časopis kolektiva industrije motornih vozil | Vselej moramo vedeti, kdo za kaj odgovarja Iz Titove poslanice občanom Jugoslavije ob nastopu novega leta 1980 Minilo je še eno leto naše zelo intenzivne dejavnosti tako na notranjem kakor na med-narodnemprizorišču. To leto je potekalo v znamenju nadaljnje graditve samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, v znamenju vsestranskega razvoja vseh naših republik in pokrajin ter stabilnosti naše skupnosti v celoti. Hkrati je plodna zunanjepolitična dejavnost okrepila mednarodni položaj naše države in ji prinesla nova pomembna priznanja Kar zadeva nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema, velja poudariti, da se je nadaljeval proces, ki se je začel s sprejetjem ustave in zakona o združenem delu. Delavski razred je sprejel delegatski sistem kot najboljši način svoje udeležbe pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju družbenih odločitev. Zdaj že teče drugi mandat, v katerem delujejo skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti na delegatskem načelu. Delo delegacij se vse bolj opira na zahteve svoje volilne baze in delovni ljudje čedalje bolj vplivajo na delo samoupravnih organov. Potrebni pa so še nadaljnji, še večji napori za kar najbolj popolno uveljavitev delegatskega sistema. Staro predstavniško prakso namreč le počasi premagujemo. O življenjskih vprašanjih delavcev pogosto odločajo v ozkih poslovodnih krogih delovnih organizacij, in to ne tako redko v sodelovanju s prav tako ozkim krogom funkcionarjev v družbenopolitičnih skupnostih, torej mimo delegatskega sistema. Do tega prihaja tudi zaradi počasnega uresničevanja posameznih sistemskih rešitev, to pa ohranja moč državnega aparata in močan vpliv izvišnih organov ter goji ostanke birokratskih odnosov in krepi tehnobirokratske tendence. Zato nas čakajo resne naloge v boju za kar najbolj učinkovito delovanje našega sistema in za to, da ga obvarujemo pred deformacijami, ki mu grozijo. V tej zvezi bi želel tudi tokrat poudariti pomen uvajanja kolektivnega dela in odgovornosti. To je ena bistvenih značilnosti naše samoupravne demokracije? za našo večnacionalno skupnost pa tudi eden izmed temeljev njene stabilnosti. Kolektivni način dela pomeni enotnost misli in akcije, kar je še posebej pomembno za delovanje ZK. Dogovarjanje in sporazumevanje: edini možni način usklajevanja V minulem obdobju se je še bolj potrdilo, da sta dogovarjanje in sporazumevanje ne samo najbolj demokratični, marveč tudi edini možni način samoupravnega usklajevanja odnosov v federaciji, med republikami in pokrajinama ter v družbi sploh. Zato morajo biti zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije veliko bolj aktivne. V gospodarskem razvoju naše države smo tudi letos dosegli vrsto zelo pomembnih rezultatov. Skupna ekonomska aktivnost je potekala celo bolj dinamično, kakor smo bili načrtovali. Ocenjuje se, da je industrijska proizvodnja bila večja za osem odstotkov, kmetijska pa za pet. Zaposlilo se je nad 200.000 novih delavcev. Povečala se je tudi produktivnost dela, čeprav ne dovolj. Zboljšali so se tudi pogoji življenja in dela naših delovnih ljudi in občanov. Vrednost vseh teh dosežkov je toliko večja, ker smo jih ustvarili v letu resne mednarodne ekonomske krize in katastrofalnih naravnih nesreč, ki so prizadele našo državo. (N adaljevanje na 2. str.) Zimsko veselje za mladino je vendarle tu! Še malo, pa se bodo v polletnih počitnicah do sitega naužili iger na snegu in vsega, kar je združeno z radostmi mladega življenja ... Na sliki: Kastelčev Petrček iz Rakovnika (z belo kapico) s prijateljčki: lahko se postavi, da ima ene izmed najstarejših otroških sani na Dolenjskem (foto Janez Pavlin). Vselej moramo vedeti, kdo za kaj odgovarja (Nadaljevanje s 1. str.) Vendar pa so naš razvoj spremljale tudi težave, ki so se zlasti kazale v visoki inflaciji in zaostrovanju problemov na področju primanjkljaja v plačilni bilanci. Vzroki za te težave so delno v neugodnih mednarodnih razmerah, so pa tudi posledica naših notranjih napak in slabosti. Politike ekonomske stabilizacije v nekaterih okoljih niso resno sprejeli. Izostali sta potrebna organiziranost in učinkovitost pri uresničevanja novih sistemskih rešitev in dogovorjene ekonomske politike. Niso redki primeri, da ne uresničujejo dosledno sprejetih sklepov in načrtov, posebno dogovorov in sporazumov na področju delitve dohodka. Velik del dohodka je še vedno odtujen od delavcev v združenem delu. Podobno obnašanje srečujemo tudi na področju porabe, cen in ekonomskih odnosov s tujino. Negativni pojavi so tudi pri samih proizvajalcih, tudi med njimi so taki, ki so glasnejši, ko zahtevajo svoje pravice, kot pa tedaj, ko gre za izpolnjevanje njihovih obveznosti. V ospredju: gospodarska učvrstitev in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov O vseh teh slabostih, o poteh za njihovo odstranitev pa tudi o ciljih našega razvoja v prihodnjem obdobju podrobno govorijo tudi nedavno sprejeti sklepi predsedstva CK ZKJ. V središču našega zanimanja morata še naprej biti politika ekonomske stabilizacije in razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov. Ti sklepi so poglavitne smernice za obnašanje vseh družbenih dejavnikov v prihodnjem letu in še naprej. V ta namen se je nujno treba odločno usmeriti v povečevanje obsega in izobraževanje kvalitete proizvodnje, v spreminjanje njene strukture, pa tudi v krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela, predvsem s hitrejšim povečevanjem izvoza. Pri tem imajo veliko vlogo tudi ukrepi ekonomske politike, ki spodbujajo interes gospodarstva za izvoz in njegov bolj organiziran nastop zunaj, ob hkratni usmeritvi v uvoz tistega, kar je nujno potrebno in ekonomsko utemeljeno. Odločno moramo obrzdati vse vrste porabe in zagotoviti njihovo usklajevanje z ustvarjenim dohodkom. Brez