OHK -Geo9rafiJa 

~ 

III C 

r, 

B 21 
C 

GEOGR. OBZORNIK 

/1961 -2 

11\111111111111~11111111111~ 11.

4i3D9E; 1 c,iz1~8-, 

Leto VIII. 

ŠtevilAa 2 

1961 

ljllll~l 11111111 
:;o 
N 
::D 
C 
r 
L. 
C 
CD r 
L. 
::D :z ..... 
-., -., 
I 
Lju'l51jana 
-TOLMIN 

E.D Ll:J•I 1822 -1960 

TCRITORl~LNI RA~ M d1"?.. l"°"' 

U.GENDA : 

1 

__ c.e~ta 

t ra ·eno prtd l. i&12 
--kolovo1. 

: ,~ra]eno 1t22 · 19 1~ 

· 

~~~..: .• ~: Jqfa-rob tcro~c zqrojeno 1914-1945 
!lZl 


~-steza 

IITEl zgraieno po 1. 1945 

.-__ -
---vodol'ok 

~ 

roz.valino 

Krnice (280 m) 

ll 

I -; 

• 


/ / 
.... .,. 

.. 
.. 
V _SE B' 1 NA 
_ 
;. .... 


•' -t 
OLANKI Stran 

v Stojan Trošt, Tolmin . . . . . . 33 
\ "' DF. Jiovan Trifunovsld, O no:vejših migraci1ah p1,ebival


stva v LR Makedoniji . . . . . . . . . , . 44 
v 'li.,oj{l)e Gosai•, 'Problemi naselit:ve vlažnih tropskih dežel 47 
. Vera Marchiset~, Od Londona ·do Edinburga 50 
'Fone Oblak, $pdauja geogra'fs'ka učila, H 53 
Valter Bohinec, t Ivo !Rubic .., 56 

KRAJSil1 PRlSPE:VKJi 

Aktualizhanje g,eografakeg,a pouka, F. Planina . . . ' . 58 
:Družbena posestva v o'-oHei Ljubl1ane, if.i;. Planina . . . 59' 
Pol/ast prebivalstva IJR Slovenije v letih il.953-1:061 po 

ob'cinah (prv1 rezultati popisa~, ]. G. . . . . . . 61 
Vznik Organizacije Združenih narodov in rast članstva, 

V. Finžgar . . . . . . . . . . . . . , , 62 
Prebivalstvo Združenih držav Amerike po štetju J.eta 1960, 
T. Sifrer . . . . . . . . . . , , , 63 
DROBNE VESTI 

Politične spremembie v ,Abi.ki -Katara -Republika Ci-
per (V. Finžgar) . . •. . . . . . . . . . . 135 

Jugoslavi.ja !in izvoz alumini,ja -EHektiroeuergija v iltaliji 
-ifzseljevanje iz Ita,lije -Bolgarsko gospodarstv:o 
leta il:960 -Gospod.m·stvo čSSR leta ili?60 -Poljsko 
gospodavstvo leta, 1960 -Gospodavski nafa,ti v SZ 


Sovjetski petrolr,j · -P11i.delek pšenice po ;vetu 

(S. Košnilc) . . . . . . . . . , , 67 
KNJIZEVNOST 

-::Ljubljana in njeno turistično zaledje (M. Z11gav) 68 
Fhi. A. Ramovš, Zemlja skozi milijone letr -Adlešiči v 
Beli Kvajini -Geografslci ves.tnik 1960 _:_ Geograf-

. i 

ski zbornik VI -Naše jame I, H -JPrikazi in štulli.
je -Kronika ~ R. Petrovic, .fogoslavija -D. 
Paulic, Plitvička jezera (I. Gams) 68 


r 

A. Nunez, Asi es mi pais (P. Oblak) 70 
J 

DRUŠTVENE VESTI 

Ra}ku Gradniku v spomin ('F. G.) 71 
vr. kongres geografov Ju~oslavij,e (K . .'J.) 7iJ. 


GBOGRAESKI @BZ@RN[K, časOJJis za geog,raisko vzgojo in h!obT~zbo, izhaja štirikrat letno. Izdaj1;1 Geografsko 
<lruštvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Ured11iški odbor: Francka Hafner, Ciril Hubad, dr. Ivan Gams, dr. 
' Svetozar Ilešič, dr. Vladimh-Kokole, Polde <Dblak, Mava Radinja, Milan Vreča. Uredil fvan Gams. 

Za vsebino člankov so odgovoTni avto1'ji sami. 
Letna narocmna 400 dinarj,ev. Posamezna številka za naročnill:e 100 dtina1jev. 'Naročajte in ~'plačujte na naslov: 
,,Geosrafski obwmik". Uprava: Geogra-f~ki inštifuV univerze, Ljubljana, Aškerčeva ul..!12 _Stev. tek. rač., 
: 600-70/3-!l-f. , 

Tiskala: , T•iskavna šolskih clelavuic tehniških šol v Ljubljani 


Geograf slii o6zorni~ LETO VIII 

štev. 2 
Časopis za geograf sf?.o vzgojo in izol5raz6o 1 9 6 1 

STOJAN TROŠT 

TOLMIN 

Prir,odn,o-geog1;afsk,a oz1111ak,a. Zgornje 
Posočje, ki zaj,ema ·zapiad1no piob 
:očj 
1e ,os1,edlnjih 
Jrulijskih' Alp · z ,ozkim p:asom predalpskih gr.ehe111,
ov ,ob' 5ev1erozapadini meji 111iaše •držaVle, p'l.1edstavlja 
v g,eogr.afsfoem, g,ospodarsfoem . iln 11.ipr.a\.~nem 
pogledu zaključ1eno 1enoto. Sr,~dišoe teg,a . 
p:odroč:ja_ 
j,e T,olm:iJnska footliniaa, v foat1eri ,se j,e razvilo 
tudi ,osr,ecLnje ~iaeelj-e T,olm:iJn. 

R ,e 1 i ,e f. Tolmilnsfoo rootl:iinioo omejiuj1e na zapadiu 
IfoJ.ovrat z vrhovi, KJ,evlnik -876 m , Buroova 
Ježa -865 m , Spile -732 m. Na jufni 
strani jo zapira osamdec Buocmioa -509 m. 
Prav,ok:otino 111.a njo se pr,oti Mostu na Soči vlefo 
več giič,ev, ki kiulm~niriajio v vrhiu OVJetj,e ali 
Selski vrh -. 583 m. Na vzhodu zapiria 'Dolm:ilnsk.o 
kiotlinioo nad izlivom Bače v Idrijoo dvig,aj 
,oči se 

2. okolic.o 
O 11(m 1. ~ -.. 
Skica Tolmina 

"· 

zadnji izrastek Kmsfoega g'Orsfoega 111asi,~a, Senioe 

-654 m. Greben teh se dvig,uj1e p11efoo Ljttb:unj


sfoega siedla v vrh Kioha1o -1067 m , tik ~1ad 

P,oljiubiinjem. Ozadj,e tega vrha jie zastrto z vThom 

Kiobilj,e glav,e -1475 m. Se,ne1,ovzhod!rno od T,ol


mi:na se dvigujejo vThovi. TolimiJnsfoeg,a Triglava 

-980 m :iin 1141 m, ki skiup:aj ,s Kialo<m1 


942 m med T,olmilnfoo ~n Zadlaščico priedstavij.a 

ttuZJO stopnico 10sr,e~1jih Jiulij,skih Alp z ~rhovi 
glavn1ega hTbta Sp,odinjih . Bohinjskih gora. Vodil 1 in Mrzli vTh pr,edstavlj,ata juini izr,as1.Jek impozaln1Jn 
eg,a K1111Ja -2245 m. · 

Sr,e'di tieg,a gmsfoeg.a -ohoda ise j1e 1n,a mestu, kjer 
se idrijska iln cierklj,a111sk.a prdomariaa razhajata, 
izohlifoov,a],a v terciaru T,0Jmi1nsk.a kotlinic,a. K 
aij:e'rnemlll i:wblikovrunj!l.t j,e v mnog-0oem prip,omogd 
tudi lridr,ograftski r,azv,oj, saj pritiek:ata -sem v 
Sočio s Js1ev1ern Tohn:iink1a z . 
ZacUa 
š 
čico 
, z vzhoda pa 
Idrijca z Baoo. 'fafoo j,e nastala ~.a mestu, kj,er 
se di1narsJm :iJn .alpsfoe pr,ep,okline ter zgr.adhene 
i'e111JOt1e razl1aj1aj,o, gl,avina sovlodenj. Vrsta suhih do1:
iin (,od Volč do Podsel, od Podmeloa oez LjruMnj 
do Bašfoe doliirne ili še 'l.lekaj manjših) pripomor,e, 
~a fe ;idieti T,olmiJrnska footl;inica tako prostorna 
ljn r.a::tfoosa~m; , 

Mladia tekto1niskia -illdor:iin.a 1E1e j1e pog1,ezala Š·e v 
wiinnski 1e'dieni dobi, foo jie semkaj s·eg.al j,~zik 
sošfoega J,edieinikia. J,ezik se j,e cepil v dva kraka. 
V zhiodlni krak 3,e seg,al p:o rdrun,a~nji Soški ,dolimi 'do 
l\fo:sta 111,a S.oči, zahod~ri pa po ,suhi čigilnjski dolini 
do Sel. Zato so za blizinjo okolico 'Dolmilna :iJ11 za 
sam,o imesto 1t1,ajv,až1111ejše 1ed1enišfoe pJ.eistocenske 
tV1orb.e. Z1e ob fooncu Ledene dobie j,e za oeln,o mor,
euo pri Mostu 111a Soči n,ast,alo 16 km dolg,o in 
1-2 km šiuokio 1ed1enišfoo j,ezero, isegajočie tj.a do 
K,ob.aricLa. Gladilna j,ez1er,a s e j,e dvig,aJ.a v višini 
okr-og 200 m 111,adirri,orsfoe viši111e. Znači11110 j,e, foa -
ko se tie višiJrne di:fo v,a,si v Soški ,d,oli111i med T10lmiiDom 
in Kiobaridom. O obistoju j,e21eria 111Jam ne 
pričajo Je · glaciialmi j,ezerski sedimenti, temv,eč 
tudi ter.ase, ki ,odg,ov,arj,aj,o T, 
azlič111im ohsegom 
j,ez,Er.a. Toda v~e d;anmš1nj,e terase :niso j,ezerskega 
postainl~a. M&rsik,atera j1e 11ezultat ,er,ozijsfoega deJ.
ov.runj,a Soče 
, ki j1e s v;ojo strugo poglablj1ala skladillJO 
IS pogI.abljaujem j1ezersfoeg,a odtokia Tolrni:nskega 
j,e:zier,a, saj moriell1Jski zaj1ezitv,e;ri material iri 
p~·,edlstavljal 111ioherne težj,e P"-'epreke ,er,oziji j,ezermuoe. 


D111io .footlilnie -V:olčalnsfoo, Tolminsko, P,olj:uMnjisfoo 
piolj,e z 1nefoater;imi izr,a,stki -se dviga v 
tn,admoriSld viš:iini 160-210 ln ter f le v •,r,eč temsah 
spitl'ŠČia pr,oti Soči iJn T,olmiJnki, ki sta. svoji 
stiiugi polll'ovino vrezali v monensfoe :iin ostale odklad!
ni1111e. Tioh:ninski footiel j,e zapolnj,en naj\neČ s 
Jw111glomerati, ki so slabo viezruni in izg1edaj,o sv,eži. 
Ležie 111,ad wiirmskimi mo11e111ami in pr,eclst,avJjaj,
o-1t1,ajvišj,e teriase. Na teh foo1t1gJ.omeratih Idi 

•fo'di mesto T,olmi'n. Od tod s1e širijo prnti PrapT,
ettnJemlU :iit1 Poljubinj1u ter v doliJno Tol'miJnke. 
33 


.. ',/'-• ,._,, \. • • .. ~.~--• ,., ._ . .i., . \:'• ... •. :.,~ ·• ·\ 

\, ~ .. -. ;. .:,.L . ) • .,.. i •~ • i).{ ·.,;· • j .J


N'"'" • • T 1 I:i• i:J I( li m ia t s k'i p log 101 i 1nJt{dijo ina Tolmins~em 

IZJI $l!stem teras tvori ~e s a .io v,eza1n p1•,o , {llla• 
stal po ·za'dinji le'dieni dobi. Pri T,olminu stoji 1rm zelo pestr,o 1slik:O, skladino s pestrostjo višinskih' 
1t1j,emr kapie1a sv. Urha nia se'dalnj,em p,okiopališčiu. razlile rieliiefo v 1alpsfoem :iin pr,edalpsfoe:rh podr.očju. 
Oh' sami Soči pa imamo opravka z ree;entinimi Klima j,e v spil:oširnem meqiter.ainsfoa z n1100nimi 
111.aplaviammi. Soča j,e v tem diel:u liimirj,ena, ima alpsldm~ :iin foontmea1talnimi vplivi. . 

Pogled na Tohn:i.n z ·gradu -V ,ospredju raste novi Tolmin . V Tolminski kotlinici se rada zadduj,e mogla 


šir,ok t,ok iin zaradi nizldh' breg,ov viečkr,at zapušča 
stiiugo ter poplav,Ij.a bližmjie tr.avJ1ifoe; poišoe p.a 
si voasih t udi lll'OV'O strfllg,o. 

Za 'clia1rnašnj10 podobo polmajine v dnu footlinioe 
so 'Zlt1Jačilini v1eliki ,Tšaji maJ11jših str,ansldh hudo1mlniških 
prioolmv kot na primer God1.čie s poljubilnjsl<
le str,aini in Kamnioe z v•oloansfoe strani. Ob' 
rrobiu kiotlilnio.e imamo opr,avfoa z mlajšimi melišči 
iln gruščem. 

Zaj,ezitJev Sooe v P:o'dselih -zaj1ezitv.mo jezero 
sega cl,o sotočj 
i~ Soč,e iln 'Fo]rniJnfoe, voa-sih pa še 
više ~1avzgior pr,oti tolmilnsfoemu pokopati.š01.1 
j,e povzriočila <lvig ni,~oja talli1e vode, obi®Jem pia 

' moČlnlO ,o'dlag,aJnj,e proda 'in d1~ug,eg,a materiala. 
Dočim j1e '<lino footli111ic1e sestavlj1eno iz mlajšega 
zasipa, sestavlji!1j10 g,orski obod kiotlilnic1e mezowjski 
1apbl,enci iJn dioliomiti v g1av1111em Jn,ed11,e iJn 
j1msfoe stpmsti; 01ajvišji vrhovi p;a so v,e,čji del 
iz <:Lachateilnskieg,a apn,e:nca. 

Miediterao1ski vpliv se izraža v razme'r,oma mili 
zinri (v p,rimerj;av.i s Irnaji .na Go11enj,sfoem v isti 
ziem]jl@pis!lli širilni), manjšem števihl snežnih 'dni, 
v nepričakmr;an1,o visoki povpr,ečni letni temperaturi 
iJn v,eČji vlagi zariaqi ,ohl,afoov, ki Sle kopičijo 
,ob gorski v,erigi. Ifo1t1til111entabri vplivi se foažejo 
v Številnih pojavih VJetr,ov iz sev,er,ovzh:O'dal!e :iJn 
vzho'dnie smeri, ki pr,evladuj,ej,o zlasti j,esmi in 
po:zimi ~1,astop zg,o'dblj,e in zapozirneLe slane) ter 
daljšem zadržiev1alnj1U Sirnega v gorah, Id ,ohlaj1uj,e 
zr,ak tudi v d1olilnah. Viečj,e razlifoe med dn1eV'.no :i!n 
111,oč;n,o teI'npier.atm,o s,o zato :mačiln1 
e tudi v prisoj~
1ih' fogah. 

. 'liempieraturlrne p1zme11e so -odvisn,e od ysakoletITT1e 
fooličiJnie sneg,a, Id j,e p11efoo zime zapadel v 
g,orah. Povpr,eČlnll') mesečrne temper~rl:'t.li·e za bližnjo 
meteomJ.oško postajo Most itm . Soči 2!.lllaŠiaj,o za 
opaz;ov;a]rno obUobj-e ,od 1950 do 1959 (v 1,topi!nj,ah 
Ce1zij1a): ' 

" 

I. II. III. IV. v. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Leto, ,, 
ar.w· 

0.7 1.6 5.7 9.9 14.3 17.7 20.0 19.3 16.2 ·tLl 5.9 2.7 10.0 
Bolj ali mainj 11aY1no dno Tolmilnsl~e k:otlinic1e 
pre'datavlj1a m11mgo 1Ug,odiniejše pog,oj,e .'lla življ,enj,e 
-zlasti za po]j,ed,elsko ,obddavo iln so z;ato tru 
1tmsta1a v,ečj 
1a 111asielj.a. Gorski ,obod p1,edstavlja 
o\Slnov,o gozdarstv'll, z oh'sežinimi gm·skimi p:aš'Uiki 
iln sen,oooti pa daj1e odlione p,ogoj,e živinor,eji. 

žal 1t1imamo v bližilni Tolmina meteorološk:e 
postaj,e v p1'imer:ni viš:iini, s ka-be110 bi Lahko 'ugotovili 
tempieratm1ni ,ob'r,at. Zadde,~a,nj,e hladnejših 
zr,aQ1rih mas v. footH!ni pripomor,e k moč;ni za -
meg]1e111osti. 

34 


• !. \ ! •·1 ! i. -, ,! 
'žaiia'di v~like bli:~1/llre zais1nre~e:nil1 gior:a ,jie slalna 
kaj pog,ostia. Ski1ajhri <:Latumi in,ast'°p,a sla)1e v diobi · 
1950-1959, zahe1efeini II)Ja meteor-o1oški postaji 
Most ~1a Soči, s,o, bili n. maj (1953) i1n 10, oktob,er 
(1956). Mr1az se tedaj' lahfoo, zadrfojie Š·e tja v 
sr.e'~o lplDmladi ilil 1ahfuo 111,astopi zgodaj jesierii;~ 

110Inri111ska ima v S1ov-elniji poLeg Bolrinjsk:ega 
I~ota lniajvrre p1adavi111. Trjdiesiet1e11no povpr, 
ečj,e 
0opazov1alJ11ia <:Lobia 1925-1942 ilil 1948-1959) postaje 
Most l11Ja Soči je i11asLednj1e -v m'm: . 

v;efilfo, ~u:falpo mo~o :zaslp~rna1o · plo~~ re·m1Jo i 
a.mbirjem, ki ga k1:osij-o s seboj. Zato tudi Sofa 
dokaj hitro rie,agii·ra ~m p1adavill11e. V Tolminski 
l{lotlijnici dobi Sofa z ~evJe ~tram i!11ekiaj viečjih pritibfoov. 
P,9d Tolmitnom se izliva v;a1,njo Tolminka 
s p1·itioklom Zadlaščioo. Nekiaj sto metrov 111ižie se 
Soč1 tpridi·Hži z Iev,e sh·,a1ni hrudotmmik God1fa. Pri 
Mo1Stu Jna Soči pa pr,ejme Soč.a svoj niajv,ečji Levi 
pritioIF' -ldrijoo. Z <liesi111e str,ani se izliva v Sočo 
v T,olm:iinslci Iiotlililici 1~ 1111Clmj ma111jših [mdour-

I. II III. IV. v. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Leto 
135 120 141' 176 191 20"5 164 ,,. 156 210 225 209 158 2090 
I(;er rpia j1e itnel Tiohniin v ,op1a2J0Vialfrih' ŠeiStih 
1~tih (1953 ~n 1955-1959) 85 do, 223 m'm več 
pa1dtav:in. foot Motst 1I1a Soči, bi bi1o :tr,eba Letino količ.
ilnio pracliavilil 21a T,olmi:n p:ovieČ.ati ·za 160 mm, t,o 

je ina 2250 m,m Iietrno. T,olmi:n bi mogiel imeti v:eč 
padaviln, , k:er ima višjte g,orsk,q za1edj,e kot Most 

111.a Soči iiin k:er j1e -b'olj odp!I.·~ vp_livom morj1a. Po1et1nre 
Jr)!evihte ii,11. moČlni nalivi -so 1111a T.olmi,n1skem 
P:ogiost P:oj;av. Prihaj,ajo t0bi(\aj1110 z •zah@da 1111 
s.eviemz.;ahioda (Bi1eg~njski foot). V tej ~meri lieži 
pr,odinata F1ur~a1nsfoa iniž:ina, ki 111udi z močvirno 
jadr,~kio, 1ob1alo v p~kt1111em c\rusu t0zr,ačjru :m:nog,o 
, viag,e. 

S/nie~ je ~m ~ ,?Imi:i~isl~em v lnižjivh' ~eg,ah .~:?_Ij 
r,e·dlek llil1 jnle 1oh1ezi delJ ' casa. D.r.ug,aoe 3,e Y VlBJlh 
1e~ah. V gior'.ah olC:oli .J'ol~!a t0b~e~i p1et di~ ~~t 

, 

m~eaev. Me31a_ !Btaln1e3se s.neme 1ode3•~. v d~lill1i Je I 

' pra~r.zapr1av ~::n Ifam1n,em ~ed T•o~~om . ID Kobaudom. 
JIU$ia legra gorskih poboci3, viehkie strnrirne 
;i/n ~h!e1ejša tsll!ema ,odej1a povzroqajo , il1!evm-
j11e 1111 _šlm'dljivie snJeme pla:wvie _(snežna katastmfa 
fiefo.m:~ij1a lieta 1~52). . . V• _ . 
. Za T,0~1 :iJn :'a ~lJ,~gtoViO t0k?lioo Jil? ·7Jlliac1Ina 
megfa._ ~a2Je, dia ni v1;0Ww ,pos1edrna VJ?:h~,a u,111:e~~ 
111,ega. )te2Jer1a 1111a Soci fuot ]?la. oriogr,ai'skih prilik 
(k!otliJnia). P1ogios:t)ne SiO _zlasti 3es:e;nsfoe m~g_1e, ko 
nia'd 1:azmei1o~a top:la ~ ,v~~~a tla _ za:OOJ!e, ~u2'l~l 
gmski ~rak iLZ Iwutastih dolijn TOlmmke lil1 iz 
ZadLaščioe, 
, . _ ... ·, '._ . ; ! 
~ Vi~ti:OV]l110~t :XU z~~tna .. ~vie t1~etJ_])lu ·elan ta1:i _pia 
s;e V1ec )!e hr,ezVietl'!Iuh, foer Je T10Jn:iI1Usk,a foo,tli?1;ca 
b10Ij !Zaprta .. ~r:ev1ad:u3oči VJetuovi 8? vzhoc~wk? 
se,~ei10-vzhiO"~l~ ~ ~e,;er: To . so_ mrz:li V1etri0;1, ~ 
pa VIS~ Jne <lia3iov p~·1mteqati z ~m·310. T1 v~tr,oVl p:n-, 
~1as.a)'°: lep10,_ •q_e~~·1av hlav~e3se ~1er_rne, J'llg, .Ju se 
:"zp;~nJa t0h-J:UZJ111h _poho~31h J:UliJtsluh. _Atp, p,a p.adavJJ!
1.!ed?[O~ostoki1at ;trudi t~lnat, k~ 31h di~god vv 
-S1ov,tjinJil IIU· Hladna p,o10V1ca Leta 31e zaradi moc-
(DJej_~ega 1UVJelJavl}a!Hj1a :v"ietr,a pi.•,ete~~liD ~01nčm.a, m,'.ed-. 
it~, Jm, j1e v top:li p[o1ovici ~]ebo spriemejnlJlvo, 
l',e'dlook<liaj :tt1aj~o t0b,laČl!1o, P!UČ Pia so padavin,e 
zelo :ijrrtJ1mziV1n1e. 
, V1od.1ov3ie. Tolrniinsfoo Iootl:iinio.o prieptJ."1eza 
večjie 
· število, iv,oda, ki jih: zb;ir1a Soč.a. Zar~di izr,~~
1:0 m~~h' pad~V).jll !ili1 Jr)!eurij, t.e1: s~mnih p:obtoc1J 
m ,a1h)n1 PJ.Otolu pJOg'.°ato u11ai·1a.s;\leJ\O llill Vtodie z 

niških' IP!Otlofuov z violQajnsfoe str,a!ni. NajP!omtemb'


111ajši j,e J(jaminioa. i 

Soč,a JnlUdi zar,adi :ug,odl!1ega :vodnega sta:nja :iin 

v,elilrega ~odjnleg,a piadca ter foonfigur.acij,e tal VJe


]ifoe možJrnosti Z\! i21r,abo hidroien,ergij,e. Enak,o p,a 

vielj,a tudi -za 111jm1e pritoke. Dre}a v tej )smeri so . 

. 
zač.eli !ptod Itali(jt0 i11 so do qmgie sVJetovn,e v,oj~1,e 

zgradili Jn,a Soči dv,e hidroaentr,~li (D,oblar, Plav,e) 

ter jn1ekaj ma1njših 1I1a 111j,enih p!1.·itokih. P,o za~ji 

VJojni is:o p~·;ifoli s p1-ipl·avlj~j1em načrtov za !nOVJe 

c,ejntra1e, Vteindar <lo gr1adl!1j,e še ni prišlo, kier so 

tr~IUtino v 1ospr1edj:u hidr:0ae,ntrale, ki so blifo 

v,elikim rp!oti10~n in1edišoem (dravsfoe ie1ektr,anne). 

T 10 po g r a fs k i P' o lož 1a j To 1 mi in 1a . -
P1odin,e mvnicie v dintu T,olmilJ;iskte footl:i;nioe ~ bile 
· fo po Jnar1avi ~1o 1Ug,odinte za inaselitev. Ob e,otočj[U ' 
r,ek so sie ra:zv:iµ prvi VieČj~ kraji. 'Fiafoo predstav-
'lj,a Most Jnia Soči sioer pia:jholj :ruu·avien iin P!'Olllie


,tein c1entier ~ega Zgiornj,ega Posočj1a. Toda morfo


loška p,est110st _reliefa, glolfo:kia rdm,a korita, p:o


ma111jfoa1njie px:iiniiernih iazidialinih površilil, pried


~e,m pa 10:zkio ,agrmno ~aredj:e so bili !()dločiljni či


p:ritelji, ki ISio ~liv:ali, 'da jte Tolm:i!n ie pr;ed izo_b~


kov,aJnjiem fievd;afu11e dob:e p;i,eV2Jel vodstvo, :ki' 3,e 

v tstar,em VJekiU p;dpadtal!() Mostu 111.a Soči. 

T1olnrin iae jie za.Čiel riazvij;ati 1111a naj0.šji tera:si 

~'~ So_fo iJn Tobninfoo (povp!i~&i.o 20~ m 111adm. 

visme) ~ w ;na ,okrpg 25 m V160K!eID illll 1e µ -ene 

str.aihi oostop111ie:qi „pio,m,olu" med r,efoo Tolmitnk:~ 

!na vzhddlni istra:ni te;r :ma1nj'šo strmo „Griapo",. kJ 

se zaj1eda v ter1as,o, Jl)la zaho·dl!1i strani. Grap!<) j:e 

i:ZJoblJifoovaLa odtekiajoc\a diefoVJniqa, foer j,e terasa 

rah.Lo jn!aginj1einia od_ ~eda:nj1e fa~,rue oerkv;e „Na, JI~


vici", tsptodjnj1e g,lililai.ste p:lasti 11?13 \llle ~opus·oaJO 

prio111i00111jia v1o~ v 111otr,!!J1jt0st v.w~lj1e. ~r,apta j1e 

dafn? v g,or1113~:m _delu, ze , _VJec .ill~ ma:nJ :z.™'!utia 

(p~·ied~m p\O prvi. sV1etoVJn1 ;v,031111), v: spod/nJ1em 

delu pJa Šle d.iobi1o vidin!a ter so j,o v llltOViejšem Qasw 

s pridom rup1orabili za t0dV!()d mestirue fo~alizaciJe 

~ Tolm:iJn,lm.' Na skr1ajtnem dieht tega „P,o:inol:a" 60 

,oglejtski p,at1')iiarhi zgr~dili ISVtOj dvio:ooc' (VJerjemo 

v 13. istoleijlU), ki ga jie gloht0k. p:riekoP, ločil ~11a 

s.evieiini J,Strapi 10.d ,ostaLe r1aviniae. S,e da:n,,es imen.u


j'.ej10 ·ta oiel „Na Dorµ". Okri0g teg,a 1Uirj,e1111egia, 

ti~~~ . 
.. ~, 3}~ ;r,azvij1al j11Jek'~a_ll1j~ in d~a~lji To,lll}~~? 

r1azsu1ajpc '3ie p[O ppbOCJ!U „ppm,o]ia (<li3ln;aS1,11J~ 

35 


TOLMIN 

TCRITORIALNI RAZ.VOJ MED LHi 1822-1960 

? ' <00· 1po __ ,oom 

LEJ,ENDA : 

C.~!i.lo E ,.grajeno pred l. 1122 
~ kolov o 1. 

rn zgrajeno tS22 -191~ 

.... . .. st eza 
....
..... ,. ... jczž.a-..-ob lcra~t . WJ zgrajeno 1911t-19~5 
IIIT) zgnaj•no po l. 191t5 

.~ vod otok 

' ~ roz.vqlina 

., 

\ 

1 : ! ; 
Karta Tolmina 

Breg, KlaJn1ec), po211]ej,e pa ·v s:ev,ern,o smer p,r,oti 
Koz1ov1em1U robu ali Gradu. To j,e ma111jša, ~dar 
zelo izrazita vzpietiirna (4213 m) iz t1idJniejših kame/
tUITT, Id. jih j,e 1ed,enik. ,obimsil in pustil foot osame-
, lec isuedi kiotl~rne. Grad se dv~g,a kot 1niekiakia trd-. 
111jav,a ~medi fuotliinice in s sev,er,ompiad1n1e str,aini 
om,ejruj1e lntj'Višj,o teriaiso med Sooo iln 11olminlm•. 
Z~to je re zg,odaj lll!ast,ala trm :nj,~gov,e~ vrh~ :utrj,
ejl1Ja p:oistoj,a~1ka -g11ad, sprva sed1ez olrnoZ'llJega 
gJJ1ofa v triajtlfoovski dr~avi, kasneje sedež itmmest111ika 
1oglej1skiega patriarh~, ki j,e vladal Tolm~nski 
ddeli. . 1 

N,av,e@n,a leg,a j•e rugiodin:a talw zaradi zaščite 

pi1:,ed prino'djnimi (poptavie) in drugimi 'll!ev~mo.stmi 

foot tudi zaradi 1Ug,od~1e pri·ometno-str,atesfoe I,~,e 

sr,edi Tiol~~nsk,e footli,nioe, ina ra2ipotj1U starodavnih 

p1oti, ki so vodile 111a ie.ni str,aj!U proti Kobiaridu ri,n 

dalje Jn,a Oediad ,ozirnma Pr,edil, ozimtm,a oez zlož


111,ej,šie pDehio'de v Rutih proti Oedadiu. Qnia .k'ar ~e 

dain,es ~P,omi!nj1aj1o :top[Og,1iaf-skia imenia ,,Grad"),. /na 

drillgi stra111i p:n pit,ek:O zlo~nih piieho'd<,>:V k savskieinu 
ponečjlll, ilaisti v LjiuMjia!nsko rootlitno: Pr,a,stara 
pot j,e vodila ,od Tolmiba k Mostu 111a Soči i111 od ' 
to'd dalj,e pnel.m S,erotviškte g•ore mimo Cerkinega 
na Sfuofj,o Lokio. Drlllga prastara' pot j,e v,odila po 
Baški ,doli/ni Č.ez Baoo pri Podhr,diem v Boh:ilnj. Ko 
sro· v p,ovej•ši dobi prave oeste .ziµn,e,nj,a1e stare poti 
itn zlasti, fuo j1e stekla ~eiezinic;a po soški' ~liini 
med Solfuajuom :iin Mostom .Po sledovih pr:astaDe 
f,!Oti ·r ,a Gorio~ ~ !1'6ti j:e_ priš]~ mzp:otna ],ega 

I1olm11nsfoe footlmrne se b:ol3 do v,el3aV1e. 

· Vi mo'de11ni :&obi se je ,prometoo fUiUkcij,a ~pl'lemi/
r:i,j,a1a, inia foar je ~plivala bližina držaV'11e mej,_e. 
T,a se jie samo, v .mdinjih štiridesetih' 'letih dvakrat 
spr,em~nita. Do· prvie sv,etovne :voj1ne j•e tolmiinsko 
02iemljie p:ripaoo]10 1avstro-10grski mo1n;arhiji. Po 
nj,ooem domu v prvi isvtetovini vojni j,e Tolm:iin 
pl'ipade] Italiji, foo j1e ta p~emaki11itia mej,e 111a 
nazv;o'dj,e mied Savo :iin Sočo. Po porazu Ita1ij1e pia 
~e. JJe :miej:a 'Plolfl!oVjno p,rr:ema~J,a 1n1a bivšo ~l'Vitrii,


11 


..-Jro-'italijiaru,roo mejlo iiz aiob'ie pried prvo sv,etovtno 
voj11110, Tolmiinskio _pa je _prip1a'dlo Jiug·os1aviji. Vse 
tip, J1e :vp:Iiv,alro, 'da '!1olmimskio tni d,obifo želre7Jnioe 
hiti iplO g10:rinji Soški cloli:ni tniti po :dolini Nadiže. 
Stekla tlie 1e'dlln!o b'ohi!njskia ~e1emiioa, ki p1a puščra 
Z~orinj,e P,o:sočjie oh: strra!ni. . 

Kjo1rrčin10 ine ismiemo pnezr:eti. tJudi olimej!ne lege. 
Tolmi!n 'Leži v 'Zle1o izpostavlj1el11iem iseviero2Ja'p1a'dnem 
cle~u Slovienij1e, irta roz;emlj:u, . po kat,er,em so 2Jelro 
radi $legali IIlJaŠi •SOSJedjre. Zato j-e v zgodovini vieč.
krat Jmrelnj1al ~osptodarj1e. ,SprrV1a j,e bil del frankovskie 
clržavie. KiaSilllejre j,e pripadal o·gJ.ejski patriar• 
hiji, !ki tpia g,a jre kmalu . 2iaradi dieinrarj,a pDepl\.1sti1a 
v 'fovda]nro izfuoriščatn'j1e oedadsfoemu kapitlju, do~ 
čim ,so iso'dno ohfast v imetniu ipatr1arh:a 10pr.avljali 
go•riški grofje. Ta av.ojtoo ob1ast je po izl\.lmrtjru 
g,oriških' gnofov izzvala ostre spone 21ar.adi Tolmi!
na m Tiolmiinshle d1eželre· me'd Oedadom in ,:nasMI/
niki -goriških grofov -.Habsbtirža1ni. OZJemlj,e 
og1ejislrega p1atrlarh1ata j1e po lnjregr0vi oslabitvi 
sčasoma ·prešito v pos,est bfim,ešfoe r,eprublikie. T.ako 
j,e postala. Tiohni1nskia IJ<;ot 'drel Avstrij,e mejna dežela 
pTioti 'bien1eški r,epuhliki. Tiak p,oLožaj j,e ostal 
vse <:to Napioleooovih' časov, k:o j1e v zaoetkfu 19. 
stoletja Tol;rniinsk:O :z;a 1n1ek;aj časa zamein,jralo svoj-e 
g,osp1o'dar}e. P,o Na_ptoLeo.tn,ov,em ladou je .Du'lliajski 
'lro1ngries (1815) ;razširil mejre . vstrijre s priklju-· 
čitvijio ~eviertnr0italijalnskiegia OZiemljia :i;n Tolminsko 
j1e :za tn1efua.j , -<tes.edetij pDel111ehialo hiti oh'mej:no 
ozemljie. Tro'da rio 'Vojini z Italijo 1'866 j1e Avstdja 
izgubila B~iečijio iJn 'T,olni:ilmskio< jre ~pet postalo 
mejt1110 po'doočjie ptJ;Oti I;taliji. V priprrav,ah 111a prvo 
sv1etovlno !VIO]lno ,Jle Tolmiiri p;ostal pom1emb!nro V103ra'škio 
1optori'šoe s ;,talino vr0j1ašfoo posa'dfoo. Poraz 
A,vstrije v ptrvi sviei)oVilni v,ojll'li j1e sfoer p:ovzročil 
premik' it.alij~1nskie mej,e proti vzho'du, toda Tol• 
m:iln j,e 1oista'l 'šie ;n,a'dalj1e ,o·p1mej1µ kraj, ti;> pot v 
mejah Italij1e. J1a j,e v skfopu svojih imp:erialistiČinih 
1načr:1Jov spr,emienila Tolmin in okolico v 
iztredinro pom1e:mbfnro viqjaškio oprorišoe. Po drugi 
SVieto'Vlni 'Viojtn'i,, k:o se j1e · jugos1ova1Usfoo-italij.atnska 
meja ll1iil Tiolm:iiryskiem pomakinHa, pr-oti zaho\liu lna 
n,ek'dainjro m~trijskio--italijansko mejo, jre Tolm~n . 
po1n1ovjno . oh:i:alnil svoj ohinejllli p:o1ožaj z_ vsemi 
fo pr1ej 1naklazal!1:imi fuink'cijami. 1 

Trerit,o r!i.rallili iln f;u1nkcir0n;al111i riazv 
roj In a IS reI j 1a . Ali j1e Irm po'dr.očju c:La;naš!nj1ega 
Tolmilna žre pl1e'd sr,ed111jim vefoom rohstajaLa !lliaselpi1111a, 
je 1:ležkro rieči_, kier za to !ni _po'datlwv. Možno 
j,e, 'da -je bila, kier 1rmm rarhieološfoe najdbe (Most 
111a Soči, Volarje iln 'dru~od) kiažiejo; da j1e .bila 
T,olµiilIJska 'kiotlinfoa že od , <:1av1nih časov r.azmierroma 
močtnro poselj11mra. Na :to :nam ooj,o misliti 
tru'di stamslrov,a1nske ,arhteolrošfue lniajdhe pri oerkvici 
1na OJa/nlaš,njiem tolmilIJskrem pokiopiališčiu, k,aloor tuoi 
razine mrajhlrue il1ajdbie v glinofoopih pod tolminskim 
Gradom. 

Vierjietlilo j,e, .da j,e bilro Tolminsko •zarradi svoj-e 
pri11oHtllle zaokrož1enosti fo p:od I<;arolingi ma1njš.a 
' g110fija, kfate11e g110f si j1e zgmid:i:1 biv1ališoe tna 
:ooilm.i!nsl~ h1·ibiu -1dalniašnj1em Gra'diu. Da Tolm:
iin lnie ttnlo11e biti . mlajši 'kiafoor g1;ad, ki ga jre 
ljlu~o zač:e~o :im~niov,ati .Ko21Iov r1oh'.,. p~-i~a fo 

'llo, aa tni 'dobil irr_ie!nla po gI"radru. Po.tem ko .Jle 
v, in,ep!ols11e'dini bližini T,olmin,a 111mstal glaVllli in 
osr,e'dinji _gr;a'd' cieleg,a ,0Imožj1a, j,e zioel:o tt11aselje 
rumašč.ati iln pridiohiv,ati pomen. Vieqdiar se prvikrat 
1olnel11:,i1a še1e !reta 1065 v tnreki listiari ,:p:od 
imetnroln Tu:i1milrne. 

Po letu 1077 so postali · 
politiČ/ni gospo'darji 
T,ohniln~1C:ega og1ejski patriarhi, Tiolmi'n pia j1e 
po~tal !Se'diež l\.lpr,avine 1e;no1Je -imenov,ane grastaloi 
ja. T101nriln1skio ,oz;emljle j1e' postalo posehlno Zainimivr0• 
rza 9e'dad, 1odmar rse jie z;ač.ela r,azvija'tµ. sr1ednjre,
11eška trg,ovi11a. Za Čiedtadsfoe tr.g-ovoe j1e prei:lstavlj1al 
Tiolmiln klj11J10 v 1njihrovi trg,o'viini s Kra1njsfoo 
~n j1e v.a1,ov1al 'dostop v F\1rl,a1nijo od '\'Zliod:IJJe 
stralni. Zato so Tolm:i1n olfrepili z dv1ema 1utrj1elrim.
a postoj1aink/ama -1ohn,c}Vlj-e111irm gradom ;na 
l(jozl,oViem rrobfu ter dvorom IIJ.ad T.ohni!nkio. T1afoo 
jie is11e'd~1jteV1ešld Tr0hn1 11 
111 pl',edstavlj,al . pr,av tipično 
fov'dal1rnouprrav1nro :in trško :nasielj1e z dofočieniini 
oh'ram'bln:imi. tn,alogmni. P,o1eg teg,a j1e bil tudi pomembirno 
c1erln~e:i1.roupravnr0 1Sr,edišoe -se'dež ,arhilliafoo1na 
21a 'fohn:i/nsfoo. V Tolminu s-o biV:ali tudi 
k1netj1e, ,~ein'dar j,e bifo tt1jihov;o števil~ 1majhno. 

ZaI"ra'di tolikie pomemh~1osti so si moogi fievoaltni 
gr0,spiodj,e prizadevali ~agospodovati T.olmihlll. 
Ko, j,e kiolnČinro v 16. sbo11etj1t1 .prišiel v posest 
Ha'bishl\.1da1n,ov, je izgubil vfog,o, ki jo je imel 
pr0p1I"rej v 11Jr'gio•vi1n~ s Kranjsfoo. Ostal j1e l1e kr,aj,evino 
tržišoe z c1ok'aj wzv;ito -ohrtjo in rupr,av'ni sedež 
T1olm1jnsk:e 'dteže1e. 

Fiev'da]ni . Tiolmi,11 j1e ,ob~eg,al današnji južni del 
111aseljia, kar s e izrraža tu:di v tlorisu. Izv,eiln stn1j,e~
11ega ~11aisielj1a· j1e bila le 'farna oerfoev :itn Za1og ioh' 
mostiŠČIU -oez T,olm:i!nlio, kjier 1so bh"ali -ohrtniki. 
Gosposki del Tr01:nri11ra j1e bil oh daMšnj,em Trgu 
mar'Šala Tita, Ca!nkarj,~vi ulici, :ulici P1eh·a Skalarj,
a, Trgl\.1 1. maj,a :i111 deloma Rutarj,evi tulici. 
Jumm ,od· tod j,e bil sirr0ma~1ejši -· piod1ožniški 
del, priJ1eplj1e!Jl foot illickafoo Iaist,ovičj 
re gn,ezdo okr-~g 
t1rek&inj1ega p1atriarI110Vieg.a d,rior.a. T,ega pa -da:nie5 
ni v,eč. -

Novo oh'dohj,e v razvoj'U Tolm:ilIJ,a pomehi kapitalis'tiČJn:
a d,ob:a. Ž,e Leta 1820 j1e bil T,olmi:n 
p:oviz'dig~1je1n v trg :i111 jie diobi] pr,a:vico do d v,eh 
Letjnih sejmov. T10 liaže lllra 0Irneplj1cm,o trgovsko 
fo~1kci)r0, Z rukinitvij,o star,ega bovškega g\a:varstva 
I.eta 1850 pia. jie postal Tr0hni)n :upriav~1i oenter 
cdotjrnega Zgorrnj,eg,a P,o;sočja. , , , 
· Spr,emembio l!lrOViegra čas.a j1e Člutil 1!ttdi .sam Tolm:
iin, ki j,e zač,el Jn:ap1ie'di0Viati i n se Icim1alu uvrstil 
med drug1e ~lov,einsfo'e trgie :iin mesta . 
.. P.oseb:no živ,
aham j,e bil1a tr~oyrua iln 1obh, o ,čiem1 
er 111am priča 
v,elikro št1evil,o ,ob11Jnih' OJelav<,nic (olmog 60), g,ostiln 
(olrnog 16) iln trg,ovin (okrog 16). V začetku 20. 
stJolretja j1e 21ačieta ,obwtovati tov,ar1n.a lllpoginj,eneg,a, 
pohištva, ki p:a j,e s prrVio sv1etov1no \r,ojtn,o pr,enehalra. 

I<;er ~el1e7,/nioa še tni 'dio:eegl1a Tiolmin:a, j1e bilo še 
v,e'dam močino razvito furmanstvo. Razvij 
,aj 
,oča s,e 
trgiov.i1na j1e 1Je1jalia n1ovih' oe,st. P,olreg oeste, ki je 
ob1 Som vr0dli1a v Gor;ioo :iln so j10 v ' 16. stoletju 
obirnovili Habsbiuržah1i, ter ,os-talih starih ,c,est, so 
v tem čas-u zgrradili 1t11ekiaj ltmvih. T1afoo po, 'doli:ni 
Idrijo.e p:,r1oti Oerlqn1em :iin Idriji (1880:-1883), s 

37 


iemer j1e cLobil T.olmiin tnieposve·&no zview z Lj;1.1b'lja!
nro. Daljie so izpielj,ali oesto, ki j:e v10'dila iz 
Tolmi1na 10b Bači čez Petr,ov,o b'rdo v Zel,eznikie. 
Zg.raj,einia j1e bil:a ce:sta, ki j,e vo'dila iz T.o hniir1a 
ptioti ICiohaTidiu ob' Ie,nem bveg;u Soč,e, ter v;ezna 
oesta ,o'd l\fos:tla \nia Soči Čiez Mod1,ejce do državn1e 
oestie v U~nikiu. L eta 1880 j,e bil d,ograj•tm zidrun 
most oez T,olamnk'.o, p1,ed tem (1846) pa foamienit 
most oez Sooo p,d Tolmi:n:u. 

Gr,a'dinj1a bioMnj~foe reieznfoe v zaoetku 20. s·to1etj,
