Streli na I policijski postaji M. Sobota* Lendavska 11 tel*; 21-780 Stran 15! Muska Sobota, 5. januaria 1995 • Leto XLV1I • Št. 1 • Cena 130 SIT čas tako hitro mineva, da se nismo niti prav kateremu pomurskemu podjetju najhujie krize I liSpešnej^e. Pri tem imam i 2vejo pripravljati ie zdaj. Tudi tisti, ki so se sprejeti v svoje vrste, pa so se ji zaenkrat na dih. Ko so se ti trgi zaprli, je postalo za vse, ki referendumu Norvežani sami odrekli. Pa so pa i 'M Daleč od konca, časa pa malo i*? I .,r- 'NM J . A r'BJ 4S 5^ j® 't 4' ‘‘a. ( I Po vsem tem torej spremembe ne bodo po- Osvoboditev Prekmurja zlagoma. Najprej so demonski časi, miklavzevanje, lucijino, sveta Bar- bara je med drugim zavetnica rudarjev, torej spet tistih, ki se gibljejo razpadla na šest kosov.« , del ’*eH tudi niz praznovanja, to je nekako vsiljeno in poslinjeno. . nadaljevanje na strani 3 '' I K' Ne prezrite novih županov v sliki in besedi na strani 6. v temni notranjosti zemlje, tam pač kot demoni. Potem se divjanje umirja. Pozornost blodeče duče se umika vase. Način, kako se praznuje božič, je torej zmoten. Praznovati bi se moral V samoti^ taka da bi bili Čim bolj daleč drug od drugega, sami s sabo. Darove so prinesli Sele trije modri z Jutrovega. Njihov praznik se imenuje tutk oznaneje, potemtakem bi šele sedaj lahko čestitali drug drugemu in se phdarovali. O novem leta pa tako ni, da bi izgubljali besede. Kulture tega praznika ne bele^ noben Ko se bo praznovanje nekoč vrnilo k svojim koreninam, bodo trgovci začeli prodajati šele pred trikraljevim. Prej pa nič. Poštarji bodo imeli največ dela po novem letu, prav tako do praznika Treh krajev. Zato, ker so prazniki tako nanizani. Praznovanje zimskega kresa se začne nekako zavedli in že smo obrnili že zadnji list na koledarju. Leto 1994 je za nami in začenja se novo, ki naj bi bilo teple, boljše in predvsem celotno slovensko gospodarstvo. Ko bi eni radi kar po bližnjici v Evropo, ob tem pozabljajo, da bodo ob vključevanju v evropske povezave Se je katera Marija smehljala? ska podjetja ni bila neboleča in ne sme nas biti potrebne tudi žrtve. Je že tako, da se Evropa ne sram priznati, da je bila izguba jugostovan- bo prilagajala nam, pač pa se bomo mi morali skega tržišča za marsikoga usodna. Je pač njej, zato se moramo za vstop v Evropsko tako, da je bila slovenska proizvodnja za domače potrebe preobsežna, presežke pa smo stvo, ki je v zadnjih letih preživljalo eno najtežjih kriz. Izločitev iz nekdanjega enotnega jugoslovanskega gospodarskega sistema za sloven- so še želeli delati, domače tržišče pretesno, Z izvozom pa se izpada ni dalo kar čez noč nadomestiti. Kakšne so bile posledice, je znano razvitosti svojega gospodarstva daleč pred nami, vendar ne silijo za vsako ceno tja, kjer bi vsaj za zdaj več izgubili kot pridobili. Seveda ■ tuiliSIavenci zunaj teh povezav ne bomo mogli ostati, vendar so zanje potrebne priprave. še ni uspelo prebroditi. Leto, ki se začenja, za pomursko gospodarstvo še ne bo rožnato, z nekaterimi novimi danjih zatirancev in zatiralcev. Hvalabogu potomci, ki zaradi tega dejstva preteklosti dandanes ne nosijo more v svojih srcih. Pa kljub temu. Mimogrede se lahko pridela kaka zamera in iz vrstic izvije jedki vonj nacionalizma. Piše se o osvoboditvi enega ljudstva izpod države, ki je matična za drugo ljudstvo, piše se o zatiranju, raznarodovanju, poskusih asimilacije. Naposled pa je še pisanje možno brati tudi z druge strani in ga razumeti kot izgubo svobode za drugo ljudstvo. Joku madžarske Marije se lahko postavi nasproti smeh slovenske. Ko je Prekmurje prišlo pod Jugoslavijo, je nekaj Madžarov ostalo na drugi strani meje svoje matične domovine. Proti dremežu Seveda bi moralo biti tako razumevanje z druge strani, razumevanje, ki bi v tem videlo nastanek nesvobode za prek- trehne le v podjetjih, pač pa tudi v državi. Do konca leta je še daleč, vendar za spremembe ni več veliko Časa. LUDVIK KOVAČ Pregovor če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. VREME Nadaljevalo se bo mrzlo vreme, možne so občasne padavine. Vestnikov koledar 5. januar, četrtek. Milena 6, januar, petek, sv. Trije kralji 7, januar, sobota, Zdravko 8. januar, nedelja, Bogo 9. januar, ponedeljek. Peter 10, januar, torek, Vili 11. januar, sreda. Gregor CREDITANSTALT Banka uspešnih_ v mislih gospodar- izzivi pa se bo Že v tem letu moralo spoprijeti i pričakovati tako občutne konjunktur^. ^-anskoletna gospodarska gibanja so bila prcivijo poznavalci, ki se za postopnost zavze-inajtr tudi pri pridruževanju Evropski zvezi-Izkušnje, ki si jih bomo pridobili s Članstvom v svetov.ni trgovinski organizaciji, nam bodo tctrrj lahko koristile pri vključevanju v evropske asociacije, vendar se bo moralo v tem prehodnem času še marsikaj spremeniti tudi v naši miselnosti. V tistih podjetjih, kjer jim je to uspelo, z vključevanjem v evropske gospodarske tokove že zdaj nimajo posebnih težav. Srvfda, če ob tem odmislimo vse tiste okoliščine. IM katere v podjetjih ne morejo vplivati. Pri tem imam v mislih predvsem visoke obre- Kraljica Madžarske,« tako piše Szechenvi, »Je svoje kraljestvo in prvo svetovno vojno, po kateri je farskimi rojaki, zaradi naše skupne srednjeevropske sve-tovljanskosti, pa bi bilo bolje tega sploh ne spravljati na papir. Smo namreč potomci nek- m ■> pisanju nas silijo tnedijske okoliščine. v to zvezo vključili letos, so se nanjo dolgo | zlahka plasirali na trgih republik nekdanje pripravljali, a odločitev, ki so jo sprejemali na i skupne države. Tudi malce razvadili smo se pri referendumu,_vseeno ni bila lahka. Norveško, ! tem. saj ta tržišča niso bila preveč zahtevna, denimo, je bila Evropska zveza pripravljena j zato se tudi s kakovostjo nismo posebno tru \ Das Hunnenreich des Ueiligen Pet rus piše ama- rski Zgodovinar grof Avgust Szechenvi, nečak nekdanje beltin- se je podoba Matere božje z detetom iz madžar- J®”® trikrat. Leta 1696,1715 in 1905, Vsakokrat po (\i.K Nazadnje, leta 1905, te jokala od 3. do 31. decembra. ”«P^enehoma, -* ----- ’ - - - • ■ ^Jokovala ''Madžarska Si letošnja gibanja v našem gospodarstvu. Vse to ^eija seveda za gospodan-vo v celoti, medtem ko bo položaj posameznih dejavnostih še na-Ptej različen. V soboški hiuri, denimo, opo-iarjujt/, da .so nekirteti: napo^’.;di preoptimi-fiičrK, saj v tekstilni industriji v tcfn letu še m I in jih ne bomo ponavljal, z rai\^ olfijštSfiat^ enega od po prvi vojni od Madžarske odpadlih kosov je — Prekmurje. Potem je Marija iz Poesa, ki jo omenjeni Mah- označuje za zavetnico Madžarske, ic pred u p***V **®’'’etdesetimi leti jokala tudi za Frekmuijem! Preden se ttd Madžarske sploh odcepilo. Ce se je v tistem času “Iftnska ali turniška Mariju smehljata, o tem ni poročil. V ^7- januarja postala članica Gatta ozlwetovh jjigovinske organizacije, ki je na- Bu-uu S ter»z^.fnasSS!Mi v^i, ffai^ni,.da za , AŠr « ' znzIStouiCi Slovenskem merilu ugodna, to pa ne velja f celoti za pomursko gospodarstvo. Čeprai- so tiajvečjem pomurskem podjetju, v soboški menitve, ki jih predpisuje država in ki zmanj-muri, obseg proizvodnje povečati, je bita ce-- šujejo konkurenčno sposobnost na tujih trgih, lotna pomurska industrijska proizvodnja v /an-^kih desetih mesecih za petnajsiino nižja od enakega predlanskega obdobja, od januarja do oktobra lani pa se je zmanjšala kar za dvanajstino. To je dovolj resno opozorilo, da prene- nekateri kazdfct gospod^^/.