K i W
i
Po naših občinah Lenart «0 čistilni napravi, ki že od začetka ne čisti
O Stran 2
■ o
¡
:o !o
Ptuj, petek, 17. septembra 2010
letnik LXIII* št. 72 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8»98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA!
<£> 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... r.avtocenter-serbinek.si
Avto Serbinek d.o.o.
PE Ptuj, Mariborska cesta 68 • Prodaja novih vozil Ford
© 02/788-54-00
Reportaža Nemčija • O
smradu in hrupu ni sledu
O Stran 11
Po naših občinah Juršinci • Ministra kljub obljubi ni bilo na odprtje zdravstvenega centra
O Stran 6
TEHNIČNI PREGLEDI
*	osebna in tovorna vozila
*	traktorje
*	motorna kolesa
*	priklopna vozila in avtobuse
*	kontrola tahografov
REGISTRACIJA
SKLEPANJE ZAVAROVANJ
Brezplačni preventivni pregledi vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure.
I /■ LT.\
I1 Dornavska ^¡m^ Telefon:
TE VE PTUJ
cesta 7a, Ptuj 02/ 787-1030
Štajerski
Spodnje Podravje • Kmetje lovijo lepo vreme
Kljub susi pridelek golic ni slab
V minulih dneh so kmetje hiteli spravljati jesenske pridelke, saj je bilo v drugi polovici tedna napovedano slabo vreme z obilnim dežjem, ki bi lahko povzročilo nepotrebne težave.
Takole so včeraj hiteli s spravilom pridelka buč golic na kmetiji Ivana Obrana v Mo-škanjcih, kjer pravijo, da je letošnja letina povprečna, saj po dosedanjih ugotovitvah pričakujejo od 1,5 do 1,7 tone golic na hektar. Cena ni najugodnejša, saj bodo za kilogram svežih golic prejeli le 1,3 evra.
Spravilo buč je dandanes dokaj enostavno, saj jim je v veliko pomoč kombajn za tre-bljenje buč, ki zahteva poleg traktorista le še pomoč enega para pridnih rok. Pri Obra-novih vedo povedati, da je to precej zahtevna kmetijska kultura, posebej občutljiva v času cvetenja. Če je tedaj deževno, se namreč buče slabo vežejo in pridelek je veliko slabši kot sicer. Čez poletje pa so buče občutljive na sušo, tako da je pridelek na prodnati zemlji včasih zelo slab. Sicer pa so Obranovi zadovoljni, saj je bil nekoliko boljši pridelek prleške čebule, tudi z njegovo ceno so zadovoljni, ves pridelek pa so prodali kot za med.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Kicar • Motnje pri oskrbi z vodo J Ormož • Trgatev začenjajo z zabavo
Ko pipe občasno usahnejo
Na to, da pipe občasno usahnejo, je Janja Čeh iz Kicarja 20 opozarjala najmanj tri leta. Pa imajo ta problem tudi drugi na območju Kicarja, od hišne številke 19 do 34. Šele potem ko je avgusta pisala ptujskemu županu Štefanu Čelanu in odgovornim v Komunalnem podjetju Ptuj, so se zadeve pričele premikati.
Največji slovenski vinogradnik začenja trgatev
V P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan skupaj z več kot 550 kooperanti začenjajo trgatev na skoraj 1200 hektarjih vinogradov. Uradni začetek bo v soboto, 18. septembra, pred ljutomersko kletjo. Dopoldne se bo trgalo, popoldne pa se bo zaključilo z veselico pred kletjo. To bo začetek družabnosti, kot trgatev razumejo v teh krajih.
V teh dneh se bo v imenu prizadetih občanov o tem problemu pogovarjala tudi z odgovornimi v Mestni hiši na Ptuju. Kot je povedala za Štajerski tednik, je na dežurno številko Komunalnega podjetja Ptuj, na katero se prijavljajo napake pri oskrbi z vodo, v teh letih klicala neštetokrat, tudi ob dveh zjutraj, če je bilo potrebno, dežurni pa so jo vedno odpravili s tem, da se to dogaja zaradi večje porabe vode na tem območju.
Kljub temu ni odnehala, saj ni mogoče, da bi bila poraba toliko večja ob 15. uri, ko so ljudje še v službah, in v dneh, ko je deževalo, ali pa ponoči med 22. in drugo uro zjutraj, pa v dneh, ko se zaradi vročine ni smelo zalivati. Zanjo in za vse, ki živijo na tem območju MO Ptuj, ki je oddaljeno samo štiri kilometre od centra Ptuja, je popolnoma nesprejemljivo, da se jim to dogaja v 21. stoletju!
O Stran 3
V podjetjih P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan ocenjujejo, da bodo na 623 hektarjih lastnih vinogradov pridelali okoli 3500 ton grozdja: 2500 naj bi jih po napovedih prispevala ormoška klet, 1000 pa ljutomerska. Od kooperantov, ki skupno obdelujejo okoli 480 hektarjev vinogradov, pa nameravajo odkupiti še dodatnih 3000 ton grozdja.
»Zavedamo se pomena kakovosti vin tako za naše domače kot tudi tuje trge, zato so vsa naša prizadevanja usmerjena k zagotavljanju le-te. V letošnjem
letu smo že namenili izdatna finančna sredstva za investicije, veliko pa vlagamo tudi v partnerski odnos s kooperanti, ki so eden od najpomembnejših členov obeh podjetij. To je tudi eden od razlogov, da smo se že lani odločili plačati 60 % višje odkupne cene za grozdje, kot so bile v veljavi, preden je podjetji prevzela družina Puklavec,« je razložil Boštjan Klemenčič, direktor P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan. Denar za lansko grozdje je podjetje izplačalo že konec maja, povprečna cena
grozdja pa je bila lani 58 centov za kilogram.
O Stran 6
Ormož • Luci občini očita nacionalizacijo zemljišč in črno gradnjo
Čakanje na odločitev inšpektorja
Takoj na začetku tiskovne konference je Bogomir Luci povedal, da je to verjetno njegova zadnja tiskovna konferenca in da se z njo ne gre volilne kampanje, saj na teh volitvah nikjer ne kandidira. Povedal je, da ni šel v politiko zaradi osebnih koristi, ampak ker je mislil, da bo s svojo prisotnostjo lahko kaj spremenil: »Ampak zgodilo se je, kar se je. Kot posameznik sem pogosto nemočen in se obračam na novinarje in javnost.«
Tokrat je želel opozoriti na oškodovanje občine Ormož pri odločitvah glede zemljišč na Kogu, ki ga je povzročil župan Alojz Sok. O tem je povedal: »Na zadnji seji prejšnjega sklica, leta 2006, je občinski svet sprejel sklep, da občina sklene menjalno pogodbo z Jožetom Vrabcem za parcelo (parcelna številka 283/2, vinograd, v izmeri 1247 kvadratov). Sprejet sklep se ni realiziral. Na 13. seji, v mandatu Alojza Soka, pa je bil sprejet sklep, da se kupi druga parcela (parcela št. 282/4, njiva, v izmeri 457 kvadratov), v vrednosti 6419 evrov.« Na tej slednji parceli je bilo narejeno parkirišče, ki je po trditvah Bogomira Lucija črna gradnja.
S svojo domnevo o črni gradnji in vprašanjem se je Luci obrnil na upravno enoto Ormož, kjer so mu odgovorili, da za to parcelo ni bilo niti zaprošeno, niti izdano gradbeno dovoljenje. Luci je o po njegovem mnenju manjkajočem gradbenem dovoljenju povprašal
tudi župana Alojza Soka, ki pa mu je baje zatrdil, da gradbenega dovoljenja ne potrebuje, v nadaljevanju pa mu je menda tudi rekel, da ga naj pač prijavi inšpekciji.
Luci je njegovo idejo tudi realiziral in poslal gradbenemu inšpektorju prijavo, hkrati pa tudi v vednost na Ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljano. »Ker vse kaže, da se v Ormožu kljub nekaterim prijavam v preteklosti ni zgodilo nič,« je svojo odločitev obrazložil Luci.
Najbolj pa ga čudi sklep, ki je bil sprejet na nedavni seji in v katerem je Alojz Sok podal nov predlog, da se ponovno naredi menjalna pogodba z Alojzom Vrabcem iz Godenincev za isto zemljišče (parcela 283/2) in še druge, za kar mora občina plačati razliko 1374 evrov.
Luci je opozoril na kalkulacijo: občina je pred leti pri menjavi za zemljišča morala doplačati 44.000 tolarjev (okrog 180 evrov), septembra letos je za parcelo odštela ponovno 1347 evrov, poleg tega
pa je kupila še sosednjo parcelo, za katero je odštela 6400 evrov. »To ne bi bilo potrebno, če bi v tem mandatu realizirali sklep, ki je bil veljaven. Občina je tako oškodovana v višini 8000 evrov,« je prepričan Luci, ki se s tem ne more sprijazniti: »Župan mi je govoril, da gre za minimalne zneske. Če gre res za tako minimalne zneske, potem bi župana vprašal, zakaj ne odkupuje zemlje tudi drugim kmetom, po zemljiščih katerih dela občinske ceste. Sam ugotavljam, da smo v občini Ormož priča največji nacionalizaciji kmetijskih zemljišč po II. svetovni vojni. Komunisti so nekoč jemali zemljo kmetom, kar ni bilo pošteno, ampak so jo odpisali in kmeta več niso bremenili z davkom. Ta zemljišča, po katerih sedaj potekajo občinske ceste, pa niso ne odmerjena, še manj plačana in kmetje bodo za ta zemljišča še
Ta je bila zgrajena v začetku njegovega mandata (izvajalec je Cestno podjetje Maribor), projektirati in graditi pa so jo začeli v času njegovega predhodnika. Kasneje je več kot leto dni poskusno delovala, vendar ni dajala pozitivnih rezultatov. Na občini so si tako sedaj pridobili pravno mnenje, v katerem jim predlagajo, da za zaščito svojih premoženjskih interesov sprožijo sodne postopke.
Zgodba se vleče od leta 2004, ko je občina, ki jo je takrat vodil Krambergerjev predhodnik, podpisala pogodbo za izgradnjo čistilne naprave za 5000 enot. »Projekte je izdelalo podjetje Biro Lenart in predlagalo tehnologijo za mešan sistem, se pravi za združene komunalne odplake in meteorne vode. Pripravljena je bila celotna dokumentacija skupaj z vsemi soglasji. Potem je občina izvedla razpis za gradnjo, v katerem je dovolila menjavo tehnologije,« je povedal župan.
Na občini so se s Cestnim podjetjem Maribor (CPM), ki je bilo izbrano kot najcenejše med ponudniki, res dogovorili za menjavo tehnologije. »Vgradili so namreč tehnologijo hr-
Foto: Viki Ivanuša
Bogomir Luci je prepričan, da se v ormoški občini dogaja največja povojna nacionalizacija kmetijskih zemljišč po II. svetovni vojni, občino pa sumi tudi nezakonite gradnje.
naprej plačevali tudi znesek za stavbna zemljišča, kar ni malo.
Župana sem vprašal, zakaj je kupil ta vinograd, pa mi je odgovoril, da bomo na Kogu imeli
vaškega podjetja Tehnix, katerega predstavništvo v Mariboru je podjetje Prosigma, a je izključno za ločene sisteme, teh pa Lenart nima,« je pojasnil.
Čistilna naprava je bila zgrajena leta 2007, ko so začeli izvajalca vzpodbujati v skladu s pogodbo, da vzpostavi njeno poskusno obratovanje. To je trajalo več kot leto (do konca maja 2010), pa njem pa so ugotovili, da naprava ne prinaša pozitivnih rezultatov (čistila naj bi namreč s povprečno zmogljivostjo šestih odstotkov od predpisane minimalne zmogljivosti 85), negativno mnenje o njej pa so podali tudi na Inštitutu za ekološki inženiring.
Strokovno obrazložitev glede neobratovanja čistilne naprave so predstavili tudi na tiskovni konferenci, na kateri je Branko Potočnik, univ. dipl. ing., med drugim dejal: »Tako narejena čistilna naprava ne more delovati, takšne tehnologije ni nikjer.«
Bodo zapeli sodni mlini?
Strokovno mnenje, ki so ga naročili na občini, so pokazali tudi CPM. Tam so se po Kram-
v kratkem vinogradniški muzej in k njemu sodi tudi vinograd. Očitno je bil Alojz Sok redko na Kogu ali pa je po njem hodil z zaprtimi očmi, kajti Kog je pokrit z vinogradi. Zato je to nesmisel. Je pa res, da gre po tej parceli občinska cesta. Ampak potem ne moremo odkupiti cele parcele, ampak toliko, kot je za cesto dejansko potrebno. Morda pa misli župan zaposliti še koga, da bo obdeloval občinski vinograd? Ampak za to mora biti strokovna oseba, kajti to ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled,« je resno tematiko malo hudomušno zaključil Luci.
Za mnenje o tem dogajanju smo povprašali tudi Alojza Soka. Povedal je, da občinske in tudi državne ceste ne potekajo vedno po občinski ali državni lastnini, saj so odkupi zemljišč povezani z velikimi stroški tako za meritve kot tudi
bergerjevih besedah strinjali, da tehnologija ni primerna, zato so jih Lenarčani večkrat ustno in pisno pozvali, naj napravo usposobijo. Ker do zdaj nimajo nobenega pisnega zagotovila, da se bo to zgodilo, so si pridobili pravno mnenje, v katerem jim odvetniki predlagajo, da občina za zaščito svojih premoženjskih interesov sproži sodne postopke, na podlagi katerih bo uveljavljala zahtevke za odpravo napak oziroma morebitne odškodninske zahtevke zoper izvajalca gradnje čistilne naprave.
»To bomo tudi začeli. Če nam bo izvajalec dal jasno sporočilo, da bodo napravo
za sama zemljišča. V večini primerov se z lastniki lahko dogovorijo, se pa vedno najde tudi kakšen, ki želi izsiliti nerealno ceno ali postavlja druge nerealne pogoje. Veliko občanov prenese lastnino zemljišč, po katerih potekajo ceste, brezplačno v javno korist, saj gre pri asfaltiranju makadamskih cest za obstoječe ceste, ki so se že dalj časa uporabljale v ta namen. »Seveda pa se najde tudi kakšen, ki želi imeti plačano zemljo, po kateri poteka cesta, ki jo asfaltiramo, čeprav vodi cesta samo do njegove hiše. V naravi je postavljenih le malo mejnikov, zato so povsod potrebne izmere, ki zadevo še podražijo,« je povedal župan Sok.
Po njegovem mnenju so menjalne pogodbe vedno precej zahteven projekt, v ko-govskem primeru pa gre celo za tri vpletene stranke, od katerih ima vsaka svoje interese in zahteve. Na očitek, da naj bi bila pri teh menjavah na Kogu občina oškodovana, Sok ne ve, zakaj naj bi bila občina pri tem oškodovana. Prav tako pa ne vidi potrebe po gradbenem dovoljenju za parkirišče, ki je bilo že nekaj let v gramozni izvedbi, sedaj pa so ga le pre-plastili. »Gre za investicijo v javno korist in za to ni potrebno dovoljenje,« nam je pojasnil Alojz Sok.
Viki Ivanuša
spravili v pogon, se lahko seveda poravnamo. V ta projekt je bilo vloženih dobrih 800.000 evrov proračunskega denarja in mislim, da je to gospodarska škoda, na katero moram kot župan opozoriti,« je dejal Kramberger, ki sodišču prepušča odločitev o tem, ali je omenjeno podjetje naredilo, kar je bilo naročeno, ali nekaj drugega.
Na vprašanje, zakaj je omenjeno problematiko izpostavil sedaj, ko smo tik pred volitvami (na katerih se Kramberger bori za obstoj na županskem stolčku), je odgovoril, da ni čakal na volitve, saj se rešitve za to težavo iščejo že dolgo in zadevo intenzivno spremljajo štiri leta.
Za njihovo plat zgodbe smo poskušali dobiti tudi CPM. Tam so zaradi odsotnosti odgovornih želeli vprašanja po elektronski pošti, pa odgovorov na njih do zaključka redakcije nismo dobili.
Polona Ambrožič
Potočnik in Kramberger (desno) sta prepričana, da tako zgrajena naprava ne more delovati.
Lenart • O čistilni napravi, ki ne čisti
Uvodnik
Barantanje z narodno zavednostjo
Daje lahko tudi zabavna glasba grozno resna in delikatna zadeva, še posebej, če ji dodamo pridevnik slovenska, smo lahko spoznali po nedavnem kongresu slovenskih glasbenikov v Hramu slovenske kulture, Cvet, ali kot so si nadeli ime Forum slovenskih glasbenikov, seje namreč precej odklonilno in polemično odzval na predlog nove medijske zakonodaje, ker ta predvideva zmanjšanje deleža slovenske glasbe v slovenskih medijih s 40 na najmanj 15 odstotkov v najbolj poslušanih terminih, med 6. in 20. uro.
Seveda je bil takoj ogenj v strehi tako na eni kot na drugi strani. Ne le zaradi tega, ker morajo tudi glasbeniki s svojim petjem ali igranjem dostojno živeti in preživeti, najbolj boleča so bila razhajanja o tem, ali gre za grožnjo ohranjanja slovenskosti. Završalo je tudi v medijih, kresala so se mnenja glasbenikov in poslušalcev. Večina jih je sicer menila, daje v slovenskih medijih dejansko preveč tuje glasbe in premalo slovenske, pri čemer ne gre le za narodno-zabavno, ampak nasploh za slovensko zabavno glasbo, ki da je zaradi tujih, predvsem hrvaških estradnikov ogrožena.
Dotaknila se me izjava neke poslušalke, ki je predstavila svojo dopustniško zgodbo: "Zelo rada poslušam radio in poslušala sem ga tudi na dopustu ob hrvaški obali. A v 10 dneh njihovega turističnega radia nisem slišala niti ene slovenske popevke. Ne vem, zakaj je potem na naših radiih toliko hrvaških popevk. Tega država ne bi smela dopustiti." Morda malce prenapeto, a vendar - to je odraz krute realnosti.
Nek poslušalec pa je komentiral, da ljudem nihče ne sme ukazovati, kakšno glasbo naj poslušajo, četudi je slovenska. To je, kot da bi ti nekdo ukazal: "Uživaj več krompirja kot mesa." Menda je meso za nekoga res boljše od krompirja, ni pa zdravo, da bi jedel samo meso, a tudi ne sam krompir.
A beseda ni krompir, za našo, slovensko glasbo gre, za slovensko besedo, če hočete. To je povsem nekaj drugega, nekaj globljega; nekaj, kar bi moral čutiti vsak pravi Slovenec, česar bi se morali zavedati bolj, kot se zavedamo svojih korenin v tem krutem času podivjanega kapitalizma in pehanja za denarjem. Ne smemo pozabiti, da so v naši polpretekli zgodovini, v času najhujšega potujčevanja slovenstva našo narodno zavest najbolj ohranjale prav slovenske pesmi.
Martin Ozmec
800.000 evrov za nič?
15. septembra je lenarški župan mag. Janez Kramberger sklical tiskovno konferenco, povezano z obratovanjem čistilne naprave Lenart.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Sodelovanje med gledališčema Ptuja in Varaždina
Mednarodna koprodukcija podira meje
V poročni dvorani na Ptuju je 14. septembra potekal slavnostni podpis pogodbe o sodelovanju med prijateljskima gledališčema pobratenih mest Ptuja in Varaždina v slovenskem in hrvaškem jeziku pri mednarodni koprodukciji klasičnega gledališkega dela Alularia ali Zgodba o loncu, ki ga bo režiral Boris Kobal.
Projekt je ovrednoten na 180 tisoč evrov. Del sredstev za ta projekt naj bi pridobili tudi iz evropskega projekta Kultura 2000, prijava je v pripravi. Del potrebnih sredstev bodo zagotovili iz rednega financiranja, nekaj tudi iz partnerskih in sponzorskih povezav, pa tudi iz naslova trženja projekta. Če bodo uspeli pridobiti še nekaj sredstev iz projekta EPK, pa bo še toliko bolje, pravi direktor MG Ptuj Peter Srpčič.
Predstava je del projekta EPK 2012 - Ptuj partner. Pogodbo so podpisali mag. Jasna Jakovljevič, direktorica hrvaškega narodnega gledališča Varaždin, Slobodan Mi-kac, podžupan mesta Varaždin, Štefan Čelan, župan MO Ptuj in Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj. Nosilec projekta je MO Ptuj, produkcija je v rokah MG Ptuj, mesto Varaždin je partner v projektu, Narodno gledališče Varaždin pa koproducent.
Peter Srpčič je v imenu glavnega producenta že omenjene mednarodne ko-produkcije povedal, da se s podpisom pogodbe o sodelovanju med gledališčema
Alulario ali zgodbo o loncu je napisal rimski pesnik starega latinskega obdobja Plavt (Titus Maccius Plautus), ki je živel okrog leta 254-184 pr. n. št. Njegove komedije sodijo med najstarejša ohranjena dela rimske antične literature.
pobratenih mest Ptuja in Varaždina tudi uradno začenja delo na pripravi projekta EPK 2012 - Ptuj partner. Gre za pomemben projekt, s katerim kažejo, da je kultura tista, ki bo prva podirala meje, ki nas zaenkrat še ločujejo. Verjame, da bodo prijateljski mesti Varaždin in Ptuj ter prijateljski gledališči tisti, ki bodo pokazali pot, kako lahko ta dva naroda uspešno sobivata in tudi kvalitetno sodelujeta. »Gre za predstavo, na katero smo izredno ponosni, da se bo zgodila v našem sodelovanju,« je še posebej poudaril Srpčič, »saj smo uspeli pritegniti izjemno umetniško ekipo.« Delo bo režiral Boris Kobal, glavni igralec pa bo Boris Ostan. Premiera bo 28. junija leta 2011 v Termalnem parku Term Ptuj. Nato se bo
selila v Varaždin, in tudi v madžarsko mesto Pecs, partner projekta je namreč tudi gledališče iz Madžarske. V bistvu gre za tripartitni projekt, dogovarjajo pa se tudi o gostovanju na dubrovni-ških poletnih igrah. Srpčič je prepričan, da gre za eno čudovito predstavo, ki črpa iz naše bogate antične dedi-
ščine, obenem pa se bo tudi dotaknila nekaterih sodobnih tem in vprašanj. Predstava bo potekala v slovenskem jeziku in kajkavščini.
Podžupan mesta Varaždin Slobodan Mikac je prepričan, da bo tudi ta projekt uspešen. Mesti odlično sodelujeta ne le na kulturnem, temveč tudi na športnem in gospo-
darskem področju. Ptuj je za Varaždin v mnogih primer zgled razvoja, kot na primer na področju turizma. Vara-ždin se ponaša s številnimi kulturnimi dosežki, ki pa za zdaj še niso dobro marketin-ško podprti. Mikac bo naredil vse, da se bo ta predstava izvedla tudi na dubrovniških poletnih igrah. Zagotovo pa
bo prispevala tudi k boljšemu jezikovnemu razumevanju dveh narodov. Direktorica Narodnega gledališča Varaždin mag. Jasna Jakovljevič se že veseli sodelovanja s ptujskim gledališčem oziroma direktorjem Petrom Srpčičem. Pogovori potekajo že leto dni, nastal bo hvalevreden projekt, s katerim bodo promovirali Slovenijo in Hrvaško ter mesto Pecs. Kar zadeva partnerska in pobratena mesta, je ptujski župan Štefan Čelan že velikokrat povedal, da sta Burghausen in Varaždin tisti dve mesti, v okviru katerih je sodelovanje najbolj bogato oziroma razvejano. Ob podpisu sporazuma med mestoma Varaždin in Ptuj sta župana povedala, da bosta najbolj srečna takrat, ko se bodo ljudje med seboj pričeli tako družiti in ustvarjati, ko mestna oblast sploh ne bo več potrebna za vzpostavljanje takšnih ali drugačnih povezav. Osebno si želi, da bi takšne oblike in načini dela, kot jih predstavlja projekt mednarodne koprodukcije komedije Alularia ali zgodba o loncu, bilo v bodoče še več.
MG
Kicar • Motnje pri oskrbi z vodo
Ko pipe občasno usahnejo
Na to, da pipe občasno usahnejo, je Janja Čeh iz Kicarja 20 opozarjala najmanj tri leta. Pa imajo ta problem tudi drugi na območju Kicarja, od hišne številke 19 do 34. Šele potem ko je avgusta pisala ptujskemu županu Štefanu Čelanu in odgovornim v Komunalnem podjetju Ptuj, so se zadeve pričele premikati.
V teh dneh se bo v imenu prizadetih občanov o tem problemu pogovarjala tudi z odgovornimi v Mestni hiši na Ptuju. Kot je povedala za Štajerski tednik, je na dežurno številko Komunalnega podjetja Ptuj, na katero se prijavljajo napake pri
oskrbi z vodo, v teh letih klicala neštetokrat, tudi ob dveh zjutraj, če je bilo potrebno, dežurni pa so jo vedno odpravili s tem, da se to dogaja zaradi večje porabe vode na tem območju.
Kljub temu ni odnehala, saj
ni mogoče, da bi bila poraba toliko večja ob 15. uri, ko so ljudje še v službah, in v dneh, ko je deževalo, ali pa ponoči med 22. in drugo uro zjutraj, pa v dneh, ko se zaradi vročine ni smelo zalivati. Odkar se je pred tremi leti preselila na Ki-
car, je vode stalno zmanjkovalo od pomladi do jeseni, občasno pa tudi pozimi; na ta problem so jo opozorili tudi prejšnji lastniki. Zanjo in za vse, ki živijo na tem območju MO Ptuj, ki je oddaljeno samo štiri kilometre od centra Ptuja, je popolnoma nesprejemljivo, da se jim to dogaja v 21. stoletju!
Pri tem Janja Čeh opozarja tudi na problem dodatnih stroškov, ki nastajajo v primerih motene oskrbe z vodo.
Pri ponovnem dotoku vode ta dobesedno bruha iz pip in je ni mogoče ujeti v posodo, zato direktno iz pip odteka v odtoke, kot da bi denar metali v straniščno školjko. Tega si v nobenem primeru ne morejo več privoščiti, saj so zaradi tega njihovi stroški za vodo višji, kot če teh problemov ne bi imeli. Janja verjame, da tisti, ki teh problemov nimajo, ne morejo doumeti, za kakšen problem v resnici gre, motena so njihova vsakodnevna opravila, kuhanje, umivanje, tuširanje. Ni prijetno, ko si ves v mehurčkih in zmanjka vode ali pa sredi kuhe, pravi. Zdaj, ko imajo pri hiši tudi dojenčico Lizo, pa jih je toliko bolj strah motene oskrbe z vodo, da se bo to zgodilo ravno sredi umivanja otroka, ker bi bruhanje vode in zraka zanj lahko bil velik šok.
Janja Čeh verjame, da bo MO Ptuj našla ustrezno rešitev
za njihov problem, da bo imela dovolj denarja za to, če že za kanalizacijo na tem območju nima, in to kljub dolgovom, ki jima ima. Hvaležna je, da so se odgovorni končno lotili reševanja problema, na katerega sama opozarja že tri leta oziroma ves čas, odkar se je vselila v hišo na Kicarju. Po kratkoročni rešitvi občani s tega območja pričakujejo tudi trajno, dolgoročno rešitev.
Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, je te dni povedal, da so omenjeni problem temeljito preučili skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj. Ugotovili so, da dejansko pritisk vode ni ustrezen, glede na konfiguracijo terena je to tudi zelo težko zagotoviti ob tem številu odjemnikov, kot jih je na območju Kicarja. Dolgoročne rešitve so v izgradnji vodohrana, s katerim bi na višje ležečih območjih zagotovili ustrezen pritisk, v tem primeru pa se bodo pojavile težave pri nižje ležečih objektih, kjer bo treba vgraditi reducirje. V pogovoru s predstavnico prizadetih prebivalcev Janjo Čeh bodo predstavili tudi možnost rešitve s hišnimi hi-droforji v objektih od številke 19 do 34, s katerimi bi znotraj hišnih vodovodnih napeljav uravnotežili pritisk oziroma zagotovili nemoteno oskrbo tudi v že omenjenih kritičnih obdobjih.
Hajdina • Janko Merc, samostojni in neodvisni kandidat za župana
Narediti želijo še nekaj več
V prostorih gasilskega doma na Hajdini je bila 14. septembra tiskovna konferenca, na kateri se je predstavila nestrankarska lista za razvoj občine Hajdina, s podporo katere kandidira za župana občine Hajdina samostojni in neodvisni kandidat Janko Merc. Za kandidaturo je izbral težjo pot, pot samostojnega in neodvisnega kandidata s podpisi volivcev ter podporo nestrankarske liste za razvoj občine Hajdina, je povedal ob tej priložnosti.
»Za ustanovitev nestrankarske liste za razvoj občine Hajdina smo se odločili, ker želimo v občini narediti še nekaj več. Do sedaj se je v občinskem svetu delalo korektno, ocenjujemo pa, da je s prisotnostjo nestrankarskih kandidatov občinsko delovanje lahko bistveno uspešnejše, predvsem s pozicije sodelovanja z vsemi strankami in zaradi izredno delovnih ter izkušenih kandidatov na nestrankarski listi za razvoj občine Hajdina,« pa je v imenu nestrankarske liste povedal Ljubo Javoršek. Na lokalne volitve 2010 gredo s polnimi listami v obeh volilnih enotah. Od vseh hajdinskih strank ima tudi največ žensk, od skupnega števila 14 kandidatov je šest žensk. V prvi volilni enoti so njeni kandidati Franjo Plavec, Maja Vogrinec, Milan Vrabl, Marjan Ogrizek, Patricija Emeršič in Ljubo Ja-voršek. V drugi volilni enoti pa Jožica Lešnik, Jožica Šija-nec, Danijel Lipavšek, Katica Zajšek, Ivan Lešnik, Ivan Pe-klar, Slavica Črešnik in Franc Klemen.
Janko Merc, podžupan občine Hajdina, je 50-letni diplomirani strojni inženir, direktor IVD Projektiva, d. o. o., Maribor. V lokalni politiki deluje vse od ustanovitve samostojne občine Hajdina. V dva-
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference nestrankarske liste za razvoj občine Hajdina
najstih letih je vodil skoraj vse komisije za izgradnjo vitalnih objektov v občini Hajdina, PSC Hajdina, za izgradnjo vrtca pri OŠ Hajdina, vodil je tudi komisijo za umestitev avtoceste, še pred nastankom občine Hajdina pa tudi projekt izgradnje telovadnice pri OŠ Hajdina. Aktiven je tudi na področju gasilstva, od leta 2001 je občinski poveljnik, nogometa in rokometa. Prepričan je, da je mogoče občino Hajdina uspešno voditi neprofesionalno. Poštenost pri delu in razvoj občine Haj-dina bosta njegovo vodilo pri
županskem delu. Zavzema se za nadaljevanje trajnostnega razvoja vasi. Potrebno pa bo doslednejše sodelovanje z vaškimi odbori, društvi in posamezniki. Za gramozno jamo, kjer naj bi nastal projekt Me-galaxie, bo treba spremeniti občinski prostorski akt, saj je investitorjev za to območje kar nekaj, občani Hajdine pa bodo tisti, ki bodo odločili o novi vsebini tega območja. Aktivno se bo vključil v pridobivanje koncesije za bodočega investitorja gradnje doma starejših. Veliko skrb bo v svojem mandatu župana
posvetil komunalnemu področju, skrbi za okolje, društvenemu življenju, šolstvu in otroškemu varstvu, zdravstvu (večja prisotnost zdravnika), ima pa tudi rešitev za kmetovanje na vodovarstvenem območju, zasadili naj bi ga z rastlinami za potrebe farmacevtske industrije.
Janko Merc in nestrankarska lista za razvoj občine Haj-dina na široko odpirata vrata svežim idejam, pospešenemu razvoju občine in sodelovanju z vsemi političnimi opcijami.
MG
Podravje • Ptujska klet začela trgatev
Pričakujejo zahtevno delo
Kot smo izvedeli, so se v začetku tega tedna začele tudi prve trgatve kooperantov za Ptujsko klet. Po prvih ocenah naj bi bila letina letos dobra, zato naj bi Ptujska klet predvidoma sprejela 20 % več grozdja kot lani po 10 % nižji ceni od lani, kar pomeni približno 1,9 milijona kilogramov grozdja.
V ponedeljek so tako na lokaciji odjema na Ptuju že sprejemali sorto rizvanec. Po mnenju enologa Bojana
Kobala bo sicer donegova-nje letošnjega letnika vin Pul-lus poseben izziv predvsem zaradi vročega prvega dela
poletja. »Zdaj si želimo še, da bi bila september in oktober sončna, da bo vse grozdje lepo dozorelo in nam omo-
gočilo kreacijo vrhunskega letnika vin Pullus. Tudi v letošnjem grozdju imamo osnovo, s katero bomo done-govali pulluse v duhu izrazite sortnosti, ki bodo zmogli pričarati nasmeh na usta vsakega vinoljubca. Vino je stvar okusov, sožitja s hrano in različnega razpoloženja, vendar samo, če ima v sebi kar največ tistega, kar mu omogočajo naravni pogoji. Naloga enologov pa je, da kar največ naravnih lastnosti ujamemo v steklenice in jih na ta način pripeljemo do potrošnikov. Pullus je številka ena na svetu zato, ker ne skriva svojih adutov - je zdrav in nepretenciozen,« je še povedal Kobal in dodal, da bo pravi učinek letine viden že kmalu, ko bo sveti Martin iz mošta naredil vin'.
SM
Od tod in tam
Prejeli smo • Proračunski denar rabiti bolj racionalno -1
Odgovor Alojzu Soku na njegov prispevek v rubriki Pisma bralcev v Štajerskem tedniku dne 3. septembra 2010 na strani 4, levo spodaj
Zaskrbljeni smo nad prispevkom župana občine Ormož, g. Alojza Soka. Odgovori namreč odsevajo nepoznavanje ali pa veliko sprenevedanje glede problemov katere smo izpostavili. Župan mora biti namrečpri svoji funkciji najbolj odgovoren občan v občini in se zavedati potreb vseh občanov, prav tako pa odgovornosti za gospodarski in družbeni razvoj. Nepoznavanje predpisov te ne odvezuje odgovornosti. Še posebej, če gospodariš s tujim denarjem.
Trije predstavniki Liste ZA občino ORMOŽ (mag. Boštjan Štefančič, Ivan Brumen in mag. Franc Zemljič) smo dne 18.8.2010 s tiskovno konferenco opozorili na bistvene pomanjkljivosti odnosa župana do občanov in čudno prilagajanje predpisov in projektov v občini Ormož. Prispevek s te tiskovne konference pa je bil s strani novinarke predstavljen v Štajerskem tedniku dne 27. avgusta 2010. Ker nastopamo s sloganom »Naša beseda velja« in ker smo napovedali, da želimo združevati ne pa delovati ločevalno, izključujoče in nasprotujoče, na prispevek g. župana ne bomo odgovarjali, ampak naj bralci sami presodijo in ocenijo početje g. Alojza Soka, občana občine Ormož. Kot je bilo razbrati, g. Alojz Sok ni z marsičem seznanjen in so mu nekatere stvari celo nerazumljive. Če sam to želi, mu lahko zadeve dodatno pojasnimo. Dostopni smo preko elektronske pošte: lista.za.ormoz@gmail.com in v pisarni Liste ZA na Kerenčičevem trgu v Ormožu. Vljudno pa vabimo tudi zainteresirane bralce in občane občine Ormož, da nas obiščejo in se seznanijo z našim delom in vizijami ZA prihodnost občine Ormož.
Za Listo ZA občino ORMOŽ:
mag. Boštjan Štefančič
Ormož • Kandidat za župana in nosilci list
Foto: Viki Ivanuša
Ormoška SDS je v torek predstavila nosilce list za posamezne volilne enote. V 1. enoti bo prvi na listi Dani Vrbnjak, v drugi Branko Šumenjak in v tretji Valerija Kolenko.
Kandidat za župana občine Ormož iz vrst SDS bo Bojan Šinko, kije svojo kandidaturo najavil že v prvi polovici leta. Tokrat je povedal, da seje za kandidaturo odločil, ker mu ni vseeno za Ormož kot mesto in občino. Njegov program temelji na vrednotah SDS - zavzemal se bo za skupno dobro vseh občanov, za svobodo, pravičnost, solidarnost, domoljubje in Slovenijo. Njegovi osnovni strateški cilji so na področju gospodarstva, človeških virov, okolja in prostora, kmetijstva in sodelovanja s sosedi. Pri gospodarstvu je poudaril spodbujanje malih podjetnikov in obrtnikov. Spodbujal bo dvig izobrazbenega nivoja prebivalstva, da bi dosegali cilje gospodarskega razvoja občine in delovna mesta, ki bi dajala dodatno vrednost brez obremenjevanja prostora.
Predstavili so tudi terminski načrt svoje predvolilne aktivnosti in poudarili, da so bili najmočnejši dejavnik sedanje koalicije v občinskem svetu.
Viki Ivanuša
Ptuj • Miran Šic, kandidat za župana MO
Četrti, ki je napovedal kandidaturo za župana MO Ptuj, je bil Miran Šic, 49-letni ekonomist, inštruktor, poklicni voznik, humanitarec, oče treh otrok, človek z vizijo, s srcem, vero in upanjem na boljši jutri. »7 svojem programu stavim na Ptuj, na to, koliko dobrega bomo vsi skupaj naredili za naš prelepi Ptuj,« pravi. Šteje mnenje vsake občanke in občana. Prizadeval si bo za več zaposlitev v MO Ptuj, za čistejši zrak, več zdrave kulture, manj ka-ljenja nočnega miru v mestu in miren spanec v starem mestnem jedru, za več sodelovanja in druženja, da bo Ptuj postal in ostal krona in biser ter pojem za uspešno, donosno ter prepoznavno turistično in poslovno mesto. Staro mestno jedro potrebuje več kot tri picerije in dva kebaba, potrebuje kakovostno ponudbo. Spodbujati pa želi tudi ekološko pridelavo hrane, da bo vsaka družina imela svoj ekološki vrt.
MG
Ptuj • Vlado Čuš, kandidat Zelenih za župana
Cas je za Ptuj
V Narodnem domu na Ptuju je bila 15. septembra tiskovna konferenca, na kateri so Zeleni predstavili svojega kandidata za župana MO Ptuj Vlada Čuša, profesorja svetnika kineziologije, ki zaključuje podiplomski študij na Fakulteti za zdravstvene vede, smer klinična dietetika. H kandidaturi so ga nagovorili člani civilne družbe, obrtniki in podjetniki ter v stranki Zelenih Slovenije in Ptuja.
»V MO Ptuj je stanje zaskrbljujoče na številnih področjih, povečuje se število nezaposlenih, grozijo številne azbestne cevi, stare čez 40 let, problematični so odpadki, Ptuj je s svojo politiko neprijazen do številnih obrtnikov in podjetnikov, čeprav bi ti edini lahko Ptuju prinesli nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Mesto je izgubilo številna delovna mesta v starem mestnem jedru, tiste, ki še vztrajajo, pa dobesedno odganja neprijazna in nespodbudna politika razvoja. Očita se jim nesposobnost in da imajo slabo ponudbo. Nihče jih ne vpraša, kakšni so njihovi problemi, nihče jih tudi ne rešuje, da je mera polna, se jim še za 100 odstotkov poveča obratovalne stroške. Veliko rezerv je tudi v stanovanjskem fondu na območju mestnega jedra. Ptuj moramo dojeti kot naš skupni dom, v katerem bomo drug drugemu pomagali graditi in ne rušiti,« poudarja Čuš.
Na volitve se podaja kot kandidat, ki ni odvisen od lokalnih interesnih lobijev, ki so doslej vladali Ptuju. Sodelovati želi z ljudmi, ki imajo mesto radi in ki si želijo sprememb. Edini motiv za njegovo kandidaturo so nujne spremembe, želi si drugačen in za vse odprt Ptuj. Z dovolj
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Zelenih
veliko podporo lahko Ptuj obrnemo v pravo smer, je prepričan. Najbolj od vsega si želi, da bi Ptuj izkoristil svoje naravne in kulturnozgodovinske danosti. Ptuj tudi ne izkorišča svoje naravne lege s kmetijskim zaledjem, saj bi lahko z naravi prijaznim kmetovanjem na novo zagnali živilsko industrijo, s katero se je Ptuj nekoč že ponašal, z nespametno in nesposobno politiko pa uničil.
