesnik sam sc lc redko prikaže jc stopila Eva nasproti z revolver- Ua mizo- živi kakor puščavniki. ki jem in svečo v roki in zakričala.! so sladke korenine in koLili- naj dvigne roke, sicer ga ustreli ' cc c'csto sc P°5ti P° 50 ur in zacio_ Zapovedovala mu jc. naj bo tiho. j pljuje se samo z jajci in kaviarjem, da ne zbudi matere, ona pa pokii- i Italijanska vlada jc poskrbela, da če stražnika. Kavalir se je moral udati v svojo usodo in kmalu je stražnik res prišel. Tedaj sc jc pojavila tudi mati. j reku vlomljeno v železno blagajno ki jc dcjala "slražniku da sc jc , tamosnjega Sokolskcga društva. • hčerka v temi zmotila in da ne ure Vlomilci so blagajno navrtali. toda za vlomilca, marveč za njenega žc-sreča jim ni bila mila. kajti v njej nina. Hčcrka 1e vpričo stražnika so našli samo 400 Din gotovine. Go- ! vprašala mater, kdaj sc namerava tovo jc. da so vlomilci računali z bo-, poročili Namcsto inatcrc jc oogo-gatejšim plenom. V soboto zvečer voril lljcn kavaiir> da ^ I>oročit,M jc bil namreč občni zbor bečkcrc- ; drug0 jutro Eva sc jc pomiriia. škega Sokola in blagajnik jc poro-1 stražnik jc odšel m še ponoči se je cal tudi o denarnem prometu. Go- vdova s svojim kavalirjem zaročila vorilo sc jc o 300,000 Din in to je j Drugi dan je bil kavaIir res prisi_ najbrž prišlo na uho nepoklicane- j lien preskrbeti vse potrebno za po-mu gostu, ki je bil prepričan, da jc roko in proti 5VOji volji je ^^ res toliko denarja v blagajni. Rcpariiki umor v Sarajevu. V Koranu pri Sarajevu je bil te dni na zverinski način umorjen čuvaj tamošnjc žage Agan Hamzl5. Morilec se je neopaženo priplazil do nJega In ga s sekiro udaril večkrat po glavi tako, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Traplo je morilec zavlekel v'bližnje grmovje. Policija Jc uvedla zasledovanje. "GLAS M^RODA* 4J4* sfovrničkega Naroda v Ameriki! — Naročajte Obilna trgate v v Dalmaciji. V Dalmaciji, zlasti v šibenlSki o-kolicl je začela trgatev. Trgatev bo izredno dobra in obilna. Samo v Ši-beniškem okraju bodo pridelali 16 milijonov litrov vina. Po kakovosti Je grozdje prvovrstno. Zaxlnji vroči dnevi so bili zelo ugodni za vinogradnike. Cena moštu še ni znana, zdi se pa. da Jbo zelo nizka. Mnogi vinogradniki, ki imajo še neraz-prodane lanske zaloge vina, so v ve-' liki zadregi, ker jim primanjkuje sodov in bodo prisiljeni prodajati mošt za vsako ceno. ženin. Zdaj sta maj or j eva vdova in njen kavalir že poročena, zlobni jezikf pa govore, da si je zvijačo izmislila vdova sama, ne pa njena hčerka. Nova moč za oslabele ljudi. Nuifa-Tono Je vVe»nWi sredstvo, ki o- ja*a. in okrrpi oslabele ljudi. C£loek Jfa-Tone je presenetljiv, ker ono poveča u-k do jeUi i>(.*map;i prebavi, odstrani pline in xabawuKwt ielodea ter vnet}«' lt*|vlr in mehurja. XadHlJi- ojain Sjvr<-, povrne miren spanec in |X)vc<-a težo te lesa. Mr.-. H I.. Harris, Kabor. Virjci-nia. rut m piSe sledeče: "Ko sem iačrl.1 jemati >"uj?a-Tone f=em bila zelo alab.i: moja kri j«? bila revna, hujšala veir. neprestan*, tn Inu-la peai težko sapo. K-> pa sem vttvala Xupa-Tone samo dvajset. dni, moram re^i. da Sf.mf jp stanje iz- boilialo ter se i>otutim bolje, kot wm ae pred meseci." Taka i)oroč!l:t značljo. da Xuga-Tone y resnici pomaga. Kupite lahko povnod. kjer t* Kdraviln prodajajo, »ko ne ga vam trgovec narod od zalapatelja' t rdravfli. t Adv.) ima d'Annunzio v banki neomejen tekoči račun. Zato lahko razmetava denar, kolikor mu drairo. Samo čr «rc za izrcfltu' in zelo visoke izdatke. mora prrdložiti vladi račun Nfdavno.mu jc šinila v slavo originalna ideja. Izjavil jc, da hoče imeti viseči most med dvema Ror-skima grebenoma v bližini Cattulc. Čez ta most nebo nihče hodil, a vendar sc žc peča z načrtom posebna komisija. D'Annunzijcv kabinet je tajna. kletom brez njenega dovoljenja, so ga smatrali za zločinca. Seveda so pa bile spe; dobe. kakor za časa trubadurjev, ko so se ljudje pij ubijali z največjo slastjo ali brez nje na levo in na desno. V nekaterih deželah obstoje še danes prav nenavadni zakoni glede poljubovanja. V nekih brazilskih državah jc n. pr. civilistom ostro prepovedano poljubiti ženo na cesti, uniformiran-cem pa ne. Japonci smatrajo poljub še danes za nekaj barbarskega in nedostojnega. Celo iz filmov izrezuje cenzura poljubovalnc scene in poseben zakon jih dovoljuje lc tedaj, če niso dnljše nego 3 sekunde. Zel« poča- --j si si jc poljub utrl pot v Indijo. Naj t OSSINING. N. Y.. 27 septembra, j prvo so tam namesto relega polju-Da sc ojači plot krog jctnišnicc Sing j ba našpičili samo ustnice, potem so R00SEYELTV BELI HIŠI WASHINGTON D C.. 27. sept.