^ nuh. Sle^^na^tV^juStimi drža- tcer Še niso povsem jj, Vami, jpa^nt,^ vse enako •Ivanja, vendar poda,p- ^^l°.’,ojenajvečja rec-,^ygfj^j^Q^ff^^KiBg^ -j,^^,y earihe, subvencije proizvajalcem sirijske proizvodnje je ponovhV^m, in izvozne spodbube, to pa gotovo ne bo brez ati, brezposelnost se povečuje, izboljšujejo posledic za domače gospodarstvo. Vendar bo pa se tudi nekateri d>,,g, kazalci, ki potrjujejo tp zniževanje postopno in zato manj boleče, gospodarsko rast. Ker slovensko gospodar- ■ sfvo vedno bolj vključcje v svetovne gospodarske tokove, bo krepitev gospodarske rasli Evropi gotovo poz’tivno vplivala tudi na „ temu setlplJ-^ tieizpolnjena devetde-Marije iz Poesa. Sobivanja z našimi mad- ..I A stran 2 vestnik, 5. januarja 1995 aktualno okoli nas Za nami je Se eno leto, polno raznih dogajanj. Začetek minulega leta je bil v znamenju naravnih nesreč, saj so v Avstraliji izbruhnili številni ^požari, ki sojih pogasili šele po nekaj tednih. Los Angeles v ZDA pa je prizadel močan potres, ki je terjal 60 človeških življenj in ogromno gmotno škodo. V Bruslju je bil vrh Nata, udeležil se ga je tudi ameriški predsednik Clinton, ki je obisk izkoristil še za eno evropsko turnejo. Februar nam bo ostal v neprijetnem spominu zaradi raketnega napada na sarajevsko tržnico, ko je srbska granata ubila 68 ljudi. To je bil najhujši napad v bosanski vojni, ki ji še vedno ni videti konca. Predsednik Slovenije Milan Kučan se je prvič mudil v Izraelu, odkar je aprila 1992 med državama podpisan sporazum v vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Konec tega meseca pa smo se veselili Slovenci zaradi treh bronastih medalj na zimskih olimpijskih igrah v Lille-hammerju, ki so jih osvojili Katja Koren, Alenka Dovžan in Jure Košir. Konec marca je na italijanskih volitvah slavil Silvio Berlusconi, s čimer je bilo konec prve republike, pri nas pa so odstavili obrambnega ministra Janeza Janšo. Aprila je češki predsednik Vaclav Havel v LitomySlu zbral predsednike Avstrije. Nemčije. Poljske, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Maja je umrla Jacqu-eline Kennedv Onassis, ki je veljala za kraljico Amerike. Vdova 'ubitega ameriškega predsednika je bila in ostala nacionalni simbol. Tega meseca pa se je ruski pisatelj. Nobelov nagrajenec in nekdanji disident Aleksander Solženicin po 20 letih vrnil v domovino. Prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike pa je postal Nelson Mandela. Junij je [»tekal v znamenju veličastne proslavitve 50. obletnice dneva D, ko so se zavezniki izkrcali v Normandiji na francoski obali. Julija je umrl severnokorejski predsednik Kirn II Sung, ki je bil na oblast) od leta 1948, kar je bil najdaljši staž kakega absolutista v sodobnem svetu. Žal pa so se tega meseca medplemenski spopadi v Ruandi sprevrgli v eno naj hujših državljanskih vojn. Avgusta smo lahko med drugim pozdravili odločitev Irske republikanske armade, ki se že 25 let bori za odcepitev Severne Irske od Velike Britanije, da razglasi premirje. Med Izraelom in Jordanijo so odprli prvi mejni prehod, kar je bil uvod v daljši mirovni proces na Bližnjem vzhodu. V septembru je na tisoče beguncev s Kube hotelo pred revščino pobegniti v obljubljeno deželo Ameriko. Pri nas pa je ta mesec odstopil predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, ki ga je zamenjal Jožef Školč. To je bil vzrok za odstop zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. V sosednji Hrvaški pa so veličastno sprejeli papeža Janeza Pavla II. Po letu 1917 je bila britanska kraljica Elizabeta II. prvi britanski suveren, ki je stopil na ozemlje Rusije. Oktobra se spomnimo tudi pokola sredi Tel Aviva, ko so palestinski skrajneži žrtvovali svojega človeka bombo; v eksploziji je umrlo 20 ljudi, 42 pa jih je bilo hudo ranjenih. Novembra je bil Helmut Kohl že petič zapored imenovan za nemškega kanclerja, Slovenija pa je prevzela predsedstvo delovne skupnosti Alpe-Jadran, Decembra smo pri nas opravili lokalne volitve za župane in občinske svete, Rusija pa je napadla uporno Čečenijo. Po politični krizi v Italiji je odstopil premier Silvio Berlusconi. MILAN JERŠE DIKTATOR ZAPUŠČA HAITI - Vodja haitske vojaške hunte general Raoul Cedras zapušča prestolnico Port-au-Prince, in to ob budnem varstvu ameriških vojakov, ki so se izkrcali na tem karibskem otoku. ( •i 4 1 I r 4 SVET V LETU 1994 i < t*. H' a < » Z'; H a«- ,.3 4« “S l^j SPORAZUM O FEDERACIJI - Haris Silajdžič, Mate Gramc in KreSimir Zubak so v Washingtonu podpisali sporazum o federaciji BiH. I f M LW, ■■^1^ ” iC. fa -i* ' HOTw... OTOK ZDRUŽEN Z EVROPO - Kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik Mitterrand sta simboliino prerezala trak ob otvoritvi predora pod Rokavskim prelivom. POL STOLETJA OD IZKRCANJA V NORMANDIJI - Na petdeseto obletnico te največje vojaške operacije v zgodovini so se sedanji najvišji predstavniki poklonili spominu padlih in se zahvalili junakom. r j, VESTNIK Izdal« PMt)«l|« ZB InformlrBn)« Muraka Sobota CaaoptanI a vat; dr. Joža Bedamjak. Stefan Cigul, Zlatko Edih, mag. Dalibor Gader, Cilka Jakoij, Rajko Stupar, dr. Alakaander Sittar UiMdnUtvo: Irma Benko (direktooca in glavna urednica), Janez Vouk (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega uradnika), Bernarda Balalic-Pečak, Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerto, Feri Maučec. Sufart Smej. ŠUfan Sotxičan (novinarji), Ksenija Šdmen (tehnična uradnica), Natače Juhnov (lotogralin|a), Nevenka Envi (lektorica). tttt**?" uradniitva In upmve: Muraka Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novirrerji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in lainičtvo 21-363 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, taletaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotograAi ne vračamo. Naročnina za IV. tnmesečja 1904 je 1.600,00 SIT. polletna naročnina znaia 3.200.00 SIT, za naročnike v tujini 100 OEM letno. Tekoči račun pri SOK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tlak: Tiskuna Ljudske pravice, LjuUiana. Na podlagi mnenja Mkiiatratva za itrfomiiranja in. 16/IB z dria 30.1.1902 se Mejo tednik Veetnit med proizvode inlaimalivnaga značaja iz 13. točke tarifne ttevHke 3, za katero se plačt^ petodstotni davek od prometa proizvodov. K - NOBELOVA NAGRADA ZA MIR - Za dosežen mirovni proces na Bližnjem vzhodu so nagrajenci vodja PLO Jaser Arafat, izraelski premier Jicak Rabin (na posnetkih) in izraelski zunanji Sl minister Simon Peres. V - Veliki zmagovalec italijanskih volitev, ki pa je moral že po sedmih mesecih trajajočega obdobja 53. povojne vlade odstopiti. PRVI PREDSEDNIK JAR Nelson Mandela je slovesno prisegel kot prvi črni predsednik Južno-afriše republike. SLOVO OD NIKONA - Nekdanji ameriški predsednik Nison je bil sicer sporna osebnost, a pokopali so ga z vsemi častmi, ki pritičejo voditeljem ZDA. BERLUSCONI SILVIO li T\ % F ■ ** *** T IJil .I>VS r ' 1 r'>' I . ■V l 4'0. X ^*5 1 1 (■ .J v 'ti-n i Xr' _________J SMRT GENERALNEGA SEKRETARJA NATA - Po težki bolezni je umrl Manfred W6rner. Ob njegovi krsti se je poslovil ameriški državni sekretar Warren Christopher. ¥, i i j; ?«>!« I h I I MISS SVeTA - Ta laskavi naslov je prPadel 21-letni študentki arhitekture iz Indije Aishwary Rai. I I lk_J RUSKI TANKI PRODIRAJO PROTI ČEČENSKI PRESTOLNICI - Rusija se je očitno odločila dokončati poglavitni del svojega vojašega posega v odcepljeni republiki Čečeniji. t tooo; i L 4 V K TISOČ DNI SRAMOTE ZA EVROPO 'r, '-r IN SVET - Poslanci evropskega parlamenta so odločno pozvali svetovno skupnost, naj naredi konec moriji v Bosni. V znamenje protesta proti neučinkovitosti prizadevanj, da bi razklenili srbski obroč okrog prestolnice BiH, so se opremili z napisi. •C1 CARTERJEVA MIROVNA MISIJA - Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter je prevzel vlogo pogajalca v voiot v BiH. Tja ga je povabil vodja bosanskih Srbov Radovan Karad-žič. vestnik, 5. januarja 1995 stran 3 aktualno doma Seja vlade Do internega odkupa podjetij Z lastninskim preoblikovanjem se mudi, zato vlada hiti z zakoni in dopolnili. Vlada je na svoji zadnji seji pred novim letom sprejela dva predloga zakonov, ki urejata in pospešujeta lastninsko preoblikovanje podjetij, in dva dokumenta, ki racionalizirata lastninjenje, Predlog zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, naj bi parlament sprejel po hitrem postopku, saj ni - po besedah državnega sekretarja v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj dr, Antona Ropa - bistvenih sprememb oz. so v novem predlogu upoštevali pripombe državnega zbora. Tako bi lahko združili drugo in tretje branje zakonskega besedila. Glede na to, da je državni zbor zahteval, da je potrebno pri opredelitvi posameznih namenov uporabe sredstev kupnine v celoti upoštevati določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter proučiti možnost zagotovitve sredstev za Slovenski