„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljš. po pobti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr., za četert leta 1 gl. 20 kr. ¥ tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za \'4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tefcaj XLVII.	V Ljubljani, 27. mal. travna 1894.	List 17.
Cvetlice so se pokazale v naši deželi.
Vis. pesem 2. 12.
Nevesta v visoki pesmi se razveseljuje, ker je „zima minula, dež prejenjal, ker so se cvetlice prikazale v deželi, ker se je glas ger-lice zaslišal, ko je smokva pognala in so cvetoči nogradi zadišali." (Vis. p. 2, 11—15.) Veselila se je nevesta, ker se je najlepši, najbogatejši žetev bližala. In kdaj je bilo to veselje, ali veš predragi čitatelj? Takrat, ko je „dobri Pastir" na svet prihajal, o kterem smo nedavno v evangeliju brali; takrat so se cvetice na zemlji prikazovale, med njimi najlepši cvetlica Marija. In ta „dobri Pastir" je tisti, ki ljubi cvetlice — čiste duše, ki med rožicami rad prebiva, kajti on je tisto „Jagnje," ki je pisano, da „se med lilijami pase." Kako lepo se to zedinja s spomladjo, ki se je začela, s cvetlicami mesca maj-nika, ki je že blizo, in z blagimi šmarnicami, ki se bodo obhajale po vsi deželi, po vsem svetu, koder koli je cvetlica Marija znana, ljubljena in spoštovana. Dobro se utegne torej pri-leči kratek premislek o Jagnjetu, ki cvetlice ljubi, in o najlepši cvetlici Mariji.
Ako je usmiljeni Zveličar dober Pastir na duhovni paši sedanjega življenja, je pa Marija na ravno tej dušni paši naša ljubljena cvetlica. Naš dobri nebeški Pastir je svojega namestnika sv. Petra v Rim postavil in od ondod se je nebeška paša po vsem svetu razširjala in se razširja neprenehoma še zmeraj. Naša majnikova cvetlica je Smarnica Marija. Tudi prelepo Marijino opravilo, ki se Smarnice imenuje, bilo se je pričelo v Rimu, v sercu kerščanstva, in od tam se je v malo letih razširilo po vsem katoliškem svetu in povsod je enako priljubljeno.
Marija tedaj bodi naša cvetlica, posebno pa v prihodnjem mescu majniku, ki je Marijin mesec. Svetniki sami so cvetlice ljubili kakor najlepši otročiče matere narave in bili so z njimi nekako posebno zaupljivi. Pravijo, da kakor živali, tako so tudi cvetlice včasi pri močni veri svetnikom pokorne bile. Sv. Ignacij je bil ves navdušen, kadar je cvetlice gledal. Sv. Frančišk Asiški pa je cvetlice svoje sestrice umnoval. Sv. Roza Limanska je let' in dan vsako soboto Marijino podobo ozališala z lepimi svežimi cvetlicami, ki jih je sama imela zasajene v svojem vertu. In naj je bilo še tako neprijetno vreme, vedno so v njem cvetele rožice, da je z njimi — djal bi — Mariji postregla, ker je njeno podobo z njimi zaljšala.
In vi, ljubi bralci, ki imate plemenito serce. ki ste cvetlic prijatelji, pojdite na dalje in šir-javo po deželi naši ali po druzih daljnih in najdaljnih krajih> kjer Jezusa dobrega Pastirja poznajo in Marijo častijo, — povsod bodete nahajali zlasti prihodnji mesec olepšane Marijine cerkve, Marijine kapele, Marijina znamnja, Marijine oltarje, vse bode več ali manj ocvetličeno. ozališano, olepšano. Pojdite tudi po hišah in stanovanjih, ozrite se v kotiče, na prostore, kjer so bile o Božiču jaslice; videli bodete zdaj Marijine oltarčke, ozališane z lepimi cvetlicami, kinči, zelenjem itd. To Marijino počeščevanje s „šmarnicami" je nekak nov dar Božji materi, 1. 1815 so pobožni papež Pij VII poterdili šmar-niško pobožnost ter z odpustki obdarovali, in lejte: obhajajo se zdaj že po vsem svetu. Bil sem pred 28 leti v Sveti deželi in na Turškem v mescu majniku, in kjerkoli je nekoliko katoliških kristjanov, so se šmarnice obhajale z veseljem in gorečnostjo. Na Gori Libanu, ob sred-
njeni morji — v Sajdi (nekdanjem Sidonu), v Tiru, v Aki (St. Jean d' Acre), v Damasku in drugod sem videl, s koliko radostjo in veselo vnemo so se mladi in stari zbirali pred Marijinimi oltarji k „šmarnicam." Misijonski redovniki, redovnice, odraščeni in otroci — vse je hitel«» tiste dni pred 1. majnikom cerkve in oltarje ter podobe lepšati in za „šmarnice" pripravljati. —
Ne le na tujem, temveč „cvetlice so se prikazale tudi v naši deželi," zasajene so marsi-ktere cvetlice, ki jih kdaj ni bilo, ali pa so tudi presajene in požlahtnjene. Poglejmo n. pr. samo v Ljubljano. Dober duhoven pastir in stoljni prošt Jožef Zupan je v Senklavški cerkvi Mariji vsadil cvetlico, bratovščino in oltar Naše ljube Gospe presv. Sere a. Dober duhovni pastir Svetličič je že precej let poprej v cerkvi sv. Petra Mariji vsadil cvetlico, ki seji pravi: bratovščina in oltar Marijinega presv. Sere a. Dober duhovni pastir kanonik Jan. Rozman je nedavno v mestni cerkvi sv. Jakopa vsadil Mariji cvetlico, ki se ji pravi: Lurška kapela Marije D.: tako so še marsikteri duhovni pastirji drugod postavili lurški Mariji Devici čistega Spočetja znamnja in kapele. Dobri duhovni pastir pokojni Frančišk Karun, ko je Bogu in sv. Janezu Kerstniku dozidal novo cerkev, je zasadil v to cerkev tudi cvetlice Mariji D., namreč kapelo Marije Pomočnice in v nji priččl je saditi cvetke „šmar-niceu skoz več let vsako leto nove, ki so se vedno bolj razširjale po ljubljanskih cerkvah in svetiščih, pa tudi po mnozih hišah. Dober duhovni pastir župnik P. Kalist že več let cvetlice sadi Mariji Devici. Dobro vedo blagi čitatelji, kaj se je godilo za ohranjenje in lepoto Marije D. Oznanjenja v domači farni cerkvi pri oo. Frančiškanih: zraven tega pa že več let Mariji cvetlice sadi na Rožniku, kjer je napravil nov oltar, prižnico, tlak itd., in ravno te dni je Mariji Devici Lavretanski v kapeli domače farne cerkvc postavil nov oltar iz marmorja ter tako vsadil najlepšo cvetlico nebeški Materi. Kedo pa ne pozna nove cvetlice, prelepe čisto nove cerkve Marije D. na Brezjah, vsajene Mariji čudežni po dobroti vernih katoličanov iz bližnjih in daljnih krajev po prizadevanji duhovnega pastirja J. K umerja in družili časti vcev Marije Pomočnice? In komu ni znano, da ima na on-dotni božji poti izrasti nova cvetlica, ki je steblo samostana čč. oo. Frančiškanov okrajine sv. Križa v Ljubljani? In ker se pri novi božje-potni cerkvi še vsega pogreša, naj smem tukaj omeniti prečastitega detinitorja P. Tadeja, po
čigar trudu in mnogem prizadevanji je za novo cerkev na Brezjah že gotova prelepa moštranica in zali imeniten kelih, pripravlja se pa tudi že imeniten ciborij, t. j. posoda za presv. Hostije. V te svete posode so in še bodo vdelani mnogi dragi darovi, ki se zbirajo v ta namen. Kakor so namreč svoje dni v starodavnih časih zlasti izraelske hčere in matere nosile kine in zlatnino za lepotičje jeruzalemskega tempeljna, tako tudi tukaj posebno slovenske matere in hčere, pa tudi goreči častivci moškega spola darujejo za omenjeni namen, in to je vse hvalevredno.