Sedanji ptujski župan s svojimi projekti, ki jih je obljubljal, ni uspel, ni mu uspelo v prvi koaliciji za drugačni Ptuj, ni uspel s predvolilnim
programom, s katerim je nagovarjal volivce v letu 2006.
Če želimo Ptuj zapreti za promet, je treba najprej zgraditi parkirna mesta, v zadnjih štirih letih novih ni bilo. Za izboljšanje prometnih razmer je treba uvesti subvencioniran javni promet. Oživiti je treba staro mestno jedro, za to bi morali pripraviti posebno strategijo privabljanja podjetnikov, Ptuj potrebuje tudi nove poslovne in strateške partnerje za vzpostavitev transparentnih javno-zasebnih partnerstev. Veliko rezerv pa ima MO Ptuj pri črpanju nepovratnih evrop-
skih sredstev, zato Vlado Čuš daje temu vprašanju posebno pozornost, kot tudi vzpostavitvi ustreznih pogojev za proizvodna delovna mesta. Večjo pozornost pa je treba dati tudi mladim. Čuš napoveduje svojo zmago v drugem krogu proti Miroslavu Luciju, ki ga sicer zelo ceni. Sedanji župan Štefan Čelan je imel v dveh mandatih dovolj časa, da bi naredil tisto, čemur se je pisno in javno zavezal. Ljudje čutijo, da je čas za Ptuj, kar je treba 10. oktobra izkoristiti.
MG
Sv. Jurij ob Ščavnici • Občina bo prejela dodatnih 180 tisoč evrov
Iztožili državo in obogatili občinski proračun
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici si je s tožbo proti državi zaradi neupoštevanja revalorizacije pri znesku za nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča zagotovila dodatnih 180 tisoč evrov.
Dogajanje se navezuje na devetkilometrski novozgrajeni krak pomurske avtoceste, ki poteka po lokacijskem območju občine Sveti Jurij. V ta namen je bilo dano v uporabo veliko kmetijskih in gozdnih površin. Občina je bila prva, ki je zaradi neodmere sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč ob izgradnji avtoceste na relaciji Co-getinci-Vučja vas že januarja 2004 vložila tožbo na Ustavno sodišče Republike Slovenije. V navedenem obdobju je namreč prišlo do bistvene spremembe zakona o gradi-
tvi objektov prav v določilih o plačilu nadomestila za škodo z nalogom izvajalcem, ki posegajo na kmetijska in gozdna zemljišča in s temi posegi v prostor tudi povzročajo spremembe.
Ustavno sodišče je z izdano odločbo maja leta 2004 odločilo, da občini pripada odškodnina iz tega naslova. Odmerjenih je bilo okoli 107 milijonov takratnih tolarjev ali preračunano 448.645,52 evra. Po prejeti odločbi o odmeri odškodnine je bilo ugotovljeno, da že vse od leta 1996 ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni re-
valoriziralo vrednosti točke v skladu s svojimi pristojnostmi in vsakoletno inflacijo. Zato se je občina takoj po prejetju odločbe na to nedoslednost države odzvala z vložitvijo upravnega spora na upravno sodišče. V teh dneh je prispela odločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je sklenilo, da je ministrstvo za okolje in prostor dolžno odmeriti Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in pozneje nakazati občini Sveti Jurij ob Ščavnici razliko v odškodnini ob upoštevanju revalorizacije. »Država je dolžna prizadetim lokalnim
skupnostmi z območij, na katerih so avtoceste načrtovane z lokacijskimi načrti, sprejetimi pred uveljavitvijo prvega odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov, zagotavljati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov po takrat veljavnih predpisih,« je ugotovitev sodišča.
Sodba je dokončna, zato si bo občinski proračun občine Sveti Jurij ob Ščavnici izdatno opomogel, saj bo država v kratkem morala nakazati sredstva v višini 179.458,21
evra.
Niko Soštarič
Od tod in tam
Prve lokalne volitve za MO Zares
Foto: Črtomir Goznik
Na lokalne volitve 2010, prve lokalne volitve mestnega odbora stranke Zares Ptuj, se podajajo samostojno, ker so prepričani, da bodo le tako lahko naredili svoj program pod naslovom Vzemimo Ptuj zares dovolj prepoznaven in uresničljiv. Zato tudi niso podprli nobenega od županskih kandidatov. Nosilec liste za mestni svet je Miro Vamberger. Volilni program je nastajal dve leti, ključni poudarek pa dajejo gospodarstvu kot generatorju razvoja, razvoju turizma, urejanju stanovanjske problematike mladih, drugačni urejenosti tržnice, MO Ptuj pa mora končno zgraditi tudi zavetišče za živali. Bodočnost Gajk vidijo v obliki regionalnega centra predelave odpadkov. Program so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila 15. septembra v Domu kulture, na kateri so sodelovali Mitja Petek, Miro Vamberger, Igor Šeruga in Boštjan Šeruga ter poslanec Zares v DZ Tadej Slapnik.
MG
Ptuj • Na ogled dela Petra Beusa
15. septembra so v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču odprli razstavo akademskega slikarja Petara Beusa. Umetnik, ki trenutno živi in dela v Ljubljani, se je rodil leta 1939 v Mostarju. Med drugim je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Mariju Preglju, Francetu Miheliču in Gabrijelu Stupici. »Če smo pri njegovih preteklih delih lahko govorili o tradicionalnih barvah ter o pametnem in preudarnem vrednotenju polikromije, pa je v zadnjih letih še posebej močno iskanje harmonije med obliko in barvo. Po melanholičnih tihožitjih in krhkih portretih se Beus v zadnjih letih skoraj izključno posveča novim 'igralcem' - ženskim figuram,« je ob razstavi zapisala Marika Vi-cari. Za izbor slik in postavitev razstave, ki bo na ogled do 16. oktobra, je poskrbel Vladimir Forbici.
Polona Ambrožič
Iz višin proti višavam
Tak je naslov razstave najnovejšega ciklusa intar-zij Ptujčana Voja Veličkovica, ki so jo 15. septembra odprli v ptujskem Salonu umetnosti. Umetniška dela so posvečena Ptuju in dediščini kmečkih hiš.
»Tokratna razstava je iztočnica za mojo osebno željo, da Ptuj doživi to, česar je vreden. Da zraste resnično v višave, zato je tudi naslov takšen (mesto je namreč gledano iz višine, iz balona). Ptujčani mu moramo dati kvaliteto in višave, ki si jih zasluži,« je povedal Veličkovic. Umetnik je tudi zelo ponosen, da je pred leti prispeval kponovni oživitvi galerije, v kateri tokrat razstavlja. »Kotpredsednik društva upokojencev sem se takrat dogovoril z nekaterimi ptujskimi obrtniki, da smo prostor očedili, prepleskali in uredili. Tudi likovniki Društva upokojencev Ptuj smo prispevali, da je galerija ponovno oživela,« je dodal. Razstava bo na ogled do 10. oktobra.
Polona Ambrožič
Ormož • Trgatev začenjajo z zabavo
Največji slovenski vinogradnik začenja trgatev
V P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan skupaj z več kot 550 kooperanti začenjajo trgatev na skoraj 1200 hektarjih vinogradov. Uradni začetek bo v soboto, 18. septembra, pred ljutomersko kletjo. Dopoldne se bo trgalo, popoldne pa se bo zaključilo z veselico pred kletjo. To bo začetek družabnosti, kot trgatev razumejo v teh krajih.
Foto: Viki Ivanuša
Glavni enolog Mitja Herga in direktor Boštjan Klemenčič sta simbolno pričela trgatev.
V podjetjih P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan ocenjujejo, da bodo na 623 hektarjih lastnih vinogradov pridelali okoli 3500 ton grozdja: 2500 naj bi jih po napovedih prispevala ormoška klet, 1000 pa ljutomerska. Od kooperantov, ki skupno obdelujejo okoli 480 hektarjev vinogradov, pa nameravajo odkupiti še dodatnih 3000 ton grozdja.
»Zavedamo se pomena kakovosti vin tako za naše domače kot tudi tuje trge, zato so vsa naša prizadevanja usmerjena k zagotavljanju lete. V letošnjem letu smo že namenili izdatna finančna sredstva za investicije, veliko pa vlagamo tudi v partnerski odnos s kooperanti, ki so eden od najpomembnejših členov obeh podjetij. To je tudi eden od razlogov, da smo se že lani odločili plačati 60 % višje odkupne cene za grozdje, kot so bile v veljavi, preden je podjetji prevzela družina Puklavec,« je razložil Boštjan Klemenčič, direktor P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan. Denar za lansko grozdje je podjetje izplačalo že konec maja, povprečna cena grozd-
V okviru prenove zdravstvenega centra z lekarno je bila v tej fazi urejena nova fasada, zamenjana vsa okna in postavljena ograja, v naslednji fazi pa naj bi, predvidoma drugo leto, zamenjali še ostrešje. Vrednost opravljenih del je znašala slabih 20.000 evrov, ki jih je občina po besedah župana deloma pridobila tudi preko razpisa ministrstva za zdravstvo in na enak način nameravajo zagotoviti tudi denar za menjavo ostrešja v letu 2011. Notranje prostore z ambulantami in lekarno pa so urejali zdravnika in lastnica lekarne v lastni režiji, vložek v obnove pa se jim po besedah župana poračunava pri plačilih najemnine.
Sicer pa je Kaučič povedal, da so v Juršincih lahko upravičeno ponosni, saj so ena redkih podeželskih občin, ki občanom ponuja oz. zagotavlja celovito zdravstveno oskrbo; v
ja pa je bila lani 58 centov za kilogram.
Največji izziv bo gniloba
Sortni sestav ostaja podoben kot doslej in šipon bo tako predstavljal 29 % odkupa, sledijo pa laški rizling (24 %), sovinjon (17 %) ter renski rizling in šardone (12 %). Te sorte so bistvene in na njih bodo gradili kakovostno in poslovno strategijo, je zagotovil glavni enolog obeh kleti Mitja Herga. Ker letos toče ni bilo, pričakujejo kar za 50 % več grozdja. Med letom so imeli težave le z boleznijo, vinograde je prizadel oidij, a so se ga kmalu uspešno rešili. Vreme je bilo vse leto naklonjeno vinogradništvu, avgusta in septembra pa je bilo bolj kislo, saj je padlo 134 mililitrov padavin in to ni v prid zorenju grozdja. Zato bo največji izziv letošnje trgatve gniloba, ki se pojavlja na grozdju. Kriterije za gnilobo so v kleti zaostrili in to pomeni veliko več dela v vinogradih.
V vinogradu bo v času trgatve trgalo okrog 350 ljudi, ki so jih pridobili s pomočjo
centru namreč delujejo zobozdravnika Sandra in Jože Janže-kovič, splošni zdravnik Miro Lasbaher ter zasebna lekarna Juršinci, ki jo vodi Tadeja Tobias - Klemar. »Naši zdravniki imajo veliko pacientov, tudi iz sosednjih občin, kjer zdravnikov nimajo, lažji dostop pacientom do naših ordinacij pa zagotavljamo tudi z modernizacijo cest. Z oskrbo smo tako lahko nadvse zadovoljni, prav tako tudi s pogoji oz. prostori, škoda je le, da danes ni tukaj ministra, saj ga čaka veliko odprtih vprašanj in upam, da se bo lahko čim prej oglasil pri nas.«
Kratko slovesnost so s svojimi prisrčnimi nastopi popestrili učenci iz domače osnovne šole ter malčki iz vrtca, zapele so tudi juršinske ljudske pevke, s humornim skečem pa sta zbrane krepko nasmejala še člana šolskega gledališkega krožka.
zavodov za zaposlovanje v Ormožu, Ptuju, Ljutomeru in Murski Soboti. Število beračev so v primerjavi z lanskim letom povečali za 20 % predvsem zaradi gnilobe, ki jo bo treba odstranjevati.
Prava trgatev se bo začela 20. septembra in do takrat bodo pod streho spravili grozdje za penino in ranino. Najbolj množične sorte bodo začeli trgati v prvem tednu oktobra. Letošnji letnik v primerjavi z lanskim zamuja za 14 dni, hkrati pa je to termin, ob katerem so trgatev
začenjali nekoč, je povedal glavni enolog obeh kleti Mitja Herga. O vinu, ki ga bodo pridelali letos, pa pravi: »Vina letnika 2010 bodo v skladu z našo osnovno filozofijo sadna, sveža, polna in zaokrožena. Zadnje meritve napovedujejo nekoliko višje kisline od lanskih, ki so bile izjemno nizke, sladkorne stopnje pa so vzpodbudne, a bomo kakovost lahko ocenjevali šele po trgatvi, ki se bo predvidoma zaključila 24. oktobra.« Dodal je še, da bodo letošnja vina bolj aromatična.
Tehnološke posodobitve za večjo kvaliteto
V kleteh so letos posodobili prevzem grozdja. Pohvalili so se, da so prvi v tem delu Evrope, ki imajo stiskalnico z inertnim sistemom. Ta povsem onemogoča dostop zraka ter omogoča zaščito grozdja in drozge v celotnem procesu od prevzema do cisterne. Na prevzemnih mestih bo grozdje takoj zaščiteno s plinom - C02, kar bo preprečevalo oksidacijo snovi, ki dajo sadnost in svežino, in tako bodo ohranjali prehransko vrednost in kakovost vse do steklenice. Že maja pa so odprli tudi najsodobnejšo polnilno linijo za vino v Sloveniji s kapaciteto polnjenja 6000 steklenic na uro. Herga je med novostmi povedal tudi to, da bodo letos v veliki meri preizkusili možnost trganja v zaboje, nekaj grozdja pa bodo pospravili tudi v razsutem stanju s prikolicami in ceradami. To bo nekakšen logistični test, prihodnje leto pa bodo trgali le še v zaboje, kar pomeni pomemben korak naprej v
Lasbaher kritičen zaradi preobremenitve podeželskih zdravnikov
Kljub zadovoljstvu z urejenim zdravstveno-lekarniški centrom pa je bilo precej več kritike, sicer v neuradnem delu prireditve, slišati iz ust
tehnološkem smislu.
V podjetju so zadovoljni tudi s prodajo, saj se približujejo zastavljenim ciljem do 70 odstotkov pridelanega vina izvoziti v tujino. S svojimi vini so prodrli na več letalskih družb in odpirajo se različni trgi. Poleg 28 odličij, ki so jih dobili letos, dodajajo še medalje z mednarodnega ocenjevanja Mundus vini v Nemčiji, ki je zelo pomembno za njihov prodor na to tržišče. Šipon, sovinjon in sovinjon&šipon so dosegli zlate medalje, sivi pinot pa srebrno.
Na domačem tržišču ostaja prodaja količinsko enaka, strukturno gledano pa se izboljšuje, saj upada litrski program, narašča pa buteljčni. Tako se tudi dviguje povprečna cena.
Direktor Boštjan Klemen-čič je povedal, da je podjetje to leto poenotilo sistemizacijo v obeh kleteh, skladno z zakonodajo so tudi povečali plače, prejšnji mesec so izplačali regres v višini 1000 evrov bruto, v minulem mesecu pa so se vsi zaposleni odpravili tudi na strokovne ekskurzije.
Viki Ivanuša
zdravnika Mira Lasbaherja: »Kot zdravnik sem že preobremenjen, vpisanih imam 3000 pacientov, tudi iz sosednjih občin, čeprav mi kriterij dovoljuje le 2300 pacientov. Dnevno se jih v ordinaciji oglasi po 50, vsakemu se je treba posvetiti in to je izčrpavajoče, česar se naša politika noče zavedati in to negira. Še hujši problem bo, ker se količniki povečujejo, kar bo pomenilo še večje obremenitve zdravnikov. Nihče se ne zaveda, kako hitro se nam lahko ta sistem zruši; samo na našem področju, kjer je že itak premalo zdravnikov, zlasti na podeželju, jih bo v kratkem približno polovica izpolnila pogoje za upokojitev. Kaj bo, če se vsi takoj upokojijo?! Ni opcije, da sedanji sistem to prenese, vse se bo podrlo! Že zdaj je velika težava, če kateri zdravnik zboli!" Župan pa je ob tem še opomnil, da bo treba določiti zdravnika tudi za bodoči medgeneracijski center, ki bo sicer imel svojo fizioterapijo, zdravstvene oskrbe pa ne, o čemer se je želel pogovoriti tudi z ministrom Marušičem. Pristojnega zdravnika sicer določa direktorica ptujskega zdravstvenega doma Metka Petek Uhan in načeloma bi to lahko (najlažje) prevzel kar dr. Lasbaher, ki pa nad to možnostjo ni bil videti pretirano navdušen.
Juršinci • Odprtje prenovljenega zdravstvenega centra
Ministra kljub obljubi ni bilo
»Današnje odprtje prve faze prenove našega zdravstvenega centra ni bilo namenjeno le tej novi naložbi, ampak morda še bolj srečanju z ministrom Marušičem, s katerim smo se želeli pogovoriti o problematiki zdravniške oskrbe na podeželju ter v novem medgeneracijskem centru. Toda kljub obljubi, da pride, je tik pred zdajci svoj prihod odpovedal,« je v kratkem nagovoru zbranim najprej poudaril župan Alojz Kaučič.
Vrvico v znak uradnega odprtja deloma prenovljenega zdravstvenega centra so skupaj prerezali župan Alojz Kaučič, vodja lekarne Juršinci Tadeja Tobias - Klemar, zdravnik Miro Lasbaher in zobozdravnik Jože Janžekovič.
Foto: SM
Majšperk • Ob 14. občinskem prazniku
Posebno pozornost namenili Ptujski Gori
V občini Majšperk bodo z nedeljsko osrednjo in sklepno slovesnostjo zaokrožili sklop številnih prireditev v počastitev 14. občinskega praznika. Županja Darinka Fakin je zadovoljna, saj so tudi v minulem enoletnem obdobju realizirali več pomembnih investicij.
»Na investicijskem področju je bilo tudi to leto precej živahno, sicer pa smo v okviru občinskih praznovanj predali namenu že kar nekaj zaključenih investicij. Največji projekt je zagotovo Vodovodni sistem Haloze - 2. faza, ki smo ga izvajali skupaj z občino Videm, z njim pa zamenjali azbestne cevi na glavnem povezovalnem delu med Podložami in Bregom, zamenjali pa smo tudi glavne cevi v KS Stoperce, obnovili vodohran Majšperk in zgradili nov vodohran Kupčinji Vrh, ki bo v prihodnosti zagotavljal bolj nemoteno oskrbo z vodo v Stopercah. Omenjeni projekt je sofinanciran s sredstvi Ko-hezijskega sklada ter z državnimi in občinskimi sredstvi.
Prav tako smo zaključili tudi izgradnjo ceste Marinja vas-Nadole v dolžini skoraj 4 km,
Foto: M. Ozmec
Darinka Fakin: »Največji projekt je druga faza vodovodnega sistema Haloze, ki smo ga izvajali skupaj z občino Videm.«
Foto: M. Ozmec
V obdobju med 13. in 14. občinskim praznikom so se v občini Majšperk posebej posvetili znameniti Ptujski Gori.
skoraj končana je investicija izgradnje pločnika na Bregu, čaka nas še modernizacija ceste Breg-Ajdišek, dva manjša odseka v Stopercah in Dokle-cah ter cesta Ptujska Gora-Slape, ki se bo v drugem letu
nadaljevala še v smeri Janškega Vrha skupaj z obnovo mostu na Slapah.
V okviru Forma-vive Mako-le je bila izdelana tudi skulp-tura, ki stoji med bencinsko črpalko in osnovno šolo, kjer
Stoperce • Ob praznovanju v občini Majšperk
Bogatejši za parkirišče in letno gledališče
V okviru prireditev ob 14. prazniku občine Majšperk so minulo soboto, 11. septembra, v centru Stoperc svečano predali namenu parkirišče in poti okrog župnijske cerkve, letno gledališče z vodnjakom in prostor za družabna srečanja.
Številne domačine, ki so se po sobotni popoldanski maši zbrali na novem asfaltnem igrišču nad farno cerkvijo, je nagovorila predstavnica krajanov in župnije Anica Rejec, sicer tudi predsednica Kulturno-umetniškega društva Stoperce. Poudarila je, da so Stoperčani ponosni, saj so s skupnimi močmi krepko spremenili videz centra svojega kraja, predvsem
pa velik hrib za farno cerkvijo. Akcijo, s katero so pričeli pred letom dni, je takoj podprla tudi županja Darinka Fakin, potrdil pa občinski svet. Krajani so združili moči in pričeli gradbena dela, haloško brežino so razdelili v tri enakomerne platoje: na spodnjem platoju uredili prostor za veliko parkirišče, na srednjem so uredili prostor za prireditve v poletnem času
z vodnjakom, zgornji plato pa je namenjen družabnim prireditvam in srečanjem krajanov. V prostovoljnih delih je sodelovalo prek 70 domačinov, ki so opravili 770 delovnih ur fizičnega dela.
Pomembno pridobitev so s prerezom vrvice pred stopnicami novega parkirišča svečano opravili županja Darinka Fakin, v imenu izvajalca Jože Žolger, v imenu krajanov pa Vinko Jerič, Vinko Kitak ter Jože Adam.
-OM
planiramo v drugem letu še dokončno ureditev parka. Jeseni pa pričnemo izgradnjo nogometnega igrišča v okviru Športnega parka Majšperk. Za kulturno-poslovni center pa še vedno čakamo na sklep vladne službe za regionalni razvoj in upam, da ga kmalu dobimo, saj imamo izvajalca že lep čas izbranega in bi lahko že pridno delali.
Pa naj bo dovolj o investicijah, čeprav bi morala omeniti še številne manjše projekte, kot so obnova treh kapelic v občini, ureditev parkirišča in okolice pri cerkvi in pokopališču v Stopercah, postavitev dveh svetilk na sončno energijo in sanacijo plazu v Nara-pljah, kjer so naši krajani obnovili tudi prečudovit vodni mlin na potoku Jesenica.«
Prav gotovo ste v zadnjem obdobju posebno pozornost namenili tudi Ptujski Gori?
»Leto med 13. in 14. občinskim praznikom je bilo posebej posvečeno naši Ptujski Gori. Številne prireditve so se zvrstile v tem času in dve je treba posebej izpostaviti, to je posvetitev naše cerkve Marije zavetnice v baziliko in osrednjo slovesnost ob 600-letni-ci, ki jo je nadgradila še izdaja nove knjige dr. Peskarja o Ptuj-
Foto: M. Ozmec
Na novem parkirišču nad stoperško farno cerkvijo so se zbrali številni domačini in gostje.
Se priporočamo!
ŽolgerJože s.p„ Majšperk 14a. 2322 Majšperk. tel 02 795 02 50
Pajnkiher Kari s.p., 2323 Ptujska gora, Bolečka vas 5/c Telefon: 02/ 794 43 91, GSM: 041 674 424 Občanom in svojim ceryenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk.
ur
VETERINARSKA AMBULANTA
v
MAJŠPERK, d.o.o. , Lešje 34
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
ski Gori. To so bili zgodovinski trenutki, ki upam, da jih niste zamudili, saj je malo generacij, ki imajo možnost doživeti takšne dogodke. V okviru 600-letnice pa smo na Ptujski Gori obnovili še pešpoti in v krožišče postavili znamenje, to je kip slepe deklice, avtorice Irene Čuk, ki je po legendi zaslužna za to, da imamo v občini ta biser gotike.
Veliko pa se je dogajalo tudi na kulturnem, športnem in humanitarnem področju. Lani
smo s ponosom dejali, da imamo zlate tamburaše, letos pa lahko prav tako s ponosom povemo, da imamo zlate gasilke in tudi naša komaj dve leti stara folklorna skupina je dosegla največ, kar je mogoče na tem področju.
Novost letošnjega leta pa je tudi šola umetnosti, ki jo vodi naš, lahko rečemo vsakoletni gost občinskega praznika in vodja orkestra Talum Kidričevo, prof. glasbe Stefan Gar-kov. S tem so naši mladi dobili priložnost, da se glasbeno in umetniško izobražujejo na domačem področju ob pomoči občine Majšperk. To je začetek poti k cilju, ki mu sledimo in ki ga dopolnjujejo naša društva na tem področju in podjetje AP Promotion, ki prav tako veliko prispeva k uresničevanju ciljev na področju umetnosti. Želim si samo, da bi to bogato kulturno dogajanje začutili vsi, ki živimo v občini. Ob 14. prazniku občine Majšperk izrekam iskreno čestitko vsem našim občankam in občanom, želim, da bi se v svoji občini počutili prijetno!«
OM
Ob 14. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 18. septembra ob 15. uri na osrednjo proslavo in podelitev občinskih priznanj, v večnamensko
dvorano OS Majšperk. Po svečanem programu vas vabimo na družabno srečanje z ansamblom Katrca.
Vljudno vabljeni!
Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk
MIPIS
Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p.
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke!
Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302
U0KVIRJANJE
Sašo Gajšt s.p.
VITRAZI GRAVIRANJE U0KVIRJANJE
Sestrže 45/a gajsts@gmail.com 2322 Majšperk 040 203 466
Uokvirjanje slik, gobelinov, diplom, graviranje na steklo ter vitraži po naročilu
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAM OB 14. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE MAJŠPERK.
Tržec • Peti praznik KS
Zadovoljni in z novimi cilji
Vaščani Tržca in Jurovcev, dveh naselij, ki spadata pod okrilje KS Tržec, so konec avgusta obeležili peti krajevni praznik, ki so ga letos obogatili z odprtjem dveh novih krajših cestnih odsekov (od športnega parka do Skrbinška in odsek pri družini Šel v Jurovcih).
Sicer pa se je praznovanje pod šotorom, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko domačinov in gostov, začelo z nagovorom predsednika KS Tržec Dušana Serdinška. Ta je poudaril, da sta se obe naselji v preteklem obdobju dobro razvijali, da je bilo izvedenih kar nekaj novih naložb na področju komunalne infrastrukture, za kar se je zahvalil vodstvu občine in svetnikom KS ter da se veselijo tudi zaključka del na Športnem parku v Trž-cu, ki je trenutno v drugi fazi izgradnje.
Zbrane na prireditvi je pozdravil tudi župan Friderik Bračič ter se jim zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje in obljubil, da bo vodstvo občine tudi v prihodnje
skrbelo za razvoj in nove naložbe ter potrebe občanov v tem delu občine. S simbolično pisno zahvalo se je za dobro medsosedsko sodelovanje vodstvu KS Tržec zahvalil tudi predsednik sosednje KS Lancova vas Anton Jus.
Uradni del prireditve se je nadaljeval s podelitvijo priznanj KS in posebnih občinskih priznanj za najlepše urejene domove. Priznanje za lepo in vzorno urejeno kmetijo je prejela kmetija Jožeta Murška iz Jurovcev, na tretje mesto se je v kategoriji najlepše urejen dom uvrstila družina Tanje in Jerneja Merca iz Tržca, priznanje za ohranjanje dediščine pa je letos prejelo Etnografsko društvo Tržec, ki se ponaša z obnovljeno kmetijo, enkratnim
muzejem na prostem, ki priča o bogati dediščini naših krajev in ljudi.
Med dobitnike priznanj KS Tržec, ki so jih podelili Dušan Serdinšek, Jože Mur-
šek in Franc Kirbiš ml., so se letos vpisali: družina Vide Zajc, družina Marije Zajc in družina Dragice Mohorko, Franc Habjanič, član pevske skupine Jurovški pevci, Ivan Svenšek, družina Jožeta Fiderška, Ivan Božičko kot predsednik ED Tržec, Andrej Štrucl, Milan Zajšek in Jože Grah. Krajevni praznik pa je bil tudi priložnost za podelitev priznanj najboljšim na tradicionalnem nogometnem nočnem turnirju, kjer
je prvo mesto osvojila ekipa NK Tržec, drugo ekipa Avto-prevozništvo Serdinšek, tretje pa ekipa Krepečka.
Sicer pa so, kot je za praznike v Tržcu že značilno, osrednjo prireditev obogatili še z obujanjem kmečkih običajev, najbolj spretni in pogumni pa so se pomerili še v košnji trave. Za kulturno noto praznika pa so s svojim petjem poskrbeli Jurovski fantje in ansambel Strela.
SM
Priznanja je vodstvo KS Tržec podelilo zaslužnim družinam in posameznikom za prizadevanja in dobro sodelovanje.
Ormož • Začela se je trgatev
»
Gospodinje imajo polne roke dela
Minuli teden se je v vinogradih Ljutomersko-Ormoških goric pričela trgatev ranih sort. Na Kmetijski zadrugi Ormož so ob tej priložnosti konec tedna s posebno prireditvijo na Marofu praznovali začetek trgatve.
Direktorica Andreja Ko-mel je povedala, da s to prireditvijo začenjajo trgatev in to
je prva v nizu tovrstnih prireditev: »Jesenski čas je čas trgatve. Lani smo se z našimi
Foto: Viki Ivanuša
Učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci so s svojimi profesorji pripravili tradicionalni jedilnik ob trgatvi, tudi miza je lahko ob tem veselem dogodku bolj slovesno pogrnjena.
prireditvami bolj osredotočili na vinogradnike in vinogradniško opremo, letos pa smo se spomnili na gospodinje. Vse prepogosto pozabljamo, da so prav gospodinje tiste, ki imajo pri pripravi trgatve zelo veliko dela. Zato je dogodek v veliki meri posvečen prav njim.«
Prireditev je Kmetijska zadruga Ormož organizirala skupaj s Kmetijsko-gozdar-sko zbornico, zavodom v Ptuju, svetovalno službo v Ormožu in v sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci. Omislili so si tekmovanje v peki potice, na kar se je odzvalo lepo število gospodinj, ki so v ocenjevanje prinesle najrazličnejše
potice. Učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci so najprej predstavili
svojo šolo, nato pa še tipični tradicionalni jedilnik za čas trgatve. Izdali so številne re-
cepte za pripravo jedi in tudi nekaj nasvetov, kako pogrniti mizo. Zbranim obiskovalcem pa so ponudili tudi nekaj v pokušino.
Istočasno je na Marofu potekal tudi hišni sejem vinogradniške in kletarske opreme, ves čas pa je bilo na dvorišču veselo, saj je potekal kulturni program s prikazom vinogradniških opravil.
Viki Ivanuša
Videm • 40 let od zaključka osnovne šole
Zur do jutranjih ur
V soboto, 28. avgusta, smo se po petih letih ponovno srečali sošolci in sošolke iz Osnovne šole Videm pri Ptuju, ki smo šolske klopi zapustili pred 40 leti.
Težko pričakovano srečanje smo pričeli z degustacijo vin znanih vinogradnikov v farni kleti, kjer nas je pričakal in nagovoril župan občine Videm. Po prijetnem začetku smo nadaljevali naš »žur do jutranjih ur« (tako imenujemo naša srečanja) v gostišču Pri treh lipah v Vidmu.
Da šolska ljubezen, povezanost in v otroštvu stkane vezi še niso zamrle, se je dokazalo, saj smo se odlično razpoloženi, ob dobri glasbi in postrežbi zabavali res do jutranjih ur. Noč so nam popestrili in polepšali Veseli Jo-žeki s svojim programom.
Medsebojno obdarovanje
je tudi postalo že tradicionalno, saj imajo prinesena skromna darila vedno nek pomen za obdarovanca. Za spomin še seveda »gasilska fotografija«, ob odhajanju domov pa obljuba, da se čez pet let zopet vidimo - upajmo, da vsi.
M. V.
Na ocenjevanju potic se je znašlo okrog 20 zelo privlačnih vzorcev.
Foto: PK
Dornava • Jožef Hojnik za župana
»
Z vami in za vas!
«
V boj za županski položaj v občini Dornava se je pod naslovnim sloganom kot neodvisni kandidat uradno podal tudi svetnik Jožef Hojnik, ki poudarja, da politična opredeljenost majhnim občinam pri njihovem razvoju prej škoduje kot koristi, zato so njegova načela poštenost, odprtost, neodvisnost strpnost in podjetnost.
»Moj program ni rušenje dobrih projektov, ki so načrtovani, ampak nadgradnja dosedanjega razvoja in predvsem več sodelovanja občank, občanov in organizacij pri predlogih in odločitvah. Tako bom osebno podpiral sodelovanje vseh zainteresiranih, od posameznikov do društev, pri sprejemanju konkretnih razvojnih odločitev in projektov občine. Res je, da smo ljudje različni in nas zanimajo različne stvari, ven-
dar imamo nekaj skupnega; vsi živimo v isti občini in gotovo si vsi želimo, da bo občina prijetna in vabljiva za bivanje, da zagotovimo dobre pogoje za življenje vseh generacij, od najmlajših do najstarejših, da bo enako dobro poskrbljeno za vse kraje in zaselke, tudi za tiste na obrobju občine, da zagotavljamo učinkovito pomoč za vse tiste, ki jim je potrebna, da poskrbimo za večjo turistično prepoznavnost občine in
podjetniško, gospodarsko razvitejšo podobo občine, da se bo v občini še naprej gradila sodobna prometna in komunalna infrastruktura z javno razsvetljavo, da bodo do izraza in realizacije prihajale ideje v smeri boljšega razvoja kmetijstva in obrti, da bomo preprečevali negospodarno ravnanje z občinskim premoženjem in predvsem, da bo, kot že rečeno, širša javnost preko širokega dialoga vključena v obli-
Za župana občine Dornava se kot neodvisni kandidat poteguje tudi dosedanji svetnik Jožef Hojnik.
kovanje skupnih odločitev, pomembnih za vso občino,« je najprej povedal Hojnik in ob tem še dodal, da se bo kot župan zavzemal jasnejše postopke razpisov ter ob tem zagotovil dovolj časa vsem sodelujočim za pripravo ponudb. Prav tako se bo še posebej zavzel za
podporo živahnemu društvenemu življenju v občini ter si prizadeval za pravočasno in korektno financiranje dela vseh najrazličnejših društev; od gasilskih do kulturnih, turističnih in športnih.
Med konkretnimi projekti, ki bi jih morali uresničiti v na-
slednjem mandatu, pa so po Hojnikovih besedah naslednji: »V prvi vrsti izgradnja že načrtovane dvorane in dogradnja novega vrtca k šoli, nadaljevanje modernizacije cestne in kanalizacijske infrastrukture, kjer je potrebno, izgradnja gasilskega doma v Mezgovcih, ureditev prostorov za druženje naše mladine, ki jih zdaj sploh ni, nadaljnja skrb za predšolsko in šolsko vzgojo po celotni občini, več aktivnosti okoli našega baročnega dvorca, kjer je treba s kulturnim ministrstvom končno doreči program oz. vsebino, lahko v smeri kulturnega centra za najrazličnejše prireditev ob hkratni postavitvi razstavnega prostora za zbirke in začasne razstave, zavzel se bom tudi za izgradnjo trgovskega centra in za dobro sodelovanje z verskimi skupnostmi, sicer pa v prihodnosti razmišljam tudi o projektu izgradnje doma za starejše občane.«
SM
Cirkulane • Z zadnje seje občinskega sveta
Svetnikom slikanica za pridnost
Zadnja seja cirkulanskega občinskega sveta je bila po pričakovanjih čisto mirna in „sladka", saj ni bilo slišati niti ene ostre besede, še vprašanja ne, svetniki in svetnice pa so vse predlagane sklepe sprejeli soglasno, brez debate in brez glasu proti.
Sicer pa se je seja začela s polno dvajsetminutno zamudo, saj je bilo kot prva (neuradna) točka dnevnega reda predvideno skupinsko fotografiranje sedanje sestave, vendar je bilo zaradi že standardne zamude svetnika Antona Podhostnika treba pač čakati na njegov prihod s krepko zamudo ... Potem je pa vse steklo kot po maslu. Nekoliko in dolg in zelo precizen je bil sicer predstavnik gorišniške policije, ki se je razgovoril o statistiki takšnih in drugačnih prekrškov, kar so svetniki potrpežljivo „vzeli na znanje" in brez besed potrdili, da so zdaj seznanjeni s tem poročilom. Na hitro, v nekaj minutah, so opravili tudi z rebalansom; slišati je bilo le, da so kot novo postav-
ko v proračun potrdili 8000 evrov za spodbude za domače podjetnike, potrdili so tudi oba odloka, ki se nanašata na vodooskrbo in planiran koncesijski akt za to dejavnost, niso pa niti razpravljali o poslovnem načrtu Komunale in novih cenah vode, saj te točke ni bilo na dnevnem redu - po razlagi župana zato, ker naj bo to naloga novega občinskega vodstva.
Nekaj besed pa je bilo le slišati okoli vprašanja novega prometnega režima v samem centru Cirkulan. Glede na cestno-prometno postavitev je namreč doslej veljala cona omejitve hitrosti do 30 kilometrov na uro od zdravstvenega doma mimo OŠ do igrišča, svetniki pa so se zdaj odločili, da tako huda
Zadnja seja cirkulanskega občinskega sveta v sedanjem mandatu se je začela s fotografiranjem in končala z obdaritvijo svetnikov s slikanico, vmes pa so v eni dobri uri na hitro obdelali vse točke dnevnega reda ...
omejitev ne bo več veljala za celotno omenjeno traso, ampak le v razdalji 100 metrov
na vsakem koncu središča občine, vmes pa bo veljala omejitev 50 km/h, kar bodo
označili s primernimi novimi prometnimi znaki za omejitev hitrosti. Prvi in zelo glasno je za takšen režim glasoval Podhostnik, ki ga je prekoračenje hitrosti že udarilo po denarnici, za njim pa še vsi ostali, pri čemer je Žumbar spomnil, da so preklic tako stroge omejitve že enkrat predlagali svetniki iz vrst SD, a je bilo takrat to pač zavrnjeno. Nato so se zbrani dogovorili še, da bodo preko elektronske pošte posredovali svoje kandidate za sodnike - porotnike, potrdili nov Pravilnik o spodbujanju in razvoju podjetništva, ki je osnova za razdelitev že omenjenih 8000 evrov, med pobudami in vprašanji pa je bila najprej kritika župana, da NO ni uspel pripraviti poročila o
opravljenem delu, čeprav so bili pregledi končani že pred poletjem ter pri tem na glas razmišljal, da je to verjetno posledica tega, ker ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, celo nasprotno - po mnenju notranje revizije naj bi bilo poslovanje občine lahko za vzgled vsem ostalim in da verjetno pač ni bilo želje, da se občinsko vodstvo pohvali pred volitvami ... Kljub tako ostri bodici župana ugovora svetnikov ni bilo slišati, Jožefa Klinca pa je nato še zanimalo, kaj je z novim davkom na nepremičnine in če ne mislijo reči nič o tem, a mu je župan odgovoril, da bo debata o tem tekla takrat, ko bo vse jasno in določeno. Za konec je sledilo obdarovanje svetnikov: župan Janez Jur-gec se jim je namreč za dobro in konstruktivno, khm, sodelovanje ter delo v minulem mandatu zahvalil z lepo in bogato slikanico, pravzaprav zbirko fotografi' v knjigi z naslovom Slovenija z dlani.
In potem je, jasno, sledila še zadnja večerja ...
SM
Črmlja • Blagoslov obnovljene kapele
Kapelica, ki je povezala 400 src
V Črmlji, na posestvu Slavice in Štefana Njivar, se je v soboto popoldne zbralo okrog 400 vaščanov in prijateljev družine, ki so se udeležili slavnostnega blagoslova popolnoma obnovljene kapele.
Kapela je bila zgrajena že davnega leta 1919, njeno postavitev pa spremlja zanimiva zgodba in zaobljuba: takratni gospodar Franc Kramberger z ženo Marijo, prednika današnje družine Njivar, se je ob rojstvu tretje hčere, potem ko sta prvi dve umrli kot novorojenčka, zaobljubil, da postavi kapelo v zahvalo, če tretja hči ostane živa. In tako je ob hčerinem prvem rojstnem dnevu izpolnil svojo obljubo, nato pa se mu je rodil še sin. Kapela je od tistih časov počasi propadala, zadnje obdobje pa jo je zob časa že tako najedel, da bi se kmalu sesula, če se domači ne bi odločili za njeno teme-
ljito prenovo, pri čemer jim je pomagalo ogromno ljudi in tudi občina Trnovska vas.
»Letos aprila smo začeli delo; staro kapelico je bilo treba skorajda zgraditi znova, saj so od prvotnega objekta ostali le zidovi in obok. Tako je bilo treba začeti z betonažo temeljev, sledila je obzidava, izdelava strehe, oplesk, izdelava okraskov in poslikava fresk oz. svetih podob sv. Frančiška in Anton Padovanskega. Te umetniške podobe je naslikal mojster Branko Lovren-čič. Ivan Gomzi, starejši, iz Župetincev je odlično ročno oblikoval vse notranje loke, oboke in okraske ter nasploh
poskrbel za celotno notranjost kapele, in to v neogot-skem stilu, kot je bila zgrajena nekoč. Tako je kapelica v celoti ohranila svojo avtohtono podobo,« sta povedala Štefan in njegov sin Sandi Njivar.
Izjemno množično obiskana slovesnost se je pri Njivar-jevih začela v soboto zgodaj popoldne s prihodom konjenice iz občine Sv. Jurij, za njo pa so se na posestvo pripeljali še starodobniki iz Trnovske vasi. Sledil je obred maše in blagoslov, ki ga je opravil domači župnik Jože Rajner s patrom Slavkom Krajncem, Sandi pa se je zahvalil številnim zbranim za pomoč: »Res
nam je pri obnovi pomagalo toliko ljudi, da je nemogoče našteti vse; priskočili so prijatelji, znanci, sorodniki, sova-ščani, celo vaščani iz sosednje vasi Sv. Rupert in vsem gre res iskrena zahvala, posebej pa še občini in županu ter podžupanu Trnovske vasi. Pomoč je bila različna; v delu, materialu in tudi denarju. Še enkrat res iskrena hvala vsem in čudovito je videti in vedeti, da so ljudje še tako dobri,« je poudaril Sandi.
Prisrčno druženje ob dobri hrani in pijači pa so vsi zbrani na domačiji Njivarjevih nadaljevali še pozno v noč.
SM
Skoraj sto let staro kapelo na posestvu Njivarjevih je pomagalo obnoviti preko 400 ljudi; na posnetku sta današnja gospodarja Slavica in Štefan Njivar s sinom Sandijem in vnučkom.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Destrnik • Skupni županski kandidat Vladimir Vindiš
SDS in Lista za Urban nastopata skupaj
Na Destrniku je konkurenco aktualnemu županu Pukšiču v začetku tega tedna uradno napovedal Vladimir Vindiš, ki ga kot županskega kandidata Liste za Urban podpira tudi SDS. „Tako Lista za Urban kot SDS pa imamo na listi svoje kandidate za svetnike, skupno jih je enajst in so po volilnih enotah razporejeni tako, da si ne konkurirajo, ampak se dopolnjujejo," sta uvodoma na priložnostni novinarski konferenci povedala tako Vindiš kot Milan Zver.
Zver je ob tem še posebej poudaril, da je Vladimir Vindiš (po več letih) odličen županski kandidat, aktualnemu županu tudi zelo konkurenčen glede na rezultate raziskav javnega mnenja, zato pričakujejo njegovo zmago in tudi izvolitev svetniških kandidatov. Slednji sicer po Zverovih besedah nimajo politične kilometrine, so pa zato strokovnjaki za različna področja, zato je tudi že dogovorjeno, kateri bo deloval v katerem od občinskih odborov.
Vindiš je v predstavitvi svojega programa najprej poudaril: »V prvi vrsti se bom zavzel za to, da se končno v naši občini spet sliši glas ljudi, vseh, ne le peščice ali enega. Zato bom oživil delovanje vaških odborov, ki je praktično zamrlo. Menim tudi, da rabimo župana, ki se bo v celoti predajal vodenju in razvoju občine, ne pa takšnega, ki mu je to celo ena izmed manj pomembnih funkcij in opravil! Destrnik
potrebuje župana v Destrniku in ne v Ljubljani! In čas je, da občani Destrnika začno živeti z županom in ne za župana!"
V nadaljevanju pa je Vindiš povedal, da se bo potrudil dokončati začete projekte, kot so modernizacija cest in nadaljnja izgradnja kanalizacije ter bo večjo skrb posvetil starejšim in pomoči potrebnim: „Prav tako je skrajni čas, da se za naše najmlajše zgradi vrtec, ki je doslej vedno ostajal le projekt na papirju, ob tem pa je treba preučiti možnost izgradnje vse-življenjskega centra, v okviru katerega bi lahko bil umeščen tudi dom za ostarele. Nadalje je treba zagotoviti bivalne pogoje mladim, tako z izgradnjo večstanovanjskega objekta kot z ureditvijo parcel za hiše. Smo kmetijska občina in zato je tej dejavnosti treba posvetiti več pozornosti, ne le v smislu spodbujanja, ampak tudi ohranjanja kulturnega videza pokrajine, da se izognemo za-
Županski kandidat Liste za Urban s podporo SDS Vladimir Vindiš (na sredini), ob njem pa kandidati in kandidatke za občinski svet z obeh list ter Miroslav Luci in Milan Zver.
raščanju površin. Nastajajoči športni center bi lahko dopolnili z nogometnim stadionom, več aktivnosti je treba nameniti tudi iskanju vlagatelja za sodobnejšo trgovino, ki jo še
Žetale • Z odprtja ceste
Da bi mladi ostajali doma
V Žetalah, v naselju Čermožiše, so konec minulega tedna s krajšo slovesnostjo uradno odprli odsek novoasfaltirane ceste Kančec v dolžini dobrih 350 metrov in z obnovljenim mostom, naložba pa je zahtevala približno 40.000 evrov.
kako potrebujemo. Osrednja pozornost občine v prihodnje pa mora biti zagotovo usmerjena v izoblikovanje koncepta razvoja malega in srednjega podjetništva, ki prinaša nova delovna mesta in novo dodano vrednost. Zato se bomo potrudili za različne oblike spodbud, za pridobivanje razvojnih državnih in evropskih sredstev ter za izgradnjo obrtno-pod-jetniške cone. Žal naša občina
nima nekaterih obrtnikov, ki jih je včasih imela in v gospodarskem smislu je zaostala za marsikatero drugo!" Ob tem je Vindiš še navrgel, da se obdobje državnega in evropskega sofinanciranja občinskih projektov zaključuje, zato bo treba v prihodnje znati oplemeniti lasten denar kar doma in še dejal, da je nesmiselno graditi turistično dejavnost na sanjskem projektu (Term, op. a.), pač pa
je treba spodbujati obstoječe kapacitete. Prav tako bo kot župan zagotovil vsaj eno e-točko, kjer bodo občani lahko našli vse informacije, hkrati pa zastavljali vprašanja in pobude občinskemu vodstvu.
Kandidaturo Vindiša je pozdravil tudi ptujski županski kandidat Miroslav Luci, ki je ob tej priložnosti povzel, da je za nadaljnji razvoj občin potrebno (tudi) dobro sodelovanje, slednje pa je veliki meri odvisno od župana: »Prepričan sem, da bova z Vindišem odlično sodelovala, če bova in ko bova župana, čeprav se malo bojim, da nas zna Destrnik s takšnim županom pri nekaterih projektih prehiteti!«
Iz vrst kandidatov za svetnike in svetnice na listi SDS in Listi za Urbana pa je bilo slišati predvsem to, da bodo seje v bodoče povsem odprte javnosti in bodo vse, ne le nekatere, informacije dostopne vsem. Sicer pa bodo na obeh listah za občinski svet kandidirali: Janko Horvat, Anton Žampa,Uroš Sagadin, Marta Kavčič, Simona Lacko, Majda Kunčnik, Jelka Pšajd, Urška Zver, Miran Kos in Janko Pauko.
SM
Lenart • Z 29. seje
Priprave za asfaltno prevleko do nekaj domačij so se začele že v letu 2009, ko je bil imenovan gradbeni odbor, podpisane so bile izjave lastnikov zemljišč in pogodbe vašča-nov za sofinanciranje, dela pa so bila izvedena letos.
Slavnostni govornik župan Anton Butolen je ob odprtju med drugim povedal: »Spomin se dobrih 20 let nazaj, ko sem se kot takratni član zbora krajevnih skupnostih boril za prve metre asfalta na območju današnje občine Žetale izven glavnih cest. Takrat mi je nekdo cinično pripomnil, da smo Haložani lačni asfalta. Sam ga je takrat že imel. Tudi danes je zadeva še podobna, tudi danes je še mnogo občinskih cest brez asfalta, kar našim ljudem
zelo otežuje življenje, povezanost s svetom. Medtem se je seveda vseeno veliko spremenilo, v občini smo v modernizacije cest vložili ogromno denarja in pogosto smo slišali očitke, da majhne občine itak ne znajo delati drugega kot asfalt. To pa ni res, saj smo v dvanajstih letih naredili še veliko drugega; šolo, vežico, občino, zdravstveni dom, vodovod, del kanalizacije, uredili celo vrsto plazov, obnovili ali zgradili preko 10 mostov itd. Zato s ponosom povem, da smo ob vsem naštetem zgradili še skoraj 40 kilometrov asfaltiranih cest! In ta danes je košček tega cestnega mozaika. Seveda pa se vseh cest ne da rešiti naenkrat, pač pa jih moderniziramo po določenem vrstnem redu, kot
S krajšo slovesnostjo so naselju Čermožiše v Žetalah odprli nov odsek asfaltirane ceste Kančec.
nam dovoljujejo sredstva. Zavedam se, da je cesta temeljnega pomena; od antike naprej je bila poseljenost večja tam, kjer so bile ceste. Pri nas jih dolgo ni bilo, v sedemdesetih letih je bilo možno dobiti zaposlitev kjerkoli, težava pa je bila dostopnost iz naših krajev do službe, saj ni bilo ne cest in ne prevoznih sredstev. Takrat se je zgodilo največje izseljevanje in danes ima občina dvakrat manj prebivalstva, kot ga je imela v tistih časih! Če bi nas bilo danes toliko prebivalcev kot takrat, bi bile že vse ceste urejene, saj se občine financirajo po številu prebivalstva. Zato močno upam, da ta cesta v zaselek Kančec ni prišla prepozno, ampak da bodo mladi ostali tu in urejali ta del občine naprej. Zahvaljujem se gradbenemu odboru za opravljeno delo, lastnikom za brezplačni odstop do potrebnih zemljišč in vsem občanom za strpnost pri gradnji ter želim, da cesto uporabljate varno!«
Krajšo slovesnost, kjer je ob nagovoru župana zbrane pozdravil tudi predsednik gradbenega odbora, so s petjem popestrile še pevke domačega ženskega pevskega zbora, trak v znamenje uradnega odprtja pa so skupaj prerezali najstarejša krajanka, 91-letna Anica Kojc, Anton Butolen, predsednik gradbenega odbora Aleksander Kojc in predstavnik izvajalca del Ilija Ereiz.
Sprejeli rebalans
9. septembra je potekala predvidoma zadnja delovna seja lenarškega občinskega sveta v tem mandatu. Svetniki so obravnavali rebalans proračuna za leto 2010, v okviru katerega se prihodki zmanjšujejo s približno 21 milijonov evrov na 12,8, odhodki pa s 23 milijonov evrov na 14,5.
Kot sta na tokratni seji, ki se je ponašala z enim krajših dnevnih redov doslej, povedala Breda Kos iz občinske uprave, in župan Janez Kramberger, so omenjene spremembe v rebalansu povezane predvsem s projektom Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo, katerega nosilec je Občina Lenart (kot smo že poročali, bo investicija več občin z območja Slovenskih goric, med katerimi so tudi Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica, vključila v sodoben sistem vodooskrb-ne infrastrukture, s katero bo zagotovljena nemotena oskrba s kvalitetno pitno vodo), ter modernizacijo ceste Spodnji Porčič-Zgornja Senarska. Prav tako spremembe prinaša prenos rekonstrukcije kulturnega doma v naslednje leto.
Kot je pojasnil župan, so namreč pri projektu oskrbe s pitno vodo na javnem razpisu dela oddali za precej manj denarja, kot ga je prvotno načrtovala investicija, podobno se je zgodilo tudi z modernizacijo omenjene ceste. Po pojasnilih in nekaj dodatnih vprašanjih so nato svetniki odlok o reba-
lansu soglasno sprejeli.
Prav tako so podali soglasje k ceni za opravljanje gospodarske javne službe proizvodnje tople vode in distribucijo toplote na območju naselja Lenart v Slovenskih goricah. Cena je sestavljena iz variabilnega dela, ki pokriva variabilne stroške proizvodnje in distribucije daljinske toplote ter se odjemalcem obračunava kot cena za dobavljeno toplotno energijo v /MW/leto, in fiksnega dela, ki pokriva fiksne stroške, torej
upravičene stroške za obratovanje sistema ter se odjemalcem obračunava kot cena za priključno oziroma obračunsko moč v /MW/leto. Fiksni del tako znaša od 15 EUR/kW/a za velike uporabnike do 17 za manjše, variabilna oziroma delovna cena pa je 58, 5 EUR/ MWh (pri čemer kW pomeni moč toplotnega izmenjevalca, MWh porabljeno energijo v megavatnih urah, a pa letno obračunsko obdobje).
Polona Ambrožič
Foto: PA
Lenarški svetniki so tokrat sprejeli rebalans proračuna za leto 2010.
Foto: SM
Foto: SM
Nemčija • Strokovni ogled bioplinarne
O smradu in hrupu ni sledu
Perutnina Ptuj, ki namerava v Dražencih zgraditi bioplinarno, je minuli četrtek in petek na strokovno ekskurzijo v Nemčijo povabila predstavnike slovenskih medijev, kjer so si ogledali bioplinarno, ki deluje po enakem principu, kot bo delovala bioplinarna v Dražencih. Strokovno ekskurzijo je vodil dr. Bojan Pahor, direktor PP Energija in svetovalec predsednika uprave, pridružil pa se mu je še projektant Dominic Pfeufer iz Nemčije.
Približno 60 kilometrov iz Munchna stoji ena izmed 5000 bioelektrarn v Nemčiji, kjer je izgradnja le-teh že stalna praksa. Bioplinarna ASUM, ki je bila zgrajena leta 2006, je dve leti kasneje, leta 2008, prejela naziv najboljše bioplinarne v Nemčiji. Georg Asum, investitor in lastnik bioplinarne, se ukvarja z vzrejo puranov, prav puranji gnoj pa je osnovna sestavina za nastanek bioplina, stranska produkta pa sta toplota in organsko gnojilo. Gre za najsodobnejšo bioplinarno z zaprtim sistemom predelave,
od koder v okolje ne uhajajo škodljive emisije, sami pa smo se prepričali, da o hrupu in smradu ni sledu, zaznati je le vonj po silaži. Podobnega mnenja so bili tudi predstavniki krajevnih skupnosti Lancova vas, Videm in Pobrežje, ki so si, na pobudo Perutnine Ptuj, omenjeno bioplinarno ogledali že maja in nato podpisali soglasja k izgradnji. Ogled bioplinarne, od vstopnega do izstopnega dela, pa vse do reaktorja, je poleg lastnika in investitorja bio-plinarne Georga Asuma vodil še projektant Dominic Pfeufer.
Bioplinarna ASUM, ki je bila zgrajena leta 2006, je dve leti kasneje, leta 2008, prejela naziv najboljše bioplinarne v Nemčiji.
Ogled bioplinarne je poleg lastnika in investitorja bioplinarne Ge-orga Asuma (desno) vodil še projektant Dominic Pfeufer.
Ogledali smo si najsodobnejšo bioplinarno z zaprtim sistemom predelave, od koder v okolje ne uhajajo škodljive emisije, na lastne oči, nos in ušesa pa smo se prepričali, da o hrupu in smradu ni sledu.
Vetrolovi in zimski vrtovi
Oba sta dejala, da podobnih težav, s kakršnimi se sedaj srečujejo investitorji na Ptuju, pri njih niso imeli. Priznala sta, da je bilo med ljudmi takrat moč čutiti bojazen pred morebitnim smradom, a kot priznava Georg Asum, je pred izgradnjo bioplinarne na območju farme puranov smrdelo veliko bolj, saj obstoječa zakonodaja omogoča kopičenje gnoja na prostem, pri tem pa so uhajali še toplogredni plini, kar je za okolje vsekakor problematično. Dejal je še, da od odprtja bioplinarne nima težav s prebivalci, kljub temu da so prve sta-
novanjske hiše le streljaj stran, oddaljene so namreč le 300 metrov, kar je manjša razdalja, kot je predvidena v Dražencih. Tako je bioplinarna vsekakor rešitev za reševanja stanja v okolju, saj za svoje delovanje uporablja organske odpadke, ki povzročajo okoljske probleme. Bioplinarna je vizualno enaka kot predvidena bioplinarna pri nas, vendar je nekoliko manjša in je do danes proizvedla že 8664043 m3 bioplina in 15184 MWh elektrike, ki jo prodaja v električno omrežje. Enako bo pri nas, elektriko bo odkupovala država kot zeleno energijo,
s tem pa se izpolnjuje zaveza Evropski uniji. Toploto kot stranski produkt Georg Asum uporablja pretežno v namene vzreje puranov, pri nas pa bo izkoriščena na bližnji tovarni krmil, kjer tudi sedaj uporabljajo drug način za pridobivanje toplote, po novem pa bodo delovali bolj ekološko, saj bodo logično zaprli proizvodni krog in ustvarili dodano vrednost za Perutnino Ptuj.
Kaj pa formaldehid?
Tudi meje spornega formaldehida so na obstoječi bioe-lektrarni v mejah normale, pomembno pa je dodati, da bodo količine le-tega v Dražencih še nižje, k temu so se namreč investitorji zavezali v pogajanjih s civilno iniciativo. Evropska zakonodaja predpisuje, da morajo biti emisije formaldehida pod 60 mg/m3, to velja za vse države članice, v Nemčiji pa celo dobivajo, če dosegajo emisije formaldehida, ki ga merijo enkrat letno, pod 40 mg/ m3, dodatno subvencijo. Tega predpisa slovenska zakonodaja sicer ne pozna, kljub temu pa
se je Perutnina Ptuj zavezala, da bo količine emisij zmanjšala do najnižje možne točke, to je 28,60 mg/m3, kar je bistveno pod predpisano mejo.
Prepričajte se na lastne oči, nos in ušesa
Perutnina Ptuj se kljub podpisanim soglasjem občine Videm sooča z dodatnimi težavami. Številni posamezniki brez strokovnih argumentov zaustavljajo postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in zavračajo strokovno ekskurzijo v Nemčijo. Javno izražajo bojazen pred smradom, hrupom in emisijami formaldehida, kljub argumentom investitorjev, da bo vse v predpisanih mejah in celo še nižje. Po videnem in slišanem lahko zapišem le, da tistim, ki se jim porajajo dvomi o gradnji bioplinarne v Dra-žencih, priporočam obisk ene od takšnih, da se na lastne oči, nos in ušesa prepričajo o primernosti bioplinarne v našem okolju.
Patricija Babosek
Zastekljene površine
Vetrolovi so pred zimsko sezono vedno aktualni, saj preprečujejo in zmanjšujejo vdor hladnega zraka v notranjost hiše ali poslovne stavbe. Jože Podplatnik, direktor podjetja Going, d. o. o., kjer proizvajajo PVC-okna, vrata, zimske vrte, vetrolove in senčila, je strnil nekaj pomembnih podatkov, na katere je treba biti pri odločitvi še posebej pozoren.
»Vetrolov je pozimi pomemben faktor pri varčevanju z energijo. Še zlasti pomemben je vetrolov, če je vhod obrnjen na severno stran in je vdor vetra in mokrote še večji. Vetrolov je priporočljiv tudi, če so vhodna vrata lesena,« je povedal Jože Podplatnik.
Za vetrolove se stranke odločajo, ko je hiša že zgrajena in začutijo potrebo, da si zagotovijo zaščito pred dežjem ter poledico in zaščiten izstop iz hiše. Vetrolovi so pomembni ne le pred vrati, ampak se zanje stranke pogosto odločajo tudi za zaščito zunanjih stopnic, ki postanejo v hladnem letnem času mokre in spolzke in zato nevarne za uporabnike. Vetrolovi so izvedljivi iz ALU- ali PVC-profilov v različnih oblikah glede na želje in potrebe stranke.
Za hladni letni čas si stranke pogosto omislijo tudi zimske vrtove ali zastekljene verande, ki ozelenele z okrasnimi rastli-
nami lahko predstavljajo pravo oazo sredi doma. Jože Podpla-tnik opozarja na pravilno izbiro prostora za zimski vrt, saj bo od tega odvisna tudi uporabnost:
»Kadar se odločamo za zimski vrt, ki je zelo prijetna varianta za povečanje stanovanjskega prostora, moramo stremeti k
temu, da ga postavimo na jugovzhodni ali jugozahodni legi, nikakor ne proti severu ali jugu. Oblika zimskega vrta se mora smiselno dopolnjevati z njegovim okoljem in z linijami, ki jih narekuje hiša. Naklon strehe vrta naj posnema naklone na obstoječem objektu. Pri izbiri materiala sem zagovornik PVC-materialov ali aluminija.«
Steklo in njegovo tesnjenje pa je najpomembnejši element zimskega vrta, saj zavzema več kot 75 odstotkov njegove sestave. Odločilno vpliva na toplotno izolativnost vrta, protihru-
pno zaščito in stopnjo proti-vlomne zaščite. Izbira je velika, gledati je treba na K-faktor, ki je pri oknih okrog 1,3, s pobolj-šanjem stekla in okvirjev, različnimi polnitvami v komorah pa počasi dosega tudi K-faktor 0,5 ali 0,4 W/m2K toplotne prevodnosti. Obstajajo tudi raznovrstna stekla, ki odjemajo sončno svetlobo (stop sol) in so lahko različnih barv.
Zelo pomembno je tudi prezračevanje zastekljenega prostora. Veliko strank se odloči za vgradnjo klimatskih naprav, marsikdo klime ne mara.
Jože Podplatnik Going, d. o. o.: »Pri nas se ne ukvarjamo le z montažo PVC-oken in vrat, izdelavo zimskih vrtov in vetrolovov, ampak tudi z izdelavo in izboljšavami v sami tehnologiji proizvodnje.«
Foto: Going, d. o. o.
Zastekljena veranda postane ob strokovni izvedbi prijeten prostor za posedanje skozi vse leto.
Vsekakor pa je treba s prezračevanjem in ustreznim zasen-čevanjem omogočiti prijetno klimo, saj ob slabem zračenju lahko pride v zimskem vrtu do previsokih temperatur, kar pa je ključnega pomena za dobro počutje. Najbolje je izbrati zunanja senčila, ki odvzamejo kar 75 % več toplote kot notranja. Ni napak upoštevati, da se pri uporabi notranjih senčil steklo klub vsemu segreje, pri zunanjih pa ne.
Bistvenega pomena je tudi streha. »Najbolje je, če gre za že obstoječe strehe, ki se uporabijo za vetrolov ali zimski vrt in so iz enake kritine kot ostali objekt. Ne priporočam steklene strehe, predvsem zaradi temperature, ki pod njo nastane, in toče. Če pa se stranka že odloči za stekleno streho, mora biti ta na eni strani kaljena, na drugi pa lepljena,« svetuje Pod-platnik.
Povprečna cena zimskega vrta s steklom K 1,0 je okrog 40 do 50 evrov za kvadratni meter. Cena je v veliki meri odvisna tudi od števila drsnih vrat in oken. Glede oblik, pa je mogoče realizirati vse, kar si stranka ali arhitekt zamislita - od rombov, ravnih linij, do polkro-žnih oblik, meja je le vprašanje, koliko je človek pripravljen za to plačati, pravi Podplatnik in opozarja, da mora biti montaža strokovna.
Viki Ivanuša
Foto: PB
Foto: PB
Foto: PB
Ptuj • Kulturni dogodki in delavnice JSKD
»Jesen je namenjena izobraževanju!«
Naslednji meseci bodo prinesli kar nekaj novosti, pa tudi že uveljavljenih projektov Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, v kateri so že prav tako pripravili načrte za leto 2011. Prihajajočo kulturno ponudbo nam je predstavila koordinatorka ptujske izpostave Iva Ferlinc.
V	omenjeni območni izpostavi, ki pokriva kulturno dejavnost na območju občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gori-šnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Mar-kovci, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale, imajo jesenski čas večinoma rezerviran za razna izobraževanja. »24. septembra začnemo likovno akademijo na Štatenber-gu, ki jo delamo skupaj z območno izpostavo Slovenska Bistrica, in ji bo 14. oktobra sledila regijska likovna razstava.
V	oktobru imamo prav tako v načrtu izpeljavo plesnega seminarja, 12. in 13. novem-
bra pa bo lutkovni seminar, namenjen mentorjem lutkovnih skupin, ki ga bo vodil strokovni spremljevalec Slavko Rakuša Slavinec. Med drugim bo predstavil kriterije za ocenjevanje na revijah, lutke bodo tudi izdelovali ... 24. novembra nato sledi še Attacca, regijsko tekmovanje mladinskih pevskih zborov, 27. novembra pa načrtujemo revijo pihalnih orkestrov,« je naštela Ferlinčeva.
Trenutno sprejemajo prijave za likovne delavnice s Tomažem Plavcem, ki se bodo (če bo dovolj prijavljenih) začele v začetku oktobra. Namenjene so vsem, ki jih veseli likovno ustvarjanje, zato predznanje ni potrebno. Potekale bodo vse do maja, ko se bodo zaključile s skupinsko razstavo vseh udeležencev.
Stalnica dela JSKD so dejavnosti, povezane s folkloro.
Znova gledališki studio
in prvič plesno gledališče
Prvi v nizu vseh jesenskih dogajanj pa bo koncert v okviru festivala Varaždinski baročni večeri, ki bo 22. septembra na ptujskem gradu: »To delamo za ptujsko občino. Gre namreč za tradicionalni festival, ki traja v Varaždinu že več kot 40 let. Ker je to mesto naše pobrateno, je vsako leto en koncert tudi na Ptuju. Nastopil bo ansambel Responsorium iz Varaždina in Vokalni ansambel Musica iz Ptuja, ki ga vodi Robert Feguš.«
Letos bo znova potekal tudi Gledališki studio z mentoricama Dunjo Zupanec in Branko Bezeljak, ki ob njegovem koncu načrtujeta še predstavi. Delo bo potekalo v dveh starostnih skupinah, prva bo imela člane, stare med 12 in 15 let, druga pa starejše od 16. V Studio, ki je namenjen spoznavanju umetnosti gledališča in učenju veščin odrskega ustvarjanja, se je mogoče vpisati med 15. in 25. septembrom.
Tokratna novost v ponudbi pa je Plesno gledališče, v okviru katerega bodo udeleženci spoznavali različne plesne tehnike in odrski gib. Programska vodja projekta, za katerega zbirajo prijave prav tako do 25. septembra, je Majda Fridl, sodelovalo pa bo več mentorjev, med njimi Nevenka Alja Gerl, Renata Mere, Petra Pikalo in Ivan Mijačevic.
Srečanje tudi za rock ustvarjalce
Pestro bo tudi naslednje leto, v katerem bodo tako kot do zdaj izpeljali vse njihove revije, na katerih se predstavijo ljudski pevci in godci, otroške in odrasle gledališke skupine, lutkovne skupine, plesne skupine, otroške in odrasle folklorne skupine, otroški, mladinski in odrasli pevski zbori, male pevske skupine, literarni ustvarjalci . »Novost je regijsko tekmovanje tamburaških orkestrov, ki bo 12. februarja v Gimnaziji Ptuj. Skupaj s pihalnim orkestrom pa načrtujemo tudi izpeljavo Festivala godb v okviru Kurentovanja, ki je že potekal v času letošnjega pusta,« je razložila koordinatorka.
Januarja bodo pričeli izvajati še delavnice intarzije (prijave zbirajo do 20. decembra), ki bodo namenjene otrokom, mladim in odraslim, ki jih zanima ustvarjanje v že skoraj pozabljeni likovni tehniki. Vodil jih bo Vojo Veličkovic, ustvarjali bodo tri mesece, nato pa pripravili še razstavo.
V letu 2011 bodo nekaj svežega tudi fotografska delavnica v aprilu, mladinske delavnice filmskega ustvarjanja (te bodo potekale v povezavi z že tradicionalnim filmskim festivalom v Gorišnici maja in junija), marčevski folklorni festival za razvoj plesa za odrasle mentorje ter v juniju izvedeno srečanje mladih neuveljavljenih rock skupin in hkrati tudi seminar za njihove člane.
Polona Ambrožič
Novi Sad • Premiera Perpetuum Jazzile v Srbiji
Izreden odziv Novosadčanov
Minuli konec tedna je vokalna zasedba Perpetuum Jazzile (PJ) s samostojnim koncertom premierno nastopila v Novem Sadu. Pred, po oceni organizatorjev, sedem- do desettisočglavo množico, ki je preplavila no-vosadski Trg slobode, je PJ s celovečernim koncertom eksplozivno zaključil jubilejni, deseti mednarodni festival uličnih glasbenikov.
	tö.'." HPT?		p^sp1** 1'
ÍTTT7 !■ A t i : jfi^l 1 i-gfl i H Jli^^Bffl	p! I j		j j
	fet- ■ ¿ÉÜ ■ - .-T.i.-^."':-^:..	m^SEh^Hm ^ l í'tiLt w j	
[t ¡ HBMPK3I MAr ': loj'jiJgagMfjM	«Klßjr -	^^^^BftMrHHHlifiBI	
Koncert, ki se je začel z dvo-urno zamudo zaradi polfinal-ne košarkarske tekme, je že v prvih taktih uvodne skladbe razblinil še zadnje sledi slabe volje zaradi nesrečnega poraza srbske reprezentance. Od prve minute na odru je bila slovenska vokalna zasedba pri občinstvu, ki se je zbralo z vseh delov Srbije in okoliških držav, deležna izjemne naklonjenosti, navdušenje in izmenjavanje energije pa sta se več kot dve uri stopnjevalo do huronske ekstaze, ko se je med secesijskimi pročelji hiš v novosadskem centru razlegel grom »afriške nevihte«.
Že v prvih urah po koncertu so PJ pod umetniškim vod-
Tednikova knjigarnica
Knjiga za vsako dekle in za vsakega fanta, da o starših ne govorimo!
O knjižni zbirki z jasnim naslovom Z(o) renja je na tem mestu že tekla beseda. Doslej je založništvo Miš iz Doba pri Domžalah v nešteti zbirki izdalo šestnajst naslovov praviloma romanov, kjer so glavni literarni junaki šolarji in dijaki, najstniki in adolescenti. Zbirka ni šteta, a je na zunaj prepoznavna po formatu in opremi ter je na naslovnici označena z napisom (v zvezdici) bodisi nagrajena knjiga, bodisi kvalitetno branje. Zadnja knjižna platnica ima zapisan bralni napotek, pojasnilo ali drugo vabilo k branju ter oznako države, kjer je nastala originalna zgodba.
S pomočjo zbirke je dobremu bralcu res omogočeno zorenje in zrenje v svet s pomočjo zanimivega in kakovostnega leposlovja. Zbirka ne zajema le prevedenih romanov, ampak tudi domače avtorje. Naj spomnim na doslej izdane knjižne naslove zbirke, ki sodi med tako imenovano »cross-over« literaturo, kot so na zahodu poimenovali romane, ki jih z enakim veseljem prebirajo mladi in odrasli : Sposojena svetloba; Kdo si, Alibradi?; Ko se boš prebudila, Padec, Lesliejin dnevnik, Ranjena krila, Berenikini kodri, Reševanje Francesce, Zgodba Toma Brennana; Bela tema, Loterija, Dekle kot Tisa, Ori-onov meč, Ponočnjak, Kako sem spoznal Violet Park (je tudi med izbrankami za BRALNO ZNAČKO ZA ODRASLE 2010).
Zadnji, najnovejši naslov iz zbirke Z(o)renja, se glasi Martin pekel in v knjigi je uvodoma zapisano, da je to knjiga, kjer se prepletata leposlovno besedilo in besedilo za samopomoč. Torej knjiga že uvodoma poudarja svoj vzgojni pomen oziroma nakazuje tudi svojo poučno vrednost, namembnost. Zato jo priporočajo enako tudi učiteljem, profesorjem, staršem in nasploh odraslim. Knjiga je v resnici razdeljena na dva dela, na literarno zgodbo Pasquala Alaponta in poučno, strokovno spremno besedilo Vincenta Garrido.
Naj vas izbrani odlomki, dragi bralci Knjigarnice, privabijo k branju:
Odmisli najbolj dramatičen, literarni vidik zgodbe o mladem morilcu deklet in se osredotoči na to, kar je bistveno, na proces osvajanja Marte in na to, kako se njeno življenje obrne proti revščini, kako izgubi nadzor nad svojim življenjem in se sooči s samouni-čenjem. To je najpomembneje in rad bi, da se o tem pogovoriva, najprej zato, da boš razumela, zakaj in kako se te reči zgodijo, pa tudi zato, da se boš takšni zvezi izognila. Da se to tebi ne more zgoditi? Statistika govori, da v Španiji vsako leto prijavi nasilje 30.000 žensk - bogatih in revnih, izobraženih in neizobraženih - in da jih je verjetno še kak milijon žrtev fizičnih in psihičnih zlorab. Vsako leto nekdanji partnerji umorijo 50 do 70 žensk.
Urednica zbirke Matej Kržišnik je v opombo pod črto dodala, da po je zadnjih podatkih več slovenskih nevladnih organizacij nasilje prisotno v vsaki peti slovenski družini, vsaka sedma ženska je posiljena, pomoč pa poišče samo pet odstotkov žensk z izkušnjo nasilja itn.
Tako pa začenja zgodba, ki jo je prevedla Barbara Pregelj:
Nekega septembrskega popoldneva, bilo je pozno septembra, je Isabelgloboko vdihnila, razprla roki ter stekla med borovci v logu...
... Trenutek za tem je utrujena padla na tla, prekrita z borovimi iglicami, in fant, ki je bil z njo, jo je ogrnil z jakno. Ponovno seje spomnila očeta in tega, kako jo je vrgel v zrak s svojimi močnimi ribiškimi rokami .. Zdelo se ji je, da je najsrečnejše bitje na svetu, in to je gotovo tudi držalo, čeprav so ji ostale le še tri minute življenja.
Liljana Klemenčič
stvom Tomaža Kozlevčarja prejeli vrsto navdušenih povabil za koncerte v Beogradu in dru-
gih mestih po Srbiji, ki naj bi jih izvedli v prihodnjem letu. Irena Herak Usenik
Destrnik • Z novinarske konference
Energijsko varčni objekti iz lesa
Župan Destrnika Franc Pukšič je skupaj s predstavniki mariborske Fakultete za gradbeništvo na nedavni priložnostni novinarski konferenci javno razgrnil vsebino bodočih delavnic, v okviru katerih bodo študentje omenjene fakultete pod vodstvom mentorjev izdelali idejne projekte za gradnjo lesenih javnih objektov; v pravi fazi za vrtec in večnamensko zgradbo s sedežem občine.
Uvodoma je Pukšič povedal, da imajo v občini šest strateških razvojnih ciljev, kjer bi se lahko uveljavila tudi gradnja tovrstnih energijsko varčnih javnih stavb; to so ob vrtcu in večnamenski zgradbi, kjer bi ob trgovini imela sedež tudi občina in druge dejavnosti, še obrtno-podjetna cona, dom za starejše, stanovanjski kompleks in turistična cona (Terme Janežovci). In ker je eden od izzivov in tudi direktiv na področju arhitekture gradnja energijsko varčnih objektov ter izraba obnovljivih virov energije, bi lahko ta koncept uporabili tudi pri izgradnji načrtovanih javnih stavb v De-strniku.
»V času, ki ga zaznamujejo specifične razmere na področju klimatskih sprememb, se arhitekturna in gradbena stroka intenzivno usmerjata v iskanje ustreznih ekoloških rešitev in načinov gradnje, s katerimi je moč doseči večjo energetsko varčnost in s tem povezano zmanjšanje okolj-skih bremen. Osnovni namen prihodnjih delavnic na Destr-niku je prikaz nizkoenergijske gradnje v javnem sektorju, študentje pa se bodo ob teh izzivih lahko tudi usposabljali in izobraževali. Te delavnice na Destrniku niso prve za naše študenti, podobnih smo v preteklem času izvedli že več in vedno je bil interes študentov za takšne delavnice zelo velik, tudi letos. V Sloveniji sicer niz-koenergijska gradnja še ni tako razvita kot npr. v Skandinaviji
Predavatelji mariborske Fakultete za gradbeništvo in župan Franc Pukšič so na nedavni novinarski konferenci predstavili namen in cilje delavnic, v okviru katerih bodo študentje pripravili idejne projekte za izgradnjo energetsko varčnega vrtca in večnamenske stavbe iz lesa.
ali Nemčiji, je pa pričakovati zakonske direktive, ki bodo tovrstne objekte uzakonile in brez upoštevanja določenih standardov ne bo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja, kot je to že urejeno ponekod v drugih državah,« je uvodoma povedal profesor in dekan Fakultete za gradbeništvo Miroslav Premrov.
Predstojnik Katedre za načrtovanje prostora na omenjeni fakulteti Uroš Lobnik je nato predstavil podobne delavnice, ki so jih študentje že opravili v Mariboru in Murski Soboti ter dodal: »Cilj delavnic na Destr-niku je z idejami in praktičnimi koncepti določiti vizijo razvoja in prednostne cilje izgradnje in urejenosti določenega območja, tokrat gre konkretno
za območja javnih, občinskih parcel, kar je potem tudi dobra podlaga za dolgoročno urejanje in spremembe občinskega prostorskega načrta.«
Na Destrniku bodo tako v prihodnjih mesecih tri delavnice; prva je predvidena konec oktobra, kjer bo ob analizi in ogledu terena potekala še seznanitev širše javnosti z vsebino delavnic, druga naj bi bila namenjena predstavitvi koncepta izgradnje obeh objektov občinskemu svetu, tretja delavnica spomladi drugo leto pa bo namenjena seznanitvi javnosti z izdelanimi idejnimi projekti.
Kot je ob koncu povedala še ena od mentoric, sicer predavateljica Vesna Žegarac Lesko-var, bodo študentje ob idejnih
projektih lesenih nizkoener-getskih stavb pripravili tudi statiko za omenjene objekte, kar sicer ni praksa idejnega projektiranja, vendar bo zaradi težavnosti terena to potrebno že v idejni fazi: »Kljub nagnjenosti terena pa imajo zemljišča veliko prednost v tem, da so lahko stavbe z osrednjim delom obrnjene na jug, kar je zelo pomembno pri gradnji nizkoe-nerijskih ali pasivnih objektov. Ob tem je treba poudariti, da ima les veliko prednosti, ima odlične toplotne izolativne lastnosti in je hkrati obnovljiv vir energije. Sicer pa bomo v okviru teh delavnic prikazali tudi optimalno urejenost omenjenih dveh javnih stavb, torej vrtca in večnamenske upravne stavbe.«
SM
Sveti Jurij ob Ščavnici • Pred gradnjo kulturnega centra
Park velikanov bo gradil Pomgrad
Na prostoru, kjer je v središču Svetega Jurija ob Ščavnici nekoč bila postavljena osnovna šola - dolgo časa razpadajoča, se bo pričela gradnja kulturnega centra s parkom velikanov, ki ga sestavljata dom kulture in center za promocijo kulture.
»Našim občanom želimo zagotoviti neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, še zlasti na področju vzgoje, posredovanja znanja ter bogatenja kultur-
ne identitete naroda in kraja. Novozgrajeni center bo služil ljudem pri uresničevanju njihovih kulturnih programov,« je ob podpisu pogodbe za gradnjo trenutno največje na-
Župan Anton Slana (desno) in direktor podjetja SGP Pomgrad Tadej Ružič sta podpisala pogodbo o gradnji kulturnega centra.
ložbe v občini povedal župan Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana. Dela bo izvajalo so-boško gradbeno podjetje SGP Pomgrad, celoten center pa bo odprt v drugi polovici prihodnjega leta. Pogodbo o izvedbi gradbenih del sta podpisala župan Anton Slana (na posnetku desno) in direktor podjetja SGP Pomgrad Tadej Ružič.
Za kulturno-promocijski center si je občina Sveti Jurij ob Ščavnici na petem javnem razpisu za prednostno usmeritev regionalnega razvojnega programa pridobila nepovratna državna sredstva v višini 996.973 evrov, preostanek do pogodbene vrednosti v višini 1.448,768,22 evra pa bo dodan iz občinskega proračuna. Skupni obseg centra znaša nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov, v avli pa bodo našli
svoj prostor velikani Svetega Jurija ob Ščavnici: Edvard Kocbek, dr. Anton Korošec, Bratko Kreft, dr. Vekoslav Grmič ...
Pri gradnji kulturnega doma bo občini Sveti Jurij ob Ščavni-ci izdatno pomagalo kulturno ministrstvo, ki je doslej financiralo pripravo dokumentacije in rušitev stare osnovne šole v višini 103.781,17 evra. Skupaj bo kulturno ministrstvo k projektu, ki ima pogodbeno vrednost 1.419.211,39 evra, prispevalo 955.308 evra. Kulturni dom z dvorano, kjer bo na voljo 220 sedežev, bo imel enako kot v kulturno-promo-cijskem centru na razpolago več kot tisoč kvadratnih metrov površin, prostori v hramu kulture pa bodo namenjeni tudi mladim.
Niko Šoštarič
Svet je majhen
Drzna Slovenija
V zadnjih tednih prebiram najbolj sveže novice iz sveta gospodarstva in ugotavljam, da v resnici ni prav nič novega na obzorju.
Švica ostaja najkonkurenčnejša država na svetu, Slovenija izgublja pozicije in doma nas ubijajo sindikalne dileme, medtem ko ministrstvo za visoko šolstvo, razvoj in tehnologijo izdaja smernice za bodoči razvoj naše države v naslednjih desetletjih. Nacionalni raziskovalni in inovacijski program za leta 2011-2020 se imenuje »Drzna Slovenija«.
Če bi imeli drzno politično elito z neverjetno vizijo, bi danes lahko bil za našo državo trenutek najučinkovitejše revolucije njene zgodovine. Lahko bi postali najnaprednejši narod na svetu in najbolj fleksibilen trg globaliziranega sveta. Pot bi bila dolga in zahtevna, vendar učinkovita in nadvse vizionarska.
Slovenci imamo preveč socialno državo, ki bo kolapsirala, če ne bomo kmalu ukrepali z novim pristopom, istočasno pa smo prevečkrat zafrustrirani zaradi svoje pregovorne nevo-ščljivosti in »majhnosti«. Socialna država, utemeljena celo v ustavi, je dediščina komunizma in zgodovine, v kateri smo bili vedno kmečki narod, ki ni poznal velikih socialnih razlik oziroma slojev.
Vsaka družba za normalno delovanje potrebuje notranjo raznolikost. Do danes zaradi politične odločitve predstavnikov, ki nas vodijo in korenine katerih - vseh - sežejo še globoko v obdobje Centralnega komiteja, smo Slovenci naučeni razmišljati po komunistično: vsi moramo imeti enako. Moramo biti uniformirani. Drugačnost je bolezen. Uspeh -kriminalno dejanje. Če ima nekdo lepši avto ... ga je zagotovo nepošteno zaslužil! Namesto da bi v sebe skušali vgraditi pozitivno tekmovalnost in da bi si vsi želeli imeti več od poštenega soseda, raje nasedemo pranju glave, s čimer nas vsak dan bombardirajo preko medijev in govorov. Imeti več denarja na lastnem bančnem računu ni nobena sramota. Pomeni večjo možnost do izbire in večjo svobodo. In tukaj se začne problem. Zakaj nas želi »oblast« držati v stalnem stanju »socialistične revščine« in nam ne pokaže druge poti do prave blaginje? Ker se boji svobode naroda. Torej se bojijo, da bodo lahko izgubili kontrolo nad nami.
Vlada in sindikati igrajo vnaprej dogovorjeno igro. Med tem gospodarstvo propada. Od osamosvojitve do danes je naš BDP avtomatično rastel, ker je moral nadoknaditi razliko z ostalim razvitim svetom. Sedaj, ko smo enaki v konkurenčnosti vsem ostalim, padamo v krizo.
Slovenija se mora rešiti starih bremen. Stereotipi morajo pasti, politične elite, če je treba, se morajo zamenjati. Stalno govorimo o naši majhnosti kot oviri. Nikoli ne vidimo, da biti mali v globaliziranem svetu je v resnici najverjetneje prednost za hitrejše preoblikovanje oziroma izkoriščanje konkurenčne prednosti. Majhnost obstaja samo v glavah. Je Švica večja od nas? Ni. Je pa vseeno najkonkurenčnejša država na Zemlji. Je Luksemburg večji od nas? Ni. Je pa najbogatejša država na svetu. In lahko bi nadaljeval z dolgim seznamom.
Slovenija bi morala reči bobu bob. Zapreti stare industrije, ki po Evropi niso več konkurenčne, in se osredotočiti na prihodnost. Šolski sistem bi v tem igralpomembno vlogo, vendar ne samo z deklariranim vseživljenjskim učenjem, temveč s pravo revolucijo sistema, ki bi nadomestil prevelike, neučinkovite zneske, ki se danes prelivajo preko socialne blagajne do tistih, ki zaradi hitrega preoblikovanja tržnih potreb danes trpijo udarce brezposelnosti, občutka manjvrednosti in nepravičnosti življenja. Ustanoviti moramo drugačno formo socialne varnosti in se boriti za novo, pravičnejšo in bolj sproščeno državo. Socialno varstvo ne sme pomeniti več, da javni proračun nosi finančno breme za ljudi, ki so lahko še prava zlata jama zase in za naše gospodarstvo. Vsem mora biti podarjena možnost, da ne izstopijo s trga dela.
Vlada bo morala preoblikovati glave in državo. Ogromno bo treba vložiti v šolstvo, ki bo omogočalo vsem najvišje svetovne standarde skozi celo življenje brez prekinitve, stalno posodabljanje znanja in izkoriščanje talentov.
Da bomo prišli do takšnega cilja, kjer bodo največje vsote denarja primarno namenjene človeku v njegovi prvi polovici življenja, in ne tako kot danes, v njegovi drugi, bo potrebna dolga pot, vendar lahko začnemo takoj z neverjetno majhno potezo, ki bo pomenila ogromno. V šolskem sistemu moramo čim prej odstraniti današnji sistem točkovanja za vpis v srednje šole ali na fakultete. Od malih nog, ko še noben otrok ne more imeti razvitih osebnih talentov in še ni definirana osebnost, živimo v stalnem stanju nezdrave konkurence, ki nas naredi življenjsko obremenjene ali nezadovoljne. Vsak študent mora imeti pravico do enakih možnosti. Vsi bi, na primer, morali imeti pravico vpisati se na najljubšo fakulteto. Če nekdo ne bi bil sposoben, bi »naravna akademska selekcija« vzpostavila ravnovesje. Potrebujemo sproščene talente. Naš sistem jih s svojo negativno tekmovalnostjo že v osnovni šoli ubija.
Z malo reformo lahko naredimo ogromno za Slovenijo.
Laris Gaiser
Foto: NS
Ptuj • S 5. redne seje sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča
Vse za ohranitev pozitivnega poslovanja
Peta redna seja sveta je bila 14. septembra. Tokrat je svet zasedal v polni sestavi, na dnevnem redu pa so imeli tri poročila: poročilo o upravnem nadzoru uvedbe novega plačnega sistema, ta je v splošni bolnišnici Ptuj potekal od oktobra 2009 do srede januarja 2010, poročilo o opravljenih storitvah preko podjemnih pogodb in poročilo o poslovanju in realizaciji finančnega načrta v prvih šestih mesecih letos.
V	poročilu o opravljenih storitvah preko podjemnih pogodb in pogodb o strokovnem sodelovanju v obdobju prvih šestih mesecev letos so navedli, da so sklenili dve podjemni pogodbi in pet pogodb o strokovnem sodelovanju, čeprav je pogodb veliko več. Z njimi rešujejo kritično pomanjkanje zdravnikov, ki izvajajo dežurno službo, v specialističnih ambulantah, hospitalnih in drugih dejavnostih. Sklepanje podje-mnih pogodb je za ptujsko bolnišnico pomembno tudi zaradi same realizacije programa in zagotavljanja potrebnih storitev za gravitacijsko območje ter skrajšanje čakalnih vrst.
V	prvem polletju so v ptujski bolnišnici izkazali 618 tisoč evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar znaša pet odstotkov celotnih prihodkov. Z varčevalnimi ukrepi naj bi do konca leta spravili poslovanje na pozitivno nulo. Tudi tokrat so kot že na četrti seji sveta člani sveta vztrajali pri tem, da je treba delo zastaviti tako, da bodo stroški obvladljivi po stroškovnih mestih. Nekaj težav imajo v ptujski bolnišnici še z ugotavljanjem stroškov, zato tudi še ne morejo odločneje zarezati glede stroškov. Do konca leta pa so ustavili vse nenujne nabave. Pri vseh programih, kjer realizacija ni 85-odstotna, ima Zavod za zdravstveno zavarova-
V ptujski bolnišnici so se med prvimi vrnili k staremu načinu dela.
nje možnost, da skladno z dogovorom prenese drugam, so se dogovorili, da jih je potrebno realizirati.
Direktor Robert Čeh je zagotovil, da bo dogovorjeni program realiziran. Bolj ambiciozno bi morali zastaviti tudi privabljanje pacientov od drugod, glede na to da za nekatere storitve nimajo čakalnih dob. Na nacionalnem razpisu pa so pridobili 30 operacij kolen, 30 operacij žolčnikov in 30 operacij kil. Stroški dela pa v ptujski bolnišnici niso problem, ugotavljajo člani sveta zavoda.
Ugotovljeno odstopanje pri plačnem sistemu v višini 1733 evrov so z marčevskimi plačami odpravili.
Spet pri starem načinu dela
V ptujski bolnišnici so se med prvimi vrnili k staremu načinu dela, potem ko sta Fides in vlada sprejela dogovor. Nova soglasja so prejeli v petek zvečer, v sredo pa so jih razdelili zdravnikom v podpis. Soglasja za nadurno delo je preklicalo 28 zdravnikov ptujske bolnišni-
Markovci • Predstavili županskega kandidata LDS
Kot je na tiskovni konferenci v sejni sobi občine Markovci pojasnil sekretar občinskega odbora LDS Markovci Roman Vnuk, so na zboru članov izvolili in potrdili kandidate za svet občine Markovci: v 1. volilni enoti kandidira Milan Gabro-vec, ki je tudi kandidat LDS za župana občine Markovci; v 2. enoti kandidira Franc Ferčič iz Bukovcev, v 3. enoti Alen Slanič iz Stojncev, v 4. enoti Mateja Zagoršek iz Bukovcev, v 6. enoti Marija Prelog iz Mar-kovcev, v 7. enoti Konrad Jan-žekovič iz Nove vasi, v 8. enoti Roman Vnuk iz Zabovcev, v 9. volilni enot pa Sonja Erlač iz Zabovcev. Sicer pa skupaj s svojim županskim kandidatom Milanom Gabrovcem obljubljajo, da bodo delovali v dobro vseh občank in občanov pod sloganom »Skupaj odločamo o prihodnosti!«
Milan Gabrovec, ki je kandidiral tudi na prejšnjih županskih volitvah, je pojasnil, da se je za kandidaturo odločil, ker spoštuje voljo ljudi in ker je pri svojem dosedanjem delu, tudi kot občinski svetnik, zbral
dovolj izkušenj, sposobnosti in znanj, da bi lahko z njimi pomagal tudi k razvoju občine Markovci.
V predstavitvi svojega volilnega programa pa je izpostavil pet področij delovanja, in sicer celostni razvoj občine, predšolsko in šolsko vzgojo, skrb za mlade in starejše, razvoj podjetništva ter podpora kmetijstvu in dejavnostim, ki so s tem povezane. Če bo izvoljen za župana, se bo na področju celostnega razvoja zavzemal za ureditev trase hitre ceste po južni varianti, zavzemal se bo za ureditev trase visokonapetostnega daljnovoda v korist občanov, za čimprejšnjo sanacijo Lagune v Šturmovcih, za dokončanje kanalizacije, za posodobitev javne razsvetljave, za gradnjo kolesarske steze od Stojncev do Spuhlje, za izgradnjo vsaj enega stanovanjskega objekta več za mlade družine, za ureditev zadružnega doma v centru Markovcev. Svojo pozornost bo namenil tudi razvoju obrtne cone, v kateri želi v naslednjih letih zagotoviti vsaj 100 delovnih mest, več pa je po njego-
vem treba narediti tudi pri razvoju turizma, pri čemer poleg tradicionalnega markovskega fašenka vidi nove možnosti predvsem na Ptujskem jezeru, ki ga je več kot polovica na območju občine Markovci. Več pozornosti pa bo treba dajati tudi enakomernemu vlaganju v posamezne vasi ter izboljšanju komunikacije med občani.
Na področju vzgoje in izobraževanja se bo zavzel za gradnjo novega vrtca in šole, saj je sedanji montažni objekt že
povprečno izplačilo za marec 2010. Povedala je, da ne dvomi v opravljeno delo, da podvajanja dela ni bilo, da pa tudi bolnišnica Ptuj nujno potrebuje evidenco delovnega časa; takšno evidenco mora imeti vsak urejen zavod. Glede na kadrovsko vrzel oziroma specifičnost majhne bolnišnice je na nek način razumljivo, da je direktor,
ki je radiolog, delo opravil, ker sta na oddelku manjkala dva radiologa. Ponovno so predlagali, da bolnišnica čim prej zaposli radiologa, da se bo direktor lahko čim bolj posvetil direk-torovanju. Vlada je njegovo imenovanje potrdila, od njega pa pričakujejo, da bo čim bolje vodil ptujsko bolnišnico.
MG
Podlehnik • Novogradnja
Foto: Črtomir Goznik
ce. V času, ko je veljal preklic soglasij za nadurno delo, so ohranili nivo strokovnega dela, večjih težav niso imeli. Kot je pojasnil Darko Jazbec, so v Fi-desu pripravili ločene obrazce soglasja za delo preko polnega delovnega časa, soglasja za nepretrgano delo v dežurstvu ter soglasja za nadurno in nočno delo starejšega delavca.
Predsednica sveta zavoda Štefka Presker pa je imela nalogo po naročilu Ministrstva za zdravje, da je pregledala poročilo o delu direktorja Splošne bolnišnice Ptuj glede na nad-
Gradnja vežice je v teku
Na Gorci se je v minulih dneh začela izgradnja dolgo pričakovane nove mrliške vežice. Stara je bila že tako dotrajana in nefunkcionalna, da so jo morali podreti.
Z Milanom Gabrovcem za boljši jutri
Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Markovci je na tiskovni konferenci v torek, 14. septembra, predstavil svojega županskega kandidata Milana Gabrovca ter kandidatke in kandidate za občinski svet.
Na mestu, kjer je dva tedna nazaj še stala stara, podirajoča se vežica, je danes že izkopana jama za klet in nadgradnjo nove mrliške vežice, ki naj bi bila dokončana do junija 2011.
Foto: M. Ozmec
Milan Gabrovec (v sredini), kandidat LDS za župana občine Mar-kovci, med torkovo predstavitvijo.
popolnoma dotrajal, v skrbi za mlade in starejše se bo zavzel za izgradnjo večstanovanjskega objekta in doma upokojencev, ki bo poleg varnega zavetja starejšim krajanom ponudil tudi nekaj novih delovnih mest, posebno skrb bo namenjal razvoju podjetništva in male industrije, na področju kmetijstva pa se bo zavzemal za podporo programov s področja kmetijstva, posebej za ekološko pridelavo hrane.
-OM
Po besedah župana Marka Maučiča bo izgradnja vredna skupno 248.000 evrov, pri čemer bo občina iz lastnega dela proračuna zagotovila okrog 90.000 evrov, razliko, 158.000 evrov, pa bodo pokrili iz sredstev, ki občini pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin. Idejno zasnovo polkro-žne vežice je pripravil Ivo Fir-bas, projekt pa je sicer izdelalo podjetje TMD iz Ptuja.
»Na razpis za najugodnejšega izvajalca del smo prejeli tri ponudbe, kot najcenejša pa se je izkazala ponudba podjetja Adaptacije - vzdrževanje, d. o. o., iz Ljubljane, medtem ko sta bili ponudbi Gradisa in Cestnega podjetja Maribor dražji. Dela smo sicer nameravali začeti že prej, vendar nam jo je zagodlo vreme, zdaj so pa vendarle stekla. Stara vežica je tako že podrta in odstranjena, trenutno pa se izvajalci ukvarjajo s temelji in kletjo nove vežice. Po pogodbi morajo biti dela končana junija naslednje leto. Za umrle in njihove svojce pa bo v tem času na razpolago vežica na pokopališču v Rodnem Vrhu, prostori v cerkvi
sv. Trojice in dva lično urejena kontejnerja na pokopališču na Gorci. Nova vežica bo merila približno 200 kvadratov, v njej pa bodo urejeni trije prostori za umrle, priročna kuhinja in sanitarije, ogrevanje bo električno, kombinacija talnega in radiatorjev, v kletnih prostorih pa bo urejeno skladišče za potrebe pogrebne dejavnosti,« je povedal župan Maučič.
Sicer pa so v Podlehniku čez poletje uredili še novo verouč-no oz. večnamensko učilnico s skladiščem in sanitarijami v prostorih bloka, kjer je nekoč domovala policija, in asfaltirali približno kilometer ceste Sed-lašek-Zgornji Podlehnik: »Ureditev tega odseka so v višini približno 18.000 evrov s svojimi prispevki sofinancirali občani, dobrih 42.000 evrov pa je dodala občina iz proračuna.«
Nadaljujejo se tudi dela v vi-ničarskem muzeju, kjer člani Turističnega društva zdaj urejajo kletne prostore, konec meseca pa bo končana tudi sanacija haloškega studenca na Gorci, s katerim je občina uspešno kandidirala na razpis Heliosa ter pridobila 2000 evrov.
SM
Foto: SM
Rokomet
Maribor iz pokala izločil Jeruzalem
Stran 16
Rokomet
Proti Izolčankam prvič v novi dvorani
Stran 16
Strelstvo
Kidričevski strelci spoznavajo samostrel
Stran 17
Rekreacija
16. Ptujski športni vikend uspel
Stran 18
Kegljanje
Zlati kegelj Miroslavu Steržaju
Stran 17
Reportaže
Bela krajina - okopana v metliški črnini
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pokal Hervis, 2. krog
Dvorančič izločil Zavrč
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so v sredo pripravili veliko presenečenje in iz pokalnega tekmovanja izločili ekipo Nafte iz Lendave.
Zavrč - Nafta 0:3 (0:3)
Dvorančič 0:1 (19.), Dvorančič 0:2 (31.), Dvorančiič 0:3 (36.)
Zavrč: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Frangež (od 22. Fridl), Darmo-pil, Čeh (od 69. Antolič), Murat (od 54. Marinič), Šnajder Trener: Miran Emeršič V 2. krogu nogometnega Pokala Hervis so člani Štajerske lige doma pričakali prvoligaša Nafto iz Lendave. Domačini se niso ustrašili renomiranega nasprotnika, saj so bili kljub trem zadetkom precej enakovreden tekmec gostom iz Prekmurja, pri katerih je do izraza prišla in-
dividualna kvaliteta. Zavrčani so nevarno poskušali že v 11. minuti, ko je Lenart z glavo streljal za las mimo lendavskih vrat. Novo lepo priložnost so si nogometaši Zavrča ustvarili v 17. minuti, ko je streljal Hrvat Darmopil. Kdor ne da, dobi, pravi zlato nogometno pravilo in gostje so v 18. minuti preko Dvorančiča povedli. Gol gostov je bil milo rečeno sporen; domači nogometaš Boštjan Frangež je namreč zaradi poškodbe obležal na zelenici in se tudi poškodoval, večina akterjev na igrišču se je ustavila, ker je mislila, da bo glavni sodnik Žni-daršič zapiskal, toda zgodilo se ni nič, kar je izkoristil izkušeni napadalec Nafte in Lendavčane popeljal v vodstvo. Za domačine
članom KBV Ptuj od ustanovitve in do danes, na praznovanje 35. letnice kluba, v soboto 18. septembra, ob 18. uri v dvorani Šolskega centra Ptuj.
35 let delovanja in izkušenj,
kar druge še čaka!
je omenjeni zadetek pomenil pravcat šok in potrebovali so nekaj časa, da so ponovno pričeli resneje ogrožati vratarja Murka. V 32. minuti je bilo že 0:2, po podaji Vassiljeva je ponovno zadel Dvorančič. Zelo podobno akcijo kot pri prvih dveh zadetkih so gostje izpeljali v 36. minuti, ko je svoj »klasični hattrick« dosegel Slaviša Dvorančič in postavil izid polčasa in obenem tudi končni izid srečanja.
Domačini se kljub visokem zaostanku niso predali in so v drugem polčasu želeli doseči vsaj častni zadetek. V 60. minuti je glavni sodnik srečanja Andrej Žnidaršič upravičeno pokazal na enajstmetrovko za domače, vendar je Sandiju Čehu Tomaž Murko strel z bele točke ubranil. Tempo igre je nato precej padel, gostje so igrali, kolikor je bilo potrebno, domačinom pa kljub nekaterim poskusom predvsem Darmopila in Šnajderja ni uspelo zadeti lendavskih vrat. S svojo igro Zavrčani niso razočarali, in čeprav so klonili, so dokazali, zakaj so glavni favoriti za naslov prvaka v Štajerski ligi.
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Odigrali smo kvalitetno tekmo, svojim igralcem lahko le čestitam. Malo smo padli le po zadetku in gostom dopustili, da so dosegli še dva zadetka, sicer pa mislim, da smo bili skozi celotno srečanje enakovredni. Še enkrat pa škoda za tiste krizne trenutke v sredini prvega dela igre, kar so izkušeni gostje izkoristili in tekmo mirno pripeljali do konca.«
tp
Nogomet • 2. SNL
Aluminij in Drava z močnima tekmecema
Optimistično v Ljubljano!
Po šestih krogih v 2. slovenski nogometni ligi se nogometaši Aluminija iz Kidričevega nahajajo na tretjem mestu na prvenstveni razpredelnici. Verjetno je na njihovem kontu katera točka manj, kot so pričakovali, vendar je to nogomet. Po osvojeni točki v lokalnem derbiju proti Dravi jih v soboto v Ljubljani pričakuje bivši prvoligaš Interblock, ki ima enako število točk kot Ki-dričani. Ljubljančani so v vedno boljši formi, kar je pred takšnimi tekmami izrednega psihološkega in motivacijskega značaja.
Dejstvo je tudi, da nogometaši Aluminija lahko premagajo vsakega, zato ni nobene bojazni, da bi izobesili zastavo. V klubu ni opaziti nobene panike, kot bi mnogi pričakovali, saj se zavedajo, da je prvenstvo še dovolj dolgo in prav veliko še bo priložnosti za dokazovanje. »Mogoče nam bo v Ljubljani lažje, saj Interblock poizkuša nekaj odigrati in ni takšna ekipa, ki bi se zaprla. Upam na najboljše, saj je skoraj že zadnji čas, da ponovno zmagamo,« je pred srečanjem v Ljubljani dejal izkušeni strelec Marko Kmetec, ki pa ne bo nastopil zaradi poškodbe desne noge. Po vsej verjetnosti ga bo zamenjal prav tako
izraziti napadalec Matej Vrač-ko Matej Vračko, ki je do sedaj dvakrat zadel nasprotnikovo mrežo.
Vsi se zavedajo, da ne bo lahko, saj Interblock želi eks-presno vrnitev v 1. slovensko nogometno ligo in bo treba dati vse od sebe. Na klopi ima bivšega selektorja Zdenka Verdenika, ob tem pa še nekaj izkušenih igralcev, ki se ne bodo zadovolji s predolgim igranjem v drugoligaški konkurenci. Očitno dvakratni pokalni zmagovalci slovenskega pokala iz Ljubljane želijo premagati Aluminij, vendar vseeno niso tako izraziti favoriti, saj imajo tudi Kidričani svoje »adute«!
Danilo Klajnšek
Proti Šenčurju brez Pergerja in Marlona
Po remiju na lokalnem der-biju z Aluminijem se nogometaši Laboda Drave v miru pripravljajo na nadaljevanje prvenstva. Ta konec tedna bo na sporedu 7. prvenstveni krog, ptujska ekipa pa bo na Mestnem stadionu na Ptuju gostila gorenjski Garmin Šenčur. Forma varovancev Bojana Špehonje je vedno boljša, kar so »dravaši« nenazadnje dokazali tudi v soboto v Kidričevem, ko so se predvsem v prvem polčasu predstavili v spodbudni luči. Tokrat modri
2. SNL
Pari 7. kroga - sobota ob 16.00: IB Interblock
-	Aluminij, Dravinja Kostroj - Šmartno 1928; ob 17.00: Krško
-	Bela krajina; nedelja ob 16.00^ Labod Drava
-	Garmin Šenčur, Mura 05 - Roltek Dob.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaše Aluminija in Laboda Drave čakata ob koncu tedna težki tekmi: Kidričani bodo gostovali v Ljubljani, Ptujčani bodo gostili Garmin Šenčur.
igrajo doma in cilj so tri točke. Pot do njih pa bo trnova; napadalci bodo morali izkoristiti ponujene priložnosti, poleg tega pa je že tudi nastopil čas, da se letos odličnemu Ivanu Firerju pridruži še kdo. Prav tako bo veliko odvisno od obrambe, ki bo morala biti še posebej pazljiva. Gorenjci so namreč kljub porazu v preteklem krogu proti vodilni Dravinji z naskokom najučinkovitejša ekipa v ligi, saj so do sedaj mreže nasprotnikov zatresli že 18-krat, kar pomeni, da v povprečju dosegajo kar tri zadetke na tekmo. Pri tem prednjačita Ladislav Stanko in Dejan Robnik, ki sta skupaj zabila že neverjetnih 14 zadetkov. Toda, kot smo že omenili v uvodu, so nameni Ptujčanov jasni; igrajo pred domačo publiko in v poštev pride le zmaga. Do nje pa bodo domačini morali priti brez kaznovanega Denisa Pergerja, ki je letos prejel že štiri rumene kartone in mora počivati, v Kidričevem pa je dva rumena in s tem posledično rdeč karton prejel tudi tujec v modrem dresu Marlon, tako da bo četa Bojan Špehonje kar precej oslabljena. Prav tako je vprašljiv nastop lana Emerši-ča, ki je v Kidričevem prejel močan udarec v koleno, toda njegovo stanje je iz dneva v dan boljše. Na srečo je nabor igralcev v ptujski ekipi vseeno dovolj širok, obenem pa bo to priložnost za tiste, ki so do sedaj igrali manj, da morebitno priložnost izkoristijo, s čimer bi Bojan Špehonja v bodoče dobil še kakšno rešitev več. Srečanje med Labodom Dravo in Garminom iz Šenčurja se bo pričelo v nedeljo ob 16. uri na ptujskem Mestnem stadionu, tekmo pa bo vodil Dejan Balažič.
tp
Rokomet • Pokal Pivovarne Union
Maribor iz Pokala izločil Jeruzalem, Krčani premočni
Maribor - Jeruzalem 29 : 20 (12 : 12)
Maribor: Jelen (7 obramb), A. Čudič (7 obramb), Lešnik; Vrečar, Čebokli 2, Oštir 1, Gre-gorc, Razgor 8 (1), Pučnik 2, Fister 1, Ivančič (1), Batinovic 7 (1), Kleč 3. Trener. Marko Šibila
Jeruzalem: G. Čudič (8 obramb), S. Žuran; Korpar 2, Krabonja 1, Melnjak, Rajšp, Bogadi, Gorenšek 4, B. Čudič 1, Ivanuša, Sok 1 (1), Hebar 1, Kljajič 1, R. Žuran 6, Kukec, Špegel 3. Trener: Saša Prapo-tnik
Sedemmetrovke: Maribor 3/3; Jeruzalem 3/1.
Izključitve: Maribor 16; Jeruzalem 8 minut.
Igralec tekme: Simon Raz-gor (Maribor).
Derbi 1/16 finala Pokala Pivovarne Union je po boljši predstavi v drugem delu pripadel mariborskim rokometa-šem, ki so tako iz nadaljnjega tekmovanja izločili bledi Jeruzalem. Ta je še enkrat več razočaral in ni popravil slabega vtisa iz Slovenj Gradca. Tekma v 1. polčasu je bila vse prej kot dobra. Ekipi sta neverjetno precej grešili in največ dela sta imela mlada IHF-sodnika David Sok in Bojan Lah. V domači ekipi sta bila najsvetlejši točki vratar Gašper Jelen in nezgrešljivo levo krilo Simon Razgor, pri gostih je več od ostalih pokazal vratar Gregor Čudič s 6 obrambami. Spet je zatajila ormoška zunanja linija, ki je v napadu ostala brez pravih idej. Daleč od prave forme je Bojan Čudič, ki ni uspel povezati niti ormoške igre. Kljub vsemu so Ormoža-ni povedli z 9 : 6 in imeli nekaj priložnosti za povečanje svoje prednosti. Žal jih niso izkoristili in gostitelji so do odmora rezultat izenačili. V nadaljevanju je na igrišču obstajala le ekipa Maribora, ki ji je uspelo osem minut zdržati brez zadetka in ob tem šestkrat zatresti mrežo nemočnega Čudiča za vodstvo z 22 : 15. Jeruzalem je na hitro želel uloviti Maribor s podajami na krožnega napadalca, ampak to jim ni uspevalo in po izgubljenih žogah Ormožanov so Mariborčani v protinapadih dosegali lahke zadetke. V 54. minuti je Maribor povedel za kar 9 točk, 27 : 18 in lepo prednost obdržal do konca tekme. Maribor se tokrat ni predstavil s hitro igro, saj je
Mercator Tenzor vabi k vpisu
Ženski rokometni klub Mercator Tenzor vabi k vpisu deklice, rojene 1998-2003. Vpis bo od 22. 9. naprej potekal v torek, četrtek in petek ob 15.30 v športni dvorani Ljudski vrt.
Foto: Črtomir Goznik
Igra je bila na zavidljivi ravni, blestela pa sta predvsem najbolj izkušena v ptujski vrsti Bračič in Bezjak.
trener Marko Šibila na razpolago imel le deset igralcev za igro v polu. Manjkali so poškodovani Vasja Furlan, oboleli Matej Hartman, iz Maribora je v sarajevsko Bosno odšel Du-ško Čelica, ampak vseh teh težav ni znala izkoristiti zasedba Jeruzalema, ki je v dvorani Tabor zabeležila zaslužen poraz.
Med zmagovalci sta Jelen in Aljoša Čudič skupaj zbrala 14 obramb, vsak po 7, Razgor je dosegel 8, Batinovic 7 in Ivančič 5 zadetkov. Pri poražencih je Gregor Čudič zbral 8 obramb, Rok Žuran je dosegel 6, Gorenšek 4 in Špegel 3 zadetke.
Uroš Krstič
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL -CELJE PIVOVARNA LAŠKO 28:42 (15:19)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Meško 2, Majcen 3, Kaučič, Horvat 3, Bezjak, Veselko 2, Kneževič 3, Škripec 1, Preac, Ivančič 6 (4), Ko-vačič 1, Tušak 2, Klemenčič, Kumer 1, Špindler 4, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Lesjak, Prieto 3, Marguč 11 (2), Vugrinec 4, Pajovič 1, Razgor 1. Toskič 2, Poklar, Ko-zlina, Rnič 5 (1), Kokšaeov 3 (1), Zorman 3, Gajič 7, Alilo-vič, Žvižej 2. Trener: Zvonimir Serdarušič.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4(6), Celje Pivovarna Laško 4 (4)
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 2, Celje Pivovarna Laško 16 minut
Rokometna Velika Nedelja si boljšega pričetka sezone ni mogla niti misliti, saj so jo odprli v pokalni tekmi proti večkratnim državnim in pokalnim prvakom iz Celja, ki so to srečanje vzeli zelo resno in pripotovali z vsemi rokome-taši, le rahlo poškodovanega Petra Metličiča ni bilo. Celjani so vedno magnet za ljubite-
lje rokometa in tokrat je bila športna dvorana v Veliki Nedelji polna.
Vedelo se je, da so Celjani favoriti za zmago, domači ro-kometaši pa so želeli prikazati dobro igro in se na kar najboljši način upirati renomiranim gostom. Vsekakor so ljubitelji rokometa prišli na svoj račun. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so takoj na začetki po-vedli 0:3 in to prednost držali vse do konca prvega polčasa. Nedeljani se niso dali, igrali so dobro, zato tudi vodstvo gostov ni bilo večje. Tako je bilo vse do 40. minute, nato pa so se gostje razigrali in na koncu po pričakovanjih slavili zmago. Omeniti pa velja oba vratarja, Mitja Klemen-čiča in Mirka Aliloviča, ki sta bila osrednji figuri srečanja s svojimi dobrimi obrambami.
Danilo Klajnšek
Drava Ptuj - Krško 23:39 (11:18)
Drava: Bedenik, Toš 1, Ferk 1, Janžekovič 3, Verdenik 2, Bračič 6, Benčič, Mesarič, Šamperl, Sabo 2, Pukšič 1, Bezjak 6, Dogša, Zolar 1, Požar, Bedrač
Trener: Milan Baklan
V šestnajstini Pokala Pivovarne Union sta se na Ptuju v športni dvorani Center pomerila domača Drava in Krško. Domačini so preko Bračiča povedli z 1:0 in nato vse do 17. minute bili izenačen boj z gosti. Igra je bila na zavidljivi ravni, blestela pa sta predvsem najbolj izkušena v domači vrsti Bračič in Bezjak. Krčani so v 17. minuti prvič na tekmi povedli. Kljub temu se mladi igralci Drave niso predali in so se še naprej odlično upirali favoritom iz slovenske jedrske prestolnice. Le v zadnjih trenutkih prvega dela igre so se ptujskim mladcem nekoliko zatresle roke, kar so gostje v zelenih dresih s pridom izkoristili in na odmor odšli z dokaj viso-
ko, po prikazanem pa z nekoliko previsoko prednostjo sedmih zadetkov (11:18).
Že na začetku drugega polčasa se je lažje poškodoval Matej Bračič, vendar je prav ob koncu srečanja še enkrat stopil na parket, tako da z njim na srečo ni nič resnega. Trener Drave Milan Baklan je v 37. minuti iz igre potegnil še drugega izkušenega člana modro-belih Roberta Bezjaka in priložnost ponudil prihodnosti ptujskega rokometa, kar so pričeli gostje iz Krškega s pridom izkoriščati. Njihova prednost je iz minute v minuto rasla, vendar mladi domačini z igro, še bolj pa s prizadevnostjo in zavzetostjo nikakor niso razočarali. Toda Krčani, ki so lani izpadli iz 1. lige, letos pa se vanjo želijo ekspresno vrniti so v tem trenutku za mlado ekipo Drave enostavno premočan nasprotnik, mladi rokometašem iz najstarejšega slovenskega mesta pa ostaja v uteho, da so na pravi poti. Končni izid srečanja je bil 23:39 za goste, ki so zadržali jedro lanske pr-voligaške ekipe. Rokometni klub Drava se bo zdaj posvetil končnici priprav na prvenstvo, 2. oktobra bodo namreč v novi športni lepotici v Ljudskem vrtu, ki bo poslej njihov nov dom v 1. krogu prvenstva 2. lige vzhod gostili ekipo Po-murja.
Milan Baklan, trener Drave: »Na koncu koncev je bila razlika v prid gostov iz Krškega pričakovana. Veseli me, da smo se jim dobro upirali prvih dvajset minut, vseeno pa se moramo zavedati, da smo mi le povsem nova ekipa, katere jedro sestavljajo mladinci. Krško je lanski prvoligaš in letos so eni izmed glavni kandidatov za uvrstitev nazaj v prvo ligo. Mi smo se kot že rečeno dobro upirali na začetku, ampak nato so do izraza prišle izkušnje gostov.«
tp
Nogomet • Pokal Hervis
Aluminij - HIT Gorica 0:2 (0:1)
Foto: Črtomir Goznik
Tokrat so se domačini zelo dobro postavili in igrali svojo igro.
STRELCA: 0:1 Arčon (15), 0:2 Velikonja (52)
ALUMINIJ: Bratušek, Pranjič (od 50. Breg), Bingo, Krajcer, Rotman, Režonja, Djokič (od 65. Romih), Vračko, Rešek (od 65. Bajlec), Medved. Trener: Bojan Flis.
HIT GORICA: Simčič, Širok, Kršič (od 85. Komel), Balažic, N. Mevlja, M. Mevlja, Demiro-vič (od 55. Prapotnik), Kurtič, Jogan, Arčon (od 65. Žigon), Velikonja. Trener: David Peršič.
RUMENI KARTONI: Kurtič (60), Prapotnik (70), Režonja (90)
Pred dobrimi osmimi leti sta se Aluminij in HIT Gorica pomerila v finalu slovenskega pokala. Takrat so slavili Goričani. Nič drugače ni bilo tokrat, le da so se gostje iz Nove Gorice morali kar pošteno potruditi, da so se uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. Tokrat so se domačini zelo dobro postavili in igrali svojo igro. Gostje so povedli iz prvega napada, ko je domača obramba naredila napako, tako da je Arčon z moč-
nim udarcem zadel v polno. Zadetek domačinov ni zmedel, saj so igrali lepo in bili nevarni. V samo dveh minutah (17. in 18.) je domači igralec Režonja najprej dobro streljal in vratar Gorice je žogo izbil v polje ter že v naslednjem napadu zatresel prečnik. Žal pa tudi Djokič in Vračko nista bila dovolj natančna.
Ko je v 51. minuti HIT Gorica dosegla svoj drugi zadetek, je bilo vsega konec okoli končnega zmagovalca, čeprav je v nogometu marsikaj mogoče. Nogometaši Aluminija so igrali še naprej dobro in ogrožali gostujočega vratarja Simčiča, ki je na različne načine in tudi s srečo zaustavljal močne strele domačinov. Ko pa je bil v 70. minuti že premagan, je strel Romiha z glavo zadržala prečka. Kljub porazu so bili ljubitelji nogometa in predvsem pristaši Aluminija zadovoljni s prikazano igro, kar je dobra napoved za sobotni obračun v Ljubljani z Interblockom.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. ženska liga
Ptujcanke proti Izolčan-kam prvič v novi dvorani
Po lepi zmagi v 1. krogu državnega prvenstva v 1. ligi za ženske čaka rokome-tašice Mercatorja Tenzorja nova preizkušnja. V soboto se bodo ob 19. uri ponovno pred domačim občinstvom pomerile z ekipo Izole, ki se je letos okrepila glede na preteklo sezono. Tekma bo odigrana v novi ptujski športni pridobitvi, dvorani Ljudski vrt, ki bo poslej novo domovanje ptujskih rokometašic, zato se upravičeno pričakuje večji obisk kot sicer. Cilji domačink so jasni; osvojiti želijo nov par točk, s čimer bi izpolnile kratkoročni cilj pred začetkom sezone, to je dve domači zmagi v uvodnih krogih. Pri Ptujčankah še vedno ne bo nastopila Tana Sutaj, ki je klub okrepila pred sezono. Kljub vsemu je trener Mercatorja Tenzorja Nikola Bistrovič pred srečanjem optimističen: »Naš cilj na tekmi z Izolo je zmaga. Gostje z Obale imajo dobro ekipo, igrajo neugodno predvsem v obrambi in so po mojem še boljša ekipa kot Celjanke, s katerimi smo slavili v preteklem krogu. Toda kljub vsemu upam na zmago, prav tako pa si želim, da bi bila nova dvorana, v kateri bomo igrali prvič, dodaten motiv za moje igralke.«
Starejše deklice uspešne v Račah
V soboto so starejše deklice Mercatorja Tenzorja Ptuj sodelovale na turnirju v Račah. Srečale so se z domačinkami iz Rač (ekipo 1997) in z ekipo Ž.U.R.D. Koper (96-97), s katero so izgubile tekmo za naslov državnega prvaka v prejšnji sezoni.
Obe tekmi so ptujska dekleta zmagala, kar je lepa popotnica pred začetkom nove sezone 2010/11, ki se prične v soboto, 18. 9. 2010, na gostovanju pri ekipi RK Nazarje.
RK Rače(1997) - ŽRK Mercator Tenzor 10:19 (4:10) ŽRK Mercator Tenzor: Saša Lazar, Saška Kozel, Ana Ambrož, Sandra Šrajner 4, To-nja Kolednik 1, Sindi Zorec 1, Manja Grabrovec 3, Doris Kovačec 1, Marina Majcen 1, Barbara Borovčak 8. Trener: Sašo Petek ŽRK Mercator Tenzor -Ž.U.R.D. Koper 29:28 (19:18) ŽRK Mercator Tenzor: Saša Lazar, Saška Kozel, Ana Ambrož, Sandra Šrajner 4, To-nja Kolednik, Sindi Zorec, Manja Grabrovec 2, Doris Kova-čec, Marina Majcen 1, Barbara Borovčak 5, Gordana Žiher 5, Lucija Ivančič 12. Trener: Sašo Petek
tp
Strelstvo • DP s samostrelom Leskovec 2010
Kidričevski strelci spoznavajo novo disciplino
Preteklo soboto je v Leskov-cu pri Krškem potekalo državno prvenstvo v streljanju s samostrelom match na 10 metrov v kategorijah članov, članic in mladincev. Gre za neolimpijsko strelsko disciplino, ki ni preveč razširjena v primerjavi s strelci, ki se ukvarjajo z zračnim in MK-orožjem, njena pokritost pa dosega približno četrtino teh strelcev. Razlog je najverjetneje iskati v visokih stroških nakupa samostrela, sja znašajo več kot 5.000 € za samostrel, kar je enkrat več kot nakup drage MK-puške. Samostrel je po videzu neke vrste kombinacija med puško in lokom, namesto strelskih di-abol pa se uporablja puščica, ki jo je treba vsakokrat napeti in izstreliti proti tarči. Te so precej podobne klasičnim tarčam na 10 m, konica puščice, ki se zarije v tarčo, pa je ravno tako premera 4,5 mm kot na zračnem orožju.
Začetki treniranja samostrela na Slovenskem segajo v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja z Rajmondom De-bevcem na čelu. V zadnjih 10 letih je najboljši slovenski strelec sicer opustil ta program, ki mu je prinesel številne odlične uvrstitve (bil je svetovni in evropski prvak), dostojno pa so ga nasledili mlajši strelci z Zdenko Sternom in Robertom Markojo, ki sta ravno tako osvojila obe najbolj laskavi lovoriki in ob tem postavljala še številne evropske in svetovne rekorde. V zadnjih letih je v svetovnem merilu panoga samostrela v porastu, pri nas pa je le peščica društev, ki se ukvarja s to disciplino, najmlajši med njimi pa so prav kidriče-vski strelci.
Kidričani so na DP imeli svoje predstavnike v mladinskih vrstah, kjer sta nastopila obetavna strelca: starejši je mladinec Uroš Mohorko, mlajši, šele pionir, pa Aleš Pernat, ki pa je nastopil v dve kategoriji starejši konkurenci, saj v svoji kategoriji nima sotekmovalcev. Zanimivo je, da je boljšo uvrsti-
Foto: Simeon Gčnc
Kidričevska mladinca Uroš Mohorko (v ospredju) in Aleš Pernat (za njim) - v ozadju član Gorazd Kocbek iz Sv. Jurija ob Ščavnici - sta na DP s samostrelom v Leskovcu pokazala solidno streljanje, veliko nagrado in priznanje pa je dobil mlajši od obeh, Aleš Pernat, ki je osvojil bronasto medaljo in še dodatno dopolnil svojo letošnjo bogato zbirko uspehov na najmočnejših državnih tekmovanjih.
tev dosegel mlajši Pernat, ki se je v svojem prvem tekmovanju s 350 krogi prebil na stopničke in osvojil bronasto medaljo, Uroš Mohorko pa je s 5 krogi zaostanka za njim zasedel četrto mesto. V celotni kategoriji mladincev, ki je bila mešana po spolu, je tekmovalo 6 mladih strelcev, najboljša pa je bila domačinka in lani bronasta na EP v Malinski na Hrvaškem Simona Levičar s 366 krogi; drugo mesto je s 359 krogi osvojil Darko Petrovič iz Vremščice.
Med člani je slavil Robert Markoja pred Željkom Moi-čevicem, oba sta dosegla 579 krogov, rezultatsko veliko boljši položaj po petih serijah pa je v zadnji seriji zapravil mlajši od obeh, Moičevic, ki je s 94 krogi v zadnji seriji moral premoč priznati izkušenejšemu Markoji, ki je prvenstvo zaključil na najboljši možen način, s stotico v zadnji seriji. Na tretje mesto se je uvrstil Gorazd Kocbek iz Sv. Jurija ob Ščavnici s 572 krogi pred Izidorjem Hreščakom iz Vremščice s 562 krogi na četrtem mestu.
Med članicami je pričakovano zmagala Grosupeljčanka
Renata Oražem Vršič s 388 krogi pred Katjo Dadič iz
Slovenskih Konjic s 378 krogi in Anjo Božac iz Vremščice s 359 krogi. Na prvenstvu je nastopala tudi Klavdija Pu-fič iz Slovenske Bistrice, ki je dosegla 343 krogov in zasedla 5. mesto ter prehitela državno reprezentantko in domačinko Jelico Majstorovic, ki je zaradi tehničnih težav s samostrelom s skromnim rezultatom 335 krogov osvojila šele šesto mesto.
Po tekmovanju smo se pogovarjali z bodočo novo članico (prestopni rok se začne 20. septembra in zaključi 5. okot-bra) kidričevskega društva Klavdijo Pufič, ki je o prvenstvu povedala: »S samostrelom sem se na tem prvenstvu prvič resnično soočila, saj nimam svojega, z izposojo pa so mi velikodušno pomagali v klubu, za katerega bom nastopala v bodoče. Samostrel smo uspeli dobiti šele tik pred prvenstvom, na njem pa smo vsi trije (oba mladinca, op. p.) naredili le nekaj treningov in še to z različnimi nastavitvami za vsakega. Povem vam lahko, da je bil obču-
tek streljanja dober; proženje se sicer razlikuje od puške, najbolj bistveno za dobre zadetke pa je, da je samostrel vedno in popolnoma poravnan, na njem pa je pred prednjim merkom tudi libela oz. po domače 'va-servaga', ki nam je strelcem v veliko pomoč. Zaradi nenasta-vljenega samostrela sem se na začetku nekoliko lovila, vendar ko ga bom nastavila tako, kot je treba, sem prepričana, da mi bo šlo odlično.«
Samostrela v Spodnjem Po-dravju do sedaj še nismo poznali, z začetki treniranja te panoge v kidričevskem klubu pa se odpirajo nove možnosti, ki bodo še dodatno izboljšale in popestrile ponudbo strelskih disciplin v našem okolju. Z vloženim časom, trudom in voljo kidričevskih strelcev ter s pridobitvijo novega strelišča pa smo prepričani, da se bo disciplina dobro prijela in da bo v bodoče še veliko slišati o uspehih mladega, zagnanega in visoko motiviranega kolektiva.
Simeon Gonc
Vrtno kegljanje
Praznik občine Majšperk počastili s turnirjem
Številnim prireditvam ob 14. prazniku občine Majšperk so se pridružila tudi Društva upokojencev v vrtnem kegljanju iz ožje in širše okolice. V organizaciji DU Ptujska gora se je v petek, 3. septembra 2010, na »gori« zbralo šest ženskih in devet moških ekip s preko sto udeleženci.
Za začetek so ljudske pevke Ptujske gore pod vodstvom Adele Pulko zapele dve pesmi. Posebej zanimiva je bila t.i. »oda vrtnemu kegljanju«. Predsednik DU Ptujska gora Daniel Uran je v kratkem poudaril pomen tega tekmovanja, ki je ob merjenju na tekmova-lišču, namenjeno predvsem druženju.
Županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin je izrazila zadovoljstvo, da se prazniku občine pridružujejo tudi člani društev upokojencev s tekmovanjem v vrtnem kegljanju in da je udeležba ekip iz leta v leto večja. Posebej pa je izpostavila zadovoljstvo, da je ude-
Spominska fotografija z županjo Darinko Fakin
Foto: Stoja n Kerbler
ležence turnirja obiskal tudi svetovno priznani fotograf Stojan Kerbler, častni občan občine Majšperk, ki si ga s ponosom »lastijo« tudi prebivalci Ptujske gore.
Turnir v vrtnem kegljanju je bil že šestič zapored. Nastopile so petčlanske ekipe, vsak posameznik pa je imel pet metov na
polno in pet metov na čiščenje. Prvič je moška ekipa Ptujske gore morala priznati premoč članom DU Spodnja Polskava, medtem ko je domača ženska ekipa obdržala primat najboljših tudi tokrat.
Vrstni red moških ekip: 1. DU Sp. Polskava 264 podrtih kegljev, 2. DU Ptujska
gora 255, 3. DU Kidričevo
242, 4. DU Ptuj 237, 5. DU Cir-kovce 229, 6. Sestavljena ekipa rezerv 227 (med njimi je odlično nastopila tudi članica DU Ptuj Marjeta Moran s 45 podrtimi keglji), 7. DU Lovrenc 227, 8. DU Starše 225 in 9. Društvo invalidov Kidričevo 206.
Vrstni red ženskih ekip: 1. DU Ptujska gora 282, 2. DU Cirkovce 255, 3. DU Lovrenc, 4. Ptuj 237, 5. DU Kidričevo 230, 6. DU Sp. Polskava 225.
Najboljši posamezni rezultat je dosegla Terezija Dreven-šek iz DU Ptujska gora, ki je podrla odličnih 63 kegljev, med moškimi pa je bil s 60 podrtimi keglji najboljši Drago Arnuš, DU Kidričevo.
Najboljše tri ekipe v ženski in moški konkurenci so prejele pokale, ki jih je prispevala občina Majšperk. Prav tako pa sta pokale prejela tudi najboljša posameznika.
Silva Razlag
Jubilej Kegljaške zveze
Zlati kegelj Miroslavu Steržaju
Na nedavni slavnosti ob 60-le-tnici Kegljaške zveze Slovenije je najvišje priznanje - zlati kegelj -
dobil tudi legendarni ljutomerski
kegljač Miroslav Steržaj. Častni občan Ljutomera je bil dvakratni svetovni rekorder, trikrat ekipni svetovni prvak, med posamezniki je leta 1968 v avstrijskem Linzu na SP osvojil zlato medaljo. V Sloveniji je nosilec dvanajstih naslovov državnega prvaka in devetih v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Za barve z državnim grbom je v treh desetletjih zapisal kar 130 nastopov. Kot vrhunski tek-
movalec mu je pripadla Bloud-kova nagrada, prejel je tudi naziv častni član KZS. Vitalni, 77-letni Miro Steržaj v KK Radenska opravlja funkcijo predsednika Tekmovalne komisije, z mlajšimi tekmovalci tega kluba pa se vsaj dvakrat tedensko zapodi po kegljaških stezah in dosega zavidljive rezultate. Z ekipo Radenske je nedavno sodeloval na mednarodnem srečanju Madžarske, Avstrije in Slovenije v Monoštru ter z doseženim najboljšim izidom pome-tel s celotno konkurenco!
Niko Šoštarič
Miro Steržaj
Kegljanje
Vedno visoki cilji
Kegljanje sodi med najbolj priljubljene in trofejne športe v Sloveniji, ob tem pa je zelo dobro organiziran šport, saj se z njim ukvarjajo številne generacije od najmlajših do najstarejših. V soboto bodo tekmovanje pričeli tudi kegljači KK Drava Deta Center, in sicer v moški in ženski konkurenci. Med dekleti (2. SKL - vzhod) so Ptujčanke vedno visoko, ne pa na samem vrhu. Tudi to sezono bodo kegljavke Drave Deta Centra naredile vse, da bi bile čim višje. Veliko je odvisno od dobrega starta v novo prvenstvo. To soboto bodo v uvodnem srečanju novega prvenstva gosti-
le ekipo Litije in upale na uspeh.
V moški konkurenci, so v minuli tekmovalni sezoni dravaši (3. SKL-vzhod) komaj izborili obstanek v ligi. Ekipe so vedno bolj kvalitetne in težko je napovedovati uvrstitve. Želje niso visoko leteče, ampak si realno želijo mesta v zgornji polovici prvenstvene razpredelnice. Tudi oni igrajo domače srečanje, in sicer proti mariborski Piramidi. Tako bo sobotno popoldne v Deta Centru na Ptuju v znamenju kegljanja in seveda upanja domačih ekip v zmagoviti začetek novega prvenstva.
Danilo Klajnšek
Bowling • Podjetniška liga
V jesenskem delu lige 14 ekip
V 1. krogu jesenske podjetniške bowling lige so bili odigrani 4 dvoboji. Najvišji ekipni rezultat kroga so dosegli igralci ekipe Saška bar z 2681 podrtimi keglji (povprečje 167,6 kegljev na igro). Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Dušan Slana (Saška bar) s 732 podrtimi keglji. Mejo 700 podrtih kegljev je presegel tudi Janez Rakuš (PSS), ki je za najboljšim posameznikom zaostal za šest kegljev. Rezultati med posamezniki kažejo na izjemno izenačenost med tekmovalci, zato bo boj za najboljšega posameznika lige in ekipe do zadnjega kroga neizprosen.
REZULTATI 1. KROGA: Radio-Tednik Ptuj - Mestna občina Ptuj 2:6, PSS -Gradbeni remont 8:0, Elektro Maribor - Saška bar 0:8, MP Ptuj - Ilkos Candles 4:4. Tekme Talum - VGP Drava, Tames - Čisto mesto Ptuj in DaMoSS -Garant zavarovanje niso bile odigrane.
1.	Saška bar	2681 167,6 16
2.	PSS	2428 151,8 16
3.	Mestna občina Ptuj 2613 163,3 16
4.	Ilkos Candles 2479 154,9 16
5.	Radio-Tednik Ptuj 2482 155,1 16
6.	MP Ptuj, d. o. o. 2265 141,6 16
Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Dušan Slana (Saška bar) 732, 2. Janez Rakuš (PSS) 726, 3. Peter Cafuta (MO Ptuj) 695, 4. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 690, 5. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 683, 6. Marko Šamperl (Saška bar) 673, 7. Tadej Vreže (MO Ptuj) 665, 8. Franc Vreže (MO Ptuj) 657, 9. Zvonko Čer-ček (MP Ptuj, d. o. o.) 643, 10. Mitja Popošek (Saška bar) 638
7.	Elektro Maribor 2238 139,9 16
8.	Gradbeni remont 1671 104,4 16
9.	Čisto mesto Ptuj 0 0 0
10.	DaMoSS	0 0 0
11.	Garant zavarovanje 0 0 0
12.	Talum	0 0 0
13.	Tames	0 0 0
14.	VGP Drava	0 0 0 Pari 2. kroga: ponedeljek, 20. 9.
2010, ob 19.00: Mestna občina Ptuj - PSS, Talum - MP Ptuj, Gradbeni remont - VGP Drava; torek, 21. 9. 2010, ob 19.00: Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor, Saška bar - Čisto mesto Ptuj, Ilkos Candles - DaMoSS, Tames - Garant zavarovanje.
Foto: NS
Šport za vse • Rekreacija
Športni napovednik
16. Ptujski športni vikend je uspel
V nedeljo se je končal že 16. Ptujski športni vikend, ki ga je organiziral Zavod za šport Ptuj s partnerji. Program sodi v sklop akcije »Šport za vse«, organizatorji pa so letos obiskovalcem in ljubiteljem športa ter rekreacije ponudili okrog 40 vsebin. Marjan Lenartič, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj, je v nadaljevanju strnil misli o že 16. izpeljavi tega projekta: »16. Ptujski športni vikend je uspel, saj so programi vadbe dali našim občankam in občanom osnovne informacije o različnih panogah; o tekmovalnih in rekreacijskih športih kot tudi tehničnih športih ter individualnih športnih panogah. Prav tako so izvedeli, kje zadeve potekajo, kdo so izvajalci in tudi kako se lahko vključijo v te programe. Na tem mestu bi še posebej izpostavil Center interesnih dejavnosti (CID), ki je predstavil delovanje
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
različnih športnih klubov (jahanje, borilni športi, športno plezanje, košarka). Največ zanimanja je bilo za »gokart«, ki ga je predstavilo AMD Ptuj na dirkališču v Haj-došah. Tudi ostale vsebine so bile solidno obiskane, tako da je bil namen dosežen. Poudarek je bil namreč na informiranju o športu, predstavitvi športa mladim in njihovi vključitvi v različne dejavnosti, kar je tudi primarni cilj Zavoda za Šport Ptuj.«
Kratko oceno 16. Ptujskega športnega vikenda pa je podal tudi Boštjan Zemljarič, sicer koordinator projekta: »Sam športni vikend, ki je potekal pretekli konec tedna, je lepo uspel, saj je bilo veliko obiskovalcev, posledično so bile tudi same vsebine dobro obiskane. Na roko nam je šlo tudi vreme, saj dežja ni bilo in tudi zaradi tega so se ljudje zadrževali predvsem na prostem.«
tp
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14
1. SML
1. SKL
REZULTATI 6. KROGA: Aluminij -						REZULTATI 6. KROGA: Aluminij -					
Maribor 2:5, Triglav		-	NŠ Poli Drava			Maribor 1:4, Triglav		-	NŠ Poli Drava		
0:0, Bravo Publikum -			■ Nissan Ferk			1:2, Bravo Publikum -			Nissan Ferk		
Jarenina 2:0, Domžale -				Olimpija		Jarenina 1:1, Domžale -				Olimpija	
3:0, NŠ R. Koren Dravograd -Koper						1:0, NŠ R. Koren Dravograd				- Koper	
1:3, Mura 05 -	CM Celje 0:1, Simer					1:4, Mura 05 -	CM Celje 1:0, Simer				
šampion - IB Interblock 2:0, Rudar						šampion - IB Interblock 0:3, Rudar					
Velenje - HIT Gorica 4:1						Velenje - HIT Gorica 2:2					
1. CM CELJE 6	5	1	0	21:8	16	1. MURA 05 6	4	2	0	10:4	14
2. INTERBLOCK 6	5	0	1	15:7	15	2. DOMŽALE 5	4	1	0	7:0	13
3. SIMER ŠAMPION6	4	0	2	17:8	12	3. CM CELJE 6	3	2	1	10:4	11
4. MARIBOR 5	4	0	1	15:8	12	4. HIT GORICA 6	3	2	1	10:5	11
5. DOMŽALE 5	4	0	1	13:6	12	5. IB INTERBLOCK 6	3	1	2	13:6	10
6. RUDAR VELENJE 5	3	1	1	13:9	10	6. RUDAR VELENJE 6	3	1	2	9:8	10
7. NŠ POLI DRAVA 5	2	2	1	8:10	8	7. MARIBOR 5	3	0	2	9:7	9
8. KOPER 4	2	1	1	8:6	7	8. NŠ POLI DRAVA 5	3	0	2	8:7	9
9. HIT GORICA 6	2	1	3	10:11	7	9. DRAVOGRAD 5	2	1	2	7:8	7
10. TRIFLAV 5	2	1	2	6:10	7	10. KOPER 4	2	0	2	7:8	6
11. MURA 05 6	2	0	4	10:12	6	11. JARENINA 5	1	2	2	5:5	5
12. B. PUBLIKUM 6	2	0	4	7:14	6	12. OLIMPIJA 5	1	2	2	4:5	5
13. ALUMINIJ 5	1	1	3	11:11	4	13. TRIGLAV 5	1	1	3	6:10	4
14. OLIMPIJA 5	1	0	4	5:12	3	14. B. PUBLIKUM 6	0	3	3	4:8	3
15. DRAVOGRAD 5	0	0	5	3:17	0	15. ALUMINIJ 5	0	2	3	4:13	2
16. F. JARENINA 5	0	0	5	2:16	0	16. SIMER ŠAMP. 6	0	0	6	2:15	0
Kočar, Kirič (Ž. Krajnc), A. Krajnc (Ja-ušovec). Trener: Damjan Vorinec.
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 6. KROGA: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje 2:0, Dravi-nja - Aluminij 1:2, CM Celje - Brežice 7:2, Maribor - Malečnik 15:0, Nissan Ferk Jarenina - Mozirje 6:1, Mira 05 - Pobrežje 0:1, Simer šampion - NŠ R. Koren Dravograd 0:3, Železničar - Tehnostroj Veržej 2:4
12.	TEH. VERZEJ
13.	MALEČNIK
14.	MOZIRJE
15.	ŽELEZNIČAR
16.	BREŽICE
1 0 1 0 0 2 0 1 0 1
7:26 4:43 4:23 5:27 7:45
1. MARIBOR	6	6	0	0	37:2	18
2. CM CELJE	6	5	1	0	33:7	16
3. NŠ POLI DRAVA 6		4	2	0	20:5	14
4. MURA 05	6	4	0	2	21:7	12
5. DRAVOGRAD	6	3	2	1	16:4	11
6. JARENINA	5	3	1	1	10:3	10
7. SIMER ŠAMP.	6	3	1	2	14:9	10
8. ALUMINIJ	6	3	1	2	17:16	10
9. RUDAR VELENJE 5		3	0	2	24:5	9
10. POBREŽJE	6	2	3	1	11:5	9
11. DRAVINJA	6	1	1	4	5:8	4
NS POLI DRAVA - RUDAR VELENJE 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Vrbanec (44), 2:0 Zamuda - Horvat (72)
NŠ POLI DRAVA: Šrajner, Sitar (Zamuda -Horvat), Krajnc, Bela (Gale), Šoštarič, Petek, Rogina, Fleten (Zdovc), Hameršak, Vrbanec, Brec (Kovačič). Trener: Gorazd Be-ranič.
DRAVINJA - ALUMINIJ 1:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Kolar (40. z 11 m), 1:1 Brodnjak (56), 1:2 Ahec (54
ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec, No-vačan, Ahec, Klanjšek, Hreljič (Leva), Brodnjak, Miložič (Knez), Novak, Me-saroč, Kirbiš (Ornik). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ - MARIBOR 2:5 (2:1)
STRELCI: 0:1 Sirk (25), 1:1 Pučko (34), 2:1 Pučko (35), 2:2 Sirk (50), 2:3 Osmanaj (65), 2:4 Osmanaj ( 75), 2:5 Črnic (79)
ALUMINIJ: Duh, Cesar (Rumež), Hočevar (Letonja), Greifoner, Ostro-ško, Polajžer, Horvat (Goljat), Pola-jžer, Petek, Pučko, Vindiš ( Damše), Perger (Tisaj). Trener: Primož Gorše. TRIGLAV - NŠ POLI DRAVA 0:0 NŠ POLI DRAVA: Frlež, Pukšič, Goričan, Mlinarič, Topolnik, Zdovc, Kajtazi, Ljubec, Sitar (Roškar), Kocuvan (Pauko), Pernek. Trener: Tomi-slav Grbavac.
ALUMINIJ - MARIBOR 1:4 ( 0:2) STELCI: 0:1 Ribič (7), 0:2 Rozman (25), 0:3 Zahovič ( 45), 0:4 Peterka (66), 1:4 Leskovar (73)
ALUMINIJ: Hamer, Brence (Ge-rečnik), Leskovar, Cafuta, Dvoršak-Špehar, Kobale ( Finžgar), Planinšek, Špehonja, Vujisič (Debeljak), Saga-din (Kelc), Šešo (Koren). Trener: Silvo Berko.
TRIGLAV - NŠ POLI DRAVA 1:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Juvan (4), 1:1 Leg-čevič (58), 1:2 Kočar (69)
NŠ POLI DRAVA: Cvetič, Trep (Zu-panič), Habith (Klajderič), Leskovar, Zajc, Legčevič, Topič (Imeri), Kajzer,
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme mladincev Aluminija in Maribora.
Namizni tenis
15. Urhov memorial
V nedeljo, 19. septembra, bo Namiznoteniški klub Ptuj izvedel tradicionalni, letos že 15. Urhov memorial. Dvoboji bodo v dvorani Center potekali ob 9. uri naprej. Pravica nastopa imajo vsi registrirani igralci in igralke domačih in tujih klubov, organizatorji pa so za najboljše štiri v vsaki kategoriji pripravili pokale, najboljši posameznik pa bo prejel še prehodni pokal.
Na turnirju bo nastopilo tudi 14 igralcev in igralk iz domačega kluba: Danilo Piljak, Urban Ovčar, Bojan Pavič, Darko Drčič, Luka Krušič, Alen Ber, Jan Janžekovič, Zan Napast, Darko Hergan ter Vesna Rojko, Tina Matjašič, Vesna Terbuc, Ivana Zera in Anja Bezjak.
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Luka Koper - Nafta, Rudar Velenje - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.15: Domžale - Maribor; NEDELJA ob 16.00: Primorje - CM Celje, Triglav Gorenjska - Olimpija
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: IB Interblock - Aluminij, Dravinja Kostroj - Šmartno 1928; SOBOTA ob 17.00: Krško - Bela krajina; NEDELJA ob 16.00: Labod Drava - Garmin Šenčur, Mura 05 - Roltek Dob
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA: Dornava - Pomurje Beltinci (nedelja ob 16.00), HV TOUR Slovenj Gradec - Krka, Rudar Škale - Jevnica, Maribor - Veleso-vo Kamen Jerič
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: NŠ Poli Drava - NŠ T. Koren Dravograd (sobota ob 16.30), Koper - Aluminij (nedelja ob 16.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: NŠ Poli Drava - NŠ R. Koren Dravograd (sobota ob 14.30), Koper - Aluminij (nedelja ob 14.30)
LIGA U-14 VZHOD
7. KROG: Aluminij - Nissan Ferk Jarenina (sobota ob 11.00), Mozirje
-	NŠ Poli Drava (sobota ob 16.30)
DEKLETA - U 17
3. KROG: Cirkulane - Brinje (sobota ob 16.00)
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zreče - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Tromejnik G Kalamar, Koroška Dravograd - Kovinar Štore, MU Šentjur - Odranci, Malečnik - Čarda; NEDELJA ob 16.00: Simer šampi-on - AHA EMMI Bistrica
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: ZAVA Gerečja vas - Boč Poljča-ne, Marles hiše - Zavrč, Tehnotim Pesnica - Carrera Optyl Ormož, Mons Claudius - Koroške Gradnje, GIC Gradnje Rogaška - Peca, Šoštanj -Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 16.00: Podvinci - Pohorje
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Apače - Videm, Hajdina - Središče ob Dravi; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Skorba; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Oplotnica, Bukovci - Rogoznica, Dornava - Pagersko
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Makole - Zgornja Polskava, Tržec - Spodnja Polskava, Markovci - Podlehnik, Podvinci Agrocenter Ptuj - Leskovec, Slovenja vas - Hajdoše; NEDELJA ob 16.00: Grajena
-	Cirkulane
VETERANSKE LIGE
35 - ZAHOD
PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Pohorje Oplotnica - Pragersko, Lovrenc - Podlehnik, Polskava - Boč 35 - VZHOD
PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Videm - Borovci, Skorba - Bukovci, Prepolje - Grajena, Dornava - Drava
PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Zgornja Polskava - Leskovec, Markovci - Apače, Tržec - Gorišnica
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (sobota ob 19.00), Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje, Cimos Koper - Maribor Branik, Šmartno - Krka, Gorenje Velenje - Slovan, Slovenj Gradec - Loka
1.	A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Casino Izola (sobota ob 19.00), Mlinotest Ajdovščina - Krka, Olimpija - Zagorje GEN I, Veplas Velenje - Krim Mercator, Žalec - Piran vrtovi Istre
Kegljanje
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
1. KROG: Drava Deta Center - Litija (sobota ob 13.30 v Deta Centru na Ptuju)
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
1. KROG: Drava Deta Center - Piramida (sobota ob 17.30 v Deta Centru na Ptuju)
Danilo Klajnšek
Potopis • Bela krajina
Valovita pokrajina, okopana v metliški črnini
V	septembru, ko prične škrlatno listje šelesteti pod kolesi in lovimo sončne dni v kozarec za ozimnico, je čas za potepanje po Beli krajini. Tokrat vas vabimo na nekoliko mistično kolesarsko avanturo (cca. 35 km), kjer bomo poiskali svetišče nepremagljivega boga Mitre, se namerno izgubili na poti skozi vi-linske gozdove, na koncu dneva pa skočili v naročje reke Kolpe. Če smo vzbudili vaše zanimanje, potem predlagamo, da na lep septembrski dan osedlate svojega konjička in se z nami podate prek navihanih gričev Bele krajine, okopanih v soncu in metliški črnini.
V lov na črno človeško ribico
Preden se odpravite na pot, priporočamo, da si nabavite sredstvo za odganjanje komarjev in klopov, saj se bomo veliko gibali po gozdovih. Priporočljivo je tudi, da je vaše kolo primerno podkovano, saj začrtana pot vodi po gozdu in makadamskih stranpoteh!
V	črnomaljskem gradu tik ob cesti boste našli info točko za turiste, kjer boste izvedeli vse dodatne informacije in namige o začrtani poti. Za gradom se nahaja manjše parkirišče, kjer boste lahko varno parkirali svojega štirikolesnika.
Mesto Črnomelj je prometno središče Bele krajine. Stari del mesta je zgrajen na pomolu med rekama Lahinjo in Dobli-čico. Za otvoritev kolesarske pustolovščine si privoščite kavico v črnomaljski kavarni, ki se nahaja tik pred mostom prek reke Dobličice. Kot zanimivost naj povemo, da so leta 1986 v izviru Dobličice odkrili črno človeško ribico.
Nikar se predolgo ne posvečajte jutranji omamni razvadi, oprezaje na črno plavajočo živalco, saj je potrebno pognati pedale nazaj v smeri proti Metliki. Med kolesarjenjem po glavni cesti boste na desni strani najprej uzrli župnijsko cerkev sv. Petra, na desni pa vas bo vabil črnomaljski grad, ki je bil prvič sezidan že leta 1165, kasneje pa so zgradili večjega in ta se je ohranil vse do danes. Na dvorišču gradu s prenovljenimi nadstropnimi arkadami so razstavljeni rimski nagrobniki. Kolesarimo do obronka Črnomlja in pri trgovini Spar prečkamo glavno cesto ter zavijemo levo po neprometni poti do Stranske vasi.
Lenobno valovanje reke Kolpe
Belokranjski griči kot valovi morja, obarvani v zeleno
To je naš pobeg v naravo, saj nas že po dobrem kilometru preseneti samotna cesta, obrobljena z zlatimi koruznimi polji. Ko se boste zazrli prek travnikov in polj, se boste počutili kot na morju, saj je v zraku nekaj primorskega pridiha v podobi skal, ki so posejane kot raztresena jata galebov, po drugi strani pa se vam bo zazdelo, da so griči valovi morja, ki so se obarvali v zeleno in vas nosijo naprej proti toku odkrivanja novih lepot te veličastne pokrajine. Zvok vsakodnevnega vrveža so posrkala debla dreves in napajali se boste z blagodejno tišino, olepšano s ptičjim petjem in zvokom vetra, ki raznaša vonj poznega poletja. Dajte možgane na pašo in uživajte v spokojnosti!
Teren bo poskrbel za razigran tempo, saj cesta neprestano valovi. Veliko je kratkih vzponov in prav toliko vihravih spustov, ki nas vodijo v osrčje gozdov, kjer se med listavci razrašča bor, da boste globoko zadihali. Čez nekaj časa pot zavijuga in gozd nas ponovno izpljune na prostrana polja, kjer skozi srčni utrip prestrezamo ritem nagajivega valovanja polj, travnikov in gričev. Pot nas pripelje v STRANSKO VAS.
V vasi zavijemo levo v smeri proti VINJEMU VRHU, na katerem v objemu vinogradov počiva romarska cerkev svete Trojice. Pot do cerkvice se rahlo vzpenja, zato si na vrhu privoščite čas za počitek in si oglejte njene arhitekturne posebnosti. Cerkev je bila sezidana leta 1647. Pred vhodom boste odkrili odprto lopo, notranjost pa krasi pozlačen glavni oltar.
Po gozdni poti v lovu za naravnimi biseri
Vilinski gozdovi, polni naravnih biserov
Po počitku boste levo od cerkve zagledali gozdno kolesarsko pot, ki vas bo popeljala pod oboke dreves, kjer se boste nadihali svežega zraka in ujeli nekaj naravnih znamenitosti, ki so skrbno označene z informativnimi tablami.
Značilnosti tega območja sta navaden beli gaber (Carpi-nus betulus) in hrast graden (Quercus petraea ali Quercus sessiliflora), ki se razraščata na apnenčastih tleh belokranjske nižine, deloma prekrite z debelimi plastmi ilovice. Deblo gradna je močno in dokaj ravno ter ima sivo skorjo, ki ostane prvih 20 let gladka, nato pa razpoka v navpičnih brazdah, beli gaber pa zelo spominja na bukev.
Izviri pitne vode in jamske školjke
Za ogled vrtače Vodenica boste morali stopiti s kolesa in se spustiti nekaj metrov v glo-bel. Vodenica je velika kraška vrtača, ki leži sredi gozda pri vasi Brstovec. Na njenem dnu je manjši obzidan izvir. Ljudje so ta izvir uporabljali kot vir pitne vode, saj tudi ob suši ni presahnil. Če želite, jo lahko peš mahnete še do slikovitega izvira reke Krupe (pot je označena), ki je največji kraški izvir v Beli krajini. Izvir je domovanje jamske školjke Congeria kusceri, ki jo ne boste našli nikjer drugje v Sloveniji. Nekoč je reka Krupa poganjala štiri mline in tri žage, do danes pa je ostal aktiven samo grajski mlin.
Če raje poganjate pedale, kot pa se potikate po skritih pešpoteh gozdov, potem predlagamo, da se vrnete nazaj do tistega odcepa za vrtačo Vodenica, in se podate levo po poti v smeri proti vasi Semič. Pot je gozdna in delno makadamska, zato bodite pri spustih, ki jih je na tem odseku kar veliko, previdni, saj vam lahko zdrsne. Na poti vas bo vabila k ogledu še vodna kraška jama Lebica, ki leži na kraškem travniku v bližini pokopališča sv. Duh v Semiču. Do vode vodijo stopnice, obzidan vhod in obokana notranjost. Ta izvir je bil za va-ščane vir pitne vode.
Stezice skozi travnike in stezine
Na širokem travniku pod vasjo Semič upočasnite svojega poskočnega konjička in si oglejte stezine. Stezine so opuščeni, približno deset metrov široki in težko prehodni kamniti pasovi zemljišč med
travniki, njivami in gozdovi, po katerih so ljudje gnali živino na pašo. Na vpadnici v Semič, kjer našo kolesarsko makadamsko navihanko izpodrine asfaltna cesta, se nahaja eno izmed najstarejših znamenj v Beli krajini. Gre za kapelico, ki je nemi opomin na kugo, ki je morila po teh krajih pred nekaj stoletji. Prebivalci okoliških krajev to znamenje imenujejo Plid.
Desno od znamenja ne prezrite ljubke in zelo preproste cerkvice svetega Mihaela. Žal ni znano, kdaj je bila cerkev zgrajena, je pa na njeno podobo vplivala cerkev na Vinjem Vrhu. Na glavnem in edinem oltarju se prepletajo baročne oblike z rokokojskimi okraski.
Belokranjske navade in Semiška ohcet
Zdaj se podamo po glavni cesti v rahel klanec do naselja SEMIČ, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega roga in obronki Gorjancev. Prve omembe naselja segajo v 13. stoletje, ko je v teh krajih gospodoval Henrik Adeški. Ime je dobil po gradu Semenič, ki je kraljeval pod vrhom bližnje vzpetine. Na trgu boste lahko občudovali mogočno cerkev svetega Štefana. V času turških vpadov so okoli cerkve zgradili tabor, a obramba ni kaj prida pomagala, saj so ga leta 1547 Turki zavzeli in opustošili vas.
Predlagamo tudi ogled semi-škega muzeja, ki stoji nasproti cerkve in hrani slikovito zgodovino kraja. V muzeju so vinogradniška zbirka, galerijski prostor in poročna sobana. Kot zanimivost naj omenimo, da v Semiču vsako leto poteka tradicionalna turistična prireditev Semiška ohcet, kjer se par poroči po starih belokranjskih navadah. V sklopu poroke prikažejo še kmečke običaje, obrt in folkloro.
Po ogledu Semiča se spustimo do glavne ceste in nadaljujemo pot v smeri proti vasici ROŽANEC.
Mitrov relief
Po sledeh boga Mitre
Kolesarimo po glavni cesti Semič-Črnomelj, ki je vrezana med prostranimi travniki, obrobljenimi z gozdovi. Sledi rahel spust vse tja do table, ki nas diskretno opozori, da se že nahajamo v občini Črnomelj. Ob cesti nas bo smerokaz napotil desno proti vasi Rožanec, kjer bomo sredi gozda poiskali mitrej in romantično cerkev sv. Jurija. Okolica, po kateri kolesarimo, je bila naseljena že v antičnih časih. Do vasi bomo morali pritisniti pedale, saj se teren ves čas rahlo vzpenja. Ko zapuščamo vas in prečkamo železniško progo, pa predlagamo, da razjahate svojega konjička in jo peš mahnete v notranjost gozda, ki skriva zanimivo in mistično skrivnost.
Če boste sledili informacijskim tablam, boste po nekaj metrih prišli do poganskega svetišča boga Mitre, ki je eden izmed najprivlačnejših arheoloških spomenikov na Slovenskem. Oglejte si v skalo vklesan Mitrov relief, na katerem je uprizorjeno darovanje. Bog Mitra, klečeč na bikovem hrbtu, ubija mogočno žival. Ob obredih so pred tem reliefom kurili ogenj, ki je imel pri darovanjih poseben pomen. Prav zaradi tega dejstva je mi-trej nad Rožancem drugačen
Cerkev svete Trojice na Vinjem Vrhu
in poseben. Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlim ter na moči odrešenjske daritve. Glavne svečanosti so se odvijale ob sončnih obratih - ob enakonočjih in takrat, ko je bil dan najkrajši oziroma najdaljši. Posedite za trenutek na tem mističnem kraju in prisluhnite šepetanju starih civilizacij, katerih modrosti so ujete v kamen, drevesa in zemljo Rožan-ca. Če imate še dovolj moči, potem jo mahnite nekaj metrov navkreber, kjer stoji cerkvica svetega Jurija z zvonikom na preslico in obokanim tristra-nim prezbiterijem ter oltarjem iz 19. stoletja.
Vrnemo se na glavno cesto in ta nas po nekaj kilometrih pripelje nazaj na naš parkirni prostor v ČRNOMLJU.
Hotel brez zvezdic pod zvezdnim nebom
Če ste avanturist, potem vam predlagamo očarljiv hotel brez zvezdic, kjer boste lahko prenočili pod zvezdnim svodom in prisluškovali mirnemu po-plesavanju reke Kolpe. Kamp Katra se nahaja v vasi VINICA, tik ob hrvaški meji, za nočitev pa boste odšteli 16 evrov (za dve osebi + šotor).
Okusite deželo skozi želodec
Bela krajina je prva slovenska pokrajina, ki je zaščitila svoje jedi. V njihovo kulinarično dediščino spadata belokranjska povitica in žitna klobasa. Posebnosti so tudi pečen jagenjček, belokranjska pogača in belokranjski žlinkrofi. Jedi bodo šle lažje po grlu, če si boste zraven privoščili še kozarček metliške črnine. Medtem ko mlaskate, pa vam bomo zaupali nekaj skrivnosti te slastne kapljice.
Metliška črnina je suho rdeče vino, ki je sestavljeno iz vseh rdečih sort, ki rastejo na tem območju (frankinja, žametna črnina, portugalka, šentlovrenka in game). Vino sodi med srednje težka slovenska vina, odlikujeta pa ga nižja alkoholna stopnja in prijetna grenčica. Najbolje se prilega k pečenemu mesu, mesu z žara, jedem iz divjačine, jedem iz gob in pikantnim sirom.
Aleksandra Jelušič
Ivanjkovci • Praznovali krajevni praznik
V	znamenju medgeneracijskega sodelovanja
V	krajevni skupnosti Ivanjkovci so se začeli prireditve ob praznovanju krajevnega praznika že minuli mesec. Avgusta so se zabavali na vaških igrah na Runču, sledil je praznik župnije na Svetinjah s postavitvijo klopotca, osrednja proslava pa je bila minuli petek zvečer v domu krajanov v Ivanjkovcih.
Pred proslavo so pridne gospodinje, članice aktiva žena, pripravile še razstavo slaščic, domače hrane, ročnih del, domačih čajev, žganih pijač z dodatki in vsega drugega, kar znajo narediti v svojih kuhinjah. Razstavljene dobrote so tudi lično aranžirale, tako da jih je bilo veselje pogledati. Zorica Gorjak, predsednica aktiva žena, je povedala, da točnega števila članic ne vedo, saj ne plačujejo članarine, ampak aktivne so domala vse in nikoli ni težav, če je treba kaj pripraviti. Zelo rade pečejo potice, kvasenice, peciva, slanike in podobo. Polne roke dela so imele tudi pred dobrima dvema tednoma, ko so pripravile pogostitev ob prazniku župnije. Poleg tega pa predvsem pozimi organizirajo veliko delavnic, v katerih kvačkajo, pletejo, tkejo ali pa se jim porodi kakšna nova zamisel.
Osrednja proslava je nosila naslov Medgeneracijsko sodelovanje in je letos nastala v organizaciji društva upokojencev Ivanjkovci, ki je k sodelovanju pritegnilo domača društva in šolo. Na proslavi so podelili tudi priznanja. Dobitnica plakete KS Ivanjkovci je Mira Kelemina. Sama vidi plaketo kot popotnico ob upokojitvi.
Foto: Viki Ivanuša
Članice društva kmečkih žena so pripravile lepo razstavo.
Drago Slavinec pa je povedal, da so ji želeli s plaketo izkazati spoštovanje in tudi priznanje za opravljeno delo v KS, kjer je podpredsednica krajevnega sveta, zelo aktivna je bila tudi v svetu šole in svetu staršev. Kot vodj a sadjarstva je dala delo številnim krajanom. Angažirala se je tudi v Turistično-kulturnem društvu, ob ustanovitvi kulturnega društva in povsod, kjer je bilo potrebno. Predsednik Slavinec je še dodal, da upa, da bo Mira Kelemina svoje delo nadaljevala in bo med upokojenci, ki nikoli nimajo časa.
Antona Zadravca je za priznanje predlagalo turistično društvo, v katerem dela že pet let kot tajnik in tudi podpred-
sednik. „Priznanje mi pomeni veliko motivacijo za naprej. Pri nas je vedno precej dela, saj društvo organizira prireditve, pospešuje razvoj turizma v domačem kraju, pripravlja srečanja in podobno. V zadnjem času smo dejavnost razširili še za dve aktivnosti, saj smo ustanovili aktiv žena in poho-dniški klub. Vsak mesec imamo vsaj eno prireditev, namenjeno članom, nekatere pa so namenjene tudi vsem drugim obiskovalcem. Organiziramo tudi srečanja za učence nekdanje OŠ Runeč," je povedal Za-dravec, ki se bo v prihodnosti posvetil izdelavi spletne strani za društvo.
Dobitnica priznanja KS
Foto: Viki Ivanuša
Prejemniki priznanj KS Ivanjkovci (z leve) Anton Zadravec, Mira Kelemina in Natalija Fajfar s predsednikom KS Ivanjkovci Dragom Slavincem
Ivanjkovci je bila tudi Natalija Fajfar, ki je sicer mlada po letih in srcu, a je zelo delovna in aktivna, zato si marsikatere dejavnosti brez nje ne morejo predstavljati. Vodi gasilsko mladino PGD Ivanjkovci, ki dosegajo lepe uspehe, aktivna je v kraju pri prireditvah, njene rože in aranžmaji pa pogosto polepšajo oder ali prireditveni prostor. „Priznanje mi pomeni veliko, saj kaže, da ljudje vidijo moje delo. Čeprav je v našem kraju še veliko takšnih, ki bi si to priznanje tudi zaslužili,"
je skromna mlada dobitnica priznanja krajevne skupnosti Ivanjkovci.
Drago Slavinec, predsednik KS Ivanjkovci, je povedal, da so v zadnjem obdobju velik poudarek v razvoju kraja dajali predvsem javnim potem, asfaltiranju in modernizaciji občinskih cest. Zgradili so tudi pločnik skozi kraj. Zelo pa je zadovoljen, da so se skupaj z gasilci in občino lotili zidave garaže gasilskega društva. Obenem so tlakovali prostor pred garažo in uredili prostor za vi-
seče kegljanje za upokojensko društvo. „Ponosni smo na ta projekt, v katerem smo z veliko prostovoljnega dela in relativno malo sredstvi naredili zelo veliko. Zahvalil bi se vsem gasilcem in prostovoljcem, še posebej Martinu Petku, ki so od aprila pa doslej v to gradnjo vložili veliko dela. Ta primer kaže, da solidarnost in prostovoljno delo še nista zamrla, saj samo z denarjem tega gotovo ne bi mogli narediti," je povedal Slavinec.
Viki Ivanuša
Pobrežje • Četrti krajevni praznik
Uspešno, a tudi kritično
V videmski krajevni skupnosti Pobrežje, ki šteje nekaj čez 900 občanov, so minulo sobotno popoldne namenili osrednji slovesnosti ob četrtem prazniku KS.
„Letos praznika ne spremljajo prireditve naših društev, saj so bile te porazdeljene skozi vse leto in tudi vse zelo dobro obiskane. Izkazale so se članice našega društva žensk, pa športno društvo z vedno od-mevnejšimi igrami brez meja, Turistično društvo Korant, Folklorno društvo in sekcija ljudskih pevcev, kar vse dokazuje, da je društveno življenje na Po-brežju zelo aktivno. Sicer pa se letos lahko pohvalimo z novim pločnikom do avtobusnega postajališča, javno razsvetljavo, začela se je izgradnja ceste in sekundarnega voda kanalizacije. Žal pa z izvajalcem del nismo zadovoljni, saj je cesta po opravljenih delih katastrofalno rekonstruirana, kar bo treba popraviti. Prav tako nas zanima, kaj bo z gradnjo primarnega voda, saj je javno objavljeno, da naj bi občina izpadla iz kohezijskega sofinanciranja in upam, da nam bo župan lahko povedal kaj več,« je uvodoma v nagovoru povedal predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc, govor pa nato zaključil z naštevanjem infrastrukturnih pridobitev v krajevni skupnosti v zadnjem štiriletnem mandatu ter se ob tem zahvalil vsem zaslužnim za
doseženo.
Župan Friderik Bračič se je v svojem nagovoru odzval na vprašanja in kritiko Krajnca ter med drugim povedal: „Res je, da cesta ni dobro rekonstruirana, vendar bo izvajalec vozišče tudi popravil na svoje stroške, v okviru dane garancije. Za položitev sekundarnih vodov kanalizacije lahko povem, da je občina v to vložila 1,1 milijona evrov in prav je, da smo to že naredili, saj se bo projekt izgradnje kanalizacijske mreže
nadaljeval z izgradnjo primar-ja, za katerega pa bomo res morali najti drugi vir financiranja, kar bo naloga naslednjega župana in občinskega sveta. Sicer pa se moramo zavedati, da smo v minulih štirih letih v občini naredili ogromno, zlasti na področju šolske in predšolske vzgoje, in da je bilo marsikaj postorjenega tudi v vseh krajevnih skupnostih, ki jih je kar osem. Vsekakor pa ob tej priložnosti čestitam vaši krajevni skupnosti, ki je dobro
organizirana in zato je videti tudi velik napredek."
Zbrane je nagovoril tudi domačin, poslanec Branko Mari-nič, ki jim je čestital in zaželel veliko uspehov še vnaprej, ter
predsednik sosednje krajevne skupnosti Andrej Rožman.
V okviru sobotnega praznovanja pa so nato Ivan Kranjc, Friderik Bračič in Danilo Dre-venšek podelili še dve priznanji in zahvalo. Priznanje za uspehe na kmetijskem področju je prejel Marjan Vidovič, za uspešno obrtniško dejavnost pa Martina Rogina, medtem ko je zahvala za društveno dejavnost pripadla Jaku Mlakarju, predsedniku TD Korant.
Za kulturno noto prireditve so letos poskrbeli ljudski pevci
in mladi harmonikar Blaž Ha-meršak, za obilico smeha pa člani gledališke skupine KD Franceta Prešerna Videm s kratkim humornim skečem pod naslovom Evropark (če kod še ne ve, zakaj ime Evropark, je bilo to zelo jasno povedano v nastopu; in sicer ime izvira iz dejstva, da tam kupci parkirajo veliko evrov ..., op. a.)
Osrednja slovesnost se je nato nadaljevala še dolgo v večer ob dobro založenih mizah in domači kapljici.
SM
krajevne siw»*nosL Pobrežje
Za obilo smeha med zbranimi so poskrbeli člani gledališke skupine iz Vidma s humornim skečem Evropark.
Prejemniki letošnjih priznanj in zahvale Marjan Vidovič, Martin Rogina in Jaka Mlakar skupaj z županom Friderikom Bračičem, predsednikom KS Pobrežje Ivanom Kranjcem in podpredsednikom Danilom Drevenškom.
Foto: SM
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje .
Prvič tudi turistični forum
Letošnje praznovanje 27. septembra - svetovnega dneva turizma bo v MO Ptuj izjemno bogato. Glavnina dogajanja bo potekala 25. septembra, na sam praznik turizma pa bodo v MO Ptuj prvič izvedli turistični forum mesta Ptuj, srečanje turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov, ki se bo pričel ob 18. uri v hotelu Mitra.
Forum naj bi postal stalnica dogajanja, povezana s svetovnim dnevom turizma, ki bo potekal vsako leto na drugi lokaciji. Nosilna tematika letošnjega praznovanja svetovnega dneva turizma je Turizem in biodiverziteta.
Svetovna turistična organizacija je priporočila, da naj bo rdeča nit letošnjega praznovanja tematika bio-diverziteta. Letošnji 27. september v ospredje postavlja spoštovanje konceptov trajnostnega razvoja. Turizem
je odvisen od zdravega naravnega okolja, s spoštovanjem kriterijev traj-nostnega razvoja lahko prispeva k njegovi ohranitvi. Slovenija se z več kot 22 tisoč živalskimi in rastlinskimi vrstami uvršča med naravno najbogatejše okolje v Evropi. Za ohranitev te bi-otske raznovrstnosti pa je nujen predpogoj - ohranitev čebel. Zato bodo v Slovenski turistični organizaciji ob letošnji tematiki svetovnega dneva turizma prisluhnili predstavitvam na temo vloge medu in čebelarstva v turistični ponudbi Slovenije. Prireditev na to temo bo 27. septembra v novem kongresnem centru v Laškem.
V	letošnji jeseni se bo že uveljavljenim promocijskim akcijam Naj kopališče in Naj smučišče ter Naj wellness pridružila še akcija Naj hotel. V Sloveniji je več kot 600 hotelov, ki jih Slovenci malo poznajo in zato tudi manj obiskujejo. Glavno besedo bodo tudi v tej akciji imeli gostje, ki bodo glasovali za svoj Naj hotel.
V	okviru osrednjega dogajanja ob svetovnem dnevu turizma bo 25.
septembra na Mestnem trgu potekal turistični bazar z bogato ponudbo na stojnicah, v kulturnem programu bodo nastopile ptujske osnovne in glasbene šole, ki se jim bosta pridružili tudi folklorni skupini ptujske bolnišnice in folklora iz Hrvaške. Turistično društvo Ptuj pa bo že po tradiciji podelili priznanja najboljšim v urejanju okolja. V podjetju Ptujske vedute bodo organizirali brezplačno vodenje po Ptuju za Ptujčane. Skupaj z MO Ptuj so izbrali vodenje na temo Ptuj skozi zgod-o-vino. Kot je povedala Sonja Kranjc Brlek, bo vodenje potekalo skozi zgodbe o mestu in njegovih meščanih v povezavi z vinom, vinsko trgovino, vinogradništvom. Na tej poti bodo lahko udeleženci spoznali bogato ptujsko vinsko podzemlje, ki ga mnogi, čeprav je zelo blizu, poznajo zelo malo. Na Ptuju bo 25. septembra potekala tudi proslava Turistične
zveze Slovenije in vrtcev - Turizem in vrtci. V prvem delu jo bodo izvedli na ptujskem gradu, s sprejemom v slavnostni dvorani ptujskega gradu, v drugem delu pa v telovadnici OŠ Ljudski vrt, kjer se bodo predstavili vrtci po regijah. Prvi se bodo predstavili otroci Vrtca Ptuj s predstavo pod naslovom Spoznavajmo Slovenijo.
Pravilnega odgovora na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, v katerem smo spraševali, kateri ptujski festivali se vključujejo v projekt EPK 2012 - Ptuj partner, nismo prejeli. Gre za festivale Musica Poetovionis, Art festival in festival Dnevi poezije in vina. Danes sprašujemo, katera ladjica vozi po Ptujskem jezeru in Dravi. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 24. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri trije ptujski festivali se vključujejo v projekt EPK - 2012?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Piše: Janez Jaklič • V Karibih (S.)
Belize
Kaj pravzaprav ime Belize točno pove, ne ve nihče. Nekateri pravijo, da je to spačeno ime za pirata Wallisa, ki se je tu klatil v 17. stoletju, drugi spet, da je to izpeljanka iz majevskih besed »belix« - kalna reka ali pa »be lixin« - pot na vzhod. Mesto so ustanovili drvarji leta 1638. To je majav sklop
lesenih stavb, ki so na različno dolgih kolih oddaljene od močvirnatih tal. Mesto razpolavlja reka Belize in pre-predajo številni kanali, do roba napolnjeni s kalno vodo. Ti kanali, katerih obrežja so domovanja številnih rakov, se trudijo, da bi ohranili mestno zemljo kolikor toliko suho. Zakrpane stene hiš in zarjavele pločevinaste strehe govorijo, da je mesto utrujeno od številnih viharjev, ki prihajajo z morske strani. Kljub vsemu pa ima
mesto, kot se za bivše angleške kolonije spodobi, stolp z uro, edini vrtljivi most v tem delu sveta in skoraj vse ambasade sveta, ki so se pač odločile, da se zadržijo na tem odmaknjenem koncu sveta. O provincialnosti mesta, celotne dežele, pripoveduje tudi dejstvo, da ne premore nobenega muzeja in da so vse dragocenosti izkopane v majevskih mestih ponovno varno spravljene pred turisti v trezorjih različnih bank. Kljub vsemu pa je mesto največje v deželi in nudi streho nad glavo četrtini vseh prebivalcev. To ni težko, ker deželo, ki premore dobrih dvatisoč kvadratnih kilometrov več kot Slovenija, naseljuje le 200000 ljudi. Belize je najredkeje naseljena država Srednje Amerike, saj prebiva na kvadratnem kilometru manj kot osem prebivalcev. Sestava teh je zelo pisana. Največ, približno 40 %, je črncev in kreolov, potomcev sužnjev in sezonskih delavcev, ki so prišli z Malih Antilov. Okoli 13 % je indijancev, zgodovinskih dedičev celotnega ozemlja. Posebnost v raznolikem prebivalstvu so karifi, potomci črncev in prvotnih indijancev in pa črni Karibi. Ti »črni indijanci«, ki so se zaradi različnih, nemalokrat krutih življenjskih okoliščin v 17. stoletju znašli na otoku Sv. Vincenc, so se srečali z otoškimi in-
Foto:JanezJaklič
Vrtljivi most je edini take vrste v tem delu sveta.
dijanci Karibi. Da so se obdržali v tujem okolju, so privzeli jezik in omiko indijancev. Kljub temu da so izvirali iz različnih delov Zahodne Afrike, so postali enotni. Zgodovina slaba mati jih je nato razselila po različnih krajih in državah Srednje Amerike. Preostali del prebivalstva so priseljeni Arabci,
Kitajci in Indijci. V majhno skupino belcev spadajo potomci priseljencev iz ZDA, Velike Britanije in menoniti iz Mehike, ki so nemškega rodu. Ti izstopajo zaradi svojih šeg in navad ter vztrajanja na izoliranem načinu življenja izpred stoletji.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Razvalalte se v Valens Augusta VKellnessu, priporočamo:
-TUI-NA masažo- »kraljica masaž«
-	KAKAO masaža- »masaža sreče«
-	PRIMUS masaža- masaža z glino
RAZVESELITE SVOJE NAJDRAŽJE Z DARILNIM BONOM Valens Aogusta Wellnessa

Grand Hotel Primus ****
Niste zadovollol s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi) Grand Hotel Primus i Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Ruča festival v Termah Ptui	Terme ptuj
Obiščite Buča vas in poiskusite kulinarične specialitete iz buč vsak dan v restavraciji Žila.

Mesto Belize
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
Mečarica
Širokokljuna mečarica je kot tun že iz starih časov izziv za vsakega ribiča. Od devetih vrst rib z mečem je prav ta vrsta tista, ki jo je najteže ujeti. V domovini ribolova na ameriški vzhodni obali jo ribiči, ki gredo specifično na to vrsto, ujamejo le izredno redko. Bolj pogoste so te mečari-ce na obalah južne Amerike, v Sredozemlju in na vzhodni afriški obali, sicer pa je bolj ali manj prisotna povsod. V Jadranu je vrsta dokaj pogosta in se v komercialne namene lovi le izjemoma. Pogosto lahko vidimo manjše in srednje velike mečarice iz vode na odprtem morju srednjega in južnega Jadrana. Zaradi večjih globin v južnem delu Jadrana jih je tam verjetno več.
Meso širokokljune mečari-ce je od vseh mečaric najbolj cenjeno, posebna specialite-ta je dimljena mečarica. Me-čarice so omenjene v rimskih in grških zapisih. Leta 350 pr. n. št. jo je Aristotel imenoval »širokokljuna«. Je edina predstavnica svojega rodu in je edina med mečaricami, ki se zaradi kvalitete svojega mesa komercialno izkorišča. Me-čarica je impozantna riba, ki doseže maksimalno težo tudi do 680 kg. Ima dolg in ploščat kljun, visoko in čvrsto hrbtno plavut, ki je po velikosti in obliki enaka zgornjemu delu repne. Pri plavanju tik pod površino jo spoznamo po hkrati vidnih obeh plavu-
tih, ki molita iz vode.
Glede na hranilno vrednost mečarica v 100 g živila vsebuje 20 g beljakovin, 4 g maščob, nič ogljikovih hidratov, od mineralnih snovi je bogat vir natrija. Glede na velikost same ribe, katere kose mesa lahko režemo na stea-ke, zrezke, fileje, nam ta riba omogoča obilico možnosti glede priprave. Meso je hkrati tudi dovolj čvrsto, da to omogoča. Meso mečarice se ujema z olivnim oljem, rožmarinom, paradižnikom, česnom, krompirjem, žajbljem in čebulo.
Meso mečarice po možnosti pred toplotno obdelavo mariniramo, s tem je meso pridobilo na sočnosti. Mari-niramo jo lahko v olivnem olju z rožmarinom in česnom, olivnem olju s čebulo ali drobnjakom, lahko pripravimo tudi marinado iz sojine omake. Okusno marinado lahko naredimo tudi iz vina, česna in rožmarina. V mari-nadi meso mečarice pustimo po možnosti vsaj eno uro.
Okus mesa mečarice najbolj zaznamo, če jo začinimo s soljo in poprom ter speče-mo fileje na olivnem olju, skupaj s prej omenjenimi zelišči na žaru ali v mrežasti ponvi. Okusne jedi dobimo tudi, če jo kuhamo. Pripravimo lahko različne polnjene zvitke. Fileje ali zrezke meča-rice začinimo, potresemo na rahlo z mletim rožmarinom,
V takem primeru pelje psa k veterinarju, kjer dobi injekcijo antibiotika in stanje se izboljša za nekaj časa. V zadnjem času se je kužek začel tudi s tačko drgniti po nosu, oziroma se z glavo drgniti ob tla, zid in podobno. Lastnika skrbi, saj se omenjena simptomatika dogaja pri njegovem psu vse pogosteje, slišal je, da lahko ima njegov pes gnoj nekje glavi, ki lahko pride do možganov in takrat lahko pes postane napadalen in nevaren.
Foto: Črtomir Goznik
Mečarica
na zrezek položimo rezino sira in zavijemo. Zvitke damo na manjši kos pomaščene folije in jih damo kuhat v vodo.
Če zvitke napolnimo z zelenjavo, kot so blanširani listi pora, gosta mešanica česna, drobnjaka in olivnega olja, nadev ne izhaja, jih lahko kuhamo brez folije, vodo, v kateri jih kuhamo, pa dodatno začinimo z vejico rožmarina, krhljem limone, lovorom, celim poprom, svežo zelenjavo. Tako kuhane ponudimo z masleno omako in kuhanim krompirjem.
Mečarico lahko pečemo tudi v pečici, pogosto jo pečemo z olivami, mlado čebulo in koprom. Pečeno meso mečarice se ujema tudi z rezinami pečenega paradižnika. Pri pečenju mečarice na žaru lahko okus izboljšamo tudi, če jo pečemo z maslom. Pečene fileje ali zrezke pogo-
sto ponudimo z rukolo, kar zagotovo pove, da se okus mesa mečarice enakovredno kosa z močnim okusom ru-kole.
Pri toplotni obdelavi meča-rice pazimo, da ta ni predolga, oziroma da po nepotrebnem ne podaljšujemo časa pečenja, dušenja ali kuhanja, saj postane meso po predolgi toplotni obdelavi pusto.
Okusne steake mečarice dobimo tudi, če jo na kose narezano dušimo skupaj z zelenjavo, lahko jo dušimo s čebulo, gobami in česnom, lahko čebuli dodamo paradižnik in nato dodamo začinjene steake mečarice in du-šimo tako dolgo, da se meso zmehča, lahko pa jo dušimo skupaj s porom in olivami. Ne glede na to, katero kombinacijo zelenjave izberemo, dobimo okusne in zdrave jedi.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Izcedek iz nosu pri psu
Gospod Marjan iz okolice Ptuja je lastnik 7 let starega psa mešanca, ki ima večkrat izcedek iz nosu, pri tem pogosto kiha in ima zlepljene nosnice. Izcedek postane včasih močno rumen, gnojen in takrat kuža tudi slabo je.
Ponavljajoč se izcedek iz nosu pri psih najpogosteje nakazuje na težave s sluznico nosu. V pismu gospoda Marjana manjka podatek, ali se pojavlja izcedek vedno iz ene nosnice ali iz obeh ali celo vsakič iz druge. Težava lahko nastaja tudi v obnosnih votlinah, sinusih. Sinusi so votline v glavi, ki komunicirajo z dihali, z nosom. Na steni sinusov je sluznica, ki lahko zaradi infekcije ali alergije nabrekne in v sinusih se začne nabirati tekočina. Ko se sinusna votlina napolni s tekočino, se le-ta prelije
v nosno votlino in izteče skozi nos na prosto. Pogosto pride do okužbe sinusov z bakterijami in iz nosu se začne izcejati rumen gnoj, ki je pogosto tudi neprijetnega vonja. Poln sinus gnoja je tudi boleč in žival si hoče pomagati tako, da se s tačko praska po nosu ali drgne z glavo ob tla, da si olajšala bolečino oz. neprijeten občutek v glavi.
Diagnostika omenjene težave je relativno enostavna. Razčistiti moramo, ali gre za obolenje sinusov ali za težavo s sluznico v nosni votlini. Z nazo-skopijo ugotovimo, ali ima naš pes mogoče tujek, npr. travno reso v nosu. Tanko cevko s kamero na koncu uvedemo v nosnice psa in pregledamo sluznico nosu in pri tem, če je potrebno, tudi odstranimo tujek iz nosu. Poseg se opravi v splošni anesteziji, saj je neprijeten in boleč za psa. Nujno potreben diagnostični pristop je tudi rentgensko slikanje glave, pri katerem zelo enostavno ugotovimo napolnjenost sinusnih votlin s tekočino, zadebe-lelost sluznice in najdemo lahko tudi novotvorbe v sinusnih votlinah. V primeru vnetja, še
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
posebej ponavljajočega se, je treba odvzeti vzorec izcedka za laboratorijsko preiskavo. Tako lahko ugotovimo povzročitelja vnetja, lahko so bakterije, lahko pa tudi glivice. Prav tako lahko v laboratoriju ugotovijo, katero zdravilo je učinkovito za uničenje povzročitelja, tako da je zdravljenje ozko usmerjeno in zelo učinkovito. Terapija poteka najprej z injekcijami, kasneje pa dajemo psu tabletke, po navadi dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, v primerih vnetij sinusov kar dolgo časovno obdobje. Pomembno je, da psa pripravimo, da zdravila res poje, ne pa da jih izpljune, ko pogledamo vstran. V takih primerih se nam obrestuje, če smo psa pravilno socializirali in lahko dalj časa trajajočo terapijo s tabletkami brez težav opravimo.
Gospodu Marjanu svetujem, da pelje svojega kužka v veterinarsko ambulanto, kjer bodo opravili določene diagnostične preiskave in tako ugotovili vzrok težavam pri njegovem kosmatinčku, s terapijo pa ga kasneje tudi pozdravili. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Kmetijska svetovalna služba
Priprave na trgatev
Smo v času, ko grozdje intenzivno dozoreva, vinogradniki pa so polni pričakovanja, to tudi spoznamo, če se peljemo po gričih Haloz in Slovenskih goric, kjer je že ta čas živahno. Zato je prav, da opozorimo na posebnosti letošnjega letnika, za katerega lahko pričakujemo, da bo problematičen zaradi ne preveč dobrih vremenskih razmer z veliko padavinami, še zlasti v jesenskem času.
Če primerjamo čas cvetenja vinske trte z ostalimi leti, je bilo letošnje cvetenje v poprečju za 10 dni zapoznelo, kar se odraža tudi v dozorevanju grozdja. Opazimo tudi neenakomerno dozorevanje jagod na posameznem grozdu, kar pomeni, da lahko pričakujemo višje kisline in nižje sladkorne stopnje. Tudi po podatkih spremljanja dozorevanja grozdja, ki ga opravljajo kmetijski svetovalci, kažejo višje kisline (od 0,8 do 1,2 g/l) ter nižje sladkorje (od 5 do 10 Oe°). Zaradi neenakomernega dozorevanja grozdja moramo biti pazljivi pri maceraciji (pacanje) drozge, saj lahko zaradi nedozorelosti pečk pričakujemo večje izločanje grobih taninov, ki so pri belih vinih nezaželeni.
Zaradi obilice padavin je v določenih nasadih prišlo do pokanja jagod (zlasti mladi nasadi in pretirano bujni). Pokanje jagod, pa je lahko posledica okužb od oidija, za katerega vemo, da je v letošnjem letu delal težave številnim vinogradnikom. V teh nasadih so načeloma močno prisotne ose, sršeni in mušice.
In še tretja težava, ki je posledica slabih vremenskih razmer, je zgodnji pojav botritisa, ki se v različnih nasadih razvija zelo različno od žlahtnega botritisa do suhe trohnobe in cika. Večje težave z botri-tisom so v nasadih, kjer so bila zanemarjena zelena dela, še zlasti odstranjevanje listov v coni grozdja in bujnih - pregnojenih vinogradih (letos se pozna vsaka opravljena ura zelenih del v vinogradu).
Opozoriti velja, da mnogi vinogradniki razmišljajo še o zaščiti vinske trte. Pri tem naj ne pozabijo na karenco in negativne vplive ostankov fitofarmacevtskih pripravkov na potek fermentacije. Torej aplikacije več ne priporočamo, smiselno je razmišljati o podbiru.
Zaradi omenjenih težav bo treba v letošnjem letu trgati izključno selektivno in tehnologijo predelave prilagoditi zdravstvenemu stanju grozdja in dozorelosti. Nekaj priporočil za letošnjo trgatev:
-kakovost grozdja določamo glede na zdravstveno stanje grozdja, količino pridelka, vsebnost sladkorjev, vsebnost kislin in razmerje le-teh, vsebnost primarnih arom in zrelost pečk;
-čas trgatve določimo glede na zdravstveno stanje grozdja in zaželene cilje kakovosti vina;
-za maceracijo se odločimo le v primeru zdravega grozdja in možnosti hlajenja drozge;
-aromatične sorte trgamo zjutraj, ko je temperatura grozdja nizka, na ta način zmanjšamo potrebe po hlajenju drozge in ohranjamo aromatski potencial;
-pri popolnoma zdravem grozdju uporabljajmo minimalne količine enoloških sredstev, tudi žvepla;
-pri nezdravem grozdju je potreba po večjih količinah enoloških sredstev, tako za čiščenje kot za žveplanje;
-priporočamo uporabo suhega leda v smislu preprečevanja oksi-dacije mošta pri predelavi grozdja;
-pri trgatvi bodimo čim bolj pedantni; tudi če nas povabijo v trgatev, upoštevajmo navodila pridelovalcev, saj so se vso leto trudili v vinogradu; -pazimo na higieno opreme pri trgatvi; -pravočasno pripravimo vinsko posodo in opremo v kleti; -predelava grozdja naj bo čim hitrejša, pri stiskanju grozdja ne pretiravamo s tlaki in ločujemo prešanec od ostalega mošta, saj je ta načeloma oksidiran in prisotnih je več grobih taninastih snovi, kar zahteva uporabo večje količine enoloških sredstev;
-pri podbiru bo smiselna korekcija kisline, priporočamo že v moštu. Za korekcijo kisline se odločimo samo na osnovi analize in ne na pamet;
-v letošnjem letu absolutno priporočamo razsluževanje mošta; -pri izbiri kvasovk upoštevajmo vse lastnosti od kinetike fermentacije, formiranje aromatskih snovi, temperature fermentacije do potreb po hranilnih snoveh;
-pri zaustavljanju fermentacije (vrenja) uporabljamo kvasovke z manjšo kinetiko vrenja.
Vinogradnikom želimo bolj naklonjeno jesen z več sonca, da bo grozdje kvalitetnejše dozorelo. V prihodnjem nasvetu za vinogradnike pa o negi mladega vina in pomenu vinskih droži.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem?um«£W jj
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * « jj
nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke:
PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH:
hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI!
AKCIJA:
s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalnil
Astrolog Tadej svetuje
9. avgust - Miran Kekec, Nova vas 43 a, Markovci; Leonida Kovačič, Juršinci 43; Marina Tancoš, Slavšina 29; Zvonko Letonja, Ulica 5. prekomorske 19, Ptuj; Tatjana Keres, Borovci 9; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2 a, Ptuj; Aleš Mori, Ulica 25. maja 19, Ptuj; Igor Ritonja, Spodnja Polskava 202 a; Miran Serec, Velika Nedelja 36; Matilda Tili, Kicar 48; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Srečko Baklan, Spodnje Jablane 16; Marko Dovečar, Šardinje 7; Milica Markotic, Rimska ploščad 22, Ptuj; Janez Kiseljak, Gerečja vas 112; Herman Prejac, Sveti Tomaž 35 b; Marija Kovačič, Juršinci 43; Boštjan Bedenik, Čermožiše 78; Marijan Sok, Sodinci 21 a; Viktor Jus, Žetale 74; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Miran Šic, Rogaška cesta 36, Ptuj; Vladimir Borko, Obrež 61; Roman Šošta-rič, Kukava 7; Janez Toplak, Gabrc 3, Sveti Jurij ob Ščavnici; Jožef Rubin, Jastrebci 34; Dušan Marin, Podgorci 78; Franc Vi-dovič, Mezgovci 51 a; Marijan Milinovic, Cirkovce 49 a; Kristina Vidovič, Mezgovci 51 a; Marjan Cvetko, Brstje 25. 12. avgust - Drago Škvorc, Godeninci 28 a; Ivan Anušek, Kog 75; Jožef Horvat, Cvetkovci 42; Danica Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Marko Horvat, Obrež 17; Cvetka Horvat, Obrež 17; Franc Bom-bek, Cvetkovci 108; Angela Caf, Kog 75; Janko Prapotnik, Breg 5, Ormož; Rajko Fajt, Ulica Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Marija Žmauc, Dragovič 9; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Renata Majer, Bukovci 115; Marta Schonwetter, K potoku 8, Spodnji Duplek; Darko Žnidarič, Gorišnica 40 b; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Rudolf Jer-nejšek, Stoperce 52; Jožica Zelenko Flaj-šman, Janežovski Vrh 14; Ivan Rajšp, Apače 290; Ljubica Krišto, Selska cesta 11, Ptuj; Janko Peteršič, Dornava 76 a; Lidija Lozinšek, Gorišnica 56 a; Darinka Kokol, Gruškovec 31; Jurij Cvitanič, Gorišnica 62; Nevenka Cvetko, Formin 32 a; Aleš Zamuda, Formin 58; Viktor Mlakar, Tržec 31 a; Jožef Kokot, Mezgovci ob Pesnici 6; Ivan Žunkvoič, Vinarski trg 7, Ptuj; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d; Vinko Kokol, Dornava 1 a; Marjan Kokot, Majšperk 32; Štefan Bukovič, Rabelčja vas 16, Ptuj; Vida Kovačec, Formin 4 a; Sergej Cvikl, Poljska cesta 43 b, Ptuj; Anamarija Jernejšek, Stoperce 52; Vladimir Štagar, Zamušani 22 a; Jožef Šprah, Pobrežje 27; Mateja Verho-všek, Lancova vas 89 b; Danilo Beranič, Pleterje 31 a; Klavdija Beber, Slovenja vas 59; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Jožica Pre-dikaka, Kicar 77; Drago Galinec, Pobrežje 136 a; Marjeta Kaisersberger, Gorišnica 56 b; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31 a. 16. avgust - Olga Plohl, Rucmanci 48; Andrej Žuran, Mihovci 76; Milan Plohl, Rucmanci 48; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10 a; Saša Gajser, Cirkovce 60 e; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Rudolf Muhič, Formin 40; Branko Rojko, Grajenščak 28; Sašo Novak, Cirkovce 49 a; Milena Belšak, Gorišnica 58; Vladimir Zamuda, Formin 27; Anton Valentan, Starošince 13; Suzana Nuč, Podvine 17, Planina; Mitja Kovačič, Orešje 100, Ptuj; Bernard Kotnik, Stražgojnca 25; Drago Živič, Sodnice 16, Ptuj; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Hermina Zajc, Mihovce 54 a; Brigita Draškovič, Cankarjeva ulica 2, Ptuj; Marija Belšak, Gorišnica 58; Matej Perkovič, Starošince 28; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5; Biserka Selak, Videm pri Ptuju 7 b; Mitja Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5; Franc Paj, Pongerce 4; Oksana Gorvat, Placar 54, Destrnik; Franc Trčko, Cirkovce 59 a; Ana Kmetec, Cirkovce 1 c; Jožica Kancler, Njiverce vas 11; Vlado Krajnc, Spodnji Velovlek 26; Branko Mli-narič, Štuki 35; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Milan Šegula, Podvinci 91 a; Stanko Lah, Pongrce 15; Silvo Strelec, Prvenci 9; Anton Strmšek, Zgornje Jablane 28; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Stanka Lah, Pongrce 15; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Franček Trčko, Šikole 3; Vinko Baklan, Zgornje Jablane 30; Danilo Jevšo-var, Šikole 64 a; Terezija Krajnc, Spodnji Velovlak 26; Janko Erker, Spodnja Polska-va 209; Boštjan Sagadin, Gerečja vas 61; Tadej Strmšek, Zgornje Jablane 28; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2 b; Milena Kočevar, Ulica 25. maja 5, Ptuj; Karmen Muhič, Formin 40; Branko Mlakar, Šikole 78; Janez Bombek, Ulica Nikole Tesla 21, Kidričevo; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Matej Ple-teršek, Mihovce 20; Jože Novak, Cirkovce 61 b; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Anton Oman, Mihovce 3; Jože Gerečnik, Stražgojnca 44; Stanko Zajc, Mihovce 54 a.
Šifra: Žalostne misli
Vprašanje: Spoštovani astrolog, mnogokrat razmišljam negativno. Kako naj si pomagam?
Odgovor: Simbolika življenja je lahko perut bele golobice - kar pomeni, da je nežno in čudežno. Vsak pride do tega, da se zgodi, tako slabo kot dobro. Dokler je človek močan, lahko prinese svežo energijo in pozablja na stvari. Problem negativnega mišljenja je večplasten in v sebi skriva določeno nemoč, jezo in željo po maščevanju. Misli ne pridejo same po sebi, ampak so splet določenih dogodkov. Bistvo je, da bi morali znati odpuščati in slabo pozabiti. Ko se človek ukvarja z določenim problemom, ga mora analizirati in potem pozabiti. V vašem primeru je dejstvo, da imate veliko časa in s tem tudi bujno domišljijo. Preprosto stvari ne želite spremeniti in jih tako na nezaveden način prelagate iz kupčka na kupček. V vašem življenju so tudi ljudje, ki vas lahko osrečijo in izpolnijo. Vaša naloga je, da se nekoliko bolj potrudite in pokažete pravo voljo. Kajti le tako lahko najdete moč in energijo. Pomembno bo, da se boste znali na pravilen način motivirati in stvari
Največkrat je to strah. Mnogi bodo rekli, da jih ni strah teme, biti sam doma, da nimajo strahov. Najbolj skriti strahovi, ki so najgloblje v nas, so različne zaskrbljenosti ... Skrbi nas, kakšno bo vreme, kaj bodo rekli sosedi, kako bo v službi, kako se bo odvila tekma, kakšno oceno bo dobil otrok. Te drobne zaskrbljenosti so prisotne vsak trenutek, v vseh naših mislih. Tako vsakdanje so nam, da se jih sploh več ne zavedamo. Mislimo si, saj nekaj pa moraš skrbeti. Ko nastopijo kakšne težave, pa se naše zaskrbljenosti seveda tudi povečajo, takrat so pa to že resne skrbi.
Spomnimo se, kakšni so otroci, morda pri treh letih. Takrat se igrajo, brezskrbno uživajo v tistem, kar ta trenutek počnejo. Ne obremenjujejo se s tem, kaj so včeraj delali, kaj so naredili narobe, kaj prav. Niti jih ne briga, kaj bo jutri. Ko jedo, delajo to z užitkom, ko se igrajo, prav tako, ko gredo ven, na sprehod, se sprehajajo in po glavi se jim ne podijo druge misli. Starši pa jim govorimo: pazi, da ne boš padel, pazi, da ne boš kaj naredil narobe. Če nas ne bi poslušali, bi se še naprej brezskrbno igrali, ko pa zaslišijo zaskrbljen glas odraslega, se ustavijo in mislijo, da
postaviti na svoje mesto. Zdi se, da imate v svojem stanovanju veliko zadev, ki vas odvračajo od bistva. Nujno bo, da boste narediti selekcijo in tako ugotovili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne. Sami si morate postaviti pravila igra. Pozabite na tiste stvari, ki so bile slabe in na katere ne morete vplivati. Koristne učinke ima sproščanje v naravi in da uvi-dite svetle strani. V vsakem človeku je tako temno kot svetlo in od slehernega posameznika je odvisno, kaj se bo odločil in kaj bo vzel za svoje. Tisti, ki se odloči za svetlobo, vedno najde duhovno podporo in brezpogojno obilje. Včasih se stvari zgodijo drugače, kot bi si želeli ali pričakovali. Blagodejno je, da se znate sprostiti in da najdete v sebi moč. V Pandorini skrinjici so vsi zakladi odšli - ostalo je upanje, vsak, ki ga išče, ga lahko najde. In ravno tega vam primanjkuje, kajti ko dobite zavest o tem, da je
so naredili kaj narobe, čeprav jih odrasli samo opozarjajo na tisto, kar bi se lahko zgodilo. In tako počasi vcepljamo v nežne otroške neobremenjene dušice senco strahu pred neznanim, pred tistim, kar bi se lahko zgodilo, če se bo sploh zgodilo. Nato dan za dnem, bolj se starši bojijo življenja, ki ga ne morejo obvladovati, bolj povzdigajo glas nad svojimi otroci, da se tudi njim ne bi kaj zgodilo. Tako otroci rastejo v nenehnem strahu, skrbjo, kaj vse bi se lahko zgodilo. Žalostno je to, da se tega starši sploh ne zavedajo in mislijo, da delajo najboljše za svojega otroka, saj s tem, ko jih skrbi zanje, jim dajejo vedeti, da jih imajo radi. Pa je ravno obratno. Bolj brezskrbno se bodo igrali, bolje bodo razvijali svojo kreativnost.
Ko gredo v osnovno šolo, pa jim že damo toliko napotkov, ker tam je vse grozno in joj. Potem pa se čudimo, zakaj naši otroci ne gredo radi v šolo. Kaj pa govorijo starši otrokom, ko gredo k zobozdravnikom -kako je njih bolel zob, kaj vse so jim delali. Če ne boš priden, ti bo zdravnik dal injekcijo in še mnogo primerov bi lahko naštevali. Tako je v našega otroka že od rane mladosti
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
v življenju na svoj način vse dobro, se bodo stvari korak za korakom uredile. Temne misli bodo odšle in življenje bo postalo zelo prijetno in harmonično. Srečno!
Šifra: Rozi
Vprašanje: V letošnjem letu se mi obeta daljša pot v tujino, pa me zanima, ali bo ta pot vplivala na moje življenje na daljši rok v pozitivnem ali negativnem smislu, predvsem na ljubezen in kariero.
Vaše vprašanje je zavito v tančico skrivnosti, saj se pravega odgovora bojite in si pred realnostjo zatiskate oči. Premalo se zavedate dejstva, da ste sami tisti, ki si zatiskate oči pred seboj in nočete sprejeti odgovornosti. Čeprav se kažete svetu kot odgovorna oseba, ste v sebi razdvojeni in vas najedajo
vcepljeno mnogo negativizma, strahov, ki mnogokrat sploh niso upravičeni, saj nikoli ne moremo z gotovostjo reči, kaj se bo zgodilo. Če se je nekaj zgodilo našim sorodnikom ali znancem, to še ne pomeni, da se bo nam ali našim otrokom. Če pa bomo to imeli nenehno v mislih, se obremenjevali s takšnimi skrbmi, potem pa se res lahko kaj takšnega zgodi.
Iz našega otroštva smo prinesli mnogo skrbi, ki se jih ne znamo rešiti, potem pa te skrbi prenašamo naprej, v naše okolje, med prijatelje in otroke. Kako se potem rešiti nečesa, kar je že tako dolgo z nami, da se istoveti z nami, z našim značajem, da mislimo, da je to del nas? Zaskrbljenost je miselnost, ki je v Slovencih zelo trdno zakoreninjena, posebej tudi zaradi druge svetovne vojne, takrat, ko so ljudje živeli v resničnem pomanjkanju in nekateri se dolgo niso mogli navaditi na drugačno življenje, zato so te skrbi prelagali na otroke - to je naša dediščina ...Vendar so sedaj drugi časi, in če želimo živeti v današnjem času, se moramo rešiti starih skrbi in zaživeti na novo. Kako se rešiti zaskrbljenosti in različnih strahov, ki razjedajo naše misli? V vsakem dnevu moramo delati
močni dvomi.
Želite vedeti vse, toda vsi odgovori vam ne morejo biti dani, včasih je dobro, da se prepustite, da zaupate in da verujete v to, da je vse dobro. Povezani ste v kolektivno zavest in imate tudi določena znanja, ki so vam v pomoč. Toda zdi se, da ravno ta znanja spijo in da nočete o njih nič slišati. Seveda pa je to pomemben vidik in verjemite mi, ko boste verjeli vase in sledili po notranjih semaforjih, uvidite tudi table in smeri prave poti. Pot v tujino je spodbudna in vas bo veliko naučila. Težko pa je reči, da boste na njej ravno zadovoljni, kajti imate svoja pričakovanja, ki pa se bodo morda razblinila. Vendarle pa je to kot blagoslov, saj vas ravno življenje uči, da je vredno živeti, se truditi in ustvarjati. Nekaj več previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja in na osebni ravni. Kajti radi gledate na svet okoli sebe skozi rožnata očala. Tudi sam zvesto zagovarjam stališče, kolikor daš, toliko imaš. Nujno pa je, da pred tem izpol-
in misliti samo tisto, kar je primerno za tisti dan. Kaj danes potrebujem, kaj lahko danes naredim, da izboljšam sebe, svoje življenje. S skrbmi smo v preteklosti, saj premišljamo, kaj se nam je zgodilo in zakaj. Pa saj tega, kar je bilo, ne moremo spremeniti, zakaj se potlej s tem obremenjujemo. Če smo z mislimi v preteklosti, ne moremo tega, kar nam je namenjeno za danes, kvalitetno narediti. Kaj pa bo jutri? Spet ena skrb več. Jutri bomo naredili tisto, kar bo primerno za jutri. Ne razmišljajmo in ne belimo si glave s tem, kaj bo jutri. Saj jutri je novi dan in ta dan je lahko nov začetek, lahko pa samo prenašamo tisto, česar nismo storili danes, na jutri in jutri ne bomo storili tistega, kar je bilo namenjeno. Tako po nepotrebnem izgubljamo dneve, mesece. V skrbeh na to, kaj se bo zgodilo. Mnogo bolezni nas doleti zaradi zaskrbljenosti - želodčne bolezni, bolezni živčevja, glavoboli ... Bolj neobremenjeno bomo živeli, boljše stvari se nam bodo v življenju dogajale. Poskusimo en dan živeti kot otroci, ki jih nič ne obremenjuje, samo delajmo tisto, kar lahko v tistem trenutku storimo. Prešerno se nasmejimo sebi in svojim na-
nite zakon svobodne volje in da pomagate pod pogojem, da vas nekdo za pomoč zaprosi. Sami pa presodite, ali je je vreden ali ne. Kajti če pri tem zgubljate energijo in se ukvarjate z nepomembnimi detajli, pridete težje na cilj in utrujeni. Menim, da se bo prav vse odvijalo v pozitivnem smislu in to bo dokazal čas, tedaj pa vprašanje, če boste še hranili ta zapis. Od tujine ne pričakujte ničesar, ampak se prepustite, tako lažje dobite tisto, kar iščete. Val pozitivne energije pa se širi in počasi, korak za korakom, dobiva nek veljavo. Glede ljubezni pa se bolj varujte pozitivnega gledanja in naredite red - princa na belem konju ne bo. Sami pa ne boste, najdite tisto srednjo pot, ki ste jo sposobni in si jo zaslužite. Vse pa bo dobro, je vedno bilo in vedno bo. Pogumno stopite naprej in nevidna roka zaščite vas ne bo nikoli spustila iz objema ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
pakam. Saj, to je bil samo preizkus, če se še znamo igrati, če se lahko nasmejimo sebi tako, kot smo se včasih v kakšni igri. Lahko se nasmejimo otrokom in se odločimo, da jim več ne bomo vcepljali svojih strahov. Zakaj pa bi oni morali prenašati naše strahove? Zakaj bi jih naredili žrtve zaskrbljenosti? Prenehajmo s svojim početjem, začnimo opazovati - kdaj se bolje počutimo - takrat, ko nas skrbi za kaj, ali tedaj, ko se nasmejemo in rečemo - ne, meni to ni potrebno. Če se bomo mi bolje počutili, kako bolje se bodo šele naši otroci, ko se bomo z njimi spet igrali neobremenjeno, kot si zaslužijo? Saj nimamo otrok za to, da bi jih obremenjevali, temveč za to, da jim damo svojo ljubezen ter da jih čim bolj pozitivno, z radostjo pripravimo na njihovo življenje, ki pa bo prav tako delno odraz našega življenja, saj so živeli z nami in spremljali naša dejanja, jih posnemali.
Zadihajmo s polnimi pljuči in ODVRZIMO SKRBI - NE POTREBUJEMO JIH. Zamislite si poln koš odpadkov, ki se vam leta nalagajo v kuhinji. Tega si nihče ne želi. Zakaj pa imamo potem iste skrbi v sebi toliko let? To so prav tako odpadki, ki nas psihično najedajo in nam ne dovolijo spati ... Odvrzite jih! Pripravite prostor za nove, lepše stvari!
Če sami ne zmorete izprazniti koša odpadkov, ki se je nalagal mnogo let, nas pokličite in skupaj bomo lažje uspeli.
Milena De Viktory, Društvo Feniks - kvaliteta življenja, 051413 354
Svetovanje za vas ... za vse nas
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Rešimo se strahov, zaskrbljenosti
Za svoje telesno dobro počutje smo poskrbeli, redno se rekreiramo, hodimo v naravo, se družimo s podobno mislečimi ljudmi. Pa še vedno imamo občutek, da nekaj ni v redu, da se ne počutimo tako, kot bi želeli. Kaj nam preprečuje, da bi bili resnično srečni, neobremenjeni?
Slo POP novice
Letošnja Slovenska popevka bo to nedeljo potekala v studiu 1 Televizije Slovenija, na njej pa se bo predstavilo 12 izvajalcev. Voditeljica Slovenske popevke 2010 bo Miša Molk. Vseh 12 izvajalcev bo nastopilo ob spremljavi velikega revijskega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Roka Goloba, Patrika Grebla in Lojzeta Kranjčana.
»V dodatni program letošnje prireditve bomo vključili obe zmagovalni skladbi minulega leta (Anika Horvat s skladbo Samo ti in Prifarski muzikanti s skladbo Tisti nekdo) ter pripravili 15-minutniprogram, ki bo namenjen glasbi kot taki. V ta namen bo Lojze Krajnčanpripravil aranžma znanih, prepoznavnih skladb slovenske popevke s posameznimi instrumenti in sekcijami,« so pred nedeljskim festivalom zapisali organizatorji v družbi RTV Slovenija.
:k-k-k
Zasedba Soul Activation, kije lani povsem navdušila slovensko publiko s štirimi razprodanimi koncerti, se te dni predstavlja z novim singlom Love love love. Gre za eno izmed odličnih pesmi z omenjene koncertne turneje z RTVBigbandom.
»Pesem Love love love sem uglasbil in zaranžiral, potem ko sem prebral besedilo od naše dobre avstralske prijateljice in glasbenice Cherie Lucas. Ker mi je bilo besedilo takoj všeč - It's a four letter word, makes you fly like a bird - sem pesem z velikim veseljem in precej hitro tudi uglasbil,« se nastanka pesmi spominja vsestranski Rok, ki se je pred kratkim s skupino ponovno potepal po Los Angelesu.
Začeli so namreč že pripravljati naslednji album in tako so v studiu tokrat snemali novo pesem in videospot z naslovom Yes I am. »S Soul Activation smo imeli pestro studijsko snemanje, za video smo si privoščili kar Los Angeles in Pasadeno z okolico (vozili smo se z vintage Cadillacom), nekaj kadrov pa smo posneli kar med samim procesom snemanja vokalov v studiu.«
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NUŠKA DRAŠČEK - VZEL SI MI SRCE 9. ROCK PARTYZANI IN JANEZ ZMAZEK - PRIJATU STARI ! ANJARUPEL - NISI MOJ
7. POP DESIGN - SRCE IZ CREPINJ 6. GAŠPER RIFELJ - NEKDO DRUG 5. OMAR NABER - PROTI SONCU 4. MI2 - ČAKAL SEM TE KO KRETEN 3. FLIRRT - U VULKANU 2. ALYA - TU IN ZDAJ 1. APRIL - NE BI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Disko disko z Nevember1
Zasedba Nevember1 je letos zakorakala na slovensko glasbeno prizorišče s singlom Halo in takoj zatem še s prvencem Himne, hvalnice, molitve, cifre, vojaki in disko. Odigrali so nekaj predstavitvenih koncertov, potem pa dobili izjemno priložnost, da igrajo na Poljskem.
Sodelovali so na festivalu Polish Woodstock, ki je avgusta potekal na meji med Nemčijo in Poljsko. Festivala se je udeležilo 450.000 ljudi in tako je bila to res edinstvena priložnost za predstavitev mladega slovenskega benda, ki sicer prihaja iz različnih koncev Slovenije. Ne-vemberl so igrali na enem od alternativnih odrov. »Priznamo, da je že sam nastop na takšnem festivalu za nas velika stvar in navdušeni smo bili kot otroci v novem peskovniku. Poljska publika je krdelo norcev! Norija se začne, še preden prideš na oder, ko te napovejo in slišijo, da si iz tujine. Največji izziv je bil seveda jezik. Naša besedila so izključno slovenska, presenečeni pa smo bili tudi nad dejstvom, da zelo malo Poljakov razume angleško. Ampak glasba je očitno res jezik zase in vsi ga razumemo. Ker smo mlad bend in nas tudi doma še
ne pozna veliko ljudi, nam je bilo zanimivo videti tisoče ljudi, ki sploh še niso nikoli slišali za nas, skakati in se z nami dreti Halo!« pripovedujejo člani zasedbe o novi glasbeni izkušnji.
»Z nami je bil tudi Dejan Ba-
bosek - Babo, videoproducent, in tako bomo za naslednji sin-gel naredili koncertni video z utrinki z nekaterih koncertov in drugih dogodkov tega poletja. Organizator je bil nad našim koncertom navdušen
in začeli smo pogovore o nastopu na glavnem odru naslednje leto. Obenem smo dobili povabila za še nekaj poletnih festivalov v tujini za naslednje poletje, tako da se zelo veselimo nadaljnjega dela. Generalni vtis - zelo smo zadovoljni, dobili smo dober zagon za preostanek koncertne sezone,« je povedal vodja zasedbe in pevec Primož P Ram Siter.
Nevemberl pa tudi po prihodu domov ne bodo počivali. Te dni predstavljajo novi singel Disko disko, do konca septembra pa poleg promocije nove pesmi sledijo tudi koncerti.
MZ
Nevemberl
Foto: Uroš Colja
Filmski kotiček
Mačeta
Vsebina: Skrivnostni Mehi-čan s pomenljivim nadimkom Mačeta je ameriški agent, ki hoče razkrinkrati kralja mamil Torreza, a vse kar doseže je to, da mu Torrez pred očmi kruto pobije ženo in hčerko. Maščevanje? Niti ne. Tri leta kasneje je Mačeta ilegalni priseljenec v ZDA, ki se iz dneva v dan prebija s priložnostnimi deli. V sebi je mrtev, toda le do trenutka, ko ga svetovalec lokalnega senatorja najame, da bi tega senatorja ubil. Vse skupaj pa je dvojna, trojna in štirikratna igra s pomočjo katere bi bil se-
Machette
Igrajo: Danny Trejo, Michelle Rodriguez, Jessica Alba, Robert De Niro, Lindsay Lohan, Steven Segal
Scenarij: Robert in Alvaro Rodriguez
Režija: Robert Rodriguez in Ethan Maniquis Žanr: akcijski Dolžina: 94 minut Leto: 2010 Država: ZDA
nator ponovno izvoljen, Mačeta pa žrtveno jagnje. Seveda pa se načrt ne bo odvil tako, kajti ko Mačeta v roko zopet vzame svojo mačeto, se pravi žur šele dobro začne ...
Robert Rodriguez se še vedno obnaša, kot da je bil njegov in Tarantinov eksperimentalni pohod v eksploatacijske poceni akcionerje iz sedemdesetih velika filmska uspešnica. Toda spomnimo se, Grindhouse (ki je bil pri nas razdeljen na dva filma, Smrtno varen in Planet terorja), je finančno pogorel na celi črti, ker ga današnje kino občinstvo enostavno ni dojelo. Med obema filmoma Grindhousa se je zvrtelo pet lažnih napovednikov za filme, ki ne obstajajo, toda do danes je Rodriguez na osnovi enega od njih resnično posnel dolgome-tražni film.
Kljub temu da je tudi Mačeta narejen v enakem slogu (vključno z učinkom spraskane slike in slabega zvoka), pa je struktura zgodbe veliko bolj zapletena, kot je slutiti v zgornji obnovi. Slikovitih likov in njihovih barvitih zgodb je veliko, kar je sicer dobrodošlo, toliko bolj, ker česa takšnega nismo pričakovali, toda morda jih je le kanček preveč, saj film tam
nekje na polovici zaradi preveč govorjenja trpi zaradi prepočasne ritmike. Na srečo se do konca filma pobere, medtem ko je zadnji del filma zaradi zlivanja vseh likov in zgodb v eno že pravi teater absurda.
Mačeta je sicer retro (in morda celo meta) film, a vseeno deluje dovolj sodobno, da je pravi užitek za ogled. Toda pozor, nasilje je v filmu zelo pretirano, a večinoma ne do te meje, da bi postalo absurdno in smešno. Le tu in tam občasno nalašč preide v komiko, ki spominja na mešanico ogromnih količin krvi in gegov Busterja Keatona. Takšna formula seveda deluje, a ni primerna za vse želodce. Rodriguez tudi tokrat ni mogel
mimo samega sebe, zato je film poln neverjetno lepih deklet, ki rade poprimejo za strojnico in pokosijo na tone zlobnežev.
Film Mačeta je torej bolj film za sladokusce in tiste, ki jim je ta žanr všeč. Morda bo kakšni mladi duši odprl nov svet in ji pokazal, da poleg neskončnih romanc in komedij obstajajo še sijajni subverzivni kontra-filmi. Kljub svoji zadani plitkosti in načrtovani premočrtnosti pa film premore še precej močno družbeno sporočilo, ki pa je morda le podano na kanček preveč očiten način, vsekakor pa je film zelo prijetna poživitev naše trenutne kino ponudbe.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: ARGUEDAS = bolivijski pisatelj, zgodovinar in politik (Alcides, 1879-1946), BENTONIT = glinena usedlina, CAU = francoski pisatelj, Sartrov tajnik (Jean, 1925-1993), GATINA = mašilo, tesnilo, PROZIMEC = staro ime za mesec december, RAUSE = litovska šahovska velemojstrica (Olita, 1962-), SHARP = ameriški admiral (Ulysses, 1906-2001), STORIA = model Renaulta clio, TEREK = reka ob vznožju Kavkaza.
■sepo 'eue|\| '>jajai 'epj]
'>jS!]o 'euois 'pupe|/\| 'o^eiu opuepo 'aujj 'ojuejo 'e|n| '>jeo 'neo 'ezojo|>j 'e^ey 'qq 'ejod 'e^as 'eu^e? 'j3|?ujv 'asney e^o 'e>jueode|s 'eue^eje^ 'nuoiuaq 'sop 'euaiv 'Jauay 'djeijs :0NAVH000A '9>|ubz!j>| 8) A9i!say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 18. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNE-VA.13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 19. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkari-je (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 20. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahber-ger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). TOREK, 21. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10
Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA: LOKALNE VOLITVE 2010. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Murski val).
SREDA, 22. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
ČETRTEK, 23. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: LOKALNE VOLITVE 2010. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 LOKALNE VOLITVE 2010.19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PETEK, 24. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Napredovali boste skozi delo In delavne obveznosti. Odločna In temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte.
Sn BIK
Življenje bo tisto, ki vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali In preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Koristno bodo delovale športne aktivnosti. Ljubezen: veliko romantike.
DVOJČKA
Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti In tako reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. V primeru kakšne zabave boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki.
RAK
Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici In premagali določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih najdete v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca.
LEV
■Tj Potreba po čustveni In gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila In elana. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado.
DEVICA
Delavne obveznosti vam bodo pomagale pri ozaveščanju notranjih strahov In omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. Ne pozabite se sproščati.
TEHTNICA
Odgovorno in marljivo boste stopali po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristili. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče.
ŠKORPIJON
Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji in da uvidite, kaj vam je blizu in kaj ne. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha.
STRELEC
Adrenalinski izzivi prinašajo neko novost in nove poglede. Tako boste znali uživati In kljub povečanemu delu najdete navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi, nevezani imajo možnost Amorjeve puščice.
KOZOROG
Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike In nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke.
VODNAR
Teden, ki je pred vami, bo močno zaznamovan po partnerski ljubezni In povečani harmoniji. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni in se ne držite zastarelih prepričanj.
RIBI
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tisti predstavniki, ki se bodo znali poslušati In slediti svoji intuiciji - bodo z eno besedo cveteli. Uvideti je povečano harmonijo, skladnost in romantiko. Glasba bo tista, ki vam bo koristila. Seveda si vnaprej postavite meje in bodite prožni za učenje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Soočenja županskih kandidatov na Radiu Ptuj.
Od 21. septembra naprej. V studiu bomo soočili kandidatke in kandidate iz občin v Sp. Podravju in večjih središč izven tega območja.
Predstavljamo vam... • Blaž Vidovič - mladi glasbenik
»Queen so zakon!«
20. avgusta smo lahko v Muzikafeju na Ptuju ujeli koncert mladega in nadebudnega glasbenika Blaža Vidoviča. Občinstvu se je predstavil s samosvojimi priredbami britanske rockov-ske skupine Queen. Danes mladostnik, je pred nekaj leti kot kratkohlačnik očaral s pogumnim in samozavestnim nastopom, pod okriljem ptujskega Big Banda. Njegov čisti otroški glas je z izvedbo New York New York odmeval po mestnih ulicah in požel bučen aplavz.
Danes je Blaž odraščajoči mladostnik, ki si gradi svoj glasbeni okus in se pogumno predstavlja z avtorskimi priredbami. Njegov suveren nastop Tribute to Queen je zbudil našo radovednost, zato smo pokukali v družinske skrivnosti, da bi našli izvir navdušenja do glasbe, ki jo je pri Blažu čutiti ob vsaki vibraciji.
Blaž Vidovič je takšen kot vsi mladostniki, v septembru je sedel med šolske klopi. V prostem času rad igra video igrice, nad čemer starši negodujejo, in posluša dobro glasbo. Velikokrat pa je iz njegove otroške sobe slišati zvok bas in električne kitare, ki je njegova velika ljubezen. Prisega na rock glasbo, zadnji dve leti pa je na novo odkril čar glasbene skupine Queen. »Vsak izmed izvajalcev ima svojo zgodbo in vsak je nekaj posebnega, to te prevzame«, pravi o svojih vzornikih.
Kuhalnica za mikrofon in lonci kot instrument
Glasba ga je prevzela že v otroštvu. Ves čas je pel na ku-halnico in iz različnih predmetov izvabljal zvoke, ki so spominjali na glasbo. Njegovo nadarjenost za ritem so odkrile tudi vzgojiteljice v vrtcu, v šoli pa je bilo že vsem jasno, da je Blaž nenavaden otrok in da bo njegova pot v prihodnosti zapisana glasbi. V prvem razredu osnovne šole so ga starši vpisali v glasbeno šolo, kjer je s pianistoma Klavdijo Zorjan Škorjanec in Tomom Hajškom šest let vadil igranje klavirja. »V glasbeni šoli smo igrali veliko klasičnih del, ki me niso tako posrkala. V šestem razredu me je prevzel jazz. Želel sem raziskati drugačne zvrsti glasbe, eksperimentirati. Danes vem, da glasbenik mora imeti osnovno glasbeno izobrazbo in da mora poznati klasična dela, na katerih potem zgradi svoj stil in
glasbeni okus. Je pa res, da se glasbeniki kasneje vrnejo h klasični glasbi in jo spet na novo odkrijejo. To je tudi razlog, zakaj starši niso hoteli prodati mojega klavirja, čeprav danes ne udarjam več po njegovih tipkah. Sam sem trenutno v obdobju rocka in rock 'n'rolla, ki me je povsem posrkal,« pravi.
Korajža velja
Blaža kot otroka ni bilo strah javnega nastopanja. Ravno nasprotno. Na odru se je vedno počutil kot doma in že kot otrok je s prisrčnostjo in glasom očaral avditorij. »Prvi nastop sem imel v vrtcu na prireditvi Ciciban poje in pleše. Dodelili so mi solo vložek v pevskem zboru. Takrat sem prvič stal na odru. Nadaljevalo se je z nastopom na prireditvi Korajža velja, kjer sem zmagal.« Njegova mama doda, da je bil v prvem razredu Blaž majhen in droben fantič in nihče ni stavil na njegovo zmago. Njegov nastop ni ostal neopažen. K sodelovanju ga je povabil učitelj Bogo Hvala iz Trbovelj in
Blaževo življenje se je čez noč spremenilo, saj je nizal nastop za nastopom.
Glasbene nastope smo spremenili v družinske izlete
Njegovi starši se tega obdobja spominjajo: »Blaž je nastopal v TV-oddaji Pod klobukom in vsake štirinajst dni smo se peljali v Trbovlje na vaje in snemanja. Seveda so vsi ti nastopi spremenili ritem družine, a poskušala sva mu stati ob strani in nastope spremeniti v razburljive izlete, v katerih je družina nadvse uživala. Njegovi nastopi so nas zelo povezali. Če bi nastope vzeli preveč resno, bi bilo za družino to zelo naporno. Blaž je bil navsezadnje otrok in neumno bi bilo, da bi bil zaradi petja ves čas pod pritiskom. Ko so nastopi postali prepogosti, sva vso stvar poskušala malce omejiti, saj bi postalo zanj prenaporno.«
Blaž je nastopal na številnih prireditvah OŠ Ljudski vrt, pod okriljem Studia H iz Trbovelj, pa
na prireditvah po vsej Sloveniji. Štirikrat je nastopil na otroških festivalih (FENS) v Izoli, kjer je posegal po nagradah. Udeležil se je mednarodnega otroškega festivala na Madžarskem in v Črni gori, kjer si je pridobil veliko izkušenj.
Blaž je danes dijak drugega letnika Šolskega centra Ptuj, smer Tehnik računalništva. »Veliko ljudi me sprašuje, zakaj sem se odločil za računalništvo in ne za glasbo. Zdi se mi, da moram imeti poklic, ker od glasbe se v Sloveniji težko živi. Glasba bo vedno moja ljubezen in moj hobi. Računalništvo mi je bilo vedno všeč in pred računalnikom preživim nesramno veliko časa.« Za prihodnost ne želim delati načrtov, saj potem ni nikoli tako, kot načrtuješ. Prepustil se bom svoji poti, ki me bo pripeljala do pravega cilja,« razmišlja.
Njegov nastop Tribute to Queen je navdušil publiko, zato namerava svoj nastop ponoviti. Blaž Vidovič je glasbenik, o katerem bomo v prihodnosti nedvomno še veliko pisali.
Aleksandra Jelušič
Srečanje, ki ga je organiziral Stanko Božičko iz Maribora, ni bilo kar tako, pač pa so se tokrat zbrali, ker jih je obiskal brat Janez Božičko, ki drugače živi v Avstraliji. In ko je najavil, da bo letos spet obiskal svojo domovino, so si doma rekli: »Če lahko pride on iz Avstralije, pa se bomo zbrali še mi, ki smo bližje doma.« Pa pravzaprav niti niso tako blizu, saj so prišli iz domače Dolene, pa iz Maribora, Ko-čic, Savinjske doline, Levanjcev in iz nemškega Waldenbucha. pa seveda Janez iz Avstralije.
Da je bilo prijetno, ni treba posebej poudarjati, saj to kažejo tudi nasmejani obrazi na fotografijah. Najbrž so zato sklenili, da se bodo gotovo še kdaj dobili - tokratnih 42 Božičkov in še kakšen zraven.
Ur
Rače • Srečanje Božlčkovlh
Raztepli so se po vsem svetu
12. septembra so se ob ribniku v Račah srečali člani rodbine Božičko, ki sicer izhajajo iz Dolene.
Foto: zasebni arhiv
V Račah se je na rodbinskem srečanju zbralo 42 članov Božičkove rodbine.
Od tod in tam
Podlehnik • Karitas za šolarje
Prvi šolski dnevi so za nami, prav tako so se zaključile počitnice in oratoriji po župnijah ter brezskrbni dnevi naših otrok. Pričenja se delo, ki je za otroke naporno, saj so programi natrpani z najrazličnejšim delom, šole pa se trudijo, da bodo njihovi učenci dosegli največ znanja in da bo delo čim manj stresno. Pričenja se tudi verouk in mladinska srečanja za starejše osnovnošolce. Da pa bi vsi otroci čim bolj brezskrbno in brez pomanjkanja pričeli šolsko delo, so v Karitas pripravili šolske potrebščine. Tudi župnijski Karitas Sv. Trojice v Halozah se je že drugo leto zapored vključil v akcijo Otroci nas potrebujejo. Člani so pripravili šolske potrebščine, nato pa so duhovnik p. Damjan Tikvič in člani Karitasa razdelili osnovnošolske potrebščine šestdesetim učencem.
Zdenka Golub
Gorišnica • Razstava v galeriji Šuman
Foto: Lojze Zupec
V prvem tednu v septembru je bila v likovnem salonu Šuman v Gorišnici odprta razstava likovnih del. Svoja dela razstavljajo: Branko Zupanič, Franc Rožmarin, Zdravko Petek, Mirko Prelog, Marija Janžekovič, Katja Horvatič in Lojze Župec. Dela so razstavljena v delovnih kotičkih kozmetičnega salona Šuman, ki slavi petnajst let delovanja in je ob tej priložnosti postal prijeten razstaviščniprostor. Razstava bo na ogled do konca septembra.
Lojze Župec
Grajena • Krompir - nosorog
Foto: M. Ozmec
Pred kratkim se je pri nas oglasil Franc Rojko iz Grajene in nam prinesel na ogled velik krompir z nevsakdanjo obliko, ki spominja na nosoroga.
Kot nam je zaupal Franc Rojko, sta konec prejšnjega tedna z ženo Elizabeto na domačem vrtu kopala krompir za čez vikend in pri tem občudovala dober pridelek. Ker je bil prejšnji dan dež, so bili izkopani krompirji, v glavnem gre za sorto dezire, polni zemlje in blata. Naenkrat sta pred seboj zagledala velikanski krompir, ki je bil čist, kot da bi ga pravkar opral, in je bil že na prvi pogled videti kot majhen nosorog. Sicer pa ta veliki krompir nevsakdanje oblike, ki je težak okoli kilogram, zakonca Rojko hranita doma, da ga pokažeta sosedom, znancem in prijateljem.
-OM
Foto: ZG
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni!
Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si
Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
David Bedrač, urednik priloge
Foto: osebni arhiv
Pisec se predstavi
Rojen sem 4. 2. 1982, v mestu Ptuj. Poezijo pišem že veliko let. Moji najljubši domači pesniki so: Kosovel, Zajc, Steger, Hudolin, Zlobec, Semolič, Makarovičeva, Kreslin, Gjurin, Jovanovič-Tokac, Šifrer; tuji pa: Transtromer, Paz, Milosz, Puškin, Hughes, Plant, Dylan, Zappa.
Ne maram preveč eksperimentalne poezije, ki se lahko hitro znajde v pomanjkanju pomena. Najraje imam polne, kompleksne, slikovite, sočne verze, ki te preplavijo s pomeni in z občutji, hkrati pa so dovolj izrazno jasni, čeprav mi tudi bolj hermetične pesmi nudijo užitek. Čudovito pa je prebrati tudi zelo preprosto pesem, ki z enostavnimi besedami zadene bistvo.
Samo Kodela
Domača rasi
Samo Kodela
O objavljenih pesmih
Pesniški svet, kakršnega ustvarja Kodela, ni najbolj prijazen, kakor tudi realnost, v kateri živimo, največkrat ni. Pred nami je nekaj njegovih pesmi, izbor za sladokusce poezije, ki terja svoj čas, veliko časa, kajti Samove pesmi so zgoščene, polne in udarne, predvsem pa stavijo na bogata kopičenja mnogovrstnih občutij, ki nas popeljejo skozi hodnike barv in zvokov.
Čeprav je to še »mlada« poezija s številnimi jasnimi vplivi (zlasti poetike Daneta Zajca), je obenem že dovolj zrela in suverena, da ji pozorno prisluhnemo.
BOR
Z iglicami prebadaš zemljo in jo v krču debla izprašuješ zakaj ti s suho poprasto trpkostjo tre korenine ki so vse to in lepše preživljale že neštetokrat in te preživljale
vse od drobne semenke ljubezni matere s tanko koreninico
ki te je izraščala strmo proti soncu
do prvih sunkov silne modre burje z belimi zobmi na valovih
ki te na srečo ne morejo zaliti
kljub temu pa si sol morja
dolga desetletja prenašaš na svoji skorji ostrost kamenja skozi katerega lezeš
dokler nisi končno naplavljen v trskah strele neke zdaj že daljne nevihte
da se tvoje tvoj les nežno pozibava ter ujema v kamenčke
tam blizu kjer si se nekoč izlegel v padcu na krutost Zemlje
iz varnega zelenega naročja matere
tam kjer si bil edini preživeli
edini svojega storža
HODNIK
Pokrajina se iz žarkov obarvanosti
V	trenutku premoči oblaka Nad lastno raztrganostjo Obarva temno
Zagrne ti tvoje uvelo stebelce Upadlih listov in razpokanih cvetov Tema v breznu njenega pogleda Te zakriva v kotu blokovskega hodnika
V	starem glinenem lončku s podstavkom Polnim postane vode ki ne odseva mrtvih oči
Nje ki se ne pogovarja s tabo z nežno sapo nemih besed Govorice rože ognja ki jo zemlja vsrka ko zaliješ z vodo Željne korenine
MED KROGI
Med tremi poletji,
med eno premico,
skozi eno točko,
preko žitnih polj tvojih las,
iščem melodije morja,
ki letijo skozi mikrofone časa,
in se opirajo na oči zakletih rib,
ki jih ribič z ukrivljenim bodalom
nalaga v ledeno žlindro,
ki je zmrznjena med
tvoje srce in tvoj smeh,
ki oddaja kroge zvoka,
skozi dimnik zlagano belega parnika,
ki pluje skozi trojno poletje pozimi
in dela bele laži črne
le voda je brez njih.
MODRO
Bela ladja prebada modrino, valovi me prelamljajo, in oddaljeni spomini postanejo bližnji, bližnji spomini postanejo oddaljeni, vinsko trto nosi burja, nad zidovi časa,
David Bedrač
ki zapirajo neskončni svobodni morski razgled
se v ritmu ziblje zvon,
bela ladja prebada modrino,
in modra žalost se naseli,
v mojem srcu,
ki me nosi prek oceanov,
nazaj v domači pristan otožnosti.
MOST
Hodim po mostu Nad deročo reko Z mislimi iz njenih Temnih valov oponašajočih Zibanje vran
In z žalostjo predirljivih glasov vrtečih se ujed Vrtincev ki vlečejo svoj plen v dno smrti
Na desni strani reke so me ranili
Z železnimi strunami zavitimi okrog vratu
Ubili so me z disharmonijami nestrpnosti srčno naglušnih
Ki ne slišijo lastnega bitja v sebi
Lastnega pozibavanja lahnih ritmov izgubljene Afrike
Ki je na tej desni strani mesta nisem našel
A na levi strani imam toliko meni dragih src
Na strani srca se vije moja ljubezen do ritma ki žene note
Ljubezni in poezije mojega življenja v neskončno večnost glasbe
TRENUTEK
Trenutek v katerega bi rad verjel
je dolg kot žarka solza velikih davnih ptic
pisanih in letečih proti soncu
da bi smejočim hijenam zastrle njhovo režanje
tisto ki ga ne bi rad nikoli več doživel
ko nekdo nekoga razume po svoje in se poskuša neopazno
nasmehniti in se to opazi bolj kot krohot v oči
od koder solze padejo in nas varujejo v velikih mehurčkih
da se odbijamo med topimi zidovi bolečine in se razlijemo
v obrobja daljnih suhih step kjer smeha ni treba zadrževati
vedno je krohot na ustih vsi se drug drugemo smejijo
z iskricami v očeh se vsi razumejo ni skrivanja in stranpoti besed srca
in hijene se zadovoljno nasmihajo tem nenavadnim bitjem
plesočim okrog ognja
ROKE
Roke imaš ujete pred železna vrata, s kljuko iz težke temne zemlje.
Odpreti jih nameravaš z žgočo solno kislino življenjske moči,
s katero poskušaš razjesti vrata in si hkrati izprati dlani,
od vsega kar te moreče davi za nohti in ti krajša sapo.
A načneš in razžreš le sebe,
iz goste prsti, ki jo razmočiš s svojim potom
in v katero padeš pred vrati, pa zraste
mazava smrtnost, blato in mulj.
Le to kar si sejal, ti vsaj malo razvedri pogled,
ki ga vrneš sitemu otroku!
Vprašaš se: obstaja možnost odrešitve, ko te vzame svet
mravljinega dela v zemlji, s katerim te elementira?
Ne! Le blatno kislino resnice, si brišeš v napol raztopljene ključe
lažnega upanja,
ki je le konec.
iz Ptuja v mesta tuja • Po Finski s koiesom
Za družbo le jezera in gozdovi
Ana Furjan je to poletje tri tedne potovala po Finski. To ne bi bilo posebej nenavadno, če ne bi tega počela čisto sama in le s kolesom. Njena edina streha nad glavo v teh dneh je bil šotor, ki ga je velikokrat postavila ob osamljenem finskem jezeru, kjer bi mimogrede lahko naletela na kakšno ne preveč prijazno žival ali človeka.
A 21-letne Ptujčanke strah ni bilo. Še več, sleherno minuto svoje pustolovščine je uživala.
Furjanova je pred poletjem končala 3. letnik študija bi-bliotekarstva v Ljubljani, ki si ga je izbrala preprosto zato, ker ima rada knjige. »Pa tudi delo v knjižnici se mi zdi tako umirjeno,« je na začetku povedala (tudi sama umirjena) sogovornica, ki namerava po pridobitvi naziva diplomirana univerzitetna bibliotekarka nadaljevati še podiplomski študij založništva.
Njen idealen poklic bi bil oblikovalka knjig v založbi (ukvarja se namreč tudi z računalniškim oblikovanjem), prav tako bi jo veselilo delo v knjižnici. »Po podiplomskem študiju pa nameravam še študirati grafično oblikovanje na Finskem,« je polna načrtov študentka, ki ji je ta dežela še posebej ljuba - julija jo je tako obiskala že tretjič.
Čeprav ji je pri srcu cela Skandinavija, je ravno Finska zanjo najbolj posebna. »Všeč mi je njena narava, vsa ta jezera in gozdovi, pa tudi ljudje in njihov način razmišljanja,« je dodala.
Poleg potovanj, ki jih obožuje (bila je že po vsej osrednji Evropi, Skandinaviji, na Irskem ...), se rada predaja tudi kolesarjenju. Slednje jo je začelo veseliti čisto ljubiteljsko zaradi narave: »Potem pa sem se začela voziti najprej do Maribora, nato do Celja ... Lani sem se potepala s kolesom po Korčuli ...«
Letos pa se je odločila združiti tako ljubezen do potovanj kot do potepanja s kolesom in se je 18. julija za tri tedne odpravila na do sedaj njeno najdaljšo kolesarsko pot po deželi tisočerih jezer in prostranih gozdov. »Odločila sem se, da
grem sama in s kolesom, ker si tako bolj svoboden. Jaz se, na primer, vozim počasi, lažje se je prilagajati le sebi. Poleg tega si lahko tako sam s sabo in naravo, čas imaš za razmišljanje ... Res rada kolesarim, želela sem se gibati, vlaki pa so navsezadnje tudi precej dragi,« je razloge za zanimiv način potovanja opisala Ptujčanka, ki je svojo priljubljeno državo prvič obiskala lani med prvomajskimi prazniki, s prijatelji pa je celotno Skandinavijo raziskovala v času novoletnih počitnic.
Rada se namreč potepa po svetu tudi z družbo, včasih pa ji ustreza potovanje le v lastni režiji. Tako se sicer res lahko posveča samo sebi in naravi, a po drugi strani se lahko v primeru morebitnih težav tudi zanese le nase. »Na začetku me je bilo malo strah, saj nisem velikokrat prespala v kampu, ampak kar nekje sredi narave. Sprva sem tako imela malo treme, ampak potem se pa navadiš. Res sem velikokrat našla samoto, saj sem bila sredi ničesar,« je razložila pogumna popotnica in v smehu dodala, da na srečo oziroma žalost ni srečala nobenega losa ali medveda ter da na splošno na potovanju ni doživela niti ene slabe izkušnje.
Seznanila nas je tudi, da je na Finskem pravica vsakega človeka kampiranje kjerkoli, tudi če ima ozemlje lastnika. Dovoljeno je največ dve noči, 300 metrov stran od hiše in seveda ne na vrtu oziroma polju.
Štručke z rižem, umivanje v jezeru in spanje sredi divjine
Furjanova je na Finskem svoje kolo zajahala skoraj vsak dan, povprečno je prevozila približno 90 kilometrov dnev-
no, vseh skupaj jih je njen števec zabeležil 1204. Potem ko je namreč svoje kolo dvignila iz letala, je z njim prepotovala precejšen kos dežele, le na koncu se je morala zaradi časovne stiske popeljati še z vlakom. »S slednjim sem tako naredila nekaj kilometrov, s kolesom pa sem videla precej Finske. Začela sem v Lappee-nranti, čisto na vzhodu države, kamor sem prišla z letalom, si ogledala vsa vzhodna jezera, krenila tudi proti severu in do mesta Oulu, ki je že na zahodni obali. Potem sem šla proti jugu v Tampere, od koder sem poletela domov,« se spominja sogovornica.
Kolesarila je večinoma kar cel dan z vmesnimi odmori, ki jih je izkoristila za najrazličnejše oglede mest in podobnega, sicer pa se je o svojih naslednjih ciljih odločala spontano iz dneva v dan.
Ker je v teh tednih spala le
Furjanova ob jezeru pri mestu Seinajoki
Foto: arhiv Ane Furjan
Foto: arhiv Ane Furjan
Anina prevožena pot: z zeleno je označena pot s kolesom, z vijolično z vlakom, rdeče pike pa so kraji, v katerih je prespala.
v šotoru, je s seboj na kolesu seveda vozila tudi precej prtljage. »To je bil sprva problem, morala sem se navaditi na vso to težo zadaj. Potem pa mi je bilo čudno, ko sem se doma začela spet voziti brez prtljage,« je z nasmehom povedala 21-le-tnica, katere kolo ni bilo nič kaj »posebnega« za tak podvig: »Je sicer potovalno, ampak ni pa profesionalno.«
In katere so nujne stvari, ki jih vzameš zraven, kadar imaš na voljo samo takšno prevozno sredstvo? »Kar se oblačil tiče, res najnujnejše, pa šotor, blazino, spalno vrečo, nekaj majhne posode, pripomočke za umivanje. Vzela sem si tudi naravno milo, da sem se lahko včasih umila v jezerih, saj nisem bila vsak dan v kampu,« je odgovorila.
Živila je večinoma kupovala, v kampih si je tudi kaj skuhala. »Predvsem pa sem se navadila jesti nekuhano hrano in tudi ko sem prišla domov, mi ni vedno ustrezala kuhana,« je nadaljevala.
Poskusila je tudi finske dobrote, presenetile so jo slastne štručke iz tankega testa, v katerih je kuhan riž, in okusne palačinke s špinačo. V divjini je bilo mogoče najti tudi ve-
liko gozdnih sadežev (na primer maline, gozdne jagode in borovnice), ki jih je večkrat nabrala kar ob cesti in pojedla zvečer. Njihova posebnost so rumene jagode, ki rastejo le na severu in imajo poseben okus, ki pa mladi popotnici ni bil preveč všeč.
Pila je samo vodo, veliko je je dobila od Fincev: »Na poti sem izvedela za njihovo navado, da lahko kolesarji poprosijo za vodo domačine, na katere naletijo na poti, in potem sem to prakticirala predvsem na podeželju.«
Z ljudmi je imela dobre izkušnje, po njenem so zelo prijazni in ustrežljivi. »Finci so po eni strani sicer zelo zaprti, tihi in umirjeni, ko pa se spoprijateljiš z njimi, so odnosi zelo pristni. Zelo so povezani tudi z naravo,« nas je seznanila kolesarka.
Sporazumevala se je večinoma v angleščini, ponekod na podeželju pa je morala uporabljati tudi finščino: »Večinoma sicer vedo vsi angleško, sama pa tudi kar nekaj finščine, saj sem opravila že tri tečaje, zdaj pa se učim še sama. Lani sem se učila tudi švedščino, v kateri bi se prav tako znala dogovoriti osnovne stvari.«
Noč brez teme
Zanimivo je, da sogovornice v tej deželi na severu ni nikoli zeblo kljub spanju v šotoru. »Vreme je bilo res lepo, tudi vroče, voda v jezerih pa topla. Mislim, da je bilo v tem obdobju v Sloveniji hladneje kot tam,« je v smehu povedala Furjanova, ki se je tako seveda večkrat kopala v jezerih, v katerih se tamkajšnji prebivalci velikokrat osvežijo, narejene imajo prave plaže.
Na poti pa je - razumljivo - naletela tudi na začudene poglede ljudi, ko so opazili, da potuje sama s kolesom, a iz tira je ni vrglo nič: »To je zelo varna država. Nikjer drugje kot
Foto: arhiv Ane Furjan
Foto: arhiv Ane Furjan
Jezero v bližini mesta Lappeenranta (fotografija je bila posneta okrog desete ure ponoči)
Parkirišče za kolesa na festivalu v Oulu
po Skandinaviji si ne bi upala potovati na tak način.«
Prav tako je srečala veliko drugih »sotrpinov« na kolesih, med katerimi je bilo ogromno žensk. »Mislim, da so celo prevladovale, pri nas pa vidiš večinoma moške kolesarje. Glede vožnje je dobro, da imajo široke, večinoma asfaltirane ceste, na katerih srečaš en avtomobil na pol ure. Prav tako ni nekih hribov in je res lepo za kolesarjenje. S kolesom je tudi mogoče priti res kamorkoli, saj so široke in urejene kolesarske steze speljane po vseh mestih,« je navdušena Ptujčanka, ki si je ogledala veliko finskega podeželja in manjših ter tudi večjih mest, kot so Savonlinna, Kuopio, Oulu, Tampere, Seina-joki . Ker ima rada glasbo (že dolgo igra kitaro in občasno klavir), je potovanje izkoristila tudi za obisk glasbenega festivala.
Finsko podeželje se ji je zdelo umirjeno, veliko je polj, najbolj pa so jo navdušili gozdovi in jezera, ob katerih je vedno postavila svoj začasni dom. »Malo je večjih mest, poselitev je zelo razkropljena,« je pojasnila.
Zanimiva so se ji prav tako zdela imena krajev, v katerih velikokrat uporabljajo besedi hrib ali gora, le da je zanje, kot je v smehu povedala, vsak hrib, ki je višji od našega ptujskega, na katerem stoji grad, že gora.
Nenavadno je tudi, da ob začetku njenega potovanja noči skoraj ni bilo, najtemneje je bilo okrog polnoči, ko je bilo obzorje živo oranžno. Šele proti koncu potepa in bolj proti jugu je bilo nekaj teme.
Čeprav je bila ves čas čisto sama, z osamljenostjo ni imela večjih težav. »Na začetku sem je malo sicer čutila, ko sem se navadila, pa je bilo super. Po dveh tednih sem imela manjšo krizo, ker sem pogrešala pogovor, potem pa je tudi to minilo. Na poti res nisem imela nobenih problemov, najbolj je zame skrbelo družino, zato sem se vsak dan javljala domov.«
Ker ni vedela, kako dolgo bo na Finskem ostala, je na pot krenila s samo enosmerno karto, potem pa je prosila domače, če ji rezervirajo še vstopnico za domov. »Na koncu mi je tako zmanjkalo tri dni časa, da bi lahko prekolesarila celo pot, zato sem sedla na vlak in se odpeljala proti letališču in nato domov,« je povedala zanimiva in pogumna študentka, za katero ni čudno, da se na pot velikokrat odpravi kar sama, saj je tako zagotovo vedno v dobri »družbi«.
Polona Ambrožič
Majšperk-Breg • Pomembna pridobitev gasilcev
Dotrajano roziko zamenjala nova lisička
Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk-Breg je po 36 letih nabavilo novo gasilsko brizgalno. Dotrajano motorno črpalko Roziko je nadomestila nova sodobna prenosna brizgalna Rosenbauer Fox 3 ali, kot so jo poimenovali, Lisička.
Kot je na slovesnosti, ki so jo pripravili v prireditvenem šotoru ob gasilskem domu poudaril Nikola Novak, predsednik PGD Majšperk-Breg, je za gasilska društva njihove kategorije motorna brizgalna osnova za opravljanje humane dejavnosti varstva pred požarom. Stara ro-zika, ki je zadnji dve leti potrebovala vse več popravil, jim je dobro služila kar celih 36 let, vse do druge polovice lanskega leta, ko je dokončno odpovedala. Ugotovili so, da bo treba nabaviti novo.
V društvu so sestavili skupino, ki je zadevo podrobneje preučila, poiskala za društvo najboljše možnosti in sestavila finančni načrt za nabavo nove sodobne motorne brizgalne. Stekli so tudi pogovori z županjo občine Majšperk Darinko Fakin, ki je obljubila finančno pomoč občine, sami pa so sprožili akcijo za iskanje botrov, donatorjev in sponzorjev, pri čemer se je s svojo aktivnostjo posebej izkazal Beno Kamenšek. S skupnimi močmi jim je uspelo, saj so s finančno pomočjo občine Majšperk in sponzorjev že 21. junija letos v gasilski dom pripeljali novo motorno brizgal-no znamke Rosenbauer tipa Fox 3. V imenu gasilcev in vseh, ki jim bo nova brizgalna služila, se je predsednik zahvalil občini Majšperk, sponzorjem in dona-torjem ter vsem, ki so prispevali za to pomembno društveno pridobitev.
Novo lisičko, ki je nadomestila dotrajano roziko, je zbranim
Ptuj • 101 leto Emilije Osvald
Skromnost in veselje
Emilija (Milika) Osvald iz Brstja 3 je 5. septembra praznovala 101. rojstni dan. Praznični dan je preživela v krogu svojih domačih, v teh dneh so ji k častitljivemu jubileju čestitali tudi mnogi drugi.
Foto: M. Ozmec
Člani PGD Majšperk Breg so se skupaj s svojimi gosti iz sosednjih gasilskih društev in praporščaki zbrali pred gasilskim domom.
domačinom in predstavnikom sosednjih gasilskih društev s ponosom predstavil poveljnik društva Zlatko Letonja, ki je pojasnil, da gre za sodobno prenosno motorno brizgalno znanega avstrijskega proizvajalca gasilske opreme Rosenbauer, tipa Fox 3, z motorjem znamke BMW, ki s polnim rezervoarjem goriva tehta 167 kg. Kapaciteta njene črpalne moči je do 2000 l vode v minuti in zadostuje za potrebe društva, oziroma za pokrivanje požarnega okoliša, sicer pa so poleg motorne bri-zgalne kupili še komplet cevne garniture, tako da je sedaj ta del gasilne opreme v celoti obnovljen.
Ob pomembni pridobitvi je članom PGD Majšperk-Breg prva čestitala županja Darinka
Fakin, ki je poudarila, da dajejo razvoju gasilske dejavnosti v občini poseben pomen, saj se zavedajo, da ne gre le za zakonsko obvezo zagotavljanja požarne varnosti svojim občanom, ampak so gasilci s svojo humanitarnostjo tudi med najbolj dejavnimi društvi. Zavedajo pa se tudi, da je za uspešno opravljanje gasilske dejavnosti poleg veliko znanja in požrtvovalnosti potrebna tudi primerna sodobna gasilska oprema, zato so v občini vedno pripravljeni pomagati po svojih močeh in začrtanem programu. Vsem gasilcem se je zahvalila za njihovo požrtvovalno in humano delo ter za pripravljenost, da - če je potrebno - ob vsakem trenutku priskočijo na pomoč.
Vrvico pred novo motorno
brizgalno so s prerezom vrvice slovesno predali namenu maj-šperška županja Darinka Fakin ter predsednik in poveljnik PGD Majšperk, Nikola Novak in Zlatko Letonja. Obred blagoslova pa je nato opravil majšperški farni župnik Janko Frangež, ki je gasilcem zaželel, da bi jim dobro služila, hkrati pa izrazil željo, da bi jo čim manjkrat potrebovali v požarih, poplavah ali drugih nesrečah, ki ogrožajo človeška življenja in premoženje.
S kulturnim programom so slovesnost popestrili člani moškega pevskega zbora in tambu-raškega orkestra DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Petre Beršnjak in prof. Draga Kleina, kot se spodobi, pa so novo motorno brizgalno proslavili še z veliko gasilsko veselico in zabavo pod šotorom.
M. Ozmec
V imenu MO Ptuj ji je v spremstvu predsednika DU Budina - Brstje Venčeslava Galuna čestital tudi ptujski župan Štefan Čelan. Zaželel ji je še veliko zdravih in zadovoljnih let, da bi se ob njenih jubilejih še srečevali.
Emilija, ki je vedno dobre volje in nasmejana, je pravi vir pozitivne energije, ki bi se je morali nalesti tudi drugi. Čeprav živi sama v svoji s cvetjem obdani
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, S. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Foto: M. Ozmec
Vrvico pred novo motorno brizgalno so svečano prerezali županja občine Majšperk Darinka Fakin, predsednik in poveljnik PGD Majšperk, Nikola Novak in Zlatko Letonja.
>C/5 <
ÜPTLJ I
I I v»/ U Arbajterjeva ulica 6
VABILO
ZA VSE NEKDANJE IN SEDANJE UCENCE, DIJAKE, ZAPOSLENE.
Vabimo na prireditev ob dvojnem jubileju (110. let obstoja in 30. let dela na Arbajterjevi), v petek, 24. septembra 2010:
-	9:00 - prikaz dejavnosti,
-	10:45 - otvoritev dobrodelne prodajne razstave,
-	12:00 - proslava v a mf i teatru Gimnazije Ptuj,
-	13:00 - druženje in ogled doma.
Veseli bomo ponovnega srečanja z vami in se veselimo vašega prihoda.
Bioplinarna Keter Organica Jurša I., Središče ob Dravi
hišici, ji v bistvu ni nikoli dolgčas. Če jo bodo noge še služile tako kot doslej, ji zagotovo ne bo težko stopiti do sosedov in prijateljev, ki ji vedno stojijo ob strani in pomagajo, ko je potrebno. Njen recept za dolgo in zdravo življenje se skriva v skromnosti in v iskrivem pogledu svet. Tudi ko je najtežje, je potrebno ohraniti dobro voljo.
Še veliko zdravja, gospa Emilija!
MG
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
NOTESDENT d.o.o.
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Nudimo kompletne zobozdravstvene storitve z garancijo, ni čakalne dobe. Mostiček, proteze in bela zalrvka Možnost plačila do 12 obrokov
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
mmmmmm KMIEWO m® imum
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605
¡¡¡MEEM
y^rn02/22 80 110
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Liljana Kekec, dr.dent. med. Na Tratah na Ptuju
Foto: MG
Odkupujem silažno koruzo na območju občine Središče ob Dravi in v bližnji okolici.
Kofltakt: Domen Jurša na gsm 041 372 561.
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
VW PASSAT 1,9 TDICONFORT UMUZINA	2005	11.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
AUDIA6 2.5 TDI AVT. AVANT QUATTRO	2000	4.950,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
BMW 320 0 KARAVAN ATHVA TOURING	2007	16.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C4 1.6 HOI PICASSO CONFORT	2008	13.300,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA BREAK 2.0 HOI	2002	2.950,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
FIAT STILO 1.9 JTD ACTUAL	2003	3.980,00	KUMA	BELA
FORD CMAX 1.6 TDCIGHIA CURATORY	2008	10.890,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
FORD GALAXY 1.8 TDCI	2008	16.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
OPELASTHA 1.416V UMUZINA	2006	8.690,00	AVT. KLIMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 1.9 CD T1 COSMO	2006	10.980,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 1.6 HDI PREMIUM SW KARAVAN	2008	10.850,00	ALU PLAT.	SREBRN
RENAULT CLI01.5 DC! STORIA	2007	4.790,00	KUMA	BELA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2007	8.390,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI PRIVILEGE	2008	12.250,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.6 iAUTHENTlQUE	2002	3.280,00	KUMA	KOV. SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen|| Oprema Barva
ssangyong executive rextonii 2,7 xdi avt.	2006	15.900,00	serv. knjiga	kov. črna
ford focus 1,6 wagon	1999	2.760,00	klima	kov. b. rdeča
peugeot 2071,4itrendy	2008	7370,00	prvi last.	kov. srebrna
seat ibiza 1,4 se	1998	990,00	servo volan	modra
honda accord 2,4 executive avtomatic	2004	10390,00	serv. knjiga	kov. črna
vw passat 1,9 toi comfortvariant	2007	13.700,00	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 2061,41 pop art break	2004	4.600,00	prvi last.	kov. srebrna
jeep dodgecauber 1,8	2007	10.500,00	klima	kov. črna
citroen c4 grand picass01,6 hdibusines	2007	14.400,00	klima	kov. črna
mitsubishi carisma 1,8 gdi l5	1998	1.990,00	serv. knjiga	kov. modra
suzuki ignis 1,3 glx	2003	4.900,00	prvi last.	rdeča
volkswagen polo 1,4 tdicomf.	2006	7.400,00	avt. klima	črna
mercedes benza170dci	2003	6580,00	klima	kov. srebrna
peugeot 2061,41 x-line	2005	5550,00	prvi last.	črna
hyundai ge1z1,416v gl	2006	5.400,00	prvi last.	kov. sv. modra
chevrolet kalos 1,416v se	2006	4.400,00	klima	rdeča
chevrolet spark 0,8 star	2007	4.850,00	prvi last.	rdeča
renault megane 1,9 dcidynam.	2003	4.650,00	avt. klima	kov. modra
peugeot 4061,816v si	1997	1.750,00	serv0v0lan	kov. b. rdeča
CHEVROLET LACEiïl 1,616V sx	2004	4.850,00	prva reg. 2005	kov. sv. zelena
citroen g 1,41 sx	2004	5.260,00	klima	kov. sv. zelena
renault espace 2,2 dciexpr.	2003	6.900,00	prvi last.	kov. srebrna
renault megane 1,5 dci break	2004	5.250,00	klima	kov. srebrna
citroen g 1,41 sx	2005	5.980,00	prvi last.	kov. črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Prireditvenik
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
I Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
PETEK 17.9.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev
9.55 Utrip iz Ormoža 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Godalni kvartet Feguš 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Vldeo strani
SIP
-j v
SOBOTA 18.9.
8.00 Vaške igre v Bukovcih 10.00 Godalni kvartet Feguš 11.00 Polka in majolka 12.00 Seja sveta Občine Lenart 18.00 Polka in majolka 20.00 Kronika Občine Markovci 21.30 Utrip iz Ormoža 22.15 Polka in majolka 23.15 Vldeo strani
NEDELJA 19.9.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Oddaja iz Občine Hajdina 11.00 Praznik KS Tržeč 13.00 Oddaja iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Ljudski pevci Grajena 18.30 Godalni kvartet Feguš 19.30 Ormož-MNP
PONEDELJEK 20.9.
8.00 Tržeč - Prikaz kmečkih opravil 9.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Praznik KS Tržeč 20.00 Kronika Občine Markovci 22.10 Polka in majolka 23.10 Vldeo strani
www.radio-tednik.si
Petek, 17. september
17.00 Majšperk, grad Hamre na Bregu, odprtje razstave slik, nastalih
na likovni koloniji Majšperk 2010 18.00 Gerečja vas, prostori gasilskega doma, odprtje sedme Bučijade,
razstava buč in jedi iz buč 19.30 Maribor, SNG, balet, Manon Lescaut, VelDvo, za izven 20.00 Svetinje, župnija, večer duhovne glasbe
-	Ptuj, Galerija Magistrat, razstava fotografa Hermana Čaterja Pozabljen
-	Ptuj, Galerija Tenzor, razstava slik akademskega slikarja Petara Beusa, razstava je na ogled vse do 16. oktobra
-	Ptuj, CID, vpis v tečaje in delavnice v novem šolskem letu
Sobota, 18. september
13.CC
18.3C 2C.CC
Mala vas, prostori kulturnega društva, odprtje likovne razstave akvarelov ob 10-letnici kulturnega društva Mala vas, sledi koncert ljudskih viž in pesmi
Ptuj, Mestno gledališče, Žabe, zaključna predstava Maribor, SNG, drama, komedija Skopuh, StaDvo, za izven
Nedelja, 19. september
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše Slike iz furnirja, izdelali si boste sliko iz furnirja in si ogledali grajsko pohištvo z intarzijami ter razstavo intarzij avtorja Voja Veličkoviča 11.00 Ptujska Gora, romarska hiša, odprtje razstave malih plastik
umetnika Gregorja Samasturja Upanje -	Ptuj, športna dvorana Center, 15. spominski turnir Urha Straška
v namiznem tenisu
Kino Ptuj
17., 18. in 19. september ob 17.00 Svet igrač 3 (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Pisma Juliji - romantična komedija. Ob 21.00 Izvor - misteriozni zf. Triler.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Stranka SDS predstavlja Miroslava Lucija kot kandidata za župana mestne občine Ptuj. Volilni štab Mestnega odbora stranke ZARES - nova politika Ptuj, predstavlja program in kandidatno listo stranke ZARES, na lokalnih volitvah 2010. Zeleni Ptuja predstavljajo Vlada Čuša kot kandidata za župana mestne občine Ptuj. Kandidate in volilni program predstavila Liberalna demokracija Slovenije, Mestni odbor LDS Ptuj. Z glasbo v poletni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 HITRI KREDIT DO 24 MESECEV!
šolski (<^enterptu_
Šolski center Ptuj
Poklicna in tehniška strojna šola
Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj
~Ywt

S +386 (0)2 7871 720 ■ +386(0)2 7871 711 www.scptuj.si, infoscp.str@scptuj.si
VABILO NA INFORMATIVNI DAN ZA ODRASLE
Strojna šola Ptuj vabi vse zainteresirane za nadaljevanje izobraževanja (v srednjih poklicnih, srednjih strokovnih, poklicno tehniških programih) za pridobitev različnih poklicnih izobrazb in drugih neformalnih znanj na SC Ptuj na informativni dan v ponedeljek, 20.9. 2010, ob 17. uri v našem zavodu v sejni sobi 206.
Informacije: tajništvo strojne šole na tel. št. (0)2 7871720 ali pri vodji izobraževanja odraslih Jožetu Tranturi (0)2 7871723 ali 051 608 106, joze.trantura@guest.arnes.si.
Vabljenil
ŠC Ptuj, Strojna Sola
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
milume'
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
VEDEŽEVALKA MAJDA iz Žalca ponovno z vami na komercialni številki 090 43 94, Izvir, d. o. o., Ulica Ivanke Uranjek 2, Žalec. Minuta pogovora 1,40 €.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, zjutraj do 9. ure in po 16. uri, vsak delovnik .
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAMO bukova in mešana drva, možna dostava na dom. Tel 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01.
PRIKOLICO DP 1100, 10,3 t nosilnosti, Tehnostroj, škropilnico 600 l / 12 m Agromehanika, prodam. Tel. 051 655 056.
GROZDJE, belo, mešano, iz Ormoških goric, prodam tako, da je trgatev vaša. Tel. 031 611 559.
PRODAM odojke in dve svinji, težki okrog 250 kg. Tel. 041 822 008.
PRODAM belo grozdje, šipon, rizling. Tel. 031 598 883.
V OKOLICI ZAVRČA prodam belo grozdje, sorte laški rizling, cena po dogovoru. Tel. 031 649 050.
PRODAM več odojkov od 20 do 30 kg. Tel. 041 393 188.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže in bruna več dimenzij. Možna je tudi dostava. Telefon 051 325 033 ali 041 642 055.
PRODAMO male kitajske pujse ali menjamo za karkoli po dogovoru. Telefon 031 424 952.
PRODAM siloskombajn, Vihar 40, ter belo mešano vino. Telefon 031 244 084.
PRODAM ciprese - tuja smaragd, velikosti 80 do 110 cm. Tel. 031 256 652.
PRODAM grozdje, mešano, cepljeno, okrog 500 trsov. Tel. 041 775 186.
PRODAM plug Vogel&Noot 3s-1850, tribrazdni, polna deska, predplužniki, podporno kolo, disk, letnik 99, dobro ohranjen, prvi lastnik. Tel. 031 311 434.
PRODAM bukova drva, možen razrez in dostava. Tel. 041 751 079.
PRODAM dva hektarja koruze tr-dinke na rasti na Forminu in nov, še nerabljen zidan štedilnik na trda goriva Fekonja. Tel. 051 395 082.
PURANE, 3 kg, po akcijski ceni, 10 evrov za žival, prodajamo. Možnost dostave. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM cepilnik za drva, 7,5-ton-ski, še v garanciji. Telefon 796 33 51, 041 299 190.
PRODAMO stiskalnico, 150-litrsko, ali menjamo za belo grozdje. Telefon 041 936 157.
PRODAM ročno stiskalnico, 120-li-trsko. Telefon 778 35 81.
PRODAM dva vinska soda, 100- in 200-litrskega, za rdečo vino, v dobrem stanju. Tel. 787 73 11.
PRODAM odojke. Telefon 753 09 31.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje, v izmeri 63 m2, na Kraigherjevi ulici v Ptuju. Telefon 02 751 1951.
PRODAMO dvosobno stanovanje, 52 m2, II. nadstropje, v vzhodnem delu Ptuja, v neposredni bližine bolnišnice in zdravstvenega doma ter železniške in avtobusne postaje. Stanovanje je prenovljeno 2008, je prosto bremen in vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 62.500,00 EUR. Lastna nepremičnina, ni provizije. Informacije na telefon 031 602 396.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
NAJAMEMO DVORANO ali večji prostor za plesno dejavnost na Ptuju. Prostor binajeli za obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja, petkrat na teden, od pon. do pet., dve uri dnevno, v popoldanskem času. Prosimo za ponudbe na tel. 051 377 850.
UGODNO PRODAM hišo na Ugljanu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054.
PTUJ - OKOLICA PRODAMO obnovljeno hišo, 185 m2, z garažo in vrtom, takoj vseljivo, brez posrednika, 140.000,00 evrov. Telefon 01 251 11 76.
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2 s staro hišo, 28.500 evrov, elektrika, voda s čudovitim razgledom, prodamo, zelo ugodno. Telefon 041 245 054.
NA PTUJU na lepi legi prodamo stanovanjsko hišo 180 m2, staro 22 let, z 8 ari zemlje. Telefon 031 424 952.
ODSTOPIM poslovni prostor na Mi-noritskem trgu, primeren za vse dejavnosti. Telefon 031 764 432.
UGODNO prodamo dve gradbeni parceli na sončni legi v Zamušanih. Telefon 031 764 432.
DELO
IŠČEMO 5 varilcev za CO2-posto-pek varjenja, za delo na Švedskem za dva mesca. Plača je 14 € na uro + stanovanje + hrana. Piramida, d. o. o., V. Nazora 18 a, 40311 Lopatinec, Hrvaška, tel. 00385 40 856 060.
IŠČEM DELO, pomoč starejšim osebam na domu. Tel. 030 667 169.
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam dobro ohranjeno lado samaro, srebrne barve. Tel. 02 751 2081.
DOM-STANOVANJE
ODDAM obnovljeno in opremljeno enosobno stanovanje na Ormoški cesti. Tel. 041 431 002.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM gostinski voziček, moped Tomos, stiskalnico,80-l, vrata za odprti kamin, motorno žago Husqvarna 136. Tel. 031 317 508.
HARMONIKO Melodija, 60-basno, harmoniko Hohner, 90-basno, in diatonično harmoniko Belltuna prodam. Tel. 041 775 186.
KUPIM trosed kot posteljo, dva fotelja ter pomivalno korito 80 cm. Telefon 031 727 183.
KUPIM stare pez figurice, tudi poškodovane in nekompletne. Dobro plačilo. Telefon 041 453 093.
OSAMLJEN MOŠKI, redno zaposlen, z lastnim domom, brez obveznosti, želi spoznati prijateljico za resno zvezo do 55 let. Telefon 051 786 099.
Podjetje BIOPLIN ŠIJANEC v Ormožu odkupuje koruzno silažo. Informacije: 051 686 486.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Djuradja Vranješa
GREGORČIČEV DREVORED 5
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem Farme Trnovec, gostišču Ribič, PP - Gostinstvu in Krmila Draženci, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Marija, sinova Sandi in Miha, hčerka Mojca in vnuk Aleks
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
SPOMIN
Boleč je spomin na 15. september 2008, dve leti, ko nas je brez slovesa zapustil naš dragi ata, tast, dedek, pradedek, brat
Janez Mikša
IZ GRLINCEV 26
Hvala vsem, ki z lepo mislijo posto-jite ob njunem grobu in jima prižgete
Marija Mikša
1936-1981
Vajini najdražji
Bil si nam luč življenja, trda opora, polna hrepenenja, za našo srečo storil bi vse. Sonce je zašlo, mrak se spuščal na zemljo, tvoje srce se ustavilo. Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel. Ob tebi smo se vsi borili, da zdravje bi ti povrnili. A bolezni tega ni hotela, prezgodaj te nam je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, svaka in strica
Stanka Voglarja
IZ PRISTAVE 29 PRI CIRKULANAH
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekali iskreno sožalje. Hvala Internemu oddelku Bolnišnice Ptuj za lajšanje bolečin.
Hvala g. dekanu Emilu Dreuu za opravljen cerkveni obred, hvala ge. Miciki za molitev, govorniku g. Tončku Žumbarju za ganljive besede slovesa, zastavonoši, obema nositeljema križev, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, godbeniku ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Iskrena hvala za sveče OŠ Cirkulane-Zavrč, sodelavcem in sindikatu Čisto mesto. Zahvala mesnici Marije Kokol, gostišču Krona, Darku, Maji in Mateji za pomoč.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem in vsakemu še enkrat posebej prisrčna HVALA!
Tvoji najdražji otroci z družinami
POGREŠAMO TE
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice
Ivanke Podgoršek
IZ ŠPINDLERJEVE UL. 13, PTUJ 28. 7. 1937-6. 9. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, mlekarski zadrugi, pevcem, g. župniku, govornici, društvu upokojencev, godbeniku, zastavonoši in Komunalnemu podjetju Ptuj. Zahvaljujemo se vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Oko zapremo,
v spominu vedno znova tebe uzremo, nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikdar ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
18. 9. 2009-18. 9. 2010
Mineva leto žalosti, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče in dedek
Janko Meglic
IZ SPUHLJE 5 B
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
m-M
V življenju le skrbi in delo si poznala, od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večen je spomin.
SPOMIN
15. septembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Marija Gregorin
IZ HVALETINCEV 22
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji poklonite lepo misel in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njeni
Stojnci • Rodili so se trojčki
Trojno veselje v Stojncih
Mlada starša Nataša Kolednik in Vinko Rezar iz Stojncev sta letošnje poletje postala ponosna starša trojčkov Luka, Leonide in Lucije. Na bratca in sestrici je nadvse ponosna tudi osemletna Larisa, ki je sicer že osnovnošolka, a se v svojem prostem času še kako rada pocrklja z malimi štručkami.
»Da bom povila trojčke, sem izvedela v petem tednu nosečnosti. Teden dni prej sem bila na pregledu in so mi povedali, da ultrazvok kaže, da bom rodila dvojčke. Pri naslednjem pregledu smo izvedeli, da se je razdelila še ena celica in bomo dobili trojčke. Punčki sta tako enojajčni dvojčici. Pod srcem sem nosila tri mlada življenja in nosečnost je res bila nekoliko drugačna kot takrat, ko sem bila noseča prvič in rodila Lariso. Tudi zdravniški nadzor in strokovno spremljanje nosečnosti sta bila intenzivnejša kot pri običajnih nosečnostih. Pred porodom in po njem sem bila vsega skupaj v bolnišnici tri mesece. Rodila sem s carskim rezom, otroci pa so bili po porodu zaradi nezadostne telesne teže v inkubatorju. Iz bol-
Mladi šestčlanski družini v Stojncih je ob veselem dogodku čestital tudi župan občine Markovci Franc Kekec.
nišnice smo prišli mesec dni po porodu, ko so naše štručke tehtale po dva kilograma in za rast več niso potrebovale pomoči inkubatorja. Luka, ki se je rodil največji, je bil v inkubatorju 14 dni, Lucija tri in Leonida štiri tedne. Luka je ob rojstvu tehtal 1860 gramov in meril 45 centimetrov, Lucija in Leonida sta bili enako veliki (39 centimetrov), razlikovali pa sta se v teži. Prva je tehtala 1320 in druga 1210 gramov,« pripoveduje srečna mamica Nataša Kolednik in doda, da so vsi trije novorojenčki zelo pridni. »Podnevi spijo po tri ure skupaj, zvečer zaspijo med pol deveto in pol deseto uro ter spijo do štirih zjutraj.«
Mlada družina si dom ureja v Stojncih, kjer so kupili eno izmed domačij. Prvorojenka Larisa mamici pri skrbi za novorojenčke veliko pripomore - jih nahrani, previje in se z njimi še kako rada pocrklja. Veliko pomoč in oporo mlada mamica Nataša najde tudi pri svojem partnerju Vinku, največja želja družine pa je, da bi bili otroci zdravi in da bi odrasli v živahne in zadovoljne mladostnike.
MZ
Kidričevo • Biserna poroka pri Pernatovih
60 let zakonske harmonije
V soboto, 11. septembra, sta v krogu domačih praznovala biserno poroko - 60 let skupnega življenja - Karel in Pavla Pernat iz Šikol 48. Na poroko sta se tako kot pred šestdesetimi leti pripeljala z lincarjem, za kar je poskrbel Jože Fingušt.
Sicer pa je civilni obred biserne poroke opravil župan občine Kidričevo Jožef Murko v gostišču Valentan v Gaju pri Pragerskem. Biserni ženin Karel se je rodil 29. oktobra 1923 v Šikolah staršema Vincencu in Rozi Pernat. Po končani vojni se je zaposlil v Metalni Maribor kot strojni ključavničar in se tam tudi upokojil.
Biserna nevesta Pavla pa se je rodila 4. avgusta 1925 v Ra-čah staršema Pavlu in Tereziji Auer. Po vojni se je zaposlila kot tkalka v Tekstilni tovarni Maribor. Zaradi številne družine je delo v tovarni po petnajstih letih zapustila in se posvetila gospodinjstvu.
V zakonu so se biseroporo-čencema rodili štirje otroci -
sin Karel ter hčere Karolina, Marija in Renata, ki so v njuno življenje pripeljale tri zete, pet vnukov in dva pravnuka.
Topel dom sta si zgradila v Šikolah, kjer še danes na jesen življenja lepo in pridno gospodarita, se veselita obiskov svojih najbližjih ter uživata v mirnem okolju.
Karolina Krajnc
Foto: Saša Peršoh
Biseroporočenca Angela in Karel Pernat v družbi s svojima bisernima pričama ter županom občine Kidričevo Jožefom Murkom
V pcnäränci íe fiebre je
Markovci • Srečanje 70-letnikov
Župan pozdravil vrstnike
Drugo septembrsko soboto se je v Markovcih srečala generacija, rojena leta 1940, družbo pa so jim delali njihovi partnerji, čeprav mlajši ali starejši od jubilantov.
Srečanje so jubilanti začeli v markovskem občinskem poslopju, kjer je pred desetletji bila tudi njihova osnovna šola. Pozdravil in nagovoril jih je župan Franc Kekec, ki tudi sam pripada generaciji, ki je letos dopolnila 70 let. Po
sprejemu na občini je v bližnji cerkvi svetega Marka sledilo zahvalno bogoslužje, ki ga je daroval farni župnik Janez Maučec.
Jubilanti, zadovoljni, ker so se po več letih ponovno srečali, so druženje nato nadalje-
vali v dvorani gasilsko-vaškega doma v Novi vasi, kjer so med pogovorom delili spomine na svoja mladostniška leta, nazdravili svojemu snidenju in se ob glasbi poveselili pozno v noč.
MZ

Vsak delovnik dnevna ponudba od 10. do 17. ure
•	3 vrste dnevnih jedi po 4,90 eur
Vikend ponudba:
•	sobotno kosilo 8,90 eur
•	nedeljsko kosilo 9,50 eur
Jcker tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28
J
Črna kronika
Motorist prehiteval kolono
I.	septembra ob 14.15 je 54-le-tni moški iz okolice Slovenske Bistrice vozil motorno kolo Yamaha TDM 900A iz smeri Slovenske Bistrice proti Oplotnici. Ko je izven naselja Spodnja Ložnica pripeljal na ravni del ceste, je začel prehitevati pred seboj vozeča vozila, čeprav je 39-letni voznik osebnega avtomobila Renault kangoo iz okolice Slovenske Bistrice, ki je vozil na začetku kolone, dal predpisan znak in na vozišču zavzel tak položaj, da se je dalo zanesljivo sklepati, da bo zavil levo. Voznik motornega kolesa je po levem smernem vozišču prehitel pred seboj vozeči osebni avtomobil Reanult 5 in nato s prednjim delom motornega kolesa trčil v levo bočno stran kangooja, ki je že zavijal levo. Po trčenju je motorno kolo zdrselo v levo v obcestni jarek, osebni avtomobil pa je odbilo v desno, kjer je ob obcestnem jarku s prednjim delom trčil v betonski steber žič-nate ograje in jo podrl. V prometni nesreči sta bila voznik motornega kolesa in 53-letna sopotnica v kan-gooju hudo telesno poškodovana ter sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor.
Vinjen za volanom
7. septembra ob 18.30 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Oplotnici ustavili 45-le-tnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Oplotnice. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
10. septembra ob 21.25 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Stopercah ustavili 58-letnega voznika osebnega avtomobila iz Miklavža na Dravskem polju. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,14 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
II.	septembra ob 15.20 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 36-letnega kolesarja iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,44 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlomi, tatvine
V	noči s 7. na 8. september je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Lenarta. Iz notranjosti je odtujil ključe osebnega avtomobila Mercedes Benz GL 320, ki je bil parkiran pred hišo, in ga odpeljal neznano kam. Premoženjska škoda znaša okoli 76000 evrov.
V	noči z 9. na 10. september je neznan storilec vlomil v garažo v okolici Ptuja. Iz notranjosti je odtujil osebni avtomobil Volkswagen golf svetlo modre barve, reg. št. MB HS-099, letnik izdelave 2009. Premoženjska škoda znaša okoli 186000 evrov.
V	noči z 10. na 11. september je neznan storilec vlomil v gostinski lokal na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil prenosni računalnik in cigarete. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno s padavinami, popoldne se bodo krepile. Vmes bodo nevihte. Ob morju bo pihal jugo, v notranjosti Slovenije pa ponekod jugozahodni veter Popoldne bo v vzhodni Sloveniji začel pihati severovzhodni veter Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 19, najvišje dnevne temperature od 14 do 21 stopinj C.
V soboto bodo padavine čez dan nekoliko oslabele in v severovzhodni Sloveniji prehodno ponehale, popoldne pa se bodo spet okrepile. V nedeljo popoldne bo dež povečini ponehal, čez dan bo zapihala zmerna burja.
Foto: MZ