PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
i> T? O' r
o ►
rA
rO
3
7i
P
£
2
p
g
5
I
5—5
h:
Z
•—■J
5
559
ije)
'23
00
vi
Vi
2>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 155 (12.787)
Trst, četrtek, 2. julija 198
Danes formalna umestitev novoizvoljenega italijanskega parlamenta
Dosežen sporazum med strankami o predsednikih obeh zbornic
Zagotovljena izvolitev Spadolinija in Jottijeve - De Michelis novi načelnik skupine PSI v poslanski zbornici - V vrstah KD potrjen Martinazzoli
SANDOR TENCE
RIM S formalno umestitvijo novoizvoljenega parlamenta ter s proglasitvijo novih senatorjev in novih poslancev se bo danes popoldne uradno pričela deseta zakonodajna doba v zgodovini italijanske republike. Po tej formalni slovesnosti, ki bo kot običajno potekala istočasno v palači Madama in v Montecitoriu, imata obe veji parlamenta kot prvo točko na dnevnem redu izvolitev predsednikov ter ostalih vodilnih teles obeh skupščin, njuna normalna zakonodajalna dejavnost pa se bo pričela šele po sestavi nove vlade. Senat in poslanska zbornica sta doslej vedno izvolila predsednika v prvem glasovanju, kar se bo skoraj gotovo zgodilo tudi danes, na podlagi nenapisanega dogovora med strankami bivše večine in komunisti. Glavna in edina kandidata za predsednika sta vsekakor republikanski voditelj Spadolini za senat ter komunistka Jottijeva, ki predseduje zbornici že od leta 1979.
Če se bo ta stvarna hipoteza uresničila, se bo morala krščanska demokracija odpovedati predsedstvu senata, ki je (tega ne smemo pozabiti) po predsedniku republike druga najvišja državna funkcija, Spadolinijevo kandidaturo so prejšnji teden prvi predlagali socialisti, kar pomeni, da je vsaj v tem prvem povolilnem obdobju »politično igro« pričel voditi Craxi, ki je od vsega začetka predlagal, da je treba vprašanje vodilnih parlamentarnih organov ločiti od pogajanj za sestavo nove vlade. To pot so hoteli ubrati demokristjani, ki se bodo v primeru izvolitve Jottijeve in Spadolinija znašli ne samo brez
predsednika senata (ali poslanske zbornice), ampak tudi brez jasnih perspektiv in jamstev za bodoča politična in vladna ravnotežja. O teh problemih je vsekakor tekla beseda na sinočnji seji načelnikov skupin bivšega petstrankarskega zavezništva, ki so se načelno sporazumeli za izvolitev Spadolinija in Jottijeve.
Vprašanje nove vlade ostaja torej še povsem nerešeno. KD se je že večkrat izrekla za obnovitev prejšnje koalicije, socialisti pa se baje ogrevajo, da bi v vladno večino pristopili še zeleni in radikalci. Ne glede na to ali ono rešitev pa se vedno postavlja problem, kdo bo pravzaprav vodil novo vlado, ki je dejansko največji kamen spora med Craxijem in De Mito. Slednja sta na torkovem srečanju nekoliko »omehčala« odnose med strankama, ki pa kljub vsemu ostajajo še dalje zelo težki ter polni neznank, v vsakem primeru pa nedvomno odločilni za sestavo kakršne koli stabilne vlade. Polemike na srečo so do sedaj ostale ob strani, na obzorju pa se že pojavljajo stara in nova sporna vprašanja, med katera sodijo v prvi vrsti ljudski referendumi.
Nekatere stranke so medtem že včeraj izvolile načelnike svojih parlamentarnih skupin. Poslance in senatorje KD bosta tudi v novi zakonodaji vodila bivši pravosodni minister Martinazzoli in Mancino, ki sta oba zelo tesna sodelavca sekretarja De Mite. Do spremembe pa je prišlo v poslanski skupini Cra-xijeve stranke, ki ji bo odslej naprej predsedoval dolgoletni minister za delo De Michelis. Politik iz Benetk je prevzel mesto Lelia Lagoria, ki mu je strankino vodstvo baje obljubilo ministrsko mesto,
na to določitev pa je nedvomno vplivalo tudi dejstvo, da je Lagoria v rojstnih Firencah s preferenčnimi glasovi krepko prehitel mladi Valdo Spini. Za predsednika senatorjev PSI pa je bil izvoljen Fabio Fabbri. V komunističnih vrstah bosta danes ali jutri potrjena dosedanja načelnika parlamentarnih skupin Pecchioli in Zangheri.
Brazilci odgodili poravnavo dolgov
BRASILIA — Brazilska vlada je odgodila povračilo dolga 1,05 milijarde dolarjev tujim bankam. Kot je pojasnil finančni minister Bresser Pereira, pa velja ta odločitev le za posojila izpred 31. marca 1983, saj bodo Brazilci redno poravnali ustrezne obresti pa tudi dolgove iz poznejšega obdobja. Včerajšnji sklep pomeni raztegnitev moratorija, za katerega se je odločila vlada 20. februarja in ki zadeva povračilo obresti na srednje in dolgoročne kredite za kakšnih 68 milijard dolarjev. Celoviti dolg Brazilije nasproti inozemskim bankam znaša 111 milijard dolarjev in je največji v sklopu držav v razvoju. Finančni minister je dodal, da ni ta odločitev uperjena proti upnikom, ampak je njen namen zgolj zaščita brazilskih deviznih rezerv.
Lilija
Italijanov pri Kučanu
LJUBLJANA Predsednik predsedstva CK ZK Slovenije Milan Kučan je s sodelavci sprejel delegacijo Unije Italijanov za Istro in Reko, ki jo je vodil predsednik unije Silvano Sau.
V daljšem razgovoru so člani delegacije informirali o organiziranosti in dejavnostih unije ter spregovorili o položaju italijanske narodnosti v Sloveniji in Hrvatski.
Pri tem so opozorili na nekatera odprta vprašanja, kot so problem financiranja, kar je še posebej očitno v šolstvu in sredstvih javnega obveščanja italijanske narodnosti, siromašenje jezika ter na različen obseg dejanskega uresničevanja ustavno zagotovljenih narodnostnih pravic v okoljih, kjer italijanske skupnosti žive.
Milan Kučan je poudaril odgovornost Zveze komunistov pri uveljavljanju in uresničevanju narodnostne politike, ta je zgrajena na naprednih in demokratičnih načelih, posamezni konkretni problemi, do katerih prihaja v praksi, pa terjajo doslednejša prizadevanja komunistov za njihovo razreševanje, ki bo krepilo temeljno odgovornost večinskega naroda za enakopravnost in razvoj narodnosti.
To je na področjih, kjer živi italijanska narodnost, še posebej pomembno, saj gre za sožitje in odprtost ob meji in vsestransko obmejno sodelovanje.
Beseda je tekla tudi o pomenu krepitve materialne osnove italijanske narodnosti ter o vlogi njene kulture v okviru skupnega kulturnega življenja in tradicije v tem prostoru in širše.
Predsednik je tudi formalno pristal na zahteve opozicije
V J. Koreji sedaj ni več ovir za dosego narodne sprave
SEUL »Brezpogojno bom sprejel vse predloge, ki jih je pred dvema dnevoma dal Roh Tae Woo. Po 25. februarju 1988, ob koncu mojega mandata, bo moje mesto prevzel novi predsednik, ki ga bo volilo vse južnokorej-sko ljudstvo«. To je včeraj v posebnem televizijskem, prenosu dejal južnoko-rejski predsednik Chun Doo Hwan. S temi besedami se je v bistvu zaključila drama, ki je razdvajala domačo politično javnost že desetletja; na eni strani so bile vladne sile in vojska, nasprotujoče zahteve pa je imela združena južnokorejska opozicija.
Kot znano je bistvo spora, ki je privedlo do množičnih demonstracij in hudih pouličnih izgredov, prav v izbiri državnega predsednika. Vladni kropi so vedno zatrjevali, da ga mora imenovati svet 5 tisoč uglednih južno-korejskih mož, opozicija pa je zahtevala, da se predsednika demokratično voli. Vlada je bila tako prisiljena, da se odpove svojim dolgoletnim privilegijem in je v celoti sprejela tudi vse »obrobne« (večja svoboda tiska, amnestija za vse politične zapornike) zahteve opozicije.
Odločilni korak je pred tremi dnevi storil prav Roh Tae Woo, ki ga je predsednik imenoval za 'svojega naslednika in je tako sprožil zadnje, najbolj nasilne in množične, manifestacije. V enem samem mahu je kandidat vladne stranke odpravil vse prepreke in omogočil narodno spravo. Jasno pa mora vsekakor biti, da ni imel v bistvu nobene druge izbire, le tako je namreč domače politično vodstvo še rešilo olimpijske igre, v organizacijo katerih je vložilo težke milijarde dolarjev.
Po korejskem ekonomskem čudežu so mnogi pričeli verjeti tudi v »korejski politični čudež«, vojaki so se namreč vrnili v kasarne, proizvodnja je Ponovno stekla, študentje sedaj študirajo.
Tudi opozicija je pozitivno odgovo-na zadnje poteze domače vlade. Kim Yung Sam, predsednik Demokratične stranke za ponovno združitev, je včeraj dejal, da sklep odpira nove perspektive političnega razvoja Južne Koreje.
Na sliki (telefoto AP); Roh Tae Woo se je včeraj, prvič odkar je Predlagal »revolucionarne« ustavne reforme, sestal z prvaki svoje stranke
Težave z odplačilom jugoslovanskih dolgov
JAKA ŠTULAR
PARIZ Težave z odplačilom obroka jugoslovanskih dolgov, ki zapade 15. julija, so na prvi pogled kratkoročne, toda »problem je odraz dolgoročnih težav, ki utegnejo prisiliti Jugoslavijo v nova pogajanja za reprogramiranje«.
Tako komentira danes International Herald Tribune, ki izhaja v Parizu, sporočilo viceguvernerja Narodne banke Jugoslavije Borisa Konteja, ki je v torek povedal, da Jugoslavija ne more v določenem roku, 15. julija, odplačati 240 milijonov dolarjev dolga (v vsoto je vključenih 91,5 milijona dolarjev terjatev zasebnih bank).
BIS, Bank ot International Settlements, baselska »Banka centralnih bank« je sicer (kot poroča Associated Press) 14. maja ugodila jugoslovanski prošnji za 300 miijonov dolarjev premostitvenega kredita - torej tik pred rokom za izplačilo obroka - toda zakasnitev je »še eno znamenje kako hudo so se zaostrili gospodarski problemi države. Jugoslavija se prvič, odkar je začela leta 1983 reprogramirati svoje dolgove tujini, ne bo mogla držati novega rokovnika odplačil«.
Do konca julija zapade 600 milijonov dolarjev dolgov, kar utegne biti po mnenju neimenovanega jugoslovanskega funkcionarja, katerega navaja neimenovan zahodni diplomat, »začetek hudih težav. Po uradnih podatkih zapade do konca letošnjega leta 5,5 milijarde dolga«. Vse to - piše International Flerald Tribune - na ozadju 100-odstotne inflacije, padajočega izvoza in temu ustrezno slabšega deviznega priliva (čeprav Jugoslavija pričakuje v drugem polletju več deviz zaradi turistične sezone), kar onemogoča plačila za uvoz in ne nazadnje, zakona o stečaju, ki začenja veljati 1. julija. »Več kot 7000 podjetij je po uradnih podatkih na poti v stečaj.«
Iz poročila je razvidno, da stanje potrjuje kritično mnenje nadzornih organov mednarodnega monetarnega fonda (IMF), ki so v petek prišli v Beograd, zapisano v njihovem poročilu, v katerem dvomijo v podatke zveznega izvršnega sveta, ki je bilo podlaga za pogajanja v »pariškem klubu« marca letos. Takrat je bilo - s težavo - reprogramiranih 475 milijonov dolarjev dolgov, ki zapadajo maja 1988. »Inšpektorji IMF so vse prej kot zadovoljni s stanjem. Pred šestimi meseci so napovedali za letos krizo (jugoslovanske) plačilne bilance«.
Predsednik SZDL Slovenije Jože Smole včeraj na obisku v uredništvu Primorskega dnevnika
TRST — Včeraj se je mudil v uredništvu Primorskega dnevnika predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole. Obisk visokega predstavnika ožje matice, ki ga je spremljal načelnik komisije za manjšinska vprašanja Željko Jeglič, se uokvirja tako v prizadevanja za krepitev vezi med matično domovino in zamejci kot v politično strategijo jačenja dobrososedskih odnosov in sodelovanja med jadranskima sosedama ob zaslombi naše manjšine kot neprecenljive posrednice in glasnice njune kulturno-gospodarske komplementarnosti.
Predsednika Smoleta je naš^odgovorni urednik Bogo Samsa pozdravil kot moža, ki zna »jasno in pogumno govoriti«, in v resnici nam je nanizal vrsto vprašanj, s katerimi se ubada danes Jugoslavija: zato, da bomo z njimi pravilno seznanjeni in da se o njih objektivno poroča v brk tukajšnjim pa tudi čezmejnim silam, ki določene probleme načrtno izkoriščajo. Smole ni prikril težkih gospodarskih razmer in dejavnikov, ki jim botrujejo, je pa dal razumeti, da bo moč s pravilnim odnosom do perečega binoma samoupravlja-nje-tržno gospodarstvo vendarle ubrati pravo pot
in se pošteno lotiti inflacije. Nekaj je že bilo storjenega, tako so postali npr. glavni zgubarji v Sloveniji že aktivni, treba pa bo še veliko naporov, in to tudi v smislu izhodišč, ki jih je začrtal zadnji plenum CK ZKJ, oziroma zakona o sanaciji, ki predvideva določene žrtve. Treba je zagnati drobno gospodarstvo, pa ne le zasebno, ampak tudi družbeno, in treba je razviti terciarne dejavnosti, kajti le tako se bo dalo odpraviti brezposelnost. Predvsem pa je nujno, da se Jugoslavija odpre zunanjemu svetu, tudi zahodnemu, drugače bo ostala brez sodobne tehnologije. V tem sklopu bi veljalo prikrojiti devizni zakon pa še marsikaj. Jože Smole je spregovoril tudi o razmerah na Kosovem in nacionalističnih pojavih, ki niso le albanskega izvora, ter zatrdil, da je položaj boljši, kot pa ga prikazujejo nekateri.
Samsa in predsednik SKGZ Boris Race sta gosta opozorila na poslabšano stanje naše manjšine spričo zaostrene protislovenske gonje, ki ima mnogo bolj zaskrbljive cilje od tistega o naši asimilaciji, a Smole je soglašal, da bi morala biti naša matica v tem oziru aktivnejša, (dg)
Smole v redakciji Primorskega dnevnika
Pot do poživitve dejavnosti Evropske skupnosti je še dolga
Waldheim odšel
Odobritev novih cen kmetijskih pridelkov edini konkretni sklep bruseljskega vrha
BRUSELJ — Predsedstvo Evropske gospodarske skupnosti je včeraj prevzela Danska. Ta prehod je bil tudi tokrat razburljiv, sicer ne po krivdi Danske ali dosedanjega predsednika, Belgije, ampak zaradi sporov med »velikimi« člani skupnosti, perdvsem Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo in deloma tudi Italijo. Novo šestmesečno obdobje torej verjetno ne bo nič manj razburljivo, pa tudi ne plodnejše od prejšnjega, končalo pa se bo z vrhom v Kopenhagnu, ki bo, zaradi božičnih počitnic, že v prvih dneh decembra, to je skoraj mesec dni pred zapadlostjo »danskega semestra«.
Z včerajšnjim dnem, torej istočasno s tem novim obdobjem, je stopila v veljavo tudi prva reforma rimskega dogovora o ustanovitvi EGS. Ta reforma pa nikakor ne odraža teženj tistih, ki so prepričani v nujnost okrepitve skupnosti, saj so države kar tekmovale v zmanjševanju dometa tega tako pričakovanega sklepa.
Da se o tem prepričamo zadostuje, da pogledamo, kateri problemi so se najpogosteje pojavljali v zadnjih šestih mesecih. Če začnemo pri koncu, naj poudarimo, da obstajajo različne interpretacije o uspehu oziroma neuspehu zadnjega bruseljskega vrha.
Že to je zadosten dokaz nesoglasij znotraj dvanajsterice. Najvidnejši uspeh, čeprav gre kot pravijo izvedenci le za rutinsko odločitev, so zabeležili prav včeraj ponoči z dogovorom o cenah kmetijskih pridelkov. Tudi ta dogovor ni bil neboleč, saj Grčija z njim ne soglaša, pa tudi Irci in Nemci imajo pre-. cejšnje pomisleke. Pač pa je klavrno propadel predlog o liberalizaciji letalskih prevozov znotraj držav EGS. To je pravzaprav veliko razočaranje, saj je bil dogovor že sprejet in izpiljen do potankosti, do spora pa je prišlo zaradi britanskega civilnega letališča na Gibraltarju. Ta spor med Veliko Britanijo in Španijo je dejansko onemogočil dosego sporazuma.
Ostalih konkretnih dosežkov v zadnjem obdobju ni bilo. Prav tako so bili zelo skromni politični dosežki. Pobuda EGS za mednarodno mirovno konferenco o Bližnjem vzhodu je zastala in vsa prizadevanja belgijskega ministrskega predsednika Tinde-mansa so bila neuspešna. Sedaj bo s tem delom nadaljeval danski ministrski predsednik, vendar brez velikih izgledov za uspeh. Kar pa zadeva druh-ga vprašanja bo moralo novo predsedstvo obravnavati predvsem dvoje vprašanj, zaščito okolja — ker smo v evropskem letu okolja in železarstvo, kajti
pred koncem leta bo treba odločati o novih zmanjšanjih proizvodnje. Med napovedanimi ukrepi je tudi zmanjšanje dovoljene količine strupenih snovi v avtomobilskih izpušnih plinih, torej vprašanje, ki je na dnevnem redu vse od leta 1983, a še ni bilo rešeno, prav zaradi nasprotovanja Danske.
Komentarji o uspehu oziroma neuspehu bruseljskega vrha so različni. Francoski predsednik Mitter-rand je pokazal dokajšnji optimizem, ko je dejal, da kljub težavam in oviram Evropa vendarle napreduje. Vrh torej »ni bil uspeh, a tudi ne neuspeh,« je previdno poudaril Mitterrand. Več optimizma je pokazal belgijski ministrski predsednik Martens, ki je omenil tri pozitivne aspekte tega vrha, to je kmetijstvo, proračun in raziskavo. Martens je tudi izrazil prepričanje, da bo Velika Britanija umaknila pridržke na kopenhagenskem vrhu v začetku decembra. Tudi predsednik evropske komisije Delors je pozitivno ocenil ta vrh in poudaril, da vsega pač ni bilo mogoče hkrati odobriti.
Kar zadeva Italijo je treba omeniti predvsem delno zadovoljstvo kmetijskih organizacij zaradi novih cen v kmetijskem sektorju, ki v večji meri ustrezajo potrebam italijanskega tržišča.
na državni obisk v Jordanijo
AMAN - Kurt Waldheim je včeraj pripotoval v Jordanijo na drugi državni obisk, odkar je junija 1986 postal avstrijski predsednik. Waldheim, ki ga na obisku spremljata žena in kanclerjev namestnik ter zunanji minister Alois Mock, se je že včeraj popoldne sestal z Huseinom. Jordanski kralj je avstrijskega predsednika povabil na obisk marca meseca. Med svojim obiskom bo Waldheim obiskal nekatera starodavna jordanska mesta, s kraljem Huseinom pa se bo odpravil na križarjenje po Akabskem zalivu.
Avstrijski predsednik je posebno priljubljen v arabskem svetu zaradi svoje naklonjenosti do arabskih zahtev, kar je dokazal med svojim 10-letnim delom kot generalni tajnik OZN.
Po pričakovanju spremlja tudi tokrat VValdheima na poti kopica polemik. V Jordanijo se je namreč odpravila tudi Beate Klarsfeld, Francozinja, ki je posvetila svoje življenje iskanju nacistov. Domači vladi je Klarsfeldova izročila obsežno dokumentacijo, ki dokazuje, da je Waldheim lastnoročno ubil več partizanov, žensk in otrok.
Iraški strupeni plini
Cheysson: ugodna ocena sodelovanja Jugoslavija - Evropska skupnost
BEOGRAD — Evropska skupnost ne more spremeniti sedanje ponudbe, vendar ni izključena kakšna druga oblika izboljšanja trgovinskega režima, s katero bi bila Jugoslavija pooblaščena, je izjavil komisar Evropske skupnosti Claude Cheysson v intervjuju za najnovejšo številko jugoslovanskega časopisa, namenjenega tujini, Export Journal.
Cheysson je ocenil, da je v odnosih med EGS in Jugoslavijo prišlo do pomembnega preporoda, zlasti v blagovni menjavi in finančnem sodelovanju in dodal, da je dvanajsterica kljub sedanjim proračunskim težavam sklenila povečati podporo Jugoslaviji. Kot pra-
vi Cheysson, bodo to finančno podporo, če se bodo tako odločile jugoslovanske oblasti, namenili projektom skupnega interesa kot na primer avtocesti skozi Jugoslavijo, katere dograditev ustreza tako Jugoslaviji kot Skupnosti.
Odnosi med EGS in SFRJ utemeljeni na originalnem značaju in posebnem položaju in statusu Jugoslavije v Evropi ne morejo biti pasivni in statični, meni Cheysson, ker se razvijajo na evropskem prostoru, izpostavljenem nenehnim spremembam v odnosih Sever—Jug, Vzhod—Zahod.
Odstranitev vseh ovir za tesnejše trgovske stike in ekonomske odnose v
Evropi bi bila blagodejna tudi za Jugoslavijo, pravi Cheysson. Dvosmerni proces, s katerim bi se zmanjšale razlike med državami različnih ekonomskih sistemov, z normalizacijo odnosov med EGS in SEV, bi po mnenju Cheyssona prispeval h krepitvi vloge Jugoslavije v Evropi.
Kar zadeva ekonomsko, tehnično, znanstveno in industrijsko sodelovanje, ki se je v zadnjih letih občutno izboljšalo, bi se moralo še nadalje razvijati, zahvaljujoč izboljšanjem jugoslovanskega zakona o tujih vprašanjih in nenehnem prizadevanju za ustanavljanje mešanih podjetij Jugoslavije in Skupnosti, (dd)
BAGDAD — Iraško vojaško poveljstvo je včeraj sporočilo, da so iraški lovci napadli »velik plovni cilj v bližini iranske obale«. Vojaški glasnik je dejal, da so iraški lovci napadli ladjo ob 8.30 po italijanskem času, v tem pa naj bi bili uspešni. Neodvisni pomorski viri iz tega območja novice niso potrdili, ocenjujejo pa, da so Iračani napadli tanker ali veliko trgovsko ladjo.
Iz Nikozije na Cipru je včeraj prišla vest, da so iranske protiletalske sile severno od mesta Panjwin v Iraku sestrelile iraško vojaško letalo. Na področju Panjwina, vzhodno od Sulaima-niya so se te dni razvili izredno hudi spopadi med kurdskimi gverilci, ki jih podpira teheranska vlada, in iraškimi vladnimi silami.
Ameriški veleposlanik pri OZN Vernon Walters je včeraj prispel v Moskvo, kjer se bo pogovarjal o možnostih, da bi velesili prispevali k ustavitvi iraško-iranskega vojnega spopada. Danes se bo Walters sestal s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Vladimirom Petrovskim, v naslednjih dneh pa bo imel razgovore z drugimi sovjetskimi političnimi osebnostmi.
Na sliki (telefoto AP): tudi med zadnjimi spopadi so Iračani, kot zgovorno potrjuje slika iranskega vojaka v teheranski bolnišnici, uporabili prepovedane strupene pline.
Italija vedno bliže vrhu seznama razvitih držav
RIM — Italija je zasedla četrto mesto na seznamu najbolj industrializiranih držav v svetu, sestavljenem na osnovi bruto notranjega proizvoda, je pa na predzadnjem mestu pred Veliko Britanijo na seznamu, izračunanem na osnovi dohodka na prebivalca. Ti podatki izhajajo iz zadnje številke biltena, ki ga izdaja študijski urad sicilske banke, včeraj pa jih je predstavil predsednik tega bančnega zavoda Parravicini.
Parravicini je ob tem dejal, da je Italija v zadnjem letu (vsi podatki se nanašajo na sončno leto 1986) manj odvisna od politike^ in manj odvisna od tujine. Odvisnost od politike je manjša, ker se je v zadnjem času italijanski ekonomski sistem razvil kljub politični negotovosti. Odvisnost od tujine pa je manjša, ker italijansko gospodarstvo napreduje kljub skromnemu razvoju gospodarstva v nekaterih drugih industrializiranih državah. V Italiji so upad izvoza nadomestili s povečanjem notranjega popraševanja. Kar pa zadeva obrestno
mero, je Parravicini napovedal precejšnjo stabilnost, morda z rahlim zvišanjem glede na povečanje donosnosti zakladnih zadolžnic.
Kar zadeva leto 1987, napoveduje študijski urad sicilske banke dokaj pozitivni razvoj italijanskega gospodarstva in je bolj optimističen kot nekatere druge ustanove. Inflacija naj bi letos znašala 4,4 odstotka, bruto državni dohodek naj bi se povečal za 3,2 odstotka, državni primanjkljaj pa naj bi ne presegel 100 tisoč milijard lir. Znatno naj bi se zvišali davčni dohodki.
Seznam najbolj industrializiranih držav v svetu, na osnovi bruto notranje proizvodnje (v milijardah dolarjev) je naslednji: ZDA 4.167, Japonska 1.474, Zah. Nemčija 778, Italija 673, Francija 653, Vel. Britanija 651 in Kanada 402. Na osnovi notranjega proizvoda na prebivalca pa je lestvica, v dolarjih, taka: ZDA 17.414, Kanada 15.851, Zah. Nemčija 12.751, Japonska 12.207, Francija 11.840, Italija 11.780, Vel. Britanija 11.504.
