TRST, petek 17. maja 1957 Leto XIII . Št. 117 (3652) PRIMORSKI DMEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON iMII IN M-GM — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. it. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm valite v Jirlni 1 stolpca: trgovski 80, finanino-upravnS 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Še. nič novega pri sestavljanju vlade Triumvirat Zoli - Pella - Gonella zaradi ravnotežja med levico in desnico? Zoli bo pri sestavi vlade izbiral med ljudmi, hi mu jih bodo predložili kot kandidate organi stranke - Medtem ko bi on podpredsedstvo vlade ukinil, zahteva Rapelli dve podpredsedstvi Pred pogajanji med Italijo in FLRJ o plačilnem sporazumu niem Pacifiku so v vs&-kak ^Sledu negativne. Ni-han ne bodo Pomagale Porom za delne sporazu-ho s° razorožitvi. Nasprotje’v .ovirale jih bodo ker Jiui “hokem okviru nada-teJ® 2610 nevarno jedrsko . biovanje. Ena eksplozija Va, ^vala drugo, tekmo-orrv? nadaljevali ob- želit Valno tekmo, ker ne Kan? za°stati za drugimi. p0i”? bo vse to privedlo? buča 1 niso element po-nTTr^bja, temveč vzrok na-b0jnS' ’ ker večajo medse-stv«w ,nezaupanje ter u-n»; ,riajo strah in sume. S sklh ?si vodikovih in atom-bri „b°mb “ le kvarijo do- skih kf .°dr>osi med državami, ->- ze tako no uoriomoln struni ■ druSk Izžarevanje za-ijenji ozračje, ogroža živ- cijTjp^ tako ne verjamejo sPloin nedolžnih, slabša in de .mednarodne odnose vlh kr* z unibenjem zdra-‘yUčai Popuščanja Niso Znan-P0 mnogi državniki, •Jud?« enlkl in navadni obsod]ii0d!očno nastopili in ter Jn jedrske eksplozije bosi b°zvali svetovno jav-r,e v naj se zdruzi, dokler o Prepozno. S sle(ji v°j.imi grozečimi po-ske so poizkusne jedr-svet rsP'oz'Je zajele že ves Ustavr? se te Posledice ne ih . *Jaj° na mejan držav razdc.il uP°števalo politične bi J, 'en°sti sveta. Preden Uhičeriizdruz'lle v smrti in Žin n? , se mora svet zdru-tej nevarnosti, ki a vse človeštvo. tho strani pa mora- V6eji? šariti dejstvo, da so yili J v Londonu ugoto-teriv, Pet točk, glede ka- °thoRoenB Siri,njaj0- da bl o ra-cT delen sporazum zača*/0zltvl- Razgovore so dni t“ Prekinili za deset čem Zr'd‘ v zelo optimistič- 111 razpoloženju. (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Mandatar za sestavo nove vlade senator Zoli je prišel kot po navadi ob osmih zjutraj v svoj urad, ki ga je zapustil po deveti uri. Za deseto je ™ napovedan sestanek vodstva KD z njegovo udeležbo, Vendar pa je Zoli odšel še prej k Sv. Lovrencu ba grob De Gasperija, kjer je pomolil. Kaj si je v tem trenutku želel, ni nikomur povedal. (De Gasperi Je bil sedemkrat predsed-mk vlade...), šele potem je Sal na sestanek vodstva stranke, na katerem je imel Poročilo tajnik Fanfani. vodstvo stranke se je Fan-faniju zahvalilo za prizadevno delo, da bi se kriza tešila tako, kot so si demokristjani zamislili na sestanku glavnega odbora stranke 7. maja, pa čeprav mora, z obžalovanjem ugo-toviti, da poziv KD za obnovitev solidarnosti ni ria-tel prj strankah centra na “Prejem, kot ga je KD priča-ala, Nato se je vodstvo anvalilu tudi Segniju za de-vnost. bied 22 meseci vlade, coli je potem govoril, kako ■ aa)erava izpolniti nalogo, ki •° 3e včeraj prejel od prea-eanika republike. Vodstvo u je izrazilo čestitke za jbandat ter nato izreklo že-da bi «ob podpori kompaktne solidarnosti parlamen-arnih skupin KD in ob na-. °bjenosti odgovornih odlo-. tev parlamentarnih skupin, .J mislijo na neodložljive za-krT6- sv°bodnega in demo-atičnega razvoja države, u-go?* ?estaviti vlado, ki bi za-® ovila odobritev proraču-,ov» in nekaterih drugih za-onov ter pogodb o Evrato-. r. in skupnem evropskem ‘•scu, ki sta temeljni eta-sti t?°btike zahodne solidarno-in evropske enotnosti. Ta--“.Pribiižno pravi uradno po-oilo o sestanku. ^ sestankom je Fanfani slanski zbornici nekaj časa ustavil z novinarji v «trans-atlantiku« ter jim povedal, da se bo jutri sestal z nekaterimi predstavniki svoje stranke. Potrdil pa je tudi, da bo sestavil vlado le v soglasju z vodilnimi organi KD, in to tudi v primeru vključitve tehničnih osebnosti v vlado. Dejal je tudi, da se bo vlada številčno najbrž zmanjšala z ukinitvijo podpredsed-stva in nekaterih podtajni-štev, ki so prej nastala pravzaprav samo zato, da so se zadostile zahteve koalicioni-stov. Zoli namerava še ostati minister za proračun. Vlado bo najprej predstavil v senatu (ker jo je Segni predstavil v poslanski zbornici — torej zaradi zamenjave), in sicer pred koncem meseca. Ko ga je beki novinar vprašal, če je mesto ministrskega predsednika nezdružljivo z mestom predsednika glavnega odbora KD, je Zoli odgovoril, da v tem trenutku to vprašanje še ni aktualno, saj vlada še ni sestavljena. Popoldne sta se sestali vodstvi poslanske in senatne skupine KD. Senatorji so tudi že sestavili seznam ljudi, ki pridejo v poštev za kako mesto v vladi. V tem seznamu so: Trabucchi, Gava, Salomone, Medici, Braschi in Caron. Senatorja Spallina pa so določili za kandidata za podtajnika, in sicer čisto določeno: v predsedstvu vlade; zdi se, da si ga je Zoli sam izbral. Vodstvo poslanske skupine se je ukvarjalo predvsem s problemi, ki boco morali predstavljati glavno vsebino vlcdnega programa. Ko se je govorilo o vprašanju sestave vlade, je Rapelli poudarjal nujnost, da bi vlada imela dva podpredsednika, torej prav nasprotno kot Zoli, ki misli podpredsedstvo sploh u-kiniti. Sicer pa je Zoli že dejal, da ne bo napravil ničesar brez soglasja vodstva stranke. Ti nasprotni stališči predstavljata že neko trenje. Rapelli je namreč predstavnik manjšinskih struj v stranki, ki soglašajo v tem, da bi odločno zahtevale, naj postaneta podpredsednika vlade Pella in Gonella, tako da bi vlada cobila videz ravnotežja med levico in desnico. Zoli se je o tem razgovarjal s Fanfanijem in zdi se, da bosta omenjena zares postala podpredsednika, čeprav Fan-faniju ta triumvirat — Zoli, Pella, Gonella — ni kdo ve kako všeč. Gotovo pa bo imela enobarvna vlada z njim več jamstva za podporo svoje stranke. Picciom, ki predseduje poslanski skupini KD, bo jutri dopoldne govoril s posameznimi člani vodstva skupine ter nato sestavil seznam kandidatov za mesta v vladi, ki ga bo opoldne predložil Zo-liju. V zvezi z možnostjo, da postane član vlade tudi kak neodvisni, se omenja ime prof. Battaglie, bivšega rektorja u-niverze v Bologni, ki naj bi postal prosvetni minister in dr. Carlija, ravnatelja Medio-banke, ki bi postal minister za zunanjo trgovino; za ta resor pa se navaja tudi sen. Paratore. Glede drugih ministrskih mest ni mogoče še nič govoriti, saj vodstvo poslanske skupine KD še sploh ni Ugibanja lahko postanejo navedlo svojih kandidatov, bolj realistična šele jutri, ko bo Piecioni prinesel Zoliju i-mena kandidatov za vladne stolčke. Ce torej danes kak časopis že navaja celo listo ministrov, tedaj lahlv presojamo tak seznam s podobnimi merili za uresničljivost, kakor gledamo vsako soboto in nedeljo do popoldne na izpolnjene obrazce za «totocal-cio». Danes sta se sestali tudi vodstvi obeh parlamentarnih skupin liberalcev. Po sestanku izdano poročilo pravi, da so izrekli hvaležnost Segniju, sicer pa bodo kaj več povedali, ko se bo 25. in 26. t.m. sestal glavni odbor liberalne stranke. Misinom pa ni všeč Zolijeva izjava, da se n$ bo posvetoval s predstavniki drugih strank, češ da je to v nasprotju s prakso vseh dosedanjih njegovih prednikov, tudi tistih, ki so že imeli zagotovljeno določeno večino, medtem ko je Zoli še nima. In kdaj bo Zoli sestavil vlado? JNi videti, da bi se mu strašno mudilo. Toda poročilo Anse, ki pravi, dg se bodo v ponedeljek pričela pogajanja med egiptovsko in i-talijansko delegacijo za nov sporazum o plačilih, navaja člane italijanske delegacije in pravi, da ji bo predsedoval podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino nove vlade. Po tem je torej mogoče sklepati, da bo vsaj do takrat že nova vlada. A. P. —«»------ RIM, 16. — V Rimu se bodo izačela 3. junija jugoslovansko - italijanska pogajanja za sklenitev novega plačilnega sporazuma. Poleg tega bodo na sestanku razpfav-lj ali tudi o medsebojnih gospodarskih odnosih, posebno o blagovni izmenjavi, o lokalnem blagovnem prometu in o izvajanju sporazuma o tehničnem sodelovanju. Proučili bodo tudi možnost sporazuma o cestnem prometu med obema državama. Stara sramota v ZDA Ku čez Klux Klan šteje 50.000 članov! ludi številni protestantski pastorji so med njimi Današnja manifestacija ob Lincolnovem sporne• niku za dokončno odpravo preganjanja črncev WASHINGTON, 16. — Ju-. za literaturo, je včeraj izjavil, tri bodo potekla tri leta od | da je potrebno čimprej od- dneva, ko je vrhovno sodišče ZDA sklenilo, da se v ameriških šolah preneha z rasno segregacijo — z ločitvijo belcev od črncev. V južnih državah ZDA pa ta sodni odlok še ni izveden. Zato bodo na jutrišnjem «romanju molitve za svobodo«, pri katerem se bo zbralo čez 50.000 Američanov okrog Lincolnovega spomenika v Washingtor*i, pozvali javno mnenje, naj zahteva od kongresa sprejem «zakona o civilnih pravicah«, da bi se dokončno prenehala preganjanja črncev na Jugu. Organizatorji romanja so zaskrbljeni tudi zaradi vedno večje aktivnosti rasistične organizacije Klu Klux Klan, ki šteje baje čez 50.000 pristašev, med katerimi so celo mnogi protestantski pastorji! Znani pisatelj William Faulkner, Nobelov nagrajenec straniti ostanke rasizma. ((Prenehati mora stanje, kakršno je danes, ko spada v ZDA med prebivalce drugega razreda nič manj kot 17 milijonov državljanov,« je dejal Faulkner. Vojni zločinec Funk izpuščen iz zapora BONN, 16. — Britanski predstavnik je sporočil, da je bil vojni zločinec, bivši nacistični minister za gospodar stvo Walter Funk izpuščen iz zapora v Spandau (Berlin). Obsojen je bil na nuernber-škem procesu na dosmrtno ječo. Izpuščen je bil na podlagi sporazuma med štirimi velesilami, ker je že star (66 let) in bolan. Angleške zahteve do Egipta na bodočih pogajanjih v Rimu Kljub angleški podpori Franciji v Varnostnem svetu bo zelo verjetno sprejeta egiptovska uprava prekopa - Zavrnjena laburistična resolucija, ki graja vladno politiko v zvezi s Suezom - Bevan zahteva odstop vlade LONDON, 16. — Spodnja zbornica je zavrnila s 308 glasovi proti 259 laburistično resolucijo, ki graja vlado zaradi njene politike v zvezi s Sueškim prekopom. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je pred glasovanjem izjavil, da cangleška vlada podpira zahtevo francoske vlade za sklicanje Varnostnega sveta in je v tesnem stiku s Parizom«. «Edino nasprotje med nami in francosko vlado, je dodal Selwyn Lloyd, je, kar se tiče uporabljanja Sueškega prekopa v tej prehodni dobi.> «V interesu britanske vlade je, je nadaljeval Sel-wyn Lloyd, napraviti, kar more, da se odvisnost Zahodne Evrope od prekopa zmanjša.« Dodal je, da je treba zaradi tega «primer-no pospešiti« graditev petrolejskih ladij z veliko tonažo. Omenil je še, da imajo egiptovski predlogi ((glavno napako, da se vsi ali deloma lahko odpovedo, brez napovedi«. ((Bodoči dogovori o delo- iHiiiiiiiiiiuiiiitiiiHiHiHiiiiiHiiuiiuHHiiimiuumiiiiiiimiiiiiniiMniiiiiHimHHniimniHniuiHiiimiiiHiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiniiHMnuiNiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiii Razorožitev in jedrske eksplozija Optimizem pri pogajanjih za razorožitev Vedno večji protesti proti eksplozijam Pet točk, ki bi omogočile delen sporazum - Demonstracije v Tokin zaradi poizkusov na Božičnih otokih - Mac Millan: {Poizkusi se bodo nadaljevali» - Delo razorožitvenega pododbora OZN odložeoo na 27. maja LONDON, 16. — Uradno so javili, da je razorožit-veni pododbor OZN odložil svoje delo na 27. maj. Voditelj ameriške delegacije Harold Stassen je odpotoval nocoj v Washington, kjer se bo posvetoval s svojo vlado. Zorin bo odpotoval v Moskvo jutri. Na današnji seji, na kateri je vladalo prisrčno ozračje, so člani petih delegacij pregledali točke, o katerih so se sporazumeli, in točke, o katerih se še ne strinjajo. Sovjetski delegat Zorin, ki je predsedoval, je ponovno kritiziral britanski načrt za poprejšnjo registracijo jedrskih eksplozij pri OZN. Vsi delegati pa so izrekli upanje, da bo mogoče, ko se bo delo nadaljevalo, doseči delen sporazum o razorožitvi. S takim optimizmom je pododbor odložil nadaljevanje dela na 27. maj. Ko je podal pregled dosedanjega dela, je francoski delegat Jules Moch takole povzel točke, o katerih se stri-MILAN, 16. — Kot gost In-jnjajo in ki bi omogočile de-štituta za štučij mednarodne len sporazum o razorožitvi politike je prispel danes v Milan Vladimir Velebit, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu FLRJ. 1. Sporazum o načelu uvedbe nadzorstva na kopnem v prvih dveh mesecih po čne-vu, ko začne veljati pogodba. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiHiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiu Na zahtevo Francije V ponedeljek sestanek VS Hammarskjoeldova diskretnost Predstavnik ZDA: ,Mi ne vemo, kaj bodo Francozi predlagali v Varnostnem svetu" • Eisenhouier: „Uporaba sile bi bila obsojanja vredna" NEW YORK, 16. — Uradno javljajo, da se bo Varnostni svet OZN sestal v ponedeljek 20. maja in razpravljal o Sueškem vprašanju na zahtevo francoske vlade. Kakor javljajo iz Pariza, bo zunanji minister Pineau odšel osebno v New York, da zastopa Francijo med razpravo. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je mednarodno sodišče v Haagu mednarodni organ, ki je poklican, da odloči, ali carigrajska konvencija iz leta 1888 lahko dovoli Egiptu, da uporablja svoje pravice vojskujoče se stranke proti izraelskim ladjam v Sueškem prekopu. Neki novinar je vprašal Hammarškjoelda, ali je šest načel Varnostnega sveta glede Sueza še veljavnih. Odgovoril je; ((Sklep Varnostnega sveta ostane vedno veljaven, dokler ga svet sam ne prekliče ali spremeni«. Kar se tiče plovbe izraelskih ladij po Sueškem prekopu je izjavil, da tnu ni nič znanega o kaki grožnji, da se bo uporabljala sila s tem v zvezi. Hammarskjoeld ni hotel govoriti o svojih razgovorih z Ben Gurionom v Jeruzalemu in s papežem v Rimu. Prav tako ni hotel govoriti o francoski zahtevi za sklicanje seje Varnostnega sveta. Kar se tiče njegovega sestanka z Ben Gurionom, je izjavil, da se mu vedno zdi koristen odkrit razgovor v medsebojnem zaupanju s tem, da vsakdo upošteva svojo odgovornost in stališče drugega. Glede vpliva papeža na položaj Srednjega vzhoda, je Hammarskjoeld izjavil; «Ni moja naloga govoriti o akciji Vatikana. Vsi v veliki meri spoštujemo moralni vpliv Vatikana v korist miru in ta moralni vpliv je dobrina, ki lahko dobi veliko veljavo v vsem svetu«, Hammarskjoeld ni mnenja, da je njegova naloga izdati poziv na prenehanje jedrskih poizkusov, ker bi bil ta poziv iedan «nad vladami svetovnemu mnenju, medtem ko je glavni tajnik vedno in samo predstavnik vlad in njihov služabnik«. Varnostne sile OZN ob izraelsko - egiptovski meji so pokazale, da odgovarjajo namenu tudi če niso mogle napraviti vsega, kar se je mislilo za varovanje meje. Se vedno se razpravlja tako z Egiptom kakor z Izraelom, a-li naj imajo čete OZN pravico streljati na tiste, ki se vrinejo na področje Gaze. Po mnenju Hammarškjoelda ^ dogovori o premirju iz leta 1949 vedno veljavni, vsaj za OZN, ki je pogodbena stran-ks- Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel izjaviti na tiskovni konferenci ali bodo ZDA podprle Francijo v Varnostnem svetu v Sueški zadevi. «Mi, je izjavil, ne vemo, kaj mislijo Francozi in kaj bodo predlagali v Varnostnem svetu. Francozi nas niso obvestili o svojih načrtih«. V Jeruzalemu se je izvedelo, da je Izrael pristal na za-1 sklep. htevo Eisenhowerja, naj v bližnji prihodnosti ne pošlje preizkusne ladje v Sueški prekop. Kakor je znano, je predsednik Eisenhower na svoji včerajšnji tiskovni konferenci izjav 1, da bi Izrael imel vzrok obrniti se na mednarodno sodišče, če bi Egipt blokiral «m;rm izraelski poskus, da izvaja svojo pravico plovbe po Sueškem prekopu«. Predsednic je docal, da je bil vedno za to, da se ta vprašanja pr.merno rešijo v sedanjih mednarodnih organizmih, kakor so Združeni narodi in mednarodno sodišče. Nato je izjavil, da nima nobenih ugovorov proti temu, če bo Izrael izvršil svoj »mirni poizkus, ča uveljavi svoje pravice«. Dodal pa je, da bi bila uporaba sile obsojanja vredna. Predsednik je zatem izjavil, da so ZDA vedno vztrajale na tem, da se ne sme že vnaprej misliti, da se Egipt konec koncev ne bo dal prepričati, da dovoli plovbo izraelskih ladij. Končno je Eisenhovver ponovil, da je po mnenju ameriške vlače Akabski zaliv mednarodna vodna pot. Uradni predstavnik izraelske vlade pa je sporočil, da je izraelska vlada odložila morebitno pošiljatev svoje ladje v Sueški prekop v pričakovanju izida razprave v Varnostnem svetu. Dodal je, da Washington ni grajal prejšnjega izraelskega sklepa in da Izrael ni nikoli sprejel nobene obveznosti. Dalje je dejal, da se je Francija na lastno pobudo obrnila na Varnostni svet, da pa je Izrael z zadovoljstvom sprejel njen 2. Sporazum, da se v istem času .uvede let-lsko nadzorstvo, katerega področje pa se mora še določiti. 