— Polkovnik Theodore Roosevelt, zadnje imenovani governer Porto Ri-ca, se je včeraj oglasil v Beli hiši. da se poslovi od predsednika Hoo-verja, predno odide na svoje novo novo mesto v Porto Rico. Polkovnik Roosevelt je rek^l. da bo odplul iz New Yorka v Porto Ri- ' co dne 3. oktobra in da ga bosta j spremljali njegova žena in najsta- i rejša hč-crka. , OJAČENJE SING SINGA Sing, so objavile danes jetniške o-blasti, da bodo zgradile nov, dragocen jeklen plot ob New York Central žclcznici. Dosedanje varstvo se je izkaznlo ko tinezadostno in vsled tega bodo postavile jetniške oblasti nov plot. KUPUJEM ŽELOD samo prve vrste blago. Kdor ga ima naprodaj, naj mi poroča, da sc dogovoriva. Jožef Keslic, lfox 124 Starford, Pa. <2x 28&30) ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GlAS NARODA". NAJVEČJI 8LOVEX8K1 DNEVNIK T AJtfBIKI/ Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg -očnega ■i -poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 4|% m e s e c-n o obrestovan je. Sakser State Bank se možje pozdravljali s pamhni vratml. ki sta jih Možaku in Mlnoklhi zaprla, nakar sta legla I; počitku ter se pokrila s .svojimi slamnatimi dežnimi plašči. Spočetka nista čutila hudega mraza in sta upala, da sc vihar kmalu poleže. Starec jc kmalu zaspal, a deček Minokihi jc še dolgo bdel ter pri-hluškoval strašnemu vetru In neprestanemu udarjanju snežnega mete/.u ob duri Vihar jc bučal in koliba je pokala, ter se zibala kakor džunka na odprtem morju - -Strašen orkan je razsajal in od minute do minute bolj Je ledenel zrak. Mlnoklhi je trepetal pod svc»ir.i slamnatim plaščem, toda kljub neznanskemu mrazu je naposled vendarle zaspal. Nenadoma ga jt* prebudil zamet snega, ki mu je priletel naravnost v obraz. Zdelo °e mu jc, kakor da je nekdo šiloma od-pahnil duri koiibicc in v bledem siju snega je ugledal v kolibi ženo — čisto belo ženo. Sklonila se je k Možaku ter Je dahnila vanj; in njen! dih je bil kakor svetal bel dim. — ' Skoro v istem hipu se je okrenil i k Minokihiju ter se jc sklonila tu- j di nadenj. Poskusil Je zavpiti, toda i nI spravil glasu iz sebe. Bela žena i se jc sklanjala niže in niže k nje- i mu. dokler sc ga s svojim obrazom i ni skoro dotikala. In videl jc. da i Je bila zelo lepa. dasi ga je bilo ; strah njenih oči. Nekaj hipov ie j nepremično strmela vanj. Potem sc : VESELA MATI "Moj f«ni jo Milaj prav zdrav. Je vs»* »n z vesolJtMu. zanima m* mi iki «lmi t«> veliko hn»renH'iiiln\", nam je |>i*ata iuvU kratkim neka mali. Ti iw|telil so sei>da naravni. kajti Trinerjevo (irruko Vin«. |M(uaKn 'l*rt'-liavi In vrača tek. l'tju- ;ru priti vsako jed ju! Pri ti-kurfiiirjllS!' Adv. JUKI-ONA (Japonska pripovedka.) je nasmehnila in pošepetala: "Tudi s teboj sem kanila storiti kakor z onim. a ne morem se ubraniti sočutja ao tebe. ker si tako mlad. . H si kp dečko. Minokihi. in nič zalega ti ne bom storila, a če kdaj komu poveš, tudi samo materi, kar si vedel to noč. izvem in tc umorim Pomni." Pri teh besedah se jc* žena okre-nila ter izginila skozi vrata. Tedaj šele je imel mladenič spet oblast čez svoje ude; skočil Je pokonci m pogledal ven. Toda žene ni bilo vi-I deti nikjer. In sneg je naletaval v vrtincu v koiibico. Minokihi jc za-pahnil duri ter pričvrstil zapah 7 lesenim kolom. Vprašal se je, če Jih morda le ni odprl vihar. Morda jc bilo vse le sen in se mu je videl sij snežne svetlobe kakor podoba bele žene. V tem dvomu je poklical Mazakua ler se zgrozil, ker Jc sta-rcc ostal nem. V temi sc jc dotipal do Mozakujcvega obraza. Bil jc ledeno mrzel — Možaku je bil oir-pel in mrtev Ob jutranjem svitu jc vihar pojenjal. In ko se je brodar vrnil malo }x> solnčnem vzhodu v svojo kolibo. Je našel Mlnohihija nczavestn?ga j poles zmrznjenega trupla Moka- J kujevega. Illtro je poskušal oživeti J Mhickihija in ta je prišel tudi k sebi. a radi hudega mraza prebite noči je dolgo ležal bolan. Smrt starega moža 'c oila Mlnokihija zelo pretresla, toda nikomur ni zinil o prikazni bele žene. Kakor hitro is ozdravel, je spet hodil na svoje de -lo Vsako jutro je odhajal sam v hosto in se vračal zvečer s svojimi butarami drv. V naslednjem letu je nekega večera pozimi na sVotetn , po v rat ku prehitel mlado dekle, ki je šlo slučajno po isti poti. Deklica je bila vitka in zala ter je odvrnila j Minokihijev pozdrav s takim gla- j skem, da je v njegovem ušesu zve- ' nc! blago kakor glas ptice pevke, šla sta drug poleg drugega in sta začela pomenek. Deklica je poveda-dala. da ji je ime O-Juki. da je nedavno ostala sirota in da je na poti v Jedo, kjer ima revne sorod nike. ki ji bodo preskrbeli mesto flužkinje. Minokihi je bil od nenavadne deklice ves očaran in čim ' pogosteje jo je pogledoval, tem lepša sc mu je zdela. Vprašal jo je, če j c že zaročena, ona mu je pa s smehem odgovorila, da je še svobodna. Nato je vprašala ona Ktino-kihija, če je že oženjen ali zaročen in on ji je odvrnil, da še nihče ni načel vprašanja o cenjeni snahi, dasi jc imel skrbeti za vdovo-maj-ko, to pa zato nc, ker je bil še premlad. Po teh zaupnih besedah sta hodila nekaj časa molče. Toda pregovor pravi: "Kadar je želja velika. povedo oči toliko kakor usta." In ko sta prišla v vas. sta bila že dobra prijatelja. In Minokihi jc prosil O-Juko, naj se v njegovem domu nekoliko odpočije. Po kratkem obotavljanju je vstopila v njegovo hišo in njegova mati jo Je pozdra- Starokrajska porota. Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" 11 j in prepričani smo, vil: "Ne vem, če sem spal ali bdel. j a to je bilo edinikrat, da sem vide l j prav .tako lepo bitje, ko si ti. Seveda ni bilo to človeško-bitje, strah me Je bilo pred njo. silno me i? bilo strah, a bila je tako bela.... -Resnično, nikoli mi ni postalo jasno, če je bila sanjska podoba aH če je bila snežna žena ... Tisti hip je zalučila O-Juko svoje šivanje na tla, skočila je kvišku stopila k Minokihiju ter mu zakričala v obraz: aTo sem bila jaz — Jaz — jaz! Juki Je bila. Bila Jc Juki! In dejala sem ti tedaj, da te umorim, če kdaj spregovoriš o tem. Da ni zavoljo teh spečih otročičev, bi te pri tej priči uničila. In zdaj le dobro skrbi zanje, ker če sc bodo imeli kaj pritožiti čez tebe, tc bo doletelo, kar si zaslužil!.... Ko jc to govorila, jc postajal njen glas tenak kakor šuštenje vetra in razpustila se je v svetli meglici, ki sc je dvignila do stropa ter od-plapolala skozi odprtino ter se izgubila. In nihče jc ni videl več I Ljubljana, 11. sept. TATVINA AMERIŠKIH PISEM Lani so prihajale na glavno pošto v Ljubljani reklamacije, ker niso bila raznim ljudem dostavljena ameriška pisma. Z vsemi temi pismi je imel opravk aAnton U., ki je bil poštni pripravnik. Anton je dovršil gimnazijo, maturiral, absolvi- ( Ljubljana, 12. sept. UBOJ MED VAJENCI Janez Vovk In Viljem Pucelj sta bila mizarska vajenca na Rečici pri Bledu Služila sta pri mojstru Joži Staretu. 10. junija zvečer, ko so pomočniki odšii. sta oba in tovariš Filip pričela pospravljati delavnice. Prva dva sta se pričela pre- ral 4 tečaje medicine ter vojaški i pirati in 14 letni Vovk. ki je precej kaderski rok. a leta 1926 je vstopil ( robate narave, je sunil Puclja z k pošti. Obiskoval je tečaj višje po -; dletom v desno stegno, mu prere-štne šole v Beogradu, se spet vrnil ^al mišičevje in veliko žilo odvod-v Ljubljano in se oženil. Intel je pla- lico ter mu celo odbil košček koče 1446 Din. a tudi žena je nekaj za- j -.ti. zaradi česar je Ciljem kake pol služila, menda okoli 1200 Din me- • ure pozneje izkrvavel, sečno. Ko pa je končal kurz. sta že- j Janez Vovk je rojen leta 1914 v na in svakinja izgubili službo. Mo- Celovcu. Deček je slaboten in šibek, ral je skrbeti za ženo. dete, svaki- j Ko je bil še dete. ga jc prinesla ma-njo. taščo in še za ženinega pobra- ti na Bled. Ostal je v ubožnici,! tranca. tako da jc bil v hudih stis- .nati se je spajciašila z vojaki, spol-kah. Bil je baš tedaj zaposlen pri j .10 zbolela in odšla v bolnico. Deček ameriških pismih. Zmagala ga je e jc sploh ne spomni. Očeta, ki Je skušnjava in prilastil si jc 6 pripo- ' padci v vojni, jc videl samo na ročenih pošiljk in nad 400 navad- ' ;liki. nih pisem. Baje jc znašala vsota u- Obtoženca je zagovarjal odvetnik kradenega denarja okoli 21.480 P. dr. Vrtačnik. razpravi je predsodo- ! val sodnik okr. sodišča dr. Gaber, j a votirala sta sodnika okrožnega i sodišča Strascr in dr. Štrukelj, do-pi- čim jc državno tožiteljstvo zastopal drž. tožilec Javoršek. — Ali ste krivi? ^ Da. — Kdaj ste pričel odpirati sma? — Lani po Božiču. — Koliko ste imeli plače? — 1250 Din, kasneje 1400 Din. Žena je zaslužila 1200 Din in tudi svakinja jc imela službo. Ko sem sc oženil, sem postal kmalu velik revež, žena in svakinja sta izgubili službo. Obupal sem in sklenil sem si pomagati s tujim denarjem. Žena je imela 4000 Din prihrankov in za ta denar sva sklenila kupiti o-pravo. Vsi skupaj smo stanovali v ozki sobici in kuhinji. Predsednik razprave je sodnik o-krožnega sodišča ar. Kranjc, pri-sednik šolnika okrožnega sodišča dr. Sajovic in Merala. zapisnikar pa avskultant Pieiweiss. Za drž. tožiteljstvo je bil navzoč dr. Lavrenčak. toženca je zagovarjal dr. Zupan. Obtoženčeva žena Angela je povedala. da ?o živeli zelo becJno. Ona ni vedela, da jc mož odpiral piema. Obdolženec izgleda zelo slabotno in žalostno. Sodni dvor je stavil porotnikom samo eno vprašanje glede .krivde. Porotniki so krivdo soglasno potrdili, nakar je bil Anton U. obsojen zaradi hudodelstva zlorabe uradne ( — Sirota sem. Tudi mati mi 'e J žc umrla. Usodni večer sem pri-i pravljal klej. Ker sva jaz in Pucelj prejšnji dan nabirala jagdtic, je iiotcl Lipe Kos tudi vedeti zanič. Nisem mu hotel povedati, a Pucelj mu je povedal, potem sta mc pa dražila in Lipe me je spraševal, kje rasto jagode. Odšel sem s Pucljcm