Ako k temu, kar je bilo dozdaj le prav ob kratkem omenjeno, privzamemo še vse, kar se je godilo in se godi v čast Marije, posebej v slavo Maj ni ko ve Kraljice, — po vsem Slovenskem, zlasti po Kranjskem, smem brez vsega dvoma ponoviti napis tega članka in reči: rCvetlice so se prikazale v naši deželi!" (Vis. pesem 2, 12.)
Za mesec majnik nekaj o rožnem vencu.
,,Der Marienpsalter" letošnjega leta št. H piše: Z največjim zadovoljstvom sporočamo sklepe, ki so bili v kratkem na katoliškem shodu v Sevilli sprejeti glede sv. rožnega venca.
1.)	Nad vse imenitna rožnovenška pobožnost nam nalaga dolžnost, da jo vedno dalje razširjamo, očitno in zasebno. Toraj je treba pred vsem natančno spolnovati vse, kar so sv. Oče Leon XIII v tej zadevi ukazali, in skerbeti za to, da vse bratovščine in družbe preblažene Device Marije, kolikor je moč, slovesno opravljajo sv. rožni venec, ali kar je še bolje, da ga pojoč molijo,*) ne samo po cerkvah, ampak tudi, kjer je mogoče, po cestah in očitnih prostorih. Potruditi se moramo, da se vstanovi rožnovenška bratovščina, kjer je še ni, in kjer že obstoji, da se ji pomnoži število udov in kolikor okoliščine pripuste, naj se vstanovi pobožna vaja jutranjega rožnega venca.
2.)	Kar tiče osebnosti, naj bi se na krajih, kjer je pobožnost omerznila, in jih je le malo, ki še molijo rožni venec, napravi naj se „živi rožni venec" (kot priprava na opravljanje celega psalterja vseh treh delov po versti). Ko se je to doseglo, dela naj se na to, da se rožnovenška pobožnost vdomači po družinah: slednjič je želeti, da se vstanovi v vsaki škofiji „večni rožni
* Doinmicua-Kalender 1. 1891 poroča sir. 188.. da so peli jutranji rožni venec ko so se lani 3. jan. dominikani vernih čez 50 let v Valencijo. v rojstno mesto dveh sv. tovarišev sv. Dominika. namre«* sv. Vincencija Fererskega in Ludovika Bertranda.
venec" * i, kjer je to še mogoče, vstanavlja naj se po vseh vaseh.
3.)	Dejanski pripomočki v dosego teh namenov in v sverho teh sklepov so sledeči: Pogosti govori o lepoti te pobožnosti, — zgled Marijinih častilcev, — brezplačno deljenje rožnih vencev*), — izdavanje posebnega lista o slavi sv. rožnega venca, ki bi imel nalogo ljudstvo soznanjati s častitljivostjo in koristjo te pobožne vaje ter jo tako širiti, — zlasti z obilnim naro-čevanjem že obstoječega dominikanskega mesečnika o sv. rožnem vencu, izhajajočega v Bergari, in male knjižice „Ramilette del rosario" (rožni listki).
4.)	Sicer bi se tudi spodobilo, da bi vse družbe preblažene Device Marije z višjim pooblastilom dostavile svojemu vodilu še to točko, da se zavezujejo vsi udje, vsak v svoji družini pričeti ter stanovitno gojiti in vterjevati rožno-vensko pobožnost.	J. T.
Sv. Jožef pomaga, kjer človeška pomoč nič ne premore.
V neki sirotišnici blizo Tersta. ktere vodstvo je bilo izročeno ponižni gospej Ivani, bilo je mesca prosinca 1884 leta trideset sirot, izmed kterih so dve ali tri starejše Ivani pridno pomagale. Antonija, mlajša deklica, bila je dalj časa bolna. Njene bolečine v glavi, v želodcu in na persih postale so slednjič tolike, da je jela na svojem ležišču z obema rokama razbijati po bolnih delih ter je vsakemu, ki se ji je bližal, raztergala obleko. Zdravnik kakor tudi duhoven hotla sta jo dati v bolnišnico; vendar je pridna gospa Ivana serčno prosila, naj tega ne storita. Deklica bila je še premlada za sprejem ss. zakramentov pokore in sv. Rešnj. Telesa; le s silo mogel ji je duhoven podeliti zakrament sv. poslednjega olja ; pri tej priči raztergala mu je štolo skoraj na drobne kosce. Čez nekaj dni ležala je brezvestno, roke imela je križem na persih, ne da bi kaj videla, slišala, čutila ali govorda. Jezik ji je hudo otekel, zobje so bili v njem zagrizeni, tako da se je videl popolnoma kervav in obgrizen. Po dve in dve starejši deklici prevzeli ste stražo pri umirajoči. Duhoven in zdravnik menila sta, da se pri bolnici tiče le še za nekaj ur; vender terpelo je to od ponedeljeka do petka, akoravno se ji ni mogla podati nikakoršna hrana vsled zatečenega jezika. Naenkrat pa je zavpila deklica, ki jo je stražila. Vse hitelo je v sobo. Antonija vzdignila je svojo roko od že skoro mertvega telesa ter jo gibala, kakor bi pisala. Prinesli so ji blagoslovljene vode — ni se je dotaknila, temveč nadaljevala je, kakor bi pisala; prinesli so ji nato svinčnik in papir in zapisala je, le roko gibaje: „Vidim procesijo mož, kakor lepih vojakov in njih vodnik je star mož, ki nosi krono in lilijo." Večkrat jela je roko gibati
*) V naši škofiji bilo bi to tim ložje. ker se sme zediniti z uro molitve ..vednega češčenja" sv. Rešnjega Telesa, ktero je pri nas že po vsi deželi razširjeno.