odškodninski sklad, je predlagatelj ustrezno preoblikoval 3, člen ter določil, da se sredstva kupnine uporabljajo za namene iz 33, člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z izjemo dela kupnine, ki se nameni pokrivanju obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji. Zato so bile tudi črtane določbe, ki so se nanašale na uporabo dela kupnine v druge namene, V skladu s sklepom državnega zbora, da se morajo vsa sredstva, pridobljena iz naslova kupnine, vrniti v gospo- darstvo ter da bi moral predlagatelj večji del sredstev iz naslova kupnine nameniti skladnejšemu regionalnemu razvoju in razvoju malega gospodarstva, je predlagatelj spremenil 7. člen predloga zakona v delu, ki opredeljuje višino sredstev, ki se nameni regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja, razvoju malega gospodarstva, sanaciji podjetij ter spodbujanju in kreditiranju izvoza. V zakonu so tako določbe, ki urejajo pravice in obveznosti Sklada za spodbujanje regionalnega razvoja in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja. Ta sklad je opredeljen kot javna pravna oseba, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Osnovni kapital družbe je 1.500.000.00 SIT, lastnik edinega poslovnega deleža pa je Republika Slovenija, Predlagatelj je iz besedila predloga zakona za drugo obravnavo Črtal določbe o Skladu za poplačilo vojne škode. Za ustanovitev tega sklada bo vlada pripravila poseben zakon. Zakon, ki bo urejal ustanovitev in poslovanje ter pravice in obveznosti Sklada za poplačilo vojne škode, naj bi po sklepu državnega zbora določal tudi kriterije za dodeljevanje sredstev, kar pa ni mogoče opredeliti, dokler nista opredeljena status upravičencev ter vrsta in višina odškodnine, ki se bo upravičencem poravnala, kar naj bi urejala posebna zakona, ki urejata popravo krivic in žrtve vojnega nasilja. Glede na povezanost področij, ki naj bi jjh urejali navedeni trije zakoni (zakon o popravi krivic, zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine) ter zaradi zagotovitve enakosti pravic do odškodnine ter enovitosti postopka za uveljavitev navedene pravice, je potrebno navedene zakone obravnavati sočasno. Ker je zakon o popravi krivic Šele v prvi obravnavi, bi v primeru, da se določbe o Skladu za poplačilo vojne odškodnine vključijo v predlog zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (druga obravnava), to pomenilo veliko zamudo pri sprejemanju navedenega zakona, s Čemer bi bili oškodovani drugi upravičenci do sredstev iz naslova kupnine, ki bi sredstva lahko uporabljali za namene, navedene v zakonu, saj se je že velik del sredstev nabral in je na računu Sklada Republike Slovenije za razvoj. Ministrstvo bo prekontroliralo zadolžnice Vlada je sprejela tudi zakon o dopolnitvah zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja nekaterih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. Tudi o tem zakonu naj bi parlament odločal po hitrem postopku."S tem naj bi uredili dva sklopa problemov. Prvi se nanaša na uresničevanje zakona o lastninskem preoblikovanju v kontekstu uporabe zadolžnic, neizplačanih plač, načina obračunavanja in nadzora. Ves obračun zadolžnic bo potekal prek ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, kjer bodo p reko n troti rali zadolžnice za nazaj in izdajali potrdila. Drugi sklop pa govori o načinu vplačevanja delnic pri notranjem odkupu v naslednjih štirih letih. V predlogu zakona je zapisano, da bodo zaposleni kot upravičenci do notranjega odkupa vplačevali delnice prek dobička in ne plač, oproščeni plačila davka na dobiček. Do delnic po notranjem odkupu bi naj zaposleni prišli prek dobička ne pa zviševanja plač. Seveda pa se bodo morala držati sklepov vlade o višini in dinamiki rasti plač v podjetjih. Namen zakona je vzpodbujanje nakup podjetij z dobičkom in omogočanje zmanjševanje notranjih stroškov, saj se kupnina začasno za pet let zadrži v podjetjih in je namenjena razvoju. Državni sekretar Tone Rop je povedal, da so doslej zbrali od 250 podjetij, kolikor jih je računalniško obdelano, za 3,6 milijarde kupnin; v teh podjetij pa je za notranji odkup rezervirano 4,7 milijarde tolarjev delnic. Lastninske programe o preoblikovanju podjetij je oddalo 933 podjetij, Čakajo pa Se na 312 zapoznelih, Vlada je na svoji seji sprejela tudi sklep o kriterijih za odobritev prodaje delnic ali sredstev podjetja tujemu kupcu in navodilo o dokumentaciji, ki jo mora podjetje pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register priložiti zahtevi za pridobitev soglasja agencije. MARJAN HORVAT r= komentar Osebnosti leta in •v« boljši neznanci Vem, da z materinstvom in ienskun herojstvom še ni konec. Ker ne more biti konec. Med nami so matere in žene, ki zelo trpijo, ki se odtekajo mnogočemu, da bi bi bilo bolje otrokom in njihovim možem. Vem, da mnogi sosedje in znanci vedo za takšne matere in žene. Nihče jih ni predlagal za osebnosti leta. Mediji o njih ne pišejo in ne poročajo. Velja pravilo in zapoved množice, ki pravi, da sta siromaštvo in požrtovalonost sramotna. Zato mediji molčijo in predlagalri ne predlagajo teh žena za osebnosti leta. nadaljevanje 1. strani murske Madžare, strašansko tendenciozno in pristransko. Posebej v tem Času, ko madžarska manjšina v tej državi uživa zaščito naj višje stopnje, s čimer se ji izraža velika po- jeni« prvič' objavljen v Slovencu leta 1928, »te posebno hvaleino spominjamo vseh, ki so bili za združitev Prekmurja s Slovenijo obsojeni na smrt«. Zgodovinsko prvenstvo in se'Prekmurje priključilo Slove- . kako si upa z dvema m orna r- niji oziroma takratni Jugosla- jetna (večji čel posadke so se- viji. Na srečo je kratkiotrajnost stavljali nekdanji dalmatinski sledila kratkotrajnosti. nacionalna pomanjkljivost Če Slovenci nismo zelo trdo- sklepu vrhovnega sveta v Parizu z dne 1. avg. 1919 so jugo- slovanske čete »Po mornarji) zasesti celo Ogrsko, vkorakale med Pozneje, ko se je že zdanilo, so jih odpeljali iz ječe in jih zornost in veliko spoštovanje, - Toliko torej o namenih tega glavi, smo se morali iz zgodo- pisanja. O spodbudi zanj pa smo Že rekli: spodbudili so ga mediji. Ker mediji ne mirujejo, si zgodovinski spomin ne more privoščiti dremeža. V lanski predzadnji izdaji Delovih Književnih listov je bil objavljen Članek o nekdanjem »slovenščina« vine nekaj naučiti. Ni dovolj, Če si prvi na nekem ozemlju, Tudi ni dovolj, če se za povrh še imenuješ: »tisti, ki imajo svoja »slova«, svoj jezik« - če seveda ime Slovenec pride od izraza »slovo«, ki tiči tudi v besedah V Prekmurje dne 12. avgusta t. l.« Tako piše dr. Matija Slavič, pogajalec za Slovenijo na mi- rovni konferenci v Parizu, in »slovnica«. »huronskim vpitjem« množice vodili proti katoliški cerkvi. Pridružili so jim Še da-iamtinske mornarje, ki so jih ujeli v šolski zgradbi, pozneje Poznam srednje Šolskega profesorja fizike, ki najbrž nikoli ne bo dobil Žagarjeve nagrade. Ali kako se že tista Sol n iška nagrada imenuje. Gotovo tudi nikoli ne bo osebnost leta, ne slovenska, ne »pomurska« in ne Šolska. Ta mož, na primer, sam izdeluje učila in hodi med počitnicami zalivat rože na Solo, ki jih je sam vzgojil in posadil, Sadi drevje okrog Sole, ki ga ali kupuje ali kje v gozdu, v gosti podrasti, da ne bi bilo škode, izruje. Jame za drevje izkoplje sam. Potem ko nekaj Časa gleda dijake, ki se nespretno zvijajo okrog lopat in se ne napnejo. Od Časa do Časa ta srednješolski profesor, ki sicer zelo ljubi samotno kolesarjenje in pogosto vstane pred zoro, da se zapelje na goričke griče in od tam opazuje sončni ■vzhod, stopi do avtobusnega podjetja in sam na svojo roko in odgovornost najame avtobus. Za ekskurzijo z dijaki, ki si jo izgovori pri vodstvu šole. Čeprav bi lahko tisti dan ali dva, ko bo na ekskurziji, kolesaril. Kot je mogoče slutiti iz njegovega pripovedovanje - ampak samo slutiti, ker tega nikoli ne bi povedal -, mu včasih kak dijak dolgo ostane dolžan za vožnjo. Mogoče je tudi domnevati, da je med takimi dijak: kak, ki plačila vožnje ne zmore. V takem primeru smo lahko prepričani, lahko smo zunaj v.sake domneve in onkraj slutnje, da denarja od njega, če mu ga potem mladi dolžnik