Izhaja drugo soboto vsakega mesca Uredništvo in upravn.t
Dunaj XVI/2,
Neulerchtnfelderstrasse 21. Inserdti se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina:
Za Avstrijo celo leto K 1 *50 Za inozemstvo .	, K 2*
Posamezne številke h 10.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Poštno-hran konto: 88.153.
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Št. 2.
Ljubljana, dne 20. januarja 1909.	II. leto.
Kršč.-socialno tobačno delavstvo ljubljansko!
Te dni boste zopet volili svoje zastopnike in zastopnice v bolniški odbor. Važnost volitve Vam je znana.
Krščansko-socialne tobačne delavke in delavci morate ob teh volitvah izpolniti svojo dolžnost v polni meri. Skrbeti morate, da dobe kandidatinje in kandidati naše krščan-sko-socialne delavske organizacije ogromno števi!o glasov, ker le tako jim bo mogoče, da bodo uspešno zastopali Vaše koristi.
Vsak naš elan, vsaka naša članica naj zato v polni meri izpolni svojo dolžnost. Ni dovolj, da voliš kandidata naše organizacije. Storiti moraš več in moraš agitirati med onimi svojimi tovarišicami in tovariši, ki jim morebiti važnost volitev ni znana, da volijo z nami.
Takoj pričeti z agitacijo v najširšem smislu za volitev v bolniški odbor! Vsako priliko porabiti za agitacijo sveta dolžnost in skrb vsake naše somišljenice, vsakega našega. somišljenika!
VERBIČ IVAN,
SAVENZ JOSIP,
BUČAR FRANC H.,
KOPRIVC HELENA,
ROJC MARIJA,
JUVANC FRANČIŠKA.
Zapišite ali pa prilepite na volivne listke, ko jih dobite v roke da volite tiste svoje somišljenice in somišljenike v bolniški odbor, ki Vam jih priporočata odbora naše krščan-ske-socialne delavske organizacije. Gre se, da pokažemo socialnim demokratom svojo moč in zato mora prav vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica storiti svojo dolžnost. Ni dovolj, da voliš prav, tvoja sveta strankarska dolžnost ti nalaga, da agitiraš za to, da volijo tudi tvoje sodelavke, tvoji sodelavci prav!
Navdušeno v volivni boj za krščanske socialne delavske kandidatinje in kandidate! V slogi je moč!
Občni zbor krajne skupine avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Dne 10. t. m. se je vršil občni zbor krajne skupine ljubljanske Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Vodila sta ga tovariša Sever in Čatar. Na občnem zboru smo opazili deželnega odbornika prof. Evgena Jarca, deželnega poslanca dr. Zajca, zastopnika Z. T. O Frančiška Terseglava.
Prvi govori
deželni odbornik profesor Evg. Jarc
o potrebi strokovne organizacije za naše delavstvo. Delavstvu, ki pomenja v današnjih razmerah sloj, ki ga še loči široka pot od ostale družbe, jc treba pred vsem, da se dvigne rnaterielno in socialno, l^t do tega cilja pa ni razredni boj in socialna revolucija v zmislu socialne demokracije, ampak strokovna organizacija, ki vpošteva obstoječe razmere in ne slika delavstvu samo nedosegljivega paradiža, ampak korak za korakom dela za zboljšanje delavskega položaja. Treba je pa zato. da ni strokovna organizacija dekla bodisi katerekoli stranke socialni demokratje so sami priznali že dostikrat, da so njih strokovne organizacije v prvi vrsti njih politična šola. V strokovni organizaciji mora biti zastopano vse delavstvo posameznih strok in tovarn, ker imajo njegovi zastopniki samo v tem slučaju potrebno oporo, ko zastopajo delavske zahteve iiapram delodajalcu. Da se delavstvo danes, žal. še tako malo zanima za strokovno organizacijo, je vzrok pomanjkanje zavednosti Bolj še, kakor za druge stanove, velja za delavstvo beseda, da je nevednost najnogub-nejša reč na svetu. Saj gre tu za srečo milijonov delavskih trpinov.
Govoru deželnega poslanca dr. Zajca.
Cenjene 'zborovalke! Ravnokar sem dobil ljubeznivo povabilo, da naj se udeležim Vašega zborovanja. To sem storil tem rajše, ker sem Vaš zdravnik in me silno veseli, ko
V'dirn, kako vrlo napreduje ravno Vaša organizacija.
Ko je v nedeljo zborovalo krščansko-so-cialno delavstvo in sklepalo o važnih delavskih stvareh, je nekdo tožil, da so naše organizacije pomanjkljive, ne samo to, povdar-jal je, da so slabe. Temu gospodu sem ugovarjal, ker imel sem v mislih ravno Vas. Vaša organizacija je dobra, krepka in zdrava. Izvedena po načelu samopomoči ima svoj podporni sklad, v katerega prispevate vsi, imate svoje strokovno glasilo, ki se bori za Vaše interese. Zato bi bil neopravičen strah, da bi kedaj razpadla. Trdim nasprotno, bo se še razvila, ker ima pogoje za obstanek sama v sebi.
Skrbele boste, da ostanete same ne-cmabljive članice, skrbele pa tudi, da pridobite še druge tovarišice v svoj krog, tovarišice, ki so 'dovolj neprevidne, ali nepoučene, da še niso prišle do spoznanja, da delavka in delavec izven organizacije je čoln na morju brez krmarja .Meče ga veter sem in tja, dokler ga ne trešči ob skalo, ob kateri se razbije.
