CELJE S.P.-JI KRIVI ZA POLOVICO STEČAJEV AKCIJA: DO POLNEGA VOZIČKA MOŠNJIČKA Stran 15 ST. 23 - LETO 60 - CELJE, 5.4.2005 - CENA 130 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn / 0^” Med dragim obiskom v Sloveniji, ob imenovanju Slomška za blaženega, je župnik Miha Herman s Ponikve papežu izročil Slomškove relikvije. Umrl je papež Janez Pavel II. Ob drugem obisku v Sloveniji leta 1999 je v Mariboru razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega V soboto, 3. aprila 2005, ob 21.37 so se za okni stanovanja papeža Janez Pavla II. prižgale luči, kar je bil znak, da je veliki mož po dolgi in hudi bolezni umrl. V žalosti je otrpnila velika množica . ljudi, zbranih na trgu sv. Petra, prav tako pa se je sicer žalostna, vendar pričakovana novica hipoma razširila po vsem svetu. Oglasili so se zvonovi, ljudje so se potopili v tiho molitev in solze so blažile hudo bolečino za človekom, ki smo ga imeli radi. Papež Janez Pavel II. je 264. papež oziroma 263. naslednik apostola Petra v vesoljni Cerkvi. Karol Jožef Wojtyla, ki je bil za papeža izvoljen 16. oktobra 1978, se je rodil 18. maja 1920, v Wadowicah, ki so od mesta Krakov na Poljskem oddaljene približno 50 kilometrov. Leta 1942 je v sebi prepoznal klic v duhovniški stan, zato je začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču v Krakovu. Kardinal Sapieha je mladega duhovnika Wojtylo postal na študij v Rim, kjer je leta 1948 opravil doktorat iz teologije na temo vere v delih sv. Janeza od Križa. Po končanem študiju se je vrnil na Poljsko, kjer je deloval kot kaplan v župniji Niegovič blizu Krakova, nato pa v župniji sv. Florijana v samem mestu. 4. julija 1958 ga je papež Pij XII. imenoval za pomožnega krakovskega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel 28. septembra 1958,13. januarja 1964 pa je bil imenovan za krakovskega nadškofa. Papež Pavel VI. ga je 26. junija 1967 imenoval za kardinala. Od začetka papeževanja je opravil 146 pastoralnih obiskov v Italiji, kot rimski škof pa je obiskal 317 od 333 župnij na ozemlju rimske škofije. Izven Italije je na mednarodne pastoralne obiske potoval 104 krat. Sveti oče, ki je bil prvi Neitali-jan, izvoljen za papeža, je razglasil 1.345 blaženih in 483 svetnikov, skupaj torej 1.828 oseb, ki so dosegle čast oltarja. Vodil je devet konzi-storijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj škofovske sinode. Na več kot 1.160 splošnih avdiencah, ki jih je imel ob sredah, se je srečal s približno 17,6 milijona vernikov. Rekordno število beležijo tudi avdience za politične voditelje. Opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 avdienc ali srečanj s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad. Med prvimi je priznal samostojno Slovenijo, imenoval je vse tri zadnje slovenske nadškofe Alojzija Šuštarja, Franca Rodeta in Alojzija Urana ter razglasil za blaženega Antona Martina Slomška. Na široko pa je poznan njegov zgodovinsko izrečen stavek na srečanju med prvim obiskom v Postojni, ki je bil izključno namenjen mladim, ko je izrekel: »Papež ima vas rad«. Dvakrat v Sloveniji Papež je dvakrat obiskal tudi Slovenijo: prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri škofije in se je z verniki srečal v Stožicah pri Ljubljani, v Postojni in v Mariboru, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. Miha Herman, župnik na Ponikvi, se ga takole spominja: »Pokojnega papeža sem spoštoval kot vrhovnega poglavarja Cerkve in kot človeka. Ponosen sem, da sem bil ob njegovem drugem obisku v Sloveniji član škofijskega pripravljalnega odbora in sem tako od blizu spremljal priprave. 19. septembra sem med obiskom v Mariboru papežu izročil Slomškove relikvije in to je bil in bo ostal zame najlepši dan v mojem življenju. Ob papeževi smrti bom v rojstni hiši Antona Martina Slomška pripravil manjšo priložnostno razstavo, na dan pogreba ob 19. uri pa bo v Slomškovi cerkvi na Ponikvi spominska maša. In še zanimivost: dan pred prihodom v Slovenijo so me člani odbora obvestili, da si želi papež z zraka med vožnjo z avionom ogledati Slomškovo rojstno hišo. Streho smo preoblekli z veliko papeževo zastavo, žal pa je bilo tisto jutro megleno in papež tega ni videl. Vztrajal pa je, da si to ogleda ob popoldanskem povratku, ko je bil dan lep in sončen.« Celjski opat Marjan Jezernik se s hvaležnostjo spominja prvega srečanja s pokojnim papežem leta 1987 v Vatikanu: »Bil sem župnik v Hočah in smo se v Rim odpravili na romanje. Sprejel nas je tudi papež in nas osebno pozdravil. Med predstavitvijo sem mu rekel »Maribor«, sam pa je odgovoril »Maribor? Ne, Hoče!« Res je bil z vsakim na tekočem, od kod prihaja. Potrepljal me je po rami, mi zaželel vse dobro in tega ne bom nikoli pozabil. Ob obeh obiskih papeža v Sloveniji sem bil med duhovniki, ki smo z njim so-maševali. Gotovo je bil Janez Pavel II. velik človek, ki je v zadnjih skoraj tridesetih letih do dobra zaznamoval Cerkev in svet. Ostaja veliki papež za vse ljudi in z njim se je zgodovina pisala z velikimi črkami. Bil je velika duhovna in moralna opora nam vsem. Tudi v opatijski cerkvi v Celju bo spominska maša v petek, na dan papeževega pogreba, ob 19. uri.« Izjava slovenskih škofov ob smrti papeža Dr. Franc Kramberger, predsednik Slovenske škofovske konference in ostali slovenski škofje so ob smrti papeža v posebni izjavi med drugim tudi zapisali: »Globoko hvaležnost mu bomo pokazali s tem, da si bomo njegove spodbude vzeli k srcu in da bomo v naslednjih dneh v gorečih molitvah prosili Gospoda, naj mu nakloni bogato plačilo, pokojnega pa, naj odslej prosi za nas pri Bogu, da bo Cerkev pri nas in v svetu v njegovem duhu zvesta svojemu poslanstvu.« Volitve rimskega papeža Pravico voliti novega papeža imajo izključno kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let. Od trenutka, ko je apostolski sedež izpraznjen, morajo kardinali, ki bivajo v mestu Rim, počakati petnajst dni na vse kardinale iz drugih delov sveta. V izjemnem primeru se čas do volitev lahko podaljša še za pet dni, tako da se morajo volitve začeti najkasneje po dvajsetem dnevu od izpraznitve apostolskega sedeža. V času petnajstih do največ dvajsetih dni po papeževi smrti se kardinali volil-ci zberejo v baziliki sv. Petra v Vatikanu k maši. V slovesnem sprevodu med prepevanjem pesmi gredo v Sikstinsko kapelo na volitve. Edini način volitev novega papeža so tajne volitve. Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico. Postopek se izvrši v treh fazah. Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan, ki je namenjen molitvi. Kardinal protodia-kon ljudstvu oznani rezultat volitev in ime novega papeža. Petrov naslednik iz lože vatikanske bazilike za tem podeli apostolski blagoslov Urbi et orbi (mestu in svetu). Sporočilo papeža svetu je večplastno Tako je v izjavi ob smrti papeža Janeza Pavla II. zapisal predsednik države Slovenije dr. Janez Drnovšek ter med drugim tudi dodal: »Sporočilo papeža Janeza Pavla II. svetu je večplastno, predvsem pa je to sporočilo miru, želja po tem, da človeštvo spremeni način svojega delovanja, vzpostavi večjo skladnost in ustavi samouničevalni razvoj. V času globalizacije, ko se tehnologija silovito razvija, je zelo pomembno, da takšnemu razvoju človeštva, materialnemu razvoju, sledi tudi duhovni razvoj. Pa-pež je to spoznal in skušal s svojo besedo, s svojimi sporočili poudariti to, da se mora človeštvo spremeniti, da mora spremeniti način svojega delovanja, da ne sme biti več vojn, da moramo najti zdravila, najti načine, kako ustaviti naraščanje socialne neenakosti v svetu in da moramo ustaviti tudi uničevanje našega okolja. To so sporočila, ki nam jih zapušča. To so sporočila, do katerih prihajajo ljudje tudi drugje v svetu, tudi v drugih religijah. Zato se mi zdi posebej pomembno, da je papež Janez Pavel II. iskal stik z drugimi religijami in poskušal vzpostaviti boljše razumevanje in približevanje vseh religij v tem skupnem cilju, da vzpostavimo skladen razvoj človeštva.« Papež Janez Pavel II., ki je bil tudi velik prijatelj Slovencev, je sklenil izjemno bogato življenjsko pot na pragu pomladi, dober mesec pred svojim 85. rojstnim dnevom. V petek ob 10. uri ga bodo ob navzočnosti dveh milijonov ljudi v Rimu ter več milijard pred televizijski- mi sprejemniki po vsem svetu P° kopali. Ta dan bo predvidoma dan nupaii. ta uatl uu piCUvtuui**- žalovanja tudi pri nas. Nastopil bo čas za podrobnejše ocenjevan) življenja in dela človeka, ki je kot tretji najdlje papež. Kmalu P bo nastopilo tudi obdobje noveg prvega moža Cerkve. Sproščen klepet s papežem januarja 1992. Na avdienci je bil Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva z dirigentom ^t*V^'rCt)al Goršičem, ki je papežu izročil darilo knežjega mesta, Plečnikov kelih, predsednik društva dr. Radko Komadina pa mu le P (e telegram celjskega opata Friderika Kolška, ki si je najbolj prizadeval, da je ravno celjski zbor prvi predstavil pesem novovon države Slovenije v Vatikanu. V ospredju je tudi dr. Štefan Falež, kasnejši veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem $ Pesem mladosti in modrosti Celje do nedelje v znamenju otroške in mladinske zborovske pesmi Na celjskih ulicah in v jNoranah Narodnega in ^Ijskega doma bo do ne-°elje odzvanjala mladost, ! organizacijskem in vserusko ter finančno preo-r3ženem 26. Mednaroden! mladinskem festivalu M modrost. Mlado pesem bo v dvora- Narodnega doma mogoče sb§ati že jutri popoldne in ^ečer, ko bodo v organizacij Javnega sklada Republi-,e Slovenije za kulturne dednosti, območne enote Ce-!e> Prepevali otroški in mla-'Oski zbori in skupaj s svodi zborovodji naznanjali slovesen začetek festivala. Na d ga bo v četrtek kot slav-,°stni govornik pospremil ^Pan Mestne občine Celje ”°jan Šrot. S pesmijo ga bo-,a pozdravila Otroški pev-iNzbor IV. Osnovne šole Ce- Pod vodstvom Jolande Ip- k - Uhych in Mladinski zbor ^ Slovenija. d°d častnim pokroviteljs-'°m predsednika države dr. akeza Drnovška se bo tekalni del festivala v Celju 9čel v petek ob 10. uri s pos-veti Poi Vanjem na temo Kaj naj 'jejo otroci. Vodila ga bo mag. Dragica Žvar. Popoldne ob 14. uri bo sledil prvi tekmovalni koncert mladinskih zborov, na katerem bosta v družbi z zborom z Madžarske in iz Litve pela tudi dva slovenska zbora, in sicer Mešani pevski zbor Gimnazije Želimlje in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje pod vodstvom Metke Jagodič Pogačar. Ob 17. uri bo koncert pevskih zborov Škofijske klasične gimnazije Ljubljana Šentvid, ob 19. uri pa nastop tujih zborov. Tekmovalni del festivala se bo nadaljeval v soboto ob 10. uri, ko bodo v Narodnem domu nastopili otroški in dekliški zbori. Med slovenskimi bosta dva: Otroški pevski zbor Juventus Glasbene šole Zagorje ob Savi pod vodstvom Francija Stebana in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga iz Velenja, ki ga vodi Matjaž Vehovec. Za festivalska odličja se bodo pevci potegovali z zbori s Češke, iz Romunije, Bolgarije in z Madžarske. Opoldne bo tekmovalni koncert dekliških zborov iz Avstrije, Litve, Rusije, s Češ- 26. Mednarodni mladinski ^ e pevski festival Celje # 6.-10. april 2005 www.zkp-celje.si •a \y ke, iz Nemčije, s Hrvaške in Švedske. Med njimi bo tudi Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center pod vodstvom Barbare Arlič. Nastopi zborov se bodo nato nadaljevali ob 15. uri, pri čemer bo festivalsko vzdušje naraščalo vse do 20. ure, do koncerta prvouvrščenih zbo- rov, ki bodo prejeli nagrade in priznanja. Dogodek, ki ga bo v teh dneh pomladilo približno tisoč pevcev, se bo končal v nedeljo ob 11. uri na zaključnem koncertu v Celjskem domu z nastopom pevskih zborov iz Celja in sosednjih občin ter nekaterimi tujimi zbori. Med spremljajočimi prireditvami festivala je ob posvetovanju za glasbene pedagoge omembe vredno tudi odprtje razstave slikarskih del Jožeta Ciuhe, ki bo jutri ob 19. uri v galeriji sodobne umetnosti, v kateri bo v petek sledila še noč slovenskih skladateljev. Po besedah umetniškega vodje festivala prof. Nenada Firšta je omenjana noč tradicionalna prireditev, ki traja že desetletje. Na njej se člani Društva slovenskih skladateljev, ki letos slavi 60-letnico, predstavljajo s krstnimi izvedbami. Zato se mu je zdelo smiselno ob tako velikem mednarodnem pevskem dogodku pripraviti noč v Celju. V tej noči bo zazvenelo deset novitet skladateljev vseh generacij za različne instrumentalne skupine in soliste, v izvedbi uglednih solistov, članov Komornega orkestra solistov Društva slovenskih skladateljev. Kot še dodaja Firšt, bo dogodek popestril festivalsko vzdušje in bo koristna informacija številnim gostom, domačim in tujim glasbenikom. »Srečno, mladi pevci!« Mlada pesem bo znova po-a ime Celja po Evropi. Pri se nehote vprašamo, ka-Peščici organizatorjev, ki . v teh dneh okrepljeni z adimi pomočniki in vod-uspeva organizirati in : Peljati festival s slovesom ~ tradicijo, na katerega je Je zelo ponosno. re^tor*ca lestlyala ln Za-Cer Za kulturne prireditve qj ,e mag. Alenka Domjan govori v eni sapi: »Kolikor str°vle mogli, smo oklestili „.,°ske. s prvotno načrtova- »•. 23 milijonov tolarjev na 5,8 ir lstrstvo za kulturo bo uA 15,8 milijona tolarjev. Mag. Alenka Domjan prispevalo sedem milijonov, Mestna občina Celje 3,8 milijona tolarjev, iz lastnega prihodka smo uspeli zbrati dva milijona tolarjev, nekaj je sponzorskih in donatorskih prispevkov. Vsem smo za pomoč zelo hvaležni.« Letošnji festival prinaša nekaj novosti, vsebinskih in terminskih. Gredo v prid festivalu? Mislim, da. Čas pred pomladanskimi roki matur doma in v svetu je primeren, strokovna komisija je izbrala res najboljše zbore in po nekaj »sušnih festivalih«, če govorimo o zborih vzhodne in za- Okna, ki jih boste želeli pokazati. in i™01 vas bodo z estetiko, kakovostjo, ceno da ;jL^:lrn! tehničnimi rešitvami tako prepričala, 0ste želeli pokazati tudi drugim. Obiščite nas na sejmu MEGRA od 5. do 9. aprila 2005 v Gornji Radgoni. Več informacij na www.okna-vrata.com hodne Evrope, bomo letos gostili zbor s Švedske, iz Nemčije, Avstrije in najboljše zbore iz vzhodnih držav, vse od Litve, Rusije, Romunije in drugod. Med spremembami festivala bo očiten zlasti zaključek festivala, ki so ga bili Celjani navajeni spremljati kot množični koncert domačih in tujih zborov v Mestnem parku. V Celjskem domu pa smo odločili, mislim, da modro, da bodo prepevali domači zbori, ki se jim bodo pridružili še tuji zbori. Namesto množičnosti torej skupen nastop domačih in tujih zborov. Kako zmore takšen festival izpeljati le nekaj ljudi? Veliko štejejo tudi izkušnje, ki smo si jih nabrali v preteklih letih. Večina v našem zavodu, sedem nas je, nas na tem področju dela več kot deset let in vse te izkušnje ter izkušnje z zunanjimi sodelavci ter poslovnimi partnerji, predvsem pa naša odločenost, da do potankosti izpeljemo začrtane vsebine, nam omogočajo, da bomo festival uspešno pripeljali v vrh in do konca. Kaj želite 26. Mednarodnemu mladinskemu festivalu na pot? Veliko sreče! Želim tudi, da bi Celjani ponovno začutili utrip mlade pesmi in bi prihajali na koncerte domačih in tujih zborov. MATEJA PODJED Foto: GAŠPER DOMJAN www.novitednik.com ANKETA Kakovost na visoki ravni Mednarodni mladinski tveno več zborov. Malce me pevski festival vsako leto žalostijo zaključni koncerti,' predstavlja velik izziv ta- ki so bili nekoč resnično ze-ko za pevce, njihove zbo- lo množični. Ne vem, kaj je rovodje, kot tudi za dolgo- vzrok, morebiti je letos prob-letne sodelavce festivala. Ne- lem tudi v devetletki, kjer je katere izmed njih smo pov- dosti manj možnosti za skup-prašali za mnenje. ne vaje.