3. Sporazum, da se v začetku operacij izmenjajo vojaški dokumenti. 4. Sporazum o šte.vilu vojaštva petih držav stalnih članic Varnostnega sveta ob koncu prvega razdobja razorožitve. Rešiti pa je treba še vprašanje o zmanjšanju o-borožitve in nakazil za vojaške postavke. 5. Sporazum — vsaj tihi — o sledečem; a) prva faza se lahko začne takoj po ratifikaciji pogodbe; b) prehod iz prve v črugo fazo j« mogoč samo, če se bo prva faza v redu zaključila. Moch je nato naštel točke, o katerih se še ne strinjajo. Vsi načrti, prei^pženi pododboru, sprejemajo načelo začetne prepovedi uporabe jedrskega orožja; toda medtem ko zahodne države zahtevajo, naj to prepoved spremljajo pogoji (učinkovito mednarodno nadzorstvo), predlaga Sovjetska zveza, naj do te prepovedi pride brezpogojno. Ka rse tiče prepovedi jedrskih poskusov, j« francoska teza, ki jo podpira tudi Anglija, v tem, da bi morala biti ta prepoved povezana z u-kinitvijo pridobivanja atomskih snovi v vojaške namene. Sovjetska zveza pa predlaga takojšnjo brezpogojno prenehanje jedrskih poskusov. Kar se tiče prepovedi jedr-žitve, je težava predvsem glede razmerja, ki naj se določi med zmanjšanjem števila vojaštva in oborožitve. Med-tem ko nekateri želijo določiti zmanjšanje oborožitve kot odstotek njih začetnega obsega, hočejo drugi to določili v funkciji dovoljenega števila vojaštva. Iz Bonna javljajo, da J>° bonnska vlada v kratkem poslala ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Kanadi in SZ (ki so članice razorožitvenega pododbora) poziv v smislu resolucije, ki jo je prejšnji petek odobril Bundestag in ki zahteva, naj se j'edrski poskusi prekinejo «za omejeno dobo«. V Bruslju pa je belgijska akademija za medicino na predlog Nobelovega nagrajenca prof. Huysmansa sprejela resolucijo, ki obsoja jedrske poskuse. Resolucija zahteva, naj odgovorne oblasti sprejmejo nujne ukrepe za zaščito človeštva «proti hudi nevarnosti, škodi in poznejšim biološkim učinkom jedrskih izžarevanj«. Japonska vlada je uradno protestirala pri britanski vladi zaradi poizkusov z vodikovo bombo na Božičnih otokih. V protestni noti, katere vsebina je bila sporočena tudi tisku, japonska vlada odločno protestira ter poudarja, da bo Anglija odgovorna za vso škodo, ki jo bodo Japonci utrpeli zaradi teh poizkusov. Dr. Macušita, ki je nedavno v Londonu zahteval prekinitev jedrskih poizkusov po nalogu predsednika japonske vlade, je obsodil dejstvo, dš je Velika Britanija kljub temu začela poizkuse. Dodal je, da se mora Japonska se dalje truditi, da prepriča tri svetovne velesile, naj prenehajo s poizkusi. Predsednik japonskega sveta proti atomskim in vodiko- vim bombam pa je izjavil( da je »angleški poizkus izdajstvo za svetovno javno mnenje, ci bo izzvalo srd narodov«. Dodal je, da se mu zdi, da je bilo v trenutku eksplozije okoli Božičnih otokov okrog dvajset ribiških ladij in da je zelo zaskrbljen za njihovo usodo. V Tokiu je večja množica demonstrirala pred angleškim poslaništvom takoj po sporočilu o jedrski eksploziji. Intervenirala je policija in prišlo je tudi do spopadov. Predstavnik zveze levičarskih študentov je pozval 350 tisoč japonskih študentov, naj se jutri udeležijo nove demonstracije proti jedrskim poizkusom. V Tokiu bo 20.000 študentov jutri demonstriralo pred britanskim poslaništvom. Kakor javlja japonsko prometno ministrstvo, ni bila na nevarnem področju v trenutku eksplozije nobena japonska trgovska ladja. V angleški spodnji zbornici pa je Mac Millan izjavil, da se je poizkus na Pacifiku »izvršil kakor je bilo določeno«. Ni pa povedal, ali je šlo za vodikovo bombo. «Prva eksplozija jedrske naprave v sedanji vrsti poizkusov, je dejal, je bila včeraj v Srednjem Pacifiku v veliki višini«. Pripomnil je, da bo lahko dal nadaljnja pojasni. je vprašal, ali mu je kaj znanega o tem kar piše tisk, da je bil učinek eksplozije na Japonskem velik kakor za časa eksplozije na Bikinih. Mac Millan je dodal, da nima nič dodati k temu, kar je že izjavil, in da je bil radioaktivni prah, ki je padel na kraj eksplozije «skoraj neznaten«. Na razna druga vprašanja je Mac Millan izjavil med drugim: »V razoro-žitvenem pododboru OZN bomo mi sedaj med razgovori o jedrski razorožitvi in o nadzorstvu nad poizkusi v mnogo boljšem položaju za pogajanja«. Še prej je laburistični poslanec Henderson vprašal, ali namerava vlada sporočiti Varnostnemu svetu OZN, koliko eksplozij namerava izvršiti, ker je nedavno ta vlada predlagala registracijo takih poizkusov Mac Millan je odgovoril, da ne. To bi se zgodilo samo. če bi ostale delegacije sprejele pred log. Henderson ga je nato vpra šal, ali namerava angleška vlada prekiniti nadaljnje poizkuse v pričakovanju izida razgovorov o njih prepovedi. Tudi na to vprašanje je Mac Millan odgovoril, da ne in da se bodo poizkusi nadaljevali. Kakor javlja ameriška komisija za aiomsko energijo, pa je bil prvi atomski poizkus, ki vanju prekopa morajo biti enaki konvenciji iz leta 1888 in napravili bomo, kar bomo mogli, da se bo egiptovska vlada tega zavedla.« O ameriški politiki na Srednjem vzhodu je Selwyn Lloyd izjavil: «Naš namen je bil prepričati ameriško vlado, da si je zaradi stališča, ki ga je zavzela novembra in decembra lanskega leta, prevzela mnogo večjo odgovornost za zaščito miru in interesov svobodnega sveta na Srednjem vzhodu« Dodal je, da sta Ei-senhovverjev načrt in stališče ameriške vlade do jordanskih dogodkov prva znaka dejstva, da «se ta odgovornost sedaj spreiema«. Selwyn Uoyd se je nato branil pred kritiko zaradi vloge, ki jo je imel v egiptovskih dogodkih in je trdil, da so tedanji sklepi bili pravilni in da je zaradi tega sedaj manj verjetno, da bi se položaj spremenil v resno vojno- Povedal je nato, da se bodo bodoči angleško - egiptovski finančni razgovori v Rimu nanašali na sledeče. 1. možnost, da se posebni račun angleške banke, ki je določen za plačevanje tranzitnih pristojbin za plovbo po prekopu Egiptu, lahko uporablja tudi za angleško — e-giptovske trgovske posle; 2. de(na deblokada egiptovskih računov v šterlingih, ki jih je britanska vlada blokirala ob nacionalizaciji prekopa, zato da se poravnajo nekateri dolgovi in uredijo nekateri trgovski posli, ki so bili prekinjeni ali blokirani; 3. vprašanje finančnih zahtev. «Normalni egiptovski račun, je izjavil Selwyn Lloyd, bo še dalje blokiran izvzemši zneske, ki so potrebni za poravnavo nekaterih trgovskih dolgov. Mi nameravamo obremeniti ta račun z zneski, ki odgovarjajo pravičnim finančnim zahtevam proti Egiptu. Nimamo namena popustiti glede tega«. Med debato je laburistični voditelj Bevan izjavil, da Ede-nov odstop ni izbrisal krivde članov sedanje Vlade. Spričo opozorila o nevarnosti splošne vojne, ki ga je 11. septembra dal maršal Bulganin, se napoved vojne Egiptu, ki jo je dala britanska vlada, lahko označi kot zločinska blaznost Omenil je nato, da je lanskega avgusta vladalo v spodnji zbornici skoraj soglasje glede obsodbe nacionalizacije Sueškega prekopa. Trdil je tudi, da je Naserjev sklep i-mel za posledico, da je mnogo oseb na gospodarsko nerazvitih področjih bilo na angleški strani. Na koncu je zahteval odstop vlade in takojš- ba napraviti ((Obračun dobička in izgube«. Trdil je, da je Naser izgubil ugled pri mnogih Arabcih in da potrebuje 600 milijonov šterlingov za upravljanje prekopa in razvoj področij ob Nilu. Ta znesek mu lahko nudi samo Zahod, «toda zahodne države nimajo več zaupanja v to, kar nudi voditelj egiptovske vlade«. Pri štetju glasov so ugotovili, da se je 16 konservativnih poslancev vzdržalo; med njimi tudi osem poslancev, ki so izstopili iz konservativne parlamentarne skupine. Kljub izjavam Selwyna Lloyda, da bo britanska vlada podpirala Francijo pri njeni pritožbi v Varnostnem svetu, so v londonskih pooblaščenih krogih skeptični glede učinkovitosti francoskega koraka. Zdi se namreč, da se je britanska vlada sama, potem ko je vztrajala pri ameriškem državnem departmaju za novo skupno pritožbo v Varnostnem svetu, potem pridružila ZDA v mnenju, da bi tak korak bil neučinkovit in da je potrebno sprejeti poizkus egiptovskega upravljanja prekopa. Ugotavlja se tudi, da kakor je izjava predsednika francoske vlade Molleta presenetila londonsko vlado, tako je izjava Selwyna Lloyda nekoliko presenetila spodnjo zbornico. V britanskih parlamentarnih krogih namreč menijo, da bo Sovjetska zveza uporabila veto, če se v Varnostnem svetu predloži resolucija, k> bi v najmanjši meri obsojala Egipt. Toda sklep, da podpre Francijo, bo britanski vladi omogočil, da znova pridobi del svoje naklonjenosti pri desnem krilu konservativne stranke zaradi glasovanja o zaključku debate o Sueškem prekopu. Iranski petrolej TEHERAN, 16. — Iranski ministrski 'predsednik Egbal je predložil zbornici načrt zakona, ki «daje vladi pooblastilo za izkoriščanje petrolejskih bogastev v državi in se pogaja za njih prodajo«. Novi zakon, ki ga je šah odobril, bo razveljavil zakon, ki je bil odobren leta 1944 na predlog Mosadeka. Ta zakon je branil iranski viadi, da začne brez odobritve parlamenta pogajanja s tujimi družbami ali vladami za sklenitev sporazumov o petrolejskih koncesijah. «»------- Beograjska Opera na florentinskem maju* Janackova »Katja Kabanova« prvič izvajana v Italiji FLORENCA, 16. — K okviru «Florentinskega maja« so danes v gledališču Della Pergola nastopili orkester, solisti in zbor beograjskega opernega gledališča. Predvajali so Zmeden položaj v Franciji la, ko bodo zbrali vse znan-! je imel biti danes v nevadski I nje volitve. I stvene podatke in jih proučili. | puščavi, odložen za 24 ur zara- Mac Millan pa je v svojem , r h i i * Z, Voditelj opozicije Gaitskell di neugodnega vremena. odgovoru izjavil, da je tre-, pfed;^to Italiji. Opera, ki je nastala l. 1921, je poleg «Jenu/e» (1894) najboljše Janačkovo de lo. Vsebina opere je povzeta po Ostrovskega eNevihtiv. Beograjčani so peli v svojem jeziku. Občinstvo je izvajanje sprejelo z velikim zadovoljstvom in izrazilo svoje odobravanje tudi dirigentu Krešimiru Baranoviču, Glavno vlogo je pela Valerija Heg-balova, ostale važnejše vloge pa so imeli: Melanija Buga-rinovič, Biserka Cvejič, Drago Starc, Stevan Krstič in Nikola Cvejič. Kostume je pripravila Milica Babič - Jovanovič. Opero je režiral Mia den Sablič. Občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo open, je navdušeno ploskalo po vsakem dejanju. Predstavi je pri-sostoooat tudi jugoslovanski veleposlanik dr. Darko Cer-nej. Pričakuj e se pa G. Molletove vlade Predvideva se, da bo izglasovana nezaupnica po razpravi o vladnih finančnih ukrepih - Francoska mornarica je zaradi dosedanjega boj-kota Sueškega prekopa imela 80 milijard lir škode PARIZ, 16. — Po zadnji nenavadni potezi Molleta, ki je najprej ponudil ostaVKO, nato pa umaknil ostavko svoje vlade, medtem ko je sporočil, da je storil zadnji poizkus v Varnostnem ivetu OZN glede sue škega vprašanja, vlada danes v Parizu skrajna zmeda. Toda zdi se precej gotovo, da bo do vladne krize prišlo morda že pred, še bolj verjetno pa šele po sestanku Varnostnega sveta. Opazovalci trdijo, da bo kriza izključno parlamentarna, kajti če bodo Molleta vrgli, ga bodo vrgli v burbonski palači z izglasovanjem nezaupnice ob priložnosti razprave o finančnem vprašanju, razprave, ki je bila včeraj blokirana ob prvem nasprotnem glasovanju v finančni komisiji in ki se bo morala začeti jutri. Vsi pričakujejo objavo drugega dela vladnega gospodarskega programa ki je ostal odslej nadvse skriv-nosieih kajti finančna komisija je sklenila, da ga bo proučila pred diskusijo o načrtu za obdavčenje. Parlamentarne skupine so se sestajale po hodnikih parlamenta in razpravljale o stališčih, ki naj jih zavzamejo. Zunaj pa se je živahno razpravljalo o usodi vlade, ki visi na nitki. V dvorani je bilo navzočih le malo poslancev, ki so brez volje proučevali vprašanje zaščite «zelenih področij« Pariza. Sueško vprašanje, ki se je nenadoma ponovno pojavilo na politični pozornici pa je samo trenutno spravilo v senco o-Stala pereča vprašanja: finančni in gospodarski ukrepi in pa huda nasprotja med Molletom in Mendes-Franceom. Vsa tri vprašanja so med seboj tesno povezana. Splošno mnenje je, da se bo razprava o finančnem vprašanju spremenila v razpravo o vsej vladni politiki. Že nocoj je demokristjanska skupina zahtevala od vlade, naj poda takoj poslanski zbornici izjavo glede najnovejsega raz. voja sueškega vprašanja. V središču razburljivih razpravljanj pa je še vedno vprašanje, kaj je pravzaprav hotel doseči predsednik vlade. Ali je bil to manever, s katerim je hotel prisiliti skupščino, da bi izglasovala gospodarske ukrepe, da bi na ta način odložil krizo vlade? Ali pa je bil njegov poizkus iskren namen spremeniti mednarodni položaj glede Sueza, ki se je nekako ze dokončno utrdil? Mnenja so zelo različna in od mnenja večine bo odvisno, ali se bo Mollet obdržal na nogah. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bo predsednik republike Coty 28. t. m. odpotoval v ZDA na uradni obisk In da v Franciji nihče ne mara, da bi ob povratku našel vlado v krizi. Mollet je danes sprejel delegacijo francoskih lastnikov ladij. Prikazali so mu vso gospodarsko škodo zaradi bojkota Sueškega prekopa. In ta škoda ni majhna: 80 milijard lir! Zato je precej utemeljeno mnenje, da bo Francija dovolila lastnikom ladij «začasno» plovbo skozi prekop ze v primeru, da bi Egipt pristal na pogajanja. Zunanji minister Pineau bo odpotoval v New York v nedeljo. Pravijo, da se pri pogajanjih z Egiptom namerava omejiti le na znamenitih «šest točk«, ki jih je OZN odobrila lani v oktobru. To bi bilo namreč mnogo bolj preudarno kot pa zahtevati izrecno obsodbo Naserjeve vlade. Vidimo torej, da tudi v francoskem zunanjem ministrstvu ne vlada op timizem. Iz Alžira poročajo tudi danes o nadaljevanju borb. Alžir-ci so napadli iz zasede francosko kolono v gozdovih južno od Alžira in pobili sest francoskih vojakov, dvanajst pa so jih ranili, medtem ko se jih je šest ((izgubilo«. Francosko poročilo pravi, da je izgubilo življenje pri tem 20 Alžircev. Tudi z drugih številnih krajev Alžira prihajajo vesti o alžirskih napadih. Neka druga fran. c°ska vest pravi, da je v neki akciji čiščenja bilo zaplenjeno Alžircem 729 kosov orožja in okrog 100 upornikov izločenih iz boja. Minister-rezident Robert La-coste je izjavil švicarskemu radiu, da bo v bodoče Alžir razdeljen na štiriindvajset o-krožij, kjer bodo muslimani imeli enako, včasih pa celo višje število predstavnikov kot njihovi francoski kolegi, Stalinistično poročilo plenuma pisateljev ZSSR MOSKVA, 16. — V skupnem poročilu tretjega plenuma vodstva Zveze sovjetskih jiisateljev se proslavlja Stalin kot veliki revolucionar m državnik, ki je «okrepil sovjetsko socialistično literaturo«. Poročilo poudarja vodilno vlogo partije v literaturi, katere podlaga mora ostali še nadalje socialistični realizem. «Ne moremo ostati indiferentni spričo napadov, ki že eno leto prihajajo iz Poljske, iz Madžarske in iz Jugoslavije proti socialističnemu realizmu, napadov, ki imajo namen omajati zgradbo socialistične literature. Socialistični realizem ne vsebuje niti politične diskriminacije, niti ne gre za tem, da bi postavljal na zatožno klop pisatelje, ki jih ne moremo smatrati za pristaše te šole«. Poročilo uvršča med negativne primere literarnih del v prvi vrati znameniti roman Dudinceva «Ne živi se samo od kruhas, ki je bil pred kratkim preveden tudi v italijanščino in na druge evropske jezike. Vreme danes: Pretežno Jasno vreme z delnimi pooblačitvami. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25, najtiižja 16, zračni tlak 1011,7, vlaga 50 odst., morje mirno, temperatura morja 17,4. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 17. maja Paskal, DuSoje Sonce vzide ob 4.32 in zatone ob 19.31. Dolžina dneva 14.59. Luna ' vzide ob 22.44 in zatone ob 7.29, Jutri, SOBOTA, 1«. maja Venancij, Alenka Novo vodstvo KD in kriza občinske uprave Krščanska demokracija vztraja na štiristrankarski koaliciji Izvoljen nov izvršni odbor K D, ki mu načeluje novinar C. Belci - Trenja med pristaši «lniziative» in Romanove skupine Na prvem sestanku novega pokrajinskega odbora Krščanske demokracije, ki je bil izvoljen na nedeljskem pokrajinskem kongresu, so izvolili za novega pokrajinskega tajnika vodilnega člana skupine «Iniziativa democratica)) novinarja Corrada Belcija. Kot smo že poročali, je «Iniziati-va democratica« na kongresu prvikrat dobila večino. Zato so bili tu^i v izvršni odbor izvoljeni samo člani te skupine, ki so zasedli vsa vodilna mesta. Skupina «Azione di centro«. ki jo vodi bivši pokrajinski tajnik KD Hedento Romano in ki je na kongresu ostala v manjšini, se je baje pritožila na osrednje vodstvo stranke, češ da so bili na predkongresnih zborovanjih nekateri delegati «lniziative» izvoljeni na nepravilen način. Ce bi bilo to res in če bi osrednje vodstvo sprejelo to pritožbo, bi moral biti kongres razveljavljen. Zdi pa se, da trditve Romanove skupine niso bile utemeljene saj se je novi pokrajinski odbor sestal in izvolil novega tajnika ter novi izvršni odbor. Kljub temu pa se večina članov Romanove skupine ni u-deležila seje pokrajinskega odbora iz »protesta« proti porazu, ki so ga doživeli na kongresu. Kot torej vidimo, so se odnosi med vodilnimi člani tržaške Krščanske demokracije precej zaostrili, kar zna vplivati na nadaljnji razvoj politične linije te stranke, ki ima v občinskem svetu relativno večino glasov. Na seji pokrajinskega odbora so demokristjani razpravljali tudi o občinski krizi. Čeprav niso prišli do dokončnih zaključkov glede kandidata za župana in glede sestave občinskega odbora, so vendar objavili poluradno poročilo, v katerem je v glavnih točkah nakazano stališče, ki ga nameravajo zavzeti glede tega vprašanja. Iz poročila je razvidno, da namerava Krščanska demokracija ostati zvesta dosedanji politiki »demokratičnega centra«. Obenem pa se bo še nadalje trudila, da se ponovno obnovi štiristran-karska koalicija, ki je upravljala občino do lanskih volitev. Novo demokristjansko vodstvo je mnenja, da so izkušnje po lanskih volitvah pokazale, da je v sedanjih političnih pogojifi edina rešitev v obnovi koalicije ((demokratičnega centra«. Kljub te- mu pa menijo, da zaostritev polemike med temi strankami v občinskem svetu ne sme preprečiti, da poiščejo pot za sodelovanje v interesu mesta. Ponovno sodelovanje med štiristrankarsko koalicijo, je po mnenju Krščanske demokracije edina pot, ki lahko o-mogoči sestavo jasne politične platforme. Hkrati pa se lahko na tej osnovi doseže sporazum na izključno upravnem občinskem programu, ki ga je KD predložila’ na zadnji seji občinskega sveta. Po mnenju novega demokristjan-skega vodstva ni nujno, da so predstavniki vseh štirih omenjenih strank zastopani v občinskem odboru. Zadostovalo bi, da bi nekatere od teh stranfc posredno sodelovale z odborom, s čimer se ne bi odrekle svojim političnim programskim načelom in bi s tem omogočile delovanje občinske uprave. Vsaka druga rešitev — je či- reženo v poluradnem poro lu — je za sedaj neuresničljiva in Vodi v popolno para-lizacijo občinske uprave ter odpira občinska vrata prefek-turnemu komisarju. Po nekaterih vesteh se zdi, da je Krščanska demokracija proti kakršnemu koli sodelovanju z «malo levico« kot tudi s skrajno desnico. To pomeni, da demokristjani zavračajo predlog socialdemokratov za sestavo odbora z zunanjo podporo malih levičarskih strank, ki bi mu zagotovile, da bi upravljal občino s podporo Večine svetovalcev. Ce se bodo demokristjani na prihodnji seji občinskega sveta strogo držali tega svojega stališča, potem ne vidimo v tem položaju nobene druge rešitve kot v novih volitvah. Krščanska demokracija dobro ve, da stranke »demokratičnega centra« ne morejo upravljati občine brez podpore vsaj dela leve ali desne opozicije: ker imajo v občinskem svetu samo 27 oc'1 60 svetovalcev. Poleg tega pa so socialdemokrati že lani po-vzročili izključitev Jiberalcev iz občinskega odbora. Sedaj pa so v občinskem svetu ponovno izjavili, da ne bodo sodelovali ali pa podpirali nobenega občinskega odbora, v katerem bi bili tudi liberalci. Hkrati pa so socialdemokrati na zadnji seji občinskega sveta poudarili, da je e- iiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiHiiimniiiiHiiiiuiiMHiiiiiiiitiiHiiiiHimniiiiiiiaiimiiiiiimtfmt Pred stat/ko kovinarjev in železarjev Odbita zahteva Vodstvo je hotelo doseči, da bi oprostili večje število delavcev stavkanja - Drevi sestanek 10 Zveze kovinarjev Tajništvo Zveze kovinarjev FIOM sporoča, da je bil včeraj na predlog vodstva žele-jarne ILVA sestanek s sindikalnimi zastopniki in pred stavniki tovarniškega odbora. Vodstvo železarne je hotelo s temi pogajanji doseči, da bi sindikalne organizacije oprostile stavke precejšnje število delavcev za zagotovitev obratovanja peči, ki jo nameravajo prižgati 19. t. m.. Kakor je znano, bo v Trstu 23. t. m. protestna stavka kovinarjev, katere se bodo udeležili tudi železarji za dosego svojih pravic. Stavka spada v vsedržavni okvir in mora biti čim bolj učinkovita, da bo lahko dosegla zaželeni u-speh. Glede na to in po posvetovanju s strokovnjaki, so sindikalni zastopniki izjavili da bodo tržaški železarji stavkali tako, da bodo popolnoma zaustavili vso produkcijo, vštevši gorilni plin. Za nujno zaščito naprav so določili 12 delavcev za vsako izmeno. Za vse ostale naprave itd. pa naj poskrbi vodstvo podjetja. Izvršni odbor Zveze kovinarjev se bo ponovno sestal drevi, in bo razpravljal o pripravah in izvedbi 24-urne stavke kovinarjev in gelezar-jev. »»------- Nov otroški vrtec v Nabrežini Ravnateljstvo za javna dela vladnega generalnega komisariata sporoča, da sta bili oddani na javni dražbi dve d»- Pokritje podov v dveh ljudskih hišah s 14 stanovanji v Zavljah (občina Milje) za izklicno ceno 1,178.000 lir bo prevzelo podjetje Nino Co-motti iz Trsta, medtem ko bo nov otroški vrtec v Nabrežini, ki bo veljal 18.846.000 lir gradilo podjetje Gastone de Mottoni iz Trsta. Priprave za kongres krajevnih uslužbencev Člani sindikatov uslužbencev javnih ustanov in bolnišnic pri novi Delavski zbor-nici CGIL se vneto priprav-Jj»jo na kongres svojih organizacij, ki bo 9. junija. Kongres bo med drugim potrdil adružitev dveh strokovnih or. ganrzacij v enotno zvezo u-službeneev javnih ustanov in bolnišnic. Včeraj je bil objavljen spo- red raznih sestankov, ki bodo na sedežu v Ul. Zonta kot priprava na omenjeni kongres. Tako bo 22. maja ob 17.30 sestanek uslužbencev tehničnih uradov tržaške občine; 24. maja ob 18.30 bo sestanek cestnih pometačev. 28. maja Ob 18 30 sestanek uslužbencev bolnišnic; 31. maja bo sestanek uslužbencev pokrajinske uprave, nato pa bodo sestanki uslužbencev javnih ustanov iz podeželskih občin. «» — Sestanek NSZ jutri v Dolini Sekcija Neodvisne socialistične zveze v Dolini sporoča, da bo v soboto 18. t.m. ob 20.30 na sedežu v Dolini sestanek, na katerem bo govoril tov. Slavko Stoka o aktualnih občinskih vprašanjih, o prosti coni ip o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Vabljenil «»------- Predavanje M. Magajne v Skednju Sinoči je v prostorih prosvetnega društva v Skednju predaval Mario Magajna o svojih vtikih s potovanja po Turčiji- Številni poslušalci so z zanimanjem sledili govorniku kot tudi lepim »kioptič-nim slikam, ki so spremljale predavanje. Skedenjci so ob tej priložnosti izrazili željo, da bi lahko še večkrat prisostvovali takim večerom. dina rešitev občinske krize v sestavi novega odbora, ki bo predložil in izvajal takšen program, da bo imel podporo malih levičarskih strank. Takšen je položaj danes. Demokristjani se morajo zavedati, da ne bodo mogli u-pravljati občine brez neposrednega ali pa vsaj posrednega sodelovanja leve ali desne opozicije. Sedaj je od njih odvisno, ali se boe o odločili za sodelovanje z naprednimi strankami ali pa z monarho-fašisti. Poleg tega jim ostane samo še ena izbira: da zapustijo vsak nadaljnji poskus rešitve občinske krize in da povzročijo razpust občinskega sveta. iitiitHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiitiiiMiiiimMinira Za rešitev spora v podjetju ACEGAT Včeraj je bil enotni sestanek vodstev sindikalnih organizacij, na katerem so razpravljali o sporu med uslužbenci in vodstvom ACEGAT. V glavnem so proučili sporne točke, ki so nastale, ko je bil pred nekaj tedni predložen v podpis Sklenjeni dogovor za rešitev omenjenega spora. Kakor je znano, je vodstvo ACEGAT kar čez noč vneslo v besedilo nekatere spremembe, na katere sindikalni zastopniki niso mogli pristati, kakor na primer obračunavanje odpravnine samo na podlagi let stalne službe ter sindikalno premirje za dobo treh let. Ker je že potekel rok za proučitev' teh postavk, sta izvršna odbora sindikalnih organizacij pooblastila svoje predstavnike za nadaljnja pogajanja z vodstvom ACEGAT. Zato pa je nujno, da se čim-prej skliče sestanek sindikalnih zastopnikov z vodstvom ACEGAT. Upati je, da bo do tega sestanka prišlo v kratkem in da se pogajanja ne bodo zavlekla ter da se bo našla poštena rešitev. niliiiiiimiiiitiimmiiiiMiimiiiiiiiliHiiiiHlliiH Zanimiva ocena direktorja Javnih skladišč Italijansko-avstr. podkomisija rešila najvažnejše vprašanje Modernizacija pristaniških naprav-Gradnja pomola kil in krožne želez, proge - Nova tarifa Javnih skladišč Sinoči je generalni direktor Javnih skladišč dr. Bernardi po tržaškem radiu izrekel zanimivo oceno rezultatov zasedanja italijansko - avstrijske komisije za tržaško pristanišče. Generalni direktor je tako poudaril, da je bilo najvažnejše tarifno vprašanje, ker se mora tržaško pristanišče boriti z ostro konkurenco Hamburga in Bremna na eni m Reke na drugi strani. Pristaniške tarife pa so neposredno odvisne od dobre organizacije pristanišča in zlas 'f od modernizacije pr-staniSkih naprav. Le s pomočjo modernih naprav se namreč lahko zagotove nizki stroški in tudi ustreznejše pristaniške tarife. Generalni direktor dr. Ber- ■illllHHHniHHItlllllllllinillllHIIIIIIIIIIllllllll Rastoče zanimanje za bližnja in oddaljenejša azijska tržišča Nove proge proti deželam onstran Sueškega prekopa Tržaška pomorska družba I.GE.MAR. ustanovila redno progo za Port Sudan - «Jugolinija» bo uvedla redno zvezo Reka-Trst - Djakarta Rastoči promet z deželami onstran Sueškega prekopa, katerega je sueška kriza samo delno zavrla, ni mu pa mogla resneje škoditi, ustvarja pogoje za vedno številnejše redne pomorske zveze med Trstom in temi področji, Trzajta pomorska družba I. Ge. Mar. je tako pred kratkim u-stanovila redno progo_ med Port Sudanom in Djedčahofn. Na tej progi je odplul 27, a-prila 1800-tohski parnik in 10. maja 2850-tonski parnik «Con-cordia«. Oba parnika sta odplula iz Trsta s polnim tovorom blaga italijanskega, avstrijskega, češkoslovaškega in madžarskega izvora. Prihodnja ladja bo odplula iz Trsta med 5. in 10. junijem in bo imela približno enako tonažo kot «Concordia». Ladje se bodo na tej progi ustavljale v primeru potrebe tudi v Mas-saui, Gibutiju, Ačenu in Ho-deidahu. O velikem zanimanju za bližnja in oddaljenejša azijska tržišča pa ne priča samo ustanovitev novih prog svobodnih brodarjev in splošno pomanjkanj« ladijskega prostora na progah proti tem področjem, temveč je to prišlo do izraza tudi na italijan-sko-avstrijskt konferenci o tr-žaškem pristanišču. Avstrijski predstavniki so na tej konferenci zahtevali predvsem o-krepitev rednih pomorskih zvez ne samo z bližnjimi deželami onstran Sueškega prekopa, temveč zlasti tuci z deželami Daljnega vzhoda; Kitajsko, Korejo, Japonsko itd. V zvezi s temi progami je izredno važna vest, da bo jugoslovanska pomorska družba «Jugolinija« ustanovila v tem mesecu novo redno pomorsko zvezo Reka. Trst, Beirut po potrebi Aleksandrija, Aden, Colombo, Singapur, Djakarta, po potrebi Haipong, Sangaj, Takubar (Tien-Tsin). Na tej progi bodo vozile štiri popolnoma nove, najmo-derneje opremljene motorne ladje, ki imajo po 10.500 ton ter razpolagajo s 650.000 kubičnimi čevlji prostora za tovor. Ladje bodo sprejemale različen tovor iil imajo tudi posebne cisterne za nalaganje rastlinskih olj. Z ustanovitvijo te proge ne bo omenjena jugoslovžnska pomorska čružba ukinila že obstoječe redne pomorske zveze Jadransko morje, Indi-jg, Pakistan, Cejlon in Jadransko morje, Hong Kong. Nova proga bo torej služila novemu stalno rastočemu prometu proti deželam Daljnega vzhoda, proti katerim Trst do sedaj sploh ni imel rednih zvez. jugoslovanske ladje se namreč na tej progi ne bodo ustavile v Hong Kongu, temveč bodo voZile do kitajskih pristanišč in bodo torej povezale tržaško zaledje z obsežnim kitajskim trgom. Na otvoritveni vožnji bo na tej progi odplula lgdja «3-maj«, katero so zgradili v istoimenskem pristanišču na Reki. Na ladjo bodo nakladali tovor v Trstu 25. Junija. O Ob koncu meseca bodo ob prisotnosti vladnih funkcionarjev otvorili 18 turističnih objektov, katere so zgradili delavci Selada na osnovi načrtov turističnega urada. Razgovori v zvezi s prosto eono Včeraj je imel na Županstvu dr. Tenti, generalni direktor ministrstva za finance, daljši sestanek s tržaškimi gospodarskimi predstavniki. Dr. Tenti je prišel v Trst, da prouči nekatera vprašanja, ki so zvezana s tržaško zahtevo, da se ustanovi prosta cona. V nedeljo na Trgu Perugino Javno zborovanje o vprašanju izgonov Zveza stanovanjskih upravičencev priredi v nedeljo 19. t.m. ob 11. uri javno zborovanje na Trg?u Perugino, na katerem bo govoril tajnik zveze Artemio D’Ago»to o vprašanju izgonov. Zborovanju bo predsedoval De Gio-ia Giuseppe, predsednik Zveze stanovanjskih upravičencev. Svoj pristanek so dali Zveza stanovanjskih najemnikov, sindikalne orjVnizacije, KD, PSDI, PSI, KR, radikalna stranka, gibanje UP in NSZ. O Včeraj zjutraj so se za- čeli tečaji v šoli na prostem na Kolonji. Začetku pouka je prisostvoval tudi predsednik pokrajine prof. Gregoretti. Poslanec Marangone v nedeljo v Trstu V nedeljo bo prispel v Trst socialistični poslanec Vittorio Marangone, ki bo 1-mel v našem mestu predavanje o vprašanju deželr.