V svojem poklicu se snidem še sedaj z delavko, ki ni v nobeni organizaciji. Če jo vprašam, zakaj ni v nobenem društvu, mi navede vse polno izgovorov, a nobeden ni ivč vreden. Marsikatera pride šele do spoznanja, ko je že prepozno. Trpeti mora sama, in trpeti družina vsled te nepojmljive lahkomiselnosti.
Vsaka naj se zaveda, da nesreča nikdar ne počiva, kar se nam zdi danes nepotrebno, je že jutri nasprotno.
Po mojih mislih tiči krivda, da se še dobe bele vrane med delavkami, ki niso v nobeni organizaciji, na dveh straneh. Nekatere si ne vzamejo časa, da bi razmišljale o tem, na drugi strani je premalo razvite agitacije. Zanimanje in razmišljanje se da vzbuditi po živahni, vsakdanji agitaciji. In ta leži v Vaših rokah.
Poleg strogo gospodarskih stvari naj bi zveza razmišljala še o nečem drugim. Mislim namreč na redna poučna predavanja, katera naj bi se prirejala če mogoče, vsak piesec. O vseh stvareh, ki imajo za vas praktičen pomen, naj bi sc vas poučevalo. Potik o zdravstvu je vam nujno potreben. Zato naj Zveza razmišlja, kako bi se ta predavanja uvedla.
Po teh splošnih opazkah bi želel vas opozoriti na nekatere stvari, ki so za vas posebno važne.
Znano vam je, da je generalna direkcija določila v varstvo mater sledeče: Nosečim materam naj se dovoli 2 tedna pred porodom dopust, če vsled kake bolezni potrebuje odmora ad dela. Ravno tako naj se da dopust 2 tedna po štiritedenski otroški postelji. Zdravnik pa mora vsak slučaj po-
sebe pteiskati in o njem napraviti zdravniško spričevalo.
Ta odločba generalne direkcije je ple-rnemta, dobra in potrebna; ima pač najboljši namen, t. j. Varstvo mater. Ni dvoma, da so delavske matere posebno potrebne skrbnega varstva. Bilo bi odveč to dokazovati, ker je splošno znano.
Ali ta odredba je nepopolna, ker je komplicirana z raznimi okoliščinami. Nima značaja splošnosti, enakosti, ampak ima v mislili one, ki so vsled kake bolezni potrebne odmora. O tem naj pa seveda vedno po vesti odločuje zdravnik. V tem tiči velika težava in gotovo bo spet, kakor vedno, nastala vojska med zdravniki in materami. Treba bo razmišljati, da se take odredbe poboljšajo, da se jim res da socialen značaj, značaj splošnosti in enakosti.
.Prepričan sem, da tobačna režija ne bi bila materijelno prav nič slabša na tem, če bi to odredbo spremenila v tem smislu. Delavstvu pa je dana smer, da zastopa v tem smislu svoje težnje. Bila bi taka prememba velike važnosti za delavke, pa tudi za tovarno. Splošno je znano, da zbolč vsled napačne higijene v otroški postelji mnogo delavk. da se jih prime bolezen, na kateri hirajo vse svoje žive dni. In kdo ima škodo? Delavka in njena druužina, pa tovarna sama. Taka reva mora večkrat v letu prekršiti svoje tovrniško delo in iskati preskrbe pri bolniškem zavodu, kamor se steka delavski denar, tovarna pa zgubi delavsko moč za toliko in toliko dnij v letu.
Ne motim se, če trdim, da bo pri generalni direkciji prodrlo to spoznanje in po tem spoznanju tudi uravnalo svoje delo v varstvo mater.
Predem naj k drugemu važnemu vprašanju. To so delavske hiše, hiše z zdravimi stanovanji. Res je v okolici ljubljanski nastalo v zadnjih letih mnogo hišic z dobrimi stanovanji. Vendar pa moram povdariti, da vidim mnogo tobačnih delavk v stanovanjih, ki nikakor niso pripravna za družine. Maj-hnja, nezračna, temna in vlažna stanovanja so zdravju kvarna; največ bolezni vidim v takih hišah. Na dlani leži, da se v tem oziru mora nekaj ukreniti. Prepustiti delavstvo samo sebi, ne kaže. Lepo socialno delo bi generalna^ direkcija izvršila lahko tudi v tem oziru. Ce drugod zidajo delavske domove z zdravimi stanovanji, ali bi ne bilo mogoče pri ljubljanski tobačni tovarni? Kjer je dobra volja in pravo prepričanje, je mogoče izvesti tudi težje stvari. Zato priporočam, da zveza v tem oziru napravi potrebne korake.
. Omenil bi še dvoje. Več let že želi delavstvo, da bi generalna direkcija prenare-dila ordinacijske prostore. Doslej brez uspeha. Ordinacijski prostori naj bi bili taki, da bi delavstvo rado hodilo iskat zdravniške
pomoči, in da bodo zdravniki z vesoljem ordinirali. Upam, da se to vprašanje že v do-glednem času reši v smislu vaših teženj Nekako slična stvar je s kuhinjo. Tovarniški kuhinji so dali naslov: »dobrodelna naprava«. Je lep naslov, a delavci imenujejo to socialno potrebo. Dobra kuhinja je v interesu tovarne same. ne samo v interesu delavstva. Ce tovarna v ta namen kaj »žrtvuje«, ima od tega samo hasek, ker varuje to, kar cd delavke zahteva, namreč delavsko moč.