tega ni gospodarske stabilizacije, katere bremena morajo nositi vsi družbeni sloji, ne samo delavski razred. Varčevati moramo. To so danes prisiljene početi tudi veliko bolj razvite in bogate države, kot pa je naša. Prav tako je potrebno vztrajati v naporih za krepitev materialnega položaja združenega dela, ker je to pogoj za gospodarsko stabilizacijo ter za nadaljnji uspešni razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Ta cilj je mogoče najbolj učinkovito uresničiti z doslednim izvajanjem že sprejetih sis- temskih rešitev in ukrepov ter s sprejetjem še nekaterih novih. Prihodnje leto nas čaka tudi intenzivno delo pri pripravi novega srednjeročnega načrta za obdobje 1981 — 1985. Mislim, da bi morali pri tem zagotoviti odločilno vlogo združenegadela in v tej zvezi tudi aktivno sodelovanje znanosti. V ta plan morajo biti vgrajeni vsi poglavitni elementi, ki bodo zagotavljali dolgoročno ekonomsko stabilizacijo države. V novem letu 1980 moramo zaustaviti neugodna gibanja v našem gospo darstvu in ustvariti pogoje za to, da bo mogoče odločno stopiti na pot njegove stabilizacije. Pred nami so torej velike naloge. Za njihovo uspešno in pravočasno izpolnitev imajo največjo odgovornost komunisti, toda tudi vsi naši delovni ljudje sploh. Toda odgovornost mora biti konkretna. Ne more vsakdo odgovarjati za vse. Zagotoviti moramo, da bomo vselej vedeli, kdo za kaj odgovarja. Da pa bi to dosegli, moramo imeti konkreten in jasen načrt akcije, v katerem bo vsak našel svoje mesto in naloge, od najvišjih organov federacije do občin in vsake delovne organizacije. Skratka: za dosego vseh teh ciljev v prihodnjem obdobju je potrebna najširša mobilizacija naših delovnih ljudi. 21. julij: dela prost dan V terminskih kole daijih za leto 1980, ki ste jih vsi dobili, nam jo je zagodel tiskarski škrat. Iz plansko —ekonomskega sektoija so nam sporoči li, da je 21. julij, kije na terminskem koledarju označen kot delovni dan, dela prost dan. Sodelovanje naših mladincev z mladimi iz Cimosa Na pobudo mladincev iz Cimosa je bilo v decembru organizirano prijateljsko srečanje med mladimi iz Cimosa in naše delovne organizacije. Po ogledu naše tovarne so se mladi v tovariškem vzdušju začeli dogovarjati o možnih oblikah nadaljnjega sodelovanja. Izmenjali so si delovne izkušnje in se pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo pri delu v svoji organizaciji. Ugotovili so da imajo vrsto skupnih težav in prav tako delovnih nalog in da jim bo obojestransko sodelovanje pomagalo pri reševanju nalog. Mladi so se dogovorili najprej za sodelovanje na športnem in kulturnem področju. V začetku tega leta bodo naši mladinci vrnili prijateljski obisk kolegom v Cimosu. „Če kradeš vrednost, ki jo ustvarja drugi...” ,,Samoupravna družba je organizirana skupnost ljudi, ki svobodno izmenjujejo delo, upoštevaje pri tem ne le svoj lastni interes, temveč tudi interes drugega in drugih v celoti, na vseh področjih svojega in družbenega življenja: na delovnem mestu, doma, na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, socialne zaščite, v športnem društvu — skratka povsod, v vseh naših republikah in pokrajinah. Živimo v federativni socialistični republiki Jugoslaviji, v kateri enakopravno vsi, resnično vsi, prevzemamo vse pravice, pa tudi odgovornost za naše skupno življenje, delo in razvoj. Mislim, da je eden izmed prvih dejavnikov te odgovornosti — naš odnos do dela. Proizvodnost dela je še vedno, če jo primerjamo z razvitimi deželami, na nizki ravni. Taka ni le zaradi nerazvite tehnologije in organizacije dela, temveč, rekel bi, zaradi pogosto nemoralnega odnosa do delovnih dolžno-sti Nemoralnega zato, ker s takšnim odnosom pravzaprav živiš na račun drugih, kradeš vrednost, ki jo ustvarja drugi. Vse več je izostankov z dela - v poprečju je to na dan skoraj 10 odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Disciplina na delovnem mestu je pogosto vprašljiva in tako ni čudno, da se marsikatera delovna organizacija znajde v težavnih pogojih poslovanja, pa tudi v izgubi. Pri tem seveda ne gre le za proizvodne delovne organizacije, temveč tudi za organizacije s področja uprave, interesnih skupnosti in druge. Gotovo to ni edini, pa tudi ne glavni vzrok težav, ki jih imamo. Vendar sem prepričan, da se tu začenja odgovornost vsakega izmed nas — s pošte- nim, ustvarjalnim in discipliniranim odnosom do delovnih dolžnosti in obveznosti na vseh delovnih mestih in na vseh ravneh. Dolžnost komunistov in v zvezi s tem vseh samoupravljavcev je, da se povsod in na vseh ravneh borimo za to . . .” To je le kratek odlomek iz govora tov. Staneta Dolanca ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov TRIMA v Trebnjem. Komentar gotovo ni potreben, lahko pa se zamislimo nad povedanim in sami pri sebi začnemo ukrepati. Dober obračun komunistov v proizvodnji I. tovarne avtomobilov v Novem mestu V vseh osnovnih organizacijah ZK so v zadnjem mesecu minulega leta imeli obilo dela. Člani ZK so v svojem delu napravili temeljito „inventuro” in ocenili opravljeno delo. Prav tako so v sveh 00 ZK izvedli volilne konference. V uredništvu Kurirja smo bili o tem obveščeni le toliko, kot smo sami hoteli. Kaj hočemo .. . Ponovno bi lahko zapeli tisti izrabljeni refren, ki ga ves čas pojemo in ga vsi dobro poznate. Toda kaj, ko gre mimo odgovornih kot da ga ni in prav tako je z njihovo odgovornostjo do informiranja, za katero mimo in upravičeno trdimo, daje ni ali skoraj ni. K sreči pa so med njimi tudi izjeme. Poglejmo eno: osnovno organizacijo ZK v proizvodnji I. tovarne avtomobilov, katere sekretar je tov. Jože Piletič. Prav člani te 00 ZK so se temeljito pripravili na eno zadnjih sej v minulem letu. Prostor, kjer je bila volilna konferenca, so okrasili z veliko mero okusa in prizadevnosti in tudi konference so se polnoštevilno udeležili. In pomislite! Niso