Reševanje na morju
Britanski helikopter rešuje španskega ribiča, ki je padel v morje 200 milj severno od Hebridskega otočja
(Telefoto AP)
ZDA in SZ dosegle okvirni sporazum o umiku raket srednjega in kratkega dometa iz Evrope
NEW YORK — Kot so sporočili predstavniki Reaganove administracije, so ZDA in SZ dosegle okviren sporazum o uničenju vseh raket srednjega in kratkega dometa, s katerimi razpolagata obe veliki sili. Omenjen sporazum bo po mnenju predstavnikov Bele hiše utrl pot napovedanemu jesenskemu obisku sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova v Washing-tonu.
Formalni predlog o uničenju vseh raket srednjega in kratkega dometa v Evropi je dala na ženevskih razorožit-venih pogovorih, pred približno tednom dni, sovjetska stran. To pomeni, da se je SZ odpovedala predlogu, ki ga je dal sovjetski voditelj Gorbačov v Reykjaviku, po katerem naj bi obe veliki sili na območjih izven Evrope lahko zadržali vsaka po 100 raket srednjega dosega.
SZ terja, da se ZDA v zameno za sovjetski pristanek na uničenje vseh raket srednjega in kratkega dosega obvežejo, da raket srednjega dometa tipa Pershing 2, s katerimi razpolaga
pakt NATO v Evropi ne bodo spremenile v rakete s kratkim dometom, niti jih ne bodo namestile na svojih podmornicah.
Usoda 72 raket kratkega dometa tipa Perhing 1A, s katerimi razpolaga formalno Zahodna Nemčija, tudi v najnovejšem predlogu ni razrešena. Sovjetska stran zahteva, da so v vse sporazume med obema velikima silama vključene tudi omenjene rakete, ki jih SZ tretira kot ameriške, saj bi v nasprotnem primeru ZDA kršile sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja.
Kljub temu da usoda teh raket še vedno ni jasna, pa v Washingtonu ocenjujejo, da je bil z zadnjimi sovjetskimi predlogi napravljen pomemben korak naprej. Okvirni sporazum o odpravi vseh raket srednjega in kratkega dometa, s katerimi razpolagata obe veliki sili, bo odpravil tudi potrebo po striktnem fizičnem nadzorovanju izvajanja omenjenega sporazuma, za kar so se doslej zavzemale pred-
vsem ZDA. Pentagon je od zahteve o nadzorovanju izvajanja teh sporazumov na kraju samem (to pomeni na ozemlju obeh velikih sil) začel odstopati, potem ko je nanj pred nekaj meseci pristala SZ. Ameriški generali so namreč začeli opozarjati na to, da bi v tem primeru ZDA morale sovjetskim vojaškim opazovalcem dovoliti vstop v svoja najbolj tajna vojaška oporišča in tovarne za proizvodnjo jedrskega orožja.
Omenjeni okvirni sporazum je v posebni izjavi odobril tudi združeni štab ameriške vojske. Glede na to, da je dosedanji poveljnik pakta NATO v Evropi general Bernard Rogers odkrito nastopil proti sklenitvi sporazumov o umiku raket srednjega in kratkega dometa iz Evrope, je omenjena podpora Pentagona zelo pomembna. Dokazala naj bi, da sklenitev razorožitve-nih sporazumov s SZ ni samo v (kratkoročnem) interesu predsednika Reagana, ki bo čez 19 mesecev zapustil Belo hišo, temveč v dolgoročnem ameriškem strateškem interesu.
O glavnem spornem vprašanju, to je o usodi 72 raket tipa Perhing 1A, s katerimi razpolaga ZR Nemčija, se bosta sredi julija v Washingtonu pogovarjala ameriški državni sekretar George Shultz in sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze. Predstavniki ameriške administracije sodijo, da bi SZ »pod določenimi« pogoji utegnila pristati na to, da ZRN zadrži omenjene rakete, ki nosijo ameriške jedrske konice. Kakšni naj bi bili ti pogoji, ni znano.
Ne glede na to, da ostajajo na tem področju še vedno odprta nekatera pomembna vprašanja ter, da se ženevski pogovori o zmanjšanju strateških jedrskih orožij predvsem zaradi nasprotij o takoimenovanih vesoljskih obrambnih orožjih ne premaknejo z mrtve točke, je po mnenju tukajšnjih komentatorjev že skoraj gotovo, da bo sovjetski voditelj Gorbačov letošnjo jesen obiskal ZDA.
UROŠ LIPUŠČEK
Protidumpinški postopek EGS proti Jugoslaviji
BRUSELJ — Evropska skupnost je sprožila protidumpinški postopek za uvoz sintetičnih poliestrskih vlaken iz Jugoslavije in še nekaterih drugih držav, potem ko se je združenje proizvajalcev teh vlaken v evropski skupnosti (CIRFS) pritožilo evropski komisiji zaradi domnevne škode, ki jo takšen uvoz prinaša industriji dvanajsterice.
Kot je včeraj sporočila evropska komisija v Bruslju, so ta ukrep sprožili tudi za uvoz takšnih vlaken iz Mehike, Romunije, Tajvana, Turčije in ZDA. CIRFS trdi, da so izvozniki iz omenjenih držav in Jugoslavije od leta 1983 do lani količinsko podvojili izvoz poliestrskih vlaken na trg skupnosti. Gre predvsem za pritisk proizvajalcev iz Italije, Velike Britanije, Nizozemske, Belgije in ZRN.
Na današnjem prvem sestanku parlamenta
Petnajst poslancev in sedem senatorjev bo zastopalo Furlanijo-Julijsko krajino
RIM - Našo deželo bo v parlamentu, ki se prvič sestane danes popoldne, zastopalo petnajst poslancev in sedem senatorjev, to se pravi isto število parlamentarcev kot v prejšnji zakonodajni dobi. Največ poslancev in senatorjev pripada seveda Krščanski demokraciji, ki ostaja stranka relativne večine, a je spričo rahlega volilnega nazadovanja v Furlaniji izgubila po en mandat tako v poslanski zbornici kot v palači Madama, pri čemer so se v prvi vrsti okoristili socialisti, ki so izvolili dva poslanca ter enega senatorja več kot leta 1983. Komunisti so ohranili dosedanje mandate, podobno kot
fašisti in socialdemokrati, medtem ko je republikancem tokrat spodletela izvolitev rimskega zastopnika.
KD bodo v Rimu zastopali trije senatorji in pet poslancev, v palači Madama bodo sedeli bivša poslanca Floret in Micolini ter potrjeni Beorchia, ki se je v pretekli zakonodajni dobi večkrat izkazal kot nasprotnik zakona o globalni zaščiti naše manjšine, predvsem pa kot nasprotnik priznavanja pravic Slovencem iz videmske pokrajine. Poslanci pa so podtajnik na zunanjem ministrstvu Santuz, pokrajinska tajnika v Vidmu in Pordenonu Bertoli
in Agrusti, goriški predstavnik Rebul-la ter Tržačan Coloni. Komuniste bodo v Rimu zastopali dva senatorja in štirje poslanci. Pordenonskemu poslancu Gasparottu so se pridružili bivši načelnik partijske skupine na deželi Pascolat, univerzitetna profesorica Silvana Schiavi ter miljski župan Bordon, ki je na Tržaškem presenetljivo »prehitel« dolgoletnega poslanca Cuffara. Senatorja pa sta goriški odvetnik Bat-tello in slovenski časnikar Spetič, ki je prevzel mesto Jelke Gerbčeve.
Na listah Craxijeve stranke so bili v furlanskem volilnem okrožju izvoljeni bivši podpredsednik deželne vlade Renzulli, pokrajinska tajnica v Vidmu Roberta Breda in dosedanji poslanec iz Pordenona De Carli, ki je že dalj časa v polemiki z deželnim vodstvom PSI, a lahko računa na precejšnje podpore znotraj strankinega državnega vodstva. Furlanskim poslancem PSI je treba prišteti še tržaškega melonar-skega prvaka Camberja, ki je bil izvoljen na podlagi spornega volilnega zavezništva med Listo za Trst in tržaškimi socialisti. Stranko rdečega nagelj-na iz Furlanije-Julijske krajine pa bosta v palači Madama zastopala Castiglione in Agnelli.
Socialdemokrate bo tudi vnaprej prestavljal bivši podtajnik pri obrambnem ministrstvu Scovacricchi, misov-ce pa poslanec Parigi.
Sandor Tence
Zlata stoletja medicine
VIDEM — Razstavo z naslovom »Zlata stoletja medicine«, ki so jo v Vidmu odprli konec letošnjega aprila, so podaljšali tja do nedelje, 5. julija. To bodisi zaradi izrednega zanimanja kot tudi zato, ker bo jutri, v petek, zanimiva razprava o enoletnem delu medicinske fakultete na univerzi v Vidmu.
Ta bo od 9. ure dalje na sedežu Videmske univerze. Govor bo o dosedanjih izkušnjah, o vlogi fakultete v furlanski realnosti in o perspektivah za bodočnost. Kot je znano je do ustanovitve medicinske fakultete v Vidmu prišlo po precej ostrih polemikah tudi s Trstom.
Na posvetu bo govor tudi o novem učnem načrtu na vseh fakultetah za zdravstvo v Italiji. Govorili bodo strokovnjaki, docenti, zastopniki prosvetnega ministrstva, rektor videmske univerze Frilli, znanstveniki iz Trsta in Padove, poslanca Renzulli in Santuz.	(mw)
SSG med razpoložljivimi sredstvi in novimi željami
TRST — Predsinočnjim se je v tržaškem Kulturnem domu sestal upravni svet Slovenskega stalnega gledališča, ki je razpravljal o nekaterih pomembnih predlogih. Tako je na začetku seje predsednik Jože Pirjevec podal predlog, ki ga je izdelal izvršni odbor, o tem, da bi prihodnjo sezono razdelili na dva dela. Sezona naj bi se pričela 1. septembra, prvi del pa bi se zaključil ob pričetku pomladi. Sezona naj bi se nato nadaljevala poleti.
V daljši razpravi so člani upravnega sveta utemeljevali izbiro in se do nje pozitivno izrekli. April, posebno pa še maj sta v bistvu za gledališče mrtva meseca. Ljudje ne hodijo več v gledališče, nespametno pa je igrati pred prazno dvorano. Poletna sezona nudi široke možnosti. Predvsem se lahko igre odvijajo na odprtem in tako odpade vprašanje ustreznih dvoran. Poletje je tudi čas, ko ljudje radi gredo z doma in kot se je že dokazalo, jih gledališke predstave privlačujejo. Odpira se torej možnost srečanj z »novim« občinstvom in širšim tržiščem. Gledališče bi gostovalo na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Tudi na istrski Obali je veliko možnosti za nastopanje.
Obstaja pa še tretje dejstvo in sicer to, da se poleti odvija bodisi v Jugoslaviji bodisi v Italiji vrsta zanimivih festivalov, kjer bi lahko SSG nastopilo. Skratka, poletna sezona je zelo vabljiva in v tem smislu se je zanjo opredelila velika večina članov upravnega sveta.
Na drugi točki dnevnega reda je bila razprava o proračunu za prihodnjo sezono. Blagajnik Silvij Tavčar je podal jasno sliko trenutnega stanja in povedal, koliko prejemkov si lahko SSG obeta za prihodnjo sezono. Gre za prejemke, ki so stalni, kar seveda ne pomeni, da se upravni svet ne bo trudil najti še nova sredstva. SSG bo razpolagalo s približno milijardo in 8oo milijonov lir. Ne sme pa se pozabiti na dolgove, ki si jih je ustanova ponovno nabrala. V diskusiji je bila izražena misel, da proračun nikakor ne sme izpodkopati kvalitete dela in seveda ponujenih predstav. SSG je skrčeno na minimum, potrebno je torej odpirati nove možnosti, da bo gledališče ostalo kvalitetno gledališče, skratka, treba je misliti na rast. Istočasno pa je treba trezno računati na razpoložljiva sredstva. Tako na primer ne bo mogoče podpisovati pogodb preko zagotovljenih sredstev. V bistvu sta si tezi protislovni. Prav zato se je upiravni svet obvezal, da bo nadaljeval akcijo v Rimu. Kot prvo dejanje je predvideno srečanje s parlamentarci iz naše dežele. Napori za resnično sanacijo in normalizacijo stanja se bodo torej nadaljevali v različne smeri.
Na torkovi seji je bil govor tudi o obnovi dvorane in drugih prostorov Kulturnega doma. Dela so nujna, saj mora dom odgovarjati novim varnostnim predpisom. Brez preureditve ne bo mogoče v Kulturnem domu igrati.
Miting, posvečen Radu Simonitiju
Tokratni dvodnevni partizanski miting, ki bo potekal, kot vsako leto, v soboto in nedeljo v Bazovici, sta organizatorja TPPZ in Mladinska skupina P. Tomažič posvetila znanemu slovenskemu glasbeniku in partizanskemu skladatelju Radu Simonitiju, ki mu bodo to jesen odkrili v Novi Gorici doprsni kip.
Rado Simoniti, ki se je rodil v Foja-ni v Goriških Brdih in se je torej vedno čutil močno povezanega s svojo rodno zemljo, z ljudmi ki na njej živijo in z bojem, ki ga je to ljudstvo tako neustrašeno začelo že proti fašizmu, nato pa tudi proti nacifašizmu. S svojim delom na področju glasbene in pevske ustvarjalnosti je torej zaslužil, da se ga naša partizanska zbora, sta-
za-
četkom druge svetovne vojne tesno povezan z glasbenim življenjem v Ljubljani, kjer je diplomiral na tamkajšnjem konservatoriju in postal profesor glasbe, je takoj ob začetku druge svetovne vojne vedel, da je njegovo mesto med tistimi, ki so se uprli nacifašizmu.
Njegova pot v partizanih je bila bogata in močno razvejana.
Bil je tako dober dirigent, da je iz-vežbal in pripravil zbor, ki je postal prav zato najboljši pevski zbor v NOVJ. Zbor se je kasneje poimenoval v zbor JA »Srečko Kosovel« ter je nastopal doma in v tujini in tudi v Trstu je nastopil, takoj po osvoboditvi.
V povojnem času je bil Simoniti dirigent ljubljanske Opere.
Sedaj potekajo na Primorskem razne prireditve, posvečene njegovemu spominu. Tem prireditvam se pridružuje sedaj tudi TPPZ kot skromno od-dolžitev za vse, kar je Simoniti opravil v korist osvobodilnega boja.
rejsi m mlajši, spomnita.
Rado Simoniti, ki je bil že pred
od četrtka do četrtka
STANISLAV RENKO
Za ta naš neugodni povolilni položaj, ki smo ga ugotovili že v prejšnjem četrtkovem zapisu, je verjetno še najbolj poučna primerjava prvih povolilnih izjav - za naš dnevnik -dveh novoizvoljenih tržaških parlamentarcev, predstavnikov obeh poglavitnih strank bodoče vlade: poslanca Colonija za Krščansko demokracijo in senatorja Agnellija, za Italijansko socialistično stranko PSI glede vprašanja našega zaščitnega zakona. V obeh izjavah preseneča zlasti izredno pogosta raba pogojnika »če«. Coloni je namreč na vprašanje možne odobritve zadevnega zakona v prihodnji zakonodajni dobi, odgovoril (gl. PD od 27. 6.), da ta možnost obstaja .
»Ce se bo način pristopa k temu vprašanju spremenil in okrepil...«.
»Če ne bo izostala pobuda vlade...«
»Če bo prišlo do "potrebnega umirjenega in uravnovešenega prispevka tako italijanske večine kot slovenske manjšine...«
Tudi senator Arduino Agnelli je na enako vprašanje (gl. PD od 23. 6.) odgovoril pritrdilno, toda prav tako s pogoji, in sicer: »Če se bomo znali, kot je dejal bivši predsednik vlade Craxi ob svojem nedavnem obisku v Trstu, izogibati nepotrebnim dramatizacijam« in
»Če bomo ohranili potrebno vedrost...«
Ta, tako očitno ocenjevalska odvratno varljiva pogojevalna nedemokratična amplituda od colonijev-skih do agnellijevskih »če« terja seve- r' da odločen odpor tudi zato, ker ustavna (vsedržavna in deželna) in mednarodna (od pariške mirovne pogodbe pa preko londonske spomenice do osimskega sporazuma) določila ne vsebujejo nikakršnih podobnih čejev«. Spričo dosedanjega jalovega sklicevanja na ta določila, moramo tokrat
ugotoviti, da pri kolikor toliko učinkovitem zavračanju takih pogojev, ne preostane nič drugega kot nadaljevanje odločnega protestiranja. Še več: nujnost naraščanja - ali ekshalacije protestiranja. Vse kaže, da trenutno ni druge poti. Vsaj trije dogodki v preteklem tednu utegnejo pričati, da je takšna izbira pravilna. Zato naj jih naštejemo:
V poročilu slovenskih članov PSI (gl. PD od 28. 6.) o sklepu njihovega sovodenjskega sestanka je rečeno, da bodo zahtevali ponovno predložitev zakonskega osnutka za globalno zaščito s pripombo - a brez nobenega »če« - da mora biti seveda posodobljen«. Vse, kljub rasističnemu nasprotovanju melonarskega desničarja, izvoljenega na listi PSI in kljub omenjenemu pogojevanju socialističnega senatorja, ki se je poleg demokristjan-skega in melonarskega poslanca, udeležil tiste nedeljske bazovske komemoracije nacističnih in fašističnih republikanskih vojščakov, kot se je v soboto pobahal deželni melonarski svetovalec, bolje znan kot »maledetto toscano št. 3«. (Pobahal se je tudi, da je po dolgoletnih zahtevah uradnih komemoracij končno zmagal, ker so se njemu in fašistični MSI, ki sta do-
slej bila pri tem osamljena, pridružila poleg uradnih osebnosti, tudi omenjena predstavnika KD in PSI, (to beležimo brez zlobne pripombe, da se je to zgodilo šele potem ko se je tržaška federacija MSI preimenovala v Confe-derazione per Fiume, Istria e Dalma-zia«, kot smo pred mnogimi tedni v teh zapisih povedali, danes pa dodajamo, da se doslej nad tem prijateljskim početjem v odnosu do jadranske »napadalne« sosede ni še tako rekoč nihče javno zgražal, kar je lahko v znamenju vzvišenega in posmehljivega odnosa do smešnega revanšizma, ali pa tudi ne...)
Drugi podoben dogodek, ki spada med vzroke našega protestiranja, pa je izstop predstavnika Slovenske skupnosti iz večine, ki v deželnem svetu podpira sedanjo deželno vlado; a iz poročil, ki smo jih (po 25. juniju pa do torka 30. junija slišali v oddajah Radia Trst A) sledi, da se pripravlja tudi protestni izstop predstavnikov SSk iz tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora, kar bi bilo seveda več kot logično.
Tretji tovrstni dogodek pa je izvolitev za stalnega podtajnika KPI z namenom, da bo ostal tajnik (gl. PD od 28. 6.) Achilla Occhetta pristaša pok. Enrica Berlinguerja, ki mu je hotel že
sam zaupati to funkcijo, pa mu je namen prekrižala nenadna smrt. O njem beremo namreč v uvodniku torinskega dnevnika »La Stampa« od 27. 6. sicer doslej skoraj neznano izjavo o nujnosti »največjega protesta« zaradi početja, ki ga je deležna v državi njegova stranka in ki ga imenuje »vsesplošno odrivanje« (»dilagante emargi-nazione«), t.j. početje, ki ga je vsa povojna desetletja deležna tudi naša narodna skupnost. V glasilu te stranke pa beremo (TUnita) od 28. 6., da je bodoči tajnik KPI kot poglavitno nalogo stranke poudaril v svojem referatu »povezavo s šibkimi in nezaščitenimi sloji«. Ni torej dvoma, da spada v ta berlinguerski okvir tudi naše nadaljevanje protestiranja.
Vsi ti čejevski pogojniki prvakov tako pomembnih strank nas torej ne smejo spravljati v omahovanje. Tudi spričo že omenjene komemoracije nacistov in fašistov, še bolj pa spričo priprav na septembrsko podobno - seveda bo tudi tisto uradno kolavdirano - množično provokacijsko romanje v Bazovico, moramo še bolj odločno dvigniti glas, kot so ga tiste tržaške organizacije, o katerih je poročalo prejšnji teden koprsko glasilo SZDL.
Med temi glasovi pa je prav gotovo morda še najbolj učinkovito razkrinkavanje provokacijskih komemoracij in vztrajno argumentirano objavljanje dejstev, ki jih že več tednov objavlja ob sredah Radio Opčine, zlasti z rezultati raziskovanj neutrudnega in natančnega zgodovinarja prof. dr. Sama Pahorja. Njegov obširni prikaz -prejšnjo sredo doseženih ugotovitev glede vsebine tako imenovane bazovske »fojbe« pa zasluži najširšo publiciteto tudi v tisku - v obeh jezikih, skupaj s profesorjevimi dokazi o neustavnosti in zlasti nezakonitosti uradne podpore ponavljanja takih vse obsodbe vrednih mahinacij.
»Gospodična Priče?« Sunkovito se je obrnila, ko jo je ogovoril eden izmed pribočnikov poveljujočega častnika. Možje so še vedno kričali za njo in še tu, za odrom, je komaj slišala pribočnikov glas.
»Da?« Videti je bila vzhičena in raztresena. Obraz in prsi je imela pokrite z znojem in zdela se mu je najlepša ženska, kar jih je kdaj videl. Ne samo, da je bilo vse na njej popolno, ob pogledu nanjo te je imelo, da bi stegnil roko in se je dotaknil ... jo objel ... izžarevala je nekaj, česar ni še nikoli občutil, vsaj ne iz takšne bližine. Nekakšen čar, pomešan z zapeljivostjo, čutnost, ki te je silila, da bi jo poljubil, ne da bi jo sploh vprašal, kako ji je ime. Hotela se je obrniti in se vrniti k možem, ki so moledovali po njej, zato je nagonsko stegnil roko in se je dotaknil. V hipu je začutil, kako mu je telo zavrelo in sam sebi se je zazdel neumen. Smešno. Kaj pa je navsezadnje? Ena izmed mnogih filmskih zvezd, načičkana in okinčana, in če je vse okrog nje tako prepričljivo, to pač pomeni, da je spretnejša igralka kot druge. Bila je utvara ... Njegove oči so se srečale z njenimi, nasmehnila se mu je in vedel je, da ni tako. V ženski, ki je stala pred njim, ni bilo ničesar lažnega. Bila je natanko to, kar je bila. »Nazaj moram.« Z roko je zamahnila proti trušču in skrbno oblikovala besede z usti, on pa je prikimal in zakričal v odgovor.
»Poveljnik vas vabi, da se mu pridružite pri večerji.«
»Hvala.« Njene oči so se odtrgale od njegovih, preden ga je zapustila in se vrnila na oder, da bi možem podarila še pol ure. Tokrat je pela pesmi, ki so jih spravile v dobro voljo, med drugimi tudi dve, kjer so se ji pridružili, na koncu pa balado, pri kateri so s težavo zadrževali solze. Ko jih je zapustila, jim je naklonila pogled, ki kot da je ovil vsakega posebej, kot materin ... ženin ... dekletov poljub za lahko noč ...»Lahko noč, prijatelji ... Bog z vami.« Njen glas je bil hripav in trušč se je nenadoma sprevrgel v tišino. Ko so odhajali, hi skoraj nihče spregovoril niti besedice, mirno so odšli spat. Njene besede so jim še ure zvenele v glavah. Kričali so ji in ploskali, toda ko jih je zapustila, so bili pripravljeni na to; zdaj so si želeli samo, da bi šli v posteljo in mislili nanjo, v mislih premlevali njene pesmi ... se spominjali njenega obraza ... njenih rok ... njenih nog ... ust, ki kot da so jih hotela poljubiti, ki so bruhnila v smeh in se spet zresnila. Vsi so se spominjali njenega pogleda, ko je odhajala. Spominjali so se ga še mesece. Ta trenutek je bilo to tudi vse, kar so imeli. Faye pa je to vedela. To je bilo njeno darilo njim.
»Kakšna ženska.« Besede je sregovoril neki debelovrati poročnik, od katerega jih ne bi nihče pričakoval. Toda nihče ni bil presenečen. Faye Priče je iz vsakega izmed njih izvabila nekaj posebnega. Pogum, srca, upe.