*) Pri rožnovenskih slovesnostih in enacih prilikah.
in je vselej isto napisala. Čez nekaj časa začul se je v sobi zopet klic otrok in vsi so se skupaj v nji znašli. Antonija sedela je z zapertimi očmi na po-stelji ter tiho klicala: „Jožef, Jožef!" Nato stegnila je roko. kakor da bi nekaj nevidnega sprejela od nevidnega človeka, in s tem namazala si je oči. Nato vzela je zopet od te nevidne reči. vtaknila jo v usta ter jo jedla; v tem trenutku so se ji zopet vravnali zobje; nato sklenila je roki k molitvi in odperla oči. Ko je okolistoječe zagledala, je zaklicala: .Ozdravljena sem, zdrava sem! Sv. Jožef je prišel k meni ter mi dejal, naj si pomažem oči z lilijo in malo od nje zavžijem in nato molim. Zdaj hočem vstati, se obleči ter v cerkev iti, da se mu pri oltarju zahvalim " Zdajci bile so revne sirote na kolenih in govorile: „Čudež, čudež!" Ivana bila je od vse^ra tega zelo osupnjena ter da bi odvernila kako slepilo, ji reče: „Antonija, ne smeš govoriti, moraš se vleči: zdravnik je rekel, da moraš ležati čisto pri miru." Deklica pa se nasmehlja: „O, tega ni treba' Sem popolnoma zdrava in terdna. Moram se obleči in iti s postelje. On mi je ukazal" — in tekla je po sobi sem ter tje, iskaje si obleke. Ko so videli, da je zdrava, lepega obličja, da so njene oči žive. njen jezik zopet ozek in rudeč, brez vsakih ran, — prinesli so ji jesti, napravili jo ter jo spremili v hišno kapelico, da se z njo vred zahvalijo. Ko jo je zdravnik zopet vidil, je skoro okamenel; pet minut ni spregovoril besedice. Povedali so mu ves dogodek: nato je dejal: „Nisem kristjan, vendar čutim se prisiljenega, izreči, da se je tukaj pripetilo nekaj nadnaravnega, drugače bi morala danes umreti. Ko bi se tudi meni posrečilo, njen život vsaj nekoliko ozdraviti, ostala bi bila vendar vse življenje gluhonema in slepa, ali pa vsaj slabega uma. Imela je zelo hudo vnetje možganske kožice." — Ko so pre-častit. gospodu škofu stvar poročili, jo je ta sam obiskal in ukazal, da naj se mesec sušeč posebno slovesno posvečuje in da naj deklica v praznik sv. Jožefa. PJ. sušca, prejme pervo sv. obhajilo. — Večkrat dejala je deklica Ivani: „Gospa, ako hočete od sv. Jožefa kaj imeti, mu recite: „„Sv. Jožef, prijatelj božjega Jezusovega Serca,"" in ničesar Vam ne more odreči.
„Freiburški cerkveni list" poročil je v 11». štev. 1884 leta to dogodbico.
(List „Leo," št. 13. 26. sušča 1893)
Oblast papeževa.
I. Po posebni naredbi previdnosti Božje dobil je papež posvetno oblast, zato da bi bila njegova najvišja (suvereniteta) nadoblast jasna, očividna in da bi bil v svoji duhovski oblasti popolnoma neodvisen.
Posvetna oblast, posvetna kneževina papeževa je dedščina pervaka aposteljnov. dedščina svetega rimskega stola, cerkvena zemlja, ki je nastala po prošnji, želji in volji naroda samega. Poterdili in pomnožili pa so jo razni kralji in gospodje. Od leta 590 vladal je cerkveno deržavo sv. Gregorij Veliki, popolnoma v oblasti pa jo je imel od leta 725 sveti Gregorij II. Frankovski kralj Pipin posvetil jo je po svoji daritvi 1. 754 in to so poterdili : Karol Veliki. Ljud. Pobožni in Oton I. Grofica Matilda povečala jo je
s svojimi darovi. Cerkvena deržava vstanovljena je tedaj brez vsacih pogodeb in brez vojne sile; ona je najstarejša evropskih deržav. ker obstoji že jed-najst stoletij. Oče, učitelj, vladar vseh kristjanov vladal jo je vedno pravično, krotko in previdno. Papeži in škofje izjavili so, da je sveta, nedotakljiva. Isto priznavajo vsi katoliki na zemlji. Sovražniki vere in cerkve napadali so jo vedno in več kot petdesetkrat razrušili so razmere v cerkveni deržavi; toda ravnotolikrat je Božja previdnost napravila spet prejšni red. Osem in trideset papežev preganjanih je bilo iz Rima. V zadnjem času vzela sta Napoleon I. in pa rimska republika 1. 184» papežu posvetno oblast in so ga prognali iz Rima; toda po božji volji po verni 1 se je obakrat nazaj v svoj Rim in vzel zopet v posest svoje posvetno kraljestvo. Zadnjič uzeli so papežu posvetno oblast 20. septembra 1. 1870. Od tistega časa je vedno razdjanje na zemlji in bode, dokler se pravica ne poverne.
II. Papež ima najvišjo duhovsko oblast.
Oblast papeževa je tedaj najbolj vzvišena na zemlji
Po svoji duhovski oblasti je tedaj papež oče in knez vseh knezov.
Papež je glavar sv. Cerkve in cele človeške družbe, učitelj resnice in verskih naukov, je tedaj Oče in vladavec duš in vesti.
Le-ta nadoblast (avtoriteta) podeljuje toraj papežu oblast, katera je vzvišena nad vse oblasti na zemlji in mora biti, zat6 od vsake druge popolnoma neodvisna.
Le-t6 pa vtemeljuje pravo in resnično najvišjo oblast (suvereniteto), katera je bistvena osebi in časti namestnika Kristusovega.
Papež je zato, naj bode že v katakombah, v ječi. v pregnanstvu, na tezalnici ali pa na prestolu, je vedno in povsod nadoblasten, kajti njegova avtoriteta in njegova oblast ne moreti nikedar biti podložni kaki drugi oblasti na zemlji.
Tezalnica, ječa, pregnanstvo, katakombe pa tedaj ne morejo biti postavno (normalno) stanje, v katerem naj izveršuje papež svojo najvišjo oblast.
Normalno ter postavno stanje je, da je tudi v posvetnih stvareh popolnoma neodvisen in svoboden nasproti drugim pozemskim oblastnikom in mogoč-nikom.