%, avtonomije. Poslanec Marangone bo analiziral in primerjal tri načrte, ki so bili doslej v tej zvezi predloženi parlamentu, in sicer načrt KD, KP in PSI, katerega je predložil prav poslanec Marangone. Znižane tarife za avstrijsko blago Pomorski družbi »Naviga-zione Alta Italia« in «Lykes Bros« sta sklenili, da bosta za poskušnjo do 30. sepetm-bra znižali prevozne tarife za nekatere vrste avstrijskega blaga, katerega nakladajo v Tstu in ki ga pošiljajo proti pristaniščem Mehiškega zaliva in Severne Evrope. Pričakuje se, da bo ukrep postal stalen. nardi je nato dejal, da se sedaj s pomočjo sredstev vladnega komisariata že gradi obsežen pomol VII, za kar so ž^ nakazali eno milijardo lir. Pomembna bo tudi izgradnja krožne železniške proge, ki bo Služila temu novemu velikemu pomolu in ki bo Istočasno razbremenila staro železniško zvezo, ki bi nato služila samo še za neposredno zvezo med .starim in novim pristaniščem. V starem pristanišču pa so predvideli modernizacijo pomola št. II, na katerega bodo postavili 4 nove žerjave. V novem pristanišču pa se predvideva gradnja cistern za živalsko in rastlinsko olje, ki bodo imele zmogljivost dva tisoč ton dnevno. Te cisterne bodo služile tako avstrijskemu prometu, kot tudi potrebam mestne industrije in drugih zalednih držav. Javna skladišča so poleg tega pripravila tudi novo generalno tarifo, saj je stara tarifa narejena 1951. leta povzročila številne pritožbe avstrijskih in drugih izvoznikov. Nova tarifa je že sestavljena in bo stopila v veljavo 1. junija. Tarifa ne predvideva nobene višje postavke v primerjavi z dosedanjo, pač pa poenostavlja razne postavke in bo za izvoznike in uvoznike znatno ugodnejša. «»------- Poslovilni obisk gen. De Renzija Včeraj popoldne se je poveljnik V. armadnega zbora general De Renzi, ki bo v kratkem prevzel vodstvo obrambne skupine NATO, poslovil v vojašnici Rossetti od predstavnikov italijanske vojske na tržaškem področju. Prihodnji teden se bo general De Renzi poslovil še od vladnega generalnega komisarja in drugih predstavnikov oblasti. Jutri v Avianu letalska parada USIS sporoča, da bo jutri ob 15. uri na letalski bazi v Avianu ital.-ameriška letalska parada ob priliki »Dneva vojaških sil ZDA«. Poleg reakcijskih letal bodo nastopili tudi letalski akrobati in padalci, sledilo bo metanje za-žigalnih bomb in raket na neko bližnjo bazo. Prirejena bo tudi posebna razstava najmodernejših vojaških letal, tankov itd. in meč drugim bo na ogled tudi izstrelek »Ho-nest John«. Avto brez šoferja se je zaletel v zid Včeraj dopoldne nekaj pred 10. uro je 34-letni šofer Al* berto Benedetti iz Ul. Veruča 34 privozil s Fiatom 1100, ki je last podjetja Dukcevich, na Trg Sansovino. Šofer je izstopil in pustil avto na cesti, ki je na tem mestu nekoliko nagnjena, in sicer tako, da je prednji del avtomobila gledal proti predoru Sandri-nelli. Komaj »e je šofer oddaljil, je začel avto drseti naprej, verjetno zato, ker je popustila ročna zavora. Brzina je postajala vse večja, tako da je po približno 50 m vožnje avto zašel na pločnik pred stavbo, v kateri je Rdeči križ, počrl neko cestno tablo in se končno zaletel v zid. ——«»----- Nezgoda na delu Na ortopedski oddelek splošne bolnice so včeraj popoldne ob 15.30 sprejeli 47 let starega delavca Giovannija del Bella iz Ul. SS. Martiri 4, kateremu so zdravniki ugotovili, da ima verjetno zlomljeno zapestje desne rok«. Delavec, ki bo okreval v 20 dneh, je ob prihodu v bolnišnico povečal, da je v tovarni testenin »Campane di S. Giu-sto« porival neki voziček, ko je z roko zašel med cementni steber in stranico vozička, ki ga je porival. Kolesar v bolnišnico ker je podrl punčko Včeraj ob 14 uri je prišel v bolnišnico 16-letni Gian-franco Meiorin iz Ul. piccar-d,i 53, ki se je malo prej ponesrečil v Drečoredu D'An-nunzio. Mladenič Se je namreč Vozil s svojim kolesom proti Trgu Garibaldi, ko je nenadoma podrl na tla neko punčko, ki je hotela tedaj prekoračiti cesto. Oba sta seveda padla tla tla, toda punčka se je hitro pobrala in stekla proč, medtem ko se je Meiorin nekoliko poškodoval. — «»---------------- Prometna nesreča Včeraj zjutraj ob 8.30 je 40-letna prodajalka rib Maria Chinellato por. Donda iz Tržiča blizu križišča v Sesljanu podrla s svojim motornim triciklom, na katerem je imela 3 zabojčke rib, 72 let staro Marijo Okretič vd. Ferfolja iz Sesljana št. 38, ki je tedaj hotela prekoračiti cesto. Toda ob trčenju se je prevrnil tudi tricikel in z njim Don-dova ter ribe, ki so se raztresle po vsej cesti. Kljub temu pa so le Ferfoljevo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli na opazovalni cdčelek, ( Šolske vesti ) •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHmiiimMitiiiiiiimMiiiiiitiitniiiiHiiiimiiitiiitiitiiimitmuiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii Izpred kazenskega sodišča Štirje turški tihotapci mamil obsojeni skupno na 8 let zapora Vsak 1)0 moral poleg tega plačati se 210.000 lir globe - Dva meseca zapora zaradi posesti orožja % .. Vitra) dopoldne je bila v kabinetu predsednika prizivnega sodišča v sodni palači kratka zvečanoit, na kateri so se sodniki, funkcionarji in uradniki sodišča skupno z od-vetniškim zborom poslovili od predsednika tržaškega tribunala dr. Vittoria Santomasa, ki je bil te dni upokojen in imenovan za častnega pr edtediuka prizivnega sodišča Sinoči se je končal proces proti skupini turških pomorščakov, ki so v noči med 7. in 8. marcem tl. vtihotapili 20 kg opija in so imeli pri sebi orožje brez dovoljenja. Zaradi opija je sodišče obsodilo :2A-letnega Ahmeda Babo, 33-letnega Edipa Bayselin-ga, 3Q-letnega Ozozana Bulen-ta in 27-letnega Mustafo Kuka vsakega na dve leti in en m«sec zapora ter na 210.000 lir globe, /kradi orožja sta Bulent in Kuk dobila še po dva meseca zapora in 20o()0 lir globe. Pogojno na dva meseca zapbra in 20000 lir globe pa sta bila zaradi posesti orožja obsojena tuči 26-letni Jazaroglu Seyfettin in 30-letni Kazim Ozkan. Ob začetku dopoldanske razprave je predsednik preči-tal najprej policijske zapisnike o zasliševanju dveh odsotnih obtožencev: 26-letnega Seyf«ttina in 30-letnega Oz-kana. Oba sta trdila, da nista kupila orožja v Trstu in da nista sodelovala pri tihotapstvu opija. Ozkan pa ni podpisal zapisnika, ker ni i-mel zaupanja do policije in do tolmača, ki je prevajal v italijanščino, kar je on povedal v svojem materinem jeziku. Nato je sledilo zasliševanje agentov javne varnosti, ki so imeli glavni delež pri odkritju in aretaciji tihotapcev. Najprej je podrobno opisal ves potek dr. Walter Bene-forti, ki je potrdil svoje poročilo, ki ga je napravil 13. marca. Nato je dejal, da ne more povedati, kako je s pomočjo policijskih zaupnikov zvedel, da je dospel opij v Trst. Po dogovoru sta Baba in Bayseling prišla v hotel Vanoli, kjer sta se sestala v sobi s »kupci« opija. Benefor-ti je čakal ob vhodu hotela, ker se je delal, da je šofer; «kupec» pa je bil inšpektor Romeo Rappo. Po kratkem mešetarjenju so se pogodili za ceno: 60.000 lir za kilogram. Obenem pa so se dogovorili za kraj, kjer naj bi blago izročili. Beneforti je nato opisal, kako so se razvijali dogodki v Zavljah blizu čistilnice A-UUila, kjer je bila zasidrana ladja »Sivas«. Ob dogovorjeni uri so «kupci» s kopnega dali svetlobne znake, toda začeli so močno sumiti, ker niso zapazili nikogar, ki bi prihajal z ladje. Beneforti je tedaj skupno z nekaterimi drugimi agenti šel malo naprej proti pomolu ob žaveljskem kanalu in ja zapazil dve osebi, ki sta mirno prihajali naproti. Agenti so mislili, da je to verjetno patrulja financar-jtv in so bili že zaskrbljeni, ker so mislili, da jim je šel načrt po vodi in da bodo i-meli še sitnosti a financarji. No, pa je šlo vse v redu, saj sta prihajala Baba in Bulent. Nista pa imela s seboj nobenega zavoja. Verjetno sta šla 1« na ogled. Ko sta se jim približala, so skočili nanje, jih krepko prijeli in jih odpeljali k policijskemu avtomobilu. Vrnili so se k pomolu in zagledali motorni čoln. Tu so našli tudi Kuka, Bay-selinga pa ni bilo nikjer; a-retirali so ga malo potem na ladji. Zavoje opija so našli na tleh, ker je neki policaj zadel slučajno vanje. Ijr. Beneforti je nato dejal, da so obtoženci dajali na zasliševanjih nešteto nasprotujočih si razlag. S pomočjo svojega zaupnika je policija izpodrinila druge kupce in tako laže nastavila past tihotapcem, ki so dali razumeti, da bi prihodnjič lahko dobavili kar 200 kg opija. Inšpektor Rappo pa je opisal pogajanja in kupčijo v hotelu Vanoli ih je povedal še nekaj podrobnosti o burni a-' retaciji v Zavljah. Kupčijo je sklepal Bayseling, ki se je večkrat posvetoval z Babo zlasti %ede cene. Dogovarjali so se s pomočjo tolmača, ki je igral tudi vlogo kupca. Pri soočenju je Bayseling trdil, da ni res, kar trdi inšpektor, saj je bilo govora le o družinskih zadevah. Pogajala sta se le Rappo in Baba, on pa ju je samo poslušal. Rappo: «Laž Bayseling je priopročal previdnost, ker je zadeva delikatna » Baba skoči z zatožne klopi pred sodnika, da bi pobil trditve Bayselinga; «Hayseling se je pogajal, ne jaz! V Istanbulu je ou dal nu razpolago 3000 turških lir za nakup opija« Rappo je na zadevno vprašanje obrambe nato izjavil, da Bayseling razume italijanščino in govori tudi francoski. Bayseling vzroji: «Ni res!« Občinstvo se smeje, javni tožilec pa pripomni; »Evo, to je dokaz, da razume italijanski.« Rappo je nato še povedal, kako je dr. Beneforti a-vetiral Bulenta, kt je imel v žepu pištolo in kako so nato našli opij. Ko so spravili na varno Bulenta. Babo in Kuka, j« Rappo odšel na parnik «Sivas», da bi aretiral Ba.v-selinga, ki je prišel šele «ez dobri dve uri. Po zasliševanju dveh predstavnikov javne varnosti in soočeh ju z obtoženci je od v Strudthof predložil sodišču spričevala o dolgoletni službi Bayselinga. Nato je spregovoril javni tožilec dr. De Franco, ki je predvsem poudaril, da ima sodišče na razpolago dovolj dokazov o krivdi obtožencev. Nevarna kupčija ti hotapcem ni uspela, ker je vmes spretno posegla policija. Baba je priznal svojo krivdo in je navedel imena so krivcev, ki pa vse tajijo in zvračajo vso krivdo na Babo Ze dejstvo, da so na dOgovor-jenem mestu našli opij, potrjuje krivdo obtožencev. Baysellng se je pogajal z inšpektorjem policije, Bulent je prišel na dogovorjeno mesto, izmislil pa si je f.\ntastično opravičilo. Baba Je navaden pomorščak: ni Imel dovolj denarja za nakup mamila. Glavna krivca sta Baysellng in Bulent. Do kraja so se lagali in niso vredni nobenih olajšav, kljub temu pa javni tožilec ni zahteval najstrožje kazni: za Babo, Bayselinga, Bulenta in Kuka po dve leti in tri mesece zapora in 200 tisoč lir globe zaradi tihotapstva z opijem: za Bulenta Ozkana in Seyfettina pa štiri mesece zapora zaradi posesti orožja. Sledili ■ so govori obrambe, nakar je bila razprava odlo' žena do 18. ure, ko sta govorila še odv. Antonini in Car lini; po krajšem posvetovanju pa je sodišče izreklo obsodbo. (ravnateljstvo državne nižje srednje Sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za spre jemne in razredne izpite ter za nižji tečajni izpit do 25. maja Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v Ul. ScuO-la Nuova 12-11. KAZNI OBVESTILA Slike, ki Jih Je posnel Mano Magajna na generalki «V kraljestvu palčkov«, so na ogled v Ul. Montecchi 6-II„ soba 6. Opozarjamo na vajo otroškega pevskega zbora, ki bo danes ponovno ob 18,30 v Šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Kulturne prireditve SNG DANES ob 21. uri; na Konto-velu »Zgodba za smehu. JUTRI ob 21. uri: v prosvetnem domu «A. Sirk« v Križu »Zgodba za smeh«. GLASBENA MATICA V NEDELJO, ob 17. uri, v kino dvorani v Nabrežini JAVNI NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE IZ NABREŽINE. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. GLEDALIŠČE bVERDI« JUTRI ob 21. uri: Koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigent Dean Di-xon. Soueluje duo Gulli-Mazzacurati. Na programu Mozart, Brahms in Beethoven. TEATRO NUOVO DANES ob 21. uri: A. Beolco-Ruzzante, »La Moschetta«. Skupina Baseggia. SNG Gostovanje Gledališča Slovenskega Primorja iz Kopra Jutri 18. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 19 t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska c. Dona Diana komedija v treh dejanjih — 5 slikah Spisal: Moreto y Cabana Prevedel: Fran Albreht Režiser: Miran Herzog, kot gost Scenograf: Srečko Tič Kostumi: akad. slikar kostumov. Vlasta Hege-dušlč, kot gost Scenska glasba: Stanko Prek Koreograf: Slavko Hiti Prodaja vstopnic danes in jutri v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane, Niso veljavni gledališki kuponi. Ciganske melodije; 17.10 Operni odlomki; 18,45 Zunanje-političnl pregled; 18.00- 19.00 Spored 12 Ljubljane; 19.00 Patrlce in Mario pojeta plesne popevke; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 11.00 Za dom in žene; 11.10 Dopoldanski operni spored; 12.00 Venček domačih pesmi in napevov; 12.30 Kmetijski nasveti Ing. Milena Lekšan: Zastiranje v sadovnjaku; 12.40 Dve klavirski skladbi Franza Liszta; 13,15 Rltm in melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Utrinki iz literature — Dušan Mevlja:: Pesmi; 16.00 Mojstrikon-certnega odra — Clemens Krauss, Richard Strauss: Junakovo življenje; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.15 Zborovske skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor; 18.45 Tedenski zunanje-po-litični pregled; 20,00 Izbrani listi iz programske glasbe (Z razlago) — Modest Musorgski: Slike z razstave; Sergej Rahmaninov. Otok mrtvih; 21.00 Reportaa; 22.15 Plesna glasba. TELEVIZIJA 17,30 Zena In dom; 18.15 Spored za otroke; 21.00 Ferenc Molnar. »En dan poroke«; 22.00 S V. I*-stivala napolitanskih popevk. RADIO DAKOTI INI PH1NPKVHIJ v pocasiuev spomina pok. očeta Alme Reschitz darujejo Emil in Tončka Colja 1.000 in družina Tomšič iz Strada di Fiume 6, 900 lir za Dijaško Matico. Narodna in študijske knjižnica v Trstu priredi v ponedeljek 20., torek 21. in sredo 22. t. m. v svojih prostorih v Ul. Geppa 9 KNJIŽNO RAZSTAVO ob deseti obletnici svojega obstoja . Otvoritev razstave bo v ponedeljek 20 t. m. ob 18. url. NOVOSTI: Konjički iz krompirja L 150.