« Svetovalka za zborovstvo na Zavodu RS za šolstvo in dolgoletna sodelavka Mednarodnega mladinskega pevske- Matevž Goršič, zborovodja in skladatelj otroških pesmi: »Moje izkušnje s pevskim festivalom so zelo različne. Kot otrok sem na njih sodeloval kot pevec III. Osnovne šole, kasne-Jolanda Ipšek - Ulyrich, je sem sodeloval tudi v gimna-zborovodkinja otroškega ziji, kjer je zbor vodil moj oče, zbora IV. Osnovne šole Ce- nato pa vsa leta intenzivno lje: »Letos si štejemo še po- spremljal festival kot posluša-sebej v čast, da smo bili po- lec. Festivalu sem prispeval tu-leg zbora RTV Slovenije po- di predstavitev svoje glasbene vabljeni na otvoritveni kon- zbirke za otroške pevske zbo-cert. Pripravili smo devet re, ki je bila predstavljena v ok-skladbic. Menim, da je pev- viru takratnega zborovskega seski festival v Celju ves čas zelo minarja.« kakovosten, je pa v prejšnjih MATEJA JAZBEC letih na festival prihajalo bis- Foto: AŠ, CK ga festivala v Celju, mag. Dragica Žvar: »Spominjam se svojih prvih začetkov iz časa, ko so sodelovali še Egon Kunej, Jurče Vreže, Ciril Vrtačnik, Vid Marčen in drugi. Mladinski pevski festival je vselej za najpomembnejše cilje svojega delovanja izpostavljal organiziranje koncertov za mlade pevce, izobraževanje zborovodij in spodbujanje slovenskih skladateljev k ustvarjanju zborovskih skladb za otroke. To troje festival združuje še danes. Kakovost je vsa leta na zelo visoki ravni in tudi vedno več tujih zborov se prijavlja, tako, da je oder za vse nastopa željne pevce premajhen, kar je zelo pohvalno za organizatorja in za vsebino festivala.« Barbara Arlič, zborovodkinja zbora Gimnazije Celje - Center: »S svojim zborom tekmujem v soboto v konkurenci osmih zborov iz različnih držav, kjer je konkurenca najbolj močna. Gre za zbore, ki imajo v glasbenih gimnazijah predmet zborovsko petje, mi pa to počnemo povsem ljubiteljsko in pevci temu posvečajo svoj prosti čas. Letos je prijavljenih dosti več zborov iz tujine, kar pa ni moč reči za slovenske zbore. Festival je bolj zgodaj, kar očitno godi tujim zborom, ne pa našim. Zborovsko petje v Sloveniji nima zadostne finančne podpore in se kljub uspešnim nastopom v tujini ne ceni dovolj.« m SPODARSTVO S.p.-ji »krivi« za dobro polovico stečajev Število stečajev samostojnih podjetnikov iz leta v leto višje - Mnoge pokoplje želja po visokem osebnem standardu V prvih dveh letošnjih mesecih je bilo na širšem Celjskem 36 novih prisilnih poravnav in stečajev. V kar 29 primerih je šlo za samostojne podjetnike. Je čas za paniko? Se dogaja kaj posebnega, čemur majhni podjetniki niso kos? Predsednik stečajnega senata na okrožnem sodišču v Celju Matevž Žugelj pravi, da vzroki za stečaje pri samostojnih podjetnikih niso prav nič drugačni kot sicer. Večje število je v glavnem posledica paketa predlogov, ki jih je vložila davčna uprava. Je pa res, pojasnjuje Matevž Žugelj, da gre zadnja leta v stečaj vse več samostojnih podjetnikov. Še ne tako dolgo nazaj so bili prava redkost, lani pa je nanje odpadla že več kot polovica vseh zadev, ki sta jih obravnavala poravnalni in stečajni senat. Razlog za propad samostojnih podjetnikov je treba iskati predvsem v dejstvu, da preprosto niso dorasli dejavnostim, ki se jih lotijo, pravi Žugelj. »Ko ustanovijo podjetje, je njihova želja, da bi uspeli, sicer zelo velika, vendar niso kos raz- »Najbolj tragični so stečaji, ko mladi podjetniki v krog zadolževanja potegnejo tudi svoje starše. Na koncu oboji izgubijo vse premoženje,« pravi predsednik celjskega stečajnega senata Matevž Žugelj. meram na trgu. Pogosti so primeri, ko podjetniki potem, ko se razširijo in zaposlijo tri do štiri delavce, izgubijo nadzor nad poslovanjem in nenadoma ne obvladujejo več stroškov. Mnogo je tudi takšnih, ki sicer svoje delo dobro opravljajo in Modo preložili Poravnalni senat okrožnega sodišča v Celju je za 14 dni preložil narok, na katerem naj bi obravnaval predlog murskosoboške Mure, naj se prisilna poravnava v celjskem trgovskem podjetju Moda prekine. Mura, ki je poleg bank največja upnica Mode, je umik . prisilne poravnave predlagala na prvem naroku sredi januarja, svoj predlog pa je utemeljila z oceno, da bi Celjani svoje terjatve lahko bolje poplačali brez prisilne poravnave. Senat je takrat sklenil, da bo odločitev o umiku sprejel šele potem, ko bo navedbe Mure proučil tudi neodvisni finančni izvedenec. Kot je pojasnil predsednik poravnalnega senata Matevž Žugelj, so narok preložili zato, ker se vsi upniki še niso seznanili z ugotovitvami izvedenca. JI delajo od jutra do večera, vendar se ne znajo prodajati ali pa postavljajo prenizke cene. Zanimivo pri tem je, da gre običajno za dobre strokovnjake, ki so šli na svoje, potem ko je podjetje, kjer so bili zaposleni, propadlo.« Drugi najpogostejši razlog, ki samostojne podjetnike vodi v stečaj, je želja, da bi si čimprej izboljšali svoj osebni standard. Kupujejo drage avtomobile in druge statusne predmete, stroški za življenje na visoki nogi pa kmalu presežejo tisto, kar so ustvarili. Težave rešujejo z zadolževanjem, kar pa jih pripelje do točke, ko niso več sposobni poravnati svojih obveznosti. »Predvsem mlajši podjetniki mislijo, da zmorejo vse sami in pri tem izgubijo nadzor nad podjetjem. Da bi se rešili iz težav, zastavijo premoženje, potem pa izgubijo vse. Bilo je že kar nekaj tragičnih primerov, ko so v krog zadolževanja potegnili tudi starše, ki običajno takoj priskočijo na pomoč svojim nadobudnim otrokom. In na koncu je brez vsega ostala kar cela družina,« pojasnjuje Žugelj. Na Celjskem je kar nekaj podjetnikov, ki imajo dejavnost registrirano kot s.p. in d.o.o. »To je lahko zelo problematično, saj na takšen način marsikdo zavaja svoje upnike, da denar nakazujejo na podjetje, ki že tone,« opozarja Matevž Žugelj. S.p.-ji sami predlagajo stečaj le v 15 do 20 odstotkih. Vsi ostali predlogi pridejo iz ministrstva za finance oziroma davčne uprave. Žugelj pravi, da so predlogi zelo dobro pripravljeni, zato so tudi stečajni postopki običajno hitro zaključeni. Prisilne poravnave so redke, vendar je bilo že kar nekaj prime- rov, ko so samostojni podjetniki s poravnavo uspešno rešili svoje težave. Matevž Žugelj pravi, da se stečaji samostojnih podjetnikov dogajajo v prav vseh dejavnostih, v času, ko je vložen predlog za stečaj, pa je v podjetju običajno zaposlen samo še lastnik. »Ko se začno težave, se podjetniki pač najprej znebijo vseh svojih delavcev,« P°' jasnjuje Žugelj, ki glede na dosedanje izkušnje Pr spremljanju stečajev meni. da samostojnim podjetni kom potem, ko začno širi svojo dejavnost, ne bi sme lo biti žal denarja za zaP° slitev sposobnih menedžer jev, da bi namesto njih v° dili podjetje. JANJA INTIHAR NA KRATKO Dobrna bo imela igralnico V Termah Dobrna so po nekaj letih izgube Jani zopet poslovali s čistim dobičkom, ki znaša 73 milijonov tolarjev. Prihodke iz poslovanja so povečali na skoraj dve milijardi tolarjev, čisti prihodki od prodaje, ki so znašali malo več kot 1,6 milijarde tolarjev, pa so se v primerjavi z letom 2003 višji za 170 milijonov tolarjev. Direktor Janez Mlakar ocenjuje, da je takšno izboljšanje posledica višje povprečne prodajne cene penzionov, boljše prodaje zdravstvenih storitev in bolj umirjene rasti poslovnih odhodkov. V termah so lani zabeležili 101.320 nočitev, Bevc bo prosil za podaljšanje V četrtek, 7. aprila, bo potekel rok, do katerega mora Steklarna Rogaška v skladu s postopkom prisilne poravna- ^ i<:"" mi.jiu nuuicv, ve sodišču predložiti načrt finančne reorganizacije. Če ne, kar Pomeni 72-odstotno zasedenost zmogljivosti. Svojo pose lahko prisilna poravnava spremeni v stečaj. Po besedah nudbo so izboljšali z novim zunanjim bazenom in s svetom predsednika uprave Bojana Bevca so načrt pripravili, ven- savn> ki sta tudi največji lanski naložbi, dar pa ni popoln, ker v njem ni zapisano, kdo bo financiral Letošnja osrednja naložba v zdravilišču bo igralni salon v obnovo steklarskih peči. Dokument bodo kljub temu pre- vrednosti 158 milijonov tolarjev. Z njo želijo okrepiti pred- rl-.li* or.rH**,, ~-------------__________vsem i zven nen 71" n n sim nnrahn crnctnv in cpwHa Hn«r»1«iti dali sodišču in hkrati zaprosili za podaljšanje roka. Alpos povečal dobiček Šentjurski Alpos je lani ustvaril 13,45 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za 1,5 milijarde tolarjev oziroma za 13 odstotkov več kot v letu 2003. Čisti dobiček, ki znaša 176 milijonov tolarjev, so v primerjavi s predlani povečali kar za dobrih 64 odstotkov. Afričani bodo odkrivali Celje Od 6. do 8. aprila bo Območna gospodarska zbornica Celje gostila delegacijo diplomatov iz šestih afriških držav, ki delujejo v Franciji. Gospodarski svetniki iz Nigra, Kameruna, Konga, Gabona, Malija in Burkine Faso se bodo med vsem izvenpenzionsko porabo gostov in seveda dopolniti tudi svojo celotno ponudbo. JI V Banki Celje najvišji donos na kapital Delničarji Banke Celje se bodo na redni letni skupščini sestali 17. maja, je sklenil nadzorni svet banke. Na seji bodo med drugim obravnavali poročilo o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. ; «-> - - - --------------- ,nvu Banka Celje je lani bilančno vsoto povečala za 11 odstot- drugim sestali z vodstvom mestne občine ter obiskali pod- kov, ki je konec leta znašala 361,3 milijarde tolarjev. Bruto jetji Cetis in Kovintrade, v četrtek, 7. aprila, pa bodo gospo- dobiček je znašal 4,2 milijarde tolarjev, kar je za šest odstot-darske značilnosti svojih držav predstavili na posvetu o mož- kov več kot leta 2003. Banka je lani zvišala tudi bruto donos nostih sodelovanja med Slovenijo in monetarnima poveza- na kapital, in sicer na dobrih 17 odstotkov, kar je več, kot vama Cemac ter Uemoa. JI znaša povprečje v slovenskem bančnem sistemu. JI Indeks Zadnji tečaj SBI20 4.865,12 a PIX 4.462,86 V BIO 122,12 A Rast tečajev in inflacije Teden se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papir) začel precej optimistično, saj so delnice borznega trga povprečju rasle. Slovenski borzni indeks SBI20 je zrase za 1,77 odstotka in petkovo trgovanje končal pri vredo® sti 4.865,12 točke. V ponedeljek zaradi praznika ni bi trgovanja. Vkotaciji so bile vodilne po prometu delnice Krke (KRK^’ s katerimi je bilo opravljenega za 1,3 milijarde prometa-tečaj je zrasel za 1,6 odstotka in petkovo trgovanje konča pri vrednosti 80.028,26 tolarja. Po prometu so sledile de niče kranjskega Merkurja (MER), ki so ob prometu _ milijonov tolarjev pridobile 3,7 odstotka. Med bolj trg°va nimi v minulem tednu so bile tudi delnice Mercator) (MELR), ki so ob prometu 363 milijonov tolarjev pridob1 0,5 odstotka. UF. pP Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT CICG Cinkarna Celje 29.010,00 4.820.160 “T” ^Jf03 CETG Cetis 38.010,00 114.030 -JfOO CHZG Comet Zreče 2.620,00 2.664.710 -OjH GRVG Gorenje 6.094,43 109.542.370 PILR Pivovarna Laško 7.461,33 27.976.457 JTKG Juteks 27.292,26 12.868.019 mT" ETOG Etol 51.700,00 10.162.402 ~1T Opazneje so si v minulem tednu opomogle delnice ^ (ZTOG), ki so ob prometu 4,2 milijona tolarjev zrasle • odstotkov pri tečaju 33.791,67 tolarja. Med donosne)5' so bile delnice Save (SAVA), ki so ob prometu 33 rn'^?egaj tolarjev do petka pridobile 4,2 odstotka. Povprečni delnic Save je v petek znašal 45.928,57 tolarja. . j0- Enega večjih padcev med podjetji v borzni kotaciji sc> živele delnice Delo Prodaje (DPRG) s 6,4-odstotninr P cem vrednosti pri prometu 7,9 milijona tolarjev. Več) ^ gubo so imele delnice Etola (ETOG), ki so ob prornc milijonov tolarjev padle za. 2,3 odstotka vrednosti Indeksi med 25. marcem in 1. aprilom Statistični urad RS je objavil podatke za mesečno i j6 jo za marec. Zabeležena je bila najvišja rast cen let0*’ce-bila inflacija 1,1-odstotna; za toliko so se povečale gna-ne življenjskih potrebščin po prvih treh mesecih levtoS'infla-ka slika je bila tudi v enakem obdobju lani. Mesečna ^ cija, merjena s harmoniziranim indeksom cen živ Je potrebščin, pa je bila 1-odstotna. . ajjtik MATIJA LIPAR, investicijski a ^ ILIRIKA borzno posredni^ a d.d., Breg 22, »»* matija.iipar®1'" |rg Nadzorni organ: Agenc! . ljaUa vrednostnih papirjev, ) ^^et, Viri: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, gS m Odstop tudi zaradi neprijetnih izkušenj Mirko Zamernik iz Podvolovljeka, letnik 1964, se je po končani srednji šoli in odsluženem vojaškem roku zaposlil v podjetju Gorenje MGA - Nazarje (sedanji Hišni aparati BSH), kjer je bil kot vodja v proizvodnji zaposlen do izvolitve za župana v občini Luče leta 1994. Leta 1998 je znova kandidiral za župana in bil tudi izvoljen. Za poslanca v DZ je bil izvoljen na zadnjih treh državnozborskih volitvah. V četrtek je zaradi obremenjenosti z delom, kar ni ^vpadalo z njegovim nakitom življenja, z mesta v°dje poslanske skupine odstopil poslanec Mir-1(0 Zamernik. Ob začetku dela novega par-*amenta sta kar dva Zgornje-Savinjčana prevzela vodenje Poslanskih skupin - poleg Zagernika, ki je vodil poslan-Ce naj večje parlamentarne stranke, je poslansko skupi-110 SLS vodil Jakob Presečnik. Za novega vodjo poslance skupine SDS^so imeno-Vali Jožeta Tanka. Mirko Zamernik je v četrtek zatrdil, aa je odstop posledica njegove osebne odločitve in ni Pogojen s političnimi pritiski. Zakaj ste se odločili za odstop? Mirko Zamernik Razlogov je veliko. Že na začetku sem vedel, da je to težko in garaško delo. Po pol leta, ko sem videl, kako vse skupaj izgleda, sem naredil podrobno analizo, v kateri sem primerjal prednosti in slabosti. Ko sem ugotovil, da je več slabosti, sem se, tudi v skladu z dogovorom s predsednikom Janezom Janšo, z vodstvom stranke in naslednikom, odločil za odstop. Glede na to, da ste poslanec že tretji mandat, se nekateri sprašujejo, če tega dela doslej niste poznali? Vodja naj večje pozicijske poslanske skupine mora skrbeti za usklajevanje s koalicijskimi partnerji. Tako na nek način hote ali nehote prevzema odgovornost za delovanje koalicije kot celote. Tu je bilo nekaj neprijetnih izkušenj. Ne rečem, da se dela nisem prej zavedal, vendar morajo biti v ospredju verjetno drugačne osebnostne kvalitete, kot so moje. Sam bi namreč nekatera vprašanja reševal bolj dogovorno, tu pa je bilo včasih treba kakšne stvari le postaviti bolj na trdo. Omenjali ste življenjske cilje - katere? Predsedniku stranke sem še pred volitvami v posebnem pismu napisal, kje sploh vidim cilje in motivacijo, da še enkrat kandidiram. Gre za poudarjanje poti, za katero sem se odločil - torej za vseživljenjsko izobraževanje in prirejanje podobnih priredi- tev, kot je bila lani v Gornjem Gradu. Tu vidim motivacijo, ki me žene naprej. Optimistično sem si predstavljal, da bom lahko to počel poleg vodenja poslanske skupine, nato pa sem ugotovil, da to pač ne gre skupaj. Torej boste v prihodnje »navaden« poslanec? Tako je. V bistvu se bom enako ali še bolj intenzivno ukvarjal s Savinjsko dolino - če ne bi odstopil, bi se moral s celo Slovenijo. URŠKA SELIŠNIK Prvoaprilske v petkovem Novem tedniku V Novem tedniku, ki je izšel na 1. april, smo vam podtaknili šest prvoaprilskih. Nekatere so bile dovolj opazne že iz stila pisanja (Dočakali pločnik, str. 12 in Celjani se ne damo, - str. 32), nekaterih drugih pa niste razkrili. Povsem verjetna se vam je zdela tista, da bosta Perič in Žvižej delila karte za rokomet pri Splavarju in nekaj vas je res postopalo tam okoli na 1. april ob 16. uri (v tekstu Peričev duh že v Zlatorogu, str. 18). Prvoaprilsko Ukinjanje pristojnosti UE je v Žalcu sprožilo nekaj hude krvi. Sicer pa sta bili prvoaprilski še: Trikrat pravljična sedem (str. 13) in Bojana Avguštinčič gre v vojsko (str. 23). Pravih ni uganil nihče. »Vzrokov za zaskrbljenost še ni« premoženja um Zdravilišče v Rimskih se krajani bojijo, j* °dločitev ustavila o Je Propadajočega zdi :?