a, 'ki j1e 7 km ,oddalj,eiflla od T.olmiinra, ni pri1111esla 
· mestu inobienih 1Sp1,ememb -na-sprotno, 
piovwočila j1e, 'da so sprva v Tolm:iinu pr:edvideno 
oemelnta1ino .postavili v Ainhov,em ob Soči. 

'Dolm:iin j,e postal v tem času m,očn1n lokalni 
kiul1:1m;ni cei'ntier, o Č,emer ,ri'am priča •us·~anovit,ev 
pTve tnm,o'd/nle čital111ioe n.a Gorišfoem · (20. fob'r. 
1862). Zivahjrno j,e bilo politiiono življ1enj,e, ki j,e 
diobiio jzr.az v velifoem ljudisfoem tabom l. i,naja 
leta 1870. i . 1 

V hližaj,očih se priprav,ah ilW prvo svet<>vno 
vioj11110· j,e pi'edstavljial T.olmiin zaradi svoj,e promeunie 
iln ,ob'inej:ne lieg,e vafo,o voj,aško postojank:o. 
Zato· j,e 'dio'bil v •zač1etfou 'lleg:a stol,etja dokaj moč1110 
stallno v,oj,ašlf,o pos.adfoo:. Zgr.aj,erne so oil,e vdifoe 
kasm1111e, v foat1erih 1S1e ,odtlej nahaja stalna v,ojašk.a 
poisa'dfoa. ; 

Kmetijst,~o , j1e bil<> v tem · 
čaisu v T,olnri!ntu Žie 
selm1n'dm;n,ega pomena. V.eči:na :llemlj,e je postala 
last trških mog,otcev, po1,eg tieg.a p,a j,e 111ajb10ljše 
njive tp,obrnla •v,ojsfoa :z,a gmd!njo kasarn. 

V.es \nak.az.a1ni r.azv,oj ,Sie izr.aža tudi v teritoi-
ial1ni rnsti m ,e.st,a. V z.adi!1/1em stol,etju pi·-ed prvo 
sv,etov1no v,ojpo zazidajo vrz,eli v sta1~em ,oentru, 
izpopollnij,o gl.av:no 1Ulieio, ,ustvarijo 'delno ,poYezav,o 
z Zaliog,om. ZaČie!lljill 1s,e Žie širj,enj•e pr,oti K<>z'.,ov,emu 
robu -v področj, 
e, kj,er drna,~ i1.astaj,a ·novi dd 
naselja. 11u zgr,aclij,o v zač,etkiu 20. sbolietj.a mešč.
a1ni 
· sv,oj,e vi11e. Sioer p,a S!J zavir.ala širj,enj,e mesta 
·v to ,smer Iiep:a z,emlj.išč.a 
, ki so bila v rokah 
kr.aj:evinih mog,otoev. Ti ,n'jso ·bili pripr.avJj,eni pr<>dajati 
za 1111ohei1110 rieno .svojih z,emljišč za zazidallll,e 
p,arcde sir,omaš1n•ejšim :iinteues,entom. Zato so bili 
ti pr:itsilj,eini graditi sv,oj,e hiše v star,em delu !11a6elja, 
V l,etih 1870 do 1911 j•e por,asio Število hiš 
od 143 111a 166 ali z,a 1q0jo. Povsem n,a noVIO s,e j,e 
v tem č,asu i:llohlik,o v,al.a ·v,oj.ašfoa · č:etrt z obsežnimi 
katsar)n,ami ima niže liefoči terasi prnti Soči. Tu j-e 
biJ.o za ga111nizij,o zgr,aj;enih tudi 1noekaj s t,a1n,ovanjskih 
posiopij. · 

K.er j,e med p1·v,o sv-eti;n~n,o voj,no potekaI,a v 
tri,eposnedini bližiini sfooro tri 1eta soška fronta, j,e 
T,olmiJn. !Utrpel vieliko škodo. Od 166 hiš, ki jih 
j,e zabie1ežil p1opis leta 1910, jih j,e bi1o 111 pol"
UŠejnih ali močaw poškodovanih. 

, Prv,a sv.etovn,a voj,rna je ·pria~esla Tohn:inski nov 

• tujčev janem -italij,a1nsfoo ,okiuptacij.o. Italij,ani 
s·o 'dali T,olmi 11
1111u zar,adi hližilflle rniej,e zl,asti v čiasu 
priprav za d1,ugo sv-etO'v1no v10j1no še v,ečjJ v,oj,aški 
potudar,ek. Ob~boj1e~e v,oj,ašfoe obj,ekte so razširili 
in v 1ofoolic~ T.olm:i:na zgradili še nov1e kasa1·ne, v 
katerih 60 11
111,astaJnili š·tJevil:rne ,enote . 
. V 1ob1dobjtu med' ohiema sv,etoVjtuma voj111ama je 

Tolmin ,ob1držal tn,e'k,aj oasa oo širšo upravno funk'cijo 
:foot 1sed1ež .Pod'pl'lefokt<mi,e i!l1 mlinih dr~gih 
1Upr.aV111ih' ,01·ga:nov. l(;asn,ej1e j,e bil f.e se'J,ež razširj,
eine , 
občiinre. , 

J<jot 'f)r,eskl-hovalni center matnega cld:a Sošk~ 
<:Loli!rne jie bil Tolmiin pomembm trfoj kraj. O 
tem 111am pTič.aj10 šbevil:ni trgovski, ohrtni in . gosti\
nski ,obrati. V T,olrninu j,e za~la po prvi sv.et. 
voj[lli l()bi·atioviati n,a Tohniinki manjša ,elektrarna. 
Ta j,e bila v pio~oinu šie prv,a l,eta po .zadnji VIOjni. 
Ob'i·atiov;ali sta dv.e mainjši opekar.ni in tri ap111e111ice. 
Vien'dar iso s1e'cLnj,e po izvršeni obnovi ,v prvi 
svetoV!ni 'Vioj1ni piomŠienih stavb' počasi ·•shiral,e. 

TiolmiJn je piostal v ~em ča~u kulttur\n,o s11edišč,e 
širšega piod'ročj 
,a. Iz r.a,.;n,arodov,a1nih razlogov so 
Italij,a!ni isemkiaj po prvi sv,erovni vojni pr,e'mestili 
gorišfoo sJ.ov~nsiro učit,eljišče, ki j,e sčason;m _postalo-
povsem italijansko. za· n,ekt~i loet ga j•e zameinjala 
gim1niazijia, potiem pa j,e biJ.o zopet obnovlje11110. 
V Jietiu 1932/33 j,e zaoe1a 'diefov;ati mJ.ekiarska 
Š'Ola. Obl,tiaj,alta j,e tu'di ,obrtlna šola. Za šo1e so 
postopoma zgradili vdik dij,aški <lom, ki služi Šie 
oa/lleis sv,ojiemtu 111anrenu. , . 

Z.ar,adi svoje prfoodno I,epe J.eg,e 'in zanimiv,e 
,ofoolioe j1e piostaj,al Tolmiln .tur:i:stiČinlO pomemb'.en, 
saj tso že pr1ed p:rv,o svietoVi~IO vojno semk:aj radi 
zahajali Trfuča111i i1n Goričani. . , 

P,ov,eČa/11.jie ·števila pr,ebivaloev, zl,~ti pa obfnova 
v v,ojini p,0N.1šeinih stavb', j1e spr,ožilo . :llllatno gra'db'.
ein,o d1ejavi111ost. V prvih powjnih · l1etil:i ,so hiše 
pr,edvs1em ,ob1navljali, v,~dar so nefoat1el'le močno 
p,ošfoodovairne. stavbe iz „Grape". opU1Stili in sezidali 
n,ov,e v smieri pr,oti Gradu. ·· Talrnat j,e bila 
prilika., '.da bi ozfo1e : tolmilnskoe :ulioe r,azširili, vendar 
j,e ,ostal tl,oris starega deta z mal,einfoos11n:i:mi 
spr,ememb.ami ,ei!lak. OkrepiJJev voj,ašfoe g.ai1n1z1Je 
j,e ·zahtevalia 1rnovih s ta1n,ovanj., Zč!,fo ~ v tem času 
nastale 1niektatere 111Jov,e llllioe -ised,anja Prešer:i1ova, 
del Tumovega dr,ev,01,eda , Simo111a Kosa, 8.avlij,eva, 
pr,eeiej pa so zazidali oesto proti Doljam (sedanji 
Bm11niov 'dr,evor1ed). · 

' Ob1dobj,e po drugi svetoyni vojllli, čeprav tako 
lrnatfoo, j,e za nas~ Tol:mi~a inajpomietl)b111Jejše. Po-
1,eg Žle 1niaštietih fiu111kcij 1>e pridružij,o . še nov,e, ki 
b~tv,eino vpliviaj,o na -~anašn_ji hitrej~~ vzgo1\ ~olim1nia„ 
Tega so v pryi vrsti omogoc1Le druzb~ne 
spr,emembie i~1 ,n1acion,al1n:a-osvoboditev. Tolmin se 
j,e ·2'lač1el trgati iz. ,okvir,a it.tprm"-notrških :6unkcij, ki 
jih j,e 10p11avlj,al stol1etj,a. T,e op,ravlj.a 1Jtidi še da-· 
1ri,es, v1eii'cLa1· postaj1a v,se p:0me1nbn,ejš,e -gospodarsfoo 
sr,e'diščie ~11e l,e T,olminsfoe kotli!llfoe, .ampak 
tudi širše ,ofoolioe. N.a1<,tajiajo prwa iJnd1t.1,s:trijska in 
01illg.a piodj,etj.a, ki 111tudij,o zaposlitev \11,e J.e domačiln,
om, iamp1ak t udi prebiv,alcem okoliških p11e'delov. 
Izgiubia Gorioe }JO 'dr;ugi svetovni 'Vl()j;ni 'jie Tolm:
i1111U. tafoo k:ot n,efoatiedm drugim vi~iim kr1aj,em 
(lll!a pTimer Ajdovščini) dod,elil,a 1111efoaj novih urb:
a1nskih fiu~1J'kcij. V zac&1jih letih tSle jim p:tidr:už,uj,e 
še maloi0fan1ejil1i promet. 'Dudi T-0lmi1n Idi v nj,egov,
em ,oblmočjiu. 

P,o H11ugi sv,eto,11ni \liOJl111 je Tolmin ostal 
1UpraV1ni oelnter Zg,or:nj,eg,a 'P,osočj,a. O.o l,eta 1955 
je bil sedtež to~111skiega ,okr,aj,a, Id j,e v I. 1952


38 

• 


1955 segal ,o'd Tli~nte 'do Idrij1e. Leta 1955 so 

oktaj1n,o sr,e'diščie pl'leI11esH v Gorico, Tolmin pia j,e 

ostal 11.lpriaVIIli sedež ožj:eg,a Tolmilru,foeg,a. 1Vklju.b 

temu pa jie 1ohrillll1il širši pomein. Ostale so neka


terie rustia1111ovie za zg,orlnj1e Powčj1e (sodišoe, k:ata


ster, bia1nkia iln niek:ater,e skupne službe rohčinskih 

Jj1t1dskih ,odb:ooov Tolmi111, Koh:arid' in Bovec). Z 

z'd1·užitvij10 ,obč:ijn Tolmiltl, Kobarid in Bovec po


leti 1961 jie postal Tolmi!n, spet uprav!ni center 

oelotmiega Zgorlnj1egia Posočj,a, ikiar j,e bil fo stolietja. 

To cLok:aziuje, 'dia jie j111Rl'lflV,no sr,edišoe majhn-e, v.e,n


dar g,oog.raf-sk,o M gospodarsko izr,azito za,olrnofon-e 

celote Zgi011nj1ega Po1SOčj.a, ki ji j,e dal Tolmin 

tu'di ime. 

Kiot ob:mejini kraj jie še 111acLalj·e ohranil vojašfoe 
fii.i1n'kcij,e ilt1 jie s~cL'ež viečje v,ojašk:e enote. Po naciiorniallni 
,osvoboditvi ~,o drugi svetomi v,ojrni j,e 
prišla klultrtu,ua vloga se 'b:olj do izria2ia (u.čiteljišč,e 
z ok'r.og 280 'dijaki, g,1asbarna šola, preoej vdika 
j~ma -1<lnjižinioa, muzej ·za Zgor1njie P,osočj,e). Ostal 
Je pomembfein trmrl oenter ilt1 ima 26 "tr_govskih' 

·ob'ratov. Obrt 3,e ,še močin,a, v,eindar upada. V ne


katerih vlečjih vaških 1I1Jaaeljih Tolmi.rnske kotlinfoe 

111i 111iti te"nrega 1obT1Jnik:a (Lt1a primer Zatolmin, Po-

clruge svletom1e voj!rne tak'o .rielroč ni :bilo. IGer' le~i 
Tolmin v oblmejniem področju in kier mi imel 
laislttnih sp!osoblrµh foadr,ov, jie šlo sprva 11_ežloo. 
Razvoj je pospiešil 1r1aš komutrtalni sistem, ki sili 
obči/ne foot osnovne družbeino-poH.tičtne-:upravn1e 
e.'11totJe, .<la s,e fiinf1.11mm osamo,svoj,e. Tako j1e dobil 
Tolmin v 7,ad1nj1eilll <liesedetju vrst-o podj,etiJ, med 
njimi nekaj IBfillljših in'dustrij.skih,. ki predstavljajo 
oslnovo biodočega r,azvoja. , · 

Pl()v,oj~tl Tolrpin r.aste po urb:arnistifuiem :načrtu. 
Ta pr,e'dvi<lieva širj1einj1e mesta n.a najvišji terasi 
v smeri p:t'Oti Gradiu ter pooe111,os sr,edišč.a v ln1ezazioa111i 
_priostor 1nekoliko seviernej1e od sedmjeg.a 
poslo_v111eg.a s1ieg!šč.a. Sta~vfilljski die~ lnaj _ 
__ hi ~e 
rnobhkoval -proti seV1eru lJn severozapadu, kJ1er J'e 
dov,olj so1noa iln Iepieg.i prostor,a. Sedanji posloV111i 
del ~1.aj 1bi se r,atširil n1efoolifoo. proti ,s,ev,eru. S tem 
bi r,ešili poometllli prnhliem ozkih ulic. Nova glavai:a 
rulioa ln,aj bi potekala prrefoo 1I10V1ega večj;ega trga 
v središču miesta. lind1U.8trijska podj,etjia 1t1.aj bi 
pomak1nili izvein naselja 100 Poljubinjsko polj1e, ki 
so _ga deloma u.'ničili Italij,uini ,z gradnjo vojašnic. 
Na tem p11ostoliu ž,e posluj,e Avtop,odje tj,e s S\"Ojimi 
v,elikimi d1elaV1nicami, Avt,oie1ektr,o :i!n ·dielav-

'-

Pogled na najsta;-ejši del ToJmiua, ki ga predstavljajo B.reg, Klance in Partizanska pot 
t V ozadju vidna Grad in Mrzli vrh 


Ij[U:biin, Vl{)larje itd.) . :iin prebiV1alci kotliaricie so 
_navezami t11JP. ,ob'rnrne usluge obrtinikov iz Tolmina 
ali Mosta 111Ja Soči. 

Pr,oM,em imelj1eva1nja prebiV1aloe-v, 'ki mu kmetijstv,
o iln d1,obtna obrtna pr,oizV10dinja rnista mogla 
1111t1diti zaproslitvie, j1e ljudska ,ob1!18t začela reševati 
z odpirt11111jem novih delovnih mest. To je bilo 
mogioče 1ediill!o z 111Btan,av;lj1anj,mn podj,e1;ij, ki jih do 

111ice Soškrega gozdnega gospodar.stva. Zivil.ska :iindlustrija 
(klaV111io.a s p1.·ed,el,ov,altt1imi ,obrati, tovar1na 
m1ea111eg,a sladfoorjia z novo ml,ekarno) :iin 
če_vljarska i!ndustrija pa bi ,ostal1e š·e v mestµ, 
vetndar1 ,ob 11ob:u, proti Zalogu, ina nižji tier.asi oh 
Tl{)lm:iinki. Viojaška četrt bi ostala, kj,er j,e. Razvoj 
da1našnjeg,a 'f.olmina j1e r,azvidteti iz prilioforneg.a 

p,ačrtia. 

39 


Hitra rast prnbiv1alstv,1_t zahteva in,ovih' sta1J1,ov,
a1rij. ~akio j,e od 1eta 1953, foo je bil,o v T,ohni1111u 
255 hiš, pioraisl,o Št13vilo istih dl() zač, 
etkra lieta 1961 
na 289, to j,e za 34 ali 140/o. š1e bolj pa j,e poraslo 
število s·oalnoVialnj, kier so med n,ov,ogr,adnjarni 
pr,e'dv1S1em 6-9 1stalrmv1a~1j1ski bloki. P,o za'd!nj,em 
popisu pT,ebiv~lst\71a pride ~la 1en,o hišo 2,3 g,ospo<
lilnjstev iiin 7,J ljrudi, ozir,oma na 1eno gospodinjstvi0 
;3,2 ljtu'di. 

D ~ 111 ia Šill j 1a fi z'io g 11110 m ij ,a m,es t,a j1e v;er,~ 
1o'draz opria~1eg1a f1u:nkcioa1Jal'll!eg,a im. teritorial1rneg,
a r1azvioj1a. . . ,_ 

':f l ,oris llll 1e ,s t ,a . Najstar1ejši 'dtel . Tolm:iJrna s 

1

sr,e'djnj1eviešklo ,osnoyi0, j1e v južniem lnasielj:i.1, vzpelllj 
1aj10Č ISe !deloma _po _ 
pl()bočju temuse, ki S'e spušča 
pnoti Tolmiinld iln „Grapi", 'deloma pia ie na 
saani ter,a1sia tj1a. dto d1anašnj1e Cank!a1-jiev,e ulioe, 
Trga 1. maj1a fa1 ~ta1'jiev1e iulioe. Ulioe so ·,ozk,e :iin 
zavite (Gr1adjnil{Jo,71a ulica, B11eg, Kla~1•ec, P,artirtMJ.sk:
a plot). OainlCl'arj,eva :iJn Rutarj1eva ulica slia prav 
, takio zaviti, Vielti'dar za spoznallljie širši, foer j,e tu 
1 potekala gl1avJI)Ja ciesta. Med rnjima se širi v;e~ji 
, kva'dratasti 1p110stor ----) :Iiain.aštnji Trg 1. maja. Tu 
:iJn lna <:La!naS!nj,em Titov,em '.trgu, nas talem šelie po 
t prvi 1Sv.etov111i iv,ojini iz n1ekdianj,ega gr,aj,skiega p,arka 

1 'd . din.. d (d v 'd'VV • 

: pr,e l111ovnn ·spo Jlffi gra ,01n anast7-J1e \SIO 1soe, 
• :iJn muzej), j1e bil im. j1e 1ostal p!OsloV111i del Tolmi 11
1111a. 
f Tu so uradi„ trgovi111e, gostilirue,. deloma l()01rt1ne 
o.,elavJnicie. · , 

1 i. , Ifotn1ec 19. '$n v :z;a'oetkiu 20. sto1etj,a se j,e zaoel 
Tiolm:iJn zar,a''1:i sp'l.10:stitv;e po io'dP'r,avi . fovd:aiizma 

r 

šil'iti. Zidaj,o inov,a poaliopj1a v 'še 1n.1e7jazidanih dielih 

' st.ar,eg,a mestia. 'Zato j1e ·oštal tloris v bistvu 'isti, 

[ razeln v 1111ovi -v,oj1aški č1etrtl 
. · 

f Novi o.iel mMta seje zaoel ,o~lifoov,ati. ,:p1:id'vsem ' 

1 tna 1Sev1e1ini i111 ,s1ev,et,ozap1a'dini str,µ1ni po ·prvi-svie~ 

1 tJovlni v;oj~ri. V tem 'c:Leltu so inlioe 'l'a'Vill,e, šfršie, hi; e 

' so Jne.slde.nj1ellle, vnms ·so zel,ffiie _p9vrš:i111e, -k'i 1daj,ejo 
naselju -prij1a21niejše lioe. 

1 Zaria'di ;i/111d1U1Strijsfoegia 11azvioj,a s1e j1e zaoelo me-
sto širiti pT,efoo Tolm:i111J{Je :na Polji!-i'b'i1nj1sloo ;polj,e, 
ki so ga Italij1aini1 z zazidav,o v,ojaš.nic v',se:v1er,oizap,
adlrnem dieliu. tak:o ll~ničili, d:a pdhiaj,a ·v p,oštev 
le iza ·zazidia'vio. · 

· . V ,er ti k' ,a hd p r 1() fi l. Od aeJ.o11rueg,a Šte\/ila 
. 289' hiš Je 47 pritli&iih (16,30/o), 193 1eI1onadstr.op~ 
lnih' (66,'('/0fo), 47 ~lv,oiniadstr,opnih (\6,3o;o:) ':iin dv.e 
tr:ilna'dstr,opni. (0,7 O/o). Pr,evl,adiuj1e 1eno11mdstr,op~1a 
hiša, ki j1e takio mm•čihnia za Primorskro. Visoloo 
pio'dJstrešj,e <laj1e videz, da j,e hiša 1ebo in pol 11adst110p1rta. 
En1ona·!fstr,opa1a hiša· se v glavniem trnelja 
vlj1~ v star,em 'del'Ll mes'tia, v 11110-v,em · pa pri 
ll1alnjših Jn1ov,ogr,a'dnj1ah. V poslovui,em d1el'u 1Sta1,ega 
ha1Selja sr1eaamo tudi dv,onadst1,opn,e ·stavhe, od 
katerih so bil!e !rnefoatelie 1dviglnj1e;ne po v,ojni za ,eno 
~1.a'dstr,opj,e. Med ~1,ovimi Moki gr.ade v glavnem 
dv,0111.a:dstmpin,e hišie, IS iqim1er sfoušaj,o 1ust\'tariti harmo1 
11ičini pr,ehiod lStai,ega v inovi '.dJel. Višj1e hiš,e ttidi 
v ?'o~ooe 11~~0 pT1edvid~~1e, razen v rožt~m oe,ntru. 
Pr:i.tlicin,e his1e so uedfoeJ se -_,sem ,sodtJ,O v :glavnem 
pio p1·vi 1oziro1na d1'ugi svieoovini 'Viojni zgr.aJ1eine 
-1e111,o'dlillž:iniskie hišfoe ter !ll•ekaj iStM10V1a~1jskih' 
hiš, ki ~o j_ili g,r,a'.diI,i Itialij;~i z lt1iame~1Jom,: 'd:a .bi 

bHe 1~1110 in dv,o:rta'distr,oplrne. \f';e:ndar j1e ,ab'.esinsfoa 
,~oj~ia to pr,ep1,ečila :iin 11a Žle zgrajenih teme1jih so 
postavili molnta~ne yritliane .ali ,ffiwniadstr,g;p111•e hiše. 
T1e za'd1t1,j1a leta zame111j'qj•~j,o z zicLan:inri. 1e!ll,o ali 
'dv,o!na.dstr,opu1imi stavhami, 

Tipi hiš . Za ,lniajstar,ejši 'del mesta j,e zoočil!
lla p!osebina v1aria;nta zida1t11e primorskle hiše, s 
p,oloŽJ1110 ~'tr,ehfo, kri:bo IS OC{Joroi. P,oai1ekod je ,ohr.a!f!-j,en 
še „g.a111k" -l~sreln hioc:fuilc', ki _g,a kr,asij,o P'oJ.eti 
cv,etic,e, j1ei,Seitri iln p:ozimi _pa kite foortrne. To suš!jo 
~la zr1aktu, V ~a1n,em Tiolminll,l pa 00 nedfoo. V s_pod1t1jih 
p110stmih je kuhinja s ,shrnmbiaani, pi~:nefoo'd 
1Judi hl,ev za. kr,avo,, v prviem .tn;adistropju _ p:a so 
sob1e. Oe imaj,o živ:i!rio, dovažajo s~ruo sprioti iz 
sei'nifoov, ki so razti,es•ei'ni p'<i> tr,avnikih in Sffi10-retih. 
Del hiš so· zar1adi pošfoodb v prvi svtetJoVJl1i voj1ni 
modemizfoali, .1ali p ra to die1~j,o da!Il'es. 

Hiše v st ai,,em posl,ovumm ·m1estru 1so, ~niešč:atnskotršk:
ega , tipla, Viein'dar S' 'tipičiri10 primorsko sti,eho 
iJn visokim p1o'distr,e.šj1em. T.afoe hiše so gr.aj,ey1.1e v 
.,začetkiu 20'. stolretj.a. 

Hiše; graj1ej111e p10, P'n,i iozi1,oma 'dliugi sv;etov'ni 
Vlojlni, so so'dJobhe 2'!Ull,allljl()sti. Zlasti, VJelj,a to za 
stavhe, .. ~r1a:j1~111e po dr:ugi 1svetoV111i :vojni. Kier pia 
imajo trudi te stavbie poloŽl111e strehe, hiarm,olnir.ajo 
s staro primorsko hišo. 

Da11
111:ašnje g1osp'otl:ars'tvio 'T,olmilna:· · 
I )n 'd 11.l stri j a ise v doni spfo~rneg,a :im.diustrijsfoega 
r,az,~oj1a jllla Siov1e.111sfoem, to j,e V 1cfougi polo


, vici 1p1~e1Jek1ega iit1 v 1Za 
Čletktu teg,a sbo1etjia, ~1i poj,
a:vila ·1na T1olmim,k:em ~ar,adi g,eogra&foo ptolitič1t1ega 
pol,ožiaj1a. TohniJn j!e MI pod Av1Strijl() ,oo 
meji' iln oddaljen ,od pro1met1rih' s11e'dišč. I~ar,avalnsfoo-
h<ohilnjsfoa ·žeLezin'io.a j1e pust:i-La rpoIIJ1iin JOb' stra1ni. 
'Zar,a'di bližine italij1runskie . :mej1e Av:Strija 1t1i 
zgria'<;li1a. p1J.•,oj1ek't:i.r,a~1!e' ;-p~·1edilsfoe :žie'J,e2j11foe, Id bi 
llljrnog,o 'pometniJa za, '~efiosp10'd'a1\slci. razv;oj T,olmina. 
Italij,aJn~foa 1olrup,aqij1a prav ta_foo trn 'izholjšala po-

. g,oj,ev :za lmIBtaltliek 'ind:Ustrij1e, Obro~jai,o p:odročj,e ;ni 
bifo , r,abljiv;o .za pih,iatni i1nv,~ticij'ski lC:api:tial. šde 
pio.,. '1o~V{1l)l()'ditvi, :in . priklj1ttfitv.i ":k, ~ug:cisfaviji so 
111iastali 'bioliši 'p:og,oji. ,.Agr;arino , 
pt0'dr,oč}e T,olmin
·sfoega., ]JI1~1118~~~o .'z,, delovno ,:silo10 ,Jle zahtev;alo, 
da :im.diustrij1a 'izbioljša g,ospodarsko 'Stl;Ukt:tJ..ir,o. 

Kakšrni so prir,o.~ini pogoj'i za r,azvoj 'indiustrij,e? 
Sooa ,s pritoki :nudi -o.elllen() 1eln1ergiji0 za pogon 
iln'dlu~trijrslcih' 1ohmtov. G~ološfoa · foarta Ti0lmiJn-: 
sl~eg,a i~ažie sicier v,elifoo geoJ.ošloo pestr,ost skladov, 
ki p,a po cLoiSeda111jih' skr,om!nih r1azislmv,ah niso 
m'dto1111oisni. Zato ni rudišč. Obsdni gozdovi so 
sestavlj1~ni p11etemo iz listav:oev lµ .so. 2'/~ra'di ko111fig1ur.
acij,e tal mestoma težfoo d,ostiopni .. Zato g•ozd 
ni bil v,afoejši vir :indll!Strijskie s'mi0·vi111e., V nepo-sr,
e'dlni 1ofoolici Tolmin:a ni 111ob1eneg,a viečj 
, 
egia fagarsk.
ega ,ohriata ~n g,a tudi v p11etekfosti ni bito, m -
zein 111!elcd~j1e manjše žagie v Tolm:iirru in. začiete 
:il1idi11Strij1e 1upogtt1j1enega p:ohišNa n,eposnedno _pr,ed 
prv,o sv,eto'VJrno voj~10. P, 
oliti.Člnie _sp'11emembie „Po prvi 
s•v,etoVJni v,oj1ni so p11ekiJnilie zaČleti lesno:iiridustdj,ski 
r.azv,oj. šde !11Jaj~1:ov;ejši a1apori daj,ejo tipianj,e, oa 
bio 'dobil T,olm:ijn· -v bli7Jnji prihio'dinosti modenen 
žag,ansld ,obi·1at ~n 'p~·,e'deliov,alitrico, lesa -v finahie 
P~1oizv1o'de. 

4.0 


.t'\· .1, ,. i,. ' ,t •• ' • t•1a

1tia-z'VljiaJ1ocia se '.!/ll01Ustr1Ja sle. 31e ~as -' o!m ' lna 
~jp1omemblntejšo kmetijsko panogo -_živ:in,or,ejo. 
Iz ln!ek'dainj1e majJme; med 1obiema ·v,ojin,ama zgra-. 
j1einie, ldavjnfoe,1 s,e jre v zad;nfi.h letih r,azvil moder,
ein i:n za tohni.mskie prilifoe, Irnepak ,obr,at, oprr~mljrCil). 
z 111ajiso'dob~11ejšimi str,oji za p11ed,eLavo mesa 
:iJn h1t<liLnimi ter sušilrrimi , in,apr,aviarni., S:uuovi,nskio 
p1o'd110čj 
1e tol,mijnskie . IdaVJnicie 2iaj,~1ll!a vse, Zgm;nj,e, 
iin Sr1e'd111j1e P!o~očj1e. V p,o1etn,em času, ko jie živ:ii11a 
v pla1n:iJnah', IUVloz:ijro gov,;e'dio 11tidi s štaj;erskiega in. 
DoLeinjiskiega, priašičie pia oe1o IS Hrv1atskie. Sv.oj,e 
p1ioizv,o'de proda ldaVJllfoa i11,aJVJeč tna •~oma~em_ trži'šw 
v P,oaiočjlll, deloma -tudi 111a ostaliem. sl,qvi®sk:
e~ ·tržišfu.. Nekaj lmie8ia ·p1a izw~ža v ·,sos1'dinjo 
Italij10. . . , 

_ l(jer :zahtie.Via te11ein v pla,ninah :iJn 111,a pašnikih 
la'žji tip g,ov;~da,, j1~ živ:i,norrej,a, !lt1Smerj1ena prv,eJ1-.. 
stv,eino. v ml1ečlno 
, pnoizvodnjo. Zato pr,.edstftvlj,aj,o 
v,el:ikie kiolič:i)nie mleka dr:ugo v.a~n,Q. surovinsko . 
OS!llOVO za razvoj živilskie industrije. DosLej so 
sirnrili v majhinih, . ,efoo;nomsfoo in hig~en,s~; . ll1e~
tr,emih vaških :rrtLeki1,u1nicah, po1eti p,a v planiMh. 
ter i21de1oViali tohniinJSki sir, maslo in sk1t1to, s 
sii1otfoo p,a' krmili pl·aš_ioe. · 'T,o'dia so'dohll1ejši pdncipi 
. pr,e'de1ova!Ilj1a mleka '2iahtevaj,o foolnoentracijo 
v_ 
V1ečj1em, 
· 
tehjniqn,o_ :iJn higi:e;msfoo 1ust11eZ1I1e'm robr,aru:, 
Takio se j1e r,azvi1a p10 dl:ugi sV1eto'Vjni vojni .iz 
jllel{dalnjle šols:fo'e m1eie:m'!nle v T.olmililll s1,edinje velika 
'nil,ekiam1a, ki j1e IU.Smerjr~,a V p:rie'delaVlo mleka 
v imas1o iJn sir, v roolifoor _g,a lne lOO'lJls'Umir,a sam . 
T,olmi/ri. J(jer j1e: .zmog_ljivo':st i,~'dainj:e m1ekia1:11e pr,emajhinta; 
j,e p'l.'ledvid,®ia v prihiod!njih l,etih zgr,adit,
ev !IIJOV!e mLeka:iine :z dinievlrio k;apiaciteto do 1$.000 · · 

1itl'IOV mleka. · · ' · · 

so• jo ~oslej dielo1,11a p!Or,ahili za lirm13reJnj,e pra~ioev. 
Tako ~le Z81S!l1IOV.U~1iU gr.id!l1j.a tovmme mieoJ11fga 
sla'dfoorj,a v Tr0lm:iin1U. Trovm,rna bo 1Uprqr,ablj,1:1la si-' 
r,otko kot i0~trov111r0 sux,ovi1no, ki j,o blo pi·,ej1emaia iz 
mieka11111e :i/11 sirar:rne v Tioliin:iiriti in Kiohari'du. Tova11111a 
jie pned 7.iaČ<etfoom ob:1,a-tJov,runja. Je ,edini tF1k' 
,ohrat v. ch-žavi._ Proizv,ajala ho m1eČJn;i sla'tlk'<n:, 
inam,~njen za 1zd11avilsfoo i111dlu.strij,o in za. proizvod111jr0 
'hoinb'.ci:IJJOv. · , 

Vsa rosta1a :iin'diu,strij,a j,e zas1nov.alna 111a ' razpo:.. 
I,ožljivi :de1oVjrri.. 1%ili in 11.tVio:l'Ju piotr~b!nilJ sui,0~1. 
Zato se r,azvij,aj10 tµ.kie p~oge, ki p10t11eb1.1j1ejo 
ma1o sm,ov:iin, zap:o:sluj,ejo P!a <lofoaj :ciie1ov,Ilie si1e. 

In'd11J1Strij10 v prrav,em pomenlll hesedie pl1edstaylja 
_ tov1arjI1Ja „A vtqel1ekt110 ", ka tJer,e osnovni ·p1.•,oiz-· 
vod so :avtomobilske svečfoe .. Tr0vm1n,a j,e zr,asla po 
v,ečl1et1nih pioslqisih ,osv,aj,anjra l,astn,eg,a patenta 
proizv,o'd1nj1e. _ S s~ojimi • proiz·vodi ,oskrbiuje j:ugo-· 
s1ov,al!1'sfoo ~ndustrijio motor,nih .'"Oz:il. Pr01eg 1:,eg.a 
p11oizvaj,a rra.7jllrO 'droblno ker,amiko za dektr,o :indius,
trijid :iin p:oti::el;ie foemijs1cih' lahor,atorij,ev. 

V Tohniiu1tr 'de1uj,e še mU!lljša tov,arna oevlj•ev 
„Je1e;n", ki ~e j1e razvila iz prViOtlnre oevlj,arske 
:za'du'Ug,e, ll11S.1Jafrnovlje)1Je tak:oj . po osvob:oditvi. Da[
lles ima mrodre1.111Je ob':r,atne pr,o.sto1,e. Proizv,a'ja' 
pr.e'dvsem ~einskio in mošfoq-obiutev ter ,goj~erice. 
S,noj,e ;pr,oizV10°d1e _pr,:oda Ima sloVitmsfo_em tržišču. 

Vsa ln!av,edie;nra indltlstr:ijrsl~a ·p,odj,etja 2iaposlujref o 
trrejnltltlnro, 216 ]j!Udi, injih:ovo število pa . 81.e bio 
P[OVieča1o p:o, pir1edvidieirri r,azširitvi ,Podj,etij. 

1,, (') b' rt. T,ohci/~ jie bil že · ,o'd rrnek'daj 11p., 
očino 
ob'rtln,o sr, 
e'diščie, ki je 1s ,sv;ojimi obrtnimi izd:elki 
za1agra1o T,olm:iinsk'o. To vlogo š.e ima, le ,s tq 

Tolminska kotlinica, ki jo pi· 
cčka · Soča -Izza Tolmina se 
dYiguj"e Grad,, za njim · Mrzli vrh in Krn 

Racii.o[n!aLnia plie'dl~lava mleka zahteva \S~o-. rp·7Jlikio, dia ~o 111111,og,e 10b1.·too p,a!nr0g,e propiftdlc~ ,, 
trjll!O !i:zr,ahio VU:di ~ecLa~1:i!e.g1a iodp[a.cl1t s;u,ot:({iei. ki k:er: ~o• iniihioVJe izd~Tue 1na'domies.tili :i;ndustrijski · 

41 


• 'P:mizvo'Ji (su}tjn,arstvio, ldi0hiutir~tvo, ;k;afiarstvo, 
fuotliarstvo, istrojiarstvo itd.). 
Privat:ini ohr11ni ,ob1·ati so 'dapes pneoebio 1Usluž-
1111ost1n,ega zi1iaoajia pa tudi sk'.nomruega obsega, saj 
je v 28 priv.atnih 1obr1Jnih 1ob'r,atih' zaposlienih 
(vkljručirno z las;tmiki) le 68 ljudi. Moarnejši · j,e socialistiČjni 
1sektor, v ikiatie11em po:slruj:e le 8 obmtov, 
vieindar wpioslujiej,o 143 lj;udi. NajpiOmem'b!nej•ši so: 
Remontno p,odj,etj,e, obrtno pod3,etj1e „Dom", ki 
se 1Ukvarjia z izdie1aVio oemetn't!nih izdelkov, in 
ddavinioo kovinskie Stl')ok,e ter V1elike avtomehaniČlile 
iser'vis;111e delaY111ice Avtoprev-0z;niškega pod-
j,etjia. 

Trg 1o vi 1n a ._ Trg,ovska funkcijia Tolmina k<:it 
1okalin.eg,a tr~111eg1a sr,edišoo Tolminskega se odraža 
v dokiaj Šlnjem številu specializiramh. trgovskih 
obratov sred~1j1e v,eliloosti, g,osto razmešo~ih ob 
g]m,lni cesti, ki vodi. skozi Tolmin. Kier ni bil v 
pr,etiek1osti viečj 
,e potr-0Šlno sr,edišoe j,11 ker so n~e-
govi pr,ebiv,alci v viečji ali manjši meri imeli n,ekaj 
i0b:del-0valil1le 2Jemlj;e, se m riazvi1a drobna tr-
gov~na me'd v,asjo :iJn mestom s tem da hi okoliški 

1

kmetje 111osili :sv,oje prid,elke na pr~daj v ToJmin. 
2e p11ed v:ojln,o · in še da1111es prilnašajo Brici svoj1e 
pridelfoe -ip1~edvsem sadj,e (oešinje, grozdje itd.), 
de1oma tudi 2le1eaij,av,o, kar j,e šlo in še gre doh'ro 
v pr,omet, kter tolmiinsk.a okolica tega oo prem-01)e, 
Za1Jo še 'dairues (2Jar.adi triadicij1e in usmeritve v 
živ.i!111orejo) tolminska okolica :ne 2lalag,a mesita 
(raze;n s lmomplirjiem) z vr1ininaimi in 2Je1~jav;o,· 
ia;mp:ak je v ttem P!ogl,edu mesto :naviezano ;na 
~~evtni ~voz re1~j,av,e in, ~adja s ~osednje <??risfue, 
v :ztmiSik1em casu tudi 1z lstrie lin Dalmac1Je, 
Mleko oskrbi mlekama, ki ima po vaseh svoje 
zbira]Jnfoe. . ·. . . , · 

Kljub t,emlll, d,a ima tako močino razvito trgo-
v:iJrno, Tolmilll :ni postal sedtež grosistiČlile trgov:iJne. 
lziema J'te gi~,iationio podJ',etJ'e Tob:ak" ki oskr-

J " ' 

huje 'IS tohi!lČIIOimi izdielki vse Z@omj,e Posočje. 
Vz110k j,e v 1odma'kinjieniosti pd ~e1eznice in v dej-

. stVlll, llii j1e hilia pop1rej Gorica priebliZIU. 

• • • vv . 

'.J:lllriziem 11..i? giosti~s!vo ·. Na ~m kosc~u 
zahootne Slo~Jle se sr,~C11)1e~ llll • sp~J?ta . vpliv 
sr,e~zie~ki~ klime, p;11od1raJ!<>C skozi_ dolinsko _<f.ebe1 
~oo, ~ ,dah_ alpskieg~ po_ooehJ!fl, ~to nna 
T1olmiin odliQUe klimatske pogoJie m tlUrJ.rent, To-
p,1ota ill1 iohiline p1adav:inie 1UStV1arjaj,d /Ugodna tla za 
b'Uj!no r,ast. Dr,evie~ mej1a v Julijskih Alpah •se 
spumi tna 1300 m :iJn :tako .dajejo goli vrš:aci Spodtnjih 
Boh:iinj~kih g-0ra skup.no z zeleno odejo prelepo 
ozadje Tolm:iJnu in nj1egovi okolici. Tolmin s 
KrJniom :iJn diiugimi vršaci v •02Jadj111i objet med vij;
ugasta tr;afoovia Soče m Tolminke j,e zalllirniv :iJn 
privlačen 1n.l.tistifui kraj, izhodišče za vrsto izle1Jov 
iJn rtJur. z vrha stožč.astegia Gr,adu ,ali Jwzlo-

v,eg,a ;11ob,a ( 428 mi) z :razvial:iJniami sta1·iega 'gradu ~~ 
~1udi !iz11ediein lllžitek ob pog1ed1u na :demo modro 
Soč,o pod in.jim :iJn v,erigo gorskih vi·hov nad :njim. 
Lepi ~zLe~niški točki sta pol IUDe oddaljena tesen 
,,Korita" z drzini0 postavljenim „Hudičevim mo-
stom" :iJn bli~ja Zadlaška jama s kapniki. Po


. 

kliruh tako 1Ugo'dimm pri110Jnim p,ogo}.em p.a ~~ 

Tolm:iJn 111i razvil v turistično pomembirnejši kraj. 
Vzmkiov za to je vieč. To so v p1·vi vrsti lnleug,o<lll1e 
žeLemiškio-p'rometlnie in clo p11ed nekaj l,eti tudi 
avtob'tIBlnie zve2le. Med glav1nimi vzmki pa j1e obČiutno 
pomaJ11jk;anje prienočitvil'mih kapacit,et, ki 
so se po zad;nji vojni zmanjšalie_ zaradi :skromn1e 
sta111ova1njsk,e gr,adtnjie . . Gostinstvo j1e pr,ešibko razvito. 
Razpo1ožlfive kapacitiet,e moriajo biti \na raz. 
polago pr~dvsem p11eho<lll1im turistom, ki jih j,e 
v [poletni tlllr;fy,tičm sez-Oni _pr,eoej. Oh Soči vodi 
1namreč pome,mbn.a med:narod111a turistična cesta 
,,Gra~1d 1alp:iin,e route". Poieg tega so v bližillli 
med111ar,odlni obmejni bloki (Pnedil, Robič 
, Gorica · 

-Ro~a dolina) j[1a cestah, ki v,odijo iz Soodnj,e 

Evrope pmti Jadr,aJnru. :{(ončno n,e smemo pr,eweti 

malo,ohmej1nieg,a prometa z Italijo. Za obmejn,e 

pr.ehivialcie iso.siedfnj,e ltalij,e j,e Tolmin tr,adicional


M ter V1UMjiv1a izlietni;k:a točka, zlasti a,a111,es v 

času rootoriziran,ega tu'rfama. Iz teh vzrokov se 

v Tolm:iJn111 /Uveljavlja p~dvsem pr,ehodni turizem. 

Promet. Tiolm1J11slw razpotje, ki se je 111aslo


111il-0 na hidliOgr,afsko so:vode,nj v Tolminski kotli-

r 1nici, je 1omog,očilo, da ~ j1e To1miln r1azvil v 1eneg,a 
,n.ajpomemb1ntejših oe.stn1pmp'11etnih vozlov v Soški 
d,ol~ni, ki stopa v :ospr,edjie zlasti v Čiasu vse bolj 
111vieljavljajl0Čle ~e oes11n,e motorizacije. V 1neposre<
l!l1i hližiini Tolmina _teoe asfoltira:na ,soška oesta, 
ki je imie1a v zgodovilni pomemhino tr,an·zitno 
fiL~nkoijo. Zariadi 111,ove ,p,olitiČl!le mej,e 'j,e fiunkcija 
te cie.s1Je v gliaYl!lem om~jitma :na 1okialini promet i:n 
povezavo Zgorlnjiega. P~čj,a z No~o Gorioo in 
KopliOm. Zato oestll11 promet Tolmllllsfoeg.a v seda!
njih pril:ikiah inarašča v ~meri Idrija-Ljubljana. 
Ker leži T1olm:iJn 1na l'iazpotju d:anies v tem predelu 

najpome'm;hlnejših Qei11mh p,o~ Bo~ec-:-Tiolmi!n-:Nov~ 
Gorrna J!l1 Bovec--;--Tolm~~LJ1Ub~Ja:rllli ~ J'e 
razYil v pomembfno ~o knz1sce. N1 sl!Uc.aJ, da 

• 'U lm~.... 'l' b A 
8 ~)ie _v . :? •:U1111U. riazvi.? p,omem, _1no vto:e•rev,o~tn1s~ 
po?JetJte (".' slo~~kem menI111 sredtnJ,e veli-
foo~ti), ki ~e zadov~lJru~ie Le loka]n~h potreb, tem: 

veo Ste, moqrm /UvielJaVlJa s prievoz1 hlag:a po v,seJ 
naši državi :iJn sosedinji Italiji. Tudi probemi del 
potniškega priometa j1e viez,ain n,a motoma vozila. 
O tem !Ilaln prioaj:o štievibe re~e dneVJUe iavtohus:
ne zviez,e. 

· 
Agra_r111.io gospoaarstvo. -Kmetijska 
p,110izv,o'<lll1ja v is.amem Tolmilllru IDJe predstavlja· več 
pomernblnie gospodarskte paMge._ To 1I1Jam jasno 
kažejo podatki o prebiva,lstvlll. Od 1914 stalnih 