i v zgornje delavnico, kjer mi jc rmerjal. Razburjen sem ga hotel z dletom opraskati. Hotel me jc zagrabiti, pa sem ga "štohnil" v steg-i no. Prestrašil sem se. Pucelj je za-vpil na pomoč, stekel in se zgrudil. Priča Filip Kos jc pripovedoval: — Pucelj in obdolženi sta bila dokaj prijatelja in sta običajno hodila skupaj. Jaz nisem mnogo t. njimi občeval. Pucelj je bil jezlji-ve narave, pa tudi obdolženec. Ko je ranil Puclja. me je slednji klical. šel sem iskat mojstra. Ko sem sc vrnil, je ležal Puceij v krvi, a Vovk je poieg njega sedel in jokal. Obtoženec je na dobrem glasu, vodstvo šole pa ga opisuje kot duševno zaostalega fanta. Kaznovan še ni bil. j J-orotniki so edino vprašanje o. krivdi soglasno zanikali in orositi predsednika, naj opobozi obtože- ! ca, da naj mu bo to odpuščenjc rc KONCERT ki ga priredi OPERNI PEVEC ANTON ŠUSEU v nedeljo, dne 29. sejU. ob Z. popoldne v AMERICAN SLOVENIAN AUDITORIUM 253 Irving Avenue Brooklyn, N. Y. ima sledeči program: 1. Narodna: Kje 1r moj mili doni? 2. Herman: Punčka .1. Nevir.; Kovirv * 4. Pavcič: Dedek Samonog 5. McMurougli: I hear yen ca'line niti. Rossini: Arija iz "Fiicara" 7. Leoncavaiio: Pr«>loe i r. op err "Cilumaii" tPoje v ma?k 111 kostumu » — ODMOR Slovenske narodne pesmi poje v narodni nosi. Klepcr Dekle to mi povej Gozdič Moja kos* jr krijavna Vsi prilia ali K oknu pridrin Ko <;n fantjr Trije kovači Zmeraj »eni *e mi«HI Na klavir ca spremljat* Mis* McCANN in Miss FRANCES CERAK x. 9. VES DOHODEK JE NAMENJEN ZA DOM SLEPCEV v LJUBLJANI Vstopnina prostovoljna. Napoleon je bil slab šahist oblasti na 1 leto težke Ječe s po- , £en nauk i bil v vojni tako nepreviden in ° ' neroden, kakor je bil v šahu. Napo- 1e izredna milost. Obsojeni je kazen sprejel. ' KAKO SE V BRAZILIJI ŽENIJO Formule, ki so jih rabili pri sklepanju zakonov in ki so odločno nagla šale nadvlado moža nad ieno. so večinoma že zastarele in moderni ljudje skušajo najti nove. V tem pogledu so pa Brazil!janei še zelo zaostali, knr dokazuje njihov način sklepanja zakonov. V Braziliji mofa ženin svečano obljubiti, da bo ženo in njene sorodnike ljubil in da ne bo skakal čez zakonski plot. To je vse. kar se zahteva od ženina. Nevesta je pa na slabšem. Obljubiti mora namreč, da ne bo nikoli, ne 0qdnevi ne ponoči, jemala denarja iz žepov svxojega moža", da ne napiše na svojih računih nikoli večje vsote, nego je v resnici izdala, da dovoli možu od časa do časa oditi z doma. ne da bi ga po povratku nadlegovala s sumniče-njem. da mu ne bo delala ovir in škandalov, če opazi, da'koketira v njeni navzočnosti, z drugo ter da mu bo zvesta in udana tako, da nikoli ne bo zahrepenel po drugi. 'Nedvomno'bl si ieleU tudi mnogi evropski ženini od svojih nevest take obljube, seveda pod pogojem. da bi jih res izpolnile. ' ' ' * ■ Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, 1 mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemlje-" vida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA n. GLAS 216 W. 18 STREET TEŽKA TELESNA POŠKODBA Na žegnansko nedeljo lani 21. okt. je nastal zvečer okoli 20. med gosti v gostilni Barbare Vavpotičcv« pretep. Janez Grčar da je pokvaril Janezu Svetlinu v pretepu s konzul, namesto Napoleonovega Aljchinov kip. To je naboljši dokaz. kako je padel Napoleon v očeh francoskih šahistov. CUBA ARETIRALA AMERIKANCE I sifonsko steklenico desno oko, da : sedaj skoro nič nc vidi in da .c j lahko poškodoval po glavi Cirila i Ručigaja in Jakoba Svetlina. Obto-j ženea jc zagovarjal odvetnik dr. Frlan. i Janeza Grčar, po domače Cesar, j j c rojen leta 1883. Mož še ni bil ka-; znovan. Srednje velik, plešasti Janez, lepo oblečen, stoji mirno pred t leon je baje tako razvijal vrste svo-, jih kmetov, da njegovi častniki niso mogli razviti svojih sil. Nikoli ni znal razviti na šahovski deski vseh svojih sil. tresel se je za vsako figuro in cclo navaden šahist ga je lahko porazil. Sam jc pa zel«;, ---- visoko cenil svojo igro in častniki' HAVANA. Cuba. 27. septembra.— njegovega štaba, so mu seveda pri-1 Včeraj zvečer so pridržali v Iaa-trjevali ,ker se mu niso hoteli za- j bela la Grande motorui čoln in pčt meriti. i Amerikancev, ki so bili baje o»um- Prlpovedujejo. da so sc Napolco- f ljeni, da sc pečajo z uUhotaplja-novi generali in maršali Ney. Ju- njem žganja in inozemcev v Zdrb-not, Murat in Berthier domenili, da žene države. se bodo pustili v šahu od Napoleo- i Ta tolpa je bila zelo živahna že na vedno premagati, da bi mu ne i številne mesece, kot je izjavila tu- .. , , , ,, , pokvarili dobre volje, kajti po vsa-! kajšnja policija. porotniki in se zelo energično zago- ... ... . ..... „ , ; . _ " ? ki izgubljeni partiji je Nap leon---- ' ' . , . .