Ali bo kdo zameril delavkam, če se bore za izboljšanje kuhinje? Delavke bi bile pripravljene za zadostno kosilce tudi več plačati kot 10 vinarjev. Nobena se temu ne bo upirala. Ali kuhinjsko vprašanje je treba rešiti z razumom ,nc pa s kepanjem z zeljem.
Drage Zborovafke! Omenil sem vam nekaj stvari, pomenljivih za vas. Upam, da si jih ohranite v spominu in v tem smislu tudi uravnate. Koristno bo to za vas in vaše tovariše. Nato se izvoli
odbor Za leto 1909.,
ki se je sledeče sestavil:
Savenz Josip, predsednik.
Catar Alojzij, podpredsednik.
Verhovc Ivan,
Sever Valentin in Bučar Franc, odborniki Biejec Marija, zapisnikarica.
Brate Ivanka, zapisnikarice namestnica. Češnovar Ana, blagajničarka.
Bučar Terezija, blagajničarke namestil.
Štibil Marija in
Sare Marija, odbornici.
Revizorji.
Svetek Anton, predsednik.
Zajc Ivan.
Podlesnik Ivan
Poročilo tajnice.
Slavni zbor!
Usojam si poročati o delovanju našo krajne skupine.
Ustanovila se je 14. juiija 1906. Dasi znaša članarina 24 vinarjev tedensko, šteje naša krajna skupina 900 članov in članic in ima svoje lastno glasilo od februarja lani, ki ga dobe vsi člani in članice, česar nima nobena druga naša slovenska organizacija.
Članov smo imeli 900.
Sej je imela krajna skupina pretečeno leto 12.
Spomenici sta bili vloženi dve, vsebina Vam je znana. Krajna skupina je imela jako veliko korespondenco z osrednjo zvezo in z drugimi tovarnami ter tako vzdržavala stik s tobačnimi delavci..
Pomen krajne skupine je velevažen osobito zato, ker čim več članov ima zveza, tem več lahko doseže za tobačno delavstvo
Blagajničarka
Frančiška Zajc poda sledeče poročilo:
Računski zaključek
Krajne skupine ljubljanske „Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze"
od L januarja do 31. decembra 1908.
K	h	Izdatki B. lnlška podpora 1	K	„1
1149	40		4855	38
593	80	Potodniška podpora I na račun zveze <	999	74
10101	36	Podpora za pogrebe J	50	
112	80	Poštnina		7	46
100	35	Pisalne potrebščine		20	36
		Nagrada nabiraikam		103	76
		Dijete tajniku		40	—
		Kolki		4	—
		Dvorana za shode		20	—
		Vabila in časopisje		22	90
		Zvezi odposlalo		3773	87
		Skupaj . . .	9897	47
		Prenos za leto 1909 . . .	2160	24
12057	71		12057	71
Prejemki
Blagajniški preostanek od 3'. dec. 1Q07. 2969 tedenskih prispevkov po 20 h . 42 0s9 tedenskih prispevkov po 24 h .
282 pristopnin po 40 h..............
Obresti od vloženega denarja . . .
Stanje premoženja v gotovini 2160 K 24 h.
Za naCelstvo:
Valentin Sever, predsednik.
Frančiška Zajec, blagajničarka.
Alojzij Čatar.
Revizorja :
Anton Svetek.
Ohčni zbor
ptitrdi poročilo in iz'avt zahvalo blagajničarki, ki izjavi, da ne more več sprejeti od-borništva. Priznamo, da je blagajničarka zahvalo zaslužila, ker je vestno, pošteno, natančno in požrtvovalno izvrševala svojo dolžnost.
Sklepi.
1.	Saj vsak mesec priredi krščanskosocialna tobačna organizacija predavanje za tobačno delavstvo.
2.	»Zvezi« se naroča, da stori vse potrebno, da se odredbe generalne direkcije v, varstvo mater izpremene tako, da bodo vse delavke matere brez razločka deležne do-i brote omenjene naredbe.
d. »Zveza« naj posreduje, da se kuhinja ih njeno oskrbovanje preuredi po predpisih moderne higi’ene.
4.	»Zveza« naj zahteva takojšnjo pre-uredbo ordinacijskih prostorov.
5.	Shod izreka zahvalo poslancem »Slovenskega kluba« za njihovo uspešno nasto-i panje v delavske koristi, osobito dr. Ivanu Šušteršiču, dr. Janezu f!v. Kreku, dr. Antonu Korošcu in Jožefu Gostinčarju, in se slavni klub naproša, naj še nadalje nastopa tako kakor dozdaj za interese tobačnega delavstva.
Izboljšanje in krivice.