prebivalcev, kolikor jih je imel 31. III. 1960, j,e 
bilo 1SkiUJllO!o z vzdrževahlmi le 49 kmečkih ljudi, 
kar pr,edstavlja 2,5 °/o vseh pnebivialoev. Da1111es sta 

v :Tolm:iJnu. le šie ·dva kmeta, ki se prieživlj,ata 
izkljlllqoo 10d dohodkov ti.z kmetijstva. 

S t r JU 1k t JU r ia v To l mi in IU z ia p ,o s I e 111 i h' 
p re b1 i val c ie v. Od 1324 iap,o!S1etnih v Tolinilllu 
jih 1830 ali 630/o sta1niuje v T,olmilllu, 451 iali 340/o 
v ~1,,aiseljih Tiolminske kotlinioe (odd111ljie,iost do 
6 km) ~n 43 ali 30/o v oddaljenosti preko 6 km. 
VeČiilnoma se. V10:2lij10 s [tjo1esi, ki se pa zadnj1e čase 

sehln!ost 'Uohniin,a ie rudj :nj1egovill h1t1rin1a zgodovina . . p,r.e®j JUmikaj,o lahkim motorj1em; iz oddalj,i~nej_


42 


~ih k·rajev pri~aj,aj,o i ,avtobusi, iz najbMjih· pa 

tudi rp,eš. 

1, 

Od 1324 zapos1e!nih v T,olrn:iirm (stia111jie oktobra 

1960) jih je aktiV)Ilih v indrustriji :iin obrti 456, 

gr.adh:einištvlll 182, p:nometu 144, priosv,eti 78, 

zdravstvu 31, ha/11Čjništv1u 34, javni upravi 2OO~ 

gozdar~tvlll 55, trgovijni 79 iln v g-0,st:iinstvu 65. V 

p1'1()izv(>'d1nih p:a1nogah (indU1Strij1a;, obrt, gr,adb.e


illiŠtvo. iln gozdal'Stv,o) jie z.aptoslenih 52,4 O/o, pro


metu 10,90;0, trgovini i.n g,o:stinstvJU ·1O,90/o in v 

jav1nih služb,ah 25.8 O/o. T,olrn:iin •sedaj poč.asi iz


gublja 1n,ek'danji izrazito !Upravni zinaoaj, saj j,e v 

jav1nih slružb.ah komaj četrtina v~h zaposlenih. 

Str1Ukt1Ura prebiv,alciev. Po podatkih 

popisa prebivalstva iz' lieba 1953 j,e bilo 4 7 O/o ak


tiv~1ih prebivalcev, 6 O/o ,o,s,eb z ,osebtnirni dohodki 

ter. 47 O/o vzdrrevain,eg.a pr,ebi-v,alstv,a. . 

Stmktura v 'l~olmi~m biv,aj 
,očeg,a 1aktiv1n,ega' ,pue-. 
biv,alstva rpio piapog.ah .mposlitve jie bila po podatkih 
popisa prebiv,aloev iz Leta 1953 nas1ei:lnj.a: 
v j,a v,nih službiah 48 O/o, v pr,oizv,od1I1ih p,81I1og,ah 
230/o, v trgov.ijni 170/o, v pr,ometu 40/o, v kmetijstvru 
50/o, :o.stali 3%. Leta 1953 jie imel Tolrrri/n 
pr,etre~n,o mllllžb1e111ski znač,aj 
. Takrat j1e bil še 
ok'r.aj1I1i sediež iln , 
obstoj,eč,a podj.etj,a so bila rnno-. 
go sk,liornjn,ejšega obseg,a ter j,e delavstvo, zapos1ein,
o v podjietjih, še pmtieŽll1,o bivalo izven Tolmina., 
Od tedaj do d81Ile.s pa se j,e slik~ ~e spr,eme111ila 
ilJ1 gotovo bodo podatki zadnjega pop~a prebivals~
v,a pofuaz.ali p,or,ast, zaposlenih v proizvod,
iih pD1nog1ah: ter padec zaposle;nih ·v jamih ,službah', 
č.e (llle abso.tuttn,o pia v~aj 11elativno. Ze1o niziek 
odstotek kmetijsfuega pr,ebivalstv,a prič,a 
, da ima 
Tohn:iin zaries urbainski značaj. 

D ie m 1ografski razvoj. -Rast števila 
prebi~alciev j1e v1efletn •odraz r,azvoja, ki ga je doživljal 
v !PT,etiek1osti v.se do današnjih dni. O rasti 
priebivalstvia iln hiš !Od leta 1869 do 1961 govori 
~as1ednj1a tahiem : 

Leto · 1869 1880 1890 1900 1910 

' 

St. prrieb'. 846 894 849 865 1016 
_O/o 100 105 100 102 119 
štev. hiš U3 ? 157 158 166 

,O/o 100 ? 110 110 116 

Vi ioboobjlll pred prvo i,v;etiovnio ·vojno j,e pr,ebiva]
stv,o '<l,o~aj stag\Uiralo. Porast ~w ooLe pop~s 
iz leta 1910. Dol11jll,ev,am, <lia j,e pos1ediQa 1I1a~tatnitve 
(i,ok,aj moČln,e 
-voj,aškie posadfoe, s k4tero so 
priš'le tudi dliužiin,e oficirjiev. · 

· . · V ,ob1dobj1t1 med obiema sv1etovnima vojillJama j,e 
bil po italij,8jll.Skih · statistiqnih ,podatkih močan 
porast pll'iebiw1lstv,a. Vien<liar se mi zde podatki za 
leto 1921, šie biolj •pa za 1eto 1931 ner,ealni. Domln,
evaim, da so Italij,aini pd štetjih 1921, p,osebpo 
pa 1931 zajeli tudi. v;oj,aško posadko, iln 
hoteli s trem popačiti podatfue o inaoodlnostnem 
se.sta'Vlu ip.riebiv,alstv;a. Podatki z;a Leto 1936 se z~e 
r,ealtni iln pov1edo, <l,a v ohdobju med div,ema 'VOJp.
ama Ti0I:rniin p;11av.z.aP,r,av ll1i dosti 111aP,1·edoval, kier 

se tt.icll 111jiegov1e liunl.:dj,e dso v nii e1t1Jer ~J>f~rri~-,' 
111He. N~spmttn,o; zar.adi težkih g,ospodarskih razm,
er ~o s,e domačimi oeJ.o izselj,ev,ali v Fr,81Ilcijo in 
· J1ufoo Ameriko. Vendar j,e št,evilo zar.adi p10:ud.arj,
e1nie v,ojašfue -vlog,e 1iolrn:iina l1e nekoliko por.aslo1 . 

T,olm~n doživlja r.izv,oj v novi smeri šiele1 plo, 
dr.ugi sv,etoV(ni v,oj111i jn podatki o rasti pr,ebivaloev 
~iam to inajzg,ovoq1iej1e '<lofoamj,ej,o. Gospodarski 
r,azv1oj mesta jie pospešil dotok <ldov,n,e sile iz 
okolioe rpa , tudi iz <l11ugih kr,aj1ev Slmne,nij,e. Na 
povieča1njie Števila p!iebiv.aloev je vplival tudi povečan 
Jnaravni prii-,astek pr,ebiv.aloev. K Številru 
stalnih pr,ebiv,alciev m6ramo dodati š,e povprieČlno 
,oknog 250 zaČaS!Jlo prisotm~h, pT,edvs.iem dijake 
učitelji 
šča, tako da jie št,evilo pr,ebiv.aloev, ki se 
~1.ahaj,ajo v mestu, v,ečj 
,e 
. Zaradi g,osp1od.arskega 
razvoja p.a moramo p1·ič,akova 
ti . tudi v prihodnosti 
hitr,o rast pr.ebiv,alstv1a. 

O'dvi~na delovn,a sila, ki j,e popr·ej d,esetl,etj,a 
iln desetLetj,a ~apuš 
ča1a rodno grudo in odhaja la 
v tujino, jie vsaj d,o 1nefue mer,e našla delo doma. 
Prav obilje Šle 111,eizkorišoenie doeloVi!le sile, zlasti 
iemfoe, 1nudi še v,elifue možnosti za graditev novih 
podj,etij. Predvidena gradnja tekstilr111e industrije · 
Jna P,oljrub:ilnjsfuem polju ter l,esne i'n<lustrij,e na 
Dobravah pri T:olm:iinlll v pdhodnjem pet1etnem 
i0b'd1obj1u biosta s svojimi pr,edvidienimi 800 delov(
nirni me~ti Šle biolj spremenili dainašnj,e zu1nanj1e 
lice kraj1a ~n strukt'lllio p1,ebiv,alst va. Pr,edv-idtma ' 
grad111j1a iDJClvih hi<lr,odektrarin ~ Soči, ,e,na teh 
naj bi imeLa ,stuojnioo v trdi sfoalni osnovi tolm:ilnsfoeg,
a Gr1adlU, p1a ho dajala <lov,olj itfJ.iergije bodoči 
:i1n'd1Uistriji. Prav tafoo ima Tolrn:i11 
111 pogoj,e, <la se 
razvij,e v 1JUr,iistiČi1110 pomemb1n1ejši haj Zgomjega 
P,osočja 
. Tafoo foaže Tolmfu1· postati' v oojbližji 
prihodi1119sti 1n.ajpomembniejše gospodarsk,o ~medišoe 
svi0jie okiolio.e, kar hio 1nj,egov;e dosedf;llllje funkcije 
tiJn položaj Šle bolj okl'lepilo. 

1921 1931 1936 1948 1953. 1961 , 
1319 2117 1164 1320 1638 195'q 

153 237 135 153 188 2'31 
? ? ? ? 255 289 
? ? ? ? 178 202 

-~ , I\~ 

,._ 

LITERBTURA: 

1. A!ntotn Melik, Slovenija II. 'del -1. zv. 
-S1oviemski alps:{<l sv,et, Ljrublja1na 1954 
2. Simo111 Rutar, Zg,odovina Tolminskega, 
Gorica 1882 
3. M:foheLe Gortani, Gorizia co\11 1e v.allate d,ell' 
Isoirrro ie <liel Vipacco -G!llicla d,eUe Friuli V. 
-Udijne 1930 . 
4. Milfoo Kios, Sr,e<l~1jiev1eški 'Urbarji za Slov.čiiijo, 
zv,eziek II., Urbarji Slov,ejnskeg,a P1·imorj,a, 
I. 'del, Lj1Uhlja1n.a 1948 
5. P,eincl<; 1u1n'<l Briickiner, Die Alpen in Eis2;eitalte~ 
. III. tlel, Leip~g 1909 . . _; 
43 


t. Jok Jaioo.ž, GosP'o'cliarstvo 'f ol~sidegiil, Tot~ 
m:ii~ki zbi911Uik', Ti0Imiin 1956 
7. ·Orad11
111e p111bµfoacij,e :avstrij1skih, italijianskih m 
j1ug,os Lovia~1skih popisov priebiv,alistv,a 

Dr., Ji0,va 11 
111 F. Trif.u)1,ov1,ki, Sfoopjie 

VtR:t: ·· 1 


l. Metieomiošici zav.o'd LRS . v Lj1ubljiani 
2. Ivita~trJ.Ski 111riad· v T,ohni'nlil 
3. Obč:iJnislci lj111dski odbor Tolmin 
4. Las1jno p~·!o:UČieViainjie 
O najnovejših migracijah pr.ebivalstva 
v LR _Makedoniji 

V 10Hdobj111 p1o 'd1mgi sv;etovini :voj!lli ,so s,e v naši 
<lddi izvrši1e bistv,eirne družheno-g,ospodarske 
spr,emembie. Zar.adi teg,a so se n,a vdikem delu 
jug,os1ovatnisk:eg,a i02;emlj1a poj,avila različ)10 moč.na 
giha1nj1a pi;1ebiv:al1stVia v različirue smeri. Bila s.o ,odvisna 
,od 11azli&rih pogoj,ev v pos•ame2'lllih polrnajiinah 
jJ1, rieptublil~ah.. 1 

Nov,ejše.migracij,e pr,ebhr:aI!StVia v LR Makedo-. 
tniji spa'diajo briez dvoma med zelio izrazite. :iin 
r,a:zj111ovrs1lne. V ,obdobju, 'dolg,em v,seg,a p-el1J1ajst J,et, 
se j1e p1,eseliI,o tolikšno številJO p11ebiv.alstv;a, da bi 
lahk,o to rpritnerj:ali s: kiakšino slavtno selitvijo iz 
pr,etJek1osti. Ozrli s:e biomo v 111ajla;.ajših . potezah 
111a v,l)Ste migr.acij_ in jlljihovie vzr,okie. 

sta itn tnjeg,o'Vio g,ospo'd:ar,stvo, katJeuegia . st;d:ni r.azv,
oj' j,e u:stviaril 11wv.a cLe1ovill!a mesba. Iz vasi niso 
odšli samo ti, temvleČ tudi taki, kj so :iim,eli dov,
o]j zemlj,e. 

P,ostavljia se vpr,ašanj1e·: zakaj' je · makie'donsko 
pr,ebi'valJStViO v t<em b:olj so'ddova1o kot v drugih 
jiug,ois1ov.ajmslcih' r,epuhlikah !i!n s· čim bi to r,azloži1i 
7 I1n'du~trjali:z,acjjia makedoln:Skih i[Il<est j,e glaVilli 
vz110k', ki vpliva , 1111a pT,emifomjie p1~ebiviak,tva. Za 
te:m so mo~nosti šola1nj1a, _kionqe;ntracija adniinistracij,
e, politionih ustain,ov in po'dobloo. Ni samo 
to vpraŠ:a~1j,e. Edieyi izmed :z,elo ·v;afuiih momentov· 
j'.e vs:ekalmr v -tem, da j,e življreinj,e 'V m estih komaj 
kiaj <:lriažj,e kiot v tn,mc,ieljih. A to j,e bil, · poleg 

Galičnik, znano živinorejsko.-pečalbal'sko naselje na gori Bistri -·zaradi izseljevanja je ostalo od nekdanjih 800 
samo okoli ,80 domači3 


V r,rov,ojtnih letih' 'doživlja LR Malredolnij,a ~11e-. 

. pojmlJiV pior,ast mest in menjav,a~1j1e struktur·e 
ip1·,ebivalstvia. Za1'.,a'di ~wgl1ega r,azv:ojia indU1Strij,e in 
101Stalih' :lit~nk'cij so prite@lliLa mresta V!eČ sto tisoč 
mafoe'drolnakiega podiefolskieg,a pr,ebivialstvia. I~netj e 
tna slabih zemljiščih', ki so k'do VJe kolikio časa 
kiOJmaj 1PJov~2JoYta~a k'.17aj s 'k1~J.ie;m, p'dhlajajo 'V me


i0ista1egia, vsiekiak;or '.:zJe1o. w1~$ raz1og, ki j,e ljllldi 
spo1db1ujal, dia se odločijo za sp~iememho hiyališoa. 
Doseljreinci v mesta imaj,p v,elikie , :iin lepe 
p;ark:e, r,aZiSViet1ij1ei111e iltliae !iJn r,az111e rustainiov,e za 
lrultlllli111o razVie'dri1o. A V1Segia tega v n·em,ejenih' 
malre'dioln,s1dh' viaS!eh ;in [11'er1azvitih po'dročjih skiorro'da 
!ni bilo. _, 


Zeljie, tla bi imeli v.eč zemlj,e, pri Mak'.e'd10111cih' aifu'e, v 1ofuoli,ci Kioov;a, Demir Hi8ar.a (Zelein.ik), 
111i v,eč 
. Zemlja bnez modernih sr,edstev za ,ob'deloMarij,
ova it'd. 
v,ainj,e ISie v,se ma1nj oeni foot ,os.noV:a za b-0'dooe 

življ,elnjie. VieJikio j,e kmetov, ki zemlj,o pro'dajajo. 

Njihiova :zemlja 1ri1ajv1ečkriat pneide v r,okie zadr,ug 

in 'd1iugih' socialistianih posestev. Pr-ooes social111ih 

spr,eme:mh' v mafoe'doJrnskih v;aseh in' pod:ružblj,enj:a 

z.emljie j,e ze1o izrazit. So~ialiBtiČinta _po:sestV:a ,mo


rajo ,omogočiti pr.eho'd k boljšim oblikiam 'd,ela v 

knretiji,tviu :iJn posp1ešiti likvidacij,o za-ostaJ.osti v 

kmetijstviu. • 

Mla'di)n,a, ki se j1e izšol1\ll,a, bila lna delov.ni ak'-. 

ciji iali v , rrojski, •se težko vživi n,a v.asi. Oel,e vasi 

s,o ,ostale hriei mla'cl:iirne, foer j,e odšl,a k novim 

,oglnjišqem. P11eko lnoči se je pojavil probJ.em ne


viest Jna valSi. Tieg,a ~e dolgo 111i bilo. Po isti poti, 

po kateri so odšli f.aJntjie, so odšla še .dekleta, 

trgaj,oč p.atdarhalrne ,o'd1no1Sie, ki so bili stolretja 

nepisaln zakon po -mafoe'doinskih vaseh. · Zaracli ta


kega odliva mlaclih, lj1Udi. j1e v mnogih vaseh 

povpr, 
ečina starost km1ebov, lll,a frnter,e j,e padlo vse 

deio-na polju, oelo do . 50 Let. S tem so. s·ev,eda 

marnj sposobni za lll,aČiJn prr-oizvod111j,e v ·sodobnih 

pog,ojih'. 

Vpliv ra1zvioj:a iin'dustrij-e se 1ae čuti samo v 
giha1nj1U ,::>r,e'bivialst\~a iz vasi v miesllo, temv;eČ tudi 
v p1J.·,emikainj1t1 iz v,asi v v,as. Iz višjih pl,a111illlskih 
pr,etidirno · živiln,@ejskih' vasi gnedio mak:edonski izselj1imci 
v ln.ižje polj,e'dielsfoe vasi oziroma .. naselja, 
iz katerih' j1e _piJ.'iebivialstv,o odšLo v mesta .. živiJnor.
ejci, ki so se 111~selili v :nižjih kr,ajih, postan,ej,o 
p10Ij,e'dielci, p1olj,e'delci, ki so p:a odšli v mesta, pa 
, :iJn'd1t~strij,sld. delavci ,ali ;u,služb:enci. T,6 j,e zelo 
2J11ačim,o .za Ovčepoljskio, Pol-Ošfoo, Bitoljsko-prilepskio, 
Kioča~1s'fuo kotli11110 itd. Danies j,e fo pr-eoej 
vasi, ki imaj,o le ~ polovioo pT,e~l'V)alstv-l!,, (Glej 
slik 11. ) Ni hiše v 1111ohieni mafoedonski , ~asi, iz· fuaterie 
se (ni v hatfoem kdo izselil. l. 

V mJnogih krajih po~amezlnih ,ob'čitn-komun j,e 

prišlo rskioraj do popo~nie izsielitv,e vasi. 'Du n.av.e


oimo rsamo rruekati . primier,ov. V21eli ,bomo občiln-o 

Gra'dafuo v sr,edhjiem delu Povardarj:a. St11emeč po 

b;oljšem ~vljianju j,e v v,asi 
' 
Sv,eča111ima v ,omenj,e.ni 

obči!ni ,odšLo 33 'dr-tiži!n; od „pr,eši1jih, 35 s ta o sta 1i 

le :dv,e. V v,asi Dviorište -j,e ,ostafo od okoli 25 

g,ospo'di!njstev . 1e ,eno., V vasi Krininltl so , od 40 

gio!Spo'clilnjstev ostala lie tri itd. V.asi Skačinoe 
, 

l-kt'dži J1Us1ufli, Ubiov,o, Enešev,o, č1,ešfoa so v tej 

ob-čiJni 1opušoe1n1e. Zemlja j:e sp11emenj-e.na v: ·zimske , 

pašnike ~ad11ug ·,,Bistra", ,,Stočar" iJn d11ugih. 

P1imeri, <la so ,oplUstili cielie v;asi, ·,so tudi ob 

izliv1t.1 ČrJrnega Drima, Ra'difoe, v povirju Tr,esfoe, 

i!n Crtn,e v zapadih1em del'l!-11ep:ub1ifue. T,am, kj,er 

se rni mogla razviti gospod.ar,sfoa dejavnost, ki bi 

lj1Udem mnogih p,ash1nih ":asi 111:uclil,a ·,odg-o-,r,arja


joče življ1enj,e, kakrš:111eg,a ima sodobni Jillgosfov,run, 

so Jnaš,Ji !izhod v popoll!1Jem i21,1elj,ev;anj1U. Si1eč.avamo 

zapuščeirn,e hiše in kroevi111e. Gele makediom,ke v.asi 

v prnidielu Drimsfoe Ma1esij,e ~o ,od kO!nca drug,e 

sv,etoV!Ille v,ojn,e do J.eta 1961 opuščiene 
, ker· je 

111jihio-vio ,pr.ebfoalstv,o odšl,o v 1niži111e ,ali v mesta, 

to j,e tja, kjier se boljše živi. Isti primer j,e v 

ma~11em mijračkio-g!aličfoem pr,edel1t1 ob ,izlivlU Ra-

Skopje 

60000 

O 1953_1 19~1 god. 

'+0000 

',::tJ1 

. 

\.:., 

120000 

)qooo 

30000 

·t 

~ 

1';, 

'0000 

o 

~ ::. 

IXl o 

~ C: 

::::: r:, 

<II 

ct E "' o 

,0000 

::.:: ::,. 
i,..; 
:::, cii ::. 1 

llJ 

o <:, 
~ .8, 'ti ·e 

..... ·.::: :::, 

•CI) 

~ 

~ 

'0000 

CI) 

,O L..Jllil'--"WJJL-1 
2 3 

4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 

Ifolik's1rno j,e 1opušča111.je ikmečkih naselij ~n odhaja!
nj,e imebhrralstva v mesta, j,e jia~ o po!cazal tudi 
1t1aš pop~s 'P'l·,ebiwilstvia iz l1eba 1961. V pi,imerj,aV!i 
iz leta 1953 prikazuj,e 111aj1nio'"~jši popis pacl,ec 
k'mečfoega p11ebiv,alstv.a v 35 večinoma kmečkih 
obČ;i!n.ah-lciomlUllmh LR Mafoedo;nij,~. T,e ob'čine so 
11a21por,ej1e.111e po ~mezih takol,e: v 'fito-v,eleškem 7, 
Bitoljsfoem 7, Ktuma111ovsfoem 6, štipsfoem 6, 
Ohridsfoem 5, .Sko.pskiem 3' i!n T,et,ovsfoem 1. Omernj,
eni rpr,oc1es j,e intenzivllllo zajiel sfooro· vso Mafoedo111ijt0. 
S.amo obč:iin:a čašk;a s pr,~rnjšnjim oziemlj,
em v ,ok:olici Titov1ega Vdesa ima med 1953 
~n 1961. 1etotn 33 O/o malnj pr1ebivalstv,a. 

Pt0javi1e so ~e živial1111,e seJitv,fl ~-,ebi~alstv,a iz 
m,,arhjših mestnih 111,aiE1elij ·v viečj: 
!\ · r,azvita mesta. 
Sfoo}J'.j,e ~n Biipolj' (gliej sliko) sta bila foar zelo 
privlačna. Pr.etdrn,o mlajši Ijudj1e i'z posameznih 
mestiec, ki se šolajo v v,ečjih mestih, -se tam tndi 
zaposlijo. Za njimi pTiniaj,ajo starši in od njihovih 
sor,od;nikov. Namesto t1eh • prihaj,aj,o v mesteca 
,oziriom(l trg:e prieb!iv,alci ,olwliških v,asi. Z1rac1i 
. te' hitr1e ~n 111,epr,ekilnj1ei111e mf(njave prebiv,alstva 
sfooraj vseh m1;1kiec101nskih trgov, Ie-ta 111iso 
mogli dobiti popolrnoma meŠČa!ru.'!lo.h črt življienj.a. 
Pr,ebival~tv,o 111,ekatierih trg,ov se ,spLoh ~1i mogl>O 
pov.eoati (Vaia111dov,o·, Bierovo, Dyloe'"o, P, 
ehčievo, 
Kruševo, Kič,ev, 
o ). 

. Gi_ha~1j,e p11ebiv.alstv,a iz vasi v mesta Mafoedo-· 

nij,e j,e 1ustvari1o 1ei111ega najtežji!~ pr,obl,emov 


p110blem staj1Tov:a111j. Ta prnbl,em j,!3 pe11e 
č posebno 

v makiedo111skih mestih, ki so se po vojni z1.1ašla 

v tak~n:em :soainjiu Jc,ot foakfoe turšfoe .Jmsabe, s 

45 


piosebirm težkimi sta1no~a111jskimi r,a:zmer.ami in p,a , 
11e'dldmi 1obJ1ekti, starimi odo sto fot .. Za1·,adi tega 
so morala v~a 'lnesta LR Makred,01nij1e v kr.atfoem 
č~s-u mejnj,ati greogr,afskro fiziogmomijo. 

Vzprorred/nro z ob1t1ov,o starih gt,acLe 111r0vie dde v 
mes11nih 1naiseljil1. S tem p11edstavlj.a pov,ojna grad111ja 
v,elik k'Vialitet,6.n sfook v r,1,tzv,oju mest. V vseh' 1 
zln.a!nih 1me1Stih so zrnsLe nm•e stalllov.anjsfoe Čletrti, 
, 
kiult1m1111e i1n fizfoulturne ust-ainiov,e, spt,eh.aj,ališoa z 
!,er,imi . '?1~v,ort:;1i,. _ulJce z lnreonsko razsvietlj,avo, 
l~1d11.1istnJsla ,ob1,ekti · itd. Samo ,od leta 1953 do 
1961 j,e Sfoo1j,Jj,e 'd,obil,o. 13.847 111ovih' sta1novanj, , 
Bitolj 2206, Kruma111rOvr0 1712, štip 1040 itd. Pr.e-· 
biv.alstVio posiamezmih' tnies11nih :naselij se j1e · v , 
kr.atfoem času podv-ojilo iln niep11enehoma raste, 
ICakro je a1:ar,aslo število mestnega p11ehivalst\1ra, j1e ' 

razvidno iz inaslre'dnje tabre1e. 

Leto 

l. Sfoopj,e 
2. Bitola 
3. PrHep 
4. J(imna1n,o-,ao 
5. Titov Vdes 
6. Tetov,o 
7. š:tip 
8. Ohrid 
9. Str:umioa 
10. Gostiv.ar 
11. Kaw1drarci 
12. Ifo 
ča1ni 
13. Kičev,o 
14. Gj,evgjielija 
15. St11uga 
16. Dj,or.Če Pietrnv 
17. D.ebar 
18. Radoviš 
19 .. Resie.n 
20. Sveti Nifool1e 
21 . Bemv,o 
22. K1;ušev,o 
23. Negioti)no 
24. D'.elč1evr0 
25. Kriva P1a.1a~1foa 
26. · Kratov,o 
27. VaJallldov,o 
28. P, 
ehČleVlo 
Prebiv.alstv,o 

1953 1961 

119.134 \ 161.983 
37.564 49.101 
29.776 37.486 
23.339' 3Q.734 
19.238 26.618 
20.209 25.203 
13.845 18.615 
12.640 16.626 
12.149 15.978 
9.567 12.776 
7.550 11.398 
8.434 l0.986 
9,.567 l0.273 
5.777 7.331 
4.996 6.871 
3.176 6.96i 
5.520 6.341 
5.255 6.195 
5.204 5.822 
3.629 4.425 
4.176 4.287 
3.846 4.099 
2.820 4.098 
3.033 3.147 
2.539 2.848 
1.993 2.401 
2.178 2.197 
1.750 1.828 

' 

P11ooes p11ms.elj,ev.ainj,a v.as-mesto, ki se je 2iačel 
pr,ed pe~najistimi leti, b:o v Miafoedio111iji dos,eg,el 
višek' vsekakior v in,asle'd/njih' petih ,letih, v katerih 
b:o·do zgra dili več 1nrovih :iJndustrijiskih ·ob jek-. 
tov, v kate11e ho inv.estir,a1n:o okoli 470 J\lilij,ard 
'dilnarj,ev. T,a pr,oc1es ll1apoviedruj,ej,o tudi odgovori 
IU 
Č.eltlCleV v 'Vaških Š,O],ah. Povp11e&10 iod 50 tuoenoev, 
ki so jih kj,erfooli ,8infoetirali, sfja samo 'dva napisala, 
:Oa želita ,ostiati doma · 1ri.a zarsieblni fometiji 
staršev. Ostali žele, da bi se ;iz'Ltčili :w avtiomeha111ikarj,
e 1ali ključavnia1rnsfoe ,obrti, 'da nadaljuj,ej•o 
šola1nj,e v srre 
cl!Ilj,etehiniČillih 
, medicinskih, ,ekronromsldh 
:iJn amgii.h šolah, <La se zap!o.slij-o v trgov:i1ni, 

, 

1 

1tm fofie:zJnici, <la :J,obie k'v,alifikacij,o za stroj,episoe 
iJn ~:hmgio. . · · · 

Poka121ali smo v glavinih črtah povoj!llia gib'.anja 
pr,ebivalstva v smeri v;as-mesto. To j,e vsefoakor 
lnajzJniačiJnejšie. Toda v ,om~nj,enem ,obdobju imamo 
tu'di driuga gihainj1a pr,ebi\'ralstva. Tlll bomo 
1najprej romenili pia~11Slbo migr,acijo, ki jo j,e vo'dila 
držav111a rob1ast ~n '.ki je p,ooseblj,enia v k o 1 o In i za -
cij i Ma k're 'd ,o!n cie v v Vo j 'Vo ,din o. Neposr.
edno po dtugi svietovni vojni (l 945-1948) se 
j,e tja p;1ieselilro 1678 g,osiplod:iinjstev s sku.pino 
10,352 priebivaloov. lfofonisti. iz Makie'doinij,e v 
\J';qjvio'd:iJni vreč!inoma ži"1'e v okolici P,a;noev,a (naselj~ 
Jabuka, K;ačarev,o 
, G1ogonj), 111di aj v okolici 
Vršoa iJn drugih kraj,ev. 

V iomej[ljie.ni foolo111izaciji Vojvodine je so'ddoval,
o ;pio'dežielsk:o priebiv,alstvo gor.sldh p Dediefov 
Mak:e'do1nijie. Talci p'rle~,eli so: okolica Kl'ivie P~


Pornst I la1nlre, KumallloVia, Porieae, okolica Sti1ugie, Dermr 

;v o;0 

36' 
31 
26 
32 
38 
25 
35 
32 
32 
34 
51 
37 

7 

26 

37 

116 
15 

18 

1.2 
22 

3 

7 

45 

4 

12 
20' 
l 
4 

. 

Risarja, Kičevij,a, ofoolic,a Titovega Viel,esa itd. 
M!1Jogi foololtristi so menili, <la se v Vojvodi:ni 
bioljše živi, zato so si kas1111ej,e priza'dev,ali pritegniti 
k sebi šie 111,ekat,ere svojre sorodnike. 

Od leta 1953, če,pr,av so v n1aši državi manjši1nam 
zagiotov1je,n,e vs e pr1avioe, s 1e j ,e pričelo 
pr,esre_lj 1ev,a~1j ,e za ,ost,al ,ega turšk',ega 
pFeh'ivalstva iz Makie'd9!nij 1e v Tiurči-
j o. Vz110ki za .i:z.seJj1ev:ainj,e turškeg,a pr,ebiv.alst".'a 
so „pr.e'dvfiem r,odb1riskre v,ezi in ver.skie pob'ude". 
To izseljiev.a1nj,e j,e '<;Jo :sedaj zajdo 111dmj deset 
tisoč vašfoeg,a :i111 ID!Cstneg,a pr,eqiVialstva. Izselj,enci , 
so bili v.ooiJnroma iz okolice štipa, l<io'oa1na, Svietega 
Nikioie, S,tirumic1e, TitoVtega Vdeis.a, l(;avraclarja, 
Skioplja, Bitr0lj,a itd. :iin iz mnogih' mest. Treha j,e 

·' pripom111iti, :d.a so 1se izselili tudi pos~nezni pr,ed


. stav)nild tirugih muslima111is'klih skiup:in, k,ot so Tor-:. 
bieši (muisliima~JrSld Miakiedoinci) in Arb:ainrasi. Ti 
111,eturški p1iebiv.alci se zaradi mo&uh vplivov v 
preteklosti v prieoejšnji meri priznavajo za Turfoe. 
Hiše :iJn imietjre izseljrenih .'Durkov v .Makedoniji 
so 'POkiup.ili m !U :S li man i iz k r ,a j e v s t ,ar 1e 
R a š k',e (LR Srbij,a in LR čr1111a g,ora). Do sedaj 
se j~ 1nasieli10 :ofooli 2000 teh „blOsenskih go.spolliinjstev". 
Nieliateri priselj,enici izviraj,o iz pešterskih 
vasi, <ll'illgi iz ,Sje1t1ioo in ,ofoolioe, tr,etji so iz , 
bihmskih vasi, četrti so iz okolice PI,evlja, peti · 
so iz ,okiolice Bijelog Polj,a, šesti iz ,ofoolice Pribioj,
a iJn tafoo IQ.aprnj. 
Nekatier,a 1tmselj1a v Mafoe'doniji so sedaj povsem 
bosen1slm. T.a'kŠlnre v,asi so: Golil1IO, Orizia11e :iJn Crkv:
iino v ,okolici Tito·Viegia Vre1~a; Villlič.001,e v 
Tikvrešu;. Bori1nr0 v 10kio1ici ·Prilepa; Malino na 
Ovčem polju; Batincre, čiflik, dojlij,a, D0111j1e Ko:. 
njar;e, Sriedinj1e _Ifonj.ar,e, Kruša v dcolici Skoplja. 
Pr,eciej blosejl'lskih g,osP'odiJnjstev j,e a:Iasti Sloo_pJju. 
Na 'pt~eselj1ev,a1nj,e rašfoeg,a muslimansk;ega prebivalstvia 
'V Mafoedonij,o vpliva več vzr,oloov. Rel,
ativ1nro· p,oceini k~pujiej,o imetj,e iwelj1enih 'I1urkov. 
Denar, potriebi~n '.ll_a • ,nqkup, dohe od prodaj1e živi1ne. 
To'da 1en del t,eh priselj,encev v Mafoedonijo 
se 111ie ~1aseli z ;n,amen,o:m, cLa bi se tu stalno zaklroo.~!
i, · 
tem\vleč da bi dob~Ii foot p1',avi -Turki 
P:ravio.o ~a ii!adalj1nj,o se,litev :v Turčijo. . 

46 


Omejnil ·b1om še 'doselj1ev.a1nj1e k 1osovsko ·
1nie t,o h'ij sk'ie g,a šip t 1a r _sk,e 'ga pr1e biva Is 
tv .a . P,osiamezinie pokr1aj:i:111e LR l\1:alC:e'dOll1ije so 
za'dn1j,a leta P'neoej p'riv1aČlnre tudi za gosto naselj,
ej1~10 !~osovsl09:metohijs~,o, Ši:t_Jtarskro pr,ebiv.alstvo. 
NaJv,ecJie skiup:l!nre teh dro:selJre!noev so sedaj 111ia 
~k,?ps1~em P,olj'll, -po Ovčiepoljski Iootl:iini, v okolici 
T1tov,ega VieLesa, Pri1epa, 1111a juru v~e do 
Tilrueša. T,a g,ospo'diJnjstv,a izvir,ajo t> iz ra2'lnih 

,;. 

1

Glav1ni ,em~griacijski oo.ntri so pLaiqi:nsfoe in g,orslce 

pokrrajin,e z viaškimi 111,aselji. GlaVJni imigracijski 
oelntri pa so pilodirnejsie doline, polja in njihiov,a 
mesilna nmsielj,a. • 

Nekaj aosielj1eva1nj,a je tudi, iz _pokr,ajtn izv,en 
LR !vfakedoinijie. Glede lr1a nas-elj,~v.alilje 'doseljencev 
iz različjnih' p1,ecLelov :naše diefole j-e etniani 
mozaik !maše riepublike p:ostal še bolj foomp.Jicir.a111, 

Bitola, po številu prebivalstva, drugo · mesto Makedonije -V zadnjih petnajstih letih je sprejel mnogo doseijencev it 
jugozahodne Makedonije 


pr,etdnro gorskih' _pr,e'd,elov Ko,sovsfoe-Metoh~jske 1 
. oblasti: število teh _p11ebiv.aloev zar,adi ltlovih pri


seljievaltlj ~11epr,estano· 1~aste. 

Gorli,j:a izv,aj,a111j.a prikazujejo, 'da je bil.o v 

zadnjih' pet1.11aj$'tih letih p r ,e bi v ,a I s tv o L R 

Mak,e'do!nijie v )111ep,r1est.an1ern gibiaJnjtu. 

To gibaJnj,e. se bo še 11
111,adalj,ev.alo. Na migracij•e .so 

vplivali številJni družbeni in gospodar-ski faktorji. 

Loj~e Gosar 

Ali lahfoo prihliŽ111•0 določimo števil,o g•osp,odinj-· 
stev, ki \.SO sodie1ova1a v pov,ojlnip migrncij:ah v 
LR l\fuk,edoiniji? Na to vpr,aša1J1j,e , j,e težko dati 
tooeln ,o·dg,0V10r. Pio oe,nitvi, s kater,o 'Vsi soglašaj,o, \. 
,omenj,~nl() število vsekaioor ni matnjše iod 600.000 
pr,ebivafoev. T,o pr,edstavlj,a ,sfoor.aj polovico da1našnjeg,
a cie1ofo1.rp:nreg,a p11ebi v1alstva te maše najju~
nej šie uep1ublike. Pr,ev1edla V. G. 

PROBLEMI NASELITVE VLAŽNIH TROPSKlH DEŽEL 

1. O ln-,as,eljien1 ,osti 
viaž1tlih' tro·p1skih 'd ,ež ,el 111.aspl ,oh 
1 

Tropske pok'raj:i/n,e so Jn,a sprlr0šnr0, visaj 'do sedaj 
preclstavlj1al1e majnj 1Ug,ocl1no oloolj,e kiot pokr.aj:i;n;e 
zm,erlno topliega p1as'l.1. IzkorišČian}e prir,ocl)nih vir,ov 

j,e v teh' pokraj:iln,ah •zv,ezain,o s čisto drug,a&rimi 
p110Memi 'k;ot v ,ostalih gieogr,a:fskih širi:nah. Vrof,e 
in vJ.ažn,e d1efo1e imajo natnr.eč čisto sv,oj,e fizične 
iin ,aJntropog,eogr,afsfoe u1iačilnosti. 

'I1ukaj g,oviorimo le o tistih v11o 
čih. :i!n vlažnih! 
P,1okr.ajijn~h, k}er 1n1e padte sr,edJnj,a meseč;na temp:e


47 


tatura 111i1Zdiar p10'd 180 C :iin k'.i,er 3ie ''.dovolj pa'davm, 
'.da !ni tr,eha !11amafoati. 'rakie pokr.ajilnie zav2Jemaj,
o v oefoti okrog 38 milij,olniov kv.a'dr.atnih' ki1ometr,
ov, iln sicier oseni milijonov kin2 v Aziji 
iln. Iin'c:Lomzij;i, dv,a milij,o!n.a v l\1ielia:nreziji, Avstraliji 
ijn Ooe.alriiji, 15 milijonov v Afrik'i iln 13 milijolimv 
v Ameriki. Tio j1e zJnaten 'del ~elot!ne koptne 
2Jemeljsfue ipovd~rne iln 'še biolj pomemlien 'del po'd'1•,
očij', Id jih' je mog;oae iziooriščati. ·oe štej1emo, 'da 
7lnaša fooplnla piovršina, :ki se :me 'da trm tn•o'bfim inači!n 
_ kiorisfu,o izrabiti, 45 milij,o'nov fom 2, zi;iiaŠf!jo v1ame 
tropškie <liežel,e lrnekaJ VleČ' kot tretjino ko_pa1e zemIj,
e, Id j,o j1e mogooe izkoriščati. · _ . 

Vlažn,e tmpskie pok'r.aji111e iso v;ečinorna 1,edko 
11rnseljie.111e, · 
čfepr,av imaj10 bujno viegetacij,o, IC:ar :naj 
bi -vsaj tafoo se zdi· -plričalo o ugo'd1nili po·gojih' 
•za piolj,e'd1e]stvo. 

V oe1oti :živi v v1afoih' tr,opskih pokraji111iah:} č,e 
lne štej11:,'nm azijskih' 'dežel, 111a površini 30 mihjotn1ov 
km2, 170 mj_lijo1nov lju'di ali 80/o sv.etovnega 
pr,ebivalstv,a. Si1ed1nj,a ~,ostotia pr,ebiVialstva tna tem 
pto'dir,očju j,e to1,ej 5.6 p11eb:ival.;,a 1n,a km2, kiar 
prie'dstavlja zdo 1
11e<;lfoo lnaiselji~nost. Pol,eg tega ~o 
-pr,ebivalci tleh' piokrajitn kiultm1no 2Jelo zaostali. 
V:ečkrat 1S1e p:i,ieživljajio pve1:iežn:o z lnabiranj,em a1aravlnih' 
s.a'dež1ev :ali pia ~e b:avijo z 2Je1o primitivnilm 
p10 lj1e'die 1lstViom. · · 

Boptoljn,oma 'dr:ugaČln:a p~ je slil~a v vlažnih' 

tliopiskih 1piokrajilnah · A2lij,e. Tu živi tn1a -~ O/o svie


tome pov:rš~n1e, kf 'jo' j,e inožn10 ~zfooriščati, oett


ti1na 1čI1ov,ešn,,a. P,ovpi)e911ia g,ostota piiebi'Valstva v 

teh :ciiefolah' j1e 66_' pmib~v,aloev .111a km2• Zato p:a se 

te 'dežele P'.olna'.~ajio z :mn~go višj,o c~vilizacijo kot 

ostale \11opskie ~ežel:e. V:pr,a~ainj;e je le, :ali , so se 

tukaj ip1oj1avlj1ali 'pr,ob1emi izfooriŠČaJllj:a 21emlj,e y 

<lmga:čini ,obliki foot 1d1,ug,od' :ali p:a se j1e civiliza. 
cija 1azijfS;ldh'' odel č:iisto :&11.Igia'oe · spopri.jda z 
~1ariavio. 

' ' ' 

qsem tmilij1otnov kvadr,atnih' ldJ.omietoov tropsfoe 
' 'Azij1e p11edistav I j1a tor,ej · izj<emo. Ostalih' 30 
milij,otrnov ' Idm2 •t11,opskih polu.aj:fa:i j•e, foakor smo 
vidieli, ,I1e 11e'dkb tnaselj1etnih' iJl1 v vdiki meri kiulturlrno 
zaoistalih'. Tio v,eljia takio 'oo splošno, <1:a so 
m!ll!og,ok'r,at p1oslru/fali ta poj;av razložiti foot Jnep'Osr,
e'dino• posliedioo pod~1JebJ.a, to st? pr,avi ;neugo'dinili 
meooo11ol,oških. 1·.aul]er. Buez <Ivoma je res, _O:a 
vroče i:n .vla~n,o po'c:LnebJ1e do ~1Jefoe mer,e tne'l1g,odino 
vpliva tn,a fizič!ne :iin psihičn1e spo.sob~osti ' Iju'di. 
v;eincl,ar 'do1S1edainjla r.az:iiska<v:a;nj.a glede tega tnie 
tn11.idij,o zadolSll:tnie -podlage (M. Sofrie, Les fon'dieme/
nts Mo1ogiq1t.oos c:Le la geographle htrmaitn,e, P,aris, 
Goli/n, 1943, str: 440). Skr.at'k:a, vpr.a~ainj,e 10 
dir.ekt1111em vpilivu po'dirnebja !11a člov;efoa še lni doviolj 
ra. 
zčišo~1110 
. G1e'cLe na gos'to 1111aiselj,ene in kini~ 
tm1n,o ,,išle stoj,eoe trop:sfoe diežde v .i\.ziji, bi lahko 
oe1o r 1ekli, 'da pio'dtll!ehj,e samo :nia !Sebi ni imelo pri 
tem , 
o'd1oči~p 
1e vl,o@e. Neugodnim podirnebinim razmer.
rum s,e v vlažinih'' tiiopskih poIQiajinah pridr:i.1 -
žuje še s1aha foafoo,v,ost pr,sti, foar j,e wpet v 1111emiajl~
ni tmeri poisliedioa tamfoajšnjih podin1ebinih' 
razmer. T1afoo iso v teh 1c:Lefo1ah ttidi polj,e'd;ylist,~o, 
ž'iv;iinor,eja itn izfoo.riščiaJ1jie g:oz'dov 1Jliepi01Sr,e'dino ill1 

pos~,e'dtn.o po'clvrfoni odločilill!emu vplivu po'dlneli'j'a, 
V oe1oti mo1ie'mo tor,e_i r,eči 
, 'da so r,edka nas,elj,etrnos't, 
lni:oek življ1enj1ski · ,sta111dar'd in kulttu;na za1osta1o:
st v v1afoih' tropskih 'dežielah· v glav,nem le 
poisl!e'dica tamkiaj~njih' !niez'd1'1avin in tudi 'd11ugaoe 
IIH~ug1ddinih' pio'diniebbili razmer. 

_2. Pio glavi ttn ie t r,o p ~ k'ie b'o l 1e z·1n i 

V tifopih' iso b;olezini :splon v•elifoo holj r,azšir.:. 
j,e1111e foot v zi:nie11nem· pas'tl, P,ol,eg Iiole:zJni, ki so 
obioaJtn•e v zmie11rno toplem pas1t1, so tu r.azširj,eJ11e 
$e tipičjnle t1.1opskie b:ole:zlni, ki ,se dostikrat poj1av


, ljaj10 ;v 1obliki velikih' epidemij, foakrŠ/nih v tnaših 
7,em1j1epitlllnih' širinah 111,e po:zJna:mo. Tr,~l)sk:e 'biof.ezni 
slabijo tt,akio te1esln1e foot diuš·evn1e ZlWJžnosti _pnebiva.
foev. T11opiskle . bio1eZ111i, ki j,e zalnj1e vrooe in 
vlažim) ipo'diniebj1e j_Jos,eb:no 'ugo'dino, ,so mno@okrat 

-

pogl.avitlni vzriok, 'da so te pokr.ajilnie tafoo uedko 
inaselj1e:ll!e. Pi·1ebh11al1ec zmer11,o toplih širin si težko 
pr.edistavlj,a, k:id~o UJniouj 
•oČ 1učiill!ek ima Iahfoo !11araWl 
1111a čLoViekia, ln.a primer , kolifoo s'ml'ton,o~nih 
klic rn:zlnih, ·b,oJ.e:zmi j1e Iahfoo v vso'di, ali koliko 
življ,e1njsfoo t111ev:a1;1rih ,b:oliemi lahfoo P'l'Cil1!ese na 
človeka vsafoovr,stJni mrčies. 

Y:elika :iJn dolgotr,ajha v1,očina, viažrnost zraka 
iJn vio'd1ne površini~ ki Jih ln.apiaj,a ldefovnfoa, :ustvarjaj10 
okiolj,e, k'jer Lso Ji1t.i'dj1e lnepos1,e'dJn,o izpostav-. 
lj,eni mr;čie.su iin miknobiom. ' · · 

Na-j'biolj r1azširj,00ia tI·-opsfoa b:ol1e2Je:n j,e ;inalarija 
(glej: D.arkio Hadilnj•a, Malarija v svetu; Geografski 
1obiz011nik', Št. 3, 1955). Ht.ido 1slalie. prebiv.alcie 
tuoptskih diežiel Čr,ev,eSlne holezni. V tropski Afriki 
so :zastopialne ,sllor.aj v,Sle :zin.a.ne ,fa,eveS1111e biolezni. 
:Pv,e ''vrlSti :dimnterife ista viečlrnat težki fo sm1;tni 
hiol,e21ni, v vsakieni primeN1 pa č·lovdm 2Jelo oslahe. 
Nalie2Jemo jih" tna r,azne načine, b:o'disi da pij1em1q 
i0kiužie11110 vodo ali pa če j,emo pr:esn,e 1s.a'defo. 
Nevama čr1ev;e.81rra biolie:zJe.n j,e tudi 1;ud:ar.sim glista 
(atnk'yfosto:mia:za ), pri foateri pride Iič:unfoa črva v 
čloiv; 
ek:a, če hio'dimo bo.si. Poteg teh· pog1avitnih' 
ČrieVle.snih' bio1eztni je iotneniti. zlasti še Čr,eves1ni bilharzij, 
ki g,a 111aie2Jemo pri, foopanj't.l. člov;el{ 
, ki 
ima v sebi vieliicio teh' zaj,e'diavoev, je [11.esposob'en 
za težfoo fiziČlrno 'c:Lefo in tudi 1111ezmofon za v,ečj,e 
~:lltlševlnie Jriapo1ie. , 

Pi01Sieblrno Jniev:arn,a tr,op:sfoa bolezen1 j1e l.'umena 
mrzlica. Tia j,e razš~rj1ena samo v vr,očih ddelah, 
foer potr1ebfuj1e a1j1e;n vir:us in mrčes, ki ga p'l,eataša 
(:iim,ek'ti v1ekt,ortli), visofoe · :temperatm,e. Dolg,o so 
mislili, '.da j,e rumena mrzlfoa r,azširj,~nia samo v 
aktiVJnih' 1Cll1'demičini.l1 oentrih Gvin1ejskiegia zafo"a. 
P102'111Jejšte r,azisk:av;e _po so pokazale, 'da je r.azširj,
eina pr,av do (!gatride v l[lle.aktiv1ni, speči oblild. 
Zrmčiltno .2Ja to h0Ie.2Jen j1e, 'da se mrČJes, ki j[O prienaš:
a, 1ahkio ,ok!uži le pri , človielm, ki fo irµ.a to 
biofoZJe!n. Zato biizdr.av i:1ov;ek: v ~1,e.na~elj1Bni tropsld 
dežieli tnie mo@el dohiti rume.1111e mrzlice, čeprav j•e 
tam lmtniog,o 'lrl1·č:es.a, Id j,o ptJ.1e111aša. I<sto v1elj:a t1.1di 
za 'dr1U.g,e trio'Pslcie b:o1e~ni. Zaradi tega j1e r.azme110ma 
1ahfoo 1n1as.eliti trop,s'.kie 'c:Lefo1e, Id ,so piopolin•
oma a1e)1iats1elj1e;nie, 'do.selj1e;nci ,p!a so zdr,avi. Tdave 

48 


p) ~fista/niejjo, k:o glie ~e 7la itmsel1loo1e -p:okr'ajk~, 
kj,er j,e m!OJog,o-pr,enašaloev virusov. Pr.av pns:eb:no 
velja to, kiadiar g11e 7Ja rumeJno mrzlioo. 
Pri spalni bio}e:zJni j1e st~ar drug, 
ači,ia. Ta, za 
t1,op$kio Afriko tipič1na bioLeren j,e bistvieno ,odVll'l!
na od l',azširj,ein,osti muhe tse-1JS!e, 111Je ·PJll ,od tega, 
lwlikio 1ljiudi jo ie ima. Sp:aLna bo1e7len povzroča 
mJOJog,o · sinr11nih prime:r,ov;, vseiej p:a ljudi, ki jih 
111apial'Le, fiziČll.10 i:n _p"ihion,o močno oslabi. V K~-, 
mem.111
1111u j1e bilo Leta 1923 111a podrocjiu AIDOilloling,a 
o'd te hiol1ezi,:ii 111iap,adenih 420;0 pr,ebiv.aloev, v 
priedielru N1Upie (Nigierij,a) ,pia j:e ta pr.001IDt w:ašal 

. v .letu 1936 70-0jo. . 

K;akiol' mn(lg,e drugie trop1Skie bolemi, _posebno 
malarij,a, j,e tudi spa~n,a biol,e7loo doma pi·edvsem 
v 'divjih ali 111ia ,POi divjih tr,[!pskih p:okr.ajmah. 
G1oss~n,e (mruhie tse-ts~), ki so zelo zahtevne glede 
temp1eratirn1e ·m vla~•oisti, 111iajdej,o tu 111ajlafo potneb!
iro rs,kriv,ališ'Čle v g,ozd'l.1 ali grmovjlU. V kultiviraJnih 
prokr,aj:iiOJah P!a muha tse-too p1opoh:wma 

• • . . ' ' ' . 1: 1-1 

1zg])[IJe. . : 1 . ! , ,\i, "4 

V Trainga111j;i.ki ina primer muha tse-tse 111i v.z1,ok' 
m1ajhjn.e g,ostotie p1.1ebiv,alstVia, rajši j,e 1,edka naselj-
einost .v,zmk I".azširj1en10sti muh1e tse-tse. Odvisnost 
med šrevillllostj,o muh ;in g•ostoto p1;ebiv,alstv:a j,e 
p1oseb~1,o ,očit111a v piokr,aj:i:niah, kjer Je kot pl'.i v;eč:
iini b;aJntuj15kih plemen, viečina priehiv;alstv,a živi111m,
ej1Ska. P,o miruenju Gillma111a lll!e mor,e hiti dvoma, 
da pri dovolj gosto 111,ais.eljieniem pDehivialstviu, 
ki l.ahkio 1odistr,ainjuj~ V!egietacijo, v kateri .se zadržiuj,
e mlllha tse-tS1e, sliednj,a nima izg1edov, da 
bi ise ,phraJn;i.La. Mnenj,e, · ki se dostikriat sliši, oeš 
da :irnuha tse-tse p1;e~tm.e ljudi, j,e .zmotn,o. Običajno 
j1e ,ob:1:,at1no nes, c}ja se oomr,eč lj~dj1e, poteln 
k1.i;> :so izČl-p1ali zemlj,o :iin , plitvo tal!no Vi0do, sami 
mnik:aj,o 'dr1Ug1a1m, ,optušoetnio pokr.aj:iino pa priep:uste 
muhi tse-tse. V ltlej zv,ezi se postavlj,a vprnšanjie, 

, ali tmp15kio okolje sgloh' dovoljuje tiafoo izrnho 
zemljišoa, ;da bi -bila rnuhia tse-ts:e 1U111ioein,a. 

V celoti se to11ej 1111e m01,emo čuoiti, da so 
v la.me · ti1opiskie pokr,aj:i/nie !nia spfo&to nedko [Il,aselj,~ 
:i!n '.da j,e llljih k,ultlln·ni nivo nizek. Kak,o naj 
hi bili v _ teh diefo1ah ljudj'.e g,ostej1e irmselj1ooi in 
k:ako !naj bi 11..1.Stv:arili cv;etofo civilizacijo, ko pa 
jih 131.abe številirne in težkie biol,emi !iJn. fuo ise s sv-oj~
m !n~či,n,om p,olj,ediels~'.a _ k~maf ~i;eživljiajo, ~os,
ebieJ se, kier :se pTst v lnJlhiov1 :deZJeli Jstalll'l,o !Slabsa? 
Medtem Jm p:omeinita ddeLa :in g,oz~ pri :o.as 
zdr,avj,e, [ni v triop~ki p1okrajin.i !nič bolj,. zdravega 
lwt nresto; Sa1tno tu j,e ~1iam11eč 5tik z divjo 111,aravo 
pr,eti·gain, isamo tu j1e mog, 
oČ!e izv;ajati potr,eb,rne 
higiel111Skie 1Uk11epe. Trdo · :iin zdrav;o j,e življ1enje 
pfuo1n;i.rjiev, ki sie 111,as,eljuj,ej,o v samotah Sibirij,e, 
K-a~1,ade :iin Nov,eg,a Jiufoegia Walesa. V tropskih 
dež,el.ah tu.trpijo p:i,ornirji , 111!e glede !lla rasD z_aradi 
tnopakih bio1e21ni vielifoe izguhe, ·energija tistih, ki 
oata111iej,o, pa j1e tudi zmanjšana. / 
Viejlldar p1a !Q.i niem•og,oae iltkrotit:i trop~ko na-. 
ravio ~n tak,o !llStv;al'iti v teh p,okr,ajinah iugodl}le 
. življ,einjrkie pog,ojie za gosto :naselj·eno p11ebiVialstv,o 
z v;isokio civilizacijo. T110p,sfoa Azij,a j,e gle.de tega 
zelo mačiJin,a. fod;i.ja, lndiokilnia in Ja a iso bilie, 
o'dkiar, jih :piomanio, ze1o goisto naisielj,~e ;in stoj:e 

49 

kiuitlll'il1i~ inep:r1miel'l)lo v1~e ,o'd -v,e!1hJe ošJalili ti'o~ .. 

skih odel. Gospo-darskia podlaga teh ddel j,e 

pamakalin,a :iin p~pl:av1t1a kultura riža, ki ·v teh 

dežiela'h Vl_eč:iinoma 1111e izčrp1a 
via zemlj,e in jlle po


spešuje 1e11ozij,e. Tia jnaČ~n !()hdelav,e, id~j-e ž,e stoletja, 

da, celo tiisoč!ietj 
,a v;sak,o Ieto :iln oeLo dv.alma.t v 

le:(Ju zadLov,oljivre · pridelfoe za Številino :iin r.~tocie 

pi·,ebivalrstv;o. Zato poma!lljkiaJnje hr8ille v teh de


:fol,ah lni takio vsakdanji p1oj:av · kot drugod v t110


pih. Zato se j1e tu ,1ahkio r ,azvila sorazmemo visoka 

civilizacija. Ob' tafoem !niačilllu 1ob'dielav,e so s.e raz


vile ž,e 1najstal'lej,še civi]faacij,e (Egipt). · 

' Seveda j1e t11eb:a omeJniti, da so g,osto n,aselj,ene 

pokr,a:j:iJn,e tr,op[Skie Azij,e ma~1j n,ezdr,av,e kot j,e 

V1ečm.a !ostalih vla~nih tropskih diež.el. T.a pr,ed1Uost 

lila j,e v Yteliki meri ,posliedic,a zelo mtenziV111e iz


r,ahe z,emljišaa, s čimer j,e · čJ.oviek lnar,av;o tako 

r,ekoč ukr,otil. . 

Izr,edicin razv,oj .tropsfoe Azij,e p.a je bil seveda 
v,eza1n ti.udi 111,a vp.Jiv,e, ki so p'l.ih,aj,ali iz n1efoopskih 
defol. Kultim;ni m tehniči,ii vplivi, ki sp izhaj.ali iz 
zmer)no toplih diefol, so •se tu p.o:stopo;ma priJ.ag,odili 
tmp15lremu rnilj1ej,u in tako omogočili, da j,e v 
vlami ,t110prski Aziji prišlo do drugačnega razvoja 
kot ,v črni Afriki. V rodar bi rse z 1e11akim niačinom 
piolj1edielistva, foot sta pop1a~a ri.žiev,a kultura in 
lJ,amakiajIJ.j,e, :djali trudonm tudi v drugih fr,opskih 
pok'riajii111ah dos,eči podobini 11ez'ultati, kot so bili 
dosereni v ju7.lni Aziji. Nobienega r,azfo@a !lli, _ da 
bi v aluv;i,al[nih doli1nah ~ 1:,av!ninah Afrilre :iin 
Jrume Amrerikie .1111e bil mog,oč 1~ak ,ali vsaj podoheln 
razvoj, foot rs.o ga d9živ1ele !lljim sličn-e ,arijsk:e 
p1okr,aji)ne. 

' 

Nav,ad/n,o g,ovorimo o nevzdrfui tr,optski Ičlimi 
: 
V, r,eanici p:a bi bilo boljie, cie bi namesto teg.a 
upor,ablj1ali tizr,az tropsko okolj,e. Ne da se tn.amr,
eč 'dokaZiati, da bi v1·,oči'11ia ·· :iJn tr,oprslm vl.amost 
imeLe same [lliil sebi vielik' vp,liv jll,a bielce. Ti lahko 
fudi v t riopiski klimi živij!o, fiziČll.lo delajo :iin p:a: 
ustvarjajo jnoVie ~itafure @®rer,acijre. 

Ofoolj,e :p.a !tri odvi~,o s.amo od -klimie, ob'staj,a 
fu<li · :iz tmprskih bio1eiini, 1111eugodinih, pogoj,ev za 
piolgedielstvo in iz domaoeg.a p11ebivialstv,a. Beli 
1judj,e bi lahko v vla~i triopski , de~eli ruspev,ali, 
čie bi tam 1111e bilio tr,opskih· b•o1emi in dom.ači!nov, 
ki pr,ejnaŠaj!o njihove vil'll.1.Se, p:a oe bi bila prst 
tr,ajro _r,odovit1111a. T.oda še pos.arniezni od teh pogiojev 
iso lie nedfoo · kdaj izpol1nj,eni; še te.žie p~ je, 
da bi 111Jašli vse tri skupaj: · ' 

Tmfirsk.e hiol1e71ni ze1o ,omej•e število, r.azm111oževajnjie 
m • d1ej1avno:st bieloev kialwr tudi <'lomačinov. 
P,ois.eb1no hudo ogmžajo te bo1emi koJ.oniste, Č!e ' 
živie v ddeli d:omači!ni, 1:i pr,rui:aš;ajo viruse. S 
tafoo, :mešainio n~lj,enostjo pia j1e zdmž-~:a šie 
druga, soc.iialjna !nev,ar;nost. Le pver,ado i,e n,amr,eč 
zg,_odi, <la helci :l'lavladaj,o inad domač:iini, se piietv;
orijo v ,arilS'tokr.acijlO ~n pr1silijo domač.e pr.ebivalstVio, 
da . dieta z8llljie. Dejstv.o,, d,a se helci :na ta 
iniač:iin i:l'logib,aj,o fizič:neg,a dieta; p;a ima zapj1e slabie 
ippsledicie. V trropskih' dierelah j:e fiziČl,no delo p,r~v 


proseblno P'otreb\10 :za z'c1r,avjie. ,J<:r,oo1skle" naselAisai111acijia 
p.oifraj.iln,e pa mora lti vzporedno z 
biJne ISJO· ,ryeči1noma kr,atfootr,ajne, tod:a podnebj1e ima delom m gioiSp:odiar,sko izbioljša1nje. Ze1o r,edfoo ~1apri 
tem 1e ma1o •opr.aviti. selj1ei111e piokrajin11e, kj,er z4v2Jema v,ečji <1el prostom 

V v1a~nih tuopiskih d:efolrah Lahko bielo pr,ebidivja 
1rnar,avia, se 111,e dajo asalllll·ati, kier bi bili 
vialJStVio. samo ,obdeluje ~emlj,o iln se p11eživlj.a. stuoški za ·to pr,evieliki. Uispiešna 1asainacija je moVeindar 
pred1Stavlj1aj10 prirodni pogoji n:eoodovitgoča 
l,e tam, kj1er j,e pr,ehivalistv-o ie dovolj g,osto 
~1,ciati iln ine.stabiln,osti pTsti enak prnb1em za beloe naselj1eioo, · <la j1e mogooa temeljita izraba pokrakot 
za 'domači111e. Zato bi bilo niaravno, da bi bil jin1e. Goato ~1as,elj,e;no pr,ebiv,alstvo t•(wej ni posleživlj,
elnjiski ~riv10 · obojih' ienak. To p:a pom,e;ni, da dica, iamp;ak j,e p,og,oj ,a1Sa!nacij1e pokraj:iill'e. Iz tega 
za 1einkr1at inia JSpfošno 111i dovolj ;moooih r.az1ogov, s1edi, Ida re moria :asain,acija, Čie naj bo tr,ajna :iiii 
ki bi helce privl.ač~VJali, 'da bi v ·v,ečji meri kolo-lll~nkiovita, izačeti -1najp1,ej v gosbej,e n.asel j,wih 
tnizirali vl;a~ne tt.opakie ddeJ.e. · pr,e'dielih, pi6tem pia ise mor,a 1Ust11ezJno s p1:,ebiv,al


V tmpski pohajilni :se da življienj,e uspešno stviom :iin holjšo izr.abo :z;emljišč.a postopoma širiti. 

1org~1izir.ati le tafoo, da pTi tem ill'e kršimo neizoEvmpska 
civili:z;acij,a j-e ,odprl,a vlažinim tropgib~
1ih :mhrev !11,trnave. T,ega naoela se Evropejci v skiin pokraj~111am ·v,elifoa tržišoa in ' jim dala tudi 
vlažnih t110p1Skih polrnajirnah mnogokrat illiSO držali moŽJnost, da 1Upor.ablj1ajo trgovsko org.a,~1faacij·o v 

ter so s 11em provzuočali vieliloo škodo prirodi ijn sv.eto,~nern m1eril111 in m,oder111a tr.an~JJOrt11a sr.edljudem. 
Na ie;ni str.ani j,e v tem pogliedu v.eliko stva. Vla~ne t11opskie _pokr,ajj1111e lahko pTide1'u,j1~jo 
šfoodila te~nj1a Evropiejoev po razkošnem ž:ivlj,e-pol,eg sadefov :z;a pr.ehr,ajn,o I.ast111ega p11ebi v.a lstv.a 
111j1u, 1na d1,ugi slr,ani p:a so imelie pri tem viažno tudi pridellre, ki jih lahfoo 11
111,a sv1e·tov111,em tržišč:u 
vlogo tudi ,o~J1nosti, ki jih j,e tiežko .ali .nemogoče ~Ut veliko pr,odaj.ajo. Priav te pridielke diaj,ejo ve_, 
pr1edvidieti, JAa p•rirner pt,e:n1aš.anj1e mzmih tmpakih' či~l!Oma ldr,ev,e.sinie kitiltur,e, ki so dobro pril.agoj,eine 
hol,e21nf z 1~rnega foo:ntim~nta na 'drug,eg,a (rumena tiwpski:m p1J.·,s-tem i11 
111 podiniebju ter se vdifoo n e 
mrzlica iz Afrike v JiuŽjn,o Ameriko). r,azlifouj,ej,o od 1n.ar.av1
11;1ega gozda. T,e dr,eV1esne kul


1Jtme p11epuečiuj 
,ejo 1ero~jo iln izč~·pavaa~j 
, 
e zemlje. 

P,oiseg Ev11op,pjC1e". v te pokrajiln,e j1e imel tudi 

Pio1eg tega daj1e:j10 dobre dohodkie i11 
111 so _,gospodar


m1t1ogio pozitiv1ni'1 posledic, Čie so pr:iirneuno upošte


skio •V;elifoo 'cfo1110Sil1Jejše foot imitur,e z gozdtno prn


vali Jn1uj~1,osti g,eogr.afslregia oko'lja vl.ažnetropske 

ho. S pi•,a;viJ111:im g,01spod:arj,emj1em bi tropske ddel,e 

piokr,aji1n,e. V tej zv,ezi v,ejj,a ,omeinin, da ISJe danes 

zelo lahko ~1.ašl1e pr1av lepo meiSto v s,netov1n.e1111 

že I.ahkio uisp1e~rno borimo proti tropskim bol,emim. 

giospoclarstvu. 

MalariČjni hiollnild liahfoo ozdravijo. Mogooe je tudi, 

da maliarijio v piokr.ajilnah, kj,er jie razširj,eina, po


polinoma 2atrienio. črieVl~ne bo1e:z;ni se d:ajo dia


LITERATURA: 
n,es priep 
111ečiti'. Pmti mmcil1i mrzlici se 111spe~no. 
biorimo s cepljie;njiem, ispalina bol,e2Jen s~ da pri 1. C1emejnt G:illm.a111: Popul.atiion m!ap of T,ang.a-' 
posamezJnikih lllspieŠlllo ozdr,aviti, muhe tse-tse, ki 1nyika territory; Thie Geogr.a_phicial Rev1ew, 

L f v • .J_ • • v 

b 

~ 10111,ZJen p11ei'nasaJo, Pia se, U1UJO pnegnat1, oe July ·19·36 

si:stematič1rno tu,nioujemo do1ooene vrste df!evj.a i:n 2. Pierne Go'lmollli Les pays tr,opic,a,ux; 

gmnovjia, v katdmm se g1ossi!p,e Viečinoma skrivajo. Paris 194'8 

VERA MARCHISETTI 

OD 1 'LONDONA , DO-EDlNBURGA 

T,auer\ll 1ekspries se j1e po .clolgi 38 !Urini vofuiji (~tmkier's Almal111ac) _1e pTisp1do : f111glij:° ,en 
,u~~~l v Ostej11~~-~Iitr10 sm:o opr1a".ili in.a o.arinar.:. · :_~11i3,01n <:lvv,e , ~to os'.~m1;llp~tclieset tisoc tJtms~."· 
mci _m p1J.·ehod1µ_ s,e inekaJ1 <leiSetiJ?. metro~ p~ ~ ,e~io VJecr.'. t'UJCJe~ puha3,a 1z ~DA. Le~~ 1958 Jlh 
kioptmh t1,eh K;oaitillienta vse ao helg1Jske ladJ,e, k1 3,e bilo 34.J.000, sie Vl~d~,o ~-~ J•e 111a pr v,em 1'?es~ 
nas j,e p11epielj1aL4 n,a inaspt'?ilrno sti·an Ka!hal.a. Dan ,1 EV1i_op~ s .63.1:~00 1Jt1r1Sti, lu .so leta 1958 :0?1sfoali 
j1e bil ,obla~n ilrt V1etr,ov,ein iln zato smo se priecej ;i,\:ielifoo ~1'.Lt~_11JIJO, Iz Oomm,onwe.alth~ pa s1 Jie Vie-
piozihav,ali pio v~ok:ih v,alovih tam, kjer_ jie 1111ekio-' ; likio Bnta11113,o iog1edalo 275.000 · 11unst-ov. . 
liloo valovito tudi ob' lepieni vnem~IU. Med skor.o , 1 Ko s1no zagledali belie dovrsfoe skia1e, smo v,etrimjno 
Vtomi.jo smo lahkio tugotovili, da je promet . deli, :da · Sle bližam!o foonfuemu ciljru. Dov,er j,e 
kar pr,eciejšiein, saj smo srieč,a]i kiar tri tov01711,e , majhiein priiS~ainiški la-1aj, ki slruži samo potniškemu 
ladje. Na11odjnio~1lnia sestava na !naši ladji j,e bila '. ', ;p11ome1Ju. Da potnifoom llli trieb,a 111a dv,e uri .oddap1
·,ec1ej pieistra: AJng1eži, ki so p1ihaj,ali z vikienda, .' ,11lj~o ~e1ezJnišfoo postajo, pripelj,e takozv.ani b'.o.at 
Vlozila ~em se ~1ia'1m1eq v ~11edelj,o, 1ali p.a s krajšega· )rai11 
111 kiar <Lo P'dsta1nišČia. Dv,emtr1a v•ofoja do Lon~
deta, ao bili v matnjšiltri. PrevJ.adovali so tujci, _ .~d:0111.a j,e ' iz11ed~10 za~tlmiVia,, hitra in udobna. T.a 
1111 to N~mci, Fr.anoozi, oolcaj p1a j-e bilo tudi 'Bel-1 JWjjufoejši !del A:nglij1e j1e dožiVJel 2efo biumo zgogij~
v ~n Italij1anov. T1ujski vromiet j,e vs.ak:o leto '. i®v~no, morda bur1nejšo kot k.aterifooli del Velifoe 
vdji ~n p[o statistiČ!nih p:odatkih za leto 1958 :.~Brita{nije. Po :tiej p,oti so :p;1·išli ~amjiev,alqi s Ko!nti


50 


~ta: ffimljla~n, Anglo-Šas.t, b.anct 1Jn · Normani. 
Pokrajina je zanimiva tudi geografsko. Med zelenimi, 
v glaV1J1;em ogr;ajienimi pašniki, vidno izstopajo 
sušiLnioo hmJelj,a. T,e zgr.adb:e so 111.ar.ejiene iz 
rdeče 1op1ekie-. Soon,e so okl'IOgie, streha pa visofoa 

• 1 

:iin fooničasta. Sušilnice hmelj,a so tjpične za foentslm 
pokraj~no. V zaoetku jies~ni pride v K;ent \11a 
stotine ,obiralciev hmelj,a, ki ga SP'r,avijo v posebne 
ki,ošar,e. Njieg,ov,a zadinja pot j,e sušilinica, kjer se 
hmelj· suši s p!Omočjo vročieg:a zraka. Niajbiolj ,enolič.
eln :diel poti v smeri Dover-Lo1ndon j,e tisti, ko 
se sfuor.aj pol iurie v10ziš skozi 1oin'donsko p1,edmestjie. 
Kamor 1sefo oko, samo sivo morj,e hiš. 

iz vseli dietov ČommotnWJeaitlm. Nek;ateri od n}ili 

. se v Angliji sta1no n,a,eelijo, lillll!~go pa j1e Čhne in 
rumelnie ddoV111.1e sil,e, ki jie zaposl~a kot spr•evodlniki 
v podzemski žieLe21nici m .avtobusih, kot 
čistilci cest itn tako dalj,e. V Aingliji j,e zaposl1ena 
še d,efov1na sila s K0Jntiinie1rrl:ja. Po podatkih za Ieto 
1958 · jih j,e bilo v Aingliji zaposlienih: 

iz Nemčije 11.021, 

. 

. 

iz Italije 6.843, 
iz Svioo 4.602, 
iz Jugo:slavij,e 608, 
~tali 1.546. 


D~tajl Parlamentarne 

Nekje v daljavi sem zaglied:ala silhiUJeto Tow,er 
Bridgea iJn šieLe takrat sem se zaVJedala, da sem 

. ' zar,es v LoindiOIIlu, ki ima 1800 km2 površine iin 
8,500.00U pr,ebivalciev, Vleč fuot j,e p11:,ebiv:aloev v 
Norveški, Svici ali Ni:zJorernski. Polmer zazidane 
mestne površin1e }e 15 ktm, to . j,i, raicLalj,a Ljubljaina-
Domžale. 
O prvih vtisih' tega vieJifuegia m~sta j,e težko 
g!<)voriti. Vs.e, kiar je Zllli$1!eg,a o Lon.do1nu, objemamo 
v r-~nici čisto drug,ačie. Dr1Ug,aooe se zdijo 
2jll.amenit,e stavbie, ki iso ~iliaJne z I'iamih razglre'dnic 
iJn filmov. Ko stojiš pried mogoČll}io ~tavbo Houses 
,of Parliamemt, imaš 10Mut1ek, da jo vidiš prvič iJn 
se 'čudiš 1njieni ·1epot;i. N~koliko tujie . dieliuje tudi 
p 10 lsvi straJni 1U.smerj1eill p1:1omet, 1na kateDega se 
pa hitro inav1adiš. V:omj1a v ~oinadstoop!OOm avtobusu 
pa ll}i samo zatnilmiVia, ronp,ak je rudi po!uČjna. 
Na takem sp11ehod'u, :ki v eie1ntm1 mesta !ni t,avno· 
hiter, ker se mora avtobus 11aria'di številinih sema:
liorj,ev ustavlj.ati vsakih Jniekraj :µri.1nJ1.lt, ,opaziš, da 
je · 1o1n'donska cesta mozaik r,as ID ll1tllrOd111,0sti. T,emu 
pripomorejo zlnsti v polet!niem oasu števiLni 
turisti, 1·asn,a mešainiein Jpl!l 3ie tudi ·zaradi študi®tov 

hiše · v Londonµ 

1 ~ 

; PreV10z s p,odoomsko folemico j1e lllajhit11ejši. 
1 ~šujie p11elnatrpiruni oe\Stni pvomet m dinieVJno pre; 
VIOzi 1na tisoče ljtudi. Pl'Vi vlak jie speljal leta 1863. 
Lahko si mislim~, k:akšetn je bil Ziiak v podzem; 
lju, · ko je ~ vozil poto1l}!ec stare Rakiete, ki j,e 
, Oiilllles r1amt,avljieoo v T1ehnio.nem mU:l'leju. Leta 
, 1900 je .stiekiel prvi dektričhl vlak, Leta 1906 p1a 
, je biLo ieLektrificir,ainio vse p_od:l'lemljie. A:ngleška 
' pi.o_dzemska !ni tako 00.JlJa iJn modema kot j ,e 
moiskiovs:ka, ia je veliko bolj pnaktičinia. Za tl.lillgleškie 
pojme .pričtne p1o'd21emska s p11ev,ažaJnje)n 
, zelo zgodaj, iJn to ob1 4.30, z..aklj1Uči _p,a se ob p:ol 
enih ptQinoči. Promet j1e tn~jVl~cjji ~b konic,ah. med 

7.30 iJn 8.30, kio se welavci, 1U.Služhiemci in šolska 
mla'diinia p'I·evia~j10 n!!l clie1o oziroma v šolo, tier 
mied 17. iJn 18., ko se vračajo d01nov. Vo~nj,a s 
p,odzemsl<io je zain:imivia. Hes, dia ll!e imoneš .op,awvati 
pokr,ajiinie, ~aj Le ll1tll niekia'terih mestih 'švigam 
· pod12iemska lllill wmljio, piač pa lahkio opazuj1eš so. 
potinilre ~n piO!IloVlruO 1Ugoto·viš, cla j,e rudi pod2iemska 
mu~j_ živih ljudi. Tio jie p'I1ev,omi0 sredstvo 

taloozv!lljnega· <lieliavsl<i~ga :in uradiniškieg~ . slojia, 

I 


triet:jl, ;takozv~ni sl,oj ' SViobio'cbih pokhc,e·v p1a se 4m~; ·za ~k poJlllW malo ~tt'din'<>, na pa~nihlii 
p,r,evaž..--: z I,aJStjnµni pr,omet!nimi is11edistvi. opazili tudi g,al,ebie. Viečji porstajn,ek ,sm,o imeli v 

. Nič maJnjši !ni_ zriafui .Pmmet. Oe j,e :neho jasno, 
ie J!!talr,•o pr,ep!I1~ž.eno z hielimi sl,edmi r,eakcij,skih 
letal. Lojndoin ima štiri Letališča za mednarodni 
p11omet. Leta 1959 je pristialio ina 111jih 34.500 lictal 
z medj111a1;od!tlih linij. OgliedaLa sem si glavno 
101.n'don1Slw Letališčie,) to j,e Heathro,w. Od ~n,edišč,a 
L-Ojndotna jie oddjalj,en,o ,olrnog 30 Irm. Do tj,a sem 
se "~ozila' z ,a.vtob'UJSom priblimo piol rune. Na osr,ed111ji 
lietališČjni p1iostor v,odi osem poti v zv.ezdini 
obliki, ki ~o, sp,elja1111e v turnelih. Os1,edinji pr.ostor 
je og11om\eJn ia1 ga kr,ase Icpe moderne stavbe, ki 
so bile zgraj1iw.1e, ,p1.1ed dVJema letoma. V osr,ednjem 

-p1101Storu j,e med drugim tudi vzo1.1nio 1UI1eje,r1a 11estavTacij1a, 
,od tod .Pia se pride \na ,prnstor,n,o teraso, 
,od fooder je 1ep r,azg1ed' 111;a glavllli dd letali 
šča. ·p~-i tem p pstalrue vsakdo p;ozo11C111 :na dv10j,e: , 
!Ila ,ogr,omeJn tmšč, ki ga povzro~aj~ 11e.aktiyina 
1eta1a, ilh 111ič ma!njši proroiet, 1Saj v&ki dVJe minuti 
pri1eti ~11 ,odLeti _ Ihovo L~tal!O. · 

Pdjie11na pia jle tudi v,ožm.j,a po T,emzi, rsaj ima 
Lo11tdo111 s ite str$1i malo drugafuo lice. Vsak dan 
p1ov,ej,o po 11eld števi~ni _ ool111i, zgov,or,ni sp,ifoerji 

. Pf1 p1ov,edo m,arsikiaj ~a!nimiviega. Vomja po T,emzi 
j,e g1eograf1Sfoo zainimiv,a, kajti v bliž:im 11ekie se j,e 
rnastaniLa :iJndustdjra. 'Od westmiin,~terskiega mostu 
do Richmo1nda so 111a oheh str,anieh rnke lniapravie 
kaforiČjnie . Ci~ntr,a,1e, _p,linarJile ,ali fuemiČln.ie · indt.is~
riJe. S,e . V1eČ i!ndiusmjskih 1nap1~,av j'.e južno od 
1 ,ow,er Bndgiea, 'do kamor j,e Temza plovin:a m 
p~·,ekioociea1t11Skie p,atnike. Tu so V1eliki' <loki in dru ~ 
g,e, v _g1av1111em zastaT,e1e prista'niškie napravic. Tu 
jle Jo111do111islm okno v sv,et. Trgovski :i.n. P:Otniški 
pmmet jie 1og11ome)ll -:iJn j,e vsako leto viečji 
.' 
-' S tem 
v · zv,ezi so zainimivi nias}edlnji p:odatk~ (Whittafuer's 
Almatnac, Lo111don 1960): 
Tiemza je umaza;na :r,eka. Ed:iJna s1.1eča zanj,o j,e 
plima, saj _sere plimovni v:al še 32 Irm :navzg,or 
od Lo111do111,a. Plima :ima .za Temzo .vl!Og,o čistilca, 
saj ,o<lp!Laltjoo dtnieV1110 d1ev,et milijoniov m3 vod,e. 
Temza igr,a vielikio vlogo v 1VSak00111j1em življenju 
Lo111do\llČ.a111ov. Nilillljo 1I1amreč odpiade 57 O/o oskrhie 
V10de za Lo111do111: SieV1eda T,emzo filtrit,ajo, ko jo 
sp1:,avlj,aj,o v velikie v,odin1e 1ie21ervo,arjie. 
Nič mai11jši _pia 111i .ivtomobilski promet. Na 
daljše r,azcLaljre, fuot j,e 111:a primer Lotn.don-Edinbimgh, 
jie pxeVJOt za 500/0 oe111Jejš:i, seveda v pTimerjiavi 
z reksp1.;esi. Tudi j,az sem se odločHa za 
avtobus . Izhodišfua točkia j,e bila, avtQbllj.8'.na postaj,
a V.ictoria_. P,eµ-i,ajstlUI1nia v,ofuja je bila iznedno 
za!n:imiva. Viozili smo se po vzlrodn.em delu Velike 
Brital.nij,e, to jie ~ črti: 
, Lon'don -Stev:00iag,e ,Baldock 
-Statnford -Doinca1Ster -Scotch 
O01.,oor Nrewo.ast~e -Ooldstr,~am -Ediiriburgh. 
Med viožinj,o aeni op1~wv:ala ia:ng1ešfoo pokr,ajmo_. 
ki j,e piestra., kiot j,e p,estr,o 1alnglieško vreme'. Pokrajitna 
v tem vzhod1111em p11edelu j1e .r1ah1o v,alovita. 
Kmetij ~foomj 1!1iE1em vid'11a. Viozili smo se 
mi!mo v,ečjih ~11 manjših mest. OhcLela11.1Je fOY.l-1Š.ine 
j1e bilo hiolj malo, p:ač p:a vieč ogr.aj1etnih pašnikov, 
kjier se j,e pas.to čisto Čijrlo, sivo in helo-rj,avo 
~ov,~dQ tie1'. ovcie. Kj,er ~mo se p;ribI,wali lllµ)rju, 

Ooldstr,eamu, to jie ina 1a111g1ešfoo-šfootski meji. Da.


lj,e \s,e iPokra.jilnska slika ni toliko spr,emeni.La, pač 

pa tipi hiš. Nič ·v,eč 1nismo vidieli tip~ČJ,rne 1a;ng1eške 

hiše, 1opa1,~111e z J,eisom, ~pak tipičino šloot,sko, ki 

je grajlcina iz kamooj,a. Zelo rsta11e hiše imaj,o nad 

glavlnimi vrnti škiotski grb. Ma:r,sikj,e sem med . 

potjo ,op:a•zila takozv,aJn,e „oottagie", to j,e male 

dV10roe !Z Lepimi vrt,ovi, · ,7:a foate11e imajo ·v.elik · 

s:miisel AtngLeži in Skoti. Puomet je bil vseskozi 

og110meJn. P,ojntefood smo vozili kar v foolio:ni. T,ežfoo 

j,e Tfeči, ~li SlllfO Sl'lečali v,eč tovminih iali,_ Vleč oseb


nih iavtomobi1ov. Glama oo.sta jre iznedno 1ep,a iin 

v :d,obr,em stainj!U.7 iJ.asti p ,a tisti -del p 1oti, kj•er j,e 

µova modema avtocie.sta. Vsaka smer ima sw>j,e 

o~'tiščie, jki ima d'v,e ,ali tri 'v,oz.!nie ste21e. Po ,st,a


t;istlčinih po.datkih za Leto 1958 · ima Velika Bri


tal.nij,a 307.000 Irm cest ali 1,3 km ina km2, _ v 

FLRJ pa je 0,2 km 1r1a km2 ,ali 6,5 kr,at ma111j k,ot 

v Vieliki Britajllij;i.. Ainglij,a in Wiels imata ' 262.000 

ki1ometl1ov gest. škotska pa 45.000 km. 

čim bolj smo se bližali Edinburgu, Lepš.a j,e 

pi0staj1aLa p1okrajiaiska slika. Nekaj kilomretrov 

• pTied E<liaib1urgiom se oesta , vzp1111e, v dialj,avi se 
viclijl()' pTvi ,obrW šfootskie p1,esto1inicie, 111a ohzorjiu 
pa prvi ,odx,arstki škiot.s~g,a Highliajnda. Oe prideš 
iz Lop:dioina, imaš · občutek, q;a jie Edinbmg kar 
majhoo imestio, oepT,av ,ima 4(>7.410 p11ebiva.loev. 
Ima pr.ekria$io lego :iJn. j,e r,azfre.se;no po nižjih 
gričih . . Najliepš.a ,od ~h iulic j,e Pri!nc:e.s' Stiieiet, 
za ikaterio piekiateri il:rde, d,a j,e 111aj1ep'Ša iulica :na 
sv,etu. Na Jnjieni · 'die$1i str,ani so b:og,ate trgovskie 
hiše, hiotieli, h1mkie i!n klubi, in,a 1narsp110tni str,ani 
,pa j,e, jiar1ek, jna'd ~terim se dviga kristal:iinski 
Carst1e Rock. Tu stoji zjn,atn.i red:iinbturški grad, ki 
je pomakJnjie;n holj tna ' zapiadino pobočj,e hriba. 
Najstar,ejši diel iSega v XI. st. še dain,es j,e dobro 
ohr.ai11j®a lllOTmainSfoa kiapiela iz 1eta 1076, kj,er 
j,_e ,p1,osto1·a ~amo ·za 26 ljµdi ~11 j1e tudi llli8j-star,
ejši Klici gradu. 
Grad j,e 1clajnies jnamenj,eJn muzejiu. V :vielik,i !chrior,
a!Iri, k'j,er ~o 1111ekdaj :jmel;i. hta:nk:ete, j,e muzej 
011ožja. V 1osr,ednj1em :ddu g1.;.adiu j,e i,pome;nik vsem 
padlim šlrotom nied jn:vo svieto~o voj:n,o v ,obliki 
n,ekakie . ka_pre1e, __ kj,er ~a _visak .. T,od v'.ojski~ svoj 
l\_p(OmejlUk :ijn_ ;pod kater:nn J'e knJiga z 1me.n1 vs~h 
padlih. Iz gP,adtu je 'Lep razgled \llla Edi!nbiurgh. 
Novi me$1jni ·deli ,so ,sev,e1ino od gradiu :in jih so~
ka · ozilloma jarek loči od 1nj,~g,a. Na južm,em 
delu jie $tari Edijnbiurgh z ze1o, ,ozkimi llllicami, 
~rhitekto\n~foo ~v;irlri hiš.ami in lrultumimi 
ap,ome,IJ.iki. op· lep1em vnemenu j,e z gr.aoiu čudovit 
razgled pinoti morjiu. oz. z.alivu , Firth 'of Forth, 
kjer jie Leith', ki j,e 3,2 km ,oddalj,e.n, od Edia1burga. 
,V maltni bi 1ahk,o primierjiali Ediinb:urgh 
z Atejn,ami. I( ar jie Alrnopola ·za Aten,e, to j,e Castl,e 
Rock za Ediinbiurgh ':iin kiar j,e Pirej za Atimie, t,o j•e 
Leith za Ediaib:urgh. Na bližiJno pdstainišča ire j,e 
nasl,0111Ha · ,tudi :industrija. Viedlno slišimo, da j,e 
Edi!nhm:gh kiultJu.rlll!O sr,edišČie škiotskie, 111ekdo pa 
je. oe1?. ·zatit~al, ,da j;~\ to 1~~11ro mesto Veli!c•e 
Br;i.tain~)e, ki Jte h:uez llndU1StnJ1e. Zato, ~em bila 

62 


temb1oJj' p1,e~eniJena'., fQ(/ se:m Ic!jii.1b" temltt •?p:azlta oeŠtjn1eni-ti p~oiiniettl. § tem h'.o 7Jeio iOlaj ~an :av~niJ.l 

tniekaj fovm1ni~kih' Jdfourifoov. Lahko J>.a trdim, da bilski lpifiomet i1n bfo p'dp,a'dlo oakialnj1e 1avtomobilov 
j,e k111lt1m1rta vliog,a v1elifoo ·y,ečj 
:a 
' ,cfd indh,strij,sfoe. tua .pr,eVio'z s ti1aj1ekti. · · 

V Edijnb111rgu ~o ~nan,e 1·,azm,e ti:skmme ,:iJn zafo•ž,niške 

Iz~tiopila sem v majhinleln :mestecu Allo:a, ki 

hiše. Tu j1e s1ovita IUJniv,erza z z.!n:atno medicinsk,o. 

ima foomaj 5000 pr,ebiv,alc,ev. Prvi 'Vris j1e, 'da živi 

fakulteto. ' Lep ,ok'r,as mestia j,e stiarn Natio•.nal 