• Minuli teden se je 1 s tem z laškim žuj ^Ožetom Rajhom in M; rečkom, direktorjem . orizma in družbe M v najemu rimske j/Ošče, sestal tudi sve ajšnje krajevne skuj , ia je na zaprti seji: s *ePe, da bo svet vla ki se širijo v medijih v zvezi s prodajo in z najemom zdravilišča. »Če ne bo odziva, se bomo odločali za nadaljnje korake. Razmišljamo tudi o javni tribuni s predstavniki, ki bodo dali pravilne informacije o dogajanju glede zdravilišča. Seveda pa svet KS pri projektu oživitve zdraviliškega kompleksa popolnoma podpira zdajšnjega najemnika,« pravi predsednica KS Rimske Toplice Jelka Kapun. Enakega mnenja je tudi župan Rajh: »Že pri podpisu pogodbe sem povedal, da investitorjem povsem zaupam, in verjamem, da bodo vložili vse svoje moči, da bodo projekt tudi realizirali.« Rajh je nekaj pogovorov glede zdravilišča že opravil v kabinetu predsednika vlade, nekaj jih bo še ta teden. Po prvem pogovoru sodeč naj bi bile za najnovejše zaplete krive netočne oziroma premalo točne informacije, ki so jih na mizo prejeli poslanci državnega zbora (češ da obstaja sum, da je prejšnje vlada razpis pisala na kožo Bar-sosu in zreškemu Uniorju, da je kupnina znatno prenizka ...). Županje zato prepričan, da bo zadeva dobila zeleno luč takoj, ko bodo stvari os- vetljene tudi z druge plati. Po njegovih zagotovilih naj bi se vlada še kako zavedala, da z uresničitvijo omenjenega projekta ne kaže več odlašati, saj se bo v primeru razveljavitve pogodbe težko še kdo »okorajžil« za najem propadajočega zdravilišča. Sicer pa po mnenju Maksa Brečka ni še nobenih razlogov za zaskrbljenost. »Najemna pogodba glede zdravilišča je povsem veljavna, pri čemer projekt oživitve teče normalno naprej. Zdaj so na vrsti projekti, obnova pa naj bi bila končana v letu 2007.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Izberite najboljše za svojo kopalnico z 20-odstotnim popustom: • kopalniško pohištvo Gorenje • sanitarne armature Hansgrohe • električni grelniki vode Ariston • tuš kabine Reflex • sanitarna keramika Keramag in z 10-odstotnim popustom: • kopalniško pohištvo Kolpa san Ob nakupu vam podarimo toaletno torbico Hansgrohe! ftM a*a KoroiNic '^Hsr Izkoristite brezplačni izris kopalnice v času akcije! Akcija traja od 29. 3. do 16.4.2005. Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. MERKUR, Mariborska 162, Celje, tet.: (03) 543 27 88; MERKUR, Ronkova ulica 35, Slovenj Gradec, tel.: (02) 885 09 00 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Minister Bajuk v občini Podčetrtek Minister za finance in predsednik NSi dr. Andrej Bajuk je v nedeljo obiskal občino Podčetrtek. Dopoldne se je mudil v Olimju, opoldan je sledilo delovno kosilo z župani in gospodarstveniki tega območja, kasneje pa je na kmečkem turizmu v Gostinici pri Lesičnem nadaljeval pogovore s predstavniki gospodarstva iz Obsotelja in Kozjanskega. Za župane in funkcionarje občin ostaja odprto vprašanje financiranja manjših občin, kjer bo po besedah ministra Bajuka potreben sistemski pristop, ki bo nudil dolgoročne rešitve. Minister je poudaril splošno zapostavljenost tega dela Slovenije, kjer bodo potrebne večje investicije v prometno infrastrukturo, nujna je tudi grad- nja čistilnih naprav. Gonilna sila razvoja v regiji ostaja zdraviliški turizem, v okviru katerega si okoliške občine želijo še tesnejšega sodelovanja v smeri organiziranja skupne dodatne ponudbe. Ob koncu je minister izpostavil širšo problematiko izumiranja podeželja in poudaril, da je mladim treba ponuditi nove perspektive v kmetijstvu. »V regiji je treba ustvariti pozitivno klimo in ljudem ponuditi nove možnosti,« je povedal dr. Bajuk. POLONA MASTNAK Na povabilo 00 DeSUS-a in strankinega županskega kandidata Petra Mišje je Občino Podčetrtek včeraj popoldne obiskal tudi minister za obrambo Karel Erjavec. Poslanski obisk v Šentjurju Na pobudo 00 ZLSD so Šentjur v četrtek obiskali strankini poslanci mag. Majda Potrata, Bojan Kontič in Matjaž Han. To je bil v kratkem času že tretji poslanski obisk, saj si Šentjurčani na tak način želijo pridobiti čim širšo podporo za svoje projekte pri rebalansu državnega proračuna. Majda Potrata se je v skladu z zadolžitvami v parlamentu osredotočila na šolske projekte - novogradnjo šole na Ponikvi in uvedbo gimnazijskega programa v ŠC Šentjur. Predvsem slednje bi pomenilo veliko za razvoj demografsko ogroženega območja, uravnavanje izobrazbenega primanjkljaja in zmanjšanje prevoznih stroškov, ki bremenijo starše. Kontič in Han sta med drugim poudarila, da je večina projektov šentjurske infrastrukture dolgoročnih, zato se je za njihovo uresničitev smiselno povezovati tudi s trenutno opozicijo. »Če v.preteklosti teh projektov nismo podprli, je bilo to zgolj zato, ker je šlo za formalno vstavljanje v proračun brez kritja. To pa bi pomenilo samo brezpredmetno zavlačevanje,« je na očitke iz prete-klosh dejal Kontič. S Hanom se zavedata, da nadvoz in obvoznica nista le privilegij Šentjurja, ampak sta bistvena za skladnejši regionalni razvoj v celoti. ST m 6 NOVI TEDNIK Hitra cesta čez pet let Ministra Podobnik in Božič o prostorskih aktih in tretji razvojni osi - Slabi obeti za sedežnico Ročka Na pogovoru predstavnikov Savin jsko-šaleške regije z ministroma Janezom Podobnikom in Janezom Božičem so največ pozornosti posvetili izdelavi občinskih prostorih aktov in hitri cestni povezavi od Koroške čez »savinjsko« avtocesto do Metlike. Kakor je omenil minister za promet Božič, naj bi gradnjo hitre ceste po najbolj optimistični različici začeli v letu 2010. Prvo etapo od Holmca do avtoceste Ljubljana-Ma-ribor bi bilo možno najhitreje udejaniti skozi nacionalni program izgradnje avtocest. Drugo etapo do Metlike pa bo po Božičevih besedah treba čimprej spraviti v nacionalni program obnove cestnega omrežja. Za hitro cesto je treba najprej sprejeti državni lokacijski načrt, nato sledijo odkupi zemljišč, priprava potrebne dokumentacije ter zagotovitev sredstev. Še vedno pa je vprašanje, kje bo trasa te ceste. Koroški, savinjski in šaleški župa- ministra Podobnik in Božič sta v petek obiskala tudi Koroško, v mozirski sejni dvorani pa so jima prisluhnili župani, poslanci in drugi predstavniki iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. ni se zavzemajo, da bi šla čim bolj zahodno, torej da bi se mimo Šoštanja čimbolj približala Mozirju in se priključila na avtocesto v Šentrupertu. V ministrstvu bodo opravili študijo različnih možnosti, na osnovi kriterijev pa bo ministrstvo podalo predlog vladi o izboru trase. Vsekakor bo treba še pred gradnjo hitre ceste najti rešitev za obnovo stare, izjemno obreme- njene ceste med Velenjem in Arjo vasjo. Glede prostorskih strategij, ki jih morajo v občinah izdelati do leta 2007 in bodo precej obremenile proračune, ob tem pa v Sloveniji ni primernih strokovnjakov, je minister za okolje in prostor Podobnik povedal, da bodo poskušali rešiti probleme, na katere opozarjajo v večini manjših občin. Poleg manjšega zne- ska, namenjenega izdelavi občinskih prostorskih strategij, so omenjali izobraževanje občinskih urbanistov, pomoč na uradu za prostorski razvoj ter možnost, da te občinske strategije nadomestijo že sprejete regionalne prostorske strategije. Slednjo, zaenkrat delovno rešitev morajo potrditi še na vladi. Ob tem je za prihodnji mesec napovedal različne delavnice, na katerih naj bi s pomočjo dobre prakse posameznih občin poiskali rešitev. Bodo zaradi Golt popravili zakon? Na petkovem pogovoru so predstavniki Saše izpostavili še več vprašanj. Med drugim je direktor družbe Golte Ernest Kovač predstavil težave, ki jih imajo s sedežnico Roč- ka. Z njo so lani tik pred začetkom smučarske sezone nadomestili vlečnico. Ker niso imeli potrebnih dovoljenj, sedežnice med sezono niso pognali. Direktor Kovač je povedal, da je država za sedežnico izdala koncesijo in gradbeno dovoljenje, še vedno pa nimajo uporabnega in obratovalnega dovoljenja. Problem je v tem, ker po zakonu v Sloveniji ne smejo postavljati rabljenih smučarskih naprav. Sedežnico, ki stoji na Golteh, so namreč odkupili v Italiji, po nekaterih študijah pa naj bi bil3 bolj varna in primerna za vožnjo kot na italijanskem smučišču. Minister Božič je poudaril, da se morajo v ministrstvu držati zakona: »V bistvu tudi sam nimam odgovora, kako pomagati Goltem, čeprav se zavedam, da bo treba naju rešitev.« Med drugim je odgovornim na Golteh predlagal, naj z dokumenti dokažejo presojo o varnosti, posledično p3 celo omenil možnost poprave zakona. URŠKA SELIŠNlh Ne za Sašo Ministri v slovenski vladi na četrtkovi seji niso podprli ustanovitve Savinjske in Šaleške pokrajine. Predlog zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine je v zakonodajni postopek predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem. Po obrazložitvi vlade predlogu zakona niso priložena dokazila, da so občinski sveti občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje z dvotretjinsko večino sprejeli odločitve o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine, kar je podlaga za ustanovitev pokrajine. Pri pripravi predloga zakona ni bila upoštevana določba zakona o lokalni samoupravi, ki pravi, da organizacijo pokrajin ureja poseben zakon. Za ustanovitev pokrajin je namreč nujen predhoden sistemski zakon o pokrajinah, s katerim bi bile pokrajine uvedene v naš sistem lokalne samouprave. Vlada se tudi ne strinja s prenosom posameznih nalog na pokrajino oziroma pokrajine, če ni hkrati načrtovana tudi prerazporeditev kadrov, ki jih zdaj opravljajo, in finančnih sredstev - sicer bi tak prenos lahko pomenil nepotrebno povečanje finančnih 90,6 95,1 EH jEIi 95,9 100,3 sredstev, namenjenih za zagotavljanje teh nalog. Prenos pristojnosti širšega pomena samo na eno pokrajino pa tudi ni smiseln, saj bi s tem v Sloveniji vzpostavili nepregleden upravni sistem, ki bi se razlikoval od območja do območja. Vlada meni, da je treba z. vzpostavitvijo pokrajin doseči dejansko decentralizacijo, torej prenos nalog z državne na pokrajinsko raven, skupaj s finančnimi viri in izvedbeno strukturo. V iskanju tople vode »Spoštovana gospa županja Anka Rakun, vesel sem, ker vam lahko sporočim najnovejši sklep vlade. Vlada se je namreč odločila, da bo v celoti financirala vrtino v Okonini,« je na srečanju v Mozirju sporočil minister Janez Podobnik. O veselju gospe županje, ki si že dolga leta prizadeva, da bi našla toplo vodo, nima smisla izgubljati besed (pa tudi o besu ostalih županov ne) - vse dokler ni minister Podobnik spomnil, da je L april. Melioracije v pozabo? Razburkane vode okrog melioracij in komasacij v Šentjurju se počasi umirjajo. Za okroglo mizo so se v četrtek zbrali predstavniki kmetov, ministrstva za kmetijstvo, upravne enote, občine in krajevne skupnosti. Z ministrstva za kmetijstvo so se sestanka udeležili predvsem ljudje stro- Ijišč sicer zelo nezaupljiv odnos, vem dar kot posamezniki nimajo nobeni možnosti. Zato bodo ustanovili kom1' sijo s predstavniki vseh vpletenih^ 33 bo pregledala vse sisteme in odločil3’ kako naprej. V Črnolici je sistem baje tako zamuljen in uničen, da je ni te nologije, ki bi ga usposobila, v Jakobu r Uuu rvi ui ^a. uopUoUIJllci) v , , ke; Marjan Volovšek kot eden ožjih pa je praktično zgrajen bolj ali man]|e t ~ ‘ na papirju. Podžupan Jože Korže, ki b° verjetno tudi eden izmed članov koinj sije, je ob tem dejal, da bodo naredi . r iz e vi' sodelavcev ministrice in Leon Ravnikar zadolžen za urejanje melioracij. Ko so kmetje iz grobelniške, črnoliške in jakobške doline izrazili svoje nezadovoljstvo, so sklenili, da je prvi in osnovni korak ustanovitev melioracijske skupnosti, do katere imajo lastniki zem- vse za izbris teh dveh sistemov dence za odmero nadomestilo za ževanje. vzdn ST Čistilni akciji v občini Žalec in Polzela objektov, parke ... Spomladansko čiščenje je v občinah Žalec in Polzela v navadi že vrsto let, občani so se nanj navadili in se ga radi udeležujejo. Na Polzeli so čistili v petek popoldne in soboto dopoldne, v 10 KS žalske občine pa v soboto. Čistili so nabrežja rek, potokov in jezer, ob javnih poteh, okolico kulturnih in zgodovinskih mesta, koder ljudje : in se zadržujejo. V obeh 0 činah so nabrali velike ko čine različnih odpadkov, n več je bilo pločevink, P - >čk.Ak stenk in plastičnih vreč-- cije v Žalcu se je udelez več kot 500 občanov, na zeli pa malo več kot 20 > P čemer je šlo predvsem za ne raznih društev in osn^ nošolce. Najhuje »zasvinjan« je bil zunanji lapidarij, ki so ga počistili člani Turističnega društva Celje. Uspela čistilna akcija Konec tedna so v Celju namenili tradicionalni akciji čiščenja okolja. Na poziv mestne občine, naj se prebivalci samoorganizirajo in počistijo okolja svojih prebivališč, se je v petek odzvalo 155 srednješolcev, ki so čistili mestni park in gozdne poti nad njim. Zbrali so približno osem kubičnih metrov odpadkov. Sobota je bila namenjena čiščenju Savinjskega nabrežja in okolice Šmartinskega jezera. Slednjega so počistili predvsem ribiči in okoliški krajani, na Savinjskem nabrežju pa se je zbralo 160 prostovoljcev, ™I°.niim> taborniki Roda II. grupe odredov, člani turističnega društva, krajani Mestne e rti Karla Destovnika Kajuha in drugi občani, med katerimi sta bila tudi dva mestna sve m a V dobrih dveh urah so zbrali kar 20 kubičnih metrov odpadkov. Oba dni akcije je sodelovala tudi pisarna Celje, zdravo mesto, kjer so poskrbeli za varno odstranitev okoli 20 najdenih injekcijskih igel. BS ČAS JE ZA DALMATINSKI VEČER! Vabljeni v Zdravilišče Laško vsi, ki ne ostanete ravno*1 ob glasbi Klape Povijana, Kiape sol. Benda in mediteranskih kulinaričnih doživetij- V petek, S.aprlia 2005 ob 20.00 uri. Jt Vstopnina z večerj"o - 6.000 SIT Rezervacije in inf, na 03-7345-122 IZ NAŠIH KRAJEV Za vsako mamo in vsakega otroka % svetovnem dnevu zdravja 7. aprila Potujoča svetovalnica v vrtcih in dan °dprtih vrat v celjskem zdravstvenem domu Pomembna sta vsaka l^sti in vsak otrok, poudarja ob letošnjem svetovnem ^flevu zdravja Svetovna Zdravstvena organizacija, .o tem postavlja v ospred-'e izboljšanje možnosti za Preživetje mater in otrok ^odvsem v revnih prede-,1'1 sveta, kjer zaradi vzro-K°v, povezanih z noseč-n°stjo in s porodom, še ved-umirajo milijoni. A je s*rb za mater in otroka pomembna tudi pri nas, kjer ?e rojeva vedno manj otrok 11 kjer nanje prežijo dru-nevarnosti. • \ Sloveniji so zaskrbljujoči podatki o zmanjševanju • tevila rojstev. Leta 1980 se P rodilo 29.619 otrok, leta pa le 17.490 (na celj-^em območju 2.704). Skrb a zdravje mater in otrok je di zaradi tega izredno po-aembna. Vrsto prizadevanj n Preteklosti so marca letos . 6°gatile dopolnitve pravilna, ki določa preventivno : Qravstveno varstvo novoro-e9čkov. »Cilj delovne sku-*ne, ki je pripravljala spre-^.embe, je bil začrtati smer-Ce takšnega zdravstvenega ^Nrstva, ki bo omogočilo sodnjo prepoznavo dejav-K°v tveganja bolezni pri Zrr|V°r0ienčku in s tem ^anjševanje obolevnosti, gorljivosti in invalidnosti j r°k in kasneje odraslih,« PgOrpisala prim. dr. Zlata j, c> ki vodi odsek za neo-pQ a*n° pediatrijo v celjski (p/N^uišnici. Uresničevanje (ja Oljev v praksi pomeni, n s° vsakemu novorojenč-d°stopni preventivni si- stematični pregledi in dnevni nadzor zdravstvenega stanja, obvezni preventivni zdravstveni ukrepi in cepljenja ter aktivno zdravstveno vzgojno delo z materjo, ki temelji na vzpostavitvi, spodbujanju in vzdrževanju izključnega dojenja. Čeprav je tudi v naslednjih starostnih obdobjih pri nas za otroke dobro poskrbljeno, pa vsega ne more opraviti samo zdravstvena služba. Eden izmed rastočih problemov, ki ga lahko v največji meri omilijo starši, je na primer debelost. V nekaterih delih Evrope je predebel že vsak četrti otrok, starostna meja, pri kateri se debelost začenja, pa se pomika vedno nižje. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so zato ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja organizirali potujočo zdravstveno svetovalnico - v celjskih vrtcih bosta staršem svetovali otroška zdravnica in otroška zobozdravnica. Prva takšna svetovalnica bo že ta četrtek v eni od enot Vrtca Zarja, isti dan med 17. in 20. uro pa bosta zdravnici o zdravi prehrani ter s tem povezanim zdravjem zob in ustni higieni svetovali tudi na stojnici v nakupovalnem centru Mercator v Celju. Dan odprtih vrat pa v četrtek pripravljajo v celjskem zdravstvenem domu. Med 11. in 13. uro vabijo vse prebivalce Celja in okolice, ki jih zanima njihovo delo v skrbi za zdravje mater in otrok. MILENA B. POKLIC Zadnja možnost prijave za hujšanje Kroničnim bolnikom odsvetujemo sodelovanje v akciji - Še zadnjič izpolnite kupon! V razvitem svetu je skoraj polovica ljudi, ki imajo težave s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Slednja ni le lepotna napaka, ampak je pomemben dejavnik tveganja za nastanek številnih kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, rakava obolenja in sladkorna bolezen. Zato smo se v naši hiši že lani odločili za koristno akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, ki je naletela na zelo dober odziv in tako naj bi bilo tudi tokrat. Tudi letos bomo na podlagi prejetih kuponov oblikovali skupino, ki bo hujšala pod strokovnim vodstvom zdravnice in ob pomoči strokovnjakov v Top-Fitu. Nekateri ljudje se namreč za spremembe odločajo sami, nekateri pa potrebujejo pri tem pomoč in podporo. Hujšanje v skupini ima številne prednosti, saj so v skupini ljudje, ki imajo podobne težave, so drug drugemu v oporo, postanejo dobri prijatelji in včasih je tudi tekmovalnost med njimi prav dobrodošla. Več kot tehten razlog torej, da še zadnjič izpolnite objavljeni kupon in se prijavite za akcijo. »Način življenja nas sili v pridobivanje dodatnih kilogramov. Vedno bolj postajamo sedeči prebivalci tega planeta in pozabljamo, kako pomembno za zdravje je gibanje. Ko razmišljamo o hujšanju, razmišljamo predvsem o tem, da bomo naredili nekaj za svoje zdravje, lažje se bomo gibali in bolje se bomo počutili. Hrana, ki jo uživamo, je preobilna in premastna, prav tako zaužijemo preveč sladkorjev, v jedeh ali pijačah. Tako kot živimo odrasli, živijo tudi naši otroci in debelost je postala pereč problem že v otroškem obdobju, » pravi Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka splošne medicine, ki bo tako kot lani v CENTER CELJE V Centru Interspar Celje bodo v času akcije po zdravniških navodilih pripravili izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja. Vsak teden si boste lahko v prodajalni in restavraciji Interspar privoščili jedi, ki so pravi balzam za vaš organizem v času hujšanja. Ne odlašajte in začnite že danes. pomoč tudi letošnji skupini. Poudraja predvsem zdrav način hujšanja, saj je »shujševalnih diet veliko, veliko je takšnih, ki obljubljajo hitro izgubo kilogramov. Žal čudežnih diet ni, tudi čudežnih tabletk in obližev, ki bi kar čez noč stopili maščobe, ni. Vse hitre shujševalne diete so nezdrave in predstavljajo nasil-. no poseganje v presnovo in ogrožajo zdravje. Po takšnih dietah se telesna teža res hi- »□tednik ■ e *na štirih frekvencah Socialne demokrate vodi Pahor sobotnem kongresu stranke so dosedanjo Združeno listo socialnih demokra-.Poimenovali v Socialne demokrate, pri čemer eden od dveh kandidatov za predata, Celjan Aljuš Pertinač, s svojo kandidaturo ni uspel. hi te.SVo) tretji mandat na čelu stranke je dobil dosedanji predsednik Borut Pahor. Glav-Poamik je postal Uroš Jauševec, za izvolitev dveh podpredsednikov stranke pa sta bila kult na ^va krog3- Na ženski listi je podpredsednica postala nekdanja ministrica za listiUr° in Predsednica strankine območne organizacije Celje, Andreja Rihter. Na moški glas 6 P°dpredsednik postal Igor Lukšič, iz tekme je med drugimi že v prvem krogu °vanja izpadel tudi velenjski župan Srečko Meh. BS **rivajanje dojenčka na gosto hrano ttlesevP*113 23 Podporo dojenja in Projektna pisarna Celje - zdravo mesto, vabita na redno hep:Cn° srečanje, ki bo v četrtek, 7. aprila, ob 16. uri, na Slomškov trg 4 (prostori projekt-srepa arne) • Tema tega meseca je Privajanje dojenčka na gosto hrano. V tem mesecu datum hiati',a SovPada s svetovnim dnevom zdravja, katerega geslo letos je Naj štejeta vsaka Poobj vVsak otrok. Vse, ki jih temi zanimata, pričakuje tudi strokovnjakinja, mednarodna ho nPrv na svetovaIka za laktacijo, dipl. med. sestra Cvetka Skale z Odseka za neonatal-°tiiska j?trii° Ginekološko porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Veseli bodo bodočih mamic, mamic z otroki in tudi očetov. AB tro zmanjša, telo pa se izčrpa in želja po hrani je še večja. Zato so te shujševalne kure neuspešne, pri čemer se teža hitro povrne, še bolj pogosto pa pridobimo še kakšen kilogram več,« pravi. Pri zdravem hujšanju je priporočljivo uživanje raznovrstne, uravnotežene prehrane z veliko sadja in zelenjave, žmanj šanj e količine hrane ter__________________________________________________ maščob in sladkorjev. Jedil- ^ nik naj bo sestavljen s pomoč- I ; ;r. J j J jo prehranske piramide, te- | lesna dejavnost pa naj bo po- i . .. večana. »Pri zdravem hujša- , Ime m Pmmek...................................... nju izgubljamo kilogram te- J , lesne teže v enem tednu, ven- I Naslov, telefon................................... j dar se naučimo živeti in pre- | branje vati zdravo in zato do- [ ............................................... | seženo telesno težo po kon- , stflrnsf. , čanem hujšanju tudi obdržimo,« zatrjuje Govčeva. I Telesna teža:..................................... I K temu nujno sodi tudi gibanje oziroma sprememba ce- | Telesna višina:.................................. lotnega načina življenja. Več o vsem tem boste izvedeli v ' Kupon pošljite na naš naslov: naslednjih tednih. I Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. | MATEJA JAZBEC V _ ._____________________________________. _____________J m i 1 s at,<: Uroš Zorman je bil v napadu skoraj popoln, a tudi v obrambi se je zel° Ko je Zorman prodiral mimo Jeppesena, je Dominikovič »slačil« Gorana Kozomaro. Zlatorog nabodel tudi Barco Navijači že evropski prvaki - Uroš Zorman korak do popolnosti Že v petek je bilo ob prihodu Barcelone pred Zlatorog jasno, da bodo čustva preplavila prvi polfinalni obračun. »Sprejem pred tekmo bo takšen, kot ljudje čutijo, da bi moral biti,« je dejal Dejan Perič. »Perič, Perič,« je odmevalo po dvorani, ko je Barcelona pritekla na parket, med ogrevanjem pa so se Florijani izkazali, kot morda še nikoli doslej. Zapeli so pesem, jasno, »Za dobra stara vremena«, pesem, ki jim jo je Perke še lani zapel v celjskem dresu. V izjemno impresiv- nem ozračju je bilo Periču najbrž grozno. Dvorana mu poje, on pa v tujem dresu. Ni zdržal, v očeh se je zableščalo. Med predstavitvijo se je globoko priklonil občinstvu. Vse skupaj ni bilo ne teatralno ne osladno ne patetično. Pač pa spontano, polno čistih emocij. Vedel je, da se ga bodo lotile, a so ga vseeno prevzele. Odpovedal je pred golom, tudi zaradi celjskega dogovora: ciljati zgornje kote vrat. Kmalu po prvi četrtini tekme je semafor »ponujal« finale: 10:7. Da bi prekinil po- razni ritem, je Xesco Espar vzel minuto odmora. Malce kasneje je pred gol postavil še Barrufeta in stvari so za goste šle na bolje. Ob odmoru je Miro Požun imel občutek, kot da njegovi varovanci več ne verjamejo v zmago. Nova motivacija je obrodila sadove - nemudoma je bilo 19:15. Edi Kokšarov je dosegel gol z igralcem manj za prvo vodstvo s 4 goli. Še štirikrat se je tolikšen naskok ponovil, za več pivovarji enostavno niso bili sposobni, saj je bilo priložnosti kar nekaj: zadnja je pripadla Matjažu r rvi nami mati za naKup vstopnic so v vrsto stopili v četrtek popoldne, v petek zjutraj pa je celo zavrelo posredovala je policija in dva navijača odstranila iz množice. Mlakarju v predzadnji minuti, ko se je vrnil Perič, a je odbita žoga od tal, preletela prečko. Fantastično igro je prikazal dvojec Rutenka - Zorman. Prvi je priigral eno sedemetrov-ko, drugi 3, prvi je imel 5 asistenc, drugi 7, in prvi je imel met 11-17, drugi pa 8-10. »Ne me narobe razumeti, vendar zanima me, kako bi reagirali ljudje v dvorani, pa v klubu, če bi izgubili tekmo doma,« je bil spet iskriv Miro Požun, ki je poskrbel za originalnost. Priznal je, ampak tako simpatično, da mu nihče ne bi zameril: »Pozabil sem zamenjati Gorazda Škofa, ki je bil tarča Špancev. To je moja napaka. Gorazdu sem se že opravičil...« Naj se pohod »roparske bande Mira Požuna« po Evropi nadaljuje. DEAN ŠUSTER Foto. GREGOR KATIC Ubijalski pogled hladnokrvnega morilca rokometnih tekmecev- Ma9 lic-’" Celje Pivovarna Laško -Barcelona 34:31 (16:15) ^ CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 6.500, sodnika Sotiris Migaš in F°tis i (Grčija), delegat Uwe Stemberg (Nemčija). yn ucicgcu uvvc OlClUUClg ^iNUIllLlJdJ. CPL: Škof 9 obramb, Lorger 2; Rutenka 11 (3), Gajič, Kozomara 1, Brumen. 3, Lollo, Kozlina, Gorenšek, Štruc, Natek 5, Kokšarov 6, Zorman 8. Trener Jv žun. Mir° •in. . puif?’ BARCELONA: Perič 3 obrambe, Barrufet 9; Šepkin, 0’Callaghan 1, Tomas Hernandez 3, Fernandez 6, Romero 10 (1), Nagy 6, Jeppesen, Škrbič 3, ZvlZej’ nikovič. Trener Xesco Espar Moya. Sedemmetrovke: CPL 4-3, Barcelona 1-1. Izključitve: CPL 8, Barcelona 12 minut. Bistveni potek rezultata: 0:1, 3:2, 3:4, 6:4, 6:6, 10:7, 11:8, 11:11» 16:14, 16:15; 19:15, 19:19, 23:21, 26:23, 28:24, 29:25, 31:29, 33:29, 34:30, 14:11» Ista tarča, a tudi ista razdalja °v nogometašev C1V Jkuma za Gorico še P^en, ob zmagi v d« iv bil lažji. A se v ®nci trenerja Ivana M; , 1Ca niso izkazali ne niso ___________ 1 Lambi in tudi ne pri L'S.^u kar precejšnji Li 1 a priložnosti. Enz tot' nivVe^- Vsekakor JUs drzavn*m prvakoi , Peh. Lahko bi zm, rjnieni kot drugi, zat p aai° s trenerjem ( , avlom Pinnijem, z, n8a l'e končni izid i Domen Beršnj; i-M. Ua iJronnet, S,"!» žogo, na “da ■ V končnici tek: “en!lnSebastjana ( ^ n° znašel v go žabiffetrskem prc mm 1 z°go v mrežo, eft* je buljilo v « ddn -vV nedeljo vzi ki ^a^ferin o*„a lmel obj 'ožnost amel, obj «ko c da pokaže ,: Sreče • • - r®lih r n ni bil' eršnjav °bca (pi delSkiVratniC£ ^iskou^odo ^zapečatil Mi tl0mNovi Gorici ibllPoskrbel lr; kUma, v PpI jrja in6‘UD^ na %reK?nŽnika «igo lipredAl li 'ePrav irnn7" sta se i£kl)a Pdbliž la it, • Vunca, )dlPublik v Sr>Ipa igral Cortci'/3- I ^°bou ®ton kijubT;?r 1 tekm 1 bsi “1 1 ie Žh! V Ro! iv° lvneg, "" v :irg: VDrdobil ' 'Otn prePust ‘ednnln zla "01. 2a N z » v o k„Be,o !i5?" ‘rat l pot0: Goričani so igrali čvrsto, zelo čvrsto. Izidi 22. kroga 1. SNL: CMC Publikum - HIT Gorica 1:1 (0:1); Beršnjak (84), Ranič (16); Drava - Maribor 2:0, Primorje - Mura 3:1, Ljubljana - Olimpija 0:1, Domžale - Bela Krajina 3:1, Koper - Zagorje 3:1. 23. krog - liga za prvaka: CMC Publikum - Domžale (petek, 17). LESTVICA 1. SNL (za prvaka) 1. GORICA 22 14 5 3 39:20 47 2. PUBLIKUM 22 11 4 7 33:18 37 3. PRIMORJE 22 10 5 7 28:20 35 4. OLIMPIJA 22 10 5 7 28:26 35 5. DOMŽALE 22 9 6 7 33:27 33 6. DRAVA 22 9 5 8 27:27 32 Mali nogomet, četrtfinale, povratna tekma: Dobovec -Nazarje 1:1 (0:1); Bogatin (28); Kolar (19). 21. krog 2. SNL: Aluminij - Rudar 0:2; Ibrahimovič (25 -11 m, 81). Dravinja - Krško 2:0; Vodopivec (37), Kave (90). Šmartno - Nafta 0:5; Dominko (1, 29), Erniša (6), Bunc (38), Ristič (49). Vrstni red: Nafta 45, Dravinja 44, Svoboda 40, Rudar 38, Triglav, Dravograd 32, Aluminij 31, Krško 24, Livar, Factor 23, Izola 17, Šmartno 4. 16. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Ormož 0:2, Šoštanj - Šmarje pri Jelšah 3:0. Vrstni red: Zavrč 39, Pohorje 32, Veržej 30, Črenšovci 27, Paloma 25, Stojnci 24, Ormož .22, Križevci 21, Tišina, Kovinar Štore 18, Šmarje pri Jelšah 17, Železničar 15, Šoštanj 10, Bistrica 9. 16. krog Štajerske lige: Zreče -Kungota 3:0, Malečnik -Šentjur 0:0, Šentilj - Rogaška Crystal 3:2. Vrstni red: Malečnik 37, Zreče 36, Oplotnica 34, Mons Claudius 27, Šentjur 26, Brunšvik 23, Šentilj 21, Kovinar, Pesnica 19, Gereč-ja vas 18, Kungota 16, Rogaška 14, Središče 13, Boč 6. 11. krog MGL Celje: Vojnik - Laško 0:2, Mali šampion -Kozje 0:2. Vrstni red: Mali šampion, Laško 23, Kozje 18, Ljubno 10, Vojnik 9, Vransko -1. (JŽ) MED GOLI SREDA, 6.4. NOGOMET 14. krog 3. SNL - vzhod: Šoštanj - Paloma (17). OSEBNO Tito Je bil zadovoljen Malo je tistih, ki ne poznajo leta 1952 rojenega Mi-ča Bundala, direktorja priljubljene gostilne Amerika, ki smo se ga v rubriki Osebno lotili zaradi njegove velike ljubezni do celjskega športa. Zaradi njegove finančne, domiselne in zagrete pomoči celjskim rokometašem in nogometašem, ki tudi po njegovi zaslugi dosegajo tako velike uspehe. Vedno dobre volje, preprost, iskren in navihan. Tak je Mičo Bundalo, rojeni Banjalučan, ki je v Slovenijo priromal davnega leta 1974. Za šport živi od dneva do noči, vmes pa si vzame čas za svoje gostinske dosežke. Njegov mlajši sin Uroš je zvezda Rokometnega kluba Prale, starejši sin Zoran pa bo verjetno nadaljeval njegovo gostinsko pot. Iz Ljubljane, kjer še vedno živi, se kani letos za vedno preseliti v Celje, saj nas ima rad že trideset let. Pravi, da se med nami počuti kot doma. Da smo v redu. Da smo mu všeč. Da je med nami našel drugi dom. Še enega Goldfingerja, svoj najljubši film Jamesa Bonda vseh časov. In če vam nekdo prizna, da navija za naše »pi-vovarnarje«, in hkrati pove, da njegov sin igra za Prale, potem ni dvoma, da gre za pravega Celjana. Za moža, očeta, gostinca in športnega navdušenca, kakršnega je treba iskati z lučjo pri belem dnevu. Začniva v velikem slogu: ste bili pred leti res član ekipe, ki je stregla Josipu Brozu Titu? Res je. Stregel sem mu na Brdu pri Kranju. Imam kar nekaj slik iz tistih časov. In dobro se spomnim, da je vedno rekel: »Hvala vam, zadovoljen sem.