Papež tedaj, ker je v resnici nadoblasten in mora biti zato popolnoma neodvisen od vsake posvetne oblasti, mora biti tedaj tudi v čisto svetnih stvareh popolnoma samosvoj oblastnik.
Očitno je tedaj, da sedanje stanje papeževo je nepo-stavno. nenormalno, torej tudi Božji najvišji volji nasprotno in božja pravica se maščuje in se bode maščevala. vidno in občutno maščevala, dokler se namestniku Kristusovemu godi krivica.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Nova cerkev sv. Jožefa v beli Ljubljani. Naznanja se nam vesela novica, da je že kupljen prostor, kjer ima stati že davno zaže-ljena cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Stala bo pa ta cerkev, ktera obeta biti krasna, na posestvu g. Dečmana na Poljanah, ktero se ravno
zdaj razdeluje po parcelah, kjer se bodo zidale nove hiše, novi oddelek stoljnega našega mesta. Tik cerkve sv. Jožefa bo prizidan kolegij čč. oo. jezuitov ljubljanskih, in tako sinovi sv. Ignacija, ki že sedmo leto neumorno delajo tukaj, vender enkrat že dobe stalno in večjo ter spodobno rezidenco me*to sedanjega „provizorija." Vse k večji časti Božji in v zveličanje duš!
Iz Ljubljane. (Spreobemitev protestantinje po ponižnosti papeževi in moč papeževega blagoslova.) Ob času vladanja Gregorija XVI.*) prišla je nemška gospa na svojem potovanji po Italiji tudi v Rim. Bila je protestantinja in polna sovraštva do papeštva in osebe poglavarja sv. Cerkve, kar tolikokrat pre-šinja razne stebla nemških protestantov. Nekega dne blizo mestnih vrat naleti na voz papeža, ki se je peljal na sprehod. Neka prečudna, nepopisna moč jo je v tem prešinila, da je, kakor drugi ljudje, pokleknila in sprejela blagoslov častitljivega starčka; vse to napravilo je na njo tolik vtis, da se je skoro jokala ter še dolgo časa klečala, ko se je papež mimo odpeljal. Ko se je zdramila, bila je zopet prejšnjega mišljenja ter si hudo očitala, kakor je mislila, svojo nespodobno slabost. Saj, mislila si je, oni, pred katerim sem na kolena padla, in ki se imenuje za poglavarja vesoljne cerkve, je vendar grešni človek, kakor drugi; zakaj bi mu tedaj skazovali tako čast?
To, da je pred papežem pokleknila, jo je tako grizlo, da je v jezi sklenila iti pred papeža in sama sebi zadostiti s tem. da bo papeža gorko oštela in mu očitala, kakošna je ta prederznost, da si upa on sprejemati tako čast, ko je vendar nepopolnoma človek, kakor mi drugi. V ta namen si je prosila zaslišanje pri papežu, ob enem pa naročila tudi voz, ki naj bi jo precej po tem pogumnem činu odpeljal saj iz okraja cerkvenega poglavarja. (Tedaj vse odveč koražna vendar leni bila?) Zaslišanje dobiti ji ni delalo težav. Gospa imela je res pogum zveršiti svoj namen ter papežu reči opomniti: kako da se more imenovati Kristusovega namestnika, ko je vendar grešen človek?
V svoji ljubeznjivi ponižnosti so sv. Oče odgovorili: .Brez ozira na to, da dan na dan sam sebi ravno to govorim in Boga prosim, naj mi gledč na mojo slabost s svojo milostjo pomaga, težko službo zverševati. me vendar veseli, ako me tudi drugi na to spominjajo, da morem vedno in toliko bolj živo in ponižniše na to misliti.u
Ta odgovor osupnil je gospo. Čutila se je ravno tako zadeto, kakor oni dan, ko je na cesti srečala papeža. Gregorij XVI. razjasnijo ji nato nekatere poglavitne točke katoliške vere in zaslišanje se zdaljša, ter so bili protestanški gospej pojasnjene razne zmote. Vse jo je tako ginilo, da je vožnjo odpovedala, se dala natančneje podučiti v katoliški veri in je slednjič prepričana bila, da je katoliška vera jedino prava in je k nji pristopila. („Kath. Wahrheitsfreundu).
Pristaviti se sme tukaj, da luteranki se ni čuditi, ako v namestniku Kristusovem ni videla nič več kot vsakdanjega človeka; čuditi se je pa kato-liško-kerščeneinu človeku, ki je v veri podučen, pa
* S tem zanimivim spiskom nam je ob enem času prišla v roke spomina vredna svetinja Gregorija XVI.
vendar v namestniku Kristusovem ne spozna tega, kar v resnici je.
Božja pot sv. Križa pri Ložu. Ta božja pot je bila nekdaj po Kranjskem, Primorskem in v bližnjem Hervaškem bolj znana in čislana, kot je zdaj; to pričajo mnoga poslopja, lepa cerkev, farovž, mež-narija, romarska hiša, globok vodnjak itd., ker le mnogoštevilni božjepotniki so z obilnimi darovi pripomogli, da se je na tako visokem in stermem hribu napravilo toliko reči. Bil je pa tiste čase vedno duhoven na Križni gori, zato pogostno obiska vanje; odkar ni več duhovna na gori, je obiskovanje ponehalo, in poslopja se komaj za silo v dobrem stanu ohranujejo — da bi pač zopet kak duhoven prišel na g6ro, in skerbel za božjepotnike, kateri tudi med shodi prihajajo k sv. Križu — in sam za-se v oddaljenosti od posvetnega hrupa najboljše si skerbel za zveličanje; tudi materijelno bi ne bil v preslabem stanu. — Nekaj lčt že se je ta božja pot povzdignila s tem, da več spovednikov, po 3—4, božjepot-nikom priliko daje, očistiti si vest; vendar pa prosim, da bi božjepotniki iz daljnih krajev, kteri želš spoved opraviti, poprej, in ne še le popoldne ob 4ih ali 5ih prišli na goro, vsaj vže ob 2eh, da bi potem ložej opravili pobožnost, — nekoliko njih bi lahko že dopoldne prišlo na versto, ker je vselej v dan pred shodom sv. maša okrog 9. ure.
Poglavitni shodi na Križni gori so: Peto nedeljo po Veliki noči, na Binkoštno nedeljo, v nedeljo po sv. Ani, v nedeljo po zvišanji sv. Križa, in v tretjo nedeljo oktobra (posvečenje vsih cerkva). —
V	saboto poprej je vselej dopoldne okrog 9. ure sv. maša, popoldne pred mrakom pridiga, potlej pete li-tanije z blagoslovoma in darovanjem, — v nedeljo zjutraj pa ob Gih peta sv. maša s pridigo, blagoslovoma in darovanjem.	A. P.