vendarle prinese, ne sprejme, A to vesta samo on in dijak. O tem se ne govori. Po čistem naključju poznam nekaj ljudi, ki nosijo na gega. Kajti za take se zve samo po naključju. Zato seveda tak ali taki ne morejo nikoli biti osebnosti leta. Čeprav bi bilo ganljivo, če bi v vsakoletno prednovoletno radijsko izbiranje osebnosti leta poklicalo nekaj poslušalcev in predlagali za osebnost leta neznanega darovalca. In Še bolj ganljivo bi bilo, če bi neznani dobrotniki dobili največ glasov. Ali vsaj toliko, da bi skupaj imeli največ glasov! Gotovo bi organizatorji izbora spoznali izredno priložnost za vzgojo srca in glasove sešteli. Poznam druge ljudi, ki sami zase pobirajo odpadke po pokrajini in trpijo. Sprašujejo, kaj naj naredijo, da bi ljudje drugače ravnali, V njihovih očeh je dvom in nejevera. Lahko bi bili vsaj žalostne osebnosti leta, a kaj ko njihove potrtosti nihče medijsko ne obdeluje. Celo tole se ve. Med nekdanjimi poslanci v državni skupščini sta iz teh krajev menda dva, eden pa zagoto. taka, ki nista oziroma ni izkoristila) privilegija in si uredi l( a) predčasne poslanske upokojitve. Po merilih množic bi lahko bil(a) vsaj nerodna osebnost leta. Pa ne bosta. Ne bosta tudi nikomur za zgled. Ne v državi, kjer se izraba priložnosti ne zameri, niti najviSjim predstavnikom. Zakaj ne bi, Če lahko, pravi moralni čut množice. Po merilih odličnosti seveda ne bi smeli. Zaradi javnega dobrega, zaradi zgleda ne. Imamo izbrane osebnosti leta, ki si zaslužijo, da so to, za kar so jih izbrali. Kljub temu pa nimamo arlstukia- Rdeči križ obleke, ko jih cije. Zakaj, kakor pravi Span- v knjigi Prekmurje, ki je izšla gimnaziji, in prepričani so, ker 1921. 24. decembra 1918 je Jožef bodo nekdo razširi tako vest, da jih za Godina »pri treh Bistricah«, cerkvijo ustrelili. V resnici so jih vkrcali na vlak profesorju na soboški gimnaziji dr. Francu Sušniku in njegovem literarnem ustvarjanju. Pi- sec članka predstavlja knjigo Ijeni, ki so Lahko izpeljuješ ime svojega naroda celo iz tega, da pripadaš »tistim, ki so (bili) nase- zbranih Sušnikovih spisov in omenja, da so v njej objavljeni tudi Prekmurski profili, litera- »seljani«. »Sela- vani«, ki so torej že (bili) tukaj, ko so drugi prihajali - pa tudi to Se ni dovolj. Ob vsem tem Se kot piše v svojih spominih, in odpeljali v Sombotel, Skupaj z brodom prepeljal kapetana jih je bilo 6 oficirjev in 20 voja-Jurišiča in njegove vojake čez kov, 5, februrarja jih je 7 ušlo, reko Muro, Nato se jim je kot med njimi tudi Godina, ostale prostovoljec pridružil »ter vodil so pozneje izpustili in zame-zasledovanje Ogrov«. Jurišič je njali. ke isti teden z dvema stot ni- Jurišiču so - tukaj povze- riziran prikaz Prekmurja iz vedno lahko izgubiš politično jama »jugoslovanske vojske« i____________ 21- j.-2_ zasedel Lendavo, ČrenSovce, prestrelili roko, ki so mu jo mamo Slaviča - pri napadu Časa po priključitvi takratni Ju- samostojnost in moraš s svojo goslaviji, Sušnik je, tako piše nacinalno, ljudsko in etnično avtor Članka, profile spisal iz istovestnostjo živeti v negoto- Beltince in Soboto. 1. januarja 1919 je Godina morali pozneje odrezati. Ubili so njegovega adjutanta in Še z Božidarjem Severjem, ki ga pet drugih jugoslovanskih voja- veselja »nad pridobitvijo Prekmurja, ki se je 22, novembra 1924 končno združilo s Slove- vosti. Dobro je torej imeti svojo državo. Potem ti je lahko prav Slavič v svoji zgoraj omenjeni kov. Pokopali so jih na sobo- nihče ne vidi. Po eni strani jih je malce sram svoje nezmernosti v kupovanju. Ne oddajajo namreč slabih in ponošenih oblek. Torej so jih v družini kupili, ne da bi jih zares potrebovali. Po drugi strani pa - to je samo dosledno izživet občutek krivde - nočejo, da bi se jim za to še kdo zahvaljeval. Možno je, da gre v gornjem primeru zgolj za modni asketizem, skoraj Že za snobizem, Čisto možno. Ljudje si preprosto hočejo olajšati vest in se ozaljšati z zasebno neči-mernostjo. Toda, med takimi ljudmi bi se morda našel tudi kak anonimni darovalec česa dru- ski filozof Jose Ortega y Gas-set. imamo dve vrsti človeških bitij; »tiste, ki terjajo od sebe mnogo in kopičijo sami nase težave in dolžnosti, in tiste. ki ne terjajo od sebe nič posebnega, temveč zanje pomeni živeti, biti vsak trenutek tisto, kar so že, brez naprezanja, da bi sami sebe izpolnjevati kot plovke, ki gredo, kamor jih pač žene.« Tisti, ki terjajo od sebe več, ki se odrečejo nečemu, kar bi si lahko z vso legitimno pravico vzeli, tisti so aristokracija. Aristokrat pomeni »boljši«. Od kdaj pa množice vedo za takšne? ŠTEFAN SMEJ nijo. Sedemdesetletnice tega malo mar za etnogenetske te- skega rojaka«, prišel v Soboto, dogodka sploh nismo opazili,« orije. Včasih je bilo namreč za Nastanila sta se v hotelu Do- knjigi Prekmuqe opisuje kot Škem pokopališču. - Po Juriši-»panonskega Slovenca iz Sta- Čevi pustolovščini so Madžari jerske in po materi prekmur- Prekmurje bolj zastražili, A za (podčrtal SSM) Čez teden dni je v istem časopisu izšel članek z nadnaslovom Petisedemdeset let po orije. Včasih je bilo namreč za Prekmurce zelo pomembo dokazovati, da niso vendskega porekla, Klekl je 9, marca 1919 v Novinah pisal: »Nepravilno ime »Vendi« se mora uradno nadomestiti s »Slovenchr, ker se bray. Po mestu »so patruljirali veseli vojaki«, piše Godina, kratek čas. Veliki poglavar Klekl 15, avgusta istega leta je Klekl v uvodniku v Novinah združitvi Prekmurja s Slovenijo. Osrednja vsebina članka so spomini na dogodke okrog ljudstvo v materiničini za Slo-3. januarja 1919. leta, ki jih je vence imenuje in smo etnogra-^apisal Jožef Godina, bistriški fUSto isti narod s Slovenci so-»■ojak, brat pisatelja Ferda Go- sednjega Štajerja«. _ tiine. Spremno besedilo, ki - • Godinov zapis uvaja, ga, Jo- komisijo^ petih Žefa Godino, opisuje kot »Kle- ................. ' ^levega birmanca, duhovnika, To je bilo takrat. Biti takrat velikih na mirovni konferenci Pueo, urednika in borca za po prvi svetovni vojni v Parizu lahko pomenilo, da nisi Slovenec, da si torej čisto pravično lahko tudi v madžarski državi. Priključitev Prekmurja k takratni Jugoslaviji, ki je kot - • ■ madžarski Danes so po etnogenetski ve- '^lad porotnik v Vojski prvi pripeljal jugoslovanske vojake čez Muro na prekmurska tla«. Nepodpisani pisec uvoda nadalje pravi, da je ■^dkmurje »letos poravnalo svoj dolg najbolj zaslužnemu za netski teoriji vsi Slovenci Veneti oziroma Vendi. Sploh pa ni več pomislekov, da bi Prekmurci ne bili Slovenci. »Pri treh Bistricah« 3. januarja 1919. leta, torej pred natanko Sest ins e dem desetimi leti, se je v Soboti žalostno osvoboditev izpod madžar- jarma« Jožefu Kleklu, in . končuje, da se s priobčitvijp končal kratktotrajni poizkus, . iHpdinovega članka, ki je bil naslovom »Na smrt obso- da bi se že takrat slovenizirala prekmurska 'cfnogeneza iij bi Kar lahko razumemo, da so ju- pisal: »Dragi rojakil Tolaiiti goslovanski vojaki veselo popi- ttemo, kak dobra mati svojo vali. joiečo deco. Deca ste iublene 8. januarja so jih zategadelj slovenske matere, slavne Stove- presenetili. »Moralo je biti nije .,. Poslutajte jo, potrta okrog pol ieste zjutraj,« se spominja Godina, Ogrski vojaki so močno udarjali na vrata njegove sobe v hotelu Dobray. Odprl jim je v pižami, »in al-bis«, kot pravi sam. Bal se je, da ga prepoznajo in brž ustre- srca, poslutajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličane i, bogati i siromaki, vsi ste njeni, nad vse vas razprestera svoje pero ti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! Bog, ki je stvori- lijo kot izdajalca ogrske domo- teo vsega bitja na zemli, brez vine, saj je iz ogrske vojske koga se list ne gane na drevi, ne prestopil v jugoslovansko. Do- spadne kapia rosice tčipki na god ki sledijo takole: med obla- cvet, ne zabrni liiiavka, ne čenjem ga stražita dva vojaka, skoči zverina v gotči s svojega Godina posluša okrog hotela, boji se, da ga . kdo od tovarišev pokliče po streljanje leiijta, te Bog je tudi vat oča Ganljiv klic, čudovito bo- imenu, njega in druge odpe- drilo. Pa smo mislili, da je Ijejo v soboško ječo, zunaj zo- takšno pismo zmožen napisati pet slišijo streljanje s strojnico