pozabili poslati tudi nam v uredništvo eno izmed vabil in rade volje smo se vabilu seveda odzvali. Na konferencije sekretar 00 ZK Jože Piletič izčrpno in realno poročal o delu njihove 00, iz katerega povzemamo nekaj ugotavljanj. pozorni na zastavljene naloge ob sprejetju zaključnih računov. Posebno bi poudaril, da nismo vsi zavzemali stališč, ki so bila dogovoijena za akcije. Naj omenim, da se je samo del članov aktivno vključil v delo in tolmačenje raznih materialov. Menim, da se člani ZK premalo samoiniciativno vključujemo v akcije, ki so še kako pomembne za naše delo. Naše delo naj ne bo samo tisto „politično”! Naše delo se odraža z našim vsestranskim političnim delom na delovnem mestu: tu ustvarjamo, delamo in dokazujemo, kako naj delajo tudi ostali. Tu pogrešamo samo-iniciativo naše komunistične zavesti in našega dela. Še kako moramo biti komunisti prisotni pri dogajanju v tozd, kakor tudi v oddelku, kjer delamo. Žal moram reči, da se člani naše 00 ZK vse preveč srečujemo z delom pri organizaciji proizvodnje, vse manj pa se spuščamo v druge akcije. Z delovno disciplino nismo zadovoljni Varčevalni ukrepi, racionalizacija proizvodnje, izraba delovnega časa, realizacija plana, planske in tehnološke discipline: ne bi bilo prav, če teh stvari ne bi kritično ocenili. Vemo, da se pojavljajo problemi, ki so izrednega pomena za naše delo kot zaposlenih ali pa kot članov ZK. Poglejmo, kako pri nas izkoriščamo delovna sredstva! Izraba materiala ni racionalna. Ni dolgo tega, kar smo komunisti zavzeli jasna stališča glede tehnološke in delovne discipline, pa tudi cela tovarna s samoupravnimi organi; žal od tedaj ni bistvenih sprememb. Vemo, da imamo težave z uvoznim materialom. V naši proizvodnji e to ne odraža in če pogledamo samo kako izkoriščamo delovni čas Politično delo: naša vsakdanja praksa! 00 ZK v proizvodnji I. je ob ustanovitvi imela 22 članov, danes pa jih je 25. Lani so sprejeli svoj akcijski program, ki so ga tudi uresničevali in ga po potrebi dopolnjevali. Vendar pa so jih težave znotraj TOZD, predvsem organizacijske, ki so nastale zaradi nepopolnega dela kadrovske komisije, ki ni uspela evidentirati nobenega člana v ZK, nekoliko ovirale pri delu. V svojem izvajanju je tov. Piletič med drugim poudaril: „Naša 00 ZK ni doživela reorganizacijo že pred dvema letoma; to je prvi korak k samoupravni organiziranosti in upam, da so te 00 ZK organizirane že tako, da danes ali jutri postanejo nove tozd, kar nam mora dati in od nas zahtevati, da že sedaj usmerimo pozornost k vsem vprašanjem, ki so povezana z novo organiziranostjo. Z njo predvidevamo višjo stopnjo samoupravne organiziranosti, katero narekuje tudi zakon o združenem delu. Veliko pozornost smo vključili v obravnavo zaključnih računov za leto 1978, prav tako pa v polletni tričetrtletni obračun, ki je v obravnavi ravno sedaj. Tu moram posebno poudariti, da smo komunisti premalo ..... najprizadevnejših osnovnih organizacij V proizvodnji I. deluje ena ZK, ko jo vodi tov. Jože Piletič vemo, da vse še ni tako kot smo se dogovorili. Omenil bi še nekaj: delegatski sistem našega samoupravnega mehanizma v tozd. Menim, da naši delegati niso posem na „mestu”, tako kot jim to nalaga delegatski sistem. Vsi, ki so delegati tako DS, TOZD, DO in ostalih DPS ter raznih SIS, niso v popolnosti dojeli svojega položaja kot ga predvideva delegatski sistem. Naši delegati vse premalo delajo oziroma ne prenašajo stališč in sklepov tistim, katerim so to dolžni. Ni še primera, da bi delegat DS ali pa SIS ali kdo izmed vodilnih prenesel nek sklepdrugim, ki so ga za to izvolili. Žal to opravljajo delno samo še vodstveni organi, vodje oddelkov, pa tudi ti ne vsi. Če hočemo, da bo ta sistem zaživel, se moramo še kako bolje angažirati in samoiniciativno nastopiti, da bo vse to dobilo pravi odraz delegatskega odločanja. Zdaj znamo samo reči: „Oni so se zmenili in tako bo”, mi pa bomo to potrdili z dvigom rok. Ne, tako ne more biti... in taki delegati ne smejo biti! Delegat se mora vedno opredeljevati za skupne interese in za potrebe tako delavca kakor svoje tozd. Samoupravljanje, z njim je pa povezan tudi delegatski sistem, omogoča delavcu, da svobodno izraža interese delovnih ljudi in jih demokratično usklajuje v okvirih delegatskega sistema. Ko se srečujemo s temi slabostmi moram poudariti, da moramo prav mi komunisti narediti premik prav sedaj, ko bodo kadrovanj novi delegati na vseh ravneh v naših tozd. Izbirati moramo take delegate, ki bodo kos prenašati zahteve kakor tudi realne ugotovitve tako na samoupravne organe kakor nazaj. Na volilni konferenci so bili izvoljeni v sekretariat: Jože Piletič — sekretar, Boris Črnič — namestnik, Vinko Škof, Gabrijel Cvetkovič in Boris Piletič. J. Š. iiiiiiiiiiiilllilllliiiiiiiiiiimiimiliiiiiiiiliiliiiiliiiiiii Borovo: letos 20,5 milijona parov obutve 16.000 delavcev naše največje čevljarske industrije BOROVO bo letos izdelalo 20,5 milijona parov obutve, s čimer bodo lanski izvoz povečali za dobro četrtino. Zdaj pa zares: združeno delo v okviru svobodne menjave dela Sodelovanje izobraževalnega centra za tehniške stroke z združenim delom na dolenjskem področju Preobrazba srednjega in visokega šolstva v usmerjeno izobraževanje tako z vsebinskega kot organizacijskega vidika presega pojem šolske reforme. Ne gre torej za zgolj preoblikovanje šolskih ustanov, nove vzgojno— izobraževalne programe ter za spremembe v učnem procesu znotraj šol. Smiselno uveljavljanje usmerjenega izobraževanja zadeva sleherno organizacijo združenega dela tako v materialni proizvodnji kot v družbenih dejavnostih. Skrb za enostavno in razširjeno kadrovsko reprodukcijo je naloga vsake temeljne organizacije združenega dela in vsake delovne skupnosti. Zato je pri pripravi vseh srednjeročnih načrtov razvoja potrebno enako skrbno kot druge razvojne sestavine načrtov upoštevati