S Krasa (0 bratovščini presv. R. Telesa.) Ljuba Danica! Ako ti drago, sprejmi to le v svoj predalček. (Prav s hvaležnostjo ; le še večkrat kaj! Vr.) V tvojih predalih se najde zlata in biserov. Take bisere je delil pred dvema letoma mladi duhoven svojemu mlajšemu bratu na novi maši in poslušalcem, pa tudi bralcem Zg. Dan., delil v Polhovem Gradcu.
„Ta navdušeni govornik je gotovo goreč častilec presvetega Rešnjega Telesa!" sem vskliknil, ko sem bral njegov krasni govor o duhovskem stanu in o pre-svetem Rešnjem Telesu. „0 kako on Jezusa ljubi in kako želi, da bi ga ves svet ljubil!" Ljuba Danica! Kaj ne, ako bi bil človek večkrat pri takem ognju pričujoč, kako bi se vnčl! Merzlota in mlačnost bi zginila! V Polhovem Gradcu je gotovo veliko število častilcev presv. Rešnjega Telesa, pa v Avstriji ne prekosi nobena škofija slavne Ljubljanske, kajti ta kaže ogromno število 50.000. Pa kaj je to čudo, ako ima vladikovina tako goreče duhovne, kakor je govornik v Polhovem Gradcu! Pač da, v tem imenu bomo premagali lažiliberalizem.
Kjer duhovni tako vspešno delajo, so isti tudi v družbi vednega češčenja; gotovo ima ljubljanska škofija vse duhovne v družbi „Eucharistia." ktere število je sedaj po vsem svetu 29.000. Ogromno število ! Ta družba pa ima še posebna pravila in dolžnosti: vsaki teden jedno uro moliti pred sv. Rešnjim Telesom.
V	Primorskih škofijah je tudi mnogo mašnikov pristopilo v „Eucharistio." Pa kaj bi ne pristopili? Saj je mašnik tesno sklenjen z Jezusom, tako da je ne-
zmisel : Biti Jezus brez mašnika, ali pa mašnik brez Jezusa.
Za vspéh in razširjanje češčenja presvetega Rešnjega Telesa bi služilo tudi zunanje znamenje, ki bi se posebno v procesijah presvetega Rešnjega Telesa odlikovalo, to je medalija presv. Rešnjega Telesa, na belem traku viseča na persih slehernega uda. Bi li ne preskerbela Danica takih medalij? (Odg: Ako želja postane splošni sklep, je to mala skerb. Vr )
V Feldkirchen-u na Predarelskem se dobivajo take medalije (pri g. dr. J. Hausle, vredniku Eucha-ristiae), velike kakor stara dvajsetica, pa nekaj podol-gaste, iz brona po 10 n. s francoskim napisom. Ako ne bode slovenskih, bodemo zadovoljni s francoskimi.
Frère Orban.
Brežičani kod Prjedora, 18. aprila 1894. Bil sem pri sv. cerkvenem opravilu v Marija-Zvezdi o posvečevanju in vstanovljenju novega opata, obiskal ljubljence Kristusove, sirotne dečke, in opravil več potrebnih zadév. Na posestvu dobrodelne naprave nalaga se mi vedno več skerbi, dél in opravil, isto-tako za cerkev sv. Jožefa. Nadjal sem se in tudi že odločil, da se mi odvzame in se iznebim večina težavnih skerbi, del in opravil, ker sem preobložen in oslabljen; pa se še ne more to zgoditi in moral bom nekaj časa še vso težo nositi. Ipak dolgo bi moj duh in večkrat bolehno telo, oboje jako utrujeno, ne mogla vsega prenašati.
Tretjo nedeljo po Veliki noči, v praznik varstva sv. Jožefa, godila se je vzvišena cerkvena slovesnost, ker ta dan bili so posvečeni in vstanovljeni novi opat v Marija Zvezdi. Verli duhovni sin sv. očeta Bernarda, menih ostrega trapiškega reda, v skromnosti in ponižnosti bali so se vzvišeni biti na to visoko cerkveno stopinjo in radi bili bi odvemili to čast od sebe. Toda previdnost Božja ni dopustila in izvolila jih je po verno-pobožni redovni občini ter poterdila po general-opatu v Rimu. Pomagala sta rožnovenška Kraljica in njen ženin sv. Jožef! Prešinljivi in mnogo-pomenljivi so ss. obredi pri posvečevanju opata cerkveno-redovne občine. Posve-če vanje opata opravljali so près viti i gospod biskop, apostoljski upravitelj banjaluške biskopije
Došli so bili tudi veleč, oče gvardijan s frančiškanskimi kleriki iz Petričevca pri Banjaluki, pa tudi drugi očetje frančiškani, ki so pri svetih obredih stregli. Bili so tudi visokočastiti opat trapistov iz Rajhenburga, prijor iz Rečice, nekoliko častitih gospodov duhovskega in svetovnega stališča iz stare Avstrije in Nemčije. Enako general in oficirji vojaški, okrožni predstojnik z vladnimi vradniki. Mnogo bilo je rimo-katoliškega ljudstva bosanskega in v Bosni naseljenega. Oba cerkveno redovna kora polna verno pobožnih menihov trapistov vseh trijeh verst. V kapelah, v koru v pervem nadstropju ob prezbiterji pa verli dečki gojenci vstava Marija-Zvezde.
Mnoga ganljivi, pomenljivi in vzvišeni so ss. obredi pri posvečevanju opata pred sv. mašo, rned najsv. daritvijo nove zaveze in po sv. maši, ki jo združeno opravljata biskop posvečevalec in opat po-svečenec; ti sv. obredi podobni so in večino jednaki onim pri posvečevanju biskopa. Ko so opat prejeli posvečenje, mitro. pastirsko palico, perstan. križec na persi, šli so okolo po cerkvi delit blagoslov. Med pevanjem zahvalne pesmi šli so vsi menihi trapisti se poklonit svojemu novemu posvečenemu
očetu, opat so vsakega objeli in poljubili. Naposled so menihi v koru vzvišeno lepo zapeli pesmo sv. rožnega venca, v slavo rožnovenški Kraljici Mariji-Zvezdi.
Tako ima opatija Marija Zvezda zopet svojega posvečenega očeta. Težavna, skerbi in odgovornosti polna je ta vzvišena stopinja ; toda milostna in mogočna rožnovenška Kraljica in njen ženin sv. Jožef bodeta pomagala in sprosila vse milosti, blagodare in pomoči novemu opatu in opatiji, ker visokočastiti opat in menihi trapisti so iskreni častilci Marije Device in sv Jožefa, osobito pa še za to. ker ta opatija skerbi, dela in se mnogo trudi za kerščansko-rimo-katoliško. verno-nravno vzgojo, omiko in vspo-sobljenje tolikim sirotnim dečkom, in je pripravljena v tem velepotrebnem oziru še več storiti. So pa v tej opatiji dečki v izgoji in učenju sirotni Slaveni bosanski; bosanskih naseljnikov: Slovenci kranjski, štajarski, primorski; Nemci avstrijski in iz Nemčije in še drugi. Občevalni in učni jezik je slavenski. Latinsko in nemško uči se posebej.