v tem tmie.;stu Vie& ljudi, a to j,e le ,oprtiq111a p11evar,a, 

GaUery. 

kajti v,eČJn;adstrioplnih' hiš sfoor,aj ari in v1ečin.a ljudi 

Visakio :mesto ima sv,oj,e značilnosti, po foater,em 

živi v 1ei111odr1už:ilnskih' hišicah·, ki jih ,o~'dajaj,o lepi 

ga pozJrnam,o. Skiotskia · pr,estoJ:nica ima p,olieg gvadu 

,,vrtovi. Zelo vielifoo. j,e ,eno'družllnskih' pcitli~nih 

še maini Soott-ov spomenik, ki •stoji 1t1Ja zač, 
etfou 

hišic„ ki jih' šfootje imeJnUj,ej,o ;,b'utngalow". Skot


Pr11noes Strieeta in j,e Iep arhitektonski okras me


ska me.sta 1so v g1av~11erq. mia'jhnia, 
,, vie:fojt0 jih Iepie 

sta. ~o-sem iEie po ~65 stop~1ioah povzpela tnJa vTh 

aisfialtir;a~1ie c1e.s.te, tudi tram, kjter se pot ,vzp,e1nj1a 

spio_meinifoa, ~e.m imela Lep r,azg},~d ina :~l~,o~aj _v,e~ 

prnti šfootsldm j,ezier,om ozir,oma Ldchs. Do1~ači1ni 

Edinburgh 1111 opaz,ov,aLa sem !11J1eg•ov z1vlJ1e.nJsln 

so• mi pov,edali, d:a ima Sfootslqa samo 1eno J,ezer,o 

utrip, ki pa j,e seVJeda manjši foot v Londom.1. ·. 

ozimma rlafoe, to j,e ti1sto, .ki j,e ;br,ez odtoIC:a k 

Lep tni samo-Edinb~ffgh, ]1epia }e vsa šk:otsI~,a 

n11orj1u. Vs.a' ,os.ta1a je.zier,a 80 L::ich:s, to S? j1ezera: 

.. . p,okr1ajjJrna. V,l,ak ~11as-je potiegnil p11eko 1®11:,ga 1naJ


1d im(ljo 1odtcik k mo-1ju, ,ali .P!a so <lo!g1 mor.sin 

daJjših , želie:zjniških mostov v Evropi Th,e Firth M~ ' 
Bridg,e.. Tio j1e vieličastein most. Ot~oritev j11: bila 

'težfoo j1e ,
,,opi.;sati :1ep101Jo škotskih' j,ezer. čim:, 
eI~ 

marca 1'890. Gr,aditi so g,a prioeli 1etia 1883. De


pna vtis, da j1e piolmaji111Ja ,okrog !njih 1ruekolifoo 

lal,o-j,e 5000 d1elavoev !noč :i:11! dan. Dolg j,e 2:f00 m. 

divja, ,a j1e ,čiu:dovito 
· l1ep1a. Modrilno• j,ezer poudar-' 

Same b1arvjnre površine j,~ 60.000 m 2 in vzdde


j,ajo griči, ki 1ob:daj1ajio j,eZJer,a iin so por.aŠČieilli s 

vial1ni fSt11oški ~našaj,o Ietno 400.0 ~1.lintov. Ko smo 

prap'I·ot.j•o iln r,e.;sj,em, v ozadj'l.1 pa 1sie vidijo višj1e 

drv,eli p1'>ekio tega mostu, sem v r,azdalji 1 km 

gior,e, .zj11a1nilci High1and!a. 

vi'dela, da s.ie gr1adi Jnov mosrt, Id bo· !n;ame,nj,ein 

T,01ne Oblak 

SEDANJA GEOGRAFSKA UČILA 

1 

: (Nq.'diaifev,aJnj1e) 

Naša p:odj,etj1a il!l w1ožbie : 
učil so 'dala i" pe11najotr,
ofoe. Iid1elaini so iz tiskim1e. pfoČ!evin,e ozfooma 
~tih ,letih po ,osv,obioditvi ~1a trg 1t1Jajpotr1eb111ejše iz p,olivi1rni.la. Ti" izdelki d,omačih podj,etij za igrastel11!
s'k!e karte, rdiefo, giobuse ter ,okoli 50 goo-. če ~ai,lužij,o piri~a:njie, gr.aj;ati pia j1e tr,eh:a dejstvo, 
gr,aftsldh d:iiafilmov i1n tn,ekiaj filmov. Novih učil, s da j,e foartogr,afsfoa slikia lna gl,ohusih izdelana ,dikater~ 
1111aj bi po, a1:ovih [],OJ;mativih r,epiubliških Letan:tsfoo riJn z gr,obimi napakiami. 
zaViodov za i11tapr,ed,ek šolst,oa op11emili os1nm,ne 

v l v , . č r In i (:j!i1duk'cijtski) g l ,~ ln1 s ima mnogo manj 

so e, ste m1111og,o matnJ •1 m. . 

šol kot fiziqni gfobus. Kot 1Uči1o q;a „mat-ea.natičtno 

Doslej iso bila ,skoriaj vsa, illČila p r i l'l~ j 1e 'na 

g,eografij,o" iima ziel,o om1ej,e1110 vr,e'd:nost piosebino 

z,a vs,e· ist,op1nj:e š,ol,od osinov1ne do UnT,,,erze: 

za 1otslniov1no Šlolo" kj,er uČ!enci š,e 111im1aj,o 'd,ob1,e 

Vpraša1nj1e p,61S1ebiriih IUČil za osnov)10 šolo še ari 1ob


P'r,e'dstavie 10 rnzme:i;ju foopreg,a j~1 morjra. Zaradi 

<lela1rno , 
,, jl1ia tržiš·&.1 :ali p:a . v obliki prototipov j1e 

prazin,e &:trne povTŠi~11e 'ttoenci m011ejo doumeti r.az


J.e .1111ekaj p11.-:im1e11ov učil, ki tso pos-ebiej prir,ej,ena za 
lagf stop~njtsfoe mne1e, g,eogr,afskih k,o,ordinat itd. 

,osi111ovtno šolo. Zato v ina,slednj,em p1.1egl,ediu :ni mo


Ie 1abstr1ak~nlo, ues le „matematiČlao", tiežk.o ·pia se 

gt0če ohr.aV]11tav,ati lučil po p,osaml,'!~nih ,stop:nj.ah in 

:vživ;e pri IUp(Or,ahi .tega 21111ainjia, ,ob _p11,e:nosu tna 

vrstah_ šol, ,ani.piak p:o vrstah učil. 

2Je.mlj1evide. 
G Iio, b' 1U s ~ ia o s In o v tn o š ,o I ,o j,e iidda!n še1e 

1. Glio'b111s'i, mo'deli !iin ,ap'ar,a'ri 
v obliki pil1ototipia. Od •Člin1ega globtisa ·se. r.azlikluj,e 
Spl,oštni fizič:n, 
i glob1tis ima stan'd:ardtn~ 

v tem, '.da j1e lrnameisto, črlrne oble prifoazana slika 
mer,o šolisfoeg,a globusa (34 cm). Kartogra:Fska ob


kioplrnega :iin imorj,a v dv,eh b(arv;ah, n.a k.aue11e j,e 

'<lielaV]a slikte j,e dobr,a, ' footn,tr-a:s:t med harv.ami 

mogoče .riifsati s Jmedo. ,Op11.1emlj,ejn j1e s ·fig-:iir,R!llli 

k:ow,eg.a :iin' morja hi moral biti bolj p,0~1da_rj1e?· 

za pioi111azartj,ainj,e g1eografsldh foooTdinat, ll!Iim krog 

Os j1e .priešibk,a, 'zato s·e. gl,obus ,
,,ob P~'e;n,asa:nJIU m 

,omog,oča :pK>/n1a'zoTitev lteturih' časov, s SV'eti1om p,a 

diemo1nistracij,ah majie. 

s.e lahkio ~11a tnj1em prik1a~e tudi dolž:i;na dii1,eVJa :in 
Gl,ob 1us s pi 
1olitič~1 
10 sliko sv ,et.a ima 

1noči 1111 :J.nenjiav,a 1emih' časov. 

le mafofoatiei1a šol,a·. Zaradi pl'ilnlerj,av,e l'e'Slnič.inih 
r.azseiirnosti prir,od111ih iin p,olitiq1iih ienot tna Zemlji Učilio „h ,o ri z o ~1 t i ~1 s ,o ~l č tn o k ,a z ;a 1-o" je · 
j,e i\~11dar.l,e p1otr,ehe.n. · · . prav tafoo• i:z3dela!111p Le v obliki pil·,ototip,a. Orno-. 
Ra·:zretn š,olskih globusov ima'mo ~1a trgu ie 'd v,a ,g,oča poln:azor,itev tsonč;n;i.h' pioti ~1a'd ohzo1j,em za 
<lom.aoia iz'dtelk,a malih gI,ob'UiS•ov z.a vise .ziemelji,kie šir;i1111e. 
'::· ,.. 

53 



ž i f In i g I o I:i IU a za ponazoritev hlartogr,afskifl' 
prt0joekcij !UporaMj,ajo I1e v. Sl'e'dinjih' šolah, .k:er jie 
ta tema pTiedp1isa!Jlla. Oh' diemo~1straciji j,e to vpraŠa!
llje .Lahko m:wmljiv;o :tJU.di iuooo.oeln 1~0V1I1,e šole. 

T ,e I uri j i tuje iidielav,e ~o se ohr.ajni.li na ill!el<
aterih siwdJnjih šolah še izpr,ed v,ojlnJe. Nekatere 
šole so jih dal1e liestavrir,ati i:n opr,emiti z ieloektriqn;
im svieti1oim (!namesto pettoliejkie .ali oelo sveče), 
amgod pa ležijo p;ok'V?arj1eini med staro šal'IO. 

· D 10 m a č ,e t ,e I lil .r i J. 1e iz'dieliuj1e o'd 1eta 1959. 
dalj:e oh'rt11110 podj1etj1e „Učila" v Ljubljani. Tehllriqn.
io j1e izdie1ek'-soliden, 'k,o;n.struJ<cij.a jre preprosoojša 
iJn c~11rejša root pri rujih v.wrcih. Naklon 
zemeljskie osi se avtomatsko 1tmav111rav,a, rotacijie 

p.a tellurij 1111e pdfoa~e. P,omanjkljiv,e strani: globus 
lni 1opr,en1lj~n s sliko foop!niega iln morja. Na -
mesto foov~nskih „sOillčnih žarkov" bi bila primier-: 
\11,ejša fol'lnic.a, ki hi zlasti uoonoem osnovne šole 
ml11rogo bolj 1m1zomro p:rika•zala menjavo letnih 
J • 

časov. ~ 

B u s o I e za ,ori®tacijo 111a terrell'll so n.a razp:
olago šolam fo vrsto liet'. V oh-liki pr,ototi.pra j1e 
izdelaJna hiusoLa ina stojalu . _(pri DZS v Lj:uhljam). 
~rimer1na. j~ za pouk ,o orientaciji v hµžini . šole, 
kier se 1uČJejnci lahkio zvristij,o okoli · zasajrenega stojala 
iln si piohliie ogliedajo staJnjre na busoli. Za 

. pr,e1naša~~j,e 111a ,ekskurzije j1e y ,ripravia prietežka. 
M ,o d ,e l i viši /11 s ki h plasti so v 1111ekate:
rih šolah ostali še iz prej~jih časov. V slovie;nskih 
šola,h so si p.01nekod izdielali· 1-0k.aln•e zložljive 
r,eliefie iz lesa rali stekla učitelji geografije sami. 
Toem:u 'diel1t1 so 19e priučili 1Ua teoajih, ki jih j,e 
mgia)nizira1a šolskia seJ<:cija GDS. . 
. J]rid:ustrijtSki izddek te vrtSte j,e k o l ,e k c i j a 
,,O t 10 k Vi s" (Učila Zagr,~h ). -Msiebluj1e foomplret: 
rreliief otoka, viš11nsfoe plas;ti iJn p:o.samezn,e liste z 
izoh:ips.ami, črtkiarni ;iu1 b:arv:animi plastmi. Kolekcija 
je aolid[nro izdiela,n,a, toda mnogo p11edraga za 
zmogljivost 0$:0vllrih šol. ' 
· P ia intiogr a fi oomače izd,elav ,e :in· tujih' 
mamk so v prodaji že 'n.iefoaj lret, uporabljali 

p:a so. jH1 do.slej lnJa šolah lie malo, foer učitelji 
g,eogr.afijie pogosto in1e ·.zjnajo r.aV111atj z njimi. Prv.o 
inataJn&ro mz1ag,o :in ;navodilo za izdelavo in upor,
abio ptalntogr.afia je pr:iohčil Googr.afiski ohzo1inik 
v 3. številki, leta 1960. 
~11~imo'djnj~ 1nJa;.ed1enih' ~odelov j,e ~~radi 
maJll)mh !nialdad vec:inomia r o c 111 a ~obrt n 1 s k a, 
zato so izdelki dragi iJn P:Omainjkljivi. Na industrijs,
d inači/11 :in v večjih nakladah izcLeluj,e zagrnbška 
toviarj111a „ 
Učil,a" le globuse. 

2. Steinski ziemlj,ev'i'doi 
Glavjni. p:rt0'duce111.t stJensidh šolskih 2iemljrevidov 
je towi1'1111a „UčiLa Zag1,eh" ,ozii,oma nj,e:n odde1ek 
Kar1Jogr.afij1a. Razein v vej so p:ried leti tiskali 
stejr1skte 2iem1j1evidie še p1·i „Geokiarti" v Beogr,adiu~ 
111ov,ejšie maLe soc~ns,kie zemlj,ev.ide evropskih driav 
(za 1osi1110~0 šiolo) pa j,e tis.ki'al Grafiči.ni zavod v 
za~žhi Sa:v<1•,em~111e šfool,e v Be.og1;ad:u. Nekatere 
karte lj1tid~kih riepJUhlik pp ,so !llatiSlllilie :drug,e 

tisk,arjn,e. · 

Tietifni&nio so sfuoraj vs~ n.a~e fulslde ste,nsl<ie 

. karte !llla sodiobini višillri, vS1e p1a so tiskia1111e ina 
zelo sla6'em p 1ap,irj1U. PLat1no j1e ams.pir,otno 
ze1o moqno. Kier !lli izdela!llO _poiSehiej za k;artografske 
,poitriehie, s,o karte za zv~j:a1nj1e preveč trde, 
krh'ki pap.ir pra se že v n,ek,aj letih začn:e trgati 
ijn v kiosih ,odpadati. Zara di tegra mor.a,jo šo1e 
pr.evieč p10gr0sto izmeinjav;ati st$skie .k;arte, ktar 
brez potrebte izčiJ>aV.a llljihiova fo tako ..,p~čla s1,edstva: 
rza učila. 

Zemljm,'idi Jug,o.3J.av.ij,e 

Sprl ,o š 111 i z ,e m l j ,e vi d F L .R J Je dob:er, .fo 
pr.eizk1t10011 ,izdielrek. Fiormat t ega :i!n drlilgih st~skih 
:zemlj1evidov FLRJ (z merilr0m 1 : 500.000) 
ustroeza. Relief j,e dokaj pl.astič1no prikazan, tudi 
meje ljudiskih r,epuhlik :iin samoupr.avinih enot so 
111a zadJnjih1 -izdaj1ah <l10violj j.asno izr.aženie. 

Pio l} ti č [11 -0 -IU p r a v 111 .a k ,a rta FLRJ je -
oepr.av stara folie n,ekaj Let -zarllill zdr-ufov:a1nja 
okrajev ~'n · ko'omun v viečj,e -enote ~e zaJS'tar-ela. V 
šo,li jio Ie malokjte upm,ahlj.ajio. 

G 1eol ,oška lrnrt.a FLRJ jie dobra, primeri11ro 
g1e.nieralizii•,rur11a, btarv,e pa hi mor.alie biti bolj 
čiste. Moti sorodin.a harv,a za primorskie flišne 
oolhe iJn pod:riočja paleozojskih _skri1avoev v starih I 
Jte'drih roremlj,a. T:a prodročj,a so sioer dokaj :naraze1,11, 
vie.n'dar hi bila za fliš hoolj .umestna svetlejša 
barvin, sor,odin,a mI.adotiercia1'iI11emu grioevju 
in.a ohodu P.ainOi11181ie iJn driugih kiotlin, katJer,emu j,e 
fliš po ·ge1rnezi in hrihmski s.estavi holj podoben. 

V blo'dočih; 1natisih hi foazalo !na g,eološki karti 
o'dtis!niti rud111in s ka 11rnh 
,aj,ališč.a v FLRJ . 
Razen p11emog,0Vlnih' 111,aj bi bila prifoazana samo z 
ustr,e2mimi maki -za•Č1etnimi črkami ali foemičinimi 
,ozlnakami. Le pr1emog,ov1n1a področja 111Jaj hi 
bila ,o·zm,aČielnJa teritorialno. Pr,emogovm b.areni hi 
mor.ali hiti 1cimej1e:ni 111,a vieč :ali mainj za!nesljivo 
dogtnaln rohlseg :in po vr,stah premoga (glej pr,emog,
ov1na po'dr,o~a ina Gospodarski kiarti LRS v 
Nov;em ildasu). V 1siedainji Ek:0111omski karti FLRJ 
so prikazajn,a p:r,emogoV111,a podl'IOčj:a sfooraj v ob's.
egu vsiega !111eog,ena. Tiafoo IUČJentec lne more 
razh1·,ati g1aV111ih', ,e k ,o 111 o ms k o p o me m b' 111 i h' 
P, r e m ro g i š č iz rohs,ežinih' rjavih' lis, s k'ater:i:mi 
so ,o•zinaoona vaa področj1 
a, v katerih · j•e , p1.1emog 
ugr0tovlj,tfu v ~1ajmanjših količ:i/!llah. 

~ki ~a mdišaa na geološki karti !II.te bi zavzeli 
toliklo priastora; da hi motili _preg1edfnos,t 
geološke sestave FLRJ. Taka k,ar'ta hi olajšala 
razlago 1llid/niegra btogastvia , v zviezi z g,eološkio 
sestav.o 10.ziemljia FLRJ. . 

E k 10 ~110 ms k a k ,a r ta F L R J je 'cfu.s'1ej izšJ 
v aveh izdaj1~h „Učil 
" 
. Na · drugem 111,atis:u ,s,_ 
b'.arv,e, ki p1ikiamjej10 g,ospodarsfoa poiloočj.a, moč, 
111,ejie tisk.ain1a. Namesto kiomp,liciria111ih iJn 11.1ej.asnih' 
21nJakfov v kmgih 21a g-ospiodarske ohJiektJe so tiskiaoi 
j;a~n,ejši maki, ki se med sehioj fe bolj r.azlikuj,
ejro .. Se p~)ep~1oa1Jejši so maki, •S k.a1ler~mi jre , 
o_pr,emlj~na g,ospro'diarsfoa fo'arta FLRJ v „l'foviem 
atlasu" 'Zia o~novJno šolo. Trake in pp'doblrne p;1,e


64 


pnoste 2jnakie hi VJetj,aio illp!or,ahljati-oo vseh' elro1t11omskih 
kartah. ·• 
Najpomembjniejš;a 21a :met,odsko !up011ablnost karte 
j1e sm1otrlna ,o'db'ir1a po1tn1emb'~11ejših 

o b j ,e k to v, foe1· j1e v (riaspr,omem prilfl1lerill foarta 
~rng111e1Je)1,a :i!n il1lepr,eg1e'dnia. Pr,ev,eč n11atrpia:11a je 
N ajJib'k'1ej ~a g iie•J';e b ·d ,e i,a v,e j,e std'P 
ska ki!lliia LR l\tfokedo~jie. Tudi format ' j,e· premajhen. 
. 

Tudi za piois.ame2m1e 11ep;ub]jk,e hodo potr,eb~1:e 
poseb1111e 1ek'-0111,omslq'e :iin drug'.e steinsfoe karte. · 

tudi 1ekio1111ornska karta FLRJ. l\fo,ogo bi p1·idobila 
~ia p1)egl1e'd!niosti in didaktičini v11ed[ll<o:sti, oe bi biH 
pomdm'b[niejši •obj1ekti prikaza1ni z ,~ečjimi, ni.anj 
piome1mbfn,i11ni obj1eki.i :isbe vr,ste pa z mia~1jšimi, 
to'da 1ej111akimi 2111aki · Za tafoo d i f 1e r 1e 111 c i a c i j o 
bi bili seVJeda pot11ebini ,e111om.i kriteriji -111a 
pri:mer št1evi1o, zaposl~nih, vi;ecLnost ali ob•sieg pr-0iz,~
od1nj1e. 

Pr,emogov1na področja in' rudniki, o kiaterih j,e 
gov,or.a zg,ow:j, irnaj qi ostali tudi [ll<a Ekonomski 
karti, ]1e ,da bi bili Irm foj karti prikaza:ni p1'edvsem 
aktiv[ni rud111iki :in spet .z r;azlioil'O ·v,elikimi . 
21nakii .g1edie 11
111,a njihovo pr,oizvodinjo. 

Za 10 s Jn 10 v 1n i0 š o l o je trudi tal(Ja -karta E,e 

pr,ev1eč abistr,akt1111a. (lliasti „g1ospiodarskie oone" 
ruČC!l1ou l1e maLo · p,ov,edo. Za osnovno šolo j,e potnebjna 
pr1ep:nostejša karta s čimholj prirodnimi 
' ~n.aki, ki diaj,ej10 učieiwu bolj niep,01S11ed:no p11edstaV10 
,o gospodarskih podr,očjih in proizv.odinji 
FLHJ. V tem piogI1edlll j,e bolj uspela star,a ka1:ta 

' 

pr,edv,ojtme J1ug9slavij1e, čeprav j•e zasta1~ela in ima 
mlni0g,o 11iap1ak. : 1 
Katere st1e i1H, k,e k 1a rt,e bi š,e potre h .o · , 
vali z 1a FLRJ?: , 

1. Padavi!nslm karta -_pov.eza111a s hid'rograf .. 
sfoo karto (po ~edlogi prof. ,Sierfoa). 
, 2. l(iarta pr,ehiVJalst,ria, po'VJCZalna s sliko ~el,ezni"' 
šlciega :iin gliav~ga oestinega' ,om11ežja (z grafikoni 

o gibta1nj1u in poklicni striuktiuri p11·,ebiv,alstvia in 
pioisebiej 1 
oz/11<'l·Čieinimi iel,e2111ioami in oesta11ni, graj,_
einimi v FLRJ). · , · , 
3. Karta pr,inoclrnieg ,a rastli:nstva· i:n 
k lll l t tur /11 i h p: 10 v r š i ~1 -z vrisanimi ·pi0dročji 
melioracij. Za tafoo foarto bi bil iseV!e'da pptr,ebein 
temeljit ~Ot.idijiski 1materiial, čiepmv hi bila še tako 
g,C1nieraliziria1111a. ·· i ; : 
Takih „p1o~ebnih, IC:art" 11
1111e bi smeli strp1ati po 
v,eč v majhin1em merilu 1rm ,eno · stJensfoo karto, 
ampak ~ljatiislniti vs.ak'.o _ pose~1ej v v,ečj 
,em formatu. 

S!t;efnsfoe kiar'tie ljuclsk'if1 il'lep!ublik 

Ste1nskie 1:i,emlj1evide lj'lldskih 11ep1unlik so prir.
e'dili lin tiskali v B1eog·r,adu, Zag11eb1u i1t1 Lj1ribljani, 
zato, se gl1ec:Le pr:i.J.•,edbie :iin l~artogr,a:l.is'foe ob'deLave 
pr,ec1ej 11·azlik1Uj1ej10 med sebioj. Najholj,ši ista kiarti 
LR Hrvatsk,e j11 
111 LH SloV1e111ij,e. Na k ,ar ti L R 
H r v ia tis k ,e moti !11ied1osl1edno 11p1cm1.b ljiena '2Jel,ena 
b.arv1a, s k[ate,i·,o-so prireditelji skušalri pQ!Udiatiti 
diep:riesij1s'ki 7.lnaoaj lu.aških polj, oepr,av Leži njihovo 
!djno ~ad standardrno mejo 21el1imo barvanega 
nizfoega avieta. , f l 1 

S, t 1e fl1 s-k a k.a r t a L R S l o v ie /11 i j 1e j,e uspela 
v •vseh :pogl1edil}, Le 11elief bi bil lahko še izrazi.
tej ši, !bieJ.o ha,nrio za viš:i;rne !llffd 2000 men·,ov pa 
naj bi ZiaineJnj1a1a siv,omod1·a barva z izrare,nimi 
grieb~ni ~ill whio,vi. 

S'tefn~i 7Jemlj1e·v'icl!i . 
zia r,eg~oin~lno gieog~afiijo ~1vle't]a , 

, Za Ev r 10 p ,o i1TI1amo <Lomače ~mlj,evide: fi zič111a 
k'art1a Evr1op,e, Ziah,od1t1ia fi.ln Srie ,dnja 
Evriopia, Sr 1e 'd 1oz1emlj,e, pioiSeb~m k:ai'to 
B.alk'ia111sk ,ega pi0lotok1a m ~,-0vj1ert:sk 1e 
z ,e m 1 j ie vi d 1e oeliom,e ZSSR :iln 1ev110pslhega dela 
ZSSR, fa(m,k,o leto p;a smo dobili šie E k IO n ,o m sk1D 
k1art10· Evrop1e. 

Zemlj1evidi Ev11op1e so' g1ec1e kartogr1afsfoe ob'delavie 
sLabši kot :ziemlj,evidi drillgih oel:iin. Relief 
j,e 111.a vseh _p1.~emaLo izr,azit, Š•e šibkejše iSD izr,aŽC/
111e mej1e med držav,ami, ki jih j,e iz sr,edrilne 
r,azr,edia kiomaj mogočie videti. Kiarta z ,a hod :n ,e 
i 111 is r e d ~1 j 1e E v r 10 p 1e zav2Jema p1;evielik teri -
torij,_ •zato so mainjše_ države v tem ,ddu Evrope 
(B~111eluk~; ialpskie držav•e) komaj 1:,~z,ud:llle. Gorska 
pod1ioč.j 
1a /111ad loqniqo tr.aj111Jegia sh1ega bi moria,
La h:i!ti ,ozin;a,oejllia s S'V1et1o barvo, dep1·,esij1ska 
piodr, 
oč.ja ~11a zahod!u Evrope :iJn ,ob I<;ais,priju pa z 
močtn,ejfo modro-21eleam barv,o, foot so sedaj. 

Tudi tn.a ,orj1aški karti S r ,e <l ,o z 1e m I j 1a so pof>.
amez.lroo :clria'Vle slab10 pr,egl,edn,e. Ne glede ;na 
et11101:tn,oist Sl'!edo:i,emlja bi bolj kazal,o na ,eni karti 
p.r,edsfaviti 2iahodlno Sr1edo.:i,emlj,e, /111a dr:ugi Pia 
Pr,edJnjo A:zajo z vzhio'd1n:im Sr,edo:i,emlj,em. 

Medtem ko s.o riegio1nial1ae kart,e Evmpie upio


r.abi11e hiolj v s11edinjih š:o1ah, -Ek ,0111om:ska 

k a rta Ev r 10 p ,e pio isv.oji skromlni v:SJehilni h:01j 

ustreza p1ot,1.,eham ,osinovJnih šol Fmmat foarte j1e 

pr,emajhie!n. Klj'llb' P!on1.atnjkljivi v~ebmi j,e sl,aho 

p;r,egliedina. : ; , ; , : j 1 1 -~ 

Za ie v r 10 pis, k ie :d r ž 1a v ,e imamo ~IB 1·,azpolago 

še ·karte Bolgarij1e, MadŽiaTsfoe; čSSR, Avstrij,e :iJn 

sffc:ai11<l:i1navs:k!ih defol, ki jih j,e leta 1959 izdata 

Savnellllel111a škio1a v Beograd1t1. 'to so '.d,os1ej 1edi111e 

na~e is~nskfe 'kiarpe, ki so prii.,ej1ene 2ia ,o!',noVl,no 

šioJ.o. Relief j1e izdeLain. v moc1nih·, kontr,aismih b:ar


v~h ~n 2Je1o giein,er,alizir,ajll, tudi kriaj,ev :i,n dr;ug,e 

vseb:im.ie j1e imaJ.o, 'zato pili iso karte 'd,obi10· pr1eg1edne. 

\l;etjj1et1nio bi bi0Jj1e ~lužite · karte, izc1e1aine v po


dob!ni t,eh~riki w. ,~ečj 
1e 1eno1Je: Zahodroo, S1.1ednjo 

fa1iiopo, ialpiskie države, -Balkianski polotok s 1sr,ed


nj:im 1in1 sp1od,n.jim P,odOillarvj:em. 

St:ensk:e ~art:e izv:en:evropskih c,e 


1:itn $o v sp1oš,n,em holjšie loot :evropskie. Zelo 

IU.Spela jie A ,z i j ,a, , ob kateri p1a bi piotr,ebovali 

v5aj_ ~e p 1os,1ebn 1e k,art ,e I1ndij ,e i;n Pr 1ed


n j ie Aiz i j 1e . Na weh kartah so poli,tio111e mej,e 

pr,ešibkio izi·a~111e. Re1:, j•e, da šinofoe mej111e pr.oge 

motij10 :p:r,eg1e~ost fiz:iq111e slifoe, Vlendar mora 

uČiejniec le j~o• r1az1očiti Lego in iobse_g p19.s.amemih 

držav. N1meis:1Jo rdieoe vris/ainih 1tniej1a, b1 bile holj~e 

š:i;rš.e pmgie v vij,o]iqni b'.arvi. Pos,ebiqih _.političnih 

kiart eielil!1 nimamo :in 1Jud~ ~o potriebine. Naj,


hioljša rie~i'tiev v ~em 'Plog~edu ~o striapskie pplitičin1e 

i5 


l. 

hrt,e ln1a ap!lo~nifi' ,z;emij,evidih'. fiJ.io j;e ·relo uspiei-a 
foarta Afrikie, ki jo jie izdala 1,Geokarta", ina 
kateri jie p1olitičit11a slik1a sioer fo z;a,sta11ela, toda 
razLočJno p:rifoa21ania. 

Razejn do,siedlalnjih' splošnih. zemljevidov ceHn 
protr,ebiujiemo vsaj še ,eko1Q.o;ITi.sk1e kart,e po s 
a mre :z ll1 i h c te li In . Ekionomsfuo karto SV1eta sioer 
imamo, p:ri obravinavi pp~amemih celin pra j,e 
zar1adi akiop1e vseh:ine malo up:or,abfna. Tudi za 
Sovj,eu,kio ZVteZiO p:otriebiuj1emo posebjno iekiim,omskio 
karto. 

Kiarte· tsVK''fa 

F izič1na k'art1a sv ret,a jie izdelana v primer\
rue'.m ,vielik:em formatlu, harvuri foo:ntriasti in 
r.eliief p:a so p1.1evreč bledi. Tudi morski tokovi, ki 
so :vr.iiaalni lna tej kiarti, bi morrali' biti moč:nej:e 
i:maielni, podobtnro tudi vode [1a kiopinem. 

P roli tič1rrn k' ,a rta JSv ,e ta j1e izdelan , v 
pr,emajh1ruem merilu in formatu, ria:zmn tega so 
držav,e 102II1.aČie111e s tak,o bledimi harv~mi, ,da se 
ma111jše 1en1ote 10d daleč slmr,aj 'll!e vidijo. Karta bi 
morra1a biti izde1a1I1.a v re.nakiem formatu kot je 
sp1ošitlia kiarta svreta. 

~ :k'101ni0msk'ia t{·1~r-l:ia ,šv,etra·-iie prav tako 

kiot p1olitl&ia izdela1na v pr1emajhirnem merilu, za-
, ra'di. r,edlre vs.ebi!rl.e p:a jre dokiaj pregledinia. Znalci 
za 'p:os.ame:zjnie pr,oizv,odre rso piostavlj1e!ni Le v okvir 
111stremi,ih drfav, ~pr,av bi jih lahko tofuej,e ina


mei,stili v 1ožjie p:odročj, 
e, z.a katero so ti proizv.odi 

2111ač.il1ni. 1 

Za pr,egled s v 1e t 1a k 10• t c ,e I o t 1e lii potrebo


vali 'ViSaj š.e: 

,, -karte faoterm ~n i:llOhar, zlasti p,a . pa 'da 


vi1nsko karto svreta; • 

-kiar'tlo p r i :i;-10 d 111 re v te g 1e t 1a ci j e ; :za 1nižj,~ 

sltioip1njio bi · biLe zelo prri.me1.1ne karte po vzorcu 

slik v \V ,estie1.:ma111nu: BHdfuarten Lexifooln; 

.__ -t 1e k t 10 In s k ,o k a rt io :S v 1e t ,a z vrisainimi 

gr,a'db:einimi 1e.111otrumi kopn,eg,a, vulk,anskimi fa1 po


tr,esinimi cientri ter globirnsko ,slikio morij; 

-pr ,eb'iv1aliStv 10 sviet ,a -z g,ostoto 111,a


selj1ejnio.sti ill1 r,a~o prip1adinostjo p1.1ehiVialstva -

iz'delllj(}Ja v pikČialSti 1ali p1osfoovini tehlnild; 

-kartra sv ,e,t rovn 1eg.a ·pr,om1et,a z g,o


s1Joto že1e2:lnišfoega omr,ežjia, pl,oskioVIUimi r,ekami, 

ka111ali, glaVJnimi morskimi in letalskimi p_otmi. 

, , (Se b:o ina'c1aljevafo) 

\l;alter Bohi1n1ec 

Dr. IVO RUBIC 

Roka nn J1e težfoa, pero ,olwr1ni0/ ko pisem a1a 
želj10 1tmed1ništvra .,,Geografsfoeg,a ohzor111ika" :nei 
kr,oLog prij1ateljru I vili. R,ubi6u .. Pi02l)ta.Ia Jva se 4~ 
let, p1·1av 10d Lena 1921, foo ~e Je '1)!1,~al, ze z 1111efoaJ 
semestri štrudij1a v Zag1.1eb1U :iin !J]Ja Duirnaj:u, na ljub-

, lj.a1111sfoo lllj!Uv,er:liO. Gleograf z dušo in •sroem, v,edr,
ega .2jI1.aČiaj 
1a, bister iJn marljiv, se j,e brž mašel 
v ~110v,em 1ofoolj!U :iin z in,ami sod1elov.al, kaiwr da ni 
droma !J]Ja 'dalj111j,em Braču 
, marv,eč kj,e na Primorsk:
em ,ali dmgjre v Sfov1eniji. Z,e v 1111aslrednj1em Ie1:'l.1 
smo, teda111ji študrentj1e g•eogr,afij,e skovali Geogr.
afslm drri1štv,o -I v,o Rubic j,e bil .med nj,egovimi 
glaVJlliimi km,;ači iJn tudi nj,egov prvi p1iedsed111,
ik -k1ato pa skupaj pripravljali in I. 1925 
pričeli izdajati Geografski v,estmik, ki mu j,e bil 
v I. ~n II. 1etinilm ~ounechrik. že za prvo številko 
j,e 111,apis.al krratkio, ra pomemb:no razpravico ,o dol~ 
ž:iini ,ohal.e iin številu ,otok,ov in pristanišč 
, v J.ug-0slaviji, 
delcie, Id so g,a/ potem •1.m10g,o nav,aja1i. 
Avtor g.a j,e s1estavil sioer v glav;n:em po podatkih 

A. Sobieczkrega, ve.ndar g.a je skrb:no_ izpopolnil z 
last1nimi foartometrskimi dogn1anji. Našemu časo-
-pisu j,e ,ostal zv1est do ko1ne.a i111 rriu p,ošilj,al r,azpr,
ri ve :iin tu :iJn tam tudi ocrenie, kadar j,e le IUtcgnil. 
TI:ubi6ev roč1e j1e bil 'doma' iz KatJrnnov 111ad r,eko 
Ceti111;q, 1111edaLeč ,od Omiš.a; blim v1asi j,e ~asel,ek 
Rubici, r0d kioder izhaj,a ta rod. Ivo pa :&e j,e rodil 

15. j,ainruarj1a 1857 v S:umartinlU _ ll1Ja ,otoklll Braou, 
kj,cr j1e r 
oČie bil v fin,ain 
čni slružbi. Hodil je tu tudi 
v ljmlafoo šo1o, 111ato v' gimn,azij-0 v Splitu, od 
foo'der jie ,odšel v zadr,sfoo semmi,išoe, kjer je ahBolvir.
al teologijo. Kier j,e škofijsfoa gimnazija v 
Splitu piotr,efov.a1a pr<Ofesorj1ev, so ~'ll ,omogočili 
na'dalj,ev1ainjie študij,a, ki ga j1e leta 1923 končal z 

66 


cl,oktoratom ozir.oma letia 1924 z 'diplomskim izpitom 
lna IU/niverzi v Lj1ublj,ani. 'Du jie Ml 1923/24 
as:iis'tejnt na Geogr,afsfoem :i!nštitutu. Jeseni 1924 
se j1e v\rjnil v SpliJt:, kjier je bil do Leta 1941 gimn.az:
iJski p1110fosor. V šolsfoem letu 1930/31 j,e bil v 
Nemčiji, pnedvsem v Berli1nu, da izpopolni sv-0j1e 
g,eogt,af-sfoo 21nta1nj1e. Sa'd tega hiv.anj,a j,e bila k!njiga 
,,Nova Nj,emačkia", Split 1931, str. 238, kjier po110ča 
v 1ohlilci. r,eportaž o življ1elnjsldh', kufom·,nih 
:iin gioS'plo'd,arshlh' pr,ohlcmih' Nemčij,e po por,azu 
leta 1918. Mied chmg,o, SV1etov1no vojlno iSe j1e :fiaš~
tom 1rnrr1ak/nil iz Halmacij,e :iJn sl111žhov,al 1942/44 
na gim1111aziji v SlaVlonsfoem B1,o'du, ~adinje v,oj1110 
šolskio leto pa ~]a učitieljišču-v Krifevcih. Po osv,ohlo'ditvi 
j,e lieta 1946 postal dooelnt g,eogr,afij,e 111a 
'lQni v,erzi v Zagr1eb1u, 1949 izrredni, 1956 I'edni 
p1.1of,esor. Hiu'.cLo, bolain j1e s l. j,atn1t1:arjrem 1961 stopil 
v piokioj, ki ga ·.je p,a užiV:al le malo časa. V 
Rog.acu ln,a ,otokfu Solti, k}er si je zgr,a'dil svoj 
1JuscJulu1m, jie 2. aprila 1961 pne:niehial,o hiti :njegov,
o oslaMj,e100 1src1e, Pofoopali so g,a v Katunih', 

kj,er j1e bil staršem zgmdil gr,ohnioo. , 

Tiak'~n,a j,e tor1ej hita življ,enj~foa pot pdjatelja 
Iva Riubi6.a, ski-iomtno življ,emj,e jugoslov.a!1.1sfoeg,a 
p'l.1ofoso1·ja, h11ez vielikih 'dogodkov, oe izv~a111'emo 
ome1nj~no hiwmj,e v Nemčiji in 1111ek:aj kr,atkih 
potova1nj p:o Sr,edoremlju (daind,mes_ taka potovanj~ 
tudi tniso vieč vieliki dogodki!). Toda klj:ub tej 
p'riep1J.1ostosti g1e bilo to življ1elnj,e b:ogato, s.aj ga j,e 
Jl2lpiollnj,eVia1a lj:ube~ein do g,eogr,afij,e in Ij1ubiezen 
cLo 110'dj111e Dalmacij1e :iJn morjia. Iz te· ljub:e~ni so 
zr.astle tudi 1nj1eg,ovie kinjig,e, r.azpraVle, pr,edava-, 
111ja, · člatnki'. V :21narnenju te ljuhiezni se je 'rnied 
ob:ema v,oj\n,ama tudi !Udejstvoval v „Jadr.a1nski . 
Straži", Id ji j,e bil sfoo2jj cl,olg,a Iietia gi~,er.aljni 
tajinik. Vzg,ojil j,e, l~hko rieoemo, oelo gie.neracijo 
idej111ih hioroov za 111aš J;adran :i!n :nap1,edek Jugoslova/
rnov· lnia . morj!U, hio'disi 'da je plOtoval ocl . 
po<lnu2ltlio.e do podnumicie, p1.1eda'V!al in bodril, 
hodisi da je V1odil vielikie pomorskio-p1:-0p1ag.a~11distime 
:tJečaj 
1e. Nj,eg,ovi pob't1di. :iJn {l]eumor1n!em1t1 delu 
se ima Split zahvaliti tudi za pomorski m111rej. 
Za tn.j,eg,oVIQ ust,m:ovitev se j,e zavi~emal fo I. 1927 
(,,O pomorskem mu21ej1u Ja'dr,aJrIBllie Str,afo", AIma:
nah' J,adransfoe Str.are 1927, 624-630). 

D.almacfj1a :iJn morje -njima jie posv,~til V's.e 
sV1oje oiel,o :ijn 111a tem področju j•e bil tudi kot 
geograf tnajmočmiejši. T,afuo j,e pm;tal posiehno znan 
s svr0Jr0 kjnjigo „Naši otoci ill•a Ja'dna:nu", ki j,e 
vzr.astla iz· kratkega spisa „O tn.ašim pon:i:orskim 
otocima" v Alma!nah1t1 Ja'drainska Str,aža 1926, 
305-332, ,a I,eta 1952 ob diesiet1etinici inaše n,ov;e 
vojlrne morlnaricie 'doživiela peto, 1epo .op11emlj,eno 
izdaji()·."' Med otoki jie po!Sleh11110 po~ortn,ost posv, 
eč,al 
S:olti, Id ~,e 1() illjiej, zbral ~emlj,epi6nega gr,a'div,a m 
obs~_~o kinjJgo, o?elo~arnl p:a le !nel~~ter,~ P?-. 
glaV)ia: ,,Nesto ,o nn1e)11ma ,ob.al,e šolte , VJ1~ik 
za ,arhieiofogiju i hist-0rij1u dalmat:imsku 49 /192627, 
60-65; ,,Obala 81Qlte (morfološki prik:az)", 
Geografuld vestnik II/1927, 28-53; ,,P,omica1nj1e 
111.aselj,a ll11a Solti", Vj,esnik za arheologij1u i histo-, 
rij1u dalmatilnisfou 50 /1932, 330-338; ,,P,ovjdfo 
<liuž šolta1nskie ,obialre", 5 str., Split 1931; ,,Pdliozi 

67 

hidriografiji otoka šolte", Hrvatsld Gieogr.afski 
GiaS!nik 3/1931, 224-226. Morfološfoe štU:dij,e ob 
šoltalnsld ,obiali :so vzbudile 111j1egovo za:niman.j•e za 
morsfoo iab!rnzijo, tako Oia je s tega' po'dročja ,na -
pi$al tri ra~prnvie; ki so vse izšle v Ljrubljani: 
,,Dj,eliovra~1jie :mor,a · ina oha]ni 1,ub ", Alma'nah Ja ora1I1sfoa 
Stl.'ia~a m 1928-29, Ljubljana 1929, 
462-480, z avtorj,evimi lasllnimi po:snietki l1epo 
opr,em'lj1~ni. spis „Mali ,oblici tna ofolinom rdij,efu 
istočmog Jia'dr,a,1m", Geografski v1estnik XII/XIII, 
1936/37, 3~53 i:n a ,odatek k ·tremu spis:u „Podmorski 
mlin1ovi", prav tam XV/1939, 54-58. 
Pioseb1ej j,e ,opisal tu'di otok P,alagr't.100 ,ozfroma . 
skiupi11110 Palagr,aških ,otokiov, inaših 111ajhloij ,oddalj,
emih ·piostojatnk rna Ja'drrll!'nu (P.alagr:uža, J,adranslra 
Str,aža VII/1929~ 103-105, 128-132). 

Na '.dalmatitnf:lkie.m 'kfop!rnem g,a j,e posiebino zani ma.
l Split, kj,er j1e biv.al tolifoo let iln imel priiož111iost 
lllpiQl',ab~j,ati tu'di 1ur,adl111e in 1arhivraloo vir,e. 
Ze 1926 jie v Gieografskiem vies11niku II, 17-22 iJn 
72-81 ,objavil študijo ,;P,adal:i/ne 1t1 Splitu", izmed 
lnj,egiovih pomejših spisov p:a jre posebno tehtna 
mzp1.111va „Gr,avitacija susje'dinih žitelj.a Splitu", 
Hrvatski Geiogr,afski GlaS111ik II/1930, 109-152. , 
Pr,ohlem gravitacije pnebiv,a]stv.a k mes1Jnim sr,eaišoem 
ga jie 'mik,al tudi šie po21nej,e. Tiaiio j,e v 
istem Glasinikfu 8-10/1939, Id ga jie m,e'dil sam 
v čast 75-Ie1jn:icie sv,o:j1eg,a ručicelj 