tudi kadrovske in izobraževalne potrebe v združenem delu. Pred nekaj dnevi je bil sprejet zakon o svobodni menjavi dela na področju izobraževanja. V zakonu je opredeljeno sodelovanje proizvodnih delovnih organizacij s šolstvom. Šele sedaj lahko govorimo o združenem delu v okviru svobodne menjave dela. Moramo poudariti, da se je naš center že mnogo prej povezoval z delovnimi organizacijami in da je zakon samo potrditev takih hotenj. Najplodnejše sodelovanje je z največjo DO na Dolenjskem — z Industrijo motornih vozil To je tudi razumljivo, saj izobražujemo za potrebe IMV preko 600 učencev. Delavci IMV so bili pobudniki ustanovitve srednje strojne šole, vseskozi podpirajo razširitev in finančno pomagajo. Prav tako izhaja pobuda za ustanovitev višje šole strojne stroke iz IMV. Na zadnji seji centralnega delavskega sveta pa so se dogovorili, da bodo pokrovitelji našega centra. T ako smo delavci centra obiskali delavce IMV v soboto, 15. 12. 1979, kjer smo si ogledali celotno proizvodnjo. Na koncu smo se dogovorili o vseh oblikah sodelovanja in prišli do sklepa, da naj pokroviteljstvo ne bi bilo samo v dosedanjem obsegu, ampak naj se razširi na vse mogoče oblike v okviru svobodne menjave dela. Dogovorili smo se tudi, da bomo skupaj oblikovali pogoje za formiranje enote posebne izobraževalne skupnosti kovinsko predelovalne industrije. Dogovorili smo se za skupno politiko vpisovanja poklicev strojnih strok, nagrajevanja učencev, napredovanja po stopnjah izobraževanja, izobraževanje v sami proizvodnji itd. Prepričani smo, da bo sodelovanje IMV — Izobraževalni center za tehniške stroke vzorno. Tudi z drugimi delovnimi organizacijami smo se dogovorili o nosilcih izobraževanja v združenem delu. Slovensko gradbeno podjetje Pionir je nosilec izobraževanja za gradbeno stroko. Dogovorili smo se o planiranju izobraževanja. Skupaj smo prišli do sklepa, da je najboljša varianta, da ustanovimo v Novem mestu redno gradbeno tehniško šolo in višjo šolo ob delu. Postopek za ustanovitev redne gradbene šole je že v teku, višja šola ob delu že deluje. Potreb po kadru gradbene stroke je toliko, da nameravamo letno vpisovati en oddelek v tehniško šolo. Sodelovanje s Pionirjem moramo še razviti do najvišje stopnje. T ovarna zdravil Krka je nosilec izobraževanja za kemijsko in farmacevtsko stroko. Zaenkrat poteka farmacevtska šola, za katero nam tudi Krka daje pomoč njihovih strokovnjakov za potek vzgojnoizobra-ževalnega procesa. Dogovorili smo se, daje potreb po kemikih na Dolenjskem toliko tudi v ostalih organizacijah (IMV, Novoteks, Novoles, Labod itd.), da bomo morali letos vpisovati po en oddelek na tehniško šolo kemijske stroke. Krka nam nudi vsestransko pomoč pri izobraževanju farmacevtov. Skupaj smo organizirali oddelek kemijskih procesničaijev ob delu. Tovarna Novoles je nosilec izobraževanja za lesno stroko. Potrebe po lesnih tehnikih so se zmanjšale, vendar bo potrebno vpisovati vsako 3. leto tudi oddelek za lesne tehnike. Tudi Novoles nam daje vsestransko pomoč strokovnjakov za poučevanje na šoli in je zainteresiran, da proces v redu poteka. Iskra N ovo mesto je nosilec izobraževanja za elektro stroko. Glede na to, da so pri izobraževanju elektro stroke še določeni problemi, nismo razvili sodelovanja z Iskro do prvega razvoja. Največje skupno delo nas vse čaka pri praipravah in izvajanju usmerjenega izobraževanja. Ugotavljamo, da na usmerjeno izobraževanje nismo pripravljeni, predvsem pa to ni združeno delo pri izpeljavi vzgojno izobraževalnega procesa v proizvodnih organizacijah. Saj ni pravilno opremljenih prostorov, izobraženih inštruktorjev in ostalih pogojev. Za srednjeročno načrtovalno obdobje na Dolenjskem je značilno ekstenzivno zaposlovanje novih delavcev Izobrazbena sestava zaposlenih se ni izboljšala v prid deleža tistih profilov strokovnih kadrov, ki imajo poleg uspešno končane osnovne šole tudi ustrezno strokovno izobrazbo, ki daje temelj za zahtevnejše kategorije del in nalog. Organizacije združenega dela so torej zaposlovale več delavcev brez kakršnekoli strokovne izobrazbe ali s strokovno usposobljenostjo za enostavna ali manj zahtevna dela in naloge, manj pa delavce s širšo strokovno izobrazbo. (Nadaljevanje na 5. str.) V decembru si je našo delovno organizacijo z zanimanjem ogledal učiteljski zbor ICTS. Pokončanem ogledu so se učitelji in predstavniki naše DO usedli za isto mizo in pričeli razgovor o še tesnejšem sodelovanju med izobraževalnim centrom in šolo. (Nadaljevanje s 4. str.) Stalna skrb za lastne strokovne kadre in permanentno izobraževanje delavcev je in bo še bolj kot doslej naloga sleherne organizacije združenega dela. Razen tega bodo morale vse organizacije združenega dela prevzeti del odgovornosti tudi za uresničevanje nekaterih sestavin vzgojnoizobraževalnega procesa, za katerega bodo sicer odgovorne šole. Izobraževanju lastnih delavcev bodo mnoge organizacije združenega dela morale posvetiti več načrtnosti kot doslej. Če hočemo dosledno uresničevati eno izmed temeljnih načel usmerjenega izobraževanja: nenehno povezovanje izobraževanja in dela, potem je treba začeti že pri osnovnem izobraževanju tistih delavcev, ki nimajo uspešno končane osnovne šole. Statistični podatki opozarjajo, da je teh delavcev zelo veliko. Ta kategorija zaposlenih skorajda nima stvarnih možnosti za izobraževanje ob delu. Vemo pa, da ni napredka brez modernizacije tehnologije in večjega znanja ter nenehnega posodabljanja tega znanja. Delavec brez znanja in potrebe po posodabljanju znanja se bo težko prilagajal spremembam in novim zahtevam, ki jih poraja družbeni razvoj in se nenehno pojavljajo z napredkom znanosti in tehnologije. Brez širjenja in poglabljanja samoupravljalske dolžnosti in pravice bo bolj ali manj odvisen od tistih, ki jim je zaupano upravljanje in poslovanje in od vsakogar, ki ima več znanja in obvladuje