samo indijanski poglavar ame- in celo topovski strel, sprašujejo se, kdo je. kriv, da, so jih zajeli, Jurišiča dolžijo, da se je . šel baharije, da je govoril, riSkemu predsedniku’ Klekl ni bil nič manjši poet kot Saettle • 1 ŠTEFAN SMEJ, Vse stroge v mednarodnem tranzitu Medtem ko se po slovenskih cestah (predvsem od mejnega prehoda v Dolgi vasi do hitre ceste pri Mariboru) lahko brez problemov vozijo in zasmrajujejo krajino tovorna vozila najskbše kakovosti in najstarejših letnikov iz Turčije, Romnnije, Rusije in Madžarske, so v sosednjih zahodnih državah predpisi čedalje stro^. Stroge zahteve glede cestnih prevozov na primer v sosednji Avstriji zelo občutijo naši prevozniki. Neprestano posodabljanje voznega parka je nujno, prav tako vožnja tovora s kombiniranim prevozom z železnico. Od 1. januarja letos pa je na avstrijskih cestah z.aCela veljati prepoved nočne vožnje za tovornjake, katerih skupna teža presega 7,5 tone. Ta prepoved pa ne velja za tovornjake, ki uporabljajo pri prevozu blaga tudi železnico. Šoferji morajo imeti pri sebi neprestano dokazilo ali dokument o transportu, ki jim ga izda Železnica, Se prej pa se morajo informirati, po katerih cestah ali avtocestah omenjena prepoved nočne vožnje velja. To je le eden od ukrepov avstrijskega prometnega ministrstva, s katerim želijo preusmneriti tovorni promet s cest na Železnice. Za nas bi W1 že velik dosežek( Če bi prepovedali vožnjo ekološko oporečnim tovornjakom. BBP stran 4 vestnik, 5. januarja 1995 gospodarstvo Pomurski uvozniki Trgovanje z Madžarsko prinaša deficit, saj je razmeije med uvozom in izvozom za slovensko gospodarstvo neugodno. Od 250 milijonov dolaijev blagovne menjave v letu 1994 naj bili kar dve tretjini tega prometa v korist madžarskega izvoza na račun uvoza slovenskih izdelkov. Preprosto rečeno, Slovenija iz Madžarske mnogo več uvaža kot v (o sosednjo državo izvaža, čeprav je struktura tega izvoza zelo dobra; to so v glavnem končni izdelki, bela tehnika, pohištvo, kozmetika in podobno. V nasprotju s Češko republiko, kjer se Slovenija poskuša uveljaviti s svojimi blagovnimi znamkami (tudi Mura si je našla pot do najbolj cenjene blagovne hiše v Pragi Kotva), na Madžarskem slovenski izdelki niso dovolj cenjeni oziroma bo kupec za isto ceno vedno prej kupil izdelek iz zahodnoevropskih držav, čeprav bo slabše kakovosti; večkrat se tudi zgodi, da se na Madžarskem prodajo slovenski izdelki la^e pod tujo znamko kot pod slovensko. Slovenski izdelovalci so si delno sami krivi za takšne razmere in splošno nezaupanje, saj doslej niso pokazali večjega zanimanja za tesnejše sodelovanje, ki se potrjuje z vlaganjem denarja. Se posebno zanimivi so podatki o sodelovanju (izvoz-uvoz) pomurskih podjetij. V prvih šestih mesecih letos so pomurska podjetja na Madžarsko izs^ozila blago v vrednosti 4.3 milijona dolarjev in uvozila iz Madžarske blaga v vrednosti 8.7 milijona dolarjev. Največji delež odpade na občino Lendava, ki je izvozila za več kot dve tretjini vseh izdelkov pomurskega gospodarstva, in sicer v vrednosti 2.9 milijona dolarjev, uvozila pa blago v vrednosti 3,8 milijona. Občina Murska Sobota je uvozila blaga v vrednosti 3,7 milijona dolaijev. izvozila pa le blago v vrednosti 644 tisoč doalr-jev. Ljutomerska občina je uvozila blago v vrednosti 168 tisočakov dolaijev in izvozila za polovico manj, občina Gornja Radgona pa je uvozila blago v vrednosti čez milijon dolarjev in izvozila nekaj čez 640 tisočakov. - Zanimiv je pregled uvoza in izvoza po podjetjih, saj lahko na ta način tudi ugibamo, kaj kdo uvaža ali izvaža. Vsekakor ima Pomurje še veliko neizkoriščenih možnosti izvoza. Poslovanje pomurskih podjetij z Madžarsko v obdobju januar- -junij 1994, našteti so le najve^ partneiji (v tisoč dolaijih): IZVOZ Cestna strategija ni odvisna le od dobre volje udeležencev kongresa Sočasnost tehničnega in estetskega Gradnja cest oziroma avtocest je letos največji gospodarski projekt države Slovenije. Večkrat je bilo že zapisano in povedano, da spet gradimo In zbiramo denar brez trdnih temeljev; brez nacionalnega programa, sprejetega v Državnem zboru. Na drugem slovenskem kongresu o cestah in prometu, ki je bU konec oktobra v Portorožu in se ga je udeležilo čez 750 slušateljev in referentov, so sprejeli Skupno deklaracijo, ki vsebuje kar nekaj temeljnih usmeritev prometne politike, Toda; deklaracije in sklepi kongresa so ena, nacionalni program pa drugo. mrni pomen. Za uresničitev tega bo potrebno Širše družbeno usklajevanje javnih in posameznih interesov, trase cest pa naj bi v prihodnje omogočile ne le optimalne pro- metne in razvojne učinke, ampak bi morale z oblikovalskimi rešitvami zmanjšati morebitne negativne učinke na urbani in krajinski prostor. BERNARDA B.PEČEK Tovarna močnih krmil Črnci REFLEX G.Radgona R & S Radenci ARCONT Prašičereja Podgrad MIR G.Radgona Nafta Lendava VIB Dolina MURA .M.Sobota GP Pomurski tisk Agromerkur M.Sobota Mesna industrija Pomurka ABC Pomurka International RENE Cemelavci VENDA M.Sobota Beltinka Beltinci Pan-Agra M.Sobota UVOZ 103 182 478 111 2824 5 171 166 7 89 181 436 3109 341 2 v prvem poglavju sklepne deklaracije z naslovom Strategija razvoja in prometna politika je zapisano, da potrebuje Slovenija poleg dolgoročne prometne politike tudi vključitev vseh vrst prometne infrastrukture v spremenjen prostorski plan države. Znano je, da je doslej potekala gradnja cest in cestnih objektov po svojih planih, prostorsko urejanje pa se je načrtovalo spet v okviru svojih »pristojnosti in strokovnih krogov«. Načrtovalci cest so težili k Cim gospodarnejši gradnji, kar je pomenilo tudi čim bolj ravne linije, medtem ko so si »prostore!« prizadevali za okolju prijaznejšo gradnjo. Kongresne usmeritve, ki so jih oblikovali tako gradbinci kot arhitekti in krajinarji, so: težiti k temu, da preusmerimo kar največ mednarodnega tovornega tranzitnega prometa s slovenskih cest na železnico, na krajših razdaljah pa naj bo pri uporabljanju kombiniranega transporta upoštevana gospodarsnost; avtoceste naj bodo namenjene medregionat-nim povezavam znotraj Slovenije, razbremenjevanju prometa na celotnem cestnem omrežju in navezovanju na cestno omrežje sosednjih držav; javni potniški promet naj bo enakovredno vključen v prometno politiko in celosten program razvoja prometa; stroški transporta naj postanejo pomemben element prometne politike in usklajenega razvoja prometa, kar naj bi dosegli z uravnoteženimi cenami trans- lot n ega državnega cestnega 13 1 379 654 935 384 1013 97 85 BERNARDA B. PEČEK f porta, v katerih bi postopoma upoštevali tudi eksterne stroške; potrebno je pristopiti k izdelavi celostne transportne študije Slovenije. Dokler nimamo dokončno izdelanega Nacionalnega programa za gradnjo avtocest - da bo začrtana tudi trasa avtoceste v se vero v-'zhodni Sloveniji z mejnim prehodom G enter ovci - se ne moremo pogovarjati o Nacionalnem programu vzdrževanja in razvoja ce- omrežja; od avtocesmega programa in njegovega uresničevanja (bodo v Pomurju res začeli graditi avtocesto že 1996. leta?) je odvisno, kakšen program razvoja cestnega omrežja in mestnih obvoznic bomo zahtevali v prihodnjih letih v Pomurju. Zanimiveje, daje »kongres« na pobudo D A RS-a podprl tudi predlog, da bi dograjevanje slovenskega avtocestnega omie^B po letu 2000 predvsem v smeri severozahod-jugovzhod zagotovili $ podaljšanjem zbiranja »bencinskega tolarja«, čeprav še ni uresničen projekt gradnje avtoceste vzhod- zahod Morebiti pa se za »tiste na zahodu« Slovenija konča pri Mariboru in je to »vzhod države«? Prometna varnost mora postati pomemben dejavnik pri pripravi in izvajanju zakonodaje s področja cest in prometa ter pri izdelavi planov gradnje, obnov in vzdrževanja cest, je zapisano v 4. poglavju deklaracije. Skoda, da tega določila ne izvajajo že sedaj, saj bi potem morebiti poskrbeli tudi za Čiščenje traktorskih stez ob magistralni cesti od Murske Sobute do Lendave, saj so steze narejene zaradi večje prometne varnosti na magistralni cesti in ne zaradi stez in kmetov samih. Posebno zanimivo je tudi 6. poglavje Ceste in okolje, kjer je med drugim zapisano: Zagotoviti rho-ramo sočasnost