— Povodni mož v Sovin j i L 390,— TRŽAŠKA KNJIGARNA Trsi - Ul. Nv. Frančiška Telefon »7-8»* PETEK, 17. maja 1957 t TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 O vitaminih; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svttu kulture; 12.55 Domači motivi; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Bach: Koncert v d-molu za klavir in orkester; 18.22 Svendsen: Romanca v G-duru za violino in orkester; 18.30 Z začarane police; 181.40 Poje basist' Ettore Geri; 19.00 Ravel: Španska rapsodija; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Leharjevi motivi; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 20.51 Glasbeni vložek; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.50 Juž-no-ameriški odmevi; 22.00 Velika arheološka odkritja; 22.15 Rimski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita op. 35; 23.03 Chopinove etude. TRST I. 11.45 Armando Sciascia; 12.10 Orkester Angelini; 17.00 Avgust Herhiet; 1720 Igra orkester Glan. ni Zafred, 21.00 Simfonični koncert. KOPER Poročila v slovenščini: 730, 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini: 6.30, 12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored lz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7,00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Koledar; 8.00-12.00 Spored Iz Ljubljane; 13.40 Kmetijski nasveti: Letno krmljenje prašičev; 13.45 Tisoč in eiv takt... pisan spored orkestralne In solistične glasbe 14.30 Beležbe radijskega reporterja; 14.40 Vedre melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.15 «Ti si urce zamudila...« poje Vil! Pitako, na harmoniki spremlja Avgust Stanko; 15.40-16.00 Spored Iz Ljubljane; 16.00 Ritmi In popevke; 16.40 KINO J Esceisior. 16.00: «Avtostop», J line Allyson In Jack Lemmon. Najbolj zabaven film v zzd-njih dvajsetih letih. Fenice. 16.00: »Poslednje obrežje«, Anthony Quinn, Debra Pa-get. Epična avantura. Fox-cine-mascope. Nazionale. 16.00: »Pet Charloto-vih prikazni« Vrtnar, oderuH, ponočnjak, drsalec in ubežnik. Igra Charlie Chaplin, FHodrammatico. 16.00: »Bilo je * petek, 17.», A. Sordi, Fer" nandel. Grattacielo. 15,30: «Princesa Si> si». Agfacolor. Velika novost leta: Romy Schneider. Ljubezenska zgodba. Superciaema. 16.00: »Bes v telesu« (Rage au corps), Francoise Arnoul in Raymond P®lleg£ii Mladoletnikom najstrože prepovedano. Arcooaleno. 16.00: »Dekle, ki sem jo zapustil«. Tab Hunter in Na-talie Wood. Astra Rojan, 16.30: «Serenada», Mario Lanza. Technicolor. Capitol. 16.30: «Attack», Jack P8' lance, Edie Albert. Nagrada v Benetkah. United Artists. Cristailo. 16.00: «Griči gorijon. Tab Hunter in Natalie VVood. Alabarda. 16.00: »Sanjsko srečanje«, Burt Lancaster, Katheri-ne Hepburn in VVendell Corejh Ariston. 16.00: «Pekel», Roben Ryan, Rhonda Fleming. Technicolor. Armonia. 15.00: «Pr!stamšče Plavolask«, M. Auclair, B. La-8 ' Aurora. 16.00; «2iva lutka« (B»” Doli), C, Baker. Zadnji fu" E. Kazana. Strogo prepovedan« za mladoletne. Ideale. 16.00: «Pogumni VVebD«, Richard Egan, Dorothy Malo° in Cameron Mitchell. lmpero. 16.30: »Dekle dneva«, A' Cifariello, V. Lisi. Dekle brel predsodkov se bori za uspeh. Italia. 16.00: «Paris Palače H®" tel«. Zabaven barvni f i*.1*” Igrajo Charles Boyer, FrancOlS Arnoul in Roberto Risso. S. Marco. 16,00: »Kriv izdaje*-. Proces proti kardinalu 5*,n' dzentyju. Charles Blckford 91 Bonita Granville. Kino gledališče ob morju, 'f1V »Bill vvest, prijatelj Indij*"' cev«, Jeff Chandler, Moderno. 16.00: »Vaba za moške i Diana Dors, George Brent. Savona. 16.00: «Zene in volovi.■ VValter Chiari, Federlca Ra(,c.,j Viale. 16.00: «Bitka v Rio del* Plata«, John Gregson in A' Guayle. Vltt. Veneto. 15.30: «Moby Dk*^ Gregory Pečk, Richard BaS' hart in Orson Welles. Belvedere. 15.30: «Tako kot Prel; bolje kot prej«, R. Hudson C. Borchers. Marconi. 16.U0: »Mešana kri*' Stevvart Granger, Ava Gardne ■ Masslmo. 16.30: »Rihard Laurence Olivler In C. Bloom-Novo cine. 16.00: »Zeleni ogenj*' G. Kelly In Stewart Granger-Odeon. 16,00: »Lepotice na k«P nju«, Red Skelton, Esther liams. . Radio. 16.00: «Tlgrček» (II tlgm' to). Igra mali Tin Horey l Jeff Chandier in Lorayne D8"' in ( MALI OGLASI PISALNI STROJ (prenosni) » vrstnem stanju prodam. lžrr‘ Iž- edn8 • I-BULIII uiaiiju jiiuuaui, prilika tudi kot darilo za v 8 , goslavijo. Trst, Ul. Torrtbia11 V5, pritličje. illltllHlilllntilliliiliiillililt"""""""""1"" OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 16. maja se je v Trstu rodilo 7 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 6 oseb. POROČILI SO SE: šofer Ladi-slav Lozar in asistentka Breda Komel, kuhar Armando Viezzoli in gospodinja Beatrice Smdičič, sodar Giuseppe D’Onofrio in gospodinja Diana Gherdevlch, UMRLI SO: 61-letna Armida Voltolina vd, Hefrath, 79-letna Klena Basoggio, 49-letnl Stanislav Sluga, 31-letnl Carlo Fer-rante, 71-letni Mario Karmasin, 95-leini Giuseppe Sironlch. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Barbo-carniel, aa-ribaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ualeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); AUa Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Kavasini, Trg Li-bertd 6. ZAHVALA Globoko ganjeni ob izkazani veliki pozornosti ob prerani smrti našega ljubljenega Rajka Mahorčiča izrekamo naso najsrčnejšo zahvalo viem, ki so na kakršen koli nacm počastili njegov spomin: vsem množičnim organizacijam, darovalcem vencev 'n cvetja, pevcem, godbi, častni straži, govornikom m vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov zadnji domek. Sežana, 16. maja 1957. Žalujoča družina Ob nenadomestljivi .zgubi našega predragei* moža, očeta, starega in prastarrga očeta Nikolaja Reschitza se lz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ram v tej veliki bolečih' stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni pred" s’avnikom Zveze upokojencev, državnih železnic, **' lezničarske bolniške olagajne, NSZ, PSDI, Delavskih zadrug, političnih preganjancev in vseh drugih ustanov. Posebno zahvalo smo dolžni tudi dr. Sonj' Mašeri, ki je toliko let ln tako ljubeznivo pom*' gaia nepozabnemu pokojniku. Trst, Verona, Buenos Aires, 17. V. 1957. Družine Reschitz, Zanonl, Dnliach in Penlcert Psihološki moment Viteszlav Kocourek Rečem vam, da v športu ne smete nikoli pozabiti tla psihološki moment. To vam pravim jaz, Gusta Parolek, ki so ga nekoč vsi poznali kot «češkega Herkulesa*. To drži kot beton, vam rečem! Da, trening je življenjsko vprašanje, taktična priprava, tfthnika. Vse lepo in prav, toda če pri nasprotniku nastopi psihološki moment, Je konec z nami. Drži kot beton. Ne verjamete? Pa naj vam povem, kaj se mi je zgodilo pred kakimi petindvajsetimi leti v Lucerni. Kadar je kdo izgovoril ime Parolek, je vsakdo vedel, koga misli, zakaj Parolek je bil samo eden, in sicer tisti, ki je v štirm minutah premagal maroškega prvaka El £>ufo, spravil na tla madagaskar-sko «puščico» Esawa in presenetil ves športni svet v boju s svetovnim prvakom Anderssonom. Tisti Gusta Parolek sem bil jaz, kakor zdaj stojim pred vami, samo nekaj kilogramov lažji. .Pred petindvajsetimi leti so povabili v Prago An-derssona, da bi se spoprijel s Hopličkom, ki je tisto leto postal prvak republike. Andersson je bil takrat na vrhuncu slave. Potoval je po Evropi in Premagoval vse po vrsti, Usti so pisali, da je to najboljši borec, kar se jih je kdaj spoprijelo v grško-rimskem slogu. Nihče sicer ni računal, da bo Hop-Hfcek premagal Andersso-na, dvoboj so organizirali z&to, da bi se na tribune nagnetlo ljudi, to je bilo najvažnejše. Vsa Praga je hotela vstopnice za Lucerno, vsi so hoteli videti ♦molčečega severnjaka*, kako valja svoje nasprotnike po areni. Jaz sem šel tja strokovno, ker sem menil, da bom nemara odkril kak posrečen prijem za bodoče tekme. Tisto nedeljo sem po kosilu malo legel. Moja žena Je bila takrat v zanimivem stanju, kot pravimo, in sem jo v soboto pospremil v porodnišnico, zato sem bil sam. Svojih oseminde-''etdesetih kilogramov žive teže sem vrgel z divana m skočil k vratom. «Kaj je? Kdo pa je?» V življenju se primeri marsikaj. Ležiš na divanu in čakaš na novice iz porodnišnice, Pa zazvoni in pred vrati stoji čistokrvni menažer. ♦Kaj pa je, Tylner? Saj ste bledi, kakor da vas je "do namazal z belim lakom!* ♦Parolek, vi ste edino mtje, ki mi lahko prepredi. da bi se končal. Z menoj je konec, strašno smo-Io sem imel. Parolek, vzemite kovček in majico, pa Pojdite z menoj! Borili se boste z Anderssonom.* "erjemlte, da tega nisem Pričakoval, to drži kot beton. ♦Počakajte, Tylner! I-mam popoldansko vstopnino za Lucerno. Tam piše, da se bo molčeči severnjak spoprijel z našim pr-vakom Hopličkom. Tam P!še, da bo to senzacija za Vse Pražane.* ♦Jaz sem poklicni mena-*ar, Parolek,* mi je rekel. Organiziram dvoboje. Toda si rokoborec na dopol- danskem treningu zlomi ključnico, kaj se zgodi potem?*. «In k&j naj jaz?» sem ga vprašal. Ta Tylner ni bil slab človek, vsaj skušal je razumeti nas amaterje. Vedno je držal besedo in pošteno plačal obljubljeno nagrado. Zavezal sem si kravato in sva šla. V pritličju sem pozvonil pri Sretrovih in rekel štirinajstletnemu fantu: «Jardo, tu imaš vstopnico za popoldne. Dam ti jo, če boš skočil poprej v porodnišnico in boš povedal gospe Parolekovi, da me danes ne bo, ker se bom v Lucerni spoprijel z Anderssonom.* Uro kasneje sva si z molčečim severnjakom podala roke. Takih mišic še nisem videl svoj živ dan. To drži kot beton. Mišice kot Kilimandjaro! «Kar odnehajva,* sem rekel me-nažerju. «Tale bo pometel z menoj vse kotičke arene.* «Kaj hočemo,* mi je odgovoril. «To je Andersson. Ime pove vse. Bodite previdni, ne dajte mu blizu...» Torej ta tekma! Lahko mi verjamete, da sem pokazal od prvega žvižga nepristranskega dunajskega sodnika Brauna pravega športnega duha in sem tehnične pomanjkljivosti nadomeščal z agilnostjo, ki so jo gledalci bogato nagrajevali s ploskanjem. Dvakrat sem dal severnjaku vrat v klešče svojih nog, pa se je izvil. Po sedmih minutah je sodnik za nekaj trenutkov prekinil boj, ker je opazil, da se na eni strani maje steber z vrvjo. Pokimal sem občinstvu, ki mi je ploskalo, nato pa sem Stopil v svoj kot, da bi si nabral novih moči. In takrat, gospoda moia, ko sem računal, koliko časa bom še vzdržal, je prišel psihološki moment. Tisti trenutek je posegla v boj moja Nana, ne sicer osebno, temveč po posredovanju Jarda Šretra, ki se je prerinil v prvo vrsto in zaklical: «Vaša žena sporoča, da je vse dobro mmilo.* «čakaj, Jardo! Kaj je minilo? Kaj naj to pomeni? Dečka ali deklico?* «Sporočila je, da imate kar oba hkrati!* Dvojčki torej! Dragi moji, temu se pravi psihološki moment! Gledalci so zagrmeli: »Bravo, Paro- lek! Tega Hopliček ne bi zmogel!* Prav takrat je sodnik zažvižgal. Skočil sem v ring, pograbil svojega molčečega severnjaka okoli pasu. še preden sem se dobro zavedel, sem ga imel na tleh, sodnik pa je počasi preštel do deset. «Vedi, da sta se danes «češkemu Herkulesu* rodila deček in deklica,* sem mu rekel, ljudje pa so metali v ring vse, kar jim je prišlo v roke. Takšnega ploskanja in vpitja še nisem doživel, vam rečem, drži kot beton! Potem sem zmagoval po Evropi, vendar si takšne zmage nisem priboril nikoli več. Ni bilo psihološkega momenta. Sicer pa — eden v življenju je kar dovoP, mar ne? Drži kot beton! *,,"'iiuiiniiimiitn,mi„iiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiMiiii»«iiiiiii(ii"i',l|i|l,,"i||iiiiii,i,"MI"iiMii,i' POMENEK 0 JEZIKU Avgust Černigoj: OBREŽJE (linorez, 1957) A. Černigoj v Cremoni Priznani tržaški slikar in prav gotovo nestor med slovenskimi tržaškimi slikarji prof. Avgust Černigoj, ki se nam je ie pred kratkim predstavil v «Mestni galeriji» z zelo uspelo razstavo olj in grafik, razstavlja sedaj svoje grafike v Cremoni v družbi s SKupino italijanskih grafikov iz krožka el D T» (nacionalna skupina grafikov). Prof. Avgust Černigoj ne razstavlja sedaj prvič izven Trsta, saj je svoja dela v samostojnih kakor v skupinskih in kolektivnih razstavah pokazal že mnogokrat izven meja naše ožje dežele, kot na primer v Pragi, Varšavi, Beogradu ter seveda v Ljubljani, Mariboru in na Reki ter že pred leti v raznih mestih Italije. To pot razstavlja prof. Černigoj v Cremoni samo svoje grafike, to se pravi dela iz umetniške zvrsti in v tehniki, V kateri se je naš umetnik močno u-veljavil; zato ni dvoma, da si bo spoj sloves ponovno potrdil. SMISEL NEIIRUJEVE KRITIKE STRANKINEMU VODSTVU STRANKA KONGRESA V TEKMI S SOCIALISTIČNIMI GIBANJI NOVI DELHI, sredi maja — Po formiranju nove indijske vlade je bilo prvi akt indijskega premiera Nehruja pismo, ki ga je razposlal vsem ministrom in v katerem jim je priporočal, naj se izogibajo prevelikemu slavju in drugim znakom, ki bi nakazovali njihov visoki položaj, ter jim svetoval, naj ohranijo čim tesnejše stike z ljudstvom. Razlog za to pismo je v rezultatih nedavnih volitev, ki so sicer pokazali še vgdno. izredno velik pomen stranke Kongresa, hkrati pa dovolj jasno nakazali upadanje njene popularnosti med številnimi krogi indijskih volivcev in ljudstva na sploh, predvsem med mestnim prebivalstvom. To je prav gotovo zresnilo najvišje vodstvo indijske stranke kongresa in verjetno še najbolj samega premiera Neh. ruja, ki je vedno dokazal, da je zelo rahločuten do javnega mnenja in vseh dogodkov tako v domovini kot v svetu. iiimiiiHiillitiiiMluiHiiiiiiiiiiiHiHiHimiiimHmiliMmHiiinmniiiiiiilliiimmiiiMiimHiimMHimimniBiiiiimmMHUluiiHiimHtiiiMitHmiiliamiiiiiiiiiiiilMiiiiniiiliiiiiliiiiiiiHiiMiiiiii V MRZLIČNI BORBI ZA DRAGOCENO GORIVO VENEZUELA V SAHARI Puščavsko področje severne Afrike krije v sebi ogromna ležišča raznih rud in tudi petrolej - V Franciji so ustanovili «Mešano organizacijo za Saharo» za izkoriščanje saharskih bogastev, predvsem petroleja Največja puščava na svetu — Sahara — ki je tako velika kot Evropa brez Skandinavije, je postala v teh nekaj poslednjih letih, zlasti pa po sueški krizi, eno od glavnih središč zanimanja v Franciji, v upanju, da bi ta dežela ponovno pridobila svojo nekdanjo moč in politično slavo. Peščena površina Sahara obsega 8 milijonov kvadratnih kilometrov afriške zemlje, od česar pripada polovice Franciji, medtem ko je plodna dolina Nila, ki brani E-gipt, samo njena največja, hkrati pa prav gotovo tudi njena edina pomembna oaza. Vse drugo je neplodna puščava, ki se razteza od Atlantskega oceana do Rdečega morja in od sudanskih step do gorovja Atlas. V začetku preteklega stoletja, ko se je začelo osvajanje afriških ozemelj, si je Francija prisvojila ogromen del Sa hare. Ta puščava ji je služila za zvezo med bogatimi kolonijami in kot križišče poti. bo katerih so se iz notranjosti Afrike do sredozemskih mest prebijale karavane trgovcev s soljo, slonovo kostjo tega so na obmejnih področjih med Alžirom in Marokom kopali premog že pred drugo svetovno vojno. Govori se tudi o toliko iskani uranovi rudi; ker pa gre za atomsko surovino, so podatki o tem iz znanih «varnostnih razlogov«, zelo pomanjkljivi. Za izkoriščanje vsega tega bogastva pa so potrebne o-gromne investicije. Samo za izkoriščanje petroleja v nekaj naslednjih letih, bi bilo treba vložiti okrog 700 milijonov dolarjev, da pri tem ne omenimo drugih rud, kajti ;— kakor je izjavil nek; strokov; njak — «majhen rudnik se v Sahari niti ne da zamisliti; iz enega samega rudnika je treba dobiti vsaj pet do deset milijonov ton železa, ali Slllflllllllllllllllllllllll IIII IMS* llllllfllllllllllllll DROBNE ZANIMIVOSTI Nezmotljiva diagnoza Bolnika bodo posadili v naslanjač, na telo mu bodo pritrdili vrsto elektrodov in razni avtomatični računski stroji bodo v nekaj minutah postregli z vsemi podatki o in črnskih sužnjev. Ali je mo- | zdravstvenem stanju pacien- kapitan kapetan Ni PRAVILNO: Grenad‘rski