189. številka.
Ljubljana, v soboto 19. avgnsta
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za avstr o-ogers ke deželo za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom račnna bo po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor pofitnina znnSa. Za oznanila plačnje se od fietiristopne petit-vrste po 6 kr., de se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole, frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništvo in u pravu i .it v o je na Kongresnem trgu št. li}. Upravni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbb administrativne stvari.
Politična razdivjanost.
Pred jasli vaSe nesem šel! Pred jasli, kder se dolgouha Redi žival, da rezgeta Iz polnega krici trebuha: „Kdor tu ne žre, ta dom izda."
A vender glave ne uklanjam Ter vam ne bodem je nikdar 1 brez bojazni fie oznanjam : Ti slepec si, a ti slepar.
Levstik (Sovražnikom).
Redkobesedni nemški general Moltke storil je nekoč izrek, da politika pokvarja človeku značaj in nam se zlasti glede nu izkušnje izza zadnjih let dozdeva, da ni povsem neopravičen ta izrek vsaj za tiste politike ne, katerim je treba slabost stvari prikrivati s krepkimi in drastičnimi sredstvi. Fanatik slabe stvari hitro razdivja videč, da navzlic vsemu naporu ne prodira njegova stvar in v divji svoji strasti se brez pomisleka otrese tistih spon, katere nalagata človeku tudi v boju morala in poštenje. In tako je žalibog tudi z našo novodobno „kutoliško" stranko, oziroma s kliko, stoječo na čelu tej stranki. Že večkrat gledali smo pojave, da se otresa tistih spon, a zadnje dni dokazala nam je, da se jih je že otresla.
V mislih imamo tu v prvi vrsti „Slovenčevo" poročilo o Mariborski pevski slavnosti, priobčeno dne 17. t. m. pod zaglaviem „Ne vedo, za kaj se gre". V zvezi s tem, kar se je počenjalo v zadnjem času zoper naša narodna društva, je ta „Slovencev" pam-Het zares preznačilna slika taktike stranke Missia-Mahničeve. „Pred jasli Vaše ne gremo!" dejala so narodna društva — in iz cerkve jih pode zategadelj, kakor da bi bila na velikih oltarjih naših cerkva izpostavljena povsod že slika svetega Antona od Kala. A ker je ta pojav pristne katoliške ljubezni našel v narodu preodločen odpor, segla je Mahničeva druhal po drugo kopje. Je med nami tudi dovelj mož, ki se ne brigajo za politiko, pač pa na strogo kulturnem polji neumorno delujejo v blagor slovenskega naroda. In ti možje so tudi dejali : „Pred Mahničeve jasli ne gremo!"    To pa je spravilo ob
zadnjo iskrico pameti, treznosti in — poštenja gardo Goriškega boga. Spomnila se je ta krščanska gospoda, da so se nekoč državni služabniki, noseči v prsih slovensko srce, potom podle denuncijacije pošiljali „hundert Meilen von der \vindischen Mark" in tega sredstva poprijela se je ta plemenita gospoda. »Nič ne de\ ako pri tem pade nekaj ponosnih glav* — to so verba ipsissima „Slovenčevega" poročevalca, ki je vtaknil svoj vohunski nos v privatne družbe, združivše se po dovršeni pevski slavnosti v prijateljskem krogu. In tam je zasledil tri slovenske može in c. kr. državne služabnike, ki ao v privatnem prijateljskem krogu menjavali svoje misli o nesrečnem našem prepiru ter, konsta-tovali, „da pred jasli vaše ne gredo". Vse druge govornike v tisti družbi (in bila jih je dolga vrsta !), vse tiste, ki so res v trpkih besedah dali duška svojemu slovensko-naprednjaškemu prepričanji, prezrl je „Slovenčev" poštenjak — pa čemu bi jih tudi omenjat, saj niso v c. kr. službi, saj jih ni moči denuncirati navzgor ! Le tiste tri, oz. zlasti dv.i si je izbral, katerim bi po njegovih mislih in uadejah utegnilo sitnosti delati njegovo poročilo in malo ga je brigalo, da so dotični gospodje v istini govorili tako, da lahko zastopajo visvt sv ijo besedo pred vsako disciplinarno ob 1 as tj o. Kaj to — semper aliquit haeret! Okoren sicer in zlasti glede na dostojanstvo jednega teh gospodov prenaiven, a grd poskus denuncijacije! Pred jasli naše pridite in mir boste imeli ter stoletno odvezo za vse prihodnje grehe . . . Krono svoji podlosti pa je posadil ta poštenjak s tem, da je s par hinavskimi rodoljubnimi frazami skusil prikriti svoj namen. Mi sicer ne vemo, kdo je „Slovenčev" poročevalec, raf celč dvomimo, da bi bil res v Mariboru, zlasti ker baš sedaj srečna kranjska zemlja nosi tudi posvečeno truplo Goriškega proroka in ker nas slog tistega strupenega poročila preživo spominja „Hinlflkega Katolika" — a toliko vemo, da bi bili tisti tre-notek, ko smo prečitali ta izoruh najnižjega fanatizma, da se nam je predstavil pisec, gotovo pozabili na tisti rek ki veli: „Si quis suadente diabolo pereuterit ..."
Naj nam naši čitatelji odpuste te trpke besede; mi smo dol^o nosili v domačem boju eleganten rapir, a tedaj, ko se mora človek braniti zoper klativiteze, tedaj pač ne more več gledati na teoretično pravilnost kvart in terc. Kakoršen nasprotnik, tako orožje! — in mi smo že jetra in obisti pretipali tisti kliki , ki si navdaja po vsej krivici Hrmo slovenske duhovščine. Bog ne daj, da bi bil stan tako slep in korumpiran, kakor je ta klika in hvala Bogu, da ni in da ne bo nikdar. Kajti potem bi bil konec besedij marsikje ! Tudi slovenska duhovščina po svoji ogromni večini ne hodi pred vaše jasli, ker se le brezznačajniki dajo slepiti in loviti z obljubo nekrščanskega posvetnega gospodstva — to dokazala je jasno in glasno tista Sežanska skupščina, ki vas je tako neljubo dirnula in o priliki katere ste s skrajnim cinizmom odbili bratsko roko, ki smo vam jo ponujali v znamenji miru in ljubezni. Stanovska stranka torej niste, poštena stranka tudi ne — klika ste in dr.izega nič, vi, ki podpisujete to, kar vas uči krivi svetuik od Kala. Pred jasli klike pa ne gre, komur bije v prsih Brce Rlovensko in makari da »e vam posreči s podlo zlorabo svojega poklica začasno oslepiti narod. Dolgo ne bo trajala vaša slava! In da bi prišli še hujši časi, vendar denuncijantom no bomo uklanjali glav ter jih ne bomo nikdar. S takimi sredstvi je tudi še ne boste uničili prave narodne stranke in brez bojazni klicali bomo slej ko prej vara zapeljanim in vam zape-Ijivcem — ti slepec si, a ti slepar!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 19. avguBta. I*lener v Chcbu. Poslanec Plener se je vrnil iz kopeli in bo zopet prevzel vodstvo levičarske stranke. Za časa njegove odsotnosti bo posamični voditel]čki levičarskih čet preobračali razne kozolce in na svojo pest izdavali direktiva. Da se stranka zopet organizuje in začne postopati po jednotnem načrtu, stopil je Plener danes pred svoje volilce, to je pred člane trgovinske zbornice v Chebu, da  jim pojasni poli-
LISTEK.
Njegov vis-a-vis.
(Izvirna humoreska. — Spisal R. M.)
„Ne ćaka na mene" — (Oorasd).
— Iz javnega vrta prihaja prijetno mameč vonj, španski bezeg se trudi dišati na vao moč, lahen veter se igra z mladimi peresci ter siplje nagajivo bele in rudeče cvete raz veje ... —
Tako vzdihuje moj prijatelj Vinko, katerega sem puBetil popoludne. Žalostno se drži, kakor bi šel za pogrebom. Danes ima „svoje trenutke*. Ob oknu sloni in se vede prav kakor kdo, ki ima na jeziku nekaj, čeBar se boji, da bi povedal. Ker je pa tako lepa stvar, ne prašam ga, kakšne misli in skrbi mu more* štiriindvajsetletno srcu, ter ves za-maknen temeljito preiskujem duhtečo vsebino nje* govega tabačnega mehurja. Naposled se Vinko vender ohrabri iu izpregovori.
— Sestanek hočem imeti, še danes, tudi jaz hočem kaj doživeti, to ti rečem, in, ako mi ne pomagaš, odpovem ti — prijateljstvo ....
— Izpusti me; uničen padem na atolu nazaj. Ne, to je preveč! Poznam prijatelja v dufio; ako mu ne
priskočim, bati se mi je, da uresniči strašno gro žnjo! Vsemu je zmožen. Torej
»Kar mora bit', naj se zgodi".
— Govoril Bi besedo trdo, odvrnem mu. Toda žrtve krepč prijateljstvo. Pripravljen sem na vse hudo. Razpolagaj z mojimi skromnimi silami.
Vinko dleBkne z desnico. To je znak njegovemu največjemu veselju. Tako glasno, tako podjetno dleskal je, kadar se je videl zapisanega v vaeuči-lisčni auli na črni deski v prvem razpredelku: »GeldbriefeV
Vede me k oknu. Nama nasproti, za nadstropje viSje se trudi nekdo pri jalouBijah. Nežna bela roka se zasveti v popoldanskem solnci in pokaže se obrazek, mlad, vesel, prijazen.
— Ona je, pouči me Vinko.
— Ona? Čudim bb. Ni mogoče; kdo bi si bil to mislil!
— Miruj, prijatelj!
— Ah, ali je lepa. Te oči, ti laski, ta nosek, te . . .
— Dejal si poprej, da se ne brigaš za tuje stvari, prekine Vinko moj slavospev. Bodi konse-kventenl Zakaj vso tam gori je moje, oči in laski in vse, ■ noskom vred. Zatorej mi ne boš preveč migal tja gori, temveč poskrijeS le mi tu za za-
tvornicami in poveš, kaj mi je storiti pravega o pravem času, da se vse dobro in lepo izcimi.
Na ta način je Vinko preprečil vBako tekmovanje; sesti sem moral tako, da me krasni vis a-vis nikakor nt mogel videti in moral igrati nižjo ulogo ljubimskega suullleurja, dočim se je Vinko široko postavil za drugo, na pol odprto zatvornico.
— Torej! Avanti ! opomni me prijatelj moje dolžnosti.
—' Najprvo, oglasim ae raz svoj atol, najprvo jo prav milo in prijazno poglej !
— Tako-le? praša Vinko ter ae trudi gledati po mojem receptu.
— Ne, ljubi moj! Tako že ne. To ni niti prijazno, niti milo. Takih velikih očij ne smeš delati, niti ne emeš obrv tako visoko kremžiti.
— Dobro tako-le, ne? Poglej me!
— Niti tako ne, posvarim ga prijateljski. Mižati ne smeš in usta ne tako pretirano stegovati, sicer užališ vis a vis, ki si lahko misli, da se norčuješ.
— Torej, kako pa, za Boga? zastoka Vinko maloduSno.
— Poglej jo, — kaj ti naj rečem —, ej, tako, veš, kakor pogledaš koga, proseč ga, naj ti posodi pet goldinarjev ado prvega gotovo".
Priloga »»Slovenskemu Narodn" St. 189, dnž 19. avgnsta 1893.
Da je ta svečanost uspela povsem sijajno ter obrodila i gmoten uspeh na korist imenovanemu društvu, na tem se ima naša čitalnica zahvaliti v prvi vrsti neumornemu predsedniku svojemu, g. dru. Jo sipu K e n d i, kateri seje mnogo trudil o potrebnih pripravah za to svečanost in ob dostojnem iz vršenj i taiste. Najel je godbo iz Prvačine, dva gledališka igralca iz Trsta (gg. Greben ca in Janšo), vodil je postavljanje odra in plesišča na čitalniškem dvorišči ter sploh vso olepšavo sveČauostnega prostora. Slava mu!
Takoj po večernicah se je pričel ples za oko-ličansko mladino, kateri je trajal do sedmih zvečer na lepo opletenem in z mnogimi grbi okrašenem plesišči. — Ob osmi uri zvečer vršda se je potem gledališka predstava Linhartove igre »Županova Mi cika". Na pričetku taiste stopil je na oder či-talniški predsednik g. dr. J. Kenda ter v jedrnatem govoru razložil namen prirejene slavnosti, proslavljajoč zasluge g. Josipa Gorupa zlasti s pogledom na korist dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj", katerega velevažni nalog nam je opisal na svršetku svojega govora, zaklicavši trikrat „Slava gospodu Josipu Gorupu!", čemur je odlično občinstvo pritrdilo z oduševljenimi vzkliki.
Po predsednike vom nagovoru igral je Vipavski tamliuraški zbor toli spretno in izvrstno, da je moral ponavljati malo da ne vsako točko, zlasti milo je igral „krasni Sarafan".
Znana Linhartova igra, katere stoletnica se je praznovala baš letos, izvršila se je razmeram primerno jako povoljno. Posebno so se v njej odlikovali g. Radoslav S i 1 v e s t e r, prespretni naš režiser in starina igralcev na Vipavskem odru kot „oče žepau", g. Janša iz Trsta predstavljalec „primoj-ruhastega" Anžeta, brdka Uršičeva Rezika, igrajoča po kulturi hrepeneče kmetsko deklico povsem naravno in pa jovijalni g. Borovsčakov ^Grebene) rojen šaljivec-Kajbnčan, kateri si je z rdečenosnim svojim Rdoktorjem Glaskom" zaslužil res lovor-venec slave.
— Nato je pela gospodičina A. P e r k o svojo transkripcijo pesmi »Luna, sije" toli ljubko, da jo je morala ponoviti.
Potem, ko so tamburaši in godci zaigrali zopet nekaj komadov, nastopil je iz nova g. CSrebenec ter v jako dobro izbrani maski igral sam za se spi-Banega zanikarnega „Lumpa" izborno. Zlasti so ugajali pikri njegovi kupleti. Ta točka je bila, rekli bi, vrhunec vse svečanosti I
Po izcrpljenji vzporeda se je pričela običajna prosta zabava, to je mladina je rajala do jutranje zore, ostali gostje pa so prepevali in si napivali pod zeleno murbino streho ondu ob vrtu vse do belega dneva . . .