tehničnega in estetskega oblikovanja cestnega prostora, objektov in opreme. Z vključitvijo urbanističnih, krajinskih in likovnih oblikovalcev, arhitektov ter drugih strok je potrebno dati gradnji slovenskih avtocest in drugega cestnega omrežja tudi širši kul- Podržavljanje neolastninjenih Državni sekretar za privatizacijo Tone Rop je novembra sporočil, da se mora po rezultatih ankete Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter Agencije za plačilni promet po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij v Sloveniji olastniniti 1345 podjetij. Toda 28. decembra 94 je program lastninjenja oddalo le 933 podjetij, Agencija za preustroj in privatizacij« pa je odobrila ali izdala prvo soglasje za 448 programov. Za drugo soglasje je zaprosilo 164 podjetij in 96 je bilo odobreno. Natančna vrednost družbenega kapitala, ki se lastnini, bo znana po končanem lastninjenju, po anketi sodeč pa je to 817 milijaš.d tolatj^v ali 13,3 milijarde mark. Podjetja so torej programe lastninjenja oddajala po polževo in k hitrejšemu lastninjenju jih ni spodbudila niti napoved, da bodo zaradi zamude prešla v last sklada za razvoj ali bo o njihovem programu lastninjenja odločala Agencija za privatizacijo. Tako bo v državne roke ali na državne privatizacijske inštitucije prenesla odgovornost lastninjenja kar tretjina podjetij, ki bi se morala lastniniti po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Bodo zaradi novega podržavljanja le-ta potegnila kratko? Mnogo manj po tem, ko je bil sprejet zakon, da se lahko z notranjim odkupom lastninijo tudi podjetja, ki jih je prevzel Sklad za razvoj. Drugim, ki jim bo program pisala Agencija, pa kaj drugega kot najpogosteje uporabljeno pot lastninjenja ali takšno, ki se bo izšla, tudi ne bo določala. So podjetja zamudniki, ki so brez programa lastninjenja zaradi upravičenih razlogov, na primer zaradi čakanja na revizijo, so pa tudi druga, ki se priprave programa namerno niso lotila, saj so preobremenjena s problemi poslovanja ali drugimi nerešenimi vprašanji, na primer denacionalizacije. Podržavljanje je lahko zanje rešilna bilka, če ne to, pa vsaj možnost, da se premaknejo z mrtve točke. Še nekaj je, kar pojasnjuje zadržanost podjetij pri pripravljanju programov lastninjenja: slednje sploh ni poceni pa , tudi parlamentarna nastopanja političnih strank S predlogi, da bi se sam postopek lastninjena spremenil ali dopolnil, je najbrž vplival na to, da so se podjetja pri pripravi programov obirala in čakala na ugodnejSo možnost. MH V Pomurski banki uspešno poslovno leto 1994 Prednosti pred konkurenco Čedalje slabse od slovenskega povprečja Pomurska banka ostaja še naprej vodilna regionalna banka v pokrajini ob Muri in je tako še naprej tesno povezana s pomurskim gospodarstvom. Čeprav je na tem območju Še sedem poslovnih bank, so lani v Pomurski banki bilančno vsoto realno povečali za 27 odstotkov in je le-ta ob koncu leta dosegla višino 34 milijard tolarjev. Kot je na srečanju z novinaiji povedal direktor Viktor Šbul, so poslovno leto uspešno sklenili, Pomurska banka pa je jamstvenim kapitalom izpolnila vse kriterije, ki jih zahteva z Banka Slovenije in je tako obdržala pooblastila za opravljanje vseh bančnih poslov. Delež sredstev občanov v bilančni vsoti zavzema 42 odstotkov in je že nekaj Časa enak, kar kaže, da se je krog varčevalcev stabiliziral, ob navzočnosti drugih poslovnih bank pa potrjuje tudi zaupanje varčevalcev v to banko. To je prav gotovo rezultat dobro razvite mreže poslovalnic, ki so v vseh večjih krajevnih središčih, prednost pred konkurenco pa si je banka pridobila tudi S posodobitvijo poslovanja, posta- nega gospodarstva in je za to namenila 110 milijonov tolarjev. Ne zanemarjajo tudi kreditiranja občanov, vendar gre za te namene le 7 odstotkov vseh posojil, zato bodo ta delež v prihodnje povečali. vitvijo bančnih avtomatov. uvedbo plačilne kanice ter delovnim časom, saj so varčevalcem na voljo ves dan in tudi ob sobotah. Ob sredstvih občanov so preostali del bilančne vsote sredstva podjetij, saj ima Pomurska banka 104 delničarje, posega pa tudi po sredstvih najrazličnejših skladov. Pretežni del bančnih poslov predstavlja kreditiranje gospodarstva , predvsem tekočega poslovanja, saj je politika banke, da daje podjetjem z dobro boniteto posojila takoj. Pomurska banka se je zelo angažirala tudi pri kreditiranju podjetništva, za kar je lani namenila milijardo tolarjev, z občinami pa sodeluje tudi pri razvoju drob- odsjotkov in za to tudi dobili soglasje agencije. Zaradi povečanja ustanovnega kapitala se tudi niso udeležili prve dražbe sklada za razvoj, vendar napovedujejo, da bodo sodelovali že na naslednji dražbi, saj bodo gospodarstvu? ■ - ' So gospodarska podjetja v regiji predvidoma do 19. januarja zbrali ves kapital in se registrirali. Prav za noben kazalec uspešnosti pomurskega gospodarstva ne bi mogli reči, da presega slovensko povprečje. Še slabše, razlike se večajo in gospodarska gibanja v pokrajini ob Mori napovedujejo vedno vetje capljanje za regijami, ki so doživele gospodarski vzpon ali nekatere novi razcvet. To je ugotovila murskosoboška podružnica Agencije za plačilni promet, ki je pred koncem leta spet zbrala podatke u gospodarskih gibanjih v devetih mesecih v Pomuij** naredila primeijavu z gibanji v Sloveniji. Mar potem prednosti naše regije, ki so jih ugotavljali nekateri ekonomisti ter po njih našo pokrajino uvrstili v vrh regij po primeijalnih prednostih razvoja v prihodnje, še vedno ždijo neodkrite, ali pa je prednost ter možnost razcveta povsem lam na drugi strani? Kaj se torej dogaja v našem že po sestavi takšna, da bi lahko pričakovali in napovedali njihov razcvet? poslovnimi storitvami. Je iz tega ali prevladujoče usmeritve v dve dejavnosti mogoče napo- Ker bo zbiranje certifika- tov trajalo do konca prvega Zasebna podje^a polletja prihodnje leto, name- kapitala in ravajo ustanovili še en manjši sklad, kupovali pa bodo pred- življenja Konec novembra je imelo vedati gospodarski razcvet Čeprav Pomurska banka izpolnjuje pogoje za samostojno poslovanje, naj bi našla svoje mesto znotraj sistema Nove Ljubljanske banke, v prvi polovici tega leta pa bo največ aktivnosti potekalo prav okoli določanja statusa banke. ; Lani so v Pomurski banki postavljali tudi temelje investicijskega bančništva, aktivno se želijo vključiti v procese lastninskega preoblikovanja podjetij, zato so 80 milijonov tolarjev vložili v družbo za upravljanje investicijskih skladov, ki je ustanovila Pomursko investicijsko družbo. Ta je med prvimi v Sloveniji dobila soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev in z javno ponudbo delnic so začeli že v drugi polovici julija. Razpisani kapital v višini 4 milijarde tolarjev so zbrali v začetku decembra, odločili pa so se, da ga povečajo za 30 vsem delnice pomurskih podje- tij , saj želi banka aktivno sode- gospodarstvo pomurske regije lovati pri njihovem upravlja- registriranih 1436 podjetij, nju. vendar je bilo le 70,4 odstotka LUDVIK KOVAČ aktivnih. Konec oktobra je bilo v zasebnem podjetništvu. Industrijska proizvodnja na dnu Kumulativni količinski obseg industrijske proizvodnje je bil za lansko devetmesečje za 6,7 odstotka nižji od leta prej tom 93 je to še vedno krepko pod republiškim povečanjem (9,1 odstotka). Tudi v strukturi se je delež pomurskega izvoza v celotnem republiškem izvozu zmanjšal od 5,4 na 5,2 odstotka. Pomursko gospodarstvo ima res presežek izvoza nad uvozom, vendar zato, ker je Nafta uvozila manj, in ugodnejšo strukturo izvoza z več vloženega dela, kjer se vidi učinek Murinega izvoza. Pomurska podjetja so namenila za naložbe v lanskih devetih mesecih 2 milijardi in 580 milijonov. kar je za dobrih 29 odstotkov več kot leto prej. Republiško povečanje je več kot 32-odstotno. Pomurske naložbe v gospodarstvu Slovenije so znašale leta 93 3,2 odstotka vseh naložb, v lanskem devet- ®B2 D.0.0. MARIBOR GtANIRGU ULBUANA 1RŽAŠKA2 NOVO v MURSKI SOBOTI Za TM iiMfadqie > EACenanČA/ ■ woasraKwiiiiM)WB J> KZCXL a gumOIKIIBVIDOM a CORKLlttAir a MIAMA AOCBtt a tehBMaariku* Za dodMie infamK^ dm poABEi^ pDobfi im bon« la^daCta kriilar •(MBllC-IM 