„ besnel. Odkar je znano, da je bil - /rnTior — Ali ste krivi? --------- .. .... . . I ADVERTISE v —»Ne. Dobil sem udarec po glavi, mislil sem. da sem oslepel in o-nesvestil sem se. — Tedaj je biio v gostilni mno-&o ljudi. Ali niste Ručigaja po glavi r — Ne, nikogar nisem udaril, ker4 sbm se takoj onesvestil, ker sem bil udarjen. Svetlin Janez izpove pod prisego, da ga je udaril obdolženec. Prav tako trdita Ručigaj Ciril in Jakob Svetlin. Tudi več drugih prič je izpoveda-' lo, -da je Gričar navedene tri udaril, le nekatere so izjavile, da niso videle. Grčar Janez je nekaznovan In uživa dober glas.-Porotnikom je str. vil senat tri glavna vprašanja glede trajne težke poškodbe Janeza Svetilna ter lahke poškodbe Cirili Ručigaja in Jakoba Svetlina ter dodatno vprašanje, če se prvo glavno "Vprašanje potrdi, če je bila posledica poškodbe Janeza Svetlina trajno oslabljenje vida. Porotniki so glavna vprašanja o krivdi z 9 glasovi zanikali, nak^r je bil Janez Grčar oproščen vsake krivde in kazni. Razprava Je trajala do 19. Napoleon slab šahist. se je med ! francoskimi šahisti marsikaj iz- ! In GLAS NARODA' imajo velik mmSmmmmmmammmem -o t A 8 R I I O D i" NEW YORK, SATURDAY, SEPTE MBER 28, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY b U. I. /L f^rm^m Skrivnost sestre Marlen. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. - ;MBMiisa t Za Glas Naroda priredil G. P. SKRVINOSTNE HIPNOZE Ja. GU. »Nadaljevanje.; Kam pridemo. Če se pokažemo tem ljudem popustljivi? Harald si je pogladil čelo. Kasova je drugače zvest in zanesljiv. Ravno da se je zavzel za Zobah je znamenja njegovega plemenitega mišljenja. Da jo brani, se t» razvnel. Treba mu ni le dati nobenega povoda k nepremišljenim delanjem. Vsled tega sem uredil stvar na tak način. Jaz upam, da boš pri treznem razmiiJeku soglašal z menoj. Zobah bo jutri zjutraj nenadno izginila s Kanovo. Katja bo prisiljena izbrati so drugo služabnico In ko se bo vrnila iz Nemčija, bo že davno pozabila Zobah. Ne bo več tako nervozna in razdražljiva kot sedaj. Jaz si obetam dosti od najinega bivanja v Nem«iji. Tukaj ima premalo občevanja z izobraženimi Evropejkami. V Hamburgu pa bo dosti skupaj z mojo sestro-varo-vanko in ima miren, izravnan značaj. Gotovo bo dotro uplivala na Katjo in izprememba v klimi bo storila ostalo. Stari gospod je pnoudil roko Haraldu na Impulziven način. — Da. vidim, da imaš prav. Jaz oproščam torej Kasovo in Zobah. In kot vidim tudi. boš tudi otrejše ravnal s Katjo. Jaz vem, da je t„ prava pot in da vodi le ona k cilju. Hvala ti, sinko moj! Trdno in gorko je stisnil Harald roko staremu gospodu. Sedaj nista več govorila o tem. temveč le o splošnih zadevah. Kmalu nato se je prikazala Katja. Izgleuala je prelestno lepa v svoji dolgi, beli obleki, s širokimi rokavi. Njen obraz je bil sicer nekoliko bled m omahnila je utrujena v £tol, k&kcrhitro je pozdravila Haralda. Motreče se je Harald ozrl vanjo". — Ali se ne počutiš dobro, Katja? Kat^a je položila roki za glavo, da so rokavi plavali nazvdol prosto. Jaz sem tako trudna, Harald, — toliko jeze, — jaz želim, da bi bilo že vse končano. Gn'pa se je premagal toliko, da^je ni hotel dražiti naprej. TI moraš Imeti izpremembo v zraku. Katja, potem bo zopet vse dobro S skrbjo Je gledal hišni oče na hčerko. — Kaj pa ti manjka, Katja? Odvrnila je smehljaje: Nič, očka. — nič. Ti veš dobro, jaz ne morem prenašati dosti de-V zadnjem času pa sem imela dosti opravkov. Sedaj pa je vse v re-Kovčegi so pripravljeni in za slovesnost je vse prirejeno. Sedaj pa sem lačna. Sedimo za mizo. To se je tudi zgodilo. Katja sama je bila zelo dobre volje ter se je igrala dobovoljno s svojim zaročencem. On jo je našel danes prav posebno mično in kmalu je bil zopet poln upanja, da bo še vse dobro. Ni hotel misliti več na vs.'? grdo. kar ga je doletelo v zadnjem času in trdno je bil prepričan, da .se bo Katja vrnila zopet povsem drugačna. On je bil llubeznjivejši in nežnejši ž njo kot ponavadi ter ni var-teval z viteškimi pozornostmi. Katja je bila zelo vesela tega. Ko so po večerji nekaj časa sedeli skup.,; v p: .t-.;,: Harold .s hitrim pogledom na hišnega gospodarja! Imam prošnjo nate, Katja. Katja je naslonila glavo na njegovo rame ter se ozrla vanj: Oovori, Harald. Če si tako dober z menoj kot danes zvečer, ne morem odbiti nobene tvoje prošnje. Poljubil jo je na usta. nakar pa je rekel smehljaje: Jaz bom vedno tako ljub ln prijazen s teboj, če boš tako dobra. Ali mi hočeš izpolniti prošnjo? — — Ce bom mogla, seveda! —To lahko storiš. Prosil bi te. da ne vzameš Zobeh s seboj na potovanje! Kn.tja se je bliskovito hitro vzravnala iz njegovih rok — Zakaj ne? Radi ljubega miru se je odločil za diplomatičen izgovor. To ti hočem povedati. Pogled na Zobah me vedno spominja spora med nama. Jaz pa ne bi rad več mislil nanj. Tudi Zobah je malo primerna, da bi nastopila kot tvoja