,a prof. A. G:a•w1zzija, 
Jna str. 202_'.._232 1obr.avlnaval „Gravitacijsfoe 
~o!ne vafoijih luka na :istoč1noj obali Jiadra1na", :iin' 
tu'di v k!njigi „Slaviorn,ki i Bo.sa!llski B:i:o'd, Studija 

o efoolrnoms'klo-gieograf"Skoj strukturi gra'da i ofooli111,
e", Slaviolnsld Brio'd 1953, str. 112, ra~pr,avlj,a 
obšir\no o Bro:cliu .kot gravitacijskem isrie'dišou 1bližjie 
:iin Haljtnj,e ,okioliae. Z istim probleliliOm se uk'varj,a 
v ~vioji še ~eohjavlje:ni obsežni _pol1eogieogr.afiji 
Za'dra. V :zvezi s temi študij1ami jre tudi tnj,egov 
pr,eglredini člatn1ek' ,,Geogr.afsfoo odriediv;anj_1e okolioe 
_grada", Gieogr,afski Gla•snik' 11-12/19491950, 
46-60. Das.i se kdaj tudi še piovr1nre k pr,oMemolln 
iz fizič:nre g,eogr.afij,e, 111,a primer v štu'diji 
,,Suša ll1!a )našem Primorj1t1", Geografski Glasnik' 
13/1951, 69-99, se j,e s temi spisi v,ejn'darle doko111cfao 
,opr,edelil . kot antrop,og,eogr.af, kar je v 
histVIU bil že 10d zač1etkra. Med )nj,eg,o,~e ,atntropog,
e,. grafskie spise so'di rudi „IspraŠia 1111a Biolrovi", 
Hrvatiski Geografski Glasnik 1/1929, 47-76 iin 
poljudtn,02Jna111,Stv®a knjižica „Ziemljia i ·čovjdc 
O~novi ra1ntr,opog,eogriafijie", pi,saam ZJa širše sloje 
(P,opular1no-~alUČ!ll!a biblioteka 6-7, Z~e;rieb 1956, 
str. 160). Moqn:o pou'da~·jra 1alntr~pog,eognafij,o tudi 
v sv;oji /naj,ohsd,111~jši kinjigi „Kr,oz probleme JOP'oe 
g,eografijie, Evuopa -g,eogr,afsfoa cjrel~'n!a, · Zap!a'dina, 
Sj,e,~ertn,a i Oe1ntr,alna Evropia", ki je izši,a foot ,prvi 
del „Gieogr,afij1e svij,eta" Selj 
,ačkie sl,og,e v Zagrnbu 
1954, str. 532. 11udi v,eč1i del a1j,egiov,e zaonj,e 
kinjig,e, ki ,ohrav111,ava „ 
Evr, 
opsfoo-iazijsko-:afrički 
Mediter.atn", Geogr,afufoa bibliotefoa 2, ·Zagr,eb 
1959, str. 142, prvo j1t1g,oslovainsfoo 'd.eLo, ki zaja:. 
me gieoguafij10 viseg,a Sr,ecLoZJe1n1j.a, j,e pos,,ečeui a.ntr,
opogeogr,af-skim proMemom. Zainimiv,a ;a:ntr,opog,
eografsfoa ISjnrov j1e tU:di p11edmet inj1eg,0V1e zadnje 
razprave ,,~ačienj1e pr,evij1e Klli,a :l'la Split", ki j10 
f 


jie inap1,sal 2.a zbio1J,nik', iz'dain 10H W-Tietlnici rakla'diernika 
p'I.10:f. .AJntolnJa Meliku), Gieogr,a:fski Vlestnik 
XXXII/1960, 201_:_212. Izšla j,e I,e irneIC:aj te'dinov 
p11.·,e'd lnjegio'Vio smrtjo. · 

P1oseb[n10 p'omembtni p:a so Riubi6evi i11ano'dnoobh1mbjni 
spisi, me'd. kiatene bi pioLeg števiktih' 
člatnfoov v, ,,Jia'dr:atnski Straži" štel zlasti tn,asl:edinj,e . 
tri: ,,Naša media piiema Italiji", Biblioteka P,okraj:
iinsfoog ,odbiora Jiugioslov:arnsfoe Matice iU Splitu 
4, Spilit 1926, :str. 48, ki 1ob'ravloia'Via prav izčrptn-o 
tu'di sloveimsk:o-italij,a:nsfoo mejo, kr~jigio „TalijaJni 
Irm Primorju Kralj,ev:ine Jugosliavij,e", Split 
1930, str. 57, Id j,e 1931 izšla ~e v :frainoo.ski iz<
laji iJn, 'doživda v1elik' ,od:m1ev fttidi 'V i1nozemstv1u, 

p:a so&m p~ainio r,a2ipr,a:vioo „Ejn:flii:sse 'der g,oographiJschein 
Lag1e ~ttf 'die. Geschichte :d,es jiugosliawischejn 
Kiistienl,run'des", Geogr,aphischer Anzeiger, 
Gotha 1932, He:ft 9. Jasno j,e v teh spisih pokazal, 
kiafoo majhjrno j,e 'Število Italijanov 111a vzhod(Jili 
jilt'drn111ski rohfali :iin kiafoo :neoS'novanie so italij.ansfoe 
foe'die1ntističtn.re zahtevie. 
Riubic }e in,apisal tudi n:ekaj v1odlnik:ov, ki so 
Jih' k:1~1oma p1I1eviedli tudi v tuje j,ezifoe. Ze 1927 j,e 
objavil bial1neol,oškt0 . šttu'dij,o „Fii1ulie", Split 1927, 
str. 28, 
,, ki ob:i·~,1n:av,a spli~sfoo foop:ališč.e ist1ega 
imetna. · L. 1930 jie izšiel op!is „Spilit li ,okolieia'\ 
Bibiliotefoa J1a'dr,a111iskie Str,afo 6, str. 36, l. 1933, 
Vio'dJnik' ,,P,o za:padlnom Meditier.a:nu", Split, str. 56, 
foto po:zJn1ej1e p,a prav tam vodnik „Po istočnem 
Mediter,a~m", str. 55. I<iot inav;od~lo za ;udeleience 

I. p1o'VIOj\niega kongr1esa g,oogrrafov J'tlg,oslavij,e j,e 
1950 ~1apjisal r,azpra vioo „Zapad~ia Istra i Pula" , 
I(jotngr,eiSi gieografa J'l1g,osl,avijie I, Zagr,eb,_ 57-67. 
Ra'd j1e v tJ10lj1ud1ni ,obliki pmoaal o svojih p,otov,a~
1jih ipo ~1ašem Primorju. Izmed teh potopisov sta 
~va izšla tudi foot posebln,a ,odtisa: ,,Od Splita do 
Durmitorat', polnatis , iz Hrv. PlatnFnar,a, Zagreb' 
1939, 1-30 ~n „Splitski Arg•o:na'ttti 'Irnoz sje,~erolliihniatilnski 
•;arhipelag", poseb!ni •odtis iz „Jadranske 
Stražie" XVIII/1940, str. 19. Pr,av iz tleh dv,eli 
spišov 10°dseva: vsa Thubiciev,n 'Vleddn,a in nj,e~ova 
v,elifoa JjrubieZJeln dio Jadnana in tt1j,egm~ega kraškega 
za1e'dtla, 

Thtibioe'Vlo gieografrsfoo 'delo j,e toi,ej pr.av ,ob'-' 

seŽlno. Zgminji p1'.1egled še zdal,eč ni popol,en, saj 

niso !Upoštevatni mnogi 1t1j1egovi p'l1.spevki v „Ja


tlrainsld Str,aži" in 'drugih r,evij1ah in <l!nev:nem 

oa1S1opisj1U. Mnogo takih ma[njših 'don,eskiov j,e ob'


javil tudi l,e s p.sie,~do111imi (ina primer Dfr in 

Taliaso:fil). Zelo v,elikio jre tudi p11edaVial, p11ecl 1eti 

posebirno v Jadranski 'Straži, poz111ej1e v Geogra:f


sfoem d11uštv1u v Zag11eb1u iln po:no·,~no t udi 'V )Ul -

šem Gieografsk:em 'društviu, lndtet,olrnat pa tudi v 

ra:zJnih ljudskih ·:iJn delavskih 11miv1erzah. Kialoor j1e 

bil izvrste111 gio,,.01inik', ki :j1e Mesllel kot predc'l'Viatelj 

.-ia 1u,1ni verzi :in rna gteogr,af'skih sestankih in Jwngr,e


sih', takio j,e t'tldi pis,al z l:ahlwtJo iln mlnog,okrat 

ekstJelnzivtno, kar j,e ,obJ:,av.nava1111em1t1 p11ed1netu 

kdaj ttu'di ·škiodiLo, Pr,eldprevajoč idej pia j,e 1rnašo 

g,eogra:fij,o b'r,ez dv,oma ob,ogatil s sv,ojimi spisi 

i1n mlrnogimi ~1ovimi ' mi1Slimi ter tnakazal vrsto 

p11ob1emov, ki jih bo fo t11eba r,ešiti. Nj1egovi 

lttoe!nci, ki jih jre Iep,o število , i111 ki jim j,e bil nad~ 

vs,e :cirag IUČit:Jelj, bodo n1j,eg,ov,o ddo 1aadalj1ev;ali, 
Sedaj počiv,a T.a1as-ofil, v,eliki ljubillelj t11aš·ega 
morja, ln,a tihie!lll p,ofoopiališču a1a Katitll1ih. Sum 
mm,sldh' v.a1ov J111e seŽie takio 'dal,eč v zaliedj1e. Names,
to !njih mu poj1ejo da1n in 111oč rs v,oj,o pesem 
slapovi !bli~nj,e Oetitrne in šume 1noč i:n 'dan hr,asti 
Imru.Jnsloog,a p,ofoopiališčia 
, ki j1e o !njih sam nekje 
. za1Jtlaial, ija so lnaj1Sil1nejši hrasti snedlnjre Dalma


cije. Naj mu b:o lahfoa kraška. gruda! 

KRAJSI -PRISPEVKI 

AKTUALIZIRANJE -GEOGRAFSKEGA POUKA 

Današnja mladina mora biti politično čimbolj razgledana. 
K temu ji lahko 1mnogo pomaga pouk r,egionalne 
geografije, če ni strogo omejen na predpisani učni program. 
V razre'dih, kjer se poučuje regio11alna geografija Evrope, 
drugih kontinentov 1ili Jugoslavije, naj se razvrstit~v učne 
snovi ravilla po tem, kako prihaja zdaj ta, zdaj ona dežela 
v srndišče svetovne powmosti. Kadar se ni ali tam odi" 
gravajo kaki važni politični dogodki in se v.es svet zanima 
zanje, takrat je :nujprimm•,nejši čas, da se tL1di geograf 
poruzgovori z učenci o tisti deželi, o gibalih njene politike 
in o aktuuluih· političnih dogodkil1. Takrat je marsikateri 
učene 
c željan, du kaj tchll1eg11 izve o tumošnji pokrajini, 
nje)1em gospodarskem in političnem razvoju in stanju, o 
načinu 
, življenja tanlošnjih ljudi in nji,hoyih pei·spektivah. 
Učitelj lahko zainteresira učence same, di1 proučijo geografijo 
takšne aktualne dežele, zberejo morebiti kake slike 
in sami poročajo razredu o z)rnčiln,ostih pokrajin in ljudi, 
učitelj pa njihovo poročilo dopolnjuje in vzročno osvetljuje. 
Cudno je, če geograf m/olčli o de~eli1 o kateri pišejo 

vsi časopisi, in čaka, da pride na vrsto po učnem p1'<lgramu. 
Do tedaj je morda zanimanje učencev zanjo že popolnoma 
eplalmelo. 

Se temeljiteje la:hko geografija KJh!ilrnjc politično raz-· 
gledanost i'nlaclirte, če stalno spr,emlja politična dogajanja v 
svetu. To (!lose~'l s političnimi pregledi, ki jih učenci podajajo 
na primer vsakih 14 dni. V šolskem lctLt lahko pridejo 
skoro vsi . učenci illa vrsto. Poročila naj zajamejo vse važn,e 
dogodke po svetu, ki so se zgodili v tistih '14 dneh, :in n'aj 
ne bodo samo kronološko naštevanje dogodkov, ampak naj 
jih vzročno povezujejo in osvetljujejo z 11.aravnimi in d1'11Žbenimi 
pogoji. Posebno v gimnaziji je marsikateri dijak že 
toliko zrel, da skuša do njih zavooti svoje stališče z vidi:l{(a, 
socializma, koeksistence in dela za mir. l'ifod 1·eferatom ima 
učence marsikdaj p,riložnost, da vplete opis gcognrfskih 
značilnosti in jih razloži ob stenskem zcmljpvidu. Spremljanje 
političnih in g-ospodarskih dogajanj povečuje možnost 
geografskega mišljenja in poglablja razumevanje geografije, 
obenem pa napr.nvlja geografijo mladini bolj privlačno. 
Zato naj' ne bo nikomur ža:l za ' 
četrt ali pol učne ure, ki jo 
je treba žrtvovati za takšen · pregled. Ze to, da razr-ed po


68 


sluša poročilo iz ust sošolca, prebija oklep ' apolftičnosti, ki 
· obdaja še marsikaterega učenca, posebno pa učenke. Pri 
tem mislim na učence zadnjih razredov osemletk in vseh 
srednjih šol. Cc pa tudi sam pride na vrst? in · vsaj 14 dni 
vestno bere časopise in posluša radijska poročila ter se 
poglobi v [zunanjo politiko, dobi veselje za to stran življenja 
in m01'da _uvidi, da pomeni za °izobraženca nedopustno 
pomanjkljivost,· Č9 ne ve, kaj se v svetu dogaja in kaj 
giblje svet k napredku ali ga ovira. Niti država niti posameznik 
se :ne more izolirati od svetovnih dogajanj. šola 
mora učencem pomagati, da· dobijo vpogled v ~vetovno 

-politiko. S tem bodo bolje razumeli tt1di smeri naše domače 
politike, pa· tudi geografija in zgodovina jim bosta bližja 
i;1 zanimivejša. llec1ni polit_ični pregledi približujejo šolo 
življenju in aktualizirajo šolski pouk. · 

Fra'nce Planina 

a. 

DRUžBENA POSESTVA V OKOLICI LJUBLJANE 

Iz zemljišč, ki so postalh družbena last, se je v Slovenij'i 
izoblikovalo spočetka okrog 310. kmetijskih obratov. 
Uvajanje mehanizacije je dovedlo do tega, da so se r~zvila 
večja posestva, ki obsegajo po 150 in več hektarov :wmlje. 
Težnja za specializacijo -in postopno industrializacijo kmetijstva 
je pa povzročila, da so začeli kmetijske obrate 
združev.ati v kombinate, ki na racionalnejši način proizv1,1jajo 
poljedelske in živinorejske pridelke ter jih deloma že 
tudi industrijsko p,redelujefo. Takšni kombinati so: Agrokombinat 
Lj11bljana, kmetijski kombinati Ba1:je, Grosuplje, 
Dravsko p.olj~, Ptujsko polje, Postojna in Koper, kmetijskogozdarski 
posestvi Koocvje in Novo mesto, .kmetijska gospodarstva 
Snežnik, Beltinci in llakičan ter vinogradniški 
gospodarstvi Ljutomer in Radgona-Apače. V bližini Ljubljane 
so , razvrščeni obrati Agrofoombinata in kombinatov 
Barje ter Grosuplje. Nekaj teh obratov j9 ·obiskal ljU:bjanski 
aktiv geografov 23. m~rca 1961, da se člani seznanijo z 
napredkom, ki so ga dosegla družbena posestva v zadnjih 
dveh letih, in uporabijo svoja_ spoznanja pri pouku o našem 
socialističi;iem gospodarstvu. Ekskurzijo je organiziral tov. 

A. Lah, strokovno vodstvo pa je prevzel inž. agr. Simončič. 
Najprej smo obisk~li samostojno živin01:.ejsko posestvo 
v Horjulu, ki zavzema kislo ze 
mljišče ob Šujici. Zemljo 
šele izboljšujejo, nižje deJ.e zasipljejo in kopljejo odtočne 
jarke. Ker še nimajo dovolj krme, redijo le pitana teleta, 

t. im. baby be.ef, ki ne potrebujejo mi1ogo sena, arnpak 
predvsem močna kr{lli!a in nekaj silaže. živina je v glavnem 
sivorjave pasme. Bnby beef je 10 do 12 mesecev stara 
živina s tefo 350 do '400 kg. Meso tnkš.ne živali nima 
skoro nič loja. Zhine je okrog 500 gla_v, nameščena je v 
odprtih h\evih. Najboljša temperarnra zanj9 je od 5 do 
100 C. .Zivi110 opravlja le pet krmilcev. · Za prtdelovanje 
si'laže imajo že 2'0 ha njiv. V dveh letih bo imelo posestvo 
dovolj vse ki·me in ·bo lahko prešlo na vzrejo mlekaric. 
Nato s_mo se peljali na obrat Gmajnice vzhodno , od 
železniš)rn postaje Brezovice in na posestvo ·Jesenkovo južno 
od Lj;ubljane. To sta poleg posestev Kljuce, Lipe in Bistra 
ael kombinata 'Barje. Jesenkovo ima tri obrate: vrtnarijo 
na 100 ha zemljišč, kmjo formo in f~rmo mlekaric v 
Rakovi jelši. Kurja farma redi i~ghornke, Id so bele in 
lahke, a nesejo najtežja jajca; prostora ne potrebujejo 
mnogo, ker si ne iščejo same hrane. V Rakovi jelši redijo 
predvsem pincgavsko (bohinjsko) govedo, ki ima rjavo glavo 
in belo prQgo po hrbtu in daje povprečno po 3200 1 mleka 

na ·leto. Krmo zboljšuj,ejo z ječmenovimi tropinami iz pivovarn. 
Na Gmajnicah so krave na prostem. Krmijo jih 
v glavnem, s silafoo koruw. Krmno koruzo kosijo s silokombajnom, 
ki sam meče zelenje na prikolico. Za siliranj-e 
krme ne potrebujejo več zidanih silosov, ampak koritaste 
in zemeljske. V takšen silos spravijo 20 do 100 vagonov 
krme. Tlačijo jo s traktorji-goseničarji. Ves kombinat 
Barje ima 1800 h!I zemijišč, od tega· 1500 ha obdelovalne 
ze;mlje. · Leta 1959 so pridelali osem vag9nov silažne lroruze 
na hetar. Kombinat oskrbuje Ljubljaiw z i111lekom in zele11javo. 
Pred tr-0mi leti je Ljubljana, _ ki potrebuje dnevno 

40.000 do 45.000 l · mlel~a na dan, dobivala mleko pozimi 
z obmk>Čj.a s polmerom 150 km, poleti pa s 50 km. Družbena 
posestva so krila le 200/o potreb Ljubljan,skih m,lekarn, 
sedaj dajej~ 1že 520/0, v dveh letil;i bodo pa sama 
oskrbovala vso Ljubljano. Za to so ·določeni obrati Agrokombinata, 
Barja in Grosuplja, ki bodo do tedaj imeli že 
· 6000 mlekaric in bodo proizvajaJi obrog 60.000 1 m'leka 
na dan. To niso več želje, /Jmpak · stvarnost, ki se ji hitro 
približujemo. Zasebni kmetje bodo oddajali .mleko zadružnim 
zbiralnicam za . posnemanje, posneto mleko · bodo pa 
sprejemali za pitanj:e prašičev in telet. Na družbenem posestvu 
'že molzejo .s prevoznim molznim strojem. Pri tem 
je manj m"ožnosti z·a oJmžbo mleka in jfe treba manj 
delavcev, saj mo~e en delavec pomolsti 50 krav na dan. 

Dalje nas je vodila pot v kombinat Grosuplje. Sadovnjakov 
v Slivinici nismo mogli obiskati zaradi snega, vodnik 
nam je pa povedal, da im'/ljo zrigolanib za nasade 1000 ha. 
Pozne sorte sadnega drevja rode navadno le vsako drugo 

. leto, · ker qrevesa jeseni ne · morejo več pripraviti snovi za 
cvetne popke. Kjer pa drevj,e goj~ in mll redno gnoje, ima 
dosti rezervnih s1wvi, da vsako leto cvete in rodi. Sadovnjake 
imajo tudi, na Poljici.' 

Vpogled v gospodarstvo grosupeljskega· kombinata smo' 
dobili na živinorejskem po~estvu B~štanju. V zaprtih hlevih 
imajo nad 500 glav · sivorjave govedi. Sedaj izboljšujejo 

1 ·-. 

zemljišče in ga arondir.ajo z nakupom ali najemom zasebnih 
parcel. Lani so imeli parcele raztresene po eno uro 
naokrog. Na hektar so sedaj raztresli po 1200 kg umetnih 
gnojil in gillojili bodo še s hley,sldm gnojem, Id ga je pri 
tolikšni živini dovolj. Letos bo, obdelanih 130 ha :novih 
površin. Ko bo zemljiš1 do kraja izboljšano, bo mogoče 
rediti 2000 glav živine. Ob koncentratni krmi so dosegli,. 
da je neka krav11 dajala po 27 1 mleka na dan. V Ponovičah 
pa so imeli državno r-ekorderko, ki je dajala po 37 l. 
Polegi'Boštanja in Ponovič spadajo v ' kombinat še posestva 
, 1\ujak, Stična, Brvace in Selo. V načrtu je, da se bo 
pridružila še mlekarna v . Stični, -ker bodo Ljubljanske mlekarne 
kmalu imele dovolj mleka z · najbližjih · obratov. V 
1 Boštanju redijo sedaj še teleta za baby beef, a se namerav.
ajo specialazirati. na rejo pl«?menske živine. Letos imaj9 
naprodaj 100 plemenskih krav z rodovniki za 15 let nazaj. 
Z gojenjem in selekcijo izboljšujejo pasmo. Krava Ogla je 
na primer dajala spo~etka 4000 1 mleka na leto, po ,do~
rem krmijenju je pa prišla na 8000 l. Največ -plemenske 
živine odkupijo Italijani in Grki. Zanimivo je pregledati 
tablic.e v hlevih,' kjer ima vsaka krava napisano svoje ime 
in _podatke. Clovek se čudi domišljiji, ki najde nad 500 
različnih imen. Skllf\aj zmor,e . kombinat 1800 1 mleka na 
dan,, računajo pa Ža v ,bližnji J)'l'ihodnosti na 4000 l. Sedaj 
ga pošiljajo 600 1 v 'Trst. Priprovljajo pa se že na sti·ojno 
mplžo. Osebja je 45, ~ečinoma so tu zaposleni domačini. 
Samo v Beii11nju bi potrebovali dva veterinarja, a jih -ni, 

59 


Za osebje zidajo stanovanjsk-0 hišo. Razvaline gradu nameravajo 
podreti in postaviti na razgiednem krajit g-0stinski 
obrat za letoviščarje. 

Nazadnje smo si ogledali še -0brate v Zadobr-0vi in v 
Zalogu, ki pripadajo Agrokombinatu Ljtibljana. Agrokombinat 
ima zelo razlione in specializirane obrate y vzhodnem 
in severnem delu ljublianske okolice . . Zadobrova, Depala 

Kombinat mesne industrije Emona v Zalogu je sicer 
samostojen, a je povezan z živilnor-ejskimi obrati. Z delom 
je erioel leta 1959 in je najsodobnejši obrat te vrste v 
Jugoslaviji; tuji strokovnjaki so mu primali naslhv „eksportna 
klav11ica" . Qbiskali smo vse oddelke tovarne: hleve, 
kotlarno, klav:nico, Črevarno, izdelovalnice raznih mesnih 
izdelkov in konserv, nasoljevalnico, lcdarno, hladilnice, 

,, 

Zivinorejsk{) posestvo Gmajnice -Toto D. Meze 

vas, Vodice in Mengeš so mkčne farmb, v Ihanu je pitališče 
bekonov. (bacon), v Črnelem pitališče telet baby beef, v 
Zalogu perutninska in ·v Dolsk-em ra 
čja forma, irn Krifo 
pri Mengšu farma za produkcijo jajc, h kombinatu je priključ 
ena tudi tovarna mofoih krmil . v Mostah. Agrokombinat 
se razvija v pravo , kmetijsko-ind'l.1strijsko podjetje, ki 
uporablja· mehanizacijo za čim boljše izl,oriščanje kmetijskih' 
površin i;1 čim večjo proizvodnjo za . trg. 

Mlefoa farma v Za'clobr0\1i ima dva obrata. V \•sakem 
red,e približno 600 krav pasme jersey, ki so jih uvozili iz 
nordijskih dež,el in se odlikujejo po veliki mašoobnosti 
mleka. Krave so razmeroma majhne in suhe, mleka dajejo 
od 3600 do 400"0 1 na leto, a mlefuo ima 6-7_ O/o maš 
čobe, 
to je skor-0 dvakrat toliko kot pri drugih pasmah. Seveda 
jih krmijo z iuočnim_i krmili in imajo zato vse zemljišče 
zasej,ano s s'i.laž,)10 kotuw, grašico, ovsem, ržjo, lucerno in 
sLadl,orno peso. Pr-ed petimi leti so imeli 144 ha zemljišč, 
potem so z buldQwrji pre-UI'edili hosto in, Jarke oh Savi in 
inrnjo sedaj Žic 420 ha zemlje; nameravajo pa p1,eurediti 
na "ta n 
ačin še neprnduktivui svet na levem bregu , Save. 
Leta 1959 s_o pridelali na hektar 1,5 v,agonov silažne fooruze. 
Lucerno dehidrirajo in· oddajajo tovarni motnih krmil za 
izdelavo perutnin~lrn krme. Vsak hlev upravlja Šest lj,udi; 
ko bodo uvedli -strojno molžo, bodo zadostovali-trij-e. V 
odprtih hlevih so živali pozimi bolj dlakav,e. Krava Istra 
daje 24 I' mleka na dan. Agrokombinat ima načrt, v _nekaj 
letil1 ct vigniti · dnevno proizvod.njo mleka na 42.000 l. V 
vsej Slov,eniji dajejo mlekal')lam družbena posestva že 340/o 
mleka, v Gelje pa že 920/o, 

skladišča, ckspedit, kontrolni in bakteriološki ter kemični 
oddelek. Ob opawv,anju, mehanizacije se• g,eograf _nehote 
spomni na· kl.av,n;i.ce v Chic11gu. Tudi tu v Zalogu živino v 
trenutku ~mmni!J)o z elc'ktr'ionim tokom in si delov11i procesi 
na.to sledijo tako hitro, da jih kar težko dojemaš. Vendar 
gre na primer trdna salama šele po 41 mesecih v prod~jo". 

,Tu vidiš, kako injicirajo jeziki: s salamuro, drugod te 
preseneti. skladovnica š~mk pa odtekanje krvi, ki se porablja 
za proizvodnjo lepil, suš-cnje šoetin, najbolj pa 
zahtevno pripravljanje bel,onov. Proizvodnja bck-0l1ov se 
začne 
· ~rn farm!i v Ihanu. V ta namen redijo švedsko pasmo 
Lanclrace prašioev, Jd jih . pitajo .z ječmenom in posnetim 
mlekom. Ko p_orabi prnšič 320 kg ječm 
e 
na, 300 1 mleka 
in 3 ilcg _rucfa1insldh snovi, je goden za predelavo ~• bekona. 
Tehtati mora okrog 95 'kg in biti dolg-78 do 80 cm, slanina 
na ledjih sme biti debela 3 do 3,5 cm. V Emoni gapresekajo 
po hrbtenici ,nntančno v dve polovici, odvzamejo 
glavo in vse foosli raz;en . v nogah, nasolijo in presušijo. 
Bcfoone -izvažajo v Britanijo, kjer jil1 uporabljajo za ham 
and ·eggs. Kupci so sila zahtevni in mora blago natančno 
ustrezati nav,edenirn predpisom. Emona je Žic letos y . prvih 
štirih mesecih izvozila v Britanijo za 12 milijonov dolarjev 
bekonov, konscrv in mesnih izdelkov. Danci nam ne prodajo 
svojih plemenskih prašičev, ker se boj,e konkurence 
pri izvozu · v Britanijo. "Emona ima tolikšno zmogljivost, 
da na leto lahko zakolje in predela 9'4.000 prašičev 
, 25.000 
odraslih govedi in 20.000 telet. 

Perutninska farma v Zalogu je najlepši primer specializiranega 
in industrializiranega, l,metijstva, Delovati je 

60 


~,age\rt letli i9s9 11i, ~pa·cia ni.eJ. najve~je. v ttvri0pL iajca za. 

v:aljenje, klobi·wi 1> Križa pri Meri~ u it~ iz Neverk pri Pivki. 

V ,avtomatskem inlmbatorju se vali 72.000 jajc hlu-ati. 

Vsak teden dobijo okrog. 18.00Q pi 
š 
čancev in jih nato vse 

skupaj vz11ejajo v d,olgih prostorih, -razsvetljenih z· infra, 

rdc/\o sv,etlobo,. kjer je popolnoma izključ 
en vpliv · le tnih 

časov,, Pro.st.or je nastlan .z zmlet.o šoto, v )1jcm so name-. · 

ščene 
, ,,umetne koklje", grelci centralne lmrjave. Piš 
č 
m1ci 
pripm;lajo. mei,nati pasmi White J}.ock. Za vsakega je preračunano, 
da porabi 3 kg mešanice, iz t.ovarne ;mo 
čnih krmil 
in . dobi, določeno količino nntibiotikov il1 sredstev preiti 
nalezljivim boleznim. S tem se razvije v t. im. br.ojlerja, ki 
. ima 1,10, do, 1,25. kg žive teže in gre v zakol. v lastno 
klavnico. Prost.or nato razkužijo ' in namestijo v njem spet 
nov za~·od. V. ccloh1i stavbi redijo lahko hkrati -150.000 do 
1180.000 piščancev, oh našem obisku jih je bilo okrog 

135.000. Zanimiv•. je pogled v gojišče 
; kjer: !~ar , mrgoli 
" 

živ,alic in vse čivka 
. Manjša pitališča brojlcrjev so še v 

Podčetrtku, Mokricah, Preboldu in Mariboru. 

Zalog ima od leta 1958 tudi veliko hladilnico, kjer se 
lahko vskladišči do 250 vagonov sadja ·in zelci1jave te r 
izpostavi vsem vrstam hlaj,cnja do ·globokega zmr2Jo'vanja 
pri -40° C. Zaloška hladilnica .j e dvakrat to_likšna kot 
pna v Delrnnil1. Za nj,en ogled ni bilo · 
več 
. časa 
~ 

Ogled teh obratov in r.azgov-or s ,strokov:njaki )lam -je 

pokazal velik pomen družbeni!} posestev. Na 
črhrn mehani


zirana il1 industrializirana proizvodnja nasičuje do 
mači trg, 

rešuje mesta in indusfrijsl,a središča 
, skrbi za vsakdanjo 

oskrbo in se mo 
č.no uveljavlja pri izvozu blaga. Klavno 

govedo gre v Italijo in Zahodno N 
emčijo 
; nekaj tudi v 

Svioo, Francijo in Libijo. Plemensfoo govedo sivorjave in 

simentalske pasme izvažamo v Grčijo 
, ineso in mesne iz


delke v Italijo, Anglijo, Vzhodno Nem 
čij 
,o in Ceškoslovaško, 

bekone in mesne konserve v Anglijo, slanino v Avstrijo, 

jajca in perutnino v Zahodno Ne 
mčijo. Najpomembnejše je 

angleško tržiš 
če 
, ki je pa zelo ob 
čutljivo. Pr.oizvodnja tako 

naglo narašča 
, da se ni v,e 
č bati pomanjkm1ja na do.m 
ačcm 

trgu, t 
e 
nrne 
č se 'naspr.otno kaže potreba, da dobimo ob


sežnejša trži 
š 
ča v. inozemstvu. Tradicionalni. na 
čin kmetij


tijstva se je preživel, tudi zasebni kmetje dobivajo pri 

družbenih posestvih pobude za naprednejše in donosnejše 

kmet.ovnnj e. Fral1cc Planina 

PORAST PREBIVALSTVA V LR SLOVENIJI 
V LETIH 1!)53-1961 PO OUC:lNAH 

(PRVI REZULTATI POPISA) 

O vzrokih zn zelo 1· 
azlično gibm1je· našega prebivalstva 
po posm:n,eznih krajih in pokrajinah med· štetjema 1953 in 
1961 bomo geografi še mnogo pisali, ko bo na razpolago . 
vse popisno ,gradivo '18 leto 1961. Kaže, da bomo spet' 
pogreyali že staw ugotovitev: agrumi, posel:ino hribovski 
kraji uazadujcj.o, industrijski in m-banski centri pa naglo · 
rastejo. 

Statis 
ti 
č 
ni bilten štev. 203, ki ga izdaja Savezni zavod 
za staiistilm FNRJ v Beogradu, pdnaša prv,c rer.ultatc 
popisa dne 31. marca 1961 po o 
bčinah. Iz 11jcga sta v . 
tabeli 1rnvedenn dva podatka, Število.' prebivalstva in indeks 
rasti (1953 = 100) občin: LH Slovenije. 

Okraj ·Celje 
Celje 50.166 
Laško 12.798 
Mozirje 15.1.49 

Slovensfoc Konjice 18.314 
Sentjur pri Celju 16.999 
Sma•rje pri Jclsah 31.073 
Soštanj 22.528 126,9 
Žalec 31.180 107,4 

Okraj Go1'ica 109.331 
Ajdovš 
čina 21.390 97,1 
Bovec 3.963 94,2 
Dobro,,o 6.323 98,0 
Idrija 17'.575 100,2 
Kanal 7.469 97 ,6 
Kobarid 5:963 92,3 
Nova Gorica 33.108 106,8 

Tolmfo 13.540 

Okraj Koper 

Hrpelj,e 7.547 
Ilirska Bistrica 

198.fo, 

112,2 
99,8 
97,2 

96,6 
1~8.217 
88,0 

9') -,') 


13.777 

.\'.rt, 

102,1 
94,6 
94,4 

100,0 

104,5 

Izola 9.327 120,3 
Koper 29,067 113,0 
Piran 11.390 121,4 
Postojna 1-8.702 99,1 
Sežana 18.407 100,6 

Oln-a;j Kra!nj 138.675 

Bled 9.162 106,1 
Bohinj 5.125 100,6 
Jesenice 25.773 111,0 
Kranj 1 47.456 114,1 
Radovljica 12.401 116,8 
Škofja L~lrn 17.593' 101,5 
Td:i 
č 11 .234 110,6 
žeJ.czniki 6.298 100,9 

žid . 3.633 , 104,8 

Okraj, Ljubljana 

Cerkn'ica 10.872 
Domžale 27 . 
.. 31,4 
Grosuplje 22.415 
Hrnstnik 16.037 

402.'580 

98,1 
11 3,:'l 
101,4 
109,4 

Kamnik 19.7,71 '110,8 
Koiicv.jc 16.764 1.13,8' 
Li tija' 16.592 102,9 
Ljubljana-Bežigrad 31.841 · 

109,8 

117,7 


152,8 

, Ljubljana-Cc)ltcr 43.216 102,7 
Ljubljana-Moste-Polj,e 32.198 118,8 
Ljubljanu-šišlrn 37 . 
.. 
303 121,1 1 
Ljubljana-Vič 
-Hudnik 52.226 109,2 
Logatec 7.027 106,2 
Loška dolina 5.442 98,4· 
Medvoc1c 7.957 116,3 
R:ibnica 9,.880 98,2 
Trbovlje .· 17.994 . ' 108,3 · .J 
. .Vrhnika 12.528 110,9, 
'_J 

61 „ 


ŽagorJe ob Savi i5.203 108,~ 

Okraj Maribor 344.683 106,9 
Dravograd 7.Q86 105,8 
Lenart 17.139 94,4 
Maribor-Center 67 .811 110.7 
Maribor-Tabor .42.068 113,9 
Maribor-Tezno 42.552 115,1 
Ormož 19..403 95,7 
Ptuj 63.575 101,5 
Radlje ob Dravi 17 .598 104,3 
Ravne 11a Koroškem 21.828 11,5,5 
Slovenj Gradec 15.816 105,1 
Slovenska Bistrica 29.807 104,5 

Okraj Murska Sobota 127.160 95,8 

Beltinci 15.079 95,0 
Gornja Radgona 19.478 95,4 
Lendava 20.759 93,3 
Ljutomer 17.655 95,8 
Murska Sobota :46.186 07,7 
Petrovci-Šalovci 8.003 94,0 

Okraj Novo mesto 155.515 96,5.., 

Brežice 25.163 97,7 
Čmomelj 16.817 94,0 
Metlika 6.835 92,1 
Novo mesto 44.584 99,1 
Sevnica 1-8.644 96,8 
Trebnje 17.158 92,7 
Videm-Krško 26.314 96,1 

LR Slovenija j-e štela 31. marca 1961 1,584.368 preb. 
(leta 1953 l,504.427 in leta 1948 1,439.800 preb.) . .V razdobju 
1949_:_1953 je bil letni narast 8,9, med popisi 1953 
in 19'61 pa 6,6 na 1000 prebivalcev. Na 20.251 km2 je 
leta 1961 živelo povprečno 78,2 preb. na km2• 

I. Gams 
VZNIK ORGANIZACIJE ZDRUžENIH NARODOV 
IN RAST CLANSTVA 

Organizacija združenih narodov je naslednica predvojnega 
odmrlega, Društva narodov. Ustanovljena je bila 26. 
junija 1945 na konferenci v San Francisku, vendar se 
uradno ,smatra kot rojstni dan tega svetovnega parlamenta 

24. oktober 1945, ko je večina držav ustanoviteljic ratificirala 
ustanoW10 listino OZN. 
Ustanovitev OZN je rezultat vrste izjav in odlokov 
z mednarodnih konferenc med drugo svetovno vojno. Prvi 
znanilec današ.nje organizacije• narodov je bil podpis londonske 
deklaracije 12. junija 1941, zatem atlantska listina, 
to je izjava, ki sta jo dala Roosevelt in Churchill 1;4. avgusta 
1941, ter deklaracija ·združenih narodov, Iti Jo , je 

1. januarja 1942 v Washingtonu podpisalo 26 držav. Tedaj 
se je tudi prvič uporabil izraz „Združeni narodi". Sledila 
je konfere11ea v Moskvi 1. novembra 1943, ko so se že 
pokazali prvi jasni obrisi bodoče organizacije. Izjava s te 
lmnfcrence je bila potrjena 1. clecembr.a 1943 v Teheranu 
na sestanku med Churchillpm, Rooseveltom in Stalinom. 
Njihova deklaracija j-c poudarila potrebo ustanovitve mednarodne 
.organizacije, osnovane na principih suverene 'enakopravnosti 
vseh miroljubnih držav za ohranitev mfru in 
varnosti jlll svctJu. V avgustu 1944 je bila v dvorcu Dum


barron 6ab pri Washlngtort~ konferertca predstavnikov 
Kitajske, Sovjetske zveze, ~A in Velike Britanije. Sestavljen 
je bil prvi načrt Organizacije združenih n~rodov, ki 
je pozneje služil kot osnova za izdelavo „ustavne listine". 
Odločeno je bilo tudi, da se takoj po končani vojni skliče 
ustanovna konferenca v San Fr.ancisku. Na tej prvi povojni 
konferenci se je 26. VI. 1945 zbralo 51 držav ustanoviteljic. 
Navzočih je bilo vseh 22 držav ameriškega kontinenta, 
14 evropskih, 9 azijskili, <ločim so Afriko zastopale 
samo 4 države, Oooanijo pa dve. 

Danes je zbor članic OZN domala podvojen. Število 
evropskih držav se je povzpelo na 26 in prav toliko je 
afriških, azijskih pa 24, medtem ko zastopata Oceanijo še · 
vedno le d_ve . državi. V palači OZN na East Riverju v New 
Yorku so potemtakem danes akreditirani zastopniki-deveti.