Po svetem bogoslužnem opravilu v cerkvi so prav dobro pogostili novi opat in verli menihi trapisti vse mnogoštevilne goste, višje, srednje, nižje in najnižje, iz vsih stanov cerkvenega, vladno-civil-nega, vojaškega in raznih drugih stališč, in to v samostanu in v hiši za ptujce. Popoldne ob štirih se je opravil v cerkvi sv rožni venec in lavretanske litanije, potem pa slovesni blagoslov z Najsvetejšim.
Naj Vam bo, visokočastiti oče Dominik, Ta opis v „Zgodnji Danici" za spominik; Posvečeni za opata v dan sv. Jožefa varstva, Naj Vas On varuje vsakega kovarstva. Jezus, Marija. Jožef vedno z Vami bili, Da bi redovno družino prav vodili; Kakor je sv. Jožef varh in Kristusov rednik, Bodete Vi sirotnih dečkov vzgojnik; Mnogo 16t v varstvu sv. Jožefa živeli, Po smerti telesni pa slavo nebeško prejeli.
Od visoke zemaljske vlade bosanske v Serajevem došlo je dovoljenje, da se zida nova cerkev sv. Jožefa v Prjedoru; ravno za svetkovino varstva sv. Jožefa, patrona cerkve in nove rimo-katoliške župnije, tukaj med drugoverci, smo se razveselili tega dovoljenja in visoke zemaljske vlade pomočka 1000 gld. za stavbo dostojnije hiše Božje. Ipak nam britka skerb in pomanjkanje težavno napolnuje duše. ker nam še mnogo manjka, ako hočemo po skromnem obrisu postaviti cerkev, njeni vzvišeno sveti sverhi vsaj nekoliko dostojno in primerno. Po obrisu zidana cerkev je od veščega stavbenika brata Eberharda procenjena na Iti000 gld Hvala Bogu, opeko imamo za cerkev vso. samo za zvonik še ne, tudi apno in mnogo desk; tisuč for. od vlade. Ipak nam manjka še mnogo, 0000—8000 tisuč gld. Vender, ako dobimo še nekoliko do junija, se bomo lotili to leto zidati cerkev do krova in jo pokriti, zanašajoči se na previdnost Božjo, pomoč Marije Device in sv. Jožefa pa tudi na blagodušne darove častilcev sv. Jožefa, po Sloveniji.
Olepili, ometali in z najpotrebnejim oskerbeli bi pa cerkev drugo leto in na dalje. Dragi verni Slovenci, mnogo ste nam že pomogli za velepotrebno cerkev sv. Jožefa; pomagajte nam še, kolikor je mogoče. da se to sveto delo to leto začne v spomin
šeststoletnice prenesenja Marijine sv. hišice, v kteri je bival tudi sv. Jožef. Ako kedo blagovoljno hoče podariti, se lepo prosi le po „Zgodnji Danici." Jezus, Marija, Jožef bodo obilni povračniki!	A. M.
En pogled v nebesa.
Ker sv. Oče priporočajo prihodnjo čast v nebesih premišljevati, zdelo se mi je, da sem dobil privoljenje za en trenutek stopiti v nebesa. Kdo je bil tega bolj vesšl, kakor jaz? Odprč se vrata, in ogeme me tolika svitloba, da sem bil ves iz sebe, — kaj tacega res moje oko še ni videlo! Na neki višavi zagledam nezmčrno število otročičev in otrčk v neizrečeno ljubeznjivi svitlobi, ki so v prelepi harmoniji na ves glas klicali: hosana, hosana, hosana? Dečka, ki je bil bolj blizo mene, poprašam: Kje pa je moj sedemletni bratec Dragotinček, ki je pred tremi mesci umeri in so vsi domači rekli: „ta je šel gorak v nebesa?" Odgovoril mi je: „Ni ga še tukaj, zarad neke p6ge se mora še čistiti." — Grem dalje in zagledam veliko družino, meni dobro znano, ki pa je do malega izmerla in šla iz tega sveta Pa nekaj jih pogrešam in vprašam: „Kje je pa gospodar, kje mlajši sin, kje stara mati?" Odgovor: „jih še ni; stara mati in mlajši sin prav kmalo prideta, — za gospodarja še nič ni pripravljenega." — Grem še dalje in zagledam veliko srenjo iz sedanjih in bolj davnih časov; gledam — gledam po prijateljih, znancih, višjih in nižjih, ali manjka jih toliko, da me tudi v samih nebesih žalost obide: „ni ga še, ni je še," se mi je silo pogosto odgovarjalo. Pa slišati sem tudi moral bridkih odgovorov: „O tem ali tej pa nič ni tukaj znano!"
Pobit in zamišljen grem dalje, kar zagledam nekega mohamedanskega mladeniča, ki sem ga videl svoje dni v Carigradu in se mi je bil močno priljubil, in prašam ga začuden: Kako si pa ti tukaj ? Odgovoril mi je: „Tega si ti vzrok: Molil si za-me in me v molitev priporočil. To me je rešilo, — zadnji trenutek v življenji sem zvedel v prikazni, da le tvoja, ikerščansko-katoliška) vera je prava in kerst v imenu trojedinega Boga pelje v nebesa, — zaželel sem tedaj sv. kersta in cedila je na-me kri in voda iz strani križanega Isa,*) prejel sem bil kerst želja. — To me je silno razveselilo in sklenil sem, da hočem vsak dan moliti za pogane in turke, da bi jih veliko prejelo kerst želja ali kerst kervi, še več pa kerst vode.
Nasnovalo se mi je pred očmi še neko veliko tolažilo. Naprej grede sem zagledal nekdanjega tolovaja Dizma, zraven njega pa v nebeški svitlobi človeka, ki je bil nekdaj groza cele srenje. O neki priliki pa je bil med hudodelstvom končan. Vprašam ga: Kako si se vendar ti mogel rešiti pogubljenja in v nebesa priti? Odgovoril je: Molil sem pri vsih hudobijah vender še očenaš in češčenamarijo na čast Žalostni Materi Božji in sv. Jožefu za srečno zadnjo uro in tudi umirajoč sem ju še poklical na pomoč, in obšla me je taka žalost zarad grehov, da se mi je zdelo, da kesanje me končuje in ne rane. Dano mi je bilo, kakor nekdaj Dizmu, popolno skesanje in želja po spovedniku, in sem prejel odpuščanje ter iz
*) Jezusa.
vic dospel poslednjič v nebesa, kjer s sv. Dizmom hvalim presvete Jezusove rane in usmiljenje večnega Boga. O neskončna cčna Jezusovega odrešenja, sem si mislil, mogoče tedaj, da je tudi kteri tacih, ki se misli, da je gotovo pogubljen, se je še rešil s popolnim skesanjem, ker ni imel priložnost se spove-dati. — Žali pa, da več tacih, ki so se radi pobahali, češ, jaz pošteno živim, ne potrebujem spovedi, ne maše itd., nisem videl v nebesih; bili so hinavski bahači, nečistniki, veliki tatovi, sleparji, ki so na ti-suče in milijone tujega denarja nakradli, prigoljufali in zadegali in revežem pojedli, pa videl sem tudi skopuhov, ki jim je bil denar njih bog. Vseh tacih pri-težnosti, ki so mene kot zemljana še žalile, izveličani niso nič več čutili.