814 zasebnih podjetij. Po zakonu o gospodarskih družbah so le- ta morala do konca leta 94 povišati osnovni kapital v podjetju na poldrugi milijon. Toda od 716 zasebnih podjetij, ki so Agenciji predložila uskladitev bilance s slovenskimi ra- Čunovodskimi standardi, je imelo le 210 podjetij milijon in pol tolarjev trajnega kapitala. V lanskih mesecih od januarja do novembra je bilo na novo registriranih le 68 zasebnih podjetij (leto prej 340), pa Se tu se skrivajo registracije novega podjetja nenovega podjetnika, ki je staro podjetje najpogosteje zaradi blokiranega žiro računa kar »zapustil«. V letu 93 je kar 35 odstotkov vseh zasebnih podjetij delovalo, ne da bi imelo vsaj enega zaposlenega. Kar 232 zasebnih podjetij se je v enajstih mesecih lanskega leta ukvarjalo s trgovino, 227 pa s finančnimi, tehničnimi in (v republiki za prav toliko mesečju le še 1,1 odstotka, višji), od januarja do oktobra Investirajo pa lahko seveda pa je upadel za 8 odstotkov, dobro stoječa’ podjetja, toda Obseg industrijske proizvodnje likvidnost pomurskih ni dobra, se je najbolj zmanjšal v proiz- Lani Je imelo v povprečju na vodnji reprodukcijskega materiala (kovinskopredelovalni in naftni industriji, predelavi kemičnih izdelkov in proizvodnji konstrukcij). Poveča! se je le v lesni industriji. Prav ta podatek, občutno zmanjšanje proiz- Lani jc imelo v povprečju na mesec blokiran žiro račun nad pet dni 119 podjetij s 7344 zaposlenimi ali 30,6 odstotka vseh zaposlenih. Novembra 94 je imelo 34 zasebnih podjetij in 7 družbenih blokiran račun več kot leto dni. vodnje reprodukcijskega mate- riala, je neugoden, toliko bolj, PlaČe pod republiškim če dodamo, da se je zmanjšal tudi njegov delež pri uvozu. Podjetja so kot vzrok za to navedla preveliko zadolženost, zastarelost opreme, zmanšanje povpregem To, da so plače zaposlenih v gospodarstvu regije pod re- publiškim povprečjem, analitiki ekonomskih gibanj ugotav-nji zaradi tehnološko zastarelih nekaj časa. Povprečna artiklov. plača v Pomurju je v devetme- naročil ter zastoje v proizvod- Izvoz za spoznanje boljši Kljub triodstotnemu poveča- sečju znašala v gospodarstvu 80 tisoč 161 tolarjev in bila za 7,4 odstotka nižja od republiškega povprečja. Plače so bile za 5 odstotkov nižje tudi v nego- nju izvoza podjetij pomurskega spodarstvu. gospodarstva v primerjavi z le- MAJDA HORVAT vestnik, 5. januarja 1995 stran 5 gospodarstvo V območni gospodarski zbornici za Pomurje zadovoljni z delom v letu 1994 Skrb za hitrejši gospodarski razvoj • v« Območna gospodarska zbornica za Pomutje je v letu 1994 uspešno izpeljala začrtan program dela. Ta je bil v glavnem usmerjen v predstavitev naših podjetij na tujem trgu, v navezovanje stikov s podjetji v tujini ter v pospeševanje razvoja podjetništva. Zaradi svoje specifičnosti, saj Pomutje meji na Madžarsko, je bila območna zbornica nosilec pospeševanja gospodarskega sodelovanja med slovenskuni in madžarskimi podjetji, da so temu podro^u posvečali posebno skrb, pa potrjujejo številna poslovna srečanja gospodarstvenikov iz obeh držav. V lanskem letu so pripravili kar 15 takšnih srečanj in poslovnih borz, na katerih je sodelovalo veliko slovenskih in madžarskih podjetij ter gospodarstvenikov iz obeh držav. Podjetnikom iz vse Slovenije so dali tudi podrobne informacije o sporazumu o prosti trgovini med Slovenijo in Madžarsko. valni dejavnosti. V Pomurju je trenutno 6 svetovalcev za podjetništvo in 26 svetovalnih organizacij, ki so vključene v pospeševalno mrežo za malo go- projekte, ki so v preteklosti že bili izdelani. Seveda ob vsem tem ne gre prezreti vključevanja zbornice v sanacijo in razvoj gospodarske infrastrukture v Pomurju. Med pomembnejše spodarstvo pri ministrstvu za ... gospodarske dejavnosti. Če- rezultate prav gotovo prište- prav zbornici ni uspelo, da bi na tem področju postala medobčinski koordinator za vse vajo sanacijo regionalne in magistralne ceste Maribor-Len-dava, kjer je imela zbornica Štiri pomurske občine, je predvsem koordinacijsko vlogo Pri svojem delovanju se v območni zbornici seveda niso omejevali le na sodelovanje z madžarskim gospodarstvom, saj so posebno skrb namenjali tudi sodelovanju z avstrijskimi podjetji. Pomurska zbornica uspešno sodeluje s štajersko gospodarsko zbornico 1Z Gradca, letos pa bodo po- dobno sodelovanje skušali vzpostaviti še z zbornico na Gradiščanskem. Zbornica je Se posebno aktivna pri navezovanju stikov med pomurskimi podjetniki in podjetniki na avstrijskem Štajerskem, pri vzpostavljanju stikov z avstrijskim gospodarstvom pa se povezuje tudi v območno gospodarsko zbornico v Mariboru, Ob poglabljanju stikov s sosednjimi državami pa v območni zbornici niso zanemarjali sodelova- nja z drugimi gospodarstvi. Tako so pripravili vrsto srečanj s podjetniki in predstavniki tujih držav, saj so zbornico obiskali predstavniki kitajskega, angleškega, nemškega in francoskega veleposlaništva, ob teh obiskih pa so pomurskim podjetnikom predstavili možnosti poslovnega sodelovanja s temi državami. Vzpostavljanje stikov s tujimi podjetji je že rodilo rezultate, saj nekatera slovenska podjetja že uspešno sodelujejo z madžarskim gospodarstvom, prvi sadovi pa so že tudi v sodelovanju med pomurskimi in avstrijskimi podjetji. Ob skrbi za navezovanje: gospodarskega sodelovanja so v območni zbornici posebno pozornost namenjali še izobraževanju podjetnikov in sveto- edina, ki pri pripravi in izvedbi posameznih aktivnosti povezuje pomurske svetovalce. V letu 1994 je zbornica aktivno sodelovala v pripravah za ustanovitev tehnološkega centra v Pomurju, strokovno je pomagala inovatorjem in drugim podjetnikom pri različnih oblikah zaščite industrijske lastnine, na področju energe- med posameznimi ministrstvi, občinami in poslanci iz Pomurja, zbornica pa se je tudi vključevala v aktivnosti za pripravo nacionalnega programa izgradnje avtocestnega omrežja ter v aktivnosti za železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko, LUDVIK KOVAČ potekale aktivnosti Je pokttzala anketa O možnostih izkoriščanja ge- tike so Zelenih Ljutomera otermalne energije, niso pa za- _ . _ nemaijali tudi varstva okolja in O okolJeVitFStVCnih urejanja prostora. V preteklosti je bilo v Po-muiju pripravljenih že več razvojnih projektov za različna področja dejavnosti, ki pa niso zaživeli in dali ustreznih rezultatov. Strategija razvoja Po-mutja je postala v lanskem letu ponovno aktualna, v zbornici so ustanovili posebne delovne skupine, ki bodo sodelovale pri pripravi tega projekta, pri tem pa bo potrebno upoštevati tudi vprašanjih Najbolj pereči Gradovi ne bodo propadali Ali pomeni vsebina zadnje seje gornjeradgonskega izvršnega protokoiaroe zadeve, prostor sveta tudi usmeritev za nadaljnje delo nove občinske vlade? Ne za kulturne prireditve (gale-vemo, ker novi občinski svet še ni začrtal svojega dela (oziroma i-ga. poročna dvorana, raz- komunalni odpadki Znano je, da ima ljutomerska občina nekaj velikih ekoloških problemov, na katere ljudje že dalj časa opozarjajo - tudi mi smo že nekajkrat pisali na to temo -, pa se ni Se skoraj nič premaknilo z mrtve točke. Gre predvsem za centralno odlagališče odpakov v Ljutomeru, ki je že zdavnaj prepolno, onasneževanje zraka in vode, ki ga povzroča ljutomerska tovarna Konus, ter sploh za onesnaževanje podtalnice z odpadnimi vodami. Da bi zvedeli za javno mne- novinaiji z njim še nismo seznanjeni), bi pa bilo zelo lepo, če bi stavni prostor za potrebe deV prihodnje veqo pozornost nemenjali tudi kulturnozgodovinskim želne razstave 1998), v zameno znamenitost im v občini. Minil je namreč čas, ko je bilo najpo- pa ponuja strokovno pomoč pri ____________ „ ........... membnejše od vsega, zgraditi vodovod ali električno napeljyo, urejanju upravnih postopkov okoljivaTstvenTh 'problem^iK^^šo ..a..« ..............k jjj pridobivanju namenskih Zeleni Ljutomera poslali okrog sredstev, sodelovanje pri ob- 4.000 gospodinjstvom v občini novi prostorov, ki jih bodo posebno glasilo Zeleni infor- Čeprav je prav to eden od osnovnih nalog gornjeradgonske občine pri obnovi negovskega gradu. Zadnja seja Izvršnega sveta SO Gornja Radgona je bila v četrtek, 29. 12. 