»Da...« Te noči je to besedo kot odmev ponovilo tisoč mož, ki so jo videli, pa tudi tisti, ki je niso videli, ker so bili dežurni, so se pretvarjali, da se ne čutijo opeharjene. Nazadnje se jim ni bilo treba več pretvarjati, Njena prošnja je bila neobičajna, a so ji takoj ugodili in poveljnik je bil videti presenečen, ko je slišal zanjo. Svojem pribočniku je bil ukazal, naj jo popelje naokoli. Prosila ga je za dovoljenje, da bi si smela ogledati oporišče in pozdraviti može, ki so bili tega večera v službi. Do polnoči je že vsem segla v roko. Tako so možje, ki niso videli njenega nastopa, namesto tega osebno srečali zvezdo, videli njene neverjetne zele-
ne oči, občutili močno, mirno roko, ki jim jo je ponudila, se nerodno nasmehnili njenim bededam. Na koncu se je vsakemu izmed njih zdelo, da je nekaj posebnega... tistim, ki so jo slišali peti, in tistim, ki jih je v zameno prišla obiskat. Nenadoma možem ni bilo več žal, da so morali ostati v službi, ker je morala priti do njih. V splošnem pa so bili vsi zadovoljni. Ko se je ob pol enih obrnila k mladeniču, ki jo je vodil po oporišču, je v njegovih očeh zagledala nekaj prijaznega. Sprva je ni bil gledal tako. Počasi si ga je pridobila, tako kot vse druge. Ves večer ji je hotel omeniti nekaj v zvezi s tem, vendar nikoli ni bil pravi trenutek. Spočetka je bil tako skeptičen, skeptičen, glede hladne Faye Priče iz Hollywooda ... le kdo misli, da je, da se pride takole kazat možem na Guadalcanal? Dovolj so že pretrpeli, vse so že videli. Preživeli so že Midway in Koralno morje in strahotne pomorske bitke, ki jih je bilo treba izbojevati, da so lahko obdržali Guadalcanal. Le kaj ve o vsem tem, si je mislil Ward Thayer, ko jo je prvič videl. Po vseh urah, ki jih je prebil ob njej, pa jo je začenjal gledati drugače. Bila je prizadeta. Zelo prizadeta. To ji je razbral iz oči. Videl je, kako je gledala možem v oči, ne da bi se zavedala svojih čarov, približala se jim je z nečim, česar niso še nikoli občutili in zaradi česar se je še sam zečel ogrevati zanjo. V njej sta bila toplina in sočutje, ki sta samo še povečala njeno neverjetno telesno privlačnost. Medtem ko je minevala noč, bi ji bil pribočnik rad povedal še tisoč reči, toda opazila ga je šele, ko sta končala obhod oporišča. Z utrujenim smehljajem se je obrnila k njemu in v tistem trenutku ga je prijelo, da bi stegnil roko in se je dotaknil, kot bi se hotel prepričati, da je resnična. Hotel jo je potolažiti. Za njo je bil dolg, utrudljiv večer. Toda kaj, za njimi je bilo dolgo utrudljivo leto... dve leti.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
KD zahteva prej zaključek preverjanja večine
Spet nesklepčnost na Občini pred proračunsko razpravo
Po dveh zaporednih odložitvah zaradi nesklepčnosti je tržaški občinski svet predsinočnjim naposled mogel zasedati, toda le do trenutka, ko bi se morala začeti razprava o občinskem proračunu, ki je sicer glavna in najpomembnejša tema dnevnega reda. Tedaj se je pokazalo, da tržaška krščanska demokracija ne zaupa zaveznikom in da zatorej vztraja na svoji zahtevi, da se mora prej zaključiti »preverjanje« med strankami koalicije, preden se razpravlja in glasuje o proračunu, ki je najpomembnejši upravno-politični akt občinske uprave.
Očitno si hoče KD zagotoviti možnost, da do zadnjega pogojuje s svojimi glasovi odobritev proračuna (zavrnitev bi pomenila odstop odbora in prihod prefekturnega komisarja), če ne bi med preverjanjem dosegla »zadoščenja«, ki ga terja po ugodnih rezultatih na zadnjih političnih volitvah. Zato je torej predsinočnjim pokrajinski tajnik KD Tri-pani v svojstvu načelnika skupine v občinskem svetu zahteval odložitev razprave, takoj ko je župan Staffieri dal na dnevni red sklep o proračunu. Župan pri tem ni imel dosti izbire: prekinil je sejo in sklical načelnike svetovalskih skupin, ki se pa med sabo niso mogli domeniti, če naj bi proračunsko razpravo odložili ali ne. Nihče pa ni hotel, niti sam Tripani, prevzeti odgovornosti za prekinitev zasedanja. Zato je nastala zadrega, ki so jo stranke Večinske koalicije rešile enostavno tako, da se večina njihovih svetovalcev po prekinitvi ni vrnila v dvorano, zaradi česar je moral Staffieri ponovno ugotoviti, da je seja nesklepčna in je zatorej skupščino razpustil.
Tripani je bil v svojem posegu poudaril, da je sicer KD precej zadovoljna s potekom preverjanja, toda vztraja v zahtevi, naj stranke večinske koalicije do kraja razčistijo medsebojne odnose in programske obveznosti, preden se začne razprava o občinskem proračunu. Smotra, ki ju je treba doseči, je naglasil tajnik KD, sta dva: vključiti v občinski odbor vse sile, ki podpirajo večino (torej tudi socialdemokrate in liberalce), po drugi strani pa preučiti pro-gramske obveze in postaviti med njimi prednostno lestvico tistih, ki jih je treba nujno uresničiti, še pred potekom man-
datne dobe občinskega sveta. Od tod po njegovem potreba, da se preverjanje zaključi pred razpravo o proračunu.
Po prekinitvi seje pa je načelnik skupine KPl Calabria dal izjavo, v kateri obsoja Tripanijevo zahtevo po ponovni odložitvi proračunske razprave in ocenjuje ravnanje strank večinske koalicije kot »žaljivo za skupščino«, ki je bila že tretjič nesklepčna po njihovi krivdi. »Če čutijo večinske stranke potrebo po soočanju in preverjanju stališč, naj to storijo,« je naglasil Calabria, »toda naj se ne skrivajo za proračunom,, najpomembnejšim upravnim aktom Občine, ko najprej napovedujejo razpravo o njem, in jo potem vsakič onemogočajo.« Tako ravnanje ni v skladu z interesi mesta, je poudaril načelnik skupine KPI v občinskem svetu, ampak je le odraz prizadevanj strank koalicije, da ohranijo oblastvene pozicije.
Proračunska razprava je vsekakor zašla na slepi tir, tako da ni niti gotovo, da se bo začela na prihodnji seji, ki bo jutri. Vse je odvisno najbrž od izida »preverjanja«, ki se bo nadaljevalo drevi in jutri zjutraj med tajniki strank koalicije. Pri tem pa ostaja še odprtih vrsta vprašanj, od odločitve Slovenske skupnosti glede morebitnega ‘izstopa iz občinskega odbora, do »nadomestil«, ki naj bi jih dobile nekatere stranke, zlasti PRI, ki bi naj odstopile kako odborništvo ■zastopnikom PLI in PSDI. Ker gre za ne lahko rešljiva vprašanja, bi se torej lahko zgodilo, da se preverjanje ne konča tako hitro, kar bi povzročilo zavlačevanje pri odobritvi občinskega proračuna do avgusta.
Med začetnim upravnim delom seje je bilo izraženih več pomislekov glede sklepa o nadaljnjem strošku 6,5 milijarde lir (poleg predvidenih 32 .milijard) za končni odsek grezničnega odtoka v Miljskem zalivu. Šele sedaj so namreč ugotovili, da je treba očistiti morsko dno, koder bo tekla kanalizacija, min in neeksplodiranih bomb iz druge svetovne vojne, in da je treba opraviti še nekatera dodatna dela. Za sklep je glasovalo 29 svetovalcev večine, proti 11 zastopnikov KPI, Tržaškega gibanja in MSI, listarja Dolcher in Gabrielli pa sta se vzdržala.
Tradicionalna prireditev TPPZ in Mladinske skupine P. Tomažič
Konec tedna partizanski miting pod geslom »Mir brez meja
Vse je že nared za veliki partizanski miting, ki ga tudi letos prirejata Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinska skupina P. Tomažič v soboto in nedeljo.
Partizanski miting, pod geslom »Mir brez meja« bo tokrat posvečen spominu partizanskega skladatelja in priznanega slovenskega glasbenika ter kulturnega delavca Rada Simonitija, ki mu bodo to jesen odkrili v Novi Gorici doprsni kip.
Nekakšen uvod v letošnji partizanski miting bo že jutrišnji nastop Mladinske skupine P. Tomažič, ki bo nastopila ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu s programom, ki ga je poimenovala »Spomin na bodočnost«.
V	soboto zvečer bo na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici nastopil moški pevski zbor »Fratellan-za« z Reke, ki ga sestavljajo predstavniki tamkajšnje italijanske manjšine. Zbor se bo predstavil s programom revolucionarnih, delavskih in partizanskih pesmi, ki jih bo izvajal v italijanščini.
V	nedeljo zjutraj bodo partizansko srečanje in praznik uvedli mladinci z obeh strani meje. Pohod mladih za »Mir brez meja« se bo začel v Bazovici, od koder bodo odšli do Lipice, kjer jih bodo pričakali mladi iz sežanske občine. V Lipici bo kulturna prireditev, po kateri se bodo vsi skupaj vrnili v Bazovico, kjer jih bo pričakal Pihalni orkester godbe Milice iz Ljubljane s krajšim programom.
Popoldansko prireditev bo začel s promenadnim koncertom Pihalni or-
kester godbe Milice iz Ljubljane. 50-članski orkester, ki ga vodi Franc Gornik, bo med ostalim izvajal uverturo iz Rossinijeve opere »Italijanka v Alžiru«, novo skladbo Bojana Adamiča »Čez tri gore«, Borodi-novo »Polovski plesi« in še Splet partizanskih pesmi.
Promenadnemu koncertu, ki se bo začel ob 16. uri, bodo sledili govori. Med drugimi bosta spregovorila novoizvoljeni komunistični senator Stojan Spetič in predsednik deželnega odbora VZPI-ANPI Federico Vincenti.
Sledil bo kulturni program, v katerem bo nastopil z 18 pesmimi Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ki ga vodi prof. Ciril Cvetko. Tri pesmi, med temi Simonitijevo »Vstajenje Primorske«, bo zbor na koncu izvedel skupno s pihalnim orkestrom. Med nastopom zbora bodo na programu še recitacije.
Že sedaj opozarjamo naše bralce na ta miting, ki želi poudariti željo po miru v svetu, po medsebojnem sožitju, po dobrososedskih odnosih, kar je v sedanjem trenutku zaostrovanja političnega položaja pri nas, še kako pomembno.
■ V uradnem listu št. 146 je objavljen razpis javnega natečaja za eno mesto diplomiranega tehnika na tržaški univerzi. Od kandidatov se zahteva vseučiliška diploma iz političnih ved. Za morebitna pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Center za informiranje brezposelnih, ki deluje na sedežu sindikata CGIL (Ul. Pondares 8).
Občni zbor je še enkrat poudaril to najbolj občuteno potrebo
Glasbeni matici je treba priznati status javne ustanove
tudi osrednje vprašanje publicizacije šole, ki je, kot so poudarili udeleženci, bistvenega pomena za obstoj ustanove, ki tako uspešno razvija svojo dejavnost v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci v Italiji.
Predsednik Semen, nato pa tudi tajnica Daša Svetina, sta se v svojih go-
vorih zaustavila pri številnih uspehih, ki jih je GM, z vsemi svojimi delovnimi komponentami dosegla v preteklem letu.
Čeprav je naš dnevnik vsem prireditvam, uspehom in priznanjem, ki so jih posamezniki, kot tudi skupine v preteklem letu dosegli, sledil z veliko
Pogovor s kriškim pevovodjo Frančkom Žerjavom
»Vesel sem, da se pevska tradicija razvija«
Občni zbor deželne zveze kmečkih hranilnic
Deželna zveza kmečkih in obrtnih posojilnic, v kateri je včlanjenih vseh 31 takih denarnih zavodov v naši deželi, je imela letošnji redni občni zbor v tržaškem hotelu Excelsior. Občnega zbora so se udeležili tudi predsedniki in drugi zastopniki vseh štirih slovenskih hranilnic in posojilnic: z Opčin, iz Nabrežine, Doberdoba in Sovodenj.
Predsednik Upravnega sveta Hranilnice in posojilnice na Opčinah Pavel Milič je del svojega pozdravnega nagovora imel tudi v slovenščini. Njegov nastop je pohvalil sam podpredsednik Vsedržavne zveze inž. Sartori.
Po izčrpnem poročilu Upravnega sveta, ki ga je podal dosedanji predsednik Giuseppe Marangon, ter poročilu Nadzornega odbora so se zvrstile številne točke dnevnega reda. Na koncu pa so bile še volitve. V prihodnjem triletju bosta slovenske posojilnice zastopala v Upravnem svetu Pavel Milič, v Nadzornem odboru pa podpredsednik sovodenjske posojilnice Martin Pelicon.
■ Sindikat CISL prireja jutri, 3. julija, ob 10. uri seminar »Sindikat med biti in spoti«, ki bo potekal v sejni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolo 10). Na seminarju bo skupina priznanih strokovnjakov analizirala odnos med sindikati in sredstvi množičnega obveščanja.
KD Vesna ter moški in dekliški zbor Vesna iz Križa pripravljajo za jutri ob 21. uri v Domu A. Sirka zahvalni večer Frančku Žerjavu.
Franček Žerjav je bil namreč 36 let pevovodja domačega moškega zbora, ki je ponesel našo predvsern udarno, borbeno pesem daleč iz rodnega Križa v Milan, Neapelj, Modeno, Brescio, Benetke, pa na Dunaj in v številne kraje matične domovine. S svojimi nastopi pa je navduševal tudi obiskoval-
Glasbena matica, naša osrednja glasbena ustanova, je imela v sredo zvečer v Gallusovi dvorani v Trstu svoj redni občni zbor, ki je s poročili, bogato diskusijo, nato pa še z izvolitvijo novega upravnega odbora dokazal, kako uspešno je bilo delovanje te ustanove in njene glasbene šole v preteklem šolskem letu in kako potrebno je, da se v bližnji bodočnosti končno reši vprašanje njene publicizacije, kar bi bilo najboljše priznanje za njeno plodno in bogato dejavnost in bi ji tudi omogočilo prejemanje denarnih sredstev, ki so za njeno nemoteno delovanje nujno potrebna;
Občni zbor se je začel z izvolitvijo delovnega predsedstva, nato pa s poročili predsednika upravnega odbora GM Adrijana Semena, poročilom tajnice Daše Svetine, blagajničarke Dorice Kreševič ter Jožeta Korena o delovanju Tržaškega okteta.
Sledili so pozdravi Borisa Raceta v imenu SKGZ, novoizvoljenega komunističnega senatorja Stojana Spetiča in pa Nives Košute v imenu ZSKD. Tem so se pridružili še številni posegi udeležencev občnega zbora, ki so se dotaknili številnih problemov, ki jih bo moralo vodstvo GM v prihodnje reševati, med temi na prvem mestu vprašanje prostorske stiske in seveda
ce raznih naših manifestacij od Milj-skih hribov do Doberdoba.
Franček, vodil si zbor od leta 1949 do leta 1985, sedaj pa te bodo počastili in ti v znak zahvale zapeli.
»Res je, tokrat bom le gost, čeprav častni. Bolj vesel bi bil, če bi lahko tudi sam kakšno pesem vodil; a tudi tako mi bo prijetno, ker vem, da se bo pevska tradicija v naši vasi nadaljevala. Večer pa bo zbudil v meni tudi mnoge spomine, ki so tesno povezani, tako z delom zbora, kot z napori, da bi se naša pesem, ki je vodila naše borce v tistih najtežjih časih boja proti skupnemu sovražniku, ohranila.«
Si si v mladih letih mislil, da boš postal pevovodja?
»Petje me je od nekdaj veselilo. Verjetno sem že po družini podedoval dober glas, saj sem bil dober tenorist in tudi solist; moja pokojna sestra Lojzka je tudi zelo lepo pela, lep alt je imela tudi sestra Danila. Spominjam se še, da so me v času, ko sem služil vojsko na Siciliji, izbrali, da sem vodil celo množico vojakov pri petju skupne pesmi. Moje roke glejte, pa bo šlo, sem jim rekel, in je res šlo.«
Franček je od leta 1946 do 1948 pel tudi v Komornem zboru, ki ga je tedaj vodil Ubald Vrabec. »Učil sem se tudi solopetja, a sem na žalost naletel na profesorico, ki je moj glas bolj pokvarila, kot izboljšala. Toda pel sem vedno rad in ko se je v Križu zbralo 21 mladih pevcev z željo, da bi peli, sem
takoj pristal na to, da jih vodim. Nikoli ne bom pozabil našega prvega nastopa v jeseni leta 1949 na odprtem, kjer stoji danes naš kulturni dom. Nastopil je tudi orkester, ki ga je vodil Marij Bogateč. Ljudje so bili tako zadovoljni, da je po tem nastopu pristopilo k zboru še petnajst novih pevcev.«
Se morda spominjaš, kolikokrat si s svojim zborom nastopal in koliko pesmi ste v tem času naštudirali?
»En greh moram priznati. Da si namreč nisem beležil vseh nastopov; danes bi ti lahko postregel tudi s številkami. Pesmi, ki smo jih naštudirali pa je bilo prav gotovo okrog 100, saj smo peli tudi umetne, ljudske in še druge pesmi.«
Danes vodi kriški zbor mladi pevovodja Ivo Lešnik, zbor bo nastopil tebi na čast na petkovem večeru. Si zadovoljen, da imamo sedaj pri nas toliko dobrih, kvalitetnih zborov?
»Seveda sem tega zelo zadovoljen. Naš zbor so na začetku sestavljali delavci, preprosti ljudje, ki so peli z dušo in srcem, a niso imeli glasbene podlage.' Danes se v zborih učijo tehnike petja, izgovarjave in vsega, kar pač k dobremu petju spada. In tako se je tudi kvaliteta zborov dvignila. To je prav in koristno ter predstavlja tudi jamstvo, da bodo zbori nadaljevali s svojim koristnim in pomembnim delom«.
NEVA LUKEŠ
Tečaje SDZPI uspešno zaključilo 173 tečajnikov
Pred dnevi so zaključili letošnje šolske obveznosti dijaki, ki obiskujejo poklicne tečaje Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Tečaje s kvalifikacijo so uspešno do-končalkTečaj za kamnoseke - 1. letnik: Erik Cingerla, Marjan Gustinčič; Peter Kozina, Marco Rebula, Boris Rebula, Igor Škabar in Igor Tence.
Tečaj za tehnično administrativne uradnike - 1. letnik: Vesna Bizjak, Nataša Buscemi, Patricija Laurica, Ve-ronica Leghissa, Erika Persinovic, Irene Radetič, Katja Radetti, Damiana Romano, Michela Sancin, Ksenja Starec, Tania Tretjak, Dimitrij Vocchi, Mirjana Živec.
Tečaj za tehnično administrativne uradnike - 2. letnik: Gabriella Černe, Patrizia Cosoli, Tanja Filipovič Grčič, Arianna Križan, Tatiana Laurica, Katia Mieo, Liliana Vrabec, Tanja Zobec, Marko Harej.
Dvanajstim tečajem v Trstu in 3 na Goriškem je sledilo skupno 221 tečajnikov; 173 od teh je uspešno dokončalo tečaje. Na Tržaškem je tečaj za vodenje skupin s prizadetimi otroki dokončalo 15 tečajnikov, tečaj za dopisnike v angleščini je zaključilo 8 tečajnikov, tečaj ažuriranja zunanje trgovine 10, tečaj ažuriranja za vodenje malih obratov 12, tečaj za programerje 15, tečaj za strojepisje 8, tečaj za word processing 8, tečaj iz vinogradništva 18, tečaj za vrtnarstvo pa 16 tečajnikov.
pozornostjo in zavzetostjo, bi za naše čitatelje le bežno omenili nekatere najpomembnejše dogodke in uveljavitve doma in tudi drugod.
Tu sta oba govornika omenila proslavo 25. obletnice delovanja šole GM v Gorici, ki jo je posebej označila lična brošura, nato pa zaključil koncert, pri katerem so sodelovali gojenci go-riške šole GM.
Omenila sta nato uspehe harmonikarskega ansambla Synthesis 4, ki ga vodi prof. Claudio Furlan, kvinteta harmonikarjev, ki ga vodi Loredana Coceani, dveh harmonikarjev iz šole prof. Zajčeve, uspeh pianistke Beatrice Zonta, Mladinskega zbora pod vodstvom Stojana Kureta na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Celju, pa uspehe posameznih gojencev pri opravljanju zaključnih izpitov, uspeh diplomanta Mirana Košute itd.
To je le del uspehov, je dejala Svetinova, ki so jih naši gojenci in ansambli dosegli, za kar gre seveda zahvala našemu glasbeno-pedagoškemu kadru in tudi staršem, ki so nam stali ob strani. Na te uspehe bi bil lahko ponosen ves Trst, je še pristavila, saj so naši gojenci enakovredni prebivalci našega mesta, pa čeprav govorijo drugačen jezik od večinskega.
Predsednik Semen, ki je še posebej omenil uspešno dejavnost glasbene šole v Benečiji in Kanalski dolini, se je ob koncu zaustavil pri najpomembnejšem vprašanju, to je vprašanju pravice javnosti, ki naj jo oblasti šoli končno priznajo. Ne zahtevamo nobenih privilegijev, je dejal, temveč le tisto, kar nam je država dolžna dati. Brez politične podpore celotne naše skupnosti in vseh nam naklonjenih političnih sil, pa do- tega priznanja ne bomo zlepa prišli. Zato je nujno, je dejal Semen, da se vprašanju publicizacije naše šole prizna prioriteta ter da se v osnutke za odobritev globalnega zaščitnega zakona poimensko navede tudi šola GM.
Jože Koren je na občnem zboru podal poročilo o uspešnem delovanju Tržaškega okteta, ki je imel v pretekli sezoni kar 41 javnih nastopov, od teh 11 v širšem italijanskem prostoru, kamor je s ponosom ponesel slovensko pesem. Navedel je še gostovanja, ki čakajo oktet v prihodnji sezoni, med temi gostovanje v Grčiji, v ZDA in Kanadi, pa povabilo na Poljsko itd.
Po živahni diskusiji, ki je med drugim načela tudi vprašanje prostorske stiske šole in njenih podružnic, po raznih predlogih za okrepitev dejavnosti šole in njene povezave z ZSKD in podobnimi ustanovami in društvi, po poročilu Dušana Košute v imenu nadzornega odbora in po razrešnici staremu odboru, so člani izvolili še novi upravni odbor, v katerega so bili imenovani: Gojmir Demšar, Robert Faganel, Majda Furlan, Živa Gruden, Žarko Hrvatič, Edmund Košuta, Bogdan Kralj, Dorica Kreševič, Miran Kuret, Jože Koren, Pino Rojc, Adrijan Semen, Daša Svetina, Aleksander Vodopivec in Marta Vodopivec. V nadzorni odbor so bili imenovani Dušan Košuta, Janko Cotič in Ivo Magajna, za namestnika pa Kamil Košuta in Vlado Švara.
Na zadnji seji devinsko-nabrežinske občinske skupščine
Odobrena resolucija o rabi slovenščine v tržaški KZE
Občinski svet devinsko—nabrežinske občine je preteklega 29. junija odobril resolucijo o rabi slovenskega jezika v skupščini tržaške Krajevne zdravstvene enote. Za resolucijo so glasovali predstavniki KPI, KD, SSk, PSI in neodvisni svetovalec dr. Certo s 15 glasovi, proti pa sta glasovala svetovalca LpT in MSI—DN. Tekst, ki ga je prvotno predlagala komunistična skupina, je občinski svet osvojil z nekaterimi pojasnili občinskega odbora. V razpravo o argumentu so posegli svetovalci Depangher in Iskra za KPI, Brecelj (SSk), Baici (LpT) in Ouadracci (MSI—DN). Po odgovoru župana Brezigarja je bila resolucija odobrena.
V resoluciji je med drugim rečeno, da je občinski svet devinsko—nabrežinske občine vzel na znanje predlog predsednika tržaške KZE, da se iz pravilnika črta zadnji odstavek 2. člena, ki dovoljuje svetovalcem rabo slovenskega jezika. Na podlagi raznih drugih pravilnikov, zlasti pa 8. člena pravilnika občinskega sveta z dne 24. januarja 1986, ki potrjuje to pravico v devinsko—nabrežinski občini, pa so svetovalci zahtevali, naj skupščina KZE odločno odkloni predlog, ki je omenjen v predsednikovi resoluciji. Resolucija nadalje obvezuje svetovalce devinsko—nabrežinske občine, ki so prisotni v skupščini KZE, naj si prizadevajo, ds bo novi odobreni pravilnik potrdil kot dejstvo pravilne demokracije pravico do rabe materinščine za vsakega svetovalca.
Od 20. do 26. julija seminar za pianiste
Od 20. do 26. julija bo v Trstu izredno zanimiv seminar za pianiste, ki ga bo vodil znani sovjetski klavirski mojster Sijavus Gadziev. Gadziev je tudi učitelj klavirja na državnem konservatoriju "Čajkovski" v Moskvi. Seminar, ki ga prireja Združenje za kulturne izmenjave med Italijo in SZ’ v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in evangeličansko skupnostjo, bo v baziliki sv. Silvestra in se ga bodo lahko udeležili vsi pianisti, ki bodo opravili ustrezen sprejemni izpit.
Sovjetska klavirska šola, iz katere izhajajo številni svetovno znani pianisti, je med italijanskimi glasbeniki manj znana, tudi zaradi pomanjkanja primernih oblik sodelovanja. Seminar bo tako omogočil neposreden stik s sovjetsko glasbeno ustvarjalnostjo, saj bodo na njem sodelovali tudi gojenci Glasbene matice in tržaškega Konservatorija. Organizatorji načrtujejo tudi, da mu bodo lahko sledili tudi drugi slušatelji.
Zainteresirani lahko dobijo vse informacije na sedežu Združenja Italijo—SZ, osebno ali telefonsko na št. 60158, vsak dan med 16. in 20. uro, ob sobotah od 10. do 12.
Ustni izpiti na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois
Odličnjakinji je bilo pol ure dovolj
Ko smo včeraj prišli na trgovski tehnični zavod Žiga Zois, da bi slišali tamkajšnje maturante, nas je asistent na šoli, gledališki entuziast in duša kontovelskega Amaterskega odra, opozoril, naj prisluhnemo četrti kandidatki, češ da je res »klasa«. V profesorski zbornici, kjer so uredili ocenjevalno sobo in kjer dijaki že nekaj dni vodijo besedne dvoboje s profesorji, se nam je med poslušanjem tretje maturantke približala interna članica in prav tako namignila na četrto kandidatko: »Dijakinja je izjemno pridna,« nam je prišepnila profesorica.
Po dveh takih »vabilih« te tudi če nočeš prevzame radovednost. Počakali smo torej še na četrto kandidatko, in ni nas razočarala.
Ko je dijakinja sedla pred profesorico slovenščine, ji ta ni postavila vprašanja iz slovenske književnosti. Naj-
Na klasičnem liceju vse kandidatke »zrele«
Na klasičnem liceju Prešeren so včeraj objavili izide letošnjih zrelostnih izpitov. Kljub bojazni, ki so jo dijakinje izrazile po drugi pismeni nalogi, prevodu Platonovega teksta iz grščine, so vse maturantke izdelale, in to tudi z dokaj visokimi ocenami, kar očitno pomeni, da ocenjevalna komisija ni pretirano upoštevala morebitnih spodrsljajev v prevodu iz grščine.
Na klasičnem liceju so letos opravile zrelostne izpite: Cinzia Bandi (52), Alenka Bullo (56), Lara Jogan (42) in Vesna Zuppin (48).
prej jo je zanimalo sodelovanje kandidatke na natečaju Tržaške pokrajine Odprta vrata, na katerem je dijakinja odnesla eno od nagrad. Maturantka je povedala, da je pisala o sponah tržaškega gospodarstva in o možnostih zaposlitve pri nas.
Šele po tem uvodu je prišla na vrsto literatura. Profesorico je zanimalo literarno ustvarjanje na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Kandidatka je omenila socialni realizem in teme, ki jih je največ obravnaval (socialne probleme, vprašanje delavstva, idealizirano vojno tematiko). Omenila je prelomnico v letu 1953 — Pesmi štirih, s katerimi vstopa v slovensko književnost intimistična poezija. Zatem je povedala tudi, v katere smeri so se »štirje pesniki« razvili (Zlobec v ljubezensko, Pavček in Menart v humoristično). Profesorica je hotela še izvedeti, kaj je bilo v tistih letih pomembnega na proznem področju. »Pojavi se Kocbek s Strahom in pogumom,« je bil hiter odgovor. Še nekaj stavkov o Kosmaču in njegovi Baladi o trobenti in oblaku (»Gre za primer okvirne zgodbe«), nekaj besed o Šalamunu (»Na zelo moderen način izraža probleme sodobnega časa«), in izpraševanje iz prvega predmeta se je izteklo.
Po vprašanjih iz slovenske literature je bil doslej še vedno na vrsti zagovor slovenske naloge. Kandidatki pa naloge sploh ni bilo treba »zagovarjati«. O spisu je povedala vse kar sama profesorica: »Naloga je zelo, zelo lepa, zelo dobra in zelo pametno napisana.«
Podobno je bilo mnenje profesorja knjigovodstva o nalogi iz trgovinstva: »V nalogi si obširno in dovolj izčrpno vse povedala.«
Po dveh takih ocenah je bil pogovor o knjigovodstvu lahko le zgolj formalnost. In tako je tudi bilo. Kandidatka je govorila o zavarovalnih podjetjih, o značilnostih zavarovalnic, omenila je velike tržaške zavarovalnice, zatem je še nekaj povedala o odpravninah in pogovora je bilo konec. Od trenutka, ko je stopila v ocenjevalno sobo, ni minilo niti pol ure.
Ob odhodu jo je predsednik komisije vprašal, kam namerava po maturi. »Nadaljevala bom študij na univerzi. Nisem se še odločila, ali se bom vpisala na statistiko ali pa na ekonomijo.«
»Kar boste izbrali, boste gotovo dobro opravili,« je prepričano menil predsednik.
Včeraj začetek letovanja v Tolminu
Okrog sto trideset otrok, ki so se letos vpisali na petnajstdnevno letovanje v organizaciji Odbora za do-raščajočo mladino pri SKGZ, je včeraj srečno pripotovalo v Tolmin in se nastanilo v prijetnem Domu Svetozar Markovič. Njihove spremljevalke, vzgojiteljice Dijaškega doma, so otroke ločile po starostnih skupinah.
Popoldne so animatorke seznanile otroke z najzanimivejšimi značilnostmi kraja, v katerem bodo preživeli dva tedna svojih počitnic. Mladi udeleženci letovanja se bodo predvidoma vrnili domov 15. julija.
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
V dolinskem otroškem vrtcu včeraj zaživel poletni center
V julijski vročini se prileže tudi brezskrbna igra v vodi
Danes v Dolini Festival KPI
Danes se v Boljuncu začenja Festival komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI dolinske občine. Ze drugo leto pri tem aktivno sodeluje tudi veliko mladih, ki so oktobra lani ustanovili Krožek mladih komunistov občine Dolina.
Festival se bo uradno pričel ob 19. uri z otvoritvijo dveh razstav, ki bosta na ogled v foyerju občinskega gledališča France Prešeren. Pri prvi so sodelovali člani fotokrožka Trst 80. Drugo razstavo, ki nosi naslov "Mir", pa je pripravil Krožek mladih komunistov. Z mozaikom časopisnih izrezkov in podobnih dokumentacij v slovenščini in italijanščini so želeli dokazati, da je problem miru med najbolj aktualnimi. Zavedati se moramo bodočnosti, ki nas čaka, in se zato aktivno zavzemati za mir in mirno sožitje.
Po otvoritvi, ko bo na harmoniko igrala Suzana Žerjal, se bo kulturni spored nadaljeval v dvorani občinskega gledališča z nastopom gojencev plesnih šol KD F. Prešeren iz Boljunca in Kiwi iz Pirana. Zvečer pa bo za prijetno vzdušje poskrbel ansambel Bazar. Danes se bosta začeli tudi obe loteriji: tradicionalna in pa velika loterija, ki Ponuja za prvo nagrado petdnevno potovanje v Prago.
Jutri bo ob 20. uri nastopila Mladinska skupina P. Tomažič, v soboto pa bo ob 19. uri okrogla miza na temo AIDS", (dam)
V včerajšnji prvojulijski pripeki je bila senca na dvorišču dolinskega otroškega vrtca, kjer je prav včeraj začel delovati poletni center, kar prijetna in vabljiva. Ob uri, ko smo se namenili, da obiščemo otroke, ki so si tudi letos izbrali takorekoč alternativno letovanje, je bilo na dvorišču dokaj mirno, skoraj tiho. Skupina večjih.
otrok, ki sicer obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole, se je namreč odločila za krajši sprehod v Glinščico. Druga skupina je pridno delala v prostorni učilnici, najmlajši pa so se podili po travi in še nekoliko nezaupljivo poslušali nasvete ene od animatork poletnega centra.
V poletni center, ki ga prireja dolinska občinska uprava, se je letos vpisalo 52 otrok, od najmlajših iz otroških vrtcev do malo večjih petošolcev, Slovencev in Italijanov. Kot smo že pred časom poročali, so organizatorji poskrbeli za živahne in zanimive dejavnosti, tako da otrokom res ne bo dolgčas. Med drugim je na sporedu tudi sodelovanje s poletnim Festivalom mladinskih gledališč, ki bo v Miljah, kjer bodo gostje dolinskega poletnega centra sledili raznim predstavam in animacijskim delavnicam. Trikrat tedensko se bodo vozili na kopanje v Milje, če bo pa le prehuda vročina, se bodo po mili volji lahko namakali v gumijastih bazenih, ki so postavljeni na prostornem vrtu. Seveda so na programu tudi številni izleti v bližnjo okolico, med temi tudi obisk pri otrocih iz Benečije, ki so gostje slovenskega Dijaškega doma v Trstu in še marsikaj.
Do 24. julija, ko bo poletni center zaprl vrata, bo torej kar živahno in kot je bilo že včeraj razvidno, med kratkohlačniki ne bo prostora za kujanje. Poleg brezskrbnosti in prijetnega počutja pa jim želimo še, da bi bilo vreme ves ta čas naklonjeno.
Emil Guštin
Pogreb bo danes, 2. 7., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v Trstu na pokopališče na Repentabor.
Žalostno vest sporočajo: mati Angela, žena Anita, hči Sonja ter drugo sorodstvo.
Repen, Col, 2. julija 1987
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
Ob prerani izgubi dragega očeta Milkota izreka Sonji in družini iskreno sožalje
Ženski pevski zbor Repentabor
Iskreno sožalje prijateljici Sonji in družini izrekajo repenski letniki.
Kritične ocene zveze CGIL-CISL-UIL
Pokrajina ima nemaren odnos do socialnih problemov občanov
Strokovnjaki niso ugotovili odkod je ušel žvepleni oblak
Enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL se je že dalj časa pogajala s tržaško Pokrajino glede vprašanja organizacije socialnega skrbstva za mladostnike. Sindikati so ta pogajanja očitno zelo uspešno vodili, kar so ugotavljali njihovi predstavniki sami na tiskovni konferenci, ki je bila v torek v sejni sobi v palači tržaške pokrajine.
Za našo manjšino je še posebej pomembno, da so sindikati izterjali od pokrajinske uprave, da bo uradno pooblastila enega operaterja Službe za socialno skrbstvo, da se bo izrecno ukvarjal s slovenskimi mladostniki. Do danes se je pokrajinska uprava, - kot le poudarila sindikalistka Giuditta Lo-vullo - krčevito upirala tej povsem upravičeni zahtevi, tako da so morali sindikalisti vložiti veliko truda, da so Prodrli s svojimi načrti in zahtevami. .. Sindikati so še dosegli, da je Pokrajina točno opredelila pristojnosti svoje m občinske uprave, seveda na področju socialnega varstva. Nadalje je pokrajinska uprava obljubila sindikatom, da bo postopno začela proces »deinsti-tucionalizacije« dela socialnega skrb-stvain da bo začela uvajati sodobnejše Prijeme za reševanje problemov socialno ogroženih ljudi. Na pogajanjih je Jekla razprava tudi o tem, kako pospeševati posvojevanje, saj je ta rešitev za otroka neprimerno manj boleča od zapiranja v vzgojne zavode. Glede duševno in telesno prizadetih otrok pa 50 pogajanja zabredla v močvirje nepojasnjenih in pravno nejasnih pristoj-
nosti pokrajinske in občinske uprave. Zaradi teh birokratskih zdrah pa nastradajo ravno prizadeti otroci. Na pogajanjih so še načeli vprašanje poklicnega usposabljanja socialnih operaterjev. Lovullova je poudarila, da pokrajinska uprava nima glede tega vpraša-njanikakršnega načrta ali novih idej, kar je rezultat površnega in nemarnega odnosa pokrajinskih upraviteljev do vprašanja socialnega varstva občanov.
Predstavniki sindikatov in pokrajinski upravitelji so se obvezali, da se bodo septembra ponovno sestali, da bi preverili, če je pokrajinska uprava res uresničila vse to, kar je obljubila javnosti in socialnim delavcem, ki jih sindikati zastopajo. (w)
Raziskave, da bi ugotovili iz katerega industrijskega objekta je ušel predvčerajšnjim popoldne oblak vodikovega sulfida, ki je zajel in neznosno zasmradil področje od Valmaure do Katinare, so ostale brezplodne. Po prvih pregledih, ki so jih po pojavu opravili gasilci in tehniki KZE v železarni Terni, upepeljevalniku in rafineriji Aguili, je vse kazalo, da je najbolj verjetno, da je žveplena spojina izpuhtela v zrak prav v slednji, in sicer med bonifikacijo, ki jo opravljajo delavci tujega podjetja.
Toda ta hipoteza ni bila potrjena ne predvčerajšnjim ne včeraj, ko so gasilci in zdravstveni tehniki spet šli v rafinerijo, kjer so nadzorovali pline med bonifikacijskimi deli. Toda, kot nam je povedal včeraj odgovorni za civilno
zaščito na Prefekturi dr. Vergone, niso ugotovili nič posebnega.
Ob tem delavci rafinerije ugotavljajo, da tudi v primeru, da bi žvepleni oblak res nastal med bonifikacijo, bi pozneje bilo to zelo težko ugotovljivo. Dovolj je namreč prekiniti določen proces, in o njem - razen žvepla v zraku, ki se sicer s časom razprši - ni več sledov.
Prijeli tatici
S pomočjo nekaterih mimoidočih in kasneje dveh policijskih agentov, ki sta po naključju bila v bližini, je 45-letni Concetti Del Cielo por. Toffolo uspelo včeraj prijeti nomadki, ki sta vdrli v njeno stanovanje in odnesli dragocenosti za osem milijonov lir. Toffolova se je nekaj pred 11. uro vračala v svoje stanovanje v Ulici Genova 15, ko je na stopnišču srečala dve nomadki, ki sta urnih nog hiteli proti glavnemu vhodu - na ulico. Zazdelo se ji je čudno, toda ko je naredila še nekaj korakov po stopnišču navzgor in opazila, da so vrata njenega stanovanja odprta, ji je takoj bilo vse jasno. Nič ni izgubljala časa: kriče se je pognala za ženskama in k lovu pritegnila najprej mimoidoče, nato pa še agenta.
Na kvesturi sta 21-letna Patrizia Le-vacovich in 29-letna Maria Levacovig (obe stanujeta z nomadi v bližini Naselja Sv. Sergija) izročili ukradene predmete, pa tudi izvijač, s katerim sta si pomagali pri kraji.
V Ulici C o log n a jo je podrl motorist
Pridržana prognoza za upokojenko
Na nevrokirurškem oddelku so včeraj proti večeru sprejeli s pridržano prognozo 73-letno upokojenko Ido Biči por. Sossi z Vicola Castagneto 99. Bila je hudo ranjena v prometni nesreči, ki se je pripetila v Ulici Cologna, v bližini številke 51. Na tistem mestu je upokojenka hotela prečkati, a še preden je prišla na drugo stran ceste, jo je z motornim kolesom podrl 19-letni Andrea Hotes iz Ul. Pendice Scoglietto 5.
V katinarski bolnišnici so zdravniki ugotovili, da je utrpela udarec v glavo, verjetni zlom noge in druge poškodbe. Najbolj pa jih je zaskrbljalo dejstvo, da se ji je iz ušesa ulila kri.
Izvide o nesreči so opravili karabinjerji.
t
Po dolgi bolezni je preminila naša draga
Silva Daneu vd. Čok
Žalostno vest sporočajo sestra, družini Barovina in Daneu ter drugo sorodstvo.
Iskrena hvala dr. Živkotu Lupincu in vsem, ki bodo z nami sočustvovali.
Pogreb bo jutri, 3. julija, ob 12. uri s pokopališča v Barkovljah v tamkajšnjo cerkev.
Trst, Ljubljana, Milan, 2. julija 1987
Ob težki izgubi drage mame Zofije izrekajo Srečku Grudnu in družini najgloblje sožalje delovni kolegi ter uprava Založništva tržaškega tiska.
Ob smrti drage mame Zofije Gruden izreka globoko sožalje svojemu občinskemu načelniku Srečku Grudnu in družini
Sekcija SSk zgoniške občine
Ob izgubi drage none Štefanije Dovgan izreka Adriani in družini iskreno sožalje
KD Primorsko - Mačkolje
Še ena odlična zaključna šolska prireditev
Srednja šola F. Erjavec s »Tajnim društvom PGC«
Med kulturnimi prireditvami, ki so jih tudi letos pripravile razne šole za zaključek šolskega leta, bi radi omenili še prireditev, ki jo je pripravila rojanska srednja šola F. Erjavec. Dijaki te šole so nas namreč ponovno presenetili s pravo celovečerno mladinsko igro in sicer z odrsko priredbo znane Ingoličeve knjige Tajno društvo PGC. Na oder so jo postavili v Kulturnem domu na Proseku, saj tako v Rojanu kot v Bar-kovljah trenutno ni primerne dvorane za zahtevnejšo prireditev.
Igrica je res lepo uspela. Dijaki so v resnici igrali same sebe, svoje profesorje in sluge in se s tem z veliko lahkoto vživeli v vloge. Prav prisrčni so bili glavni trije junaki, ki so jih igrali Igor Filipčič, Iztok Bajc in Igor Vodopivec. Kar neverjetno stroga in »odrasla« sta bila profesorja Vejica in Cerberus v izvedbi Marka Colonija in Marka Sancina ter sluga
Fiks, ki je izzval mnogo smeha med publiko. Dovršena lika sta ustvarili tudi Marija Mamolo kot babica in Ivana Godnik kot Karfijola. Najmanjša igralka, mala Silvica (Federi-ca Frassinelli) se je tudi vsem prikupila in dala res vtis majhne punčke, čeprav je le eno leto mlajša od svoje »mamice«, Valentine France. Tudi vsi drugi dijaki so se imenitno odrezali, saj jih je odlikovala velika sproščenost, dobra dikcija in naravno obnašanja. Za to gre seveda posebna pohvala režiserki, profesorici Lučki Susič, ki se je z njimi ukvarjala dolge ure, tudi izven šolskega urnika. Prireditev je zaključil šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Edith Canziani zapel nekaj pesmi. Med posameznimi dejanji so nastopile mlade šolske flavtistke. Tudi sceno so pripravili dijaki sami, pod vodstvom prof. Ani Tretjak.
Ob 130-letnici Južne železnice
Tudi slovenski dijak s hlaponom do Gradca
V okviru slavnosti ob 130-letnici Južne železnice je v pravkar minulem šolskem letu potekal tudi risarski natečaj, katerega so se med drugimi udeležili dijaki srednje šole Simon Gregorčič iz razredov prof. Borisa Zu-liana. Za zaključni izlet iz Trsta v Gradec je bila med dvajsetimi šolami iz tržaške pokrajine izžrebana prav dolinska šola, zastopal pa jo je učenec III. a razreda Uroš Tul, ki se je izleta udeležil skupaj s starši. Slikovitega potovanja s hlaponom se je v soboto, 21., in nedeljo, 22. junija, udeležilo približno tristo Tržačanov, med katerimi je bil tudi župan Staffieri. Izletnike je na tržaški postaji pozdravila škedenj-ska godba Refolo, topel sprejem pa so doživeli tudi na Opčinah, v Ljubljani in Mariboru, medtem ko je bilo vzdušje v Gradcu dokaj mrzlo in togo uradno. Mladi Uroš si je skupaj z ostalimi
izletniki ogledal zanimivosti uglednega avstrijskega mesteca, kar mu je prišlo v račun tudi kot izpitno vprašanje na mali maturi, ki jo je prejšnje dni opravil na srednji šoli Simon Gregorčič.
Svoje vtise je Uroš Tul takole strnil: »Zanimivo doživetje je bila že sama vožnja s staro lokomotivo na paro, ki nas je popeljala na Opčine, nato pa še od Maribora do Gradca. Mesto pa me je prevzelo s svojo urejenostjo in starinskostjo.«
Med uglednimi gosti, ki so ob 130-letnici Južne železnice potovali s posebnim vlakom v Gradec, je bil tudi zastopnik slovenskih železnic, kajti znano je, kako pomemben delež je Južna železnica imela in ga še ima v slovenskem družbenem in gospodarskem življenju, (ris)
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V soboto, 4. julija, ob 20.30 četrta predstava Straussove operete NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Molinari.
kino
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Tartaruga ti amero, VB, 1985; r. John Irvin; i. Glenda Jackson, Ben Kingsley.
LETNI KINO - ARISTON - 21.30, Karate Kid II, dram., ZDA 1986; 113'; r. John G. Avildsen; i. Ralph Macchio, Tomlyn Tomita.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 La famiglia, dram., It., 1986, r. Ettore Scola; i. Vitto-rio Gassman, Fanny Ardant.
FENICE - 18.30, 22.15 Morte alle calcag-na, srh., i. A. M. Hall.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I ragazzi della porta accanto, srh., ZDA 1985; r. Penelope Spheeris; i. Maxwell Canfi-eld, Charlie Sheen, □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Telefone rosso, i. Ilona Staller, □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Una don-na da scoprire, dram., It., 1987, 100'; r. Riccardo Sesani; i. Marina Suma, Jean-Marie Marion.
NAZIONALE II - Dvorana rezervirana..
EDEN - 15.30, 22.00 II diavolo in gola, porn., □□
EKCELSIOR I - 18.30, 22.15 Risky busi-ness (Fuori i vecchi... i figli ballano),
kom., ZDA 1983, r. Paul Brickman, i. Tom Cruise, Rebecca De Mornay.
CAPITOL - 17.00, 21.45 Tay Pan, dram., ZDA 1986, 127'; r. Daryl Duke; i. Brian Brown, Joan Chen.
LUMIERE FICE - 19.30, 22.00 Birdy, dram., ZDA, 1984; r. Alan Parker;. i. Mattew Modine, Nicolas Cage.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 FX effetto mortale, dram., ZDA 1986; 106'; r. Robert Mandel; i. Bryan Brown, Brian Dennehy.
RADIO - 15.30, 21.30 Desideri e perver-sioni, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
vazna obvestila
Devetdeset let Pavle Glavine
Devetdeset let življenja ni danes nikakršna redkost in tako imamo skoraj v vsaki vasi koga, ki si je naložil že deveti križ. Ena od teh je Pavla Glavi-na iz Lonjerja, ki je v nedeljo slavila svoj devetdeseti rojstni dan.
Pavla se je rodila v tej vasi 28. junija 1897, kot prva hči osmih otrok Jožefe in Ivana Glavine. Po končani ljudski šoli na Kat.inari je pomagala materi na domu in na kmetiji. Dolgo let je prala perilo tržaški gospodi ter pešačila v mesto s polnim jerbasom na glavi. Nekaj let je bila tudi služkinja, da je pomagala nahraniti številno družino. Ko ji je mati umrla, je morala Pavla skrbeti za vso družino. Leta 1921 se je Pavla poročila z domačinom Rudijem Gombačem, kateremu je v zakonu povila štiri hčera, od katerih so še tri žive. Leta 1937 ji je mož umrl in Pavla je morala spet sama skrbeti za svojo družino.
Za časa NOB je Pavla, kot vsa njena družina, prispevala svoj delež v boju za svobodo našega ljudstva ter bila povezana z OF. Tem idejam ter naro-du je ostala zvesta do danes. Še do pred kratkim smo jo srečevali po vseh naših prireditvah, posebno v Kulturnem domu, saj ni bilo prireditve, da ne bi bila na njej prisotna. Leta 1952 se je Pavla preselila iz Lonjerja k Sv. Jakobu, kjer živita dve hčeri.
Čestitkam hčera, vnukov in vseh sorodnikov in prijateljev se pridružuje Primorski dnevnik, ki ga prebira od vsega začetka, z željo, da bi v zdravju dočakala še sto in več let. (mm)
prispevki
V	spomin na Angela Miliča daruje družina Kante (Gabrovec 56) 30.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
Ob drugi obletnici smrti (30. 6.) Stefana Berdona darujejo sin in hčeri 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na dragega prijatelja Josipa Jurca daruje skupina bivših cankarjašev
100.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Giovanno Savron vd. So-domaco darujeta Enzo in Vilma Foraus
20.000	lir za pevski zor V. Vodnik.
V	spomin na dragega bratranca Dušana Grilanca daruje Zora Rodica 50.000 lir za KD Rdeča zvezda.
v spomin na drago Giovanno Savron vd. Sodomaco darujeta Draga in Rudi Štrajn 25.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na drago Marijo Brajkovič darujeta družini Godina in Ceroni 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina gospe Marije Čendak vd. Brajkovič daruje družina Pa-uletič 30.000 lir za Dom J. Ukmar v Skednju.
V	spomin na Mihaela Križmančiča darujejo sosedje 15.000 lir za ŠD Zarja in
15.000	lir za KD Lipa.
V	spomin na Bogomira Sirka daruje Viktorija Košuta z družino (Križ 308)
10.000	lir za Ljudski dom v Križu.
Namesto cvetja na Pepija Budina in
Dušana Grilanca darujeta družini Lazar in Kralj 30.000 lir za ZPZ Rdeča zvezda, in 30.000 lir za Balinarski odsek Kraški dom.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta Bruna in Pepi Milič 20.000 lir za ŠK Kras.
. V spomin na Dušana Grilanca daruje Renato Doljak 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob 9. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na pok. Angela Miliča darujejo pokrajinski delavci 100.000 lir za KD Rdeča zvezda in 100.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	isti namen darujejo: geom. Benet, Albert Gruden, Franc Stefančič, Alojz Calzi, Franc Calzi in Silvester Tavčar
75.000	lir za Balinarski klub Kras
Namesto cvetja na grob dragega Igorja darujejo bivši sošolci 50.000 lir za KD
1.	Gruden.
V	spomin na Dušana Grilanca daruje Milka Budin 20.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Angela Miliča in Dušana Grilanca darujeta Lidia in Egidio CasteT lani 50.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Dušana Grilanca darujejo Darko z družino 20.000 lir, Hedvika z družino 20.000 lir, Milan in Draga (Salež)
15.000	lir, Zora Kocman 20.000 lir, Ivanka Pirc 15.000 lir, N. N. 20.00 lir ter Marija Milič (Salež 48) 20.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
n
■A
gledališča		SLOVENSKO		včeraj - danes
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Marjan Moškrič
Pepe Žabar, glavni vratar
Nastopa: Sergej Ferrari
Predstave: danes, 2., in jutri, 3. julija, ob 20.30.
vazne prireditve
KD Vesna, moški zbor Vesna in dekliški zbor Vesna vabijo jutri, 3. julija, ob 21. uri v Dom A. Sirka v Križ na ZAHVALNI VEČER FRANČKU ŽERJAVU. Ob 20.30 otvoritev razstave miniaturnih izdelkov domačina Giuliana Košute. Vabljeni!
Mladinska skupina Pinko Tomažič
vabi na predstavitev recitala SPOMIN NA BODOČNOST, ki bo v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu jutri, 3. julija ob 20.30.
Sekcija KPI in Krožek mladih komunistov občine Dolina organizirata FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA od
2.	do 6. julija v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Jutri, 3. 7.: ob 10.00 odprtje kioskov; ob 20.00 nastop mladinske skupine P. Tomažič z recitalom "Spomin na bodočnost "; ob 21.00 ples z ansamblom Bazar. Vabljeni!
ŠZ Gaja — 20-LETNICA USTANOVITVE na športnem objektu na Padričah. Danes ob 18.00 nogometni turnir 4:4; jutri, 3. 7., ob 18.00 finale nogometnega turnirja 4:4; v nedeljo, 5. 7., ob 8.30 mednarodni balinarski turnir, ob 18.30 kulturni program z nastopom MPZ Skala iz Gro-pade in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč, ob 19.30 nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Zodiaco.
čestitke
Danes praznuje 80. rojstni dan naš oče, nono in pranono JOŽEK. Vse najboljše in korajžno naprej mu želijo vsi njegovi.
Mladinska skupina Pinko Tomažič in OK ZSMS Sežana prirejata v nedeljo, 5. julija, MIR BREZ MEJA, mednarodni ne-tekmovalni pohod Bazovica—Lipi-ca—Bazovica. Zbirališče v Bazovici ob
8.30,	odhod ob 9.30, vrnitev okoli 13.00. Kulturni spored v Lipici in na povratku v Bazovici. Udeleženci morajo obvezno imeti pri sebi potni list ali prepustnico. Pridruži se tudi ti!
šolske vesti
V	spomin na Dušana Grilanca darujejo Srečko in Stana 20.000 lir, Angela, Sandi, Anica, Cvetko in Ivan Colja 50.000 lir, Alojz Pirc 50.000 lir družina Pacor 15.000 lir, družina Rebula 15.000 lir, Maria Bos-co 10.000 lir ter družina Perčič 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Angela Miliča daruje družina Pacor 15.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Dušana Grilanca darujejo Meri in Bruno Žerjal (Bo-Ijunec) 20.000 lir ter Milko in Marija Guštin 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta Anica in Albin Škabar 20.000 lir za Balinarski odsek Kraški dom.
V	zadnji spomin na Dušana Grilanca darujejo Olga, Mirko, Savica in Ada z družinami 60.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na Marijo Brajkovič darujejo Rosanda, Tatjana in Marta 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob Pepce Pivk daruje Zdenka Šavli 20.000 lir za Dom A. Ukmar v Skednju.
Namesto cvetja na grob Franca Antončiča daruje sestrična Antonia Ozbič
15.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Viktorja Starca darujeta Lidija in Albert 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Igorja Zacca-rie darujeta Srečko in Jolanda 20.000 lir za Dekliški zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Angela Miliča in Dušana Grilanca darujeta družini Zidarič in Santini 25.000 lir za KD Rdeča zvezda in 25.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta Ivanka in Janko Simoneta 10.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta Zvonko in Tamara Simoneta 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Marije Brajkovič daruje Simplicija Stopar 10.000 lir za Dom J. Ukmar in 10.000 lir za KD I. Grbec.
Namesto cvetja na grob Marije Brajkovič daruje Albina Šuman 40.000 lir za Dom J. Ukmar.
V	spomin na Marijo Brajkovič darujejo Mira, Marija in Darinka Šuman 50.000 lir za KD I. Grbec.
Ob 60. obletnici ustanovitve daruje D. K. v spomin preminulih članic 50.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta Alekseja in Primož Možina 20.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Karla Renčelja daruje družina Kjuder 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta družini Križman in Colja 100.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Angela Miliča daruje Sandro Gruden 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
izleti
Danes, ČETRTEK, 2. julija
OTON
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob
11.15	in zatone ob 24.15.
Jutri, PETEK, 3. julija
TOMAŽ
PLIMOVANJE DANES: ob 0.35 najvišja 16 cm, ob 7.28 najnižja -40 cm, ob 14.52 naj višja 32 cm, ob 21.13 najnižja -5 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,6 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Danilo Fedele, Matteo De Nardis, Veronika Carli, Alan Pizza-mei, Andrea Giulia Bertazzoli, Marco Pi-lato, Stefano Schiemer, Alessio Gonzati, Brian Bossi, Stefano Piccilin.
UMRLI SO: 84-letna Maria Tonon, 46-letni Bruno Degrassi, 52-letni Emilio Guštin, 48-letni Darip Metelli, 81-letni Olimpio Colombo, 74-letna Anna Stradi-ot vd. Sguasa, 86-letna Elisabetta Salmo-na, 88-letna Caterina Vascotto vd. Erma-nis, 82-letna Ida Babic, 73-letni Silvio Angeli, 82-letna Agnese Kiihnel, 78-letna Sofia Carli vd. Gruden.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. junija, do sobote,
4. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. San Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za. najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do vključno 7. julija.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec opozarja starše, da so dolžni do 7. julija potrditi vpis dijakov.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 10.30 do 12. ure do vključno 7. julija.
Sindikat slovenske šole sporoča, da je do 7. julija v. teku vpisovanje v enoletne tečaje T50 ur" v slovenščini za dosego diplome srednje šole. Tečaji so odprti tistim, ki dopolnijo 16. leto starosti do 31. decembra 1987 in vsem odraslim. Za prijavo in informacije se lahko obrnete na srednji šoli I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini ter na Sindikat slovenske šole, Ul. Filzi 8/L, v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Na znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu so na ogled začasne lestvice sup-'lentov za višje srednje šole za šolsko leto 1987/88. Eventualne prizive glede položaja na lestvici bo mogoče predložiti med 22. in 26. julijem 1987.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 - je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Unita - bo do 9. julija razstavljal slikar PIETRO SAMPIETRO.
V	galeriji TORKLA v Dolini so na ogled TAPISERIJE BENEŠKIH TKALK (M. Crucil, L. Drecogna, S. Manzini, A. Pizzolongo in A. Trus-gnach). Urnik: vsak dan od. 20. do 21.
mali oglasi
SPDT prireja v nedeljo, 19. julija, avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Predvidene so tudi lažje variante. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; cena izleta 12.000 lir, vodi pa ga Angel Ker-mec. Vpisovanje na ZSSDI (tel. 767304)
SPDT obvešča, da je vpisovanje za enotedenski izlet v Dachstein samo na sedežu ZSŠDI (tel. 767304).
SKD Barkovlje organizira avtobusni izlet v ponedeljek, 6. julija, v Ljubljano na ogled predstave sovjetskega ansambla Berjoška. Za informacije in vpisovanje: Jagodic - tel. 69297 in Godnik - tel. 415753.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v petek, 17. julija, izlet v Beneško Slovenijo, kjer bi bilo prijateljsko srečanje s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vpisovanje se vrši v torek, 7. julija, od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicerone 8.
PRODAJAM grablje za traktor. Sovod-nje - Ul. 1. maja 66, tel. 0481/882214.
30-LETNA ŽENSKA išče zaposlitev, samo zjutraj, kot izkušena prodajalka ali šivilja za trgovine. Obvlada slovenski, hrvaški in italijanski jezik. Tel. 225946.
JOSIP ŽERJAL ima še vedno odprto osmico v Dolini na št. 161. Toči belo in črno vino.
PRODAM zaradi vojaščine mini 90 temno modre barve, v odličnem stanju, letnik '81. Tel. 226560.
PRODAM fiat 131, letnik '81. Telefonirati po 19. uri na št. 229224.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali 2 sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 68153 v popoldanskih urah.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA, Italijanka s poznanjem slovenščine, nudi lekcije italijanščine. Tel. 53564 ob obedih.
V PULJAH PRI DOMJU (pod Logom) je odprl osmico Severine Uzenič. Toči pristno belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila v Bazovici v bližini cerkve v nedeljo popoldne ob birmi. Poštenega najditelja prosim, naj telefonira na št. 60261 ob uradnih urah.
VIOLINO, staro 110 let, prodam. Tel. 003867/72778 popoldan.
GARELLI CICLONE 50 kub, 5 prestav,
6.000	prevoženih km, letnik '85, v odličnem stanju, prodam. Tel. 302748.
OSEBNI RAČUNALNIK amstrad-schnei-der 6128 z barvnim monitorjem in dis-ketnikom ter veliko uporabnih programov prodam. Tel. 302748.
TRAVO na velikem travniku oddam zastonj. Tel. 213483.
menjalnica
1. 7. 1987
Ameriški dolar ... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1305.—	Japonski jen................ 8.50.
721,50.—	Švicarski frank ............... 868-
214,-	Avstrijski šiling........... 102.
639..—	Norveška krona ................ 193.—
34.—	Švedska krona.................. 204,—
2110,—	Portugalski eskudo.......... 8.50 —
1910.—	Španska peseta.............. 9.50.
188,-	Avstralski dolar ........... 900,-
9.—	Debeli dinar................ 1.75.
955-	Drobni dinar.................. 1.90.—
Bfl/P BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 67001 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Jazzovska panorama letošnjega poletja
Letošnje poletje je za ljubitelje jazza res neobičajno bogato, čeprav za Tržačane in za prebivalce naše dežele kot običajno skopo.
Če se skušamo držati kronološkega reda, moramo najprej posvetiti nekaj besed Ljubljani, kjer se je pravkar z izrednim uspehom zaključil Festival jazza 1987. Sicer razvajena ljubljanska publika zna ceniti dobre glasbenike in tako so bili letošnji koncerti izredno dobro obiskani. Organizatorje je naval občinstva celo presenetil, saj se ne zgodi vsako leto, da so vstopnice petkovega koncerta razprodane pred samim začetkom koncerta. Med nastopom pianista Cecila Tay-lorja se je kar precej ljudi zadrževalo ob vrčkih piva na dvorišču, kar je včasih kritizirana, vendar že ustaljena tudi simpatična in nepogrešljiva - karakteristika tega festivala. Cecil Taylor je nedvomno zanimiv, še posebno zaradi svoje vzdržljivosti in energije, ki jo vliva v svoje nastope, glasbeno pa dokaj utrudljiv. Večer so privedli do viška The Art Ensemble of Cicago, ki so s svojim domiselnim in predvsem kvalitetnim nastopom navdušili prav vse prisotne.
Težko bi se bilo odločiti, če je bil sobotni večer z nastopom kvinteta Billyja Harperja in tria Abbeya Lincolna boljši ali slabši od petkovega. Morda je tako razmišljanje tudi neprimerno in odvečno, še posebno ker je občinstvo tudi v soboto napolnilo Križanke do zadnjega kotička. Sobotni večer bi morda lahko označili za nekoliko bolj "poljudnega", kar seveda ne prizadene kvalitete nastopajočih, še posebno ne pevke Abbey Lincoln, ki je s svojim nastopom naravnost očarala.
Prav v teh dneh poteka zanimivo jazz srečanje v Pompejih. Od 2. do 5. julija bodo nastopili Wayne Shorter, Art Blakey, Freddie Hubbard, Steve Coleman, Dee Dee Bridgewater. To so sicer najvidnejša in najbolj znana imena, ob katerih bo nastopala še kopica kvalitetnih, a manj znanih glasbenikov. Na današnjem otvoritvenem večeru bosta nastopila saksofonist Steve Coleman s svojimi Five Elements in Cassandra Wilson. Nastop bo zaključila Pariš Reunion Band z Natom Adderleyem, Woodyjem Shawom in Curtisom Fullerjem. Jutrišnji večer bo z nastopom Dee Dee Bridgevjater posvečen glasbi Billieja Holidaya, nato bosta nastopala tudi izredni bobnar Arte Blakey z novim ansamblom in Lino Patruno s svojo skupino.
Nekaj dni bosta posvetila jazzu tudi Bologna in Genova. V Bologni se bo v parku Triumvirato od 3. do 28. julija zvrstilo osem koncertov, ki naj bi valorizirali italijanske glasbenike: Claudio Angeleri Arp Ouartet, Furio Castri Trio, skupina Lingomania, kvartet Gigija Cifariella, skupini Danger Zone in Chinese Whispers, Splasc(h) Records s saksofonistom Eugeniom Colombom, kvintet Pina Monafre, pianist Carlo Cappelli, Carlo Actis Dato Art Studio, Furio Chirico Electric Jazz Trio, za zaključek saksofonist Antonio Marangolo, pianist Mimmo Turone in kitarist Moris Fabbri.
Nedvomno je najpomembnejši in istočasno najbolj vabljiv festival v Umbriji, ki bo potekal v Perugii in nekaterih manjših centrih od 10. do 19. julija. Imena protagonistov so seveda izredna, čeprav je morda v Umbriji res pravi protagonist jazz glasba. Sting, skupine Evans, Manhattan Transfer, Wyinton Marsalis, Miles Davis, George Benson, Branford Marsalis, Dexter Gordan, Cab Callaway, Stan Getz so le nekatera imena, za ljubitelje jazza pa prav gotovo tudi dovolj zgovorna. Pričakovanje Stingovega nastopa s skupino Gila Evansa postaja že nestrpno, saj bo to njegov edini nastop v Evropi. (Govori se, da bo njegov nastop posnela prva italijanska televizijska mreža, kar priča o "novem" zanimanju RAI 1 za to glasbeno zvrst! Sicer nameravata prva in tretja mreža izmenično posneti dober del koncertov in jih kasneje oddajati.) Festival spremlja običajna filmska pobuda s stalnim vrtenjem filmov o velikanih jazza in še vrsta manjših nastopov skupin v raznih lokalih. Festival se bo zaključil v Perugii na Trgu 4. novembra z nastopom "latin orchestre" Tita Fuentesa, s katero bo nastopala Celia Cruz. Izredno zanimivi pa so seveda nastopi Milesa Dvisa na Stadionu Curi 12. 7., Dexterja Gordona (protagonista filma Round Midnight) in Stana Getza v soboto 18. 7. na stadionu Perugino. Eden starih jazzmanov Cab Calloway bo nastopal 13. julija v gledališču Turreno, naslednji dan pa v Folignu, nato še v Terniju in spet v Perugii v petek.
Ob pregledovanju takih sporedov in predvsem takih imen nastopajočih se človek res zaveda, da živi na robu...
(nak)
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Se o rojstvu prizadetega otroka
Časnikar Newsweeka Jerry Adler, ki je v angleški reviji podal svoje doživljanje rojstva prizadetega drugorojenca Maxa, je tako nadaljeval z opisom svojih občutij in razmišljanj.
* * *
Dva dni po Maxovem rojstvu je odšel oče na majhno prireditev, ki je zaključila leto v otroškem vrtcu njegovega prvorojenca. Skoraj celo prireditev je jokal. Za druge starše je bilo prav gotovo nekaj nenavadnega, da ga je prireditev tako ganila. Sam pravi: »Tako težko je biti močan. Vsak dan se srečuješ z novo šibkostjo. Spominjam se noči, ko sem spravljal starejšega sina v postejo in me je vprašal, kakor pač vprašujejo otroci, če bom umrl pred njim in ga pustil samega. In seveda sem mu povedal, da bom tukaj toliko časa, dokler me bo potreboval.
Toda rojstvo prizadetega otroka stori, da postane vprašljivo, kako spretno lahko starši še izrečejo to obljubo. Kako biti lahko še gotov v to? Maxa nisem mogel obvarovati. Sem njegov oče, velik in močan moški, z visokošolsko izobrazbo, uspešen pri svoji karieri. Kolikor morem skrbim za svojo družino in vsak večer se vračam k njim. Kako sem mogel dopustiti to strašno stvar?«
Tak dogodek spremeni pogled na življenje do take mere, da se pravzaprav vse ostalo podreja potrebi po zagotovitvi zdravniške oskrbe. Maxova oskrbnina je narasla od dne, ko se je rodil, do dne, ko je odšel domov, nekaj manj kakor 50.000 dolarjev (približno 65 milijonov lir), in to je le začetek. Oče ni plačal skoraj ničesar. Dela namreč za močno družbo, ki skrbi za odlične zdravstveno-zavarovalne pogoje. Vendar razmišlja, zakaj mora biti življenje podrejeno tem slučajnostim in udarcem usode. Kaj bi bilo, ko bi bil kmet ali začasno odpuščeni tovarniški delavec?
Le slučajno je časnikar in že po definiciji kronično nezadovoljen, tak, ki nenehno grozi, da se bo umaknil na farmo v Vermont, da bi napisal roman... toda ta ambicija je sedaj pokopana za nedoločen čas.
V takem nizu dogodkov je to še najmanjše zlo. Oče je govoril z žensko, ki je imela hčerko s Crouzonovo boleznijo
redko vrsto zraslosti lobanjskih kosti. Pred kratkim je deklica prestala operacijo v New Yorku. Njena mati je operacijo opisala kot »vrez od ene do druge strani lobanje, za tem ji snamejo obraz in ga položijo na prsni koš ter se nato dvanajst ur trudijo, da bi ločili kosti«.
Hčerka se je rodila v ameriški naselbini v Južnem paci-fiku, kjer je oče takrat delal; mati in hčerka sta se preselili na Vzhod, da bi bili bliže bolnišnici, medtem ko je oče ostal na otoku, da bi poskrbel za finančno kritje: s pogodbo obvezani služabnik 20. stoletja. Suženj lastne zdravstvene zavarovalne police.
Ena največjih krivic, ki se ti zgodi, ko imaš otroka s katerokoli nenormalnostjo, je ta, da želijo zdravniki takoj testirati vse ostale njegove telesne dele. Navadno se rojstne hibe pojavljajo nakopičeno, kot sindromi in velikokrat zajemajo različne organe, ki so se oblikovali ob istem času. Toda starše še najmanj zanima najti nove hibe pri svojih otrocih. Zato začenjajo biti na strani otroka proti zdravnikom. V newyorškem univerzitetnem zdravniškem središču je specialist pregledal Maxa in zahteval takojšnjo radiografijo njegovih rok. To je bilo zato, kot je oče kasneje odkril,
da bi izključili nekaj, kar so imenovali Nagerjev sindrom, o katerem ni da bi govorili. Otrok je prestal elektroencefalo-gram, ehokardiogram, izpopolnjene preglede krvi in urina. Otroci z napakami na čeljusti imajo namreč večkrat tudi napake v slušnem aparatu. Testirali so mu sluh z nečim, kar so imenovali test za priklicano reakcijo slušnosti z izvorom v možganih in pri čemer so povsod po njegovi lobanji uporabili lepljive elektrode, opremili so ga s slušalkami, ki so bile velike skoraj kot njegova glava in vzpostavili zvezo med električno aktivnostjo v njegovih možganih in zvoki v slušalkah. Elektrode so ves čas izgubljale na lepljivosti, slušalke so nenehno drsele z njegove glave in test je bil vsestransko dokončen in popoln polom. Oče je preživel dvotedensko obdobje do ponovitve testa tako, da se je večkrat neopaženo priplazil za otrokovo posteljico in povzročil nenaden, glasen ropot. Dojenček se je prvič vznemiril, drugič pomežiknil, nato pa ob očetovih nadaljnjih naporih popolnoma ignoriral celo zadevo. Oče je opazil, da so negovalke v bližini reagirale na popolnoma enak način. Sklepal je, da njegov sin ne le da ni gluh, marveč tudi neumen ni.
V dolgih dneh, ki jih je mati preživljala z dojenčkom v bolnišnici, je v sebi utrdila lažno prepričanje, da bi otrok postal normalen, le če bi ga mogla vzeti s seboj domov v njegovo lastno sobico in otroško posteljico. Kmalu po rojstvu so namreč obvestili njegove starše, da bo Max moral verjetno preživeti v bolnišnici leto ali celo več, dokler bi mu lahko odstranili cevko iz sapnika. V bolnišnici zelo nasprotujejo temu, da bi otroke, ki so doživeli traheotomijo pošiljali domov. Negovalke imajo celo pripravljeno svarilno zgodbo o materi, ki je odpeljala domov svojo hčerko s cevko v sapniku, za katero je bilo rečeno, da verjetno ne bo več potrebna, ko bo otrok star eno leto. Vzeti cevko iz sapnika majhnemu otroku je delikaten postopek. Vrez morajo zapreti in otrok se mora naučiti dihati skozi bolj naporno pot - nos. Nekaj tednov po dekličinem prvem rojstnem dnevu jo je mati peljala k zdravniku, ki jo je pogledal in osupnil: »Kaj se je zgodilo z njeno cevko?« Mati je ponosno odvrnila: »Vzela sem jo ven, ko je bila stara eno leto, kot ste sami dejali.« Slučajno je deklica postopek dobro prestala.
Odločitev, da pustijo Maxa domov po dveh in pol mesecih je temeljila na splošnem zdravstvenem napredku in na zadovoljstvu bolnišnice, da bo zanj poskrbljeno doma. Pa tudi na njegovi pridobljeni teži. Skoraj vse, kar se dogaja z bolnim otrokom, je odvisno od njegove teže. Cena za Ma-xov odhod domov je bila napolniti hišo njegovih staršev z zdravniško opremo, ki bi bila dovolj za novo majhno kliniko. Domov je odšel s kompresorjem, ki je bil tolikšen kot srednje velik pes. Medtem ko je skrbel za pravi zračni pritisk, ki naj bi nosil vlago cevki v sapniku, je ropotal in brnel. Max je opremljen s srčnim monitorjem, z napravo za sesanje, s posodami s sterilno vodo za proizvajanje meglice, z velikimi količinami katetrov, brizg za hranjenje, sterilnih kirurških rokavic, gaz v treh velikostih, z več sto metri cevk in gumijastih cevi različnih vrst. V hiši so računi za porabo elektrike porasli za 50%, odkar je prišel domov... Negovalke sedijo ob njegovi posteljici med dvanajsturnim delovnim časom. Ko se sredi noči zbudi s težkim in raskavim dihanjem, zagleda ob sebi negovalko.
današnji televizijski in radijski sporedi
-----------------------------
f ram	n
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nad.: La časa rossa (4. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute ...
14.00	Film: II diavolo (kom., 1963, r. Gian Luigi Polidoro, i. Alberto Sordi, Gunilla Elm-Tornquinst)
15.45 Risanki: Marco, Un gufo in fa-miglia
17.05	Nanizanka: Ciao, cowboy
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero -OZN kot sredstvo za mir
18.30	Tekmovanje v Sieni: Palio delle contrade (prenos iz Siene)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Giallo napoletano (krim., It. 1979, r. Sergio Corbucci, i. Marcello Mastroianni, Ornella Muti, Renato Pozzetto)
22.25	Danevnik
22.35 XXVII. nagrada za televizijsko režijo Giardini Naxoss 1987 - TV Ciak
23.50 Literarna nagrada Strega 0.25 Dnevnik - zadnje vesti
C RAI 2
11.55
13.00
13.25
13.30
14.20
16.45
18.15 18.25 18.40 19.45
20.15 20.30
22.00
22.30
22.45
0.15
0.25
Nadaljev.: Nancy Astor Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik - šport Nadaljevanka: Saranno famosi Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec Cera una volta il potere, risanka Dick Tra-cy in nanizanka La nave perduta Film: La vita ricomincia (dram., It. 1945, r. Mario Mattoli, i. Alida Valli, Fosco Giachetti)
Filmske novosti Športne vesti Nanizanka: Perry Mason Vreme in dnevnik Športne vesti
Film: Addio la vita (groz., r. Mamice Dugowson, i. Jean-Claude Dauphin, Laure Killing)
Rubrika o modi Dnevnik
Športni prenosi: atletika, jahanje in jadranje - Sardinia Cup Dnevnik - zadnje vesti Film: Un dramma per televisio-ne (dram., 1935, r. Clifford Sand-forth, i. Bela Lugosi)
] A RAI 3___________________________
13.55	Aktualna oddaja: Stiffelius due (vodi Mimmo Scarano)
14.55	Šport: Teniško prvenstvo v Wimbledonu - četrtina finala (neposredni evrovizijski prenos iz Anglije)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (pripravil Mario Fina-more s strokovnim sodelovanjem Raffaeleja Laura, 9. del)
20.30	Film: Un pošto al sole (dram., 1951, r. George Stevens, i. Mont-gomery Clift, Elizabeth Taylor, Shelley Winters)
22.25	Dnevnik
22;35 Informativna oddaja: Geo - Pustolovščine in odkritja (pripravila Folco Ouilici in Gigi Grillo, r. Angelo Sangermano)
23.20	Informativna oddaja: Filmske novosti
23.25	Dnevnik
23.40	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
RTV Ljubljana_____________
18.35 Poročila
18.40	Otroška oddaja: Kobilja jajca (Pod nenavadnim naslovom se skriva ena od butalskih zgodb Frana Milčinskega, tokrat prikazana z animiranimi risbami Jureta Golarja; zgodbo pripoveduje Fran Milčinski-Ježek, glasba je delo Kruna Cibcija, kamera Slavko Nemec, rež. Janez Drozg)
18.55	Otroška oddaja: Ciciban, dober dan - Zmajev ples (Skupina otrok si je izdelala papirnate zmaje in šla z njimi na travnik, kjer je uprizorila zanimivo tekmovanje.)
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Zabavnoglasbena oddaja: Sedem mladih
21.00	Nadaljevanka: Naraščajoče vode (po romanu Hermana de Mana, Niz., r. Bram van Erkel, prevod Helena Valentinčič, 7. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Zabavna oddaja: Poletna noč
jJPfjTV Koper
14.55	Teniški turnir v Wimbledonu -polfinale ženske
17.00	Otroški spored: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Jože Smole na obisku v redakcijah Primorskega dnevnika in Agencije Alpe Adria TRST — Z občnega zbora GM TRST — Izšel je turistični vodič za mlade
TRST — Razgovor z Miroslavom Košuto o novi sezoni SSG OPČINE — Košarkarski kamp
19.30	TVD Stičišče
19.45 Nadaljevanka: Veronica il volto dell amore (2. del)
20.30	Film: Ouel ficcanaso delllspet-tore Lawrence (dram., r. Juan Bosch, i. Anthony Steffen)
22.10	TVD Vsedanes
22.25 Nan.: Nucleo zero (2. del)
0.15 Dnevnik v nem. in angl.
L J§l) CANALE 5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.10 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Gli allegri veterani (kom., It.-Fr. 1961, r. Gilles Grangier, i. Jean Gabin, Noel-Noel, Pierre Fresnay)
16.30	Nanizanke: Luomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar (prenos s Trga del Čampo v Sieni)
23.00	Nanizanki: Mc Gruder e Loud, Sceriffo a New York
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore
nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Svvitch, 19.30 New York New York,
20.30	Lucky Luciano,
21.30	Nero Wolfe, 22.30 Peyton Plače, 23.30 Mod Sguad, 0.30 Bana-cek
~	ITALIA1
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Balla con me (glas., ZDA 1940, r. Norman Taurog, i. Eleanor Powell)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Star Trek, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy il pic-colo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: Dove vai in va-canza? (kom., It. 1978, r. Bolognini, Salce, Sordi, i. Alberto Šordi, Ugo Tognazzi, Paolo Villaggio)
23.30	Dokumentarec: Jonat-han
0.30 Nanizanka: Ai confini della realta
telepadova
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nan.: Sanford & Son.
19.30	Ellery Queen
20.30	Film: Afyion-Oppio (dram., It. 1973, r. Ferdinande Baldi, i. Ben Gazzara, Silvia Monti, Marisa Longo)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: California Fe v er
0.30 Film: Missione specia-le Lady Chaplin (krim., It. 1966, r. Alberto De Martino, i. Ken Clark, Daniela Bi-anchi)
'\2% TELEFRIULI
12.30	Nanizanki: La mia pic-cola Margie, 13.00 Big-foot e il ragazzo sel-vaggio
13.30	Nadaljevanka: Sando-kan
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Nanizanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarna oddaja: Bella Italia
20.30	Nanizanka: L'uomo e la citta
21.30	Dokumentarec: Di-mensione Mediterra-neo
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: Jane Eyre
r teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Literarna srečanja; 8.35 Mozaik; 9.00 Otroški kotiček: Kekčeve zgodbe; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Simf. orkester Slovenske filharmonije z violinistom Miho Pogačnikom; 11.50 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Diskorama, 16.00 Poezija slovenskega zapada;. 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja: Zgodbe vandrovca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipeta Kosca (ured. Lida Turk); 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.05 Dober dan z; 8.35 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi koncertant; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Tomaža Kozlevčarja in Mihe Kralja; 18.30 Ohrid '87; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Orkester RTV Ljubljana; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Lit. večer; 21.45 Melodije;
22.30	Podoknica; 23.05 Lit. nokturno;
23.15	Poopevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu radia Koper; 14.40 Tedenske zanimivost; 15.30 Informativna oddaja: Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.35 Aktualna tema; 18.00 Počitniški vrtiljak.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	-17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.40 Summers ago; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po uličicah; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Z orkestrom Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Zdravniški nasveti; 14.35 Glasbeni mozaik; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Papirnati zmaj; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; 20.15 Zborovsko petje; podnevi in ponoči, brez presledka, povezuje oddaje glasba.
Včeraj ponoči odobren letošnji finančni dokument
Široka paleta za Gorico važnih vprašanj v letošnji proračunski razpravi
Proračunsko razpravo so goriški občinski svetovalci zaključili v naravnost maratonskem tempu včeraj že sredi noči. Za letošnji proračun so glasovali svetovalci sedanje koalicije KD, PSDI, PSI, PRI in SSk, prvič se jim je pridružil tudi liberalec. Proti so bili komunisti, zelen in fašisti. Ob trenutku glasovanja so se vrste tako večinskih kot opozicijskih svetovalcev precej zredčile. Dolgo razpravo je zaključil župan Scarano. V glasovalnih izjavah so načelniki skupin dodali veliko več popra kot v govorih med razpravo, tako da je ob koncu bilo zelo vroče. Občinski svet se bo spet sestal prihodnji teden, da vzame v pretres vrsto resolucij, ki so jih predlagali posamezni svetovalci.
Svetovalci so govorili o številnih vprašanjih, ki v tem trenutku zanimajo goriško prebivalstvo. Župan je nakazal vrsto vprašanj s katerimi se bo v prihodnjih letih morala soočati Gorica. Padec prebivalstva opozarja na nerešena gospodarska vprašanja. Zaradi tega so dobrodošle nove industrijske pobude, ki obljubljajo nekaj sto novih delovnih mest. Dobrodošle so univerzitetne fakultete ter morebitne druge visoke šole. Nujno pa je sodelovanje z Jugoslavijo, saj je od avtocestne povezave z Razdrtim odvisno kakšna bo gospodarska bodočnost dveh sosednih
mest. Tu je župan nanizal vrsto zanimivih podatkov o prometu blaga čez mejo in tudi o obračunih avtoporta.
Govor je bil tudi o slovenski problematiki. Pisali smo že, da je dan prej o tem govoril komunistični senator Bat-tello. Proti je bil socialdemokrat Espo-sito, proti seveda tudi fašist Coana, ki je svoj govor osredotočil na »dajanje privilegijev Slovencem«. Na zadnji razpravi so se tega vprašanja dotaknili tudi Waltritsch (PSI), ki je bil za sodobno pojmovanje zaščite, Paulin (SSk), ki je nekaj stavkov povedal tudi v slovenščini, ter dejal, da ne gre za privilegije Slovencem, marveč za enakopravnost. O tem je govoril tudi župan Scarano, ki je prebral dokument, ki je bil sprejet v odboru, ter ga je svojčas izročil senatorju Garibaldiju. V tem dokumentu je rečeno, da gre dati Slovencem pravice, vendar pa je dvojezično upravljanje možno le na območju treh slovenskih občin ter slovenskih predmestij.
Med razpravo so prišla na dan tudi nekatera nesoglasja, ki so v večinski koaliciji. Socialdemokrat Esposito je obtoževal socialiste, da njegovi stranki odjedajo glasove in člane. Wal-tritsch je opozoril na novo razmerje sil po zadnjih volitvah, ko so socialisti postali druga stranka, in ko bi prišlo
do drugačne sestave občinskega sveta. Laične in socialistične skupine pa tja do komunistov bi prvič v občinskem svetu razpolagale s polovico glasov. Demokristjan Tuzzi je temu oporekal rekoč, da ima KD v občinskem svetu še vedno 18 glasov, ter da je tudi nekak pokrovitelj Slovenske skupnosti. Kasneje, v glasovalnih izjavah, pa so Tuzzijeve izjave in tudi nekatera gledanja demokristjanov razkačile socialista Brunella, ki je napovedal preverjanje na jesen.
Ostrejši od Battella, ki je imel uvodni govor, je bil v svoji glasovalni izjavi komunist Salomoni. Ostri so bili tudi ugovori zelenca Fiorellija, ki se je sam predlagal za predsednika konzorcija za univerzo, saj so nekateri v razpravi dejali, da je zakasnitev umestitve odbora v kreganjih za predsedniško mesto.
Do 27. septembra prijave tujcev
Goriška prefektura obvešča zainteresirane, da je bil do 27. septembra 1987 podaljšan rok za prijavo tujih državljanov, ki delajo v Italiji. Prošnje je moč predstaviti tako na uradih državne policije kot na karabinjerskih postajah.
Bogat in raznolik program »Noči na jezeru« na Mostu
Konec tega tedna bo na Mostu na Soči prav veselo. Na vrsti bo namreč že petnajsta turistično-zabavna prireditev "Noč na jezeru". Letos organizatorji tega že tradicionalnega praznika napovedujejo veliko udeležbo, saj bo sodelovalo okoli 1200 ljudi od športnikov, članov kulturno-umetniških skupin do gostincev.
Tridnevno praznovanje se bo pričelo v petek, 3. t. m., z nočnim turnirjem v malem nogometu, borci in aktivisti Tolminske pa bodo proslavili praznik 4. julija. Na novem plesišču ob jezeru bo igrala skupina Avtomobilov, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji zborovske pesmi, saj bo pod naslovom "Večer pod lipo" nastopil oktet.
V sobotnih jutranjih urah in sicer s pričetkom ob 8. uri se bodo v ribiških veščinah med seboj pomerili domači "lovreti" — ribiči, s italijanskimi in avstrijskimi asi. Obiskovalcem bo na voljo tudi minisejem. V pozno popoldanskih urah bo nastopila folklorna skupina iz Tolminskih Raven, program pa bodo popestrili manekeni novogoriške modne revije Boutigue. Skupina kajakašev bo prikazala drzne skoke z mosta v jezero. Večerne urice bo poživel ansambel Lačni Franc, na vrtu hotela Kompas pa bodo predstavniki Bleda, Bohinja in domačini prikazovali vrsto diapozitivov o treh slovenskih jezerih.
Zaključni dan praznovanja in sicer nedelja bo prepolna zanimivega. Kajakaški maraton, lokostrelsko tekmovanje v streljanju "račk", šaljivo tekmovanje "Treh jezer" in raznovrstne igre na vodi, vse to bo na sporedu v dopoldanskih urah. Popoldne bo na vrsti nastop folklorne skupine iz Bohinja, pa Andrej Šifrer in Jaka Šrafciger. Plesna skupina Comet iz Ajdovščine in tradicionalni skoki v vodo bodo zaključili letošnjo petnajsto pestro "Noč na jezeru".
Koncert v stolnici
Pred kratkim ustanovljeni orkester Citta di Gorizia, ki je doslej imel dva samostojna nastopa v Gorici in San Giovanniju al Natisone, se bo jutrizve-čer spet predstavil goriški publiki skupaj z zborom Castions delle Mura. Koncert bo v stolnici jutri s pričetkom ob 21. uri. Prvi del bo v celoti posvečen Bachu. Kot solista bosta nastopila violinist Guido Freschi in flavtist Gi-orgio Samar. Sledila bo, skupaj z zborom, izvedba maše Marc Antoina Charpentiera. Dirigiral bo Giorgio Magnarin. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Pečar v Ul. Contavalle.
šolske vesti
Pobuda slovenske konzulte na Občini za posvet o slovenski prisotnosti
V ospredju tudi nerešeni problemi šol
Pri ljudskem vrtu kar 37 stopinj
Če smo se še prejšnji teden pritoževali zaradi razmeroma hladnega in deževnega junija, je v teh dneh vse več takih, ki obžalujejo osvežujoče plohe iz prejšnjih tednov. Območje visokega pritiska, ki je zajelo naše kraje, nas je namreč kar naenkrat presenetilo s pravo poletno vročino.
V ponedeljek je najvišja dnevna temperatura v Gorici prvič letos presegla 30 stopinj, v naslednjih dveh dneh pa se je še postopoma višala. Po uradnih meritvah se je včeraj približala 35 stopinjam, še višje pa se je povzpel živosrebrni stolpec pri ljudskem vrtu, kjer ima svoj vpliv tudi izžarevanja asfalta: ob 15. uri je v senci platan bila temperatura čez 37 stopinj.
Nenadna "peklenska" vročina je imela takojšen učinek na mestni promet. Čeprav za veliko večino Goričanov še ni nastopil čas dopusta, se v prvih popoldanskih urah mestno središče skoraj izprazni, ulice pa zaživijo šele kako uro kasneje proti večeru.
Vrsta pobud za ovrednotenje slovenske prisotnosti v Gorici in nekatera specifična vprašanja, ki že dalj časa čakajo na rešitev, so bili predmet seje Konzulte za slovenska vprašanja pri Goriški občini. Soglasno je bil sprejet sklep, da bo Konzulta dala pobudo za znanstveni posYet o slovenski prisotnosti v Gorici. Šlo naj bi za celodnevno študijsko srečanje, na katerem bi sodelovali slovenski in italijanski raziskovalci. Posvet naj bi bil torej dvojezičen, organizator pa naj bi bila Občina.
O vsebinskem delu, ki naj bi ga poverili strokovnjakom socioloških inštitutov ISIG in SLORI, je poročal tajnik Karlo Devetak. Dejal je, da bi moral
tak posvet zajeti razne vidike slovenske prisotnosti v mestu, od zgodovinskega do kulturnega, pravnega, socio-gospodarskega, šolskega in drugih. Nekaj raziskav v tej smeri že obstaja, vendar zbrani podatki še niso bili objavljeni. Posvet lahko torej postane odlična priložnost za širšo javno konfrontacijo o teh vprašanjih in temelj za stvarnejše gledanje na vlogo manjšine v goriškem prostoru. V prihodnjih tednih bosta predsednik Marinčič in tajnik Devetak posredovala občinski upravi predlog s podrobnejšim programom in predvidenimi stroški za posvet.
Na seji Konzulte je bil govor tudi o nekaterih problemih s šolskega področja. Pozornost na postopek uresničevanja novega šolskega središča ne zmanjšuje potrebe po reševanju perečih problemov v slovenskih šolah. V nekaterih primerih je stanje naravnost nevzdržno, saj ni zadoščeno niti najosnovnejšim varnostnim predpisom. Naveden je bil primer prostorov, ki so v šolskem poslopju v Ul. Alviano namenjeni telesni vzgoji, podobnih vprašanj pa je več. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da se v okviru Konzulte v najkrajšem času pripravi seznam najnujnejših potreb, z zahtevo naj občinska uprava do pričetka novega šolskega leta izvede neobhodno potrebna dela.
Konzulta je tudi razpravljala o nekaterih predlogih v zvezi z uveljavljanjem slovenščine v javnosti. Tudi glede teh vprašanj bodo postavili občinski upravi nekaj konkretnih zahtev.
Zelo konkretna in za učinkovito delovanje Konzulte potrebna je zahteva, da bi tudi ta organ razpolagal z denarnim skladom za samostojno delovanje in uresničevanje raznovrstnih pobud. 3 takim skladom razpolagajo vsi rajonski sveti, zato so bili člani mnenja, da bi morala Občina tudi Konzulti zajamčiti vsaj enakovredno finačno avtonomijo. S tem se Konzulti ne bi odvzela možnost, da predlaga Občini še druge iniciative poleg takih, ki bi jih lahko izvajala samostojno.
Na seji je predsednik Marko Marinčič predlagal, naj bi dali pobudo za srečanje s slovenskimi predstavniki v raznih občinskih organih. Člani so soglasno sprejeli predlog za sestanek s predstavniki vseh rajonskih svetov, ki naj bi bil usmerjen v medsebojno informiranje in morebitno koordiniranje pobud v zvezi z vprašanji, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v občini. Koristno bi bilo tudi srečanje s slovenskimi svetovalci v občinskem svetu.
Na seji je predsednik tudi z zadovoljstvom ocenil pozitivno razsodbo ustavnega sodišča, ki v zvezi s primerom izpostavitve slovenske zastave vsebuje važno priznanje za manjšinsko skupnost. VZPI, ki je bilo neposredno zainteresirano pri sodni obravnavi zadeve, namerava v sodelovanju z zdrugimi organizacijami in javnimi ustanovami na primeren način publi-cizirati in ovrednotiti pomemben sklep ustavnega sodišča.
Cepljenje psov
Objavljamo preostale datume brezplačnega cepljenja psov v tem mesecu.
V	GORICI (na Rojcah): 4. 7., od 6. 7. do 11. 7. ter od 13. 7. do 15. 7. od 9. do 11. ure.
V	TRŽIČU (v občinski klavnici): od 2. 7. do 4. 7., 6. 7. in 7. 7., od 9. 7. do 11. 7. ter od 13. 7. do 15. 7. od 8.30 do
10.30.
V	KRMINU: 2. 7. na dvorišču osnovne šole na Plešivem od 8.30 do 9.30, 4. 7. v občinski klavnici od 8. ure do 9.30, 13. 7. vedno v občinski klavnici od
8.30	do 9.30.
V	DOLENJAH: 8. 7. v Jenkovem od
8.30	do 9.15, pred gostilno Val del lud-rio od 9.45 do 10.30, v Mirniku od 11. do 12. ure ter na Škrljevem od 12.15 do 12.30. 14. 7. pred gostilno Val del ludrio od 8.30 do 9.30.
V	DOBERDOBU (na nogometnem igrišču): 15. 7. od 16.30 do 18. ure.
Ravnateljstvo Državne srednje šole Ivan Trinko v Gorici sporoča, da zapade 7. julija rok za vpis v Eksperimentalni tečaj srednje šole za delavce s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1987/88. Ravnateljstvo obenem opozarja vse učence oziroma dijake, ki so se vpisali v katerokoli šolo, da potrdijo svoj vpis do 7. julija letos.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1987/88 na Goriškem sledeče tečaje: 1. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za dodeljene prodaji (1000 ur), 2. Tečaj s kvalifikacijo za strojepis (350 ur), 3. Tečaj marketinga (60 ur). Pogoj za vpis: višja srednja šola, 4. Tečaj za vrtnarstvo (40 ur), 5. Tečaj za varstvo vinske trte in drugih rastlin fitopatologija (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije od 1. do 17. julija t. 1. v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
izleti
Kulturno društvo Briški grič v Ste-verjanu priredi 18. in 19. julija avtobusni izlet na Dunaj in v Mauthausen. Vpisujeta Robert Juretič, Ščedno, in Silvan Pit-toli, Valerišče. Vpisovanje samo še jutri,2. julija.
vazna obvestila
Rekreacijska košarka za vse vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 na igrišču Dijaškega doma v Gorici.
V okviru Poletnega središča je v Dijaškem domu vsak dan ob 16.30 tečaj košarke za otroke letnika 1974 in mlajše.
kino
Gorica
VERDI Zaprto. Jutri 17.30 22.00 »Aran-cia meccanica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30—22.00 »I vizi segreti degli italiani«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 20.30 »Kobra«.
DESKLE 19.30 »Petorica močnih«.
Delovišče za brezposelne
Tudi letos je sovodenjska občinska uprava dobila nekaj denarja za odprtje delovišča za brezposelne. Tudi v tem kraju so ljudje brez dela. Pomanjkanje dela v tovarnah prizadene tudi naše ljudi. Tako kot v prejšnjih letih so se na županstvu v Sovodnjah odločili, da bodo te brezposelne uporabili za čiščenje cest in podobna dela na območju občine. Naš fotograf jih je ujel, ko so čistili cesto, ki iz Gabrij pelje na Vrh.
V delovišču je zaposlenih 10 ljudi. Delali bodo 76 dni. Ministrstvo za delo je nakazalo vsakomur okrog 15.000 lir dnevnega zaslužka. Sovodenjska občinska uprava bo od svojega vsakemu za vsak delovni dan dodala še pet tisoč lir.
Mala matura na nižji srednji šoli I. Trinko
Objavljamo izide male mature na nižji srednji šoli Ivan Trinko.
3.	A razred: izdelali so Anita Breganti, Dolores Černič, Claudia Cessel-li, Michela Codermaz, Michela Fajt, Valentina Florenin, Mateja Gravner, Nancy Hlede, Laura Hvalic, Daniela Klanjšček, Sonia Marussi, Arianna Simčič, Massimo Caudi, Paolo Černič, Vanja Černič, Samo Drucik, Mauro Ferfolia, Adrian Feri, Igor Marussi, Valentino Pintar in Denis Ursic (odlično).
3. B razred: izdelali so Ksenija Buz-zinelli, Sabina Buzzinelli, Suši Ferfog-lia, Martina Srednik, Debora Terpin, Liliana Terpin, Mitja Bizaj, Fabio Cuel, Sandro Curzola, Marino larc, Alexander Komic, Damjan Načini, Di-
mitri Nicolosi, Davide Piccolo in Adriano Stanzani.
3. C razred: izdelali so Patrizia Bas-sini, Marta Biancuzzi, Magda Braini, Maša Braini, Marilena Corsi, Maura Devetak, Tanja Gaeta, Valentina Kris-tantic, Maja Makuc, Erna Prinčič, Mi-riam Simiz, Mauro Cragnaz, Miran Devetak (odlično), Valter Devetak, Damjan Dorni, Marco Gus, Daniele Komjanc, Mitja Koršič, Andrej Simčič in Janez Terpin.
3. D razred: izdelali so Natascia Bas-sani, Mara Gergolet (odlično), Claudia Grillo, Valentina Humar, Agata Koren, Anka Kuzmin, Tania Kuzmin, Sonja Makuz, Martina Pahor, Romina Pizzo, Vesna Tomšič, Manuela Troncar, Ales-
sandro Devetta, Aljoša Frandolic, Aleš Klede, Marco Kenda, Danjel Lakovič, Luca Milocco, Maurizio Monti, Paolo Pahor, Diego Petejan, Luca Pisk, en dijak ni izdelal.
3. E razred: izdelali so Elena Bensa, Claudia Chinese, Cristina Cigoli, To-zija Graunar, Barbara Hladnik, Deborah Marvin, Ivana Nanut, Eriča Tomšič, Tania Zavadlav, David Baša, Samo Cussigh, Maurizio Gugliatti, Ivo Koršič, Enrico Marega, Peter Paulin, Ivan Pipan, Paolo Suligoi, Mašimo Šuligoj.
3. razred Doberdob: izdelali so Tanja Ferfoglia, Elisa Ferletti, Martina Ferlež, Nataša Frandolic, Irene Jarc, Adriana Leghissa, Milka Pahor, Giuli-ana Oretti, Bogdan Jarc, Silvan Jarc, Martin Spacal, Emanuele Zampar.
Cankar in Trubar: stoodstotni uspeh
Maturantje klasičnega liceja Primož Trubar in trgovskega zavoda Ivan Cankar so stoodstotno uspešno premostili zrelostni izpit.
Na liceju je maturiralo vseh osem kandidatov. Ocene so sledeče: Vojko Bratina (48), Marko Corsi (38), Fanika Klanjšček (40), Igor Pahor (52), Ferruc-cio Porta (36), Saša Rinelli (50), Ivana Roner (36) in Silvan Zavadlav (36).
Na trgovskem zavodu je bilo kandidatov štirinajst: Michela Baldan (43), Katja Brajnik (45), Elena Cociancig (36), Janez Contin (45), Marina Ferfoglia (42), Carmen Frandolic (40), Marina Leghissa (44), Daria Makuc (40), Bogdana Maraž (37), Diana Mulic (42), Guido Pahor (50), Rudi Pintar (38), Nevenka Pintar (39) in Maria Vicchi (36).
Maturo so zaključili tudi bodoči učitelji. Ocene bodo znane jutri.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Maria Boltar vd. Gurtner iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob
10.15	Giovanna Tabai vd. Mirarchi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 15.45 Venceslav Buzin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Rupi.
Berite
»Novi Matajur«
»Kocbekov zbornik« pri mariborskih Znamenjih
Pričevanja o burni pesnikovi usodi
JANEZ POVŠE
Izid »Kocbekovega zbornika« v zbirki Znamenja št. 76 Založbe Obzorja Maribor, je pravzaprav komemorativno oživil spomin in resnico nenavadnega pričevalca in oblikovalca naše polpretekle zgodovine, bolje časov narodnoosvobodilne borbe, uvajanja v ta prelomni odlomek (slovenske) zgodovine, in odzvenov tega istega časa v povojnih letih tja do dandanašnjih dni.
Izpod peresa Spomenke Hribar, Jožeta Snoja, Dimitrija Rupla, Janeza Gradišnika, Andreja Capudra, Ivana Urbančiča, Tarasa Kermaunerja, Denisa Poniža, Nika Grafenauerja in Tineta Hribarja — se v tem novem trenutku sodobnosti nepreklicno izpostavlja dejstvo, da gre v bistvu — kar se tiče Kocbeka in njegovega razumevanja sveta -še vedno za odkrivanje, razkrivanje, pojasnjevanje misli in zapletenosti, besede in sodbe, ki jih je ta nenavadni mislec, pesnik, politik izrazil in izražal v svoji pisani besedi, ne nazadnje pa tudi s svojo skrajno bridko biografijo. Biografijo človeka, ki je bil »30 let v senci« (?), leta 1952 obtožen zaradi svojih novel »Strah in pogum«, že nekaj prej, kasneje sploh, pa vse bolj in končno docelh odstranjen iz vodstvenih funkcij osrednjega političnega življenja v novi Jugoslaviji. »Sanjač«, »utopist«, nelagodna osebnost bodisi Cerkve bodisi partije, človek, ki je očitno presegal svoj čas in sodobnike, bolje rečeno, vsakokratni zgodovinski pragmatizem, je na srečo zapustil tolikanj pisanega in zapisanega pričevanja, da bo mogoče njegovo miselno in iskateljsko usodo preverjati tudi tedaj, ko ne bo niti ene dobesedne priče časov, v katerih je živel in snoval.
Pričujoči zbornik ima zaslugo, da Kocbekove nekoč tako zapletene in neuresničljive kategorije zaživijo dandanes docela jasno in razvidno, da ne rečemo preprosto. Izhajajoč iz krščanskega izročila je v tem smislu Kocbek od vsega pričetka verjel — do konca svojih dni — v smiselnost in pravičnost socialističnega družbenega reda, ki se je zagozdil v naše kraje ravno v času okupacije. V takšnem trenutku se je pač nujno opredeliti: »V kritičnih trenutkih se nihče ne more ogniti alter-
nativi: ali si do spora med novim in starim redom razpoložen pozitivno ali negativno.« Omahljivci so negativci in Kocbek je postal omahljivec mnogo kasneje, lahko rečemo šele po osvoboditvi in to zaradi posebnih razlogov. Prej je razčistil pojem krščanske »čistosti« z besedami: »Čakati na mirne in modre razglede zgodovine ali pa vzeti nase zgodovino in se obremeniti z (blaženo) krivdo.« »Čistost ni v tem,^ da si nikoli ne umažem rok z Hom in prahom. Čistost je v tem, da svoje življenje vzamem z vso srčnostjo nase.«
V tem smislu je enkratna njegova razlaga prelomnih, vojnih, grozovitih dogodkov, ki spremljajo prelome med starim in novim: živimo vedno in na žalost nepreklicno v zgodovini, se pravi v logiki sveta in življenja, ki je daleč od absolutne doseže-nosti in popolnosti. Človek napreduje skozi nepo-
polno zgodovino naprej, upati je, da v nekoliko popolnejšo obliko, se torej pomika proti absolutnemu, vendar živi sredi zgodovine, ki ti hočeš nočeš maže roke, bodisi z napačno odločitvijo, bodisi z resnico vojne in obračuna. Drugače ne gre, izven časa ni mogoče živeti, toda dejstvo, da te pričenja zgodovina mazati, čeprav te je upravičeno potegnila v svoj vrtinec, pričenja odpirati v Kocbeku nova vprašanja; v takšnih prelomnih trenutkih je kolektiv lahko pred posameznikom, sicer pa ne. Družba, zgodovina, oblast, država, revolucija — ne smejo dobiti legalizirane, stalne premoči, sicer se spremenijo v ekskluzivne absolutnosti, neodgovornost in nasilje. Odgovornost je zgolj individualna, človeška, kolektivne odgovornosti v bistvu ni, pa če se ponaša s še tako pravičnim redom in ideologijo. »Nasilje je tragična začasna nuja, cilji so vedno samo zgodovinski, se pravi relativni, zgodovinska resnica pa ni absolutna, v kolikor pa to postane, je v tem trenutku nasilje.« Po tej logiki je vojna najhujše zlo človeka, nasilje pa v bistvu nastopi v miru, ko se takšna ali drugačna ideologija polasti človeka, absolutizira najnovejšo stopnico zgodovine in posledično pripravlja nove vojne. V tej točki je pričel Kocbek odstopati od zmagovite revolucije in bolj ko je prepričeval svoje sobesednike — po zapisih ga je resnično razumel edino pokojni Boris Kidrič, vsaj med vodilnimi ljudmi — dlje je bil od vsakršne politične resničnosti, socialistične pa tudi cerkvene. Znašel se je v grozljivi praznini osamljenca, izobčenca, »krivca«, zato ni čudno, da se je s posebno ljubeznijo predal poeziji, ki jo je imel v bistvu najraje. Toda glej čudovito logiko njegove osebnosti, tudi znotraj razumevanja poezije bolj za človekovo celovitost in spopad z vsakršno mlačnostjo in neuresni-čenostjo: »Pesem torej trga čoveka iz njegove fatalnosti in razumske golote v svobodnjaško in oduševljeno skrivnost, ki sicer še ni razodeta, zato pa magično osvetljena.
Ker se človek čuti ujetnika v svetu videzov, ki se povprečnež z njim zadovoljuje, ga pesnik s čarobno pesmijo osvobaja tesnobe, s pesmijo razdira tesne rise, dosega z njo absolutnost in resničnost«.
F soboto na Premu
Srečanje
primorskih
književnikov
Na premskem gradu pri Ilirski Bistrici so se v soboto sestali predstavniki primorskih in tržaških literatov ter se pogovarjali o revialnem tisku na Primorskem. Že dilema, »mrtvilo ali rast«, na katero so opozorili v naslovu okrogle mize, opozarja na problematiko, s katero se soočajo pisci iz tega predela.
Udeleženci pogovora so opozorili, da imajo primorski književniki kljub revijam, ki občasno izhajajo od Tolmina do Trsta in Kopra, premalo možnosti za objavljanje svojih del, saj tudi revija Primorska srečanja ne more zadovoljiti vseh ustvarjalnih možnosti na tem področju. Zato so se razpravljavci zavzeli za vsakoletno izdajo zbornika, v katerem bi Primorci objavljali svoja najboljša literarna dela. Ko bi bilo možno, naj bi zbornik prerasel v novo skupno primorsko literarno revijo.
Peturno plodno razpravo šo zvečer zaokrožili z literarnim večerom, na katerem so se predstavili nekateri ustvarjalci, sodelavci primorskih literarnih revij. Z organizacijo okrogle mize in literarnega večera so bistriški kulturniki ponovno potrdili želje, da bi ilir-skobistriška občina postala eno od kulturnih središč tega predela.
Barbara Gruden
PESMI
Če moram biti iskrena, potem ne vem.
Vsak dan
nekaj besed skupaj postaviti. Če je to odrešenje.
Pero imam vedno s seboj.
Ko ljubim.
Pišem verze na tvojo kožo.
Nima okusa to črnilo.
Pero je moj vsakdanji utrip.
Žile so trde in vijoličaste. Spraskam se v tla.
Hočem se uničiti.
* * *
V	grlu me duši,
ker ne morem povedati.
Včasih je treba vina, da ti po resnici povem, zakaj.
S tabo ne morem živeti.
In to so samo fragmenti.
• • •
Razpisati se.
S papirjem se poigrati.
To so barčice in letala.
V	nenavadni tišini, ko ljudje živijo.
Če mi je potreben mir?
Zakaj ne.
Majhna sem v tej tišini
in nenavadno bleda.
Mogoče bi le dušo hudiču prodala.
Mogoče bi jo na ta način le spoznala.
Hočem in ne morem.
Pogovor v Katedrali Peruanca Llose
Zgodba o »odstranjenih« ljudeh
DUŠAN JELINČIČ
Eden izmed protagonistov južnoameriškega literarnega burna zadnjega povojnega obdobja je prav gotovo predstavnik najnovejše perujske generacije pisateljev Mario Vargas Llosa. Letos je Državna založba Slovenije vključila v svojo zbirko Branje Llosov najboljši ali vsaj najbolj značilen roman Pogovor v Katedrali, kar je vsekakor hvalevredna pobuda. Dodati je sicer treba, da smo Slovenci še kar dobro založeni s prevodi vodilnih latinskoameriških pisateljev in da jih torej zadovoljivo poznamo in lahko ocenjujemo.
Kaj pa je pravzaprav daljši roman (ki je pri nas izšel v dveh knjigah) Pogovor v Katedrali? Je zgodba, kot jih avtor sam imenuje, »zajebanih« ljudi v »zajebanem« okolju v »zajebanem« Peruju, ki ne vedo, kdaj so postali »zaje-bani«. Pravzaprav ni ena zgodba, temveč več vzporednih zgodb, od katerih ni nobena ne nosilna ne vodilna ali predominantna nad drugimi, pač pa so si enakovredne. To so torej prepletajoče, popolnoma anonimne in nevažne zgodbe nevažnih, a nikakor ne majhnih, le »zajebanih« ljudi. Zgodbe in ljudje, ki jih pripovedujejo, so tako povprečni in tako vsakdanji, da postanejo že nadpovprečni. Kaj pa, ko je, po pisanju Llose, življenje v Peruju (in verjetno ne samo v Peruju) tako povprečno.
Pogovor v Katedrali je torej roman o povprečnosti, nevažnosti, nedejavnosti, o sivini. Skratka roman o niču. Ta nič pa je treba na kak konkreten
MARIO VARGAS LLOSA
POGOVOR
način predstaviti in to stori pisatelj s Katedralo. Kaj je katedrala? To ni katedrala, temveč Katedrala, pač beznica najnižje sorte nasproti katedrale (tiste prave) v Limi, V Katedrali se spletajo zgodbe niča. Se prepletajo, zapletajo, razpletajo ter to operacijo ponavljajo v nedogled. Pri ustvarjanju teh zgodb imajo veliko besedo Kafka, Borges, Joyce, Virginia Woolf. Tu so prisotni ljudje brez osebnosti, ker osebnost že zdavnaj ne obstaja več, ker se je že zdavnaj izničila.
Obstaja pa tudi drugi aspekt tega romana: politični. Sam Mario Vargas
Llosa trdi, da je literatura nenehna oblika upora. V njegovem primeru in v primeru (skoraj) vse latinskoameriške literature se lahko s to trditvijo strinjamo. Saj je te antijunake »zajebane« ljudi ustvarilo (tudi) politično stanje države in kontinenta, katerega moramo seveda pojmovati širše, v socialnopsihološkem smislu.
Glavni junak Katedrala je politična »osebnost«, ker so politične osebnosti ti brezosebni, naravnost izzivalno povprečni ljudje, ki so postali taki zaradi povprečnega stanja zemlje, ki jih obdaja in neba, ki je nad njimi. To je kaotičen roman samotnih ljudi. Je lahko samota posledica nekega političnega stanja? Posredno že mogoče, ker so ti prazni ljudje predvsem zelo sami v svojem nemočnem obupu. Ne vedo pa, zakaj in kdaj so padli v tako stanje. Verjetno je prav v tem odlika tega romana: v opisovanju na zunaj uspešnih ljudi v njihovi brezhibni življenjski poti od zgodnje mladosti do »uspešnosti«, pa se naenkrat zavejo, da so v brezizhodnem položaju, kjer ni niti sence uspešnosti, temveč le neskončna sivina nekih osebnih profilov, ki ob cigareti in pivu dobijo svojega dvojnika, nato še enega in še enega. In ti profili so kljub svoji različnosti tako temno enaki. Kje so zgrešili? Kaj jih je zavedlo s poti? Ko si postavljajo to vprašanje, je že prepozno, vprašanje pa je, kdaj ni prepozno. In posledica skupka takih izgubljencev so konfuz-ne zgodbe slednjih, ki se oglašajo v zanje najbolj primernem prostoru: v umazani beznici; in slednja se imenuje Katedrala.
Mario Magajna: Dve podobi sončnega zahoda
Tenis: v četrtfinalu turnirja v Wibledonu
Connors boljši od Živojinovica
'WIMBLEDON — V četrtfinalu vvimbledonskega teniškega turnirja je šlo po pričakovanju. Izločitev Šveda Wilanderja lahko samo navidez preseneča. V resnici se Pat Cash, ki se je v samih treh setih znebil Šveda VVilanderja, dosti bolje znajde na travi, kar je dokazal tudi v Davisovem pokalu. Med vsemi četrtfinalisti se je še najbolj moral potruditi Edberg, predno je spravil na kolena rojaka Jarryda.
Izpadel je tudi Jugoslovan Živoji-novič, ki je v treh setih izgubil proti Američanu Connorsu. Vendar zgleda, da slednji preživlja drugo mladost. Živojinovič je najbolje igral v prvem setu, ko je pri izidu 6:6 imel možnost, da zmaga v tie breaku. V odločilnem trenutku pa je izgubil servis in tako je Connors povedel. _
V drugem nizu je Živojinovič obdržal ravnovesje do rezultata 5:5, nakar je izgubil dva gema. Jasno je bilo, da nima več moči za podvig in tudi tretji niz je šel po vodi. Vsekakor lahko
Slobodan Živojinovič
rečemo, da Živojinovič ni pokazal igre, ki jo je bilo od njega pričakovati. Edino, kar mu je šlo od rok, so bili asi (25), a to mu ni dosti pomagalo, ko ni našel prave taktike, da bi se zoperstavil Connorsu.
Tudi med ženskami je šlo po napovedih. Nekaj dvomov je veljalo le za Shriverjevo, ki se je sicer na koncu uveljavila, vendar jo je Bukova pošteno namučila.
IZIDI ČETRTFINALA
Moški: Lendl (ČSSR) - Leconte (Fr.) 7:6, 6:3, 7:6; Edberg (Šve.) - Jar-ryd (Šve.) 4:6, 6:4, 6:1, 6:3; Cash (Av-stral.) - VVilander (Šve.) 6:3, 7:5, 6:4; Connors (ZDA) - Živojinovič (Jug.) 7:6, 7:5, 6:3.
Polfinalna para: Connors - Cash, Lendl - Edberg.
Ženske: Navratilova (ZDA) - Bales-trat (Avstral.) 6:2, 6:1; Evert (ZDA) -Kohde-Kilsch (ZRN) 6:1, 6:3; Shriver (ZDA) - Sukova (ČSSR) 4:6, 7:6, 10:8; Graf (ZRN) - Sabatini (Arg.) 4:6, 6:1, 6:1.
Polfinalna para: Graf - Schriver, Evert - Navratilova.
Velika pridobitev za športnike
RIM »Odprtje te izjemno sodobne naprave bo italijanskemu kolesarstvu nedvomno koristilo,« je dejal selektor italijanske kolesarske reprezentance Alfredo Martini. Včeraj so namreč na sedežu rimskega Športnega inštituta izročili namenu preizkusni vetrovni tunel, s čimer so uresničili
zamisel prof. Antonia Dal Monteja, ki si je vse doslej prizadeval za to napravo, ki bi omogočala natančno merjenje stopnje aerodinamičnosti in ne bo služila le kolesarstvu, ampak kar 40 različnim športom. »Poizkusnega kunca« se je šel najprej veteran Francesco Moser.
Kolesarska dirka po Franciji
Predetapa Nijdamu (Niz.)
GERMANIA RF.
I»J EšuTl STOCCARDA V KARLSRUHE IS/
/^PFORZHEIM
S[±] G*
7AfPlNAY-5DUS SfNAJiT
JR0YES
RENAZt
ORLtANS
(§) Sede di zappa
JCHAUMEIL
*ztu cer sguadre 222: A Cciie O *'POS0
222 O Proiogo
P* Uik/t-V
CARPENTRAT'*'*
BLAGNACi
:BAY0NNE,
SPAGNA
BERLIN - Okorg 50 tisoč ljudi si je ogledalo start 74. kolesarske dirke po Franciji, ki se je pričela včeraj s predetapo na kronometer posamezno v zgodovinskem centru Berlina. Zmagal je Nizozemec Jelle Nijdam, eden izmed favoritov, vendar ne glavni, ki je za 6,100 km porabil tri sekunde manj od Poljaka Piaseckega, Saronni-jevega ekipnega tovariša. Sam Saron-ni je imel 22 sekund zaostanka, vendar so druga znana imena imela isti ali še slabši čas: Kelly je prišel po 22", Cri-gueilon po 26", Fignon po 30", Herrera po 31", Zimmermann po 39". Med temi, ki merijo na končno zmago, sta se dobro obnesla le Roche (tretji), in Bernard (sedmi), a rešil se je tudi Hamsten (po 20"), glede na to, da ni specialist za kronometer.
Vrstni red: 1. Nijdam (Niz.) 7'06" s poprečno hitrostjo 51,453 km na uro; 2. Piasecki (Pol.) po 3"; 3. Roche (Ir.) 7"; 4. Bontempi (It.) 7"; 5. Jurco (ČSSR) 8"; 6. Thurau (ZRN) 8"; 7. Bernard (Fr.) 9"; 8. Indurain (Šp.) 10"; 9. Marie (Fr.) 10"; 10. Lang (Pol.) 11"; 11. Stevenhaagen (Niz.) 11"; 12. Maechler (Švi.) 13"; 13. Duclos-Lassale (Fr.) 13"; 14. Breukink (Niz.) 14"; 15. Gorospe (Šp.) 15"; 30. Sa-ronni (It.) 22".
Danes bosta na vrsti dve poletapi: prva bo dolga 105 km, s startom 200 m od berlinskega zidu in ciljem v zgodovinskem središču, druga pa je dolga 40 km in je na kronometer ekipno.
Na sliki vidimo traso letošnjega toura
Nogomet: dodatna srečanja
Lecce praktično v A ligi
Včeraj so odigrali še dve dodatni tekmi za napredovanje v A ligo oz. proti nazadovanju v C-l ligo. Lecce je gladko premagal Cremonese in je praktično v A ligi, saj je malo verjetno, da bo v tretjem srečanju Cesena z več kot tremi goli premagala sicer solidni Cremonese, Taranto in Campo-basso pa sta se razšla pri neodločenem izidu. Taranto tako ostaja v B ligi, v naslednjem in zadnjem srečanju pa mora Lazio nujno premagati Campobasso, sicer ga čaka nazadovanje.
LECCE - CREMONESE	4:1 (1:1)
STRELCI: v 37. min. Chiorri (C), v 40. min. Miceli, v 47. min. Pasculli, v 71. min. Panero, v 84. min. Nobile.
Lecce je po hudem boju zasluženo, a z veliko težavo (tega sicer izid ne kaže) premagal Cremonese, ki bo naslednjo sezono še naprej igral v B ligi. Igralci iz Cremone so pri neodločenem izidu celo zastreljali enajstmetrovko, kar so potem tudi drago plačali.
TARANTO - CAMPOBASSO	1:1 (0:0)
STRELCA: v 55. min. Evangelisti (C), v 72. min. Paoli-nelli (T)
Tarantu je bil dovolj neodločen izid, da si zagotovi obstanek v ligi. Preseneljivo je Campobasso prešel v vodstvo, ekipa iz Taranta pa je nato zasluženo remizirala. Tekma je bila zelo borbena in ostra.
Stekel disciplinski postopek
Empoli in Triestina pred sodniki
RIM — Triestini se glede prihodnjega prvenstva nič kaj dobro ne piše. Načelnik preiskovalnega urada italijanske nogometne zveze Corrado De Biase je namreč prijavil disciplinski komisiji predsednika Triestine De Riuia ter bivšega predsednika Empolija Pinzanija, ki ju obtožuje, da sta kršila člen 3 disciplinskega pravilnika.
De Riu in Pinzani naj bi se namreč domenila glede izida tekem Empoli - Triestina (1. 12. 1985) in Triestina - Empoli (4. 5. 1986). Za isti prekršek naj bi odgovarjali tudi zainteresirani društvi.
Pred disciplinsko komisija bosta nadalje morala tedanji glavni direktor Triestine Pindemonte in podpredsednik Empolija Bini, ki naj ne bi prijavila domnevnih nepravilnosti.
Pri Triestini včeraj niso teh vesti hoteli komentirati. De Riu je bil odsoten, kot tudi sedanji glavni direktor Mar-chetti. Pravni zastopnik društva, odv. Stigliani, je pripomnil le to, da ne bodo dajali izjav, dokler ne bodo pristojni športni organi izdali kakega uradnega dokumenta. Zahteva De Biaseja, je še pripomnil Stigliani, je samo formalnega značaja, saj se mora o njej še izreči disciplinska komisija. Pri Empoliju pa so izrazili prepričanje, da se bodo iz afere izmazali brez škode: sedanji predsednik Grazzini je dejal, da bodo brez težav dokazali svojo nedolžnost.
S ah: objavili so novi rutinski seznam
Kasparov prvi, Ljubojevic sedmi
Mednarodna šahovska zveza FIDE je objavila novo rating listo svetovnih šahistov, ki pa se ne dosti razlikuje od prejšnje. Prvi šahist na svetu (kar je tudi potrdil s ponovno zmago v dvoboju proti Anatoliju Karpovu) je Garri Kasparov, ki je še za pet točk izboljšal svojo lestvico. Svetovni prvak se je celo še bolj približal absolutnemu rekordu vseh časov mitičnega Roberta Fischerja, ki pa je še vedno zelo daleč, saj je znašal 2790 točk. Kasparov jih ima »le« 2740, vendar pa polnih 40 več od Karpova, ki je v zadnjem obdobju svoj rating poslabšal za deset točk.
Za daleč najmočnejšima šahistoma na svetu zeva velika praznina, saj imata Sovjeta Artur Jusupov in Andrej Sokolov celih 65 (!) točk manj od bivšega svetovnega prvaka. S presledkom petih točk jima sledita prvi nesovjet-ski šahist na tej lestvici, Nizozemec Jan Timman, in sovjet Beljavski. Spet po razmahu petih točk se nahajata
bivši svetovni prvak let Mihalj Talj in odlični Jugoslovan Ljubomir Ljuboje-vič, ki je torej drugi najmočnejši šahist »ostalega sveta«. Sploh je popularni »Ljuba« eden najmočnejših šahistov na svetu že kakih 15 let, njegova »zvezda« pa še zdaleč ne bo zašla. Sedaj namreč deli sedmo mesto.
V skupinici, ki zasleduje oba nedosegljiva, se je presenetljivo znašel tudi odlični sarajevski velemojster Predrag Nikolič. Slednji je v strmem vzponu, njegovo deveto mesto pa le potrjuje to dejstvo. Najbolj razveseljivo pa je, da je njegova igra sveža, dinamična, bojevita in brezkompromisna, kar daje dobro upati za bodočnost, saj ima Nikolič s takim pristopom do igre še veliko možnosti izboljšave. Končno so torej Jugoslovani dobili drugega ša-hista, ki spada v samo ozko špico svetovnega vrha. Enako število točk ima namreč Anglež Short, pet točk manj pa mladi Anglež Speelman in »večni«
Madžar Portisch. Ostali Jugoslovani so še precej nižje na lestvici. Tretji in četrti sta Popovič oz. Earlov, ki imata zelo soliden rating. Ti štirje so trenutno najmočnejši jugoslovanski šahisti. Rating ne laže...
Vrstni red: Kasparov 2740, Karpov 2700, Jusupov in A. Sokolov 2635, Timman in Beljavski 2630, Talj in Lju-bojevič 2625, P. Nikolič in Short 2620, Portisch in Speelman 2615, Hiibner 2610, K. Georgijev 2605, Seirawan in Andersson 2600, Ribli, Polugajevski in yaganjan 2595, Nunn in Miles 2585, Černin in Tukmakov 2580 itd. Ratingi drugih jugoslovanskih šahistov: P. Popovič 2560, Earlov 2555, Ivanovič 2535, Gligorič in I. Sokolov 2525 itd.
ŽENSKE: Čiburdanidze 2550, Gap-rindašvili 2495, Polgar 2485, loseliani 2450, Cramling 2445, Ahmilovska 2420, Litinska 2415, Aleksandrija 2410...A. Marič 2360, Maksimovič 2345, G. Markovič 2335 itd. (dj)
Športni teden ŠZ Gaja v polnem teku
Ob športnih tudi kulturne prireditve
Na Padričah je v polnem teku nogometni turnir 4:4, ki sodi v okvir celotedenskih praznovanj ob 20. letnici ustanovitve ŠZ Gaja. Ne gre pa za edino športno obeležje tega jubileja, saj smo v soboto prisostvovali nočnemu teku, a v nedeljo teniškemu turnirju. V okviru kulturnega programa pa sta sodelovala tudi tamburaški orkester iz
Boljunca in plesna šola KD Prešeren.
Množičnost je najnujnejša postavka za uspešno izpeljavo turnirja v malem nogometu, čemur so prireditelji povsem zadostili, saj se je prijavilo kar 15 moštev, vsako s svojim mestoma nadvse slikovitim nazivom: Carioca, Bar Brass, Stara Gaja, Ponziana, Faleg-nameria Canziani, G and G, Bar Mari-
no, Colorificio Furlan e Milič e Bat-taglin, Bani, Dino Conti, Freund, Milkovič, Pekarna Marc, Cittadini in Pas-ticceria Gorian.
Na slikah: desno srečanje v malem nogometu med Bani in Freundom, levo prikaz plesne šole Kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca.
SP za 12-metrske jadrnice
Kookaburra II vodi V soboto polfinali
PORTO CERVO (Sassari) - S ponovno zmago New Zealanda se je včeraj končala prva faza svetovnega prvenstva za 12-metrske jadrnice. Po tej prvi fazi, v kateri je osem jadrnic opravilo šest regat, je v vodstvu avstralska Kookaburra II.
Glede na rezultate te prve faze (vsaka posadka je lahko črtala najslabši rezultat) so sestavili polfinalne skupine, ki bodo z regatami nadaljevale v soboto. Skupine so tako sestavljene: v prvi so Kookaburra II, New Zealand, White Horse in Sfida italiana, v drugi pa Bengal, Starš and Stripes, Entertai-ner 12 in Steak 'N Kidney. Zmagovalec vsake skupine se bo pomeril v finalu, v katerem so predvidene največ tri regate.
Lestvica po 1. delu: 1. Kookaburra II (Avstral.) 38,75 točke; 2. Bengal (Jap.) 34,25; 3. New Zealand (Niz.) 32,50; 4. Starš and Stripes (ZDA) 21,00; 5. VVhite Horse (VB) 20,00; 6. Entertainer 12 (Šve.) 19,00; 7. Sfida italiana (It.) 19,00; 8. Steak 'N Kidney (Avstral.) 14.00.
Nogometna borza
MILAN - V Milanu se je včeraj pričela nogometan borza, ki pa se je ob številnih pogajanjih in še številnejših govoricah končala le z enim samim nakupom. Virescit Bergamo se je namreč okrepil z 20-letnim veznim igralcem Orestejem Didonejem (Como).
Inter si medtem skuša zagotoviti Rebonata (Pescara), za katerega ponuja milijardo in pol lir ter napadalca Mandellija, ki ga je imel na posodo pri Laziu. Kaže, da sta tudi Napoli in Roma zbližala stališče glede Carneva-leja. Isto velja za Romo in Torino glede Dossene in Bergreena.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da je v teku vpisovanje za tradicionalni tečaj v Škofji Loki, ki bo letos od 20. do 30. avgusta. Udeleženci tečaja naj se prijavijo pri odbornici Jadranki, telefon 567550, najkasneje do 10. julija.
JK ČUPA
vabi svoje člane, da se udeležijo prijateljskega obiska JK Portorož, ki bo v soboto, 4. julija. Odhod najkasneje ob 14. uri iz Šesljana, povratek pa je naslednjega dne. Zvečer bo srečanje predstavnikov obeh društev.
Jadranje: še en velik uspeh jadralke TPK Sirena
Arjana Bogateč druga v Kielu
Mlada jadralka TPK Sirena Arjana Bogateč, ki spada med najmočnejše jadralke razreda europa na svetu, je pred dnevi dosegla še en velik mednarodni uspeh. Na eni najkakovostnejših in najmnožičnejših regat na svetu, ki se je odvijala v Kielu v Zahodni Nemčiji je namreč v najmočnejšisve-tovni konkurenci dosegla drugo mesto v kategoriji evropa, takoj za svetovno prvakinjo Norvežanko Ido Kathlino Andersen.
Arjana se je podala na tekmovanje v Kielu kot članica italijanske državne-reprezentance, ki so jo sestavljali šest deklet in šest fantov. Regat v Kielu se je udeležilo skupno 1860 jadrnic, ki so pripadale vsem kategorijam in ki so prispele prav z vsega sveta. Tega športnega praznika so se namreč udeležili jadralci iz Evrope, pa tudi od drugod (Avstralija, Nova Zelandija, Kanada itd.).
Tekmovanje je bilo razdeljeno v šest regat, ki so jih izvedli v šestih različnih dneh. Jadralci niso imeli srečo z vremenom, saj je bila temperatu-
ra zraka, pa tudi morja, vse prej kot poletna, pihal pa je srednje močen veter.
Sirenina jadralka je bila po prvih dveh regatah prva med ženskami v razredu europa ter med prvimi dvanajstimi na absolutni lestvici te kategorije. Kasneje je to uvrstitev nekoli-
ko poslabšala, saj jo je na končnem seštevku prehitela svetovna prvakinja Andersenova. Arjana Bogateč je tudi dosegla končno absolutni 29. mesto v svoji kategoriji, kar je vsekakor velik uspeh, saj je v razredu europa skupno nastopilo kar 117 jadrnic.
Končna lestvica razreda europa -moški: 1. Henrik Jakobsson (Švedska), 2. Thomas Johansson [Švedska), 3. Njal Sletten (Norveška). Zenske: 1. Ida Kathaline Andersen (Norveška), 2. Arjana Bogateč (Italija - TPK Sirena), 3. Mette Gurvin (Norveška). Med italijanskimi državnimi reprezentantkami je bila druga Chiara Calligaris in Tržiča, ki je zasedla 45. mesto v ženski konkurenci, tretja pa Alessandra In-gangi iz Neaplja, ki se je uvrstila na 53. mesto.
Arjana se bo, kot znano, prve dni avgusta udeležila svetovnega jadralnega prvenstva v razredu europa, ki bo v Morgatu v Franciji in na katerega se že dalj časa intenzivno pripravlja.
DP za telesno prizadete
Dve tretji mesti
V soboto in nedeljo je bilo v Civita-novi Marche 10. državno prvenstvo za telesno prizadete v atletiki. Na tem prvenstvu, ki je bilo brezhibno organizirano, so prvič poskušali nove merilne naprave. Na tem DP nastopajo tet-raplegiki, parapegiki, spastiki in amputirane!, skupno pa jih je bilo kakih 350 iz 42 društev.
Pavel Križmančič s Padrič, ki še že več let bavi z raznovrstnimi športni za telesno prizadete, je dosegel odlično tretje mesto v metu diska z znamko 16,80 metra. Sergej Zavadlal iz Gorice pa je bil tretji v slalomu.
šport na primorskem	-	šport	na primorskem
Na Primorskem so se vsa ligaška tekmovanja, razen balinarskih in vaterpolskih, zaključila. Zato pa se približuje vrhunec sezone za poletne športe. Tako je peterica Novogoričanov (Oblokar, Kancler, Grobiša, Abramič in Štrukelj) že odpotovala na svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah v Francijo. Fantje so dobro pripravljeni in pričakujejo dobre rezultate.
Atletska tekmovanja se kar vrstijo. V Novi Gorici je bilo republiško prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, na katerem so primorski atleti dosegli 4 zmage.
Starejši mladinci in mladinke pa so tekmovali v Postojni, kjer je bila najuspešnejša udeleženka Koprčanka Leonida Smerdu. Dosegla je 4 zmage in eno 2. mesto, primorski atleti pa so še petkrat zmagali.
V	Panovcu pri Novi Gorici je bil zvezni pozivni turnir v streljanju na glinaste golobe v disciplini trap. Domačin Jože Šinigoj je dosegel 4. mesto,
V	Piranu pa so tamkajšnji športni delavci pripravili dirko za republiško prvenstvo v kartingu, na katerem so domači tekmovalci imeli največ uspeha. Za ljubitelje nogometa je vsekakor zanimiva vest, da trener Lučo Pertič ostaja v Novi Gorici pri ekipi Vozil. (DK)
Na regati v organizaciji JK Čupa
Zmaga Poljšaka (TPK Sirena)
V soboto in nedeljo je bila jadralna sezona obeh slovenskih zamejskih pomorskih društev izredno pestra, in to predvsem za Čupo, ki je bila med drugim prireditelj uspešne regata za jadralne deske. Poleg tega pa so se tri Cupine kajutne jadrnice udeležile nočne regate, ki je potekala na morskem trikotniku pred Sesljanskim zalivom in katere prireditelj je bilo sesljansko jadralno društvo SNPJ. Nenazadnje sta se dva jadralca Čupe, Marko Kojanec in Andrej Fer-folja ter Sirenin jadralec Maksi Ferfolja udeležili regate za pokal »Citta di Mug-gia«, ki jo prireja mestno jadralno društvo CVM in velja za drugo preizkušnjo deželnega prvenstva za kategorije evropa, laser in 420.
Absolutno tretje mesto v razredu laser je zasedel Sirenin jadralec Maksi Ferfolja, 18. pa je bil Marko Kojanec (Čupa), za katerega je nedeljska uvrstitev pomenila lep uspeh pa tudi osebno zadoščenje, saj je bila to zanj krstna regata. V razredu evropa pa je Adriano Ferfolja (Čupa) zasedel odlično 13. mesto.
Precej zanimanja, predvem v vrstah mladih navijačev ter ljubiteljev jadralnih desk, pa je pritegnila regata za wind-surf, ki jo je priredilo sesljansko jadralno društvo Čupa, in ki bi morala potekati v soboto in nedeljo. Na žalost je zaradi brezvetrja sobotna preizkušnja odpadla, v nedeljo pa se je 17 jadralnih desk udeležilo tekmovanja Long distance. Regata je vsekakor, hvala odlični organizaciji, dobro uspela, škoda le, da se je v celoti prijavilo le 17 jadralcev. Naj omenimo, da so surfisti tekmovali v dveh kategorijah. V okviru prve divizije (lažje deske) sta prvi dve mesti osvojila Sergio Berga-masco in Vinicio Gelassi, oba člana devinskega društva WKD.
V drugi diviziji (olimpijski razred), pa se je na prvo mesto uvrstil Sirenin tekmovalec David Poljšak, drugi je bil Dano Benvenuto, ki je na žalost startal s sedmimi minutami zamude in ki bi sicer
David Poljšak
lahko računal na najboljšo uvrstitev. Tretji na absolutni lestvici druge divizije pa se je uvrstil tekmovalec Čupe Paolo Kralj. Naj omenimo, da je v nedeljo v ženski konkurenci startalo samo eno dekle in sicer čupovka Ksenija Marušič. Regate so se poleg obeh slovenskih jadralnih društev udeležila tudi tri italijanska društva in sicer devinski WCD, jadralno društvo Barkovlje - Grljan (SVBG) ter miljsko društvo CVM.
Jadralci Čupe pa so v noči med soboto in nedeljo tekmovali tudi v razredu ka-jutnih jadrnic in sicer na nočni regati, veljavni za društveno prvenstvo, ki jo je na morskem trikotu pred Sesljanom priredilo sesljansko pomorsko društvo Pie-tas Julia (SNPJ). Udeležencev je bilo skupno 15, zaradi brezvetrja pa so v predjhsanem času jorišle na cilj samo tri jadrnice, med katerimi tudi Miličev Mis-ter Blu (Čupa), ki je osvojil absolutno drugo mesto. Ostali Čupini tekmovalci, Martelanc z jadrnico Čheeky Cherry, Kosmina z jadrnico Ona in Bensi z jahto Teloh, so zaradi neugodnih vetrovnih razmer prišli na cilj po predpisanem času in so bili torej diskvalificirani.
(Suzi Pertot)
Pravilnik teniškega turnirja na Vrhu
S torkovega nagrajevanja najboljših na balinarskem prvenstvu
Naše balinanje vse bolj kakovostno
Objavljamo pravilnik teniškega turnirja 1987, ki se bo odvijal od 29. avgusta dalje ob odprtju kulturno-špor-tnega središča na Vrhu.
1.	KD "Danica" z Vrha in KD "O. Župančič" iz Štandrejža prirejata pod pokroviteljstvom ZSŠDI teniški turnir ob odprtju kulturno-športnega središča na Vrhu.
2.	Turnir se bo odvijal na teniškem igrišču na Vrhu in na igrišču kulturnega doma "A. Budal" v Štandrežu od 29. avgusta dalje do zaključka.
3.	Turnir bo potekal po izločilnem sistemu, potem ko bo prireditelj določil nosilce skupin.
4.	Zmagovalec posamezne tekme je udeleženec, ki po eni uri dvoboja zmaga več iger. Če je rezultat izenačen, tekmovalca igrata še eno igro.
5.	V primeru prekinitve (ob sodnikovi odločitvi) zaradi slabega vremena, velja trenutni izid, če je potekla več kot polovica določenega časa, sicer se srečanje ponovi.
6.	Vsaka dvojica ima pravico do petminutnega ogrevanja na igrišču.
7.	Dopuščena je petminutna zamuda, nakar je tekmovalec izločen.
8.	Vsak igralec se mora na igrišču javiti v športni opremi in s tremi teniškimi žogicami.
9.	Za turnir vpisujejo: Boris Cotič -Vrh, tel. 882380, Bojan Makuc - Štan-drež, tel. 20734 in ZSŠDI Gorica, tel. 33029, od. 1. 7. do 6. 7. in od 17. avgusta do 22. avgusta. Vpisnina znaša 5.000 lir.
10.	Za kar ni predvideno v tem pravilniku, veljajo pravila vsedržavne teniške zveze.
11.	Prireditelji ne odgovarjajo za morebitne poškodbe.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Nogomet: v Novi Gorici
Srečanje sodnikov
Novogoriško občinsko društvo nogometnih sodnikov je s pomočjo Skupščine občine Nova Gorica pripravilo prijateljsko srečanje nogometnih sodnikov severnoprimorskih občin in njihovih italijanskih kolegov s področja Conegliana.
Najprej so se sodniki pomerili v nogometnem srečanju v Mirnu pri Novi Gorici, popoldne pa so organizirali še okroglo mizo, kjer so spregovorili o še boljšem sodelovanju ter o težavah in uspehih enih in drugih. V nogometnem srečanju je bila domača kombinirana ekipa boljši nasprotnik, saj je zmagala s 4:1.
(ERVIN ČURLIČ)
S torkovim zaključnim večerom in nagrajevanjem v Bazovici je dokončno padel zastor nad 7. zamejskim balinarskim prvenstvom. V uvodnem nagovoru je predsednik teritorialnega odbora pri ZSŠDI Jurij Kufersin poudaril, da postaja prvenstvo iz leta v leto vedno bolj kakovostno in da se balinanje pri nas razvija z naglimi koraki. Sledilo je nagrajevanje, med katerim so ekipe od 4. mesta dalje: Danica, Kraški dom, Gaja in Sokol prejele spominske plakete, prve tri uvrščene pa so bile nagrajene s pokali. Tretje mesto je zasluženo z 19 točkami osvojila Zarja. Letos so se Bazovci ojačili z Brunom Hrovatinom in sadovi tega so bili takoj vidni. Zaradi poškodbe pa jim je odmanj-kal zelo soliden Tomo Pečar z doprinosom katerega bi se lahko Križamn-čič in tovariši letos potegovali za sam vrh. Treba je omeniti, da je bila Zarja z 12 točkami druga najuspešnejša ekipa v povratnem delu.
Nedvomno je bil openski Polet z 2. mestom, zbral je 23 točk, letošnja najuglednejša žrtev. Njim je bil namenjen pokal Kmečke hranilnice in po-
sojilnice na Opčinah. Ekipa Krasa, ki je dokaj nepričakovano povsem zasluženo s 24 točkami obenem izboljšala lanski rekord Sokola, ki je zbral točko
manj, si je letos nadejala lovoriko zamejskega prvaka. Največ točk, kar deset, je za Kras dosegla dvojica v postavi Skupek - Simoneta.(Z.S.)
Nogomet: statistični pregled naših ekip v 3, amaterski ligi (skupina M)
Drugo mesto Primorca je vsekakor uspeh
Slabo vreme je precej oviralo potek nogometnega prvenstva 3. AL skupine M. Poleg tega, da so prvenstvo prekinili tri tedne zaporedoma (11., 18. in 25. januarja), so odložili tudi 28 tekem, 16 v prvem in 12 v drugem delu prvenstva. V skupini M so namreč lani igrale vse naše ekipe (pet), vendar jih je bilo skupno le 12, letos pa skupino sestavlja 13 ekip.
Prvenstvo se je začelo 5. oktobra lani, povratni del, v katerem so igrali tudi zaostale tekme prvega dela, pa se je začel 1. 2. 87. Prvenstvo se je zaključilo 31. 5. 87. V višjo ligo je napredovala ekipa San Nazaria, ki je v 24 odigranih tekmah zbrala 38 točk. Skupno so v teku prvenstva odigrali 156 tekem, na katerih je padlo 445 golov (240 v prvem in 205 v povratnem delu). Povprečno smo torej tudi v tej skupini videli 2,85 gola na tekmo. Največ golov (24) smo zabeležili v 24. kolu, najmanj (11) pa v 15., 22. in 23. kolu. Pri neodločenem izidu se je končalo 47 tekem (17 v prvem in 30 v drugem delu prvenstva). Največ remijev (4) je bilo v 19. kolu, brez remija pa so končale tekme 5. in 15. kola.
Glede rekordov posameznih ekip bi omenili, da S. Nazariu kljub temu, da je osvojil prvenstvo, pripada le en rekord: doživel je namreč najmanj porazov (1). Najboljši napad s 50 goli so imele Campanelle, največ golov (57) pa sta prejeli Aurisina in CGS Carsia. Najmanj golov (17) je prejel Primorec, ki je tudi dosegel največ zmag (16), ter
skupaj z Mladostjo in Aurisino dosegel tudi najmanj remijev (5). Največ remijev (10) pa je zbral Fincantieri. Najmanj zmag (4) so si priborili Romana, Hermada, CGS Carsia in S. An-drea. Največ porazov (14) pa sta doživela S. Andrea in Aurisina. Nabrežinci so obenem dali tudi najmanj golov (21).
Lestvica najboljših strelcev
14 golov: Rovina (Campanelle), Husu (Primorec) in Blason (Fincantieri); 12: I. Milkovič (Primorec) in Rosetti (CGS Carsia); 11: Rasman (Š. Nazario) in Bracco (Campanelle); 10: H. Kobal (Mladost) in Starc (S. Andrea).
Sedaj pa nekaj podatkov o Primorcu in Mladosti.
PRIMOREC
Trebenci so s 37 točkami končali na drugem mestu, vendar so z 2:1 izgubili odločilni dvoboj z drugouvrščeno ekipo skupine L CGS in zato bodo tudi prihodnjo sezono igrali v 3. AL. V prvem delu prvenstva je Primorec zbral 17 točk (7 zmag, 3 remije, 2 poraza), dal 28 in prejel 12 golov.
Primorec je v 12 tekmah pred domačo publiko premagal Mladost, S. An-dreo, CGS Carsio, Aurisino, Romano, Campanelle, Chiarbolo in Arrigosport. Točko je prepustil le Hermadi, vendar je podlegel Fincantieriju, S. Nazariu in S. Marcu. Doma so torej Trebenci zbrali 17 točk, dali 21, prejeli pa 10 golov.
V	gosteh (12 tekem) je Primorec premagal Aurisino, S. Marco, Campanelle, Chiarbolo, Fincantieri, S. Nazario, S. Andrea in Hermado ter remizi-ral z Romano, Arrigosportom, Mladostjo in CGS Carsio. Trebenci niso torej v gostehdoživeli poraza. Zbrali so 20 točk, dali 26, prejeli pa le 7 golov.
Skupni obračun Primorca v letošnjem prvenstvu je 37 osvojenih točk, (16 zmag, 5 remijev, 3 porazi), 47 danih in 17 prejetih golov.
V	vrstah Primorca smo zabeležili pet izključitev: Coppola (Fincantieri), Facchin (S. Marco), Marko Kralj (Arrigosport), B. Kralj in 1. Milkovič (Mladost). Trebenci so imeli na razpolago kar devet 11-metrovk. Husuju sta najstrožjo kazen ubranila vratarja Herma-de in S. Marca, ostalih sedem 11-metrovk pa so uspešno izvedli I. Milkovič (S. Andrea, S. Marco in Campanelle), B. Kralj (Fincantieri), Husu (Romana, CGS Carsia, Arrigosport). Proti Primorcu su streljali pet 11-metrovk. Štiri so nasprotniki realizirali (S. Marco, Campanelle, Hermada, Arrigosport), eno pa je vratar Serra ubranil proti Romani. Omeniti moramo tudi, da je Marko Kralj zakrivil avtogol proti CGS Carsia.
Kljub temu da niso Trebenci startali najboljše, saj so v prvih dveh nastopih na domačih tleh (Fincantieri, S. Nazario) zapustili igrišče poraženi, so bili vedno na začelju skupne razpredelnice. Zaradi številnih zaostalih tekem so bili več časa tudi na samem vrhu les-
Na sliki: prizor s prvenstvene tekme Primorec - Fincantieri
tvice. Temu je pripomogla lepa serija 14 pozitivnih nastopov, na katerih so zbrali kar 25 točk. Ko so Trebenci v 7. povratnem kolu premagali v gosteh S. Nazario, je zgledalo, da imajo odprto pot v 2. AL. Že v naslednjem nastopu pa so si doma zapravili točko, ko so tik ob koncu srečanja s S. Marcom zapravili 11-metrovko in nato prepustili še točko šibki ekipi CGS Carsia. S tem se je S. Nazario oddaljil za eno točko, katero je ohranil do konca prvenstva. Trebencem pa poleg uspešnega prvenstva ostaja tudi zadoščenje, da letos v gosteh niso doživeli poraza.
Trener Aldo Kralj je skupno poslal na igrišče 19 nogometašev, od katerih sta le dva igrala vse tekme (pri štetju je vključena tudi odločilna tekma s CGS). 25 tekem Florean (1) in Husu (14); 24 Coppola, Facchin (8) in lana-relli; 22 V. Milkovič (2) in I. Milkovič (13); 21 E. Kralj (1); 20 Leone in Mauro Kralj; 19 Bacchia (2); 17 B. Kralj (6); 15 Marko Kralj; 9 Carota, 7 Serra_ in A. Kralj, 5 K. Canziani (1). 4 F. Čuk, 2 Bellafontana.
BRUNO RUPEL (nadaljevanje sledi)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm.višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
2. julija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
'zdaja ^	^ ZTT	|^|T^S| član italijanske
in tiska ■■r-	Trst	|M|3|| zveze časopisnih
r ^	založnikov FIEG
Prizivno porotno sodišče iz Catanie je izdalo razsodbo o umoru sodnika Chinnicija
Sodniki so potrdili dosmrtno zaporno kazen za mafijska brata Pietra in Micheleja Greca
CATANIA — Po petdnevnem zasedanju je včeraj prizivno porotno sodišče iz Catanie izdalo razsodbo za krvavi atentat v Ulici Pipitone Fede-rico v Palermu, v katerem so 29. julija 1983 umrli preiskovalni sodnik Rocco Chinnici, dva člana njegove osebne straže in vratar stavbe, v kateri je sodnik stanoval. Prizivno porotno sodišče je v bistvu potrdilo prvostopenjske obsodbe, na dosmrtno zaporno kazen je namreč obsodilo Micheleja Greca, imenovanega II Papa, in brata Sal-vatoreja, poznanega predvsem kot II Senatore. Michele je že v zaporu, Salvatoreja pa še vedno iščejo. Prizivno porotno sodišče je včeraj zvišalo kazen Vincenzu Rabitu in Pietru Scarpisiju; prvostopenjsko sodišče ju je, zaradi združevanja v zločinske namene, obsodilo na 15 let zapora, prizivno porotno sodišče pa ju je spoznalo tudi za materialna krivca umora preiskovalnega sodnika Chinnicija in bosta morala zato oba odsedeti 22 let.
Preden so se sodniki in porotniki umaknili, da bi oblikovali razsodbo, je prosil za besedo Michele Greco. Opisal se je kot bogaboječega državljana, posebno navezanega na ženo in družino, ki si nima, glede svoje preteklosti, čisto nič očitati. Sodnike je Michele Greco prepričeval, očitno zaman, da je njegovo rožnato ekonomsko
stanje le sad malega podedovanega premoženja in trdega ter poštenega dela.
Pravi junak procesa pa je vendarle bil nekdo drug: Libanonec Beu Chebel Ghassan. On je namreč sodnikom predstavil čisto drugačno podobo glavnega obtoženca, pred koncem procesa pa je Libanonec pismeno zanikal vse to, kar je pred tem izjavil. Sodniki pa so ob koncu sprejeli njegovo prvo verzijo, čeprav je bil Beu Chebel Ghassan »sodelavec« raznih, italijanskih in tujih, tajnih služb in policij in se je med samim procesom večkrat zarekel. Libanonec pa je ostal na hladnem, saj so ga pred časom, zaradi prekupčevanja z mamili in navadnega kriminala, obsodili na zaporno kazen.
Sodniki in porotniki so tako ugotovili, da sta brata Greco organizirala atentat, Pietro Scarpisi in Vincenzo Rabito pa sta v Ulico Pipitone Fede-rico v Palermu peljala s trotilom nabit fiat 500, ki sta razstrelila z daljinskim upravljalnikom.
Predstavnica civilne stranke Nadia Alleci se je včeraj izrazila izredno pohvalno o delu sodišča in je bila povsem zadovoljna z razsodbo prizivnega porotnega sodišča iz Catanie. »To bo dalo novega zagona tistim, ki se borijo proti organiziranemu kriminalu in bo pomirilo vse tiste, ki so se zbali, da bodo ostali mafijski kolovodje vedno nekaznovani,« je zaključila odvetnica Alleci.
Michele Greco med branjem obsodbe
(Telefoto AP)
Argentinski prevratniki nimajo miru
BUENOS AIRES — Argentinska vojska naj bi nameravala ta mesec umoriti visoko vojaško osebnost, krivdo za to naprtiti levici in tako upravičiti krute represalije proti demokratičnim politikom, sindikalistom in časnikarjem. Zaskrbljujočo novico objavlja glasilo intelektualne levice Pagina 12 na podlagi pričevanja mladega oficirja. Ta pravi, da bi »rambovci« po vzoru podpolkovnika Alda Rica — odgovornega za spodleteli velikonočni upor — uboj oficirja ali funkcionarja tajne službe naročili poklicnemu morilcu, ki se je vtihotapil po možnosti med komuniste ali socialiste, oziroma za atentat neposredno obtožili levičarje s pomočjo letakov s podpisom ene od njihovih organizacij.
Časopis dodaja k temu, da bi radi prevratniki s tem terorističnim dejanjem radikalizirali politični boj med skrajno levico in skrajno desnico ter s tem — podobno kot pred leti v Italiji — potrdili tezo o »dveh skrajnostih«, ki da destabilizacijsko vplivata na družbeno-politične razmere v državi. List tudi navaja imena politikov, sindikalistov in časnikarjev, ki bi bili tarče represalij po atentatu.
Brazilski avtobusi gorijo
V brazilskem glavnem mestu je izburhnil pravi ljudski upor, ko so oblasti sporočile, da se bo cena listka na mestnih avtobusih podvojila. Razjarjeni meščani so v znamenje protesta nekaj avtobusov kar zažgali (Telefoto AP)
Vatikan ne mara izročiti Italiji vodje IOR msgr. Paula Marcinkusa
VATIKAN Vatikan ne bo izročil italijanskim oblastem ameriškega monsinjorja Paula Marcinkusa, proti kateremu je milansko sodstvo podpisalo zaporni nalog pod obtožbo sodelovanja pri stečaju Calvijevega denarnega zavoda Banco Ambrosiano. Zakaj? Zato, ker je vodja inštituta IOR (Istituto per le Opere di Religione) skupaj s kolegoma Pellegrinom de Stroblom in Luigijem Menninijem obtožen dejanj, ki jih je izvršil kot predstavnik osrednje cerkvene ustanove, in ne more biti zato po mnenju vatikanskega razsodišča podvržen nikakršnemu postopku v pristojnosti italijanske republike.
Novice ni sporočil vatikanski tiskovni urad, ki v resnici molči, ampak tednik II Sabato, o katerem se govori, da odraža stališča katoliške organizacije Comunione e libera-zione. V razsodbi, ki je bila izrečena že 25. aprila, je rečeno, da ekstradicijo Marcinkusa, de Strobla in Menninija dejansko onemogoča člen 11 Lateranske pogodbe in da bo moralo to upoštevati tudi italijansko kasacijsko sodišče, ko bo v naslednjih dneh izreklo sodbo o zakonitosti vseh treh zapornih nalogov.
Vatikansko razsodišče je po pisanju omenjenega tednika CL zavrnilo te naloge še iz dveh razlogov. Prvič, »ker jih
milansko sodstvo utemeljuje z navajanjem dejanj, pri katerih naj bi sodeloval zavod IOR, a se pri tem oslanja na dokaze, ki so zgolj domnevni in tudi sicer v protislovju z gradivom branilcev«. Drugič pa, »ker gre pri vseh treh za obtožence in ne za obsojence ter bi moralo zaradi tega sodišče v smislu člena 641 št. 6 preveriti, če vsebujejo sodne listine zadostne indice o prekrških, česar pa ne bo moglo«. To pa zato, »ker milansko sodstvo ni priložilo prošnji o ekstradiciji izvirnikov ali vsaj avtentičnih kopij vseh sodnih aktov, ki so potrebni za preveritev krivde, kakor to predvideva člen 642 kazenskega postopnika«. V razsodbi je še rečeno, da krivdo že tako in tako izključujejo listine, ki so jih predložili milanskemu sodišču branilci.
Možnost, da se bo vatikansko razsodišče navezalo na člen 11 Lateranske pogodbe za zavrnitev zapornih nalogov, je tiskovni urad Svetega sedeža omenil pravzaprav že 27. februarja letos, tako da ne more razsodba nikogar presenetiti. Tem manj še, ker se je za msgr. Marcinkusa posredno zavzel sam papež Janez Pavel II., ko je ob priliki potovanja v Latinsko Ameriko označil ravnanje italijanskega sodstva kot »grobo«.
Pa vendarle ni bila prava bomba...
NEW YORK Premiera baletne skupine moskovskega gledališča Bol-šoj, ki je zadnjič gostovala v ZDA pred osmimi leti, se je včeraj v New Yorku pričela s tričetrturno zamudo. Temu sta botrovali neresnična prijava bombe in natančni pregledi ameriške varnostne službe.
Neznanec je včeraj telefonsko obvestil številne newyorške dnevnike, da je skril peklenski stroj v enega izmed košev za smeti v Lincoln Centru. In res je varnostna služba iztaknila v enem izmed košev bombo, ki je bila na las podobna pravemu peklenskemu stroju z vgrajeno časovno napravo. Ob natančnejšem pregledu pa so ugotovili, da je bomba neučinkovita.
Na sliki (telefoto AP): policist pregleduje koš za smeti, ki ga je iz Lincoln Centra odstranil robot.