Skušal sem še malo naprej pogledati: pa ne zmerni prostori v večni luči in svitlobi so mi vid jemali, zdelo se mi je, ko bi bile tri večnosti v teh prostorih, ne mogel bi vsega ogledati in prezreti! Um, občutek, včdnost, znanje in vedoželjnost — vse je bilo nasitovano, povsod pa je nezmčrno veličastvo večnega Bega vse presegalo, nadkrilovalo, in če sem bolj gledal, veče so bile množice, trume in kerdela izvoljenih, ki so poveličevale trojedinega Boga.
Pri tem se ozrem nekoliko nazaj na zemljo, in kaj vidim? Drobec, skoraj neviden očesu; gledam bolj natanko, svitloba in trume angeljev mi zakrijejo vso zemljo, ber6 se ss. maše, delč ss. Obhajila, in zemlja se širi in tako naraste, da seže gori v nebesa in se stopi z nezmernimi prostori večne slave in zdi se mi, kakor kaka vesoljnost. Ker s Kalvarije je rosila presv. Kri po vsem svetu in brez vsega števila očiščenih duš se je preseljevelo iz očiščeva-lišča, iz vic, v prostore večne slave. Koliko je bilo veselje prihajajočih, to se ne da popisati. Prišle so mi na misel besede Zveličarjeve: „V hiši mojega Očeta je veliko prebivališče." 0 blaženo zveličanje! Res, vredno je, zatajevati in vojskovati se to mer-vico časa na tem svetu, da človek toliko srečo doseže!
Marijina.
Raduj se, o človek, Kraljice neba. Prepevaj ji slavo iz vsega serca, Ker skoraj bo prišla Devica devic, Ovenčana z vencem nebeških cvetlic, Na zemljo ubogo... In glej, blagoslov Rosila bo njena stopinja, in nov Obilen rodilo bo polje, vert, sad. Poznala se njena povsod blagodat. Slavite Marijo vse zemske reči. Slavite Marijo vse žive stvari! Raduj se, o človek, Kraljice neba; Prepevaj ji slavo iz vsega serca.
Antonius.
3Iajnikova.
Pomlad je prišla na zemljo. In gaj in log in vert cveto, Oko veselja se rosi, Ko ptičkov petje se glasi.
Kraj samostanskega zidu Pa poje slavček brez strahu.
In zdaj se orgije oglase.
Iz cerkve praznično buče,
In v mičnem svitu mnogih sveč. Pokaže se obraz bliščeč.
„Marija." bratje zapojo.
Mi Tebi slavo spevamo, „Ti majnika Kraljica si. Prečista oj devica Ti!B
In gaj in log in vert slavi.
In slavček pesmico drobi Priklanjajo vijolice. Glavice blage šmarnice.
Mariji slavo poje svčt.
Zdaj njo Častit hiti zapet: Takč ti maja vsaki dan Oj stori, stori vsak kristjan!
Ican.
K Jezusu
K Tebi, vir dobrot, hitim.
Tebi služiti želim!
Glej, skesan ko grešnik sem!
Da me sprejmeš. dobro vem!
Tebi serce svoje dam.
Sprejmi Jezus v svoj ga hram,
Da do smerti bodem Tvoj.
In namen dosežem svoj!
x.v
I. Br&tovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec april (mali traven.) a) Glavni namen:
liast v spoznanju in ljubezni do Jezusa Kristusa.
(Konec, i
Namen in neposrednji sad pobožnosti do sv. Jezusovega Serca, ktera je bila prihranjena po posebni božji previdnosti za današnji čas, je rast in spoznanje v ljubezni do Jezusa Kristusa, in če moramo ta mesec v ta namen moliti, namreč za rast v spoznanju in ljubezni do Jezusa Kristusa, zadostimo s tem dolžnosti bratovščine, da naj častimo rast v pobožnosti do Jezusovega Serca. In resnično je rast v pobožnosti do Jezusovega Serca in s tem rast v spoznanju in ljubezni do Jezusa Kristusa najpervo in najpotrebniše za vsako drugo rast za večno življenje, da ne rasemo le posamezni zase in osebno v popolni starosti v Jezusu Kristusu, temveč da se tudi združijo vse ljudstva v kraljestvo njegovega sv. Serca.
Molimo tedaj, na prelepi vzgled apostola oziraje se, ki piše:
„Zavoljo tega pripogujem svoje kolena pred
♦) Poj. le poj. o sercek moj!
Jezus peval bo s teboj.	Vr.
Očetom Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri je oče vsega, kar je v nebesih in na zemlji, da vam da po bogastvu svoje časti močno vterditi se po njegovem Duhu v notranjem človeku, da prebiva Kristus po veri v vaših sercih, da, v ljubezni vko-reninjeni in vterjeni, morete umeti z vsemi svetimi, kakošna je širokost in dolgost, visočina in globočina; tudi spoznati ljubezen Kristusovo, ktera um preseže, da sto napolnjeni z vso polnostjo Božjo." Efež. 3, 14.
Nameni za mesec veliki traven (maj) a) Glavni namen: Petdesetletnica moli*ce*ega apostol j4va. b) Posebni nameni.
1.	St. Filip in Jakob. »PsoSnji dnevi). Ta in vsak dan me-se« a vse naznanjene pa še ne zaznan>njane ali neutegoma nastale zadeve. Duh molitve in posebno zaupanja na Marijino priprošnjo. Šmarnice.
2.	S. AtansslJ. Ogerski ško.je. (Jdločno odvračanje očitne nenravnosti. Pomor v veliki revščini in skerbeh za živež.
3.	Eristnscv tnebohod. Oživljenje vere na neumerljivivost in hrepenenje po večnem blagru. Kerščanska rešitev delavskega vprašnja.
4.	S. Monlka. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Družbe materinske. Otroci iz mešanih zakonov. Opro>titev prevelike žalosti.