Tako je Vipavska čitalnica proslavila plemenitega rodoljuba, gospoda Josipa Gorupa. Da se njej v tem ni pridružil  nihče  z   „onstran gozda",
— to nas ne boli! Ali jako žalostno pa je, da se nje ni spomnila z uikakeršnim pozdravom niti naša ista „nadobudna mladež", kateri na korist je naš slavljenoc daroval toliko tisočakov, kakor doslej še nobeden Slovenec! No pa smo ipak opravili i brez tistih, katere smo videli, da jih ni  bilo in imeli
tralne Afrike. Ko se je uaskakal, praša me, kaj naj ji govori pri sestanku.
— To moraš pa aam vedeti. Srce* ti narekuje, nič se ne boj.
— Ne, ne, le povej mi, kaj naj ji rečem, da ne stojim pred njo kakor štor.
— No, ko ae snideta, zahvali jo prisrčno, da je prišla in poljubi ji roko.
— In potem?
— Potem sedeta na kako klop, ki so nalašč za to v parku, in prašaš jo to in ono, vmes pa ji poved, kako je lepa itd.
— Kaj naj jo prašam ?
— Ljubljeni prijatelj, siten sit Prašai jo, igra li
klavir ali gosli, ali brenka na citre, ali gode samo
na bas, ali morebiti vse skupaj, — ia zakaj; ali
je rajAa krompir ali špinačo; kolikokrat na mesec si
Btriže nohtke, katero mi o rabi obično ;  ali ima se
vse zobe zdrave;  ali je imela vedno tako majhne
roke; kako misli o balkanskem vprašanji, kako o
krinolini? Pohvali ji okrogli obrazek in opomni, da
bo jutri polna luna . . .
* • *
Drugi dan vprašam prijatelja po sladkih trenutkih njegove sreče.
— Počasi se fietam po parku, pripovedoval je,
smo s« izvrstno, saj so prišli k nam gostje z juga in zapada, t. j. iz Trsta in Gorice in to peš, na vozeh in na „kolesih". In kdor je bil ta dan v Vipavi, uveril se je, da je ondu še vedno nekoliko veselih ljudij, katerim megla emerikavosti še ni omračila pogleda v pisani svet . . .
Iz llflnilce, 16. avgusta. [Izv. dop.] (Železnica. — Naš kraj in naše potrebe.) Zadnji popravki železniških zgradeb kažejo, da ni več daleč dan, ko se slovesno izroči prometu proga Ljubljana—Kočevje in se odpre tu cu dolgo nepoznani del dolenje Krajine. Občinski naš odbor se zelo trudi, da ae preporodi Borazmerno vse gibanje v trgu, kakor to zahteva jedna največjih in naj ugodnejših postaj Dolenjskih železnic. Kolodvor, oddaljen komaj streljaj od trga, zvezal se je že ž njim, podreti bo treba le še nekaj poslopij, da se cesta podaljša in pokaže v celoti. Njo bodo križale tri druge z železniško progo vzporedne; svet mej njimi pa se budu razdelil v stavbene parcele, kjer se utegne razviti v kratkem nekaka „urba nova" starodavnega trga „Mih.- ruobea.
Zgradba vodovoda po uzornih načrtih deželnega iuženerja g. Hraskega vidno napreduje. Re-servoir ae že gradi, jarek za pokladanje cevij se bode pa kmalu dugotovil. Ta v nas, žal, še nekako redka novodobna UHprava bo gotovo pospeševala razvoj našega trga. Srečno je pač deloval v smislu vsestranskega uapredka nepozabni naš župan in notar g. Fr. Erhovnic, žal, da je nesel dokaj neizvršenih načrtov v prerani grob.
Preporod pa je tudi v resnici potreben za vso dolino in njeni domači obrt. Posebno zadnje je, kar se bo morulo gojiti in razviti, da bo onemogoči tuja konkurencija. Treba bo tukajšnjim obrtnikom vzgojiti Bi lastnih močij, ki bi delovale zlasti z upe-Ijavo pripravnih strojev ter razvijale in apopolnje-vale domače izdelke. Po teh nazorih že doka) časa deluje tukajšnji podjetnik in tovarnar lesnih in Žičnih izdelkov g. M. Pa k i ž. Naj bi našel mnogo poBnemovalcev-naroda jakov.
Prepotrebna bi bila istotako za našo dolino keramičua strokovna šola, da ne preplavijo in uničijo tuji izdelki starodavne, v naB često premalo cenjene stroke domače industrije. Želeti je le, da vsaj dežela pošilja nekaj nadarjenih mladih lončarjev v znameniti keramični strokovni zavod v Bechvu na češko, ako bo žh zavlačuje njegova ustanovitev na domačih tleh. To velja zlasti za prvo silo, ko potrebujemo učnih močij za tako šolo. Domači obrt je spas naše doliue, kakor bi bil gotovo lahko tudi kje drugje.
Ko se železnica odpre, bo prej ku ne privabil naš trg muogo tujcev, ki se bodo div.li kraBni Ribniški dolini. Poldrugo uro hoda od nas je znamenita stena pri Sv. Aui v Mali Gori, s katere se odpre gledalcu veličasten razgled od orjakov goreuj-skih po vsej dolenjski strani, k|er šele dolgi hrbet Gorjancev zapre daljnji pogled v bratsko zemljo. Blizu cerkve pa se razprostrti pred njim v celoti širna panorama Ribniške doline.
Od R bnice tudi ni daleč k zgodovinsko zanimivi pol-razvalini Rtneškega gradu, kjer so  bo v
ne prav zidane volje Raz ntolp mestne svetovalnice bije osem; bližnja votivna cerkev ponavlja udarce kakor v potrdilo Obiđem ves vrt; nikjer nič. E, tamle, na klopi, da, moj vis a-vial Ali ne sam! Poltg nje sedi mlad mož. Prstan z rubinom ima na roki . . .
— Najin Bosed ?
— Tako je!
— Ki je večkrat zakašljal?
— Ne poprašuj!
— In kaj si storil?
— Kaj naj bi storil! Da bi ga pozval? Kaj takega ne. Saj še prav Živeti nisem pričel, in dvoboji so bit r jako nevarni. Zato sem se zadovoljil 8 tem, da sem se uekoiiko jezil kar na tihem.
— Skromna duša ! In tvoj vis-a-vis ? prašam ga.
— Odpovedal sem gospodinji stanovanje. Vis a vis bo mi je zameril. Ne zmenim se nič več zanj. Naj bo ljubita tam v parku . . .
— ... katerega, no — dražim Vinkota.
— Kaj, katerega?
— ... katerega preveva prijetno mameč vonj, ha, ha, in španski bezeg se trudj dišati na vso moč, ka)? in lahen veter se igra z mladimi peresci ter siplje nagajivo bele rudeče cvete raz veje . . .
Vinko ne odgovori. Zameril sem ae mu, kakor le mu je zameril njegov vis-a-vis.
prejšnjih stoletjih potezali tlačeni kmetje za „staro pravdo". Izleti čez Novo Štifto, glasovito božjo pot, zlasti za časa kužnih boleznij, preko Sodražice k Sv. Gregorji ne zaostajajo za drugimi gledo prirodnih lepot in krasnih razgledov. Pod rebrom Volke Gore menjajo bo tvorbene plasti; ondi preneha liu-tenateinov apnenec in začenja triasformacija, vsled cesar izvira ondi dosti dobrih studencev. Vrelca Bobodljivec in Ridlesovec porabita se za poprej omenjeni vodovod. Za prirodoslovca bo gotovo zanimivi velikanski divji gozdi, ki pokrivajo raztegnjeno sleme Velke Gore in se razširjajo daleč doli v Hrvaško. Po gozdu se še rad klati kosmatinec v veliko veselje nadebudnim lovcem, a v strah zadolj-Hk i m kmetom in v škodo njihovi turščici. Jako hvaležen je tukaj tudi lov na divje peteline. Prijatelja naše domače obrti utegne zanimati, kako se napravljajo pod milim nebom škafi in obodi za sita, rešeta in raj t r* ter občudovati, kako spretno zna naše ljudstvo obdelovati les, naj si je trd ali mehak. Mikavni izleti so nadalje v Podgoro k izviru Ribnice — skozi Dolenjo Vas v Rakitnico, kjer ponica mineralna voda istega imena. Skoda le, ko se nihče ne Bpomni, da bi preiskal vodo — morebiti bi se dalo ondi napraviti kako zdravilišče, kar bi /. 1 a m t i bi (11*i bilo pomena, ko se otvori železnica. Gotovo bo tudi BSlov. planinsko društvo" pozorno na te izlete.
Ozrimo se konečno zopet v Ribnico. Ondi napravil je v nedeljo 13. avgusta tamburaški zbor, broječ 14 domačih močij, bvoj prvi veliki koncert, obsezajoč 12 večinoma slovenskih in hrvaških skla-deb in to v prostorni dvorani g. Arkota. Udarjali so, kakor je izrekla občna sodba, prav izvrBtno, nekaj točk morali so celo po večkrat ponoviti; gotovo nemala zaBluga spretnega in vztrajnega zborovodje g. A. Kezela. Prišlo je mnogo izbranega občinstva iz trga in iz okolice poBluŠat milozvuka jugoslovanska glasbila. Koncert je počaBtil s svojo navzočnostjo tudi predsednik aSlov. planinskega dru-štva" g. pnf. Fr. Orožen. Po koncertu razvil ae je prav živahen ples, kjer smo seveda imeli čast čuti marsikatero nemško besedo, kar je pa v nas Slovencih povse umevno, saj hoče uek tukajšuji g. uradnik s slovenskimi strankami uradovati tudi nemški.
Postrežba je bila prav dobra, želeti je le, da g. hotelier vselej k*že jednako naklonjenost narodnim veselicam.
Iz Lilij«'. 15. avgusta. (Posojilnica.) Po celem Dolenjskem snujejo se posojilnice. Danes ima ustanovni shod že posojilnica v Radečah, zadnje tedne pa so ee snovale posojilnice v Kostanjevici, Trebnjem in Mokronogu. Torej vsi ti mali kraji bo nas Se prehiteli. Žužemberk, ta nekdaj tako zaničevani trg, ima posojilnico z lepim prometom. Litijani bo se nekdaj radi pouorčevali z Žužemberčani, ali zdaj? Pa sai veste, Litija je naroden trg in ta fraza nam je zadosti. Imamo pevsko društvo, v Smartnem tamburaše, naše domoljubne dame marljivo nabirajo za družbo sv. Cirila in Metoda; kaj nam torej treba posojilnice. Res je sicer, da se je pri Litiji že temeljito vgnjezdil tudi nemški kapital in da bode nekega dne treba le polovice nekdanjega Vestenecka, pa se bode iz Litije dal prav Čeden germanski tržič napraviti — ein neues BolIwerk. Da bi v teh razmerah bd potreben krepek denarni iustitut v slovenskih rokah, je menda jasno — pa kaj nam treba posojilnice.
Imeli smo nekdaj po dva deželska poslanca v našem trgu, oba kapitalista; imamo se druzih rodoljubnih mož mnogo, ki čutijo kakov groš pod palcem. Mnogi taki možje bi od srca radi zaupali bvoj denar javnemu zavodu — toda čemu posojilnica.
Ce pride naš kmeliČ v zadrego, mora tekati od Poucija do Pilata. Po navadi denarja ne dobi pri zasebnikih, torej hajd v Ljubljansko nemško hranilnico, saj za slovensko meBtno hranilnico še ne ve Ali pa zaide kacemu trdemu upniku v roke, potem plačaj obresti in obresti, da se nikoli ne iz-ko|>lješ — čemu torej posojilnica.
Litijani, prekositi ste se Že dali od vseh ostalih Dolenjcev, celo od malega Žužemberka, ali bodete še naprej zadnji oatali ? No, potem prosite ŽužemberČane, naj Vam pošljejo svojega raka in Vifienjčane, da Vam posodijo svojega polža, da je bodete priklenili, Jeden nazaj, drugi pa počasi, to bode potem Vaše geslo! a.
ti'no situvacijo. Brez dvoma bo ta Plener jeva izjava zanimiva, to priznava tudi Dunajski „Vate rl a ud", Ki ne prikriva avoje radovednosti, češ: znatiželjni Brno izvedeti, kako sodi Plener o razmerah v laatnem taboru, o od noša jih mej levičarsko stranko in vlado ter o koosekvencijah njegove politike na Češkem. — Že sedaj se lahko trdi, da bo Plener vladi grozil z opozicija in Bog ?6 s čim Še, m tega ni vzeti preveč tragično 'Tudi levičarji ae jedo vrele juhe. Javni napisi v Srnu.
BrnBki Germani so laai premenili napise javnih ulic, cest in trgov ter je napravili samo v nemškem jeziku. Ker so to storili Nemci, jim vlada ni ogovarjala, navzlic protestom češke manjšine. Ker je že leto dnij poteklo, kar je češka stranka podala na-meBtništvu protest zoper samonemške javne napise, šla je te dni zopet neka deputacija k vladi prosit rešitve, vrh tega pa je narodna stranka sklicala ljudski shod, kateri se je vršil dne* 16. t. m. in na katerem se je pretresalo vprašanje o javnih napisih. Glavni govornik dr. Stranskv je na rezek način pretresal to stvar in nasvetoval, naj Češko prebivalstvo Bmsko naravnost pri županu in pri občinskem svetu zahteva, naj se napravijo dvojezični javni napisi. Ako bi to ostalo brez uspeha, morala bo češka stranka odločiti se za energične korake. Nemške trgovce in obrtnike bi bilo potem bnjkoto-vati in skrbeti za to, da ne bo mej mestom in okolico nikake zveze več. Vladni komhar je govorniku večkrat Begol v govor in grozil z raspustom, a videč silno razburjenost mnogoštevilnih zborovalcev je zopet odnehal Shod je volil posebno deputacijo, katera pojde k županu prosit, naj se napravijo dvojezični napisi.
Socijalistične demonstracij e.