kapitan je korakal spre daj. Nova ladja ima jako sposobnega kapetana. Vsi ladijski častniki so b'- ' " li v kapetanovi kajuti. Med prvimi je bil v vojašnici kapitan Marko in razporedil pehoto. PRAVILNO JE: Grenadirski kapetan ]e korakal spredaj. Nova ladja 'ma jako sposobnega kapitana. Vsi ladijski častniki so bili v kapitanovi kajuti. Med prvimi je bil v vojašnici kapetan Marko... Kapitan je pomorski častnik, ladijski poveljnik, KAPETAN pa Je stotnik. Je neko nasprotje, če rečemo STHASNO LEPO in vendar pra vlmo tako. gel kateri koli francoski osvajalec v tistem času verjeti, da bo Sahara, poleg svojega strateškega in trgovskega pomena, dobila za Francijo mnogo večji, predvsem pa gospodarski pomen? Kdo je tedaj mogel slutiti, da bo po več kot enem stoletju, francoski ministrski predsednik Guy Mollet, s tolikšnim navdušenjem govoril v parlamentu o tej puščavi kot o jutrišnji »federaciji, ki naj združi vse dežele na svojih mejah v veliko procvitajočo skupnost«? Te besede, ki jih je Guy Mollet spregovoril v času najhujšega pomanjkanja nafte v Franciji, ko je morala dežela žrtvovati svoja že itak majhna devizna sredstva in zlate rozerve za nakup ameriškega petroleja, so pazljivo poslušali v parlamentu- To tem bolj, Iker so te besede temeljile na rezultatih geoloških raziskovanj francoskih stro-kovnjakov v Sahari. Res je, oni so se šele pred petimi leti resno zakopali v vroči pesek in v relativno kratkem času, poslužujoč se najmodernejše tehnike, prišli do rezultatov. ki po vseh znakih sodeč zelo vznemirjajo Francijo- V se verno vzhodnih področjih puščave, zlasti pa na libijski meji, v Edžeru, v Ha-si Mcssaudu, ki je nedaleč od Tunisa ter v krajih 300 milj južno od Alžira, so raziskovalci našli petrolej. Previdni strokovnjaki ne trdijo da so odkrili novi Kuwait, to. da ležišča so tako bogata, da jih primerjajo celo z Venezuelo. Francoska vlada pričakuje, da bo iz teh virov mogla dobiti v treh letih zadostno količino petroleja, da bo krila vse svoje potrebe v Severni Afriki in eno tretjino potreb metropole. In kar je za Francijo najvažnejše, se zdi, da bo spričo cenene delovne sile in dobrih prometnih zvez, ta petrolej tudi razmeroma poceni. Toda petrolej ni edino bogastvo Sahare. V zapadnih področjih puščave, vzdolž m a. roških meja, so našli razne rude; železo, baker, svinec, mangan, tunksten, in to v količinah, ki so zadostne za rentabilno izkoriščanje. Poleg ta . . . Tako bo čez hekaj let poslovala zdravniška diagnostika. Vsaj tako zatrjuje profesor J. Rotblat, ki predava o fiziki na londonski univerzi, v svojem predavanju v prostorih, kjer je sedaj razstava o elektroniki in avtomatizaciji. Prof. Rotblat pa je do- dal, da bo po njegovem mnenju ((družinski zdravnik« še vedno potreben, vendar bolj kot prijatelj in svetovalec. «Da bi pomirili zaskrbljenega bolnika — je še dodal — bo prisotnost zdravnika in njegovega stetoskopa vedno bolj učinkovita, kakor najbolj zapletene naprave.« Čudežna punčka Punčka iz celulojda je vrnila vid nekemu slepcu. Ta nedvomno edinstven primer se je dogodil v nekem londonskem avtobusu, v katerem je neki otrok v jezi zagnal omenjeno punčko v glavo nekega potnika, 59-letne-ga Jima VVinnarda, ki je slep že od devetega leta. Winnard si stvari ni vzel k srcu, a pozneje, na poti proti domu, je nenadno spregledal. «Moje največje veselje — je pozneje dejal srečni človek — je bilo, da sem mogel prvič videti svojo zaročenko Sarah.« Priprave za geofizično leto Astrofizična opazovalnica Smithsonian Institution je javila, da se bo danes 17. maja vršilo prvo vežbanje v državnem merilu tistih opazovalcev, ki bodo sledili poti umetnega satelita, ki ga bodo izstrelili z vzhodne obale Floride takoj po začetku mednarodnega geofizičnega leta. v juliju letos. Tega vežbanja se bo udeležilo okrog ieo6 prostovoljnih opazovalcev, razdeljenih v 80 skupin in postavljenih po vsem ozemlju Združenih držav. Te poskusne vaje bodo izvršili, da bi se med geofi-zičnim letnm ne dogodilo, da bi umetni sateliti ne krožili neopaženo nad temi opazovalnicami, nič«. Prav tako je treba upoštevati investicije za prevoz in zgradnjo tovarniških naprav v deželah izven Sahare. Toda kje bo Francija, ki se itak bori z velikimi finančnimi težkočami našla toliko denarja? Zdi se. da ameriški kapital ni zaželen niti ni po vsej verjetnosti zainteresiran na področjih, «v sosedstvu katerih gori«. Tu bi moralo imeti svojo vlogo skupno evropsko, a še posebno evropsko-afriško tržišče, Toda od šestih dežel članic te organizacije, ima le Zahodna Nemčija za izvoz razpoložljive kapitale. Zdi se, da se je s tem dejstvom francoska vlada sprijaznila. Neka mešana skupina francosko-nemšfcih industrijceV in strokovnjakov si je nedavno ogledala najbolj zanimiva področja Sahare. Prišla je do zaključka, da so perspektive za lepe dobičke sijajne in prav gotovo bi hitro našli denar za začetne investicije, toda... Afrika vre, ljudstva se bore za nacionalno svobodo in neodvisnost in to postopno tudi dosegajo- Tuje družbe, pri tem pa tudi zahodnonemške, ne žele investirati svojega kapitala na področju, za katere nihče ne more jamčiti, da bodo tudi jutri francoska, ali da bo pariška vlada vsaj imela nanje kakršen koli vpliv Dokler ne bomo videli konca alžirskih borb; dokler ne bodo določili meja Tunisa, katerega ministrski predsednik Burgiba je nedavno jasno’ in glasno zahteval, da se tudi Tu nisu dovoli, da »odDore ozno proti Sahari«; dokler se ne vidi, kako se bodo uresničile in do katere meje gredo ambicije gibanja Alal el Fasija za ostvaritev ((velikega Maroka«, gibanja, ki že izdaja list »Maroška Sahara«, in dokler se vsaj do neke mere ne urede tudi ostala politična vprašanja v Severni Afriki, je težko verjeti, da bi se kdor koli resneje spuščal v velike finančne podvige v teni delu sveta. Franclja, ki občuti pomanjkanje goriva, je edina pripravljena prevzeti rizik, vsaj kar se tiče investicij za pridobivanje petroleja. Molleto-va vlada je že ustanovila ((Mešano organizacijo za Saharo«, ki ima gospodarski in vojaški značaj. Direktor in uprava te organizacije sta neposredno odgovorna francoskemu ministrskemu predsedniku, medtem ko še ni povsem jasno, kaj naj tedaj dela tudi nadzorni odbor, ki ga sestavljajo člani francoskega parlamenta in predstavniki zainteresiranih afriških držav in področij. Zdi se, da so te poslednje pritegnili v odbor samo zato, da bi se organizacija mogla imenovati «mešana». Naloga te organizacije, ki bo v začetku razpolagala samo s francoskim kapitalom, je koordinirati vsa dela za izkoriščanje saharskih bogastev, pred-vser petroleja. Določen je tudi njen prvi konkretni cilj: zgradnja velike čistilnice v Alžlru, ki bo predelovala nafto iz Sahare. «»------- Yorku, da je uspelo strokovnjakom izpopolniti tako majhen mikrofon, ki ga po žili dovodnici ali odvodnici lahko spravijo do srca. Ta miniaturni mikrofon naj bi po zamisli konstruktorja omogočil postavljanje pravilnejših diagnoz, obenem pa bi z njegovo pomočjo točno določili mesto in obseg poškodb na srčnih zaklopkah, Seveda bodo nenavadni mikrofon uporabljali tudi za druge srčne bolezni, ki delajo zdravnikom največ preglavic predvsem zato, ker si pač živega srca ne morejo ogledati, kadarkoli bi radi. ( Sele pred nekaj dnevi je bil objavljen govor, ki ga je bil Pandit Nehru imel na tajnem sestanku predsednilmv in tajnikov deželnih strtmkinih odborov proti koncu marca, kjer so na dolgo razpravljali o rezultatih teh volitev. Njegov govor je predstavljal ostro kritiko razmer v stranki in predvsem prave pravcate tekme za oblastjo in položaji. Nehrujev govor je dal povod številnim komentarjem in kritikam v tisku, ki je skušal vsestransko obdelati in odkriti šibke točke stranke, med katerimi prav gitovo spada na prvo mesto heterogenost in pomanjkanje bolj točno določene in izoblikovane ideologije, ter seveda tudi ustrezno pomanjkanje tako splošnega, kot podrobnega programa. V nekem komentarju predstavlja indijski dnevnik »Times of India« stranko kongresa kot obrnjeno piramido, ki stoji na enem človeku — in ta človek je indijski premier Nehru. ((Odstranite Nehruja,« piše komentator, in stranka kongresa ne bo več stranka .ampak heterogen skupek ljudi, ki vlečejo vsak na svojo stran. Stranka kongresa je nastala kot gibanje indijskega ljudstva za neodvisnost in se še ni spremenila v politično stranko v pravem pomenu besede. V njej so zbrani bivši princi, bogataši in poslovni ljudje. Obstajajo pa tudi pravi socialistični elementi. Sredi vsega tega pa je precej nepremična masa, ki o sebi pravi, da je gandhijevska. Sicer nihče ne ve, kaj naj to pomeni in kaj to pomeni, vendar je ta beseda postala nekak talisman, ki vzbuja spoštovanje.« Toda kljub taki sestavi stranke kongresa je ta pred dvema letoma v Avadiju sprejela resolucijo o izgradnji «družbe po socialističnem vzoru«, v začetku tega leta na konferenci v Indoku pa je bi. lo to stališče tudi potrjeno in so se vsaj delno že očrtale smernice za izgradnjo socialistične družbe. Vsekakor je to treba pripisati zaslugam, ki jih ima v stranki Nehru in seveda levemu krilu stranke. Ze dolgo vrsto let je Nehru odločen po-bornik socialistične usmeritve svoje stranke. V razgovoru z nekim tujim novinarjem je Nehru preteklo leto odkril, da je že leta 1934 prišel v oster spor z Gandhijem, oziroma s strankinim glavnim odborom. Vzrok temu sporu pa je bilo vprav to vprašanje. V tej dobi je bil Nehru še v zaporu in glavni odbor stranke je sprejel tedaj neko resolucijo, ki je bila v bistvu protisocialistična. Zaradi tega je Nehru poslal Gandhiju pismo, v katerem je ostro protestiral proti vsebini resolucije. Dejstvo, da so v indijskih mestih in večjih središčih pri zadnjih volitvah glasovi odšli po veliki večini levim strankam, dokazuje, da politično zavednejši in bolj zgrajeni e-lementi indijskih množic odločno žele socializem in da se ne zadovoljujejo več le s svečanimi in več ali manj formalnimi deklaracijami. Ali bodo stranke, za katere so ti mestni elementi pri zadnjih volitvah glasovali, zares uresničile njihove težnje in pri. čakovanja, če bi dejansko prišle na oblast, je težko reči Toda te stranke so se pred volivci predstavile z bolj določenim programom kot je bil program stranke kongresa. Volivci so s tem, da so glasovali za levičarske stranke, protestirali proti pomanjkljivostim stranke kongresa in s tem hoteli drugim strankam dati priložnost, da dokažejo, ali in v kolikšni meri zaslužijo njihove glasove, njihovo zaupanje. To stališče volivnih množic je v državi Kerala privedlo na oblast komuniste. Ko. liko bodo komunisti v Kerali uspeli opraviti, ostaja še vedno odprto vprašanje, vendar je že danes jasno, da bodo morali V vsakem primeru najeti vse svoje sile, kajti danes stojijo komunisti države Kerala v odločilni tekmi z doslej vladajočo stranko kongresa. Z druge strani pa je obstoj opozicijske vlade v eni izmed držav, ki tvorijo indijsko zvezno državo, prav tako spodbuda za stranko kongresa, da preuredi svoj program in da se dokončno odloči postati prava socialistična stranka in to ne-le na papirju, ampak tudi v dejanju. K. D. Prizor iz «Done Diane«, s katero bo jutri in pojutrišnjem gostovalo v Trstu v dvorani na stadionu »Prvi maj« Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiimnmiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiii inniniiiiiinmiiiiiiimiiiiiiiiiii TRINAJSTA HAZPRAVA PRED SODIŠČEM V PADOVI Dve zlati zapestni uri ITRAVENOZNI MIKROFON Nedavno so sporočili na sestanku zdravnikov v New. Trinajsta razprava procesa o «zakladu iz Donga« je bila do sedaj najkrajša: trajala je vsega komaj eno uro. Med tem časem so zaslišali tri priče. Na vrsti sta bili dve uri; zapestna ura Clarette Petac-ci in zlata ura bivšega federalnega tajnika fašistične stranke iz Coma. Zaradi te poslednje se mora pred sodiščem zagovarjati lovski čuvaj Luigi Corbetta, ki je spremljal bivšega federala in samega Mussolinija do vojašn-ce finančne straže v Germa-sino. Tu je bivši federale. Paolo Porta, prebil 37. in 38. april (medtem ko so Mussolinija odpeljali kmalu po prihodu v Germasino), varoval pa gd je omenjeni Corbetta Ker mu je v priporu nudil razne maienkotti (cigarete, likerje, hrano in odeje), se mu je Porta za usiuznost oddolžil s tem, da mu je nekaj trenutkov pred ustrelitvijo podaril svojo zlato uro. Hkrati pa mu je Porta izročil nekatere osebne stvari s prošnjo, da jih izroči njegovim sorodnikom. Da je bilo tema res tako, kakor zatrjuje Corbetta. se li-ta sklicuje na o-čividce, si so bili priča, ko mu je Porta pred ustrelitvijo izročil omenjene predme- te, zlato uro pa s pripombo: »To imej zase, ker si ravnal dobro z menoj.« Z njegovo izpovedjo pa se sodišče ni zadovoljilo, ker je brat Divšegr federala, prof. Giovanni Porta, pri zaslišanju omenil razgovor z Luigijem Corbetto, pri katerem je dobil vtis, da mu brat ure ni podaril, ker je Corbetta skušal baje do' biti njegov pristanek, da si uro še nadalje obdrži. Pri njegovem ponovnem zaslišanju (Nadaljevanje na 4. strani) — Hrana res ni posebno dobra, a vsaj mi ni treba pomivati posode... AMERIŠKA PARALELA Mc Carthy Miller «De mortuis . nihil nisi be-ne», kar bi po naše rekli smrtve opravljati ni lepo«, je star latinski rek, ki naj bi veljal vedno, toda v našem primeru ga ne moremo ujio-števati, ker nameravam) Spregovoriti o človeku, ki kljub svoji smrti še vedno lebdi nad toliko opevano a-meriško demokracijo kot zlo. Vešča senca in spravlja na zatožno klop ljudi, kakršen je znani ameriški pisec Arthur Miller, ki ga ves svet pozna po njegovih številnih dramah. Ameriški senator Mc Carthy je sicer pred kratkim umrl, toda njegova dediščina je ostala in čeprav skušajo nekateri «mccarthyzem» o-značiti le kot «preživelo kratko, ne preveč svetlo obdobje v ameriški demokra-ciii», nam primer sedanjega procesa proti Millerju dokazuje. da je mccartlvgzem še povsem aktualen. Zato bomo skušali na kratko prikazati »junaka«, ki tudi po smrti straši, in eno izmed neštetih žrtev sistema, ki je po njem dobil svoje ime in smisel. Mc Carthgja bi bilo odvet na dolgo predstavljati, ker je dovolj slaven, pa čeprav je njegova slava močno temno pobarvana in čeprav je njegova zvezda kaj kmalu ugasnila, ko so tudi ne preveč demokratični elementi v ZDA uvideli, da je dejavnost tega «Ionca na čarovnice)) bolj v škodo kot v korist pojmu, ki mu pravijo ameriška demokracija. Ce je torej mož znan zaradi svojega lova na «čarovnice», je bil v svetu manj znan po tem, da je bil velik pijanec in da je njegova smrt bila dejansko le neke vrste samomor z alkoholom. Mož je sicer veliko pil že za mlada in tudi v moških letih, ko pa je njegova zvezda začela zahajati m mu je senat pod pritiskom javnega mnenja zapel levite, se je iz obupa vrgel v pitje in bil v zadnji h devetih mesecih svojega življenja kar trikrat v bolnici, da bi iz svojega organizma «izločil alkoholno zastrupljenje». Vse to pa mu ni pomagalo, ker mu nihče ni mogel prepovedati pijače, in tudi zadnje tri tedne življenja je bil stalno pijan, tako da je pijan tudi umrl. To pa še. ni vse. Neki ameriški senator je te dni potrdil splošne govorice, ki so se širile ti ZDA, da je «nadobudnega senatorja» Mc Carthyja spravil v slov na čarovnice)) pater Edmund Walsh, ki mu je bil rekel, da bo tisti, kateremu bo uspelo uničiti o Ameriki komunizem, postal slaven in da bo dejanski ((nacionalni herojv. Mc Carthy, ki je stremet za slavo in ki je že prej sovražil