Izboljšanje. Pričakovali smo, da letos zdatno izboljšajo plače tobačnemu delavstvu. 2al, da se to ni zgodilo. V začasnem proračunu je odmerila vlada za izboljšanje zgolj 1,530.000 kron. Sicer je to več f'd lani za 392.000 K, a je vsekakor premalo, ker pride na posameznika le 39 K. Na vsak način bo treba gledati, da se ta vsota zdatno poviša. V naši tobačni tvornici je delavstvo skrajno ogorčeno, ker v sedanji draginji tole beraško izboljšanje plač le malo zaleže. Za danes hočemo objaviti le tabelo o izboljšanju (?) cigaretnim delavkam. Prihodnjič se bomo še temeljitejše bavili s sedanjim izboljšanjem. Prejemalke pridejo po enoletnem prejemanju v tedensko plačo. Za to so se potegovali poslanci S. L. S. toliko časa, da se je odpravila krivica, ki se jim je godila. Najbolj je zaostal pri izboljšanju cigaretni oddelek, najbolj pa so zaostale aufštekarce, kar je brezsrčno od strani vodstva. To je tak škandal, da večji biti ne more. Gledati se bo moralo, da se delavke v cigaretnem oddelku ne bodo prezirale tako, kakor zdaj dela naša velekunštna birokracija. Kako je izboljšanje pri cigaretah, nam pokaže sledeča razpredelnica:
> 5. s.	1 5	T3	S	^.■2.		* P A)	
!	“2 S	l [ s	!	"g.		TO O 2. «•*.. n	
9? §	O	o<	ie £	k		dozdaj	
S1	te	o	*			pred-	•v
	1 S	L £ .	£	s	< °	loženo	o
EO-91	68 ei	Č6EI	6£.H	£8 Sl	gl	dozdaj	ro M P Ifi
«•91	frS-H	8SVI	96 H	8£-'U	3 s ■	pred- loženo	
S	o	OO o	o	■58 S	n	dozdaj	(J)
en S	g	* Cb a* OJ	-1 £	UJ	S.O	pred- loženo	05: II
88-H	fc9-£I	!A£t	0Z-H	06 M		dozdaj	ZT. U =3 P 2 3
9S-SI	Ot’-M	AMU	9AH	OS-Sl	g-" 3 3 P	pred- loženo	§
					S	dozdaj	<
					GO		p TO
					17 04	pred- loženo	sr
						.. __	
					ro Ut u>	dozdaj	<
						, •		p TO
		■			tu ut	pred-	P
					bo o	loženo	
1 ! 1 ,						v.	
Aufštekarce so morale napraviti prej 24 tisoč, od zdaj pa 23.400 komadov na teden.
Jenidge: Aufštekarce so, morale napraviti do zdaj 25.800, naprej bodo morale napraviti tedensko 24.00 komadov.
Skrajno nezadovoljni so tudi profesio-nisti. Nam se smilijo, a pomagati jim ne moremo. Radi bi, da se tudi njim izboljša, kakor žele. A pot, ki jo zdaj korakajo, je čudna. Obračajo se in iščejo pomoči pri brezvpliv-nih soc. demokratičnih agitatorjih, ki nimajo nobenega vpliva, nobene moči, marveč samo metersko dolge jezike.
Izboljšanje in krivice.
Bali smo se, da bodo daleč za pričakovanjem delavstva zaostala izboljšanja, ki jih je dalo delavstvu glavno ravnateljstvo. V proračunu za I. 1909 izkazana vsota 1,530.000 krcu za izboljšanje se ni v celoti porabila za zvišanje plač, marveč so ž njo pokrili stroške za nekatere novotarije.
Sicer je glavno ravnateljstvo napravilo večji korak negoli druga leta, a nikakega skoka. Nekaj se je delavstvu priznalo, kar sicer še ne izboljša kdosigavedi kako delov-
nega razmerja, a vsaj začelo se je. Ako bi bilo 'dovolj dobre volje, bi nove uredbe res lahko služile delavstvu v korist.
Plačan dopust.
• Delavstvo dobi zdaj plačan dopust in sicer, ako služi 10 do 20 let tri dni, če služi nad 20 let, pa 6 dni na leto. Veliko sicer to ni, saj imamo v Ljubljani podjetja, ki dajo tedenski dopust delavcem, a nekaj je le. Na Dunaju sicer dobe uslužbenci pri cestni železnici t krščansko-socialne dunajske občine po petih letih službene dobe tridnevni dopust. Do tega mora priti tudi pri nas, kakor se tudi lahko enotedenski dopust razširi v dvatedenski. To se 'lahko brez vsake težave izvede bodoče ieto. Glavno je, da se je napravil začetek.
Dopust porodnicam.
Odredil se je dopust porodnicam za dva tedna pred ali po porodu, ako Zdravnik konstatira, da so potrebne, da se odpočijejo. Glavno ravnateljstvo je 'ob tej priliki nekoliko zadel moderen, po zdravnikih propagiran duh, ki zahteva varstvo matere. V tobačnih tvornicah dela toliko žena, varstvo matere, varstvo dojenčkov, ki ga čimdalje bolj zahteva naša javnost, je prodrl tudi v zaprašene pisarne glavnega ravnateljstva in zganili so se možje, vtopljeni v številke, proračune, pa akte, prošnje in prizive, pa so dovolili dvatedenski dopust porodnicam. Se-.veda priznavamo, da je to zaslužno, dasi s tem še ni vse napravljeno, kar bi bili morali storiti. A preveč smo hvalili gospode uradnike. tobačno-režijske paragrafarje in števil-karje. Tile ljudje so prekunštni v malenkostnih sitnostih, pa naj že žive kot kitajski kitasti mandarini ali pa c. kr. uniformirani avstr, uradniki. Zato so pa tudi dobro delo izprc-menili v sitnost materam in zdravnikom, pa v svoji modrosti določili, da mora mater pred ali po porodu zdravnik preiskati in izjaviti, jeli je potrebna počitka, oddihljeja ali ne. Zdaj si pa postavimo oddihljaj noseče delavke pred porodom, pa razumemo nerazumljivost c. kr. uradniške glavno-ravuateljske kunŠti. Ves oddih obstoji v tem, da ne gre delavka v tvornico. Oddiha naj bi pa ne bila potrebna delavka pred in po porodu!