V predvečer cesarjevega imendaua priredili so Praški socijalisti velikauske demonstracije in na nekaterih krajih prišlo je celo do izgredov. 1» inon-strantje so ponekod pobijali okna in se spoprijeli z redarji. M tali o na redarje kamne in posamičue strahovito pretepli. Oćividno bila je to socijalistična in protidioastična demonstracija, katero je iskreno obžalovati, če pa neki nemški listi trde), da je vse te dogodbe zarezati ua rovaš Mladočenom, je to pernlna laž, kakeršuo zamore izustiti samo Nemec.
aliatljars/ce razmere. Organ grofa Appouv ja začel je zopet boj zoper VVekerlovo ministerstvo. Obširno razlaga, da vlada v miuiriterstvu velika razlika nazorov in da je pri zadnjih ministerskih sejah, trajajočih skoro uepre-trgoma 14 dnij, prišlo do resnih razporov ; ministri baron Fe|ervary, grof C<aky in grot B6thien se hočejo odpovedati. Giaki in minister grof Laioš TiBza nimata pri dvoru nikakega upliva. Feier\a>y kandiduje bajč zategadelj za vojnega ministra, da ne učaka na sedanjem svojem mestu zadnjih trenutkov Wekerlovega ministerstva. Wekerle — končuje list svoj b perečim sarkazmom zabeljeui članek — bo morda otvoril jesensko zasedanje državnemu zboru, a zaključil ga kot ministerski predsednik gotovo ne bode. — Ta novi napad na vlado svedoči, da ministerBtvo ne more računati na pomoč Apponyijeve stranke zlasti ne glede cerkvenopolitičnih predlog, a brez te pomoči se ne more nadejati zmage. — V „M a g ya r H i r l a p u" priobčil je predsednik klubu narodne stranke, Ferdinand H >ranszky prati ministerstvu oster spis, v katerem dokazuje, da se ministerstvo lovi, kakor da nima trduega stojišča in da je postalo povsem nesposobno za upravljanje države, ker uima nikakega upliva niti navzgor, niti navzdol.
V u ;t njo države.
Itutih'o-ncmški carinski boj. Rusija je z zadoščenjem vzela na znanje, da se hoče Nemčija Se pred 1. oktobrom pogajati radi
Ta nasvet je zadel pravo. Vinko je pogledu!, kakor je to mogoče le rahločutnemu dobremu človeku. Tak p■ gled gre direktno do srca Uspeh ni izostal. — Vinko obdrži svoj prijazni izraz in pomiga navrh še nekoliko z glavo.
Ah, vis a-vis se zasmeje! Za trenotek izbeži od okna.
— Ali ai videl, smejala 8e mi je, raduje se Vinko. To je dobro znamenje. Oj prijatelj! . . . .
To rekoč hotel me je Vinko objeti in pritisniti na svoje ljubeče srce\ Toda jaz n~m nevarnost še v pravem času opazil in oborožil se v nenavadni prisotnosti duha z debelim ravnilom.
— Stoj, zavpijem hrabro. Nazaj! Danes imam novo kravato, katero bom varoval pred teboj in vsakomur do zadnje kaplje krvi!
Vinko obledi. Take odločnosti se bržkone ni nikdar nadejal.
V tem so vrne vis-a. vis n slamnikom, katerega jame kititi.
— Oj, ko bi bil jaz ta Blamnik, stoka Vinko; tako zaljubljeno ga gledal No, časih tudi čezenj, čez ulico, na me, mislim. Da, mislim, ljubi Fran, nekaj negotovega je v njenih sicer tako krasnih očeh. No, boji se menda, da bi naju kdo ne opazil.
trgovinske pogodbe. V tem pa merita Rusija in Nemčija svoji sili v tihem boji. Nemčiji je mnogo do tega, da dokaže, da ni odvisna od ruskega žita in da to nima nikakega upliva na žitno ceno na Nemškem. Rusija zopet dokazuje, da nima nikake izgube, tudi če Svojega Žita ne mora razpečati na Nemškem. Ako bi se to posrečilo, bilo bi to velikanskega pomena. Rusi tudi že iščejo novih tržišč za avoje pridelke. Najprej so se ozrli na Italijo, sedaj pa gledajo v Carigrad. ,Novoe Vremja* pravi: Carigrad je*od Odese 36 ar, od Sevastopola pa 28 ur oddal,en, seveda po morja. Carigrad ima nad milijon prebivalcev in že sedaj kupuje raznovrstne ruske izdelke in pridelke v veliki množini. Vrh tega gre iz Carigrada mnogo blaga v azijsko Turčijo, v Sirijo, Palestino, Egipt, deloma ia Bolgarsko, v Epir, Tesalijo in celo na Grško. Če se to uvažuje, se spozna silni pomen, kateri ima Carigrad kot trgovinsko središče. Će si ga osvoji Rusija, razproda lahko tukaj vse, kar boče.
Francozi in Italijani. Kadar skopni sneg in se začne lepa pomlad, odpravljajo se italijanski delavci z doma, da si v tujini prislužijo kaj več, nego jim zamore dajati lastna domovina, blažena dežela pomeranč in polente. Veseli niso teh gostov nikjer. Tudi pri nas jemlje domačinom kruh, ker delajo za vsako ceno a še več kakor k nam se pritepe teh Ijudij vsako leto na Francosko. Ker zahteva francoski delavec boljšo plačo nego italijanski in ni s tako slabim življenjem zadovoljen, kakeršnega je vajen Italijan, mu delajo nepoklicani gosti veliko konkurenco. Že večkrat so bili radi tega krvavi izgredi nastali in tako tudi predvčerajšnjim v mestecu Aignes Mor te s. Tam so velikanske saline, pri katerih so Italijani delali za tako nizke cene, da noben domačin ni dobil več kruha. Razburjenost mej francoskimi delavci je bila torej naravna. Prišlo je večkrat do konfliktov, prepirov in pretepov. V sredo so Italijani napadli francoske delavce in deset izmej njih težko ranili. Vsled tega je prekipela potrpežljivost francoskih delavcev. Napadli so Italijane in nastal je grozen pretep, pravo mesarsko klanje. Več kot 30 OBob je bilo ubitih, ranjencev sploh ni moči prešteti. Orožniki niso mogli varovati Italijane; ti so utekli iz mesta in begajo deloma v okolici, kjer jih preganjajo Francozi kakor divje zveri, deloma jih je županstvo odpravilo v Marziljo. Vojaštvo je napravilo v mestu mir, v okolici pa hodijo večje patrulje. Tudi iz drugih francoskih mest se javlia, da se je začelo neko gibanje zoper Italijane. Županstvo v Aignes Mortes je izdalo oklic, v katerem opominja francoske delavce, naj mirujejo, ter jim obeča, da ne bo v salinah jjoben Italijan ve& delal.
Dopisi.
Iz i'c*3Ja, 17. avgusta. [Izv. dop.] (Južno-štajerska hranilnica. —Napisi okoliške občine in nemška kultura. — Novi župan. — Podružnica sv. Cirila in Metoda na Teharjih.) Dne 28. julija t. 1. presegle so vloge naše mlade južno-štajerske hranilnice prvi milijon. Ako se pomisli, da šteje ta hranilnica še le peto upravno »fi$P in da je mestna hranilnica Celjska koncem svojega četrtega upravnega leta imela še le 223.828 vlog, potem se da preračunati, kako silno se bode še razbil ta naš narodni zavod. Uvidi pa se tudi, da so vsaj v tem oziru naši narodnjaki osobito duhovniki in posestniki zvesti pristaši principa „Svoji k svojim", kajti večina tega premoženja je imovina imenovanih krogov. Toda še veliko več bi se dalo storiti, če bi vse narodne kroge pre-
Pametuo dekle! Zdajiu se postegnem malo bolj. A! Pri sosednem oknu je nekdo. Gotovo masculini ge-neris. Sicer pa ne vidim od njega več, nego roko, na njej prstan z rubinom, v njej cigareto. Ali ne meniva se zanj, prijatelj! Moje misli naj lete* le čez cesto v višje nadstropje. Ona se zopet smeji. Kake ji ugajam! To je prav, no.
— Zdaj stopiš za korak naprej, svetujem mu. Ona ve, da bije za njo za temi jalousijami plemenito srce. Ti pa, ljubljeni mladenič, stori tako, kakor ti rečem. Pritisni palec, kazalec in srednji prst svoje krepostne desnice na cvetoče ustne in vzpelji v elegantnem krogu roko navzgor, prste nekoliko odpirajoč in pa napravljajoč z usto'cami oni sladki uilask, kateri je brat pravemu poljubu.
Vinko se mi ganljivo zahvaljuje; tiste trenutke sem čutil, kako koristen ud človeške družbe da sem, in spoštovanje do samega sebe je doseglo v meni hvalevredno stopinjo. Vzlasti pa mi je imponiral zadnji stavek, v katerem sem tako lino določil so rodBtvo poljuba. Prijatelj ae tedaj pripravlja, da izvede moj nasvet. Posrečilo se mu je izvrstno. Vis a-vis blagovolil se je ljubko nasmehavati, kakor mi je trdil Vinko.
— L" pogledi njeni imajo tako nekaj negotovega, tožil je.
šinila ta mi-el, da treba podpirati le narodne zavode. Tako pa vemo še o velicih narodnih kapi-talijah, ki počivajo v blagajnicah nemških hranilnic.
Vkljnb temu, da se ta južno-Štajerska hranilnica razvija tako ogledno, je ona najbolj sovražen slo vena k zavod. Po receptu dra. Foreggerja imennje se v celjanskih ustih le: „Die Kampfsparcasse". Da ji ti pigmejci doslej niso mogfi z vso zlobo nič prizadeti, dokaže samo njihovo onemoglost.
Pa kaj vse ne jezi te Celjske po sifi Nemce. Pred nekaterimi dnevi praznovali so nadepolni Celjski burši — Število ni ravno pregrozno — svojo knajpo. In drugi dan je manjkalo na okoliški občinski hiši vseh tabel z dvojezičnimi napisi. Da bi se kaj tacega na nemškem poslopji v Ljubljani zgodilo, — kakšen krik bi bil po celi nemški liniji t Mi pa ne znamo porabljati takih recij. Bode pač treba jedenkrat organizirati tudi v Ljubljani nekak „Pressbureau". Snovi ne bode manjkalo, ker le z jednakim orožjem se ubranimo nasprotne podlosti. — Kako igra ravno te dni telegraf, ko je v Pragi zmanjkalo dveh nemških napisov !
Celje ima sedaj potrjenega novega župana Sti-gerja. Mož ni bil po navadi v prvi vrsti posilinem-ških kričačev. Ali če bi hotel uvesti mej naše razmere vaaj čut dostojnosti, moral bi imeti jekleno roko in voljo — in te ne bode. In vender bi v Celji le taktnega župana trebalo, pa bi se vselil mir mej slovensko okolico in mestnim renegatstvom. Tako pa naša okolica nejevoljno opazuje te mestne razmere. Narodna zavest v okolici vedno raste in nekega dne postala bode Celjanom neprijetna.
Zaveden naroden kraj v najbližji okolici so Teharji. Odkar se je ustanovila tam podružnica sv. Cirila in Metoda, nastalo je živahno življenje;. V nedeljo 20. t. m. bode praznovala ta podružnica že III. občni zbor. Ta občni zbor bode zanimiv še posebno, ker se ga bode korporativno udeležil tudi „Celjski Sokol". Obeta se od mnogih stranij obilna udeležba. Zanimanje utegne obuditi tudi to, da se bodo pri tej priliki lahko ogledale nalašč razstavljene insignije nekdanje Teharske samostojnosti: žezlo, privilegije, zastave, helebarde itd. Tudi deputacija Ljubljanskega „Sokola" se pričakuje. Na svidenje torej v Teharjih.
■ /. Vipave 17. avgusta. [Izv. dop.] (Svečanost tukajšnje čitalnice na čast g. Josipu Gorupu in na korist društvu „Radogoj".) Slovenci smo postali v poslednji dobi narod veseljakov. Svečanost za svečanostjo, veselica za veselico in hkrati dve, tri jeden ter isti dan vrst*'- se na vseh koncih in krajih naše domovine, da človek že res ne ve, katere bi se udeležil in kam bi se obrnil. Da te slovesnosti vzbujajo narodno zavest in pospešujejo občno radost, kdo bi to zanikal ?
Na dan 15. avgusta, v praznik Vnebovzetja D. Marije, ko je v bližnjem Logu predzadnji veliki shod, napovedala je Vipavska čitalnica slavnost, s katero se ima izraziti zahvala veledušnemu mecenu slovenskemu, g. Josipu Goru p n na Reki na izredni  podpori   10.000 kron   društvu „Radogoj".
W Dalje v prilogi. ~^B0
Mej tem narisal sem s sviučnikom krvavoru-dečim plamteče srce
To srce je pokazal Vinko dražeBtnemu dekletu, tako tudi švedsko škatljico „Sikkerheds Taendstik-ker", da razodene velikanski požar v svojem srci. Na obe ideji nisem bil malo ponosen.
V tem trenutku izgine avis-a-vis". Kmalu pa se vrne z listom, na katerem je narisana velika osmica; zajedno kaže s prstkom proti javnemu vrtu.
— Oj ti dobra vila, hvala ti lepa, kako si prijazna, vchiMi se Vinko. Da, da, pridem, gotovo, ob osmih, točno. To je izvrstno. Tu imaš poljub, tu še jeden, še dva, trii In to goreče srce še jedenkrat poglej!
Vib a-vis res pogleda, vidi ared, gleda prijatelju v očf, zdaj pa tako naravnost! Nič negotovega ni več v njih I Ali kaj je to? Zasmeje se, zarudi — in hitro zapre okno. Ni je več!
Najin sosed, od katerega ni bilo videti več nego roke, cigarete in prstana z rubinom, zakašlja. Morda vender ni ničesar opazil? A, kaj še. Kdo se bo vedno bal!
Vinko je zaplesal od samega veselja, da ima danes sestanek, „da danes nekaj doživi", po sobici ples, ki ni bil niti polka uiti valček, temveč najbolj podoben divjim bojnim plesom narodov črne cen«
Domače stvari.
— (Vladika Stroasmaver. ) Gotovo bode vsak pravi Slovenec pozdravil z največjim veseljem vest, katero prinaša Zagrebški .Obzor" o zdravji prevzvišenega mecena jugoslovanskega, ki biva že dlje časa na Slatini pri Rogatcu. Prevzvišeni vladika Stroasmaver podaljšal bode avoje bivanje na Slatini in je zdravje njegovo prav povoljno. Vsi, ki so imeli srečo bivati v društvu njegovem, navdušeni so po Živabnoati in bodrosti njegovega duha. Jasno se vidi, da sta ae mu povrnila čiloat in zdravje. V Rogatcu biva tudi nadbiakup Barski, monsignor M i I in o v i Ć.