služabnica, ker je preveč neredna in okorna. Vzemi rajše Dailah ali Lailo. Dailah ti bo nudila boljšo službo ker je spretnejša in urnejša. Na potovanju pa se moraš zadovoljiti z eno služabnico. Katje, jc pomežknila Haraldu. — Tudi Jaz ne maram Zobah in kadar jo vidim, sem Jezna, ker si se radi nje spri z menoj. Izpolnila bom tvojo željo, ker si bil tako ljub z menoj. Sedaj pa mi daj še deset poljubov in Zobah bo ostala tukaj, 'Jočim bom jaz vzela s seboj Dailah. Harald je bil želo vesel, da se je izognil vsakemu prepiru. Očital si je sicer nekaj časa. da ni povedal Katji polne resnice, a njegov tast mnu je prišel povsem nepričakovano na pomoč ter pokimal z radostnim obrazom: — Ker vaju Zoba spominja neprijetnih stvari, naj izgine s poti. Ona se ne bo soudeležila vajine poroke. Jutri bo odšla v svojo vas in tam bo ostala, dokler ne bosta vidva odpotovala. Katja se je zasmejala, nekoliko škodoželjno: Prav se Ji godi. da se ne bo mogla soudeležiti slovesnosti. J&z je ne morem trpeti. Sedaj mi daj deset poljubov. Harald. Harald jc bil vesel, da je bilo vse to urejeno brez težko . — Vse na enkrat? — je vprašal šegavo. Ona je prikimala ter ponudila svoji ustnici. Pri tem Je izgledala tako mična. da mu ni bilo prav nič težko pla-tati dogovorjeno ceno. Vestno je štela njegove poljube in ko se je hotel zopet vzravnati, ga je trdno pridržala: — Le devet jih Je bilo, Harald! Harald se je nasmehnil. — Ti slepariš. Bilo jih je že enajst. Hočeš menda, da bi bil poln ccl ducat? Poljubil jo je še enkrat. Večer je minul v čudni enotnosti in harmoniji za mladi par. Gospod V&nderhtyden pa se je smejal na ves svoj obraz. On ni smel le misliti na dolgo ločenje od Katje. Nata pa mu Je bilo. kot da je mrzla idka posegla po njegovem mrzlem srcu. — Pojutrtnjem ,ob tem času, bosta že proč in Jaz bom ostal sam tukaj, — je tekel s turobnim glasom. Katja pa je skočila pokonci ter se sklonila preko njega — če bi le mogel z nama. očka! Otožno je zmajftd z glavo. — Nočem, da bi me prerivali sem in tja kot kos blaga ter oviro prometa. — Ne, Katja, tega bi ne prenesel več! Zame nI nikakega potovanja več, razven zadnjega — prav zadnjega. — ki me vodi pod zemljo. jg';>.. rJrl' J9 §-> — Ti ne smeš govoriti tako, očka. kajti to me dela žalostno. Vidiš, se preje, predno bo leta popolnoma ko»iee. sva zopet tukaj. Nato se bova oba okrepila ter ti vestno sporočila, kar sva doživela. Jaz ti bom tudi pogosto pisala, — ni kakih dolgih pisem, katera sovražim, a z vsakim parni kom boš imel vsaj po eno sporočilo. — Zakaj so ti dolga pisma tako zopema, Katja? — je vprašal Harald. .— Ne vein zakaj>, a stra&no uplivajo name. ■ , .■ . : ' . * * U ' . . (Dalje prihodnjič.) Če je človek v hipnotičenem sta- j nju. tedaj to pomeni, da je prev • j zela vlado nad njegovim telesom njegova nezavestna duševnost in da je zašel pod kontrolo hipnotizerja. To naj dokaže ta-le primer: So ljudje, ki v spanju hodijo po sobi ali drugod in govore. Pri takih ljudeh obvladuje telo nezavestna sila; se predramijo, se nič ne spominjajo svojih ponoenih blodenj. V nekaterih takih primerih pa lahko snohodca nagovoriš in ti bo odgovoril. Moreš mu dati enostavne ukaze, ki jih bo izvršil. V takem primeru je snohodcc prav tako hipnotiziran, kakor če bi mu bil dajal ukaze izkušen hipnotizer. Poznamo več stopenj hipnoze: zanimivo je opazovati, kako si hipnotizer le počasi pridobiva moč nad hipnotiziranim človekom. Le-ta sede udobno v naslanjač in hipnotizer začenja tako, da ga skuša najprej s sugestijo uspavati; človek šibke volje že ni več sam svoj: da-si je pripolni zavesti, se zaman trudi, da bi odprl oči. Hipnotiziranec je le prehitro izgubil oblast nad temi mišicami. Potem si hipnotizer pridobiva moč nad večjimi mišičnimi skupinami. Hipnotizirana oseba je še vedno zavestna. vendar ne more več upogni-ti roke ali jo spustiti, če je bila iztegnjena. Zdaj sledi stopnja, na kateri lahko hipnotizer povzroči pri hipnotizirano osebi tako zvane "avtomatske kretnje". Lahko doseže, da nje roke nenehoma krožijo okrog telesa, da se usta vedno odpirajo in zapirajo, ne da bi hipnotiziranec mogel kakorkoli preprečiti smešne gibe svojega organa. Skratka: oseba, s katero se vrši poizkus. se še zaveda, kapj se dogaja z njo. Toda na naslednji stopnji se že pojavlja amnezija, oziroma popolno zamračenje zavesti. Čitatelj naj ne pozabi, da se pojavi, ki jih bom opisaval, nanašajo samo na to najtežjo stopnjo hipnoze, ki se imenuje somnambuli-zem in da lahko prestavimo v to stanje samo približno eno petino človeške rase. Pri ostalih štirih petinah bomo dosegli samo enega izmed prehodnih stadijev. Izmed vseh znakov hipnoze je nemara najbolj presenetljiva izredno silna dojemjivost za vsakršno sugestijo, s kateco se približamo hipnotizirani osebi. Vse, kar ji 