Kako se izpeljuje dopust materam.
Sicer se je pa že v praksi pokazalo, kam dovede v praksi c. kr. uradniška omejenost. Dunajski bolniški odbor je že napravil na glavno ravnateljstvo primerno vlogo, ki slove:
Pred nekaterimi dnevi je bil naznanjen odlok glavnega ravnateljstva, po katerem dobe. porodnice dvatedenski dopust, če konstatira zdravnik potrebo oddiha.
Kakor je sama na sebi ta uvedba vredna da se pozdravi, se pa vsled izkušenj v malih
dneh bojimo, da po omejitvi, da se mora dognati potreba oddiha z zdravniško preiskavo', bo nova uvedba koristila le malo delavkam.
Sledeča slučaja to dokazujeta.
Neka delavka, ki je prosila za dopust, ga je dobila tri dni in šele potem, ko je bila trikrat preiskana po zdravniku.
Neki drugi delavki se je dovolil na njeno prošnjo in po zdravniškem preisku dopust, a čez nekaj dni se je morala zopet predstaviti zdravniku, ki pa ni mogel več konštatirati potrebe oddiha, a je le še dovolil tridnevni dopust.'
V obeh slučajih se je pa delavkama naznanilo, da se bo cddihljajni dopust vračunal v poletni dopust, kar je tudi načelništvo na vprašanje bolniškega odbora potrdilo.
Ce je taka odlokova razlaga v smislu glavnega ravnateljstva, sc mnogim delavkam vzame poletni dopust, ker imajo delavke od 10 do 20 leta le pravico do tridnevnega dopusta.
Omejitev, po kateri se podeli oddabljaj-ski dopust ie po zdravnikovi preiskavi, bi koristila, kar dokazujeta navedena slučaja, le nekaterim porodnicam, varstvo matere, oziroma dojenčkov, bi postalo iiuzorično.
Ker je glavno ravnateljstvo nameravalo napraviti nekaj dobrega in ker se materi v zadnjem času nosečnosti pač lahko odpusti zdravniška preiskava o vprašanju, če je potrebna oddiha, prosi bolniški odbor:
C. kr. glavno ravnateljstvo odredi, naj se dvatedenski dopust dovoli vsem porodnicam brez zdravniške preiskave in ne, da se krati poletni dopust.
Smešno je tako postopanje. Z eno roko nekaj dati, z drugo pa vzeti. Dvomimo, da je mislila glavna direkcija resno dati dvatedenski dopust materam, ker če je to mislila resno, bi zdaj ne preobračala takih kozlov, kakor jih. Pesek je hotela potresti v oči javnosti, da bi jo hvalila, češ, kaka skrbna mati tobačni delavski materi je »eine lochlobliche Generaidirektion der k. k. Tabak Regie in Wien«.
Za jetičnike
namenjeno vsoto so povišali od 30.000 na
40.000	kron.
Zavetišča dojenčkov
nam tudi obeta glavno ravnateljstvo, a kako da si to misli, ima najbrže še skrito v možganih tistega konceptnega uradnika, ki je zapisal ali pa diktiral tobačnemu delavstvu naznanjeno obljubo'. V Tahavi se nahaja zavetišče dojenčkov. Ravnatelj Gorig je dal na razpolago materam poseben prostor, kjer med delom počivajo dojenčki pod nadzorstvom dveh žensk, ki jih plačuje ravnateljstvo. Po telefonu se ob potrebi pokliče mati
iz delovne dvorane, da lahko doji dete. Sprejemajo se v zavetišče otroci do starosti treh let, kar je tolike važnosti, ker stanujejo delavke več ur hoda od tvornice. Kar je bilo mogoče v Tahavi. je mogoče tudi drugod.
Izboljšanje plač
je povzročilo povsod mnogo pritožb. Poboljšanje je pa resnično le deloma zadovoljivo. Večinoma se je izboljšalo samo za 9, 10 do 16 h na dan, kar pač ni veliko in kar mora glavno ravnateljstvo priznati. A najslabše je, da so se prezrle kar cele 'kategorije. Nekaj tozadevnih dopisov:
Sternberg
se pri cigaretah ni izboljšalo, ne pri cigaretah. ki se izdeljujejo na stari, kakor tudi ne, ki se izdelujejo na novi način. Edino rezal-kam so izboljšali pri 1000 za 2 h.
Novi Tišin.