več informacij. Zato bo skrb organizacij združenega dela za pridobitev osnovnošolske izobrazbe ob strokovnem usposabljanju pomemben del načrtnega izobraževanja delavcev. Ob vsakoletnem usmerjanju vpisa se ne moremo omejevati zgolj na poklicno usmerjanje učencev zadnjih razredov osnovne šole v posamezne usmeritve in smeri stokovnega izobraževanja. Tudi proizvodne in druge organizacije združenega dela morajo skrbeti za načrtno usmerjanje svojih delavcev v nadaljnje izobraževanje ob delu in iz dela, da bi si pridobili izobrazbo in znanje za zahtevnejša dela. V zadnjih dveh letih se povečuje število delavcev, ki se izobražujejo ob delu. Povezanost izobraževanja in dela bomo v vzgojno-izobra-ževalnem procesu uresničevali tudi tako, da bodo organizacije združenega dela organizirale proizvodnjo in drugo delovno prakso učencev tako pri pro-izvodno-tehničnem pouku v okviru skupne vzgojo—izobrazbene osnove na začetku usmerjenega izobraževanja kot tudi v posameznih usmeritvah pri izvedbi praktičnega pouka in strokovne prakse na vseh stopnjah pridobivanja strokovne izobrazbe. Glede na zahteve vzgojno-izobraževalnih programov in posebne potrebe dela bodo organizacije združenega dela morale zagotoviti tudi finalizacijo izobraževanja za posamezne poklice. Te naloge zahtevajo, da se poleg vzgojno—izobraževalne dejavnosti na to pripravijo materialno in kadrovsko tudi vsa druga področja združenega dela. S tem bo nedvomno zagotovljena večja celotnost preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Iz vsega sledi, da nas čaka v bodoče mnogo skupnega dela. Dobra volja obstaja na vseh področjih, medtem ko pogoji dela še niso taki, da bi lahko že v začetku pričakovali najboljši uspeh. Vendar bomo s trdim delom vseh, o tem smo prepričani, s skupnimi močmi premagali tudi te težave. Ravnatelj ICJS: BOŽO KOČEVAR, dipl. ing. Delovna akcija „VODOVOD” s pomočjo delavcev tozd PODGORJE Šentjernej Krajevna skupnost Šentjernej se je odločila, da se oskrbi z dodatnim vodovodnim omrežjem, s katerim bo pokrivala dodatne potrebe v bodočem razvoju. Ker pa je to vodovodno omrežje zelo oddaljeno od Šentjerneja, v osrčju Goijancev, je teren zelo težko dostopen, s tem pa je bilo otežkočeno delo. Delavci, ki so delali pri izkopu za vodovodne cevi, so naleteli na mnoge težave (podiranje dreves, razsekovanje korenin, miniranje). Kljub vsem težavam pa so le izkopali jarke in položili vodovodne cevi. Do tu je delo potekalo po zastavljenem programu. Pojavile pa so se finančne težave, zato se je krajevna skupnost zavzela za solidarnostno akcijo z delovno silo. Tudi v tovarni „Podgorje11 Šentjernej nas je o tem seznanil predsednik sindikata tov. Jarkovič. Vsi delavci, od direktorja, OPP delavcev pa do delavcev za strojem so se akciji množično odzvali. Še isti teden je vodja sindikata organiziral akcijo, ki je potekala takole: delavcem, ki so hoteli sodelovati v akciji, smo omogočili dopoldansko delo, da so popoldne sodelovali pri zagrinja-nju vodovodnih izkopov. Takoj po delovni izmeni smo organi- zirali malico, nato pa prevoz z osebnimi avtomobili na mesto akcije v osrčje Gorjancev nad Javorovico. Delo je potekalo živahno, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno. Bilo je hladno, zemlja, katero smo zagrinjali v izkopane jarke, je bila zmrznjena. Ko je bilo delo končano, smo ugotovili, da smo s tridesetimi delavci zagrnili 250 m dolg jarek, ki je potekal na PRIPRAVLJENI MORAMO BITI NA VSE „Ne živimo zunaj prostora in časa, marveč v surovi realnosti današnjega sveta .. . Pripravljeni moramo biti, da vsakogar odvrnemo od agresije, pripravljeni moramo pričakati vojno, če bo do nje prišlo. Zato ima naš sistem splošne ljudske obrambe dvojno vlogo: odvračanje od agresije in vojevanje splošne ljudske obrambne vojne, če nam bo vsiljena.. . ." TITO v poročilu na desetem kongresu ZKJ strmem pobočju z zmrznjeno zemljo, ki ni bila ob izkopu vsled nagiba. Potek dela je ovirala tudi stmktura tal, teren je zelo kamnit. Po končanem delu smo se zbrali ob ognju na mestu padlega bataljona NOV. Vsi smo bili veseli, da je akcija dobro uspela. S petjem brigadirskih pesmi smo se razšli domov v duhu, da je tako akcijo, v tako množičnem odzivu treba pohvaliti, saj s tem ponazarjamo solidarnost in razumevanje drug do drugega. Akcija zagrinjanja vodovodnih cevi je uspela, čemur je pripomogla vestnost in zavednost delavcev TOZD Podgorje Šentjernej. JANEZ CVELBAR miiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiii 22,262.000 Jugoslovanov Zvezni statistični zavod je takoj po novem letu objavil, da je živelo konec leta 1979 v Jugoslaviji že 22,262.000 ljudi. Lani se je v državi rodilo 380.956 otrok, umrlo pa je 190.412 državljanov. Po istih podatkih je bilo konec minulega leta v Sloveniji 1,833.000 prebivalcev. 1 .< _ Kljafiiff ' - - * # Spremljanje gibanja prodaje v odnosu na plan z drugimi absolutni mi in primerjalnimi kazalci kaže v tem obdobju naslednje rezultate*. (glej tabelo!) Na zboru so bili evidentirani možni kandidati v družbenopolitične funkcije v tozd za naslednje mandatno obdobje ’ 1. sekretariat 00 ZK: - Rudi Šali, sekretar, - Vida Kerin, namestnica sekretarja, člani. Nikolča Milojkovič Drago Zupančič, Stanko Kušljan in Gordana Debeljački. 2.10 00 sindikata *. - Janez Peterlin - predsednik — Marjan Arko — namestnik predsednika, - Vinko Čampelj - sekretar - Jože Berkopec - pover. servi sne službe, - Jože Prah — pover. rezervnih delov, - Vladimir Udovč - pover. Gl, - Mirko Zupančič - pover. tran. V tozd Commerc so organizirali zbor delovnih ljudi v popoldanskem času. Kljub popoldanski uri je bila udeležba na zboru več kot zadovoljiva. TOZD COMMERCE: bodoča delovna organizacija s3 tozdi Zbori delovnih ljudi so gotovo ena izmed najbolj neposrednih oblik odločanja in informiranja vseh delavcev v temeljni organizaciji združenega dela o vsem, kar je pomembno zanje pri njihovem delu in odločanju. V zadnjem mesecu prejšnjega leta so organizirah v tozd Commerce zbor delovnih ljudi v popoldanskem času in kljub popoldanski uri je bila udeležba več kot zadovoljiva. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik delavskega sveta Branko Švajger. Po izvolitvi delovnega predsedstva in potrditvi dnevnega reda je Anton Šepec izčrpno poročal o gospodarjenju, o finančnem in poslovnem uspehu v tozd Commerce za obdobje januar — september 1979. Tov. Šepec je dejal, da plan proizvodnje ni mogel potekati popolnoma po začrtanih smernicah, kar pa ne pomeni, da je bilo poslovanje slabo, kajti če objektivno gledamo na dogajanja v celotni naši delovni organizaciji, nas pri delu ovira edina prepreka: to, da je IMV veliko gradbišče. Tov. Šepec je obširno prikazal, kako bo z organiziranjem tozd Commerce, ko bomo v letošnjem letu v naši delovni organizaciji prešli na kolektivno vodenje. Tozd Commerce bo tedaj, ko bo prerasel v delovno organizacijo, sestavljen iz 3 tozd. Na zboru delovnih ljudi so delavci sprožili vprašanje o pomenu izobraževanja in o kadrovski politiki. Nato so podali obsežna poročila o gospodarjenju in poslovnem uspehu za obdobje januar - september 1979 še ostali tovariši in tovarišice. Tov. Branko Švajger je poročal o doseženih rezultatih devetmesečnem poslovanju v letu 1979: „V gospodarskem načrtu za leto 1979 smo med drugim sprejeli med ukrepi tudi nalogo; kadrovsko in številčno okrepiti oddelke v servisni službi; to žal ni bilo doseženo. V devetih mesecih smo poslovali praktično pod nespremenjenimi delovnimi pogoji, torej tako kot leto poprej. Delovne naloge in servisna problematika pa se je v prvih devetih mesecih leta občutno povečala. Naj navedem le nekatera dejstva, ki so delo servisne službe posebej obremenjevala . - uvajanje modelov R-14, R-18, R-20, R-30 in priprava servisne mreže na sprejem tega dodatnega programa; - obnavljanje poslovnih odnosov s partnerji, serviserji na osnovah in načelih samoupravnega sprorazume-vanja; - problematika in usklajevanje cen servisnih storitev; - konstantno pomanjkanje nekaterih rezervnih delov za vse proizvode IMV, tako iz uvoza kot tudi domačih; - težave z uvozom specialnega orodja in oprame za obstoječo servisno mrežo in novo angažirane servise . - finančne težave partnerjev serviserjev - omejena obratna sredstva za rezervne dele; - neustrezno obravnavanje servisne službe na ravni delovne organizacije IMV in podobno. Uspehov oz. neuspehov servisne službe se žal ne da izmeriti in izraža ti v številkah, zato sc pri podajanju rezultatov poslovanja omejujem na ugotovitev, da smo bili sicer uspešni pri reševanju tekoče servisne problematike, veliko premalo pa smo naredili za organizacijo servisne mreže upoštevajoč čas, kije pred nami. Tu mislim predvsem na plasman IMV proizvodov v vse težjih in zahtevnejših pogojih prodaje in tudi vzdrže vanja. Na koncu želim poudariti, da mo ramo zastavljeni plan razširitve servisne mreže v letu 1980 v celoti iz polniti, če hočemo ustvariti vsaj minimalne pogoje za vse proizvode, ki so že v prometu in seveda za pravočasno proizvodnjo in prodajo.” Tov. Rudi Žibert je podal poročilo o prodaji rezervnih delov v obdobju januar - september 1979; „Oddelek prodaje rezervnih delov je izvajal opravila in naloge na področju prodaje rezervnih delov po ustaljenem načinu; 1. prodaja neposrednim potrošnikom (malopradaja) preko IMV pro-dajalen za rezervne dele. 2. Prodaja IMV servisom in drugim velikim potrošnikom iz centralnega skladišča rezervnih delov po načelu veleprodaje z odobravanjem odobrenega odstotka za pokritje stroškov nadaljnjega prometa. 3. Posredovanje izvoza rezervnih delov za ADRIA prikolice. 4. Prodaja rezervnih delov s po manjkljivostmi in nekurantnih zalog po posebnih prodajnih pogojih. finančna realizacija v odnosu na plan po strukturi; prop., - Albin Malenšek - pover. servisno inst. skupine. 3. 00 ZSMS; — Robert Dular — predsednik - Branko Kocjančič - namestnik predsednika, člani . Stane Škarja, Milena Sedlar, Sonja Novak, Anton Korasa in Jože Kocjan. 4. Delavski svet . — Stane Slapničar - presednik, člani; Mirko Dragičevič, Vida Kerin, Jože Lukšič, Rajko Mikulec Milena Sedlar, Marjan Šeničar, Jože Šutar, Cvetka Unetič, Franc Urban čič, Edi Čemeč, Lidija Francekovič, Silva Marzelj, Jože Hudoklin, Jože Seničar, Miha Tomše, (Zadar), (Niš), (Beograd), (Zagreb), (Sarajevo). 5. Komisija za delovna razmerja; - Franc Urbančič, predsednik Jakše Anton; — Jože Judež, ml., član, Marija Jaklič; - Vinko Čampelj, član, Lidija Francekovič. 6. Komisija za samoupravne spo razume in splošne akte . — Anton Šepec, Rajko Mikulec, Stane Slapničar, Rudi Šali, Branko Švajger, Rudi Žibert, Franc Šmid, Robert Duhu in Geni Kalčič- 7. Delavski svet DO IMV: Član in namestnik . Ignac Mervar, Alojz Boltar - Stane Slapničar, Janez Zrimšek ; ^ranc Šmid, Robert Dular. B. Izvršilni odbor DO IMV: - Branko Švajger in Ignac Mervar. 9. Delavska kontrola . — Ignac Mervar, predsednik, Anton Čefarin, Jože Berkopec, Čedo-mir Negovanovič in Geni Kalčič- 10. Delavska kontrola DO IMV. - Rudolf Žibert, Milan Potkon-jak. struktura plan za 9 mes. 1979 doseženo 9 mes. 1979 odstotek doseg. pl. 1. prodaja preko prodajaln 209.475 000 198.967,550 94,98 2. prodaja IMV servisom 158.775,000 120.849,033 76,11 3. prodaja vojnim poštam 3.825,000 1.191,230 31,14 4. prodaja (bruto) nekur. mat. 3.750,000 6.206,143 111,39 5. priprava izvoza ADRIA — 8.910,911 - 6. prodaja univerz, rez. delov 18./ 50,UUU 7.173,298 38 7. prodaja dodatne opreme 18.750,000 - Skupaj 394.575,000 343.299,165 87 BREŽICE: še več prizadevnosti Brežiški komunisti so eni izmed redkih, da ne rečemo edinih, ki imajo izoblikovan čut odgovornosti do informiranja ostalih članov našega delovnega kolektiva. Tako so nam tudi za to številko, zadnjo v tem letu, poslali