'povemo., nam slepo veruje. Če rečem somnambulnemu človeku, ki ni pri zavesti in ki je dozdevno v enakem položaju kot snohodec, da je na mizi kača klopotača, bo prestrašeno odskočll in se umikal. Če mu dam milo in rečem, da je potica, ga bo snedel z očividno slastjo. Če mu rečem, da mu je roka odrevenela, in jo' prav tako brezčutna kakor kos lesa. ga lahko poljubno pikam s šivanko. ne da bi bil hipnotiziranec očitoval najmanj ši občutek bolečine. Na ta način lahko vsako izmed petih čutil zapeljemo v globok hipnotičen stadij. Raportiranje je druga značilna lastnost hipnotičnega stanja. Oseba. ki jo hipnotiziram, bo ubogala samo moj glas. Kdo drug lahko DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ! je mnogo bolj vpije, toda hipnotizi-ranes ga ne sliši." Najznačilnejši pojav hipnoze pa je nemara to, da hipnotizirana, o-seba izpelje v hipnozi ji dani ukaz že v budnem stanju, ko se dobro zaveda samega sebe in more sicer normalno razpolagati s samim seboj. Lahko ji na pr. velim: "Jutri popoldne ob petih bo vaša desna roka nenadoma ohromela!" Po prebujenju iz hipnoze se ne bo spominjala ničesar', kar se je dogajalo z njo v tem stanju, toda naj stori karkoli — prihodnjega dne ob petih popoldne ji bo roka nesposobna za gibanje. Spominjam se nekega poizkusa v katerem je bilo hipnotizirancu sugerirano, da mora takoj, ko se vzdrami. vzeti s police sveženj igralnih kart, ■ poiskati pik-as in ga izročiti hipnotizerju. Ta hipnotiziranec je bil slučajno sam psiholog in je poznal hipnotizem do najtanjših fines. Ko je začel po prebujenju avtomatično izvrševati dano mu nalogo, se je nenadoma zavedel, da bi to utegnila biti kakšna posthipnotirna sugestija. Zato se je ustavil in dejal hipnotizerju: -Mi- j ljenje pijanstva in morfinizma za-slim, da ste mi to sugerirali v hip- 1 hvaljuje hipnozi za mnoge uspehe, notičnem stanju". j Če se pokaže, da je pacijent dober "Kaj pa ste hoteli storiti?" medij, mu hipnotizer veleva, da bo "Hotel sem v onem-le svežnju | Prihodnjič, ko bo zopet užival al-kart poiskati pik-as in vam ga iz-J koho1 ali morfij, jel bruhati in da ročiti" ! je Pri njem nadaljnje uživanje "Prav imate: to je res posthipno- i sPloh združeno z bruhanjem. Tako ' mu počasi pristudi alkohol in mor- govoru omenjal poizkusa; vsi. ki so bili navzoči, so se delali tako. kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Ko je družba vstala in se pripravila k odhodu, je vzet hipnotiziranec dobljeno stavo pol dolarja in odšel, vendar pa zelo neodločno. Videlose je. da nikakor ne more pozabiti pcsthipnotične sugestije in popolnoma zabrisati učinka. Šest ur pozneje — proti večeru — Je bilo njegovo stanje tako neznosno, da ga ni mogel dalje prenašati. Šel je in vzel karte, prinesel pik-as in vrnil J dobljeno stavo ter hkrati plačal še pol dolarja izgubljene stave. Pri- i znal je, da je premagan. To se mu j videla edina pot. da se osvobo-di sugestije, ki m uje sedela kakor 1 mora na prsih in edin način, da si pridobi prejšnji notranji mir. Hipnotizirane osebe prenašajo znatno večji napor mišičevja nego v normalnem stanju in spomin na 1 zdavnaj pozabljene dogodke se presenetljivo osveži. Danes je morda najzanimivejša primena hipnotize na medicinskem polju. Mnoga živčna obolenja se dajo ozdraviti s hipnozo. Tudi zdrav- Kaj nameravate tična sugestija, storiti?" "Ne maram je izvršiti!" "Stavim pol dolarja, da boste storili to. kar vam je bilo naloženo", je dejal hipnotizer. "Dobro, stava je sprejeta!" je odvrnila poizkusna oseba. Dve uri potem sta se oba psihologa zabavala v sobi, kjer se je izvršila hipnoza. Zanimivo je bilo opazovati, kako je prejšnji hipnotiziranec nenehoma prihajal skušnjavo, da seže po kartah, a •v zadnjejn hipu premagal sugestijo. Nobeden izmed njiju ni v raz- fij. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kretan je Parnikov — Shipping News — 1. ofctcbra: Cleveland Z oktobra: Ai|UiUiiia, M .ir;u licu, nif n D><*n ICellalici' Cln rl-ourR. 11.; minit« Chfrtwiir* 1>.>!>>uk..c .*«ir M.r. Mai-JirS. «"h. rlwmri; Bre-ClierU>urg. Hamburg ok*a: Hrciiifn. Cli« i botirg. lSrviiien . oktobra: ilaj« sli« . «Mi«-rb«mrc CI)t*rb«>ui'K. Aiilucri^n Minnt-sola. Clifrbi^uitf 5. oktobra: IU-public ('li«-rb*>urn. I'.roinen St I.«»um. (,'hi-rliouiK, It unburn N<-» Amsterdam, It«, jlogue »r, ltotl«-rd;un t*«niio Hi.im amai.o, Napuii. -rt»>urc Prosilk-nt I!'