— (Štajerski duhovniki v „Slovenskom Narodu") Poštenjak „Slovenec" se v svoji predsinočni številki silno jezi, da je bil naš list v prijetnem položaji, izkazati tudi kron mi dar nekaterih štajerskih duhovnikov družbi sv. Cirila in Metoda ter sumniči svojega tovariša-pošiljatelja, da je proti volji ostalih darovalcev poslal dotični dar na naš list, nas pa, da se usiljujemo štajerski duhovščini, akoravuo ona za nas prav nič ne mara. Beležeč ta zopetni sijajni dokaz smešne strasti, nimamo kaj odgovoriti. Mi bi tudi „Slovencu" od srca čestitali, ako bi botel prav veliko nabrati za družbo sv. Cirila io Metoda in najbolj veBeli bomo, ko bo izkazal prvi kronin dar — prevzvišenega g. knezo-škofa dra. Missie. — Ne jezite se, temveč prekosite nas.   To bi bila plemenita in katoliška osveta.
— (Za pokojnega Fr. Gestrioa) se bodo brale sv. maše v župni cerkvi pri sv. Petru v torek 22. avguata od 5. ure zjutraj nadalje. Ob 8. uri pa bo slovesna peta črna maša, h kateri vabi prijatelje in častilce pokojnega pesnika
.Pisateljsko podporno društvo".
— (Blaž Košinelj f. ) Nagle smrti umrl je danes v Otočacu g. Blaž K o sme I j, v Ljubljanskih narodnih krogih dobro znani potovalec tvrdke Fr. Ks. Souvanove. Pokojni rodil se je v Znleznikih in bil v krepki moški dobi 3f> let, ko ga je nemila smrt pokosila daleč od svoje domovine. Bil je ljubezniv družabnik, vzoren in značajen narodnjak in podpornik vseh narodnih društev. Bodi mu blag spomin in lahka mu bodi bratska zemlja hrvatska!
— („Agraiuer Tagblatt") priobčil je v predvčerajšnji številki zanimiv dopis z Dolenjskega, v katerem se pojasnjuje postopanje Kočevskega okraiuega glavarja dr. Thomanua v neki gospodarski zadevi. Kakor čujemo, doposlala se je ta številka „Agr. Tagblatta" raznim poslancem in nekim drugim politikom.
— (Prvo  krono  družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista ho poslali danes k roni ne darove za družbo sv. C.rila in Metoda: Iz Radgone in Gornje Radgone na Štajerskem poslal je č. g. Jauko Franov 104 krone, nabrane mej tamošujimi rodoliubi pod geslom: »Živila slovenska odgoja slovenske mladine. Bog blagoslovi slovensko družbo sv. Cirila iu Metoda!" Darovali so:   G. E. M. Fuchs 4 krona;  po 2 kroni: gg. grotica FUofkircheo, grofica Wurmbraud, gg. I. Vrasov, V. Vounoš, Thurman, Andrieu, Burovniak, Arnold, Stelzl, Fr. FucIib, A. II»uši, L yrer, O. Ploj, A. Ruedi, A. Beuko, Muršec, Bišauee,  3 neimenovani;   po   1   krono:  g£. L Silec,  J   Žemljic, A. Mark, A. Belšak, Moravec Vaujiotič, Fr. Lovrenčič, Andr. Lovrenčič, Skerlec, dr. Gorički, Šlauder, A. Simono'-,  I. KiirboB, 1. liva.ene,  Ziukovič, Semper aliquid,  Simouič,  dr. Simonič, Roza   Simonič, M. Klansič,  Fiuk, Ješofnik,  Cl.   Bouvir,  Fra«, L;szt, Gregorič,  Klobasa,  Sedlak,  Schvvarz,  Fr. Human, Berndt, Ilalliirt, Mačig, Schvvarz, Merlini, Schmi-derer, Jelušau, Kuzmicz, Friscli, Faber, Schrauke, "VVegscheider, C. Neuvv.rth, Eisenbach, Knobbe, C Sock, I. Kocbek, M. Reisinger, Klein, Spranger, V. Sova,  Scbonvvetter,  Schvvarz,   Vinkler,  A. Geršak, C. ClauB, Simonič, Rotber, Schrail, Kodolitscb, 2 neimenovana. — G. dr. Peter de Franceschi na I) u naj i poslal je 10 kron, pisuč: Povodom prerane smrti prijateljev svojih, Geatriu* in Bilca, pošiljam Vam za našo šolsko družbo, za kojo smo se vsi skupno vedno navduševali  in po svojih močeh resuo delovali, deset kron ter izrekam ob jeduem prošnjo do svojih prijateljev in sovrstnikov, uaj on; istotako  časte'  spomin   umrlih. — Gospa Jelisava Kupljen, soproga c. kr. notarja v C mumiji, poslala je 10 kron, pišoč: Ker si. družba sv. Cirila in Metoda zdaj teče koroškim bratom na pomoč, položim za olajšavo srca v ta nameti mrvico 10 kron kot daritev. — Skupaj smo vzprejeli danes
124 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
— (Zahvala.) 319 1* .prvih" kron je si. uredništvo .Slov. Naroda" včeraj blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone bo se nazna-čenemu časniku od 1. do 17 t. m. izročale in zna muvale v številkah 174 do 187. Vštevši zadnjič izkazanih 3335 kron je torej izročilo uredništvo „SIov. Naroda* 37 05 kron 34 vin., nabranih od 17. maja do 17. avgusta. — S presrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta deveti mu vročeni časniški kronin dar.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (.Pravnikov" izlet) Odbor društva „Pravnika" v Ljubljani vabi vse častite gg. člane in prijatelje društva na izlet, kateri priredi v nedeljo, dne 3. septembra t. I. na Bled. Udeležniki Be odpeljejo dne 3. septembra t. I. ob 7 uri 14 min. zjutraj z državnega kolodvora Ljubljanskega v Lesce, kamor doBpo ob 8. uri 53 min., od koder odrinejo na Bled Opoludne bode skupen obed v hotelu „Lujizina kopel". Kuvert (brez pijače) stane za osebo 2 gld. Radi potrebnega naročila vozov in obeda naj se blagovo'e* udeležniki oglasiti, kakor hitro mogoče, najkasneje pa do dne 2 8. avgusta t. 1. društvenemu tainiku dru. M. Pire u v Ljubljani. Ker je to prvi društveni izlet na Gorenjsko, nadejati se je prav mnogobrojne udeležbe.
— (Novi poročniki.) Povodom cesarjevega rojstnega dne bili so včeraj nastopni gojenci tretjega tečaja vojaške akademije v Dunajskem Novem Mestu iu tehnične vojaške akademije na Dunaji imenovani poročniki: g. Josip A h a č i č, sin Ljubljanskega odvetnika g. dr. Karola A h ači S a, pri 12. ulanskem polku ; g. Ferdinand Pfeif >r, sin deželnega tajnika g. Jos. Pfeiierja, pri 4. pijon irskem batalijonu. Pri naših domačih polkih imenovani so: g. Jurij Hobenberger pri 17. pešpolku; g. Ljudevit K u hn g pl. RUdinger pri 5. artilerijski diviziji; g. Artur Noe pri 47. in g. Leo Steinmetz pri 87. pešpolku; g. Karol G l o c k n e r pri 7. in g. Moric vitez A sten pri 19. lovskem batalijonu.
— (Kranjski veteranski kor) priredi jutri v proslavo rojstnega dr>e" cesarjevega na okrašenem vrtu gostilne „Pri združenju* v Šiški cesarsko slavnost, pri kateri bode sodelovala vojaška godba Hlavncga c. in kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek ob 4 uri popoludoe. Veterani se zbero ob 3. uri popnludne v korni pisarni.
— (Kresovi.) V čast rojstnega dne pre-svitlega cesarja goreli so včeraj v ravninah in planinah kresovi. Z „Drenikovega vrha" videli bo se ob 9. uri kresovi „uri sv. Jakobu" pod „Zaplato" in vrhu »Zaplate". Jeden gorel je visoko v Gorjancih in drugi pri sJermanovih vra-tah". Tuli v gorovji nad Bledom blistel je velik ogenj.
— (Razstavljena slika.) Akad. slikar g. Lj. Grilc razstavil je v Kollmanovi razlogi na glavnem trgu najnovejši svoj umotvor, s pastelnimi hojami izdelan portitV stare ženice. Ta jako karakteristična , tehniško in umetniško dovršena slika kaže, kako marljiv, nadarjen in spodoben je gosp. Grilc in kako lepo napreduje v svoji stroki. Opozarjamo občinstvo na to sliko; naj ae vsakdo Bam prepriča, da imamo v svoji Bredi izvrstno moč in nam torej ni treba portretu in druga slikarska dela na-ročevati pri tujcih. Svoji k svojim je lepo gasio, a beseda mora postati meso, potem šele je kaj vredna.
— (Orožne vaje.) Te dni pričeli bo dohajati brambovski rezervisti, da se udeleže orožnih vaj. Dne 26. t. m. gresta 24. in 25. batalijon stanovat v Cerknico, drugi batalijoni bodo stanovali v Begunjah iu v okolici. Pri silni vročini, ki je nastala poslednje dni, bode pač marsikateremu huda pela.
— (Vandalizem na pokopališči.) Iz Loža poroča se nam o grdem slučaji skrajne surovosti. Nekemu tamošnjemu uradniku — tako se nam piše — umrl je lansko leto sinček in roditelja sta dala napraviti na gomilo priprosto leseno ograjo s križem, na grob Bam pa sta dala zasaditi cvetlic. Nekateri suroveži pa so jeli neusmiljeno trgati te cvetlice, tako da je moral oče poklicati na pomoč kazeusko sodišče, katero je dva storilca tudi primerno kaznovalo. A v noči od 13. na 14. t m. pa je bila ograja groba s silo iz tal iztrgana, razbita in kakih 80 korakov daleč proč iz pokopališča odnesena. — Želeti bi pač bilo, da bi poklicane oblasti zasačile in ojstro kaznovale take suroveže,
— (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše: V Četrtek zvečer je bila prirejena v proslavo cesarjevega rojstnega dne na prostem zabava, katere ae je udeležilo toliko udeležencev, da je bil precej velik travnik g. Robavs-a skoraj premajhen. Po vzporedu je bil ob 8. uri zvečer 1.) Pozdrav gostov. 2.) Po-goščenje z pečenim in varenim koštrunom. 3 ) Godba, petje in umetalai ogenj. Vse zvršilo se je v splošno zadovoljnost gostov, za kar gre posebna hvala slavnostnemu odboru. Hvala tudi vodji premogarske družbe, g. Draschu za godbo, g. čerinu ki je prevzel iz prijaznosti vodstvo petja, gospej AVeinberger, ki je brezplačno izvrstno spekla in razdelila dva koštruna in slednjič vsim, ki so kaj k zabavi pripomogli.
— (Kopališče v Mozirji) je postavilo tamošnje olepševalno društvo ob Savinji. Novo kopališče je prav čedno in prostorno in bode gotovo dobro ugajalo domačinom in posebno na letovišči bivajočim tujcem.
— (Deže Inoz bo rska volitev na Goriškem.) Dopolnilna volitev v deželni zbor goriški namestu umrlega poslanca notarja Ivančica je določena na dan 5. septembra. V torek vršil se je v B ilcu volilni shod, ki je soglasno postavil za kandidata drž. poslanca Alf eda grofa Coroniuija. Bolčani pojdejo složno na volišče, a tudi Kobaridci bodo glasovali ž njimi kakor tudi vsi nezavisni pošteni narodni volila iz drugih trgov. Nadejamo se, da bo v volilnem boju zmagal zanesljivi in uplivni, pogumni in neodvisni kandidat grof Coronini proti laži-narodnjaku dru. Cazzafori, katerega je ; reden-tovska klika postavila za svojega kandidata. Prava narodna sramota bi bila, ko bi dobil ta lahonski kandidat kak slovenski glas.
— (Nova slovenska tiskarna.) Pod naslovom nGo r i š k a t is k a r n a" ustanovil je urod nik „Soče" in „Primorca" v Gorici g. Gabr-šček novo tiskarno, v kateri se bodeta tiskala omenjena dva lista, ki bode pa prevzemala tudi raznovrstna tiskovna dela. V novi tiskarni se bo izdajala „Slovanska knjižnica", ki prične izhajati meseca oktobra. Prvi snopič na ogled izide že drugi mesec. Z veseljem pozdravljamo novi zavod, s katerim so se Goriški Slovenci postavili na lastne noge tudi na velevažneni tiskovnem polji.
— (Odbor za prireditev petindvaj-setletnice „Sempaskega Taborja" v Gorici) razpošilja narodnim društvom sledeče povabilo na udeležbo: V nedeljo 17. septembra L 1. obhajali bomo goriški Slovenci 25-letnico slovečega, in za probujo slovenskega ljudstva v teh krajih preznamenitega „Šempaskega taborja", ki se je vršil 18. oktobra I. 1868. Slavnost, ki se bo vršila na prostoru bivšega taborja pri Šempasu, bo imela političen in zabaven de), ter utegne postati znamenit in sijajen naroden praznik ne le za goriške, marveč za vse Slovence. Kot skupne pevske točke vseh pevskih zborov so doslej določene pesni: moška zbora »Naprej* in „Jadransko morje", ter mešana zbora „Slovan na dan" (Volaričev) iu „Slavjanka" (Carlijeva) Da bi ta znamenita slavnost postala kolikor mogoče vseslovenska, vabi pripravljalni odbor slavna društva k sodelovanju in prosi prav uljudno, da bi blagovolila naznaniti v 8 dneh: a) Koliko pevcev dotičnega društva bi sodelovalo pri skupnih točkah ? b) Ali bi isto pri prosti zabavi pelo tudi sauio za-se ? c) Ali naj se mu dopošljejo posamični glasovi določenih skupnih pesni j in koliko od vsakega glasu poaebe. Odgovor na ta poziv je pošiljati g. Andreju Gabrščeku, tiskarju in uredniku v Gorici.
— („Učiteljsko društvo za geriški okraj) imelo bode dne 7. septembra 1893. ob 9. uri predpoldne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole letno občno zborovanje z naslednjim vzporedom: I. Poročilo o društvenem delovanii pret. leta. II. Pregled letnega računa. III. Pogovor o vprašanjih okr. uč. konference. IV. Posamezni predlogi. V. Volitev društvenega vodstva. K prav obilni udeležitvi uljudno vabi odbor.