vse, kar je bilo naprednega, si ni dal dvakrat reči in se je z blazno vnemo lotil svojega «poslanstva». Komunistično nevarnost pa je videl prav povsod, saj isti senator sam pravi, da je bil zanj tudi najbolj blag liberalec že najhujši komunistični prevratnež, ker da je Mc Carthy ((izgubil že vsako raz. sodnost, ravnotežje in možnost presoje». Da pa ta senator Mc Carthyja ni sovražil in da so njegove ocene vse kaj drugega kot pristranske, se vidi iz tega, ko je izjavil, da «je zares škoda, da se Mc Carthy ni držal svojega podeželja, od koder je iztel, ker bi tako ne končal tako slabo, ampak bi postal velik človek». To je pri nas še neobjavljena slika Mc Carthyja; kaj pa Miller? Tudi Millerja ne bomo na dolgo predstavljali, saj ga poznamo kot pisatelja, drugi osebni podatki pa niso kdo ve kaj važni. Te dni je pa Miller na zatožni klopi ameriške «senatne komisije za protiameriško dejavnost», pred katero se je zagovarjal že pred letom dni, ko so mu očitali, da je žalil kongres, ker ni hotel izdati imen o-stalih pisateljev, ki so sodelovali z njim v nekem marksističnem krožku. Tedaj je Arthur Miller odgovoril, da mu evest ne dopušča škodovati osebam, ki so v dobri veri in ki nimajo najmanjšega namena škodovati lastni deželi». Da pa gre pri tem zasliševanju prav zares, je razvidno iz tega, da pisatelju Millerju očitajo tudi to, da je v tujini škodoval lastni domovini in s tem zlorabil zaupanje komisije, ki mu je izdala potni list. Javni tožilec William Hitz je v ta namen poklical za pričo tudi Richard a Avensa, ki je direktor omenjene komisije, ki proučuje «zlorabo zaupanja pri izdajanju potnih listov«, Ta je izjavil, da upo podatkih, ki jih ima njegov odbor, je bil .Miller komunist od leta 1943 vsaj do leta 1947». Millerju pa obtožnica očita celo to, da so njegova dela napisana v »temnem, negativnem vzdušju«, kot da bi vsak pisatelj moral gledati na vst tako, kot se zdi prav ameriškim nazadnjaškim krogom vrste Mc Carthv. Toda Millerjev zagovornik Joseph Rauh je na te očitke odgovoril, da Miller ni bil nikoli komunist, da pa je svoja dela pisal tako, kot jih je videl ?n občutil s svojimi očmi in občutki umetniškega u-stvarjalca. Reakcija ameriškega tiska proti tej nesramni gonji je močna. Najbolje bomo to reakcijo prikazali s tem, da na. vedemo izjavo znanega pisca Johna Steinbecka, ki je re. kel: dCe bi bil v koži Arthurja Millerja, ne vem, kaj bi storil, toda tako ta sebe kot za svoje otroke bi želel da bi imeli toliko poguma braniti svoje osebne zadeve tako, kot to dela Miller* Goriško-beneški dnevnik Sestanek na pokrajini V konzorcij za boj proti toči naj bo včlanjen j e obvezno Tudi po drugih pokrajinah so napravili tako in želi lepe uspehe Pred dnevi so se na pokrajini sestali predstavniki krajevnih ustanov, ki so se pomenili o delovanju prostovoljnega konzorcija za boj proti toči. Sestanka so se poleg predsednika pokrajine odvetnika Culota in župana dr. Bernardisa udeležili tudi ravnatelj pokrajinskega kmetijskega konzorcija inž. Marsano ter števerjanski župan g. Her-menegild Podveršič in župani furlanskih občin. Glavni namen sestanka je bila proučitev stanja konzorcija v lanskem letu ter da se naredijo potrebni koraki za njegovo okrepitev. Predsednik konzorcija Marangon se je najprej zahvalil ustanovam za sodelovanje in pomoč pri delovanju konzorcija, potem pa je rekel, da se je ustanova znašla v precejšnjih težavah, ki jih bo mogoče premostiti samo tedaj, kadar se bodo vanj vključili vsi zainteresirani poljedelci. Govornik je s tem v zvezi izrazil željo, da bi se izpopolnil zakon od leta 1901, ki predvideva ustanovitev obveznih konzorcijev. Za njim je spregovoril inž. Marsano, ki je rekel, da je zamisel o ustanovitvi obveznih konzorcijev nujno potrebna in da so v številnih pokrajinah dosegli na tak način zelo lepe uspehe. TiTdi ostali govorniki so podprli težnje voditeljev kr-minskega konzorcija s»—— Potrebno je dovoljenje za prodajo sladoleda Ker so na zdravstveno - higienskih pregledih v preteklosti ugotovili, da je potrebno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiii Dve zlati zapestni uri (Nadaljevanje s 3. strani) na včerajšnji razpravi pa iz njegovih besed ni bilo razvidno, da bi si bil Corbetta skušal pridržati uro samovoljno, ampak da jo je bil pripravljen celo izročiti pokojnikovemu bratu, če bi bil le-ta nekaj podobnega od njega zahteval. Epizoda z zapestno uro Cla-rette Petacci pa zadeva Cor-bettovo ženo Carmen. Kako naj bi le-ta prišla do te ure, iz razprave ni razvidno, izvedeli smo le, d- naj bi se Carmen sama pobahala pred bolno sestro Giovanne Marie Cappellini: ePoglej kakšno lepo stvarco je imela Petaccije-ua». Priča ure sicer ni videla, ker je medtem pomagala bolni materi, ampak je le slišala razgovor med obema: spominja pa se, da je sestra dejala Corbettovi: aKakšna lepa ura., kje si jo ukradla?« Pri soočenju med Corbetto-vo in Cappellinijevo jta je prišlo do tako hudega prerekanja med obema, da je moral predsednik sodišča soočenje prekiniti z vzklikom: «P.o-volj, dovolj, saj ste slabši kot odvetniku, branilec Cor-bettove pa je pojasnil, da med obema ženskama ne obstajajo najboljši odnošaji, ker je bila Maria Cappellini fa-šistka, medtem ko so Corbettovi komunisti. Po tem smo si tudi na jasnem, kakšno vrednost ima Marijino price-vanje. Tretja epizoda pa zadeva obtoženca Martinonija, ki naj bi si pridržal avtomobil bivšega direktorja agencije «3tefani» D'Aquanna, ki je tudi skusal pobegniti z Mussolinijem. O tei epizodi je pričal bivši partizan Pietro Banffi, ki je pojasnil, da je Ugo Martinoni omenjeni avtomobil kasneje izročil na sedežu CLN, zboljšati lokale in naprave, ki služijo za prodajo sladoleda, je županstvo sporočilo, da morajo imeti izdelovalci in prodajalci sladoleda posebno dovoljenje, ki ga bo po predhodnem pregledu lokalov in naprav izdala občinska oblast. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl Dovoljenja ne bodo izdali tistim izdelovalcem in prodajalcem sladoleda, pri katerih bodo ugotovili, da se niso prilagodili določilom omenjene odredbe. Prošnje se pošljejo na kolkovanem papirju na protokolni urad na županstvu; informacije pa daje higienski urad v Ul. Mazzini 7. Izlet v Škocijansko jamo Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 26. t. m. izlet na Kras z obiskom Sikocijanske jame pri Divači, ki le malo zaostaja po lepoti za Postojnsko. Odhod z avtobusom iz Gorice s Travnika ob 7. uri zjutraj preko bloka pri Rdeči hiši in čez Kras do Sko-cijanske jame ter povratek po isti poti. Vožnja za člane po 400 lir, za nečlane po 500 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš V SOBOTO V DOBERDOBU Koncert godbe na pihala Doberdobska godba na pihala bo priredila v soboto ob 20.30 na Trgu sv. Martina v Doberdobu večerni koncert z obsežnim sporedom. Marljivi godci bodo izkoristili to priliko, da pokažejo, kaj so se naučili v zimskem času. Igrali bodo, skladbe raznih priznanih skladateljev. Javnost je vabljena k udeležbi. «» ------- Novi urnik javnih lokalov V veljavi bo od 15. maja do 31. oktobra Goriški kvestor je odredil nov urnik javnih lokalov za našo pokrajino. Novi urnik velja že od 15. maja in ga bodo morali lastniki javnih loka.ov upoštevati do 31. oktobra t. 1, V vseh občinah goriške pokrajine bodo javne lokale odprli ob 6. uri. Kavarne, bari, vinotoči v Gorici, Gradežu in Tržiču se bodo zapirali ob 1. uri, v ostalih občinah pokrajine pa ob 24. uri. Gostilne s hrano ali brez nje bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 24. uri, v o-stalih občinah naše pokrajine pa ob 23. uri. Osmice bodo povsod zapirali ob 21. uri. Krožki ENAL, CRAL, ACLI bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 1. uri, v osta-ih občinah pa ob 24. uri. Opozarjamo, da lastniki lo-ka!-,v, kjer se prodajajo izključno alkoholne pijače, ne smejo biti odprti ob delavnikih pred 1Q. uro, ob praznikih pred 11. uro in zaprti ne pozneje kot ob 23. uri. «»- — Smola kolesarja in nesreča motorista Z rešilnim avtom so sinoči ob 21. uri pripeljali v bolnišnico 46-letnega Avgusta Benedettija iz Ul. Trieste 205. Zdravniško pomoč je potrA boval zaradi poškodb, ki si jih je povzročil pri padcu s kolesa. Kakor se zdi, je bil Benedetti nekoliko vinjen. Predsinočnjim pa so pripeljali v bolnišnico 24-letnega Silvana Simonettija, ki se je prevrnil z motorjem na križišču Ul. Sauro in Ul. Du-ca D’Aosta, Pretresel si je možgane in se ranil v čelo. «»------- Preprečena tatvina kokoši in zajcev Prejšnjo noč so neznanci vdrli v kurnik bolničarja goriške umobolnice Giovanni-ja Cividinija in 23-letnega A-nita Canole, ki stanujeta v Ul. Ganzaroli štev. 10. Tatovi so zavili vrat kokošim in zajcem ter se skušali neopazno odplaziti. Bila je ena ura ponoči. Stanovalci so že spali. Tedaj so tatovi, ki so mislili, da so podvig že zaključili, povzročili tolikšno ropotanje, da so se stanovalci zbudili in pritekli na dvorišče. Ker so ugotovili, da kokoši in zajcev ni več v kletkah, so preiskali okolico in jih našli ( že mrtve. Na begu so tatovi pustili tudi vrečo. Kriminalistična policija je uvedla preiskavo. Življenje Goričanov v marcu v številkah Številke v veliki meri lahko ponaizorijo življenje meščanov. Pred dnevi je izšel mesečnik goriškega županstva, iz katerega je razvidno, da je bilo v marcu na področju občine prisotnih 42.500 oseb, od tega največ med 25. in 36. letom starosti (30 odstotkov). Sklenjenih je bilo 19 porok. Povprečna moška starost je znašala 31 let, žena pa 29 let. Zanimivo je bilo, da so se cene živil na drobno, ki so se pričele nižati že v februarju, v marcu še boij znižale in da je treba po našem mnenju vzrok za ta pojav iskati prav v obmejnem prometu. Se vedno pa naraščajo cene oblačilu. V goriški občini imamo 4 tisoč 708 potrošnike plina, 16 tisoč 70 elektrike in 7.914 potrošnikov vode. V marcu smo porabili 199 tisoč kubičnih metrov plina in okoli en milijon in četrt kWh elektrike. Vrednost naprav občinskih podjetij je tedaj vnašala okoli 900 milijonov lir. V mestu je 1006 obrtnic za lokale. Alkoholne pijače prodajajo v 76 lokalih; dalje i-mamo 89 trgovin na debelo in 410 na drobno. Za ostalo blago imamo še 65 trgovin na debelo in 426 na drobno. Vozilo je 15 mestnih avtobusov in prepeljalo 212.000 potnikov. Podjetje ATA je inkasi-ralo pet milijonov in četrt lir. Iz glavnega kolodvora se je odpeljalo okoli 24.000 potnikov, od katerih 10.000 z znižano voznino. Z letališča pa je odletelo in priletelo po 112 potnikov. iiiiiiiiiimiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiHiilHUiiiiMiiiiiniiiuiiiiiiiii* Razprava na goriški preturi Sest mesecev zapora nepoboljšljivemu tatu Kriminalistična policija je Alonzija aretirala, ker je mislila, da je bil soudeležen pri vdoru v goriško stolnico - Prišla pa je na drugo sled Kriminalistična policija v Gorici je že nekaj časa zasledovala 35-letnega Alberta A-lonzija iz Ul. Colle 10, ker je vedela, da ima mož preveliko nagnjenje do kraje in lahkega življenja. Ko pa so neznanci decembra okradli stolnico in odnesli iz nje razne dragocenosti, je policija o-krepila nadzorstvo nad vsemi tistimi, ki so zapisani v policijskih kartotekah. Med temi je seveda bil tudi Alon-zi, ki je bil zaradi tatvin, kupovanja ukradenih predmetov in pijančevanja že večkrat kaznovan ter zaradi tega dober znanec s kriminalistično policijo. Ko se je Alonzi najmanj nadejal, so na vrata potrkali agenti in pregledali njegovo stanovanje, ker so ga osumili, da je bil soudeležen pri kraji v stolnici. Našli niso nobenega predmeta, ki bi kazal na njegovo soudeležbo pri kraji od lanskega decembra, pač pa so našli v njegovih predalih nekaj orodja, ki ga je mož uporabljal za izvrševanje svojega «poklica»; našli so namreč nekaj stikal za avtomobil ter en nekoliko večjj ključ. Med preiskavo so našli tudi zastavljalni listek goriške hranilnice. Po tej preiskavi, ki so jo izvedli 15. decembra lani, to je nekaj dni po tatvini v stolnici, so šli agenti v hranilnico, kjer so ugotovili, da je Alonzi zastavil več dragocenih zlatih predmetov; med drugim so bili štirje zapestni okraski, trije obeski, trije prstani in moška žepna ura. Ko so Alonzija vprašali, kje je zastavljene predmete dobil, se je delal, kot da ne ve. Ker policiji ni hotel povedati njihovega izvora, sit imeli agenti dovolj razlogov, da so ga osumili kraje in ga prijavili sodišču, kjer so ga včeraj sodili zaradi dveh točk obtožnice: 1. ker so pri njem našli razne ključe, ki so mu služili za vdiranje v stanovanja, 2. ker ni mogel dokazati, kje je dobil zastavljene dragocenosti. Sodniki so ga spoznali za krivega in ga obsodili na šest mesecev zapora ter na plačilo sodnih stroškov in taks. Športni dnevnik Danes popoldne registracija koles v Milanu Uglajena so zadnja jutri bo startal tudi Koblet Koblet bo imel v mednarodnem moštvu tri svoje spremljevalce Bobetu je žal po Bartaliju, Coppiju in Magniju DAVISOV POKAL Kot smo že včeraj omenili, so med favoriti letošnje dirke v prvi vrsti inozemci in med njimi posebno Louison Bobet, zmagovalec treh zaporednin krožnih dirk po Franciji. Ko so Bobeta vprašali če so mu bile ljubše prejšnje dirke, ko so vozili se Bartali, Coppi in Magni, ali pa sedanje, je odgovoril: «Ko so bili se Bartali, Coppi in Magni, je bilo drugače. Treba je bilo biti v stalni pripravljenosti na njihov pobeg in skušati uiti pred njimi. Danes pa je treba dirko nadzorovati kar predstavlja en napor več, čeprav so po drugi strani nasprotniki slabši. Kljub temu so mi bili ijubši prejšnji «Giri», ker je bila teža dirke razdeljena«. Prav zaradi tega pa je prišel Louison Bobet letos v Italijo v spremstvu dobro pnpravlje- MILAN, 16. — V teku nocojšnjega večera in jutrišnjega dopoldneva bo vsa karavana krožne kolesarske dirke po Italiji zbrana v Milanu. Registracija koles bo jutri med 15. in 18. uro, ko bodo razjasnjene tudi zadnje negotovosti, med katerimi predstavlja največjo nastop Kobieta, ki je nenadoma postal spet dvomljiv v zvezi s sestavo moštva Faema. Vodstvo moštva namerava dati namreč Kobletu samo dva sotekmovalca po njegovi Izbiri, Koblet; pa je ^zahteval tri, t. j. poleg Pianezžija in More-sija še Strehlerja. Ce bi bila sprejeta Kobletova zahteva, potem bi moral izpasti eden od italijanskih tekmovalcev, na kar pa vodstvo Faema doslej ni pristalo. Kobiet se sicer še ni dokončno odločil, toda če se jutri ne bo predstavil k registraciji koles, bodo namesto Švicarjev vskočili Italijani, kar pa bi imelo lahko tudi resnejše posledice. Možno je namreč, da bi v tem primeru švicarski športni forumi nasprotovali etapi v Sionu. Ostale novice: Start Diega Ronchinija ni zagotovljen zaradi nevšečnega vnetja v grlu. Moštvo Asborno je dopolnil Gi-no Guerrini, moštvo G. S. Bil pa Accordi in Nino Assirelli. Situacija v moštvu Carpano-Coppi še ni jasna. Ker ni na razpolago dovolj izkušenega dirkača, bo moštvo verjetno startalo z dirkačem manj. Sporazum dosežen MILAN, 16. — Pozno zvečer je bil dosežen sporazum s švicarsko kolesarsko zvezo glede mednarodnega moštva. Sprejeta je bila Kobletova zahteva in v moštvu bodo poleg njega še trije Švicarji: Pianezzi, Mo-resi in Strehler. Glede 'tali-janskih dirkačev, ki bodo dopolnili moštvo, bodo sklepali Jutri. S tem je bilo rešeno vprašanje, ki je ogrožalo nastop švicarskih dirkačev na letošnjem uGiru«. nega moštva, v katerem sta odlična Geminiani in Rolland ter najbolj zvest med zvestim’ — brat Jean Bobet. Nobenega dvoma