V cigaretnem oddelku so se vršili burni prizori. Delavkam so hvalili na vse pretege novo izdeljevanje cigaret, ko so jih uvedli. Obljub pa niso držali. Ko se je delalo še na dan, so na vso moč tiščali, da se kolikor mogoče veliko napravi. Z uro v roki se je vstopil uradnik k delavkam in je računal, da bi lahko delavke še več napravile. Delo cigaret z ustnikom se je določilo z 2200, kar delavke komaj zmagajo. Zdaj se prično delati še šport na nov način, zahtevajo pa tudi 2200, dasi tega delavke pri najboljši volji ne morejo napraviti. Za to so pa dali štiri najboljše delavke, ne da bi se učile, v dnino. Seveda napraviti niso mogle dovolj in imajo veliko škodo, ki jim jo nočejo povrniti. Koliko se pa več zasluži, pa kaže tole: štrojarce in ba-saike doke zdaj po izboljšanju plač dnevno 2 K 40 h, med tem ko se »pri« po novem načinu zasluži dnevno 2 K 46 h. Izboljšali pri delavkah po novem načinu niso ničesar. Ravnatelj je izjavil deputaciji, da ne dobe tudi prihodnje leto izboljšanja. Pristavil je pa še, da brez njegovega dovoljenja ne srne deputacija h glavnemu ravnatelju in se tudi ne sme poslati nobena prošnja. Mož se je seveda zaračunil, ker je izročil vso zadevo glavnemu ravnateljstvu krščansko - socialni poslanec Anderle.
Švac.
Zidar S. s tedensko plačo ni dobil nobenega izboljšanja, dasi je preddelavec.
XXX
Iz teh zgledov že sledi, kako se postopa s tobačnim delavstvom. Kdo je vzrdk? Krivi so, da je tako tvorniška vodstva, uradniki, glavno ravnateljstvo.
Novi delavni način.
Novi delovni načini .
Glavno ravnateljstvo tobačne režije gleda vedno bolj na to, da donaša podjetje čim večje dobičke. To je nekaj, kar bi mi radi podpisali, če bi reformirali, kjer je pre-osnova res najbolj potrebna. Pri organizaciji prodaje bi se lahko marsikaj izboljšalo, kar bi donašalo dobiček tobačni režiji. A tu niče-šar ne izboljšavajo, pač pa hočejo vse prekucniti pri delu. Vse reforme merijo na to. kako preosnovati in napraviti bolj ceneno fa-brikacijo.
Strojno delo je cenejše kakor ročno. Ce bi bilo mogoče, bi najrajŠe opustili vsako ročno delo. Da bi donašalo ročno delo večji dobiček, so iznašli nov način ročnega dela. Dosedanje skupine so razpustili, vsaka delavka mora sama napraviti in vsak dan oddati narejene cigarete. Tobačna režija ima pri tem načinu velik dobiček, ker napravi posamna delavka več, ne da bi se zdatno zvišali fabrikacijski stroški.
Delavkam so sicer dali na prosto voljo, jeli se hočejo naučiti novi način ali ne. Pri-dejana obljuba, da bodo po novem načinu več zaslužile, je zapeljala veliko delavk. Nov način se je učil v dnini. Medtem so poizkušali- kolikor mogoče visoko dvigniti izdelovanje, kar je bilo seveda le mogoče do gotove meje. Ob tej priliki so zagrešili napako,' da so zahtevali, naj napravijo vse delavke toliko, kolikor najsposobnejše delavke, dasi irso vse delavke enako spretne. Tudi pri plači se ni vse vjemalo, ker znaša višji zaslužek le nekaj vinarjev več. Pri izboljšanju plač se niso nič ozirali na te delavke, ker so zvišanje smatrali za izboljšanje.
Zdaj pa še nekateri velekunštni uradniki. Kaj naj rečemo, če primerja uradnik, kar se je pripetilo v Novem Tišinu, delavke s stroji? Ce se po minutah in 'sekundah računa, da se mora narediti na dan toliko cigaret, ker se rabi za eno cigareto toliko sekund. Neverjetna je taka modrost, a v Novem Tišinu imajo takega kitajskega mandarina, ki seveda nosi Obleko c. kr. tobačnega uradnika. Ostanimo le v Novem Tišinu. Zahteva se, da se mora po novem načinu napraviti 2200 »Pamen« na dan; kar so v stanu izgotoviti le nekatere delavke. Veliko delavk ni zajutrkovaio in ne kosilo, samo da so mogle izdelati, kar se je zahtevalo od njih. Največja kunšt v Novem Tišimu pa je, da se mora ob sobotah ravno toliko narediti kakor ostale dni. Novo delo zahteva, da se telo drugače drži in več moči, delavke tožijo, da j h bole roke in križ in da naj se zniža število cigaret, ki se morajo napraviti. Uradnik ti pa pride in zahteva, naj delavke dokažejo, ako res ne morejo napraviti toliko, kolikor je predpisano.
Zdaj hočejo tudi pri »Šport«, da se to-l'ko napravi, kakor pri »Damen«. Da gre to predaleč, ni treba dokazovati. Cigarete z ustnikom se hitrejše in lažje napravi, kakor cigareta, ki se mora striči na obeh straneh. A tega nočejo verjeti in se sklicujejo', da se tudi drugod toliko napravi.
Tako ne more več iti dalje. Od glavnega ravnateljstva pričakujemo, da napravi konec neumnostim, ki jih delajo v škodo delavkam sitni uradniki, ki bi menda radi postal^ ministri.
Tobačni monopol 1. 1909.