— (Ljudski shod,) ki je bil minulo nedeljo v Trstu na vrtu gostilne „Ah'operaio" bil je dosti dobro obiskan in precej živahen. O polu ženju delavskega stanu in o splošnem volilnem pravu govoril je g. Za dni k. Ko je napadal Mla-dočebe, uastal je velik hrup mej navzočimi delavci. Gosp. Ipavic je toplo zagovarjal predlog Mtado-čehov za premembo volilnega reda in naglasa!, da jim slovanski delalci  morajo biti hvaležni  ne samo
"ftV Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskenm Narodu" št. 189, dnć 19. avgusta 1893.
kot Slovani, nego tudi kot socijalistična stranka. Velika večina navzočih je burno piitrjevala tem besedam in poznejim razlogom govornika, ko je pobija) Zadnikovo očitanje, da bi se bilo to moralo že zgoditi pred 30 leti. Ko je Se govoril g. Zadnik o tem, kako krivično se postopa z delalsko stranko v Avstriji posebno glede volilnega reda, vzprejela se je nastopna resolucija: „Uvažujoč, da se delavsko ljudstvo zbok kapitalistiskega gospodarstvenega reda in predpravic posestnikov pogreza vedno bolj v gospodarsko in politi Ako odvisnost, izreka današnji shod, da je neobhodno potrebna revizija ustave na podlagi občne in jednake volilne pravice za vse državljane od 21. leta naprej, brez razločka spola. Neobhodno potrebno je nadalje, da ljudstvo zadobi priložnost zastopati svoje interese ter se izobraže vati politiški, da se usposobi za boj proti vedno rastočemu izkoriščevanju s strani poaedovalnib stanov."
— (Šolska družba za Istro.) Šolska družba sv. Cirila in Metoda za Istro pričela je svoje delovanje ter namerava Že letošnje jeseni otvoriti prepotrebno hrvatsko šolo v Bademi. V ta namen kupila je družba hišo s priličnim vrtom, kjer se bode, ako treba, šolsko poslopje s Časom lahko znatno razširilo. Ker družbi sedaj dohajajo darovi od vseh Btranij, posebno pa iz Hrvatske, upati je, da bode družba lahko uspešno delovala. „Obzor" priporoča, naj se na sedaj z obzirom na važnost družbe in nevarnost, ki preti isterskim Slovanom, če treba za nekoliko časa ustavi nabiranje milo-darov v razne narodne svrhe, a da naj se za sedaj vsi prinosi darujejo šolski družbi za Istro.
— (Nova Vilharjeva maša.) Včeraj bila je v proslavo rojstnega dne cesarjevega v grško-katoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Zagrebu slovesna božja služba. Pela se je novozložena maša našega rojaka Fr. S. Vilharja.
— (Skladbe pokojnega Miroslava Vilharja,) ki bo svoje dni bile tako priliubljene mej slovenskim narodom, se danes ne dole več na prodaj. Vrli sin pokojnega pesnika budi tel; a g. F. S. V11 h a r izdal je poziv, da hoče zopet izdnti pesmi pokojnega očeta, ako se oglasi dovolj naročuikov. Opozarjamo torej še jedenkrat vse prijatelje slovenske glasbe na dotični poziv, želtč, da bb oglasi potrebno Število predbrojnikov, da more zagledati beli dan delo, katero hoče hvaležni sd postaviti kot spomenik prezgodaj pozabljenemu pesniku „Jamske Ivanke" Kalškemu slavčeku Miroslavu Vilharju. Pokažimo Sloveuci z dejanjem, da vemo ceniti dela umrlih naših pesnikov-buditeljev 1 Oglase vzprejema g. F. S. Vilhar v Zagrebu.
I__I
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
I
4
Razne vesti.
*(Žen8ke kandidatinje za frauconki parlament.) Vodje socialističnih žensk na Fian roškem so sklenile, da stopijo v volilno borbo pri bodočih volu vitli z i francosko zbornico Do zdaj na-/. 11 h ii le ho tri zuatie socuali«tiu|0 svojo kaudidatum : Pavlu Minck iu voditeljici delavcev Hubeitiua Audeit in Evgemja Potom e" P.erre.
* (Gambetin kip v francoski zbornici) Kipar Falguire izvršil je ravnokar model Gambettinega kipa v naravni velikosti, ki se bode postavil v zbornici. Kip predstavlja Gambetto tako, kakor je običajno govoril v zbornici. Kipar se nadeja, da bode delo gotovo početkom bodočega leta.
* (M a š a n a v r h u M o o t b 1 a n c a.) Vikar Bonin v Pre Saint-Didieru bral je dne 11. t. m. na najvišjem vrhu Montblanca (461G m. nad morjem) pri solnčnem vzhodu sv. mašo. Za oltar služil mu je kamen, ki ga je vzel sahoj in ki ga je blagoslovil nadškof Turinski. Vikarja Bonina spremlje-vala sta dva duhovna iz Courmaveurja, neki gospod Origoni iz Milana in trije gorski vodniki.
* (Vero premeuili.) V Severnem Slezviktf so dosedai imeli danako piopoved v cerkv>. Na ungljei iz Beroliua začelo se je nemški prepovedovati« To je dalo povod, da je vef; tisoč |juli| izstopilo iz deželne protestantske cerkve, ker mislijo da so se jim s tem, da so se vpeljale nemške pridige, jako prikrajšale njih verske pravice.
♦(Časnik za slepce.) Na Angleškem izhaja tednik za slepce in sicer vsnko sredo na štirih straneh List se imenuj« „Weekly Summarv" („Tedenaki Obzor"), sestuvljen iz „Grapkica" in drugih listov, politiškega, glasbenega in drugega aodržaja. Tiskan je z Brailleovimi pičnimi črkami.
♦(Stekel volk.) V Harkov na Ruskem pripeljali so 31 oseb, katere je ogrizel stekel volk v Kurski guberniji. Jednega otroka je volk raztrgal na kosce. Od vaai do vasi begajoč, popadal je volk vsacega, kdor mu je prišel nasproti. Sodi se, da je nad 40 oseb bilo ogrizenih.
♦(Vročina v Londonu.) Nekaj dni je že silna vročina v Londonu, v senci bilo je 00 do 94° Fahrenheit (1» F. = 4 9° R. = 5'9° C). Dne 15. t. m. umrlo je f> oseb za solnčarico, dne 1(5. pa 12 oseb. Vojakov je mej vajami na stotine onemoglo, nekateri umrli so na potu v bolnico.
Književnost
— Izlet v Carigrad. Popotne črtice. Spisal A. Aškerc. Ponatis iz „Slovenskoga Naroda." V Ljubljani. Tisk in založba „Narodno Tiskarne". 1893. 16° Str. 73. Cena 20 kr., po pošti 26 kr. Slovensko občinstvo je z največjim zanimanjem čitalo duhovito in elegantno, v feljtonistiškem slogu pisane listke, katere je minuli mesec priobčeval g. A. Aškerc v predalih ,,Slovenskega Naroda". Popisal je svoj izlet v Carigrad tako živo, interesantno, ponekod pesniško nadahnjeno ali pa dov-tipno, da se je z mnogih stranij izrekla želja, naj bi ta prvi prozajični spis alovečega našega pesnika izšel v posebni knjižici. „Narodna Tiskarna" je tej želji rade volje ustregla in nam podala te feljtone v drobni knjižici, po kateri bo slovensko občinstvo gotovo z veseljem seglo. Tudi unanja oblika „Izleta v Carigrad" je jako ukusna; podobo na platnicah napravil je naš vrli akad. slikar gosp. Ljudevit Grilc v Ljubljani. Knjižica se dobiva v „Narodni Tiskarni" in pri Antonu Zagor-janu   v   Ljubljani in v vseh večjih knjigarnah.
— „Slovenski Pravnik" prinaša v št. 8. prav mnogovrstno vsebino. Na prvem mestu či tamo korenito in aktuvelno razpravo iz peresa državnega poslanca gosp. Fr. Šukljeta : „0 reformi naših direktnih davkov;" tej sledi duhovit članek, kateri je spisal dr. Janko Pajk: „0 naravstvenej obvezanosti" ; in potem „0 popravku po tiskovnem zakonu". Nadalje prinaša ta številka še sledeče gradivo: 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Priti ad videndum jurare je dolžnost stranke. — Sodnik ex offo ne more zahtevati, da stori pri-sežnik pri določenem naroku prisego, ako je nasprotnik izostal, b) Pravno sredstvo pritožbe ničnosti proti razsodbi proglašenoj v malotnem postopanji dopustno je v smislu $-a 78. št. 2. zakona z dne 27. aprila 1873, št. 06. drž. zak. tudi radi krajevne nepristojnosti malotuega sodišča, o) Zanimiva razsodba gledč obsega služnosti kolovoza, d) Pri8ežniku prisoditi je vsekako tudi stroške intervencije njegovega odvetnika pri prisežnem naroku. Kazenzko pravo: K razlagi § a 199. lit. a) kaz. zak. — Reservatio mentalis? 5. Književna poročila. 6. Razne vesti. 7. Pregled pravosodstva.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celje 18. avgusta. Obč. svet volil danes Julija Raklischa podžupanom Celjskim.
Trst 19. avgusta. Policija zaprla včeraj 251etnefe,a Goričana Hermana Niederkorua, farmacevta v Liprandijevi lekarni, zaradi ireden-tovskih agitacij in razširjanja veleizdajskih tiskovin.
Trst 19. avgusta. Udova nemškega cesarja Friderika pripeljala se je ponoči z ladjo „SurpriscM in se ob 8. uri 25 m. z železnico odpeljala v Benetke. Na kolodvoru sta jo pozdravila angleški in nemški konzul.
Gradec 11). avgusta. Pogreba knezo-škofa Z\vergerja se je kot zastopnik cesarjev udeležil grof VVolkenstein. Navzočni so bili .še : naučni minister Gautsch, namestnik Kilbeck, dež. glavar Wunnbrand, knezoškofje Solno-graški, Ljubljanski, Mariborski in Celovški, načtdstva oblastev ter zastopniki visokih šol in duhovščine.
Brno 19. avgusta. Deželni glavar je vprašal pri županstvu, kdo je dal napraviti na deželni hiši samonemško desko, ki nosi ime ulice. Zupan je izjavil, da se deska ni napravila na obč. troške in da ni last občine. Deželni glavar dal je na to odstraniti dotično desko.
Cheb 19. avgusta. Plener je včeraj v tukajšnji trgovinski zbornici poročal o situva-ciji. Gledć postopanja levičarjev v jesenskem zasedanji drž. zbora ni ničesar povedal, češ, da mora v tem oziru  odločiti  cela stranka,
pač pa je izjavil, da namerava stranka predlo/iti načrt zakona o uredbi   jezikovnega vprašanja.
Budimpešta 18. avgusta. Rimler izjavlja v „Pesti Napio", da ima v rokah dokaze, da se je Kossuthova stranka pred zadnjimi volitvami pogajala z raznimi francoskimi politiki, od katerih je želela denarnih sredstev za volitve in v kompenzacijo obečala velike demonstracije zoper trozvezo.
Berchtesgaden 19. avgusta. Konstantin Wurzbach, pisatelj bijograliškega slovarja, danes umrl.
T_T1m 19. avgusta. Pri vojaških vajah tukajšnjega polka zadela solnčarica 40 vojakov, jeden obležal mrtev. Prebivalstvo je silno razburjeno.
Narodnogospodarske stvari.
— Prodaja plemenih žrebic. Samostalni konje-rejski odsek c. Ur. kmetijske družbe kranjske javlja, da bode 9. oktobra t. I. dopoldne ob 9. uri prodajal plemene žrebice težkega plemena potom dražbe v Ljubljani v družbeni podkovski šoli. Klicna cena bo polovica nakupne cene. Kupec se bo moral zavezati žrebico obdržati za pleme do prvega žrebeta, razen čh bi se pokazalo, da je jalovka. Žrebice ae bodo oddajale le konjerejcem kranjskega, kamniškega in ljubljanskega okoliškega okraja. Da bode podpisani odsek vedel kupiti zadostno število žrebic, prosi vse one, ki se mislijo udeležiti te dražbe, da pismeno prijavijo to podpisanemu odseku vsaj do 15. septembra t. I.
— Gorenjskim konjerejcem. Uvidevši veliko napako, da gredo najboljša žrebeta težkega plemena iz dežele in da po nekaterih krajih vzlic dobrim žrebcem ne more reja težkih konj tako napredovati, kakor bi lahko, ker je premalo dobrih žrebetnih kobil, ukrenil je rejo težkih konj na Gorenjskem s tem pospešiti, da bode nakupil vsako leto nekaj najlepših odstavljenih žrebic ter jih potem po znižani ceni oddal konjerejcem. Da more odsek to letos že drugič zvr.šiti, zahvaliti se ima slavnemu deželnemu odboru in slavni kranjski hranilnici, katera sta mu na njegovo prošnjo v ta namen dovolila znatno vsoto 1 100 gld. Vsled tega sedaj konjerejski odsek razglasujo : 1.) Konjerejci, kateri imajo na prodaj lepe odstavljene žrebice težkega plemena, izvirajoče iz lepili težkih kobil in od cesarskih pinegavskih ali valonskih žrebcev, pripeljejo naj jih na ogled pred komisijo, ki bo premovala konje 2. septembra v Bohinjski Bistrici, 4. septembra v Lescah, 5. septembra v Kranji. (i. .septembra v Kamniku in !>. septembra na Vrhniki. Ta komisija je pooblaščena žrobico nakupiti. - Tisti, ki ne morejo priti k tem premovanjem, ponudijo naj svoje žrebice pismeno najkasneje do 15. septembra t. I. podpisanemu odseku. V ponudbi je popisati žrebico in njeno mater ter imenovati žrebca, od katerega mladič izvira, in pa ceno ponujene žrebice. 2.) 9. oktobra prodal bode odsek nakupljene žrebice na dražbi v Ljubljani v družbeni podkovski šoli in sicer s klicno ceno, ki bode polovica nakupne. Kupec se bo moral zavezati žrebico do prvega žrebeta obdržati za pleme, razen če bi se pokazalo, da je jalovka. Ta razglas velja za gorenjske kraje, koder so nastavljeni ležbi cesarski žrebci t. j. za politične okraje Radovljico, Kranj, Kamnik in deloma za Ljubljansko okolico in sicer z opomnjo, da se konjereje! radovljiškega okraja dražbe ne morejo udeležiti.
Samostalni  konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Bratje Sokoli!
Naš telovadni učitelj brat Matija Bo n na i. ostavi s I. septembrom t. I. Ljubljano ter se preseli na svoje novo mesto v Celje.