« Vam je žal, da je Jugoslavija razpadla? Po eni strani ja, po drugi ne, saj mi gre zdaj bolje (smeh). Kako ste se navadili na življenje v Sloveniji? V svojem rodnem mestu nisem imel prihodnosti. Slovenija je postala moja druga mati. Druge države nimam. Štajerce imam še posebej rad, saj imajo naš južni temperament. Dobro sem se vklopil. Lepo je živeti tukaj. Lepo je živeti v mestu evropskih prvakov. Dobro, dovolj o zgodovini. Povejte mi raje, če je vaša žena v postelji zadovoljna z vami? To bi morali vprašati njo (smeh). Torej velja trditev, da so južni bratje med rjuhami zelo vroči? Ne vsi. Ta trditev velja le delno. Sam sem v postelji tak kot katerikoli poslovnež, ki dela šestnajst ur na dan. Borivoje Simič - Šabac nam je zaupal, da bi pred našo občino seksal z igralko Or-nello Muti. Katero sanjsko žensko bi izbrali vi? Za takšne reči je že prepozno. Niti ene ne bi izbral. Ste velik rokometni navdušenec, boste z našimi fanti odpotovali v Barcelono? Tako je. V Barcelono gremo jaz, moja žena in sin Uroš. Ko sva že pri rokometu, povejte mi, kako vam je uspelo narediti tiste znamenite torte s portreti vseh igralcev? Ideje se mi rodijo čez noč. Tako je bilo tudi s tortami in s tisto ogromno, tono in 820 kilogramov težko ledeno skulpturo. Če bomo premagali Barcelono, imam pripravljeno posebno presenečenje. Poseben projekt, na katerem delam že celih petnajst dni. To bo spektakel, poln presenečenj. Seveda, če mi bodo organizatorji to dovolili. Ste razmišljali, da bi se lahko s tem ukvarjali tudi profesionalno in zaslužili na tone denarja? Nisem. Vedno gledam le to, da pokrijem stroške. Tega ne počnem zaradi denarja. Rokomet in nogomet sta mi pač pri srcu že celo življenje. Morda sem sponzorsko malce zapostavil naše košarkarje, zato se bom letos izkazal še na tem področju. Denar ni najbolj pomemben. Važno je, da si del sistema. Ste bili tudi sami nekoč športnik? Igral sem odbojko. Na vojaškem tekmovanju leta 1972 v Nišu smo osvojili zlato medaljo in za nagrado dobili deset dni dopusta. Saj res, kako gre Ameriki in kdaj jo boste preimenovali v Evropo? Gostilna ima tako ime od leta 1936. Jaz sem jo podedoval in imena ne mislim spreminjati. Res je, da zadnje čase Amerika kot država ni več iz samega zlata, toda to je celjska Amerika, pojem kvalitete in prepoznavna blagovna znamka. Tako bo tudi ostalo. Pred leti sem pri vas opazil hrvaškega zvezdnika Gi-bonnija. Ga poznate tudi osebno? Pozdravila sva se. Ni imel preveč časa, ker je moral na nek koncert. Se pa spomnim, da je jedel gurmansko ploščo, čeprav ravno ne izgleda kot gurman (smeh). Bi svojo ženo zamenjali za vroč konec tedna z Doris Dragovič, ki bi vam v uho nežno zapela legendarno uspešnico Željo moja? Žena je žena. Rad jo imam. Ne bi je zamenjal. Za take reči je prepozno. Vseeno pa ostane pesem z naslovom Za dobra stara vremena. Bi mi zaupali kakšno pikantno skrivnost naših rokometašev ali nogometašev, ki so se velikokrat zabavali ravno v vaši gostilni? Dejan Perič je nekoč dejal, da se pri meni počuti kot doma. To je tudi moj namen. Moja želja. Nenazadnje sem tudi njihov sponzor. Zgodilo se je veliko zanimivih reči, toda ne smem jih izdati. Povem vam le to, da se zabava začne pri meni, nadaljuje v diskoteki Es-cape in konča v klubu Ever-green. Za konec želim izvedeti, s kakšno hrano se da v posteljo dobiti zelo hladno žensko? Hladna ženska - hladne »špi-kovane« pleskavice (smeh). IZTOK GARTNER NA KRATKO Žerak najboljši Krvavec: V odličnih razmerah so izpeljali zaključno prireditev pokalnega tekmovanja deklic in dečkov v alpskem smučanju. Finalnega paralelnega slaloma se je udeležilo po 16 najboljših iz vsake od štirih kategorij. Pri mlajših dečkih je zmagal Velenjčan Mišel Žerak. Tkalec s pištolo najboljši Leskovec: V zadnjem krogu državne lige z zračnim orožjem so strelci SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem v prvi ligi z zračno pištolo ekipno osvojili 2. mesto, posamezno je bil Peter Tkalec prvi. V 2. ligi so si pristreljali 3. mesto. Devet odličij za Celjane Ruše: Na finalnem turnirju državnega prvenstva v S.K.I.F. je sedem tekmovalcev Društva za karate Celje skupno osvojilo kar devet odličij. Naslove državnih prvakov so v svojih kategorijah osvojili Željko Šašič, Sebastian Kantužer, Rok Ojsteršek in Denis Julardžija. (JŽ) Polfinale po naših željah? Celje: Jutri se bo nadaljevalo državno prvenstvo za rokometašice. Celje Celjske mesnine bo na prvi tekmi četrtfinala v dvorani Golovec gostilo Burjo. Povratna tekma s Škofjotkami bo v soboto. Žalčanke bodo v četrtek gostovale pri Olimpiji. Krim čaka le na finalista. (DŠ) m 10________________ŠPOBT Porazno obdobje Pivovarne Laško Pivovarjem ostaja le še teorija - Mini priprave Elektre Dve zmagi in dva poraza najboljših košarkarskih ekip s Celjskega niti ne bi bila tako slaba bera, če ne bi ponovno izgubili tudi Laščani, ki imajo le še teoretične možnosti za uvrstitev na zaključni turnir osmerice. Medtem so Šoštanjčani že končali drugi del sezone v 1. A ligi v skupini za napredovanje, Šentjurčani in Zrečani pa bodo še igrali v ligi za obstanek. Krizi ni videti konca Laščani so v Šibeniku lovili eno zadnjih možnosti, da bi še ostali v igri za zaključni turnir, ki bo konec meseca v Beogradu. Za to so potrebovali zmago, ki pa se jim je ponovno izmuznila v končnici tekme. Tako se kriza rezultatov nadaljuje, četrti zaporedni poraz pa je Laščane pahnil v »igro teorije«. Zmagati morajo na obeh preostalih tekmah in upati, da bo Bosna izgubila obe srečanji; igrala bo v Zagrebu s Cibono in doma s Širokim. Samo to jih še vodi v Beograd. Je pa že več ali manj jasno - pravzaprav že po porazu z Bosno doma - da je bolje pripraviti ekipo za zaključni del državnega prvenstva. V soboto bodo Laščani gostovali Peterka kroga: J. Brolih, Hohler (Rogla), Nuhanovič, Duščak, Buršič (Elektra). Igralec kroga: Šalih Nuhanovič (Elektra). Trener kroga: Matjaž Ču-ješ (Rogla). v Podgorici pri Budučnosti in čas bi že bil, da prekinejo serijo porazov. V Šibeniku je Laško ponovno slabo začelo in domači so že na začetku pobegnili na 12 točk razlike. Kasneje se je prednost povišala na +17, kar je le prebudilo Laščane, predvsem Neboj-šo Joksimoviča (17 točk, 10 skokov), ki j e potegnil voz pivovarjev. Ko se je v nadaljevanju razigral Rasheem Sims (9 točk, 6 asistenc, 4 skoki), se je razlika stopila in Laščani so celo povedli s 64:62. Nato so ponovno naredili veliko napak, niso znali izkoristiti kar 21 izgubljenih žog domačinov, po izenačenju Borisa Gnjidiča (trojka za 71:71) pa niso znali izkoristiti psihološke prednosti. Sklepni napad so imeli gostitelji, ki so 10 sekund pred koncem prišli do prostih metov, zadeli sicer samo enega, a v skoku (28-23 za Šibenko) dobili žogo in slavili s 74:73. Laščanom je ponovno manjkal igralec, ki bi zadeval v ključnih trenutkih, ko nekako vsi bežijo od odgovornosti in se jim roke zatresejo, ko je najbolj pomembno. Dovolj časa za priprave Elektra je v minulem tednu odigrala dve srečanji in že končala drugi del sezone. S tem je trener Ante Perica dobil dva tedna, da v miru pripravi ekipo za tretji del sezone, za ligo za prvaka. Šoštanjčani so v torek izgubili proti Slovanu z 81:70 (Miloš Mirkovič: 17 točk, 9 skokov), a bili večji del srečanja povsem enakovreden nasprotnik. V soboto pa so doma premagali Postojno za 20 točk, po slabem prvem in zelo dobrem drugem polčasu. Proti Postojni so se izkazali predvsem Marino Buršič (16, 66-odstotni met, 4 trojke), Šalih Nuhanovič (20, 66%, 9 skokov) in Slavko Duščak (17, 63%, 3 trojke, 6 skokov). Omeniti velja, da zaradi lažje poškodbe ni igral Miha Čmer, kar se je v prvem delu še kako pozna- lo. Kot rečeno, Elektra se bo mirno pripravljala za ligo za prvaka, ki se bo začela sredi meseca. Do takrat se bo prav gotovo uigrala z novincema Duščakom in Mirkovičem, se tudi fizično okrepila, tako da lahko ljubitelji košarke v Šaleški dolini z optimizmom pričakujejo tretji del sezone v L A ligi. Poraz in zmaga Šentjurčani so povsem nemotivirani izgubili v Zagorju proti sicer oslabljenim »bankirjem«. Skok so izgubili kar z 39:18. To je bil ključ poraza, pri katerem je glavno vlogo za Zagorje odigral bivši Šentjurčan Bojan Novak (25, 5 trojk, 13 skokov). Pri Kemoplastu, kjer večina komaj čaka konec sezone, je edini (a le v napadu) izstopal Mario Novak (22). Zrečani so v Kopru le prekinili serijo porazov proti moštvu Dušana Hauptmana. Do odločilne prednosti so prišli v tretji četrtini, ki so jo dobili za 13 točk. Odličen je bil Jure Brolih (21, 76%, 7 skokov), asistirala sta mu Boštjan Sivka (19) in Dejan Hohler (17). Tako je Rogla zdaj najbolj resen kandidat za zmagovalca lige za obstanek oziroma za skupno deveto mesto v tej sezoni. Brez možnosti niso niti Šentjurčani, ki morajo obakrat zmagati, najprej v soboto, ko v Šentjur na lokalni derbi prihajajo prav Zrečani. JANEZ TERBOVC Evropske podprvakinje Kegljavke celjskega Miroteksa so na zaključnem turnirju evropske lige prvakinj osvojile 2. mesto. Na prvi polfinalni tekmi so s 7:1 ugnale domačo Podravko, v finalu pa s 6:2 klonile proti nemškemu Bambergu. Najboljša igralka turnirja je bila Barbara Fidel, ki je skupno podrla kar 1.181 kegljev ih postavila rekord kegljišča. Celjanke tako lanskoletnega naslova niso obranile, druge pa so bile tudi v državnem prvenstvu. »Sezono v evropski ligi ocenjujem kot zelo uspešno. Imeli smo veliko težav s poškodbami in boleznimi, kar je motilo ritem dela, tako da smo zadovoljni, ker smo še vedno v samem vrhu evropskega klubskega tekmovanja,« je dejal trener celjskih kegljavk Lado Gobec. JASMINA ŽOHAR PANORAMA KOŠARKA JADRANSKA LIGA 28. krog: Šibenka - Pivovarna Laško 74:73 (26:14, 44:37, 56:54); Čolak 22, Hu-ljev 15; Joksimovič 17 Rizvič 14, Gnjidič 11, Troha 10, Sims 9, Maj kič, Jevdžič 6. Vrstni red: Hemofarm 49, Partizan, Reflex, Olimpija 47, Crvena zvezda, Gibona, Zadar 46, Bosna 45, Pivovarna Laško 43, Slovan 41, Šibenka 40, Zagreb, Budučnost 38, Široki 36, Split, Helios 33. 1. A - moški 10. krog lige za 3. del: Elektra - Postojnska jama 96:76 (17:22, 44:48, 73:60); Nuhanovič 20, Duščak, Kre-jič 17, Buršič 16, Nedelj kovic 11, Ručigaj 10, Vidovič 4, Ivanovič 1; Lobe 15, Jovanovič 14. Vrstni red: Helios 17, Slovan, Elektra 16, Krka 15, Postojnska jama 12, Kraški zidar 11. 8. krog lige za obstanek: Zagorje - Alpos Kemoplast 97:83 (22:20, 53:41, 71:64); Novak 25, Klepo 22; Novak 22, Maček 16, Novakovič, Ri-bežl 14, Palčnik 8, Čebular 5, Samac 4. Koper - Rogla 78:96 (14:20, 38:44, 57:76); Držič 15, Djurkoyič 14; Brolih 21, Sivka 19, Meško, Hohler 17, Josipovič 11, Dobrin 4, Petrovič 3, Močeik, Žnidarič 2. Vrstni red: Rogla 40, Alpos Kemoplast, Koper 39, Zagorje 38, Triglav 33, Branik 32. 1. B SKL - moški 23. krog: Hopsi - Radenska 96:81, Banex - Litija 93:90. Vrstni red: Nova Gorica 43, Loka kava 42, Hopsi 41, Bežigrad 38, Rudar, Litija, Radenska 36, Banex 35, Hrastnik 34, Fragmat 32, Olimpija mladi, Janče 30, Ilirija 27, Ajdovščina 26. 2. SKL 3. krog končnice: Celjski KK-Kolpa 63:75. Vrstni red: Kolpa 6, Celjski KK 5, Portorož, Pivovarna Laško mladi 2. 1.A - ženske 9. krog lige za prvakinje: Merkur - Lek Ježica 71:57 (17:14, 42:28, 59:44); Čon-kova 19, Laskova 18, Markovič 11, Erkič 10, Gavrilo-ska 7, Jurše 6; Prevodnik 13, Piršič 12. Vrstni red: Merkur 40, Ježica, Maribor 35, Odeja 28, Ilirija 27, Sežana 23. ROKOMET 1. SL - moški 18. krog: Trimo - Gorenje 30:31 (16:16); Kovič 9, Ubo-ženka 6; Zrnič 7, M. Oštir 6, L. Dobelšek, Sovič, Sirk 4, Bedekovič, Ilič 3. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 36, Gorenje 27, Trebnje 26, Prevent 24, Gold club 21, Ormož 19, Termo 18, Koper 17, Rudar 14, Krka 12, SVIŠ 3, Prale 0. Kuralt v uvodu četrti Na uvodni tekmi sezone v kajaku na Savi je Pavli Kuralt, član kluba Nivo Celje, v spustu osvojil četrto mesto, njegov klubski kolega Andrej Oglajner je bil 10., pri mlajših deklicah pa je Iva Maga-šič zasedla tretje mesto. Zmagal je član ljubljanskega kluba Jernej Korenjak. Naslednja članska preizkušnja bo že v soboto na Savi Dolinki. ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 6. 4. KOŠARKA 1. SL - ženske: Sežana -Merkur. ROKOMET 1. SL - ženske, četrtfinale, 1. tekma: Celje Celjske mesnine - Burja (18). ČETRTEK, 7. 4. ROKOMET 1. SL - ženske, četrtfinale, 1. tekma, Olimpija - Ce-leia Žalec. m FARAONOVA^ ■ruleta! • R.adta Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volksvvagen POLO in sanjski avto BMVV Z4! SX JMCDSROTTS V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! ^ Čaka vas še 150 lepih nagrad! ADAM AS Nagrajenca oddaje 30. 03. 2005: Helena Golež, Rakovec 25, 3231 Grobelno, Tanja Pekošak, Iršičeva 4, 3000 Celje. Prejmeta srebrna prstana Adamas. novi tednik 11 Plesna šola Harlekin s predstavo Hibridi Plesne in lutkovne vragolije ^alci celjskih plesnih šol so se minuli teden predstavili na srečanju skupin so-VpQneSa plesa. Prvič so pri tem sodelovale vse celjske plesne šole, s čimer smo dobili §led v celovito sliko domačega plesnega ustvarjanja in dogajanja. % enaindvaisetimi plesnimi točkami so nastopili plesalci in plesalke KUD Plesni val, sj j/*6®3 foruma Celje, Plesne šole Harlekin in Plesnega teatra Igen Celje. Vse koreografije ,, 0^edala selektorica Rosana Štorgelj, ki bo najboljšim koreografijam dala zeleno luč krstitev na medobmočno srečanje, ki bo maja v Rogaški Slatini. izpostava Javnega, sklada za kulturne dejavnosti pa je v soboto pripravila tudi ^hk° -0™0 srečanie lutkovnih skupin celjske regije Lutkarije in vragolije. Najmlajši so kj uživali ob lutkovnih predstavah Razbojniški živžav, Pogumni krojaček, Repa velikan-’ °‘k in kozhči, O žabicah v rdečih kapicah in Mojca Pokrajculja. BA, foto: SHERPA Nastop otrok iz vrtca v Šmarju pri Jelšah bela izpod otroških ročic vka 0°,Vna dela in izdelki otrok vrtca Šmarje pri Jelšah in študenta Andreja Mratinko-()(lnr|minulega Petka krasijo Galerijo likovnih del mladih Stari grad Celje. Razstavi . šmarski župan Jože Čakš, v kulturnem programu pa so nastopili otroci iz V v n flavtistka Barbara Mratinkovič. UjU. Smarje pri Jelšah spodbujajo razvoj umetnosti, saj se zavedajo, da otroku omo->ju klanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo v igrivem raziskovanju in spozna-n^avUoV?-ta’ ki Je zan] neizčrpen vir inspiracije, motivacije in vsebin na vseh področjih Pa ia njp *' Andrej Mratinkovič je lani že sodeloval na dveh skupinskih razstavah, tokratna 's. Je§°va prva samostojna. BA Slikarju Stanetu Jagodiču, ki je imel 10 let na skrbi celostno likovno podobo Borze humorja, je župan mag. Branko Kidrič izročil spominsko darilo. Umetnik se mu je oddolžil s škatlico aspirina, upodobljenega na plakatu letošnje borze. Nečistovanje na borzi V Rogaški Slatini je bila v petek, 1. aprila, jubilejna 10. Borza humorja, ki je bila obenem zadnja. Če so lani del javnosti spodobnega mesta razburili plakati s prizorom parjenja lipicancev, je bila zadnja borza v znamenju takšnih odnosov med ljudmi. Tako je vstopajoče na odru Kulturnega centra presenetil napis »Seks? Izvolite, in naj vam tekne«. Dobitnica Borštnikovega prstana Anica Kumer je na začetku šaljive monodrame prinesla na pladnju umetni penis na vzmeti ter izrekla na odru zapisane besede. Povedala je, kako so ji v otroštvu rasle »joškice«, viljamovka na eni strani ter zlati delišes na drugi. Prvi spolni ud je videla pri devetih letih skupaj s sošolkami, ko so srečale moškega, ki je nosil plašč tudi poleti. Pri osemnajstih je nato morala v zdravniški ambulanti držati ud nekega mladega Švicarja, roka pa se ji je tako tresla, da je ... Župan mag. Branko Kidrič je zbrane v uvodu prireditve spomnil, da je bilo prvih sedem Borz humorja v znamenju natečajev za humorne prispevke iz vse Slovenije. Zaključek občinskega projekta je pojasnil s tem, da se vsak projekt izživi ter s finančno zahtevnostjo projekta. Na odru se je nato pojavilo pet plesalcev plesne skupine Fourklor, med njimi plesalki zgoraj brez. Za erotično nit prireditve je poskrbela še glasbena skupina Ja-raraja, kije iz slovenske ljud- ske glasbe predstavila med drugim prostitutko Micko, ki noče dati peneze nazaj ter deklico in lovca s »cingulinga tam v senčici«. Voditeljski par Bojan Emeršič in Gregor Bakovič je uspel iz občinstva po precejšnjem trudu povabiti na oder gledalko (naključna, znana radijska voditeljica iz občinstva, je povabilo previdno odklonila), ki je morala prebrati običajno časopisno vremensko napoved. Pri tem sta voditelja hotela dokazati, da je nehumorne Slovence mogoče nasmejati celo s takšno banalno zadevo, saj sta besedilo vremenske napovedi obrnila na dogajanje v gledalkini domači spalnici. Spomnila sta se še brizge deklet Atomik harmonika, svingerjev Aurelija Jurija, pa še kakšnega znanega Slovenca. Župan Kidrič je izročil spominska darila trem, ki so najtesneje povezani z desetletjem Borze humorja. Za celostno likovno podobo ga je prejel slikar Stane Jagodič, za spremljanje Štajerski val, za realizacijo projekta pa Kristina Kampuš iz občinske stavbe. Konec zadnje Borze humorja, ki je nasmejala Obsotelje, je bil resnejši: s pevcema Regino in Andražem Hribarjem ter njunim Fantomom iz opere. V avli si je bilo mogoče ogledati razstavo vseh desetih likovnih celostnih podob Borze humorja, delo Staneta Jagodiča. BRANE JERANKO _ Jv;:; i Najboljši mladi literati medobmočnem sreča-11,11 celjskega in koroške-območja v okviru Festi-mlade literature Urš-a so v petek razglasili šest Nboljših mladih literatov, .