Leta 1907 je izpadlo za tobačni monopol jako ugodno v vsakem oziru. Zdatno so se zvišali dobički, poskočila je tudi zelo zdatno prodaja boljših fabrikatov, katerih so prodali več, kakor pa šlabejše baže Podjetje se je dobro razširilo v korist države. To je znak, ki ga nosi za tobačni monopol 1. 1907 po sta-tistiških podatkih glavnega ravnateljstva.
Proračunani so bili 1. 1907 dohodki z
236.260.000	kron, znašali so pa celih 251 mil.
620.000	kron, torej 15,360.000 kron več, kakor so mislili, da bodo znašali. Stroške so proračunali z 89,160.000 kron, izdali so pa
91.510.000	kron ,a da so prekoračili izdatke, ne pride v tem slučaju v poštev, ker 'so se tako visdko dvignili dohodki in to še tem manj, ker je dejanski prebitek 160,110.000 K za 13 milijonov višji, kakor je bil proračun.
Ako primerjamo dohodke z onimi iz leta 1906, se pokaže, da so se povišali za 5,850.000 kron, izdatki so se pa povišali za .3,170.000 kron, čisti dobiček je bil za 2,140.000 kron višji kakor leta 1906.
Premoženje tobačne režije se je zvišalo za 2,550.000 kron, tako da znaša skupni čisti dobiček v 1. 1907 162,657.641 K 96 h.
Pri 100 kg prodanih tobačnih fabrikatov se je pridobilo K 438-67, medtem ko se je dobilo I. 1906 K 428 07
Ni pretirano, ako trdimo, da je najboljši denarni vrelec državi ravno tobačni monopol, kjer žanje dobičke brez vsake nevarnosti, zato pa tudi nikakor ni prav, da tako mačehovsko skrbi za delavstvo, ki dela državi tako ogroune dobičke
Smodk se je izdelalo 1. 1907 ravno 1.226,262.908 komadov, za 11 milijonov manj kakor 1. 1906, nasprotno se je pa napravilo 4.843.787.400 cigaret, za 588,000.000 več, kakor leta 1906. Tobaka se je porabilo 377.483 kvintalov, za 10.172 kvintalov več kakor leta 1906. Dasi se je delo tako ogromno dvignilo, se je pa le znižalo število delavstva za 531 oseb, kar dokazuje, kako vpliva večja vpo-raba strojev na število delavstva.
Značilno je tudi, da je ob novi začasni ureditvi penzij 1. januarja 1907 prestopilo 1310 oseb v stanje invalidov, kar pač doka-
zuje, kako potrebno in nujno je bilo, da so se zvišale pkojnine. Nadaljnji dokaz, kako nujno in potrebno pa pereče je, da se še bolj zvišajo penzije, id je pa žalostno dejstvo, da je služilo koncem 1. 1907 806 oseb nad 35 do 40, 271 oseb pa nad 40 let. 527 oseb je bilo starih 60 do 70, neda 70 'let pa 47. Podjetje, ki donaša toliko dobička, bi pač ne rabilo, da tako izmozgava delavske moči. Poštene pokojnine naj dobi delavstvo', ki si jih je gotovo prislužilo. Lahko tudi da država pošteno pokojnino svojemu delavstvu, saj znašajo pokojnine tobačnemu delavstvu kljub temu, da so začasno uredili pokojnine, dasi so izboljšali pokojnine vsem vpokojencem, kljub temu, da je bilo koncem 1. 1907 vpokojenih 7433 oseb, le nekaj nad 2,000.000 kron. Tobačni monopol donaša že toliko dobička, da bi lahko dovolili delavstvu pošteno pokojnino in ne beračijo.
I. shod avstrijskih krščanskih strokovnih društev.
'Leto 1909 ostane v spominu zgodovine avstrijske krščanske strokovne organizacije. Koncem minulega meseca so se žbrali zastopniki avstrijskih krščanskih strokovnih društev, da se posvetujejo, kako še bolj poglobiti in razširiti krščanska strokovna društva.
Velike važnosti za razvoj naše organizacije je bila 1. konferenca krščanskih avstr, strokovnih društev. Bilo je prvič, da so se udeležili posvetovanja zastopniki strokovnih društev iz vseh dežela, ki so zastopniki približno 61.000 strokovno organiziranih članov. Na I. strokovni kongres je pa prijavilo udeležbo približno 900.000 članov. Koncem januarja so izstopila iz državne zveze kršč. delavskih društev strokovna društva in si ustanove lastno osrednjo organizacijo.
Pred malo leti je bila krščanska strokovna delavska organizacija še majhna. Zaničevali in zasramovali so jo socialni demo-kratje in podjetniki ter jo prezirali. Danes je pa že krščanska strokovna organizacija činitelj, ki si je izvojeval svoje mesto, česar ne izpremene več nasprotniki. S sveta ne spravijo več, da organizacija, ki je premagala vse ovire in težkoče, ni le dokazala, da je sposobna za živeti marveč tudi, da je potrebna.
Naša zveza je bila vedno zvesta skupni organizaciji. Korakala bo tudi naprej vedno roko v roki z ostalimi krščanskimi strokovnimi organizacijami. Le v skupnosti obstoja moč in le zvezane krščanske delavske strokovne zveze bodo premagale vse težave. Boje bomo imeli tudi v bodočnosti, a pomagati si bomo morali medsebojno, ker sloga jači, nesloga pa tlači.