Tako izgubi   našo društvo izvrstnega telovadnega učitelja in vrlega brata Sokola, ki je pri vsakej priliki pokazal, da hoče in more pospeševati društvene smotre.
Omenja se tudi, da je ravno brat Matija Benčan kot odličen telovadec oslavil ime Ljubljanskega „Sokola" mej našimi severnimi brati Čehi povodom Praško razstave.
Z oziram na I o sklenil jo društveni odbor, da se napravi poslavljajočemu se bratu Sokolu primerna odhodnica
V to svrhu sklicujeva vse brate Sokole in posebno še vse brate telovadce na društveni
jour - fixe
ki se bo vršil v četrtek dne 24. avgusta 1893 v prostorih br. Ivana Počivalnika na sv. Petra cesti
Št. 85. Začetek ob 8. uri zvečer.
Hratje Sokoli I Udeležite se tega večera prav mnogobrojno in pokažite s tem, da veste ceniti bratsko ljubav, ki ima in mora prevevati naše društvo 1
Na zdarl
dr. Janko Vilfan dr. JoBip Kušar
t. t. podstarouta. t. 6, tajnik.
Poslano.*)
Anonimusu raznih pisem
tu
Kot kavarnar gledam vedno na to, da ustrežena čestitim gostom v vsakem oziru. Da sem trobentač (ne trompentač, ojčemer se blagovolite v slovenščini poučiti) pri društvu „Sokol", mi ne more nihče v zlo šteti, kajti istotako sem trobentač pri r Ljubljanski požarni brambi."
Sploh pomilujem moža, kateri nima toliko srčnosti v sebi, da bi naznanil direktno možu njegove domišljije in sicer s pravim imenom.
Očitno moram smatrati anonim. dopisuna kot tacega, kateri je, ali bolan na možjanih ali že zrel za norišnico.
Sploh pa naj Vam bode povedano, čestiti do-pisun anonimnih pisem, da ista potujejo v taisti kraj, kamor mora človek često sam zahajati.
Toliko na Vaše ljubeznivo pisanje; na vse drugo bilo bi odveč Vam odgovarjati.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 181)3. (861) ./. K.
*) Za vsebino tega sestavka je uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolebajaclui ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Mollovega SeiđlitZ-jtraška", ki je prcskiiscno domaće zdravilo in Upliva na želodec krepimo ter pospeSilno na prebavljenjo in Steer / rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. To poštnem povzetji razpoSilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatdj, DUNAJ, Tuchhuiben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iti s podpisom. Manj nego 9 fikatijiui so ne razpoSilja. . 5 (18—11)
18. avgusta.
Pri Malici: Decovich, Gorton iz Trsta. — Verne-der, Ilochenberg, Deuietz, Binzel z Dunaja. — Smmiiss iz 1'lzna. — Scbiniilt iz Prage. — Dr. Clobočnik iz Kranja. — Jenko iz Budimpešte. —  Scbuuian u Maribora.
Pri slonu i Kaiser, Bornhard, Fuchs, Pulzer, Kron-bcrger, Schreiber, Massor z Dunnja. — TausBig, Roseu-zweig iz Trsta. — Bruner iz liudoltovega. — Koblar iz Ljubljane. — Luko\vU iz Idrije. — Dr. (Jlas iz Opatije.
Pri Hintrl|»keui renarju: Kozuian iz Gradca.
Pri |ii/iieiii kolodvora: Wittek z Dunaja. — I hnti, Boinanin iz Trata.
t iliri i »o v lijul>l juni:
17. avgusta: Marija Tekavc, posestnikova vdova, 47 let, Gradišče št. Ll, jetika. — Janez Lavno, delavčev sin, 2 meseca, Hilšerjeve ulice st. 12, črevesni katar. — Matevž Breme, tesarski mojster, 08 let, Marije Terezije cesta it. 5, vsled raka na jeziku.
18. avguHta: Jauez Dražil, knjigovezca sin, 2 leti, l.uHMi.ska cesta st. 8, črevesni katar.
V duielni bolnici: Iti. avgusta: Janez llnikar, mizar, b',i let, jetika. 17.   avgusta:   Franca   FilipiČ,   kajžarica,   53 let, vsled raka.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	v.,-trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
& > et co	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740-0 ■■. 7390 na. 7883 rr.m	15 4° C 286u C 22 0° C	ti, jvz si. vzh. brez v	megla jasno jasno	0-0O mm. j
Srednja temperatura 220°, za 31° nad normalom.
^ia.n.aoslsa. boiza
dne 19 avgusta t. 1.
včeraj —
Papirna renta..... gld
Srebrna renta..... »
Zlata renta...... „
4°/0 kronska renta   ... „
Akcije narodne banke .   . „
Kreditne akcije    .... „
Lordon ....... „
Napol........ „
C. kr. cekini..... n
Nemške marke    .... „
Italijauske lire..... „
Papirnati rabelj   .... „
Dne 18. avgusta t 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. .
Ogerska zlata renta 4°0......
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41 ,°/0 zlati zast. listi.
Kreditne srečke pn 100 gld......197
Rudoltbve Brečke po 10 gld......23
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . .
96-55 9610 11880 96 05 978- — 33475 12590 9-93 5 95 61-57«/, 4535 130'
— danes
— gld.   96 45
9620 11H-90 9620 977 — 332-25 126 25 9 94'/, 5*96 61-65
147 gld. 191 .
126 ;
122 «
150 249
50 kr. 50 .
25 f)0 50
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Josipa Keržič-a
izrekam vsotn svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa su mi ju zahvaliti gospodu županu iu gospodom občinskim odbornikom, gospodom učiteljem in pevcem za ginljive žalostiuke, dalje vrlim tukajšnjim drtiStvonikom gasilnega društva ter darovateljem prekrasnih vencev. Vsem skupaj iu vsakemu posebej bodi še jedenkrat izrečena najtoplejša zahvala*
V Borovnici, dn6 17. avgusta 1893. (H58) Uršula Keržift
- rt
2 rt
1 h z
•3 S *S
»si
~ i E iS a = S, w *■
2 1
V vročem letnem času
so more priporočati kot najboljša in naj-Vlll. koristnejša ('-3)
osvežujoča in mizna pijača,
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom iu sadnimi sokovi,
O LAVNO m K L A DltTI_.
——
leJčlatU«
lui
Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jodij, pospešuje prebavljenjo. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo.
Jutri v nedeljo dne 20. avgusta
odhodni koncert
vojaške godbe našega domačega peš-polka baron Kuhn št. 17.
Zu<Vlck ol» .">. uri. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti.
Na prav muogobrojnl obisk uljudno vabi (856) H-A-XŠTS EIDER.
•T. I>lotlii» v Novi vasi pri Rakeku
vzprejme takoj
učenca
v bvojo prodajalnico z mešanim blagom pod ugodnim; pogoji. — Več se izve pri zgornjemu. (842—3)
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER),
pripraveny v Riohtrove lekarni v Praze,
višeobecnfi zn&m^, bolesti utiSujioi domaoi lek k mazani, jest na skladfi ve vStSinfi lokaren, lahe v po 1 mL 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani t h >ha se miti dobre na po zoru a p rij moliti jen lah ve ■ ocbran-nou inamkoa „kotvou" jakoito pravo.       fJutredru *fcBylatel«tvi
RlcMrovi lekarna „U zlatlho Ivi" v Frazi.
Priporočilo.
Nižje podpisani posestnik
strižnice in barvarnice
na l4<»ii;ti-<-sii«-iii Nt« .»
so p. n. občinstvu priporoča za VBa v njegovo Htroko spadajoča dela. Prevzema v barvanje tudi staro obleko celo ali poiamozno ter izvršuje točno in po najnižji ceui. (857—1)
Z odličnim spoštovanjem
A. Belič
"betrvarija In strlžnlca Kongresni trg št. 5.
v    tffir --y»>»    *<otV —f»W---3
C. ir. glavno ravnateljstvo avstr. M. železnic.
Izvod iz voznega reda
■velja-v-neg-et ©d. 1. jia.ii.lja. 3.533.
Nastopno omenjeni prihajalni in oribaj al ni Časi oziih coni so v srednjeevropskem **wu.
Odhod iz Izubijane (juž. kol.).
Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lcnd-Gastein, Zeli am See, Inoinost, Bregcnz, Ztlrich, Qonf, Pariz, Sleyr, Line, Budejevico, Plzenj, Marijine vare, Eger, Frauco' e vare, Karlove vare, Prago, Draždaue, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url OS minut zjutraj osebni vlak v Trbiž. Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Ausnee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iuomost, Lino, Ischl, Budejevico, Plzenj, Marijino vare, Eger, Franoovo varo, Karlovo varo, Prugo, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 5. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Auiiitctten, Draždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Liuca, Stoyra, Ischla, dimundoua, Iscbla, Aussoea, Pariza, Gonfa, Ziiticha, Bregou/a, Iuomosta, Zella am See, Lond Gasteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludne oHebni vlak z Dunaja via Amstetten, Brazdati, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograda, Iuomosta, Liuca, Ljubna, Celovca, Pon tabla, Trbiža.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, FrauzeiiBfoste, Pontabla, Trbiža.
Ob O. uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz LJubljane (drž. kol.).
Cb   7. nrl 18 minut zjutraj v Kamnik.
2.   „   09     „     popoludne v Kamnik. 6.   ||   50     „    sveder v Kamnik. „ 10.   „   lO     „     zvečer v Kamnik (ob nedoljah in
praznikih).
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   6. nrl 51 minut zjutraj iz Kamnika. ,,   11.   „   15     „     dopoludne iz Kamnika. „   6.   „  20     ||     zvečer is Kamnika. H    0.   n   55      ,,     sveder iz Kamnika (ob nedoljah in
praznikih.)
Srednjo-evropski čas je krajnemn času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—1(0)
Bećek
ritar 14—16 let, viprejme «e sa prodajalca v neki tiiliujsnji pr»du|alulcl.
Več pove iz prijazni sti  upravni^tvo aSlovenskega Naroda". (8r>r>)
Cela, popolnoma nova
uniforma
za c. kr. državne železniške uradnike IC se takoj proda.
Kaj več se izve v LJubljani, na Kongresnem trgu it. 14, v pritličju na desno. (809— 3)
20»    Koroški M)
rimski vrelec
najbolj prebavna, najCisteja planinska kiselica, prost vseh želodec obtožujoči h, sliznice dražečih postranskih uestojin.
V Ljubljani glavna zaloga pri 91. K. Niipaim.
f 1
Tvrdka Fran Ksav. Souvan naznanja pretužno vest,
da je njoni večletni zvesti sotnidnik, gospod
BLAŽ KOŠMELJ
danes zjutraj ob 7. uri nenadoma v Otočcu izdihnil svojo blago dušo. Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v blagi spomin in
molitev.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1893.
(860)
■J 'k. j
I a 1*1 »aaail
> 0 *s*»*J»*>»2TZ**~">•JOC^"1 rSVsTsffsTi rtrarinVfcVnsTi
T- ILevec <64
trgovina i deželnimi pridelki
v Ljubljani, pri mesarskem mostu
Kupuje vsakovrstna rastline, huujdiih, koren imvrožo za zdravila, kakor Arniko\e rože, Sentjanieve koreninice, belo kresnice, čoSminova zrnja, smreKovo seme trftljikovo lubje, ržone ružičke in druge poljske pridelke. Seno za konie in govejo živino v vetjih iniini n .h. Trgovina z raki. Blago kupuje po 'lajviSjil cenah.
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (66>
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izboru. Vsakerftna naročila  izvršujejo so točno iu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in lasnamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Jos. Stadler
stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater mi       u !*«••»» trgu Ht. ir>
priporoča so za vsa v njegovo Btroko spadajoča stavbinska dola v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Votlo-▼o«liie naprave vsake vrste prevzem-1 je, ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (67)
IVAN VIDER
umetni ln kupčljskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16
priporoča se častitemu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih
vencev in šopkov
in vseh v njegovo stroko spadajočih del. Na prodaj ima vedno innogovrtne cvetlice in cvetlično Kriniee po najnižjih cenah. J (200)
let* t
1817.
1
■JT J. J. NAGLAS
tovarna pohištva H v Ljubljani. Turjaški trg it. 7 in Gospodsko ulloe (Knežji dvoreo).
Zaluča jednostavnoga in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, J strojarskega iu pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zavčs, odej, preprog, za-\| stiral na valjcih, polknov (zaluzij). Otro- | % ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- g, o£ pregorne blagajnice. (<>9)
F. BILINA & KASCH
Židovske ulice št. 1
priporočata svojo bogato zalogo vBeh vrst rokovlo, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Kirurgične obveze (le lasteu izdo lek), jmučeno na)boljšu vrste, z raznimi kirurgičnimi pripravami. Velika izbera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Vse po najnižjih ceuali
>ua*
J      Josip Reich 5
£ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ ■ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno 5
B
♦ ♦
I
:
R
iin-jenu
kemično spiralnico *
v kateri se razparane in norazparane m moške in ženske obleke lepo očedijo. £ Pregrinjala VHprejmd Be za pranje in m cieiu v poharvanje. V barvanji vspre- ■ jenia so svilnato, bombažno in mešano £ blago.   Barva se v najnovejših modah, m
if
ADOLF HAUPTMANN
tovarna oljnatih barv, fini e že v,
lakov in kleja
v lastni hiši jjl v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41
Slonove ulice št. 10—12
J
S: Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. "i
3j Slikarja napisov, *
L   stavbinska in pohištvena pleskarja. J
\ Tovarna za oljnate barve, lak 3 in pokost. (H6) p
£ Glavni zastop Bartlioll-Jevegn orl- j r Klaalnega   litsrbuIlue)m.   Maščoba r-j KS konjska kopita in usnje. %
S
1 SPRAJCAR IVAN
S stavbeni in umetni ključar
• Kolodvorske ulice št. 22 •
#) priporoča svoje (Ifto)
• valčasta zapirala za okna in vrata •
m (Rollbalken) 5
J lastni izdelek, prava jeklena plehovina, j£ S) s tihim zaporom iu trajnostjo.   Popra- * viia v tej  stroki se vsprejemljejo ter «*
2 izvršujejo natančno in po nizki ceni. J »•»••••■••••••••••»••ft
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
n«4)
llklur  Itanlli (150)
JL. j nl>l} it mi,  3I(ti*i|in   ti'ti- 1
priporoma veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, bsloprtenega blaga tu pedviek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje In kavlji-čanje, tkanega m nogavičarskega blaga, predpasnikov, životkov iu rokovio, po- Vj zamentirskega in drobnega blaga, tra- II kov, čipk i u petij an j, čipkastih zaves i u j preprog, umeteljnih cvetk In njih delov, g} fejigr------aua--r^LO r>i----r^i
t
1
G. Tonnies
v Ljubljani. Tovarna za atroje, ielezo In kovlno-livnioa.