nekaj informacij (izšle pa bodo v prvi ponovoletni številki). Ob koncu leta vsi delamo inventuro. In komunisti iz TAP Brežice poslali poročilo prejšnjem mandatnem obdobju. Ocenili pa politične in samoupravne razmere v svoji seznanimo tudi vas. tako so nam tudi o delu 00 ZK v so tudi družbeno-tozd. Naj o tem Osnovna organizacija ZK v tovarni avtomobilskih prikolic Brežice šteje 14 članov — 9 % od skupnega števila zaposlenih. Komunisti te osnovne organizacije so v programu dela sprejeli nalogo, da naj število članstva predstavlja vsaj 15 % od števila zaposlenih. Kot sami pravijo, tega zaradi objektivnih razlogov niso uspeli uresničiti. Opravljeni so bili številni razgovori z možnimi kandidati, vendar med zaposlenimi ni bilo pravega odziva. Velik poudarek so v Brežicah dajali idejnopolitičnemu usposabljanju članstva. V dvoletnem mandatnem obdobju se je 00 ZK sestala 25-krat, sekretariat pa 15-krat. Pri svojem delu se je 00 ZK ravnala v okviru programa dela, ki ga je sprejela ob začetku mandata. Zaradi večje aktivnosti pri svojem delu ter nalogah pri izvajanju resolucij 8. kongresa ZKS in 11. kong'00* ZKJ je 00 ZK izdelala in sprejela akcijski program z nosilci akcij. Da bi bil res vsak komunist aktiven v 00 ZK, je le-ta ustanovila posamezne komisije: — tovarniško razsodišče, - komisijo za idejnopolitična in kadrovska vprašanja, komisijo za informiranje, — komisijo za aktivno delo o 00 ZSMS in - komisijo za izvajanje akcij produktivnosti dela. Delo komisij ni zaživelo kot bi moralo, vendar se je čut odgovornosti povečal. Med najbolj aktivnimi sta bili komisija za idejnopolitična in kadrovska vprašanja pri 00 ZK in komisija za izvajanje akcije — produktivnosti dela v tozd. Aktivno delovanje članov je bilo čutiti v razpravi predkongresnega gradiva 8. in 11. kongresa ZKS in ZKJ. pri študiju Kardeljevega dela „Smeri in razvoj socialističnega sistema samoupravljanja11, 9. kongresa ZSS, 10. kongresa ZSMS, delitev dohodka, kot tudi v razpravi . seje CK ZKS in 8. seje ZKJ ter v sprejetju ustreznih sklepov. Delo 00 ZK v neposredni proizvodnji je nenehno temeljilo na osnovi letnih in mesečnih planov. Pri svojem delu se je nenehno srečevalo z neresno- stjo vodilnih in proizvodnih delavcev. Na slehernem sestanku je obravnavala proizvodno problematiko, disciplino, odgovornost, doseganje normativov, kvaliteto dela na posameznih delovnih mestih, kakor tudi dosledno nagrajevanje po delu. Vendar pa ima takšno delo v neposredni proizvodnji na eni strani pozitivne rezultate, hkrati pa negativne posledice, kajti tu 00 ZK prevzema nase odgovornost vodje proizvodnje, obenem pa tudi funkcijo individualnega poslovodnega organa ter na ta način pripomore širjenju oportunizma vodilnih in vodstvenih delavcev. Vendar 00 ZK ni mogla opustiti takšne usmerjenosti, kajti to bi bil še večji udarec v neposredni proizvodnji, ker vemo, da je tozd že tretje leto brez individualnega poslovodnega organa in pet mesecev brez vodje proizvodnje. Kljub javnemu razpisu in pogovorih z DSSS v Novem mestu, kakot tudi s pogovori v občini do sedaj odziva na ta prosta delovna mesta ni bilo. Zato se komunisti in ostali delavci v tozd sprašujemo, ali to ni tudi skrb družbenopolitičnih organov na ravni občine, da bi skupno s strokovnimi službami v delovni organizaciji skušali rešiti problem naše tozd. Na zadnjem sestanku so komunisti obravnavali poročilo o 9-mesečnem poslovanju tozd. Glede realizacije plana so bile izrečene pripombe za izboljšanje storilnosti v neposredni proizvodnji in režiji. Zmanjšati je potrebno bolniške staleže in povečati pozornost izkoristku delovnega časa. Celotni prihodek znaša 93,000.000 din, kar je 14 % več kot leta 1978; dohodek 23.930.174 din - 11 % več kot lani, čisti dohodek pa znaša 18.791.680 din - 26 % višji od lanskega, to pa predvsem zaradi manjših pogodbenih zakonskih obveznosti. Akumulacija znaša 436.991,42 din in je za 48% manjša kot v letu 1978. MIRNA: stati sredi življenja V Tovarni opreme na Mirni smo ob koncu leta 1979 izvedli volilno konferenco v osnovni organizaciji ZK. Na konferencije bilo podano poročilo o delu 00 v minulem mandatnem obdobju, nakazane pa so bile tudi smernice, ki naj bi bile vodilo pri nadaljnjem delu. V poročilu je poudarjeno, da je naša osnovna organizacija prešibka in da je nujno potrebna kadrovska okrepitev, kajti le močna osnovna organizacija bo lahko normalno delala. Prav ta razlog nas je silil pri našem delu k sodelovanju z ostalimi DPO in s samoupravnimi organi. Pri delu DPO in samoupravnih organov se pojavlja določena samovolja. Nekaterih vprašanj niso reševali na pobudo komunistov; bilo je torej premalo samoiniciativnosti in smo za takšno stanje odgovorni komunisti sami. In morda so prav zato vprašanja reševali na drugih ravneh in je bila 00 postavljena v ozadje, kot na primer pri kadrovanju individualnega poslovodnega organa ni bila 00 ZK pravilno vključena v tok dogajanj. To vprašanje je bilo kljub temu ugodno rešeno in je potrebno novemu direktorju dati vso podporo pri opravljanju nalog za reševanje neskladij, ki se pojavljajo v odnosih DO — tozd. V nadaljnjem delu 00 mora stremeti za tem, da bo dobila ustrezno mesto v političnem delu. V naslednjem mandatu bo moralo novo vodstvo skrbeti predvsem za odpravo številčne šibkosti 00; nove komuniste naj bi sprejemali predvsem iz vrst mladih. Potrebno bo poglobit sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki in s samoupravnimi organi na ravni DO — tozd, kakor tudi med samimi tozdi. To je bilo samo nekaj ugotovitev na vodilni konferenci glede minulega in smernic bodočega dela 00 ZK IMV Mirna. Za novoizvoljenega sekretarja 00 ZK je bil soglasno izvoljen Branko Sladič, za njegovega namestnika pa Peter Gačnik ml. Blagajniške posle pri 00 bo opravljal Miro Bizjan. Vsi člani 00 ZK so vključeni delno v delegacijah DPS in SIS ter v 00 ZSMS. O svojem