а.	S. PU »Duhovni in obhajanci«. Vravnavanje zelo zapletenih družbinskih zad»v. Važne skušnje.
б.	S. Janez Evangelist. Množenje do Jezusovega Serca. V ven in zaupanju v Boga skušam.
7. S. Stanislav rnai. Poljsko. Mnogo ogolufanih žertev bCM-ralne demokracije. Dobitev izposojenih glavnic.
IL Bratovske zadeve N. I). Gtosp* presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jotefa. sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše de-tele poboje, amore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Hči priporoma svojega očeta, da bi se na priprošnjo Naše ljube Gospe spreobrnili in velikonočno spoved opravili. — Deklina za stanovitnost v dobrem na priprošnje M. D. čistega spočetja. — Slaboumen mladene«* in zl»o!jšanje nekih okoliščin — (to dvoje je sirotnim dečkom v Brežicanih kod Pijedora še posebej priporočeno.)
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. V ponedeljek seje obhajala 40letnica poroke presvitloga cesarja Frančiška Jožefa I. z bavarsko vojvodinjo Elizabeto. Mladina šolska je pri sv. maši molila za blagor cesarske hiše. Bog nam ohrani verni cesarski par še mnogo lčt.
Ljubljana. (Spremembe.) Č. g. Fr. Tavčar, eks-pozit v Besnici, gre za ekspozita v Št. Jošt. pri Kr.; č. g. Edvard Kosabud, kapi. v Mengšu, za administratorja v Dol; dosed. admin. Anton Paljšek zaradi bolezni gre v začasni pokoj. — Cerkveno vme-ščeni so bili čč. gg. in sicer 23. apr.: Jak. Mrak na
župnijo v Naklem, in 24 apr.: Jože Preša za Ov-siše in A nt. Žlogar za Kranjsko goro; 25. aprila pa M a t i j a Erzer na župnijo Selce.
Celovec. Včeraj dnč 26. aprila, je bil v Celovcu po sv. maši blagoslovljen novi dom družbe sv. Mohorja. To je gotovo zelo vesela dogodba za vse Slovence, koder koli se nahajajo po svetu. Božji blagoslov naj na priprošnjo sv. Hermagora in Fortunata lije vse prihodnje čase na ta blagi dom!
Za Ciborij k M D. na Brezji: Dobrotnica l velik šmarni tolar v dober namen. — Iz Idrije po č. g. L. P.: 1 cekin od iudarske vdove za varstvo njenih otrok na priprošnjo D. M. na Brezjah pred vsako dušno in telesno nesrečo; — 1 krono od rudarske žene v ravno tisti namen; — 3 krone v dober namen. — M. S.: 2 uhančka. — M. Z z Rake: 1 perstan pa 1 tolar. — Neimenovana 1 perstan in 3 krone. — Neimenovana 1 gld. — Sestre P. M. 2 perstana z dragimi kamni. — M. M. priporočena Materi B. na Brezjah, daruje 2 st. sreb. 20tici in 1 st. sr. lOtico. — (Za zidanje ali pa za ciborij) za pomoč v bolezni in dober namen 35 gld. Vse dobro došlo; poverni Bog stotero! — N. Z. iz Idrije 1 velik križavec in 3 stare dvajsetice. (se priporoča za zdravje na nogah); K. P. 1 velik star tolar in 3 stare dvajsetice, (priporoča se za vterjenje moči, da more svoja dela še dalje opravljati.)
Poterdilo in zahvala. Dosedanje zbirke „Zgod. Danice" za pogorelce na Zajčjem verhu v znesku 94 gld. 50 kr. sem hvaležno prejel in se v imenu ubogih pogorelcev priserčno in najiskreneje zahvaljujem Vam in milim darovateljem in blagim „Dani-činim" prijateljem, ki, kakor povsod, tudi nam, tako z veseljem opravljajo zaslužna dela kerščanske ljubezni. Dobri Bog obudi še mnogo usmiljenih sere!
Stopiče, 24. apr. 1894.
Jakob Porenta, župnik.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Č. g. župnik Fr. Eržen 1 gld. — Č. g, adm Val. Bernard 2 gld. — Č. g. župnih Selški. Mat. Erzar 1 ces, cekin. — Mladoženin 4 gld — N. Z. 1 gld — Č. g. župnik A. Kerčon 5 gld. — .,P1. g. Fr. Bregoskok v Dražg." 1 gld.
Zt ¡»Mjortlct v Zajčjem verhu : Preč. g. župnik Ign. Podobnik 5 gld. — C. g. Fr. Bregoskok z Dražgoš 2 gld. — Č. g. župnik F. B. 2 gld. 50 kr. — Č g. zlatomašnik Ani Čibašek 10 gld.
Za jtogorebe v Gorjah: Č. g. župnik F. B. 1 gld.
Za sv Detinstvo: Iz Trnovega v Ljubljani, 15 gld. — Č. g. Mihael Arko. župnik v Šturji. 17 gld - - Častite šolske sestre v Celji, 10 gld — Poč. g. Fr. Bih. Kunstu iz Nov. mesta 11 gld. 6 kr.
Za naj potrebnim pogorelce: Neimenovani iz Kranja 10 gold.
Za varht božjega groba : Č g. Fr. Eržen z Zalega Loga 2 gld. o0 kr. — Farna cerkev v Šmariji 5 gld. 12 kr. — Farna cerkev v Zatičini 8 gld. 90 kr. — Farna cerkev na Kapanji 2 gld. — Farna cerkev V št. Juriju pri Šmariji 3 gld. Farna cerkev na Li-poglavu 1 gld 50 kr.
Za upravo uho: ni h cerkev: Z Adlešičev 7 gld. 70 kr. — Iz Marčič 89 gld. — S Kranja 54 gld 50 kr. — Iz Št. Jurkopa ob Savi 25 gld. 50 kr. — Z Bateč pri Kranjski gori 19 gld. — Iz Motnika 20 gld. 40 kr. — Z Knežaka IS gld. — S Čemega verha nad Polhovim Gradcem S gld. — Z Blok 39 gld. — Iz Mengša 36 gld. S Polšnika 17 gld. — Iz Kočevja 45 gld. — S Kolovrata 27 gld. 20 kr. — Z Janč 27 gld. — Z Budanj 20 gld. 45 kr — Iz Mokronoga 7 gld. — Iz Zelimelj 8 gld. 75 kr. — Z Berda 27 gld. — S Čemšenika 29 gld. — Iz Čemuč 21 gld. — Iz Šmart nega pod Šmarno goro 50 gld. — Iz Begunj pri Cirknici 23 gld. — Iz Št. Jurija pri Kranju 47 gld.
Popravek. V Zadnjem listu naj se bere: Župnija Unec 11 gld. za ubožne cerkve (in ne: za varhe božjega groba).