URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 37 Ljubljana, četrtek 24. novembra 1983 1472. Na' podlagi 7,- točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazei^kega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnji obsojencev odLok o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni zapora se odpusti Perišiču Radomiru, rojenemu leta 1934 v Miličih, se odpusti neprestani del kazili osem mesecev zapora. 2. člen Izrečena kazen zapora se zniža Hrvatu Miroslavu, rojenemu leta 1943 v Vrtači, se izrečena kazen deset let zapora zniža za eno leto. Št. 25-1/83 Ljubljana, dne 9. novembra 1983. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj L r. 1473. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa. (Uradni list SRS, št, 28/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze ODREDBO o prepovedi uporabe cestno železniških prehodov I Prepove se uporaba naslednjih cestno železniških prehodov: 1. na železniški progi Pivka—Reka, v kilometru 10.778; 2. na železniški progi Maribor—Prevalje, v kilometru 13.337; 3. na železniški progi Zidani most—Maribor, v kilometru 588.542; 4: na železniški progi Maribor—Dravograd, v kilometru 10.820; 5. na železniški progi Ormož—Murska Sobota, v kilometru 33.302; 6 na železniški progi Zidani most—Šentilj, v kilometru 580092; 7. na železniški progi Karlovac—Ljubljana, v kilometru 84.034; Cena 40 dinarjev___________, Leto XL 8. na železniški progi Ljubljana—Jesenice, v kilometru 582.660. II Ne glede na določbo I. točke se dovoli uporaba cestno železniškega križanja na železniški progi Zidani most—Šentilj, v kilometru 580.092, in sicer le v času, ko se iz gozdov odvaža les. m Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-16/83 - Ljubljana, dne 28. oktobra 1983. Predsednica Republiškega komiteja za promet ' in zveze Julka Zibert, dipl. soc. 1. r. 1474. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju koljzij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 43/83 prečiščeno besedilo) iri drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih" in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45,/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 1,3/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83, 19/83, 20/83, 21/83, 22/83, 24/83, 25/83, 26/83. 27/83, 28/83, 29/83, 30/83, 31/83. 32/83, 33/83, 34/83, 35/83 in 36/83) I. V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« L Pri zaporedni številki 3 občina Celje se: — v stolpcu 8 stopnja 1,61 nadomesti s stopnjo 2,07, — v stolpcu 9 stopnja 1,09 ukine, — v stopcu 10 stopnja 4,90 nadomesti s stopnjo 5,50, — v stolpcu 12 stopnja Q;96 nadomesti s stopnjo 0,48, — v stolpcu 13 stopnja 0,79 nadomesti s stopnjo 0,53, — v stolpcu 14 stopnja 0,88 nadomesti s stopnjo 0,77, — v stolpcu 15 stopnja 1,74 nadomesti s stopnjo I, 85,,' ^ - — V stolpcu 17 stopnja 11,64 nadomesti s stopnjo II, 85, — v stolpcu 18 stopnja 27,95 nadomesti s stopnjo 27,18. ' 2. Pri zaporedni številki 6 občina Domžale se: — v stolpcu 8 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 1.24, — v stolpcu 9 stopnja 0,71 ukine, — v stolpcu 10 stopnja 4,86 nadomesti' s stopnjo 5,55, , ■ — v stolpcu 12'stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,38, — v stolpcu 13 stopnja 0,39 nadomesti s stopnjo 0,43, — v stolpcu 14 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo 1.25, — v stolpcu 15 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo 0,76, — v stolpcu 17 stopnja 9,95 . nadomesti s stopnjo 11,05. 3. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd se: — v stolpcu 9 stopnja 1,81 nadomesti s stopnjo 0,20, — v stolpcu 18 stopnja 26,67 nadomesti s stopnjo 25,06. 4. Pri zaporedni številki 11 občina Idrija se: — v stolpcu 13 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo 0,82, — v stolpcu 14 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo 0,90, — v stolpcu 17 stopnja 11,17 nadomesti s stopnjo 11,16, — v stolpcu 18 stopnja 25,42 nadomesti s stopnjo 25,41. 5. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje se: — v stolpcu 8 stopnja 1,76 nadomesti s stopnjo I, 49, — v stolpcu 9 stopnja 1,29 nadomesti s stopnjo 0,43, — v stolpcu 10 stopnja 4,98 nadomesti s stopnjo ■ 2,70, — v stolpcu 12 stopnja 0,37 ukine, — v stolpcu 13 stopnja 0,34 ukine, — v stolpcu 14 stopnja 0,74 nadomesti s stopnjo 0,12, — v stolpcu. 17 stopnja 10,39 nadomesti s stopnjo 6,51 — v stolpcu 18 stopnja 27,18 nadomesti s stopnjo 22,44. 6. Pri zaporedni številki 17 občina Koper se: — v stolpcu 10 stopnja 5,11 nadomesti s stopnjo 4,96, — v stolpcu 13 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,38, —>v stolpcu 14 stopnja 1,24 nadomesti s stopnjo 1,22, — v stolpcu 17 stopnja 11,85 nadomesti s stopnjo II, 57, - — v stolpcu 18 stopnja 27,42 nadomesti s stopnjo 27,14. x 7. Pri zaporedni številki 19 občina Krško se: — v stolpcu 8 stopnja 1,07 nadomesti s stopnjo 1,03, . ' — v stolpcu 9 stopnja 1,52 nadomesti s stopnjo 1,21, — v stolpcu 10 stopnja 6,01 .nadomesti s stopnjo 6,59, — v 'stolpcu 12 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,71, — v stolpcu 13 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo °>31’ — v stolpcu 14 stopnja 1,55 nadomesti s stopnjo 1,42', — v stolpcu 15 stopnja 1,2'9 nadomesti s stopnjo 1.19, — v stolpcu 17 stopnja 11,60 nadomesti s stopnjo 1Š,36, — v stolpcu 18 s^ppnja 27,89 nadomesti s stopnjo 28,24. 8. Pri zaporedni številki 20 občina Laško se: — v stolpcu 8 stopnja 0,85 ukine, — v stolpcu 9 stopnja 1.72 ukine, — v stolpcu 10 stopnja 4,32 nadomesti s stopnjo ' 7)02, — v stolpcu 12 stopnja 0,11 nadomesti s stopnjo 0,23, — v stolpcu 13 stopnja 0.24 nadomesti s stopnjo 0,40, — v stolpcu‘14 stopnja 0,68 nadomesti s stopnjo 1.01, — v stolpcu 15 stopnja 1,32 nadomesti s stopnjo 2,57, . ? — v stolpcu 17 stopnja 8.50 nadomesti s stopnjo 10,96. • — v stolpcu 18 stopnja 25.02 nadomesti s stopnjo 27,01, ' 9. Pri zaporedni številki 21 občina Lenart se: — v stolpcu 8 stopnja 1,37 ukine, — v stolpcu 9 stopnja 0,92 ukine, — v stolpcu 10 stopnja 5.15 nadomesti s stopnjo 2:49. — v stolpcu 12 stopnja 0.68 ukine. — v stolpcu 13 stopnja 0,18 nadomesti s stopnjo 0,10. , ' — v stolpcu 14 stopnja 1,23 ukine, — v stolpcu 15 stopnja 0)72 nadomesti š stopnjo 0,82, — v stolpcu 17 stopnja 10,91 nadomesti s stopnjo 4,89, — v stolpcu 18 stopnja 26,03 nadomesti s stopnjo 19.19. 10. Pri zaporedni številki 22 občina Lendava se: — v stolpcu 8 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo 0,60, — v stolpcu 9 stopnja 0,94 nadomesti s stopnjo 0,32, —■ v stolpcu 10 stopnja 4,97 nadomesti s stopnjo 0,93 — v stolpcu 12 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo 0,11, — v stolpcu 13 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo 0,10, — v stolpcu 14 stopnja 0,95 nadomesti s stopnjo 0,83, — v stolpcu 15 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo 0,65, — v stolpcu 17,stopnja 9,86 nadomesti s stopnjo 4,87, * ' — v stolpcu 18 stopnja 25,28 nadomesti s stopnjo 19,32. 11. Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se: — v . stolpcu 8 stopnja , 1,24 nadomesti s stopnjo 0,92, — v stolpcu 9 stopnja 0,92 ukine, — v stolpcu 10 stopnja 4,83 nadomesti s stopnjo 5,70, — v stolpcu 12 stopnja 0,40 ukine, — v stolpcu 13 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,11, < — v stolpcu 14 stopnja. 0,96 nadomesti s stopnjo 0,41, — v stolpcu 15 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 2,87, — v stolpcu 17 stopnja 10,04 nadomesti s stopnjo 9,44, — v stolpcu 18 stopnja 25,61 nadomesti s stopnjo 25,79. 12. Pri zaporedni številki 41 občina Radlje se: " — v stolpcu 8 stopnja 0,93 nadomesti S stopnjo 1,57,. — v stolpcu 9 stopnja 0.90 nadomesti s stopnjo 1,89, — V stolpcu 10 stopnja 5,12 nadomesti s stopnjo 3,49, — v stolpcu 12 stopnja 0,19 nadomesti s stopnjo 0,10, —- v stolpcu 13 stopnja 0,18 nadomesti s stopnjo 0,10, — v stolpcu 14 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo 0,81, — V stolpcu 17 stopnja 9,74 nadomesti s stopnjo 8,37, r — v stolpcu 18 stopnja 25,03 nadomesti s stopnj o 24,65. 13. Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica se: — V stolpcu 8 stopnja 0,91 nadomesti s ‘stopnjo 2,20, — v stolpcu 9 stopnja 0,80 ukine, — v stolpcu 10 stopnja 4,79 nadomesti s stopnjo 3,98, — v stolpcu 12 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo 0,20, v stolpcu 13 stopnja 0,44 nadomesti' s stopnjo 0,20, • —. v stolpcu 14 stopnja 1^6 nadomesti s stopnjo 1,69, — v stolpcu' 17 stopnja 10,96 nadomesti s stop- Rjo 10,67, — V stolpcu 18 stopnja 26,41 nadomesti s stopnjo 25,32. 14. Pr; zaporedni številki 55 občina Trebnje se: — V stolpcu 8 stopnja 0.57 nadomesti s stopnjo 0,66, — V stolpcu 9 stopnja 0,92 ukine, — V stolpcu 13 stopnj a 0,19 nadomesti s stopnjo Ms, — v 1,10, stolpcu 14 stopnja 1,22 nadomesti s stopnjo —- v stolpcu 17 stopnja 11,69 nadomesti s stopnjo 11,62, — v stolpcu 18 stopnja 27,29 nadomesti. s stop- Ojo 26,30. 15. Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika se: — v stolpcu 8 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 0,23, — v stolpcu 9 stopnja 0,75 ukine, — v stolpcu 10 stopnja 5,48 nadomesti s stopnjo 3,28, — v stolpcu 12 stopnja 0,42 nadomesti s stopnjo 0,05, " — v stolpcu 13 stopnja 0,50 ukine, — v stolpcu 14 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo 0,38, — v stolpcu 15 stopnja 1,58 ukine, — v stolpcu 17 stopnja 10,45 nadomesti s stopnjo 6,14, — v stolpcu 18 stopnja 26,26 nadomesti s stopnjo 19,62. II. V tabeli A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« > 1. Pri zaporedni' številki 3 občina Celje se: — v stolpcu 4 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo 0,04. 2. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd: se: — v stolpcu 4 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo 0,15. 3. Pri zaporedni številki 11 občina Idrija ,se: — v stolpcu 3 stopnja 11,66 nadomesti s stopnjo 8,86. 4. Pri zaporedni številki 17 občina Koper: ■— y stolpcu 3 stopnja 9,62 nadomesti s stopnjo 8,85. 5. Prj zaporedni številki 19 občina Krško: — v stolpcu 3 stopnja 8,62 nadomesti s stopnjo 8,72, — v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,21. 6. Pri zaporedni številki 20 občina Laško se: — v stolpcu 3 stopnja 10,41 nadomesti s stopnjo 13,38, — v stolpcu 4 stopnja 0,16 nadomesti s stopnjo 0,14. - 7. Pri zaporedni številki 21, občina Lenart: — v stolpcu 3 stopnja 9,78 nadomesti s- stopnjo 10,02, — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo 0,05, 8. Pri zaporedni številki 22 občina Lendava se: — v stolpcu 3 stopnja 10,55 nadomesti s stopnjo 6,98, — v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo 0,10. 9. Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se: — v stolpcu 3 stopnja 11,06 nadomesti s stopnjo 11,21, — v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo 0,12. 10. Pri zaporedni številki 41 občina Radlje se: — v stolpcu 3 stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 6,61, — v stolpcu 4 stopnjd 0,29 nadomesti s stopnjo 0,40. H. Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje se: — v stolpcu 3 stopnja 9,83 nadomesti s stopnjo 8,40, — v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo 0,16. 12. Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika se: — v stolpcu 3 stopnja 8,65 nadomesti s stopnjo 3,70, — v stolpcu 4 stopnja 0,19 nadomesti s stopnjo 0,09. III. V tabeli pod B c) »stopnja prispevka iz dohodka« : 1. Pri zaporedni številki 6 občina Domžale se stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo 0,053. 2. Prj zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica se vnese stopnja 0,017. 3. Pri zaporedni številki 19 občina Krško se stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo 0,03. 4. Pri zaporedni številki 21 občina Lenart se stopnja 0,07 nadomesti s stopnjo 0,06. 5. Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica se stopnja 0,05 ukme. 6. Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika se stopnja 0,09 nadomesti s stopnjo 0,08. IV. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 18. novembra 1983. Direktor Republiške uprave , za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1475. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje druž- benopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov m prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti m samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83; 14/83, 15/83, 16/33, 17/83, 18/83, 19/83, 20/83, ' 21/83, 22/83, 24/83, 25/83, 26/83, 27/83, 28 83, 29/30, 30/83, 31/83, 32/83, 33/83, 34/83, 35/83 in 38/83) se stopnje v tabeli 2 v stolpcih pod. zaporedno šte-. vilko 2 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami: • — pri zaporedni številki 3 občina Celje se stopnja 11,64 nadomesti s stopnjo 11,85, — pr) zaporedni številki 6 občina Domžale se stopnja 9,95 nadomesti s stopnjo 11,05, — pri zaporedni številki 11 občina Idrija se stopnja 11,17 nadomesti s stopnjo 11,16, — pri zaporedni številki 16 občina Kočevje se stopnja 10,39 nadomesti s stopnjo 6,51, — pri zaporedni4 številki' 17 občina Koper se stopnja 11,85 nadomesti s stopnjo 11,57, — pri zaporedni številki 19 občina Krško sc stopnja 11,60 nadomesti s stopnjo 12,36, — pri zaporedni številki 20 občina Laško se stopnja 8,50 nadomesti s stopnjo 10,96, — pri zaporedni številki 21 občina Lenart se stopnja 10,91 nadomesti s stopnjo 4,89, — pri zaporedni številki 22 občina Lendava se stopnja 9,86 nadomesti s stopnjo 4,87, — pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se stopnja 10,04 nadomesti s stopnjo 9,44, — pr) zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi se stopnja 9.74 nadomesti s stopnjo 8,37, — pri. zaporedni številki 45 občina Sevnica se stopnja 10,96 nadomesti s stopnjo 10,67, — pri zaporedni številki 55 občina Trebnje se stopnja 11,69 nadomesti s stopnjo 11,62, — pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika se stopnja 10,45 nadomesti s stopnjo 6,14. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 18. novembra 1983 Dihektor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1476. Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 67. in 89, člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 18. seji zbora združenega dela dne 3. novembra 1983 in na 18. seji zbora občin dne 3. novembra 1983 »prejela SKLEP o soglasju k statutu Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane, ki ga je sprejela skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. junija 1983. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St 011-2/lh Ljubljana, dne 3. novembra 1983. Predsednica ^ Skupščine mesta . ' Ljubljane Tina Tomlje L r. 1477. V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana (Uradni list SRS, št. 38/81) je skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana na seji zbora uporabnikov, dne 27. junija 1983 in na seji zbora izvajalcev dne 27. junija 1983 sprejela STATUT Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna skupnost) so ustanovile s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi dne 13. 10. 1981 občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik (v nadalj-nem besedilu: občinske skupnosti) kot samoupravno interesno skupnost uporabnikov in izvajalcev zaradi usklajevanja interesov in potreb na področju družbenega varstva otrok, uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju pravic do denarnih pomoči otrokom, usklajevanja in delitve dela vzgojnovarstvetjih organizacij, usklajevanja programov razvoja družbenega varstva otrok ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb občanov mesta Ljubljane. 2. člen Ta statut določa naloge mestne skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljic mestne skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe osnpve družbenoekonomskih odnosov, način obveščanja javnosti o delu mestne skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v mestni skupnosti in to v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne skupnosti. 3. člen Mestna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, statutu mesta Ljubljane, samoupravnem sporazumu o njeni ustanovitvi in po tem statutu. Ime mestne skupnosti je: Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana. Sedež mestne skupnosti je v Ljubljani, Miklošičeva 24. Mestna skupnost ima svojo štampiljko okrogle oblike z nazivom: Mestna skupnost otroškega varstva Ljubija«*. Mestna skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti’ pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani. 4 5 4. člen Mestno skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo delegat oziroma delavec delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki ga določi skupščina. H. NALOGE MESTNE SKUPNOSTI 5. člen Mestna skupnost uresničuje in izvaja tište naloge, a katere so se občinske skupnosti dogovorile, da so skupnega pomena za mesto Ljubljano. 6. člen ^ V mestni skupnosti delavci, delovni ljudje in občani po občinskih skupnostih: — sodelujejo pr; sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana mesta Ljubljane, — sodelujejo in usklajujejo programe in druge naloge skupnega pomena v mestni skupnosti socialnega varstva Ljubljane in preko nje v skupščini mesta Ljubljane, — sodelujejo v organih Skupščine mesta Ljubljane za področje družbene dejavnosti in v vseh delovnih telesih mestne konference socialistične zveze ter v drugih družbenopolitičnih organizacijah mesta Ljubljana, — se sporazumejo o enotnih kriterijih in merilih ter o drugih pogojih za uveljavljanje pravic do denarnih in materialnih pomoči, — se sporazumejo o enotnih osnovah za neposredno menjavo dela za izvajanje zagotovljenega programa vzgoje predšolskih otrok in programa dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok, — se dogovorijo za enotne osnove in višino potrebnih sredstev za ižvajanje programa v občinah Ljubljane po enotni prispevni stopnji iz samoupravno dogovorjenih virov prihodkov ter zagotavljajo prelivanje sredstev med občinami Ljubljane po načelu vzajemnosti in solidarnosti za naloge, ki so skupnega pomena, — določajo druge skupne naloge, družbenega varstva otrok za območje občin mesta Ljubljane in se sporazumevajo o njihovem načinu izvajanja, — usklajujejo elemente temeljev plana za izenačevanje razvoja otroškega varstva v občinah mesta Ljubljane, — usklajujejo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela, — odločajo o upravljanju in namenski porabi združenih sredstev v mestni skupnosti, — določajo naloge za izvajanje družbenega varstva otrok v skupni strokovni službi, — opravljajo nadzor v skladu z določili zakonov in drugih predpisov ter sporazumov o družbeni kontroli cen in politiki cen, — se dogovorijo o enotnih izhodiščih za delo enot otroškega varstva v krajevnih skupnostih, — usklajujejo izvajanje dogovorjenega obsega nalog v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, — spremljajo in določajo usmeritve, za opravljanje in uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe In družbene samozaščite in odločajo o temeljnih vprašanjih organiziranja teh nalog. — opravljajo druge naloge s področja družbenega verstva otrok za katere se dogovorijo v občinskih skupnostih. 7. člen Mestna skupnost uresničuje naloge na podlagi delovnega načrta, M ga za vsako leto sprejme skupščina mestne skupnosti v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne skupnosti ter statutom ih drugimi samoupravnimi splošnimi akti mestne skupnosti. IH. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST MESTNE SKUPNOSTI 8. člen Mestna skupnost je organizirana tako, da v organih upravljanja zagotavlja neposredno sodelovanje de- lavcev, delovnih ljudi in občanov kot delegatov uporabnikov in izvajalcev otroškega varstva občinskih skupnosti na področju mesta Ljubljane .pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v mestni' skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 9. člen Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo naloge v mestni skupnosti preko delegatov občinskih skupnosti v skupščini in njenih organih ter v odboru samoupravnega nadzora. 1. Skupščina mestne skupnosti 10. člen Skupščina mestne skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščina mestne skupnosti ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori uporabnikov skupščin občinskih skupnosti. ' Zbor izvajalcev sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori izvajalcev skupščin občinskih skupnosti. Vsaka občinska skupnost ima v zboru uporabnikov skupščine mestne skupnosti 6 delegatskih mest in v zboru izvajalcev ■ skupščine mesta skupnosti 3 delegatska mesta. Način delegiranja delegatov v skupščino mestne skupnosti določijo občinske skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih. 11. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika zbora in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednik zborov skupščine in njuna namestnika ter predsednika in njihovi, namestniki drugih organov uporabnikov in izvajalcev so voljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 12. člen Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon in ta. statut, zlasti pa: — da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča zborov skupščin občinskih skupnosti, ki so jih delegirali, — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine, — da usklajujejo stališča v skladu s širšim! družbenimi interen delavcev, delovnih ljudi In občanov mesta Ljubljane, — .da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov, — da občinske skupnosti obveščajo o delu skupščine in njenih organov, — da predlagajo v obravnavo skupščini oziroma njenim organom vprašanja, ki zadevajo njihovo delo, izpolnjevanje zakonov in drugih aktov v zvezi s sprejetimi programi in sklepi skupščine, — da so izvoljeni v organe mestne skupnosti. Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, ki so predmet sporazumevanja ali odločanja v skupščini, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih delegacij in v skladu s temeljnimi stališči skupščin občinskih skupnosti, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti skupščine občinskih skupnosti, ki so ga delegirale in je odgovoren za svoje delo. 13. člen V skupščini mestne skupnosti se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo in odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — sporazumno na obeh zborih, — v posameznem zboru samostojno. 14. člen Na skupni seji obeh zborov odloča skupščina mestne skupnosti zlasti o: — izvolitvi ali razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika, — izvolitvi ali razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev skupščine, — imenovanju stalnih ali občasnih delovnih te- ' les, — imenovanju ali razrešitvi vodje tajništva skupščine mestne skupnosti, — imenovanju ali razrešitvi vodje skupne strokovne službe, — imenovanju organov, ki jih skupaj z drugimi samoupravnimi interesnim; skupnostmi ustanovi mestna skupnost za opravljanje skupnih nalog, — priznanjih posameznikom, orgaivzacijam združenega dela ali drugim samoupravam organizacijam ali skupnostim za izredne dosežke na področju diuž-benega varstva otrok, — spremljanju m določanju usmeritev za opravljanje in uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o temeljnih vprašanjih organiziranja teh halog. 15. člen Zbora skupščine mestne skupnosti enakopravno in sporazumno: — sprejemata statut mestne skupnosti in druge samoupravne splošne akte, — sprejemata delovni načrt za izvajanje programa nalog, ki so skupnega pomena za vse udeležence sporazuma, finančni načrt in zaključni račun mestne skupnosti, — oblikujeta enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojnovanstvenega deča, — oblikujeta In usklajujeta enotna merila za izvajanje svobodne menjave dela vzgojnovarštvenih programov in drugih vzgojnovarštvenih storitev, — usklajujeta višino potrebnih sredstev za izvajanje zagotovljenega programa družbenega varstva otrok ter programa dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok vključenih v vzgojnovarstveno organizacijo, — usklajujeta politiko in namensko porabo sredstev za izvajanje nalog denarnih pomoči in drugih oblik pomoči. družinam v skladu s sprejetim dogovorom o enotnih pogojih m merilih za uveljavitev pravic do denarnih pomoč; otrokom, — razporejata sredstva za druge dogovorjene skupne naloge, ki so jih občinske skupnosti s spo razumom ali z drugim samoupravnim splošnim aktom prenesle v pristojnost mestni skupnosti, — zagotavljata uresničevanje drugih nalog mestne skupnosti. O zadevah iz prejšnjega odstavka se delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sporazumevajo in odločajo na ločenih sejah ali na skupni seji. Ce zbora zasedata skupno, se delegati vsakega zbora izrekajo ločeno. 16. člen V zboru uporabnikov skupščine mestne skupnosti se delegati sporazumevajo zlasti o: — predlogu elementov plana na področju družbenega varstva otrok in d predlogu osnov in meril, po katerih zagotavljajo občinske skupnosti sredstva za obveznosti, ki jih prevzamejo v svobodni menjavi dela na mestni ravni, — sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjav; dela z izvajalci vzgojnovarslvenih storitev, ki so skupnega pomena za vse uporabnike v Ljubljani m s skupno strokovno službo, če se tako dogovorijo občmske skupnosti ustanoviteljic.'. — izvolitvi predsednika zbora in njegovega namestnika, — drugih vprašanjih, ki so v pristojnosti skupščine mestne skupnosti, niso pa navedene v 14. in 15 členu tega statuta. 17. člen V zboru izvajalcev skupščine mestne skupnost: se delegati sporazumevajo zlasti o: — predlogih zbora uporabnikov skupščine mestne skupnosti, ki zadevajo svobodno menjavo dela, — uresničevanju smotrne organizacije in delitve dela ter zboljšanju odnosov do uporabnikov vzgoj-novarstvenih storitev, — izvolitvi predsednika zbora in njegovega namestnika. 1 18 člen Odločitve in sklepi skupščine mestne skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je žanje glasovala večina vseh na seji nazvočih delegatov. Odločitve in sklep; skupščine, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enotnem besedilu sprejela večina vseh navzočih delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh navzočih delegatov tega zbora. 19. člen Ge v zadevah iz drugega odstavka 18 člena tega statuta ni doseženo soglasja med zboroma, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek Izvede komisija, ki šteje 3 delegate zbora uporabnikov in 3 delegate zbora izvajalcev. 20. člen Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev v zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija lz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve. Če navkljub usklajevanju ni doseženo soglasje med zboroma, se predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisiji iz prejšnjega člena tega statuta pa se naloži, da usklajevalni postopek ponovi. Če tudi po ponovnem usklajevalnem postopku skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti družbenega varstva otrok, lahko Skupščina mesta Ljubljane na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje. 21. člen Delo skupščine podrobneje ureja poslovnik. 2. Predsednik skupščine, predsedniki zborov in njihovi namestniki 22. člen Predsednik skupščine mestne skupnosti' Ima naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja in zastopa mestno skupnost, sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine ter predloga njihov dnevni red, skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine, — daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku, podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je mestna skupnost, v ikladu s tem statutom, odločitvami skupščine mestne skupnosti in odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter načrti in programi organizira in Usklajuje strokovno pripravo, naČrto-va- 'e hj izvrševanje obrambnih in samozaščitnih priprav. halog in aktivnosti za preprečevanje škodljivih nolavov in delanj in za delo mestne skupnosti v nav-im-v tn dr-igih nesreč ter morebitnih izrednih m vojnih razmer, — oprawja uruge naloge po pooblastilu skupščine mestne skupnost:. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini mestne skupnosti. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili namestnik predsednika skupščine. 23. člen Predsednika zbora ' uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine mestne skupnosti opravljata naslednje naloge: sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku, — skrbita za izpolnjevanje sklepov, — opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine mestne skupnosti. Namestnik predsednika zbora nadomešča predsednika zbora z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje funkcije, pomaga predsedniku zbora pri opravljanju njegovih nalog in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik zbora oziroma zbor. 3. Odbor za samoupravni nadzor 24. člen Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti s področja družbenega varstva otrok, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem programov in nalog ter dekan organov mestne skupnosti in skupščine ter strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela za mestno skupnost, opravlja odbor za samoupravni nadzor. 25. člen Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov. Vsaka občinska skupnost delegira po enega člana odbora. 26. člen Člani odbora samoupravnega nadzora izvolijo predsednika in namestnika predsednika in sicer za dobo dveh let. ' Mandat članov odbora traja dve leti, nihče ne more biti izvoljen v odbor več kot dvakrat zaporedoma. V odbor samoupravnega nadzora ne more biti izvoljen član delegacije, ki je delegiran oziroma izvoljen v organe skupščine mestne skupnosti, 27. člen Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti odbor za samoupravni nadzor zahteva od' skupščine mestne skupnosti in njenih organov ter strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela za mestno skupnost podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo. Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, delovnih ljudi in občanov na območju mestne skupnosti, njihovih delegacij in delegatov občinskih skupnosti, prav tako pa tudi na predlog skupščine mestne skupnosti in njenih organov. Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, delovne ljudi in občane, o ugotovitvah poroča skupščini mestne skupnosti in skupščinam občinskih skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi le-te odpravili. IV. ORGANI SKUPŠČINE MESTNE SKUPNOSTI 28. člen Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina mestne skupnosti skupne -organe uporabnikov in izvajalcev: — odbor za razvoj družbenega varstva otrok, — odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — komisijo za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči, — komisijo za štipendije. Za posamezna področja del in nalog skupščitaa imenuje še druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine. 1. Odbor za razvoj družbenega varstva otrok v, 29. člen Odbor za razvoj družbenega varstva otrok ima 9 članov. Člane odbora izvoli skupščina mestne skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 30. člen , Odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — spremlja la usmerja razvoj vseh oblik družbenega varstva otrok v mestu Ljubljani, — pripravlja in usklajuje predloge za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih skupnosti, — pripravlja in usklajuje predloge za oblikovanje srednjeročnih in letnih planov za naloge, ki so skupnega pomena za občinske skupnosti ter spremlja njihovo uresničevanje, — daje pobudo in sodeluje s strokovnimi institucijami in posamezniki za raziskovalno in razvojno delo s področja družbenega varstva otrok, — spremlja, vzpodbuja in predlaga zasnove takšnih rešitev, ki zagotavljajo racionalizacijo poslovanja vzgojnovarstvene dejavnosti' pri izvajanju sprejetih razvojnih načrtov, — pripravlja predloge za izvajanje politike nadomestil in denarnih pomoči otrokom. — pripravlja predloge za uresničevanje skupnih dogovorjenih nalog v mestni skupnosti socialnega varstva Ljubljane ali nalog z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi' in organizacijami ter društvi, — spremlja ter predlaga ukrepe v zvezi z izvajanjem enotnega programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo ter drugih oblik vzgojnega programa za predšolske otroke, — sodeluje pri oblikovanju enotnih stališč pri delu delegacij občinskih skupnosti za Skupnost otroškega varstva Slovenije ter posreduje odgovore na vprašanja delegatov oziroma konference delegacij kolikor je to vprašanje v pristojnosti mestne skupnosti, — pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov in sklepov, ki jih sprejema skupščina mestne skupnosti, — poroča skupščini o svojem delu, — obravnava in predlaga ukrepe v zvezi z gospodarjenjem z objekti družbenega varstva otrok v mestu Ljubljani ter upravlja s sredstvi združene amortizacije nepremičnin, — opravlja druge naloge s področja družbenega varstva otrok, ki mu jih določi skupščina mestne skupnosti. 2 Odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela 31. člen Odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela ima 9 članov. Člane odbora izvoli skupščina mestne skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. f 32. člen Odbor spravlja zlasti naslednje naloce: — obravnava in sodeluje v pripravi predloga » strokovnih podlag za oblikovanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci vzgoj novarstvenih storitev, — obravnava in usklajuje predloge enotnih standardov in normativov vzgoj novarstvenega dela, — obravnava ter sodeluje pri oblikovanju cen storitev vzgo j nova rstvene dejavnosti v skladu s spre-, jeto politiko o gibanju cen v družbenih dejavnostih, — pripravlja in sodeluje pri usklajevanju predloga finančnega načrta občinskih in mestne skupnosti, posebno za tiste naloge, ki so skupnega pomena za občanske skupnosti, — spremlja prihodek občinskih skupnosti otroškega varstva po enotni prispevni stopnji v občinah Ljubljane za dogovorjene naloge ter predlaga morebitne spremembe v skladu z določili zakona, — predlaga enotne osnove in merila za vrednotenje dela vzgojno varstvene dejavnosti in osnove za neposredno menjavo dela s starši, neposrednimi uporabniki vzgoj novarstvenih storitev, — obravnava in priprayi predlog zaključnega računa mestne skupnosti, — poroča skupščini o svojem delu in predlaga ustrezne ukrepe na področju svobodne menjave dela, — opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela ter naloge dogovorjene v skupščini mestne skupnosti. 3. Odbor za splošno ljudsko obrambo m družbeno samozaščito 33. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 9 članov. Skupščina skupnosti izvoh za dobo 4 let 5 planov odbora izmed delegatov občinskih skupnosti otroškega varstva. Člani odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so po svojem položaju tudi predsednik skupščine, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev in vodja tajništva skupščine mestne skupnosti. Predsednik odbora je vsakokratni predsednik skupščine skupnosti. 34. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot politično operativni in koordinacijski organ mestne skupnosti spremlja in ocenjuje obrambne in varnostne razmere, priprave in aktivnosti in na tej podlagi v skladu z usmeritvami skupščine mestno skupnosti ter sprejetimi načrti in programi usmerja, usklajuje in koordinira obrambno zaščitne priprave in aktivnosti ter zagotavlja enotnost, pravočasnost in učinkovitost vsega obrambnozaščitnega delovanja v mestni skupnosti. Odbor skrbi za obrambno in samozaščitno usposabljanje in spodbuja uresničevanje interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v mestni skupnosti. V primeru naravnih in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer in drugih nevarnosti v skladu z nastalimi razmerami odloča in sprejema ukrepe za preprečevanje, odpravljanje ali obvladovanje teh nevarnosti in njihovih posledic ter kontinuiteto dela mestne skupnosti. V primeru, da se odbor zaradi izrednih razmer ne more sestati, začasno izvaja pravice in dolžnosti odbora predsednik skupščine in po njegovem pooblastilu vodja tajništva. 4 Komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči 35. člen Komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil. n denarnih pomoči ima 11. članov. Člane komisije izvoli skupščina mestne skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika komisije in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 36. člen Komisija opravlja naslednje naloge: — pripravlja predlog enotnih dohodkovnih pogojev za uveljavljanje pravic denarnih pomoči in višine denarne pomoči v občinskih skupnostih, — odloča o pripombah občanov v zvezi z uveljavljanjem pravice do denarne pomoči, — odloča o pridobitvi pravice do denarne pomoči otrokom v primerih, če bi denarna pomoč presegla s sklepom določeno višino denarne pomoči' občinske skupnosti, — spremlja in analizira podatke o uveljavljanju denarne pomoči otrokom v občinskih skupnostih, — obravnava in spremlja politiko izvajanja nadomestil za čas porodniškega dopusta ter spremlja uresničevanje materialne pomoči za novorojenega otroka, — odloča o spremembi oblike porodniškega dopusta oziroma o 'nadaljevanju porodniškega dopusta drugega upravičenca, — odloča o pravici do daljšega porodniškega dopusta za nego težje telesno ali dgševno prizadetega otroka v primerih, ko se je upravičenec že vrnil na delo, — odloča o prenehanju pravice do porodniškega dopusta oziroma daljšega porodniškega dopusta za čas, ko upravičenec opravlja delo, s katerim pridobiva dohodek ali za čas, ki ga ne porabi za nego otroka, — obravnava prošnje za obročno odplačevanje preplačil, nadomestil in denarnih pomoči oziroma v posebno utemeljenih primerih odloči o odpisu preplačil denarnih pomoči, — usklajuje delo komisij za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči občinskih skupnosti, — spremlja izvajanje naloge o enotni evidenci socialnih korektivov, — poroča o svojem delu skupščini ter opravlja druge naloge, ki jih določa samoupravni splošni akt, zakon ali naloge, ki jih je sprejela skupščin^ mestne skupnosti. / 5. Komisija za štipendije 37. člen Komisija za štipendije ima 9 članov. Člane komisije izvoli skupščina mestne skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika komisije m njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Enega člana delegira OO ZMS Vzgojiteljske šole v Ljubljani iz vrst štipendistov. 38. člen Komisija opravlja naslednje naloge: — spremlja in preverja izvajanje kadrovske politike na področju družbenega varstva otrok, — spremlja ih preučuje sistem izobraževanja kadrov za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter predlaga ukrepe za izboljšanje tega sistema. — predlaga razpis štipendij za vzgojitelje in druge strokovne delavce za potrebe vzgojno varstvene dejavnosti, — odloča o dodelitvi štipendije, višini štipendije v skladu s sporazumom o štipendiranju, — razporeja štipendiste na opravljanje počitniške prakse in jih usmerja na delo po razpisih prostih mest v VVO v občinah Ljubljane ter odloča c drugih medsebojnih obveznostih določenih v pogodbi o štipendiranju, — opravlja druge naloge v zvezi s politiko štipendiranja strokovnih delavcev za področje družbenega varstva otrok. 39. člen Odbori oziroma komisija (v nadaljevanju: odbori) sodelujejo med seboj in usklajujejo stališča posebno v pripravljanju oziroma obravnavi planskih aktov. Kolikor nastane dvom, v čigavo delovno področje sodi posamezna naloga, se to določi z dogovorom v predsedstvu skupščine. 40. člen Skupščina, njena zbora in odbori lahko ustanovijo stalne ali občasne komisije. Praviloma j,e v komisijah enako število uporabnikov in izvajalcev. V komisijo so lahko imenovani člani, kj jih delegirajo družbenopolitične organizacije, skupnosti ali družbene organizacije. Organ, ki ustanovi komisijo s sklepom o ustanovitvi: — imenuje člane in določi predsednika, — določi delovno področje oziroma dela in naloge, — opredeli smernice za delo komisije. Za proučitev in pripravo predlogov, ki segajo na delovno področje več odborov lahko ti odbori ustanovijo skupno komisijo. V. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE 41. člen Predsedstvo skupščine je stalno delovno telo skupščine, ki ga sestavljajo predsednik skupščine, predsednika zborov in predsedniki skupščinskih odborov in komisij. Seje predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine. V delu predsedstva sodeluje vodja tajništva. Predsednik skupščine lahko povabi na sejo predsedstva predsednike skupščin ali odborov občinskih skupnost; otroškega varstva kadar ugotovi, potrebo za uskladitev skupnih izhodišč v zadevah, ki so skupnega pomena za vse občinske skupnosti, ki so predmet obravnave tudi v organih mestne skupnosti. Delovno področje in druga za delovanje predsedstva skupščine pomembna vprašanja ureja poslovnik skupščine. VI. PLANIRANJE IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V MESTNI SKUPNOSTI 42. člen Mestna skupnost na podlagi predhodnega dogovora z občinskimi skupnostmi: — pripravlja elemente temeljev plana občinskih skupnosti in druge fizične in vrednostne kazalce na-daljnega razvoja družbenega varstva otrok na območju mesta Ljubljane, — sestavlja srednjeročne in letne zasnove plana občinskih skupnosti, — analizira izvrševanje planov za naloge, ki so skupnega pomena na območju mesta Ljubljane, — v skupščini sprejema letne in srednjeročne programe dela v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mestne skupnosti in tega statuta. 43. člen Sredstva za uresničevanje nalog mestne skupnosti in njenih organov ter skupne strokovne službe, ki za občinske skupnosti in mestno skupnost opravlja strokovna, administrativna in tehnična dela se oblikujejo z združevanjem sredstev občinskih skupnosti po določilih njihovih samoupravnih sporazumov o temeljih plana za srednjeročno obdobje in drugih samoupravnih-splošnih aktih. 44. člen Mestna skupnost za uresničevanje skupnega vzgoj-novarstvenega programa in za izvajanje drugih skupnih nalog po predhodnem soglasju občinskih skupnosti sklepa pogodbe o posojilih in po dogovorjenem postopku združuje tudi druga namenska sredstva od organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti ali občanov. 45. člen Finančna sredstva, ki jih v mestni skupnosti združujejo uporabniki oziroma izvajalci po občinskih skupnostih za uresničevanje dogovorjenih nalog in za druge s samoupravnim sporazumom določene namene je mogoče porhbiti samo v te namene za katere so bila sredstva združena. Izplačila, ki so po samoupravnem sporazumu pogojena s predložitvijo programov, poročil al; obračunov, so dovoljena šele ko program, poročilo oziroma obračun odobri skupščina oziroma od nje pooblaščeni organ. Če je v letnem planu mestne skupnosti namen določenih sredstev, ki so jih sporazumno združile občinske skupnosti določen samb okvirno, odloča o posamezni porabi skupščine oziroma pooblaščeni odbor v skladu z letnim planom občinskih in mestne skupnosti. 46. člen V primeru, da združevanje sredstev v mestni skupnosti začasno zaostaja za planiranim obsegom in zaradi tega ne bi bilo mogoče pravočasno izvrš'ti dospelih izplačil lahko pristojni odbor skupščine mestne skupnosti po poprejšnjem dogovoru s pristojnimi odbori občinskih skupnosti najame premostitveno posojilo in o tem poroča skupščini mestne skupnosti na prvi naslednji seji. VII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE MESTNE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI, DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI 47. člen Mestna skupnost je soustanoviteljica Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljane in v njej usklajuje: — skupno dogovorjene elemente o temeljih planov z drugimi skupnostmi, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva, — program razvoja družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, — politiko denarnih pomoči, — program družbenega varstva težje prizadetih otrok in mladine, — in druge naloge, ki so skupnega pomena za zagotavljanje socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov mesta Ljubljane. 48. člen Mestna skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami mesta Ljubljane in preko Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljane s Skupščino mesta Ljubljane zlasti pri: — usklajevanju temeljev planov občinskih skupnosti s temelji družbenega plana mesta Ljubljane. — z izmenjavo predlogov, mnenj in stališč, — s sodelovanjem predstavnikov mestne skupnosti v organih oziroma delovnih telesih družbenopolitičnih organizacij in s Skupščino mesta Ljubljane, — z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja neposredno ali v okviru Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljane. VIII. SKUPNA SLUŽBA 49. člen Mestna skupnost si strokovna administrativna-tehnična in druga pomožna opravila, ki so potrebna za nemoteno delovanje občinskih skupnosti otroškega varstva in mestne skupnosti ter njihovih organov zagotovi pri delovni skupnost; skupnih služb (v nadaljevanju: DSSS) občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva Ljubljana. Določena opravila si mestna skupnost lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo, upravnim organom ter z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami. Skupna služba občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva Ljubljana neposredno opravlja vsa strokovna, administrativno tehnična opravila in druga pomožna opravila za občinske skupnost; otroškega varstva občin Ljubljane v obsegu in na način, ki so dogovorjene s samoupravnim splošnim aktom, statutom občinske skupnosti otroškega varstva in s tem statutom. Medsebojna razmerja ureja samoupravni sporazum. Delovno skupnost skupne strokovne službe vodi vodja DSSS, ki ga imenuje skupščina mestne skupnosti na podlagi, mnenja delavskega sveta delovne skupnosti skupne strokovne službe. 50. Člen Delovne naloge in opravila s področja otroškega varstva, ki so jih občinske skupnosti poverile DSSS se izvajajo po tajništvu mestne skupnosti. V okviru tajništva mestne skupnosti, se v skladu z določili tega statuta drugih samoupravnih splošnih aktov in predpisov opravljajo delovna opravila in naloge poverjene strokovni službi s področja otroškega varstva predvsem: — v izvrševanju sklepov, predlogov, stališč in drugih odločitev skupščine mestne skupnosti oziroma posameznega zbora in njenih organov; — v pripravi gradiv, analiz in drugih dokumentov potrebnih za delo delegacij oziroma konferenc delegacij v skupščinah občinskih in mestne skupnosti ter njihovih organov; — opravljanje upravno-pravnih ter drugih administrativnih nalog; — izvrševanje nadzora pri organizacijah, ki v skladu s sporazumom o svobodni menjavi deča izvajajo dogovorjene programe, vse v okviru danih pooblastil določenih z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti; — priprava ustreznih analiz in strokovnega gradiva za posamezno občinsko skupnost otroškega varstva, kolikor je naloga skupna vsem občinskim skupnostim v Ljubljani; — sodelovanje z drugimi' organi in organizacijami pri uresničevanju nalog, ki jih ima strokovna služba za zagotovitev ustreznih podlag za sprejemanje odločitev v pristojnih organih in — druge naloge, za katere se tako dogovorijo občinske skupnosti oziroma naloge, ki jih določi skupščina ali njeni skupn; organi, predsedstvo skupščine ter predsednik skupščine mestne skupnosti. 51. člen Tajništvo mestne skupnosti vodi vodja tajništva kot odgovorni delavec za področje nalog otroškega varstva. V tajništvu opravljajo delovna opravila in naloge tudi drug; delavci z vsemi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi, kar se posebej uredi g samoupravnim splošnim aktom DSSS v skladu z določili tega statuta. Naloge vodje tajništva so zlasti: — zastopa mestno skupnost v skladu s tem statutom, — določa delovne naloge $n opravila, usmerja, usklajuje in nadzoruje delo delavcev, kateri neposredno opravljajo strokovna, administrativna ter druga opravila za potrebe občinskih in mestne skupnosti, — je odredbodajalec za Izvrševanje finančnega načrta mestne skupnosti in drugih sredstev, ki jih združujejo občinske skupnosti za skupno dogovorjene naloge preko mestne skupnost; vse v skladu s pooblastili določenih v samoupravnih splošnih aktih občinskih in mestne skupnosti ter drugih predpisov, — skrbi za izvrševanje sklepov, predlogov, stališč in drugih odločitev skupščine mestne skupnosti oziroma posameznega zbora in njenih organov za zadeve, ki so sestavni del halog skupne službe, — opravlja druge naloge za katere ga-je pooblastili skupščina, njeni organi ali predsednik skupščine. Vodjo tajništva imenuje in razrešuje skupščina mestne skupnosti ob soglasju občinskih skupnosti otroškega varstva za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Za vodjo tajništva je lahko imenovan tisti, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo, upravno-pravne ali pedagoške, ekonomske ali druge družboslovne smeri, — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti s primerno prakso na področju družbenih dejavnosti in najmanj 4 leta delovnih izkušenj, — da ima ustrezne moralnopolitične lastnosti od katerih se pričakuje tudi uspešno opravljanje nalog. Razpisni postopek vodi komisija 5 članov, ki jo imenuje skupščina mestne skupnosti otroškega varstva izmed delegatov občinskih skupnosti otroškega varstva. IX. JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE 52. člen Delo mestne skupnosti in njenih skupnih organov je javno. Mestna skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju mestne skupnosti' in o problemih, stanju ter razvoju družbenega varstva otrok tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. i 53. člen Uporabnike in izvajalce obvešča mestna skupnost zlasti: — po delegatih v skupščini mestne skupnosti, — s pisnimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine, — z letnim poročilom o delu mestne skupnosti. X. KONČNA DOLOČBA 54. člen Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina mestne skupnosti na sejah obeh zborov, ko da nanj soglasje Skupščina mesta Ljubljane in z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 64/65-1 • , Ljubljana, dne 27. junija 1983. Predsednik skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana Mirko Damjan 1. r. CELJE 1478. Skupščina občine Celje je po 136. členu zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni ,list SRS, št. 1/80) in 21. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Celje * 1. člen 2. člen odloka o pripravi in sprejemu dolgoročnega plana občine Celje (Uradni list SRS, št. 5/79) se spremeni in se glasi: Izvršni svet Skupščine občine Celje pripravi in do konca maja 1984 predloži Skupščini občine Celje osnutek, do konca oktobra istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Celje. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 30A-4/81-3 Celje, dne 27. oktobra 1983. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1479. Skupščina občine Celje je po 12. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 247. členu poslovhika Skupščine občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem • načrtu Celja 1. člen V odloku o urbanističnem načrtu Celja (Uradni vestnik Celje, št. 26/68 in Uradni list SRS, št. 15/74, 6/75, 18/76, 8/78, 15/80, 31/81 in 38/82) se spremeni in dopolni njegov 3. člen in se nov glasi: s »Urbanistični načrt Celja obravnava ureditveno območje Celje v okviru meja, ki so tekstualno navedene v 1. knjigi — besedilo 1, na strani 26—43 ter grafično prikazane na geodetski podlagi 1 : 5.000 v 3. knjigi — karta 1 ter zajema tudi satelitska naselja Ostrožno. Smarjeto in Medlog, spalna naselja Vojnik, Ljubečna, Kompole in Strmec ter zdraviliško naselje Dobrna.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St- 350-6/66 Celje, dne 27. oktobra 1983. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1480. Skupščina občine Celje je po 12. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 247. členu poslovnika Skupščine občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1983 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu Dobrna 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Dobrna, ki ga je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo pod št. projekta 4/83 v septembru 1983. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje tekstualni del, grafične prikaze v merilu 1 :1000 in v merilu 1 :2880 ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. 3. člen Zazidalni načrt določa način urejanja prostora znotraj ureditvenega območja, čigar meje potekajo na jugozahodu po obstoječi meji funkcionalnih zemljišč šolskega kompleksa, na severozahodu po južnem robu regionalne ceste Vojnik—Dobrna, na vzhodu po osi potoka Topoličica in na jugovzhodu po osi potoka Dobrniča. Površina ureditvenega območja je 6,34 ha. 4. člen Ureditveno območje je razdeljeno na posamezna funkcionalna zemljišča in sicer na šolski kompleks, na spominski park 88 dreves, na zdravstveno postajo, na kulturni dom, na otroški vrtec, na gasilski dom, na obstoječo družbeno usmerjeno in zasebno stanovanjsko gradnjo ter na obstoječe in predvidene objekte centra Dobrne z objekti družbenega standarda z vmesno dopolnilno stanovanjsko gradnjo. 5. člen Način urejanja posameznih funkcionalnih zemljišč podrobneje določa pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. 6. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. 7. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo objektov, skladno z zazidalnim načrtom, izdaja pristojni občinski upravni organ. Manjše odmike od zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Celje na podlagi strokovnih mnenj Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo in soglasij pooblaščenih strokovnih organizacij. 8. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri občinskem inšpektoratu občine Celje. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-3/78 Celje, dne 27. oktobra 1983. Predsednik Skupščine občine Celje . Edvard Stepišnik L r. 1481. Skupščina občine Celje je po 3. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic no zemljiščih, .namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1983 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko in drugo gradnjo na območju ZN Ostrožno-sever 1. člen S tem odlokom se določijo, zemljišča, namenjena za stanovanjsko in drugo gradnjo na območju, ki ga ureja odlok o zazidalnem načrtu Ostrožno — sever (Uradni list SRS, št. 31/81 in 21/82) katerega' sestavni del je grafično tehnični elaborat, št. 19/82), je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje v mesecu aprilu 1982. 2. člen Meje zazidalnega načrta potekajo na severu po južni parcelni meji avtoceste, na vzhodu in jugu po severnem robu parcelne meje kanala LKS, na jugoza-. Zazidalni otok 1 Tek. št. St. pare. Kultura Površ. v m* VI. št. 1. 974/58 travnik 5 123 974/17 dvorišče 368 2. 906/75 travnik 239 1241 906/76 travnik 223 Zazidalni otok 4 hodu po osi predvidene in obstoječe ceste na Ostrožno, na severozahodni strani po robu gozda, pešpoti in skrajnih parcelnih mejah do avtoceste, kjer se meje sklene. 3. člen Znotraj meje ZN Ostrožno-sever, ki je opisana v prejšnjem členu tega odloka, se nahaja več »zazidalnih otokov«, ki so označeni s številkami od 1—16. Njihove meje so razvidne iz lista št. 2 »obodna parcelacija zazidalnih otokov«, grafično-tehničnega elaborata št. 19/82 od aprila 1982, ki je sestavni del citiranega odloka. 4. člen „ S tem odlokom se določa v mejah ZN Ostrožno-sever le del zemljišča, namenjenega za stanovanjsko in drugačno gradnjo in sicer le tisti del, ki se nahaja znotraj mej »zazidalnih otokov« z označbami št. 1, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 13, 14. 15 in 16. 5. člen V območju iz prejšnjega člena tega odloka ležijo naslednje parcele v zasebni lasti z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki iz k. o. Ostrožno: Lastnik Voh Ivan do 1/2, Voh Danijela do 1/2, Celje, Gorica 45a Pečarič Milka, Pod jezom 47, Ljubljana Vič Tek. St. St. pare. Kulture Površ. ' v m* VI. št. *** Lastnik 3. 974/8 travnik ' 288 251 Breznik Manja, Celje, C. na Ostrožno 110 974/70 travnik 5 974/71 travnik 254 974/72 trkvnik 115 ' 974/73 travnik 2 974/74 travnik 200 .168 zgradba 52 dvorišče 210 .526 zgradba 72 hiša 75 dvorišče 217 . 4. 906/8 sadovnjak 287 417 Kožuh -Marija, roj. 1943, Stara cesta 5, Ostrožno 906/107 sadovnjak • 28 906/108 sadovnjak 95 906/109 sadovnjak 32 906/110 sadovnjak 34 906/111 sadovnj ak 3 906/43 sadovnjak 125 906/92 sadovnjak 63 906/96 sadovnjak . 57 .233 zgradba 199 dvorišče 272 ' 906/2 njiva 303 496 Kožuh Marija, Stara cesta 5. Ostrožno 906/102 n j iva 267 906/103 njiva 160 5. 895/4 travnik 514 140 Jezernik Jože in Ana, Celje, Ul. Dušana Kvedra 42 895/15 travnik . 20 895/16 travnik 103 895/17 travnik • 220 895/18 travnik 394 895/19 travnik 482 895/2 travnik : 267 395/21 travnjk 266 895/22 ■ •' travnik 267 895/23 travnik 408 f 895/24 travnik 62 895/25 travnik 16 895/26 travnik 333 895/27. travnik '30 L 895/13 travnik 17 898/2 njiva 363 1 898/13 njiva 248 898/14 njiva 247 898/15 njiva 247 898/16 njiva 246 898/17 njiva 342 898/18 njiva 416 898/19 njiva 246 898/20 njiva 245 898/21 njiva m .. 898/22 njiva 109 898/23 njiva 66 « 898/24 njiva 57 898/25 njiva 303 898/26 njiva 101 6. 906/9 sadovnjak 163 427 Radič Adolf in Roza, Stara cesta 7, Celje 906/93 sadovnjak 79 906/49 sadovnjak ' 158 * 906/48 sadovnjak 173 245 hiša 202 906/11 . njiva 101 732 906/99 njiva . 57 906750 njiva 173 :. St. Kultura Površ. v m* VI. št. Lastnik Zazidalni otok 5 .178/1 dvorišče 537 255 Velenšek Frančiška, roj. Dolinšek, Ostrožno 86 ' zgradba 307 njiva 62 .178/2 zgradba 14 dvorišče 131 178/3 dvorišče 1 810/2 sadovnjak 11 677 Velenšek Frančiška, Ostrožno 86 801/2 travnik 356 243 Pukl Karolina, Celje, C. na Ostrožno 78 801/3 travnik 7 802/2 njiva 454 790/5 nj iva 251 372 Kovač Jože in Antonija roj. Velenšek, Celje, Dob- travnik 99 rova 18 790/8 njiva 233 travnik 1 790,7 njiva 139 travnik 109 790/8 travnik 34 njiva 3 790/9 travnik , 48 njiva 9 790/10 travnik 28 791/1 nj iva 445 travnik 123 791/2 njiva 52 travnik 19 812/43 travnik 247 131 Kolar Silva, Celje, Prvomajska 10 njiva 38 812/44 travnik 43 njiva 72 812/45 travnik ' 228 *" njiva 108 793/1 travnik '9 106 Lebič Karel, Celje, C. na Ostrešno 78 njiva 131 793/2 njiva 145 793/3 njiva 69. 793/4 njiva 425 793/5 njiva 116 793/6 njiva 272 793/7 njiva 126 793/8 njiva 25 795/3 travnik 1529 795/4 travnik 71 795/6 travnik 127 njiva 4 795/7 travnik 190 njiva 36 784/2 njiva 86 288 Gabršek Ivan in Dragica, Celje, Pucovč 1 ' travnik 272 784/3 travnik 5 789/5 njiva 294 789/8 njiva 171 , travnik 33 789/9 njiva 86 travnik 56 195 hiša 103 789/10 njiva 181 288 travnik 33 789/11 njiva 44 travnik 12 800/3 travnik 862 212 Repar Jože do 1/2. Repar Rornhin do 1/2, Celje. 800/4 travnik 32 C. na Ostrožno 83 800/5 travnik 67 Tek. st St. pare. Kultura Površ. v m2 VI. št. 14. 334 stavb, s hišo 129 607 dvorišče 286 15. 110/2 hiša 99 garaža 34 130 dvorišče 285 Zazidalni otok ; 6 16. 965/10 njiva 707 733 .355 stavbišče 61 - dvorišče 8 17. 965/8 njiva 394 740 965/42 travnik 301 965/47 cesta 3 965/48 cesta 6 18. 965/61 travnik 105 1144 19. .763/2 dvorišče 44 398 Zazidalni otok 8 20. 974/53 travnik 54 123 974/81 travnik 30 : 974/82 travnik 41 974/83 travnik 39 . 974/43 travnik 274 cesta 5U 974/80 travnik 18 21. 906/23 travnik 168 1342 22. 906/6 travnik 171 536 906/112 travnik 174 906/113 travnik 176 906/35 travnik 61 .; SOS/123 travnik 20 906/124 travnik 18 906/125 travnik 16 906/126 travnik 9 23. 906/90 travnik 179 1532 24. 906/5 njiva 300 475 25. 906/10 travnik 125 535 906/115 travmik 249 906/116 travnik 197 906/117 travnik 94 906/118 travnik 149 906/24 njiva 192 297/1 dvorišče 70 .297/3 hiša 42 .297/4 hiša 31 26. 974/86 travnik 90 999 27. ' 906/5 njiva 179 300 28. 974/56 njiva 214 993 29. 906/45 njiva 336 1612 30. 906/46 njiva 333 1613 31. 974/54 njiva 139 927 974/84 njiva 87 Zazidalni otok 9 32. 829/15 njiva 772 498 829/16 njiva 329 Lastnik Polenik Zlatka, roj, Žolnir, Smode Valerija, roj. Žolnir, Celje, Prvomajska 4 Kavčič Marija, roj. Krumpak, Kavčič Tranc, Celje, Prvomajska 8 Kolarič Franc in Barbika, roj. Veržan, Celje, Samova 8 Topole Marta, Celje, Roška cesta 6 Zavšek Ferdinand in Majda, roj. Veber, Celje, Samova 2 Vrečar Marta, roj. Knez, Celje, Ul. II. grupe odredov 2b Voh Ivan in Daniela, Celje, Gorica 45a Kroflič Zlatka roj Buser. Stara cesta 12 Bu»ui iciezija, Celje, »tara ueSta 12 Gruber Ana in Marjan, Celje, C. na Ostrožno 105 Rojc Josip in Marija, Celje Srnarjeta 30 Grohar Milan in Pavla, Celje, Efenkova 17 Adam Marta, Celje, Ul. bratov Frecetov 12 Rojc Jože in Marija, Celje, Stara cesta 10 Božič Ivan in Marija, Celje, Stara cesta 6 Kozomora Milan in Cvetka, Celje, Skapinova 9 Strehovec Tomaž in Ernestina, Celje, Ul. bratov Vošnjakov 5 Kriter Anton in Albina roj. Malaj, Ul. bratov Frecetov 6 Marzidovšek Ivana, Dobojska 2 Lednik Janko, Zagrad 140 Lednik Darja, Gorica 15, Šmartno v Rožni dolini Lednik Štefanija, Celje, Dobrova 26 Lednik Matej ka. Gorica 15, Šmartno v Rožni dolini 8 52 8 Tek. št. St. Kultura Površ. v m1 VI. št. Zazidalni otok 10 33. 812/9 travnik 1195 318 34. 654/1 travnik 983 97 35. 655/1 močvirje ,2645 93 36. 657/3 močvirje 691 79 37. 658/3 močvirje 465 77 813/1 gozd 3014 38. 654/3 travnik 181 103 39. 812/7' močvirje 4994 68 40. 659/2 močvirje 136 59 41. 813/6 njiva 416 605 gozd 185 42. 812/10 travnik z 4013 388 43. 812'2 travnik 2821 131 812/3 njiva ‘ 932 .110/3 hiša 43 zgradba 66 dvorišče 493 44. 795/8 travnik 610 106 45. 790/11 travnik 738 372 Zazidalni otok 13 46. 827/25 njiva 608 543 travnik 7 827/82 njiva 88 travnik 180 47. 827/27 njiva 60 1608 travnik 662 827/83 travnik 332 827/84 travnik 40 827/85 travnik 70 48. 827/24 njiva . 474 523 827/77 njiva 96 travnik 144 827/78 travnik 11 827/79 njiva 156 827 80 njiva 105 827/81 njiva 10 49. 827/8 njiva 623 524 travnik 159 Zazidalni otok 14 50. 833/8 travnik 942 1515 51. 833/5 travnik 939 791 52. 833/9 travnik 906 990 53. 834/46 sadovnjak 440 320 834/54 njiva 430 Zazidalni otok 15 54. 834/6 travnik 89 117 834/50 travnik 83 834/51 travnik 58 834'52 travnik 1 54.a 334/4 njiva 85 1009 travnik 98 Lastnik Dimeč Maks, Celje, Dobrova 60 Zupanc Frančiška, roj. Cater, Ostrožno 39 Seliio Matilda, roj. Otorepec do 2/8, Šeligo Irena do 2/8, Šeligo Marjan do 2/8, Celje, Stanetova 17, Šeligo Marta do 1/8, Šeligo Barbara do 1/8 ndl., Trebnje, Goliev trg 8 Maire Terezija, Ljubljana, Cigaletova l/III do 2/4, Sernec Gviden do 1/4, Sernec Zvonimir do 1/4 Cremežnik Antonija do 3/6, Cremežnik Jože do 2/6, Celje, Dobrova 51,Homšak Marija 1<6, Celje, Dobrova 51 a Jezernik Ana, roj. Čretnik do 6/8, Jezernik Milan do 2/8, Celje, C. na Ostrožno 66 Skomen Ivan ml. in Marija, Celje, Dobrova 55 Obermajer Anton, ml. Hrastnik, Cesta 1. maja 20 Pešak Antonija, roj. Cilenšek, Celje. Dobrova 9 Velenšek Frančiška, Celje, C. na Ostrožno 86 Kolar Silva, Celje, Prvomajska 10 Lebič Karl, Celje, C na Ostrožno 78 Kuvač Jože in Antonija, Celje, Dobrova 18 Jager Jože in Vera, Celje, Nušičeva 4' Petaver Ivan, Celje, Na zelenici 8 Jug Danica, Grčarjeva 17, tirobelnik Janez, Celje, Drapšinova 6b Koštomaj Ivan in Koštomaj Elizabeta, Celje, C. na grad 10 Cmak Marija, roj. Tomec, Celje, Groharjeva 11 Cmak Janez, Celje, Na zelenici 9 ndl. Miklavžin Marjeta, Vrunčevo 41 Štirn Viktorija, Celje, Ul. 29. novembra 53a Stepišnik Marija roj. Polner, Celje, C. na Dobrovo 19 Stepišnik Franc, Primorska 4, Veršnik Marija, Trg svobode 18, Ravne, Stepišnik Ernest, Dobrova 19 Kovač Jožef in Antonija roj. Velenšek, Celje, Dobrova 18 Sredenšek Emil in Bernarda roj. Dover, Celje, Prešernova 10 Tek. št. St. Kultura Površ. v m- VI. št. 834/17 njiva 238 travnik 108 zgradba 42 .1017 zgradba 32 travnik 52 55. 834/28 travnik 354 483 56.. 834/1 travnik 605 1183 cesta 188 834/31 travnik 310 834/32 travnik 515 cesta 130 834/33 travnik 400 cesta 153 834/34 travnik 25 834/35 travnik 266 834/18 pot 14 834/61 travnik 214 cesta 145 57. 834/36 travnik 52 938 dvorišče 55 .1014/2 dvorišče 88 58. 816/2 -dvorišče 24 1396 59. 834/5 sadovnjak 1340 320 834/45 sadovnjak 34 834/47 sadovnjak 933 834/48 sadovnjak 679 834/49 'sadovnjak 370 834/16 njiva 423 60. 549/2 njiva 27 218 travnik 330 61. 548/2 njiva 8 620 548/3 njiva 301 62. 547/26 sadovnjak 57 322 547/27 sadovnjak 35 547/28 sadovnjak 28 63. 834/53 travnik 54 257 64. 833/13 gozd 13 65 833/14 gozd 23 833/15 gozd 10 833/16 gozd . 12 833/17 gozd 9 >836/3 • travnik 28 65. , 834/29 travnik 414 1603 834/57 travnik 118 834/58 travnik 30 66. 834/30 njiva 505 1600 834/59 travnik 91 834/60 travnik 12 834/62 travnik 12 ’ 834/19 travnik 93 Zazidalni otok 16 67. 836/1 travnik 12.688 65 837 njiva 1.110 835/1 sadovnjak 2.259 68. 444/2 sadovnjak 412 63 69. 547/4 sadovnjak 716 322 ' 547/13 travnik 430 547/12 njiva 304, Lastnik Aubreht Franc, Celje, Dobrova 14 Veternik Manja do 2/12, Lokrdvec 22, Cokan Ivan do 2/12, Lanovna 18 Cokan Franc, Dobrova 65 Cokan Ana, Dobrova 72 Bratuša Jožica, Ul. br. Vošnjakov 10 Matko Mira, Dobrova 15 Cokan Martin, Dobrova ,73 Bobek Martin in Ljudmila roj. Zadravec, Colje, Na Otoku 10 Toman Jožica roj. Kovač, Toman Ivan, Celje, C. II. grupe odredov 16 Stepišnik Manja roj Polner, Celje, C. na Dobrovo 19, Stepišnik Ftanjo, Primorska 4, Veišnik Marija, Ravne, Trg svobode 18 Stepišnik Ernest, Dobrova 19 Dimeč Terezija, 2/14, Celje, -Dobrova 7, Čater Blaž, 1/4, Celje, bobrova 13, Skobrne Pavel, 4/14, Ska-men Ivan, 2/14, Dobrova 10, Celje, Sribar Stefan, 1/14, Sribar Bogomila, 1/14, Dobrova 9 Verbovšek Angela 4/6, Verbovšek Jožica 1 '6, Celje, Razgledna 1, Dobovec Martin 1,6, Celje, Tomšičev trg 1,6 Cesar Drago, Ivanka, Celje, Dobrova 19a, COkan Ana, Dobrava 72 Sribar Stefan in Bogomila, Celje, Dobrova 56 Ogrizek Jože in Anica, Celje, UL tir atov Vošnjakov 8 Pečnik Ferdinand in Danica, Gorica pri Šmartnem 2 Sribar Stefan iti Bogomila, Celje. Dobrova 56 Podrgajs Franc in Justina. Celje, Dobrova 59 Cesar Karel, Celje, Dobrava 19a Tek. št. St. pare. Kultura Površ. VI. st. vrt 168 .77 hiša 156 zgradba 58 dvorišče - 626 70. 547/5 travnik 1959 212 547/19 travnik 39 71. 577/1 hiša 101 471 zgradba 9 dvorišče 370 577/2 zgradba 63 dvorišče 169 72. 548/1 njiva 848 620 73. 547/16 travnik 123 1056 555/3 travnik 211 554/1 njiva 426 552 sadovnjak 1669 553/1 travnik 61 74. 549/1 travnik 287 ■ 218 550 njiva . 1954 travnik 43 travnik 48 75. 551 travnik 518 445 826/2 sadovnjak 746 826/4 travnik 132 .255'! zgradba 151 dvorišče 222 826/1 travnik 224- 825/1 njiva 1806 ^ 6 člen Prejšnji lastnik zemljišča iz 5. člena tega odloka lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. t 7. člen če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu Ostrožno-sever ostane tam, se ta ne prenese v-družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji'. Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki se po zazidalnem načrtu mora odstraniti,, se za tako stavbo uvede postopek za razlastitev. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v 5. členu tega odloka, ki postanejo družbena lastnina, občina Celje pa pridobi na njih pravico uporabe. 9. člen , Gradnja stanovanjskih in drugih objektov na površinah, ki. so določene v mejah zazidalnih otokov iz 5. člena tega odloka, je opredeljena v dogovoru o Lastnik Repar Jože in Rozalija, Celje, C. na Ostrožno 83 Kaučič Alojz, Celje, Dobrava 43 , Verbovšek Aiigelg 4/6, Vcrbovšek Jožica 1/6, Celje, Razgledna 1, Dobravc Martina 1/6, Celje, Tomšičev trg 16 Božič Angela in Aloj£, Celje, Cesta na Dobrovo 53a Dimeč Terezija 2/14, Celje, Dobrava 7, Coter Blaž 1/4. Celje, Dobrava 13, Šribar Frančiški 3/14, Celje, Dobrava 14, Skobme Pavla 4/14, Skamen Ivan 2/14, Celje' Dobrava 10, Sribar Štefan 1/14, Šribar Bogomila 1/14, Celje, Dobrava 56 Ribež! Ana do 5/8, Ribezi Marjan do 1/8, Ribezi Jože do 1/8, Celje, Cesta v Lokrovec 10 temeljih plana občine Celje za obdobje 1981—1985, podpisanem 23. 2. 1980 (priloga 5 štev. Delegatovega poročevalca) ter v družbenem plaau občine Celje *a 'obdobje 1981—1985. 10. člen Z uveljavitvijo tega- odloka preneha veljati odlok o prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije zemljišč na območju zazidalnega načrta Ostrož-no-,sever (Uradni list SRS, št. 11/82). 11. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-1/82-5 Celje, dne 27. oktobra 1983. Predsednik Skupščine občine . Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1482. Skupščina občine Celje je po 19., 42., 45. in 93. členu zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 175, členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega, zbora dne 27. oktobra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah|Z'odloka o organizaciji z.in delovnem področju upravnih organov in organizacij občine Colje Odlok o organizaciji m delovnem področju upravnih organov in organizacij občine Celje (Uradni list SRS, št. 8/80, 25/80 in 8/82) se spremeni in dopolni, tako da se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in organizacij občine Celje v ' . I. SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom ustanavljamo upravne organe in upravne organizacije občine Celje ter samostojno strokovno službo Skupščine občine Celje in izvršnega sveta in določamo njihovo delovno področje. 2. člen Občinski upravni organi in organizacije (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi), opravljajo na področjih, za katera so ustanovljeni, upravne, strokovne in druge naloge iz okvira pravic in dolžnosti občine, v skladu z zakonom o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih, z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in drugimi' zakoni, ki urejajo organizacijo in delovanje posameznih upravnih organov ter v skladu s statutom občine Celje. Samostojna strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta opravlja strokovna in druga opravila za občinsko skupščino in njen izvršni svet. 3. člen Občinski upravni organi lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma opravljajo vse ali določene naloge oziroma opravila s svojega delovnega 'področja tudi za druge državne organe, za' samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in za družbeno politične organizacije v občini. 4. člen Občinski upravni organi v mejah svoje pristojnosti sodelujejo pri pripravi planskih aktov, spremljajo razvoj, pripravljajo ocene izvajanja ukrepov na svojem področju ter predlagajo ukrepe za uresničevanje sprejetih planov. Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka z občinskim komitejem za družbeno ekonomski razvoj. 5. člen Občinski upravni organi v mejah svoje pristojnosti izvajajo obrambne priprave in v ta namen zlasti skrbijo za izdelavo obrambnih načrtov za delovanje organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih v vojni in izrednih razmerah, skrbijo za uresničevanje sprejetih programov in opravljajo druge zadeve s področja splošne ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni, drugi predpisi in obrambni načrt občine. Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo. 6. člen Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje na tem področju, ter v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov m drugih predpisov s tega področja, za katerih izvrševanje so odgovorni. Občinski upravni " organi sodelujejo pri opravljanju strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka z občinskim sekretariatom za notranje zadeve. 7. člen Občinski upravni organi v mejah svoje pristojnosti sodelujejo pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na varstvo in izboljševanje človekovega okolja, z občinskim komitejem za urejanje prostora in varstvo okolja. 8. člen Za vodilne delavce v občinskih upravnih organih štejemo delavce, ki vodijo notranje organizacijske enote, v'katerih opravljamo zahtevnejša dela in naloge. ’ 9. člen O izločitvi delavca občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi občinski upravni organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, ter predsednika ali člana občinskega kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet občinske skupščine. II. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 10. člen Občinski upravni organi so: 1. občinski komite za družbenoekonomski razvoj, 2. občinski komite za družbene dejavnosti, 3. občitiski komite za urejanje prostora in varstvo okolja, 4. občinski sekretariat za ljudsko obrambo, v njegovi sestavi je: občinski center za obrambno in samozaščitno usposabljanje, 5. občinski sekretariat za notranje zadeve, 6. občinska uprava za družbene prihodke, 7. občinski inšpektorat, 8. občinski oddelek za občo upravo. Za opravljanje upravnih nalog s področja geodezije ustanovimo skupni upravni organ za občini Celje in Laško. 11. člen Občinski komite za družbenoekonomski razvoj opravlja zadeve, ki se nanašajo na izdelavo, sprejemanje in uresničevanje srednjeročnih družbenih planov in dogovorov o njihovih temeljih ter dolgoročnih planov otičine, na oblikovanje tekoče politike razvoja v letnih resolucijah in drugih dokumentih uresniče-. vanja srednjeročnih družbenih planov in na sodelovanje občine pri izdelavi in uresničevanju družbenih planov SR Slovenije. Občinski .komite za družbenoekonomski razvoj opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: a) energetiko (primarna in transformirana energetika, pridobivanje predelava in dodelava energetskih surovin, rudarstvo); b) industrijo (primarna in predelovalna industrija); c) drobno gospodarstvo (s področja združenega dela in opravljanje samostojnega osebnega dela); č) turizem in gostinstvo (turistične storitve, razvoj turizma, rekreacija in oddih delavcev, družbena prehrana, gostinstvo); d) kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (kmetijstvo, gozdarstvo, živilska predelava, veterinarstvo, lovstvo, ribištvo, kmetijska in gozdna zemljišča); e) tržišče in splošne gospodarske zadeve (promet blaga in storitev, delovanje ukrepov ekonomske politike, pojavi in razmerja na trgu, sistem cen in družbena kontrola cen, kompenzacije, preskrbljenost trga, poslovni čas, tekoče materialne bilance, blagovne rezerve, druge zadeve na gospodarskih področjih, če niso te zadeve v delovnem področju drugega občinskega upravnega organa); f) delo (medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, delovna razmerja med delavci in nosilci samostojnega osebnega dela, razmerja pri razporejanju dohodka in pri delitvi sredstev za osebne dohodke, zaposlovanje delavcev, varstvo pri delu, delovni čas); g) statistiko (zbiranje, obdelovanje, analiziranje statističnih podatkov in informacij, obdelovanje in posredovanje statističnih podatkov in informacij). 12. člen Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nanašajo na: a) zdravstvo in socialno varstvo (zdravstveno varstvo, ukrepi družbene intervencije ob naravnih in drugih hujših nesrečah in večjih epidemijah nalezljivih bolezni, socialno varstvo in socialno skrbstvo, družbeno varstvo otrok, varstvo družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi); b) vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo (predšolska vzgoja, osnovno šolstvo,, usposabljanje otrok z motnjami v razvoju, usmerjeno izobraževanje, telesno kulturo); c) kulturo (kulturno umetniška in kulturno prosvetna dejavnost, varstvo kulturne in naravne dediščine); č) raziskovalno dejavnost (raziskovalno delo, inovacijska dejavnost); d) pokojninsko in invalidsko zavarovanje; e) informiranje (izgradnja, razvoj in delovanje družbenega sistema informiranja in sistema javnega obveščanja, usklajevanje in povezovanje posameznih informacijskih sistemov ter dejavnosti specializiranih služb, organov in organizacij, pooblaščenih za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov, informacijska dejavnost za potrebe samoupravnega in delegatskega odločanja); f) varstvo borcev NOV in vojaških invalidov (varstvo borcev NOV in vojaških invalidov, varstvo španskih borcev, predvojnih in revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dcbrovoljcev, varstvo civilnih invalidov vojne); g) urejanje grobišč in grobov borcev in pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad; h) odnose z verskimi skupnostmi, 13. člen Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja zadeve, ki se nanašajo na: a) urejanje prostora (celovito prostorsko in urbanistično urejanje, smotrno izrabo prostora, naselja, urejanje stavbnih zemljišč); b) varstvo okolja (varovanje naravnega in ustvarjenega človekovega okolja); c) gradbeništvo; č) stanovanjsko in komunalno gospodarstvo; d) vodno gospodarstvo; e) promet in zveze (železniški, letalski promet) razen nadzorstva prometa na cestah, (poštni, telefonski' promet, druge žične in brezžične zveze, žičnice); f) premoženjskopravna razmerja (agrarna reforma, zemljiški maksimum, razlastitev, nacionalizacija, promet z zemljišči). 14. člen Občinski sekretariat za ljudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nanašajo na: a) obrambno načrtovanje in organiziranje splošne ljudske, obrambe, b) naborno, vojaško in materialno obveznost, c) usposabljanje za potrebe splošne ljudske obrambne in družbene samozaščite, č) organiziranje in delovanje civilne zaščite, d) organiziranje in delovanje službe opazovanja in obveščanja, upravnih zvez in kriptozasčite, e) graditev zaklonišč in objektov posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo, f) strokovni nadzor nad izvajanjem obrambno — varnostnimi pripravami. Občinski center za obrambno usposabljanje opravlja strokovne zadeve, ki se nanašajo na: a) organiziranje in izvajanje usposobitvenih procesov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, b) spremljanje in nadzor obrambnega -in samozaščitnega usposabljanja, c) razvojno raziskovalno delo. na področju splošne ljudske obrambe. 15. člen Občinski sekretariat za notranje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na • izvrševanje predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, eksplozivnih snoveh, varstvu pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju in odjavljanju prebivališča, varnosti cestnega prometa in druge zadeve. Občinski sekretariat za notranje zadeve daje strokovno pomoč organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter državnim organom pri izdelavi varnostnih načrtov in pri pripravljanju nalog družbene samozaščite ter skrbi, da so varnostni načrti navedenih organizacij in skupnosti usklajeni z vari-nostnim načrtčm občine. 16. člen Občinska uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na spremljanje, pridobivanje dohodkov, od katerih se plačujejo davki občanov, na odmero, evidentiranje in izterjavo dohodkov, prispevkov, taks, kazni in drugih družbenih obveznosti finančne narave, na zbiranje podatkov in vodenje evidenc o posameznih vrstah prispevkov in davkov, na sestavljanje predračunov in zaključnih računov dohodkov iz posameznih virov oziroma vrst dohodkov m prispevkov. Občinska uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na davčno inšpekcijo in davčno kontrolo ter vod; postopek o prekrških, za katere tako določa zakon. V skladu z zakonom spremlja pridobivanje prihodkov občanov ter ugotavlja izvor njihovega premoženja. 17. člen Občinski inšpektorat opravlja zadeve, ki se nanašajo na inšpekcijsko nadzorstvo, za katero so pristojne: inšpekcije za cestni promet, inšpekcija 'dela, inšpekcija javnih cest, elektroenergetska inšpekcija, inšpekcija parnih kotlov, gozdarska, gradbena, kmetijska, komunalna, lovska, požarna, ribiška, sanitarna, tržna, urbanistična, veterinarska in vodno gospodarska inšpekcija. V občinskem inšpektoratu je tudi občinska straža. 18. člen Občinski oddelek za občo upravo opravlja zadeve, ki se nanašajo na občo upravo in na overitev podpisov, pisave in prepisov. Občinski oddelek za občo upravo opravlja tudi strokovna in druga opravila za občinske upravne organe, občinsko skupščino in izvršni svet (računovodstvo: splošna pisarniška služba; organizacija, metode in tehnika dela; kadrovska služba, tehnična opravila, administrativna -m strokovna opravila za druge organe. 19. člen Občinski upravni organizaciji sta: 1, zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, 2. zavod za elektronsko obdelavo podatkov. 20. člen Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo opravlja gtrokovne naloge, ki se nanašajo na: — zagotavljanje strokovnih osnov za sprejemanje odločitev na področju planiranja prostorskega in gospodarskega razvoja ter razvoja družbenih dejavnosti, — organiziranje usklajevanja strokovnih osnov z vsemi udeleženci planiranja in strokovnim; ustanovami v "občini in izven nje, — zagotavljanje strokovnega dela v vodenju razprav j izdelanih planskih dokumentih, — zagotavljanje usklajenih aktivnosti, ki pome— ni j o realizacijo načrtovanega razvoja občine, — sodelovanje pri izdelavi oziroma izdelava urbanistične dokumentacije, — izdelavo lokacijske dokumentacije, — usklajevanje in izbiro izvajalcev za realizacijo plansko opredeljenih nalog na posameznih področjih in območjih, — zagotavljanje in organiziranje celovitega strokovnega inženiringa za objekte splošnega družbenega pomena, — aktivnosti na področju pridobivanja stavbnih zemljišč in organizacijo njihovega urejanja, — planiranje In realizacijo revitalizacije naselij. 21. člen v Zavod za elektronsko obdelavo podatkov opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na uvajanje elektronske obdelave podatkov na posamezna upravna področja in povezovanje v informacijski sistem upravnih organov, vodenje programske in organizacijske dokumentacije, posodabljanje računalniške in pomožne opreme, zavarovanje podatkov programske in organizacijske dokumentacije ter. opreme, povezavo s porabniki določenih podatkov, racionalizacijo opravil v okviru uprave in navzven, vzgojo in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. IH. SAMOSTOJNA STROKOVNA SLUŽBA 22. člen Samostojna strokovna služba je sekretariat občinske skupščine m izvršnega sveta. Sekretariat občinske skupščine in izvršnega sveta opravlja strokovna in administrativna opravila za občinsko skupščino in izvršni svet. Sekretariat sestavljajo strokovna služba občinske skupščine, strokovne službe izvršnega sveta in služba izvršnega sveta za kadrovska vprašanja. 23. člen • Člani delovne skupnosti sekretariata občinske skupščine in izvršnega sveta so tudi funkcionarji občinske skupščine in izvršnega sveta, ki funkcije opravljajo poklicno. Funkcionarji iz prvega odstavka uresničujejo samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v obsegu, kot je to z zakonom določeno za funkcionarje upravnih organov. 24. člen Funkcionarja, ki usklajuje delo v sekretariatu občinske skupščine in izvršnega sveta, imenuje izvršni svet izmed vodij strokovnih služb sekretariata, za štiri leta. Funkcionar iz prejšnjega odstavka je po preteku štiriletne dobe izvrševanja svoje funkcije lahko ponovno imenovan. 25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v* Uradnem listu SRS. St. 021-43/79 Celje, dne 27. oktobra 1983. Predsednik < Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. DOMŽALE 1483. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti sta zbor uporabnikov dne 20. oktobra 1983 in zbor izvajalcev dne 21. oktobra 1983 Občinske zdravstvene skupnosti Domžale sprejela , SKLEP o oprostitvi oziroma zmanjšanju prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov in njihovih družinskih članov 1 Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti ugotavljata, da' so primeri, ko kmet uporabnik zaradi Socialne ogroženosti ne more prispevat; sredstva, določenih po sklepu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo in da je potrebno tem uporabnikom odpisati oziroma zmanjšati prispevek za zdravstveno vi . sivo. 2 Prispevek za zdravstveno varstvo kmetov se oprosti oziroma zmanjša na način in po nostopku, ko je predpisan s pravilnikom o razlogih, mirilih in postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov ter vknjižbi zastavne pravice (Uradni list SRS, št. 3-188'82). 3 O oprostitvi oziroma zmanjšanju prispevka za zdravstveno varstvo kmetov odloča komisija iz 4. člena pravilnika iz prejšnje točke tega sklepa. 4 Skupščina občinske zdravstvene skupnosti izvoli delegata v komisijo iz 3. točke tega sklepa. 5 Ta sklep začne veljati, ko ga .sprejmeta Zbor uyo rabnikov in zbor izvajalcev občinske '-zdravstvene skupnosti, uporablja pa se od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 271/83 Domžale, dne 10. novembra 1983. Predsednik skupščin0 Občinske , zdravstven” skupnosti Domžale mag. Vladimir Petkovič 1. r. IDRIJA 1484. Na porPsg' zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na ppd-ročju družbenih dejavnosti 'Uradni list SRS št 30'80) in določil samoupravnega Sporazuma o temeljih planov za obdobje 1981 — 1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija na seji zborov sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepov o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1983 dalje I V 10 členu sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevka za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1983 dalje (Uradni list ,SRS, št. 13/83) se spremeni prispevna stopnja in znaša 9,92 %>. II Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Spremenjena prispevna stopnja iz I točke tega sklepa se uporablja od 1. 12. 1983 dalje. St. 420-1/33 Idrija, dne 16. novembra 1983. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Idrija mr. Marijan Grofi, dipl. oec. 1. r. KOČEVJE 14c5. Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmer aniu sremtev za intervencije v proizvodnji hrane v oo lubju 1932—1935 Uradni list SRS, št. 3'82 m 26,83). prvega odstavka 20 člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, 179) in 196. člena statuta Skupščine občine K -čevje (Uradni list SRS. št 6 79 in 2/82) je Skupščina Občine Ko •evje na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 18. oktobra 1983 sprejela O D L O K o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi sklada . za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje 1. člen 2 člen odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 22/82) še spremeni in dopolni tako. da glasi: Sredstva za intervencije se zagotavljajo iz prispevka iz osebnega, dohodka na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/83). 2. člen 4 člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Za izvedbo razvojnih ciljev iz prejšnjega člena, se v občini Kočevje uvede prispevek iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti. Plačuje se po stopnji 0.40 "/n. Plačuje in obračunava se. kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti Stran 2182 URADNI UST SRS St. 37 — 24. XI. 1883 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 320-5/82-3/2 Kočevje, dne 18. oktobra 1983. Predsednik . Skupščine občine Kočevj e Jože Novak L r. ' , H 86. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76). 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78 in 27/82),. 15 člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77). 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št 12/77, 30/78) ter 187. člena statuta Skupščine občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti, dne 18. oktobra 1983 sprejela ODLOK o poslovnem času v občini Kočevje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa okvirno začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela. ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve ter storitve v lekarni, banki, pošti, zavarovalnici in turistični' poslovalnici ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne, gostinske storitve ali opravljajo prodajo na drobno na območju občine Kočevje. Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določijo v okviru določil tega odloka poslovni čas v poslovnih enotah (v nadaljnjem besedilu: prodajalne in poslovalnice) v sodelovanju s sveti potrošnikov, pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov in turizma ter načelo dobrega gospodarjenja, kakor tudi predpise o javnem redu in miru. 2. člen Zaradi poslovnih interesov lahko poslovne enote poslujejo vse dneve v tednu tudi v daljšem poslovnem času kot to določa ta odlok (razen gostinstva). Zaradi nemotene preskrbe občanov z živili, poslujejo v mestnem naselju Kočevja tudi dežurne prodajalne oziroma poslovalnice. 3. člen Razporeditev poslovnega časa med tednom in pregled dežurnega poslovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma poslovalnico, kakor tudi na vidnem mestu v samem prostoru prodajalne, < 4. člen Prodajalne oziroma poslovalnice, ki poslujejo ob sobotah popoldan, nedeljah in praznikih, imajo lahko med tednom skrajšani delovni čas ali dela prost dan. Za skrajšani delovni čas ali prost dan v navedenih primerih, si je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa (oddelek za gospodarstvo). 5. člen Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da se posamezna prodajalna oziroma poslovalnica zapre zaradi adaptacije, kolektivnega dopusta ali inventure. Prodajalna oziroma poslovalnica mora na vidnem mestu ob vhodu vsaj tri dni prej obvestiti občane, koliko časa ta enota ne bo poslovala. Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnega dopusta ne sme biti daljša kot trideset dni. V času kolektivnih dopustov morajo biti v prodajalnah oziroma poslovalnicah izvršena vsa tekoča vzdrževalna dela. V drugih opravičenih primerih lahko upravni organ po predhodnem mnenju potrošnikov v KS dovoli, da prodajalna oziroma poslovalnica posluje v skrajšanem poslovnem času, oziroma da se začasno zapre Obvestilo o tem mora biti objavljeno na vidnem mestu ob Vhodu v prodajalno oziroma poslovalnico. 6. člen Prodajalne in gostinski obrati, ki prodajajo oziroma točijo alkoholne pijače, lahko pozimi poslujejo pred 7. uro zjutraj, med 5. in 7. uro pa ne smejo prodajati oziroma točiti alkoholnih pijač, poleti pa lahko poslujejo pred 8. uro, vendar ne smejo točiti alkoholnih pijač. 7. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, navedeni v 1. členu tega odloka, morajo poslovni čas prodajaln m poslovalnic priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu — oddelku za gospodarstvo. 8. člen V primerih, ko ta odlok predpisuje, da se poslovni čas ali stalne dežurne prodajalne oziroma poslovalnice določijo s samoupravnim sporazumom, morajo biti ti sklenjeni do 1. decembra za prihodnje leto. lahko pa se njihovo veljavnost podaljša v istem roku za naslednje leto. 9. člen V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: —- »prodajalne oziroma poslovalnice« so vsi prodajni prostori, vključno kioski in tržnice ter obratovalnice in gostinski obrati, kakor tudi poslovni prostori lekarn, bank, pošt, zavarovalnic in turističnih poslovalnic, ki so namenjene poslovanju s strankami: — »trgovine« so prodajalne, ki prodajajo živila, tehnično in drugo industrijsko blago, reprodukcijski material, tobak in tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednosti, nafto, naftne derivate, kurivo in gradbeni material, papir, pisarniške in šolske potrebščine, knjige in cvetje; — poletni čas in zimski čas se začne in konča v skladu s premaknitvijo ure. II. POSLOVNI CAS 1. Trgovine 10. člen Prodajalne na drobno lahko poslujejo: — v dopoldanskem, neprekinjenem poslovnem času vse delovne dni v tednu, — v deljenem poslovnem času vse delovne dni v tednu razen sobote, ko poslujejo najmanj do 13. ure, — v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času ' vse delovne dni v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 14. ure. 11. člen Poslovni čas prodajaln z dopoldanskim neprekinjenim poslovnim časom je sedem ur, s tem, da določijo prodajalne živil pričetek poslovnega časa med 7. in 8. uro, vse ostale prodajalne pa med 7. in 8. uro Prodajalne z deljenim delovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldan med 7. in 9. uro, popoldan pa med 15. in 17. uro. Konec poslovnega časa določijo prodajalne dopoldan med 11. in 13. uro, popoldan pa med 18 in 19.30 uro. Delavci v prodajalnah pričnejo delati pol ure sedemurnega delovnika pred obratovalnim časom, katerega namenijo za urejanje ih čiščenje poslovnih prostorov, kakor tudi obračunu in odvodu dnevnega izkupička. Ob sobotah znaša obratovalni čas prodajaln le 6 ur, s tem, da je ena ura delavnika namenjena tedenskemu urejanju in' čiščenju Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim časom določijo začetek med 7. in 8 uro konec pa med 18. in 19.30 uro, ob sobotah pa med 13. in 19.30 uro. Isto velja tudi za trgovine s tobačnimi izdelki in poštnimi vrednostmi. 12 člen V primeru, ko je med državnimi prazniki ali neposredno po državnih praznikih, ki se praznujejo dva dni, nedelja, morajo biti na tretji dan odprte dežurne prodajalne, ki jih s sklepom odredi organ upravljanja, in sicer od 7 do 11. ure, tako da je potrošniku omogočena preskrba z osnovnimi živilskimi artildi. 13. člen Prodajalna nafte in naftnih derivatov (bencinski servis Kočevje), prične z delom med 5. in 7. uro ter konča med 21. in 23. uro, posluje vse dni v tednu in med prazniki, oziroma mora organizirati najprimernejšo obliko dežurstva tudi ponoči, posebno še v turistični sezoni. 14. člen Prodaja na tržnici naj posluje v skladu s tržnim »redom«, ki ga določi KS Kočevje — mesto. 15. člen V mestu Kočevje mora poslovati stalna dežurna prodajalna z živili: — v soboto od 14. do 18. ure. Stalne dežurne prodajalne se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga skleneta Mercator TOZD Trgopromet Kočevje in Nama Kočevje v soglasju s svetom potrošnikov KS Kočevje — mesto. Na enak način se lahko dogovorijo tudi krajani po drugih KS, da bi preskrba tekla nemoteno. 2. Lekarna 16. člen Lekarna posluje v skladu z 11. členom tega odloka, le da mora biti uvedena dežurna služba. 3. Gostinstvo 17. člen Gostinski obrati poslujejo: — restavracija s prenočišči: začetek med 6. in 9. uro, konec pa med 22. in 24. uro, ob sobotah in nedeljah pa najkasneje do 1. ure. — gostilne: začetek med 6. in 9. uro, konec pa med 22. in 24. uro. — slaščičarne: začetek med 7. in 9. uro, konec pa med 20. in 22. uro. — bifeji: začetek med 6. in 9. uro, konec pa med 21. in 23. uro. — bifeji v sklopu trgovki: a) začetek in konec se prilagodi obratovanju prodajaln oziroma b) začetek se odredi med 7. in 9. uro, konec pa med 18. in 20. uro c) ob sobotah se ta prilagodi obratovanju prodajaln. 18. člen Gostinski obrati lahko poslujejo v daljšem poslov-. nem času in glede na določila iz prejšnjega člena na dan 28. in 29. novembra. 31. decembra, 26., 27. in 30. aprila, 1 maja, 3., 4., 2. in 22. julija, na pustno soboto in pustni torek. Ob rajnih prilikah lahko izjemno dovoli oddelek za notranje zadeve SO Kočevje daljše poslovanje oziroma iz opravičenih razlogov tudi krajši poslovni čas. 19. člen Gostinski obrat je lahko zaprt en dan v tednu, ob sobotah in nedeljah pa morajo biti odprti tisti lokali, kj lokacijsko najbolj ustrezajo krajevnim in turističnim potrebam Za prosti dan oziroma skrajšani poslovni čas mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa, ki je dolžan usklajevati proste dni med zasebnimi in družbenimi gostinskimi obrati. 20. člen V času od 1. maja do vključno 30. avgusta ne smejo gostinski obrati načrtovati kolektivnih dopustov, predvsem lokali ' ob cesti Ljubljana—Kočevje— Delnice, razen če sklenejo samoupravni sporazum s svetom potrošnikov KS, obrtnim združenjem in SO Kočevje. 21. člen Poslovni čas za opravljanje gostinskih uslug izven poslovnega prostora ob raznih prireditvah, razstavah, proslavah in ob drugih priložnostih, se določi ob izdaji dovoljenja, ki ga izda oddelek za notranje zadeve SO Kočevje. 22. člen Gostinski obrati, ki oddajajo tujske sobe, lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem časovno neomejeno. 4. Obrt 23. člen Družbene in zasebne obrtne delavnice uslužnostne in storitvene obrti morajo biti odprte sedem ur dnevno vsak dan in soboto najmanj 5 ur. Glede poslovnega časa obrtnih delavnic se smiselno upoštevajo tudi določila 10. in 11. člena. Brivnice in česaljuce morajo biti odprte vsak dan od 7. do 12. ure in med 16. in 18. uro, kolikor poslujejo v daljšem poslovnem času ali v nedeljah, imajo lahko ponedeljek prost dan. 24. člen Organizacije združenega dela in obratovalnice, ki opravljajo servisno dejavnost na območju občine Kočevje, so dolžne dvakrat tedensko v popoldanskem času zagotoviti storitve tudi na domu za popravila radijskih', televizijskih in gospodinjskih aparatov. 25. člen Organizacije združenega dela (Elektro Kočevje in Hydrovod Kočevje - Ribnica) so dolžne organizirati neprekinjeno intervencijsko službo za okvare na električnem in vodovodnem omrežju. 26. člen Za zadovoljevanje najnujnejših potreb občanov mora ob sobotah od 14. do 20. ure ter ob nedeljah od 7. do 13. ure poslovati ena mehanična delavnica za najnujnejša popravila osebnih avtomobilov. Razpored mehaničnih' obratovalnic se določi s samoupravnim sporazumom med samostojnhni obrtniki, svetom potrošnikov KS in obrtnim združenjem Kočevje. 27. člen Mehaničnim delavnicam, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje vlečne službe, so dolžne zagotoviti neprekinjeno vlečno službo za odstranjevanje pokvarjenih in poškodovanih motornih voziL 5. Banke, pošte in zavarovalnice 28. člen Banke, pošte in zavarovalnice poslujejo ali: — z neprekinjenim poslovnim časom z začetkom med 7. in 9. uro in koncem med 14. in 15. uro, — z nedeljenim poslovnirh časom z začetkom dopoldan med 8. in 9. uro in koncem med 12. in 13. uro, popoldan pa s pričetkom med 15. in 17. uro in koncem med 18. in 20. uro; ob sobotah pa poslujejo med 7. m 11. uro, — s celotnim neprekinjenim poslovnim časom z začetkom med 7. in 9. uro in koncem med 18. in 19. uro, ob sobotah pa od 7.30 do 11. ure. III. KAZENSKE DOLOČBE 29. člen Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek, kdot nima objavljenega razporeda poslovnega časa med tednom in dežurnega poslovnega časa na vidnem mestu, pri vhodu v poslovalnico, kakor tudi v poslovalnici. Denarno kazen izterja takoj na mestu tržni inšpektor. 30. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga pravna oseba, ki: 1. skrajša poslovni čas ali določi prosti dan brez dovoljenja pristojnega upravnega organa 2. zapre prodajalno v nasprotju s 5. členom 3. ne priglasi poslovnega časa pristojnemu op-ravnemu organu — 7. člen. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali druga pravna oseba, kj stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 31. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20:000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki stori prekršek iz 30. člena tega odloka. 32. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali pravna oseba, ki: 1. v trgovini posluje v nasprotju z 11., 12., 13. in 15. členom tega odloka; 2. v lekarnah posluje v nasprotju z določilom 16. člena tega odloka; 3. v gostinstvu posluje v nasprotju z določilom 6., 17., 18., 19 in 20 člena tega odloka; 4. v obrti posluje v nasprotju z določili 23., 24., 25. in 26. člena tega odloka; 5 v bankah m poštah ter zavarovalnicah, ki poslujejo v nasprotju z 28. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 33. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30 000 din se kaznuje _za prekršek samostojni obrtnik, ki: 1. v svoji prodajalni oziroma gostinskem obratu posluje v nasprotju z določilom 6., 7., 12.. 17. 18 19 20. in 23. člena, 2. v svoji obratovalnici posluje v nasprotju s 23., 24., 26., 27. členom tega odloka. IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti poslovni čas in svoje poslovanje v svojih prodajalnah in poslovalnicah, skleniti s tem odlokom predpisane samoupravne sporazume najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. Ce samoupravni sporazumi niso sklenjeni v roku, odloči o tem Izvršni svet Skupščine občine Kočevje. 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-2/83-1/2 Kočevje, dne 18. oktobra 1983. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. URADNI UST SRS Stran 2135 St. 37 — 24. XI. 1903 ----------—-------------^-r 1487. Na podlagi 102. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12,77 in 30/78) ter 187. člena statuta Skupščine občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kočevje, dne 18. oktobra 1983 sprejela ODLOK o ureditvi avtotaksi službe v občini Kočevje I SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se urejajo: — pogoji in pristojnosti za ureditev avtotaksi službe — opravljanje avtotaksi službe — oprema vozil ter — pravice in dolžnosti voznika in potnikov. 2. člen Samostojni - avtotsksisti ali delovna organizacija (y nadaljnjem besedilu: izvajalci avtotaksi službe) opravljajo prevoz potnikov in prtljage z avtotaksi vozili, ki imajo z voznikovim sedežem največ, 9 sedežev. II. POGOJI IN PRISTOJNOSTI ZA UREDITEV AVTOTAKSI SLUŽBE 3. člen Organizacije, društva oziroma združenja ali zadruge, v kateri so vključeni avtotaksi izvažale: predlagajo vsako leto program delovanja avtotaksi službe Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu v občini 'Kočevje in oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Kočevje. Ce izvajalci programa ne predložijo, ga določi Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu v občini Kočevje do 1. decembra za naslednje leto. 4.. člen Program delovanja avtotaksi službe obsega zlasti: — število parkirnih prostorov za avtotaksi vozila — število potrebnih avtotaksistov — časovni in krajevni razpored avtotaksi 'službe. 5. člen Parkirne prostore za avtotaksi službo določi Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu v občini Kočevje v skladu s programom delovanja avtotaksi službe. 6. člen Avtotaksi postajališče mora biti označeno s predpisanim znakom (TAKI), številko postajališča In cenikom za prevoze z avtotaksi vozili. "" 7. člen Avtotaksi postajališča vzdržuje organizacija združenega dela, ki opravlja komunalne storitve na podlagi posebnih pogodb, ki jih sklene z uporabniki- avtotaksi postajališč. 8. člen Na avtotaksi postajališču se vozila razpored jo po času prihoda. Vozniki pa morajo biti v vo‘zilu ali v neposredni bližini vozila Avtotaksi služba mora delovati v poslovnem'času dogovorjenim z letn.m programom. III. OPRAVLJANJE AVTOTAKSI SLUŽBE 9. člen Avtotaksi dejavnost lahko opravlja voznik,, ki sklene delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji združenega dela, v okviru katere je organizirana avtotaksi služba ali voznik, ki ima za takšno dejavnost obrtno dovoljenje. 10. člen- Kandidat za voznika avtotaksi vozila mora opravit^ poseben izpit o poznavanju mesta Kočevje in okolice. Izpitno komisijo imenuje Obrtno združenje Kočevje, in sicer iz. predstavnikov Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu v občini Kočevje, oddelka za notranje zadeve in predstavnika organizacije za gostinstvo in turizem. Komisija tudi pripravi program izpita in imenuje predstavnika iz* pitne komisije. 11. člen Prevoz; z avtotaksi vozili se opravljajo z avtotaksi postajališč ali mesta, ki ga določi naročnik. 12. člen Preventivni zdravstveni pregledi voznikov se op-rav-m v skladu s predpisi o preventivnih zdravstvenih pregled,h delavcev in o 'zdravstvenem varstvu IV. OPREMA VOZIL 13. člen Avtojaksi vozilo mora biti opremljeno tako, da ima: 1 svetlobni napis »TAKI« »rumene črke na črni podlagi) 2. svetlobni napis »PROST« 3. taksimeter 4. cenik avtotaksi storitev 5. napis na zunanjem delu levih in desnih sprednjih vrat ali napis na notranji strani vetrobranskega stekla 8. da izpolnjuje še drug» pogoje po tem odloku. 14. člen Taksimeter mora biti usklajen s predpisanim cenikom in zaplombiran v skladu s predpisi o kontroli vozil ter pregledan vsako leto. Potrdilo o pregledu taksimetra mora imeti voznik v vozilu in ga je dolžan predložiti izvajalcu tehničnega pregleda. ._ Taksimeter mora biti nameščen tako, da je viden potnikom. 15. člen Cenik avtotaksi storitev mora biti pritrjen v avtomobilu spredaj na vidnem mestu s tiskanimi črkami višine 6 mm Pri izdaji računa za avtotaksi storitev mori voznik ravnati v skladu s pravilnikom o poslov- nih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev. IG. člen Napis na levih in desnih sprednjih vratih oziroma napis na nbtranji strani vetrobranskega stekla av-totaksi vozila mora vsebovati: a) napis TAKI, b) naziv OZD, ki opravlja taksi službo oziroma ime in priimek samostojnega avtotaksista, c) točen naslov ter številko telefona. 17. člen Avtotaksi vozilo mora poleg pogojev iz 13. člena imeti še naslednje pogoje: 1. da ima štiri vrata, in da je registrirano za najmanj 4 osebe, računajoč tudi voznika, 2. imeti mora brezhibno notranjo razsvetljavo in ogrevanje, 3. imeti mora brezhiben gasilni aparat in vgrajene varnostne pasove. 18. člen Opremljenost avtotaksi vozila ugotavlja pooblaščena organizacija za opravljanje tehničnih pregledov. Izvajalec tehničnih pregledov izda posebno potrdilo o opremljenosti avtotaksi vozila v skladu s tem- odlokom. To potrdilo mora biti vedno v vozilu. 19. - člen Avtotaksi vozilo mora biti ves čas uporabe in obratovanja čisto in redno vzdrževano. S poškodovanim vozilom ni dovoljeno opravljati, avtotaksi dejavnosti. V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI VOZNIKA 20. člen Voznik avtotaksi vozila je dolžan ustaviti vozilo in sprejeti potnika, če ima prosto vožnjo. " 21. člen Voznik mora voziti tako, da ne ogroža varnosti potnikov in drugih udeležencev v prometu. Pred začetkom vožnje mora voznik zagotoviti', da so vsa vrata zaprta. 22. člen ’ ., Voznik avtotaksi vozila je dolžan v delovnem času prevzeti vsako naročilo, ki se mu sporoči neposredno ali po telefonu, ne glede na dolžino vožnje. Voznik ni dolžan voziti vinjenih iti napadalnih oseb, oseb, ki bi s svojimi stvarmi, obleko, ali na kakšen drug način poškodovale vozilo, razen v primerih, ko je treba nuditi pomoč osebam, ki' so se ponesrečile v prometni nesreči ali kako drugače, kolikor je tako posredovanje smiselno oziroma odobreno s strani zdravstvene službe. 23. člen Voznik avtotaksi vozila je dolžan sprejeti tudi potnikovo osebno prtljago, če ta skupaj s potniki ne presega nosilnosti vozila. 24. člen Voznik avtotaksi vozila je dolžan naročeno vožnjo opraviti v skladu z naročilom, sicer pa po najkrajši oziroma najprimernejši poti. Ves čas vožnje mora biti taksimeter vključen, in sicer od pričetka vožnje do prihoda na določeno mesto. Vožnjo zaračuna po cenah, ki jih je potrdila pristojna skupnost za cene. < 25. člen V primeru, da voznik avtotaksi vozila ne more dokončati - začete vožnje, je dolžan v najkrajšem času zagotoviti naročniku vožnje ali potniku drugo vozilo. 26. člen Z najdenimi predmeti v vozilu ravna voznik v skladu s predpisi o najdenih predmetih. VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKA 27. člen Potnik lahko naroči prevoz na avtotaksi postajališču, po telefonu ali med vožnjo, če je vozilo prosto. Potnik izbere avtotaksi vozilo po lastni izbiri. * 28. člen Cilj vožnje določi potnik, ko naroči vozilo. Naročnik določi, ali se bo z vozilom vozilo več potnikov na enakih ali različnih relacijah, vendar največ toliko, za kolikor je vozilo registrirano. 29. člen Potnik ima pravico in dolžnost, da o vsaki' kršitvi določb tega odloka pismeno ali ustno obvesti pristojno inšpekcijsko službo Skupščine občine Kočevje. VII. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek voznik avtotaksi vozila, ,če: 1. pri uporab; avtotaksi postajališča, pri sprejemanju potnikov oziroma naročil za vožnjo ravna v nasprotju z določili 8., 11., 20. in 22. člena tega odloka; 2. vozi avtotaksi vozilo voznik brez obrtnega dovoljenja oziroma voznik, ki ni sklenil delovnega razmerja z delavci v temeljni organizaciji združenega dela, v okviru katere je organizirana avtotaksi služba (9. člen); 3. avtotaksi ni v brezhibnem stanju (13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člen); ’ 4. ravna v nasprotju s 24. členom; 5. ne zagotovi v najkrajšem času drugega vozila, če tam ne more dokončati vožnje (25. člen); 6. ne prilagodi svojega poslovanja določilom tega odloka (33. člen). ) 31. člen * Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev s kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. dopušča, da vozi avtotaksi vozilo oseba, ki ni sklenila delovnega razmerja v temeljni organizaciji, v okviru katere je organizitana avtotaksi služba (9 člen); 2. dopušča, da voznik ne obračunava storitev po odobrenem ceniku (24. člen); 3. ne prilagodi svojega poslovanja določilom teg° odloka (33. člen); 4. dopušča, da vozi avtotaksi oseba, ki ni opravila preizkusa znanja (10. člen). VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja inšpekcija za cestni promet, nadzor nad zaračunavanjem avtotaksi storitev pa opravlja tržna inšpekcija pri SO Kočevje. 33. člen Izvajalci avtotaksi storitev morajo prilagoditi svoje poslovanje določilom tega odloka najkasneje do 31. decembra 1983 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-6/83-3/1 Kočevje, dne 18. oktobra 1983. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 1488. , Na podlagi 28 člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) na podlagi 18. člena statuta OZS Kočevje ter v skladu s 40., 41. in 42. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji zbora uporabnikov 9. novembra, 1983 iny seji zbora izvajalcev dne 10. novembra 1983 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o višini prispevnih stopenj za izvajanje programa zdravstvenega varstva v letu 1983 1. člen Materialne obveznosti združenega dela in drugih uporabnikov za vse programe zdravstvenega varstva v letu 1983 se določijo z združevanjem sredstev po naslednjih prispevnih stopnjah in planirani višini: — iz dohodka po osnovi osebnega dohodka za uresničevanje dogovorjenih programov zdravstvenih storitev in drugih skupnih potreb po prispevni stopnji 7,4 •/• in planirani višini 189,277.800 din, — iz dohodka po osnovi osebnega dohodka za pokrivanje obveznosti iz leta 1982 po prispevni stopnji 2,42 v planirani višini 29.534.100 din, — iz osebnega dohodka za pravice do socialne varnosti po prispevni stopnji 2,02 % in v planirani višini 40,649.000 din, — iz osebnega dohodka za pokrivanje obveznosti iz leta 1982 po prispevni stopnji 1,94 Vo od 1. 12. do 31. 12. 1983 (v mesecu decembru) v planirani višini 3.757.900 din. 2. člen Prispevna stopnja na osnovi osebnega dohodka iz 'hodka se uporablja od 1. 10. 1983 dalje in sicer: — za redni program 7,40 odstotka — za pokrivanje primanjkljaja 2,42 odstotka Prispevna stopnja iz osebnega dohodka za pravice do socialne varnosti se uporablja od 1. 10 do 30. 11. 1983 po stopnji 2,02 odstotka m od 1. 12. do 31. 12. 1983 po stopnji 0,08 odstotka, ter za pokrivanje primanjkljaja od 1. 12. 1983 po stopnji 1,94 #odstotka 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1983 dalje. St. 87/2-1-ZS/ŠU-82 Kočevje, dne 10. novembra 1983. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Bruno Ciglič 1. r. LENART 1489. Po 294. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) in četrtem odstavku til. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33-1550/81) in uredbe o ukrepih za manjšo" porabo in za varčevanje tekočih goriv (Uradni list SFRJ, št 25-223/81 in 62-682/82) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. novembra 1983 sprejela ODLOK o ukrepih za zrrianjšanjc porabe toplotne energije v občini Lenart 1. člen V ogrevalni sezoni se smejo stanovanjske zgradbe, poslovni prostori, poslovne zgradbe in prostori vzgojnoizobraževalnih organizacij m šol ogrevati največ do 190 C z dopustnim odstopanjem plus ali minus 10 C. Omejitev ogrevanja iz prejšnjega odstavka tega člena velja tudi za prostore, ki so ogrevani z individualnimi kurišči. Omejitev ogrevanja iz prvega odstavka tega člena pa ne velja v prostorih za potrebe zdravstvenega varstva in vzgoj novarstvenih ustanovah. 2. člen V stanovanjskih zgradbah, poslovnih zgradbah, poslovnih prostorih ter prostorih izobraževalnih organizacij in vzgoj novarstvenih ustanovah, ki se več kot 24 ur ne bodo uporabljale, se mora znižati temperatura vsaj za 5° C projektirane temperature ali temperature določene s pogodbami ali splošnimi pogoji za dobavo toplotne energije ali predpisane temperature in sme znašati največ 14° C. , 3. člen Kurilna sezona se ne sme začeti pred 15. oktobrom in ne sme trajati dlje kot do 15. aprila v naslednjem letu. Stran 2188 URADNI USI SRS Bt H — 14. XI. 1863 4. člen Ogrevanje prostorov čez dan se ne šme začeti pršci 6. uro in ne šine trajati dlje kot do 21. ure. 5. člen Za izvajanje določil tega odloka so dolžni skrbeti uporabniki poslovnih prostorov in uporabniki drugih zgradb, omenjenih v tem odloku ta- dobavitelji toplotne energije. Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne seznaniti vse svoje delavce z določili tega odloka. $. člen Z denarno kaznijo od 5 000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost ter samostojni obrtnik: — ki ogreva poslovne prostore ali poslovne zgradbe preko 19° C (1. člen), — ki ne zniža temperature v poslovnih prostorih ali poslovnih zgradbah, ki se ne bodo uporabljali več kot 24 ur vsaj za 5° C (2. člen). Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije ali skupnosti. 7. člen Izvajanje določil tega odloka nadzirajo inšpektorji Medobčinske uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Maribora, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica. , 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 311-3/82 Lenart, dne 3. novembra 1983. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec 1. r. 1490. Na podlagi 10L_ člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SR^., št. 1-5/79. 4-363/79, 11-583/81), 294 člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81. 13-801 82 in 1-53/83) ter na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti Lenart, št. 342/83 z dne 16. avgusta 1983 je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. noverhbra 1983 sprejela ODLOK o uvedbj melioracijskega postopka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju Drvanje in Ročice 1. člen S tem odlokom se,zaradi, splošnega družbenega, interesa, predpisuje izvedba pidrornelioracijšjcih in agromelioracijskih del v k. o. Breriibva, Zg. Verjane, Gra- dišče, Osek, Trotkova in Benedikt (v nadaljnjem besedilu: melioracija), način združevanja sredstev in rabe zemljišč po izvedbi melioracij, 2. člen Melioracijsko območje je po 10. členu zakona o kmetijskih zemljiščih razporejeno po prvi alinei 2. točke in so predvidene melioracije vključene v družbenem planu občine Lenart. 3. člen Melioracija se izvede po projektu, kj .ga je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, št. 928/4-82, december 1982. Projekt obravnava kompleks 177 ha. od tega je v družbeni lasti 49 ha in 128 ha v lasti občanov. Melioracijsko območje leži v dolini potoka brva-nje od že izvedenega melioracijskega območja Cagona III. gorvodno in v dolini regulirane Ročice. 4. člen Investitor melioracije po 3. členu tega odloka je Agrokombinat Lenart. 5. člen Sredstva za melioracije zagotovi investitor. Za zemljišča v lastnini kmetov, drugih občanov ali civilnopravnih oseb ter za zemljišča organizacij združenega dela si investitor zagotovi vračilo potrebnih sredstev od teh oseb na podlagi pogodbe. Če ne pride do sklenitve pogodb iz prejšnjega odstavka tega člena, se Izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišč na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni organ Skupščine občine Lenart Lastniki oziroma uporabniki zemljišč lahko poravnajo svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča investitorju, po ceni zemljišča pred izvedbo melioracijskih deL 6. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. Za skupna vzdrževalna dela morajo prispevati sorazmerni del stroškov. V pogodbi ali odločbi iz 5. člena tega odloka se podrobno določi način vzdrževanja objektov in naprav na zemljiščih lastnikov in uporabnikov zemljišč. 7. člen Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter sredstvih za izvedbo melioracij in za vzdrževanje objektov in naprav. 8. člen Ndčiri rabe zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedbenih melioracijah. Obdelovalci kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi zemljišč na sprejet proizvodni program investitorja ali Kmetijske zadruge Lenart, ne glede na to, če so sklenjene pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju ter v skladu z družbenim planom občine Lenart. 9. čleh Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so za dobo 10 let po izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka rz kmetijske dejavnosti, oziroma davka od dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki se nanaša na sorazmerni del dohodka na melioriranih zemljiščih tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov. 10. člen Začetek melioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 324-5/83-5 Lenart, dne 3. novembra 1983. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. LITIJA 1491. Izvršni svet Skupščine občine Litija je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67) na seji, dne 8. novembra 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta GS 4/2 Praprošče 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta GS 4/2 Praprošče. katerega je izdelala KOP Komunala Litija — Urbanistična služba pod št. 18/83 2 člen Zazidalni otok je na severno-zahodni stran orne jen s kmetijskimi zemljišči Graška dobrava, na se-verno-vzhodni pa se širj na pobočje hriba Sviben in naselja Praprošče, na jugo-vzhodni strani pa meji z nogometnim igriščem in varovalnim pasom železnice. 3. člen Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Jerebova 14, in na Urbanistični službi KOP Komunala Litija, Ponoviška cesta. 4. člen Pripombe k osnutku lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 .dni računajoč od dneva objave tega sklepa. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St 0203-83 Litija, Ine 8 novembra 1983 Predsednik Izvršnega sveta Skupščin" občine Litija Gusti Grošelj 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1492. V skladu z 206. členom statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 17. seji zbora združenega dela dne 27. oktobra 1983 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1983 sprejela SKLEP • soglasja k statntn Pionirskega doma — Centra za kulturo mladih, Ljubljana, Trg VIL kongresa ZKJ št. 1 1 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad daje so-: glasje k statutu Pitonirskega doma — Centra za kulturo mladih . Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ, št. 1, sprejetim z referendumom 18. 6. 1982 in 26. 8. 1983. 2 Ta sklep velja takoj. St.02-54/83 Ljubljana, dne 3. novembra 1983. Predsednik Skupščine občine Liubljana Bežigrad Emil Šuštar L r. 1493. Na podlagi 155 člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni hst SRS, št. 11/80 in 6/83) in 206 člena statuta Skupščine občine Ljubljana Bež.grad (Uradni list SRS št. 35 81) je Skupščina občine Liubljana Bežigrad na 17. seji zbora združenega dela. dne 27. oktobra 1983 in na 16 seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1983 sprejela SKLEP o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta srednje naravoslovne šole, Ljubljana 1 Skupščina občine Liubljana Bežigrad daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Srednje naravoslovne šole, Ljubljana, sprejete z referendumom 21. septembra 1983. 2 Ta sklep velja takoj. St 02-56/83 Ljubljana, dne 3. novembra 1983, Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar L r. 1494. Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) in 206 člena statuta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS. št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 17. seji zbora združenega dela dne 27. oktobra 1983 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1983 sprejela SKLEP o soglasju k statuta Gradbene tehnične šole, Ljubljana 1 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad daje soglasje k statutu Gradbene tehnične šole, Ljubljana, Kardeljeva ploščad št. 2, sprejetem z referendumom 7. januarja 1983. ' 2 Ta sklep velja takoj. St. 02-13/82 Ljubljana, dne 3. novembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar L r. LJUBLJANA CENTER 1495. Na podlagi 4. in 22. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni Ust SRS. št. 1/81) ter 99. in 102. člena statuta občine. Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) sklenejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in. delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost ter delovni ljudje, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo oziroma sode-v lujejo pri opravljanju kulturnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) na območju občine Ljubljana Center SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Center I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Center ustanovijo občinsko kulturno skupnost, da bi v njej: — uresničevali svobodno menjavo dela med izvajalci in uporabniki kulturnih storitev ali dejavnosti, N — zagotavljali skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini, — usklajeval; elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — sprejemali plane skupnosti, — usklajevali merila za ovrednotenje programov storitev oziroma posamičnih storitev, — določali obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev oziroma dejavnosti v posameznih planskih obdobjih in sprejemali ukrepe za zagotavljanje teh sredstev, — zagotavljali sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih organizacij, če ta sredstva niso obsežena v ceni storitev, — spodbujali' kulturno republiško in mednarodno kulturno sodelovanje in pri tem .še posebej razvijali sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in Slovenci v tujini, — določali obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — soodločali o zadevah, za katere je za področje kulturnih dejavnosti pristojna Skupščina občine Ljubljana Center, — se sporazumevali o drugih zadevah, določenih z zal-jnom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 2. člen V skupnosti uporabniki in izvajalci' skupno in enakopravno: — sprejemajo plane in programe za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini in mestu, — usklajujejo elemente samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — usklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev ter merila za njihovo vrednotenje, — soodločajo pri' zadevah, za katere je na področju kulture pristojna skupščina občine, — opravljajo druge zadeve v skladu s tem sporazumom, zakoni, statutom in drugimi akti. 3. člen . Občinska kulturna skupnost Ljubljana Center je družbend pravna oseba, samostojna v pravicah in odgovornostih, k( jih ima po tem samoupravnem sporazumu, zakonih, statutu in drugih samoupravnih aktih. Skupnost je vpisana v sodni register, pri pristojnem sodišču v Ljubljani. Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine. ^ 4. člen Skupnost ima svoj statut, v katerem podrobneje ureja: — organizacijo in upravljanje skupnosti ter naloge in odgovornosti posameznih organov in funkcionarjev, — delovanje skupščine in njenih organov, — delegiranje v skupščino in njene organe, — pogoje za ustanavljanje enot in temeljnih skupnosti, — obveščanje uporabnikov in izvajalcev o delovanju skupnosti in uresničevanje načela javnosti dela, — udeležbo predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih organizacij ih združenj v delu skupščine, — -postopek sklica sej skupščine in njenih zborov, — način odločanja v skupščini in zborih, — usklajevalni postopek za primer, da med zboroma skupščine ni soglasja. — sestavo, volitve ih odpoklic ter število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznosti organov in strokovne službe skupnosti do teg; odbora, * — predstavljanje in zastopanje skupnosti, — odgovornost skupnosti v pravnem prometu, — načela za ureditev zadev, ki jih ureja poslovnik skupščine — naloge delegatov s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — druga vprašanja, določena s tena samoupravnim sporazumom ali z zakonom. 5. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v skupnosti ter pogoje in načine uresničevanja svobodne menjave dela urejajo uporabniki in izvajalci z drtižbenim dogovarjanjem, s samoupravnimi sporazumi skladno z zakonom in tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi akti. H. PLANIRANJE m SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE 6. člen Predmet svobodne menjave dela so storitve, programi storitev oziroma dejavnosti na področju kulturnih dejavnosti. Predmet svobodne menjave dela so lahko tudi posamične storitve, s katerimi se zadovoljujejo specifične potrebe in interesi uporabnikov. V programih kulturnih storitev mora biti vrsta, obseg In zahtevnost kulturnega dela ter pričakoiueni rezultati tega dela usklajeni: — s celotnimi družbenimi potrebami, — s samoupravno dogovorjenimi standardi in normativi, — z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov, da zagotovijo izvajalcem povračila v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti. 7. člen Programe storitev oziroma dejavnosti sprejemajo skupnosti praviloma za petletno ali daljše obdobje s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s planom skupnosti. Vsako leto se te programe usklajuje v skladu s 6. členom tega samoupravnega sporazuma. Za obdobje, krajše od pet let, se sprejema zlasti programe storitev za zadovoljitev posebnih potreb in interesov uporabnikov (program posebnih akcij). Usklajeni programi iz 1. odstavka in programi storitev za zadovoljitev posebnih potreb uporabnikov sestavljajo letne programe, ki jih skupnost sprejema vsako leto. 8. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih planov izvajalci in uporabniki v skupnosti predvsem: — uskladijo obseg programov storitev in dejavnosti s potrebami, interesi in materialnimi možnostmi, — določijo način in obseg združevanja sredstev v skupnosti za uresničevanje programov, — določijo osnove in merila za ugotavljanje cene in povračil posameznih storitev, program storitev ali dejavnosti, — uredijo vprašanja razširjene reprodukcije, — določajo način usld&jevanja uresničevanja sporazuma, — uredijo obveznosti podpisnikov in zavezancev, Id sporazuma ne sprejmejo ter druge zadeve v -irinriji z zakoni, družbenimi dogovori in tem sporazumom. 9. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana se praviloma sklepa za dobo petih let. Za skladno izvajanje sporazuma se lahko sprejemajo aneksi. Veljavnost sporazuma ugotavlja skupščina skupnosti. 10. člen Uporabniki in izvajalci v skupnosti sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne razvojne plane. V njih opredelijo predvsem razvoj kulturnih dejavnosti skladno z interesi' in potrebami uporabnikov ter splošnimi družbenimi interesi. U. Sen Za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih planov uporabniki in izvajalci v skupnosti sprejemajo praviloma letne, lahko pa tudi večletne programe posamičnih storitev, programov storitev ali dejavnosti v katerih se določijo konkretne storitve, njihove ocene m merila za povračilo ter drugi pogoji za izvajanje storitev. 12. člen Za izvajanje storitev in dejavnosti sklepa skupnost z izvajalci pogodbe, ali samoupravne sporazume, v katerih v skladu s samoupravnijn sporazumom o temeljih plana, plana in letnega ali večletnega programa podrobneje ureja obveznosti izvajalcev. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 43. člen Skupnost upravlja skupščina. Skupščina skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. • Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, k( so uporabniki' storitev, programov storitev ozirqpia dejavnosti na področju kulturnih dejavnosti. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost ter delavci, ki samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah se lahko zaradi delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in izvajalcev povezujejo š samoupravnim sporazumom v konference delegacij. Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, oblikujejo na pobudo občinske skupščine s samoupravnim sporazumom svojo skupnost za volitve delegacije za delegiranje delegatov v skupščino kulturne skupnosti. Ce samoupravni sporazum ni sklenjen, se oblikuje skupnost na način, kot to določa občinska skupščina. Število in sestav delegatskih mest v posameznem zboru skupščine občinske kulturne skupnosti določa statut ali drug splošni akt občinske kulturne skupnosti. 14. člen Zbor uporabnikov in, zbor izvajalcev enakopravno odločata: — o sprejemu poslovnika skupščine, — o sklenitvi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — o sprejemu plana in letnih programov skupnosti" in ukrepih za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, — o uskladitvi elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — o sklepanju samoupravnih sporazumov z drugimi kulturnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi .organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju pri vprašanjih, ki so skupnega pomena, o usklajevanju odnosov in meril v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev, — o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, — o oblikovanju skupnih organov in delovnih teles za pripravljanje gradiv, izvrševanje sklepov skupščine in določata njihov sestav, , — o sprejemanju ukrepov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — o sprejemanju drugih odločitev, v skladu s svojim statutom, — o sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odločata zbor izvajalcev in zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije. V zadevah s področja kulturnih dejavnosti, ki so po statutu občine Ljubljana Center v pristojnosti skupščine občine, odločata zbor skupščine skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Center. 15. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samostojno obravnavata in sklepata zlasti o naslednjem: — volita in odpokličeta predsednika zbora in njegovega namestnika, — sprejemata poslovnike svojega dela, — sprejemata programe svojega dela — delegirata delegate v ustrezni zbor skupščine Kulturne skupnosti Slovenije ter druge zbore združenj samoupravnih interesnih skupnosti, katerih ustanovitelj ali član je skupnost, — oblikujeta elemente in osnove za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — oblikujeta svoja delovna telesa. 16. člen V postopku priprave samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturne skupnosti, planov in letnih programov zbora ločeno in posebej obravnavata zlasti tele elemente: a) zbor uporabnikov: — potrebe in interes po posameznih vrstah kulturnih storitev, — oceno materialnih možnosti in obseg sredstev za izvedbo storitev ter razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti. — oblike in interes za uveljavljanje 'neposredne svobodne menjave dela; b) zbor izvajalcev: — uskladitev programov in kakovost kulturnih storitev, — normative in standarde za opravljanje dejavnosti ter druge posebne pogoje, — skupna merila za oblikovanje cen, storitev, ocenjevanje kakovosti, — organiziranost kulturnih dejavnosti, povezovanje in programsko usklajevanje izvajalcev, — druga vprašanja skupnega pomena za izvajalce. 17. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji: — volita in odpokličeta predsednika skupščine in podpredsednika. — volita, odpokličeta in razrešita člane skupnih organov, — imenujeta in razrešita vodjo strokovne službe skupnosti, — dajeta soglasje k statutu, programu dela ter razvidu del in nalog strokovne službe, — odločata o drugih zadevah v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom oziroma zakonom. 18. člen Zbora sklepala veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov v vsakem zboru. Zbora odločata z glasovanjem delegatov v obeh zborih. 19. člen Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo iz pristojnosti skupnosti ima skupščina skupn= organe uporabnikov in izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: odbore). Za člana odbora je lahko izvoljen delegat, ki je član delegacije uporabnikov oziroma izvajalcev za skupščino skupnosti. število članov odbora in njegovo delovno področje določi skupščina skupnosti s statutom. Za posamezne naloge s področja dela skupščine le-ta lahko imenuje stalna ali občasna delovna telesa skupščine. Delovna telesa so opredeljena v statutu. 20. člen V mejah svojega delovnega področja; — spremljajo, uresničevanje samoupravno dogovorjenih programov, samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih aktov ter o svojih ugotovitvah poročajo skupščini, — pripravljajo predloge letnih, srednjeročnih in razvojnih programov na posameznih področjih, — obravnavajo posamezna vprašanja iz nalog in pristojnosti skupščin ter opravljajo druge naloge na podlagi sklepov skupščine ali posameznega zbora, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 21. člen Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in njuna namestnika ter predsedniki skupnih organov uporabnikov in izvajalcev sestavljajo predsedstvo skupščine. Predsedstvo dela na sejah. Seje predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine. Predsedstvo skupščine usklajuje delo zborov skupščine m njenih organov ter načrtuje in pripravlja sklic sej. Delovanje predsedstva urejata statut občinske kulturne skupnosti in poslovnik skupščine. Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dobo 2 let in so lahko za enako dobo ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen več kot 2 krat zapored za isto funkcijo. Člane skupnih organov skupščine skupnosti in stalnih delovnih teles izvoli skupščina za 4 leta. 22. člen Zaradi uresničevanja posebnih in neposrednih interesov in potreb uporabnikov lahko delavci ene ali več organizacij s samoupravnim sporazumom ustanovijo enoto skupnosti. 23. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na posameznem področju kulturnih dejavnosti se uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom organizirajo v temeljno skupnost. 24. člen Skupnost sodeluje z drugimi družbenimi pravnimi osebam: — druge SIS materialnih in družbenih dejavnosti, s koordinacijskimi odbori za izvedbo akcij — kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč o zadevah, ki so skupnega pomena, usklajevanja planov, usklajevanja osnov in meril o svobodni menjavi dela, dogovarjanja o sklepih za dosego skupnih ciljev ali združevanja sredstev za uresa.čevanje skupnih nalog IV. NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI 25. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti neposredno po svojih delegatih v skupščini skupnosti in njenih enotah oziroma temeljnih skupnostih ter po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole. 26 člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih v skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov, zlasti glede uveljavljanja pravic, izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev, organov skupnosti, kot tudi strokovnih služb oziroma delavcev, ki zanje opravljalo strokovna in administrativno tehnična dela in naloge. 27 člen O ugotovitvah nadzora predloži odbor samoupravne delavske kontrole poročilo skupščini in organu, ki je nadzor predlagal, ter predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih ■ nepravilnosti. 28. člen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti nadzoruje pristojen organ skupščine občine. V. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 29. člen Skupnost sodeluje v pripravah na splošno ljudsko obrambo in uresničuje družbeno samozaščito tako, da opravlja ustrezne priprave, izpolnjuje obveznosti in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, drugi predpisi in drugi akti. 30. člen Za neposredno uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite img skupščina skupnosti odbor z$ splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. VI. SAMOUPRAVNI AKTI SKUPNOSTI 31. člen Skupnost ima naslednje svoje temeljne samoupravne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi, — statut skupnosti, — samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, — plan skupnosti, — poslovnik o delu organov skupnosti, —: druge samoupravne sporazume, pravijnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti, ki jih določajo zakoni, statut skupnosti ali pa kak drug samoupravni splošni akt skupnosti. Postopek za sprejem, objavo in veljavnost samoupravnih aktov določa statut. VII JAVNOST DELA 32 člen Delo skupnosti je javno. Seje zborov skupščine in njenih organov ter teles so javne in je lahko na njih prisoten vsakdo pod pogoji, ki jih določa poslovnik o deiu skupščine. Skupnost obvešča javnost o svojem delu v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in statutom. Skupnost lahko izda tudi publikacije, v katerih javnost obvešča o svojem delu. vm. SAMOUPRAVNO REŠEVANJE SPOROV 33. člen Spori iz družbenoekonomskih razmerij, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki’ jih delovni ljudje urejajo v skupnosti,, se praviloma rešujejo sporazumno z arbitražo. Kolikor spora ni možno razrešiti sporazumno ali z arbitražo, se predlpži posebnemu sodišču združenega dela Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci pri skupnostj ali z dnjgimi kulturnimi skupnostmi skupno posebno sodišče združenega dela. Delovanje sodišča podrobneje ureja sa- moupravni sporazum o ustanovitvi sodišča ali poslovnik o delu sodišča, ki ga sprejme skupščina. IX. STROKOVNA SLUŽBA 34. člen Za opravljanje strokovnih, tehničnih, pomožnih in podobnih del, ki omogočajo uporabnikom in izvajalcem, da v skupnosti v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom samoupravno sprejemajo m uresničujejo odločitve, ustanovi skupnost strokovno službo skupnosti ali opravljanje teh del s samoupravnim sporazumom zagotovi z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom. Za opravljanje analitsko računovodskih in drugih strokovnih del ter nekaterih administrativno tehničnih del ustanove občinske kulturne skupnosti v Ljubljani skupno strokovno službo v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti. i - Podrobnejše urejajo vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in delom skupnih služb iz prvega in drugega odstavka tega člena statut in drugi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. X. KONČNE DOLOČBE 35. člen Ta samoupravni sporazum sklenejo pooblaščeni organi temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev potem, ko so o sklenitvi samoupravnega sporazuma odločili delavci in drugi delovni ljudje ter občani na svojih zborih ali z drugo obliko osebnega izjavljanja. Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina organizacij oziroma skupnosti uporabnikov in izvajalcev v občini, ki so navedeni v prilogi tega samoupravnega sporazuma. Sklenitev sporazuma ugotovi skupščina skupnosti. K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopi vsaka organizacija ali skupnost, ki je po tem samoupravnem sporazumu lahko uporabnik ali izvajalec. 36. člen Samoupravni sporazum udeleženci lahko dopolnijo ali spremenijo po enakem postopku, po katerem je sklenjen. Predlog dopolnitev oziroma sprememb sprejemajo delegati v skupščini skupnosti. 37. člen Samoupravni sporazum začne veljati, ko z njim soglaša skupščina občine. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS, 38. člen Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Center, objavljen v Sporočilih Ljubljanske kulturne skupnosti in khlturnih skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, št. 1/77. LJUBLJANA ŠIŠKA 1496. Na podlagi 189. člena 'statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) in 3. člena zakona o zagotavljanju sredstev za intervencije , v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82, 26/83) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela, dne 27. ok-tpbra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. oktobra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hiune v obdobju 1982—1985 i 1. člen V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 12/82) se v 1. in 2. členu besedilo »posebni davek« nadomesti z besedo »prispevek«. 2 člen V 3. členu odloka se besedilo »usmerjajo v samoupravni sklad« nadomesti z besedilom »zbirajo pri samoupravnem skladu«. 3. člen 5. člen odloka se črta. 4. člen 6. člen odloka se spremeni in glasi: »Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka po tem odloku je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek po tem odloku se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti*. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. % Št. 1-402-037/83 Ljubljana, dne 27. oktobra 1983. , Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. Udeleženci 1497. Na podlagi drugega odstavka 16. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) in 190. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 19. seji zboia združenega dela in 18 seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. oktobra 1983 sprejela SKLEP o soglasju k statutu vzgojno varstvene organizacije Najdihojca I , Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu vžguj no varstvene organizacije Najdihojca. 1 II Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 1-025-08/83 Ljubljana, dne 27. oktobra 1983. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Siska Anka Tominšek 1 r. LOGATEC 1198. Na podlagi zakdna o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) sklepamo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinski zdravstveni skupnosti' Logatec S A Mti"U PR A VNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83) 1. člen V 45. členu samoupravnega ?porazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28/83) se. zneski spremenijo tako, da sedaj pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske: din 1. za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti 50 2. za obisk zdravnika na domu, ki' je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 300 3. za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 115 4. za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske', ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 60 5. za prvi obisk pri zdravniku ali zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj — pri zdravniku osnovne dejavnosti 200 — prj zdravniku specialistične dejavnosti . 440 6. za zobozdravstvene storitve: — za vsako zalivko 60 — za polno kovinsko prevleko 500 — za druge prevleke 550 — za inlay nazidek 300 — za vsako krono (z zatičkom) 650 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 300 — za vsako nadomestilo fasete, cementira- ni e stare prevleke, dempntažo prevleke ali krone, oddehtev vmesnega člena ali gredi 90 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku no — za gred. opornico ali jahač 300 — za vsako totalno protezo 1.000 — za vsako parcialno protezo 1.200 — za vsako reperaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev alr reokluzijo 150 — pri vseh storitvah plača uporabnik tudi celotno vrednost kovine in ločeno zaračunljivega materiala 7. za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept za vsak omot na receptu 40 8. za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 500 9. za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 900 10. za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja 200 11. za ortopedske in specialne čevlje 1.500 12. za nepodlože/ne usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za krn po amputaciji 500 13. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in za prosto stoječ posteljni trapez 320 14. za kilni pas 400 15. za bergle 100 16. za aparat za omogočanje glasnega govora za slušni' aparat 800 17. za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimulator 2000 18 za očala 200 19. za kontaktna stekla 2.000 20. za očesno protezo 250 21 za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravili- šču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oz. prt večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan 200 Drugemu odstavku spremenjenega 45. člena sporazuma sledi nov tretji odstavek, ki se glasi: Ortopedske pripomočke pod točko 15., 16. in 17. so dolžni uporabnik; oziroma njihovi svojci po uporabi čimprej vrniti. ' 2. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. decembra 1983 dalje. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Logatec Alojz Sajovec 1. r. MARIBOR 1499. Po šesti alinei 53. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35-1549/79) in tretji alinei prvega odstavka 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79) v zvezi z 12. členom zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33-1604^80) je sprejela skppščina Občinske raziskovalne skupnosti Maribor - Pesnica, Maribor - Pobrežje, Maribor - Rotovž, Maribor - Ruše, Maribor - Tabor, Maribor - Tezno na seji koordinacijskih odborov za pripravo razvojno raziskovalnih programov in svobodno menjavo dela, dne 19. septembra 1983 ' SKLEP o vplačilu razlike med obračunano in vplačano obveznostjo prispevka iz dohodka za obdobje januar—september 1983 '1 Temeljne organizacije združenega dela delovne skupnosti in delovni ljudje — uporabniki vplačajo ob plačilu mesečne akontacije prispevka tudi razliko med vplačanim zneskom akontacij prispevka za obdobje januar—september 1983 in obračunano obveznostjo prispevka po veljavni stopnji 0.03 °/o glede na dohodek, ugotovljen s periodičnim obračunom za enako obdobje. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St 06-26-82 Maribor, dne 7. novembra 1983. Predsedniki Občinske raziskovalne skupnosti občine Maribor - Pesnica * Stane Purg 1. r. Maribor - Pobrežje Viljem Krivec 1. r. Maribor - Rotoyž Miroslav Rebernik 1. r Maribor - Ruše Igor Kapus 1. r. 'Maribor - Tabor , Jože Kolarič 1. r. Maribor - Tezno Aleksander Petrovič 1. r. SEVNICA 1500. Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS. št. 33/79) in 172. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. novembra 1983 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na branjenem območju. 2. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske de-javndsti plačujejo prispevek od katastrskega dohodka po stopnjah: •A — v II. skupini 3,60 — v III. skupini 2,10 — v IV. skupini 1,00 , 3. člen Zbrana sredstva so dohodek Samoupravme interesne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta. v 4. člen Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ pristojen za davčne zadeve. 5. člen Prispevek po stopnji določeni v 2. členu tega odloka se plačuje od 1. januarja 1984 dalje. 6. člen ' Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-15/83-1 Sevriica, dne 3. novembra 1983. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1501. Odbor za pripravo in nadzor izvajanja programov dejavnosti občinske raziskovalne skupnosti in odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovski! zadeve Občinske raziskovalne skupnosti Sevnica sta na seji dne 14. oktobra 1983 po pooblastilu skupščine sprejela 1 SKLEP o začasni ustavitvi plačevanja akontacij prispevka za program Občinske raziskovalne skupnosti Sevnica iz dohodka 0,05 °/o in sicer od 1. 12. 1983 do 31. 12. 1983 Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki upoštevajo pri obračunu obveznosti do občinske raziskovalne skupnosti ob sestavi zaključ- nega računa za leto 1983 vplačane akontacije od 1. 1. 1983 do 30. 11. 1983 kot obveznost za leto 1983. St. 024-3/83-6 Sevnica, dne 2. novembra 1983. VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE Stran 1472. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 2159 , REPUBLIŠKI upravni organi in zavodi Predsednik odbora za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve Občinske raziskovalne skupnosti Sevnica Bojan Lipoglavšek 1. r. Predsednik odbora za priprave in nadzor izvajanja programov dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti Sevnica oec. štetan Senica 1. r. . SLOVENSKE KONJICE 1502. Izvršnj svet -Skupščine občine Slovenske Konjice je po_ 11 in 13. členu ‘ zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119 67, 27-255;72 in 8-470/78) ter pc 181. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št, 23-1205/82) na seji dne 19. oktobra 1983 sprejel S K I. E P o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Prevrat . , I Na javni vpogV-i za 30 dni od dneva objave 'ega sklepa, se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta Prevrat. II Spremembo zaz^a^nega načrta Prevrat je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. P-33G B v ihc-secu marcu 1983 Dokumentacija obsega tekstualni del in grafične priloge. III V času razgrnitve lahko. k osnutku spremembe zazidalnega načrta Prevrat poda svoje predloge in pripombe vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma skupnost. IV Osnutek spremembe zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, soba št 35. vse delovne dni - med uradnimi urami. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na občinski oglasni deski. St. 350-4'83-2 Slovenske Konjice, dne 5. oktobra 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r. 1473. Odredba o prepovedi uporabe cestno železniških prehodov 2159 1474. spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 2159 1475. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov In prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 14^6. Sklep o soglasju k statutu Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana 2162 1477. Statut Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana 2163 1478. Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Celje 2lC3 1*179. Odlok o spremembah in' dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Celja 2170 1480. Odlok o zazidalnem načrtu Dobrna (Celje) 2170 1481. Odlok o' določitvi zemljišč, namenjenih za kom- pleksno stanovanjsko in drugo gradnjo na območju ZN Ostrožno-sever (Celje) 2171 1482. Odlok 'o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in organizacij občine Celje 2177 1183. Sklep o oprostltvj oziroma zmanjšanju prispevkov za zdratstveno varstvo kmetov in njihovih družinskih Članov (Domžale) '>18l 1484. Sklep o »premembi in dopolnitvi sklepov o obra- čunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od l. 1. lOSl dalje (Idrija) ' 2181 1485. Odlok o spremembi 111 dopolnitvi odloka o usta- novitvi sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje 2131 I4fS. Odlok o poslovnem času v občini Kočevje 2182 1187. Odlok n ureditvi a v to taksi službe v občini Kočevje 2185 liSS. Sklep o spremembi sklepa o višini prispevnih stopenj za izvajanje programa zdravstvenega varstva v letu 1983 (Kočevje) 2187 1189 Odlok o ukrepih za zmanjšanje toplotne energije v občini Lenart 2187 1490. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju Drvanje in Ročice (Lenart) ^ 2183 1491 S Ide p o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta GSl'.' Praprošče (Litija) 2189 1192. Sklep o soglasju k statutu Pionirskega doma — Centra >;a kulturo mladih, Ljubljana (Ljubljana Bežigrad) 2189 1493. Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta srednje naravoslovne šole, Ljubljana (Ljubljana Bežigrad) 218» 1494. Sklep o soglasju k statutu Gradbene tehnične šole, Ljubljana (Ljubljana Bežigrad) 3U» 1495. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Center 2i9 Cena: 200 din s Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor tn odgovorni urednik Peter J uren — Tiska tiskarna Tone Tontšič vsi. v Ljubljani - Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/Vil — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šet računovodstva 224 32:i. prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211814 — 2irp račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za iniormiranje št. 421-1/72