^ed številnimi deli, posla-^ttii na natečaj, so za najboljše Jerali prispevke, ki so jih po-Tadej Braček iz Celja, ara Kališnik iz Šempetra, aša Koceli iz Žalca, Simo-a Kopinšek iz Rogatca, Ta- nja Petelinek iz Slovenskih Konjic in Tjaša Razdevšek iz Raven na Koroškem. Izbrana dela iz celjske regije ter s Koroškega bo ocenil še republiški selektor, ki bo izbral deset najboljših z vseh slovenskih medobmoč-nih srečanj. Izbrana dela bodo nato predstavljena na zaključni prireditvi Festivala mlade literature Urška, ki bo oktobra v Slovenj Gradcu. De- lo prvouvrščenega bo za nagrado natisnjeno. Petkovo medobmočno srečanje literatov celjske in koroške regije so pripravili v Šmarju pri Jelšah, kjer sta bili selektorici pesnici Lucija Stupica in Tanja Plevnik. Kakovost del, ki so jih poslali mladi literati iz naših krajev, ju je prijetno presenetila. BRANE JERANKO VODNIK 9.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku________________ Mednarodni dan knjig za otroke pravljično dopoldne z malo knjižno stojnico 10.30_in 17.30 Muzej novejše zgodovine Celje______ Demonstracija obrti -predstavlja se frizer Avgust Čatorič 17.00 Knjižnica Rogatec_____ Ura pravljic za najmlajše 18.00_Muzej novejše zgodovine Celje dr. Gvido Bratina: Organski polprevodniki predavanje SREDA, 6.4. 11.00 Knjižnica Rogaška Slatina Itišev bistri kotiček otvoritev 16.00 Knjižnica Rogaška Slatina S Tušem med oblake (izdelava ploščatih zmajev) ustvarjalna delavnica 17.00 Narodni dom Celje Pesemca območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 19.00 Galerija sodobne _____umetnosti Celje_________ Dela akademskega slikarja Jožeta Ciuhe odprtje pregledne razstave 19.30 Narodni dom Celje_____ Pesemca območna revija otroških in mladinskihpevskihzborov 19.30 Dom kulture Velenje Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi komedija ČETRTEK, 7.4. 9.00 Knjižnica pri Mišku ______Knjižku Mednarodni dan knjig za otroke pravljično dopoldne z malo knjižno stojnico za osnovnošolce od 1. do 3. razreda 9.00 Mladinski center Celje Informativni dan ob dnevu zdravja 16.30_in 19.30 Dom kulture Velenje_______________ Pozdrav pomladi 2005 koncert 17.00 Mladinski center Celje Afriški večer 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ura pravljic za najmlajše 18.00 Mladinska knjiga Celje Ciciklubove pravljične urice 19.00 Osrednja knjižnica Celje _____Levstikova soba_________ Celjanke in Celjani 2005 odprtje razstave ter pogovor 19.00 Knjižnica Rogatec Ob svetovnem dnevu zdravja predavanje 19.00 Knjižnica Velenje_____ Janez Pelko: Ali voda zdravi 19.00 Mestna galerija Šoštanj Ivo Kolar: Sukcesija in Nostalgija odprtje slikarske razstave dveh ciklov 20.00 Narodni dom Otvoritveni koncert Mladinskega pevskega festivala m 12 Ni popolnega ropa Vsak ropar naredi napako, ki ga pripelje naravnost v roke policiji - Ropi na Celjskem trajajo povprečno tri minute Kamere so pred leti posnele roparja na delu. Kriminalisti še vedno preiskujejo brutalna ropa banke v Šmartnem ob Paki ter varnostnika pri cestninski postaji v Tepanju. Ne-preiskan je rop pošte v Kozjem, ki se je zgodil konec marca, še vedno pa iščejo tudi storilce, ki so oropali banke v Vojniku, Žalcu in Vitanju ter pošto na Lavi v Celju. Roparji se bodo slej ko prej ujeli v mrežo kriminalistov. Ti namreč ne pozabijo zbrati tudi tiste sledi, na katere roparji pri svojem dejanju in begu niti ne pomislijo ... Čeprav je videti, da so predvsem zadnji ropi na Celjskem brutalnejši od nekaterih, ki so se zgodili prej, vodja Oddelka za splošno kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje Aleš Slapnik pravi: »Noben rop ni mil, vsi so ‘brutalni’. Prisotne so grožnje, včasih tudi fizična sila.« Rop v Šmartnem, kjer je storilec streljal, pa ni edini tak. Pred leti je streljal tudi ropar banke v Vitanju, vendar tam k sreči ni bil nihče poškodovan. Prav pištolo, pravo ali imitacijo, uporabljajo roparji najpogosteje. In kaj jih žene, da jo sprožijo? »Znajdejo se v situaciji, ko se jim podre morebiten izdelan načrt, ker pa morajo reagirati hitro, reagirajo tudi panično. Ne vidijo drugega izhoda,« razlaga Slapnik. Pred časom so v preiskavi enega od ropov pri storilcu našli podrobno izdelan načrt, kako se je zadeve lotil. Toda vsi roparji nimajo izdelanega popolnega načrta ropa. Največkrat seveda ropajo zamaskirani v pustne maske ali s prevleko preko glave, z izrezom za oči. Kadar se lotijo ropa finančne ustanove, vstopi v objekt ponavadi eden, kar pa še zdaleč ne pomeni, da v organizacijo ropa ni vključenih več ljudi. Tri minute »Glede na statistiko na našem območju, bi lahko rekli, da so ropi v povprečju trajali v samem objektu okrog tri minute. Toda ni popolnega ropa. Vsak ropar stori napako, ključnega pomena je, da jo kriminalisti odkrijemo,« pravi Slapnik. Takšna kazniva de- janja ni lahko preiskovati, pomembna je vsaka informacija, ravno podatek, ki je ključnega pomena, pa je najtežje dobiti, se zavedajo kriminalisti. Zbiranje informacij, kar laično pomeni pogovore tudi z več sto ljudmi, ki so bili v času ropa na prizorišču in v njegovi ožji in širši okolici) je bistvo vsake preiskave. Aleš Slapnik je Oddelek za splošno kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje prevzel februarja, prej pa je na celjski policijski upravi uspešno opravljal delo kriminalističnega inšpektorja na področju organiziranega kriminala. Na delovnem mestu vodje oddelka je zamenjal Karola Turka, ki je zdaj vodja Službe direktorja na PU Celje. Težko je izdelati tudi profil roparjev. Na Celjskem so se med njimi znašli nasilneži, vlomilci in tudi sin uspešnega podjetnika ... »Ni nujno, da so iz istega kraja ali iz bližnje okolice. Ropar si ponavadi prej večkrat ogleda objekt in njegovo notranjost, da ve, kako so stvari v prostoru postavljene, kje so kamere in podobno. Lahko pa se tudi zgodi, da je stranka omenjene banke...« Tarče? Največkrat banke ah pošte v bolj odročnih krajih, kjer je prisotno malo policistov. Toda to spet ne pomeni, da so banke v bolj odročnih krajih manj zavarovane. Nasprotno, v banki v Šmartnem, denimo, je za varnost izjemno dobro poskrbljeno. In vsaka slika in posnetek na varnostnih kamerah lahko veliko pove o storilcu... Res pa je, daje vsaka nadgradnja varnostnih sistemov dobrodošla, da do takšnih primerov ne bi prihajalo. Nespretni ... Največ denarja so odnesli v primem ropa Krekove banke sredi Celja in - sredi belega dne. Denarja, 34 milijonov tolarjev, do danes še niso našli. Pravzaprav je značilnost ropov na Celjskem, da ukradenega denarja ni, čeprav so nekateri storilci že za zapahi. Slednje sicer v celoti ne velja za rop žalske banke pred leti, ko je ropar v paničnem begu več denarja izgubil, občani, ki so ga pobirali, so ga vračali, našel pa seje tudi »srečni najditelj«, ki je denar vnovčil. Sicer pa imajo roparji pri svojem nečednem dejanju včasih tudi malo nesreče, tako kot v tistem primem na Celjskem, kjer neznani storilec ni mogel preskočiti pulta... SIMONA ŠOLINIČ Sodba morda že konec aprila Sojenje policistu Radu Času, ki naj bi 24. julija 1998 v Velenju z intervencijskim vozilom iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri sta umrla 19-letni Dalibor Anič in 18-letna Petra Češek, se je v petek na Okrožnem sodišču v Celju le začelo. Tokrat že tretjič. Na sodišču so zaslišali nekaj prič, ki so videle nesrečo. Med njimi je bil tudi voznik drugega motorja, Edin Hasa-novič, ki je prvi pripeljal na kraj nesreče, saj naj bi se peljal približno 20 metrov za Daliborjem in Petro. Eden od treh policistov v marici, ki so peljali občana v postopku na odvzem krvi, Gorazd Resnik, je v svojem pričanju dejal, da naj bi se drugi motorist v križišče pripeljal približno minuto po nesreči. Izvedenec cestnoprometne stroke Željko Leskovšek je dejal, da bi to pomenilo, da je vozil za Daliborjem in Petro več kot 1.300 metrov. Leskovšek je še dejal, da je bila cesta dobro osvetljena in da bi Čas lahko videl bližajoči se motor, ki naj bi vozil najmanj 80 in največ 100 kilometrov na uro, četudi bi Dalibor vozil z ugasnjenimi lučmi. Ob tem naj pripomnimo, da je izvedenec centra za kriminalistično-teh-nične preiskave ugotovil, da je Dalibor vozil s prižganimi zasenčenimi lučmi. Leskovšek je ugotovil tudi, da v primeru, če bi Dalibor peljal največ 69 kilometrov na uro, do trčenja ne bi priš- lo. V tem primeru bi se Dalibor namreč lahko ali ustavil ali marico obvozil. Še vedno pa to ne spremeni dejstva, da bi ga Čas lahko videl, poleg tega pa naj bi ga na bližajoči se motor opozoril tudi Resnik. Vlado Voršnik, ki so ga policisti peljali na preiskave zaradi suma, da je vozil pod vplivom mamil, je pričal, da je Resnik Času tik pred trkom zaklical: »Levo, levo. Pazi!« Rado Čas je pričanju oporekal in dejal, da je bila v marici tišina. Njegove besede pa je izpodbil prav njegov kolega Resnik, kijev pričanju po- Umrl pod lesom V petek zjutraj je do delovne nesreč prišlo na žagi v Šoštanju. Na 30-letnega delavca, doma iz okolice Mozirja, se je med delom zrušila večja količina rezanega lesa, ki ga je z viličarjem odvažal na žaganje. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. trdil, da je Času zaklical »Pazi!«, vendar je do trčenja prišlo, še preden je izgovoril besedo do konca. To je potrdil tudi drugi policist. Sicer pa so Voršnikove besede skušali izpodbijati z dejstvom, da se je Voršnik po nesreči srečal s starši obeh pokojnih, čeprav je zatrdil, da mu niso niti z besedo namigovali, kako naj priča na sodišču. Novi Časov zagovornik -prejšnjega je zamenjal dan pred začetkom marčevske obravnave - Andrej Soklič je zahteval dodatna izvedenska mnenja, in sicer še eno mnenje izvedenca cestnoprometne, avtomehanične in tudi medicinske stroke. Senat, ki mu predseduje Miran Jazbinšek, je zahtevo zavrnil, zaslišati pa bo moral vse priče, ki se niso odzvale vabilu na sojenje, saj se Soklič ni strinjal, da bi se njihove izjave, ki so že v spisu, zgolj prebrale. Na naslednji obravnavi, ki bo 22. aprila, bodo zaslišali še izvedenca centra za kriminalistično-teh-nične preiskave, ki bo med drugim še enkrat skušal pojasniti, ali je bila luč na motorju prižgana ali ne. ŠPELA OSET V nesreči tudi policist V hujši prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto v Ulici XIV. divizije v Celju, je bilo udeleženo tudi policijsko vozilo. 29-letna voznica osebnega avtomobila je v križišču s Partizanske ceste zavijala na prednostno Ulico XIV. divizije, ravno takrat pa je v smeri proti Laškem s službenim vozilom policije na nujni vožnji, z zvočnimi in svetlobnimi signali, pripeljal 28-letni policist. V silovitem trčenju je policijsko vozilo odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je trčilo še v nasproti vozeč osebni avto. V trčenju se je ena oseba hudo ranila, šest oseb pa je bilo lažje poškodovanih. poto; ]\jm Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 15.505 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.30° tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega račun • 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvod • za katere se plačuje 8,5% dave na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagic E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnicn ga uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 . E-mail: radio@nt-rc.st E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič-Janja Intihar, Brane JeranKo-Špela Oset, Rozman Pfte*’ Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Su AGENCIJA -leoglas^ ovem tedniku ter nudi ostale 'elektrod -05-30 TONALNA SŠU I DOM 2-40-42 \RA cEm, AOČ NA pom« m m SMEAWBRJI CkjPJ* 18E lrvraiiHVUE 13 Je čas, ki da, je čas, ki vzame je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine ko zasanjaš se v spomine.. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustila naša draga FANIKA JELENC roj. Debelak iz Šentjurja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v tolažbo in pomoč. Hvala vsem, ki ste se ji še zadnjič poklonili, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu ?a tolažilne besede in pevcem za poslovilno petje. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in sočustvujete z nami. Žalujoči vsi njeni. 1859 m@wntednik Obvestilo oglaševalcem! ^ovi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. I^ale oglase lahko odda-le osebno na oglasnem p 6lku NT & RC d. o. o., Ješernova 19, Celje. Ob-a malega oglasa na splet-^ mestu izberi.si je ve-•A9 na predhodno plačali °bjavo malega oglasa v Se°Vem tedniku. Male ogla-„ * ki jih pošiljate po inter-r.JU’ ie tako potrebno pred Qb|avo plačati. R clio rn 1,2, letnik 1993, reg. do avgusta, prodam za 230.000 SIT. Telefon 041 577-376. Š271 OPEL astro 1,4, limuzino, odlično ohranjeno, letnik 1995, turkizno zelene barve, prodam. Telefon 031 305-067. 1849 SUZUKI samurai, letnik 1997,4*4,83.000 km, reg. do 3/06, 2. lastnik, servisna knjiga, garažiran, lepo ohranjen, prodam. Cena 1.200.000 SIT. Telefon 031 414-886. 18601861 Motorna vozila msnsm D PRODAM °° la"os l,5, limuzina, letnik 2000, j km, reg. do 4.2005 deljena JI ,niQ klop, klima, el. pomik prednjih j e -avtoradio s cd changerjem, pro-wZa 900.000 SIT. Telefon 031 318-.š Matija. 1697 Vq 'rt,l 45, letnik 1990, neregistriran, v 7gZ.nein s,anju, prodam. Telefon 031 IW'538- 1807 j 8 aiatiz, letnik 2000, ugodno pro- f^^Jelefon (03) 5451-050. 1817 l>ra I-6 ies, letnik 1993, reg. do 24. Toi r Pradam. Cena po dogovoru. COn°40 721-812. ž 141 \ dobro ohranjen, 1985, pro-042 Te efon (°3) 5732-043,041 765- ^MOUtu 1838 laser (Mitsubishi) atraktiven, ^br^L n' ^ kW, veliko opreme, zelo L !.° °kranjen, ugodno prodam. Tele-U4’ 620-917. PRODAM STEUR 540, letnik 68, registriran, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 935-595. Ž135 ŽAGO, mizarsko, pant, žago Aligator, glavo za prezar, omaro, prodam. Telefon (03) 5731-466. L310 PUHALNIK Tajfun prodam. Telefon 041 663-137, po 17. uri. 1808 TRAČNI obračalnik, kosilnico Gaspardo in valjar za zemljo prodam. Telefon 031 735-446. L314 TRAVNIŠKE brane prodam. Telefon 041 579-338. L313 S6BB@S8B8B§g8S KUPIM DVOBRAZDNI plug, tračni obračalnik, molzni stroj Virovitica, Imt kosilnico, traktorsko, od lastnika, kupim. Telefon 031 777-379. 1792 S-“ 1850 raoiscelje *SH51 *na štirih frekvencah GOSTIŠČE MATEJ Vas 10.3312 Prebold tel.: 03/705-31-80, GSM: 041/708-695 § em ambientu, ob domači hrani ter živi glasbi vam nudimo družabna = srečanja do 60 oseb. Oddajamo sobe. “ Ponudbo si lahko pogledate na spletni strani www.prebold.com -= (turizem - gostinska ponudba) Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza kane iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in sestre ZOFIJE GRADIŠNIK z Rimske ceste 4 a v Laškem (12. 5.1936-21.3.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede, pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja gospodu patru Karlu Gržanu za opravljen obred in sveto mašo, gospodu Matjažu Piklu za ganljive besede in pevcem za zapete žalo-stinke. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Dušan, brata Silvester in Edvard z družinama ter ostalo sorodstvo. L311 m MM! iHTJT PRODAM POPOLNOMA opremljen vikend, apartma hišico, v apartmajskem naselju Čateške Toplice, prodam za 1.920.000 SIT. Informacije po telefonu 041 405-205. 1821 ŠENTJUR, okolica. Parcelo no ravni, sončni legi, prodam. Telefon 040 429-690. 1825 ŠTIRI kmetijske objekte in nekaj zemlje, z zazidalnimi parcelami, prodam. Telefon 031 493-595. L316 POSLOVNI prostor, 20 m2, v pritličju Protha-zijevega dvorca pri sodišču, Trg Celjskih knezov 10, Celje, primeren za pisarno ali trgovino, ugodno prodamo. Telefon 041 620-917. 1850 ŠENTJUR, pod vznožjem Resevne, prodam 1 ha gozda in 3 a njive, v skupni izmeri. Telefon 5743-589 ali 051 248-025. 