>o®evi-lt, Chrrlxiurg. Hr»-men Sla.t«-nf-j tcrd.im I 10. aktobra: Kochumbeau, Havre 11. oktobra- Olympic, CliertMiuri; t 1'enntaiu). Cherbourg. Anlw«-ri»«n KarlHruhe, Itrenwn Itoma. Napciii, Ceituva ,12. oktobra: K rane«?. Ilavre Luftzow, Ilrt-m^n X»w Voik. Cherbourg v ialhan. Cherbourg, 16. oktobra: .Mauritania, ChfTl-'urif t ;«-urj, l"reni«-n 17. oktobra: MUII|;..I[ .Uoutoffnc »ur Mit. lir«« »l*n IB oktobra:. tU i). Kramo, llavm I ti,meri«'. LMum l«>urjj 19. oktobra: H»''K»-nUiii'. Cifri« > ur*. A nI w-rjx-n I >. utm tilaml. iVrk-urit. Hamburg \V--ndaro, lioul"Kne »ur Xl«-r. liot-tirdani M miieKaiikila. Cli«-rt»our* CuHtr tirande. Napoll, Uenova 23 oktobra: Ar"'Ml«-n, Choj Ihiut g, 1'rfmrn Involute. Cherbourg. Hamburg 24. oktobra: Bremvii. Clierboutg, Hrenu-n 25. oktobra: I Maj. Mir. Cherbourg Arabic. ''lnTkunirc. Antwrri'cn AiiguMu«, >'ai«t>Tt. Uenov« 26 avgusta: Milwaukee. «"li«-rl>ourg. Hambuig fter in. )>iuI(-ki,<* «ur M< r. Brenifl Ameiua. Cherbourg, l^emen 30. oktobra: It. : n garia. Ou rbplirsr I'resitlent i'unliiiK. CherbouiK, l;re-rm-ti Ite'lance. Cherbourg, Hamburg 31. oktobra: il ueiK'.'icn, Cherbourg, Bremen Jesenski izlet. T rane-" okt 18. "II« d* BoriCni skupni lzl«t, — >. dec.. "!U de F-ance". .Hamburg Bremen oktobra: aturnki. Ti>t UClLANfi t Jamaica flMgmCflLSNE^ POTUJTE UDOBNO IITRA IN DHEitTNA VOŽNJA JUGOSLAVIJO preko Boukgne sur-Mer, FRAKCIJA Znižanj® vožr.Ja \ Iti. razredu: Od New Ycrka do Llubi. aneJ j ln vojni davek. Potovanje » *>arn1k1 H.-llar <1-Amerlca Line uom-nja udobnost. d'>»n.tf-e rar-polo*enje, ne|»rekosljivo kuhinjo ln postrežtjo. — Yh podrobni ^ti »-tiraAaJ-te svojega lokalnega aceht i 9 M — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITV RON! PREKO OCEANA Najkrajfta In najbolj ugodna pot za cotovanje na ogromnih «arnlklh: . MEXIQIE 9. oktobra. <11 A M J FRANCE 11. okt.; 22. novembra P M ) 110. P. M i ILE DE FRANCE 18. okt.; 8. nov n P. M ) <10 P M N'alkrsjAa po Ctlezutcl N rnkd Je v posebni kabini m vsem! m'>dern! ml udobnosl) — pijača In alavna francoska kul'lnjs IzreJno nizke cene V|>raAa;ta kataregakoli oooblaAČenega ageots ^ FRENCH LINE It STATE STREET NIW YORK. N. Y. Na heidelberški kliniki so uspešno uporabili hipnozo tudi pri porodih. "Toda. če je stvar taka", utegne ugovarjati ta ali oni čitatelj, "zakaj neki ne upeljejo hipnoze na-mestu kloroforma ali eter j a. ko vendar laJiko dosežejo anestezijo s samo sugestijo1" i To pa ni m-'go^e iz dveh razlogov: Predvsem se da, kot smo že o-v i menili, prepeljati v globoko hipno- ie i zo samo petina vseh ljudi na zemlji. In samo v globoki hipnozi do-sežemo JbrezbolestAost Drugič: tudi zdaj nismo čisto sigurni, da je stvar uspela. Sam sem doživel, da so se pacijenti brez vsakršnega vnanjega povoda nenadoma prebudili iz globoke hipnoze. Vsak izku-' šen hipnotizer vam lahko pripoveduje o takih primerih. Če bi se pacijent vzdramil iz hipnoze sredi kakšne nevarne operacije, bi imelo to zanj najhujše posledice. ^ Ako bi svetovna vojna trajala dalje časa, bi začeli s hipnozo izvabljati informacije od vojnih ujetnikov. Živčni specijalist bi na pr. poiskal med bolniki kakšne bolnice za vojne ujetnike dobre medije. To bi se lahko izvršilo čisto mirno in ne-opaženO. Dotične osebe bi prepe- 1 ljali v posebne separirane prostore in bi jih pod primerno pretvezo spravili v hipnotično stanj«. V globoki hipnozi bi hipnotizer dejal . dotičnemu ujetniku, da je doma v Nemčiji in da govori s svojim poveljnikom. Nekaj v nemške častnike preoblečenih oseb bi sodelovalo pri tej prevari. Zdaj bi Jbtl ujetnik pozvan, da pripoveduje vse. kar ve. Mislim;fda bi spreten hipnotizer izvabil iz njega najvažnejše, kar bi ta vojak vedel- Znano mi je, da je ena izmed v vojni udeleženih držav že razmotrivala o taki možnosti voj-no-inJormacijske službe. "Ali moremo kakega človeka hipnotizirati proti njegovi #olji?" To zavisi od raznih momentov. Človeka, ki je po svoji naravi snoho- V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA Z naiiml znanim' parnlhC Nanadkriljtva postrežba In kuhinja v vaeh razredih. —$ 1 98 — I z NEW YORKA d n LJUBLJANE i" NAZAJ « modernem 3. razredu (Vojni poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše «*.«l|co-letne izkušnje Vam mi ;amor»mo dali najboljša pohjnila In priporočamo vedpi le prvovrstne brto-parnike. Tudi nedriapijani zam«rcjo potovati v stari kraj aa obisk, todi preskrbeti s: morajo dovoljenje za p©*r;jiiev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred odpolovanjem v stari kraj. Prošnja za permit s« mora vložiti najmanje eden meseo pred nameravanim odpotovanjem in un«, ki potujejo preko New Yorka, j« najbolje, da ▼ pranji označijo, naj h; jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ i STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost t kvoti in ti so: Starišl ameriških državljanov, možje ameriških državljank, Ig so se po 1. juniju 192S. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug« polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanor, ki so bili postavno pripušceni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila te obračajte rs poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK (2 CORTLANDT STREET NEW TOKE