delu v teh dejavnikih pa komunisti vse premalo poročamo oziroma pripomoremo, da bi bili tudi drugi o delu teh organov bolj seznanjeni. Vsi komunisti se moramo vključiti v delo DPO in samoupravnih organov ne samo v tozd, ampak tudi v sredini kjer živimo, v svoji krajevni skupnosti. MILAN KONESTABO Ljubezen med avtomobili... Delovno mesto je prostor, kjer se ljudje vsak dan srečujejo in spoznavajo. Delovno mesto delovnemu človeku pomeni nekaj več kot le delo norma in denar. Tu se poznanstva spre minjajo v simpatije, a tiste spet v nekaj „več"... Ne zgodi se tako redkokdaj, da se mladi spoznajo na delovnem mestu in da iz tega poznanstva zraste ljubezen. Taki primeri so povsod, tudi pri nas v IMV. Prvi hip se zdi, da v tem silnem boju za normo, za plan, za večje osebne dohodke ni časa za nič drugega kot le za delo. Izkušenemu očesu avtorja, ki vrsto let dela v neposredni proizvodnji, ni bilo težko opaziti, da tudi mladi v naši tovarni niso le stroji za izdelavo avtomobilov, ampak so ljudje, polni občutkov, čustev in želja. Vsak izmed teh naših mladih sanja o tem, da bo srečen, da ljubi in želi si biti ljubljen. Tako v tem vrtincu dela in želja vzklijejo simpatije in ljubezni, ljubezni, ki ne poznajo nobenih socialnih niti nacionalnih meja in razlik. Rodi se ljubezen, ki je vrhunec sreče vseh nas. In že zbiramo denar, kupuje mo darila, darila sodelavcev za mladoporočenca. Pa naj zapi šem nekaj zgodbic o novoporo-čcncih v proizvodnji v, tozd TA. „Eh, ta IMV", pravi Marjan Gačnik, doma z Rateža, „pa če ne bi bilo emveja, verjetno ne bi -------------------- "-1 IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industije motor-nih vozil Novo mesto -Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih - Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Nove mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto. bil tako srečno poročen. Moja sodelavka je tudi dobra soproga■ Tukaj, na delovnem mestu, sva se spoznala, „zatrapala" drug v drugega in kaj naj vam rečem, najina 16-mesečna hči je priča najine ljubezni." Žena Darinka se je samo nasmejala. Videti sta srečna. „Živimo pri mojih starših, pomagamo na kmetiji, vozimo se na delo in z dela, starši varujejo punčko, zadovoljni smo," pravi Marjan Gačnik. Aca Nikolič, mehanik. Večkrat se je sprehodil na zgornji del traka. Prišel je po material in seveda zaradi nekega dekleta. Aca je Beograjčan, spoznal je Vido Rajer z Vinjega vrha in seveda, danes imajo že skoraj dve leti starega sinka. Srbijanec in Slovenka, govorita oba jezika, prav tako njun sinek in verjemite, vsi trije so srečni. „Veste Vida je bila čedna punca in ni se mi bilo težko odločiti, a v začetku sem se bal, da me ne bo marala. Bil sem vztrajen in rezultat - končalo se je pred matičarjem. .." „ Verjemite, da ga prej nikdar nisem niti videla!" pravi Jožica Gričar za svojega moža. „Tukaj, v IMV se je začelo in končalo " Mladoporočenca, komaj en me sec. Poročni medeni teden, pa še ta dvanajsturnik......Mora- mo delati, rabiva denar. Tu je najina bodočnost. Stanujeva pri njegovih starših, nekaj kmetije imamo. Malo časa je za počitek, no, kmalu bo konec dva-najstumika, pa bo bolje. Razumemo se, radi se imamo, za drugo bomo že nekako po skrbeli Pa naj končam s še eno zgodbico mladih, ki so svoje različne poti v življenje združili prav v halah IMV. ,, V avtobusu, ki pelje od Ozlja do IMV, sem spo znal svojo ženo", je dejal mladi preddelavec na opremi karasori-je II Josip Guštin. „ V IMV sem prišel razporejen na šasijski trak, reguliral sem optiko. Nekega dne sva se peljala domov, ko je prišla s „Kurirjem" v roki. Kazala mi je naslovno stran in se nasmejala. Na naslovni strani je bil šasijski trak in zraven seveda jaz. Bilo mi je kar nerodno, saj veste... - in takrat se je začelo. Rezultat že veste. ■ ■ pričakujemo novega člana družine". „Naporno je," pravi mladi preddelavec, „daleč se voziva na delo, daleč je do doma, ven dar smo zadovoljni, srečni. Pa še ta gospodarska kriza, prizadela je vse, tudi IMV. Malo potrpljenja in tudi mi bomo prišli na zeleno vejo..." pravi najmlajši mladoporočenec s traka osebnih vozil. Tako pravijo vsi tisti, ki so v proizvodnih halah Sestavljena organizacija združenega dela „Raketa11 Titovo Užice, ki združuje devet delovnih organizacij, v vseh njihovih tozd pa združuje delo preko 4500 delavcev, je letos slavila 30 let obstoja. Na proslavi, ki so jo pripravili 15. novembra 1979 v Titovem Užicu, so med drugimi povabili tudi predstavnike vseh proizva jalcev in zastopnikov proizvajalcev motornih vozil v Jugoslaviji Naša delovna organizacija in „Raketa” sodelujeta na področju vzdrževanja, servisiranja oziroma zastopanja na tehnično— servisnih vprašanjih že od leta 1969. polnih 10 let. Vse člane DO smo dolžni seznaniti, da je organizacijski odbor za pripravo proslave „30 godina Rakete” temeljito pro- IMV našli življenjskega sopotnika. Malo potrpljenja za vse. IMV je tovarna mladih, tovarna bodočnosti. Njeni temelji in napori naših vodilnih in vseh delavcev IMV so jamstvo lepšega jutri. Vsem tistim, ki so se poročili včeraj in danes in ki se bodo jutri -.iskrene čestitke in vso sre-čo v bodočem skupnem življenju! JOVOBOGOVAC učil uspešnost in plodnost sodelovanja z vsemi partnerji in seveda tudi z nami. Rezultat in dokaz uspešnosti poslovne so-delave je velika plaketa in zahvalnica, ki jo je SOZD Raketa preKO svoje delavske skupščine podelila Industriji motornih vozil Novo mesto v znak priznanja za uspešno dolgoletno sodelovanje. Velika plaketa in iziaženo priznanje nam pomenita še toliko več, saj je IMV edini v vrsti proizvajalcev motornih vozil ki mu je to priznanje bilo dodeljeno in izročeno. To. da nam mora biti prejeto priznanje kažipot in vodilo za naše nadaljnje delo, ni treba posebej poudarjati. TOZD COMMERCE SERVISNA SLUŽB4 Dolgoletni partner IIVIV slavil 30 let obstoja