Izilolujo kot poiplmoti:
vse vrste strojev za lesoreznloe ln i&ge.    (1441
Treviame cele  nnprave in ■ ■■i. ii.uic  |>nnisii n|c m Itolle po in ili"li'i »i'btuvi, ■-lm uii.i lurliiiM' iu
VOflllll Uolisll
I Hotel „Pri Slonu"
I. vrste
v sredi mesta in v bližini c.
kr.
poštnega in brzojavnega urada. j|
Sobe od 70 kr. naprej. ^
Itestavrncija in kavarna Hta v hiši.^
Železna in parna kopelj §
gl urejena po Framaivih kopelih po c. kr. m Sj vladnem svčtniku g. prid', dr. pl. Valonti. ^
J stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur I
% LJubljana (142) v
^       l>iiiiH)Mkn v«*p«Aift -t. 7 in 14
4 priporoča svojo b<»g>-to zalogo klepar- > ikega dela. Eldeloja vsa v njegov P ■ obrt upadajoča dela v mestu in na p || deželi. IzvrAevatidj lesenih, oement- ;j 2 nih in klejnlh streh. Zaloga ktrel« L '4l iie^a laka. i. stiHga oeniauta iu kleja. Na '* ^ pratitelj strelovodov po novi Histemi. ^
nllkih eeiiati
Čast mi je naznanjali, da sem pre-C vzela p<» smrti mojega moža Frana Toni
j      kovaško obri
katero bodem nadaljevala, ter se pripo- S V, ročam t.a vsa v to stroko apadijoča dela 3 po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. <5 Dobro delo in točua postrežba. 9 Z  \ eU-^poštoviijem        (l«r>4) cl
Ivanka Toni
v Kravji dolin) št. 2. "K
1 FRAN S. BARAGA
->> slikar -#f»   f405) 1 na Emonski cesti št. 10
^ priporoča se p. n. občinstvu in visoko-^ častiti duliovščiri  za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje ^ hiš sgrafito,  za firme in dekoracije po ^ najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah.
Restavracija ,,Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
i Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče.
Primano izvrstne jedi in pijačo in -kupno obedovanje.
(70) F. FerlinC, rostavratčr. |
Evgenij Betetto
tovarna za metljc v L jUbljari, Flcri'anoko ulice st. 3
priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko aalogO vsakovrstnih
metelj -^o
od najlinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. (IM)
J. MULLER (,68)
j fotograflčno - artistični zavod
v FrMnC-iNkniiNklli ulienli Al. 8
} priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-[ tično stroko spadajoča dela, kakor: pur ? trete,   krajepise,   interieurs, reprodnk [ cije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte t itd. Mmiii ntiie fotografijo za otroku, po ( vek Sanja   vsake   vrste   po najnovejših S skušiijab. Vsprejemlja vsa v fotogratično t stroko  spadajoča dela po najnižji ceni.
A.^k^k >W^fc.>W^Bfc. >k. >W ^X^W>k. ^W
4    Uran & Večaj ►
*t Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice st. 3 ^ ^ priporočata p. n. čaat. obeinstvu IVOJO ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^
^ pečij in glinastih snovij ^
^ kakor tudi ^
^ štedilnikov C
^ in vseh v to stroko spudajočih del po w ^ nizkih eeiiah (14i*i W
J. Hafner-jeva pivarna
» Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47.
Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z veliko fliorauo in koncerte itd. in lepina vr&ou«. i 1:'':_')
= Kegljišče je na razpolago, sns!
Ubod je tudi iz Poljskih ulic.
|iq^£qP2^q M c. kr. drž. uradnike,
Pozor gg. krojači!
FELIKS URBANC
v Ljubljani, pri železnem mostu
ima veliko zalogo vsoh vrst sukneneqa blaga, Jagerndorfskih, Brnskih tkanin in Indna. kakor i udi mnogovrstnega manu-fakturnega blaga, hlacevine in vse k obie kam potrebno oprave. 1 (199) Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro biago po nizki ceni imeti 1
[jgEjgicJJdJ
Pivovarna J. Auer-ja
Gledališke ulice.
Iuvrslno |»l%o liiNtiie<;n Istlelkii.
1'lir.liiU    ll«il<>ll|Hkll,    Iir\it(>Uli iti
črna islrsKu vina. Priznano tlokra |< <lilo. Velik, zia-cn vrt s steklenim salonom in krgljlHeein. Točua in cena postrežb i.
(404) 1 T. iLuer, pivovar.
Vizitniee
in
jkuverfe s firmo
priporoča
„Narodna Tiskarna".
S2-
R. Ranzinger
špediter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne i z vožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (65)
eiHiaiaiii
1 Ivan Soinnitz
2 (prej Fr. Pettauer) I urar c. kr. priv. južne železnice *  Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 *
« priporoča svojo £
^veliko zalogo ur.%
Poprav« Ne i/.vrMu|efu liilro Iu * 4' «lol*ro. (63) L,
Kavarna in restavracija
v Švicax»iji.
Od ".'.'i. aprila nap'ej o \sakem času moj (1'Mivoiu t5"o.i*l««i |«><li. Najiiibi-lojo podpisani ae bodo prifadeval. zadovoljiti svojim velecenjenim p n. go-atom v vsakem cziru.
Z velespofitovanjem 1 (192) H. Eder, resiavrater.
nUllUHllC „radnike c. kr. drž. te-leinio. privat. ielesnio, kakor tudi za c. in iu kr. vojsko izdeluje pod-plaaneo po najpovoljnojdih conah ; tudi preskrbuje v^o zraven spadajoče predmete, kakor Mislil)*>, m«»<•«-, klobuke /i» |»nrn«lo, zlate nbrohke itd. < i vil ne oprav« izdelujejo se po najoovejil faoouf. Angledko, francosko iu tuzuuisko   robo ima   na skladišču.
P. Casermann <158)
krojač za civilne apgava in uiiiforiiie. ^
OilllKoukii
▼ (•ruiloi |HUH,vTritu, li.ii  rl.  /. iL-r.-liii IHtfl.
Fran Kaiser 5
pnlkar $
J O v LJubljani Z
S) priporoča uinogovrstno zhIoko or«»ijis a O in ru.-.nili lov silili pulrclccla — • 2 kakor tudi pušk lamtuegu. Izdelka« 9 iS ter izvršil je vsakojaka poprai'I|hvii|m Z • točno in po nainizjih cenah.    I ni', i •
••••
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskega Naroda"
(Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar)
dobivajo se na Ica-rton-petplijl ti»Rano
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzil\ knjigo-tržcih.
Učenca
ki je vshj 15 let star, krepak in marljiv, vzprejme takoj Anton ( »trc/.n, tapetnik v Ljubljani, Selenburgove ulice at. 4. (349—8)
Službeno osobje
(854)
vsake vrste molko in žensko, kakor tudi trgovsko osobje, zlasti tako z dobrimi službenimi spričevali, priporoča iu nameščnje najbolje za tukaj in drugod
_ ^posredovalnica G.Flus, Breg št. 6. J
&8- —M
J-^ETES OGRIS
<ca puškar
V   It o r o \ I ) u li  ( I ViIjmIi )  11» Itoroskei
izdeluje in prodaja vsakovrstne nov«« i»ušu.- iu revolveri«* ter v»e lovtike prlpritv«',   palrtme ter «lrug«»
atreljlvo po najnižjih  cenah. — Puške so vse pre« •.Kiistnr na cos. kr. izkušavališei ter zaznainenovane z znamko tega zavoda (4.'1M — 17»
Zii izbornost blaga jamči izdolovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. — Ceniki pošiljajo se brezplačno.
5
Svetovna razstava v Cikagi. Vožnji listki v AMERIKO
(a»iO—20) pri
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi
I Kolowratring 9 IV Weyringergaase 7
l'oju-»nila   /,UH toit j.
»
9
9 9 »
DUNAJ. (
Terezija Eger.
-*■;«. Zaloga vsake vrste svilnatega blaga, trakov, čipek, modrcev, srajc za turiste, volne, bombaža, ovratnikov, kravat, predpasnikov, otročjega perila.
Vse priprave za krojače iti šivilje.
Svilnato blago (818-3)
!>«> julco     iii>.ii n i ceni,
Sv. Petra cesta št. ©.
I
tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske.
PTam se tudi dobi i raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izoorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čibtenje. zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V skatljieah po .'>."> kr in .AA^iL****Lz±l!f**>i».">l£*iy 25 kr. Po pošti (i kr. več. ^t^tsjf!^^
Na vseh del	i h zavoj m ne
ju moja tu ti	odana zako-
nito varstve	na znamka.
B. FRAGNER, Praga^
it. 208-204, Mala strana, lekarna ,,pri črnom orlu". »"PoStua r az p oš i 1 j a t e v vsak dan.
Ur. Rose životni balzam
je nad .'10 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztopijajoče (IlOil—42)
domače sredstvo.
Velika Ntekleniea t ghl., mala
5(1 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja
WV Išče se
spreten pisar
proti mesečni plači 30 gld. Prošnje naj se vlože do 4. leptembra t. I. pri tukajšnjem sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Loži,
dne 17. avgusta 1893. (852)
£ Na najnovejfii in najboljši način +
^ umetne ,694—14) J
: vabe In ^©foovfttS
? ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo. • £ vanju in vie sobne operM«l|e, — odstranjuje x £ sobne bolečine z usrurtenjem živca £
t zobozdravnik A. Faich.el, t
£  poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, 1. naduti-. J
W Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti ima veduo v zalogi in jih daje po <;eni (59—33)
i*, i * ^ rv >^ j r\ c^; i:: l* ,
•peditOr e. kr. priv. Jufene iulcznice, v I^|ulil|»nl, ■m Dimniški centi At. 15.
Ludo vi k Puh
mizarski mojster in polagatelj parketov
v Ljubljani, Pred Prulami št. 19
so priporoča (808—3)
za polaganje parketnih tal in za voščenje sob.
9sV~ Prodaja parkete lastnega izdelka in iz prvih tovarn, kakor tudi voščilo za tla.
Parketni uzorci so lahko ogledajo pri njem.
slovečo
Podplaaneo »i usoja javiti vsleoenjenema p. d. občinstvu, da je prevzel
restavracijo in kavarno
pri g. Ilflilcii in da bode imel v /.alo-i pivu i/. 11» JMtarcfMe« I. i*»ls. iiMtanuvljen«* kranJNke pivovarne v Uniuioii v mimIcIIi in NtckU-
uli uh    katero oddaja gg. gostilničarjem tudi po znižani ceni.
Točil hodit priNtiiit i IpitVHUa« dolcujilia. Iirvitt»k» in iMtrNltii \ina ter atregel k i*.l»«» rui 111 i gol Uinii  in mrzlimi j«<lili.
PriporoOttJoč ae za mnogobrojni poačt
i776—5)
z veleipoftovao)em
v
A
(847' FRAN CHRISTOPH-ov *">
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teli praktičnih liiatiiostlj in jednostavnoga rab ljenja se posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobo ho v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobita so v različnih barvali (prav kakor oljnate barvo) in brezbarven (ki dajo polni., svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobo se v vseh zalogah.
Dobiva se v Izubijani pri FRAN CHRISTOPH,
izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega svetlega laka za tla, PRAHA ti M h KO 1,1 \.
IVANU LUCKMANN - U.
D
Feliks Toman
kamnoseški mojster v Ljubljani. Kesljeva cesta št. 26
ima skladišču
izdelanih piramid
it najlepsegH,  najtršega temnega hijemta in xraulta ter so priporoča za izdelovanje najmanjših iingrelniili kmueuuv, kakor tudi najlmejSih umetniško izdelanih
iia^robnili spomenikov«
Prevzema vsa (783—4)
stavbena in umetniška kamnoseška dela
katera se kot doslej po nizki coni uajfiriojso izdelujejo. V zalogi ima iu prodaja
robne kamene in kocke iz granita
za tlak trotoarjev in hišnih vhodov, narejeno po prodpisaniii merah mestnega stavbenega urada, katora so po naj nitji coni dobivajo v vsaki množini.
bi ES
Prvo in om I <► kjer ae dobivajo brezhibna, ubrano se glaseča, najsolidneje izdelana
^lstsToilSL.
I van Gross, Ino most.
(Ustanovljeno 1. 1832.)
Tirolske oitre Prlm specijaliteta) po gld. 8'—, 12—, IG-— itd. Tirolsko koncertne ali clogijske citre (specijaliteta) po gld. 12'—, 15*—, !8— itd.
Tirolska lesena in slamnata glasbila po gld 8*60, 4.50, 6—, 10—.
Tirolske gitare (apeoijalitetaj po gld. a*«0, 4-f>0. 5'BO, 7-— itd.
Oocarine (pristno italijanske) po 80 kr., 70 kr., 9o kr. itd.
Ustne harmonike (Knittiluško s .srebrnim glasom) po 50 kr., 70 kr do gld. 6'—■
Harmonike (najmočnejši uanjati mehovi) po gld. 8*—, f>'.r> , 10 —, 'M—.
Trobila (Id najboljše kakovosti) b srebrnimi obroči, uajelogaiitneju opremljena itd. po tovarniških cenah. {777—6) Za viako glasbilo popolno Jamstvo.
VffJT Ilogato ilustrovani katalogi se noš Ijajo zastonj in poštnine prosto, — Izvrutuu sole za vaa glasbila. — Največja zaloga cerkvenih inu/.ikalij.
Adresuje naj se: Johanri Gross, Innsbrucl^.
Najboljše železo
prodaja
A. C. AHČIN
pri ../.lati kosi"
v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8.
Posebno priporočam
orodja prve vrste
za (113—18)
rokodelce in poljedelstvo.
Za i>il«'
1xl vodne žet gre
kakor za
se garantira, da so dobre. Grobni križi,
šine za obloke, kuhinjska oprava it d.