Po svetu.
Štrajk v tobačni tvornici. Fred kratkim se je (potegovalo klausenburško tobačno delavstvo za izboljšanje plač. Delavski deputaciji je pa izjavil tvorniški ravnatelj Jurij Hirt, da zamore plače zvišati samo glavno tobačno monopolsko ravnateljstvo v Budimpešti. Ob enem je pa tudi obljubil, da hoče podpirati delavske zahteve. Delavstvo se je kljub obljubi uprlo, se zbralo v velikih skupinah pred tvornico, nekoliko zmikastilo uradnika Kraspera, ki je pomirjeval. Nato je pognala policija delavstvo, 14.000 oseb, iz ceste. Bilo je več spopadov s policijo, ranjenih je bilo več policistov. Policiji na konjih se je šele posrečilo, da je razkropila delavstvo. Ob 2. popoldne je skušalo delavstvo udreti v tvornico, a je poizkus preprečila policija. Iz tega sledi, da Mažari zelo grdo postopajo s tobačnim delavstvom, dasi jim do-naša tobačni monopol velikansk dobiček.
Rennweg. V naši tvornici so napravili novo parno kurjavo, ki je bila gotova pred Božičem. Dne 24. decembra so kurjavo preizkusili. a ne po delu. marveč takoj zjutraj, ko se je pričelo delati. Uspeh je bil pa tudi tak, kakršnega smo naprej pričakovali. Sveže preslikane peči so razširjevale grozen smrad, ko so postale vroče. Več delavkam je postalo slabo. Ko so se delavke pritožile, se je pa ravnatelj še norčeval iz njih. Kako prav so imele delavke, se je pokazalo, ko je prišel v dvorano zdravnik, ki je takoj ukazal, da se mora prenehati s preizkušnjo.
Bavč. Dne 14. decembra se je Vršilo javno zborovanje naše krajne skupine. Govoril je o starostnem zavarovanju tajnik
Rudolf Hiessl. Shod je sklenil dvoje resolucij. Prva na finančno ministrstvo zahteva, naj se urede penzije tobačnega delavstva, kakor tudi preskrba udov in sirot,'druga pa obsoja socialno demokracijo, ker je- zavlačevala postavni načrt o socialnem zavarovanju.
t Adolf Fischer,
Našo krajno skupino Hajnburg je zadela velika izguba. Bil je priden naš somišljenik. V nedeljo, dne 29. novembra se je vračal iz Hundsheima okolu 5. popoldne domov. Gosta megla je nastala in Fischer, ki je bil zelo kratkoviden, je zašel. Ko se v ponedeljek še ni vrnil domov, so ga iskali tovariši in ga našli po dolgem času zmrznjenega v nekem zapuščenem kamnolomu. Bil je slečen in se preutrujen vlegel, zaspal in zmrznil. Pogreb je dokazal, kako so cenili rajnika, ki zapušča vdovo s 5 otročiči.
Naslovi načelništev naših krajevnih podružnic.
Bavc: Johann DroBler,, TroppauerstraBe 48, Fiirstcnfcld; Ferdinand Ste BI, Obersbach-Kasse 77.
Hainburg:	Josef H 6 c h s t žt 11 e r, Laiid-
straBe 293.
Halieln: Julie H o c h b r neke r, Haliein. Celovec: Mici R u 11 n.e r, Neue NVeltgasse 7. Ljubljana: Mici Blejec, Mestni trg 10.
Line: Karl K aš t n e r, Lustenau 310.
Novi Tišin: Franc S c h n e i d e r, Miihigasse 52. Sacco: Marie Bedri, Sacco, Siidtirol.
Schwaz:	Thomas S t c i n a c h e r, Kirschcn-
čillcc 473.
Sternberg: Emilie Ti 11, RonicrstadterstraBe 39. Dunaj — Ottakring:	Josef W a š s e r b 6 c k ,
XVI.. ThaliastraBe 123.
Dunaj — Rennweg: Amalie Masaček, XI., HauptstraBe 37.
Cvitava: Marie T r e i t n e r, Melzgassc 198.
Blagajniško poročilo od 1. oktobra 1908. do 31. decembra 1908.
	K	h		K	h
Dohodki			Stroški		
61 977 tedenskih prispevkov ....	14874	48	Bolniške podpore		8722	81
198 vpisnin			79	20	Porodniščina			883	48
Povrnjeno		50	—	Mrtvaščina		40	—
Strokovni listi		43	85	Krajnim skupinam 				470	71
Razno		29	22	Strokovni listi		 . . .	730	22
			Agitacija		311	61
			Tiskovine			285	65
X			Pisarna: najemščina in razsvetljava itd.	200	73
			Strokovna komisija lil. četrtletja . .	215	06
			Plača in nagrade .........	780	—
			Delegacije, seje itd		50	04
			Knjige in časopisi 		49	60
			Bolniška blagajna		16	53
			Telefon			36	—
			Stvarna uprava .	.	•		77	86
			Razno			55	07
Vsota . . .	15076	75	Vsota . . .	13925	39
Saldo 1. oktobra .	. .	13078	56	Saldo 31. decembra . . .	14229 ! 92	
	28155	31		28155	31
Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk „Katoliške tiskanie" v Ljubljani.