ni, da je naloga francoskega moštva najbolj težka, ker bo moralo odbijati napade ne samo Italijanov, temveč predvsem Belgijcev, ki imajo Impanisa v odlični kondiciji, Holandcev z Wagtmansom z visoko moralo, Spancev, ki so močni kljub odsotnosti Baha-montesa in seveda Gaula. Poleg tega, pa je retošnji #Giro» eaen najtežjih v zadnjih letih. Težave se oodo začele že v drugi etapi na kronometer s ciljem v strmini, ki ima na daljavi 30 km 1000 m vzpona. Naslednji vzpon bo na Loretu in nato prelaz Somma komaj 16 km pred ciljem. V etapi Terni - Pescara oo vrh Corno in v etapi Pescara - Na-poli kar tri težke vzpetine. Pred Montecatinijem bo Sar. Baronto, nato Bracco, Ruta, Veliki Sv. Bernard 'n končno visoka planota Čampo del Fio-ri, kjer bo verjetno padla odločitev, čeprav vrhov tukaj se ne bo konec. Na vrsti so še prelaz Sempione, zloglasni Bon-done in dolomitska prelaza Roile, Brocon ter San Lugano. Francosko moštvo ima ob takem značaju etap vse pogoje za uspeh. Ce pa bi Louison Bobet ne dal vse od sebe. potem bi postala dirka negotova in v tej negotovosti bi lanko prišli do besede tudi Italijani v prvi vrsti z Maserjem m Nencinijem. NOGOMET Švedska hoče Liedholma za tekmo proti Madžarski STOCKHOLM, 16. — Švedska nogometna zveza je pismeno zaprosila italijansko zvezo za dovoljenje, da bi član Milana Liedholm smel nastopiti za svedsko državno reprezentanco 16. junija v Stockholmu v tekmi proti Madžarski. Prav tako je švedska zveza zaprosila, da bi v poletnem času lahko nastopali za svedsko reprezentanco tudi drugi švedski igralci, ki so člani italijan. skih moštev. V Stockholmu u-pajo, da bo Liedholm lahko nastopil za reprezentanco tudi proti Finski in Danski. Italijanska nogometna zveza je mnenja, da mora najprej Milan sam dovoliti Liedholmu, da lahko igra za Švedsko, zveza pa bo dala svoj pristanek le v kolikor tekma, ki jo mora Milan igrati 16. junija, ni vazna za obstoj v ligi. FIGC je danes dara svoj pristanek, da lahko član Inierja Vonlanthen nastopi v nedeljo v reprezentanci Švice proti Škotski. Italijanska zveza je dala svoj pristanek zato, ker tekma med Interjem in La-ziom ne more vplivati na obstanek v ligi. Šport med slovensko mladino Odbojkarsko prvenstvo dijakinj slovenskih šol Po do sedaj odigranih tekmah vo-dijo dijakinje trgovske akademije Italija-Holandsfca od sobote do ponedeljka SCHEVENING, 16. — V Scheveningu na Holandskem bo od sobote do ponedeljka teniški dvoboj med Ita-.jo in Holandsko, veljaven za drugo kolo Davisovega pokala. Izid zre. banja nasprotnikov je bil naslednji: sobota, 18. maja: Dehnert Merlo in Van Dalsum - Pie* trangeli; nedelja, 19. maja: Van Dalsum, Dehnert - Sirola, Pietran. geli: ponedeljek, 20. maja: Van Dalsum - Merlo in Dehnert - Pietrangeli. Favoriti so Italijani. 5j£ jjc jjs BARCELONA, 16. — V četrtfinalu teniškega turnirja v Barceloni je Amerikanec Herb Flam premagal Italijana Mag-gija s 6:1, 6:4, 6:4. Prej je Mag-gi izločil Avstralca Woodcocka s 6:3, 2:6, 8:6. Kot med dijaki, je Dllo tudi med dijakinjami višjih srednjih šol v teku medšolsko odbojkarsko prvenstvo, ki ga je organizirala in ga vodi profesorica telovadbe Suhodolčeva. Na turnirju sodelujejo vse višje srednje šole, t. j. trgovska akademija, realna gimnazija, klasična gimnazija m učiteljišče. Tekme se odigravajo v telovadnici Nižje gimnazije pri Sv. Jakobu ob lepi udeležbi gledalcev in gledalk. Nastopajoče ekipe igrajo v sledečih postavah: Trgovska: Zampar, Batista Jerina, Hmeljak, Valoppi, Rol' (Ferletič). Realna: Martinuzzi, Bolko, Martelanc, Fonda, Metlika, Luin (Campanali). Klasična: Kale, Colja, Marx, Seznam moštev in dirkačev SNG za Tržaško ozemlje gostuje v nedeljo 19. t. m. ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvorani z dramatično igro Zgodba za smeh Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 in v kavarni Bratuš. Sedeži 250 in 150 lir, stojišča 100 lir DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18. tel. 21-24. — KINO — CORSO. 17.00: «Car gozda«, dokumentarni film. VERDI. 16.00: «Očetje in sinovi«, V. De Sica, M. Mastro-ianni. A. Lualdi. CENTRALE, 17.00: «Galebov klic«, R. Anton, Colen Muei-ler. VITTORIA. 17.00: »Tista starost«, E. Feuillere, N. Ber-gere. Mladini prepovedano. MODERNO. 17.00: «Lepotica iz Rima«, S. Pampanim. Seznam moštev in dirkačev, ki se bodo udeležili letošnje kolesarske dirke po Italiji: FRANCIJA Športni direktor: Sauveur Du-cazeaux Barbotin Pierre Bobet Jean Bobet Louison Cohen Max Coste Charles Geminiani Raphaiil Le Ber Claude Rolland Antonin BELGIJA Športni direktor: Lčon Van-derhulst Van Steenbergen Hlk Vlaeyen Andrč Vannitsen Willy Impanis Raymond Janssens Marcel Sorgeloos Edgard Couvreiir HIlaire Van Genechten Richard ŠPANIJA Poblet Mlguel Hotella Salvador Chacon Miguel Ruiz Bernardo Galdeano Jesus Company Gabriel Serra Jose Iturat Vincente HOLANDSKA športni direktor: Kess Pel- ‘lenaers VVagtmans Wout Van Est Wlm De Groot Dan Van De Brekel Plet Voorting Gerrit Nolten Jan Kerstein J. B. Donker Plet G. S. FAEMA Športni direktor: L. Guerra Gaul Charly (Luksemburg) Erzner Marcel (Luksemburg) Koblet Hugo (Švica) Strehler (Švica) Pianezzi (Švica) Moresl (Švica) Ciampl Silvano Emillozzi Alberto BIANCHI Športni direktor: Franco Ag-gugini Bruni Dino Buratti Giuseppe Conterno Angelo Defilippis Nino Favero Giuseppe Gludlcl Pietro Miserocchi Angelo Ronchlnl Diego LEGNANO Športni direktor: Eberardo Pavesi Albani Giorglo Baldini Ercole Bartoiozzi Valdemaro Fabbri Nello Grassi Lino Massocco Ugo RanuccI Sante Zucconelli Vlncenzo SAN PELLEGRINO Športni direktor: Luigi Sardi Barale Germano Barale Giuseppe Dante Peppino Nicolo Carlo Restelli Ezio Piscaglia Angelo Sabbadin Alfredo Tessari Silvano ATALA Športni direktor: Alfredo Si-vocci Astrua Glancarlo Barozzl Danilo Cestari Aurelio Falaschi Roberto Fantini Alessandro Montl Bruno Padovan Arrlgo Velucchi Nello G. S. BIF Športni direktor: Silvio Pe-droni Baffi Pierino Ferlenghl Glanni Fornara Pasquale Modena Vasco Mori Mario Serena VValter Accordi Remo Assirelli Nino BOTTECCHIA-GRIPO Športni direktor: Giordano Cottur Benedetti Rlno Boni Guldo Bottecchia Emillo Carlesi Guldo Favero Vito Mauso Giuseppe Piazza Donato Uliana Antonio TORPADO Športni direktor: Vasco Ber-gamaschl Bagnara Rino Bartalinl Remo Caivi Giuseppe DalTAgata Gilberto Maule Cleto Romagiioil Benito Zamboni Adriano Tosato Mario G. S. ASBORNO športni direktor: Fiermo Ber-tolazzo FaliarinI Giuseppe Gervasoni Mario Messina Guido Michelon Giuiiano Negro Alberto Pettinatl Giovanni Rossello Vlncenzo Guerrini GIno G. S. CHLORODONT Športni direktor: Gaetano Bel-Ioni Moser Aldo Nencini Gastone Baroni Mario Martini Alfredo Minardi Giuseppe Pezzi Luclano Plntarelli Giuseppe Tognaccini Bruno CARPANO-COPPI Športni direktor: Ettore Milano Coletto Tino Gismondl Michele Gaggero Stefano Filippl Riccardo Cainero Giuseppe Nascimbene Pietro Cassano Colombo X X Benčič, Prelec, Ukmar (Furla-nič). Učiteljišče: Malalan, Sirca, Vidan, Ukmar, Mezgec, Sla* vec. Do sedaj odigrane tekme so se končale takole: Trgovska-Klasična 15-10, 15-12 Klasična ■ Realna 15-5, 15-2 Trgovska - Realna 15-8, 15-3 Po do sedaj odigranih tekmah je lestvica naslednja: 1. Trgovska 2 tekmi; 2 zmagi, 0 porazov: 2. Klasična 2 tekmi; 1 zmaga, 1 poraz; 3. Učiteljišče 0 tekem, « zmag, 0 porazov; 4. Realna 2 tekmi; 0 zmag, 2 poraza. Kot nam pričajo rezultati do sedaj odigranih tekem, bo P°* stala letošnja odbojkarsaa p** vakinja slovenskih sol med ženskami trgovska akademija, ki je doslej vse odigrane tekme odločila v svojo korist. U-čiteljiščmce niso doslej odigrale še nobene tekme, zato j* o njih težko govoriti. Na tem prvenstvu se pojavljajo dijakinje z boljšo igro, kot na medrazrednem prvenstvu, o katerem smo poročali pred časom. SERGIJ BONAČ AVTOMOBILIZEM Moss najhitrejši včeraj v Montecarlu MONTECARLO, 16. — Anglež Stirling Moss je na današnjih poskusnih vožnjah za ve* liko nagraoo Monaca, ki bo V nedeljo, z avtom «Wanwall» dosegel najboljši čas I'44”4 (na 3,145 km) s povprečno brzino 108.450 km na uro. Drugi n»J' boljši čas je dosegel Argentinec Manuel Fangio z «Mase-rati« s časom 1’44' 5 in s P°* vprečno hitrostjo 108.346 km-AvtomoDili «Ferran» niso ** prispeli. Odtovorm ure d sne STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Trt* KINO ŠKEDENJ predvaja danes 17. t. m. ob 18. uri Republic film: „0tok na asfaltu'* ooooot)000000000000000030000<000000000000000000000000000000000000000000000a0000000000000000000000000000000000000000000000eo00000000000000000000000000000000a00000 zunaj?« Velika dvorana je bila zaprta, v baru pa so še delali. Bilo Mož je takoj odgovoril, da ne. je nekaj malega zaspanih gostov. Dal si je postreči z dvema «Saj sem vedel. Nič za’ to. Dam tl časa do jutri zjutraj, zajetnima obloženima kruhoma in naročil piva; popil je tri joovOoac.oooooooooooooO GEORGES SIMENON 25. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba j «Niso poskušali odpeljati tudi ženske?« «Omenil sem jim to, ko so šli po hodniiku. Zavohal sem, da me bo vsa ta zadeva spravila v hude škripce in sem želel, nai bi šli Vsi. Vedel pa nisem, da bo rodila. Odšel sem k njej in ii dejal naj se pobere za onimi. Samo hladno me je gledala iz postelje. Vem, da zna francosko veliko bolje, kot kaze. Ni ji bilo za mar, da bi mi odgovorila. Kmalu nato je dobila popadke in tedaj sem spoznal', da se ne more nic vec ukreniti.«je Maigret; inšpektorju, »moraš počakati, da pride Moers. Ne puščaj nikogar v ti dve sobi, zlasti ne tega cigana. Si oborožen?« ... . . Inšpektor je pokazal na debelino pri zepu suknjiča, kjer je imel samokres. «Reci Moersu, naj poišče vse prstne odtise in naj odnese vse, kar bi utegnilo dati kakšne indicije. Seveda niso pustih nobenega pisanja, o tem sem se prepričal.« Po obeh sobah so bile razmetane nogavice, hlače, ena harmonika, škatla z iglami ln sukancem, več kupčkov igralnih kart in nekaj lesenih kipcev, zrezljariih z nožem. Maigret je odšel za gospodarjem po stopnicah. Za vso pisarno je bila slabo razsvetljena in nezračna čumnata, ob steni zložljiva postelja, spredaj mizica, na njej gorilnik in krožniki z ostanki jedi »Si zapisoval datume, ko je ta sodrga ostajala ponoči da se tega spomniš. Razumeš? Jutri zjutraj pridem k tebi ali pa pošljem koga, da te pripelje k meni v urad. In ti mi boš povedal datume, natančne datume, ki jih potrebujem. Ce pa ne, pojdeš pod ključ. Razumel?« Gospodar je hotel še nekaj povedati. »Ce bi se po naključju vrnili, ali mi... ali mi dovolite, da uporabim samokres?« »Torej veš dobro, kakšni tički so, a? Bojiš se, da te pošljejo za Viktorjem?« »Bojim se, da.» «Na cesto bom postavil stražnika.« »Lahko pridejo skozi dvorišče.« . «Tudi na to mislim: drugega stražnika bom poslal pa v Ulico Vieille-du-Tempie.» Zdaj so bile ulice že prazne in mirne. Nikjer ni bilo več sledu nočne racije. Po hišah ni bilo več luči in vse je zopet spalo, razen tistih, ki so jih odpeljale »marice« in razen Marije, ki je bila v bolnišnici in je tmela zdaj roditi, medtem ko je stal pred vrati njene sobe inšpektor Lucas. Maigret je postavil na stražo oba policaja, kakor je bil obljubil gospodarju. Dal jima je natančna navodila. Potem je počakal, da pride kakšen taksi po Ulici Rivoli. Noč je bila jasna in hladna. Malo si je pomišljal, ko je vstopal v taksi. Ali je res mogoče, da prejšnjo noč ni spal? Kaj ni imel na razpolago tri dni, da bi si ozdravil tisto znamenito Influenco? Kdo ve, če je Moers kaj spal? »Kje bi bil kakšen lokal odprt?« je vprašal izvoščka. Nenadoma je začutil, da je lačen, lačen in žejen. Ob misli na čašo mrzlega piva z belo mehko peno so se mu pocedile sline. «Razen nočnih lokalov je odprto samo pri .Caupole’, ali pa kavarnice pri Glavnih skladiščih.« Saj je to sam vedel. Cernu neki je vprašal vozača? «Pelji do .Catipole’!« čaše drugo za drugo. Zunaj ga je čakal taksi. Ura je bila štiri zjutraj. »Zdaj me pelji na Nabrežje Orfčvres!« Ko je že sedel v taksiju, se je premislil. «Ne! Zavij raje na policijsko ravnateljstvo na Nabrežje Orloge!« Vsi tisti, ki so jih ponoči nalovili, so bili tam. Po hodnikih je vel isti vzduh kakor v Ulici Roi-de-Sicile. Moški ob eni, ženske pa ob drugi steni. Tu so bili potepuhi, pijanci, pocestnice tudi iz raznih drugih delov mesta, slučajno nabrani. Eni so spali na klopeh, drugi so se sezuli in si trli razbolele noge. Nekaj deklet se je šalilo s stražniki skozi mrežo. štirje stražniki so igrali na karte in kuhali kavo na peči. Inšpektorji so pričakovali Maigreta. Navadno so čakali uradnih ur ob osmih, da pregledajo listine vsem tem ljudem in jih potem peljejo na zdravniški pregled in na tehnični urad zaradi prstnih odtisov. »Kar začnimo, fantje! Listine bo že zjutraj pregledal dežurni inšpektor. Najprej zaslišite vse tiste, ki stanujejo v Ulici Roi-de-Sicile, zlasti ženske. Pazite pri tistih, ki stanujejo v hotelu ,Pri zlatem levu’! Vprašajte jih, če kaj vedo o Mariji in o Romunih.« Na kratko jim je opisal člane tolpe. Vsak inšpektor je sedel za mizo in zasliševanje se je začelo. Trajalo bo vse do jutra in čez. Potem je Maigret odšel po temnem hodniku, ki je vezal policijsko ravnateljstvo z njegovim uradom. Tipaje je Iskal po stenah stikala, da bi prižgal luči. Našel je nočnega čuvaja Josepha, ki ga je veselo pozdravil. Bil je zadovoljen, da se je zopet znašel v svojem okolju. V uradu pri inšpektorjih je gorela luč. Ravno takrat je zabrnel telefon. Maigret je vstopil. Pri telefonu je bil Bodin in je odgovarjal: »Takoj bo pri aparatu, ravno zdaj vstopa.« Bil je Lucas in je poročal, da je Marija rodilo fantička, težkega štiri kilograme. Nesrečnica je skušala skočiti iz po* stelje, ko je bolničarka za trenutek zapustila sobo, da okopa novorojenčka. Til. Pred bolnišnico Laennec v Ulici Sčvres je Maigret stopil i® taksija in zagledal velikanski avtomobil s tablico diploma^ skega zbora. Pod stebriščem je čakal visok suh človek. Nje* gova obleka ln vsa zunanjost je kazalo skrbno natančno®• • Govoril je z zelo umerjenimi kretnjami, ves njegov izraz J® bil uglajen, besede je izgovarjal namenoma počasi. Vsakomur, ki ga je videl, se je moral zdeti izreden pojav. Sicer je bil P" čisto navaden tolmač romunskega poslaništva. «Njegova ekscelenca ml je naročil...« je začel. . Maigret ga je prekinil s suhim »dobro!« in Je šel P1*0 njim proti vhodu v bolnišnico. , Lucas je bil na hodniku pri oknu in je zamišljeno Sledf na vrt. Jutro je bilo sivo in deževno. Bolničarka ga je moral večkrat prositi, naj ne kadi. Zdaj je pokazal s prstom M&' gretovo pipo in pripomnil: »Boste videli, da vam bo ukazala ugasiti, gospod šef.« Počakali so, da jih službujoča bolničarka pelje v poroa-ničino sobo. Ta bolničarka je bila srednje starosti in se J® po vsem videzu gladko požvižgala na Maigretovo slavo, tu« sicer ni bila kaj posebno obzirna do ljudi s policije. »Ne smete Je utrujati. Prosim, da ne vztrajate, ko van bom dala znak, da morate oditi.« r Maigret je skomiznil z rameni v znak, da mu to še za m» ni, in je prvi stopil v belo sobico. Marija je na videz drema*"1 poleg njene je bila novorojenčkova posteljica. Skozi Pr>P\;h trepalnice je prodiral njen pogled in opazoval kretnje ob® mož. Bila je še lepša kot tisto noč, ko so jo prijeli: v obratu je bila malo bolj bleda in lasje, ki so bili zdaj spleteni v ki«®-so ji obkrožali obraz. Maigret je položil klobuk na stol in se obrnil do Romuna-»Prosim, vprašajte Jo, kako se imenuje.« (Nadaljevanje sledi)