ndevetde,setih držav. 

Razporejene po kontinentih z \:latumi sprejetja v članstvo1 
se vrstijo takole: 

EVROPA 

Albanija -t',4. XIL 1955 
Avstrija -1,4. XII. 1955 
Belgija -1945 
Beloruska SSR -1945 
Bolgarija -14. XII. 1955 
l°:SSR -1945 

' Druiska -19.45 , 
Finska -i"4. XII. 1955 
Francija• -1945 
Grčija -19.45 
Irska -14. XII. 1955 
I8l4ndija -19. XI. 1946 
Italija -14. XII. 1955 
Jugoslavija -1945 
Luksenburg -1945 
Madžarska -'-14: XII. 1955 
Nizozemska -1945 
Norveška -1945 
Poljska -1945 
Portugalska -14. XII. 19515 

• 

Romunija -14. XII. 1955Sovjet,
ska zveza -1945 
Španija -14. XII. 1955 
Švedska -19. XI. 1946 
Ukrajinska SSR -1945 
Velika Britanija -1945 

AZIJA 

Afganistan -19. XI. 1946 
~urma -1~. IV. 1948 
Cejlon -14. XII. 1955 
Ciper ,_ 20. IX. 1960 
Filipini -1945 
Indija -1945 
Indonezija -28. IX. 1950 
Irak -1945 
Iran -1945 
Izrael -11. V. 1949 
Japonska -18, XII. 1956 
Jemen -30. IX. 1947 
Jordanija -1,4. XII. 1955 
Kambodža -14. XII. 1955 
Kitajska (kuomintanška) -1945 

62 


1. ,,: .. (. ,1), 
·l 

\ ' ·'t \~ 

Laos 

btiiANlJA '111 

LibanoJI -1945 

Avsh-alija -1945 

Malaj,slrn ·zveza -17. IX. 1957 

Nova Zclw1ilija -1945 

Nepal -14. XII. 1955 
Pakistan -30. IX. 1!J4i 

~stop v ,OZN je odprt vsem državam; ki so voljne in 

Saudova Arahlja -1945 

spo.sobne izvrševati obveznosti, izhajajoče iz ustanovne Ji. 

Sirija (ZAR) -1945 

stine. Za sprejem sta potrebni dve -tretjini glasov v gene• 

Tajska -16. XII. 1946 

ralni skup 
ščini, ki sprejem~ k_andidate 1ia priporoč 
ilo var


Turčij 
a' -1945 

nostnega ,sveta. S svojimi prošnjami za članstvo doslej 
niso uspele prodreti: 

AFRIKA 
LH Mongolija (ki pa je zanjo že _ sklenjeno, da jo 
Dahomej -20. IX. 1960 

sprejmejo na letošnjem zasedanju), Severna Koreja, Južna 
Centralnoafriška republika 20. IX. 1960 

Koreja, . Vi,etnam in Južni Vietnam. 
C:ad -20. IX. 1960 

Na zadnjem, XV. zasedanju je generalna skup 
ščina 

Egipt (ZAR) -1945 

sprej,ela resolucijo, ki nesam,oupravnim ozemljem pod skrb


Etiopija -1945 

ništvom OZN' zagotavlja '}>ravico imeti svoj~ predstavnike 

Gabon -20. ·1x. 1960 

v raznih organizacijah OZN. Ta ozemlja so: Tanganjika, 

Gana -8. III. 1957 

ki je sedaj v upravi Velike Britanije, Ruanda-Umndi,, v 

Gvineja -12. XII. 1958 

·upravi Belgije. Novo Gvinejo in otok Nauru upravlja 

Južnoafriška unija -1945 

Avstralija. Na o 
točju Zahodne Samoe, ki ga je doslej uprav


Kamerun -20. IX. 1960 

ljala Nova Zelandija, je ~il v letošnjem maju pod 111adzor


Kongo -20. IX. 1960 

stv,0111 OZN plebiscit in bo dežela 1. j_anua1:ja 1962 postala 

Liberija -1945 

neodvisna. Bivši japonski mandatni otoki Karolini in pa 

Libija -14. XII. 1955 

Marshallovo otočje so danes pod skrbništvom ZD-A, ki pa 

Malgaška republika -20. IX. 1960 

so otoka Bikini in '.Enivetok v Marshallovem o 
točju progla-

Mali -28. IX. HJ60 · 

1 sile zu strateško, podro 
čj 
e, nad katerim imata nadzorstvo 

Maroko -12. XI. 1956 

vumostni in skrbniški svet OZN. 

Niger -20. IX. 1960 

C:e se sedaj ozremo na svetovni zemljevid, vidimo, aa 
Nigerija -7. X. 1960 

je še nekaj suverenih držav, ki še niso članice ~N. V 

Obala ,slonove kosti -20. IX. 1960 

Evropi sta to Zvezna republika Nemčiju in Demokratska 

Senegal -28. IX. 1960 

republika Nemčija 
. Svicu, ki je evropski domačin OZN, 

Somalija 20. IX. 1960 · · 

smatra, da njeno č 
lans 
tv.o v OZN ne bi bilo v skladu z 

Srednji KoJ1go -20. IX. 19§0 

njeno politiko tptnlne nevtralnosti. V Aziji, razen že . 

Sudan -12, XI. 1956 

omenjenih LR Mongolije, Demokratične LR Koreje, Repu


Togo -20. IX. 1960 

blike Koreje, D 
emokratične republike Vietnama in Repu-, 

Tunis -12. XI. 1956 

blike Vietnam, tvori naj 
ve 
čjo belo liso 111a zemljevidu 

ZAR -(glej Egipt in Sirija) 

' Ljudska republika Kitajska. Poleg nje v Aziji ni č 
lanic 
a 

-Zgornja Volta -2Q__ IX. 1960 

OZN kneževina Ilutan. Kuvait, · ki mu je Velika Bri~nnija 

~ -,·· • 

v letošnjem juniju priznala formalno neodvisnost,. je že 

AMERIKA 

z~prosil · za člunstvo v ZN. Od neodvisnih držav Afrike sta 
Arge)1tina -19.45 Mavritanija in Sierra Leone, •ki še nist_a utegnili biti spreBolivija 
-19.45 jeti. Medtem je v letošnjem aprilu bil že storjen sklep o 
Brazilija -19,45 sprejetju Mavritanije na prihodnjem plenarnem zasedanju 
Cile -1945 / generah1e skupščine 
. 
Dominikanska republika -' 1945 , Ko se bodo vse držuve z onhni vr,ed, ' ki so danes še 
Ekvador ---, 1945 pod kolonialnhn _gospostvom, znašle pod okriljem OZN El 
Salvador -1945 takrat bo ta svetovni parlament dobil svojo dokončno obliko 
Gvatemala -194.5 in pruvi pomen. Ta ča 
s ne more biti več dal 
eč. 
Haiti -1945 
HoJiduras -19'45 

Vilko Fi!nžgar 

. Kanada -1945 ( 1 
Kolumbija -1945 
,, Kostarika -1945 PREBIVALSTVO ZPRUžENIH DRžA V AMERIKE 

Kuba -1945 PO šTETJU LETA 1960 
Mehika -1945 
Nikaragva -1945 Združene države Amerike že od leta 1790 vsakih 10 
Panama -1945 let redno ~tejejo svoje prebivalstvo. Ob pryem · popisu so 
Paragvaj -1945 ' tedanje le 2,3 km2 obs 
egajo 
če ZDA štele. 3;g29_214 p'rcbiPeru 
-19.45 valcex, ob zucl.njem štetju leta 1960 pu ~o našteli že 
Urugvaj -1945 178,323.175 ljudi (9,4 milij. km2). V p1·imerjuvi z zadnji,m 
VeJiezuela -1945 štetj,em leta 1950, ko je živelo v ZDA 151,325.798 prebiZDA 
-19.45 valcev, se . je do leta 1960 število pove 
čalo .za slwraj1 28 

63 


milijonov l3ucli, irnr p01tieni p~rast za ill,š%·, 11 o je naj ve~ ()ziroma o·J Oklahome Jo Kentuckyja le kategoriji 0-itio/o, 
v našem stoletju, če izvzamemo prvo <lesctlei:je 1900-1910, Arkansas (-6.50/o) in Mississippi (O.Oo;o) pa celo nazaduj-eta. 
ko je pr,ebiv;alstvo naraslo .za 210/o. Neznaten napredek oziroma stagnacijo so zabeležile tudi 

Kot je pričakovati, pa ta porast po· posameznih podnekatere 
države na severovzhodu kot Pennsilvanija (7.80/o), 
ročjih ni enakomeren. Najbolj naraščajo_ zapadne oziroma Vermont (3.20/o), Maine (6.lO/o) in Massachusetts (9.80/o). 

~ 20% ali več narasla 
~10·20% 
f~~~~,>I 0„ 10 % 
C==:J manj 
povprečje ZDA ~ 
o narast manj kot 0,1 % 
jugozapadne ~ržave, pripadajoče tihomorskemu oziroma 
gorskemu · območju 
, . pa nekatere južne države! Tako je 
Florida porasla kar za 78.70/o, Nevada . za ?8.20/o, Aljaska 
za 75.80/o, Arizopa za 73, 7 O/o, Kalifornija za 48.5 0/o. itd. 
Tudi ostale države iz tega področJa presegajo porast za 
200/o , Isti kategoriji pripadata . le še dl'Žavi Michigan 
(22.80/o) in Ohio (22.1 O/o) iz jc-zersko--0h.ijskcga področja, 
pa Delawal'e (40.30/o), Maryland (32.30/o), Connecticut 
(26.30;0,) i1~ New· J,ersey (25.50/o), ki pripadajo že klasičnemu 
severovzhod1{emu industrijskemu · področju. Manjši, a še 
vedno 10-200/o-11i porast so dosegle severne države tiho111orskega 
oziroma go;·sfoega· območja, ostale države j~zerskoohijskega 
področja 
, ~rbvici New Y_ork (13.20/0) in New 
Hampshire (13.80/o) iz Severovzhoda in vse ostale Južnoatlal).
tslf!') <lržave, z izj.emo Zapadne Virginije,. ki je edina 
v tem področju utrpela celo nazadovanje za -7.20;0. V 
obn~očju prerij v centralnem pasu ZDA p~:ipadajo kategoriji 
~0-200/o samo Miimcsota (14.50/0) in Kansas (14.3 
odstotkov), sicer, pa je ob zadnjem popisu to agrarno 
področje ponow1() izkaza\o le rahel napredek oziroma 1ag11aeijo, 
saj,' spadajo državice od Severne Dakote _do Alabame 

č:e na kratko ·povzamemo, je slika, rasti prebivalstva 
v ZDA v !etil~ 1950-1960 nasJ.ech1ja: 

Prebivalstvo Porast v O/o 
Področje 1960 1950-1960 

ZDA v celoti 1793,23175 18.5 O/o 
Nova Ahglija 10 509 367 12.8 O/o 
Srcdnj,eatlm1tske države 34168 452 13.3 O/o 
Jez·ersko-ohijske države 36 225 024 19.2 O/o 
Severne prerijske države 15 394115 9.5 O/o 
Južqoatlantske d1'žav.e 25 971 732 22.6 O/o 
Države srednjega JV 12-050126 5.0 O/o 
Zapadne države Juga 16 951255 16.6 O/o 
Gorske države · 6 855 060 • 35,1 O/o 
Til10occanske države 21198 044 40.2 0/o 

Zanimivi so tudi podatki o rasti ameriških mest, ki 
nam gornje ugotovitv,e samo potrjujejo. ZDA so imele leta 
1960 128 mest z nad 100.000 prebivalcev. Med njimi je 
bilo pet milijonskih mest, kf z izjemo Los Angelesa, ki je 
porasel za 24.30/o (2,450.068 prebivalcev), nazadujejo, Tako 


je New York (7;710.346 prebivalcev) nazadoval za -2.3"ojo°, 
Chicago (3,51L648 preb.) za -3.O0fo, Philadelphia (1,971 239 
preb.) za -4.80/o in Detroit (1,654.125 preb.) celo za 
-1O.6 0fo, Prav inter,esanh10 je, da največjega porasta niso 
zabeležila stara velika mesta, ampak sfooraj neznana mesta 
predvsem na Zapadu in Jugu, ki marsikatera med njimi 
leta 1950 še niso dosegla niti 100.000 prebivalcev. Tako je 
za več kot 10O0/o napr,edovalo mesto Anaheim, Kalifomija 
(6100/o -103 .. 405 preb.), Tucson, Arizona (36O,50/o 


209.305 preb.), TorT~nee, Kalifornija (352.50/0 -100.635 
preb.), Phoenix, Arizona (3O6.6 0/o -434.277 preb), Newport 
News, Virginija (1660/0 -112.684 pr.eb.), Tampa, 'Florida 
(117.10/o -270.685 preb.), San Jose, Kalifornija (11l.50fo 
-201.490 preb.), El Paso, Texas (109.40fo _ 273.212 . 
preb.) in Albuquerque, New Mexico (105.20/o -198.711 
prebivalcev). 

Tudi porast za 50-1000/0 v desetletju 1950-1960 so 
zabeležila v glavnem mesta z 100.000 -250.000 prebivalci 
in to iopet pr,edvsem kalifornijska in teksaška mesta. 
Sem bi šteli mesta Houston, Texas (932.630 pfob.), Dallas, 
Texas (672.424 prnb.), San Diego, Kalifomija (544.496 
preb.), Wichita, Kansas (254.059 preb.), St. Petersburg, 
Florid~ . (177 .927 preb. ), Corpus Christi, Texas (165. 724 
preb.), Amarillo, Texas (136.199 preb.), Lubbock, · Texas 

(125.951 preb.), Gueensboro, Severna Kawlina (119.18,4 
preb.) in Topeka, Kansas (118.561 preb.). Nasprotno pa 
pripadajo mesba, v katicrlh je v desetletju 1950-1960 prebivalstvo 
upadlo za več kot 100/o, skoraj izključno severovzhodnemu 
industrijskemu področju ZDA. Tako je na 
primer mesto Providence, Rhode ~land nazadovalo za 
POLITičNE SPREMEMBM: V AFRIKI 

Generalna skupščina OZN je na sv,ojem XV. zasedanju 

15. decembra 1960 sprejela deklaracijo, ki jo je predložilo 
42 držav Azije in Afrike. Ta deklaracija poudarja, ·da· je 
treba hitro in brezpogojno likvidirati kolonializem v vseh 
olmkah in pojavih. 
Istega dne je generalna skupščina odbila zahtevo Portugalske, 
da bi se njene kolonije smatrale za prekomorske 
„province'', in je te posesti proglasila za nesamoupravna 
ozemlja. To pomeni, da je l"ortugalska dolžna svojim kolo-· 
nijam om~gočiti čim prejšnjo osamosvojitev. 

Neodvisne države Gana, Gvineja in Mali so' 25. XII. 
1960 proglasile ustanovitev Unije. Gane, G vi ne je 
in. Mali j a,-ki bo uvedla skupno gospodarsko in f:nančno 
politiko. Gana in M~li sta se sporazumeli tudi o mtanovitvi 
skupnega parlamenta. 

Od 4. do 7. januarja letos je v Casablanci zasedala 
konferenca neodvisnih afriških držav. Sprejeta je bila 
„a'f riška d c k I ara c i j a", ki zahteva likvidacijo vseh 
oblik kolonfolizma in ugotavlja od 
lo 
čnost afriških narodov, 
da si pridobe in ohranijo popolno in ne samo formalno 
političi~o in gospodarsko neodvisnost. Gospodarska in socialna 
politika Afrike mora biti usmerjena k izkoriščanju 
naravnih bogastev Afrike tako, da bi bila tn bog11stva pravično 
rnzdeljen11 na· vse afriške narode, · 

-l7.O0jo' (206.352 preb.), Boston, Massachusetts za -14.90/o 

(682.303 preb.), St. Louis, Missouri za ·-12.80/o (747.127 
preb.), Seranton, Pansilva11ija za -12.20/o (110.273 pr,eb.), 
Knoxville, Termessee za -11.80/o (110.089 preb.), Pitts)jurgh, 
Pensilvanija za -11.70/0 (597.745 prcb.), Trenton, New r 
Jersey za -10.90/o (114.015 preb.), da ne • on10njamo ponovno 
n1ilijonakih mest, o katerih smo :i:e govorili. 
Pri tem moramo poudariti, da so mesta na severovzhodu 
ZDA doslej stalno naraščala, čeprav neenafoomemo in da 
se je sedaj prvič v zgodovini zgodilo prav : obrat110 ! V 
nasprotju z njimi pa mesta na Jugu in Zapaclu povsod 
močno naraščajo. Ta pojav je vsekakor močno kompleksen 
in zahteva podrobnejših proučit 
ev 
. Delno ga je vsekakor 
pripisati silni motorizaciji, ki · ljudem omogoča, da .se naseljujejo 
tudi daleč izven mestnega -obmo 
čja 
,, a da z avtom 
vseeno hitro dosežejo svoje delovno mesto. Sploh pa se v 
ZDA opaža premikanje prebivalstva od SV proti JZ, kjer 
so močno porastla predvsem mesta, v katerih se j,e naselila 1 
kemična industrija in industrija na.Ete. Zeli se, da industrijski 
SV močno izgublja .na svoji osrednji funkciji in da se 
industrija -močno decentralizira. 

VIRI: . 

1. Wittlumer Kurt: Ei11ige ·Ergcbnisse 'der Ziihlung 1960 
in <len' USA -Petcrmmms gcographische Mitteilungen, 
Gotha 1961 Jhg 105, 1 . . 
2. Kniibel Hans: Die ·Enhvickh.mg dei· Grossstiidte in den 
USA im letzten Jahrzclmt -Geogruphischc lhmclsehau, 
Braunschweig 1960, Jhg: 12, NR 12. · ' 
T. šifrer 
• 

novice 

,Na konfer,enci so sklenili ustmioviti a f r i š k o. p o -
svet oval n·o skupščin o s političnim 
, gospodarskim 
in kulturnim ,odborom ter sfoupnin1 afriškin~ vrhovnim. vojaškim 
poveljstvor,n za zaščito svobode l~ontinenta in neodvisnosti 
afriških držav. 

'Sredi fobruarja. letos je bil v bivšem .britansfoein Kamerunu 
plebiscit. V južnem ·delu ·s·o se volivci 'izrekli za 
zdruiitev ·z republiko Kamerun ·(neodvisna od 11.' I. 1960), 
V severnem delu britanskega Kameruna s·o se ·vol~vci izrekli 
za unijo z Nigerijo. Ker pa je ·plebiscit tamkaj p'otekal .pod 
pritiskom, je parlament l'epublike E:amert111 izglasoval n :'solueijo, 
s katero zaht,eva, da OZN ,, se,•emem Kamerunu 
ponovno organizira plebiscit v · demokratičnih pogojih. 

V Freet4wnu so 25. aprila letos razglasili · neo·dvisno!it 
SIERRA LEONE. To kolonijo so leta 1787 ustanovili Britanci, 
da bi na obalah naseljevali osvobojene sužnje ·-podobno 
kot v Liberiji. Z njimi se je pri.selilo tudi nekaj 
belcev, ki se imenujejo „kreoli", čeprav niso španskega 
porekla. Teh je danes kakih ,400.000. Trgovina je skoraj 
docela v rokah kakih 2500 priseljenih Libanoncev. Letu 
1808 je kolonija postala kronska posest. Nad notranjostjo 
dežele pa je bil 1896 razglašen protektorat. 
Sierra Leone sodi med najbolj zaostala in neriazvita podl'OČja 
Afrike, kjer se je kolorpalno i 
,d,qriščanj 
e 'poscbrio 
močno i~življalo nad clo:tllaČiaj, 


Na 7.2.326 km2 živi 2,200.000 prebivalcev. Glavno mesto 
F r 'l'l e to w n jih šteje 77.500. Polovica prebivalstva se 
bavi s poljedelstvom, ki pn je še nerazvito, čeprav ima 
vse .možnosti za razvoj. V :remiji so znatna l 
ežišča železove 
in kromove rude, reke so polne zlata in dimnantov. Izvažajo 
v glavnem žejezovo ·rudo, diamante, kokosove or,ehe, kavo 
in kakao. Velik energetski potencial voda je še poysem 
neizkoriščen. Industrije ni. Potrebni bodo veliki napori, da 
ee· po kolonialn(lm režimu namenoma zanemarjeno gospodai-
Btvo dvigne. 

Vlada nove držav-e bo sedaj v svobodi prve rniporc 

usmerila v š9Jstvo in prosveto. Pridobiti si hoče kadre in 

strokovnjake, da ho lahko pričela z industrializacijo de. 
žele in se tako dvignila iz zaostalosti. 
Kot svobodna država se je Sierr~ Leone pridružila 
Commonwealthu. 

Izvajajoč odločitev lanskega oktobrskega referenduma, 

so 31. maja ietos :v Južnoafriški uniji razglasili r p ru 


b I i k o, ki hoče suvernno odločati o svoji notranji politiki 

in odnošajih ~ed prebivalci. S tem je pretrgala 155-lcLne 

stike z (brlitalli!kO krono, namesto britanske kraljice je sedaj 

predsednik republike suvJren.i šef države: 

Preden je razglasila republiko, je morala Južnoafriška 

unija zaprositi za nadaljnje članstvo v britanski skupnosti. 

Ker, se pa ostale članice ne strinjaj/o s politiko ras11e segre


gacije, so se izrekle proti skupnosti z Južnoafriško runijo, 

če se ne odreče .i'ipartheidu. Politično vodstvo Južnoafriike 

r.epublike se je ra3e odločilo za izstop iz Commonwealtha. 

KATARA ' 

Južno od Črte R!Alamein -oaza Siva se vzhodni rob 

Libijske planote strmo ruši v tri sto metrsko globino -

na dno katarske depresije, kate re najnižja točka je 13·4 m 

pod morsko gl~bino. Vsa depr,esija, ki je po površini do


mala ~neka Sloveniji, meri 19.500 km2 in se razteza v 
· dolžino 250 km ter širino 120 km. J."ovpr,ečna globi.na 
znaša 50 metrov. Dno tega puščavs 
kega kotla tvori slano 
močvirj 
e, 
· prekritJo s tenko solnato skorjo. V neznošni vročini 
in z'adušljivi atmosferi j,e le stežka moč najti kako 
sled življenja. 

Ta odlj\tdni košč 
e 
k :remije je že· pr,ed več ko 30 leti 
zbudil zanimanje strokovnjakov: Geografi Bali, Hellstroem 
in v novejši dob~ Murray, ki so proučevali Kataro, so se 
prav posebno .,:animali za podzemeljske tokove, ki pod 
Libijsko puščavo teko od juga proti sevetm in se končuj 
e 
jo 
vprnv 'v kat.arskem močvirju, kjer izparijo. V egiptovskem 
delu Libijske , puš 
čave je vrsta oaz, v katerih j,c življenje 
odvisno od teh podzemnih 'voda. Zato je g-eograf Bali izrazil 
misel,. da l;>i že delna napolnitev depresije Katare z vodo 
dvignila nivo podtalnih tokov in s tem olajšala črpanje 
votle v omenjenih oazah. Zato je bila 1933 takoj z odobravanjem 
isprejeta zamisel o načrtu dovajali morsko vodo 
iz Sredozemskega morja po kanalu v katarsko kotanjo in 
pri 'tem izrabiti vodni padec za pridobivanje e 
lektrič.ne 
energije. Projekt, zu tiste čase še precej fantastičen 
, dob:ivu 
z napredkom tehnike vse bolj realno :0snovo. Vladu ZAll 
je v načrh1 brž spoznala veliko pridobitev za Egipt in je 
zamisel sprejela v ruradni program za razvoj dežele. Poverila 
je prou 
čev 
anje in sestavo načr 
ta skupini nemških strokovnjakov, 
ki imajo nalogo, da do 1963 predložijo podroben 
elaborat, Treba. bo uajpr,ej odstraniti mine, ki so bile t~d 

obilno posejan,e v drugi svetovni VOJm, geološko-petrogr.
afsko pro'u 
č 
iti sestav.o tal in določiti intenziteto izhlapevanja 
bodoče 
ga umetnega jezer.a. 

Idejni načrt predvideva na najkrajši razdalji od Sredozemskega 
morja izkop 10 km dolgega kanala do 60 km 
dolgega podzemskega predora, pravzaprnv dva preqora 
premera 16 m. Izvrtati jih bo treba v mehak peš 
če 
njak in 

· obdati ·z betonskim plai'ioem, kajti tam po vsej verjelnosti 
tudi 200 m pod zemljo ni ~ive skale. Po teh ceveh bo v 
lcotanjo pritekalo 600 1113 vode na sekundo. To je .'tista 
:količina, ki bo izparela z 12.000 km2 P<?vršine bodočega 
jezera in vzdrževala njegovo gladino konstantno na viši.ni 
60 m pod morsko gladino. Tolikšen je namreč predvideni 
padec za generatorje hidroelektrarne, ki bo proizvajala 
tri milijone kilovalnih. tu· energije na leto. Pri dotoku 
pOO m3/s se bo je:wro polnilo 75 let. Z njegove površine 
bo izhlapevalo dnevno 50 mil. m3 jezerske vode. Večji del 
te se bo v obliki dežja podnevi in rose v hladnih poščavskih 
nočeh vračalo na zemljo v -neposredni okolici jezt,ra 
in sčasoma pretvorilo puščavo v zeleno in rodovitno pokrajino, 
kjer se ]JOdo lahko naselili ljudje iz ostalih prenaseljenih 
predelov Egipta. 

Je:rero pa bo povzr-očilo tudi že omenjeni dvig taln,c 
vode v oazah Baharij, Farnfa, Dakla in Karga ter tudi tam 
izboljšalo življenjske pogoje. Razen tega bodo zelo verjetno 
irnstale še ,nove _oa,;e, Podzemske reke ne bodo več 
brezkoristno izhlapevale v Katarskem močvir-ju. Slano jezero 
bo .da1alo ogromne koli 
čine soli, µa njem se bo 
razvilo ribištvo in plovba, zaradi namakanja se bo klima 
pokrajine povsem spremenila . . Električno energijo bo hidroelektrarna 
pošiljala v 180 km 'oddaljeno Aleksandrijo in 
BOO km dal 
eč v Kairo. El,cktrarna bo delala s polno 
zntogljivostjo ,ob konicah porabe električr1ega tok;, zato bo 
obratovala zelo eko 
nomično 
. 

Projekt Katam je i11ačica Asuanskega · jeza, a je s 
stroški 137 milijonov funtov za gradbena dela trikrat 
cenejši od slednjega. Izgraditev pl'ckopov je predvidena v 
pelih letih. 

Clovek bo tu s krepkim in globokounmim zamahom 
zopet enkrat spreme11il del pustega obličja naše Zemlje v 
cvetočo pokrajino. 

REPUllLIKA CIPER 

Po burni zgodovini, v kateri je Ciper neprestano menjaval 
gospodarja, je Velika Britanij'a v · dogov,oru s tm:; 
Jcim sultanom 4. junija 1878 ofoupirala otok, ki je for, 
~alno ostal turška last, dokler ga niso 1914 1)1\oglasili za 
britansko kronsko kolonijo, ker_ je Turč 
ija postala v prvi 
svetovni vojni nemški zaveznik. 

Leta 1928 ob petdesetletnici britanske okupacije pa je 

" 

. prišlo do nernirov, ki so se 1931 pričeli spremi,njati v 
oboroženo vstajo. Grlu, ki so pr-edstavljali tri četrline tedanjega 
prebivalstva, so zahtevali združitev z Grčijo. Gibanje 
se je imenovalo „enosis" -zedinjenje. Britanci so 
vstajo ·zatrli in v.so oblast prenesli na britanskega guver11erja. 
Med drugo svetovno vojno je bil Ciper zelo po111embna 
baza ztweznikov v ~,zhoclncm Sr~dozem!Ju, pod,olmo 
kot je bil vso ' svojo zgodo;ino odskočna c1:eska za 111ap11d na 
druge države. Po vojni je pokret enosisa začel :r.opct oživljati. 
Grško-turški antagonizem ga je še razpihoval, dokler 
ni l. aprila 1955 ciprska ilegalna organizacija EOKA začela 
z oboroženo borbo za priključiticv h Grčiji. Selc po mučnem 

66 


političnem manevriranju na ~oldrugoletnih pogajanjih in 
po petih letih boja so se z Britanci sporazumeli za ustanovitev 
samostojne države. Neodvisna republika C:IPER je 
bila proglašena 16. avgusta 1960. Na začetku lanskega 
zasedanja generalne skupščine je bila sprejeta v članstvo 
Združenih narodov, ~ letošnjem marcu · pa . za člani'co 
. 
Coinmonwealtha. 

Vendar po 82-letni britanski kolonialni nadvladi priborjena 
svoboda te majhne dežele ni povsem neskaljena. 
Spričo važnega strateškega položaja so si namreč Britanci 
na p9gajanjih izgovorili vojaška oporišča v Akrotim in 
Dhekeliji ter deset poligonov za vojašfoe vaje in raketne 
baze. Tudi ooste so ostale pod britansko kontrolo. 

Ustava republike določa trodomni parlament 'z grškim, 
turškim in predstavu'iškim domom. V predstavniškem domu 
je 35 grških in 15 turških poslancev. Naroqnostno razmerje 

,f! v državni upravi in službah je torej 7 : 3. Predsednik , 
republike je Grk, podpredsednik pa Turek. Grb republike 
je lovorov venec, v sr,cdini' pa bel golob ~ oljkovo vejico 
· v kljunu. 
Otok Ciper je po velikosti tretji otok v Sredozemskem 
marju. Meri 9252 km 2. Na njem živi · 450.000 Grkov in 
' 110.000 Turkov. Glavno mesto je Nicosia, kjer je naseljena 
deseµna prebivalstva otoka. 
Otok ni bogat. Rudarstvo, ki ima svoj začetek v predzgodovinski 
dobi, krije danes 500/o izvoza z azbestom, 
mavcem, železovo, kromovo in bakrovo rudo. Precejšen del 
dohodkov vrže turizem. Industrije pravzaprav ni, obstoja 
le ena pivovarna. Poljedelske pridelke predelujejo bolj na 
obrten način in izvažajo vino, rozine in agrume. V gorah 
razvito ovč 
arstvo daje za izvoz kože in volno. 
Nekako čez sredino otoka, položena med dva gorska 
hrbta, se I razteza plodna ravnica Mesaoria, ki je središče 
poljedelstva in gospodarstva. Skoznjo se vije tudi edina 
železnica od vzhodne do zahodne obale in veže najpomembnejšo 
luko Famagusto na vzhodu z, Niloo:6.jo · v središču, kjer 
je civilno le 
tališče. Sicer je v Mesaoriji še šest pomembnih 
vojaških letališč. Najboljša cesta vodi iz 'Famagnste skozi 
Nikozijo v Limasol --drug.o pomembnejšo _luko otoka, 
tretja pa je Larnaka. 
Klima na otoku je rolo sušna. Od povprečnih 500 mm 
dežja na leto pade večjna pozimi v gorah,' zato je zemlja 
t, -najbolj potrebna namakanja. Urediti to in 'razviti industrijo 
je sed~j naloga dobrega državnega aparata in razmeroma 
urejenega gospodarstva, ki z njima razpolaga ta mlada 
republika. 

V. Finžgar 
· JUGOSLAVIJA IN IZVOZ ALUMINIJA 

LJ Industrija aluminija v Jugoslaviji je dobro poznana 
v svetu. Zato j,e tudi vedno večje povpraševanje po naših 
izilelkih. Leta 1959 smo izvozili 7648 ton in leta 1960 

10.000 ton kovine. 
ELEKTROENERGIJA V ITALIJI 

Italijanske termocentrale in hidroelektrarne so leta 
1960 proizvedle več kot 54 milijard kilovatnih ur električne 
energije. Zadnja leta ta številka stalr;io narašča 
. Leta 1958 
so zabeležili 44 milijard in leta 1959 pa 47 milijard kilovatnih 
ur električne energije. Delež energije, pridobljene v 

67 

termooontralah se vsako leto manjša. Leta 1958 so proizvedle 
10, naslednje leto 9,8 in leta 1960 pa 8,9 milijard 
kilovatnih ur. Produkcija mnaščajočc ,energije v hidroccntr.
alah se je gibala takole: leta 1958 35, leta 1959 37,7 in 
leta 1960 45,3 milijard kilovatnih ur. 

IZSELJEVANJE IZ ITALIJE 

Lansko leto se je zopet povečalo izseljevanje iz Italije. 

Največ delavcev odide v evropske ddave, veliko manj pa 

v čezoceanske. 
· Leta 1960 je odšlo kar 400.000 dela,1cev, in 

to največ v Švico (200.000), Zahodno Nemčijo (140.000), 

Francijo (20.000) in v Anglijo (10.000). 

Na druge kontinente jih je šlo največ v Ameriko, in 

1:o v Kanado (16.000), ZDA (12.000), Venezuelo '(9.800), 
Argentino (4,300) itd. V Avstralijo je šlo 16.000 delavcev. 
BOLGARSKO GOSPODARSTVO 

Bolgari posvečajo razvoju industrije veliko skrb. Od 
leta 1939 ·do 1958 se je industrijska proizvodnja• dvigniln 
za 231 °/o. Pred vojno so na primer morali uvažati velike 
looličine žv,eplenc kisline, kavstične sode, svincn, · cinka, 
karbida, cementa, kaolina, sladkorja itd. Danes pa že vse 
te proizvode izvažajo. Težave so z energetskimi viri. Bolgarija 
mora namreč uv.nžati premog, električno energijo in 
nafoo. Kljub napredku, ki ga je dosegla v železarski industriji, 
ho na ko~cu petletnega pla"na (1961-1965) še vedno 
navezana ua uvoz približno polovico železarskih izdelkov. 
Vedno več m'orn uvažati strojev.· za op;cmo novih tovar~1. 

Država ne izvaža več nekaterih tradicionalnih kmetij


skih proizvodov kljub dvigu kmetijske produkcije za 190/o, 

Narašča pa izvoz predelanih izdelkov. Izvoz drugih artiklov 

je močno omejila. Tobak je nekoč predstavljal več kot tri 

četrtine vsega izvoza. Danes se je ~nižal za nekaj več kot 

.eno desetino, ker se je d~lež drugih proizvodov močno 

povečal. Največ tobaka izvozijo predelanega v cigarete in 

cigare, Sadje predelujejo v mezgo in sokove. Meso izvažajo 

v obliki predelanih mesn~h izdelkov. 

Tudi glede zunanje trgovi•Iiske · zamcnjav,e so nastale 

spremembe. Se l. 1948 je šlo 86 odstotkov oolotncga bol


garskega izroza v vzhodne 'dr-žave. Po letu 1953 pa je delež 

izvoza v zapadne države vedno večji. 

POLJSKO G,OSPODARSTVO LETA 1960 

Gospodarstvo na Poljskem stalno napreduje in le v 
ne\rnterih postavkah niso dosegli plana. Povečala se je 
proizvodnja energetskih virov. Produkcija premoga se je 
dvignila na 104 milijone ton, električne energije· na skoraj 
30 milijard kilo,;atnih ur. Jekla so proizv,cdli 4,7 milijonov 
1:on, pločevine 4,4 milijone ton itd. Izdelavi gradbenega 
materiala posvečajo veliko važnost. Tako so leta 1960 
poljske oomentar:ne izdelale 4,9 mil. ton cementa. Kemična 

"industrija se je povečala za ,20 odstotkov. Ladjedelnice so 
v petletki (1956-1960) napravile šestdeset ladij v skupni 
tonaži 225.000 ton. Ob koncu leta 1965 bo poljsko oceansko 
ladjevje imelo že 800.000 ton ali 102 ladji. 

Kmetijstvo se je v pdme'rli s prejšnjimi leti izboljšalo. 
Tudi v bodoče planirajo napredek, po petlet11em planu 
(19'61-1965) za 22,0/o, 

. 


GOSPODARSTVO čSSR LETA 1960 

češkoslovaški statistični ,urad • navaja za leto 1960, da do. 
mača industrijska pr.oizvodnja hitro napreduj-e. Zlasti. težka 

• industrija je dosegla velik napr,edek zaradi vdikih količin 
dobreg·a Črnega premoga in železove rude. Samo antracita 
so nakopali prefoo 26 milijonov, rjavega premoga 55 in . 
lignita tri ilulijorte · ton. Produlrnija j-ckla se je povzpela 
na 6,8 milijo110v in litega železa na 4,7 milijonov ton. 
Nakopali so več kot tri milijone ton ·železove rude. 
NAčR'fl GOSPODARSTVA SZ 

Načrt Sovjetske zveze predvideva (do l.et~ _ 1965) močan 

por.as.t i;1dustri,jske proizvodnj•e. Lani je napredQvala za 

10 1odst~tkov, čeprav so sl~rajšali dn,ev1u delov1ii čas pa 

sedem ozir.mna na šest ur. 

Izkop premoga naj bi povečali' od sedanjih (leta 1960) 

513 na 600: milijonov ton , v' letu 1965. Vdiko večjj bo 

pora&t proizvodnje 1rnfve. Leta 1958 so naČTpali 113, leta 

1959 130 in leta 1960 •pa 148 milijono,, ton nafte ; čez pet 