1843 KUPIM VIKEND, na lokaciji Žalec-Vransko, kupim. Telefon 031 419-940. Ž140 ODDAM MANJŠO kmetijo, v bližini Nove Cerkve, oddam v najem. Telefon 4907410. 1802 HIŠO v okolici Celja, na lepi legi, z nekaj zemlje, vrt, sadovnjak, oddam v najem. Prednost imajo ženske z otrokom ali družina. Telefon 031 240-809. 1852 V centru Celja oddam prostore za pisarne. Telefon 041 216-125. 1846 V bližini Celja oddamo poslovne prostore, od 100 do 1000 m2. Telefon 041 216-125. 1846 V Celju oddamo ugodno v najem pisarniške prostore. Informacije po telefonu 5481-328,041 521-847. 1842 STANOVANJE PRODAM ponnAM DVOINPOLSOBNO stanovanje, 63 m2, v Novi ritvvMin vasi, Pod kostanji 22, prodam. Telefon TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, pro-040296-771. 18O6 dam. Telefon 040 370-051. L309 PRODAM REZAN les, debelina od 2,5 do 5 cm, prodam. Sprejemam naročila za tesan les za ostrešje. Telefon 031 803-085.1798 <(3S<§nn§i SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe BURSKEGA kozla, starega 4 leta in kozo, staro 2 leti, ugodno prodom. Telefon (03)5743-517,031 800-255. Š269 PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodajamo vsak dan razen nedelje. Žilnik, Tabor 45, telefon 041 619-372. ži44 BIKCA, čb, 180 kg in bikca, križanega čb-simentalec, 160 kg, prodam. Telefon (03) 5845-258, po 19. uri. 1789 BURSKE kozliče, rodovniške, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 847-273. KUPIM 1840 ENOSOBNO stanovanje v Laškem prodam. Telefon (03) 5732-043,041 765-042. 1838 NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 83,81 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624-060. Viba d. o. o., Novo Celje 9, Petrovče. n ^m KUPIM ENOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, kupim. Telefon 041763408. 1849 NAJAMEM STANOVANJE v Rimskih Toplicah najamem. Telefon 031 498-156. 1574 IŠČEM UPOKOJENKO, ki bi prišla živet k meni na deželo, iščem. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro TROBENTICA. 1836 PRODAM SEDEŽNO kotno, hladilnik, regal z vitrino (barva lesa), zelo dobro ohranjeno, prodam. Možna dostava na dom. Telefon 041 945-589. isoo OPREMO za frizerski salon (2 delovni mesti), rabljeno 1 /2 leta, kot nova, ugodno prodam. Telefon 041 620-917. 1850 KRAVO simentalko, s teletom, kupim. Telefon 051 312-153. l 307 TELICO simentalko, težko od 150 do 200 kg, kupim. Telefon 041 455-707. 1803 PRODAM SENO prodam. Telefon 041 371-391.1785 SENO, balirano v kockah, prodam. Telefon 041 872-241. 1785 HLEVSKI gnoj, uležan, prodom po simbolični ceni. Telefon 041 316475. 1786 KAKOVOSTNO krmo v kockah prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 041 877-642. 1796 CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 1791 SADNO žganje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5793-665. 1818 SENO in otavo v kockah, prodam. Telefon 041 648-118. 1844 KRMILNO peso, kolerabo in krompir, vse skupaj okrog 500 kg, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5461-567, Ljubečna. 1845 JABOLKA po ugodni ceni na kmetiji Jožeta in Mitja Dimeč, Šmartno v R.d. prodam. Telefon 7817-143. 1857 OSTALO PRODAM OTROŠKI voziček Dino, kombiniran, moder z medvedki, ugodno prodam. Telefon 031647434. 1797 SADOVNJAK, 500 m2, na lepi, sončni legi (sadno drevje in vinska trta) ter tridelne klinaste brane prodam. Telefon 031 621-531. ž 143 OTROŠKE rolerje Roces, nastavljive, velikost 3640, prodam. Telefon 041 985-113. 1827 APN 6, letnik 2000, krožne brane, klinaste brane, traktorsko frezo, trosilec hlevskega gnoja, prodam. Telefon 031 765-461, zvečer. 1837 VINO jurko, izabela in klavirsko harmoniko prodam. Telefon 5741-108. š 270 OTROŠKO kolo 20 col in rolerje Roces št.31-35, prodam. Telefon 031 833477. 1855 LETNE pnevmatike Nokian 175/65/14 na platiščih, dobro ohranjene, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 851-740. 1858 SESALEC Speedy z vsemi priključki ter mešalec betona na disk prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 414-886. 186O 1861 ZMENKI DELOVNA 50-letna ženska se želi preseliti na kmetijo k moškemu do 66 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva ll, Celje. 1816 ZAPOSLITEV H AIR Center 321 vabi v svojo sredino dinamično, ustvarjalno frizerko ali frizerja z delovnimi izkušnjami. Telefon (03) 4901-667 ali osebno na naslov: Pr.ing d. 0.0., Ljubljanska 20 a Celje. 1749 ZAPOSLIMO voznika za mednarodni prevoz blaga, C in E kategorije. Telefon (03) 7520-390, 041 620-448, Avtoprevoz Borut Fijavž s. p., Bukovje 1,3206 Stranice. n ZAPOSLIM delavca za montažo gips plošč. Pogoj: lastni prevoz na delo. Andrej Kavka s. p., Ulica I. celjske čete 22, Šentjur, telefon 041 684410. n F bar 2000, Obrtniška 8, Štore, redno ali honorarno zaposli dekle za strežbo. Delo je dvoizmensko, plačilo po dogovoru. Telefon 041 203-914. Franc Žurej s. p., Javorje 32,3263 Gorica pri Slivnici. 1795 IŠČEMO tiskarja s poklicno šolo in večletnimi izkušnjami za delo na 2,4 in 5 barvnem Heidelberg Speedmastru. Prijave zbiramo na naslovu: Dikplast, Dušan Kregar s. p., Kotna ulica 5, 3000 Celje ali po telefonu (03) 4256-638, g. Drago Gobec. n Zaposlimo voznike B kategorije. Pogoji: urejenost, komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja z okolico. Informacije: 031418 546,TAXI SIMBV. Terezija Apat s.p., Kersnikova 52, Celje V MODNEM ženskem in moškem salonu v Šentjurju zaposlimo frizerko za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve. Pogoji: delovne izkušnje, poštenost, urejenost, komunikativnost. Informacije po telefonu 041 429-237, po 19. uri. Marjana Pušnik s. p., Ljubljanska cesta 33, Šentjur. 1814 IŠČEMO računovodkinjo z lastnim s. p. Lindi-go d. o. o., Kidričeva 13, Celje. 1831 SPREJMEMO 20 sodelavcev, različne pozicije. Lindigo d. o. o., Kidričeva 13, Celje. 1831 OKREPČEVALNICA SABROSO Ljubljanska cesta 5, Celje (objekt Maksimiljan), zaposli natakarja- natakarico (redno ali honorarno), ali študente Informacije: 041/680 809 Kukovič Srečko s.p., Levec 4a, 3301 Petrovče ZAPOSLIMO mehanika ali kovinarja za vzdrževanje gradbene mehanizacije. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. AGM, Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. 1841 ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. Telefon (03) 5648-043,041 625-913."AGM, Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. 1841 RESTAVRACIJA v centru Celja zaposli natakarja in kuharja. Informacije po telefonu 041 210-015, Vivia d.o.o., Trg Celjskih knezov 3,3000 Celje. 1853 RADOMIR Žilnik s. p., Orla vas 10 b, Braslovče, obvešča stranke, da z 31. 3. 2005 preneha z opravljanjem dejavnosti. Ž142 RADIO CELJE JAVNE NAPRAVE j^vno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 OO fax: 03 425 64 12 intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 Vedno z vami za čisto in prijazno okolje ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ m Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov.si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CEUE Metalurški delavec brusilec - čistilec litine, brusi odlitke na brusilnih strojih, upravlja čistilne stroje; do 10. 4. 2005; Kovis -livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Kovinarski delavec rezkalec, delo na območju Šempetra in Celja; do 13. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Gradbeni delavec pomožna dela v gradbeništvu; do 13. 4. 2005; Tigrad VN d.o.o., Celjska cesta 13, 3212 Vojnik. Delavec brez poklica pomoč pri montaži gradbenih elementov; do 14. 4. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; montaža gradbenih elementov; do 14. 4. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Pomožni delavec pomožna dela v krovstvu in kleparstvu; do 20.4.2005; Čater Boris s.p., Avtoprevoz-ništvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100, 3211 Škofja vas; čiščenje poslovnih prostorov, delo na območju Šempetra pri Celju; do 30.4.2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Krovec samostojno delo na strehi z različno pločevino in opeko; do 4. 5. 2005; Mirnik tra-de d.o.o. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Voznik viličarja razkladanje, nakladanje in prevažanje blaga z viličarjem, ročna manipulacija z blagom; do 8. 4. 2005; Ljubečna klinker d.o.o. Ljubečna, Kocbekova cesta 30,3202 Ljubečna. Pek pomoč pri peki kruha; do 12. 4. 2005; Duh Karl s.p., Pekarna Duh, Kulturniška ulica 2, 3000 Celje. Mesar mesar - moški; do 20. 4. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Tr-noveljska cesta 12, 3000 Celje; mesar prodajalec - moški; do 20. 4. 2005; Mesnice Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Formar livar jedrar - ročno ali strojno izdelovanje jedra na jedrar-skih strojih; do 10. 4. 2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Ključavničar vzdrževanje energet. strojev in naprav, izvajanje mazalnih del, varjenje, delo z viličarjem; do 5. 4. 2005; Cinkarna Celje d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Strugaj' kovinostrugar, delo na območju Celja in Šempetra; do 13. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Klepar-krovec klepar krovec za delo na višini; do 5. 4. 2005; Anclin Jože s.p., Stavbno kleparstvo in krovstvo, Lopata 48, 3000 Celje. Klepar strešni klepar; do 13. 4. 2005; Tigrad VN d.o.o., Celjska cesta 13, 3212 Vojnik. Avtoklepar avtokleparska dela; do 8. 4. 2005; Avtomotiv Rado d.o.o. Podružnica Avtohiša Odar Celje, Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav montaža ogrevalnih in hladilnih sistemov; do 5.4.2005; Facheris Peter - Monterstvo, Podgorje 12, 3000 Celje. Strojni mehanik strojno tehnična in ključavničarska dela, delo na terenu, na delovišču; do 8. 4. 2005; Saldattore d.o.o. Celje, Kosovelova ulica 16,3000 Celje. Inštalater strojnih instalacij montiranje vodovodnih, ogrevalnih, klimatskih in plinskih inštalacij; do 5. 4. 2005; Dorn Boris s.p., Instalacije, ogrevanje, vodovod, klima, Ulica bratov Vedenikov 8, 3000 Celje. Slikopleskar pleskarska dela; do 12. 4. 2005; Go ing, Projektiranje, izvajanje, inženiring, d.o.o., Opekarniška cesta 8, 3000 Celje. Zidar zahtevnejša zidarskadela, zidanje opečnih zidov, polaganje kanalizacije, priprava betonov; do 12. 4. 2005; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje; zidarska dela; vloge na naslov: Čamil Caraku s.p., Potrčeva 42, 2250 Ptuj; do 8. 4. 2005; Caraku Čamil s.p., Gradbena in zaključna dela na objektih, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 23. 4. 2005; Cesar Ivan s.p., Av-toprev., Boh. Bistrica, Log v Bohinju 5, 4264 Bohinjska Bistrica; voznik; do 8.4. 2005; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 8. 4. 2005; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje. Prodajalec terenski zastopnik za ze-liščno-neg. izdelke na območju Celja, Laškega, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Žalca, Sl. Konjic; do 14. 4. 2005; Mind trade, d.o.o. Ljubljana, Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana; prodaja tekstila; do 8. 4. 2005; Rebel d.o.o. Jones, Ma- riborska cesta 100, 3000 Celje. Kuhar kuhar - picopek, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana; kuhar; do 8. 4. 2005; Stopar Vinko s.p., Dnevni bar Marco Polo, Levstikova ulica 3, 3000 Celje; kuhar; do 12. 4. 2005; Vi-via poslovno svetovanje d.o.o., Trg celjskih knezov 3, 3000 Celje. Natakar natakarica, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana; strežba pijače, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni en-gineering Wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; delo v strežbi; do 8. 4. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; strežba pijač; do 8. 4. 2005; Stopar Vinko s.p., Dnevni bar Marco Polo, Levstikova ulica 3, 3000 Celje; delo v strežbi; do 12. 4. 2005; Vivia poslovno svetovanje d.o.o., Trg celjskih knezov 3, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba varnostnik; do 5. 4. 2005; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5,2000 Maribor. Kemijski tehnik kemijski tehnolog; do 8. 4. 2005; Stipič Miro s.p. Celje - Get power, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Grafični tehnik tisk z ravne plošče; do 5. 4. 2005; Fotolik Celje d.o.o., Teharska cesta 4, 3000 Celje. Kozmetični tehnik vodenje kozmetičnega salona, opravljanje kozmetičnih in pedikerskih storitev v salonu, nadzor zaposlenih; do 9. 4. 2005; G trade d.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 42, 3000 Celje; kozmetik - pediker, nega obraza in telesa, masaža, nega nohtov, ličenje strank; do 9. 4. 2005; G trade d.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 42, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja; do 5. 4. 2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Administrativni tehnik administrativna dela, pripravnik; do 8. 4. 2005; LX Track d.o.o., Tkalska ulica 10, 3000 Celje. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj za območje Celja; do 9. 4. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba osebni finančni svetovalec - trženje raznih finančnih produktov, finančno svetovanje na področju zavarovalništva in vzajemnih skladov, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Sava plus d.d., Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana. Inženir strojništva vodja strojnega vzdrževanja - organizira, vodi delo str. vzdrževanja, opravlja vzdrževalne preglede; do 8.4.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Inženir kemijske tehnologije vodja proizvodnje in razvoja; do 8. 4. 2005; Stipič Miro s.p. Celje - Get power, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist; do 5.4.2005; Dinos d.o.o. Celje, Gaji 37, 3000 Celje; vodja trženja na domačem in tujem trgu; do 8. 4. 2005; Stipič Miro s.p. Celje - Get power, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Višja strokovna izobrazba pomočnik referenta v prometu z nepremičninami - posrednik; do 8. 4. 2005; Kapitel nepremičnine d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Diplomirani inženir elektrotehnike (vs) vodja servisa; do 8. 4. 2005; Aso Celje d.o.o., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 8. 4. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Profesor razrednega pouka delo v oddelku podaljšanega bivanja; do 12.4. 2005; IV. Osnovna šola Celje, Dečkova cesta 60, 3000 Celje. Diplomirana medicinska sestra (vs) glavna sestra zavoda - del. mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; do 8. 4. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Doktor medicine specialist psihiatrije zdravnik specialist psihiater (tdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 8. 4. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Pomožni delavec voznik motornih vozil in gradbene mehanizacije; do 13. 4. 2005; MSV Žohar, Storitve in trgovina d.o.o., Trohni Dol 34, 3271 Šentrupert. Pomožni monter strojev - naprav inštalater strojnih inštalacij; do 9.4. 2005; Pesjak Ludvik s.p. - Laško vodovodne in toplovodne instalacije, Olešče 7, 3270 Laško. Polagalec keramičnih oblog polaganje keramike in kamna; do 15. 4. 2005; Bevc Marjan s.p., Keramičarstvo in zidarstvo, Šentrupert 82a, 8232 Šentrupert. Prodajalec prodajalec, del. mesto v Laškem; do 15. 4. 2005; Re-panšek Gašper s.p., Rudnik pri Radomljah 13, 1235 Radomlje. Višji zdravstveni tehnik medicinska sestra; do 8.4. 2005; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE^ Mizar lesar-mizar, dela na le-snoobdelovalnih strojih in napravah; do 8. 4. 2005; Mi-kek Ivan - Splošno mizarstvo, Bočna 56, 3342 Gornji Grad. Gradbeni tehnik koordinacija na terenu; do 30. 4. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Diplomirana medicinska sestra (vs) delo diplom, med. sestre ali višje med. sestre v patronažni službi na terenu in dežurstvo; do 8. 