27
Otročji vozički
jako elegantni, fini in moćni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeće, modro, sivo in olivno po 6, 7. 8, 9, 10 gld. in vfAje po vsaki ceni do 30 gld. — Največ j a zaloga najlepših trikolesnih  Štefanlja-vozićkov  za   sedeti s  streho in h rez  Btrehe po
7 gld. in vifije. (327—25)
tapecirar, tt Xj3\xlol3suril, Šelenburgove ulice.
Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih voničkov !
Ne kupujte lnoaeiiiskin receptov za moSt, ker so predragi in tudi nepopolni.
Kdor si hoče napraviti sam dobro in zdravo
domačo pijaco
naj so potrudi k
Ivanu Sajovitz-u
•v «-i-j»<1«-1, Murplatz št. 1, ..pri črnem psu",
tam se dobe vsi predmeti, ki bo potrebni k temu, in se plača za polovnjak zajedno z receptom samo f> gld. 50 kr.
Po izrekih in dopisih mnogobrojnih naročituljov gospoda Ivasn Sujov i so i m t i z njegovim receptom za napravljen je mošta jako zadovoljni, ker dobe za majhen denar lmb«»r«*ii mošt. (825 — 3)
Najboljše || voščilo sveta! H
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Cea. kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje umi j«- trpežno.
= Povsod v zalogi. = (801-3) Zaradi ponarejati j nuj si« pazi natanko na umje im«
MT Fernolendt
So rabi IO let v mnogih hlevih, kadar britve ne miirnjo j«—t i. kadar imajo nIuIio prebavo, v svrlto k1m»1)nm» uja mleka in da krave iImjO \«e inieu...        (aio—10)
•s-
Dobiva v lekarnah in drogori-
v\i Jah Avstro-Ogrske.
GLAVNA ZALOGA:
Fran Iv. Kwizcla
in kr. avstrijski in kralj, romunski dvorni založnik, rkrožni 1< kar v Korneubiiruu pri Oiniaji.
C*
--- Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno		
li.uis«li ii  It omenim ršli i ■ cililni   |»r;is«-k   /a živino.	J?	
1
Pravi zaklad
za nesrečno žrtve s a m o o s k r u in h e (onanijo) in i a i m i i razpašnostij jo izborno delo
1 Retaii-a
©bo o lx 27 čl rx
Češko izdanje po 80. nemški izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Cita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah to razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotovo smrti. Dobiva se v taložni knjigarni ijVer lags-Magazin R. F. Bierev v Lip-sk i;m iSasko), Neuiuarkt 34", kakor iuui v vsaki knjigarni. (391— 231
■
I/
Grajščina Gradac na Kranjskem
potrebuje oženjenega, slovenski govorečega
TT IT t 3ZL      3T j
ki zna nemški pisati, daljo oženjenega
ki zna slovenski pisati. — Ponudbe s spričevali in zahtevami naj Be pošljejo na gorenju adreso. (805—8}
Glasovita
radi svojega učinka, oilllko-\ana radi svojili zdravilnih lastnost j s rušili« diplomo in /.lulo Hvetinjo na razstavi v I.oimIouii m I'm-i/.u. x z In to N\eliti Jo v llru« ■Hi-lju  m   I u o i -.o .
Želodčna tinktura
lekaija
G. PiCCOLI-ja v Ljubljani
je vspešno dietetično sredstvo,
katero krepča in zdravi le«
i__        "'—lotlee, kakor tudi opra« lin
ZC-^    prebavnih urbanov izborno pospešuje. (173-28) Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 jjld. 36 kr., po 55 steklenic (saboj tehta 5 kg) za 5 gld. 2»i kr. — Poštnino pl iča vedno naročnik.
('ena jedni steklenici 10 kr,
♦ ♦♦♦
~"    ;   ' Tfi^BPUPiJIifjh a"u'J.UL'1i y . -,f.
BJBJSSS
I
I
10
goldinarjev
modroci ro solidno
stane pri meni en modroc na peresih (FedermatrafTej. Ti i/, najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilliom preoblečeni ter 10—15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mora postelje v notranji luei. ' ftft^ — Ako se torej dobi za 10 »rld. iloher tapeciran DDOdrOO na pe-resiii, ju pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro poiteijo, no ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenliurgove ulice 4.
Lastnikom liotehiv, vil, kopelij in zavodov popust mi cene.
}
i
i i
I I
I
Žicaste zimnice za vsukii posteljo navadne velikosti po ^ url<l« i><> Noldnvi z atrikoni tapecirane in s cvilbom preoblečene po l.% Klil. ,714—83)
Gospodarji io kmetovalci!
Pomlad, čas za nakupovanje različno železnino in poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanji vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobra blago po »nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljše bla.o.
Potrudil sem sc nakupiti najboljše blago po najnižji ceni. za to sem v stanu jo dajati tudi po najnižji ceni. Posebno se bodem trudil v tem smislu post reči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, okovand za okna in vrata in ■ cementom.
V zalogi imel bodem vedno najboljši roman in portland oement, ■tare železniško šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze, i. t. d. V zalogi imam raznovrstne priprosto in najfinejše okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d.
Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane plo-šdevine ter stresneg-a papirja.
V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo in bog-ato pozlačene nagrobne križe
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
MT štedilnih ognjišč "W&
in njih posameznih delov.
"Vn-azija, naročila se točno in -vestno zvrže. Za obilno nakupovanje in naročovanjo se priporoča (174—89)
ANDREJ DRUSKOVIC,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.
j.
Prej Geba.
Fran Čuden
Prej Geba.
* urar
v i - j u i>i j u u i. Slonov« nlloe s«. 11
(Podružnica v Trbovljah I
priporoča si. občinstvu ter poselmo preč. duhovščini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (104—88)
in vseh v to  stroko ipadajodih atvarij  pi> naj-ni/.jiii
Popravila i/.vrsujejo se untareno pod poroštvom. — Zunanja naročila se  hitro  izvršujejo po pošti.
Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko.
L Luser-jev obhž za turiste.
Vel
▲
iko
Golov«! in liilrti upli * BJOČe   sredstvo piot i : ii, jim iiJi-Moin,     S ~ >. 111 j 4-111 n;i poti-     /. Y . *V plat h, petah in V<V din- m trdim /. °/    priznal.,ih
praskam Pi8em J° "H
koze. ^'N/    °*,ed v
rlavni razpoiiljalnic!: L. Schwenk-a lekarna
Dobiva ie ><v<o '.^l/^ (802) Meidling-Dunaj. v lekar-       \?Sy  vi- S i. * j •
nah ^* \ i riaten samo, ee imata navod io
*C^S\ ■*1f'obllft varstveno slamko in podpis,
^ ^>jT   ki je tu
zraven; torej   naj ho pazi :avrne vse manj vredne ponarodbo.
Pristnega lajajo v i.juii-Ifiinl J. Su-oboda, ti. pl. 'i'rnkoczy. G. Pi0SoHa L. (ireeel; v ICinioltoo'iii S. pl. Sladovif, F. llaika; v K it 111 nI U 11 .1 Močnik; v Olovel A. Kgirer, W. Tburunvald, J. Birnha-chor; v It racali A. Aicb-inger; v Trtrii (na Koroškem) C. Mouner; v IMjaliii P. Scholz, Dr. Iv Kiimpt; v fiiorlei (}. H. Pontoni; v \Voil'«.-Im r- u A. II mli . v Iv rn-
n)i K Savnik; v ltuti-troiii 0. Va. Andrien; > Iliriji Josip \Varto; v BMdOTlJlol A. Itoblek; v Olji ti. Ivuptcrscluuitl.
						
						• •   ■ r   ris— —
Najiioljse vrste piva
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.     (162—28)
Zaloga piva
prve Graške delniške pivovarne
IVI. Zoppitsch
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
Na pismeno poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano. ~y&Ki
l2W5s£
CHOCOLAT MENO
! Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda: (4—23)
50.000 kilo.
Dobiva se v vseh špecerijskih, delikatesnih prodajalnlcah in kondltorljah.
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova slatina kava
z ukusom bobove kave.
Ta kava iina zase nedoseženo prednost, da so zamore mireći *v kvarnemu uživanju nemesane ali z surogati  mešano bobovo kave in da je moč prirediti mnogo nIi»»Iimjs , poleg tega /«lrn» «•)»<» in tecnejfto kavo. — Neprekošena kol  prluieMek.  k nw-vadnl bobovi kavi. (417 —18)
Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike.
Osobito se je čuvati nlabib potuicinovanj. I>oblv» hv> povHo«! — 1 , kile po 25 kr.
Edvard Battistella
špediter v Vidmu (Udine)
ima razno vrste finih
JJ30     IlttJIll^Jl C»*?I1I.
Razpošilja le v originalnih sodih; na zahtevanje se
pošlje tudi za poskušnjo. (859—1)
i '
SLAVIJA
frfc
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi btinke „Slavije" imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej izuušala po 10     20 ■ ...
25J u in jedino leto relo   iS .
Za škode izplačala je doklej tmnka „Slavija" če/. <l % u j s« I milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih tondih more ne meriti z vsako druuo zavarovalnico.
Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje (1S>3—14)
primere:
1. Helena Avbeljnnva, kramarica v Ljubljani, zavarovala so jo dne 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 15. februvarja 1885 splačala je li'J gld. "»I kr. 'zavarovalnine; banka ,,Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1D0O gold.
2. Dr. Fran ambroiio, mestni idravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne 80. januvarja 1875. Do svoje smrti dne 11. iobnfarja lw!>l upla-čal je I85s gld 52 kr.; banka „Slavija" pa je rodbini njegovej izplačala 8O0O gld.
3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se jo dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. februvarja 1885 uplačal je 181*3 gld. y2 kr.; banka ,,Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 300O gld.
4. Miha Serdič. uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. novembra 1878. Dasi jo do svoje smrti dno 14. julija 1880 u plačal le 80 gld. Iti kr., prejeli so dediči njegovi od banke ,,Slavije" L200 gld.
fi. Marija Lenčkova, posestnica na Hlanici ob Savi, zavarovala se jo dne 5. maja 1870. Koje umrli dne 21. maja 1882 izplačala je banka „Slavija dedičem njenim 50OO gld., da si je bilo uplačano zavarovalnino le B993 gld. 16 kr.
t). Ivan Vlab, posestnik v Jušieih, zavaroval se je dne 25. novembra 1888 za 1000 gld. in dne 80. aprila 1890 zopet ža 1OO0 gld. Na obe zavarovanji splačal je do svojo smrti dne 13. januvarija 1892 vsega vkup 192 gld. lt> kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke ,,Sbivije" 2O0O gld.
7. Ivan Železnikar, urednik ,,Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval so je dne 30. junija 1882 za 1000 yld. Do svoje smrti dno 36, januvarja 1891 uplačal je 3S1 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 gld.
8. 1'eter Dudnar, c. kr. postni oflcijal v Ljubljani, zavaroval so je dne 10. maja 18715, ter jo do svoje smrti dno 10 aprila 1892 uplačal 697 gld. 12 kr. Ranka „Slavija" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld.
9. Andrej Velikajne, gostilničar v Ilirskej Kistrici, bil je zavarovan od 15. dne maja 1880 do B. dne junija 1887 in je v tej dobi uplačal 304 gld. 80 kr.; banka ,,Slavija" pa jo po smrti njegovej izplačala udovi 1000 gld
10. Reza Kernova, kramarica v Cerkljah pri Kranji, zavarovala se je dne 20. aprila 188 1 za 1000 gld. in banka „Slavija" izplačala jo njenitu dedičem ta znesek, dasi je do svojo smrti dne 21. septembra 1891 uplačala le 241 gld. 20 kr.
11. KrneBta JeluSičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od !>. februvarja 1881 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 1H7 gld. 00 kr.; banka „Slavija pa je izplačala njenemu soprogu 1O0O gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje rado v olj no
generalni zastop banke ..Slavije" v Ljubljani
v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12.
te?
S*
novo izumljeni prekomorski prašek
■ »«■ ugonablja prav sigurno: Sourko, moljo, stenice, bolhe, žoharje, muhe, mravlje, presloke, ptičje prsiee, sploh vse žuželke.
Dobiva so pristen povsod tam, kjer so nahajajo Andčlovi plakati. Tovarna in razpošiljalnica pri J". -A. JSTJD"RT i-n, drogerija „pri črnem psu", v Pragi,
(784—4) IIiihovu ulica Št. ltt.
Pristni prašek so dobiva v LJubljani pri Albinu Sličar-jl, Dunajska cesta St. 9.
Na cesarja Jožefa trgu.
Karla Gabriela
panoptikum in anatomiški muzej.
W*T Velikanska razstava
umetnin, ki se doslej tu še niso videle, Injsicer ceroplastiških (iz voska), slikarskih in kiparskih in izjtvorilne mehanike.
Najnovejše, kar  se je doslej podajalo v tem genreu.
Priznano največja
in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu.
« Več Kot iOOO stevllla. f$
Kazstava je v nalašč za to zgrajeni, vrč kot 600 kvadratnih metrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakdi 200 pliuovlli luelj.
Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839—%)
Vsak iđ*^ttBb^i+    . Vstopnina:
.   in  petek J    z» panoptikum !SO kr.,
popoludne (itvsemi) praznike) je ta anatomični oddelek
zgolj za dame
otvorjen.
otroci pla&Bjo lO kr., za oba oddelka in za posebni kabinet SO kr, vojaki do narednika plačajo 15 kr.
Solidne, zložne, močne in čudovito cenene
vsako vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napo-
jenega masivnega lesa
Josipa Verbič-a
v Bistri, pošta Borovnica.
345—21)
t •^'^SBBBJBBBJBBBJBa^BSJPBBBS^bjbbbs^bbjbb^IB^^
Ivana Fajdige
rudarsko in rudninsko podjetje ^
v Kamniku
poživlja lastnike onib zimljisč, v katerib se nahajai" kakeranega koli imena mlneralske tvsrino, bodisi postavno varstvo uživajoč« kovine (ako so tudi ob jednem lastniki prostokopov), kakor tudi taku, ki spadajo v nižjo vrsto keniično-tebuično uporabe, da se, ako so želijo tem potem gmotno okoristiti, prijavijo na moj gori imenovani naslov. Uzorci pošiljajo se frankovano v množini po 2—5 kil. Da bo pribrani nepotrebnu dopisovanje, blagovoli se naj takoj kolikor možno nataučuo opise razmer, v katerib bo nahajajo tvarine, prijavam priložiti.
(771-4)
Ivan Fajdiga.
Izdajatelj ia odgovora! urednik: Joaip Mol H.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne\