(jJfijzecJoM
(uAuce...

NO. 103
Ameriška Domovina
/%
Kj ^^ANGIMG€^NLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
^K'''
y
' 7/e

Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 26, 1971
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
wSSmx
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Delavska slranka lice pot do vladne krize
Angleška delavska stranka bi rada razpravo o vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost zavlekla do jeseni.
LONDON, Ang. — Sedanja debata v angleškem parlamentu o pristopu Anglije v EGS ima le videz strokovne razprave. V resnici ima delavska opozicija tiho željo, da spravi konservativno vlado v tak položaj, da bi morala o d s t op iti. Wilsonova stranka stavi vse upe na odpor angleške javnosti do EGS, ki ga ne more nihče tajiti.
Konservativci to vedo, zato hočejo pogodbo z EGS spraviti skozi parlament po hitrem postopku. Delavska opozicija je Proti temu, ker bi rada porabila Poletne parlamentarne počitnice, da bi organizirala gibanje Proti EGS, seveda ne načelno, arnpak praktično. EGS naj da Angliji še več izjemnih popuščanj, kot jih je že dala. To bi dalo povod za obnovo pogajanj In vse skupaj bi se zavleklo v nedogled. Tega bi konservativ-rra vlada ne mogla prenesti in hi bila prisiljena, da razpiše no-ve volitve.
Pozicija delavske stranke ni s Političnega vidika ravno slaba. Anglija ne more pozabiti, kako Je bil pokojni De Gaulle brezobziren do Anglije, ve pa tudi, da bi se z vstopom v EGS debela morala posloviti od stoletne tradicije “blesteče osamljenosti”. Na te dve struni brenka delavska stranka in misli, da bo dežela potegnila z njo.
Ako delavski stranki ta načrt sPodleti, ne bo zlepa našla po-v°da, da spravi konservativno vlado v krizo, zato tolika živah-n°st debate v parlamentu.
Novi grobovi Rdeči zahtevajo konec
bombardiranja v Laosu
Josephine Spech
V ponedeljek zvečer je v starosti 56 let umrla v St. Vincent Charity bolnici Josephine Spech, roj. Watrobski, vdova po pokojnemu Johnu, s katerim sta do leta 1965 lastovala in vodila grocerijsko trgovino na 1100 E. 63 St. Pokojnica je bila rojena v Rochesterju, New York. Zapustila je sestre Helen Adamik, Sophijo, Stello Tyrpak v Kaliforniji, brat Stanley pa je že med pokojnimi. Pogreb bo v četrtek ob pol desetih dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida s sv. mašo ob desetih in zatem na pokopališče Kalvarija. Ure kropljenja v sredo od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Ko rdači širijo in utrjujejo svojo oblast nad večjim delom Laosa, zahtevajo končanje ameriških letalskih napadov.
TOKIO, Jap. — Komunistični Patet Lao je pozval Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, ki sta kot predsednici konference o Laosu v Ženevi leta 1962 odgovorni za izvajanje dogovora o Laosu, naj pripravite ZDA do tega, da bodo končale5 s svojimi letalskimi napadi na Laos. Prav tako je Patet Lao protestiral proti navzočnosti tajskih čet v Laosu.
Predsednik vlade Laosa Suvana Fuma je ponovno protestiral v preteklosti proti navzočnosti severnovietnamskih čet v Laosu. Te imajo dejansko pod svojo o-blastjo ves vzhodni del države, ki ga uporapljajo kot svoje opo-
Iz slov. naselbin
MILWAUKEE, Wis. — Društvo Triglav priredi spominsko svečanost na Spominski dan, 31. maja, s sv. mašo pri kapeli v Triglav parku ob enajstih dopoldne.
Japonski gornik izginil * v Himalaji
KATMANDU, Nepal. — Japonski gornik, ki je bil le 400 čevljev od vrha 26,041 čevljev rišče in oskrbovalna pota za voj-visoke Anapurne 2 po doslej še skovanje v Južnem Vietnamu in
nepreplezani severni smeri, je izginil, kot so poročali njegovi tovariši.
Smrt Sasatoshi Sato je odpravo tako prizadela, da je opustila nadaljevanje naporov za dosego vrha po predvideni poti. Odprava je šla na pot 21. februarja in se zdaj vrača.
May Lai ni bil edini
FT. MEADE, Md. — Polk. O-ran K. Henderson, ki je obtožen zakrivanja pokola v My Lai, je dejal, da je vsaka večja ameriška borbena vojaška enota v
v Kambodži.
Rdeči. Patet Lao je skušal v pogajanjih doseči od Suvane, da bi zahteval od ZDA ustavitev vseh letalskih napadov na rdeče v Laosu. Suvana je stalno odgovarjal, da je to voljan storiti, toda najprej se morajo umakniti iz Laosa Severni Vietnamci. Ti na kaj takega niti ne misli-' jo, dokler se vojskujejo v Južnem Vietnamu in v Kambodži, kamor imajo le preko Laosa varen dostop. Tako je Laos kljub sklepom konference v Ženevi v Švici 1962, da bo ostal nevtralen in kljub obljubi Severnega
Vietnamu zakrivila kak My Lai, le da ni bilo nikogar v njih, ki Vietnama, da bo to nevtralnost
Sfoletnke pariške
kmmn praznovali na ”lieah in v - cerkv!
PARIZ, Fr. — Te dni je poteklo sto let, odkar je “hudobna ■;reča” uničila prvo pariško ko-nuno, ki jo vsi levičarji smatrajo za začetek nove socialistične dobe. Pravi začetek sedanje ■: e v o 1 u c i onarne dobe je bilo pravzaprav 1. 1789, francoska komuna 1871 je bila le prva nova postaja v tej revolucionarni dobi, sledila ji je 1. 1917 revolucija v Leningradu, toda doba po mnenju levičarjev še ni končana, dokler ideja revolucije ne bo ’tnagala po vsem svetu.
Zgodovinarji sodijo o vsem tem nekoliko drugače, drugače gleda nanjo tudi desnica. Zato sc bile letošnje slavnosti v Parizu pomešane z živahnimi debatami in niso pustile za seboj posebnih resolucij in manifestov. Levičarji in desničarji so stoletnico praznovali vsak zase, da ni prišlo do spopacjov na ulicah.
Katoličani so se umaknili v malo vaško cerkev Fay 1-Billot blizu Pariza, da se udeležijo stote obletnice smrti pariškega nadškofa Darboyja, ki so ga revolucionarji ustrelili ‘kot talca. Sv. mašo je bral sedanji pariški kardinal Marty. Udeležba pri maši je bila izredno velika.
NEMIR! IN PRETEPI NA LETALSKEM OPORIŠČU SO SLABO ZNAMENJE ZA ZDA
Na vojaškem letalskem oporišču Travis v Kaliforniji je pri šlo v ponedeljek do tako resnih in obrežnih izgredov in pretepov, da je poveljstvo moralo poklicati na pomoč — civilno policijo.
TRAVIS AFB, Kalif. — V ponedeljek zvečer je prišlo do obsežnih izgredov in pretepov med črnimi in belimi vojaki na tukajšnjem letalskem oporišču. V ipopade naj bi bilo zapletenih okoli 600 vojakov. Vojaška policija ni bila kos položaju in poveljstvo oporišča je bilo prisiljeno pozvati na pomoč policijo iz bližnjih mest. Po treh urah boja je bil obnovljen mir, prijetih pa je bilo skupno 135 vojakov. Včeraj so jih nekaj izpustili, ostalo pa je zaprtih 89, med njimi 25 belih. Spopad v ponedeljek ponoči je bil že tretji v kratki dobi Sprožil naj bi ga bil napad dveh črnih pripadnic “Ženskih letalskih sil” na neko belo pripadnico teh sil.
Poveljnik oporišča gen. William G. Moore je dejal, da ne ve za nobene posebne črnske pritožbe, četudi mu je znano, da je prišlo do izgredov zaradi rasne napetosti, ki jo poznamo po vsej deželi. Povabil je vse in vsakega, da pove in se pritoži, če ima dejansko kako osnovo za pritožbo. Odziva na to ni bilo. Oborožene sile ZDA se na splošno in povsod prizadevajo, da bi odstranile vzroke za pritožbe, v čemer pa ne uspevalo vedno.
vloga še posebno važna. Tam je sedež 22. letalske sile.
*
Rasni izgredi in pretepi so postali v oboroženih silah ZDA že nekaj vsakdanjega. O njih poročajo ne le iz vojašnic v ZDA, ampak tudi z ameriških vojaških oporišč v Evropi in v Aziji, tudi z bojišč v Indokini. To je vsekakor huda reč in jo je treba odstraniti za vsako ceno. Vojska, ki sama v sebi ni edina, ne more računati na zmago. niti ne na uspešen nastop. Res je rasni nemir v oboroženih silah le odraz rasne napetosti v deželi, toda v vojski mora vladati trdna disciplina. Brez te ne velja veliko. Vodniki naših oboroženih sil se morajo tega vprašanja resno lotiti in napraviti čim preje konec rasnim prepirom v njih, ker sicer bodo ti ubili učinkovitost naših oboroženih sil, za katere žrtvujemo iz leta v leto težke bilijone.
TU 144 in Conftord ostala brez tekmeca
PARIZ, Fr. —.Na letalski raz-stavi v Parizu se bosta pokazala s°vje;tsko nadzvočno letalo Tu-Polev 144 in podobno francosko-angleško letalo Concorde, dočim manjkalo ameriško, ki ga je Kongres prav te dni pokopal.
Razumemo, da bo na letališču ^eselje veliko, toda le pri tistih, k'- ne vedo, koliko taka letala stanejo in kako rentabilna so.
0 sta bila dva glavna razloga, Zakaj je Amerika opustila načrt Za svoje letalo. Te vrste letala s° namreč strašno draga celo za Ameriko, ki je že tako razvaje-
Ila. da razmetava bilijone dolarjev.
Vprašanje je tudi, ali bo ta-0 letalo izven glavne turistične ?ezorie tudi zasedeno. To vpra-anJe je že postalo prava mora Za znana jumbo-jet letala, česar Pa letalske družbe še nočejo ]avno priznati.
Treba bo torej še počakati, ako se bodo letala tipa Concor-in Tupolev 144 obnesla. Po-ern ^ele bo obveljalo veselje ali Pa razočaranje.
bi to javil. Znano je pravilo: Kjer ni tožnika ni sodnika!
V “narodno-osvobodilnih vojnah”, kot je vietnamska, je 'težko ločiti med civilisti in vojaki. Ponovno je bilo obrazloženo in dokazano, da so civilisti streljali ali metali bombe na vojake, polagali mine ... Seveda so bili to rdeči, toda s svojim nastopom so spravili v nevarnost vse civilno prebivalstvo. To je bil in je še vedno glavni način rdečih za pridobivanje ljudi v svoje vrste.
Laosa spoštoval, postal eno glavnih bojišč v indokitajski vojni.
Obnovitev nevtralnosti Laosa je zato prvi, pa tudi, glavni korak k pomiritvi Indokine.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE,
postanite še danes!
Šs vedno upajo na SST
WASHINGTON, D.C. — Veliko nadzvočno letalo SST je pokopano, toda upi na njegovo gradnjo niso propadli. Trdijo, da bodo Pentagon, prometno tajništvo in NASA nadaljevali z raziskavo v omejenem obsegu, dokler ne dozori čas za obnovo
SALT se pripravlja na selitev
DUNAJ, Avstr. — Ameriška in sovjetska delegacija sta se se-šli pretekli teden, da se pogovorita o tem, kdaj in kako bosta prenesli svoje delo z Dunaja v Helsinke. Glede dnevnega reda za Helsinke menda ni bilo dosti govora, ker se bosta o tem vprašanju razgovarjali še obe zainteresirani vladi.
Tuji diplomatje na Dunaju so optimstično razpoloženi. Verjamejo, da se bo sedaj vendarle začelo resno delo na pogajanjih
ftarctSua garda kroti itemimo Ghaltenaogo
CHATTANOOGA, Tenn. -Ko krajevne oblasti niso bik več kos položaju, je guverner poslal v Chattanoogo Narodno gardo. Kljub temu je prišlo v
/z Clevelanda in okolice
Pozdrave pošilja—
Rojaka John Mramor iz Lorai-na, Ohio pošilja vsem čitateljem Ameriške Domovine širom Amerike in Kanade prisrčne pozdrave iz lepe Koroške. Poslal je krasno razglednico, motiv iz božjepotnega kraja Marija na Vrbi (Vrbsko jezero).
Vstopnice v predprodaji—
Baragov dom priredi v soboto, 5. junija, “Senklerski večer” v svetovidskem avditoriju. Vstopnice se lahko nabavijo samo v predprodaji pri sledečih: v Baragovem domu, v Sršenovi po-pravljavnici čevljev, v Miheli-novi potniški pisarhi, v Starčevi cvetličarni in v Tivoli trgovini.
V Slovenijo—
Zvesti naročnik lista g. Frank Rovere, 320 E. 273 St., Euclid, Ohio, odpotuje v ponedeljek na obisk v Slovenijo. Pred odhodom pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. Želimo mu srečno pot, veliko zabave in srečen povratek!
Na obisku v Clevelandu—
Mrs. Frances Kapel iz Fontane v Kaliforniji se mudi na obisku v Clevelandu, pri svojih hčerkah in njunih družinah, Mrs. Elfie Chesnic, 1785 Kapel Dr., Euclid in Mrs. Frances Kin-kopf. Želimo ji prijetno bivanje v slovenski metropoli.
Še enkrat se bosta pomerila—
Znana rokoborca Johnny Powers in Waldo Von Erich se bosta jutri zvečer ob osmih po • novrid 'pomerila v Areni na 3717 Euclid Avenue.
Pri gašenju požara oficirskega ponedeljek znova do izgredov
in streljanja in en črnec je bil ubit. Podrobnosti o njegovi
doma je bil eden od gasilcev zadet od srčne kapi in je umrl, drugi pa je bil opečen po obrazu. Škodo cenijo na okoli $5,000.
Kakih 300 vojaških policistov je s pomočjo 78 policistov, pozvanih na pomoč iz sosednjih mest, ukrotilo pretepajoče se vojake okoli ene ponoči včeraj. Strelnega orožja ali plina solzivca pri tem niso uporabili. Vojaki so se pretepali največ s pestmi, palicami in kamenjem, ki jim je prišlo v roke.
Travis letalsko oporišče je
gradnje letala. To se po vsem sodeč ne bo zgodilo pred letom o omejevanju strateškega raket- središče za pošiljanje ietalstva
1980.	'nega orožja in oporišč zanj.
v Indokino in je zato njegova
Jeklarska industrija toii o svojih težavah
Vremenski
prerok
pravi:
T*elno oblačno in hladno z Možnostjo dežja. Najvišja tem-Beratura okoli 55.
CLEVELAND, O. — Jeklarska industrija spada med največje industrijske panoge v naši deželi in bi rada bila stalno vodilna na svetovnem trgu. Oba cilja sta se začela majati, to je začelo jeklarne skrbeti in so radi tega začele iskati simpatije javnosti za svoje stališče. Tako zadnje čase ne poroča le strokovno časopisje o težavah naših jeklarn, ampak tudi dnevno časopisje, ki opozarja, kaj vse grozi tej industrijski panogi. Opisovanje razmer v jeklarski panogi ima torej odmerjen cilj in zato ni popolnoma stvarno in pretirava težave, v kolikor res obstojajo. Je pa res, da od konjunkture v jeklarnah zavisi tudi naša splošna gospodarska konjunktura, zato je treba opise v tej panogi postaviti na pravo mesto.
Naše jeklarne tožijo, da zastajajo v proizvodnji za tujimi. To ni ravno obupno nevarno, je pa resnično. Temu je Amerika sama kriva. Jeklarne so imele po 1, 1945 le
kratke dobe slabih poslov. Praviloma je vsakemu kratkemu zastoju hitro sledil dolg in velik vzpon. Jeklarne so bile torej dobro zaposlene — izjeme so bile samo časi štraj-kov — in so lahko držale v obratovanju zastarele tovarniške peči. Proizvodni stroški so bili in so pri takih pečeh res nekaj večji, toda prodajne cene so prenesle tudi tako raven. Danes je stvar drugačna. Proizvodnja v starih pečeh ni več rentabilna in verjetno kmalu ne bo. Treba bo torej vso proizvodnjo temeljito modernizirati in s tem tudi popraviti to, kar je bilo do sedaj zamujenega.
Modernizacija se ne da stresti iz rokava kar v par mesecih. Traja dalj časa, med tem pa tuje jeklarne lepo uspevajo. To so predvsem japonske in nemške, ki so bile vse do tal modernizirane takoj po vojni. Jim torej ni težko tehi* nično tekmovati z ameriškimi. Pri tem so delavske mezde rastle v tujih jeklarnah
počasneje od naših, kar je topilo konkurenčno sposobnost ameriških jeklarn. Naša jeklarska industrija je torej trenutno res na slabšem, toda po modernizaciji peči bo položaj drugačen. Zato se ne smemo preveč u s t r a šiti sedanjega vzdihovanja naših jeklarn, da je njihova proizvodnja radi režije predraga. To se da popraviti kot se je v zgodovini jeklarstva že velikokrat.
Pri tem je nastopila še nova okoliščina, ki preje ni bilo treba z njo računati. Dolarski devizni tečaj se je zazibal in nihče ne ve, kje se bo zopet ustalil, gotovo pa ne na dosedanji pariteti, kar bo v korist našemu izvozu na sploh, torej tudi našemu izvozu jekla in jeklenih izdelkov.
Pomembno je tudi dejstvo, da so se začela v jeklarski industriji mezdna pogajanja. Zaenkrat se obe strani šele tipata, v juniju bo pa šlo zares.
Vsi želimo, da bi pogajanja potekala mirno, ne vemo pa, ali res bodo. Je namreč že
več namigavanj, da tudi letos ne bodo razgovori končani brez štrajka. Jeklarne računajo iz previdnosti s štraj-kom, zato so že sedaj začele vzdihovati, da pridobijo simpatije javnosti na svojo stran. Sicer pa strah pred štrajkom zaenkrat še ni prišel do veljave. Tovarne, ki rabijo jeklo kot surovino, so sicer naročile nekaj več jekla, toda sedaj se jim ne mudi z dodatnimi naročili. Smo še zmeraj v krizi in nihče ne ve, kako dolgo bo trajala in kakšen bo njen konec. Zato jeklarne že sedaj niso preobložene z naročili bojazljivih kupcev.
Pravo stanje v tej indu-trijski panogi se bo pokazalo šele v prihodnjih par mesecih. Takrat bodo tudi mezdna pogajanja že dobila svojo pravo obliko. Ako bo unija vpoštevala krizo, njen vpliv na tempo proizvodnje in pritisk na cene, ne bo tako brezpogojno vztrajala na svojih zahtevah, kot je že prejšnja leta. To bi lahko zelo pospešilo konec pogajanj.
smrti niso bile objavljene, ker preiskava še ni bila končana.
Policija in Narodna garda sta izjavah strogo policijsko uro, ki je bila v predelih mesta, kjer so se izgredi vršili, proglašena od 7. zvečer do 5. zjutraj. V črnskem predelu Alton Park so streljali na policijo in vojaštvo iz zased. Oblasti trdijo, da izgredi niso bili načrtno pripravljeni in niso načrtno vodeni, vanje naj bi bile vmešane le manjše črnske skupine, ki niso med seboj tesneje povezane.
Oblasti so umaknile sinoči | Narodno gardo in policijo iz črnskega predela mesta, da bi se duhovi malo “ohladili”. Izjavile so istočasno, da bodo te poslale nazaj v črne predele mesta, če se bodo nemiri in izgredi nadaljevali.

Najeti Tajci se borijo v Laosu
WASHINGTON, D.C. — Sen. J. W. Fulbright je dejal pretekli petek, da se v Laosu bojuje na strani in v podporo vladnih sil 4,800 Tajcev, ki jih plačujejo ZDA. Trdil je, da je to v nasprotju s sklepom Kongresa.
Državno tajništvo ni senatorjeve objave ne potrdilo ne zavrnilo, izjavilo je le, da bi ne bila v nasprotju s sklepi Kongresa.
Sinyavskega bodo izpustili
MOSKVA, ZSSR. — Tu trdi jo, da bo v prihodnjih dneh izpuščen na svobodo zaradi “dobrega ponašanja” pisatelj Andrej D. Sinyavsky, ki je bil obsojen na 7 let v sibirsko delavsko taborišče zaradi objave svojih del v tujini pod imenom Abrama Tertza.
Kazen mu bo skrajšana za poldrugo leto. Njegova obsodba
Zadnje vesti
KAIRO, ZAK. — Danes so se začeli uradni razgovori med predsednikom Egipta Sadatom ter predsednikom ZSSR N. Podgornim, ki je prišel včeraj sem na uradni obisk na čelu močne delegacije, v kateri so tudi zunanji minister A. Gromiko, pomočnik obrambnega ministra in načelnik partijskega sekretariata. Objavljeno je bilo, da jo Podgorny obljubil nadaljevanje sovjetske vojaške, gospodarske in tehnične pomoči Egiptu.
ISTANBUL, Tur. — Pravosodni minister je objavil, da je bil prijet 24 let stari študent Nabit Tore, ki naj bi predstavljal zvezo med skupino “Ljudske osvobodilne armade”, ki je izraelskega konzula E. Elroma ugrabila in med tisto, ki ga je umorila.
WASHINGTON, D.C. — CIA je mnenja, da postavljajo Sovjeti v “velike luknje” na oporiščih za medcelinske rakete SS-11 rakete, ki so slične ameriškim Minutman, in ne SS-9, kot trdijo v obrambnem tajništvu. Šlo bi naj torej le za boljše “utrjevanje” medcelinskih raket in ne za postavljanje novih, večjih. PRAGA, CSR. — Glavni tajnik KP Gustav Husak je v svojem poročilu ob odprtju 14. kongresa KP ČSR izrekel zahvalo ZSSR in njenim satelitom za pomoč, ki so jo avgusta 1968 nudili CSR in njeni KP pri “ohranjanju socializ-
ma .
DUNAJ, Avstr. — V petek bo zadnja seja SALT tu, nato bodo razgovori zaključeni. Obnovljeni bodo šele v prvi polovici julija v Helsinkih na Finskem.
je zbudila zgražanje svobodnem svetu.
vsem
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628'— Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18-nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 103 Weds~ May 26, 1971
Ceylon in Indijski ocean
Dokler je bil Indijski ocean pod nadzorom angleške vojne mornarice, obale oceana pa večinoma angleške kolonije, ocean ni igral v mednarodni politiki nobene posebne vloge. Amerika se ni brigala zanj, se je navadno naslanjala na angleško politiko, Sovjetska zveza in Kitajska se pa tudi nista hoteli spuščati v tekmo z Londonom. Zato je vladal mir na obalah oceana. Tega miru pa danes ni več.
Ko je namreč Anglija sklenila, da umakne svojo vojno mornarico, kolonijam pa da neodvisnost, je Indijski ocean postal z vsemi svojimi obalnimi državami politično prazen prostor. Prva bi morala biti Amerika, da se potegne zanj, pa se ni, ker je imela drugje dosti sitnosti in težav. Šele na angleško pobudo so se naši diplomatje začeli zanimati za ta svet. Na zunaj se je pokazal ameriški vpliv v obliki raznih obrambnih zvez, ki jih je pokojni državni tajnik Dulles ustvarjal z Eisenhowerjevim blagoslovom kar na tekočem traku. Vse te obrambne zveze so ostale večinoma le na papirju. Med pogodbami ni niti ene, ki bi njene obveznosti izpolnjevale vse države občasno.
Obe komunistični velesili, Sovjetska zveza in Kitajska, sta pravilno presojali vrednost Dullesove politike v Indijskem oceanu in sklenili, da hočeta imeti v tem prostoru tudi svojo besedo. Nastopali nista sporazumno, pri vdiranju v ta prazen prostor smo med njima opazili več tekmovanja kot sporazumne mednarodne politike.
Prva rdeča velesila, ki se je začela brigati za Indijski ocean, je bila Kitajska, ki je izbrala diplomatično in ideološko pot, da pride do svojega cilja. Skušala je uradno priti do vpliva v vsaki azijski državi, ki meji na severni in vzhodni del Indijskega oceana. Obenem je podtalno pridno pošiljala svoje agitatorje prodajat Maove nauke prav v iste države, ker je iskala diplomatično povezanost. Tež.ko je reči že sedaj, na katerem polju je doslej žela več uspeha. Imela jih je na obeh poljih, to se ne da tajiti. Kot največja država na svetu je lahko pričakovala, da je nikjer ne bodo postavili pred vrata. Najbolj se to vidi v Burmi, deloma pa tudi v Pakistanu in na Ceylonu. Zaenkrat je dosegla vsaj to, da se je kot največje države na svetu bojijo vse države ob obalah Indijskega oceana, nekatere bolj nekatere manj.
Kitajska politika je mislila tudi na zahodno stran Indijskega oceana ali na vzhodno Afriko. Tudi tam je skušala zasejati svoj vpliv in ga je do določene meje. Naletela je pa tam na oviro, ki se ji ne more ogniti: vse, kar živi v Afriki ob Indijskem oceanu, je revno in računa na podpore od zunaj. Takih reflektantov je toliko, da kitajska blagajna ne more ugoditi vsem prošnjam. Zato kitajski vpliv v Afriki le počasi napreduje.
Sovjetska zveza se je primeroma pozno začela zanimati za vpliv na obalah Indijskega oceana. Zdi se, da nima še podrobno izdelanega načrta, da bi ga izvajala. Zato si u-stvarja posamezne postojanke na primeroma neznatnih o-točjih. Pri prodiranju v Indijski ocean postopa torej počasi in previdno. Je to prvi njen poskus uveljavljanja v prostoru, ki do njega nima direktnega dostopa.
Sovjeti so nekdaj mislili, da bodo lahko prišli do Indijskega oceana preko Irana. To pot so imenovali in bili vanjo zaverovani, kot v “cot do toplega morja”. Pokazalo se je v zadnj veliki iranski krizi, da Anglija in Amerika skupno nasprotujeta sovjetskim načrtom. Moskva jih je zato zaenkrat odložila.
Sedaj poskuša pot skozi Bospor, Dardanele in Sueški prekop. Zgodovina uči, da ta alternativa ni ravno veliko vredna, saj se nikoli ne ve, v kakšne roke lahko pridejo režimi v Ankari in Kairu. Poleg tega je treba egiptovsko prijateljstvo drago plačevati, kar je v Kremlju že sprožilo vprašanje, koliko je sploh treba investirati v to prijateljstvo. Še bolj tvegana je špekulacija, koliko časa bo prijateljstvo trajalo. Zaenkrat Moskva računa s to potjo v indijski ocean. Ve pa tudi, kako hitro menja vrednos te prometne žrile. Vsekakor bo ta pot omogočila prisotnost sovjetske mornarice ne samo v Sredozemlju, ampak tudi v Indijskem oceanu. Na to prisotnost se bo seveda skliceval vsakdo, kdor bo hotel dražiti Anglijo in Ameriko, pa tudi Kitajsko!
Da se lahko zameri vsem trem naenkrat, je pokazala sedanja kriza na Ceylonu.
Ceylonska domača in zunanja politika plava zadnja leta stalno v levičarskih tokovih. Pri izbiri prijateljev ni bila nikoli izbirčna. Zato je na primer navezala tesne gospodarske stike s Kitajsko. Sovjeti so morali to mirno prenašati, dočim si Anglija in Amerika radi tega nista ravno pulili las iz glave. Obe sta z večjimi ali manjšimi presledki podpirali cevlonsko vlado, seveda nikoli ne izdatno. Toliko, da ni bilo velike zamere.
Pa je prišlo do sedanje državljanske vojne na Ceylonu. Organizirali so jo in jo vodijo Maovi učenci. Ceylonska
vlada v začetku tega ni hotela verjeti in trdila, da je bil upor organiziran po ameriški CIA! Seveda to ni držalo, kar so v Londonu in Washingtonu poudarjali že v začetku. Zato sta angleška in ameriška vlada podprli ceylonsko vla-do^v boju proti upornikom. Peiping se je na hitro znašel, začel je pošiljati upornikom orožje in opremo preko Severne Koreje in Severnega Vietnama, kar je svetu odkrila — Albanija. Tako je Kitajska uradno trgovala s Ceylonom, zahrbtno pa preko svojih satelitov pošiljala orožje ceylon-skim upornikom.
lako se sedaj na Ceylonu kot središču Indijskega oceana križajo interesi velesil obeh svetov, svobodnega in komunističnega. Kdo bi mogel prisegati, da se kaj takega ne bi moglo zgoditi tudi v Pakistanu ali v Indiji? Politika v Indijskem ocenu je torej zaenkrat še precej tvegana in. vroča zadeva.
BESEDA /Z NARODA
iffiva maša ¥ Lorainn
LORAIN, O. — Rev. Joseph
Aenc je prejel mašniško posvečenje v soboto, 15. maja 1971 ob 10. uri predpoldne v Blessed Sacrament katedrali, Altoona, Pa. Posvetil ga je Most Rev. James J. Hogan, škof v Altoona-Johnstown.
Father Joseph Yelenc je imel prvo koncelebrirano slovesno sv. mašo v nedeljo, 23. maja 1971 ob 11.30 v cerkvi sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. Pridigal je Father Robert Glavey, ki poučuje na Steubenville Colle-ge-u, Lt. Col. Sebastian Soklič, T.O.R., vojaški kurat pri U. S. letalskih silah, ki je stric novo-mašnika, je za to slovesnost prišel iz Nemčije. Rev. Alojzij Rupar je župnik te cerkve.
Po cerkvenih slovesnostih so bili gostje od blizu in daleč povabljeni na kosilo in sprejem, ki je bil v prostorni cerkveni dvorani sv. Petra na Oberlin Ave.
Father Joseph je sin Mr. in Mrs. Anthony Yelenc, 1244 Meister Road, Lorain, Ohio. Sestra Mrs. Paul (Francine) Vakerics živi v Columbusu, O.
Father Joseph Yelenc je od rojstva član društva sv. Cirila in Metoda št. 101 — Ameriške Slovenske Katoliške Jednote. K.S.K.J. nagrade za šolanje so mu pomagale, da je končal kolegij, za kar je K.S.K.J. resnično hvaležen. Družina in tako rekoč vsi sorodniki so zanesljivi in delavni farani ter K.S.K.J. člani. To je res velik in slavnosten dogodek za Mr. Frank Sokliča, ki je dočakal 82 let. Njegov sin je bil posvečen v duhovnika
Slovenski spominski dan
CLEVELAND, O. — Naš Slovenski spominski dan je spet tu. Letos sovpada z velikim praznikom naše Cerkve s praznikom Svetega Duha, iz binkoštmi. Ro-rakinje in rojaki iz Clevelanda in okolice se bodo ta dan, v nedeljo, 30. t.m., dopoldne spet zbrali pri Lurški Mariji na Chardonski cesti ob 10.45 dopoldne k spomiski sveti maši, popoldne ob dveh pa k petim litanijam, popoldne okrog 4. ure pa na pokopališču Vernih duš, kjer počivajo trupla že toliko slovenskih ljudi.
Narod, ki je res narod, spoštuje svojo zgodovino. Iz nje se najprej uči. Je ne pozablja, živi iz nje.
Narod, če je res narod, ne bo nikoli pozabil zlasti tistih svojih čnož in žena, ki so dali zanj svoja življenja. S to žrtvijo so ti za večno vzidali svoja imena v njegovo zgodovino v svetal zgled naslednikom. In teh junakov je v našem narodu več kot dovolj. Pred očmi imamo zlasti tiste, ki so samo v zadnji revoluciji dali svoja življenja za Boga in narod. Mi, živi udje narodovega telesa, jih ne smemo nikoli pozabiti. Za večno smo jim dolžni svojo zahvalo, svoje spoštovanje in priznanje.
Kdor le more, naj se udeleži v nedeljo spominske sv. maše in litanij na Chardonu in popoldanskih molitev na pokopališču Vernih duš. Dekleta in žene, fantje in možje, posebno pa naša mladina, naj se zbero tam v narodnih nošah! Sveto mašo in molitve bo opravil Father dr. Pavel Krajnik.
Janez Sever
Slovenske tekme v odkojkš 38. maja
NEW YORK, N.Y. — Objavljamo, da na dan slovenskih tekem, 30. maja, na Slovenski pristavi pri Genevi, Ohio, sv. maše ne bo, kot je bilo objavljeno zadnjič.
Začetek tekem bo točno ob 1. popoldan namesto ob 2.30, ker tekmuje več ekip, kot jih je bilo objavljenih. Tekmujejo sedaj sledeči:
Slovenski športni klub Toronto; maja 1943 in sedaj, maja 1971, !pianica> odbojkaško društvo Ha-je njegov vnuk postal duhovnik. I rnilton, Ontario;
Slovenski športni klub Hamilton;
Slovenski športni klub Cleveland (moštvo A in moštvo B); SAVA, športni odseki iz Minne-, i ,	.	•	i apolisa in New Yorka;
0J‘S!Ž “T Slovenski odbojkaški klub CM-cago.
Father Joseph je graduiral na osnovni šoli sv. Cirila in Metoda in je leta 1962 graduiral na St. Mary’s High School v Lorainu, O.
nosti (Bachelor of - Science Degree) je prejel na St. Francis College-u v Loretto, Pa., kjer je tudi dosegel stopnjo magistra teologije (Master of Divinity Degree) in je tam tudi 3 leta poučeval biologijo.
To poletje bo dosegel drugo akademsko stopnjo iz biologije (Master of Science Degree) na Notre Dame univerzi. Potem bo nastavljen na St. Francis Preparatory School v Spring Grove, Pa., kjer bo poučeval.
Prisrčno čestitarpo Rev. Father Joseph Yelenc-u in njegovim staršem.
A. S.
Vsem veliko uspeha v prvih slovenskih tekmah!
Ivan Kamin
Kar je res, je res
časih z žulji na rokah postavili, da skupno prisostvujejo službi božji, opravijo svoje poroke, krste ter vesele zabave s plesi, ki privabijo skupaj sorodnike in znance, včasih celo od daleč, ki veselo vzklikajo drug drugemu “Na zdravje”.
Tako je eden izmed takšnih domov bil postavljen v državi Connecticut, v mestu Bridge-portu, ker so ga Slovenci postavili v najtežjih časih, ki naj bi jim služil za versko in kulturno vzgojo njihove mladine.
V krajih, ki so imeli sposobne slovenske voditelje na vodilnih mestih, dobro napredujejo še danes, ponekod pa peša, z. kaj? Zato, ker se njihovi voditelji obračajo v nasprotno smer ter se ne brigajo za mladino.
Vse se spreminja na tem božjem svetu. Tako se je tudi tukaj pri nas dosti spremenilo. Po dolgem času se je svetokriški župnik zopet spomnil Slovencev v svoji fari. Preskrbel je za velikonočne praznike i z r e d nega spovednika, zavednega Slovenca rev. Wolbanga, C.M., iz New Jerseyja. Na velikonočno soboto vstajenje kakor tudi mašo v slovenskem jeziku. In glej, na Velikončno nedeljo smo imeli pa kar dve sveti maši v slovenščini, eno ob pol osmih zjutraj, drugo, peto sv. mašo, ob desetih, katero je svetokriški župnik sam opravil.
Ce po pravici presodim, je bila na Velikonočno soboto udeležba zelo lepa, kar tri četrtine ljudi, Slovencev in Hrvatov. Tudi na Velikonočno nedeljo sta bili obe slovenski sv. maši precej dobro obiskani, ko so po o-pravljenih službah božjih pred cerkvijo si veselo segali v roke ter drug drugemu voščili “Vesele velikonočne praznike” v slovenskem jeziku. Po takem je bilo razvidno, da Slovenci v Bridgeportu in okolici še nismo v manjšini, kakor nekateri ljudje zatrjujejo in strašijo, da fara izumira. Saj ja ni mogoče, da bi čez noč vsi Slovenci pomrli ali pa zmrznili, ker zime še nismo imeli tako hude, da bi je ne mogli prestati.
Zato prosimo Boga in Mater božjo, da bi v slovenski fari Sv. Križa v Bridgeportu s krvavimi žulji postavi j eh slovenski domek božji res ostal slovenski, ne samo na papirju, temveč v dejanju. Zato bodimo ponosni, da smo Slovenci, saj še nismo v manjšini.
Bog živi vse naše ljudi po celem svetu!
Stanislav Mally
SmrS zgledsie slovenske krščanske matere v Gorici
GORICA, It. — V sredo, 31. marca 1971, je umrla v Šempetru pri Gorici, v starosti 89 let, mati tamkajšnjega župnika, Ana Bratina. Pogrebne svečanosti so se naslednjega dne izvršile v šempeterski cerkvi ob prisotnosti številnih duhovnikov in lepega števila vernikov, nakar so zemeljske ostanke blage pokojnice prenesli v Velike Zabije in jih pokopali ob strani soproga, nadučitelja Karla Bratine.
Pokojnica se je rodila v Dobravljah na Vipavskem v znani Črnigoj e vi družini. Dva njena brata, Henrik in Franton, sta bila ugledna duhovnika. Prvi je umrl kot župnik v Lokavcu, drugi pa kot župnik v Kozani, starejša sestra Marija, poročena s Francetom Vrtovcem v Velikih Žabljah, je darovala Bogu kar štiri otroke: dva sina sta jezuita, tretji, Stanko je župnik in dekanov Dornberku, ena hčer-r AIRFIELD, Conn. — Vsak|ka pa je ursulinka. Pokojnica, človek ljubi svoj dom. Če ga ni-,tudi sama mati duhovnika, je
ma, si ga skuša ustvariti. Prvi tak dom je v tujini narodna družinska skupnost. Zato se ne boste čudili, če povem, da je med Slovenci v tujini, bodisi v Evropi ali tukaj v Združenih drža-
preživela svojo'zorno mladost in častitljivo starost v bližini duhovnikov, ob bratu in sinu, katerima se je z delom in ljubeznijo darovala.
Kot mlado dekle je sledila
vah Amerike mnogo takšnih do- bratu novomašniku v Devin, ka-mov, ki so jih Slovenci v težkih mor ga je nadškof poslal za ka-
plana. Po treh letih, septembra 1901, je bil kaplan Henrik Črnigoj premeščen za vikarja v Velike Zabije in sestra Ana mu je tudi tjakaj sledila kot zvesta gospodinja, Tu je spoznala učitelja Karla Bratino in se z njim poročila. Vzornima zakoncema se je rodilo sedem otrok, a trije so kmalu umrli. Ostali štirje se danes častno udejstvujejo:	dr.
Radovan Bratina je profesor v Postojni; hčerka Vera, poročena z Romanom Vrtovcem, je ugledna učiteljica, sin Dušan je župnik v Šempetru. Z njim živi najmlajša hčerka Vida in mu skrbno gospodinji.
V pogrebnem nagovoru je msgr. Andrej Simčič imenoval pokojnico “zlato mamo”. In u-pravičeno! Pokojna Ana Brati-nova je bila ena tistih blagih, globoko vernih in zlasti modrih družinskih žena in mater, ki so čast in steber naših družin. Kot krepostna žena in blaga mati je z možem, ki je na Vipavskem užival širok ugled kot učitelj in pevovodja ter organist, ustvarila v Velikih Zabijali prijeten dom ter vzorno vzgojila svoje otroke. S svojo ljubeznivostjo in blagosrčnostjo pa sta oba veliko pomagala potrebnim, podpirala domačo cerkev, vsem bila v zgled. Po moževi smrti se je pokojnica umaknila k sinu Dušanu, župniku sprva v Ajdovščini in nato v Šempetru, kjer je pomagala po svojih močeh in zlasti veliko molila. O njej lahko rečemo: živela je za Boga in lastno družino!
Pokojnica je zapustila v Clevelandu svakinjo Mihaelo Bratina, 16207 Huntmere Avenue, in nečaka Rudolfa Bratina.
K. G.
------o------
Spmniiiskg presiha padlih In zverinsko pomorjenih
CLEVELAND, O. -— V nedeljo, 3,0. maja t,L, praznujemo zopet strašno obletnico množičnega pobijanja slovenske mladine (narodne vojske), domobrancev in drugih protikomunističnih borcev v letu 1945. Ta žalni dan smo začeli obhajati na Chardon Road še s pokojnim škofom dr. G. Rožmanom. Premnoga naša dfužina med povojnimi izseljenci žaluje za očetom, materjo, sinom, bratom, sestro, za možmi in ženami, sorodniki in prijatelji, ki so nasilno izgubili življenje tiste dni.
Na ta narodni dan žalovanja se v hvaležnosti spominjamo vseh, ki so padli med drugo svetovno vojno in dali svoja življenja na oltar slovenske domovine. Vojne in revolucija so vedno prinašale mnogo brezmejne-ga gorja ravno našemu narodu, kot najmlajšemu na križišču med večjimi.
Ko so končno strnjeno stopili na branik slovenske domovine, čeravno je bila okupirana od sovražnika, so v svoji dani prisegi izjavili, da se bodo borili za slovensko domovino. S to idejo so sli v boj, kar seveda ni bilo nič kaj po volji okupatorju, toda kot že izčrpan preko tega ni mogel. Njih načelna plemenita dejanja so ovekovečena tudi v samih domobranskih pesmih.
Prišlo je do nesrečnih konferenc v Jalti, Teheranu in Potsdamu, kjer so svet delili trije možje, neoziraje se na slovesno proglašeno Atlantsko listino z vzvišenimi načeli o samoodločbi narodov. Po vseh podatkih lahke sodimo, da je na jaltski konferenci bilo podpisano več tajnih dogovorov, ki pa še do danes niso bili objavljeni. Eden od mnogih je bil tudi na zahtevo Sovjetov podpisani dogovor o vračanju vseh vojaških organizacij, ki so se borile proti komunizmu.
Vsi vrnjeni protikomunistični borci so bili žrtve velikih sil zaradi njihove zgrešene politike, ki škoduje še danes in bo škodovala tudi v bodoče — njim samim.
V Londonu in istočasno v Wa-
shingtonu so bili objavljeni zapisniki seje skupnega ameriško-angleškega generalštaba v drugi svetovni vojni in ti zapisniki razkrivajo, da so zahodni zavezniki že leta 1943 kovali načrte proti svoji vzhodni zaveznici Sovjetski zvezi. Načelnika ameriškega generalnega štaba gen. Marshalla je zanimalo, kako bi ustavili napredovanje Sovjetov. George Marshall je tudi pozve-doval pri svojih angleških kolegih, kako bi Nemci pomagali a-meriškim, angleškim in drugini zahodnim vojaškim silam, da bi prišle v Evropo in ‘odbile Ruse’. Zahodni vojaški poveljniki so 10 mesecev pred izkrcavanjem v Evropi govorili o tem, kako bi ustavili n a p r e dovanje sovjetskih oboroženih sil.
Angleški šef generalštaba lord Alanbrooke je povedal gen. Marshallu, da je tudi on mislil na to možnost, toda je omenil mnenje bivšega češkoslovaškega predsednika Edvarda B e n e š a. Benešovo mnenje je bilo, da bo Sovjetska žVeza tako močno izkrvavela v vojni, da bo potrebovala desetletja, predno bo okrevala.
Zahodni zavezniki so delali proti Sovjetski zvezi tudi na druge načine. Tako so vojaški tehniki proučevali, kakšno orožje lahko pošljejo Sovjetski zve-d, kakšno pa ne. Tudi gen. Eisenhower je prišel glede tega na razgovore s predsednikom Rooseveltom, ki pa ni mogel storiti nič, ker je tozadevni sporazum že podpisal.
Sovjetom je verjetno precej pomagalo, ker zahodni vojaški voditelji niso bili enotnega mnenja o vojaških načrtih. Zapisnik ;eje 29. junija 1944 na primer pove, da so bili angleški vojaški predstavniki proti izkrcavanju / južni Franciji z namenom, da :e zmanjša pritisk na oborožene sile, katerim je poveljeval gen. Hsenhower.
Admiral Perey Noble se je savzemal- za invazijo Balkana ako, da :bi zapadne vojaške sil® orišle v Grčijo, Albanijo in Jugoslavijo, predno bi tja dospele sovjetske vojaške sile. To je bil Churchillov načrt o napadu na mehko spodnjo stran”. Nekateri angleški, pa tudi ameriški vojaški strokovnjaki zdaj trdijo, da komunisti ne bi zavzeli večine balkanskih držav, ako bi zahodni zavezniki sprejeli Churchillov nasvet. Iz tega sledi, da komunizem nikakor ne bi mogel zavladati v omenjenih državah.
Res je tako, da se namreč p° vsaki vojni premagancu naprtijo vsa sramotna dejanja, dočim ima zmagovalec vse prav.
To so bila dejanja strašne ža-loigre, ki ji pravimo druga svetovna vojna in komunistična revolucija. Nepregledne množice brezdomcev, sirot in pohabljencev so obtoževali in še obtožujejo tiste, ki so začeli to strašno klanje.
Borili so se in umrli za slovenski narod!
Večna slava in čast našim padlim borcem, naj večno živijo v našem spominu!
Valentin Potočnik
IN DOBRO VOLJO
“Fant neumen si, če se ne oženiš. Ali si l^hko misliš, da ml moja žena celo toplo vodo p^' pravi, da pomijem posodo!”
“Ančka, zakaj si vzela Janeza?”
“Prej se ga nisem nikdar mogla odkrižati, sedaj sem pa vSe dni sama.”
•
“Kakšno posebnost je imeia vaša tašča, po kateri bi bilo mogoče ugotoviti, ali je to trupi0 njeno.”
“Jecljala je.”
m
Gospa: “Mirko, tvojega očeta je pa lahko sram, trgovino ? čevlji ima, pa nosiš strgan6 čevlje.
Mirko: “Saj je tudi vaš mož zobozdravnik, pa ima vaš mah Mihec samo dva zoba.”
PRANCE BEVK:
V mestu gorijo luči
Rev. Leon Kristanc:
Skromni - žalostni pirhi pred 25 leti
Nekaj dni pozneje je Kristina P° vsem mestu iskala Rozalko, ki se je bila medtem preselila v drugo stanovanje. S kovče-8°m in veliko škatlo v rokah je bodila križem po ulicah, kakor listi prvi večer, ko je bila prišla iz vasi.	i
Rozalka je ni prijazno spredla, manj prijazno kakor takrat, ko je prvič pozvonila pri nji. Dekle zaradi tega ni bilo razočarano, pričakovalo je tak sPrejem. Ce bi je ne bila prignala sila, bi ne bila potrkala na njena vrata. Rozalka, ki ji je nekdaj tako ošabno razkazovala stanovanje, se je zdaj sramovala Pred njo, da živi v tisti ozki nlici, temni hiši, v okolici naju-k°žnejših ljudi. Le zaradi za-^ndenja, da vidi Kristino s kov-^egom pred seboj, je lahko zakrila svojo nejevoljo.
“Kaj pa to pomeni?”
“Domov pojdem. To šaro bi rada shranila pri tebi, ako ti ne k° v napotje. Ne poznam nikogar drugega, ki bi mu lahko hupala.”
Nozalka jo je merila globoko v oči.
“Le pusti pri meni,” je zategnila. “Da si zapustila tako do-^r° službo? Ali so te mar zapodili?”
Kristina je bila rahlo užalje-
na.
“Ne. Sama sem jim odpoveva. Zdaj grem domov; saj se kftialu vrnem. Če se pa ne vr-bom že koga poslala po te reči.”
Govorila je naglo, bila je ka-W vročična. Vendar si je na Vso moč prizadevala, da bi bila 'nirna, kar se da mirna. Saj je ^ zunaj tudi bila. Pogumno je Prenesla Rozalkin pogled, ki ji !e objemal telo. Bila je odloga, da ji niti za špranjo ne °dpre svoje notranjosti. Menda ie Rozalka to čutila in je ni vPraševala. Kristina je bila s tern zadovoljna. Naj si ona le ^Lli, kar sj hoče.
'Ali naj pozdravim doma?’” Se je poizkusila nasmehniti:
Posrečilo se ji je.
‘Pozdravi!’”
. Nato sta govorili vsakdanjosti
sta se smejali.
Kristina je bila sicer nagnjena otožnosti, toda zelo težki j^arci je niso do konca potrli. ^Pognila se je pod njimi, a se K zaradi svoje trde kmečke ^avi zopet vzravnala. Na Pri-^°ža ni več računala, varal jo K> s tem je bilo zanjo opravlje-V Takrat si je vsaj prizade-^a, da bi tako mislila. Srca ni V^oila vpraševati. Življenje, ^ §a je nosila pod srcem, jo je avdajalo s skrbjo. Oklenila se ^ Oekih jalovih upov in načr-°v> v katere niti sama ni prav
Veriela.
odzvonilo je odhajala iz me-
davnaj je bilo
So
2e
>e’ ko
Nekaj ji je pravilo, da se vrnila, zaradi tega ji je 1 ° tako čudno težko pri srcu. ^So pot se je ozirala — hiše j Se ji oddaljevale za hrbtom ^ bi]e vedno manjše. Kakor je j,ekdaj hrepenela po tisti oko-si je zc[aj želela, da bi bilo ^ vvedno izbrisano vse, kar je
t‘huVe*a' Pre^azu se je j. krat ozrla. Nikjer luči, nič
,stega £ara) potopljenega v s..n° brezdno. Nad ravnino je solnce, nad cestami so se| ^gali oblaki prahu, p °zki dolinici, ki je ležala v k PriPeki, je srečala Tine-„ ' KR je praznično oblečen, v je ^bnici je nosil cvetico, veselo 2vižgal predse, ozdravite sta se.
Kam?” ga je vprašala.
sre-.0bro se. P zdelo, da je p eata človeka iz domače vasi. omislila je na Cirila.
V mesto.”
“Danes? Ali je sejem?”
“Ne. Za balo bomo kupovali.” “Ženil se boš?” je pomislila na Anko.
Fant se je režal. Molčala sta, škržati so peli. Kristino je ob neki misli, ki jo je nenadoma obšla, čudno stisnilo za srce. ‘Morda se norčuje’, je pomislila in ni več silila vanj. Bite ji je skoraj ljubša negotovost ko resnica.
“In Ciril?” je izbleknila, kar se ji je najvsiljiveje ponujalo na jezik.
“Doma je. In ti?”
“Domov. Na obisk.”
Poslovite sta se. Kristini se je mudilo; bala se je, da ji fant v očeh bere tež.
Mati je bite pravkar stopila na prag, ko je zagledala hčer na klancu. Kristina ji je s prisiljenim nasmehom na ustnicah, z zibajočo se hojo, ki je kazala zadrego, prihajate nasproti.
“Jezus, Marija!” je vzkliknite mati, polna zlih slutenj. “Kaj se je zgodilo?”
“Ali ne smem priti domov?’’ je dekleta zbodlo materino preveliko začudenje.
“Že, že. Le pričakovala te nisem. Tako nenadoma. Ali imaš počitnice?”
Hči si je brisala potno čelo in težko sopla, kakor da je upehana. Materi si ni upate jasno pogledati v oči. Žena jo je molče opazovala. Ni ji mogla prikriti, da ima nekaj težkega na duši. Nič več se ji ni zdela taka kakor nekdaj. Stiskala je ustnice in molčala.
“Na počitnice?” se je nejevoljno namrdnila hči. “Ali so samo počitnice?”
“Torej se boš res omožite?”
“Vi mislite samo na možitev”, se je Kristina otresla, bilo ji je skoraj na jok..
“Jaz nič ne mislim”, je rekla mati počasi. “Ti si mi zadnjič rekla.”
“Ste pa že raznesli po vsej vasi?”
“Moj Bog, še očetu nisem povedala.”
Molčali sta. Čutili sta, da je nekaj nepremostljivega leglo med njiju. Nekaj, kar, se je zdelo, nikoli ne bo moglo v besede.
Kristino je čudno zgrabilo za srce. Kakor da ji je razočaranje nad življenjem, ki ga je bite doživete, šele tedaj, ko je prišla domov, posebno živo stopilo pred oči. Za trenutek je sedla na klop pred hišo, nato se je naglo dvignila in odšla v izbo.
Mati je tiha, nekam poparjena odšla za njo.
Ko se je oče zvečer vrnil s polja in zagledal hčer, mu je pomenljiv nasmeh zaigral med brki.
“Ali si že sita mesta, gospo-dičnica?”
“Kaj bi ga bila sita”, se je zanjo potegnite mati. “Domov pač sme priti pogledat.”
“Že. Ali si zaslužila za svoje cape?”
S temi besedami je cikal na njeno obleko. Mrzil je vse, kar je gosposkega zašlo v hišo. Kristina je segla v torbico, izmotala stotak in ga z ošabno kretnjo vrgla pred očeta.
“To je e za vas ostalo.”
Bil je njen zadnji denar. Mož se je začudil. Vzel je bankovec in ga nekaj trenutkov ogledoval in ga mečkal med prsti. Nato ga je shranil. Rekel pa ni nobene več.
Kristina se dva dni ni prikazala na vas. Izgovarjala se je, da je trudna. Ležala je z rokama pod glavo in mislila.-Vrnitev si je bite zamislila nekoliko drugačno. Cirila ni bjlo blizu. Saj je moral zvedeti, da se je vrnite. Pred očmi ji je zaplesal prizor njunega srečanja v mestu. Spomin na to ji je bil zdaj tako grenek, da je zamežala od
(Nadaljevanje)
V večjem podeželskem okolju je bil za župana premožen, samozavesten poštenjak stare korenine, vdovec, oče Hrastar. Ima le dve hčeri in misli že na naslednika, kateri pa mora biti petičen, “le hlapca ne za zeta,” to je njegova prva in zadnja zahteva. Na velikem posestvu ima 3 hlapce in 2 dekli. Starejša hči Ana, kateri ni za kmetijo in si želi spremembe v življenju, se poroči v sosedno faro na gostilno h “Korbarju”, kjer pa se ob zelo mirnem in dobrem možu kmalu zaplete z mestnim “škri-cem” Dornikom. Kot lovec je tam pogosten gost, pa lovi bolj gostilničarko kot pa divjad. Mlajša Marička je očetova ljubljenka in kot še mlada že nado-mestuje gospodinjo, pokojno mamo. Je prikupna, delavna, hitra in odločna; dobra do poslov, do Frapceta, prvega hlapca, pa vedno zelo iskrena ih — previdna. Ima tudi sočutno srce do revežev. Zlasti se ji smili “Andrej ček”, onemogli delavec, kateri hodi na hrano in prenočišče “po številkah” od hiše do hiše; povsod je doma in nikjer. Je dobričina in išče, kako bi vsakemu ustregel. Tako ve za vse novice daleč naokoli in jih previdno in skrbno prenaša. Ker mu Marička vedno obilno in sočutno pol streže, jo vzljubi in se za njeno čast povsod tudi požene in se niti očeta Hrastarja ne ustraši. Dokler je bil krepak, močan in zdrav, je bil prvi hlapec pri Hrastarju, kjer mu je tako vse poznano. Nasledil ga je France, postaven fant, vedno s krivcem za klobukom, vesten pri delu, z mlado gospodinjo zelo zaupen, pa ne vsiljiv. Kot mali hlapec je pri Hrastarju Anže; bolj slabotne postave. Neprestano govori in močno jeclja, zlasti, kadar se ujezi. Je jeznorit in si vedno daje poguma, katerega pa nima in se zato njegovemu obnašanju vse smeje; splošno ga imajo za tepčka.
Daljni sosed Hrastarjev je Ja-nezon, tudi vdovec, kmet v dolgovih in pravi intrigant. Išče drugo ženo, katera pa mora biti bogata, vseeno kdo in kaj je. Oči mu padejo na postavno ter prikupno Maričko, katera pa z njim na kratko opravi. Ker se
neprijetnega občutka. Čutila je telesno bolečino. Rahla iskra nekega drznega upanja ji je ugašate in se ji vedno iznova vžigate...
“Ah!” je zganite z rameni. Pride, kakor pride.
Prebolela je prve porazne vtise, poizkusila je zapeti. Pogledate se je v zrcalu, bite je zelo bleda.
(Dalje prihodnjič)
slini tudi okrog vedno nasmejane dekle Špelce, mu Anže po naročilu obeh deklet zapelje samokolnico med kolena in vznak padlega zapelje na bližnje gnojišče. Osramočeni Janezon sklene, da se grozno maščuje nad Maričko. V viharni noči med strašnim bliskanjem, grmenjem in strelo prisloni lestvo pod njeno okno, vrže klobuk s krivci v njeno sobo, pokliče Hrastarja in izgine. Oče prihiti na dvorišče in ko se zadene ob lestvo in v svetlobi bliska vidi odprto o-kno, pokliče Maričko in brez nadaljnega ji ukaže, naj se takoj obleče in že mora od hiše in naj se nikdar več ne prikaže pred njegove oči”. Zaman uboga reva izjavlja in dokazuje svojo nedolžnost, in komaj napol oblečena mora že v temno noč. Andrej ček, ki se je pred nevihto zatekel v steljnik in je vse to početje videl, ustavlja ubogo reve in razjarjenemu očetu zatrjuje njeno nedolžnost, da je vse tb le Janezonova lumparija, da ga je sam videl laziti tam naokoli. Pa užaljeni oče, da reši čast hiše, je nedostopen. Andrej čku za vedno prepove vstop k hiši. Franceta pa tudi nemudoma v .hlevu spravi iz postelje in ga zapodi iz službe. Marička v skrajni stiski, ko ji je v zlobnem maščevanju na tako podel način čast ukradena in od testnega očeta pognana od hiše, sklene samomor, da se v gori vrže v prepad. Andrej ček v skrbeh, da se ubogo dekle ne prenagli, hiti za njo, pa jo v temi zgreši. Ob zori jo najde pri Križu nad prepadom, ko v molitvi Križanega prosi usmiljenja in odpuščanja, predno stori samomorilni korak. Andrej ček se ji previdno približa in s hrbtom obrnjen proti prepadu jo objame ter je ne izpusti in jo roti, naj “vsaj iz ljubezni do pokojne mame opusti samomorilne misli; naj zaupa v življenje, ki je božji dar in ga človek ne sme sam končati”. Marička se ga o-klene okrog vratu: “Andrejček, kako si dober.” Svest si rešitve jo dobri starček ljubeznivo popelje v bližnjo orglarsko kočo. “Naj se izjoka, pa ji bo odleglo; tudi Hrastar se bo unesel in premislil, ko je v smrt pognal testnega otroka.”
Ko je dobri zet Korbar po Francetu zvedel, kaj se je zgodilo, hiti z Ano na pomoč. S pričami sosedov dokaže Maričkino in Francetovo nedolžnost, da je vse le zlobno mašševanje Jane-zonovo — in oče se omeči, in že razpošlje posle iskat ubogo hčer. Sam v hudi slutnji hiti v goro proti Križu ob prepadu. Tam dobi Andrej čka, ko počiva na skali in zamišljen gleda v prepad, v roki pa drži Maričkino ruto. “Andrejček, si videl našo Maričko?” Ta ne reče besede, le s prstom kaže v prepad. Oče pade pod križ: “Križani Bog; odpusti mi, kaj sem storil!” Od nasprot-
ne strani v težki slutnji prihiti tudi France; in ko zagleda žalostnega Andrej čka in Hrastarja pod križem, se tudi sam zgrudi na kolena v molitvi za nesrečno, drago mu Maričko. Andrejček jo pa ves srečen že pripelje iz koče. Marička še objokana, pa sedaj že s solzami veselja hiti k očetu in Francetu v objem.
Hrastar v solzah objame hčer in lovi Francetovo desnico: “Zahvaljen Bog, naj se zgodi Tvoja volja. Otroka, odpusita mi in oba bodita moja; in Ti, Andrejček, ostani za vedno pri nas.”
“Prav rad, Hrastar!”
Ta nadaljuje: “Vidim, da naš rod potrebuje sveže krvi in nove moči. Vzemita se in rastita, hiša je dovolj velika in grunt je močan. Bog Vam daj najmanj deset otrok, da nam ne bo dolgčas.” — “Ti, Hrastar, jih boš varoval, jaz Revček Andrejček jih bom pa zibal, kajne Marička, pa prav zares.” Vso igro prepletajo tudi veseli prizori fantov na vasi in zopet fantje v gostilni ter vesele planšarice na planini. Vse petje je oskrbel “Dornik”, katerega je lepo podal Janko Zakrajšek, bivši organist v Vavti vaisi pri Straži na Dolenjskem, ki se je kasneje izselil v Argentino.
Igra je bite postavljena na o-der v nedeljo, 24. januarja 1946, in so se vsi igralci potrudili vsak zase in v celoti, da je dosegla

PROLETARSKI SIJAJ — Sijaj ljubijo tudi v proletarskih deželah, zgled za to je jugoslovanski maršal Tito. Ne zaostaja tudi Bolgarija. Zgornja slika kaže vežo Narodne opere v Stari Zagori z obilico lestencev, ki napolnjujejo prostor z oslepujočo svetlobo.
mHii
šmm
ZA OLIMPIADO V MUENCHENU — Gradnja naprav za olimpiado v Muenchenu na Bavarskem prihodnje leto uspešno napreduje. Na sliki je videti v sredi “olimpijsko vas”, v ozadju visokih stavb pa se dviga “Olimpijska igla”, znamenje olimpiade.' Spredaj preskuša 17 let stara telovadkinja Margareta Prohst svoje sposobnosti.
odličen uspeh tudi po udeležbi, čeprav je trajate nad 3 ure. Isto je bilo pri ponovitvi na “debeli četrtek” zvečer in na pustno nedeljo popoldne. Ko sva se naslednje jutro srečate z gimnazij-kim ravnateljem M. Bajukom, mi veselo reče:	“Prijatelj, za
prelepi užitek, katerega ste nam oskrbeli v teh pustnih dneh, prisrčna hvala in — samo čestitke! Dobro poznam ljubljansko dramsko gledališče in se nam je zdelo, da sedimo pred tamkajšnjim odrom. Večini igralcev se je poznalo, da so jim odrske deske že dobro poznane; in pri razdelitvi vlog ste imeli dobre oči in srečo, da ste najtežje vloge posrečeno zaupali Janezonu, Hrastarju, Anžetu, Andrejčku in Marički, katera je pa zaslužite nageljne, in le škoda, da jih begunci v tej zimi nimamo.”
(Sledi)
Vesti ii Slovenije
Nov oddajnik za Radlje ob Dravi
Za 16-letnico lokalne radijske postaje Radlje bo le-ta dobite nov oddajnik, ki bo močno povečal območje postaje. Poslušati bo mogoče postajo tudi na delu avstrijske Štajerske in na delu Koroške. Oddajnik bo nared oktobra letos.
Kmetske preživnine
V mariborski občini so ob popisovanju ostarelih in onemoglih kmetov slehernega vprašali, ali bi se s svojim posestvom vključil v preživninsko varstvo kmetov. Nekateri so naravnost odklonili, nekateri so se pomišljali, odločil pa se ni nihče. Pred popisom se je odločilo sedem kmetov v tej občini za tako varstvo.
Pogoji so, da moški dopolni 65 let, žena pa 60. Preživnine dobi mož 275, žena pa še 110 dinarjev. Seveda mora kmet prodati posestvo, izkupiček pa vložiti v sklad za preživninsko varstvo; ima pa pravico do uporabe hiše, gospodarskih poslopij in en hektar ohišnice.
Kmete najbolj odvračajo od vključitve v preživninsko varstvo njihovi potomci, čeprav jim nič ali skoro nič ne pomagajo, ker so zaposleni drugod. Prepričujejo jih, da bodo itak čez nekaj let dobili starostno pokojnino, ki se pripravlja, tez jim ne bo treba prodati posestva.
Za stanovanje malo
Slovenski strokovnjaki za stanovanjsko gospodarstvo so izračunali, da je leta 1968 “povprečna tričlanska delavska družina” plačala za stanarino le 3,2 odstotka družinskega dohodka ter da se ta odstotek tudi teni ni bistveno spremenil. Ce k stanarini prištejemo še izdatke za razsvetljavo, vodo, plin, kurjavo in ogrevanje, se ta odstotek v družinskem proračunu dvigne na 12.2'i. Niso pa povedali, če morata skrbeti za “družinski dohodek” mož in žena.
Po drugih podatkih' moramo razbrati, da povprečna družina porabi 42',; dohodka za hrano, na drugem mestu so izdatki za promet in poštne, telefonske in brzojavne storitve, šele nato pride stanarina, sledi izdatek za o-bleko in nato še za obutev.
Stavkali so
V tovarni mesnih izdelkov Košaki-Maribor so delavci v klavnici na Oreškem nabrežju stavkali konec marca radi prenizkih plač. Delavski svet tovarne se je nato sešel 17. aprila in ob navzočnosti številnih delavcev razpravljal o problematiki podjetja v zvezi s stavko.
Direktor podjetja Franc Slamič je na seji izjavil, da so delavci podjetju s stavko povzročili nepopravljivo škodo. Prav tako je menil zastopnik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, da delavci pred stavko niso rabili vseh samo-
upravnih možnosti. Povedali so delavcem, da bodo do konca a-prila uskladili višino plač z zakonskimi predpisi.
Ker je podjetje v težkem gospodarskem stanju, je upravni odbor prosil pri republiškem izvršnem svetu za omilitev predpisa okoli izplačila plač. Torej 1 je podjetje le začasno pristalo na ureditev vprašanja, ki najbolj žuli delavce.
------o-----
Nedobrodošel porast
NEW YORK, N.Y. — število slepih med odraslimi v ZDA je v desetletju 1940-1950 porastlo za 14 odstotkov.
Moški dobijo delo
ARMATURE WINDER
Delo dobi mlad moški, ki iskreno želi izučiti se dobro plačane obrti. Oglasite se osebno.
CLEVELAND ARMATURE Co.
1937 Prospect Ave.
(104)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
Dve hiši na enem lotu na 1200 in 1202 Norwood Road, v dobrem stanju, lepo zasajen vrt, ograjeno, stanovanja oddana, dohodki, ogled od 4. do 7. ure zvečer, dajte ponudbo.	—(105)
V najem
V najem se odda opremljena soba ženski ali zakonskem paru na 18812 Kildeer Ave.
Kličite 531-4301
(104)
ATTENTION INVESTORS
Brick building, 11 suites, 2 stores, located on Lake Shore blvd. near Nottingham Rd. Good rental area. Selling at less than 6 times income.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St.	481-1100
(26,28 maj)
Hiša naprodaj
Zidana hiša za dve družini z “beauty shop” spredaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete.
Kličite 541-8027
(105)
Pri E. 260 St.
Zelo krasna in velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, sprejemna soba z ognjiščem, zgotovlje-na razvedrilna soba, garaža za 2 kare; dobro zgrajena. Morate ogledati.
Sv. Roberta fara Pri E. 238 St., nova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet, $26,900. Richmond Heights Ranch hiša z dvojno priključeno garažo, zidano pročelje, družinska soba, IVz kopalnica, polna klet. Se lahko takoj vselite. $45,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	731-1070
(106)
Išče stanovanje
Slovenska upokojenka išče 2 do 3 sobe blizu E. 185 St., ali E. 222 ali po možnosti blizu cerkve sv. Vida. Kličite 692-1983
___________________(105)
Kupim
rabljeno zofo in tapeciran stol ter krajne koktajl mizice. Kličite do 3. popoldne: 391-0846, po 6. zvečer: 431-7141.
—(26,28 m.)
Čoln naprodaj
15 čevljev dolg, iz fiber glassa, motor IV2 KS, model 1968, s prikolico, je poceni naprodaj na 1405 E. 33 St. Tel. 771-2597.
—(21,24,26,28 maj)
V	najem
Pet opremljenih sob, zgoraj, se odda dobrim, zanesljivim stanovalcem, najraje Slovencem, na 1142 E. 76 St.
Tel. 881-3824
—(24,26,28 maj)
V	najem
5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda starejšim ljudem, najraje Slovencem. Nič živali! Oglasite se osebno na 1251 Addison Rd. ali kličite 431-6035.
&LEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“Pod velikim kostanjem,” odvrne nevljudni deček, ponujaje kljub materinemu kriku papigi, ki je bila videti zelo željna te živali, žive muhe.
Gospa Villefort iztegne roko, da bi pozvonila komornici ter ji povedala kraj, ki ga ji je imenoval Edvard, a ta hip že vstopi Valentina.
Res je bila videti žalostna, da, pri natančnejšem opazovanju je bilo mogoče opaziti v njenih očeh sledove solz.
Valentina, ki je dozdaj še nismo opisali svojim čitateljem, je bila velika, vitka deklica. Svitli kostanjevi lasje, temno modre oči in vsa njena mila prikazen, to je spominjalo vsakega, ki je poznal njeno mater, na njeno izborno osebnost; njene nežne, tenke, bele roke, njen kakor biserna matica svitel vrat in njena marmoru jednaka, pogosto barvo menjajoča lica, vse to jo je delalo na prvi pogled jed-nako onim lepim Angležinjam, ki so jih tako poetično primer-
“In gospod grof Monte Cristo kralj kitajski, cesar cochinchin-ski,” pravi mladi malopridnež in poredno pogleda svojo sestro.
To pot gospa Villefort prebledi in baš hoče mladega zarob-Ijenca, ki se je imenoval Edvard, pošteno ozmerjati, ko se grof v njeno začudenje nasmehne ter opazuje dečka navidezno z do-padajenjem, kar pritira materino navdušenje do vrhunca.
“Toda, milostiva,” pravi grof, nadaljuje pogovor, ter pogleda pri tem zdaj gospo Villefort, zdaj Valentino, “ali nisem imel vas in gospico že čast nekje videti? Razmišljal sem že o tem, a ko je vstopila gospica Villefort, je vrgel njen pogled v moj nedoločni spomin žarek več.” “Težko, da bi se bilo to zgodilo, gospod grof; gospod Villefort ne ljubi sveta posebno, in tako pridemo vanj le malo,’ odvrne mlada žena.
“Tudi ni bilo v družbi, kjer sem videl gospico in tudi vas, milostiva, pa tega krasnega mla-
“Bil je strašno vroč dan. Vi ste čakali na konje, ki jih zaradi-praznika dolgo ni bilo. Gospica se je izgubila globoko v vrtu, in vaš sin je izginil, ker je tekel za ptičem.”
“Vjel sem ga, mama; saj veš,” pravi Edvard; “izruval sem mu celo tri peresa iz repa.”
‘Vi ste ostali v uti, milostiva. Ali se ne spominjate, da ste se, ko ste sedeli sami na klopi in sta se kakor sem rekel pravkar, oddaljila gospica Villefort in vaš sinko, precej časa z nekom pomenkovali?”
‘Da, to je res,” pravi mlada gospa in zarudi; “spominjam se, da sem govorila z možem, ki je sil ves zavit v dolg plašč ... Mislila bi, da je bil zdravnik.” “Cisto prav, milostiva; ta mož sem bil jaz; v štirinajstih dnevih, katere sem pi'eživel v oni crčmi, sem ozdravil svojega slugo mrzlice in gospodarja ru-menice, tako, da so me smatrali
jali z labodi, kateri se zrcalijo | dega poredneža. Razun tega mi
r«i ob- o rlmvKo r*ictr> liiia
v vodi.
Prišla je torej in našla pri svoji materi tujca, o katerem je slišala govoriti tako mnogo. Pozdravi brez dekličje prisiljeno-sti, ne da bi v zadregi povesila oči, s prijetno preprostostjo, ki podvoji grofovo pozornost.
Grof vstane.
“Gospica Villefort, moja pastorka,” pravi gospa Villefort obrnjena h grofu in kažoč s prstom na Valentino, ter se nasloni., pa, svqjo zafo.,
*	1 KI -J 1. .a. lii r-i . i
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — GLEN ELLYN
Well establ. Centrally loc. Seats 70 $7,000. Prk. facilities. Ideal for couple. By Owner.
469-2175 or 469-2195
________(103)
CARWASH
Very good Southwest location. Established 2 years. Large potential.	508-8816
(103)
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE BY OWNER 6 room brick bungalow, 3 bdrms., ww crptg., full bsmt., & full attic, 2 car garage. Exc. cond. Vic. 64th & Whipple. Mid $20’s.	434-0304
(103)
OSWEGO — 3 bdrm. Fam. rm., liv. rm., din. rm. Kit. & dinette. 2tfe baths, laundry area, full 8 ft. bsmt. Cent, air, ranch style brk. Lge. wooded lot. Mid $60’s. Owner. By appt. Call 554-3115 aft. 5 P.M
(103)
VIC. SOUTHPORT & ADDISON — BY OWNER
2 flat brk. 2-6’s, 3 bdrm. ea. Enclosed pan. porches, fin. bsmt., mod. kitchen, bath, sep. gas ht., 2 car garage. Low $30’s.	4.72-1075
(103)
APPROX. 2 A. Heavily wooded, some fruit trees, big pines, creek through property on. quiet street in Warrenville.$14,000. Pvt. owner.
By appt.	393-9148
(103)
BY OWNER—VIC. 64th & AUSTIN Brick house. 3 bdrms., mod. kitchen & bath. Fully finished basement 2 car garage. Extras. Low $30’s.
je pariška družba čisto tuja, kajti kakor sem vam imel že čast povedati, sem v Parisu šele nekaj dnij in sicer to pot prvič. Ne, če dovolite, da se poskusim spomniti... čakajte ...” Grof položi roko na čelo, da bi zbral spomine.
“Ne, bilo je nekje daleč od
tod____ bilo je ... . ne vem kje...
a zdi se mi, da je ta spomin neločljiv od lepega, solnčnega dne in neke vrste cerkvenega praznika ... Gospica je imela cve: tlice v roki, deček je preganjal v nekem vrtu lepega pava, in vi, milostiva, ste sedeli v utici. Pomagajte mi vendar, milostiva; ali vas vse to, kar vam pravim, ne spominja na nič?”
‘Ne, resnično ne,” odvrne gospa Villefort; “mislim, gospod grof, če bi vas bila kje videla, da bi se tega pač spominjala.
Gospod grof nas je videl morda v Italiji,” pravi Valentina boječe.
“Res v Italiji.... to je mogoče,” pravi Monte Cristo. “Ali ste bili v Italiji, gospica?
“Gospa Villefort in jaz sva bili tam pred dvema letoma. 'Zdravniki so se bali za moje prsi in so mi priporočili neapeljski zrak. Potovali smo čez Bologno, Perugio in Rim.
‘Ah, to je res, gospica,” pravi Monte Cristo. “Kako se spominjam pri teh besedah že vse boljše! V Perugi nas je pripeljal na poštni postaji na dan svetega Rešnjega telesa skupaj slučaj, vas, milostiva gospa, gospico, vašega sina in mene, ki se spominjam, da sem vas imel tedaj čast videti.”
“Peruge se spominjam čisto dobro, gospod grof, tudi poštne postaje in praznika, katerega ste omenili,” pravi gospa Villefort; “toda kljub temu, da se silno sramujem svojega slabega spomina, se še vedno ne merem spomniti, da bi vas bila imela pri tej priliki čast videti.”
“To je čudno, z menoj je prav tako,” pravi Valentina, dvigne svoje lepe oči ter pogleda Monte Crista.
“O, jaz se pa spominjam,” pravi Edvard.
“Hočem vam pomagati, milostiva gospa,” nadaljuje grof.
586-8048
(103)
WOOD DALE — Colonial brk. ranch, 3 bdrms., mosaic tile bath, colonial style cab. kit., open beam ceil, thruout. Fruit & pine trees, lot 50x150’ blktop drive and patio, full bsmt., semi finished rec $30,000, $6,000 down. By owner for appt. ph. 766-5376	(103)
V BLAG SPOMIN
35. OBLETNICE SMRTI NASE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE ______ IN SESTRICE
Alice Pinculič
ki je za vedno zatisnila svoje mlade oči 26. maja 1936 v starosti 7 let.
Mirno spavaj pod gomilo, dobra naša hčerkica, naša srca krvavijo, ker Te krije zemljica.
Prosi za nas, da združili enkrat bomo $e prav vsi, • skupno bomo spet veseli, gori tam nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
ANA in MIKE, starši SESTRA in BRAT Cleveland, O., 26. maja 1971.
mSm 1
V BLAG SPOMIN
OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA HČERKA, SESTRA IN TETA
Alojzija Rus
ki je v cvetu mladosti izdihnila svojo plemenito dušo dne 26. maja 1965.
Ko je zapustila ta svet in odšla k Tebi, Gospod, naj bo to preselitev iz tega žalostnega v boljše, veselo življenje. Naj Te s Tvojimi svetimi časti na veke. Amen.
Žalujoči:
mati MARIJA, oče ALOJZIJ sestre FRANCKA, IVANKA in TONČKA; bratje IVAN, STANKO, JOŽE in TONE; v Sloveniji sestra MARIJA in brat FRANCE; svaki in svakinje, nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki. Cleveland, Ohio 26. maja 1971
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag« vseh vrst perutnina.	Se priporočam*,:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: ▼ trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
BREZLEDNI
HLADILNIK.
Tu je zelo enostaven način, kako obdržati Stroh’s lepo hladno celo popoldne. Naš aluminjasti-izolirani hladilni karton.
Bodite sigurni, da je preje cel karton primerno ohlajen. Potem bo pivo v njem ostalo hladno več ur.
Stroh’s.,. Od enega
Ne zamerite, nočemo trditi, da je ta hladilni karton Stroh’s piva bolj ljubek kot je prenosna ledenica, napolnjena s Stroh’s.
Toda prav gotovo se karton lažje prenaša.
ljubitelja piva do drugega.
■IM itmh wtmm «urw«, orton, michuan «
za znamenitega doktorja. Pogovarjala sva se dolgo, milostiva, o različnih stvareh, o Peruginu, o Raphaelu, o nošah, o onem
slaboglasnem sredstvu, i. ki se osebe v Perugi.” zove aqua tofana in katerega skrivnost poznajo, kakor ste mi rekli tedaj, baje tudi nekatere
, “Ah, to je res,”.odvrne gospa Villefort živahno in z nekakim nemirom, “zdaj se spominjam.”
(Dalje prihodnjič)
.. --o-------
— Paradižniki so eden od ha3 bogatejših virov vitamina C«
NEKJE V EGIPTU — E-gipt se pripravlja na vojno, če bo res treba skušati s silo osvoboditi v vojni leta
1 JŠti
*^■818 1967 izgubljeno ozemlje. Zgornja slika kaže posadko protiletalskega oporišča, ki
- H o:rafJC' *ni k,e