4. 2005; Zgor-njesavinjski zdrav, dom Mozirje, Savinjska cesta 6,3330 Mozirje. UPRAVANA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Pomožni delavec pomožna dela v pleskarstvu; do 30. 4. 2005; Vezjak Alojz s.p., Tampo, Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice. Pek peka kruha in peciva: do 19. 4. 2005; Lamut Dušan s.p., Pekarna ob potoku, Ob potoku 3,3210 Slovenske Konjice. - Elektrikar energetik izvedba elektro instalacij; do 9. 4. 2005; Iskrač Peter s.p., Električne instalacije, Kamna Gora 14, 3213 Frankolovo. Zidar zidanje in ometavanje, tesarska dela - delo na terenu, tudi v Nemčiji; do 13. 4. 2005; Kompanija Silko d.o.o., Škalce 111, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 12. 4. 2005; Alpe-trans d.o.o., Stari trg 15, 3210 Slovenske Konjice. Kuhar delo v kuhinji; do 5. 4. 2005; Smogavc Ludvik s.p., Turizem in gostinstvo, Gorenje pri Zrečah 27, 3214 Zreče. Natakar strežba hrane in pijače; do 5. 4. 2005; Smogavc Ludvik s.p., Turizem in gostinstvo, Gorenje pri Zrečah 27, 3214 Zreče. Srednja poklicna izobrazba voznik oz. sovoznik tovornega vozila s priklopnikom ali brez; do 30. 4. 2005; Fi-javž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice. Strojni tehnik ekstruder PVC profilov; do 4. 5. 2005; Koplast ekstruzi-ja in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Univ. dipl. inženir kemijske tehnologije razvojni tehnolog - razvoj in uvajanje novih izdelkov v okolici Slovenskih Konjic: do 11. 4. 2005; vloge na naslov:-Trenkwalder d.o.o., Osojnikova 9, 2250 Ptuj; Trenkvval-der d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e Delavec brez poklica polaganje gips plošč; do 15. 4. 2005; Kavka Andrej s.p. polaganje gips plošč, Uli' ca I. celjske čete 22, 323 Šentjur. Pomožni delavec pomožni klepar krovec; do 12. 4. 2005; Lončarič Slavko s.p. - Stavbno kleparstvo, Planina pri Sevnici 65, 322 Planina pri Sevnici. Oblikovalec kovin kleparsko krovska in tesat ska dela; do 12.4. 2005; Lončarič Slavko s.p. Stavbno kle parstvo, Planina pri SevWcl 65, 3225 Planina pri Sevnici-Zidar zidarska, keramičarska de la; do 8. 4. 2005; Lešek JoZe s.p. Šentjur, Podgrad 3 3230 Šentjur. .. Elektrotehnik elektroni izvajanje vzdrževalni n montažnih in servisnih del na elektroinstalacijah in trovzdrževanju; do 8. 2005; Tajfun Planina d.o.o--Planina pri Sevnici 41, 32 Planina pri Sevnici. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - ženje premoženjskih ' osebnih zavarovanj - 0 močje Šentjur z okolico, 9. 4. 2005; Generali zava" rovalnica d.d. Ljubljana, k žičeva ulica 3, 1000 Ljn° ljana. Doktor medicine spccl list splošne medicine zdravnik splošne ali dr žinske medicine ali zdravn msxe medicine auzui^- opravljenim sekundar^ om, strokovnim izpitom, .2. 4. 2005; Javni zavo Zdravstveni dom Šentjur, ha Leona Dobrotinška 3230 Šentjur. ^ upravna1enoja_ ŠMARJE PRI JELŠAH Delavec brez poklic11 skladiščnik - skladiščenja lakiranje, zlaganje na Pa e, prekladalna dela; do 5. 2005; Pondos, Pondel n partner d.n.o., Rimska :ta 3, 3240 Šmarje pn Pomožni delavec pomožna dela pri m°n^Q i in vgrajevanju kamna, . 4. 200’5; Fajs Jože livk montaža in vgraj je kamna, Ješovec pri . ,gj. i 6, 3240 Šmarje Vn lh; stični monterska dela - P13 ,eCj svovodi; do 5. 4. 200 - .g. rane s.p., Fjord, P°dle je, o in poslovno svet°,nhel' latinovec 16, 3231 G *ehS rkoS-P;; rova11*1 Slatin3, do 5-4' iel s:P:’ ica 38-rrm/t0' do l9' ,%240 ; d0 / Učit DELA 15 Natakar strežba hrane in pijače; do s'2005; Hohnjec Martin l'P-> Gostinstvo, turizem, te-pomunikacije Pivnica Ha-5’ Zdraviliška cesta 27,3254 P°dčetrtek. pniverzitetni diplomira-Pravnik odvetniški pripravnik; do • 4. 2005; Preininger Si-°na - odvetnica, Rogaška ^ta 29,3240 Šmarje pri Jel- UPRAVNA ENOTA V* VELENJE kovinarski delavec : r®zkalec, delo na območ-Šempetra; do 13. 4. 2005; ^hnocomerc d.o.o. Mari-i,°r’ Dravska ulica 9, 2000 Pribor. Vadbeni delavec Vadbeni delavec na ob-, °dju Raven na Koroškem vadbena in- pomožna dela S gradnji); do 30. 4. 2005; , dnocomerc d.o.o. Mari-»/> Dravska ulica 9, 2000 Pribor. delavec brez poklica Pomožna dela v gradbeniš-5 do 12. 4. 2005; Hodžič u,Sein s.p., Jenkova cesta 37, 3C2° Velenje. jN?ar H "Vinostrugar, delo na ob-ZOo U Šempetra; do 13. 4. n 5; Tehnocomerc d.o.o. iJ>bor, Dravska ulica 9, ^ktrikar energetik r .°nter električnih insta-d 1,; do 6. 4. 2005; ATP do___________,.... Efenkova cesta 61, 20 Velenje. °nfekcionar tekstilij tg^ostojno šivanje galan-izdelkov, pripravljal-delp^a’ razrez, montaža iz-,°v> zaključna in dodat-20Qaela v galanteriji; do 5. 4. d0 * Erhart marketing Koroška cesta 29, P1'*- oj^r-tesarska dela, delo na Kaven na Koroš-ti0U; do 30. 4. 2005; Teh-Dj. Qtrierc d.o.o. Maribor, b'0f 3ka ulica 9, 2000 Mari- Ztdar , ?ida džibjj “*■ *• ^usein s.p., Jenkova ce- -ldar; do 12. 4. 2005; Ho- žida; 3320 Velenje; vet) ~ar> delo na območju Ra-Ž005na Koroškem; do 30. 4. MarjL tehnocomerc d.o.o. 2o0n °r, Dravska ulica 9, u Maribor. kjfrPpojalec tekstilnih-us- S artiklov i)a n daialec obutve; vloge IWsl°v Parni d.o.o., Vi-va rKa cesta 50, 5000 No- \i°a1Ca’ do 5- 4- 2005; Kid d-°.°. Parni Velenje, ittijg Va cesta 7> 3320 Ve- Natakar natakar; do 8.4. 2005; Šta-buc Mateja s.p., Stantetova ulica 11, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba trgovec ali skladiščnik; do 12. 4. 2005; Avto-mat & Co„ Trgovina in storitve d.o.o., Paka pri Velenju 39,3320 Velenje. Ekonomski tehnik poslovodja v prodajalni z obutvijo; vloge na naslov Parni d.o.o., Vipavska cesta 50, 5000 Nova Gorica, do 5. 4. 2005; Parni d.o.o. Parni Velenje, Kidričeva cesta 7,3320 Velenje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba varnostnik - varovanje premoženja in oseb; do 8. 4. 2005; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. UPRAVNA ENOTA ŽALEC .Delavec brez poklica pomožna gradbena dela pri nizkih gradnjah; do 8. 4. 2005; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec. Pomožni delavec samostojno delo v dnevnem baru, strežba pijače; do 8. 4. 2005; Ferlič Stanislav s.p., Pizzeria, Braslovče 9, 3314 Braslovče. Obdelovalec lesa pomožna dela na lesno obdelovalnih strojih; do 9. 4. 2005; Završnik Franc s.p., Za-ples, Zakl 3, 3303 Gomilsko. Tesar opažev tesarska dela; do 8. 4. 2005; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec. Zidar za zidanje in ome-tavanje zidarska dela; do 8. 4. 2005; Musa Mustafa s.p., Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec. Natakarski pomočnik strežba jedi in pijač v gostinskem lokalu; do 16. 4. 2005; Banko Milena s.p., Club 5, Gomilsko 5, 3303 Gomilsko. Mizar izdelava in montaža pohištva na terenu; do 8. 4. 2005; Poteko Rudolf s.p., Ključavničarstvo in izdel. pohištva, Liboje 68, 3301 Petrovče; samostojni mizar; do 12. 4.2005; Vgradne omare hoby d.o.o., Podlog v Savinjski dolini 60, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; opravljanje del na žagarskih strojih - gater žaga in tračna žaga; do 9. 4. 2005; Završnik Franc s.p., Zaples, Zakl 3, 3303 Gomilsko. Livarski modelar kalupar livar; do 5. 4. 2005; Feniks d.o.o. Žalec, Ce- sta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Klepar-krovec pomožna dela pri kleparskih, krovskih in tesarskih delih; do 15. 4. 2005; Ramšak Alojz s.p., Kira - krovstvo, inštalacije, izolacije, Liboje 41, 3301 Petrovče. Zlatar Zlatar; do 9. 4. 2005; Udovč Mitja s.p., Adamas, Šlandrov trg 32, 3310 Žalec. Strojni mehanik ključavničarska dela; do 8. 4. 2005; Poteko Rudolf s.p., Ključavničarstvo in izdel. pohištva, Liboje 68, 3301 Petrovče. Elektrikar energetik servisiranje klimatskih naprav in bele tehnike; do 8.4. 2005; Rosenstain Milan s.p. Servis klim. naprav in bele tehnike, Andraž nad Polzelo 111, 3313 Polzela. Elektrikar elektronik izvajanje servisnih del, diagnosticiranje, nastavljanje in vzdrževanje elektronike; do 19. 4. 2005: vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. Slikopleskar mešanje barv in pomožna dela v slikopleskarstvu; do 19.4.2005; Dar - Zam d.o.o., Matke 73, 3312 Prebold. Prodajalec prodaja otroške opreme in igrač; do 8. 4. 2005; Victo-ria TCA, d.o.o., Graščinska cesta 2, 3312 Prebold. Natakar točenje in strežba pijače; do 8.4.2005; Hmezad KZ Go-tovlje z.o.o., Gotovlje 71, 3310 Žalec. Strojni tehnik kontrolor v čistilnici; do 5. 4. 2005; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Univ. dipl. inženir strojništva razvojni projektant za razvoj, projektiranje in konstruiranje orodij za avtomobilsko industrijo, priprav, naprav, strojev; do 30. 4. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Dipl. inženir strojništva za energetiko in procesno strojništvo (vs) vodja projekta; do 5. 4. 2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Univerzitetni diplomirani ekonomist samostojni knjigovodja -računovodja, delovno mesto v Ložnici 43, Žalec; do 5. 4.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. iNmnovitednik.com E)® IkKSBlE^PlS Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Mi vam ob 60-letnici Novega tednika in 50-letnici Radia Celje, v sodelovanju s trgovinami Tuš, ponujamo ravno to: DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon, fzžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj »nakupovala« željene izdelke. Pravila nagradne igre * Nagradno igro organizirata Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje lOa, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Dohodnino za nagrajenca plača podjetje Engrotuš. * V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje. * V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se namreč poteguje izžrebani le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegljiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč. * V radijsko žrebanje je vključen vsak, ki pošlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon-stacionarni ali gsm, kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUŠ KLUBA, lastnoročni podpis) v roku, določenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov na kuponu ni mogoče sodelovati v nagradni igri. * Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat. * Nagrajenec po telefonu usmerja “nakupovalko” ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUŠ. * Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač) in sicer vedno samo po en izdelek (primer: 1 x moka, 1 x testenine, 1 x klobasa). Čas, ki je za to določen, je 4 minute. * Pri tem nakupovalka ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja. Izžrebanec jo lahko sam usmeri k živilom, ki jih želi. * joker - vsakokrat ima eno od živil znak jokerja in če ga nagrajenec izbere, prejme tri takšne izdelke. * Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan, do 21. ure. * S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja, NT&RC d.o.o. in Engrotuš d.o.o., objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku. * Zamenjava izdelkov ali njihovo vnovčenje ni mogoče. * Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. Več informaciji najdete na www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. Izpolnjene kupone na dopisnicah pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Prispeli kuponi bodo pristali v bobnu za žrebanje. Prvega nagrajenca bomo izžrebali v oddaji Radia Celje, ki bo 6. aprila ob 12.15 uri. Št. Tuš klub kartice: □□□□□□□□□□□□□ RtVlteilllik j Davčna številka: Telefon:____________________________Podpis: m 16 Mali Gaber je nekoč lovil morske ribice. Ribič Gaber Marolt, glasbenik in podjetnik: »Spominjam se, da sem na morju vedno rad lovil ribe. In tale slika je dokaz, da sem eno resnično ujel. Vedno sem bil prepričan, da je bila večja, a zdaj po sliki vidim, da je bila v bistvu majhna. Hvala bogu, da sem postal glasbenik in podjetnik, saj se da na ta način ujeti večje ri-Zdaj pa je ulovil čudovito ribo na dveh be.« nogah, ki mu je povila tudi otročička. IG NAŠI MATURANTI Maturanti 4.b Splošne in strokovne gimnazije Lava Od leve: 4. vrsta: Boris Brus, Denis Golež, Andraž Krajnc, Tadej Pesjak, 3. vrsta: Miha Kolšek, Srečko Centrih, Gregor Siljan, David Sojič, Matic Štrakl, Z.vrsta: Viktorija Jančar, Janja Klezin, Špela Tevžič, Ditka Čakš, Alja Gorišek, Urša Strniša, Ana Jevšnik, ravnateljica Gimnazije Lava Marija Gubenšek - Vezočnik, direktor ŠCC Ig°r Dosedla, razredničarka Jana Kvas, Jasmina Romanič, Barbara Knez, Katarina Potočnik, Nuša Štarkl, Zvonka Špec, 1-vrsta: Gašper Mlakar, Zoran Keser, Blaž Bosnar, Dejan Vodovnik, Vid Berce in Jure Jošt. Manjkajo: Luka BlagotiH' šek, Hana Jošič in Tina Zajc. Pošljite nam maturantske fotografije z imeni vseh na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na e-mail: tednik@nt-rc.si' Edvard Kokšarov, Jure Natek, Matjaž Brumen in Uroš Zorman (od leve, ob smučeh Roka Benkoviča) so z zanimanjem spremljali potek licitacije. Prvič, drugič, tretjič ... Prodano Jadran klub v Radečah je bil v soboto po tekmi rokometašev Celja Pivovarne Laško z igralci iz Barcelone prizorišče zanimive licitacije. Nekateri znani slovenski športniki so Zoranu Čulku, ki slovenske rokometaše s kamero spremlja na vseh tekmah doma in po svetu že 15 let, in Zvezi za napredek Radeč in radeškega območja podarili svoje športne drese, Rok Benkovič pa celo svojo čelado in smuči, z namenom, da bodo izkupiček od prodaje namenih radeški osnovni šoli. Ta bo letos slavila stoletnico, pri čemer njena strešna kritina kar kliče po zamenjavi. Da je bila licitacija še bolj zanimiva, vodil jo je športni komentator Ivo Milovanovič, so prišli po končani tekmi v Radeče tudi nekateri rokometaši. Sergej Rutenka, Edvard Kokšarov, Uroš Zorman, Jure Natek in Matjaž Brumen, pa tudi Tone Tiselj so bili gostje, ki so jih bili veseli vsi, njihove športne majice pa so se najbrž tudi zato prodajale najbolje. Najdražja je bila Kokšarova, za katero je eden od Radečanov odštel kar 36 tisoč tolarjev (izklicna cena za vse je bila 10 tisočakov), zgolj za 11 tisoč tolarjev pa je bil prodan dres rokometašice Krima Nataše Derepasko. Kljub temu, da se na licitaciji ni zbralo veliko potencialnih kupcev dresov in da ni šlo povsem brez težav, saj so se nekateri z licitacijo »v živo« očitno srečali prvič, so bili organizatorji po treh urah z izkupičkom zadovoljni. Za obnovo strehe bodo lahko ravnateljici šole Simoni Zupančič, ki je bila tudi prisotna in je kupila dres kolesarja Gorazda Štanglja, izročili 447 tisoč tolarjev. Od 25 dresov, ki so jih podarili rokometaši, nogometaši in košarkarji, Rok Benkovič pa je pridal še smuči in čelado, v treh urah Ivu Milovanoviču ni uspelo prodati le dresa košarkarja Marka Miliča in nogometaša Boštjana Cesarja. MOJCA MAROT Najbolj radodaren je bil Matjaž Han, oče poslanca Matjaža Hana mlajšega, ki je ta večer zase in za sina, ki je bil na kongresu svoje stranke, kupil kar pet športnih dresov in za 35 tisoč tolarjev tudi smuči Roka Benkoviča. Pobudnik in organizator licitacije je bil Zoran Culk, ki sodeluje z državno žensko in moško rokometno reprezentanco in ekipo Krima ter je uradni snemalec vseh tekem. Pri tem mu je pomagala žena Metka, zaposlena kot socialna delavka v Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. Š^NAJLJUBSA ŠALA ZNANI* Miljana Kolonič voditeljica in pevka jj Slon vsak dan P°a mravljišče. Zato se DJ lje odločijo, da ga h j, preteple. Ko nasledn]1 spet pride mimo, ga n e> dejo. Slon se vseh le ena mu ostane na vLjo: Takrat se ostale zaoe »Edi, zadavi ga, Edi- z vi ga!« Želite, da bi vašo prelo^j^a Ijenjsko odločitev zabel® straneh Novega tednika- . da pa bi priče, sorodnik'a jatelji radi na ta način Pre # tili mladi par? Pokličite nam pišite! Naš naslov- ., nova 19, Celje, e-mail: tednik'-' rc.si ali telefon 4225-10 • DmRACMEZiA^f ZA POROK! IN Jani Jošovc s,p., Petrovče 123, Petrovče WWW- m