let pa jo . nmncr,avajo . 230 milijonov to11. Produkcija elek


trične energije se naJ povdia na .500 milijard kifovat11ih 

f'tr, To je ·napr,edek glede ~rn J.cto 1960, ko je znašala 292 

;nilijard ldlovat1uh ur. Surovega jdda bodo napravili ·okoli 

90 milijonov to1~. Leta 1960 so ga _65 in J.cta 1959, pa 

59 milijono:1„ ton, 

PRIDELEK . PšENICE V SVETU 

Svetovna pro'dukcija pšenice od leta do leta ne raste 
enakomerno, foer je. 111ekje dobra letina, drl!gje ·pa izr.ed110 
sla.ha. če bi lahko .. agrikultuuna tehnika zagotovila maksi. 
malne donose·, bi se proizy,odnja bolj en,akomerno večala. 
Predelov, kjer je letina dobr~, j,e vedno več. Zato tudi ni 
upadanja sveto.vne proiz,,odnje. V _ lestvici proqucentov za 
leto 1960, so. prve še vedno ZDA, ki so pridelale tega leta 
;372,360.000: ton pšenioe . . Produkcija od let~. do leta, preoej 
koleba. Druga j,e Kanada s 128,600.000 tonami. Njena 
proch1kc:i,ja stalno narašča. Sledi Francija· (107,000.00Q t.on), 
ki je imela l,eto ~!ni pr,eje v,ečji "pridelek. Ra.zmere v focliji 
se . polagoma . boljšajo (spomnimo se na .raz1I1ejitev, ko so 
· pšenična polja pripadla _Pakistam;) ., in pridelek sta)no narašča. 
Leta 195.8 so priddalt 78 milij~nov, leta 1~59 98 
niilijonov in leta 1960 , blizu 100 1;nilijonov t.on pšenice. 
Drugod, v Turčiji, Argentini, Italiji, pridelek močno ko


leba. V stalnem ,_por.astu je pridelel~ ~amo v· Ka,nadi, Avstraliji 
in Zahodni Nemčiji, deloma še v Arngliji, Indiji in 
. Pakistanu. Sveto_vna produkcija, pšenice leta 1960 znaša 

1.17,8,960.000, feta 1959 pa 1.135,710.00µ ton. 

/ 

Stanc Koštrik 

K. _nj,iževnost 
1 , 

LJUBLJANA ,IN N.JENO 'i'UR,ISTlčNO ZALEDJE 

V izdaji in ·založb'i · TZS 'je letos izšel 'vodni'k 'po 
Lj'ubljani in ~1je11i okolici. · Praktična mala ž,q jna izdaja 
(160 .sttani) je · skrbno in lepo opremljena' z okusnimi in 
vsebinsko dobro izbraniiiri fotografija{ni, 'pnidvsem pa s~ 
nazorne ter ,este tsko in vsebinsko vrcd1ie· Vi11jcte izifod pe~ 
resa slika1jev · Dor,eta Klemenčiča-Maja it~ ·Dorb Plestenjalmve. 


• J 
K11jiga je razdcljem1 v_ tri dele. Prvi, . zgodovinski in 
kultm:no-zgodovinsld ·del pod naslovom Ogledi Ljubljane 
je napisal prof. Nace ·sumi. V osmih skl'lmo obclcla:nih 
sestavkih je prikazan in raztolmačen zgodovinski in umct


·' 

no~tno-zgodovi111ski razvoj Ljubljm1e, vse kar bi utegnilo 
z'animali turista in 'clomač:iin,a s tega podro.čj.a. Sppznavanjtt 
Ljubljane j,e še dodmw poglavje Razgled ·po mestu, nekak 
ach:esar organov državne upr.av,e, političnih in'. ~indikalnil1 

· organizacij, kulturnih t1s tai1wv, turističnih in gostinskih . 
,organizacij, podjetij in · objektov ter Špor~nih naprav: 

Avtor ostalil1 dveh delov j-e Viktor Soštarič. V_.drugcm 
delu j,e opisal dele Gorenjske, Zasavja,. Dolenjske, Zahodne 
Dolenjsfoe in Notranjske, ki spadajo v ljublj1msld okraj. Po 
večjih naseljih je nakazal' ,v leksikografskem stilu položaj; 
osnovi1e pokrajinsfoe, zgodovinske in · družbene značilnosti, 
nato pa prometne zvez·e; razne zanimivosti, izkte, gostinstvo 
in informacijsko sJužho. Trelji del je nmncnjen avtomobilskemu 
turizmu. Navaja dvajset možnosti •enodnevnih 
avt.omobilskil1 izletov -iz Ljubljane, priložene so tudi orientacijske 
sltice, 

Vodnik Ljubljana in njeno hiristično zaledje je vsekako,
r nov, potwben doprinos naši turistični vodniški ,pri-
. roČlu Hter.at11ri. Geografa sicer moti v drugem in , tretj-em 
dcl'u izključna d~ kripcija, ki. bi se je ·pisec mogel izogniti 
vsaj . pri .najbolj ,značilnih pojav.ih in pokrnjinskih -potezah, 
kot jih lepo nakazuje Vatovec v uvodu, Morda, bi bilo 
· potrebno tudi Ljubljani do.deliti .mest.o v drugem splošnem 
. delu in. tako kot . pri ostalihi ~1aseljih . opozoriti ,na !1Jene 
,prirodne in družbene značilnosti, '.k,; 3ih je . vsekakor mnogo. 

. · Delo Ljubljana in a1jcno turistično zaledje ,,se drži 

okrajnih meja, čeprav slt1timo, da vodijo glavne silnice 

tako izletniškega, enodnevnega kakor t11di stacionar1wga 

turizma v 1Jti1ubljansko zaledje, ki sega na severu ali zahodu 

daleč prefoo teh .meja, medtem ko neprimerno bolj šib\d 

tokovi turistov komaj "dosežejo juž11.e meje okraja. Geografi 

moremo v 1Jem shititi ogozorHo, da je' t11ristično-geografska 

rajonhiacija Slovenije družbeno aktualen problem. 

Kpjigi ·:je prilože;rn še prometn~ km:ta širšega 'ljubljan


skega zaledja, kjer so ozr;.aiieni tudi razni turistični ~bJekti. 

. če nekatere naše pripombe ra.zurn~mo le . kot sugestije,• 

smo prepričani 
, da bo delo s pridom koristilo· in j~ lep 

dar turist.om, turističnim v-0d1ukom in šolskim eksfuurzijam. 

M. žaga1· 

Dr. Anto1~ Ramovš, ZEl\lILJA SKOZI MILIJONE LET, 
Knjižnica Prir,oda in -ljudje, -iz ·sv-cta kamenilll. Izdala .Mladinska 
k'lljiga, Ljubljana 1960. 161 strani, 28 ,skic .in 
pr-0filov, 90 fotografij. 

68 


knjiga 1~ ~;~~~nje11.a čitatelju, tJ s1 ~eii pridobtti 
osnovno .znanje iz goologije in njenih pomožnih panog, 
Odlikuje jo 11\hko razumljiv jezik, ki prepr.osto razlag11 
tudi :najbolj zapletene pojme in pojave. Kadar uporablja 
tujke, jim dosledno razlaga pome)1 in izvbr besed. Od 
sorodnih poljudnih opisov se odlikuje po množici fotografij, 
Id ponazmjajo .teks;t s pi;ime:ri iz na~e domovi11e. Med 
njimi 1e največ takih, ki so geomorfološke nar.ave. 

Najnovejša Ramo'vševa knjiga bo nedvonmo našla hvaležne 
čitatelje med mladin'ci, šolniki in vsemi, ki jih zaroma 
zgradba zemlje in pr.ocesi, ki jo preoblikujejo. 

ADLEšICI V BELI KHAJINI ob stoletnici zgraditve 
šole. Izdal o.dbor za pro,slavo stoletnice šole v Adl 
ešičih. 
Ljubljana-· 1960. 64 strani, broširano. 

Da bi prikazali kulh1rno-prosvctno življenje v Adle


...' . šičih, ob Kolpi razloženi belokranjski vasi, ki je prosvetno 
Žarišč.e bližnje okolice, so Belokranjci izdali knjižico, 
iz, ,katere izv,emo . marsikaj, kar zanima ti1di · geografa. Pri 
tem mislim zlasti na članke Jože ta Dularja, ki se pri zgogovinskem 
opisu ustavlja zlasti _pri mivejši dobi in posega 
tudi v .štir:šo [<>kplico, tu in tam v vso' Belo Krajino. Knjižico 
pripo11()Čamo zlasti geografom, . ki nameravajo . popeljati 
dijake :na ekskurzijo v Adlešiče, kraj z bogal,o zgodovinsko 
in Jmltmmo dediščino 
, in bližnje obkolpsko naselje Marindol, 
kjer stavbe, lJav.ade in še marsikaj drugega priča o uskoškem 
poreklu prebivalcev. 

GEOGRAFSKI VESTNIK. časopis za geografijo in 

isorodne vede. Melikov zbol')lik. XXXII, Ljublja,na 1960. 

304 strani. Broširano. 

Vsebina: S. Ile 
šič, Ob scdemdesetlcwuci profesorja Antona 
Melika. D. Meze, Bibliografija prof. Antona Melika. 

F. Bi;rnot, Spremi)1janje temperatur,e morja pri Kopru v 
o'clvisnosti od jakosti vetra. P. Blaznik, Odkod priimek 
Tavčar? S. Brodar, Periglacialni pojavi v scclime)1tih slovenskih 
jam. D. Furlan, Klimatska razmejitev Sloveiuje. 
I. Gams, O višinski meji naseljenosti, ozimine, gozda in 
snega v slovenskih gorah. R. Gradnik, Klimatske potezQ 
B.leda. F. Habe, Ponor Slivje na Nikšičkem polju. S. Ilešič, 
H geografiji agrarne pokrajine na prekmlirskem Goričkem. 
V. Klemenčič, Problemi gospodarsko-geografske klasifikacije 
slovenskih naselij. M. Kos, O nekaterih planinah v Bohinju 
in pkoli ·Bleda. S. Kranjec, Goog~·afija v slovenski srednji 
šoli v razdobju 1918-1958. c: Malovrh, Razisk~vah,a 
zasnova splošne ekonomske geogr.afije. D. Meze, Nekaj o 
hribovskih kmetijah v Gornji Savinjski dolini. L. Ol~s, 
Trajne migracije iz Sebeborce (Prekmurje). S. Polajnar, 
Agrarnogeografske značilnosti Cerkljanskega hribovja. I. 
Rakovec, O migracijah pleistocenskih sesalcev juž110 od Alp. 
I. Rubic, Značenj 
,e previje Klisa za Split. R Saw1ik, Hiu 
drogr.afsko zaledj,e Planinskega polja. A. Sore, Nova velika 
dela v šaleški dolini. M. šifrer -M. žagar, Geografski 
' učinki µeurja med Konjicami in Krškim. I. Vrišer. DoscIjevanJe 
v Zagorje. 
Pod 1:ubr:iko Razgledi so uvr 
šče 
ni prispevld o koroških 
geografskih imcn.'ih, ~ wiirm.ski polcdc1utvi v Celovški kotlini, 
o )spcial,u ,,,agr,ar-ni" geografiai, o ;mednarodnem tednu 
geografij,e v .IBruJSlju leta 195.8, o mednarodni konferenci za 
metode proučevanja izrabe tal na Poljskem, o mednarodnem 
simpoziju za morfogenezo agrame pokrajine. o kartografskem 
posvetovanju. Nadaljuje se diskusija o ,rnstanku 
in ohr.anitvi snežišč in ledenikov v gorah. Sledita rubriki 
Književnost ;i,n Kronika. 

Geografsi<l v,cshJ.!c, lrnterega glavni ureclnik Je §. 
Il 
ešič, ,se 11ar-0Ča pri Držav;ni založbi Slovenije, Ljubljana, 
Mestni trg. · 

~ ~ -; 

. ;:.e-·•.t 

GEOGRAFSKI ZBORNIK VI. Slovenska akademija 

znanosti in. umetnosti, Institut za g,oogr.afijo. Ljubljana 

J961. 362 strani. 

Vsebina: Danilo Furlan, Padavine v Slov.eniji. Borut 
BeJ.ec, Morfologija Haloz. Ivan 'Gams, H geomorfologiji 
Bele Krajine. Ivan Gams, Snežišč 
a v Julijskih Alpah. Milan 
. Sifrer, Snežišča v Kam1uških Alpah. Anton Melik, Vitranc, 
. Zdenci in Bovško (Ge.omorJiološke študije iz zah. Julijskih 

Alp). Anton Melik, Fluviatilni elementi v krasu. 

(Geografi imajo pri nakupu Geografskega zbo11ulrn in 
drugih geografskih publikacijah SAZU, pri biblioteki Slovensfoe 
alrnde1nije zna:nosti in umeh10sti, Ljubljana, Novi-. 
trg ·3, 60 D/o popusta.) 

NAšE · JAME. · Glasilo Društva za raziskavanje jam 
Slovenije. Štev. 1 in 2, Ljubljana 1959. 

Doslej ,sta izšli ·dve številki, ob'e z zamtulo. V 0prvi, ki 
obsega 40 strani, so med geografsko pomemb11ejšimi č 
lanki 
naslecl)Jji: I. Gams, O legi i~1 ;irnstanlm n~jdaljših' jam na 
Slovcns1<em. R. Savnik, Slovensko speleološko izrazoslovje. 

M. Marussig in F. Velkovrh, Gra'clišnica.' F. Hribar, Naj,glohlja 
prezna v Jugoslaviji. R. Sav;iuk, Izviri Vipav,e. 
V clr1,1gi številki j,c ,omc,1uli: U. Gospodarič 
, O pretrtem 
apne11cu in podzemeljskih prostorih. A. Hrovat; Kraško 
polje pri žalui. F. Hribar in P. Habič, Jazben, F. Tamas, 

Po111emh1u uspehi madžarske 

„Naše jmne" se 11auočajo 
jam Slovenij,e'\ Ljubljana, 
naroČ)lina 200 dinarjev. 

PRIKAZI IN 8'FuDIJE. 
stiko. Ljubljana. 

speleologij,e. 

pri „Društvu za raziskovanje 
poštni predal 179. Celoletr1a 

Zavod LH Slove1uje za stati


Geografi p·ogosUo potrebuj.emo statistične podatke, bodisi 
za diplomske naloge dijakov, za strokovne izpite, za 
samostojn.e študije itd. ž~l' so publikacije Statis 
tičneg.a zavoda 
LRS v javnosti slabo poznane in j.ih tudi geografi 

, 
včasih prezr-emo p1i stroko,,nem delu. 

Serija „Prikazi in Š(:udij,c", v kateri pri tem zavodu 
mesečno izide ~rn kakili 18 do 30 straneh po dve, tri 
štucl,ijc, je za nas še pomemlmejša, ke1: nov,e statistične 
podatke ne le nevede, ampak jih· tudi teritorialno osvetli, 
včasih bolj, včasih manj geografsko. 

V naslednjem je navedenih nekaj ge.ografsko pomembnih 
študij v fot~1iku VI, 1io j,e za let-o 1960, in v lefu1iku VII. 

Letnik VI, štev. (1: ing. A. Vadnal, Volumen kmetijske 
proizvocl'nje il.959. B. Mlinar, Avtobus)u linijski promet 
1959. V. Zajšek-Virant, Varstv,ene vzgojne ustanove 
19~6-1959. . . 

številka 5: I. Korošec, Proizv,odnja ko)1servJ1e industrije 

1955-1959. 
Di·. ž. Sifrer, Znanje jezikov po sred11jih šolah 1959/60. 
Stcvilka 9: M. B 
erič, Selitve v slovenska obmorska mesta 

Izola, Kopel' in Piran 1956-1960. 
številka 10: F. Lunder, Stalne s 
tntistiČ)lC teritorialne enote. 
Stevilka 11: B. Mlinar, Casovne oddaljenosti od I:.jubljane 

v folezniškcm prometu 1960. 
številka '-12: K. Bcrič 
, Razvoj obrti po osvoboclitvi do 
letu 1959. 

69 


Lcfnh, vi~ (t9'6i), ~teviilrn 1: ~. liačič, 1\iristt~ni ptoinct 
1949-1959. 
številka 2: M. MichJ.cr, Industrija motornih vozil v FLRJ 
do leta 1959. 

Številka 4: B. Keršmancc, Usposqbljanjc mladine v šolah 
1956/57 do 1959/60. 
PJ·ilrnze in študije izdaja in tiska Zavod ljudske repu


blike Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12, 
kjer se tudi naročijo. 

KRONIKA. časopis za slovensko krajevno zgodovino. 
Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija 
za krajevno zgodovino. Uredništvo in uprava v Ljubljani, 
Mestni trg 27 /II. 

Poglejmo si geografsko pomembne prispevfoe v letnikih , 
VIII, in v prvi številki let11ika IX. 

Letnik VIII (1960), Številka 1: J. Gašperšič, O ,nekdanjem 
žebljarstvu na bivšem Kranjskem. B._· Kovič 
, M. Pahor, 
O zgodovinskem in arhitektonskem razvoju Ta· tinijcvega 
trga v Piranu. · L. Mrzel, O židovskem trgu 
v Piranu. 

številka 2: M. Britovšek, Razkroj fevdalne stmkture in 
prehod na individualizirano kmetijstvo na Kranjskem. 

H. Savnik, Iz zgodovine Postojnske jame. 
Številka 3:' M. Britovšek, Hazkroj fevdalne agrarne strukture 
in pr,ehod na individualiziran~ kmetijstvo na 
Kranjskem II. N. Šumi, Pregled baročne arhit~ktur,e 
v Sloveniji. J. J,ci1ko, 90-letui jubilej gorenj_ske proge. 

Letnik IX ' (1961), številka 1: J. Jenko, 90-'letni · jubilej1 
gorenjsfoe proge II. M. Mušič 
, Ferdo Seidl o svojem 
življenju iu delu. 

Dr. Hude Petrovic, JUGOSLAVIJA. Prvi zvezek: FNR 
JUGOSLAVIJA KAO C.JELINA. Drugi zvezek: NH HHVATSKA. 
'Tretji zv,ezek: NH SHBIJA. četrti zvezek: NR 
SLOVENIJA, NH BOSNA I HERCEGOVINA. Peti zvezek: 
NR MAKEDONIJA I CRNA , GORA. Prosvjetna knjižica, 

V. kolo, . Zagreb 1959 -85, 106, 79, 78 in 67 strani. 
Broširano, mali fOl'mat. 
To je Jugoslavija v mali, žepni izdaji, namenjena, kot 
pravijo izdajatelji na ovitku, seminarskemu delu, .ljudskim 
in delavskim univerzam, dopolnilnim dveletnim šolam za 
vaško mladino, kot priročnik osemletni šoli, vsem splošnofaobražev;
ilnim tečajem in poedincem, ki si želijo povečati 
svoje znanje. 

Znani jugoslovanski geograf Hude Petrovic skuša v 
tem ddu prikazati Jugoslavijo z vseh geogra-fsk.ih vidikov, 
vendar ,ekonomski prevladuje. V prvem zvezku, ki opisuje 
Jugoslavijo foot celoto, je treba pohvalili številne kartice 
ekonomske vsebine. Pd prikazovanju ljudskih republik 'je 
teži 
š 
če na opisu manjših geografskih enot. Avtorju se pozna, 
da ima rnti.no v opisovanju Jugoslavije in da jo tudi 

•pozna. Po števib1ih napakah, ),i smo jih našli v op~sih 
Slovenije v srbohrvat~lci geografslci iitcraturi, vz-mnemo s 
skepso v rofoe tudi Petroviccv opis naše domovh1e. Ko pa 
ga po prečitanju odložimo, moramo priznati, da je po• 
ljudnoznanstvcni opis uspel in da je brez večjih spo• 
-drsljajev. 

D1·ago Paulic, PLITVIčKA JEZERA. Izdavačko Knji• 
žarsko poduzc6e Mladost. Zagreb 1960 .. ,74 strani, mali 
format, broširano. 

~o le fm•istl~nf c1>p1s ~ittvičicil1 3ezer, Id lma ~oieg 
standardnih turistično 
-gostinslcih navedb še dosti geografskega 
gradiva in skic, kar pride izletniku toliko bolj prav, 
ker je poljudnoznanstvene literatur,e o lclmjakovih slapovih 
na Korani tako malo. · 

I. Gams 
Alntonio ·Nunez Jimenez, Asi es mi pais (Geografija 
Kube za otroke). Havana 1930. Strani 171. Iz podnaslova 
in uvoda vidimo, da je lmjiga -namenjena mlademu bralcu, 
Seznanja ga z vsemi glavnimi pridobitvami kubanske revolucije, 
z raznimi elementi pokrajine in ga uvaja v posamezne 
regije Kube. Ze splošen pl'Cgled knjige in številne 
ilustracije (barvane in nebarvane) povedo, q.a bo knjiga 
dobro služila tudi našemu šolniku. 

Ze ;uvo'd v knjigo prinaša mnogo novega k načelnosti 
v geografiji. Pisec 1c mnenja, da je geografij.a nekaj, kar 
je treba realizirati na terenu. V naravi se ·dobe globoka in 
nepozabljivff spoznanja. Treba je opazovati fenomene v 
naravi. Vse preveč pa se _:_ po dmgi strani -učimo prirodnil1 
pojavov, a premalo sprememb v družbi. Preveč 
govodmo o pozitivnih pojavih v 'clmžbi, 11 premalo o 11egativnih; 
Sploh prmaša knjiga mnogo revolucionarnega 'duha. 

Po zanimivem uvodu sledi o~ičajen fizično-regionalni 
popis otoka, Id ga podpirajo zelo nazorne karte in slike. 
Morda so še najbolj zanimive skice obale. V svoji krnjigi je 
avtor -kapetan revolucionarne vojske -posebno podčrtal 
zgodovinsko vlogo svoje zemlje. Imperializem je bil njen 
stoletni nasprotnik. Kapital je pod senco bajonetov in dolarjev 
izrabljal kubansko bogastvo in narod prepričeval, da 
so svobodni in neodvisni državljani. Tej demagogiji je 
naredila konec rnvolucija. še danes se mora boriti s starimi 
koncepcijami, 'da Kuba že po svoji teritorialni bližini 
pripada ZDA. Monopolisti so hoteli na vsak način razbiti 
čut po llvobodi ali ~•s~j spraviti Kubance na konformistična 
tla. Vendar se !lli kubanska armada niti za meter umaknila 
od svojih geogr.afskih in re'volucionarnih pozicij. Zato 
postaja zgled za mngge latinsko-ameriške državljane. Avtor 
nas !llato uv,aja v razne fizično-geografske 
, probleme in nam 
s krasnimi posnetki prikazuje delo in življenje kubanskega 
lilov.elrn. ' 

Zadnje poglavje je posvečeno gospodarskhn momentom 
(prirodnhn rezervam, Kmetijstvu in nidnstriji), v katerih se 
zrcali revolucionarni {Hoces. Kot je znano, opr.avlja ag•rarn~ 
reforma velik.o delo: likvidacijo monokulturnega poljedel
·stva in čim večji razvoj. mešanega kmetijstva. Latifondijskll 
oblast je naredila Kubi veliko škode. 

Nastajajo nove socialistične organizacije n1 ustanove, 
.ki jih v glavnem vodi ·in. r~vija INRA (illacionalni institut 
za agravno reformo). Nastajajo zelo števil.ne kooperacije 
različnih dejavnosti. 

Od industrij omenja nasleclpje: sladkomo, tobačno, 
mesno, industrijo ribjih konzerv, rnclarsko, tekstilno n1 kemično. 
Za nadaljnji razvoj vseh teh skrbe razni instituti , 
ki clelajo v tesni povezavi z drugimi socialističnimi ddawnni. 
Tovarne so last naroda, kar daje Kubancem moralo 
Zll naclalj,11jo borbo_ in obsroj. 

P. Oblak 
70 



·-. -~-'r· 

D.ruštvene vesti 

RAJKU GRADNIKU V SPOMIN 

, ~ _20'. j~~nija -1961 jie :na ~le'dru !Umrl. po ~ahrh11111 
holeZJ.m v 81. Lel!u sta110sti R a,j k o G rta d d 
111 i k'. Bil j,e mian šol:nik, pTosvietari dela v,ec in 
ZJ.naimstvi®ik, ki se je ukv,arj,al z g,eomorfologijo, 
meooo110Iogijo :iin lridoologijio. · 


Za zinrunstv,m 10 dlej,av1n,ost j,e imel d.ohr,e osnov,e. Po 
prvi sv,etoVJn.i vojni, ko smo 'dobili Sloyienci runi. 
ver~o, mu jlli zadostov,a1o manj,e, pridoblj,ino :na 
učiteljišoo. Dofoo1nčal j,e gimnazijo :iJp se ho'dil izpopolinj,
evat 111Ja univier~o. Posltušal j,e pr,edavanja 
geo1ogij1e :iJn mfal!erafogij,e, hodil j,e :na gieoLoške :iJn 
p;etr,ografskie ieksimrzij,e :iJn so·defov,al pri teroo sfo'em 
oiellU 'root sodielav,ec F1erc1a Seidla. Vse to mu 
j,e omogočilo dob110 poznav,anj,e gieoLoških r;a2JIDer, 
.zgra'dhe :iJn sestavie kdstalinifua na P,ohiorjii.1, zaplete,
nih' gub' Kar,av,a111k -po'd Golico :iJn problematike 
Sla~nakie pLošoe v Julijskih AJpah. Tu se j,e 
sr,ečal z 'Vipr,asirunji mio'dieme !alpske , tekto'lri.k,e, ki 
so !mlU pofoaZJ.aLa ŽiViahlno ai1rnamiko g,eološlreg,a 
• dogajlajnj1a pri llms. , 

Ze iprie'd piJ.'vio sv;eto'Vjllo vojno j,e mnogo potoval 

po Jug,01Slaviji, 1spoZ1niaVial Dalmacijo iri Cr.no g,oro 

ter se· .Z8Jlli:mal ~a. ·111,ap11e'diek 111,a vsem oanašnj,em 

jugiosfov.a)nsfuem ,oziemlj1u. T,ako kot potov,a!nj,a j~ 

ljubil ttu'di Jllllijsk:e Alp1e, ki jih j,e ohisfooval po


leti iln ,piozimi, spomla'di iln jiese.ni. Tiako j•e napra


vil !lla'jbioljšo šolo v 111iar,avi . . Znal j,e spnetno z'diiu..: 

ževati g,eofogij? iln metoorologij,o ter 1njin vpliv 1111a 

7iemeljsfoo površino iln življ,enj,e. 111a nj1~j. Bil j~ 

g,eomorfolog iln ,allltropogieogr,af. , 

Zlasti g,a j,e ~a1nimal,/i liedicina oiob'a. Kot pl'lej s 

. Seidlom JIC po il1j1egovi smrti vztraj~m so'delov,al 

2'l Melikiom, zlasti pri razisfoov,a1nju hohmj,skiega 

l,e'die1nifoa. 

. ?sebino. ~le j1e_ ,'R1oseb~1?. zanimal za:. hidrol?gijo 
B1ejsfoeg,a ]Jn Boln1n3sfoeg,a JC2'lem. Z viehfoo v,013-e. m 
požrtViova~nios-ti se j,e b11ez tuj,e pomoči lotil obse~
h ilI1 temeljitih 1;ariskav topl:iJnskih o'dnoš.aj,ev 
v BLejskiem illl Boh:iinj,slm:m j1e~e11u ter tafoo postavil 
prve 10$ ovte j,e~ersfue hidr,ologij,e pd ~ias. · Rezultate 
isVJOjieg,a die1a j,e ,obJavil v dvieli razpravah v 

Geogra:fskiem Vies11nildu. P,ofoa~al j,e !11,a pr,obl,em 
tiemadiniegia zvišrunjia temp,era1!u11e pri dill'u hl,ejsfoeg,
a j1ezer,a, foar i&o potrdiLa tudi 1rmv,ejš:a r,azisliov~
j1a. 
-Pri :ZJ.nllllli:ltv!OO!em adu j,e bil p1·istaš ,ek:speri -
me.nta1nifi meto'd. , 'ied11110 j,e k'ritiaim ooea1j,eVial hipo,
tezie iin jih Jni prizn,av,al, 'dokLer niso bile z 
dokazi dob'r,o podprte. , 'ieliioo j,e v,ediel iln svoj,e 
ZJ.nainj,e br,ez ljubiosumj,a posr,edov,al 1ali žrtvoval 
dr1Ugim. , 

. I<iot dolgo1e1:ini metJeomiioški · ,op:awva.1ec nm 
Biedu j,e zadhj,a Ieta posv,etil kli1n,atologiji :iin napisal 
„Klimat:ske p,ot1e~e Blieda". Tio j,e biJa Jnj,eg,
ova zadinj,a r,azpr.av.a, ,objavlj,e;n,a v Melikov,em 
zhomifou. Nap.isanm j~ vwmo, zgošoe.no in pr,egiedino, 
č,epr.av kr.atk,a, jre bila pfod dolgoJietrnega 
zbiraJnj,a :iJn tn·,ej,anj,a podatfoov. Hot1el j,e ob'delati 
še Bohi1nj , a mu čas žal ~ri ,neč dopuščal. Sam j,e 
v,ečkrat diej,al, da j,e res' škoda, foer tega ~1i ut,eginil. 

Zad~j,e čase j,e 1Sill1ov.al monografijo Bl,eda. Ni 
bil samo· 1J1,ar,av,osl.o,,.ec, ,an~p.ak tudi dohier z~odov:
iinar ,BJ.eda, ki ga je p,o:zJna val do potan.Ioosti. Bil 
je tudi de1ovni pnedsedinik mu~ejsk:ega ,odhora. 

Vsi g,ooQrafi ,s,e ga g,otovo spomilnj,aj,o tudi s 
p.ov,bjjnih ko111gr,esov, kj1er j,e z mladeniško silo in 
zajrnosom sod,e1oval :iJn ~as1ed<>Vial razvoj in Jn,apredpk' 
gieografij,e. • 

Se v 81. Letu st,a!osti j1e pr,edav,al 1I1a raznih' 
sem:iinarjih' :iin ,aktivno poučiev,al l11Ja glasbimi šoli, 

· če j1e bilo t11eba tudi osem ltlr lrna, 'dia!fl. Bil j,e v,edno 
neug,n.a111, nieutriudijivio, adaw:m, oeio p11eveč požrtViovale111 
:zm,anstvie1ri, pr,osVJetni :iJn kiulttur,ni dielav,
ec. Takfon j:e ,ohrmril do kr,aj,a out o'dgovomosti 
za sv,oj,e d1eLo, ~11e dia hi -~ahteVial zajllj plaičifo, 
Zato ismo toliko bfolj 'dol~ni mi, da g,a ohr,animo 
kiot ;vzgle'd lnles.ebiqn,ega in,ar,odinleg,a dieLavc.a. 
. T. G. ' 

VI. KONGRES GEOGRAFOV JUGOSLAVIJE 
Geografsko ·društvo Slov·cJnije vabi vse slovenske geografe, 
da se v čii.n večjem ·številu 1uleiežijo delov/nega dela 

VI. Ijongrcsa geografov Jugoslavije, ki bo ocl 27. do 30. 
septembra 1961 v Ljubljani. Delovni del ko1igrcsa bo v 
dv'ora11i Inštituta za zgodovino dclayskcga gibanja · (Kazina) 
m, Trgu revolucije. Kongres bo pod pokroviteljstvom Svctll 
za z'.nanost LRS. · 
PROGRAM KONGRESA: 

Sreda, 27. septembrn: 
dopoldne (začetek ob 8. uri) otvoritev in plenarni sestanek: 

1. Otvoritev in pozdravi. 
2. Svetozar Bešič: Položaj i zadaci geografske nauke 
u FNRJ. 
' · 3. Vladimir Leban: Organizacioni izveštaj o radu Saveza 
g-eografskih društava FNRJ izmcdu V. i VI. 
loo11gresa geografa FNHJ. 

4. Ant-on Melik: Osnovni g-eografski problemi Slovenije. 
Popoldne: (začetek ob 16. uri) Sestanek Plenuma Savcza 
geografskih društ11va FNRJ. 

71 


lstočasno za iostale 'delegate in goste foo,11gr,esa !Ogled 
Ljubljane. 

Ceh-tek, 28. •septembra: 

\:lwoldne: (začetek ob ·8. mi) plenarni sestanek: 

• Djuri6 Vla'dimir (Beograd): Koncept geografije. 
Diskusija. 
Popoldne: Delo po sekcijah: (začetek ob 15 .uri) 

A. Sekcija za fizično geografijo: 
1. Problemi krasa 
Dušan Ma:nakovic (Skopje) : Modifikacija , 
zagačcnog 
kar1>ta Makedonije. 
Ivan Grumi (Ljubljrurn): Slepe doline v Sloveniji v 
primerjalni metodi. 
Ivo Baučic (Zagreb): Ponikve, specifičan oblik u 
,,pokrivenom kršu''. 
Ljubinko Sretenovi.S ,(Beograd): Znaci za prntstavljanje 
pojava kraške hidrogr,afije na kartama. 

B. Seke'ija za a!nti-opogcogra[ijo z cko110111sko' geogrnl'ijo: 
1. Problemi regije in regio1rnlne gravitacije ~ 
Veljko Rogic (Zagr,eb): Fizion,omska i funkcionalna 
regionalizacija I-Irvatsl~e. 
Stanko žuljic (Zagreb): Okolica Zagr,eba, o pl'Oblcmu 
aefiuiranja gradske regije. 
Vladimir Kleme 
nčič (Ljubljana): Preblemi in melude 
proučevanja vsakodnevnega potovanja delovne sile 
od doma na ,delo in naz.aj. 

2. Geogr,afski probl,emi komun 
Rtide Petrovic (Sarajevo): Pl'Oblemi pwstornih relacija 
u 11:onnmal:nom sistemu FNRJ. 
Dušan Marlinovic (Ceti'nj,e): Privredne oblike Cetinjske 
loonnme. 

Pete'k, 29. septembra: 

\:lopoldne (začetek ob' 8. uri): Geografija in turizem 
· 1. Janez Planina (Ljubljana): Vloga g,eografijc pri 
prot1čevanj~1 turizma. 

2. živacl,in Jovičic (Beograd): Turizmu i geografija. 
3. Vladimir B1aškovic (Zagreb): Geografske karakteristike 
turizma v Jugoslaviji. ' 
. 4'. l\llarjan žagar (Ljublj,ana): Turi 
s 
tične struj,e v 
Sloveniji. 

5. Stanko žuljic (Zagreb): Plitvička jezera, geografska 
interpre tacija tudsličkih moguč.nosti jednog nacio:
nab1og pai·ka. 
Popolane (začetek ob 15. uri): Delo po sekcijah 
A .. Sekcija za fizično geografijo 

2. Hidrogeografija 
Tomislav L. Rakičevic (Beograd): Značaj poznavru1ja 
geografske sredine u hidrološkim proučavanjima. 

3. Kvartarna geomorfologija 
Milan šifrer (Ljubljrurn): Nekatere pripo1i1be• in misli 
h glaeialni in periglacialni probiematili v Jugoslaviji. 


Jovan Dj. Markovic (Beograd): Makroplavine u Jugoslaviji 
i njihQv geomorfološki značaj. 
Darko Radinja (Ljubljana): Morfometrična analiza 
kla 
sističnih sedirne:n tov. 

B. Sekcija za a'.nh'opog,eog1·a[ijo z eko~10111sko geografijo 
, . 3. Geogr.afski problemi migrncij 
Ivan Crkvenčič (Zagreb): Primjeri kvantitativnog 
utvrdivanja migracija stanovništva I-Ir'vatske to-
kom zadnjih 100 godina. · 

Vladimir Leban (Ljubljana): Uloga sklapanja 'brakova 
u depopulaciji visinskih naselja. 
Mitko Panov (Skopje): Iseljevanje Turaka iz Makedonije 
od završetka II. svetskos. rat..i do dailas. 

i4. Geogr,afija prometa 
Dušan Dukic (Beograd): Rečni 
, kanalski i jezerski 
saobračaj u FNRJ. 

Jovan Ilic (BeograB.): Mesto i uloga javnog autobusnog 
saohračaja u povezivanju Beogr.ada sa 
unutrašnjoš 
č,u. 

5. Razno 
Milisav Lutovae (Beograd): Naše planinsko stočarstvo 
,u raznim uslovima. 
Sobota, 30. septembra: 
dopoldne (zaoetek _ob 8. uri): Delo po sekcijah 

A. Sekcija za fizično geog1:afijo 
(!. Klimatologija 
Mihajlo Pajkovic (Cetinje): O klimi Cetinja. 
Josip R,idjanovic (Zagreb): Puoblcm odr,edivanja 

snežne granice. 
Danilo .Purla:n (Ljubljana): Koledar vremena v 
Sloveniji. 

5. Kartografija 
Ljubinko Srelenovic ~Beograd): Kompleksnost i specialnost 
u 11acio11alnim atlasima i kartama. 

B. Sekcija za antropogcograEijo z ekonomsko g,eografijo 
6. Geografija naselij · 
Mihajlo !VI. Kostic (Beograd): Tipctvi i oblik sela u 
srednjem Nišavlfu. 
Jovan Trifonovski (Skopje): O raseljenim seoskim 
naseljiqrn u Makedoniji. 
Sulajrnan Balrnršič (Sarajevo) : O nekim društvenim 
foktorima u izglcdu i prostornorn razvitim bosan. 
sko-hercegovačkih :naselja. 

7. Metodofogija , ( · · . 
Veljko Rogrc (Zagreb): Historijska geografija Jugoslavije, 
zad~ci i metode proučavanja. 
lVIladen Friganivic (Zagreb): Dalmati111ski arhivi kao 
izvor za ckonomsko-goografske studije :našeg Primorja. 


Popoldne (začetek ob 14.30 uri): Plenarni sestanek 

A. Pouk geografije 
Dušan Kompare (Ljubljana),: Problemi pouka 
geografije. ' 
Pavao Kurtek (Zagreb): Problem prijelaza učenika iz 
osnm111e školc u gimnaziju. 
Diskusija. 

B. Zaključni sestanek (začetek ob 17. uri) 
Zaključna prineipialna dislmsija in sprejemanje 
sklepov. 
Po lmngrcsu je predvidena, foot je bilo že objavljeno, 
ekskurzija po Sloveniji, ki se je · lahko udeležijo samo 
predhodno prijavljeni delegati. 

Za delegate je organizirano prenočišče v študentskem 
naselju in po. želji tudi v ho,telu. Za ostale geografe, .ki 

" 

želijo 1>odelov.ati n!I delowrem delu kongresa, pa ne moremo 
zagotoviti prenočišč, ker moramo te . predhodno rezervir,
ati. 

Dan pred ]QOJ1gucsom, to je 26. septembra' in prvi dan 
dopoldne, to je 27. septembra, bo stalna informativna 
pisarna ~ia žele,a1iški 'postaji v Ljubljani (vhod s perona). 
V čas 
u foongresa pa bo.ste vse informacije lahko dobili v 
kongrns:nih pro~torih. 

Vsak delegat bo že pred kongresom dobil ciklostirane 
resrnneje referatov, na kongresu pa bo dobil vsak plan 
Ljubljane, avtokarto Slovenije in malo reliefno karto Slovenije 
ter Vodnik po ekskurziji in Ljubljani. Resumejcv 
rcforatov in V,odnikov je še nekaj na razpolago in interesenti 
jih hod~ lahko ~iabavili 11a koJ1,1p·esu. K. J. 


,, 


J. 

/ 


,.. 

., 

r 

' ' 

) 

\ 

/ 

1