PoStnhm plačana t gotorlnL Leto Xm., štev. 104 Opravništvo: L -.DJiaaa, K-oaf^era oHca 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selea-burgova aL 3. — TeL 3492 in 2491 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta $t 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica it 2 — Telefon št 190. Radimi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78 180, VVien ?t 1 os 241. LJubljana, četrtek 5« maja 1932 Cena 2 Din Pred preosnovo avstrijske vlade Odločitev o razpustu parlamenta ln preosnovi dr. Bureschove vlade odgodena na jutri — Heimatblock jeziček na tehtnici Naročnina «na£a mesečno — Dm, ra Viozematv*) 40— On. Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123. 3124. 3125 ta 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Ttv lefoo št 2440 (ponoči 2582). CeMe^nc^nov, ,H S Telet Jt 100. Rokopisi »e ne vračajo. — Oglasi po tflnftj. Dunaj, 4. maia, č. Razprava v ustavnem odboru parlamenta o razpustu parlamenta in razpisu volitev je trajala pozno v noč. Vloženi so bili trije predlogi: socialni de-mokratje so zahtevali, naj se parlament takoj razpusti in razpišejo volitve za 18 junij, velenemci so zahtevali takojšen razpust parlamenta in razpis volitev za jesen, Heimatblock pa razpust parlamenta in razpis volitev za termin, ki bi omogočal, da se novi parlament sestane do 18 avgu-ta. Zvezni kancelar dr. Ruresch ie še enkrat pozval vse stranke, raj ne otežkočajo z zahtevo po volitvah že itak težavnega notranjega položaja in je poudarjal, da je v sedanjem trenutku tehnična izvedba volitev skoro nemogoča Nove volitve v sedanjem trenutku bi tudi silno poslabšale •zunan ic-r>olitični položaj Avstrije, Po dolgotrajni debati so krščanski socialci predlagali, naj ss sklepanje o razpustu parlament« in razpisu volitev odhodi do petka. Do takrat naj se nadaljujejo pogajanja in slcuša doseči sporazum med strankami. <*e do petka ne ho pnšlo do sporazuma, je drm;.siia vlade neizogibna. V tem primeru bi najbrže dr. Ruresch sestavil vlado z delom Hcrnatblocka Ustavni odbor je po daljši debati odeoditev do petka odobril. Troti so glasovali socalni demokratje in velenemci. za predlog pa krščanski soci- alci. Landbund n Heimatblock pod pogojem, da se najkasneje do petka sestavi nova desničarska vlada. Če do petka taka viada ne bo sestavljena, bo Heimatblock glasoval s socialnimi demokrati za razpust parlamenta. V tem primeru bi ostala vlada v manjšini. Dunaj, 4 maja, g. Ministrski svet, o katerem so v političnih krogih domnevali, da bo sklenil bodisi demisrio bodisi rekonstrukcijo vlade se je proti 18. uri razšel brez vsakega sklepa. Na današnji seji je bilo samo sklenjeno, da se bo o vprašanju rekonstrukcije vlade razpravljalo še v petek. Da bi vlada dobila boljše stališče proti opoziciji in onemogočila predčasen razpust parlamenta oziroma razpis novih volitev v juniju, r;a j bi krščanski socialci pridobili Heimatblock na ta način, da bi vstopil v vlado štajerski deželni glavaT dr. Rintelen a'i na bivši pravosodni minister Hueber. V tem primeru pa bi izstopil iz vlade pristaš Landbunda. notranji minister \Vinkler, tako da bi bil Landbund zastopan samo po varnostnem ministru R^chin-geriu. Rešitev vseh teh vprašanj je bila za sedaj odgodena do netka. Od He:matblo-cka je odvisno, ali bo vztrajal v zahetvi, da se razrvusti narlament in raznišeio nove volitve ali na bo smatra! za koristneje, da vstopi v vlado Prebivalstvu Jugoslavije! Proglas ministrov, senatorjev, poslancev in njihovih bivših sokan-didatov o ustanovitvi vsedržavne politične stranke Volilna borba v Franciji na višku Samozavest radikalov - Levičarji računajo, da bodo imeli v parlamentu absolutno večino rari*, 4. maja r. Volilna borba bo da-rirs in jutri dosegla višek. Nocoj je imel ministrski predsednik Tardieu v radiu svoj zadnji volilni govor. jutri pa mu bo odgovoril voditelj radikalnih socialistov Her-riot. Ta dva govora bosta predstavljala kulminacijo v gigantski borbi, ki se vrši med desnico in levico in po svoji ostrosti presega vse dosedanje volilne borbe. Pariz ž- i v pravi volilni mrzlici. V skoro 9C odstotkih vseh volilnih okrožij so se socialistične skupine medsebojno že sporazumele glede glasovanja pri ožjih volitvah, šibkejši levičarski kandidati so se skoro povsod umaknili na korist močnejših, tako da smejo levičarji upravičeno računati z velikim uspehom. Neodvisno od šefov strank in ne glede na njihove prejšnje izjave so se tako okrožni odbori sporazumeli za enoten nastop pri ožjih volitvah. če se upoštevajo volilni rezultati prvega glasovanja v posameznih okrožjih, se more 7. dokajšnjo verjetnostjo pričakovati velik uspeh levičarjev. Sporazumi med levičarskimi skupinami dajejo namreč jamstvo, da bo veliko število spornih mandatov, na katere bi eventualno lahko računale tudi desničarske skupine, pripadlo levičarjem. V prejšnjem parlamentu so imeli radikalni socialisti 104, socialni demokrati pa 110 mandatov, skupno torej 214 poslancev. Ni izključeno, da se bo število mandatov teh dveh skupin prihodnjo nedeljo povišalo na 250. Skupno z republikanskimi socialisti, radikalno levico (neodvisni radikali) ln levičarji izven strank bo bodoča levičarska večina v parlamentu znašala okrog 315 poslancev, kar pomeni absolutno večino. V desničarskih krogih sicer kljub vidnemu porastu levičarskih mandatov za enkrat še ne verujejo v tolik uspeh levice, priznavajo pa, da proti levici v Franciji v dobi prihodnjih štirih let ne bo mogoče vladati. Popolnoma levičarska vlada, ki bi edino mogla prinesti bistveno izpremembo v politiki Francije, se smatra celo v krogih levice za izključeno. Mnogo bolj se pričakuje osnovanje vlade Herriota ali Poinca-reja, ki bi se naslanjala na radikaie Pain-levejeve skupine, bivšo Loucheurjevo skupino in strankarsko politično neopredeljene zmerne člane dosedanjega vladnega bloka, torej T-lade republikanske koncentracije. Na desnici so slej ko prej mnenja, da dosedanja vladna koalicija zaradi izida prvih volitev še ni omajana in so še vedno pripravljeni sprejeti radikale v vlado. Odločilno bo vprašanje, ali bodo pri ožjih volitvah radikali dobili toliko mandatov, da bodo lahko prišli v poštev za vsako vladno koalicijo, kajti kot privesek Tardieujevi vladi bi ne mogli dosti doseči, zaradi česar bi tudi ne bili pripravljeni prevzeti take vloge. Pariz, 4. maja, č. V »Populairu« objavlja vodja socialnih demokratov Leon Blum daljši članek, v katerem zavrača očitke desničarskega tiska, češ, da je socialistična stranka vodila pri volitvah povsem drugačno taktiko kakor pa v parlamentu. Leon Blum naglaša, da se bo o tem moglo govoriti šHe po volitvah. To smatrajo v političnih krogih za dokaiz, da je sodelovanje med radikalnimi socialisti in socialnimi demokrati tako rekoč že sklenjena stvar in da je treba računati z zmerno levičarsko vlado. Med radikalnimi socialisti in socialnimi demokrati je prišlo povsod do sporazuma, tako da je na podlagi prvih volilnih izidov že skoro popolnoma gotovo, da bodo levičarji zmagali najmanj v 2M) okrožjih izmed 357, v katerih bodo ožje volitve, doeim imajo desničarske skupine upanje, da si pribore mandate v 107 okrožjih. Če se ta napoved uresniči, bodo imele levičarske skupine v novem parlamentu absolutno večino. Glavno tajništvo JRKD je izročilo javnosti proglas na jugoslovenski narod. Proglas so podpisali člani začasnega glavnega odbora, senatorji in narodni poslanci, ki so člani parlamentarnega kluba JRKD, ter skoro vsi sokandidati pri skupščinskih volitvah dne 8. novembra. Proglas se glasi: Z ustavo 3. septembra 1931. I. je bila ustvarjena široka osnova za popolno sodelovanje prebivalstva pri nadaljnjem izvajanju in pri kon čni uredbi velikega nacionalnega programa, ki je bil začrtan z manifestom Nj. Vel. kralja, dne 6. januarja 1929. S to ustavo so bili udarjeni zdravi temelji državnega življenja in zavarovani pogoji za mogočen polet in za veliko bodočnost kraljevine Jugoslavije. Pri volitvah 8. novembra in 3. jamiarja je narod vsestransko sprejel in potrdil novi politični red ter izrazil svojo odločno voljo za sodelovanje pri njegovem izvajanju in popolni izvedbi. Blizu dva in pol milijona volilcev je soglasno in s poudarkom izjavilo, da mora biti narodno in državno življenje prežeto s čisto jugoslovensko mislijo narodnega edinstva in očuvanja državne celote. Načela svobode, ravnopravnosti in enakosti vseh jugo-slovenskih državljanov so našla svoj močan izraz v ustavi, a potrdil jih je v celoti tudi ves naš narod. Volitve v Narodno skupščino in v senat pomenijo, da se je narod odločil za novo politično grupiranje z nalogo, da uresniči naš veliki nacionalni program in da položi trdne temelje za nadaljnji pravilni in zdravi razvoj naše demokracije, ustavnosti in parlamentarizma. Narod je pravilno doumel, da so stare stranke izvršile svojo zgodovinsko nalogo in da zahteva edinstvo jugoslovenskega naroda in države take politične formacije, ki bodo zbrale vse pozitivne sile našega naroda, organizirane širom vse države. Da se bo mogla jugoslovenska politika uspešno izvajati s polnim in stalnim sodelovanjem naroda; da bo kraljevska vlada v neprestanem tesnem stiku s prebivalstvom pri izvajanju svojega programa in reševanju vseh velikih državnih, nacionalnih, kulturnih in socialnih vprašanj v demokratičnem duhu; da se bodo oni, ki zastopajo narod, lahkr naslanjali na politično zbrano moč naroda, je potrebno, da se organizira močna politična stranka na načelu državnega in narodnega edinstva. Podpisani senatorji, narodni poslanci in kandidati smo s« v težnji, da čim bolje služimo narodnim in državnim interesom in čim bolj koristno pomagamo narodu v sedanjih hudih gospodarskih razmerah, odločili, da ustanovimo novo politično stranko, močno in sposobno, da pre\-zame odgovornost za vodstvo državnih poslov. V to stranko naj vstopijo vsi tisti, ld »o navdahnjeni z načeli novega političnega reda brez ozira na svojo dosedanjo plemensko, versko ali strankarsko pripadnost, da se tako združijo k pozitivnemu in aktivnemu sodelovanju in s svojim ustvarjajočim delom docela okrepe narodno edinstvo in oja-čajo narod in državo. V to svrho smo sprejeli načela, na katerih mora bit! zgrajen program nove stranke, prav tako pa smo sprejeli tudi statute, po katerih naj se izvede organizacija stranke. Ko stopamo s programom in statuti naše stranke pred narod, smo prepričani, da bomo našli popolno soglasje, ter pozivamo vse k prijateljskemu sodelovanju, da se bo mogla organizacija nove velike Jugoslovenske radikalne kmečke demokracije izvesti v najkrajšem času in s tem okrepiti obstoj in ureditev našega novega političnega življenja. Prepričani smo, da bo tako ustvarjena organizacija združila k sodelovanju vse pobornike narodnega edinstva in prava čuvarje državne celine in da bo v najkrajšem času v stanju, da skliče svoj prvi državni kongres, ki bo sprejel končno statute, program in ime stranke in ustvaril organizacijo, pripravljeno in sposobno, da služi veliki in temeljni misli jugoslovenske politike: VSE ZA KRALJA, NAROD IN DRŽAVO! Ogromen deficit Zedin jenih držav Državni proračun izkazuje že v prvih 10 mesecih nad 2 milijardi primanjkljaja — Tudi dohodki so padli za nad 50 odstotkov VVashington. 4. maja. t. Uradno sporočalo finančnega ministrstva, da znaša deficit v državnem proračunu za prvih 10 mesecev 2334 milijonov dolarjev, je izzvalo v vseh krogih ogromno senzacijo. Kako hnda je gospodarska stiska v Ameriki, dokazuje še bolj dejstvo, da so tudi državni dohodku' v istem razdobju padli za nad SO odstotkov. V prvih desetih mesecih so znašali asmo 600 milijonov napram 1200 milijonov v lanskem letu. Kongres neprestano zaseda :.n se na vse načine trudi, da. bi našel uspešne ukrepe za omiljenie gospodarske knize. Kljjub temu pa se reprezentančna zbornica ni mogla odločiti za sprejem Hoorrovega programa za štednjo. Tako je reprezentančna zbornica odklonila uvedbo petdnevnega tedna za državne uradnike, dstotako pa tudi znižanje in- validskih podpor za skupno 46 milijonov dolarjev. S tem je Hoovrov program za štednjo popolnoma propadel. Namesto prihrankov v višjimi 200 milijonov dolarjev, se bodo sedaj izdatki še povišali za 65 milijonov dolarjev, kar bo proračunski deficit še povečalo. London, 4. maja. č. >Times« poročajo iz Washingtona. da je finančno ministrstvo določilo 500 milijonov za javna dela, 1500 milijonov pa za finančno podporo državam in mestom, ki se bore s finančnimi težkočami. Vlada upa, da bo s tem na eni s tr a ni zajezila nadaljnje padanje cen, na dnigti strani pa, dt se bo poživila gospodarska delavnost. Mnoga velemesta, kakor n. pr. New York, Chicago, Detroit in druga so pred finančnim polomom in jim je finančna podpora neobhodno potrebna. Politične posledice operacije Macdonalda London, 4. maja. č. Po včerajšnji ponovni zdravniški pre'skavi so se zdravniki odločili za novo operacijo Macdonalda, ki se bo moral za daljšo dobo odreči vsakemu političnemu delovanju. Zan) osebno, kakor tudi za njegove pristaše »e ta okoliščina zelo neprijetna. Macdonald bo moral baš v najbolj kritičnem času zapustiti svoje odgovorno mesto, kar ne bo ostalo brez posledic za delo vlade, v kateri bo sedaj prevladovala konzervativna »truja. Za dobo odsotnosti bo zastopal Macdonalda vodja konzervativcev Rald-Nvin, ki se zaradi tega ne bo mogel udeležiti imperijske konference v Ottawi, kjer ga bo zastopal Chamberlain. Iz tega zopet izhaja kot posledica preorijentacija angleške gospodarske politike napram domini jonom, kakor tudi napram evropskim državam, ker bo zunanji minister Simon v zunanji politiki za časa Macdon-aldove oJ sotnosti brez Macdonalrjhpga korektiva kar daje političnim krogoi7*po--od za vznemirjenje. Z zadovoljstvom pa je po.-t čna javnost sprejela Macdonaldovo izjavo, oa bo ne glede na svoje zdravstveno »lante odpotoval na čelu angleške dclegacije na lausannsko konferenco. Predsednik začasnega glavnega odbora JRKD: Uzunovič Nikola, minister n r. Podpredsedniki; L\inetrovič Juraj, minister za poljedelstvo; Kovačevič Karlo, podpredsednik Narodne skupščine; Lazarevič Milovan, narodni poslanec; Petov^r Lovro, narodni poslanec. Člani začasnega glavnega odbora; Alibe govič Asim, senator; Antipaimasovič Jo-van, podpredsednik senata; Bane Janko, narodni poslanec; Vidakovič dr. Bogdan, narodni poslanec; Vukčevič Stanojlo, senator; Grgie Vasil, narodni poslanec; Jovanovič Mihajlo, narodni poslanec; Zaha-rič Čedomir, narodni poslanec; Veljkovič Boško, narodni poslanec; lvkovič-lvande kič dr. Mirko, narodni poslanec; Jeftič Mihajlo, narodni poslanec; Katic Miloš, narodni poslanec; Kojič dr. Dragutin, minister prosvete; Kraljevič dr. Dragutin, minister za telesno vzgojo; Kramer doktor Albert, minister za trgovino in industrijo; Leušič dr. Djuro, narodni poslanec; Mak-simovič Božidar, minister pravde; Malan-čec dr. Vlado, narodni poslanec; Marin-kovič dr. Vojislav, predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih del; Miletič Vlada, narodni pos'anec; Mravlje Milan, narodni poslanec; Mulalič Mu6tafa, narodni poslanec; Ostojič Djuro, narodni poslanec; Pavelič dr. Ante, predsednik senata; Peric dr. Matej, narodni poslanec; Peric dr. Ninko, narodni poslanec in bivši minister; Perko Dragutin, narodni poslanec; Petkovič Milan, narodni poslanec; Petričič dr. Živko, narodni poslanec in bivši minister; Petrovič Marko, narodni poslanec; Ploj dr. Miroslav, senator; Popovič dr. Svetislav, narodni poslanec in bivši minister; Prša dr. Sime, narodni poslanec; Pu-celj Ivan, minister za socijalno politiko in narodno zdravje: Radivojevič Lazar, prometni minister; Radonjič Milan, narodni poslanec; Selič Joca, narodni poslanec: Si-monovič Milan, senator in bivši minister; Srezovič Krsta, narodni poslanec; Srškič dr. Milan, minister notranjih del; Stanišič Aleksa. senator in bivši minister: Tadič dr. Gligorije, narodni poslanec; Timotije-vič dr. Kosta, senator in bivši minister: Tomič Jakob, narodni poslanec; Trpkovič Stavra. narodni poslanec: Diukovič Milan, narodni poslanec: Foterič Arsa. narodni pos'anec: Šelmič Dragic, narodni poslanec; Šečerov dr. Slavko, narodni poslanec; Snajder Fran jo. narodni poslanec; Šola dr. Atanasije. senator: Spindler Vekoslav, narodni poslanec: Šumenkovič dr. Ilija, narodni poslanec in bivši minister. Senatorji, člani kluba JRKD: Alkslaj dr. Isak; Andrič dr. Vladimir, bivši minister; Arnavtovic Scrif. Banianin Jovo, Bogoje-vič Vlasa. Vidakovič Anton, Vidovič Osman, bivši minister; Vujič Pavle, Gav-rila dr. Emil: Gavrilovič dr. Bogoljub; Gaj Ljudevit. Glušac dr Vasa: Gmajjnar dr. Ivan, Grassl dr. Georg: Desnica dr. Uroš; Cobrinič Petar. Dragovič Milutin, Ivkovič dr. Momčilo; Ilidjanovič Dimitnie, Jalza-betič Tomo, Jovanovič Miloje. bivši minister; Karamehmedovič dr. Hamd ja bivši minister: Kovačevič Toma: Kosrrenčič dr. Mirko, bivši mnister: Krsrič Petar. Ku-kuljevič Fran jo. Ljubibrafč dr. Savo: Ma-žuranvič dr. Želimir, bivši minister: Maj-strovič dr. Ivo, bivši minister: Gavran? u ko vire; Slunj: Vukovič Pero, trgovec iz OrežniT^a: Sv. Ivan-Zelina: Va.ljavec TVoniz, od vetrni k te Zlat ara; Sisak: šenoa Vlad.ko, notar ta Siska; Crikvenlca: .Tell-Ivo, župan v Pelcm; čakovec: ŽnidariC Jura j, trgovec v Strahotincih. Iz vrbaske banovine: Bihač: Refljč Osman, učitelj v p.; GraFanica: MiMčevIč Stepan: Glamof: Krstanovič Mihajlo, žn-fpan iz Glamoča. Radiih Ilija, delavec Iz Kn-ta.n; Dvor: Ostoj.ič Svetozar, kmetovalec, Pantelič Ata,nasije, kmetovalec; Derventa: Oršanič Mirko, odvetnik iz Dervente; Bu-gojno: Ivi ca Lavoslav, gostilničar !z T>olnj-ega Vaknfa; Ključ: Jovanovič Vasa. minister v pokoju, Pupič Milan, trgovec iz Sarajeva; Mrkonjič: Rurtlmir Simeon, upokojenec; Novska: Popovič Ljubiša, trgovec Iz DobrlLna; Prijedor: Mirljuti.no-vič Svetozar, trgovec tz Prijedora; Bosanski Petrovac: Kerkeš Milivoje, župa.h v Vodžencih: Jekič Goiko, trgovec iz Bosanskega Petrovca: Tesani: Barjaktaro-vič Muha,med, inženjer lz Tešnja; Ignja-tovifi Mlilan, posestnik te Tesliča; čadzln-sk! srez: šuljiič šuljo, posestnik. Iz zetske banovine: Berane: Lalevič Ra- domir, odvetnik iz Beran; Boka Kotorska: Draškovič G juro, odvetnik iz Kotora; Dubrovnik: Zaraka Artur, odvetnik iz Dubrovnika; deževski srez: Nikiforevič Spaso. posestnik iz Postenj; Djakovica: Simonovic Nedeljko, profesor v p. iz Peči, Saletie Vašo zadružni uradnik iz Skoplja; Kolašin -Danilov grad: Radcnič Radovan, polkovnik v pokoju iz Kolašina; mileševski srez: Ko-zomarič Gradimir, novinar iz Beograda, Djekič Milan, novinaT iz Beograda: Peč: Zonič Miloš, odvetnik v Peči: Trebinje: Raikovič Branko, zasebni uradnik iz Lubi-nja: uročan6ki srez: Nenadič Vojislav; po-drinski srez: Filipovič Milorad. Iz dunavske banovine: Novi Sad: Klicin Mita., novinar iz Novega Sada; Alibunar: Oberknezevič Ivo, inženjer iz Beograda; batinski srez: Veselinovič Milorad, veliki župan v p. te Sombora: Bela Crkva: Ro-gič Djoka, odvetnik iz Bele Crkve; Veliki Bečkerek: Anau Jovan, ekonom in trgovec iz Velikega Bečkereka. Sečerov Vlada, odvetnik iz Velikega Bečkereka; Velika Ki-kinda: Budišin Joca, posestnik iz Velike Kikinde, Lopušina Peter iz Velike Kikinde, Okanovič Borivoje, odvetnik iz Beograda; Vršac: Jagodic Jovan. inženjer, Jovanovič Milan, inženjer iz Vršca, Lekič Sava, duhovnik iz Pavli še. Kanadski Vlada, trgovec iz Vršca, Ristič Milan, upokojeni polkovnik iz Beograda, Singer Nikola. odvetnik, Uze-lac Petar, posestnik: dardjanski srez: Gju-rič Dragan, posestnik rz Bilje: Ilok: Niko-lič Giga, odvetnik iz Iloka: Irig: Zemano-vie Matija, kmetovalec iz Pavlovca; Kula: Behermenij Bata, delavec iz Novega Sada; Kovačica: Reler Vladislav, trgovec iz Pan-Čeva; kosmajski srez: Petrovič Miloš iz Guberovca; Kragujevac: Radovič Čedomir, minister v pokoju iz Kragujevca: novosad-ski srez: Nikolič Stevan iz Futoka; Ople-nac: Matejič Dragiša, industrijec iz Beograda: Baška Palanka: Moser Hans, odvet-n k iz Zemuna, Tatič Pavle, stavec iz Novega Sada: posavski srez:: Joksimovič Dra-goljub. odvetnik iz Beograda; Pančevo: Re-berk Aleksander, odvetnik iz Pančeva; po-dunavski srez: Jeremič Jeremija, kmetovalec: Požarevac: Krstič Mihajlo, odvetnik iz Požarevca: ranski srez: Bajkič Sava, trgovec iz Velikega Gradišča: Ruma: Stojkovič Stevan, odvetnik in notar te Rume; Stara Pazova: Rup Viktor, odvetnik in notar iz Stare Pazove: Titel: Aleksije Dimitrije, veliki župan v pokoju: Topola: Markovič Milan, župan iz Topole, P1etikosič Andrija, notar iz Bačke Topole; Šid: Jurčevič Aca iz Vrbanja. Iz primorske banovine: Bra& Kučič Božo. odvetnik iz Splita. Ostojič Stepo, župan .. . O.. ~ :___ rp----XT: T____- 1 dislav, posestnik iz Val jeva; ljubiški Lazovič Dani:o, župan iz Mijokovca; mač-vanski srez: Miloševič Mladen, zdravnik, Gužič Dragotin trgovec iz Bogatice, Šolič Živojin, kmetovalec iz Lipovima; morav-ski srez: Jotič Vukašin, župan iz Kostudi je; Požega: Jovičič Radoje, trgovec i■z Po-žege, Stevanovič Steva.n iz Podgorice. Ran-kovič Velimir; radjevski srez: Vučetič Ve-lizar iz Krupnja. Radovanovič Borisav, trgovec iz Loznice: Srebrenik: Sarajli Muja-' ga, trgovec iz Sarajeva; Travnik: Vidak Stepan, posestnik iz Rankovice; trnavski srez: Bojič Miloje, posestnik iz Tularja, Gospič Ljubomir, duhovnik iz Bube, Peric Radovan, posestnik iz Zablatija, Stan-kovič Svetolik. inženjer iz čačka; Jojnica: Premožič Pavao. odvetnik iz Sarajeva: Pa-vičič Ivo, odvetnik iz Sarajeva; črnogorski srez: Popovič Drago!jub. župan iz Gostje-rice, šajnički srez: Jeftemovič Dušan, odvetnik iz Sarajeva. Iz moravske banovine: Bela Palanka: Nikolič Milan, odvetnik iz Beograda; Bolje-vac: Bogojič Stevan, trgovec iz Boljevta, Vidojevič Slavo, kavarnar iz Boljevea; be-lički srez: Gjurič Trifun, župan iz Jagodi-ne; Despotovac: Jovanovič Stevan, trgovec iz Beograda; zaglavski srez: Vel mirovic Miljutin, zdravnik iz Knjaževca; Zaječar: Nikolič Niko, trgovec iz Zaječara; labski srez: Radovanovič Milorad. ekcnom iz Po-dujeva; glavački srez: Višnič Petronije, odvetnik iz Beograda; moravski srez: Jovanovič Milan, polkovnik; lišarski srez: Milič Ljubomir, odvetnik iz Pirota, Rančič Gjorgje, odvetnik iz Pirota: Paračin: Rajič Milan, novinar iz Beograda: ražanski srez: Dimitrijevič Kosta, kavarnar, Nastasijcvič Lazar, odvetnik iz Jagodine: rasinski srez: Pavlovič Jovan, rezervni polkovnik iz Kru-ševca: trsteniški srez: Dumanovič Dobro-slav, kmetovalec iz Staneš ncev. Iz vardarske banovine: Skoplje: Djordje-vič Jovan, bančni ravnatelj; Bosiljgrad: Bozilovič Estafije, kmetovalec, Pavlovič Stanko, župan v Bosiljgradu; \Hasot:nci: Miloševič Dušan, lekarnar v Vlasotincih, Stojkovič Todor, župan v Grdelici; \7eles: Leskovič Aleksa, industrijec in banski svetnik iz Velesa: gornjepološki srez: So-vrlič Tomo, upokojenec iz Velesa. Saljije vič Kadri, odvetnik iz Gostivara; Gniljane: Omanovič Ramoš. odvetnik iz Gniljan; Gračanica: Baljozovič Vojislav, upokojenec iz Prištine; Debar: Velič Jovan, upokojeni profesor iz Beograda, Zlatko Muha med. rentnik iz Debra; Djevdjelija: Jan-čič Rista, upokojenec iz Djevdjelije: segli-gorski srez: Aleksovič Jovan, gimnazijski ravnatelj v pokoju iz Kum?nova, Gligori-jevič Tomo, knjigarnar iz Kumanova. Ma levic Špiro, župan v Kumanovem; jabla-nički stcz: Kikičevič Fran jo. ravnatelj; Kriva Pa'anka: Mršadelo\'ič Petar. trgovec iz Krive Palanke: Kruševac: Radulko Ste van. župan iz Vučina, Kavadar: Prnjič Jordan, žunan v Gradskem: kočanski srez: Antovič Milan, Bandielovič Temo iz Ko-čan, Dimitrijevič-Pop Milan, trgovec iz Ko-čan; kratovski srez: Gjorgjevič Tošo, župan v Kratovem; Leskovac: Jovanovič Mihajlo, ekenom; masurički srez: Jovanovič Jakob, župan v Surdulici; maleški in carev-dolski srez: Ilič Gligorije. trgovec iz Bero-va; Negotin: Stefanovič Todor, kmetovalec; Ovčje polje: Djelenič Pavle, trgovec; pčinski srez: Lukarevič Mihajlo, trgovec iz Beograda: presbanski srez: Dimitrijevič Ilija: skopljanski in kačanski srez: Dnajgilo-vič Simo, upokojenec iz Skoplja, Trpkovnč Mihajlo: učitelj v pokoju: Strumica: Nikolič Arsenije. učiteli v pokoju iz Strumi-ce, Hadžič Mihajlo. žup?n v Andjelci: Sar. Planina: Vukčevič Mita, učitelj v p. iz Pri-zrena HEMOROIDI (i!a t» žila) najfeš&e oftStaiMj« v^ltsl slaboga &Dnav!janja en^o-vi, fKHnanjkanja redovitn« prebave kakor tudi slabega mešanja in obnavljanja krvi. 6— I2tf-denfko uživanje prir-ndnega »PLANINKA« zdravilnega čaja bo irvrstm) delovalo na nečistr> kri Tf-led tega nastalim škodljivim posledicam. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »PLANINKA« ZDRAVILNI ČAJ ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom Posl. Pustoslemlek med vo ilci v Selcih; Buigojno: Turalija Niko, težak iz Ačjnovcev; Duvno: Doli-č Nikola. okrožni načelnik v pokoju iz Sarajeva: imotski srez: Peka vec Mate, župan v Imotskem; Korču-la: Erbin Kreto, odvetnik: Livno: Gajič M i jo, banski svetnik iz Livna: ljubuški srez: Ago Ante, žurvan te Omišlja, Gujič Ibrahim. trgovec iz Ljuibuškega; Gneč: fra Ante. župnik iz Pasicine; Makareka: Klare Mato: Stola c: Lastrič Jakob, ravnatelj OITZD v Banji Luki: Sibenik: Makale Man-fred. novinar iz Larine. Iz drinske banovine: Arilje: Gli5ič Mi-lenko. trgovec iz Arilja: Brčko: Velimovič Batja. trgovec iz Brčkega, Stevalo Ante, odvetnik iz Brčkega: Bijelina: Bogdanovič Aca. odvetnik iz Bijellne, Tomašič Jovan, banski svetnik iz Berova; Visoko: Zelenič Safvet, župan v Visokem: Valjevo: Todo-rovič Petar: ravnatelj; Višegrad: Popovič Milutin. profesor v p. iz Sarajeva; draga-čevski srez: Proti? Andra, ekonom; Žepče: .^ubič Tvo, kmetovalec in banski svetnik tz Lupuglave: Zenica: Gradič Franjo, rudar iz Sarajeva. Vutapšič Ahmed. župan v Zenici: Zvornik: Prelubovič Muhamed, posestnik iz Bjeline. Huludžič Dzemal. imam iz Zvomika: Djebar: Vukičevič Omar iz Drabincev, Dimitrijevič Žika, posestnik s Kozjaka; kolubareki srez; Nedeljkovič Vlar Deset let JAFI ^Tifglavacc v Ljubljani Skromno in tiho, za javnost morda pre-tiho, poteka letos deseto leto, kar si je del ljubljanske akademske mladine ustvaril svoje lastno društveno ognjišče: in ni zgolj slučaj, da so njegovi ustanovniki navezali novo društvo na polstoletno, življenjsko preizkušeno tradicijo graškega »Triglava«, prevzemši z njegovim imenom tudi njegovo miselnost, ki se baš zaradi svoje široke, v najčistejšem pomenu besede akademsko svobodoumne okvirne zasnove vedno bolj in bolj očituje kot svoj-ska, individualna triglavanska miselnost Niso bili v oni dobi ugodni pogoji za ustanavljanje novih akademskih društev: spremenjene razmere in v nemali meri skeptična averzija akademske mladine do društev starega, ^ družabnega kova, ki 60 bila v tujini predvsem zbirališča slovenskega akademskega življa in ki so v 6vojem narodno-obrambnem značaju že z obstojem samim opravičevala svoj življenjski rai-son d' etre, so v povojnih letih v bi6tvu predrugač le akademikov odnos do društev, društva sama pa postavile pred nalogo, da si poiščejo nove usmeritve in načina svojega delovnega izživljenja. Da je »Triglav« na tem razpotju ubral pravo pot in se v polni meri zavedel novih življenjskih prilik, ki se vedno izraziteje začrta-vajo na domačem in svetovnem obzorju, nam pač najlepše kaže geneza njegovega zunanjega razvoja: iz neznatnih početkov — društvo je v začetku štelo le nekaj desetin članov — se je Triglav razvil v razdobju desetletja v močno, v akademskem življenju upoštevano društvo 249 članov; njegova idejna in materijalna neodvisnost in iz tega izhajajoči pravilni odnos in vrednotenje notranjih akademskih ter naših javnih razmer vzbujajo vanj splošno vero in zaupanje sodobne akademske generacije. Svojo desetletnico bo pa Triglav ▼ internem krogu svojega članstva proslavil takole: Danes bo ob 11. uri dopoldne v mali kazinski dvorani slavnostni občni zbor; zvečer pa se bo vršila v prostorih hotela Bellevue akademija z izbranim programom in z družabnim večerom. Začetek ofc pol 21. uri. Burna seja madžar skega parlamenta Viharen sprejem grofa Bet hlena - Nadaljevanje prave o Tardieu jevem načrtu raz- Oornji grad. 2. maja. Narodni poslanec z. Rasto P»stos!emšek je imel pretekli teden v gornjegraiskem okraju sestanke in shode (v Šmartnem ob Pa ki, v Radmirjti, v Lučali in v Bočni. Lldeležba ie bila povsod prav obilna, zlasti številna pa je bila v Ltičah. Go-sp. poslanec je poroča! o delu dne S. novembra izvoljenih poslancev v Narodni skupščini vobče in o svojem posebej. Poudarjal .ie. da je Narodna skupščina osredotočila svoje delo predvsem na to, da pomaga kmetu, ki je steber in temelj države. Govoril ie obširno o odpravi žitnega menooola, za kar si je pridobil največje zasluge naš rojak minister trgovine dr. Krarner, o zakonu v zaščito kmeta, o zakonu za pobijanje draginje, o trošarinskem zakonu itd. Ugotovil je, da je nova Narodna skupščina v petih mesecih svojega obstanka sprejela več za ljudstvo koristnih zakonov kakor preie v deset h letih vse druge Narodne skupščine skupaj. To odkrito priznavajo vsi nepristranski opazovalci celo iz nasprotnega tabora. V nadaljnjih izvajanjih je g. poslanec opozarjal na skrb vlade za siromašne sloje in konstatiral. da se je letos prvič zgodilo, da so siromaki v gorniegraiskem okraju dobili lepe količine žita brezplačno, ali pa po zelo znižani ceni. Če bi se ničesar drugega ne "ukrenilo v prid ljudstvu, bi bilo že to dejstvo dokaz, da se nahajajo na državnem krmilu možie, ki imajo srca za ljudstvo in za siromake. Posebno obširno je poslanec govoril o raznih neumnih in izmišljenih vesteh, ki iih gotovi temni elementi širijo zlasti po dravski banovini o predstoječi spremembi režima, o našem dinarju in o neki Iliriji. Izjavil je, da so vse te vesti od kraja do konca zlagane, in opozoril, da širijo take in enake vesti prav tisti ljudje, ki so med vojno ljudstvu in denarnim zavodom na vso moč svetovali, nai svoj denar naložijo v avstrijskih vojnih posojilih ter s tem povzročili, da so naši ljudje izgubili milijone in milijone na svojem imetju. Vsi razširjevalci takih vesti, je rekel govornik, so največji škodljivci države, so izdajalci domovine, ki ne zaslužijo drugega kakor da bi jih obesili na prvem drevesu. Ob koncu svojih Izvajanj Je poslanec sporočil, da se mu je z izdatno pomočjo obeh naših ministrov dr. Kramerja in I. Puclja in po naklonjenosti prometnega ministra inž. Radivoieviča posrečilo izposlo-vati, da je železniško ministrstvo spiavar-Jem (flosarjem) zopet dovolilo one vozne olajšave po železnicah, ki so jih uživali do L 1928. in ki so jim bile odvzete, ko Je prišla takrat na krmilo Koroščeva vlada. Volilci so povsod vzeli poslančevo poročilo s pohvalo in zadoščenjem na znanje, mu izreki zaupanje, zlasti pa so mu izrazili priznanje in zahvalo za velik trud, ki ga je imel s tem. da je splavarjem zopet iz-posloval stare pravice — vozne olajšave na železnicah. Na povratku v Ljubljano je poslanec R. Pustoslemšek posetil banovinskega svetnika g. Matijo Goričarja, svojega bivšega sekan-didata. V prijateljskem razgovoru sta gospoda ugotovila, da v vseh načelih soglašata, da ju nič ne loči in da bosta v prijateljskem sporazumu delovala za blagor in napredek gornjegrajskega okraja. Budimpešta, 4. maja. i Danažnja seja parlamenta je bila tako viharna, da jo je moral predsednik večkrat prekiniti in je prišlo ponovno tudi do dejanskega obračunavanj med^ vladnimi in opozicijskimi poslanci. Prvič po svojem odstopu kot ministrski predsednik se je danes pojavil v zbornici srrof Bethlen. Cim je stopil v dvorano, je nastal pravcat vihar. Opozicija ga je sprejela s strašnim hrupom. Celih 20 minut V seja sploh ni moela pričeti. Bivši državni tajnik Sandor, vodja acrrar-rev. se je bavil s Tardieujevim načrtom in poudarjal, da pri novi ureditvi srednjeevropskih razmer Nemčija in Italija ne smela biti izločeni. 0 skupnem carinskem ozemlju ne more biti govora, ker bi to pomenilo propast madžarskega poljedelstva, z veseljem pa bi Madžarska pozdravila, če bi prišlo do carinske unije samo med Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Govornik upa. da ho do'končne ureditve razmer v srednji Evropi prodrlo snlošno naziranje, da je treba zaradi nje rr-šiti tudi gotova politična in teritorialna vprašanja. Madžarska noče katastrofe nobene države, zahteva pa razumevanja za svoj položaj. Ko se je polavfl na govorniškem odru grof Bethlen, so ga znova sprejeli s strahovitim hrupom. Z vseh strani so padali klici: Krvnik, tartarski voditelj, nasilnik! Cele četrt ure grof Bethlen sploh ni prišel do besede. Od njegovega poldrugournega govora ni bilo razumeti niti ene desetine. Vsako njegovo besedo je opozicija sprejela s hrupnim protestom. Grof Beth'en je v glavnem Izraža! priznanje vladi za nieno finančno politiko in zavračal obtožbo, da ie dovedel državo do finančnega poloma. Naglašal je, da je gospodarska kriza na Madžarskem posledica splošne svetovne krize in nezaupanja inozemskega kapitala. Ko je iz opozicije pade! medklic, na! ne p?re zamorca in igra klovna, so poslanci vladne večine navaHJj na poslance opozic-je in prišlo je do osebnih spopadov. Predsednik si je zaman prizadeval vzpostaviti red in je moral naposled sejo prekiniti. Tudi med odmori se hrup ni polegel. Ko se je seja zopet nadaljevala, Bethlen ni mogel govoriti. Šele čez nekaj časa je prišel do besede in se zavzemal za reorganizacijo gospodarsko trgovinskih smernic in zaključil med splošnim hrupom svoj covor z zahtevo po reviziji vseh tr?rovsk:h pogodb. V zvezi s tem ie pozdravil Tardieuiev predlog. naglašajoč, da znači ukinitev sistema največjih ugodnosti ter da vodi do finančne rekonstrukcije. Če pa bi se izkazalo, da Tardieujev načrt Madžarski ne bi prinese! koristi, potem ni za Madžarsko drugega izhoda, kakorda ustvari skupno v Avstriio in Italijo posebno gospodarsko zvezo. Vladna večina ie sprejela Beth'enova izvajanja s ploskanjem, opozicija pa s strašnim hrupom in protesti. Budimpešta, 4. maja, M. Znam j-ngleški lord Rothermere, ki se že od nekdaj zavzema za revizijo mirovnih pogodb v korist Madžarski, je pokloni! Budimpešti in Dcbrecinu po en tako zvani trianonski spomenik. Odkritje obeh spomenikov bo v začetku junija. Rothermere je sporoči! Madžarom, da ga tako dolgo ne bo več na Madžarsko, dokler se ne popravi »krivica, ki se je zgodila Madžarski s trianonsko' rmrovno pogodbo«. Madžarska revizijoni-stična liga, ki je imela te dni svoje rboTo-vanije. je izvolila bivšega ministrekeiv predsednika grofa Bethiena za svojega častnega predsednika v priznanje za zasluge, ki si jih je priboril za revizijo mirovnih pogodb. Za 22. t. m. je sklicano v Budimpešto ve1 i ko zborovanje madžarskih revi-zii-onistov, na ka+e-em bo kot glavni govornik nastopil grof Bethlen. Naša kraljica v Sofiji Sofija, 4. maja AA. Sno« ob 8.15 sta prispeli v strog-em ineog-nitu s simplonsklm ekspresocn v Sofijo jugoslovenska kraljica in rumunska kraljica mati. Na sofijski postaji sta pričakovala visoke goste Nj. Vel. bolgarski kTalj Boris s kraljico Ivano in jima izročila cvetje. Razen tega je bil ta postaji odpravnik poslov na jugoslovanskem poslaništvu g. Smiljanič z osobjem poslaništva in odpravnik poslov rumun-skega poslaništva g. Solakulov z osobjem poslaništva. Kralj Boris in kraljica Ivana sta vstopila v voz in ostala z jugosloven-sko in rumunsko kraljico v razgovoru do odhoda vlaka. Tudi rumunskl ln jugoslo-venski odpravnik poslov sta pozdravila visoke potnike. Avtomobilska nesreča na Sorskem polju Kranj, 4. maja. Znani tovarnar g. SuSteršič iz Lesc »e je danes oJarog 16. peljal s svojim avtom proti LjmbljanL Na Soaškem polju so na desni strani ceste stali trije motociklistl, ki pa so imeli motorje v pogonu. G. Su-'šteršič je dajal signale, a ker se jim je bil žal za hrbtom ga niso opazili, signalov •pa zaradi brnenja lastnih motorjev tudi 'niso slišali. G. šušteršič je tedaj zavil daleč na levo, da se motociklistom teogme. 'Ali ravno tisti hip je tudi eden izmed motoristov pognal svoj motor, ki je kre-e ob 14. ustavil pred državno realno gimnazijo mrtvaški avtomobil. Pripeljal se je na svoji zadnji poti dijak Ciril Rus, čegar truplo je našlo pireko noči začasno zavetje v šent-pstrski mrtvašnici. Nemo v tihi žalosti so gledali krsto njegovi součenci in součesnke ter ostali gojenci zavoda, profesorski zbrv z direktorjem Masljem na čelu, ki mu je usoda naložila težko dolžnost, da so ponovno poslovi od esnega svojih gojencev. Padle so zopet turane besede, zaihteli so užaloščeni in grla pevcev Podmladka Rdečega križa pa so pod vodstvom pevovodje g. Puša zapela tužno »\~igred se povrne«. Avtomobil je odhrzci g pokojnikom v njegov rojstni kraj. In sipet so se pogrekd T^rsil cA> pol 16. ob kapelici starega pokopališča, da se po-slove od tretjega nmed nesrečnih prijateljev, od Stanka Skofica. Po blagoslovitvf trupla, ki jo je izvršil prošt Kare! Čertn ob asistenci ostale duhovščine, je i spregovori! sedaj že tretjič ravnatelj Maselj, poslavljajoč se od pokojnika, ki ga je končno voda vrnila zemlji, kakor da bi zanj prosil že v grobu počivajoči nesrečni to-»vairiš Stanko Eršte. Ponovno se je oglasila *pesem o Vigredi, nakar so dvignili krsto ln ijo naložili na mrtvaški avto, ki jo je odpe-llial sproti pokojnikovemu rojstnemu kraju (Vrhpolju pri KaraniZ-cu. (Slike ponesrečencev objavljamo na 3. strani.) Nesreča kokošjega avtobusa Višnja gora, 4. maja. Danes olkrog 8. zjutraj je privozil skozi Višnjo goro bjelovarski trgovec g. Lakom-bacher z velikim tovornim avtom, v katerem je vozil v Italijo kokoši m jajca. Na avtu je bilo okrog 4000 kokoši in pa ogromna zaloga jajc. Onstran znanega velikega klanca v Štehamu, kjer cesta strmo pada v ostrem ovinku, pri odcepu deželne ceste v Dupljice, je odpovedala pri vozu zavora, nakaT se je avto zaletel v brzojavni drog, ga gladko odlomil ter se prevrnil pod cesto. Ivan Novak in njegov tovariš, sedeča zadaj na avtu, sta odletela proti gozd ou in se je Novak precej hudo poškodoval. Naložil ga je neki slučajno mimovozeči avto ter ga prepeljal v ljubljansko bolnico. Nesreča je seve zahtevala tudi drugačno škodo. Uničenih je več zabojev jajec, ob prekuciji pa je nastalo tudi strahovito kokodakanje, kajti kakor bi trenil so sfr-fotale kokoši na vse strani. Veliko jih je zbežalo tudi v gozd. kjer so jih nad 100 polagoma polovili domačini. Avto so za silo popravili kar na mestu, nakar je z ostankom tovora odpeljal naprej proti Ljubljani, proti Rakeku in čez mejo. Predavanja na beograjski univerzi dgodena Beograd, 4. maja M. Z odlokom prosvetnega ministra so predavanja ca beograj« ski univerzi odgodena do 15. junija. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Spremenljiva oblačnost, zmerno toplo, precej nestalno z lokalnimi nevihtami, mestoma vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: Ba-rometrska depresija z Atlantika je zajela skoro že ves kontinent in je v zadnjih 24 urah prešla tudi na južni kontinent. Samo nad severno Evropo leži še višji pritisk. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno vreme je za bodoče zelo ogroženo, ker je nevarnost, da bodo vdrli zapadni vetrovi in prinesli hladnejše in spremenljivo vreme. Naši kraji in Prireditve na binkoštni ponedeljek Zadnji dati festivala je namenjen proslavi Glasbene Matice, blagoslovitvi prapora, odkritju spomenikov in veliki tekmi pevskih zborov Ljubljana, 4. maja. Binkoštni ponedeljek bo zadnji dan prvega slovenskega festivala. Ob 9. bo v fil-harmončni dvorani izredni občni zbor Glasbene Matice, nato razvitje prapora, ki pa je daroval kralj Aleksander, izdelal kipar Napotnik. blagoslovil pa ga bo g. škof dr. Rozman. Sledilo bo odkritje spomenikov j ugaslo venskih skladateljev in prva tekma pritrkovalcev, katerih se je iz 37 župnij prijavilo 44 skupin. Ob 15. se prčne tekma pevskih zborov dravske banovine. V prvo kategorijo je uvrščenih 8 mešanih in 2 moška zbora. Tekmujejo: Pevsko društvo Zvon iz Trbovelj z Adamičevo »Konja jaše Hasan-Aga«. Zbor ljubljanske Sloge s Hochreiterjevim nočnim psalmom. »Slavec«, Ljubljana, s Krekovim zborom »Blagor jim«. Pevsko društvo »Ljubljana« z Brnobičevo: »Na poljani«. »Ljubljanski Zvon« z Adamičevo »Preizkušnjo zvestobe«. V moškem zbora pa »Grafika« i-z Ljubljane s Foester-jeviim »Spakom«. Vsi ti so člani Hubado-ve pevske župe. Iz Ipavčeve pevske župe pa tekmujejo v prvi kategoriji z mešanim zborom: Pevski zbor Glasbene Matice mariborske (skladbo še prijaviio). dalje pevski zbor ptujske Glasbene Matice z Adamičevo »Vragovo nevesto«, Celjsko pevsko dnjštvo s Premrlovim zborom »Luna m zvezde« in moški zbor »Drave« z Mirkovim zborom »Pesem o mlinsk:h kamnih«. — V drugi kategoriji tekmujeta med mešanimi zbori spet ptujska Glasbena Ma-itca z Lajovičevim zborom »Medved z medom in Celjsko pevsko društvo z Adaml- | čevrm zborom »Za njega vse potrpi«, nato še moški zbori: trboveljski »Zvon« z Adamičevim zborom »Bog daj« in »Jadran« iz Maribora z Mirkovim zborom »Potok š-u-mi«. V tretji kategoriji tekmujejo trije moški zbori: iz Hubadove župe pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« z Ipavčevim »Oblačku«, člama Ipavčeve župe celjska »Oljka« s Prelovčevim zborom »O da Je roža moje srce« in društvo »Luna« iz Kr-čevine z Devovim zborom »Tihi veter od morja«. Zmagovalec prve kategorije dobi krasno veliko Jakopičevo sliko »Družina«, dar dravske banovine. Mestno načelstvo ljubljansko pa je obljubilo za tekmo pokal Sez.nam nagrad še objavimo. Tekma na binkoštni ponedeljek bo prav za prav prva tekma slovenskih zborov v večjem obsegu. Zbori so v celoti izvrstni, občinstvo bo imelo priliko slišati na tekmi koncert z res izbranim sporedom, na katerem so zastopani razni slovenski skladatelji. Tekma se bo vršila v paviljonu K na velesejmskem prostoru. Sledila bo prosta zabava ob sodelovanju godbe »Sloge« ln navzočih pevskih društev. Tako smo v zaporednih člankih obvestili občinstvo o vseh koncertnih in drugih prireditvah prvega slovenskega glasbenega festivala v Ljubljani. Slavje je tik pred durmi in občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice za posamezne koncerte v Matični knjigami. Zunanja naročila za sedeže naj se naslove na pisarno Glasbene Matice, stojišč pa je itak za vsako prireditev dovolj na razpolago. Poudarjamo, da so cene posameznim koncertom razmeroma nizke, prav nič zvišane. Žrtve boštanjske nesreče Veličasten pogreb Janeza Podli prrika — Tragedija Franceta Možica, ki je v bolnišnici podlegel poškodbam — Še dva poškodovanca BoSfanj, 4. maja. ?Vebrvafet>r> Se vedfcto z globokim obžalovanjem razmišlja o strašni nesreči, ki se yti v soboto popoldne dogodila pri postavljanju kozolca ten\ kakor smo že v nedeljo poročali, takoj vzela življenje Jane-331 Podlipniku, sina mlinarja iz Grahovite. Ves dan po hudi nesreči so prihajale fe vse okolice skupine ljudi ter z grozo pogledovale polomljene stebre in feramovje Janez Podlipnik Trušenega kozolca. Potem so vsi tucfi kropili pokojnika, ki je ležal doma na mrtvaškem odru. Pogreb nesrečnega Janeza je bil veličasten, kakršnega v Boštanju še nI ibilo. Za sokolskim praporom so korakali rpolnoštevilno domači Sokoli ter zastopniki sevniškega Sokola. Za njimi so se vrstili tr godbo gasilci iz Sevnice. Blance -lin Bošta-Inja. Krsto so nosili gasilci, častno stražo pa so tvorili Sokoli. Poleg sorodnikov Je opremljalo pokojnika tudi veliko število občanov in je velika udeležba pri pogrdbn najboljše pričela o priljubljenosti mladega moža. Na grobu je pokojniku spregovoril v slovo starosta domačega Sokola ln narodni poslanec g. Lojze Drmelj. V ponedeljek ob 8. zjutraj pa je, kako? smo beležili, v krški bolnišnici podlegel hudim poškodbam tudi Podlipnikov tovariš pri delu, France Možic. Nesrečni mož se je nedavno vrnil iz Francije, pred dobrim tednom je pokopal svojo zvesto življenjsko družico, sedaj pa zapustil dva mala n ©oskrbljena otročička. France Možic Tretja žrtev strašne nesreč«, Janez Lisec, je sicer izve® nevarnosti, ostale pa bodo hude posledice. Lisec je sin edinec m je od svojih staršev šele pred kratkim prevzel domačijo. Skoro istočasno kakor r Boštanjn se Je zgodila nesreča tudi -v dobro uro oddaljeni vasi Šmaren o. Pri posestniku Mesojedcu so rezali krmo za živino in je slamoreznica ugrabila domačega sina Vinka za levo roko, mu porezala vse prste ter poškodovala tudi dlan. Vinka so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Lepota stekla in kaktej v Kazini na ogled ljubljanskemu občinstvu Zanimiva in učinkovita razstava Ljubljana, 4. maja. TTho, skoro preskromno so danes do-p^ldrne gospe od TKD Atene otvorile v veliki dvorani Kazine razstavo kaktej !m "tekla. Z velikim trudom in marljivostjo razstavi j a lke zbrale za razstavo več sto vrst ra-znih kaktej in pa nič manj stekleme posode i-z empira, rokokoja in bidermajer-ja: pa tudi sodobno. Nekaj let sem se je tudi pri nas udomačila m razširila navada, gojiti in -negovati kakteje, ki so postale po vsej Evropi nekaka modna roža. ki je pri nekaterih gojiteljih sobnih rastlin izpodrinila skoro vse druge rnže. Nič čudnega, kdor pozna čare te čudovite tropske rastline v njenih' tisočvrstrrh razločkih in posebnostih. Čudovite rože vseh mogočih bizarnih oblik, rastline, ki so neverjetno skromne v svojih zahtevah po življenjskih pogojih, naj si bo zrak, luč. zemlja ali hrana. Nekateri ljubitelji kaktej si vzgojujejo rastlme celo sami kar iz semena, kar seveda zahteva potrpljenja, ki ga pa odtehta pogled na prvi cvet med bodicami, dostikrat po dolgih letih čakanja. Gojitev te čarobne rastline je prišla že v strast, nekateri so si s precepanjem vzgojili kakteje oblik, prav nič podobnih živ;m rastlinam, kakršnih je tudi na razstavi večje Število. Zbiranje stekla p« iie hila ?e °d nekdaj ■navada naše meščanske rodbine. Dobro steklo je bilo pri njej vedno visoko cenje-no, posamezni kosi m zbirke so se podedovali iz roda v rod in se dopolnjevali tako-da imajo nekatere lastnice že zavidljive zbirke stekla velike umetno obrtne zanimivosti, ki kažejo, da smo ob koncu prejšnjega stoletja tudi pri nas imeli glažute, v katerih se je izdelovalo steklo, ki je prav lahko tekmovalo s podobnimi izdelki iz drugih delov bivše monarhije. Omenim le zbirke starega stekla iz Zagorja, iz zadnje glažute Lenarčiča na Pohorju, ki je ustavila obratovanje pred dobrimi 30 leti in pa 200 let staro steklo iz steklarne v Javor-niku nad Cerknico. Aranžerke so razstavo lepo opremile, na ivsaia mizici, po vi trmah in. nastavkih Je vdeti, da jim za te vrste aranžrnane ne mamjka okusa. Poleg kaktej, ki jih razstavljajo naše znane cvetličarne Korsika in Herzsmamskv, iz mestnih nasadov g. Lap, ga. Lindtmerjeva. ravnatelj Dolničar in Pre-sker, je razstavi jenega stekla kar za majhen muzej. Po vitrinah so stekla, ki veljajo tudi med zbiralci za redkost. Marsikaterega kozaTca se drži poleg vse njegov« lepote še zavidljivejši zgodovinski pridevek. K rog bi krog dvorane stoje omare in mizice z lesketajočim in bleščečim steklom: rokoko vitrina ge. Kroftove, bidarma-jerska vitrina z lepo zbirko, katere srečna lastnica je gospa Hela Rusova; letve stvari imata tudi ge. Maverjeva in Tuječeva, bogato zbirko pa je sestavila tvrdka Klein, ki razstavlja poleg starinskega in sodobnega brušenega in graviranega stekla domačo, v kmečkem slogu noslika.no garnituro. V vitrini ge. Lenarčičeve je znamenita zbirka starinskega slekla čudovitih barvnih efektov, prav obilni zbirki imata dalje razstavljeni tvrdki Agmola in EberL Na mizici g. dr. Viranta zbuja pozornost belgijsko steklo čarobne barvne sestave, mizica g. dr. Stareta se pa ponaša z brušeno steklenino. Ga. Majaronova je lastnica vitrine z zbirko starih kozarcev. Enega je celo Napoleon držal v roki in pil iz njega. Redkost je cvetlična vaza ge. Varda; gospe Maverjeva, Trtnikova in Adlešičeva pa razstavljajo zbirke modernega kristalnega stekla. Poleg modernega servisa za sladoled razstavlja ga. Kroftova empirsko garnituro kozarcev in steklenic, nekdanjo last škofa \Vo1fa. Ga. Marčičeva ima zbir ko češkega kristalnega stekla, zelo lepo, staro poslikano steklenico je pa razstavila ga. Babnikova. V treh večjih vitrinah so zbrana posamezna zanimiva stekla raznih izvorov, starosti in lastnikov. Edinstven je tudi be-nečanski stekleni nastavek ge. Nebenfiih-rerjeve. Razstavo poživljajo umetniške slike g. A. Kosa m ge. Alme Sodinik-Zu-pančeve, ki predstavljajo same kakteje. TKD Ateni smemo biti hvaležni za razstavo, ki je pari mas prva te vrste. Opo- zarjamo vse ljubitelje kaktej m starega stekla, da si jo ogledajo, ker razstava nI le poučna, temveč ima obiskovalec pri ogledu teh steklenih !ej>ot zares umetniški užitek. Marsikdo, ki ima doma kako starinsko steklo, lahko na razstavi primerja in se nauči ceniti svojo last. Tudi za šolarje je razstava zanimiva: težko, da bo spet prilika, zbrati skupaj toliko staresa stekla in različn h kaktej. Razstava bo odprta le še na praznik in v petek, ko bo popoldne tudi strokovno vodstvo o starem steklu in kaktejah. Nekatere starine so tudi naprodaj. Opozarjamo ljubitelje in naš muzej, ki s steklom ni najbolje založen. da se za stvari zanimajo, ker — kakor kažejo zadnji časi. — z zbiranjem star n nimamo baš sreče. Poset razstave pa priporočamo tudi vsem ljubiteljem otrok, ker namerava Atena porabiti dohodke za socialno akcijo na svojem igrišču za otroke brezposelnih rodbin in je torej ta lepa razstava ne le zaminrva in poučna, temveč je tudi občekoristnega socialnega pomena. Osemdesetletnica marljivega stroj r Ljubljana, 4. maja. G. Ivan Kastellc praznuje čil in zdrav svojo 801etn:oo in vrši v tej visoki starosti še vedno službo strojnika v unionski pivovarni, kjer je uslužben že od leta 1915. Jubilant je novomeški rojak, ključavničarstva pa se je izučil v Virovitici in je po- tem kot pomočnik prepotoval precej tujega sveta. Po odsluženi vojaški dobi je nastopil službo v žebljarni, pozneje pa v predilnici v Ljubljani. Dolga leta je bil tudi delovodja v papirnici g. Krisperja v Radečah. Jubilant si je pri težkem delu do danes ohranil duševno in telesno čilost ter zdrav humor. Mnogoštevilni prijatelji mu želijo še mnogo srečnih let Elitni kino Matica Danes premiera! Slovita subreta budim peštanskega teatra Marta Eggert poje tn igra v filmu ljubezni, razkošja, elegance, lepih žensk, krasnih šlagerjev, mondenega, pusto-lovnega življenja v Muzika: Oto Stransky. Zabavno! Najnovejši Foxov zvočni tednik! Danes na praznik ob 3-, o-, 714 ta 9% url Seja centralnega upravnega odbora v Avtoklubu Ljubljana, 4. maja. Dane? se je vrnila v prostorih tukajšnje sekcije Avtokluba poslovna seja centralnega upravnega odbora Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. Seji so prisostvovali vsi trije podpredsedniki centrale, obenem predsedniki sekcije Beograd, Zagreb irn Ljubljane in sicer: g. minister v pokoju in narodni poslanec dr. Velizar Jankovi d. g. Milan Bošnjak in g. Avgust IVaprotnik. Med delegati posameznih sek-c'j so bili poleg imenovanih še g. inž. An-dra Ristič, načelnik centralnega sportno-turističnega odbora, dalje g. V. Lukarevid, g. M. Jankovič, g. B. Vučkovič in g. P. Gre-gorič za sekcijo Beograd, g. Ferdo Pinter, predsednik mariborske sekcije, g. dr. Lu-kid za sekcijo Sombor, g. dr Pavlovi d za sirbotiško sekcijo in g. J. Skala, tajnik sekcije Zagreb ter g. J. P. Sabec. član upravnega odbora ljubljanske sekcije. Posle zapisnikarja je vršil generalni tajnik M. Ta-did. Na seji. ki jo je vodfl g. dr. Velizar Jan-kovid, se je razpravljalo poleg tekočih poslov o važnih zadevah našega avtomobilizma v zvezi z raznimi taksami in zlasti v današnjih prilikah aktualnimi vprašanji. Tudi se je vzel v pretres predlog o razširjenju dosedanjega udejs+vovanja kluba v cilju čim večje zašči-te in razvoja jugoslo-venskega avtomobilizma. vmu ».*, -»o -5, Odstranite trajno zobni kamen; ker j® °n čest° vzrok>da s® ^^ "zobje majajo in končno izpadejo Sargov Kalodont odstrani zobni kamen, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti su(-foricinoleat po Dr. Braunlichu. Polagoma, ne da bi škodoval zobem, razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen. S tem izgubi zobni kamer svoje oporišče, se zdrobi in se z lahkoto odstrani z zobno ščetko. Ako redno uporabljate Sargov Kalodont, boste na najudobnejši način ohranili Vaše zobe zdrave fn trdna. KALOD Proti zobnemu kamnu Smrtni skok žene z voza Ker se fe splašfl konj, je žena posestnika Peterke skočila z voza hi s! zlomila tilnik — Pretresljivi prizori pri reševalni postaji Ljubljana, 4. maja. V Mostah se Je popoldne pripetila huda nesreča. Posestnik Ivam Peterka iz Laz 15 pri Ljubljani, se je pripeljal v spremstvu svoje žene z vozom v Ljubljano po nekih opravkih. Ko se je vračal skozi Vodmat v Moste nazaj proti domu, se je precej plašljivi konj ustrašil avtomobila prvič že nekje v mestu, zaradi česar je žena 251etna Frančiška stopila z voza in hodila nekaj časa peš ob vozu, dočim je mož obsedel na vozu. Konj se je kmalu pomiril in je nato žena zopet prisedla k možu, nakar je šlo popolnoma v redu po Zaloški cesti približno do Mergenthalerjeve to vara e Tamkaj pa je privozil nasproti neznan arvtomo-bilist in razdraženi konj je pričel spet divje poskakovati Žena je takrat nenadno v strahu spet odskočila z voza, a je padla tako nesrečno, da je obležala na mestu. Prestrašeni mož je konja le s težavo pomiril, medtem pa so se zbrali na kraju nesreče že drugi ljudje. Nekdo je skočil k bližnje- mu telefon« in pozval reševalni avto. Nezavestno ženo so takoj prepeljali v bolnico, a nesrečnica je ravno pred vrati — izdihnila. Pokojnico so zatorej odipeijafi pred Mesitni dom, kamor je bila pozvana policijska komisija ter je zdravnik ugotovil, da si je Peterkova pri padcu zlomi'a tilnik. Mož je iskal ženo najprvo v bolnici, kjer pa so mu povedali, da leži žena še vedno v reševalnem avtu pred Mestnim domom. Smrt so mu zamolčali ter je izvedel za usodne posledice padca šele na reševahv postaji. Tragično sporočilo je moža strahovito potirlo in je bruhnil v krčevit plač. Na reševalni postaji je prišlo do naravnost pretresljivih prizorov, ubogi mož se kar nt in ni dal potolažiti Truplo ponesrečene žene, ki zapušča svojemu možu dva majhna otroka, so prepeljali pozneje v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Grenčica Hunvadl Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo, Mrtvi oteti iz Krke Trije žalostni epilog! nesreče pod novomeškim jezom Novo mesto, 4. maja. Tragediji na Kriri pri Novem mestu dn« 1. aprila sledijo sedaj trije pretresljivi epilogi — pogrebi treh žrtev usodnega pomladnega razvedrila, ki si ga je privoščila Zgoraj Stanko Skoflc (15 let) Kamnika, spodaj Ciril RoS (14 let) lz Krke {»1 Stični. Oba sta bila kakor toffl Stanko Eršte drngošolca novomeške gimnazije. trojica nera^družljivih prijateljev mladih dijakov novomeške gimnazije, ki so se nekaj časa kakor po navadi skupaj učili, potem pa poveslali po tedaj zelo narasli Krki. O strašni nesreči smo že ponovno pisali, zaradi svoje velike tragike pa bo ostala gotovo še dolgo v spominu vseh, ki so Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. nezmožni vsake pomoči gledali z bregov njen potek ter poskušali vse, da bi rešili nesrečne dečke. Dobrih 10 cini po katastrofi so bila v največji nevarnosti tudi življenja treh uglednih Novomeščanov, ki so ponovno skušali oteti nevairnt reki vsaj trupla njenih žrtev. Kruta usoda, ki je trem prijateljem, dobrim dijakom istočasno odvzela življenje, le zdaj vsakega posebej povnmla k več-n-ermai pokoju v srerrtljo. Preteklo soboto so našli truplo dijaka Stanka Eršteta, , torek, ko so tega pokopali, pa dopoldne truplo CiriJa Rusa in zvečer Stanka Škofica, katerega sta našla baš gg. Suhi m Ltum-pert, ki sta §e emikirait tvegala življenje pr? »kanja vseh treh trtopljancev. Nevarna reka j« spravila na svojo površino tnupla Vseh treh svojih žrtev v bližini kraja, kjer jim je vzefla življenje. S križcem je zaznamovano usodno mesto, kjer se je primerila nesreča (Drago Gor up & C©.- •AiiGlosiceva cesta tč I m nadstropje r hiši Delniške tiskarne (Bambergova hiša) Pomladanski plašči in obleke v solidni, elegantni in najmodernejši izdelavi po najnižjih cenah. Pripravili smo veliko izbiro za Binkoštne praznike. tlomace ♦ Služba pogodbenega zdravnika pri krajevni bratovski skladnicd v Rajhenbur-gu je razpisana. Zavarovanih članov je 157 ter približno 500 rodbinskih svojcev. Prejemki zdravnika so pavšalirani s 2300 Din mesečno in s trinajsto plačo brez vsakega drugega honorarja; v naravi dobi stanovanje v hiši bratovske skladnice, razsvetljavo Jn 10 ton premoga (kockov-ca) letno. Nastop službe 1. junija 1932. lastnoročno pisane ponudbe sprejema krajevna bratovska 6kladnica v Rajhen-burgu do 20. t. m. ♦ Poslaništvo republiko Turčije v Beogradu, kil deli svoje uradne prostore s turško konzularno sekcijo, se je preselilo iz ulice Miloša Velikoga št. 21 v Krunsko ulico št. 3. ♦ Službeni Ust banske uprave dravske banovine prinaša v svoji 35. številki od 4. t m. uredbo o določitvi vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev, odločbo, s katero se določa povprečna taksa za najine za mesec maj in junij, pravilnik o delu pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi, navodilo za izvršitve § 14. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, iz-premembe in dopolnitve v pravilniku o točarinskil pravici, popravke iz finančnega zakona za leto 1932-33, popravek zakona o obrtih in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin. ♦ Odprti planinski domovi. SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane naslednje koče iln domovi: V Triglavskem pogorju stara Aljaževa koča (neoskrbovana), Sta-ničeva koča (stalno odprta in oskrbovana), Koča pri sedmerih jezerih (odprta in oskrbovana do 6. t. m.), Vodnikova koča (odprta v primeru lepega vremena ob sobotah ;,n nedeljah). V Karavankah: Valvasorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stolu (odprta in za silo oskrbovana v primeru lepega vremena vsako nedeljo). Dom na Kofcah (stalno odprt In oskrbovan). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Erjavčeva koča na Vršiču ni oskrbovana. Turisti, ki Jo h^ejo posptiti. naj se zglase zaradi ključa pri oskrbnici Jnlkii Pečarjevi v Kranjski gori. Krekova koča na Ratitovcu bo odprta iln oskrbovana za binkoštne praznike. Nadalje so odprte in oskrbovane vse leto: novo zgrajena postojanka na Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novo zgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča. Piskernikova in Tilerjeva koča v Loearski dolini, Mozilrska koča na Mozrlrskl planini in restavracija na Boču. ♦ Na Sušak bo vozil posebni vlak iz Ljubljane In iz Maribora v soboto 28. t. m. zjutraj ob priliki vsakoletnega romanja na Trsat, ki ga tudi letos priredi >Sveta vojska*. V nedeljo nato bo za udeležence brezplačen izlet z ladjo na otok Krk. Izkaznice za polovično vožnjo po železnici in brezplačno vožnjo po morju so po 40 Din. Kdor se želi izleta udeležiti, se še lahko prijavi. Prijava je veljavna ko bo vposlanih 40 Din za izkaznico. Brezplačna pojasnila s položnico v listu »Preporod« dobi vsakdo, kn se javi na naslov: Sveta vojska, ilzletni odsek, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. * Smrt bojevnika iz bitke pri Visa. V Luki v Dalmaciji je umrl 911ctni Ivo Bu-bica, ki je bil daleč na okrog znan pod imenom Zelinko. Pokojnik se je udeležil morske b:tike pri Yi.su in je rad pripovedoval o svojih doživljajih. Pokojnik je bil napreden mož, ki si je pridobil velike zasluge za domačo občino, kateri je načelo-val dolga leta. Pod njegovim načelstvom je bila zgrajena ljudska šola, mnogo pa je stor i tudi za Narodno čitalnico in za so-kolsko društvo. Zapusti je več sinov m vnukov. * Naši v Ameriki, v mestu West Affl-frn so se nedavno vršile volitve v tamkajšnji občinski svet, ki so prinesle precejš- ; njo izpremembo v mestni reprezentanci Volitev so se udeležili tudi naši tamkajšnji rojaki, zlasti precej številna naselbina koroških Slovencev. Za mandat so se potegovali tudi trije Slovenci, ki so bili vsi izvoljeni. Predsednik občinskega sveta (župan) je sedaj koroški Slovenec Tomaž Katnik. Ostala dva izvoljena rojaka sta Albert Cesar in Matej šval. — Smrtno se je ponesrečil rojak Ignacij Zupančič v okolici Milwaukeeja, ko je korakal preko železniške proge. V mraku se je vračal od dela in ni opazil bližajočega se vlaka, ki ga je zadel in do smrti povozil. Pokojni je bil 44 let star, po rodu z Dolenjskega. — Znani rojak v Shet>oyganu Janez Zorman se bo v početku maja podal na obisk v staro domovino v Velesovo pri Kranju. — Slovenski odvetnik Kompare v Chicagu kandidira tam za mestnega sodnika. — V Clevelandu je umrl rojak Jože Komin, kateremu je mesec dni prej umrla žena Marija. Postal je žrtev prometne nesreče. Doma je bil iz Čateža na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 25 leti. — V Hopperu je izdihnila Marija Prešernova, rojena Smoletova, doma v Gorjah na Gorenjskem, stara 78 let. V Ameriko je prispela pred 60 leti. — V Milwaukeeju je legel v grob roiak Franc Jenko v visoki starosti 75 let. Podlegel je srčni kapi. Pokojnik se je rodi! v Gornjem Berniku pri Cerkljah; v Ameriki je biva! 30 let. V starem kraju zapušča ženo in dve hčeri, v Ameriki pa dva sina. — V Chisholmu so nedavno pokopali Matevža Cento, po rodu iz želimlja, kjer zanušča sina Lojzeta m brata Franceta, v Zapotoku sestro Marijo Pečkovo, na Grosupljem pa sestro Franco MatjaSičevo — V Clevelandu je premimi Lojze Grandovec, star 71 let, doma iz Straže pri Trebnjem, V Ameriki, kjer je živel 30 let. zanušča ženo. — Isto-tam sta umrli Frančiška Agreževa, rojena Gasnikarjeva. stara 71 let. ki zapušča 4 hčere in 2 sina. in Marija Hočevar jeva, rojena Jernejčičeva, doma iz Zagradca pri Zatičini, ki je bila v Ameriki 42 let in zapušča moža. tri omožene hčere in sina. _ V naselbini Aurori je preminil rojak Ver-bič, star 51 let in doma iz Gorenje vasi v novomeškem okraju. Dolgo let je bil trgovec v naselbini. enaka kazen j« zadela tudi poslovodjo in pri razsodbi je bilo aaglašeno, da je denarna kazen samo zaradi tega. ker je prva, in da se v ponovnih primerih navijanja con poleg globe prisodi tudi zaporna kazen. ♦ Kupčevanje s kolesom sumljivega Izvora, ^aua avgusta je kupil Skamlič Jožef, hlapec v Zgornjih Jablanah, ob neki priliki, ko se je nahajal v Mariboru po kupčijskih potih kolo od nekega Graberja Rudolfa, ki pa ga ni pozna! in s.cer za 500 Din. To kolo je Skamlič dalje prodal posestniku Jožefu Horvatu v Zgornjih Jablanah za 800 Din. Oba pa sta se dogovorila, da bo Skamlič kupnino vrnil Horvatu za primer, ako se ugotovi, da je bilo kolo ukradeno. Kolo je bilo last g. dr. Sta.mola Franca, kateremu je bilo ukradeno v Mariboru Zadeva je prišla sedaj na dan in se bo obravnavala pred sodnikom ♦ Kar tele mu je odvedel. Nekemu M. fz Nasove je dolgova! R. iz Apačke kotline manjšo vsoto, katere mu ni mogel plačati. Da napravi kratek račun, se je 25. aprila zglasil M. na domu svojega dolžnika in mu kratkomalo odvedei iz hleva tele, češ. da je na ta način njegova terjatev poravnana. Ker se pa dolžnik s tem nikakor ne strinja, bo obračunavanje še pred sodnikom. ♦ Nevarna vlomilska družba je zasačila ravno pri delu zemimska policija Vlomilci so vlomili v neko trgovino kolonijal-nega blaga, zlagali svoj plen v kovčege in jih nosili v čoln, ki ga je imel njihov pomočnik že pripravljenega. Policsti so opazili sumljivega čolnarja in posrečilo se jim je dobiti v pest vse vlomilce, ki so sami mladeniči, stari okrog 20 let. Domneva se, da imajo ti mladi vlomilci na vesti tudi več še nerazjasnjenih vlomov v Beogradu. ♦ Svojim biagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo na/grobn'ikov najnovejših oblik, dalje skice in album izvršemlh spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici spomenikov ka/mnoseško-ki-parskil tvrdki Fran Kunovar. Pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 2787. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH. ♦ Darujte podpornemu društvu slepfh, LJubljana, Pod Trančo 2-11U Tehnik Josip Banjai LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20 Velika izbira nogometnih žog, tenis raketov, gramofonov itd. Za odjemalce naših tenis raketov brezplačen pouk o tenis igranju. Strokovna popravila raketov! 5749 pneumatiko in vse druge sestavne dele najceneje kupite vendar le pri Danes na praznik ob 3., 5., 7. in 9. premiera: SAH-MAT FIlm mladosti, velenapetih veselih in komičnih prizorov, polnih ljubezni in petja. SIEGFRIED AKNO, GERDA MAURUS, WALTER RILLA, HANS BRAUSEVVETTER, TRU-DE BERLINER ZVOČNI KINO IDEAL Pn odebelelosti, težkočah dihanja, pro-tinu. revmatizmu in boleznih krvnih po-f£rrJe Saxlehnerjeva naravna grenčica HUNIADI JANOS najidealnejše sred-' stvo zav pospešen.je preosnove, obtoka krvi in črevesnih funkcij. Dobi se v lekarnah. drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem? * Čudna smrtna nesreča. Uradnik okrajnega sodišča Josip Javor v Ivanjcu je šel zgodaj zjutraj na sprehod v svoj vinograd ter vzel s seboj puško dvocevko. Ko je počival in pušiko prislonil ob neko drevo, je puška padla ter se sprožila. Projektih so nesrečnemu uradniku popolnoma razstrelili glavo. Ponesrečenec je bil ugleden mož in je služboval v Ivanjkovcu že 22 let. * Tragedija rodbine alkoholika. V vasi Svobod incu pri Brodu se je odigrala grozna rodbinska tragedija. Kmet An te Mat-kovič, alkoholik, se je pijan vrnil domov ter se začel prepirati z ženo. Udaril ;o je s sekiro po glavi, tako da se je žena nezavestna zgrudila na tla. Videč kaj -e zasrreši'1, je mož skočil v Savo in utonil." * Smederevska sladkorna tovarna je tudi žrtev poplav. To tovarno so gradili z vso vnemo, da bi jo lahko še letos spravili v obrat Od poplave pa je stavba poškodovana v toliki meri, da so morali delo odložiti Začela bo obratovati šele prihodnje leto. * Gosta in debela tofa je padala v torek popoldne, ko je pri nas med deževjem iparkrat zagrmelo, po oikolici Nove Gradi-ške, ki je zelo oškodovana od poplav. Toča je padala prav na gosto dobre četrt ure in je bilo naenkrat vse belo kakor pod snegom. Za točo pa se je vsula ploha. Toča je napravila precejšnjo šdcodo po vinogradih in vrtovih ter je v precejšnji meri un:či1a še to, kar je ostalo od poplav. * Stroga obsodba zaradi navijanja cen. Upravo novosadskega hotela »Sloboda« je prijavil neki uradnik zaradi navijanja cen, ker je moral plačati za tri pollitrsike steklenice mineralne vode 18 Din, dočim se enaka količina prodaja po trgovinah za n— Centralni oglasni oddelek v Selenbu-r-govi ulici št. 3 uraduje danes za stranke od 8. do 10. u— Materinski dan. Počastimo naše matere, ki se žrtvujejo neprenehoma, vsaj en dan v letu! Kolo jmgoslov. sester prosi vse, naj se v ta namen in v pomoč revnim in zapuščenim materam, udeleže proslave. Materinskega dne. Jutri v petek bo v veliki dvorani Umlona akademija., v nedeljo pa nabiralna akcija. Na akademiji Izpre-govori slavnostno besedo pesnik Oton Zupančič, recitira gospa šaričeva. Glasbene točke so prevzeli ga. Pavla Lovšetova In gdč. Majda Lovšetova, trio: ga. BrandJo-va, ga. Lobetova in g. dr. švara, dalje g. Marčec in Žagar, oktet »Lj. Zvona< hi zbor prosvetnega društva >Tabor« pod vodstvom g Venturinija. Vse vrste vstopnic so na razpolago v Matični knjigarni. u— Jan Kiepura v LJubljani. Eden nej-odličnejših svetovnih tenoristov, slovito! Poljak Jan Kiepura, čigar fenomenalni glas občudujejo ljudje na velemestnih opernih odrih in raz gramofonske .plošče, poje danes v Ljubljani v Elitnem kinu Matici pri matineji ZKD. Predvaja se namreč njegov prvii zvočni film >Zbogora ljubezen« z Brigito Helmovo. Jan Kiepura, ki je zdaj član dunajske državne opere, sicer pa gost največjilh svetovnih odrov Evrope in Amerike, bo nedvomno za Ljubljano velika senzacija. Film se predvaja danes ob 11. uri dop. v Elitnem kinu Matici. Jan Kiepura predstavlja mladega mornarja in vodnika tujcev, tal postane slovit pevec. Na enem največjih odrov nam zapoje s svojim čudovitim glasom znano arijo Iz opere »Rigolettoc. Dejanje se godi v Napol ju in deloma na Dunaju. Poleg Kiepure iln Brigite Helmove nasto- pajo v filmu še Walter Janssen in Georg Alexander; slednji skrbi za smeh in razvedrilo. Cene pri vseh predstavah so izredno nizke. u_ Rdeči križ za prihodnjo zimo. Poziv, da naj Rdeči križ v ponedeljek dne 9. t. m. med 10. in 13. uro le pride po zanj pripravljeni povezek z izločenimi zimskimi potrebščinami, ki naj jih prihodnjo zimo dobe brezposelni in revni prebivalci Ljubljane, je Krajevnemu odboru v Ljubljana, Wolfova ulica 12, poslalo že prav znatno število dobrotnikov, zlasti mnogo takih, ki stanujejo na periferiji in so neimoviti; premnogi pa, kil so imoviti in od katerih si Rdeči križ nekaj obeta, se njegovim prošnjam še niso odzvali. Rdeči križ jih v imenu brezopselnih in revežev, ki s strahom mislijo na prihodnjo zimo, lepo prosi, da bi vendar le odbrali, kar ne bo več zanje, In Krajevni odbor nemudoma pozvali naj se nabiralec zglasi tudi pri njih. Obvestilo je treba Krajevnemu odboru .poslati nemudoma, ker mu sicer ne bo prav mogoče pravočasno narediti podrobni razpored, po katerem se bo v ponedeljek 9. t. m. po vseh mestnih okrajih vršilo pobiranje na posebej za to na posodo dobljene tovorne avtomobile. Naj se nickdo ne pomišlja: Kaj je kdo dal, ne bo mogoče zvedeti, ker si tega ne bo nihče zapomnil. Končno naj se ne prezre: Tudi z le delno rabnimi! zimskimi .potrebščinami bo Rdečemu križu ustreženo, ker bo dal iz kosov narediti celotne, porabne pripomočke zoper zimski mraz. Bloki »Pomoč potrebnim« so se že do- KAZINO BLED vabi k čajanki s plesom. 5747 trenčkote tn spomladanske plašče kupite najceneje pri 5001 TOMŠIČ, Sv. Petra cesta 33 Tvrdka A. PERSCHE se je preselila na Marijin trg št. S (poleg novega tromostovja) 6.50 Din. Direktor hotela je bil na podla- ...........J..........................~ tako podpirala g' te ovadbe obsojen na 2000 Din globe, kaj razširili med ljubljanskim prebivalstvom vseh slojev. Uporabljajo jih zasebne stranke, trgovine, razne pisarne in denarni zavodi, Vsepovsod, kjer delijo prosilcem te bločne listke, so močno izostali razni sumljivi tipi in se zglašajo le še v resnici potrebni. To se posebno vidno opazi v mestnem sooijalno političnem uradu, kjer se na te bločne listke izdajajo nakaznice za hrano in živila. Listke prinašajo po večini le stare ženice in možje, vdove z otroci in podobni. Tudi brezposelni se številno oglašajo, katerim se skoraj brez izjeme nakaže le hrana. Beračenje po mestu je sicer zadnji mesec precej pojenjalo, zlasti, odkar je policija s svojimi racijami pregnala iz mesta najbolj sumljive in delomržne elemente. Brezposelnost in beda v mnogih družinah pa je še vedno ostala, zato se ti bloki, ki so se v vsakem pogledu izkazali kot jako praktični kar najtopleje priporočajo in si naj jih vsak či mprai nabavi, da ž njimi obdaruje prosilce. Bloki se dobijo: v mestnem socijalno političnem uradu, v pisarni mestnega cestnega nadzorstva, na reševalni postaji in pri mestni blagajni. Nadalje jih imajo v zalogi naslednje trafike: Glavna trafika Goli-I^mpe, Šoukal pred Škofijo 12, Pez-dir Fani v Gradišču, Pogačnik Rozina tn Šterkovič Franja na Dunajski cesti, Jerman Vinko na Gosposvetski cesti in Sever v Se-lenburgovi ulici. Strankam na domu jih pa nudijo v nakup inkasanti mestne elektrarne in plinarne ter dostavljalci mestnega ekspe-dita. u— československa obec v Ljubljani po- f&dž v nedčly 8 kvžtna odp. prvni jarnl vylet na šmarno goro. Odjazd vlakem 11.45 neb tramvaji o 1. hod. od Kavarny Evropy. O hojnou ličast žAd& odbor. — Zveme členy na pratelsky večer v sobotu ku poete sen. J. Hribara a red J. K. Stra-kateho, Rest. Zvčzda, vel. dvorana. u— Snuje ee Društvo za ustanavljanje In vzdrževanje šolskih zobnih ambulatori-jev v dravski banovini, tai ima namen, da z vzgojnim in izobraževalnim delom, tiskom, predavanji in drugimi propagandnimi sredstvii širi v vseh slojih prebivalstva zmisel za vrednost iln ,pom«ii zdravega zobovja ter z ustanavljanjem šolskih zobmih ambulatorijev skrbi za to, da bo čim večje število otrok v mestih in na deželi postopno deležnih dejanske in sistematične zobne nege. Za manjše kraje, kjer stalnih ambulatorijev nI mogoče ustanavljati, so predvideni potujoči ambu-Jatoriji. Društvo bo pa samo tedaj uspešno vršilo svojo nalogo, če ga bo javnost Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. •temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 4. maja 1932. Ljubljana 7, 758.3, 6.4, 90, Wl, megla, — Ljubljana 14, 754.7, 17.4, 44, W2, 0.5, —, — Maribor: ni depeše zaradi prekinjene, zveze. Zagreb 7, 757.3, 9.0, 80, SSE1, jasno, —, — Beograd 7, 756.7, 12.0, 80, W3, 0.7, dež, 1.0. Sarajevo 7, 758.3, 80, mirno, 0.5, dež, 0.4. Skoplje 7, 758.1, 12.0, 80, S2, 0.3, —, _ Kumbor 7, 757.1, 15.0, 80. mirno, jasno, —, —. Split 7, 757.1, 14.0, 90, E2, 0.2, —, _. Rab 7, 758.3, 12.0, 80, mirno, 0.5, —, —. Temperatura: Ljubljana 16.6, 6.0. Zagreb 18.0, 7.0. Beograd — 10.0. Sarajevo —, 8.0. Skoplje 21.0, 5.0. Kumbor —, —. Split 19.0, —. Rab —, _ Solnce vzhaja ob 4.46, zahaja ob 19.9. Luna vzhaja ob 3.48, zahaja oh 18.19. ŽENSKA SODBA o vrlinah, ugodnosti in eleganci ženskih poletnih opank »MAJA« je povsod enaka: idealna nošnja. Zahtevajte »MAJA« opanke! 196 .F. J specijalist za kopališko stroko (bal * neologijo) 574" 5741 ordinira zopet v Rogaški SlatinL DUŠEVNO POTRTI, ali morda na srcu, ledvicah ali na preosnovi bolni ? Potem v SLATINO-RADENCI, novodobno opremljeno zdravilišča. V čistem zraku in pomladanskem soncu se Vam bodo vrnile moči in veselje. POMLADNA SEZONA od 15. maja do 15. junija. Tritedenska popolna oskrba za osebo: stanovanje, prehrana, ko-pelji, zdravniški pregled in nadzor Din 1400.—. 5712-a što£e za pomladanske OBLEKE, apartne angleške ln češke vzorce nudi v veliki izbiri najceneje tvrdka Drago Schwab, LJubljana Birmanska darila po znižanih cenah pri L. Vilhar nrar Ljubljana, Sv. Petra cesta 36 DR. JOŽE JAKŠA specijalfst za kožne in spolna bolezni se je preselil ln ordinira odsej na Kongresnem trgu 8 IL (vhod: Gledališka Stolba 3) poleg Kina »Matica« od 9. do 11. in od 15. do 17 ure. 5703 kakor po svojem namenu zasluži. Pripravljalni odbor vabj vse, ki jim je pni srcu dobrobit naše mladine, da pristopijo kot člani in s svojim sodelovanjem in denarnimi prispevki pomagajo doseči čim večje uspehe. Ustanovni občni zbor društva bo v ponedeljek 9. t. m. ob 17. v veliki dvorani OUZD v Ljubljani na Miklošičevi cesti, palača OUZD. u— Izletniški vlaki ob binkoštnlh praznikih. Ob binkoštnih praznikih 15. in 16. t. m. vozijo naslednji izletniški! vlaki s 50% popustom vozne cene: 1. Na progi Zagreb gl. kol.-Ljubljana gl. kol.-Bistriea B. j. izletniška vlaka št. 920 ln 919, odhod Zagreb gl. kol. ob 0 uri 10 min. in iz Ljubljane gl. kol ob 5. unl 21 min. Povratek iz Bistrice B j. ob 19. uri 10 min. in iz Ljubljane gl. kol. ob 22. uri 25 min. 2. Na pro-gS Jesenice-Rateče Planica izletniška vlaka št. 8620 in 8619; odhod z Jesenic ob 8. uri in povratek iz Rateč Planice ob 19. uri 29 min Vlaka imata na Jesenicah zvezo z izletniškim vlakom iz odnosno v Ljubljano in Zagreb. Poleg tega vozita na tej progi ob teh dneh še potniška vlaka št. 8613 in 8618; vlak št 8613 odhaja iz Rateč Planice ob 9. uri 10 min. in vlak št. 8618 odhaja z Jesenic ob 21. url 35 minut. 3 Na progi Ljubljana gl. kol.-Kam-nik (Izletniška vlaka št. 8418 in 8419, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5. uri 40 min., povratek iz Kamnika ob 20. uri 33 min. u— Nov grob. V bolnici je v torek zvečer umrl g. Fran R 8 g e r, upokojeni t1-skarniški ravnatelj. Zanušča vdovo in sina Pogreb blagega pokojnika, bi se je dolga leta udejstvoval v črni umetnosti. bo jutri ob 14. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožaljei u_ Danes vsi na Grad na Jurjevanje! Poskrbljeno je, da bo našel vsak nekaj za svoj okus. Godba j-Sioge«, bogat srečolov, prosta zabava, poleg tega pa se bo po nizkih cenah točilo prav dobro vino in pro? dajale iestvine in slaščice. Tudi črne kar ve ne bo manjkalo. u— Mladinski odsek Sokola I. na Tabo ru priredi tudi letos mladinski dan združen z akademijo, ki bo danes ob 13.30 r veliki dvorani na Taboru. Odsek bo nastopil z vsemi! oddelki. Poleg telovadnih točk bo tudi par prosvetnih, tako da bo mladina pokazala, da ne goji samo telesa, marveč tudi duha. Med sporedom bo igral naraščajnišk! orkester. Vstopnine ni Pridite, da se prepričate o delu naše mladine! u_ Učenke državnega ženskega učita- IJišča v Ljubljani priredijo drevu ob 20. v dvorani Delavske zbornice akademijo v proslavo materinskega dne. Spored Je naj-skrbneje izbran. Sodelovale bodo gojenke učiteljišča kakor tudi otroci va-dnlce ji otroškega vrtca. Akademija se vrši v pri skega glasbenega festivala t dneh od 13. do 16. t m. bodo potrebna v velikem številu, ker je že do danes priglašera"Ji nad 1000 zunanjih odličnih gostov. Meščand se vljudno naprošajo, da priskočijo na pomoč 4n prijavijo čim več sob % eno, dvema ali več posteljami. Prijave sprejema mestno odpravništvo (Mestni trg 27, HI.) ob delavnikih od 8. do 14., danee in v ne-del jo pa od 9. do 12. u— Tablice Osrednje protttuberkrdome Hge z napisom: Ne pljuvajte na tla! se naročajo pri Osrednji protituberkulozni ligi, Miklošičeva cesta 20. Cena 25 Din za komad. Tablice so pločevinaste, fino emaj-lirane, zadaj grundirane, v velikosti 35X 12 cm z rdečim mednarodnim znakom proti tuberkuloznih lig. Tablice so primerne za vsak javni lokal. Pri naročilu 10 kosov 10 odstotkov popusta. u— Živahnost tržnega tn Bejmekega in«. Prva majniška sreda je bila na živilskem trgu prav živahna. Opazilo pa »e je, da gospodinje zelo štedijo in da primanjkuje denarja prav onim slojem, ki so bili časih najboljši kupovalci. Na izbero je bilo lepega semenskega krompirja raznih vrst od zgod-j njega do rožnika. Po približni cenitvi starega tehtničarja je bilo na trg pripeljanih do 25.000 k? krompirja. Cene so se eibale od 1.05 do 1.20 Din ka (poprej 1.25 do 1.50 Din). Krompir so večinoma za seme pokupili okoličani. dočim so bili meščani prav redki. Sezona pomladnih sadik se bliža kraju, zato je bil Krekov trg mani živahen. Živilski trg je bil drugače z zeleniavo dobro založen, cene so neizpremenjene. Čeprav je bila na tr-au znatna množina jajc. so cene poskočile od 0.50 na 0.75 Din komad. Živinski sejem zaradi pomladanskih del na poliih je bil manj živahen, doson srednji. Veliko je bilo na prodaj prašičkov za reio. točno 400 komadov. Cene so bile višje, kakor običajno, od 160 do 200 Din komad. Cene eoveji živini ©o ostale stalne, zato se tudi meso še ni podražilo. Dvignile pa so se cene teletom za 1 Din m so bile včeraj od 6 do 8 Drn. Na trgu je zato že sedaj boljše telečje meso za 2 f/in dražje. , u— Selitev tržnega urada. VČerai se te urad mestneea tržnega nadzorstva preselil iz dosedanjih pritličnih prostorov v nekdanii Mahrovi hiši v Mestni dom. Uraduje tu v II. nadstropju, levo stopnišče vrata št. 9. Vhod « Streliške ulice V sedanje prostore v Mahrovi hiši se preseli skladišče mestne elektrarne in vodovoda. S starega »rotovža« T Mestni dom preselil tudi socialnr politični urad. DJVRMOl M* Ua„o te zanesljivo _ biobfto. M Knish^tr. h, narodnega Kolo« iz Trbovelj priredi v nedeljo 8. t. m. ob 20. koncert v dvorani hotela Uniona. Opozarjamo Celjane in okoličane na to redko prireditev. Prodaja vstopnic od 18. dalje. Vljudno vabljeni. e— Višek lahkomiselnosti je pokazal v nedeljo zvečer s svojim ravnanjem in obnašanjem zasebni uradnik Gjuro Radosav-Ijevič iz černomerca pri Zagrebu. Okrog 21. se je pripeljal z motornim kolesom, opremljenim s prikolico, iz Jurkloštra v Rimske toplice, kjer pa je .pri prehodu čez železniško progo zavil s svojim vozilom enostavno na progo in v vinjenem stanju z veliko brzino vozil med tračnicami v smeri proti Laškem. Za opomin prvega železniškega čuva.ja. se sploh ni zmenil, ču.vaj ga t.udi ni mogel dohiteti, ker je motociklist vozil % veliko brzino. Zato je telefonično obvestil naslednjo čuvajnico ob progi, kjer je čuvaj pričakal nerazsodnega vozača, ki je prevozil medtem po progi že 2 km. S (pomočjo orožmikov, ki so se nahajali na straženju proge v bližini, je čuvaj ustavil motociklista, ga odstrani s proge in ga legitimiral, nakar so ga orožniki odvedli na Zidani most. Sreča je biia. da je osebni vlak proti! Mariboru že malo prej odpeljal proti Laškemu, siceT b: se morala dogoditi neizogibna katastrofa s smrtnimi posledicami. Radosavljevtič bo limel seveda še zelo resen pogovor z oblastmi. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. i,u pol 31. krasni! zvočni film >LjSemperid« je darovala delavski deci na Jesenicah 4-2 parov gumijevih čevljev. Tukajšnji deci na dekliški šoli pa 58 parov. Iskrena hvala! Iz Tržiča i— Gostovanje sokolskega odra z Viča pri Ljubljani, ki ga vodi br. Paternost. je bilo za Tržvč lep igralski praznik. Prostorna dvorana je bila skoro premajhna, tolffco Je prihitelo občinstva od t«ah strani, kar dokazuje, da sta br. Paternoet ln njegova soproga 8. Vida, ki sta s voječas-no delovala med nami, v najlepšem spominu. Gledališka družina z Viča je zaigrala z resnično vnemo in spretnostjo trodejansko burko jPred poroko«. Vsi igralci od prvega do zadnjega so storili svojo nalogo odlično in smo jim Trščani za izreden užitek resnično hvaležni. Po predstavi se je vršil prijateljski sestanek, ki je ob animiranem razpoloženju le prehitro minil č— Kino Nadišar predvaja danes (v četrtek 5. maja) ob 4., pol 7. in pol 9. zvečer zadnjikrat zvočni velefilm »Bombe na Monte Carlo«. Kdor filma še ni videl, naj ne zamudi danes te prilike. Iz Zagorja z— Občni zbor Električne zadruge v Zagorju ob Savi. V nedeljo 24. aprila se je vršil v Sokolskem domu občni zbor Električne zadruge. Iz tajniškega poročila posnemamo. da je zadruga sklenila s Trboveljsko premogokopno družbo novo pogodbo za 10 let brez pocenitve toka. Zadruga plačuje družbi tok po 1.125 Din za kilo-vatno uro. kar je glede na prenosno ceno lastne kalkulacije precej. Kljub temu pa iz-kuša zadruga dajati članom ugodnosti, zato zaračunava tok za luč le 2.50 Din za obratno silo pri mesečni rabi pa do 100 kilovatov po 230, do 300 kw po 2.20, do 500 k\v po 2.10, do 700 k\v no 2 00. do 900 kilo\vatov po 1.90. nad 900 k\v po 1.S0. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Lazar, izkazuje kljub slabim splošnim gospodarskim razmeram zadovoljiv napredek. Nadzorstvo je izreklo blagajniku za vzorno knjigovodstvo posebno priznanje. Obravnavalo se je tudi vprašanje zgradbe lastnega zadružnega domn. Zbira naj se zato potrebni sklad. Občni zbor je naposled sklenil pooblastiti načelstvo. da more razpolagati z zneskom do 12.000 Din za sklad, ki naj tvori temelj za zbiranje prispevkov za prehrano brezposelnim rudarjem, V načelstvo so bili izvoljeni namestu izstopiv-ših članov gg. Lazar Miloš, Michelčič Ri-hard in Krenčič Frarrjo, v nadzorstvo pa gg. Poljšak Ferdo. Drnovšek Ivan. Pavlini? Nikolaj, Prosenc Anton in Ranzinger Robert. z— Pomanjkanje učnih mofi na topliški šoli je po smrti gdč. Ade Oelhoferjeve še večje. Manjkajo tri učne moči, da je normalni pouk močno oškodovan. Oblast naj nastavi vsaj učiteljico gdč. Žgurjevo, ki je že na to šolo dekretirana, a iz neznanih vzrokov ne pride. Za 16 m/m KIN0-FILM NAPISE izdeluje (Titel) Foto-materijal Janko Pogačnik Ljubljana, Dunajska c. 20 cija Hladnika. Že sam sprevod je dovoljno pokazal, kako priljubljena je bila blaga po-kojnica pri meščanstvu, zlasti pa še pri svojih stanovskih tovariših in šolski mladini. Bila je svojim trem otročičem vzorna mati, zvesta zakonska družica, sposobna in požrtvovalna učiteljica. V slovo je izpregovo-ril v imenu sreske učiteljske organizacije predsednik g. Vilko Menard. ki je omenjal, da je pokojnica kot mlada mati šla iz Bab-nega polja, kjer sta s svojim soprogom vneto in nesebično delovafa kot učitelja, v ljubljansko bolnišnico iskat zdravja. Podlegla je operaciji Neizprosna smrt je vzela možu zvesto družico, trem nepreskrbljenim otročCkom pa nadvse skrbno in nenadomestljivo mamico. Poleg ožjih sorodnikov plakajo za njo tudi otroci, ki so ji bili poverjeni v vzgojo in ljudstvo, kateremu je bila pokojna ljubezniva in premišljena svetovalka. Saj ni bilo hiše v njenem šolskem okolišu, kjer ne bi tolažila, bodrila in večkrat sama priskočila na pomoč. Ni zastonj potem vsa fara z župnikom vred milo plakala, ko se je po Babnem polju raznesla žalostna novica o njeni smrti. G. Menard se je poslovil tudi v imenu učitelj-stva logaškega sreza. n— Županstvo mestne občine razpisuje stalno službo nadzornika občinskih naprav, podjetij in občinskih delavcev. Plača po do govoru. Prošnje se morajo vložiti do 15. tega meseca, n— Kino »Dom« predvaja v petek in v soboto, obakrat ob 20.30 in v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zvočno veseloigro »Lažni feldmaršal« in zvočni tednik. Iz Radeč ra— Kmetijska nadaljevalna šola na Jagnjenci se je zaključila te dni. Vodil jo je šolski upravitelj iz Radeč dve leti. Pni letnik je posečalo 35, a drugi letnik 25 gospodarjev in kmetskih sinov. V drugem letniku so poleg vodje predavali še gg.: sodnik Lečnik Miloš, dr. Matko Karel in Premerstein Robert. Za požrtvovalnost omenjenih strokovnjakov se udeleženci žBomlad pospesuje v zaščito vaše z zimskimi oblačili omehku-žene kože skrbno nego z NI VE A- CRENE Nivea-krema pronikne zaradi tega, ker vsebuje Eucerit, globoko v kožo, hrani in krepi tkivo in pospešuje delovanje staničja. Povzroča torej oni poživljajoči impulz, po katerem pridobi koža zopet svojo naravno gladkost in napetost in s tem zopet dragocen, nežen, mladostno svež izgled. Nivea-krema: Din 5 — 22. JugosL P. Beiersdorf Jk Co. d. z o. k. Maribor. 64 Iz Trbovelj t— Zanimanje za v«edržavno stranko JRKD. V Trbovljah vlada med prebivalstvom vseh slojev veliko zanimanje za vsedržavno stranko JRKD. Tudi velik del delavstva je prišel do prepričanja, da bo našel oporo za svoje težnje edino le v močni politični stranki, v kateri bodo združeni vsi sloji. So nekateri, ki se še danes niso mogli vživeti v nove razmere, ne razločujejo strokovnih organizacij od politične stranke in zato še vedno smatrajo strokovne organizacije za politične ter se tudi ne morejo vživeti v to, da bi pr reševanju delavskih vprašanj mogli uspešno sodelovati tudi drugi sloji, a danes jc tako, da so interesi vseh stanov v najožji medsebojni zvezi. Trpi en stan, trpe V6i stanovi, zato je naravno, da se v boju za obstanek združijo vsi stanovi. To naziranje prodira tudi v treznejše delavske vrste, kar je dobro znamenje. t— Zaključek višjega samaritanskega tečaja. V nedeljo je bil zaključen višji sama ritanski tečaj, ki ga je organiziral tukajšnji krajevni odbor RK. Pred komisijo, v kateri so bili predsednik krajevnega odbora g. učitelj Omerza Karel. g. dr. Baumgar-tem zdravnica g. dr. Režun-Pirčeva in g. učitelj Slokan Filip, je polagalo izpit 24 obiskovalcev, od katerih je napravilo izpit nad polovico z odličnim uspehom. Voditeljici tečaja g. dr. Režunovi jc bil poklo-njen šopek nageljev v znak priznanja za njen trud. t— Glas Iz občinstva. Bliža se kopalna sezona in ie potrebno, da uprava kopališča že sedaj ukrene vse potrebno, da se bo kopalna sezona labko pravočasno otvo-rila. da ne bo tako kakor druga leta. ko je preteklo že skoro pol sezone, kopališče pa še vedno ni bilo urejeno. Nujno ie potrebno med drugim, da se preorje orostor in zaseje mehka angleška trava. Kopalci se sedaj tega lepega prostora niso mogli posluževati, ker ie navadna trava, posebno kadar je pokošena, tako ojstra, da se kopalci rani j.- v noge. Ako se reflektira na obisk letnega kopališča, potem mora uprava ugoditi željam občinstva. t— Komisijski ogled za zgradbo nove izo-lirnice je bil te dni. Načrte, ki jih je izdelal občinski stavbenik g. Ranzinger. je komisija odobrila z malenkostnimi izpre-membami. t— Most žez Savo za tovorni promet zaprt. Kirschlagerjev most čez Savo. katerega so hoteli naprtiti občini, se nahaja v tako slabem stanju, da so ga morali za tovorni promet zapreti. Tudi pešcem ni dovoljeno prehajati v večjih skupinah. Kakor ču-jemo, nameravajo Kirs>chlagerjevi dediči most podreti. Iz Novega mesta «i— Zadnja pot gospe Ele Hladnik-Gro-roove. V četrtek popoldne se je vršil iz stare pokonališke kapelice na novo pokopališče veličasten pogreb prerano umrle učiteljice ge. Ele Hladnik-Gromove. hčerke pred mesecem umrlega skladatelja g. Igna- najlepše cahvaljujejo. Ob zaključku s« je vršila lepa slovesnost. Vsa zahvala mestni občini radeški, ki je prispevala za vzdrževanje šole. Prav tako gre zahvala g. Starini Antonu, predsedniku odbora za nadaljevalno šolo, ki je dal v drugem letniku na razpolago potrebne prostore. Iz Laškega 1— Letni občni zbor Društva hišnih posestnikov v Laškem se je vršil 27. aprila v hotelu »Savinji«. O položaju hišnih posestnikov je obširno poročal zvezni predsednik g. Frclih. Glavna debata se je razvila glede prilagoditve stanovanjskih najemnin dosedanjim gospodarskim prilikam in so bili sprejeti zadevno načelni sklepi. 1— Ustanovni občni zbor »reške organizacije JRKD za laški srez bo v nedeljo S. tega meseca ob 8. v hotelu »Sav.inja« v Laškem. 1— Izprememba poSesti. Kakor smo do- znali jc kupi! vilo g. Robinška ljubljanski fotograf g. Uršič Anton. Iz Slovenske Bistrice sb— Koncert nmetnih in narodnih pesmi priredi renomirano Celjsko pevsko društvo 7. t. m. ob 20. v dvorani Okrajne hranilnice. Društvo otvarja s to prireditvijo svojo koncertno turnejo pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marušiča. Mešani zbor. nad 50 pevcev ln pevk, vodi naš stari slovenjebistriški znanec, priljubljeni dirigent g. Pec Šegula. Spored koncerta je skrbno izbran in obsega v prvem delu naslednje skladbe: 1. Premrl: ^Slovanska pesem«. 2. Adamič: ?Spi, sinek moj«, sZa njega vse potrpim«, >Molitev pastirčkov« in t?K reso vale tri devojke«. 3. La-iovic: "■KišaT, -Pastirčkih in »Kroparjk. 4. Dr. Schvab: ^Zdrava Marija« in ^Zvonovi«. 5. Cesnikov: sVa subolu den nenastnic. 6. Krstev: išto mi ne dolioždaš^. Drugo polovico koncerta izpolnjujejo deloma znane, deloma manj znane narodne pesmi v harmo-nizacijah in priredbah S. Mokranjca, V. Žganjca, R. Savina. O. Deva in dr. Kimovca. Koncert, ki ga priredijo Celjani, bo po več nego 10 letih prva svojevrstna, res umetniška prireditev v Slovenski Bistrici in zasluži zategadelj čim več pozornosti! sb— Pregled in žigosanje meril bo v dneh od 7. do 11. t. m. v pritličju mestne hiše. Na pregled ie treba prinesti vsa merila. ki se uporabliaio v javnem prometu, tz-vzemši steklene mere in sode. Opozarjamo zlasti trgovce, mesrrje. peke, mlinarje rn lesne manipulante. da predložijo v kontrolo vsakovrstne tehtnice, uteži, votle ledene tn pločevinaste merice ter dolžinske in debelinske mere. sb_ Hvalevredna sokolska prireditev. 23. aprila zvečer in 24. popoldne je naša sokolska mladina uprizorila na odru hotela Beograda Linhartov »Veseli dan ali Matiček se ženic. Bil je zares >veseli« jlan. sai smo po večletnem presledku prvič »doživeli« domačo sokolsko predstavo. Veselje je kalila na pol prazna dvorana! Za trud celih devet mesecev so si igralci zaslužili pač več nego 60 gledalcev. Razen dveh ali treh so nastopili sami najmlajši, ki so bili tokrat prvič na odru. Morda se jim po tej poti po- sreči razgibati publiko in zastoj vsega našega prosvetnega dela v zadnjih letih. sb— Obrtna nadaljevalna šola je 1. t. m. z razstavo risarskih izdelkov zaklfučila šolsko leto. Iz poročila voditelja Trije mušketirji«. Izven. Znižane cene. Petek, 6.: Zaprto. Sobota, 7.: CavaEeria rusticana, GlumaS. Red D. Nedelja, S.: Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. Ljubljanska opera pripravlja izvirno Ti- Jnrdovičevo opereto »Mala FloramJe«. Premijera bo še sredi t m. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 7. maja: 2-Študentje smo«, premijera. Nedelja. 8. maja: »študentje smo-c. Šentjakobski gledališki oder uprizori nedeljo 8. t. m. prvič izvirno domačo spevoigro v treh dejanjih s petjem »študentje smo«. Veseloigro je spisala priljubljena igralka odra ga. Metka Bučarjeva. Godbo k omenjeni igri pa je skombiniral priznani kupletist Danilo Bučar. Dejanje veseloigre se vrši na otoku Rabu in nam slika tabore-nje ljubljanskih dijakov z vsemi veselimi prigodami razposajene mladosti. Veseloigra je polna komičnih situacij in zdravega hu morja. Dejanje je poživljeno s celo vrsto pevskih vložkov in kupietov. ki jih izvajajo dami Bučarjeva in Ervina Wrischerjeva m gg. Lavrič, Škerli, Zalaznik in zbor. Ker sodeluje pri predstavi tudi orkester, ki zavzame mnogo ^prostora, bo na razpolago mnogo manj sedežev, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Glavne vloge igrajo dame Bučarjeva, Koščakova. Pirčeva in "VVrischerjeva in 22- Košak, Lavrič. Škerlj in Zalaznik. V ostalih ulogah nastopajo se gg. Koman, Kuk-man. Petrovčič, Tavčar in Weis. Režijo vodi g. Miran Petrovičič. Prosimo občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Četrtek, 5.: Ob 20. Če se dva ljubita. Prireditev marib. srednješolcev. Petek, 6.: Zaprto. Sobota, 7.: Spreobrnitev Ferdinanda Pištore, Premijera. Ab. A Mariborsko gledališče. Za zaključek letošnje sezone se pripravlja »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«, usoela komedija plo-dovitega češkega dramatika Františka Lan-gerja, ki je mariborski publiki že dobro znan po svojih komedijah »Kamela skozi uho šivanke« ter »Periferija«. Vsebina te komedije, ki je zajeta iz življenia na periferiji velikega mesta, je obdelana učinkovito in zanimivo. Režira J. Kovič, ki igra tudi glavno ulogo Ferdinanda, v ostalih ulogah pa nastopi skoro vse dramski ansambl. Premijera te komedije je v soboto. — Djuka Trbuhovič. ki je deloval dve sezoni kot režiser Ln tenor ter si je pridobil simpatije vsega občinstva, odhaja iz Maribora. Njegova poslovilna predstava bo v sredo 11. t m. Nastopil bo kot Koltay v Abrahamovi opereti »Viktorija in njen huzar«. Številni njegovi prijatelji bodo gotovo napolnili gledališče do zadnjega kotička. 2! so izvoljeni: za načetaOca 6y0rkSs Štefan, poštar iz Turnišča, za podnačelnika Kiraly Jožko, župan iz Gor. Lakoša, za tajnika g. Gornjec iz Turnišča in za blagajnika Horvat Janko, šolski upravitelj iz Kapce. Lendavsko društvo bi moralo imeti vodilno mesto v župi, hodi pa svoja pota, kar je društvu le v škodo. Vsi poizkusi, da bi se tudi to društvo včlanilo v Jugoslovenski gasilski zvezi, so se izjalovili. Novi župi želimo mnogo uspehov. Sedanja uprava bo morala z energičnim delom uvesti v društva več življenja, da bodo naša gasilna društva v ponos naši ookrajini in vedno pripravljena v resnično pomoč bližnjemu v največji nesreči. org: v S< [animacija JRKD je evnici in na Seno- Iz življenja na dežel? KAMNA GORICA. V preteklem letu se je zgradila preko Save pri naselju Mošnjah brv, ki ziSatno zbliža pešpot Radovljica—Kamna gorica. V nedeljo S. t. m. bo slovesna otvoritev te brvi. Spored: v" soboto 7. t m. ob 21. prijateljski sestanek v prostorih »Jelovce« v Kamni gorici; v nedeljo 8. t m. ob 9.17 zjutraj 6prejem gostov na radovljiški postaji, nato odhod do brvi, ob 10. slovesna blagoslovitev po kam-nogoriškem župniku g. Zorku, slavnostni govor g. Kapusa, otvoritev po predsedniku odbora za postavitev brvi g. dr. Fuxu in prevzem po županu g. Varlu v oskrbo, ob 12. kosilo gostov v »Jelovci«, ob 14. narodna veselica. Pri prireditvi bosta sodelovala godba »Sloge« in kvartet Glasbene Matice iz Ljubljane. Za goste ugodne zveze tudi za povratek. Čisti dobiček za brezposelne Kamnogoričane. KOČEVJE. V srezu se je ustanovilo 29 krajevnih organizacij JRKD, ki 6o zbrale nad 4000 plaoujočih članov. V nedeljo 8. tega meseca bo ob 13. v gostilni »Uniona« pri postaji v Kočevju definitivna ustanovna skupščina sreske organizacije JRKD z dnevnim redom, kakor je predpisan po organizacijskem statutu. Pričakuje se udeležba nad 160 predsednikov, podpredsednikov, tajnikov in delegatov vseh krajevnih organizacij. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Tr-govsko-obrtma nadaljevalna šola, ki jo je obiskovalo 50 vajencev, je zaključila v nedeljo šolsko leto z lepo razstavo risarskih in pismenih izdelkov. — Tukajšnji zdravnik dr. Trenz je odšel kot kopališki zdravnik v Dobrno pri Celju. Nadomestuje ga gospa dr. Se ver jeva, lci je prišla iz Brežic. Gospa doktorica je otvorila tudi zobni atelje in je specijalistka za otroške bolezni. — Da pride Sokol čimprej do lastnega doma, je otvoril kegljanje na dobitke, katero bo zaključil z vinsko trgatvijo. Javni nastop bo v nedeljo 14. junija, na kar se opozarjajo vsa bližnja bratsika društva. — Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je zasadila na občinski njivi drevesnico, ki sicer za enkrat 600 divjakov. BREŽICE. Sreska priredila 24. aprila v vem pri Rajhenburgu dobro obiskana shoda narodnega poslanca g. Ureka Ivana. Na shodu na Senovem so poročali narodni poslanec g. Urek Ivan, župan in član bano-vinskega sveta g. Krulej iz Sevnice in predsednik sreskega pripravljalnega odbora g. dr. Drnovšek. Shod je vodil župan g. dr. BenediČic. Ustanovljena je bila tudi krajevna organizacija JRKD za Senovo in okolica Predsednik krajevne organizacije je zdravnik g. dr. Benedičič, župan občine Senovo in obenem starosta Sokola na Senovem. Po shodu se je več zborovalcev obrnilo na g. poslanca in mu izrazilo svoje želje in težnje v raznih zadevah. — Kakor zvemo, je bratovska skladnica v Rajnen-burgu odpovedala 1. aprila na dobo treh mesecev službo zdravniku g. dr. Benedičiču po sedmih letih njegove službe. Zakaj, ni znano. — V nedeljo 8. t. m. bo v .rosto-rih tukajšnjega Narodnega doma ustanovna sreska skupščina JRKD, katere se udeležita tudi narodni poslanec g. Urek Ivan in delegat banovinskega odbora JRKD. S to skupščino bo ustanovno delo JRKD v našem srezu dovršeno. — V brežiški občinski upravi sta namesto dosedanjih odbornikov g.g. Lipeja in Vrranta imenovana gg. dr. Drnovšek Janko, odvetnik, Holv Jo6ip, posestnik in brivski mojster, namestil g. Starkla, ki je bil premeščen službeno v Novo mesto, pa g. Poljanšek Ignac, posestnik v Brežicah. BREŽICE. Rdeči križ v Brežicah je obdaroval 30 siromašnih otrok z obleko, obuvalom in drugim. Prve dni t m. bo obiskal marljivi blagajnik dosedanje Člane ter poiskal novih dobrotnikov. Brežiško prebivalstvo je dobrosrčna KOZJE. Komaj leto dni je preteklo, odkar je bi-1 ustanovljen v Kozijem Sokol, vendar društvo lahko že s pen osam zre na svoje delo. Že lanski telovadni nastop je navdušil vse prebivalstvo. Vršila so se tudi razna predavanja in društvu je uspelo, da si je v teku kratkega časa obs oja zago o-vilo krasno dvorano, ki je dolga 14, široka pa 8 m. V njej je krasen oder s kulisami, kakršnih se ne hi mogle sramovati niti njihove mestne sovretnice. Naslikal jih je z mojstrsko dovršenostjo domači slikar Ger-zina z ZdoL Otvoritev dvorane bo v nedeljo 8. t m. Ob 15. s telovadno akademijo, pri kateri nastopijo tudi izbrani telovadci celjske župe. Med odmori bo sviral salonski orkester, ki bo zabaval goste tudi po končanem sporedu. Da ne bo nobenemu posetniku žal za ude'e/jbo, nam jamči prireditveni odbor, ki je že ob lanskem nastopu pokazal 6voje velike organizatorične sposobnosti. GORNJA RADGONA. Krajevna organizacija JRKD sklicuje za 8. t. m. ob 8. dopoldne v gostilni g. Talanyja v Gornji Radgoni jav ni shod volilcev. Na shodu poročata gg. narodni poslanec Jakob Zemljič, ban. svetnik Fran Skuhala in drugi Oo§podar§fyo Ukinjeni e kuluka In javni nameščenci Kakor znano, je dravska banovina z novim proračunom ukinila uporabo ljudskega dela za banovino in s tem tudi plačevanje banovinskega kuluka. V razglasu, ki ga je izdala banska uprava dravske banovine pa se izrecno poudarja, da so javni uslužbenci po izjemni določbi paragrafa 21. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah od 30. maja 1930 nadalje obvezani plačevati odkupnino za kuluk. 2e enkrat smo na tem mestu poudarili, da mora nkinjenje veljati za vse stanove brez izjeme in tudi za javne nameščence. Ker tega žal ni mogoče izvesti na podlagi dosedanjega zakona o samoupravnih cestah, ki določa, da morajo tudi v primera ukinjenja uporabe kuluka javni nameščenci plačevati določeno odkupnino za osebno delo, zato je nujno potrebno, da se zakon o samoupravnih cestah , ki ima tudi mnoge druge neprimerne določbe, novelira, pri čemer mora obveljati edino pravilno načelo, da se tudi od javnih nameščencev pobira kuluk le tam, kjer se uporabljajo določbe o ljudskem delu. Malokatera davščina je pri nas vzbudila toliko nevolje, kakor kuluk, ki je, kakor znano, zadel predvsem gospodarsko najšibkejše sloje. Sorazmerno je moral oni, ki ima malo dohodkov, plačati več kakor oni, ki ima velike dohodke. Banovinski kuluk je bil sicer le nadomeščen s posebno doklado na neposredne davke, toda to nadomestno breme se mnogo bolj pravično razdeli med davkoplačevalce, kakor odkupnina. Krog davčnih obvezancev, ki plačuje sedaj cestno doklado, je namreč neprimerno manjši, kakor je bil krog dosedanjih obvezancev za kuluk. Namen ukinjenja kuluka je bil predvsem ta, da se oprostijo od kuluka v prvi vrsti delavci, privatni nameščenci in javni nameščenci, ki živijo itak v slabih gmotnih razmerah. Ugovor, češ da se breme kuluka ni ukinilo, temveč Ie nadomestilo in je zaradi tega v redu, da ga javni nameščenci nadalje plačujejo, ker nadomestilo javnih nameščencev ne zadene, ne more držati baš iz gori navedenih razlogov. Nadomestilo za kuluk v obliki posebne cestne doklade tudi ne bo zadelo velikega števila delavcev in privatnih nameščencev, ker se doklade na nslužbenski davek pobirajo šele tedaj, če redni mesečni dohodki presegajo 4000 Din. Takih delavcev in nameščencev, ki prejemajo več kakor 4000 Din na mesec pa je prav malo, zato bo ukinjenje kuluka za večino od njih predstavljalo navzlic uvedbi nadomestila dejansko razbremenitev. Ce pa se delavci in privatni nameščenci oprostijo plačevanja kuluka, tedaj je še v večji meri potrebno, da se kuluka oprostijo javni nameščenci, ki so z dvojnim okrnjenjem dohodkov postali v prvi vrsti žrtev današnje gospodarske in finančne krize. Tudi ni državnem interesu, da se javnim nameščencem onemogoči razbremenitev, če je ta razbremenitev že dana privatnim nameščencem in delavcem, tedaj je dolžnost države, da se javnih nameščencev v prvi vrsti spomni sedai, ko je dana možnost, da se tudi njim nudi nekaj ugodnosti. Knluk je bil že dose-dai, ko je obremenjeval vse prebivalstvo, za javne nameščence najbolj krivičen, kar nam dokazujejo številke o dohodkih dravske banovine od odkupnine za osebno delo. V dravski banovini so javni nameščenci plačali razmeroma največ kuluka, in sicer zato, ker se jim je kuluk kar odtegoval od plače. V finančnem letu 1931-32. so javni nameščenci v dravski banovini plačali 1,023.000 Dir. banovinskega kuluka, vsi ostali stanovi pa komaj 3,703.000 dinarjev. Kakor je iz gornjih številk razvidno je izvajanje kuluka najbolj zadelo javne nameščence, ki so jim ta davek točno odtegovali, dočim so se vsi drugi plačilu izogibali. Menda ne bo nikogar, ki bi se protivil temu, da se v zvezj z ukinienjem kuluka oprostijo te dolžnosti tudi javni nameščenci,^zato lahko sigurno pričakujemo, da bodo naai narodni poslanci čim prej povzeli ini-cijativo za primerno spremembo zakona, k.i bo omogočila odpravo kuluka za vse stanove. Pogreške v slovenskem prevodu obrtnega zakona Na članek dr. Avg. Reismana, ki je bil pnobčen v »Jutru« št. 94 pod naslovom »Odpovedni rok po novem obrtnem zakonu« smo bili od uprave »Merkurja« (Ljubljana Šelenburgova ulica 6) opozorjeni, da vsebuje slovenski prevod obrtnega zakona, objavljen v »Službenem listu« in v knjižni tz-daji zakona o obrtih, ki je izšla v založbi tiskarne »Merkur«, še druge bistvene napake v prevodu (poleg napake v § 234) in sicer v §§ 71., 239, 275., 826. in 329. Istočasno nas opozarja uprava »Merkurja«, ki je tudi izdala obrtni zakon v slovenskem prevodu, da je njena knjižna izdaja obrtnega zakona poseben prevod po izvirniku v »Službenih Novinah« in da v tej izdaji ni zgoraj omenjenih napak. Sedaj je »Službeni list« banske uprave dravske banovine izdal popravek zakona o obrtih, ki je objavljen v številki od 4. t. m. Na ta popravek, ki se nanaša na slovenski prevod obrtnega zakona v »Službenem listu«, opozarjamo vse interesente, ker so pomote, ki so bile naknadno ugotovljene, prav številne. Popravek se namreč nanaša na pogreške v 31. paragrafih, ki pa so deloma tudi nebistvene. = Častno predsedstvo XII. ljubljanskega velesejma. Gospod minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer je blagovolil prevzeti častno predsedstvo XII. ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 4. do 13. junija t. 1. = Italijanski parlament odobril trgovinski sporazum i Jugoslavijo. Iz Rima poročajo. da je italijanski parlament brez diskusije soglasno odobril zakonski načrt o ratifikaciji nedavno sklenjenega dodatnega sporazuma k jugoslovensko-italiianski trgovinski pogodbi iz 1. 1924. = Avstrijski gospodarski krogi in nove nvozne prepovedi. Kakor je razvidno iz ko mentarjev dunajskih listov, avstrijski gospodarski krogi niso baš navdušeni zaradi uvedbe režima uvoznih dovoljenj za celo vrsto raznih uvoznih predmetov. Predvsem izrekajo avstrijski gospodarski krogi bojazen zaradi eventualnih represalij drugih držav, vrh tega pa so mnenja, da bo končni efekt, ki itak ne more biti velik, postal negativen, če druge države pridejo s protiukrepi. Dunajski trgovci pripravljajo že protestno akcijo, ker 60 mnenja, da nove uvoz- ne ojefltve ogrožajo vse avstrijsko (gospodarstvo. Čuiejo se tudi že predlogi za protestno stavko dunajskih trgovcev, ki naj za nekaj Časa zaprejo vse trgovine. Navzlic ne-razpoloženju gospodarskih krogov pa pripravlja avstrijska vlada, po dunajskih vesteh, še novo listo predmetov, katerih uvoz je brez posebnega dovoljenja prepovedan. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini naslednjih dolžnikov: Josip Reich, tovarnar na Teznem pri Mariboru, Ptujska cesta 42 (poravn. upr. dr. Danilo Komavli, odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožn. sodišču v Mariboru 12. junija ob 10, prijavni rok do 4. junija, kvota 50 odst). — Anton Kosi, posestnik in trgovec v Apačah pri Gor. Radgoni (poravnalni upravitelj dr. Lenart Boezio, odv. v Gornji Radgoni; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Gornji Radgoni 1. junija ob 10, prijavni rok do 25. maja, kvota 40 odst.). — Franc Virbnik, kroja v š >štanju (poravnalni upravitelj dr. Fr. Terčič, odvetnik v Šoštanju; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Šoštanju 6. junija ob 10, prijavni rok do 1. junija, kvota 40 odst.). — Frančiška šuler, neprot. trgovka v Kasazah. p. Petrovče (poravii. upravitelj dr. Jurij Skoberne, odv. v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okrožn. sodišču v Celju 6. junija, prijavni rok do 1. junija, kvota 40 odst). = Poravnalno postopanje j® uvedeno o imovini Simona Kocbeka, trgovca in posest pri Sv. Ani na Krembergu (poravnalni upravitelj dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; narok za skte-panie poravnave pri okr. sodišču pri Sv, Len irtu 6. junija ob 11, prijavni rok do 30. maja. kvota 40 °/o). = = Legitimacije za polovično vožnjo ▼ Ljubljano na XII. mednarodni velesejom, ki ee bo vršil od 4. do 13. junija, je uprava Ijubljansikega velesejma že začela razpošiljati. Društva, organizacije, župni in občinski uiradi itd, ki žele prevzeti te legitimacije v razprodajo proti 10 odst. pro-viz ji, naj se takoj obrnejo na urad velesejma v Ljubljani. x=r Za avstrijske posetnrke ljubljanskega velesejma je izdala uprava velesejma posebne legitimacije, ki obsegajo takozvani »Ziihlblatt« s pravico na 25 odst popust po avstrijskih železnicah. Kdor namerava poslati legitimacijo svojcem ali znancem v Avstriji ali v države, iz katerih se potuje v Jugoslavijo preko Avstrijo, naj nabavi legitimacijo le pri uradu velesejma v Ljubljani V Avstriji s« te legitimacije dobe pri jugoslovanskih konzulatih v Gra-zu in Celovcu ter pri potniških uradih na Dvnaju. = Pohištveno mizarstvo na ljubljanskem velesejmu Na letošnjem XII. velesejmu v Ljubljani (od 4. do 13. junija) bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, St. Vida in Vižmarjev pri Ljubljani in ostalih krajev Slovenije bodo imeli priliko pokazali svoje zmožnosti in napredovanje, tako v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor v raznih oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila možnost, da zadosti vsaki zahtevi, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa so pn-znmo vseskozi konkurenčne. Pohištvena razstava bo letos obsegala nad 1500 m*. = Razširjenje »Jngofeške< r Kranju. Tekstilna tvornica »Jugočeška« ▼ Kranju Je v zadnjem času razširila tkalnico, zgradila kalorično centralo, novo črpalno napravo In iz.ieljala napravo za transjx>rt krompirja k škrobarni. Oblastni komisijski ogled novih naprav in objektov se bo vršil 6. maja. = Zlati dinar — nova denarna veljava t Iraku. Po daljših pripravah je država Irak (Mezopotanija) uvedla pod angleškim pro-tektoratom novo denarno veljavo zlati dinar. Ta dinar ima z našim dinarjem le enako ime, dočim je njegova zlata pariteta določena v višini 7.32 gr. čistega zlata, kar odgovarja pariteti angleškega zlatega funta. Ker je novi iraški dinar razmeroma velika enoto, zato se deli na 1000 filov. Doslej so bile v tej državi indijske rupije plačilno sredstvo. = Naš uvoz premoga. Na§ uvoz premoga, ki gotovo prav nepotrebno obremenjuje našo plačilno bilanco, se je letos preceii skrčil, ir sicer od 9545 vagonov v L četrtletju 1930, o lnosno 8945 vagonov v I. četrtletju 1931 n i 45S6 vagonov v letošnjem L četrtletju. Vrednost uvoza je istočasno nazadovala od 32.9, odnosno 31.9 milijona Din na 10.2 miti jona Din. = Oddaja del pri adaptaciji poslopja ▼"(>-j.tšnice kralja Aleksandra I. v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije 17. maja pri komandi mesta v Mariboru. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Flakanj sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave 2500 kg strojnega olja in manesma-novih cevi. Dne 7. junija se bo vršila pri komandi obmejne trupe v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega in knji-goveškega materijala in potrebščin. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.). Dne 6. junija se bo vršila pri inž. tehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave železa, jekla, stekla, kovin, vijakov, motvoza itd. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.). Dne 10. maja se bo vršila pri komandi osječke divizijske oblasti v Osijeku licitacija glede dobave 23.530 kilogramov petroleja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi.). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 4. t. m. ponudbe glede dobave električ. orodja. Direkcija drž. železarne Vareš - Majdan sprejema do 4. maja ponudbe glede dobave 20 rol trans-parentnega papirja; do 11. maja pa glede dobave 1500 kg železa, žice za dinamo ln drugega materijala. _ Vršile se bodo naslednje licitacije: 5. maja pri upravi zavoda za izradu vojnih oblačil v Beogradu glede dobave 10.000 kg govejega loja: 9. maja pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave večje množine papirja; 25. maja pa glede dobave 850.000 komadov vreč za prevoz soli; 25. maja pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu glede dobave 40 ton motornega bencina. 6 ton stroinega olja, 5 ton motornega olja. 50 ton plinskega olja. pol tone industrijskega petroleja za čiščenje, pol tone turbinskega olja in pol tone cilindrskega olja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Komanda pomorskega arsena-la v Tivtu spreiema do 22. t m. ponudbe glede dobave platna, sukanca in gumbov ter glede dobave ognjegasnega materiala. Dne 14. t m. se bo vršila pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertalna licita- cija glede dobave 900.000 komadov opeke, 500.000 kg portlandskega cementa, 150.000 kilogramov negašen^ga apna in 500 kv. metrov cementnih plošč. Dne 17. t m. se bo vršila pri komandi potiske divizijske oblasti v Subotici licitacija glede dobave 18.000 kg petroleja. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg riža. 500 kg bučnega olja, 1000 kg svinjske masti in 12.000 kg pšenič-ne moke. — Direkcija državnega"rudnika Banja Luka spreiema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg testenin. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12 t. m. ponudbe glede dobave 400 kg pisanih cunj. (Predmetni oglasi so na voo^led v Zbornici za TOI.) Borze 4. maja Na ljubljanski borzi so danes poleg New-vorka popustile tudi devize Amsterdam. Berlin, Bruselj in Trst; za malenkost se >e okrepila le deviza Praga. Na zagrebškem efektnem tržišču je Votna poda nadalje popuščala. Trgovala se je'za kaso po 170. za maj po 173 jn 170. za junij pa po 175. 173 in 170. Tudi dolarski papirji so_ za malenkost nazadovali in so bili zabeleženi zaključki v 7,odst. Blairovem posojilu po 45. 44.50. 44, 44.25. 43.50 in 43 75 ter v 8-odst. Blairovem posojilu po 51.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22S5.55 — 2°9fS91 Berlin 1337.82 - 1348.62, Bruselj 790 65 do 794.59. Curih 1097.35-1102.85. London 206.01 do 207.61, New York Ček 5610.13—5638 39 Pariz 222.32-223 44, Praga 167.33-168 19' Trst 2S9.77—292.17. Zagreb. Amsterdam 22S5.55 do 2296 91, 1337.82 do 1348.62, Bruselj 790.65 do 794..->9. Londor - ----- - — Par*x 222.32 do 223.44. Praga 167:33 do 16S.19, Curih 1007.35 do 1102.S2. Curih. Beograd 8.95. Pariz 20.2475, London 18.92, New7ork 512.75, Bruselj 7210. Milan 26.4750, Madrid 40.70, Amsterdam 208.25. Berlin 122.10, Ptokhoim 94.75 Os!o 95.75, Kobenhavn 103.50. Sofija 3.72, Praca 15.20, Varšava 57.45. Bukarešta 3.07 Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna 169—171, za maj 167—173. za Junij 170—176, 7-odst. investicijsko 49—52, 4-odst arama 20—21.50, 6-odst.begluške 29—3^.50 7-odst Blair 43.75— 44. 8-odst Blair 49.50—50^0, 7-odst. Drž. hip. banka 50— 53. Beograd. Vojna škoda 166.125, 170. 168, 167, 166 zaklj, za junij 170 zaklj; 7-odst investicijsko 51 zaklj, 6-odst beglu^ke 30, 29.50, 30 zaklj., 4-odst. agrarne 24 bl_ 7-odst Blair 45 bi, 7-odst Drž. hip. banka 50.50 zaklj-, Narodna banka 45S0 bL, Pniv. agrarna banka 212, 208 zaklj. Dunaj. Bankverein 11. Eskompte^esell. 101, Dunav-Sava-Jadran 12.55. Staatseis^ bahngesell. 13.10, Trbovlje 1S.60, Alplne-Montan. 10, Blagovna tržišča LES T Ljubljanska borza (4. t m.). Tendenca za lee slaba. Zaključen je bil en vagon ho-kovih plohov. ŽITO '+ Chieago, t maja. Začetni tečaj!: PSrnt- «: za maj 53.75, za julij 55.75. za september 58.125, za december 61.25; koruza: z& maj 28.125, za julij SI.50, za september 33.875, za december 34: rž: za maj 35, za Julij 38, za september 40; oves; za maj 21, za ralii 21.75, za september 22.125. +Winnipeg. 4. maja. Začetni tečajh P3--:0 domovino, cvet domoljubnih mladeničev in mož v st—'~lpo Prago, kjer si podajo življenja se radujoče sokolske čete s Krko-nošev kakor iz šumave, iz žup čeških in s plodnih poljan moravskih s plamtečim pogledom krepko roko, kjer pozdravimo navdušeno svoje slovanske sokolske brate, hrabre Poljake, bodre Slovence in Hrvate na tieških tleh.« »In naša slavnost postane hkratu pravo in pomembno narodno slavje. Ne v praznem kratkočasju.a mpak pri plodnem in stvarnem delu bo videl narod svoje sokolstvo, jedro nove generacije, nadebudno množico neustrašenih borcev za svojo sveto stvar. UpraviCeno smemo pričakovati, da nam bo stal v teh dneh ob strani, da se bo z nami rad o v?J, da bo potek naše prireditve spremil al z naoeto pozornostjo. Zaveda se tega, da predstavljamo jako važen in pomemben element: vztrajnost in moč nele telesa, ampak tudi značaja in volje, kajti obe človeški strani, notranja in zunanja, so visi. a tesno in ni ju mogoče ločiti.« (Iz načrta za prireditev jubilejne slavno-8ti leta 1882.) * S tem plamtečim pozivom je pripravljal Tvrš sokolsko organizacijo na prvo mogočno manifestacijo, na prvi sokolski zlet leta 1882. Petdesetletni Tyrš v dvajsetem letu po ustanovitvi prve sokolske organizacije, Sokola praškega. Letnice sledijo druga drugi: 1832 — rojstno leto Tvrševo, 1862 — leto ustanovitve Sokola, 1882 — prvi sokolski zlet — in sedaj leto 1932. Ceškoslovenska obec sokolska se baš pripravlja, da proslavi skupno s Savezom Slovansko Sokolstvo ter z vsemi sprijateljenimi telovadnimi organizacijami na dostojen način stoletnico rojstva svojega ustanovitelja. Te slavnosti dosežejo svoj višek v vsesokol-skem zletu, s katerim pridejo najjasnejše do izraza. Osebnost Tyrševa in tudi njegovo nesmrtno delo sta tako vzvišeni nad vse težave vsakdanjosti, da raste pomen sokol-skih zletov za narod od zleta do zleta, od leta 1918. dalje tudi njihov vsedržavni pomen. Govorimo o Tvrševem vtu in zahtevamo, da se pridružijo našim slavnostim vse naše šole, počenši z osnovnimi do visokih, ter naše znanstvene družbe vse do češke akademije. Saj ne pripada Tyrš samo So-kolstvu, temveč — kakor vsi geniji in vodniki — vsemu narodu. Ali je bil Tyrš genijalen človek? Hotel bi dokazati njegovo izredno zmožnost za mišljenje in presojanje, njegovo dalekovidnost, njegovo mladostno veselje na ustvarjanju in njegovo absolutno zaupanje v samega sebe, njegovo zaupanje v svoje namene in smotre ter njegovo intuitivno duševno delovanje na enem edinem citatu. V prvem zvezku časopisa »Sokol« iz leta 1871, je priobčil Tvrš članek »N&š tikol, smčr a cil« (Naša naloga, smer in cilj). Na vprašanje, »Kaj je naša prava naloga v življenju narodovem?« odgovarja: »... sokolska misel, ki se obrača do vseh stanov in plasti, pomenja toliko kakor telesno in deloma tudi nravstveno vzgojo ter pople-menitenje vsega češkoslovaškega naroda, vzgojo k moči, plemenitosti in zvišeni trambenosti, radi tega mora stremeti, da pritegne končno ves narod v svoj krog.« V šestdesetih letih že so se polagali s političnim, kulturnim in gospodarskim delom temelji za narodno osvobojenje čsl. naroda. Toda Tyrš je spoznal, da more po vodnikih pripravljano delo in osvobojenje provesti le novi češki človek, telesno, duhovno in nravstveno zdravi in vsled tega jaki, samozavestni in demokratski človek, ki je pripravljen, neprestano prihajati naprej s sistematskim delom, provesti narodni program ter vstopiti v končni boj za osvobojenje. Bilo je potrebno boječega in ostrašenega, ponižanega in podcenjujočega se človeka nanovo vzgojiti. To vse je spoznal Tyrš in izbral je za uresničenje te izpremembe sokolsko organizacijo. Ta bi naj skrbela smotre-no za narodovo zdravje, bi naj budila in množila narodno silo ter bi naj učila narod discipline, one discipline, ki si sama in prostovoljno naloži načela ter se jim radovolj-no podvrže. Po Sokolstvu na novo vzgojeni Vladimir Levstik Kar šel bi kam ... Profesor že tako dolgo živi, da ga ne more nič iznenaditi. Vse reči so zmerom enake in zmerom je za naprej ustanovljeno, kako bo in kaj. Na primer pomlad: Nekega dne te ne zebe več tako hudo, sneg na ulici je postal mehkejši, voda kaplja s streh na klobuk in suknjo, in solnčni žarki se upirajo v meglo, kakor da bi tam gori nekje sijalo solnce. Nazadnje res posije solnce, ves sneg skopni, po ulicah se delajo jezera, in dežela okoli mesta je vsa mehka in blatna. Dobri ljudje prihajajo s kmetov in nosijo, nosijo blato na svojih debelih škornjih, dokler ni vsa mila slovenska zemlja razmazana po pločnikih. Potem začne deževati, slovenska zemlja se razteče nazaj, kamor spada, solnce zašije z mečjo, skozi odprto okno diši po njivah, fantje v šoli postajajo nemirni, ženske na ulicah so vse nove, bist.reje gledajo, mehkeje se gibljejo, in še gostoleči glas stare vdove, ki profesor pri njej stanuje, dobi nove, skrivnostno pomembne prelive... Tedaj se tudi v profesorju zgane nemir. »Kaj sem že mislil?« pravi časih in seže z roko po trudni glavi. »Kaj sem že hotel pomisliti?« In nazadnje se spomni. Nemirna misel, ki je vztrepetala v možganih, je zmerom spomin na zdavnaj umrlo mater, kako se je časih, te prve pomladne dni, mahoma odvrnila od dela in stopila na hišni prag. Stala je na pragu, majh- narod naj bi zaupal le v samega sebe, naj bi živel po upanju v boljšo bodočnost — tako vzgojen narod ne more ostati brez zmage. Genijalni tvorec Sokolstva je pokazal svojemu narodu v uobah težkega političnega pritiska pot, ki jo mora hoditi, ako se hoče ohraniti ter si priboriti s poštenim delom vodilno mesto med svobodnimi narodi vsega sveta Sokolski zlet leta 1932. je v prvi vrsti prilika, priklicati Sokolstvu in ž njim vsemu narodu to delo zopot v spomin. To se more storiti lahko, ker je pristopila ceškoslovenska obec sokolska k jako skrbno pripravljeni izdaji zbranih del in člankov Tyrševih. Toda spomin sam še ne opravi vsega. Pre-motriti je marveč treba, ali se je ideologija Tvrševa zares obnesla, ali se je posrečile uresničiti jo, ali je Sokolstvo zares polagalo temelje za prenovljeno vzgojo češkega človeka. In tu se more reči brez pretiravanja, da je bila svetovna vojna za češki narod najtežje trpljenje, za Sokolstvo pa najresnejša preizkušnja. 28. oktober 1918 daje narodu in Sokolstvu najboljše izpričevalo: ves narod je stopil v boj za svobodo, iz Sokolstva so bile porojene legije. Toda zlet ni samo retrospektiva o davno prošlih časih, nego je tudi revizija dela izza leta 1918. ter pogled v bodočnost. Ako je bilo Sokolstvo v prošlosti važna komponenta v osvoboditvenem boju čsl. naroda, ali ga je mogoče sedaj po boju, v sedanjosti potisniti kot izrabljeno, nepotrebno orodje vstran? Ali za bodoče dni nima nobene naloge več? Ali je Sokolstvo stvar, ki se je preživela ? Dr. Bukovskij je dobro povedal, da je ustvaril Tyrš življenjsko filozofijo, vzgojni sestav. Revna bi bila vsaka življenjska filozofija, če bi ne omogočala človeku prave in jasne orijenlacije v vsaki situaciji; brez vrednosti bi bil vzgojni sistem, ki bi ne vodil človeka zanesljivo skozi življenje. Tyrš uči, da mora biti končni smisel življenja — takorekoč naše verstvo — služba narodu. Kedaj izgubi ta nauk svojo veljavo? študiraj sokolsko organizacijo, promatraj smisel njenega udejstvova.nja, analiziraj sklepe njene zadnje skupščine, izpituj telovadno ter vzgojno sokolsko delo in spoznal boš, da daje Tyrševi ideologiji novo vsebino. Kakor je bilo Sokolstvo spočetka zmožno izpremeniti češkega človeka tako, da je imel voljo in sposobnost boriti se za osvobojenje, tako je tudi zmožno, vzgojiti zopet novega človeka, t. j. človeka, kakor ga zahteva milje: demokrata, domoljuba — s polnim razumevanjem za današnje izpreminjanje družbe, z razumom in srcem, cdprtira za socijalne potrebe. Prepričani smo, da se meri vrednost vsakega človeka po tem, kako more in hoče služiti splošnosti. To notranjo, organsko podreditev poedinca napram skupnosti je izrazil Tyrš z jedrnatim geslom, ki popolnoma odgovarja bistvu stvari: »Poedinec nič — celota vse.« Ako je življenje poedin-čevo le odlomek sekunde v zgodovinskem toku narodov in človeštva, teuaj velja tudi za ta trenutek ukaz: »Poedinec nič — ce-i lota vse« tako v sedanjosti kakor za bodočnost. Kakovost sokolske dece in sokol-skega naročaja — to je bistveno merilo za vrednost naše sokolske vzgojne metode, kakovost generacije, ki se pripravlja vzeti v roke upravljanje svojih zadev. Ta kakovost bo izrekla o nas, o naših stremljenjih in njih ostvarjenju pozitivno ai; negativno sodbo sub specie aeternitatis. življenje čsl. naroda, njegov razvoj in podvig bo izraz naše volje, bo svedočanstvo o tem, da smo razumeli očuvati se zunanjega in notranjega pokvarjenja; ono bo rezultat naše moči, izobrazbe in morale. »Zdravo je, kar oblikuje srečo človeka-poedinca in tudi naroda«. Zato je pozval Tyrš ves narod, naj se krepi in postane odporen proti upadanju življenjske sile in delovne zmožnosti. In v tem leži vsa lepota sokolske misli, da. hoče češkega človeka vzgajati vedno k boljšemu življenju. Ideja s takšnim ciljem ne more preminiti nikoli, samo njena vsebina zahteva programatične prilagoditve dnevnim potrebam. Samo Previdnosti se imamo zahvaliti, da ima čsl. narod v trenutku največjega, najusodnejšega zgodovinskega preobrata za vodnika T. G. Masaryka, ki ne zaključuje le vrste čsl. preporoditeljev in osvoboditeljev, ampak se uvršča že za svojega življenja med velikane vseh narodov in časov. Njegovo delo, njegovo ime dela čsl. narod znan v vsem svetu. In vendar moramo stremeti sami, da poiščemo pravilno svetovno ori-jentacijo; s splošno izobrazbo moramo napraviti vse narodove plasti duševno in telesno zdrave, -epke in nravne. na, drobna, ponižna in vsa izpita od skrbi in tlake, in on, profesor, se je držal za njen predpasnik in ji od spodaj gledal v obraz. Droban obrazek je bil, ves boječ in ves zgrbančen, kakor da bi si bile solze v letih zorale po njem tisočero majcenih strug. In ko se je tako ozrla s praga po novi zeleni travnikov in sočni rjavini pravkar zbranih njiv, tja doli k potoku na vrbje, ki se srebri v svojih mladih mačicah, ji je zdajci trenilo v kotičkih ust, kakor da bi hotela zajokati, in v očeh ji je zasijalo kakor veliko, žalostno hrepenenje. Pa ni zajokala in ničesar velikega ni povedala, ničesar tako hudo žalostnega. »Kar šla bi kam!« je zamrmrala, tiho, slovesno, kakor zvečer, ko je ležala v postelji in molila. »Kar šla bi kam___« Nato je vzdihnila, se obrnila v temno hišo in spet. prijela za delo. »Kar šel bi kam,« ponovi profesor tisti mah, in komaj je izrekel besedo, se mu že strašno, neznosno zahoče, da bi kam šel. Mesto, šola, tesne ulice, vsak dan isti ljudje, vse to mu postane do studa zoprno. Križ božji, ali se človek zato rodi, da bi taval zmerom po eni kletki, sem in tja, kakor ujeta zver, ko je svet tako širok in so dalje tako globoke ? Kar šel bi kam, kar šel bi kam ... Ptica leti, leti, in nič ne vpraša do kod, pes teče tja v en dan in je vesel in maha z repom in laja, žužek leze po travi in se ne more ustaviti, le človek je prikovan; izmed vseh najbolj lačen širja-ve, je izmed vseh najbolj prikovan. Kar šel bi kam, kar šel bi kam ... In se zgodi, da profesor v šoli preda- » Večno stremljenje — večno nezadovoljstvo«, neprestano se mora nared vzgajati k novim ciljem, ako hoče preprečiti, da bi šla zgodovina preko njega. S telesno in duševno disciplino je vzgojil Tyrš iz naroda slabičev narod, ki se je znal osvoboditi. Sokolska vzgoja poved narod še dalje, da ga uspocobi ohrriiti in utrditi si svojo samo-stalnost, tako da bo šel v harmoniji z drugimi osvobojenimi narodi nasproti novi, boljši bodočnosti. (Priredil M. K-č.) Pred župnim zletom v Ljubljani Sokolska župa Ljubljana je že lani sklenila, da priredi pred velikim vsesokolskim zletom v Pragi župiri zlet, s katerim hoče tudi na domačih tleh proslaviti na svečan način stoletni rojstni dan sokolskega ustanovitelja dr. Miroslava Tyrša. Priprave za to domačo svečanost so v polnem teku in razmahu in, da bi se moglo izvršiti vse kar najboljše, so se na čelu župne uprave ustanovili razni odseki, ki imajo nalogo, da izvršijo v svojem področju vse priprave v tehničnem, administrativnem in propagandnem pogledu. Komaj dober mesec nas loči še od žup-nega zleta, ko bo Sokolska župa Ljubljana polagala obračun svojega dela. Ta obračun mora biti kar najsvetlejši odsev našega vztrajnega in krepkega dela v telovadnicah zadnjih dveh let Te pomembne sokolske svečanosti se mora udeležiti sleherni član, članica, naraščajnk in naraščaj-nica, ter s svojim sodelovanjem v disciplinirani sokolski armadi manifestirati za sokolsko stvar. Pred javnostjo moramo po-'kazati ne samo število, temveč tudi kva-'liteto našega članstva. Naj ne bo zaradi tega prav nobenega izgovora odtegniti se udeležbi na zletu. Zlasti opozarjamo tudi brate iin sestre, ki imajo slavnostni kroj, da se pozivu župe zanesljivo odzovejo, kajti župni zlet ima veliko važnost za pregled naše sposobnosti in pripravljenosti za pohod v slovansko Prago na IX. vseso-kolski zlet va o Tihem morju in mu nenadoma šine v glavo, da ne bo nikoli plul po njem, in ga ta misel tako v srce zaboli, da obnemi in ne more nadaljevati. Na otok Papiti misli, na Kilimandžaro, na Ga-vrizankar in Niagarske slapove, na finska jezera in Firth of Forth, in solze bolečine mu tiščijo v oči, solze grenke, užaljene gotovosti, da ne more tja, da ne sme, da vsega tega ne bo nikoli, nikoli videl. Kar šel bi kam, kar šel bi kam! In gre. Vsako pomlad pride tista sobota, ko se profesor zvečer zapre v svojo sobico, ki je polna zatohlega vonja po prahu in tobaku, po knjigah in starosti in samoti, in odpre omaro in vzame ribnico iz nje. Nežno jo briše, skrbno jo lika, dokler se lošč na cepljeni bambovini ne blišči kakor nov; sestavlja jo, vretenca primerja, vrvico maže, iz majhnih in velikih škatel strese na mizo kupček pernatih muh, sivih, črnih, belkastih in rjavih. In ko je vse pripravil in navil budilko in mu je gospodinja prinesla ogoljeno raševinasto obleko, podkovane čevlje in zeleni ribiški klobuk, se spravi spat in leži in dolgo, dolgo ne zatisne očesa. Ali je mogoče, ali je resnica, da pojde? Vendarle, vendar že? Oh, pa je še toliko ur do jutra ... Profesor malo ujame. Ko prihiti s postaje do bistre gorske vode, je preveč raztresen v globoki, otroško radostni vznemirjenosti vsega svojega bitja. Vse podrobnosti ga presunjajo kakor veliki, za ves svet važni dogodki. Glej, tamle v oni senčni grapi je še snega do kolen! Glej, kako gosposka je ta jelša Propagandni odsek bo izdal za župni zlet krasen zletni lepak, delo domačega umetnika. Oim bo zletni lepak gotov, ga bodo prejela vsa sokolska društva in čete, da ga razobesijo na vidnem kraju na področju svoje edinice. V zvezi z župnim zletom bodo tudi tekme, kot priprava za IX. vsesokolski zlet v Pragi. Vse priprave vodi župni tehnični odbor z načelnikom br. Vrhovcem. Bratska društva opozarjamo, da se točno držijo navodil in okrožnic, ki jih bodo sprejela od župnega načelništva. Župna uprava pričakuje od vseh svojih edinic, da bodo storile svojo dolžnost in poslale na zlet v Ljubljano vse telovadeče oddelke, zlasti pa mora biti število članstva v kroju najčastnejše, ker se odi kuje ■naša župa kot ena največjih v Savezu SKJ. PGncnmo opozarjamo, kdor se ne udeleži župnega zleta v Ljubljani, ne pojde pod nobenim pogojem v Prago! Zdravo! Za tekme na župnem zletu sokolske župe Ljubljana, ki se bodo vršiie 4. in 5. junija, se je priglasilo lepo število tekmovalcev in tekmovalk. Da bomo mogli izvršiti to tekmo kar najuspešnejše, brotsko poživljamo vse one brate in sestre ljubljanskih in bližnjih sokolskih društev, ki so se priglasili za sodnike in sodnice pri tej tekmi, da se zanesljivo udeleže prve seje sodniškega zbora, ki se bo vršila v sobot« 7. t. m. ob 20, v društveni sobi ljubljanskega Sokola (Narodni dom). Prav tako pa vabimo tudi vse one brate ir> sestre, ki imajo sodniško izvežbanos: ;n se še niso priglasili, da se našemu vabilu odzovejo. Župno načelništvo. Sokol v Kapelah pri Dobovi je razvil precejšnjo delavnost in se prav marljivo pripravlja na društveni nastop, ki bo ob binkoštiih 15. t. m. Ker 60 dospele že tudi od drugih društev številne prijave za udeležbo, bo prireditev dogodek za Sotlsko dolino. Vabljeni! Sokol v Velikih Laščah priredi letni nastop 26. junija in ne, kakor je bilo prvotno objavljeno, 19. junija. v svojem svilnatem zelenem pop ju; glej, kako se smeje šop trobentic prav na robu potoka! In ptiček glej, s slamico v kljunu, kako počiva na veji in po strani gleda moža z dolgo šibo v roki! Postrvi skačejo za zgodnjimi muhami; kakor biserni, v solncu se prelivajoči plamenčki švigajo njih telesca iz bežnih valov in izginjajo, komaj da jih zaloti oko; profesor čuti v tem lovu in prelivanju, v tem bliskanju rdeče pikčastih telesec in tem neučakanem begu vode nekaj neskončno čistega in plemenitega, in roka mu drhti, ko privezuje marčevo rjavko na končni las. In potem hodi ob potoku navzgor, daleč, daleč, in meče pernato vabo na hladne valove, mehko, vestno, kakor da bi bile res mušice, ki jih dišeči gozdni veter zanaša v vodo. Časih, redkokdaj, se vrvica zdajci napne, togotno trzanje ujetnice zabrni profesorju iz upognjene pernice prav v zapestje; vretence zavrešči, biserni blisk, ki je minuto poprej še švigal v tolmunu, se premetava v mladi travi. Profesor se skloni, nežno pobere postrv, oprezno jo sname s trnika in se zagleda. Ali si je moči predstavljati lenšo živo stvar? Časih je majhna in še nima mere; tedaj jo nese pra/ v vodo. položi jo v hladni curek in blaženo gleda za nio, ko švrkne z repom in šine proti globini. »Veseli se, živi!« nravi sam pri sebi in čudno dobro mu de. Če je pa velika, vzdihne in pogleda proč, ko ji zlomi tilnik, in zamrmra, kakor da bi jo tolažil: »Potrpi, revica, saj bo hitro... Vsakemu bitju je usojen čas. Glej, pri člo- Ob otvoritvi zasavske razstave Litija, 4. maja Naši kraji močno tekmujejo, kdo si bo v bližnji sezoni pritegnil čim več posetnikov, letoviščarjev ali izletnikov. Novine poročajo o ustanavljanju tujsko prometnih društev, ki naj skušajo vzbuditi zanimanje širokega kroira občinstva in usmeriti dotok tujcev na domača področja. Litija, ki leži v središču Zasavja, je že ik) svoji naravni legi kakor nalašč ustvarjena, da nudi tudi za skromna denarna sredstva zadovoljivo letovanje. Sava je v njeni okolici 5e kristalno čista, možno Je na njej gojiti tudi vo lni šport. Pestrost pa nudi letcviščariem zlasti širok venec okoliških vrhuncev, kamor je iz Litije mogoč neposreden dohod ali pa so izletniku na razpolago ugodne zveze z železnico kakor z avti. V Zasavju se izletniku nudijo najrazličnejši prizori kakor iz stobarvnega filmskega traku. Poleg kmetiške idile prizori iz kraljestva črnega diamanta, mimo izrezkov t* tesnih obrežnih žlebov Save mogočni prizori v Polšniških dolomitih pa spet ves drug svet na dolenjskem očaku Kumu, odkoder }e širok pogled. Mnogi, premnogi naši planinski uživalci vedo ceniti polno vrednost zasavskih čarov Litijski Fotoklub, eno prvih naših loto-amaterskih udruženj, nam hoče prikazati te dni bežen pregled Zasavja. Prav na široka so zasnovali spretni Litijani tujsko prometn«* razstavo, ki bo na ogled od 5. do 8. t m. t osnovni šoli. V glavnem je razstavni materi-jal (fotografski posnetki) izdelek mladih amaterjev, ki se to pot prvič predstavljajo naši javnosti. K sodelovanju pa so se složno znašli tudi ostali naši amaterji, predvsem člani ljubljanskega Fotokluba, iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Zidanega mosta. Sodelujejo tudi planinska društva iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Zidanega mosta, predstavili pa se bodo tudi Višnjegorci, edini meščani v litijskem srezu. Prav ta razstava naj še bolj zbliža zasavsko in dolenjsko stran. Takih prireditev slovensko podeželje še ne pozna. Litijska razstava je prvi tak poizkus, da v malem prikaže vso pestrost naših krajev z raznih gledišč. Spored teh dni je naslednji: Na vnebohod ob 10. bo otvoritev, h kateri 9o ee prijavili župani vsega okraja, zastopniki planinskih društev in ostalih naših korporacij. V petek si bo ogledala razstavo mladina okoliških šol, da spozna Zasavje z zemljepisnega, zgodovinskega, geološkega in ostalih zre-lišč. Prispevki namreč prikazujejo vprav svojevrsten zasavski muzej iz časov, ko so prejele Vače prve, na pergament pisan« pravice in druge zanimivosti. V soboto bo ▼ Sokolskem domu skupno zborovanje učitett-stva iz litijskega, laškega, brežiškega !n krškega okraja. Po ogledu razstave ob 10. bo znani geograf dr. Jože Rus, bibliotekar ljubljanske licealne knjižnice, opisal Zasavje z geografskega in historijskega stališča. Nato bo ravnatelj šošenske meščanske šole g. Lojze Novak teoretično in praktično obdelal zanimivo poglavje: učila in samoučila pri domoznanskem pouku v delovni šoli. Popoldne se bo vršil za prijavljeno učiteljstvo toča i za izdelovanje pridvižnih zemlje-idor. Kot ponazorilo bosta služila že vposlana dva relijefa g. učitelja Miše Potočnika iz Zagorja ter h rastni škega učitel ja g. Volka. Tako praznik kakor tudi nedelja bosta zlasti dobrodošla tudi zunanjim posetnikom, ki bodo po ogledu razstave pohiteli v majni-ško prerojeno litijsko okolico. Zlasti ljubljanske in ostale posetnike or>ozarjamo na družabno prireditev Fotokluba, ki bo v soboto ob 20. v litijskem Sokolskem domu. Zapel bo tudi renomiran« šmarski sosed g. Mirko Premelč. Podjetni Liti jani zaslužijo vso pozornost, želimo jim le. naj bližnja razstava rodi v korist Zasavja tiste uspehe, kakor so si jih zamislili idealni prireditelji. veku traja časih vse življenje, preden je čisto mrtev!« A vse to ni glavno Najlepši trenutek pride tedaj, ko priroma pod jez. Potok dere po strmem jarku, mlinščica dere, smreke v hribu se ziblje jo in šumijo; vse ozračje je prepojeno s hladnim šumenjem kakor z enolično, blago, neutih-ljivo godbo. Čez jarek vodi brv, dva hloda tja, nekaj brun počez in vmes velike luknje; profesor nima te brvi nič kaj rad, vselej mu je nerodno, ko skače na ono stran; in razen tega mora premeni-ti muho in jo mora, marčeva rjavka se danes slabo obnaša. »To bi po tem takem utegnilo biti razlog, da se oddahnemo,« pomisli profesor in zadovoljno sede v travo. Odvezal je muho, izbral je drugo, a privezati je kar ne more. Sam ne ve, kaj mu je, niti tega se skoraj r»p osvešča, da mu je vobče kaj. Nič mu m, prav nič več, kakor da ne bi več tako zelo živel. Samotno je, nikjer žive duše, le voda šumi, vrhovi smrek se zibljejo v hribu in jasno nebo strmi in mlada trava je oblita z niegovo čisto, dobro svetlobo. Voda šumi in smreke šumijo, srce v profesorjevih prsih tiho in vdano utripi je; tako se mu zdi, kakor da bi slišal v šumenju potoka in temnih smrek utrip svojega srca in v svojem srcu prav to šumečo, večno godbo življenja. In tako je prav, tako mora biti: to je zmerom tako, le tam, v kamenitih prepadih ulic človek spet in spet pozabi... Voda šumi, šumi, okoli in okoli profesorja se širi mlada trava: drobne cvetlice gledajo izmed nje, profesor se ne more spomniti, katere; profesor kar ne more več Prvenstvo železnišarskih športnih klubov ŽSK Hermes : SK železničar (Maribor) v Ljubljani. Danes se offlgTa prva krallfTiCijska te&-ma za prvenstvo železniičarsfcih. športnih klubov. Protivnika sta zinana po svoji borbenosti in dokaj tehnični! izvežbanostl. Tekma se odigra ob vsakem vremenu na igrišču ŽSiK Hermesa. Pričefcek ob 16.30. Ob 15. bo prodtekma. Športno predavanje. Ilirija bo priredila jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice skioptično predavanje »Sodobni problemi športa«. Predaval bo absolvent visoke šole za telesno kulturo Drago Ulaga. Predavanje obsega pregled vseh športnih panog in uspehov posameznih disciplin z »žirom na kulturo telesa, vprašanje domačega športa in probleme, ki ovirajo ra-zjvoj našega športa. Zanimivo predavanje bo spremljalo okoli 200 skioptičnih slik iz raznih disciplin športa. Nizka vstopnina omogoča pose t vsakomur. Prijatelji športa pridite! Šport v Tržiča. V nedeljo L maja sta se zopet srečala na zelenem polju SK Sokol in SK Svoboda iz Tržiča in sta odigrala revanžno tekmo 3 : 2 v korist Svobode. SK Svoboda vljudno vabi somišljenike športa v Tržiču na ustanovni občni zbor 7. t. m. ob 20. v klubovih prostorih. Koturaški &avez kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana naiznanja, da se bo vršil celodnevni pododborov izlet, združen I z dirko, na binkoštni ponedeljek v Zupanovo jamo pri Grosupljem. Zbirališče točno ob 9.30 pri gostilni Plankar na Dolenjski cesti Start dirkačev pododbora Ljubljane ob 11.30 istotam, cilj pri Zupanovi jami. Prijatelji kolesarskega športa vabljeni. Službeno iz LNP. Prvenstvena tekma Korotan : Javornik se bo odigrala danes na igrišču Javornika. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 17. morajo biti na igrišču: Miha, Jančigaj,' Usek, Lojze, Vinko, HasL Šinkovec, Zemljak, Slamič, Sočan, Pišek I. in II., Baum, Jug I., Zalar, F.rman. Svetic, Šenica. Uršič, Peterlin. Caleari, Golob, Traj-kovič. Trček. Vrhovnik. TSK Slovan. Včeraj pozvani igralci hi reditelji za prvenstveno tekmo proti Svobodi morajo biti danes ob 8. na igrišču Primorja 2SK Hermes (kolesarska sekcija). — Drevi ob 20. važen sestanek vseh dirkačev v klubovem lokalu zaradi binkošfnih prireditev Ljubljanskega pododbora v Grosupljem in Zarje na Jesenicah. Vsi oni člani, ki še ni6o oddali slik za licence, naj iste prineso danes. Tekma Jadran : Ilirija II. bo na igrišču Hermel že zdaj zavzela stališče glede omiljenja prepovedi za točenje alkoholnih pijač v času oilmp-ija-de. Odgovor je bil na celi črti negativen. Prohibicijska oblast je sklenila, da tudi v tem času te največje revije športnikov ne bo priznala nobenih Izjem glede prevoza to prodaje alkohola. Športna misel bo doživela torej v Los Angelesu dvojno manifestacijo! Kdor bi tudi hotel grešiti zoper >to veliko pravilo v športu, ne bo Imel za to niti priložnosti niti možnosti... Kulturni pregled Iz zagrebškega pisma Zagreb, 3. maja. Poljski pevec Roman Wraga je gostoval v »Tosci«. Tega pevca poznamo že od prej z njegovega prvega gostovanja (v »Faustu«) Ln lahko rečemo v celoti samo to, da je njegovo drugo gostovanje zapustilo znatno ugodnejši vtisk, čeprav si tudi to pot občutil dokaj močno, kako se pevec zlasti v višini nagiblje k nečibti intonaciji. \Vra-ga ima veliko gledališko rutino in obsežen, prijetno tembriran glas. Istega večera, 'ko je gostoval \Vraga, je bila v Malem kazalištu premijera najnovejšega Zagorkinega komada »Simarnica Marije Terezije«. Zbog tega nisem mogel prisostvovati te i Dremiieri. vendar mi je znano. da je občinstvo sprejelo komad z največjo napetostjo, dasi se je izvedba zavlekla čez polnoč. In če bi bila predstava trajala še eno uro dalje, bi zanimanje po vsej verjetnosti nič ne oslabelo Avtorici je njeno občinstvo prirejalo najiskreneiše ovaeije. O Zagorkinem komadu pa ob priliki kaj večt Naša opera bo po daljšem presledku uprizorila Nedbalovo opereto »Poliska kri«. — V drami bomo kmalu videli Moli-creievega »Skopuha«. V naslovni vlogi bo n?stopil po daljšem odmoru doven naše drame Dragutin Freudenreich, ki bo letošnjo jesen praznoval 60 letnico svojega prvega odrskega nastopa. — Premijera Zlat-ka Gorjana satirične reportaže v osmih slikah »Fortunatove afere ili škandal u afrič-koj koloniji« je določena na dne 12. maja. Žiga HirSchler. Anton Wildgans f Na Dunaju je dne 3. t. m. umrl znani pesnik in dramatik dr. Anton Wildgans. Po smrti II. von Hofinannsthala in Arthurja Scbnitzlerja je WiIdgansova smrt tretji težki udarec, ki ga je usoda namenila avstrtl sko-nemški književnosti. Z Antonom Wild-gansom je umrl jedrnat pesnik, pravi duhovni glasnik alpskega nemštva, poet avstrijske pokrajine in dramatik ne posebno izvirnega kova, vendar pa zlasti po formalni strani svoje umetnosti zrel, dovršen in izrazit. Anton Wildgans st je pridobil slove« kot Rrik, pisal je tudi prozo, vendar je najtra)-nejše stvaritve zapustil na dramatičnem pobu. Tudi naše gledališko občinsvo je imelo priliko, spoznati nekatere njegove drame, polne globoke človečnosti in resnične poezije. Kot pisec »Ljubezni«, »Revščine«, >Dies irae< in >Kajna^ se je Ant. Wildgans za dolgo časa zasidral v sodobnem dramatskem slovstvu. Pokojni Wildgan8 je bil doktor prava in po poklicu sodnik. Dosegel je čast dvornega svetnika. Lani so Avstrijci slavili njegovo 50-letnieo. Bilo je videti, da ga obdata narodova pozornost. Ob tej priliki je založba Strachmann izdala Wildgansove zbrane spise. Nekaj časa je vodil tudi dunajski Burgtheater. Zadnja leta je bolehal in zdaj ga je kap rešila nadaljnjega hiranja. Koncert zbora „lvan Fiiipovič« V ponedeljek smo imeli priliko pozdraviti v svoji sredi moški zbor zagrebških učiteljev J IT, ki so se strnili v društvu >lvan Fiiipovič«. To društvo je bilo ustanovljeno nekako pred dvema letoma kot sestavni del učiteljskega zbora JUU, sekeiie za savsko banovino ter šteje okrog 50 članov moškega zbora. Vodi jih mladi in jako nadebudni hrvatski skladatelj Boris Papando-pulo, čigar ime ima tudi preko Zagreba do- i ber zvok. Prvič je ta zbor reprezentativno I nastopil dne 12. marca t 1. v Zagreba tn je nato v aprilu krenil na krajšo turnejo po Jugoslaviji, ki ga je sedaj privedla tudi k nam. Zbor je že dobro vpet, izborno discipliniran in ima visoke cilje. Zastavil si je nalogo prikazati razvoj jugoslovenske zborovske glasbe v teku zadnjih 100 let z izbranim sporedom. Tako smo pri nas nekatere teh pesmi culi prvič, saj kar se tiče starejših skladateljev Lisinskega in Marinkoviča ter najnovejših: Vajsa, Vrhovskega in Papari-dopula. Od Slovencev so bili zastopani na sporedu Pavčič. Adamič in Mirk z nami že znanimi, uspelimi zbori. Uvod je tvorilo posvetilo >Piesma učitel.jstvu«, ki jo je spesnil predsednik zbora, Ljudevit Krajačič, kompo-niral pa zborov pevovod.ja Boris Papando-pulo. Ta dirigent skuša z mirnimi gestami obvladati zbor ter s posebno gibčnostjo m prožnostjo podčrtava muzikalno linijo skladb in prodira v njih potankosti. Gla sovno so pri tem zboru najboljši II. basi. ki segajo »ad profundum« z lahkoto in polno zvočnostjo. Tudi I. bas je mehak, izdaten v melodič. linijah. V dinamiki in deklamaci.ji smo Slovenci razvajeni od naših zborov ter zato zahtevamo gotovo mnogo več, kakor se pričakuje drugod. In v tem ožini morda ta zbor 5e ni dosegel one stopnje, ki si jo žel sam. Seveda pa je to pri mladem, komaj dve leli obstojajočem udruženju krivično zahtevati in je treba le občudovati ogromno energijo in požrtvovalnost, s katero se stav-Ija učiteljstvo prostovoljno v slu/bo oropa gande in izvajanja naše glasbene umetnosti, in to vse poleg naporne in i? malo hvaležne vsakdanje dolžnosti in kljub težkim gmotnim razmeram, v katerih se danes skoro vsakdo nahaja Da naša publika zna ceniti ta trud tn obenem uspeh učiteljstva, je pokazal obisk koncerta, ki navzlic nekaterim drugim prireditvam. ki so bile isti večer, ni bil nepo-voljen, kar bi sicer ne bilo pri sedanjih koncertnih razmerah posebno presenetljivo. Dokaj mnogoštevilna publika je zagrebške pevce sprejela z navdušenim odobravanjem in njihovim pesmim sledila z velikim zanimanjem. Poklonjenih je bilo tudi več vencev, od učiteljstva dravske banovine itd. Po koncertu je bil v unionski restavraciji prijateljski banket v počastitev gostov. L. M. S Med Plesni večer Katje Delahove najbolj' zanimivimi plesnimi večeri je bila priredba, ki smo jo gledali v ponedeljek v opernem gledališču. Dunajska plesna umetnica Katja Delakova, naš režiser Fer-do Delak in pri klavirju Marijan Lipovšek so se združili, da nam nudijo povsem svojevrsten užitek. Nema pantomima, h kateri se vračajo vsi moderni plesalci, podaja gledališka dejanja z njih notranjim ritmom in z umetniškim intenziviranjem gest in kreten. Veliki reformator režiser Aleksander Tairov je že izjavil, da »pantomima nikakor ni predstava za gluhoneme, v kateri besede nadomeščajo geste, nego da je pantomima tolike veličine, tolikega razgaljenia duha. da ob njem beseda zamre in se na njenem mestu porodi pravo scenično dejanje.« Plesalec izraža s kretnjami nemo vse, kar izražata igralec z govorjavo, ali pevec s peto besedo in igro. Tudi plesi Katje Delakove govore žfivo, intenzivno, včasih pretresu joče, tragično, včasih objestno radostno. Vse m eesto še več, kar so izrazili razni skladatelji v svojih skladbah, čuvstva, misli, pojave narave, razigrane prizore, vse izraža v pre- pred njen« globoko občuteno, tehniški dovršeno umetnostjo. Višek večera p« je bila Beethovenova >2alna koračnica«, ta izraz obupa, tožba rn upornosti potrte, a ne zatrte duše. Izrazito igriv in slikovit je bil Blattov >Vihar<, nežna in zagonetna Wolf-sohnova »Uspavanka«, učinkovito grotesken Petvrekov ples »Iz cirkusa«, globoko Skrja-binovo »Sproščenje« in Musorgskega »Go-pak-J. Zelo zanimive so bile točke z ritmično gimnastiko, polne fine muzikalnosti in siia točne ritmike. Prepisati bi moral ves spored. A omenim naj le še znano Prokofi-jevo »Koračnico«, ki nam je zbudila ljub) spomin. Katja Delakova. plesna umetnica in pedagoginja. je žela viharno priznanje, prejela več šopkov in ploskanje se je ponavljalo po vsaki točki. — G. Ferdo Delak je dokazal, da ima pri snovanju kostumov mnogo okusa. a konservatorist g. Marijan Lipovšek je bil kot spremljevalec zopet na svojem mestu kot odličen pianist. Fr. G. »Bibljoteka Jugoslowianska" V tej rubriki smo že ponovno omenili novo poljsko zbirko prevodov iz jugoslovenske književnosti »Bibljoteko Jugosla-\viarisko«, ki jo ureja delegat našega prosvetnega ministrstva pri poslaništvu v Varšavi, znani književnik prof. Julije Be-nešič. V pravkar izišlem »Roczniku pol-sko-jugoslowianskem«, k: nam daje pregled deia za poljsko jugoslovensko zbliža nje, čitamo c tej novi biblioteki nekoliko zanimivih podatkov. Predvsem izvemo, da je poljski soured-nik »Bibljoteke Jugoshmnanske« Antoni Boguslavvski, ki je preložil že več leposlovnih del iz srbsko-hrvaškega jezika v poljščino. »Bibljoteka« je doslej Izdala: 1. Mažuraničevo »Smrt Smail age čen-giča« v prevodu Antonija Boguslawskega in s predgovorom dr. Milutina Cihlara-Ne-hajeva. 2. »Novele« Ivana Cankarja v prevodu Ele Mole in s predgovorom prof. Vojesla-va Moleta. 3. Njegošev »Gorski venec« v prevodu Henryka Batowxkega in s predgovorom prevajalca in jugoslovenskega poslanika v Varšavi dr. Branka Lazareviča. Pisec referata v »Roczniku« pravi, da so bili ti prevodi navdušeno sprejeti v poljski in jugoslovenski jezikoslovni in književni kritiki. Prevod »Smrti Smail-age čengiča« je zagrebška kritika označila za najboljšega izmed dosedanjih prevodov te pesnitve v tuje jezike. V rokopisih so že docela pripravljena za tisk ta-le dela: Gunduličev »Osman« v prevodu Cresla-wa Jastrz§biec-Kozlowskega in z uvodom prof. Milana Rešetarja. Borisa Stankoviča »Nečista kri« v prevodu Wiktorja Bazielicha in s predgovorom dr. Branka Lazareviča. Ive Vojnoviča »Stari grehi« v prevodu Marje Szczepanske in s predgovorom znanega slavista dr. Josefa Goiabka. Ivana Gunduliča pastirska igra »Dubrov-ka« v prevodu Czeslawa Jastrz?biec-Koz-lowskega. V načrtu so Se tt-le prevodi: Antologija Jugoslovenskega narodnega pesništva, no-velistična knjiga Miroslava Krleže »Hrvatski bog Mars«, izbor novel Veljka Petroviča in satirična povest Stevana Srem-ca »Pop čira i pop Spira«. »Bibljoteko JugosiovviaAsko« Izdaja »Dom Koiijžki Polskiej« v Varšavi. Finančno jo je omogočil z zna.tno podporo Jugoslovenski industrijec Halbmilion. >•*. Prevd je r srbščino lepo Število angleških, francoskih in drugih spisov. Veljko Petrovič, eden najboljših srbsko-hrvatskih novelistov zadnjih dveh desetletij, je izdal novo zbirko novel »Idanci iz opaljenoci grma«. »Goethe in medicina« je naslov lepega članka, ki ga je objavil v pravkar izišli številki »Zd ravniškega vestnika« primarij dr. Fr. Derganc. V »ti številki je A. Koč* priobčil članek v 6pomin nedavno umrlega profesorja medi cine Djordja Jovanoviča. Med ostalimi članki strokovne vsebine beležimo še razpravo dr. B. Škerlja »Indeks rejenosti in teoretična teža« ter splošn« zanimivi prispevek dr. Lea Šavnika »Soci alni boj proti raku v Franciji«. Dogodki onstran usek polni vsebini s svojimi plesi, gestami in izrazito mimiko kot dramatsko dejanje. Dosegla je tudi v Ljubljani popoln uspeh, in odhajali smo z odkritim spoštovanjem »Sedaj vem. kaj Je ratfio<. V esperantu spteail E. Afebersr. v slovenski Jez.i.k prevedel Leopold Andreje, profesor v Ljubljani. S 83 slikami in mnogimi stranskim! risbami. 81. strani 8n. 1332. Din 48___Kdor se hoče temeljito seznanit" z radiem, ne more pogrešati te knjige. Ne samo znanstveniki, ma.rveč vsakdo, ki posluša radio, se bo mnoso naučil .iz nje. Vsakomur pa, ki že ima kako knjigo o radiu, bo dobrodošlo dopolnilo v vrzeli tozadevne na-še literature. Knjiga je pisana v dialogu preprosto in izčrpno obravnava uvod v radiorehniiko in je namenjena začetniku. Kdor bo predelal to knjigo, bo razumel vsako knjigo iz radlotehnike. Knjiga Je izšla v bolgarščini, češčini, eston-ščini, francoščini, grščini, italijanščini, madjarščini, nemščini, portugalščini' in ro-munščini, kar kaže, da je knjiga svetovnega slovesa in je res dobra.. Dobiva so tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Nikola B. Jovanovič f. V Beogradu je umrl novinar Nikola B. Jovanovič, urednik »Narodne knjižnice«. Odlikoval se je zlasti ko* prevajalec iz tujih književnosti. Še malo pred smrtjo je dovrševal prevod Dreiserjevega lomana »Ameriška tragedi- Brezposelnost tržaških brodarjev Brodarji so v Italiji združeni v fašistični konfederaciji v okvi ru novega korporacij-sko-sindikalnega sistema. Konfederacija skrbi za njihovo zaščito v odnosu napram delojemal ccm, za delo in kruh v primeru brezposelnosti. Kdor pa n! včlanjen v konfederaciji, sploh ne dobi dela, niti nima pravice do kakršnekoli socialne zaščite. V obmorskih deželah ima konfederacija svoje delegacije, ki delujejo do neke mere avtonomno na ozemlju svojega delokroga. Taka delegacija obstoja tudi v Julijski Kraj:nl. Ta vodi kontrolo nad vsemi brodarji v deželi, skrbi da pridejo izmenoma do zaslužka. podpira brezposelne brodarje in nadzira plovni promet v italijanskih lukah ob vzhodni obali Jadrana. Vsako tromesečje objavlja poročilo o položaju brodarjev, plovnem prometu in socialni asistenci na ozemlju Julijske Krajine. Iz prvega letoš njega poročila te delegacije, ki ima svoj sedež v Julijski Krajini, posnemamo nekaj zanimivih podatkov. Naslednja tabela kaže porast brezposelnih brodarjev, ki so v ostalem več noma hrvatskega in deloma tudi slovenskega rodu, v prvih treh mesecih t. 1. V prvi rubriki je naveden čas. v drugi število brezposelnih brodarjev, v tretji pa število na novo vpisanih članov. 1. januarja 3639 —■ 1. februarja 3753 3$ 1. marca 3SW 20 1. aprila 3932 19 Število brezposelnih je v treh mesecih, če odštejemo na novo vpisane člane, na-rastlo za 266 ljudi ali za na T^c. Kakor pri drugih kategorijah brezposelnih pri bro-darjih ni mogoče govoriti o zimski sezoni, zaradi katere naj bi brezposelnost narastla, Medtem ko je v drugih poklicih brezposelnost že marca pojemala, je pri brodarjin še konstantno naraščala. Drugi zanimivi podatki se nanašajo na ladje, ki jih podirajo. Takih ladij je bilo v prvih treh mesecih t. 1. 103 s skupno to-nažo 3'2[>.7S8 ton. V tem pojavu, ki je učinek nazadovan ja plovnega prometa in gradnje modernih ladij, tiči glavni vzrok brodarske brezposelnosti. S teh ladij so izkrcali 33S2 brodarjev, od kater h je de! ostal brez posla, drugi del je našel zaposlitve na ladjah v prometu, izdaten del, ki ga poročilo ne navaja, pa je izstopilo iz konfederacije in opustilo brodarski poklic. Prebivalstvo tržaške pokrajin« Po objavi v uradnem listu Je bilo na dan lanskega ljudskega štetja v občinah tržaške pokrajine pristojnih (prvo število) in navzočih (drugo število) prebivalcev: Bukovje 607 — 605. Vreme 1013 — 1058, Lokev 1094 — 1087. Košana 1663 — 1593, Hrenovice 2542 — 2536, Divača - Skocjan 2833 — 2793, Doberdob 780 — 740, Devin-Nabrežina 4983 — 4632, Dutovlje 1968 — 1863, Foljan 2208 — 2152, Gradež 5896 — 5849, Tržič 17.992 — 18.202, Milje 11.962 — 11.802, Postojna 6677 — 6692, Ronki 5965 — 5882, Vel. Repen 971 — 966. škocjan pri Soči 3814 — 3773, Dolina 50S4 — 5014, šmihel 1975 — 1894, štjak 781 — 745, Šempeter ob Soči 1625 — 1575, Šempeter na Krasu 3599 — 3516, Senožeče 1399 — 1512, Sežana 3495 — 3468. Zgonik 1387 — 1359, Starancan 2031 — 1994, To-maj 1657 — 1702. Trst 250.243 — 249.574, Turjak 1778 — 1703, Slavina 2220' — 2193. Vseh prebivalcev je bilo pristojnih 350.246, navzočih 348.494. Propagandni govori V nedeljo 24. aprila so se vršili po vseh središčih Julijske Krajine shodi, na katerih so govorili ljudstvu izbrani fašistični govorniki. V goriški pokrajini je bilo živahno po vseh večjih slovenskih krajih, tako v Kobaridu. Bovcu, Idriji, Tolminu, Kanalu, Komnu. Vipavi, Ajdovščini. Govorniki so razlagali gospodarsko krizo in hvalili Duceja. da tako lepo skrbi za ljudstvo z javnimi deli. Govorniki so naglašali, da zaupanje v Mussolinija pomeni gotovost, da nastopi za italijansko domovino velika bodočnost. Pripovedovali so tudi, kako Duce izredno ljubi delovno ljudstvo. V nedeljo se je vršil fašistični nabor itr slavil se je praznik rojstva Rima po vseh središčih z bučnimi pohodi. »Ljudstvo« je darovalo italijansko zastavo obmejni milici Obmejni milici na Razdrtem Je bila izročena »imenom ljudstva« italijanska troboj-nica. Bila je velika svečanost ob navzočnost: zastopnikov oblasti. Zastavo je blagoslovil župnik Lavrenčič. za njim pa je Izvršil izročitev zastave miličarjem občinski načelnik Ciliberti, hvaleč dobro liudstvo, ki je prostovoljno prispevalo k nabavi zastave. Navadno je tako. da si ambicijozni fašistični funkcionarji na deželi iščejo opor za svojo karijero. V ta namen jim služijo tudi nabave zastav miličarjem, finančnim stražnikom, dopolavoru ali kaki drugi organizaciji. kakor pač je prilika, člani fa-šija pritisnejo potem na ljudstvo in kmalu so zbrani »prostovoljni« darovi za italijansko trobojnico. Italijanska trobojnica za Anhovo Skupina »drugorodnih« fantov v Anhovem. katero vodi Andrej Tinta, je darovala občini italijansko trobojnico. Rila je velika slovesnost s pohodi n govori. Zasbsvo je blagoslovil vikar Vinko Mežan iz Deska!. Nato so jo postavili na visoko mečev novo drevo. Občinski načelnik LuriascM je ob navzočnosti zastopnikov oblasti proslavljal »drugorndne« mladeniče radi plemenitega daru. ki kaže njihovo udanost italijanski domovini. »Zastava jih bo bodrila v boju za bodočnost Italije«... Zaradi pol kilograma kave fn 24 dgar Karla Lukančiča iz Hotedršice v Jugoslaviji so prijeli orožniki, ko je prestopil mt Gospodinjska ura. — 20: Češkoslovaška književnost. _ 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: čas. poročila. BEOGRAD 11.05: Radio orkester. — 12.45-Ciganska godba. — 17: Narodna glasba. — 20.30: Trio. — 21.10: Iz iugoslovenskih ope*. — 22.30: Poročila. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.30: Orkester. — 20.30: Prenos iz Beograda _ 22.40: Ples. — PRAGA 19.20: Dramski večer. _ 21: Pevski zbor »Smetana« — 22.20: Plošče. — BRNO 19.20: Program k Prage. _ VARŠAVA 17.30: Lahka glasba. — 20.15: Koncertni večer. — 21.15: Simfonični koncert. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. — 16.35: Popoldanski koncert. — 19.25: Stare plesne melodije in pesmi. — 20.40: Reportaža s kokošje farme. — 21.10: Brucknerjeve simfoniie —. 22.35: Plesna glasba. — BERLIN 20: Varte-teji in kabareti. — 21.10: Igra. — Plesna glasba. — KoNIGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 20.05: Operni večer. _ MOHLACKER 17: Popoldanski koncert — 20; Orkester. —. 21.20: Handlova glasba. — 22.45: Nočni koncert. . premišljevati, saj je vse eno, kako je čemu ime; za to ne gre, za to zdaj prav nič več ne gre. Profesor ni več prosesor, še oseba ni več, čedalje manj čuti samega sebe; ta trava je on, in on je ta trava in ta voda in to skalovje; v tej vodi šumi, v teh skalah miruje, iz tega visokega neba strmi na zeleno zemljo kakor v svojo lastno dlan. »Kar šel bi kam!« Zdaj gre... Zdaj šumi in raste in plava v vseh teh nedolžnih, večnih rečeh, tja, kamor vse reči gredo od vekov, in ve, da je tako najlepše in da bo zmerom tako... In ko se zdrami in pobere svojo pernico, so mu oči mokre od hvaležnosti in sreče. Zvečer sedi v vlaku ves prerojen in obraz mu sije v tihem pokoju. »Spoznal vas ne bi, profesor!« mu za-kliče kak znanec. »Da, da, pomladni izleti ...« _ Profesor se smehlja in nič ne reče. Vse je lepo in dobro in prijazno, in v njem je tako tiho, tiho. Kaj naj bi pa rekel? Kako naj bi jim povedal? Saj ni take besede na svetu. Samo v njegovem srcu, v globini njegove zavesti je res, da je vse, vse eno, da vse živi in šumi in teče iz veka v vek in da so naša življenja, naše radosti in muke, naše delo in naša trudnost le sanje tega edinega, trenutne pene na vrhu teh slovesnih, vekomaj močnih valov. »Kar šla bi kam!« je mrmrala mati, ko je stala majhna in ponižna na hišnem pragu in gledala v pomlad. »Kar šla bi kam .. « Profesor se tiho smehlja. Dobro ve, da je mati šla za svojim hrepenenjem; šla je, še zmerom hodi in prav gotovo da je prejle slišal njen glas. Branko Sodnik: Jernejevo slovo Pred pol ure je še sedel v samotni celici. Potem so se odprla vrata. Na prag je stopil sodnik in mu povedal, da je kazen prestal. Jernej je bil iznena-den. Toda sodnik mu je pojasnil, da so ga zaradi vzornega vedenja izpustili dva meseca prej. Ko je stopil na ulioo. je zaiel polne prsi svežega zraka. Kako se mu je prileglo! Deset mesecev je sedel v zaporu! Deset mesecev in vse zaradi tistega neumnega sunka z nožem. Branil se je in ranil nekega fanta. Deset mesecev ni gledal ničesar drugega kakor pusto zidovje, popisano z neštetimi pisavami, in majhen košček neba skozi zamreženo okno. Neznana mora ga je tlačila in ni se je mogel otresti. »Samo, da sem prost in da je konec vsega.« se je skušal tolažiti, toda zaman. Kakor motog:lav je hodil po ulicah. Ko je sedel v vlak. se je iztreznil. Misliti je je! na dom, na njo. Kaj dela ona? Ves čas, kar je bil v zaporu, mu ni pisala. Tudi obiskati ga ni hotela. Ko .ie bila nedavno mati pri njem, mu ni hotela od nje ničesar povedati. Vlak je obstal. Jernej je naglo skočil iz vagona m krenil k izhodu. Nihče ga ni čakal. Saj niso mogli vedeti, da pride. Samo deset minut je imel do doma. Od daleč ga je že videl. Pod hribom čepi in gleda v dolino nalik osiveli starki. Spodai pa je hišica, kjer stanuje ona, Danica. Njeno okno — in rdeč nagelj na njem. Kako se je razbohotil. Lani je bil še majhen. Komaj en cvet mu je dajal vsak teden. Lahkih korakov je šel skozi vas. Skoraj vsi ljudje so bili še na polju. Le tu in tam se je pokazal znan 0'braz, v zadregi pozdravil in izginil, odkoder je bil prišel. »Najprej domov.« se je odločil Jernej, čeprav ga je vleklo k Danici. Mati je sedela na pragu in podpletala nogavice. Tako je bila zatopljena v svoje delo. da ga še opazila ni. ko ie sto-pi'l pred njo. Šele ko jo je poklical, je dvignila glavo, »Ali so te izpustili?« je rekla vsa veselo. vstala in ga odvedla v kuhinjo. »Najprej se naiej.« mu je deiala skrbno. »saj vem. da si lačen.« Vsega mu je nanesla, kar je premogla shramba. Ko se je najedel. j'e šel v sobo in se preoblekel. V omari je med staro šaro dobil še svoj nož. tisti nož, ki mu je bil prinesel deset mesecev. Podzavestno ga je zataknil za pas. »Kaj pa Danica?« je mimogrede vprašal, ko se je vrnil iz čumnate. »Tako... tako...« mu je odgovorila mati v zadregi. »2e dolgo je ni bilo k nam.« »K njej' grem,« je odvrnil. »Čeprav je že pozno.« »Ne, nikar ne hodi!« je zaklicala za < njim. ko je že stal pred vrati, toda bil je predaleč, da bi jo bil čul. Stekel je po hribu nizdo-l, odprl !eso in stopil na sosedov vrt. »Danica!« je veselo poklical, ko jo je zagledal sredi dvorišča. Zdrznila se je in kri ji je zastala. Ozrla se je, da bi pobegnila, toda on je že stal pri njej in io držal za roko. »Kaj ti je, Danica?« je vprašal začudeno. »Zakaj se me bojiš? Saj sem se vrnil k tebi.« »Pusti me!« ie hladno odvrnila in se mu iztrgala. »Pusti me!« »Kakšna si?« jo ie prijel okoli pasu. »Pusti me!« se je trdovratno upirala. »Ne dotikaj se me. Ne maram pretepača.« Zdaj je vedel, zakaj ga ni prišla obiskat v zapor, zakaj mu ni pisala... Sramovala se ga je ... »Ne, Danica,« je rekel proseče, »saj nisem tak ...« »Si, prav tak si,« mu je vrgla v obraz. »Ne maram te več!« Premolkni-la ie, potem pa se mu je izvila. »Drugega imam!« »Drugega!« je zahropel. »Drugega... Nič več mene... In zaradi tebe sem se takrat stepel... Ne, ne smeš ga imeti...« Roka mu ie popustila in zdrsnila po njenem krilu. »Ne, ni mogoče,« je zajecljal. »Ali si pozabila, kako sva se rada imela?...« Tedaj je šele opazil, da je zavita v debelo ruto, ki jo krčevito stiska k sebi. Skočil je k njej in ji jo z naglo 1 kretnjo strgal z ramen. »Danica... Danica! Vlačuga ... Via-čuga...« je kriknil. »Vlačila si se z njim in ...« Zgrabi! jo je za roke in potegnil k sebi. ^ Kaj je prišlo potem, tega ni vedel Ko se mu ie povrnila zavest, je videl, da kleči na njej. Na roki se mu je lepilo nekaj toplega. Nož je bil do ročaja krvav. Danici je bruhala kri iz prsi. ^Tiho brez besede ie odšel z dvorišča. Lesa je zaškripala, ko se je opr! nanio, da ni padel. Potem je krenil počasi v breg in slednji ko>rak mu je bil muka. S težavo se fe privlekel do dnmače hiše. Na pragu je obstal. Ali naj gre noter? V veži in v kuhinji je bilo temno, le v izbi je gorela luč. Stopil je k oknu. Videl je mater, ki je sedela za mizo in brala iz starega molitvenika. Obraz ji je izdajal nemir. Njene ustnice so se gibale v tihi molitvi. Čutiti je morala, da je nekdo pred hišo. »Ali si ti, Jernej?« je drhte vprašala, »Jaz, mati.« »Pridi v hišo. Tema je že.« »Ne mati... Zbogom, mati.« Ko je prihitela k hišnim vratom, Jer« neja ni bilo nikjer več. Čitaite tedensko revno »ŽIVLJENJE IN SVET« MJcbeJ Zčvacot 83 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Te besede so bile sicer brez smisla, toda Concini se Je nanje njeL Stavek ,toda ni bilo mogoče prej', mu je zbujal dosti upanja. Če se klatežem ne bi bilo posrečilo izvršiti ukaz, se sploh ne bi bili vrnili. 2e je dejal sam pri sebi: »Moja bo!« Leno *e je spustil v naslanjač, prekrižal noge m se jel igrati z bodalcem. ki je ležalo na mizi. Potem je suho nadaljeval: »Zapomnite si, če niste svoje naloge prav izpolnili, vas spodim. Zdaj pa pripovedujte! Kaj se je zgodilo tako čudnega?« Grožnja, ki jo je povedal, jih je res malce poparila. Zlezli so kar v dve gube. Potem pa je odprl usta Escargasse, ki so ga bili izbrali za svojega zagovornika: »Da, nekaj čudnega! Pravo besedo site povedaTi, gospod! Še več: nekaj groznega, strašnega, peklenskega!... O tem bodo po mestu in na dvoru dosti časa govorili.« »Nu, nu,« jih je pomiril Concini, ki ni vedel, kam naj ta uvod meri.« Da bi o kaki reči dolgo časa govorili po mestu in na dvoru, bi morala biti prava katastrofa. In da bi vi, ki vas poznam ko svoj žep, ne mogli do hiše, bi moralo biti vsaj polk biričev ali pa vojakov ...« Concini je mislil, da se šali. Klateži pa so se od srca zasmejali in Escargasse se je odrezal: »Kaj bi vam še dalje pripovedoval! Saj set sami uganili!« Led ji bil prebit. Klateži se niso več bali, da jih ne bi Concini ki podil. »Da, gospod,« je je! Escargasse pripovedovati, »de Neuvy je zasedel ulico s kopico biričev. Nenadoma smo se znašli sredi med njimi. Toliko jih je bilo, da se ne bi bila mogla jegulja splaziti iz njihove pasti. O gardistih, ki jih ie vodil gospod Praslin, sploh ne bom go- vora. Pa so bili še drugi tam. Zdelo se nam je, da se je ves svet proti nam zarotil. Nikjer ni bilo videti izhoda. Kaj nam je ostaio? Razen tega je bil tak hrušč, da so nas kar ušesa bolela. Mislim, da boste razumeli, da ni naša krivda, če nismo mogli pravi čas priti.« V tej zgodbi, ki jo je zelo široko in spretno zasnoval in ji dodal kopico kreteni, je uporabil sicer resnico, toda obrnil jo je v svojo korist. Hotel je pred vsem dokazati, da te nesrečne zamude, ki bi jih utegnila pripraviti ob kruh, niso sami zakrivili. Zdelo se mu je da je to edino, kar Concinija zanima. Ko je svojo zgodbo končal, je mislil, da je Concinija prepričal. Zalibog se je motil. Concini na to zamudo sploh ni več mislil. Pod pretvezo hladnokrvnosti in miru je napeto prisluškoval njegovemu pripovedovanju. Ta nočni napad, ki je o njem čul le nekaj besed, je pričal, da je moral biti napad na kralja izvršen ali vsaj poskušen. Zdaj mora zvedeti podrobnosti. Napravil je še bolj malomaren obraz in vprašal: »Kakšno pravljico mi pa misliš natveziti, navihanec? Kopica biričev, praviš? Neuvy, Praslin in vojaki? Torej je moral biti upor ... boj...« »Ce je bil boj?----Kakopak! Povejta vidva!... Gospod vprašuje, ali je prišlo do boja ... Saj smo videli, kako so odnašali... ranjence. (Mislil je reči: mrtve), še prešteli smo jih... Koliko jih je bilo, Gringailk le povej... nikar se ne boj!.. Gringaille je povedal tja v en dan: »Šest!« »Ali ste čuli, gospod?« je navdušeno nadaljeval Escargasse. »Gringaille jih je naštel šest.« Concini je jel računati. »Ker so bili ranjenci, je bil boj... To pomeni, da je Jegan Hrabri poskusil kralja napasti. Takole nekako je moralo biti: kralj je bil v spremstvu, ker je ta tepec imenoval Varenna. Jelian Hrabri je udaril po kralju, toda spremstvo je padlo po njem. Niso pa vedel! ti siromaki, kakšen krvoločen merjasec je. Izkupili so jih... Z biriči in gardisti pa je bilo tako, da jih je Leonora nalašč poslala prepozno. Toda, ali je bil kralj ranjen?... Ali je mrtev?... Ali se je izslinil, kakor še zmerom doslej?« Klateži so spoštljivo počakali, da bi nehal razmišljati ta si med tem sporočali svoje vtise s pomenljivim mežikanjem. Važnost, ki jo je njihov gospodar pripisoval brezpomembni zamudi, jih je jezila in skrbela. Toda vtepli so si v glavo, da ga potegnejo in doslej je šlo še vse kakor po maslu. Seveda so med tem Concinija že toli-krat poslali k vragu, da je bilo prav čudno, če je še sedel pred njimi. Concini pa je samo prezirljivo skomigni! z ramo in dejal; »Sodim, da vas je strah pred aretacijo tako zmešal, da pripisujete vsem tem dogodkom dosti preveč važnosti. Ce bi se bil kdo uprl, bi jaz, hudiča, že davno vedel. Mislim, da je bil boj, ki ste ga tako na široko popisali, le brezpomembna praska, ki jih je vsak dan dovolj... Morda poskušen rop ... ali umor... Kaj vem? .,.« Ne da bi se zavedel, je začel govoriti tiše. Escargasse, ki se je že balj, da se je predaleč zaletel, se je jel izmikati: »Mhm, saj veste, je že res, uboj, umor, bitka ... vse bo držalo... saj je to isto ... ali vsaj približno isto ...« Siromak je bil v zadregi in strašno prepaden. Da bi skril sv ;e prave občutke, je začel govoriti megleno, tajinstveno in vznemirjeno. Seveda sta se tudi tovariša prilagodila njegovemu vedenju s tako nedosežnostjo, da si je Concini mislil; »Tepci morajo vedeti dosti več kakor so mi povedali. Morda se boje, da bi bilo zanje nevarno. Corbacco! Vendar morarr: vse izvedeti!« Na glas pa je rekel: »Potem bo že umor. In kdo je bil žrtev? Kar brez strahu povejte! Ali je žrtev mrtva ali samo ranjena?« «Roke ne bi mogel dati v ogenj ne za eno ne za drugo, gospod. Saj morate razumeti, da ob takih priložnostih, kakršna je bila nocojšnja, ljudje naše vrste lahko samo vse izgube, ne dobe pa nič. Posebno če imajo vojake pred nosom in za hrbtom. Zato smo gledali da smo se čimprej izmazali. Zato tudi nismo mogli vsega videti. Le čuli smo, kako so vsi kričali in se pehali, da je bilo grdo. Vendar pa se mi zdi...« »Kaj se vam zdi?...« mn je skočil Concini v besedo. kokeije, pur je, gosje, j naravno in s strojem ' V^STl >s * čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJDfl, Telefon številka 59, 4, 3, 60 Vrtne naslanjače po 1(25 in 150 Din prodaja in razpošilja Rudolf Sever, Ljubliana, Marijin trg 2. Telefon 36-"?2. 5014 Pozor, ženini in neveste! Vljudno vabim cen j. občinstvo na otvoritev posteljne mreže, železne zložljive poste-je, otomane, spalne livane ln fotelje nudi najceneje RUDOLF E A D O V A N ta, petni k Mestni trg št. IS. 2ima, morska trava, Olago za modroce ln prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 poleg; Kina »Matica« na Kongresnem trga v sredo 4. maja t» 1. zvečer Za obilen obisk se priporočam ^ Jakob Sede| Spolno slabost in omfmoglost odpravite zanesljivo in nove moči ter energijo do sežete v nekaj minula h z uporabo tablet »PAU 0.5«. Te »o popolnoma neškodljive in jih moški posebno radi uporabljajo. — Starost ne odločuje, Uspeh j« v vsakem oziru zajamčen 50 tablet 60 Din. 100 tablet 100 Din. Razpošilja diskretno po pošti Ord. laboratorij V. HAVELKA Praha XIII. Vršovice, Ruska 12 l-II Odd. dijat. Bre* posetmega obrvesta* 01>Sma Ljubljana M«stn.i pogrebni zavod Žalujoča soproga in sin naznanjava v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je gospod ravnate] tiskarne v pok. In mestni okrajni načelnik včeraj ob 7. uri zvečer po kratki, mukapolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega blagopokojnika bo v petek, dne 6. maja 1932 ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališču k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k počitku. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 7. maja ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Petru. "C »'."' >•< - • 'me. v v> V Ljubljani, dne 4. maja 1932. 5742 Samoradisvoi priBijOtrokoBi! /Ar i/A A t&39 dvojno lepljena usnjata strešna lepenka. LEPENKA ZA IZOLACIJO PLOŠČE Oglasi v „Jistru" imajo siguren uspeh® Izdelujejo se najnovejši modeli otroških ln igrač-nih vozičkov, tri-:iklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji to ___________ _ motorji. Velika tz- >> TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles ln otro-bira Najnižje cene škib vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta St. 4. Ceniki franko. Je-1 i [%j Vaš ^ O S jrnl? Zakaj si grenite Svtljemje iar»di BeVw>e*ra nosu? Z na.'im pa'en-ti ranim aparatom za >b!ikovaJije nosu »ORTHODOR« o-ipravit« sigurno in takoj vsai« kaženje nosu kakor ra.t. Cena Din. akrivljeo, debel, si- ^ RDEC1CA NOSU IN rok, s«-d!a<=t, top no« sjBČOBRAZA vas ieio itd. Uspeli in ne- f kari. Mora li to bi- Skodljivost zajamče- ^Rgll Proti taki rde- na. — Izrecno pri- fjEgr,gKjžSl fici je postopek da- kiaden za dame KgSjk j jh&t^'' MBS ne* jako em-nsta-ren kakor tudi za go- ■ '^tsKa *33 r Ea^<> speffljeluo ppode i« otroke. — j^jT krono ta poblode- Zdravniki cwi 1 ič-n« >A« . . . Cen» ocenjujejo ta a.pa- kom. 50 dinarje t. PRERAJANJE LAS dosveSeiM t mojim bio!ofklm bafcamora ra okrepite* lasišča. Redlki, slalr. in krhki lasje postanejo poini, gosti in buini tw iale*k in svi'em.o mehkobo. Preureja p!e?a.vo«t te prrera*io os; ven je. Cena 35 Din. — SCHRODER-SCHENKE. — D*pft za. Jr^eslavij« fcOMNIA« odd. 1/6 Zagreb, DraSko^liera 27. Zahtevajte br«zplti«a flus-trira« eenik! Ne potrebujemo dragega inozemskega blaga! Uporabljajte našo patentirano, higijensko, najmoderneje zgrajeno OMARO ZA LED ki zadovoljuje v vsakem pogledu današnje zahteve. — Zarjavenje popolnoma izključeno, ker ni v notranji izdelavi nič z železjem pribitega. Izdehije jih in poceni dobavlja BRAČA GOLDNEK, Sobo«ca tovarna omar za led, lesene opreme in kovinaste robe. PRESELITEV LOKALA in MEHANIČNE DELAVNICE Tvrdka Singer šivalni stroji d« d« naznanja s tem svojim cen j. odjemalcem, da je premestila svoje poslovne prostore iz Ulice 10. oktobra na Kralja Petra trg štev. 6 v palačo Pokojninskega zavoda. Priporočamo se cenj. občinstvu ter se bomo potrudiH i v bodoče nuditi najkulantneje naše proizvode najsibode nadomestne dele naših šivalnih strojev vseh vrst, ali pa druge šivalne potrebščine, ki so stalno v naši zalogi. Z odličnim spoštovanjem SINGER ŠIVALNI STROJI D. D. MARIBOR, Kralja Petra trg štev. 6. 5738 dvojno lepljene strešna lepenka vseh vrst BITUMEN JUTA za izolacijo Vsi ti produkti so izdelani iz čistega naravnega meksikanskega Bitumeria. BITUMEN v originalnih sodih T.ESNI CEMENT KARBOLINEUM Dobavlja v vsaki množini Jos. R. PlIM LJUBLJANA , GRADA6KA UL. 22 TELEF. 2513^1 _ _ ^^^^ nič strahu! Pomoč pri motnjah in izostanku mesečnega perila vam v teku ene ure prinese samo »Vigis dr. Heryja. »Vigi« učinkuje zajamčeno pri vsaki ženi tudi v zastarelih in težkih primerih, že tisoči žen so ga uporabljali z uspehom in vselej jim je vrnil mir in veselje do življenja. Uspeh zajamčen brez prekinitve poklicnega posla. Zdravju ne škoduje. Samo temu sredstvu se boste lahko zahvalili za svoj mir. Ne hvalimo preko mere; poklonite nam svoje zaupanje, da vam vrnemo mir. Strokovnjaki so ga nazvali edino uteho žene. Pozor! Samo »Vigi« dr. Hervja! Cena Din 70.—, močnejši Din 180.—, posebno močan za zastarele motnje in krepak telesni ustroj Din 200.— in Din 250.—. Uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne!! Na tisoče zahval za gotov in hiter uspeh. Sredstvo ne odreče niti v najtežjih primerih, deluje naravnost čudežno. Diskretno po pošti za vnaprej poslani znesek (v pismu) ga razpošilja samo: Strokovni ordinačni laboratorij A IDE HAVELKA Praga-Vinogradi, Slezska 116 — odd. O. Poštni predal 28. češkoslovaška. Strokovni sveti brezplačno! Iz V m Ijenja in sveta Kristusov vnebohod (RAFFAELO S AN TI 1483—1520) Delova v Evropi Niti neprestano »čižčenje« v ruski komunistični stranki ne more preprečiti, da bi posamezni nekdanji zvesti pristaši ne postali obtožniki sistema, čeprav ni vse res, kar zvemo iz ust teh obtožnikov o sovjetski Rusiji, vendar je v tem nekaj jedra. Med takšna razkritja spadajo razkritja nekega Agabekova. bivšega čekista. pod naslovom »čeka pri delu«, kjer razpravlja ziasti o delovanju prosluie organizacije GPU v Berlinu in Parizu. GPU ima poseben odsek za inozemstvo, pravi Agabekov, v katerem delujejo spet poedini pododdelki (decernat:) za posamezne dežele povsem samostojno in neodvisno drug od drugega. Daljni vzfcod je obdeloval n. pr. decernat za Kitajsko, Japonsko. Koreje in Mongolsko. Vedi! ga je For-tunatov, ki je bil prav za prav zdravnik in je moral pred mnogimi leti ubežati cari-st.ični tajni policiji na Kitajsko, katere je-z'k in notranje razmere je po dolgoletnem bivanju izvrstno poznal. Decernat se ie ba-vi! zlasti z organizacijo boja za vzhodnoki-tajsko železnico. Veliko razburjenje je zbudilo, ko je rezident GPU v Harbimi Eting-ton pomladi 1929 sporočil, da je kitvjska policija nenadoma obkolila sovjetski generalni konzulat v cen mestu, aretirala tam rbra.no zastopnike ilegalne kitajske komunistične stranke in zaplenila pri sovjetskem vojnem atašeju važne dokumente. Za dokumente ni š'o. ker iih ie b;lo lahko proglasiti za ponarejene kakor v primeru znamenitega pisma Zinovjeva. Pač pa je pomenila veliko škodo izguba ce!e vrste kitajskih komunističnih vodilnih glav. Kmalu pnfom so mukdenske oblasti zasedle vzhodnokitajsko pros:o in je nastala bojna fronta brez prave vojne. V tem hipu so zabeli delovati boljševiški agenti na Kitajskem, ki so skoraj vsak dan poganjali kitajske vojaške transporte in mu-nicijska skladišča v zrak. Razstrelivo se je dopolnieva;o iz Moskve. Ko je izbruhnil konflikt zaradi vzhodno - kitaiske železnice. je Fortunatov sklenil poslati na Kitajsko celo vrsto agentov, med njimi tudi svojega sina. Kar se tiče zapadne Evrope in Amerike, se delo osredotočil j-; zlasti v Berlinu. Do začetka 1080. je berlinsko a.genturo vodil rezident dr. Goldstein, ki je deloval do 1024 na Balkanu in pozneje v Carigradu. Berlinska agentura je bila in ostane najvažnejša v Evropi. Iz Rerlina obdeluje GPU ne samo Nemčijo, temveč tudi Francosko in Angleško. Pariški rezident je podrejen berlinskemu rez.dentu, isto ta.ko tudi angleška agentura. 102S ie berlinski rezident prejemal po 25 000 dolarjev me-fečno. naslednjega leta zaradi pomanjkanja deviz 17.000 dolarjev. Goldstein je Agabekovu nekoč namignil, da Je rabil del teh prispevkov za podporo nemške komunistične stranke. Iz Berlina je agentura obdelovala delno tudi Orient, Goldstein pa je vršil pro pagando tudi med berlinskimi, indskimi, afganskimi, arabskimi in egiptskimi krogi in je na ta način GPU pridobil celo vrsto agentov, ki so pozneje delovali v svoji domovini v službi organizacije. Pariški rezident GPU je bil podrejen pariškemu sovjetskemu poslaništvu, njegov pomočnik, ki se je bavil izključno z gospodarskimi vprašanji, pa je bil nameščen pri pariški podružnici sindikata za nafto. Po škandalu z Besedovskim je bolj-ševiška vlada odpoklicala vse odgovorne sodelavce GPU, ker se je bala, da jih bo tiskek izdal francoski policiji. Čez nekaj časa je poslala Moskva novega rezidenta v Pariz. V splošnem pa se je Moskva le malo zanimala za politična vprašanja na Francoskem. Rezident GPU je dolžan v prvi vrsti obveščati vlado o razmerju Francije do baltskih držav. Strašna letalska nesreča V nedeljo 1. maja je krožil nad Chica-gom privaten aeroplan, v katerem sta bili dve osebi. Ko je letalo prišlo nad široki Garfieldov bulvar blizu Washingtonovega parka, so ljudje, ki so opazovali polet, ugotovili, da se je aeroplanu odlomilo krilo. V naslednjem trenutku je strmoglavil aparat proti zemlji Letalo se je razbilo na tisoč koscev. Pri treščenju na zemljo je buhnil iz letala plamen. Preden je prišla na mesto nesreče gasilska pomoč, je tisočglava množica zadr-ževaje sapo gledala, kaj se godi. Potnika, ki sta bila v aeroplanu, sta pred očmi gledalcev, ki jima niso mogli pomagati, zgorela pri živem telesu. Ko so pozneje pogasili ogenj, so našli pod razvalinami aero-plana le še zogleneli trupli, ki ju še niso mogli identificirati. Pozor, potniki v Avstrijo! Generalno ravnateljstvo avstrijskih zvez-r.ih železnic ukinja z dnem 5. maja izdajanje vseh vrst vozovnic za Jugoslavijo, češkoslovaško. Poljsko, Romunijo, Madžarsko in Nemčijo. Izdajanje je začasno ustavljeno in potniki v te države si morajo kupiti vozovnice v potovalnih pisarnah. Pač pa se bodo pri okencih avstrijskih postaj še za naprej prodajale direktne vozovnice v Italijo, kar se tolmači s tem. da si je Italija zasigurala v avstrijskem tujskem prometu prednost, ki je druge države nimajo. Geniji in kava Francoski filozof Voltaire je zapisal, da je potrebno za skodelico dobre kave vsaj 13 zrn. Med velikimi osebnostmi zgodovine je Voltaire eden največjih kavopivcev. Tudi Beethoven, Napoleon in Kant niso mogli delati, če niso imeli skodelice kave pred seboj. Vsi trije so si bili edini v sodbi, da ima kava na.iblagodejnejši učinek. Stavili pa so pogoj, da mora biti kava popolnoma črna in brez vsakega dodatka. Stvaritelj modernega romana, pisatelj Balzac, je znal o kavi povedati gotovo vsaj toliko, kolikor o svojih delih. Spil je 60 do 70 skodelic kave dnevno in je od tega tudi umrl. Bil je seveda zelo izbirčen in je pil kavo samo iz določenega zrnja. za katerega je včasi tekal po vsem Parizu. Mnogi pisatelji in umetniki pa niso bili prijatelji kave. Tako n. pr. pripovedujejo o Goetheju in Lessingu, da ju je kava deprimirala, filozof Nietzsche pa je kavo tako mrzil, da ni mogel prenašati niti njenega vonja. (Glej članek »Kako je Kant skrbel za svoje zdravje« v pravkar feišli številki tedenske revije »Življenje in svet.«) Zmaga radikalnih socialistov Edvard Herriot, vodja francoskih radikalnih socialistov, ki so po izidu nedeljskih volitev najmočnejša stranka v francoski zbornici. Ta položaj pa lahko še močno spremeni potek ožjih volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo. Dvom v štorkljino zvestobo Dopisnik londonskih »Times« poroča naslednjo zgodbo iz neke anatolske vasice: Kakor vsako leto, sta se tudi letos naselila v nekem anatolskem kraju štorkljač in štorklja. Napravila sta si gnezdo na strehi hiše nekega imovitega kmeta, štorklja je tam znesla jajca in izlegla mladiče. Te sta pitala roditelja z brezmejno ljubeznijo. Ko sta se štorkljač ln Štorklja nekega dne vrnila s črvi in polži, da bi nasitila mladiče, pa je prišlo med njima do nesoglasja. Med njima se je izcimil prepir, v katerem sta glasno klobuštrala s kljuni. Po tem prizoru je odletel štorkljač s strehe in se kmalu v družbi drugih štorkelj vrnil k samici. Začelo se je klobuštranje vse družbe, ki se je po »posvetovanju« na licu mesta dvignila v zrak. Približno uro časa je trajal njihov let. nakar se je družba spustila spet na zemljo. S ta! pa so se vsi spet dvignili na streho ter začeli klju-vati samico s kljuni. Obdelovali so jo tako dolgo, dokler ni obležala usmrčena. Ko je bila sodba izvršena, so živali štorkljo odstranile iz gnezda in štorkljač je privlekel iz gnezda potvoro, ki ni bila prav nič podobna naslednikom njegovega rodu. Pustil je ptiča na tieh. Kmetje, ki so bili prihiteli, da vidijo, kaj se je zgodilo, so spoznali v mladiču mladega purana. Ko je štorklja znesla jajca, je namreč splezal na streho kmetov sin in je zamenjal jajce štorklje z jajcem purana, štorklja je valila in izvalila dve štorklji in enega purana. V prvi dobi štorkljač ni bil opazil razlike med mladiči, ko pa so nekoliko odrasli, je spoznal, da tukaj nekaj ni v redu. Obdolžil je štorkljo zakonske nezvestobe in jo kaznoval s smrt-jo. Pozabljivi Parižani Pregled izgubljenih in najdenih predmetov v pariških vozilih izpričuje, da so Pari žani pozabljivejši v avtobusih in na električni železnici kakor v Metroju. Dani so n. pr. pozabili 175.000 predmetov. Med njimi je bilo 30.000 dežnikov. 20.000 dežnikov so našli sprevodniki v avtobusih in tramvaju. Poznavalci Pariza si razlagajo to dejstvo iz tega, da je v podzemni železnici na razpolago manj sedežev kakor v tramvaju in avtobusih Turški obisk v Moskvi V rusko prestolnico sta dospela turški ministrski predsednik Izmet paJSa in turški vnanji minister Ruždi beg s številnimi turškimi diplomati in novinarji. Na kolodvoru so pozdravili turške goste člani sovjetske vlade in častni oddelek vojaštva. Na£a slika kaže komandanta tega oddelka, ko se je javil min. predsedniku Izmet paši. Od leve proti desni: namestnik ljudskega komisarja za vnanje zadeve Karahan, predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov, ruski poslanik v Ankari Suriz, turški miri, predsednik Izmet paša in Litvinov. Trgovina z dekleti Iz tajnega poročila Društva narodov če bi tajništvo Društva narodov objavilo vse svoje informacije o trgovini z dekleti, bi ta objava pomenila pravo, svetovno senzacijo. A ker bi bile razne vlade prizadete, izide od časa do časa le skrajšano poročilo, ki se ogiba nekih podrobnosti. Vendar povedo že ta skrajšana poročila dovolj o tem, kaj se še vedno dogaja v temi. Katastrofalni gospodarski položaj v mnogih deželah je trgovcem z dekleti zelo olajšal umazano rokodelstvo, žene in dekleta jim v bedi čestokrat same padejo v roke. Tako zvane lepotne konkurence, ki fih Je bilo v zadnjih letih toliko, označuje zadnje poročilo Društva narodov kot pobudo k nenravnosti in mnogim prirediteljem takšnih tekmovanj so komisije posameznih dežel že onemogočile delo. Večina »lepotnih kraljic« konča po kratki slavi zelo tragično. Ena je plačala svojo ceneno slavo s smrtjo, mnoge so padle v roke mednarodnim trgovcem z dekleti. Prva in edina kitajska letalka Lea Hing, 24-letna Kitajka, ki je napravila v Ameriki letalski izpit. 1200 žrtev potegavščine Največji newyorški dnevniki so pred dnevi objavili senzacionalen inserat: Prinesite mi 1 dolar! Pod inseratom je bilo ime in stanovanje inserenta. Čez nekaj dni se je inserat ponovil v drugi obliki: Dolar mi lahko prinesete samo še do jutri! Ne čakajte, da bo prepozno! Neki reporter, ki je že ponovno dosegel lepe uspehe v svoji stroki, je postal pozoren in je začel stikati, kaj tiči za omenjenima inseratoma. šel je v stanovanje, ki je bilo označeno v inseratu, in je našel doma samo strojepisko, ki mu je povedala, da je pooblaščena sprejemati samo dolarje, ne pa reporterjev. A reporter se ni dal ugnati. Poizvedoval je dalje in končno dognal, da je inseriral neki imovit newyorškj trgovec, ki je hotel napraviti poskus, koliko ljudi bo nasedlo inseratu, v katerem ni povedano, za kaj gre. Mož je bil sklenil s svojimi prijatelji stavo, da bo dobil na svoj inserat najmanj 1000 ponudb. V tem pa se je zmotil. Odzvalo se namreč ni samo 1000, ampak 1200 bedakov. Kmalu potem pa je trgovec objavil rezultat v listih in pozval vse, ki so mu prinesli zahtevani dolar, naj pridejo k njemu po denar. Prava o Krištofu Koiumbu V šoM so nas naučili takole: Krištof Kolumb se je porli'| m«, v Genovi in je 12. oktobra 1402. na španskih ladjah o'l-krll antilski otnk Giianahami, ki s:a je smatral za Indijo, ker je menil, da jo prijadra.! okoli zemlje. Vse ie številke in podatke je določ'la zgodovina pozneje. Res jp namreč, da se ta junak morja i.n neustrašeni i.ska.lpc resnice in novega sveta ni rodil v Genovi, dasi je v tamošniih matičnih knjigah točno zabeleženo, da je bil njegov oče bo gat lastnik tkalnic. Krištof Kolumb se je rod.il v vasi Minjho na portugalski obali Atlantskega morja, tamkaj, kjer se valovi divjega Minjha izlivajo v ocean. Samotno je v on'h krajih in daleč naokoli ni žive duše ali čioveškesa bivališča. Tam so živeli le ribiči z rjavimi jadri na svojih čolnih Krištofu Kolumbu so mladostna leta cvetela med termi tihimi možmi in še bolj molčečimi ženami. Temne noč; — tako pripoveduje kronl-fca — so razburkani valovi strašnega morja vTgli na suho dve trupli. Ko je prišel Krištof na obalo, se je morje že pomiri- lo. Toda na bregu je bilo že mnogo žrtev mokrega elementa. Ljudje so bili tujci; druzač.na je bila barva njihovih obrazov, drugačne njihove razcapane obleke, nepoznan njihov čudni nakit in popolnoma t.iij njihov nasmeh okoli ust. Pri njih. ki jih je morje naplavilo ,!« morskih globin, je sedel Krištof Kolumb in tedaj se mu je rod la misel, da bj odkril skrivnosti te.sa sveta in naše) še žive priče neznanih ljudstev, ki prebivajo nekje na njem. Krištof Kolumb se je dvignil na pot ln vzel s spboj svojega večnesa prijatelja, brata Jerneja In tako sta šla po svetu; Krištof, kot genijalni mislec in Inlciator, in njearov brat Jernej kot preudaren in reda vajeni spremljevalec, čeprav nista vedela, da sta drus drugemu na poti. Od dpžele do dežele sta potovala in Krištof je povsod prosil za ladje. Toda Jernej je že pred njim — o tem zsodovT.na molči _ obiskal vse dvore in preskrbel, da so Krištofa pregovorili in ga odšlav-Ijali praznih rok. Na svojih potovanjih sta prišla baje celo v Angl.'jo, toda tudi tamkaj >nista? imela uspeha. Tako nekako se je godilo slavnemu Kolumbu na vseh dvorih, kjer je upal dobiti podporo, da uteši svojo strast in odkrije svetove, ki ležijo onstran morja. Ko je Krištof presedel celih 14 let na dvoru v Granadi ln tudi tamkaj nI dobil več kot samo tolažbo, da naj še potrpi, je krenil proti severu v Francijo, kjer je hotel zadnjič poskusiti svojo srečo. Tik ob špansko-francoslvi meji so ea zadržali v samostanu Rabidi. Pozno zvečer je z zanimivim potnikom govoril sam prior, in ko mu je Krištof divje in obupano pripovedoval o svojih neizpolnjenih nadah, je prior — ki so je sa.m rad bavil z zemlje pisno vodo — spozna.l. da tesa moža ne sme pustiti preko meje. Ko se jp Krištof naslednje jutro prebudil precej poz.no — s prioriem sta razgovor precej pridno zalivala — mu je prlor razkril, da ga smatra začasno za ujetnika v blagor domovine. Poslal je v Granado jezdeca z zadnjim svarilom, foi je imelo uspeh; Krištof je kmalu nato dobil tri ladje in na njih odjadral s Palosa na brezmejno morje. Toda Jernej, preudarni in reda vajeni brat, mu še zdaj ni privoščil zaželje-ne sreče in zadovoljstva Preoblečen se je skrivaj vtihotapil med mornarje in jih nahujskal proti Krištofu šestdeset dni so bili že na morju in šestdeset dni niso videli drugega kot neskončno morsko gladino; moštva se je pričela lotevati strašna bojazen. Jerneju je šlo zdaj žito v klasje! Krištof je trdno verjel teoriji, da je zem'ja okrogla; na tej teoriji je izdelal tudd svoj načrt za potovanje. Kaj pa bo, je prigovarjal Jernej preplašenim mornarjem, če zemlja ni okrona? Kaj pa, če je zemlja ravna, kot se učijo na vseučiliščih? Ta pot nas vodi torej že 60 dni proti koncu . . . Mornarji so dvism Oglasi trgovskega to reklamnega značaja: vsaka beseda Din i.—. Po Din I.— ta besedo sa z^ačunajo nadalje vat oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital,«, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali službe, plača sa FfK^i Za odgovor 3 Din v znamkah 59 par. Pri vek oglasih, ki se zaračunajo po Din M zaračuna mnkratna pristojbina Din 5— za šifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za tifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—k NaJmtmJB znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din tO.— tri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—, 7se pristojbine za tnale oglase fe plačah pri predaji naročila, -Tiroma fih fe vposlati v pismu obenem s naročilom. Vsaka bo&eda 50 par; u daWnj« na/slo-v« ali za šifro 3 Din. (1) Prodajalka prida*, ia.oeslj.iv« in p»-dobi službo v večji trgovini aa Dolenjskem. — Ponudbe na ogiaa. oddelek »Jutra« pod značko »Iz-ve,.b nizki ceni krojaško delavnico v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »LoJcal 300«. 16179-1 Treznega donašalca sprejme® v stalno službo. Naslov v oglasne-m oddelku vJutrafc. ' 164.58-1 2 hotelski sobarici prv*>, i znanjem nemščine in drugo. pridni sprejme ta,"xoj hotel »Tivoli«. 16469-1 Starejšo služkinjo veščo kuhe in samostojne-pi gospodinjstva, sprejme s 15. majem tričlanska družna. — Pogoj: ljubiteljica irtroi: ln letna spričevala. Vislov t oglasnem oddelkn »jTra«. 16163-1 Mlajšega brivskega pomočnika dobr<*?a *n btrega delavca p '.•->■takoj Vekoslav Vvborny, Slovengradec. lf 136-1 Starejše kovače Lvatnostojne sprejme večja "ovarna v Srbiji. V poštev pridejo prvovrstne delovne m-^či, ki so i-zu.jeni v mnoSin^k«!« izde'ovan:n že-"eznih lopat, rov-nic, krampov in dr. Pismene ponudbe poslati na Jugosloven-s o Rudolf Me=«e d. d.. Beograd, poŠt. pr-etinac 4O0 16203-1 Briv. pomočnika dobrega, »predme takoj Pili D Reiser. brivec. Črna pri Prevaljah. 16413-1 Fotografskega pomočnika rrvrehrVMi M vodstv« po- d-Trf.niee fventTielno dam a*elje v najem. Ponudbe r>"-i »vK>dia< na o^aisnr! oddelek »Jutra«. 16410-1 Zobotehnik prvovrsten v zlatu hi kavčuku, popolnoma sa-m o vojen, zdrav, prost vojaščine, pošten, dobi služ-b> pri zobozdravniku v mestu takoj. Ponudbe pod »Zobotehnik . mesto« na podružnico »Jutra« Mari-bor. 1«T79-1 Vajenko m pktiijatvo, katera «sta- K9 po izučenju v stalai * ž-bi, sprejme Mori, Stu-deatovska 7, Ljubljana. 16360-1 Trgov, sotnidnico •-arejšo, popolnoma somo-sto:no v trgovini me&ane *tro.k e in vajenca primerne predizohrazbe sprejme NTorb. Zanier & = n. Sv. Peter v Snv. dol. Ponudbam Je priložiti «!i-t" i-i spričevala. 16265-1 Vajenko s prioiemo Šolsko i«obr*z-bo »prejme trgovi-na mešanega blaga PreSernov trg a Soštajij. Hrana in 3 ta no vanje v hiši. 163K8-1 Vajenko s potrebno &ol«k« naob-ra-sbo sprejme delikate?a Ravtar, Ljubljana, Stari trg 19. " 16447-1 Išče se o«eba, popolnoma Tnšča srbo • hrvatskega je?/k a (knjnievnr-ga), sposobna o-hrvaškem jeziku. De-io bi obavljal ev. v popoldanskih nrah. Kastop takoj. Ponndbe nasloviti pod »Knjigovodja in ko-respondent« na oglasni oddelek »Jutra«. 16192-1 Služkinjo iščett sa vsa h:Sna dela in za pomoč v gostilni na Vrhniki, Stajerko ali I>o-l°nj!ko v starosti nd 20— 22 let. Na slov v ogrla-s. oddelkn »Jutra«. 10400-1 Izurjena pletilja se takoj sr>re?me. M. Ale-iovec, Cankarjev« n-ibrož. 16405-1 Gdč„ ki zna risati po možnosti rorziran« v batikiranin in slikanju n* =vi!o, dobi nameščenje. — Pismene ponudbe z navedbo desedunje^a delovania na oglasni ndde]«k »Jutrn« pod šifro »Fin okus«. 164S5-1 Učenko poStenfh staršev, z najmanj 2 razredi srednje šole vzamem takoj v trgovino mešanega bbga na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna in poštena«. 16488-1 Vajenca po?t«netra tn s prhnerTiO šolsko irobra-zbo sprejmem v manufakturno trgovino na Starem trgu 26. 16502-1 Prekajevalca z dobrimi sprifevali sprejmem takoj. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. 16501-1 Izprašanega kandidata in solicitatorja samostojna delavca sprejme najk-esneje jeseni odvetniška pisarna v Ljubljani. VpraSanja pod »Stalno 922« na oglasni oddelek »Jutra« 16494-1 Blaga jničarko za kino BBflim todi nemškega jezika iščemo za nastop s 14. majem. Obširne ponudbe a sliko na Zdraviliški »Ton-Kino«, Rogaška Slatina. 16511-1 Kmečki fant krepak, 16 do 18 let star. vajen vseh gospodarskih in poljskih del se sprejme takoj. Hrana, stanovanje in 200 Din. Pelber. Ljubljana 7 Podmilščakova 11. 16550-1 Vsaka b>weda 50 par: za dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Izobražena gdč. zmožna popolnoma srbskega in nemškega jezika, išče primemo službi' na Bledu. Dopise na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod Šifro »Služba«. 16311-5 Šofer simostnjcn, voja-ščine pro^t i$če mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv šofer«. 16223-2 Mlad fant vojaSčine prost, trezen in zanesljiv, išče kakršnokoli zaposlenje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15650-2 Gospodična t meščansko Šolo in sna njemi nemščine, vajena vsega gospodinjstva ter nekoliko šivanja, ižče kakršnokoli namestitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Y sili«. 16201-2 Kuharica pridna in varčna, vajena vs«h dol, išče službo k orožnikom, finanoarjem ali ud ovca. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pou šifro »Varčna kuharica«. 16U04-2 Kino-operater za »Licht-tonfilm« samo prvovrstna moč dobi takoj mesto. Obširne ponudbe s »liko na Zdraviliški »Ton-Kino«, Rogaška S:atina. 16539-1 Kino-biljeterke mlade, pridne in pošte*)«, sprejmemo s 14. majem. — Zmožne tndi nemškega j-e-rika ima'o prednost. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški »Ton-Kino« v Rogaški Slatini. 16540-1 Strojnik M mora bita dober struga- ln ključavničar, dobi srtalno zaposlitev. — Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja ln zahtevkom plače je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv 99«. 16585-1 Trgovski pomočnik manufalitume, medne in galanterijske stroke, dober Izložbeni aranžer Išče mesta v večjen mestu Slovenije. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 16078-2 Začetna natakarica zmožna kavcije, pridna in poštena, ki bi pomagala tudi pri drugih delih, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16472-2 Prikrojevalec absolvont modno akademije, moške in damr-ke garderobe v Mtinchenu. išče službe. Verziran trgovskega znonja ter nomškega in italijanskega jenika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mod.oa umetnost«. 16424-2 Dekle 19 W staro, z etnolefrve prakso, išče namešfeinje kot pomočnica v kuh:nji v kak^m hote.Iu ali družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16387-2 Žagar prvovrsten, s spričevali kot veščak, trezen, ože-njen brez otrok, ki je tudi dober tesar, išče službe na žagi. Frane Jerše. Zagorje ob Savi 23. 16364-2 Absolviran jurist iš*e p:sarniško mesto v odvetniški p;«ami v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Jurist« na oglasni oddelek »Jutra«. 16341-2 Mlad fant vojaščine prost, trezen, zanesljiv, i znanjem slovenščine, srbohrvaščine eveut. nemščine išče mesto skladiščnik« ali pa kot pomoč v večjem skladišču. Cenj. ponudbe na Anton Mnhar, Pndpeo. Videm-D"brepolje. 11300-2 Potnfke upeijane za prodajo mno- žinskega predmeta sprej mem za vsako banovino po dva. Pogoji: znanje jezika izvoljene banovine in cirka 800.— Din za kolekcijo. Teža kolekcije je do 4 kg. Zcrlasiti o.-*b no 7. 5. Stari trg l/IT desno, za banovino Drav sko. Savsko. Primorsko in Vrha^ko od 8. do 12. ure in od 14.—18. ure pa za Zetsko. Drinsko, Dona v sko, Moravsko in Beesrr.id 16?.",4- Beseaa I Din; la da janje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Ssdmošolec privatis i?.*o dobrega inštruktorja Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Privatist«. 164,73-4 Dekle z dežele STedniih let, vajejio nekoliko icuhe, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16465-2 Šofer strojni ključavničar bi mehanik. samostojen v popravilih, z dobrimi spričevali in večletno prakso, išče mesta. Cenj. ponudbe pod šifro »Strokovno izobražen« na oglasni oddelek »Jutra-16406-2 Gospodična H ina dobro šivati, sedaj vesšča samo nemščine, išče mesta k otrokom (tudi dojenčku) v okolici Ljubljane Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. lfrlC0-2 Trgovski sin is ogledne hiše, išče mesto pomočnika v galanter. ali manufaktumi engro trgovini v mestu ali kot v-odja podružnice mešanega b'aga na deželi. Ceni. ponndbe pod »Stajerc 28-' na oe-lasni oddelek »Jutra«. ~ 16420-2 Šoferja-meh2fiika zmožnega kavcije, sprejmem takoj za Chevrolet. Vprašati v srostilni Evropa v Mariboru. 16576-1 Kroj. pomočnika dobro rzvežbanega v velikih kosih, »prejme takoj R-ems Ivan, Vogelna 5. 16555-1 Več pomočnic dobro kurjenih v boljšem delu, sprejme takoj atelje Barzanella — ŠelenburgAvj ulioa 7/1. 16550-1 Šiviljo sprejmem, Poizve se p-< ogl. odd. »Jutra*. 36557-1 tetgar R;ce BurroughSj T^ruait, kralf džun^lr i'« , Poslovodja lesne stroke, z večletno prakso, sposoben samostojnega vodstva večjega obrata, vešč vseh manipulacij vsakovrstnega lesa, kakor tudi vsakovrstnih zabojev, želi premeniti mesto. Dober račnnar rn kalknlant. NasloT v ogl. oddelka ».Tutra«. 1A419-2 Blagajničarka solidna in zanesljiva, ž-eli mesto t boljši kavarni ali restavraciji. — Gre tudi za plačilno v sezijo. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »-Sezija«. 16465-2 Služkinja stara 20 let, z enoletno gospodinjsko šolo in ki zna nekoliko šivati, išče primerno službo za takoj ali s 1. junijem. Na«!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1&162-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, želi svoje mesto premeniti v svrho nadaljnje izobrazbe v mesto ali večji kraj na deželi. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena moč«. 16517-2 Mlad pek. pomočnik trezen in zanesljiv, nekadilec, voj-.ičine prost, z dobrimi spričevali, želi službo — najraje v Ljub Ijani'. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16537-. OsiajM trg. značaja po 1 LHd beseda; za da janje naslov« ali ra šifro 5 Din. — Ogla« socialnega značaja "vsa ka beseda 50 par; t* dajanje naslova ali z» šifro pa 3 Din. (6) Čoln z motorjem 6 m dolg, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16007-6 Vrtnice, marelice visoke in nizke, v najnovejših ra7l;čmh barvah proda Ivan Brecelnik Veliki čolnarski ulici 21. 16357-6 Premog in drva prodaja Jtrzeršnk, Vodmat 200 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka al. fnasproti gledališča). 114 6 Mizarji Kuharica že?! službo. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 16571-:" Hlapec h konjem vajen tod! poljskih del ka kor tudi živine, z dobrimi spričevali, želi premenit službo. Ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen«. 16558-2 Mesto postrežnice iščem. Znam tudi kahat-i Naslov prosim pustiti oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Dobro kuham« 1656J Čedno dekle 22 letno, začetnica, išče službo, zna kuhati ln je zelo spretna v ročnem delu. — Naslov: Pepca Hrašovec, šmartlnska ce sta 30. 16564-2 500 Din dobi tisti, fcl mi pripomore do kakšne službe v Ljub ljanl ali bližini. Sem lz-učen ključavničar, spra šan strojnik - kurjač, vešč vseh naprav elek trike, avtomobilov ln motorjev ln vešč tudi vseh v to stroko spada-jočlh del. Cenjene po nudbe na ogl. odd. »Ju tra« pod »Kaj sličnega« 16551-2 215 Jadrno Jo je ubral za Terkozom fn njegovim plenom. Terkoz ga je slišal in se še bolj podvizal. Tri milje je bil že pretekel, ko ga je Tarzan došel. Videč, da je beg zaman, se je spustil Terkoz na tla. Kakor leopard je planil Tarzan na jaso. Terkoz se je obrnil proti njemu, da bi se boril za svoj plen Postrežnica pridna, zanesljiva. 8?« službo za dopoldain ali popoldan. Poizve se v petek Čopova nI. 19 pri hišnici. 16440-2 Dekle pridno bi poftono. vajenio vseh hišnih del in kuhe želi mesta. Gre tndi na gostilno kM sobarica. Ponudbe pod Šifro »Pridna in poštena št. 218« na orla sni oddelek vTnt-a«. 16436-2 Mladenič star 23 I rt, išče merto sl-rrge ali kaj f-imernesra. Zmožen je kavcije 1.VKI Din. Naslov v oglasnem oddelka »Jnt.ra«. 16415-2 Za modistfnjo N s* rado Iznčflo pridno poStano dekle. Kdor bi jo »prejel, naj piše na oglasni oddelek ».Tutra« pod značko »Modistinja«. !vj poceni napre daj v Fiorijanski ulici 39/1 16450-11 Moško kolo, posteljo in omaro novopleskano prodam v Rožni dolini, cesta 16497-1.1 Dve kolesi moško in damsko za vsako ceno naprodaj na Mi kiošičevi cesti 7 ITI, v h-'d poleg Delavske slaščičarne 16565-11 Pohištvo Vsaka b<*teda 1 Din: za dajanje nabora ali za Šifro pa 5 Din. (12) Vknjiženo terjatev na prvem mestu na dveh hišah, vrtu in gozdu. T prometnem mestu ugodno prodam. Kupec se labko v hiše naseli. Ponudbe pod šifro »Ugodno« tia ogla«, oddelek »Jutra«. 16315-16 Tihega družabnika ali družabnico s c.ca. Din 300.000 kapitala iščem za dobro vpeljano trgovino z železuino na Gorenjskem, ali pa i»to tudi prodam z zalogo vred. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina na Gorenjskem« lo<>75-16 Kupujem antične velike dvoknlne omare, okrogle starinske mize in stole. In nimajo tapeciia-mh naslonov, kakor tudi fotelje, vitrine in omare za knjige. Pišite na naslov Izidor Sfeiner, Zagreb — Zrinjski trg 14. 15706-12 Vsaka bt-seda 1 Din: z« dajanje naslova ali »a šifro pa 5 Din. (10) t Avto za 5000 Din dvosedežen, lahkotovorni, v uporabnem stanju, pripraven posebno za kakega obrtnika, takoj naprodaj. Vprašati: »Tempo«, Gleda liška 4. 16343-10 AJS motorno kolo brei ali s prikolico, 500 cm', z zgoraj krmljenimi ventili, v brezhibnem stanju, še malo vožen, ugodno proda Leopold Jesih mesar v Medvodah. 16336-10 Pnevmatiko Fiat 503, dimenzije 730 X 130 kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ohranjeno«. 164S2-10 Novo motorno kolo prodam. Naslor v oglas, oddelku »Jutra«. 16448-10 AJS motorno kolo s prikolico. 10 HP. maio rabljen, prodp.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16422-10 Puch n« prodaj za polovSčno ceno. Naslov v og^snem oddelku »Jutra«. 15931-10 Motorno kolo s priko'ico, angleške znamke, popolnoma novo, radi nabave avtomobi'a proda E. R., Florijanska ul. 3?. 16507-10 Osebni avtomobil manjši, štiris-edežen »Tatra« ali sličem, malo vožen in v prav dobrem stanju kupim. — Ponndbe s točnim opisom, navedbo prevoženih kilometrov in ceno poslati na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Auto«. • 16519-10 Trg. oglasi po 1 Din beseda; z« dajanj« naslova ali za šifro 5 Di*. Oglasi socialnega zna čaja vsak a beseda 50 par; ia dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Spalnico i dobro ohranje,no poceni I prodam. Ponudbe na oglas, j oddelek »Jutra« pod šifro I »Spalnica«. 16403-12 Spalnico, kuhinjsko opravo in štedilnik vse dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1653S-12 J^fi^hrand K dOT nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din: kdor išče pre hrano pa za besedo 50 par; za dajanje ua ■slova ali šifro 3 Din. >zirotna 5 Din. f!4) T.^rsti oglas; i Di 1 ali 2 otroka bleda in slabotna sprej mem preko leta na deželo v dobro prehrano in skrb tto vzgojo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16324-14 Otroka vzamem v celo oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16132-14 V*aka beseda 1 Diu. ta dajanje naslova ali ?« Šifro p» 5 D;n. (18) Da pozabiš za par ur na iiizo, pridi danes na koncert k »Amo-rikanki« t Šiško, Vodnikova c. Točijo se prvovrstna štajerska in dalmatinska vina. Postrežbo točna, cene konkurenčne. Se priporoča »Amerikanka*. 16455-IS vV no/^m Vsaka beseda 1 Din; m dajanj« oaslor« afa za šifro pa 6 Din. (IS) Podjetje živilske stroke z dvoma stanovanjskima hišama ▼ Mariboru, garantirano dobro idoče, lep čisti zaslužek, prodam ra di bolezni pod vrednostno ceno. Dopisi pod »Krize ni 500.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 11356-19 Trgovski lokal takoj oddam na Celovški cesti št. 81. Poizve se pri lastniku hiše ali ▼ Kersnikovi ulici 3 — Zupančič. 16105-19 Trgovina glasbenih instrumentov stara, renomirana, t Za grehu, na najglavaejši ulici ugodno naprodaj. Naslov v oglasceia oddelku »Jutra«. 14418-19 Pekarno dobro idočo, oddam takoj ali pozneje. Potrebno je nekaj kapital. Naslov oglasnem oddelk-u »Jutra« 164^8-19 Enodružinsko hišo z vrtom m dvoriščem prodam v Z g. Šiški blizu tramvaja. Naslov v o?las. oddelku »Jutra«. 16392-20 Lepo stavb, parcelo 9W»mJ veliko prodam v Kranju. Pismene ponudbe na naslov: Ciril Grajžar. Kranj. 16323-20 Vilo 3 4 sobami, 2 kabinetoma in vrtom, pri tramva.u, za &*.U»)0 Din proda »Posest«, MiiloAičeva cesta -4. loldne hiša s trgovino in pekarijo. Obrti so dobro vj>eljan« in v prometnem industrijskem kraju. Promet zaV-ruran. Izkli.-na ce.na 60.ihk> Din. Izpod cene se ne odda. — Natančna pojasnila daje lastnik Oranič, Kor. Bela št. 68 pri Jesenicah. 16475-20 2 lokala na ulico in enega na dvorišču sredini me-ita oddam. Naslov v oglasnem oddelku .»Jutra«. 36429-19 Lokal z vbodom z ulice 1W-emo s 1. avgustom. Pismene oonu-lbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Cen t ni m 21«^ 16345-M Lokali za trgovsko pisarno sredi mesta s« oddaV> 1. avgustom. Pojasnila daj« advokat dr. Frlan Franc, Miklošičeva c*»sta 4. 1640P-19 Frizerski salon za dam« fn gospode, do- broidoč, v Mariboru, na prodaj. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo »Jutra« v Mariboru. 16364-19 Vsak« beseda | Din; a daj»nj« Molura al «• Str® [u S On. (17) Lokal z vbodom z olice tf?^m<. g 1. »vgustom. Pismene ponudbe na oglasni 'dd-r-lek »Jutra« pod »Cen trum ?1«. 16345-19 Gostilno dobro idočo — v ».edini Ljubljane vzamem v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16157-17 Damske trenehoate za pomlad, od 390 Din na prej, črno in temnomndre rips plašče od 440 Din naprej, razne bolj navadne že od 195 Din nap-ij nudi I. Goričar r Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 29 Poseben oddelek za dam sko konfekcijo. 14934-13 Visoka omara za obleke, dobro ohranjena naprodaj v Tavčarjevi ulici 6t. 3, vrata 8. 16543-6 Sesalno napravo »Lux« za prah proda Fr. Dolniiar, Celovška eesta št. 14. — Telefon 332?. 16583-6 Ajax kladivo št. 3 nroda Mihaol Kavčič v Zg. Šiški. 16584-6 Vrtno garnituro sestoječo ia 2 stolov, klopi in miie. proda Mihael Kavčič, gostilničar v Zg. Šiški St. 165. 16581-6 Otročki voziček modom, globok, malo rabljen, naprodaj v Svabičevi ulici štev. 7 — dvorišč«. 16553-6 1000 steklenic raznih, od šampanjca ln kisle vode, proda M. Kaučid, gostilna Zg. Šiška. Tel. 2297. 16582-6 Kredenco lepo ohranjeno ln tru-meau (renesančni slog) ln krasen jedilni servis prodam. Naslov v oelas. odd. »Jutra«. 16587-6 Oglasi trg. značaja pc 1 Din beseda; tu da 'snje na s.o>va ali za šifro 5 Din. — Ogla« socialnega inačaja pa vsaka beseda 50 par: m dajanj« naslova ali «> Srfno pa S Din. (8) Hišo 3 sobe, kuhinja, klet, 5 minut od postaje, oddam najem. Depaljavas 30, p. Trzin. J£435-17 Zakonski par s kapitalom vzame malo ali srednje posestvo v Dajem event. kupi. Gre tudi v pomoč starim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo posestvo«. 16414-17 Gostilno in trgovino na prometnem kraju ob državni cesti oddam takoj v najem. Dopise je poslati pod šifro »Promet 500« na oglasni oddelek »Jutra«. 16198-17 Trgovski lokal oddam na Gospo^etskl ee sti št. 12. Podi v« s« v I. nadstropja. 16305-19 Šotori — čolni! Ilustriran katalog izšel — pišite ponj. B. Kolb, Viž-marje-St. Vid. 15833-8 šSSSTS>SHBBSS^L 4» besedo. Oglasi ®o-cijalnega značaja po 50 par beeeda. Za da janje naslova ali n šifro S Din, dirom* o Din. (3j1) Moško kolo skoraj novo. znamke »Apolo«, poceni prod« Po-savoc, Karlovska e. SO. 16370-11 Žensko kolo skoraj novo. naprodaj. — Ižanska e. 32. 16437-11 Poldirkalno kolo dinamo svptiliko prodam. Poljanska eesta 49. dvorišče desno. 16407-6 Restavracijo Savica na Bledu z inventarjem in stanovanjem oddam takoj v najem. — Pojasnila da'e J. Florjančič, vila Avala —-Bled 2. 16249-17 Špecerij. trgovino v centru mesta Celja oddam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Sigurna eksistenca«. 16572-17 Renovlran lokal za krojača, brivca, modi-stinjo ali kaj sličnega oddam na Poljanski cesti 41. 16495-19 Majhen lokal t -rsem inventarjem in zalogo v sredini mesta zelo ugodno oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V sredinic. 16535-19 Dvosobni lokal primeren za pisarno, v Tavčarjevi lrlici takoj oddam. Naskrv pove oglasni oddelek »Jutra«. 16538-19 Razpošfljalnlca patentiranega predmeta — radi od potovanja naprodaj Opravlja se lahko kot postranski posel na stanovanj. Mesečno dneiaša 2500 D:n. Za prevzem potrebno ."f^OO Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Razpošiljalnica«. 16547-19 Pozor! Kdo ho*e varno naložiti, da ne bo Imel skrbi. — Zaradi odpotovanja prodam trg. kompletno in ugledno firmo, ki je danes popolnoma brez dolga. Najemnina nizka — 500 Din. Potrebni kapital 180.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Manufaktura ln modna trgovino«. 16592-19 Visokopritlična hiša tristanovanj»ka — v nej«)-sredni bližini Ljubljane naprodaj za 190.000 Din. — Prevzem dolira 100.000 Din. ostanek v gotovini ali vlož-na knjižica. Pojasnila daje realitetna pisarna Grašek. Ljubljana, Kolodvorska 24. 16452-20 Trgovska hiša v okolici Maribora poceni na nr"daj. Vprašati v ogl. oddelku »Jutra«. Lepa trgovska hiša visokopartema, i šestimi sobami, trgovskim lokalom, gospodarskim poslopjem. v večjem kraju, pri farni cerkvi na bivšem Štajerskem, ob železnici, takoj naprodaj. Tndi se lahko kupi zraven nekaj n li v. Vzamejo se kot plačilo tudi vložne knjižice dobrih denflrnih zavodov. Ponudbe na oe S. 16338-30 Novo hišo bH-m Ljubljane proda ta Din 66.000,— Realitetna pisarna GraAek, Ljubljana, Kolodvorska 31- 16332-20 Stavbne parcele Bežigrad 180 Din: blrzu Dunrjske ceste 70 Din: ob mestni meji 60 Din: Sto žice 28 do 32 Din: ob Vodovodni cesti 52 Din, Trnovo 40 Din, Črnuče 12 Din proda Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana. Kolodvorska ul. 24. 16351-20 Valjčni mlin in žago n« stalili -vodi. t prometnem kraju ob želeanici zel« ugodno prodam. Poleg j« stanovanjsko in gosiM>d»r-sko poslopj«. Ponudbe na oglas. odd"lek »Jutra« pod »Večje podjetje«. 16491-20 Vsaka bt«o kopalnico (cel« prv« nadstropje) 10 minut severno od pošt« oddam % avgustom. Naslov v ogL oddelku »J-utra«. 16411-31 Trisob. stanovanje sončno, komfortno, kopal-nte» »-I5 brez, poleg tramvaja, takoj oddam. Pojasnila daje KVmenčič. G':n-c«. cest« n/2. 16317-21 Stanovanje s^ba. kuhinja, vrt. odda« za -330 Din. — Ljubi lana. Ilovica 56. 16403-21 Stavbno zemljišče na Dunajski cesti poceni prodam zaradi odpotovanja. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zemljišče«. 16593-20 Enodružinsko vilo s 6 sobami in pritiklinami, najlepšem predmestju Ljribl:ane. s 1800 m- vrta za 300.000 Din preda »Posest«, Miklošičeva cesta 4. 10513-20 Vogalno parcelo za stavbišč« — v bližini Mirja. 3 minuti od tramvajske postale ugodno prodam. Ponudbe na og'asni oddelek ».Tutra« pod šifro »Vogalna 100«. 16514-20 Travnik ob gozdu »ofn^ni letri — približno 3000 m1, v bli?1n.i ' Rakcv-nilta ugodno prodam. Po-■nndda*a. Moste, Koroščeva 14. 16404-21 Stanovanje za 250 Din mesečno oddam s 1. binijem na Glincah, cesta "lx/14a. 16492-21 Dvosob. stanovanje 2 veliki prazni sobi in vrt lep«, oddam. Ogleda*?. i» praznik popo'dne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16498-21 Vsaka t>«»ed« l Din: z* lajanj« naslova ali ia iifro p« 5 Din. (16) Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke za. večji znesek prevzamem proti dovoljaii garanciji in dobrim obrestim. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurna rentabihteta«. 16287-16 Industrija Ddeležil bi se rad akti-vno in materijalno pri večji ie obstoječi, dokazano rentabilni industriji. Ponudbe na o?'as. oddelek »Jutra« pod šifro »160«. 16209-16 Družabnik z Dm 150.000,— kapitalom za dotiroidočo tovarno se iSče. Ponudbe pod »Sigurnost« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 16383-16 Vsaka M> t Din: m di)uv« al xa Htn p* S Dm. (80) V! njiženo terjatev n« 2 hišah, v prometnem mestu ugodno prodam. — Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«. 16312-20 Ugodna prilika se Vam nudi z nakupom nov« tristajiovanjske hiše v severnem delu Ljubljane za 280.000 Din. pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daj« realitetna pisarna Grašek v Ljubljani. Kolodvorska al. &t. 24. 16353-20 Tri parcele ec« po 500 m', po 65 Din m*, v bližini vile »Stadion« takoj naprodaj. Naslon t oglasnem oddelku »Jutra«. <6466-30 Hranilno knjižico sprejmem kot kupnin« u visokopritlično enonadstrop-nico. Solnčna lega v Sp. Šiški. Cisti donos 6 %. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »850.000«. 16520-20 Hišo z gostilno prodam t industrij, kraju. Na«! o v t oglasnem oddelkn »Jutra«. 16518-20 Gostilna dobro Idoča, z zemlj5?S^«m. ob glavni cesti pri Litiji, radi odpotovanja ugodno naprodaj. Poizve se: Gospodar. Ljubljana, Zalokar jeva u,:ca 2. 16524-20 Majhno oosestvo prodam v bližini vile Ste-gu — Za grad St. 80. p. Celje. 16573-20 Upokojenka (sama.) dobi brezplačno stanovanj« na deželi, proti oskrbi majhnega pose«?va. Ponudbe na oglas. oddeVk »Ju*ra« pod šifr« »Vinograd«. 1650.3-21 Stanovanie ? sob In pritiklin takoj »d-dam v Rožni dolini, res«-* TV St. 38. KVtOO-21 Stanovanie »obe in kirbin'* odda Tri-dor Tomšič, Tacen št. Rt. 16109-21 Stanovanje sob« 1« Vuhin j« oddam drufini bre* otrok n« Kav-škovi cesti 5. 16510-21 Stanovanje sob«, kuhinj« in pritiMin oddam na Smartimski ees*i št. 21. Več se poizve v pisarni na dvorišču v Dvofi-kovi ulici 3. 16530-21 Stanovanje obstoječe h 2 sob, kabineta, sobe za služkinjo m pritiklin takoj oddam za 1000 Din v vili blizu centra. Naslov pove ogl a5 ni oddelek »Jutra«. 16531-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, v podpritličju. s«!nčno. » parketom, elektriko in plinom oddam s 1 avgustom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16528-31 Solnčno stanovanie obstoječe h 3 velikih sob in pritiklin, S souporabo vrta oddam s 1. aveustem ali takoi. Vprašati v Knaf-ljevi trtici 13/TT. 16544 21 Njivo 6911 m«, poleg pokopališča pri Sv. Križu oddam v najem. Poizve s« na Sv. Petra oesti 79. 16567-20 2 trgovski hiši z več stanovanji in lokalom. v sredini mesta, naprodaj Tudi nove stanovanske hiše na periferiji mesta. Pojasnila daje Jančlvar. Sv. Petra | dam. Naslov v oglasnem C- 27 16560-201 oddelku »Jutra«. 16590-21 Udobno stanovanie 3 sob. z vsem komfertem, v novi vili pri sv. Krištofu oddam. Naslov v JUTRO« SL IDf Aatopromet Peregrin Roda Ljubljana - Kamnika Kamnik/ dne 14. aprila 1932. Gospod J. Žirovnik, generalni zastopnik India tyre & rubber Co. Ltd. za Jugos1avij o , Ljubljana. Prejel sem Vaše pismo z dne 10. t. m. , kjer povprašujete, kako sem z Vašimi gunami zadovoljen. Do sedaj se res ne morem pritožiti, prav posebno pa sem zadovoljen z Vašo specijalno pojačano superdi-menzijo 30 x 5 DOS z nosilnostjo ene tone. Na mojem tovornem Chevroletu so prevozile 4 Vaše superdimenzije 30 x 5 DOS na zadnjih kolesih že preko 20.000 km, a se jim obraba komaj pozna. Toliko v Vašo vednost in vpo-rabo. Vrednote -a k a hastMia 1 Din: i dajanj« d««1ot» ali i rfa-o DA 5 Din. (35) I Telet. *u 2951 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvižjih cenah CERNE — Juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 77 Tvrdka Iv. Schuml I Dolenjska cesta, nudi tepa suha drva in prvovrsten premog Informacije Vsa*» beseda i Din. 'A dajanj« naslova ali 'A Hitro rw 5 Din. (31) 5! 03 S spoštovanjem : Rode Peregrin 1. r Stanovanje S «ob. kuhinje iti pritiklin, solnčno, z elektriko in vodovodom, na periferl-.) i Ljubljane oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nova hiša«. 16591-21 Lepo stanovanje » 4 sobami, 2 kabinetoma, kuhinjo in vsemi pritikli-nam.i oddam takoj ali s 1. junijem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10552-^.1 Stanovanj* Vsaka beseda 50 par: »» dajanj« nabora afi a šifro S Din, (21-a) Elegantno sobo novo-opremljano — solnčno, blizu opere oddam stalnemu gospodi. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 16374-23 Gospoda sprejmem takoj na stanovanje. Selo, Moste, Pre-dovičeva 15. 16443-23 Lepo sobo •, .i prazno ali opremljeno od- Veiiko prazno sobo da m eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni 16483-23 oddelek »Jutra«. Stanovanje "d 2—3 sob in pritklin, v nkoliJu sv. Jožefa al: Strelske ulice išrem za takoj ali pozneje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16471-2!/a Zamenjam takoj ali pozneje stanovanj« dveh sob, kopalnice, pritiklin in vrta, s stanovanjem 2 sob in pritiklin v sredini mesta. Naslov pofe ngia-sni odde>k »Jutra«. 16464-21/a Stanovanje 4—6 sob. v centru me^ta išče boljša družina 3 oseb avgust. — Ponudbe na o:rias. oddelek »Jutra« pod fifro »l.epo stanovanje«. 16454-21/a Mirna stranka t e-nm o!rokom išče eno ah dvosobno stanovanje Ta junij. Naslove pn-stiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Do 600«. 16430-21a ti K univerze oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16368-23 Sobo v vili s posebnim vhodom, uporabo kopalnice oddam takoj boljšemu gospodu. Vprašati: »Rekord«, Aleksandrova 8. 16844-33 Snažno sobo lepo opremljeno, s epar; rano, event. z zajtrkom oddam v vili na Mirju. Na- j prašno ali opremljeno — slov pove oglasni oddelek komfortno, separirano, od Sobo t 2 posteljama oddam na Sv. Petra cesti št. 8!. 16521-23 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16522-Ž3 Veliko sobo Dopisi Vsaka b«seda t Din: xa dajanje narfova aH Šifre pa 6 Dm. (34) Vsaka beseda 2 Din: za dajanje raslor* ali šifre pa 5 Din. (25) Poziva se lastnik 2 mai:h čolnov, ki j« i-ste pred dvemi leti shranil v hiši Trnovski nristan 40, da čolne do JO. ma:a prevzame. Kiaiita Franc. 16103- Letovišča 10 dni na morju 480 Din. Še danes rezervirajte sobo v hotelu »Jadran«, Jelša otok Hvar ker le tam boste najlepše in najcenejše (pri Sloven ki) binkoštj preživeli. — Ilustrirane prosppkt-e dobite v vs>'h pot. pisarnah in direktno. 16363-38 Baska, hotel Praha na na ikrasnoj5e Din. — Prosoe.kt-i zastonj. 107-3S se išče za neko že dolgo let obstoječo modno trgovino s kratkim in pleteninskim blagom, kot sodelovalec z najmanj 200.000 Din kapitala. Dopise na podružnico >. Jutra« v Celju pod: ^1866-11«. 5733 g Proda se t Gornjem gradn § veliko kmečko posestvo ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. □ O □ □ n □ □ □ □ □ □ n □ [3 □ rj □ obstoječe iz 8 ha 5 a njiv, 24 ha 78 a lepega neizsekanega □ gozda ter ostale zemlje travnikov, pašnika in vrta, vse CJ g zaokroženo, v skupni izmeri 38 ha, 47 a, 93 m'-. Parno ža- □ □ go z dvema polnojarmenikoma. krožnimi žagami in stroji jj □ za izdelavo raznih zabojev. Mlin na tri kamne skupno z n g žago samico. En rabljen tovorni avto tipa »Praga« 3t, □ □ tri dvovprežne vozove in kočijo. Okroglo 100 samokolnic g □ (karjol). Okroglo 20 m'; bukovega, orehovega, jeseno- a vega in lipovega lesa. Ponudbe jc poslati na □ POSOJILNICO V GORNJE?* GRADU □ n 5745 n ki da tudi podrobne informacije. Birmanska darila po najnižji ceni pri ST. JAPELJ zlatar 4876 Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Dva gospoda s« želita učiti nemščine potom dopisovanja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dva gospoda«. 16080-24 2 mlada gospoda iščeta resnega sna.nja z nemščine veščima damama. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Deutsche. 16431-94 »Jutra« 15951-23 Dve osebi «r>rejmem na stanovanje in prvovrstno domačo hrano po 540 Din mesečno. Separaten vhod, parket, radio balkon, lep razgled na planine, vrt in gozd. Blizu Krekove šole v Šiški. Samo hrana 440 Din. Vprašati pri mesarju Maroltu. 16478-23 dam in sprejmem gospo dično v vso oskrbo. Privoz I št. 11/2 levo. 16533-23 Kot sostanovalca 7. ali brez oskrbe sprejmem gospoda v bližini Zvezde. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16450-23 Sobo takoj oddam. Naelor pove oglasni oddelek »Jutra«. 16526-23 Sobo s štedilnikom prazno ali opremljeno, centru mesta poceni oddam Naslov v oglasnem oidelk »Jutra«. 16526-23 Sobo « •»Toratnim vhodom blrzu ohrtne šole v Gerbičevi ul. št. 5 oddam. 16453-23 Sobo g hrano ali bre* oddam gospodu, ozir. gospodični Naslov v oglasnem oildel-kn »Jutra«. 16525-23 Opremljeno sobo oddam takoj j Zidovsk Dvosob. stanovanje komfortno, v centru ali najbližji okolici išče in-že.njer s soprogo brez o'rok. Ponudbe na oirlas. o d d e' "k »Jutra« pr>d »Točna stranka«. ' 16425-21a Stanovanje enoanhiio s kabinetom ali dvosobno išče mirna uradniška družina za junij ali po-zneje. — Ponudbe pod »Točon plačnik« na ojrlas. oddelek ».Tutra«. !63W)-2!a Solidna tiha stranka ieli stanovanje 2—3 srh s prit^klinaml. Ponndbe pod »N. R. 10« na xr'as. delek »Jutra«. 1/B27 ;ia Stanovanje !-J »oh in pritiklin iiSčem --a avgust — po možnosti v Tonudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mina, točna stranka«. 1648-1-21'a Atirisob. stanovanje moderno — najraje z vrtom. iš.^m za avirnst. Po -udhe z naveiihn cene na oddelek »Jutra« pod »Moderno stanovanie«. fiarsonsko stanovanie ali »»n-novanje 1 sobe in komfort. v novi h:ši išči' s 1. junijem samostojen pospnd. Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« po.i šifro »Samec-. 15044-21/a Stanovanje f>^ho in snažno, z 2 srvha-nrwi ali 1 veliko, za 4>«'» Din ■iV>em s 1. junijem. — Po nndbe na oglasni oddeVk »Jutra« p"d značko »Re-d< "i plačnik, brez otrok«. 16586-31/3 Lepe mesečne sobe s prostim vhodom, parketom. elektriko in postrežbo ngoino odda hotel »Tivoli« 16467-23 Lepo sobo 3 posebnim vhndnm oddam takoj ali s 15. majem le boljšemu srospodu. Na slov v oglasnem oddelk-n »Jutra«. ste^i št. 6/H. 16546-23 Veliko zračno sobo s štedilnikom oddam, event. prodam pohištvo. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 16S73-23 Lepo sobo eddam blizu tehnike. slov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 16439-i Sobo prazno ali opremljeno I posebnim vhodom oddam takoj. Kožna dolina 3/3. 16128-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam -i/rut .->--> l 1 2 osebama v Masa 16441-:« | rvk<1Ti n,lici gt_ 12/TV - Vzajemna zavarovalnica. 165.54-23 Sobo lepo, fVto in so^nčno, i separatnim vhodom, elek triko iin parketom, blizu oe-etn* železnice oddam boljšeimt gospodu. Mirje, Marmontova ulica štev. 18 16589-23 Opremljeno sobo zajtrkom oddam v vili K ocenova dol. Pot v Ro^.no 16127-23 Opremljeno sobo oddam. Poirve v Flori janski ulici 31/11 — levo. 16569-23 Dve sobi lopi in zračni, opremljeni, ■ separiranim vhodom, ee takoj oddasta. Zaloška cesta 3. 16416-23 Čedno sobico souporabo klavirja oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16570-23 Prazno sobo oddam. Oerhičeva nI. S-t. 28. Koleziia. 16433-23 Sončno sobo in kabinet oddam v mestn stalni in solidni osebi. Naslov v ofrla^n^m oddelku »Jutra« pod »Št. fV?36«. 16414-23 Lepo sobo v Križ®vniški nlici oddam gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16568-23 Veliko prazno sobo kabinet rn kopalnico, v centru mesta odda Tome. Strossmaverjeva ulic-a 4/T. 16588-23 Sobo s štedilnikom | Lepo solnčno sobo v podstrešju oddam takoj stranki brez otrok. Selo. Moste, Predovičeva nI. 15. 16442-23 Solnčno sobo 7 nrtoraho kopalnice, na M'r;n takoj oddam d--ema ^s^hama. Naslov v ot*las. oddelku »Jutra«. 16487-23 Zračno sobo oddam solidni gospodični s 15. majem. Na=!ov: Ilirska ulica 27, pritlič. desno 16308-23 s separatnim vhodom odda takoj Toma-žič, Rimska c. št. 20/1. 16534-23 Snažno sobico i s posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16549-23 V»ka beeed& 60 par: za A',j oje imloro sil u gifr« 8 Dtn. (23) Prazno sobo večjo in zračno. S1 posebnim vbodo-m iz stopnjišča, v prvem nadstropju, s souporabo kop>alnice oddam s 15. majem v Gledališki ulici 12/1 desno, vrata 6. 16536-23 Opremljeno sobo ddrm »olidnemn gospodu bliž ini Zvezde. Naslov oglasnem oddelku »Ju-16406-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam enemu ali dvema gospodoma, na željo tudi s hrano, blizu banovine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16489-23 nit Vsaka besed« 56 m dajanje aa ttfee * Dnu Gospodična srednjih let, želi znanja z neodvisnim gospodom h krogov inteligence v svr-ho skupnih izletov in izmenja ve misli. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nesebično prijateljstvo«. 16310-24 Kateri gospod temperamenten in inteligenten, bi hotel razvedriti gospo. Tajnost, častna zadeva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30 let«. 16590-34 Mlad industrijalec 30 letni, nesrečen v zakonu, želi resnega znanja z gospodično ali gospo lstotako nesrečno v starosti od 20 do 30 let, lepe zunanjosti v svrho razvedrila. Resne ponudbe pod šifro »Tajnost« na ogl. odd. »Jutra«. 16556-24 Resnega znanja želi starejši vdovcc, trgovec z mešano trgovino in posestvom v večjem kraju na deželi v svrho ienitve z dobrosrčno gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 35 do 45 let. — Prednost imajo zmožne v računstvu in ki imajo vesolje do trgovine. Resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiha sreča št. liM«. Tajnost zajamčena. 164i33-25 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali w šifro ps 5 Din. (29, Šivalni stroj »Ringer« za 450 Din naprodaj v Flori janski nI. 39/1. 16449-29 Letoviščarje snrejmem na krasno ležete no-sestvo na 'Pohorju, tri četrt nr« od Plov. Bistrice, l^epe »obe. dobra domača hrana, »prehodi, mir. Vprašanja na podružnico »Jutra« v MariHom pod šifro »Pohorsko solno««. Letoviščarska stanovanja r WfBrr< Ljubljana, ob Sori, poc.e.n i oddam. — Ugodne železniške in avtobusno zveze. Naslov oglasnem oddelku ».Tntra« 16216-38 I Cenjenim gostom in p. n. občinstvu vljud no naznanjam, da sem otvoril podružnico točilnice „VIADUKT" na Dunajski cesti št« 37 Priporočam se cenjenim gostom za številen obisk. 5724 GOSTILNIČAR. Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (37) Nimate izpadanja las Nimate prhljaja! Vaši lasje rastejo ako mpotreblja-te vPoimpadoiur« kremo za lase. — Dobite samo pri kozmetičnem zavodu P a p M., Zasreb. Jelačičev trg št. 6. I. nadstr. 68-24 Solnčno sobo z električno razsvetljavo, v bližini Naglasov« tovarne iščem za takoj. Ponudbe pod Šifro »Suha poba« na oglasni oddelek »Jutra«. 16382-23/a Uradnica išče separirano prazno sobo Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Do 200«. 16490-23/a V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma Asistentka, Automat, Auto 5012, Agilna, Bivši narednik, Brez vsake postrežbe, Bled. Častno zaupanj«, Cena 1560. Center, Cista ko lilija. Čevlji na obroke, Dobra moč, Dagmar, Dam-ska konfekcija, Dva gospoda, Dober 22, Dobra go-podi nja 34, Dober zaslužek. Dobra kupčija. Ena oseba. Elektrika. Elektromotor, Franjo, Garcon, Hiša 45. Hišica, Tvo. Izurje na. Inventar, Kava, Kuhinja. Kultura 2547, Koro-oc Minka 20. Konec skrbi. Kopalnica. Kuharica 11 Kuharica, Kavčič Alojzij, Klet, Lokal. Lepa vila 232. >epo. Lep dem. Mali vrt. Mirna, 6. maj. Maj 1032, Mala matura. Mesto, Mesarija 800. Modenno sta nova-M^zar 20.000. Močan voz. Marec 26. Mesečno 2200 Din. Mesto crosnodi-Mai. Marljiv. Mederna lla. Opasna leta. Nova reča. Nizka nla^a. Proti d. Samostojna !ro«pa. ?a-a. Puha soba. Solidna ee-a. Stalnost, Suhi trami. Strogo tajno, Svet, Solidarnost.. Sreča 1933. Stalno mirno. Sprememba 1704. Starejši premožen. Stalna in solidna. Srečen zakon. Siguren kapital 230. Takoj in zanesljiv. T. P. D., Trgovski potnik. Točna. Tndi dežela. Točna 57, Točno plačam. Tudi takoj, Troiar Franjo. Pgodna cena. Uradniška drnži-na. Ugoden nakup, Upokojenec, Vesten. Vestna samostojna. Vesten mizar. V sili. Vila t vt-tom, V gospodinistvu. Visoka provizija. Wirtsc-hafte-rin. Večletna praksa. Zdravo stanovanje. Zmerna cena. Začetek brezplačen. Zaslužek. Zmožna energična. 25. 475. 10.000. 814. 55o. 14. 1001, 40.000, 20, 50.000 Din. Snovalnl stroj (Seheermaschine) za navijanje sukanca, rabljen, kupi Dolgan Viktor, L.iub-liana, Krakovska nI. jd. 16211-39 Šivalni stroj za 1300 Din naprodaj n« Miklošičevi pesti 7/III — vhod poleg Delavske slaščičarne. 16566-C9 Stroj za brušenje teracco-tlaka na bencinski pogon, 'ru-plm. Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Bencin«. 16575-29 Telefon 2059 premog! Otvoritev suha drva HALO! GLOBUS! Zopet nekaj novega. Časopisni krožek (Lesezirkel) izposojevalnica vsakovrstnih najnovejših revij, slov., hrvaL, nemšk. in franc. Naročnike se nabira potom zbirateljic in dopisnic. Se priporoča 5744 Globus-Prhoz-Prule. K POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Obrt Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro p» 5 Din. (90) Vaše birmance in prvoobhajance pošljite fotografirat v ate I je Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Cene znižane. 16219-30 Delavnica cement, izdelkov Tabor Jožef v Rožni dolini VIII/13 se priporoča za izdelavo vseh v to stroko spadajočih izdelkov. Specijallteta: vrtne ograje, fina stav binska dela. razni okraski, vodometi itd. Slike za legitimacije dobiš v 10 minutah pri foto Joško Smuc, Marijin trg 8 vogal TVoIfove ulice št. 1. Kaj Je dečku ali deklici najlepši spomin na sv. ob- hajilo al; birmo? Lepa slika. katero Vam napravi najlepše in najceneje foto-atelje Hudnik v Ljubljani, Celovška 43. 16-508-30 Fotoamaterjem razvija, kopira, retušira ln povečava najceneje foto-atelje Hudnik, Celovška 43 16509-30 Slamnike in popravila izdeluje najceneje sal-^i Stia t Flo-rijanski nlici štev. 6. Pridelki Vsaka b*»eda 1 Din: sa dajanje nasJor« aH za šifro pa 5 Din. (33) Železo-kovine Prodajam poceni rabljene tračnice, transmisije, jer-menice, cevi, stroje itd. Knpnjem stari baker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnjak, telef. G6-49 (Jugo-furda). 344 Za birmo Najnižje cene 1 Poslnžite »e i 3 l...«i> |Mll» l!»\. i*. «r.. coia mehanične delavnice za šivalne stroje. Tvrdka Singcr širini stroji d. d. opozarja cenj. občinstvo, da je otvo-rila na Kralja Petra trga 6 v palači Pokojninskega zavoda mehanično delavnico za vsa popravila šivalnih strojev. Z odličnim spoštovanjem SINGER ŠIVALNI STROJI D. D. Maribor, Kralja Petra trg štev. 6. 5737 Spolno Bmlni f Zahtevajte takoj fojasnjniočo literaturo o sifilisu, boleznih sečne cevi in moški slabosti • temeljitem ?n trajnesn oizdravljon ji b-ez 1 »rebra in stvlva.rza.na. hr«« novamih naknadnih bolezi i in brez ovire v pok-k«, norega ?i:ajno pr-eizkušeiveg»^ efcruipa pposteJutra«. 572*5 prodaj lep travnik v izmeri 6% oralov, visok peščen svet pripravno za parcelacijo ali tovarno v Rožni dolini. V plačilo se vzamejo tudi hranilne knjižice. Naslov v ogl." odd. »Jutrat. 5743 iŽenske B|" ne togiijt© ako vam izostane perioda! Ne Imejte strahu! Pišite nam samo in mi vam pošljemo od tisoč dam stalno z veseljem in sigurnostjo uporabljani PEMOD0L in tekom ene ure boste rešeni vseh skrbi in strshuJ Nikako razočaranje —- zajamčena pomoč — kot mnogi tisoči drugih dam, boste tudi vi zadovoljni. Overovljeno in zajamčesio neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Din, za močne nature m v zastarelih slučajih močnejši periodo! za 150 in 180 Din. Uspeh zajamčen, sicer vrnemo denar. Izključna razpošiljatev po laboratoriju W. H. OLXVEDT, Praga-Vršovice Xm., Roška 12, V.-I. Pošt. pred. 12 103 TRSTJE ZA STROPE " naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška uL št, 22, tet 25IS ■ U iiftLjANA ALEKSAMDR0VA8 M ARiBOR GRfG0RtiCEVA20 Obrštiie nas! < Xahievg/U> Suhe smreke (tnavrohe) kupuje Sever & Kom p., Ljubljana, Gospo-»vetska e. 5. 16477-53 eenah. Stavbna mizarska dela po najmodernejših načrtih izvržuj-e lastnikom kakor tu di vsem stavbenik ozn edino Albert Četne Zg. Šiška, pil remlzi kjer dobite tudi vs« ostalo pohištvo po konkurenčnih 385 Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z omejeno zavezo LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19. sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči račun po ugodnem obrestovanju Varnost za vloge polno zajamčena. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adclt Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot Ciskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.