1994, na turistični kmetiji Sinko pri Negovi. Pred približno letom je bila seja gornjeradgonske vlade prav tako pri Negovi, le da takrat v osnovni šoli. Razlog je bil, predstaviti članom vlade težke razmere negovske osnovne Sole. Na tokratni zadnji seji vlade so lahko povedali veselo novico; leta 1995 bodo začeli pri Negovi graditi novo osnovno Solo. Tudi na tokratni seji je sodelovala Marija Praznik, direktorica podjetja Negoj, ki je ob koncu leta 1993 vlado Sele seznanjala z name- rija Praznik, ji obljubljajo vso podporo. Dejstvo je namreč, uporabljali za razstave, sodelo- da je podjetje Negoj v enem vanje pri gradnji infrastrukture letu ustvarilo v elitnih sloven- na grajskem hribu (elektrika. skih in evropskih krogih po vodovod, kanalizacija, cesta), dobo posebne mistične turi- pomoč pri določitvi lokacij par-stične ponudbe. Čeprav mar- - ■ ■ nje občanov o teh in drugih mator in v njem objavili tudi anketo. Kakšni so njeni rezultati? Na vprašanje, kako v občini . . . . Ljutomer rešujejo ekološke Kirnih prostorov in urejanju probleme, jih je največ (53 od-okolice gradu ter pomoč pri stotkov) odgovorilo, da slabo, -- —- --- preselitvi podjetnikov z gradu lO odstotkov jih je menilo, da drugod poslovni gostje m ljudje drugam, skrajno slabo, 27 odstotkom anketirancev pa se zdi, da je sikdo v pokrajini ob Muri tega ne ve in niti ne zna ceniti, so s posebnim okusom navdušeni nad grajskimi večerjami v ne- Na zadnji seji stare vlade pa _ . , so spregovorili tudi o nujnosti govskem gradu, potovanji s ko- gradnje kanalizacijskega teh problemov, čijami, spusti po reki Muri in omrežja, pri čemer naj bi sode- “ ' drugim, kar spada v ponudbo lovali tudi drugi zainteresirani Negoja (O načrtovani obnovi (npr. sejmišče) ter razdelili kar negovskega gradu bomo po- nekaj »novoletnih daril« drobneje pisali drugič). v obliki denarne pomoči. Tudi Člani stare vlade so prejeli po- dobro poskrbljeno za reševanje »novoletnih farni družbe, katere delničarji bi bili tako podjetja, zasebniki kot tudi občina. V minulem letu je bilo podjetje res ustanovljeno, žal pa zaradi političnih razprtij občina ni udeležena kot delničar. Ker pa se vsi '' gornjeradgonski občini zaveslajo, kako dolga pot je do programa, kakršnega izvaja Ma- Druga zanimiva zadeva zadnje seje vlade je predlagani In kateri problemi so po mnenju sodelujočih v anketi najbolj pereči? V večini krajev so dali na prvo mesto komunalne odpadke, sledijo ceste, . . . _ slovilno darilo, predsednik iz- aneks h koncesijski pogodbi, ki vršnega sveta in novi župan je bila sklenjena med Občino ' ' ' ' ' ' Gornja Radgona in firmo DE-COLORES 11.1.1992. Da bi obnovo nadaljevali, bosta skle- Mihu ViMlddL pa ti| pozabil niti na bivšega predsednika ob- »kemizacija« v kmetijstvu, zrak, posebni odpadki, voda, gozdovi idr Kakšne pogoje bi določili za . lokacijo odlagališča odpadkov? Čine Alojza Vogrinčiča. Vsem Predvsem bi morala biti zago-. prijetnim in manj prijetnim so- nili Dogovor o namerah pri ob- delavcem je podaril knjigo novi radgonskega gradu. Ob- “ " ' ' ' ...... čina namreč želi na gradu urediti in uporabljati prostore za Irene Savel o arheoloških izkopavanjih. BBP Upravičen Petrolov optimizem Prodaja naftnih derivatov na Petrolovih bencinskih črpalkah je v lanskem letu povečala ^elko bolj, kot so sprva predvi-slevali. Tako so v primerjavi letom 1993 lani prodali kar za odstotkov več tekočih goriv, primerjavi z letom 1992 pa je prodaja večja celo za 30 odstotkov, Vzrok za bistveno večjo prodajo vidijo v nizkih cenah ^^ftnih derivatov, del večje Prodaje pa pripisujejo tudi ^življanju slovenskega gospo-oarstva. Pri tem je zanimivo, se je prodaja tekočih goriv sisjbolj povečala na Petrolovih J rnejnih bencinskih črpalkah. .'O Je zlasti opazno v Pomurju, '0 sioepob mejah s tremi sosed- njimi državami Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko. Ta podatek pa za marsikoga niti ni presenečenje, saj imajo tuji transporterji, ki prevažajo tovore skozi Slovenijo, navodilo, da zaradi bistveno nižjih cen pri nas gorivo natakajo na sloven- saj je marža v primerjavi s tujino enkrat nižja. Zato so se usmerili v tovljena varnost pred školji-vimi vplivi na okolico, odpadke bi morali sortirati, ločevati in jih predelovati, odlagališče je potrebno zgraditi po vseh strokovnih merilih in evropskih standardih ter ga tako tudi voditi, kraj pa mora dobiti odškodnino. Ali bi bili pripravljeni plačati rento? Na to vprašanje je 70 odstotkov odgovorilo pritrdilno, 23 odstotkov pa jih je bilo proti temu, da bi kaj pri- dopolnilno po- speva It iz lastnega žepa. nudbo, s katero bodo letos dosegli okrog 80 milijonov mark prometa. Poleg izdelkov skih bencinskih črpalkah. splošne porabe je znana prodaja motornih olj Proton, ki jih Samo za primer navajamo, da je v primerjavi z Avstrijo pri nas gorivo cenejše za 40 odstotkov. Kljub temu pa v Petrolu Se niso vložili zahtevka za podražitev goriv, tako da kmalu ni pričakovati višjih cen njihovih goriv. Dejstvo je, da za zdaj s trgovsko mrežo pri Petrolu ne morejo pokriti vseh stroškov. prodajajo pod lastno blagovno dami 73 odstotkov se jih je izreklo za postavitev posebne tovarne za predelavo smeti, 80 odstotkov pa za projekt gospodarnega ravnanja z odpadnimi vo- znamko. Marsikateri kupec pa Ta anketa je bila prvi po- je zasledil tudi plačilno kartico skus, pridobiti neposredno Magna, ki jo zdaj uporablja že 70 tisoč voznikov. Sicer pa je Petrol letos vložil precej denarja tudi v razne naložbe, pri javno mnenje o določeni problematiki. Pokazala pa je, daje večina občanov pripravljena sodelovati pri reševanju oko- čemer največji delež odpade na Ijevarstvenih problemov, in to naložbe v varstvo okolja. Ena - . . od takih naložb so tudi novi Petrolovi prostori v Murski Se- boti. MILAN JERŠE je dobro. Stanje pa se bo seveda ■ izboljšalo le s konkretnimi koraki. Kdo bo kaj ukre- nii? -AJ Nafta Lendava y samostojno življenje Lendavska Nafta je pred koncem leta pri murskosoboškem registracijskem sodišču vložila predlog za vpis nove družbe Nafta Lendava d.o.o. Lastnika Nafte sta znana, to je večinski Petrol Trgovina in država, nova družba pa bo sestavljena iz štirih profitnih centrov, Rafinerije, Petrokemije, Raziskave in proizvodnje nafte in plina ter Strojegradnje. Prav slednje je napoved notranje reorganizacije podjetja, ki bo zagotovo tako temeljita, da bo segala do- 0.. CjaFTA. mala do zadnjega delovnega mesta. Zato ne samo novo lastništvo, vsaj toliko ali za zaposlene še bolj bo pomembno notranje pretresanje organizacije podjetja. Vse zato, da bi delali bolje in dosegli cilj - poslovanje brez izgub. Prav kmalu bodo iz družbe izločili tudi storitvene dejavnosti v podjetju, varovanje, družbeno prehrano in tudi zdravstveno ambulanto, saj so za slednje pred koncem leta v dnevnem Časopisu objavili, da jih dajejo v najem. Sicer pa je organizacijsko preoblikovanje v Nafti slikovito zajela ilustracija, objavljena v glasilu podjetja Nafta, Otroci, ki korakajo v samostojno življenje. Bodo uspeli vsi? V življenju je res vedno tako, da nekateri uspejo in drugi ne, da so eni najboljši in drugi slabi. Toda nikjer ni zapisano, da ne bi lahko uspeli vsi otroci iz enega družinskega piezda, saj je svet dovolj širok za vse. Le (znati) osvojiti ga je treba, mH Podjetje GIDER zelo dobro pozna trg nekdanjih jugoslovanskih republik Zanimanje je veliko v nekdanjih jugoslovanskih republikah je veliko zanimanje za slovenske izdelke. K temu ni pripomogla morebitna nižja cena v primeijavi z izdelki zahodnoevropskih držav, saj je le-ta skorajda enaka. Kupci v nekdanjih jugoslovanskih republikah enostavno bolj zaupajo slovenskim izdelkom kot npr. nemškim ali italijanskim. To je še prav posebno očitno pri prodaji čistilnih sredstev in kozmetike, saj so najbolj iskani prav izdelki Henkel- Zlatoroga, Leka in Krke. Med tistimi, ki zelo dobro poznajo okus in želje kupcev iz Makedonije, Bosne in Hrvaške, je Gabriela Gider; le malokdo ve, da je sedež podjetja GIDER. d.o.o., na Tišini, V njenem rojstnem kraju, Gabriela je namreč skoraj dvajset let neprestano na poti, od službe do službe in od mesta do mesta. Zadnjih Sest let je bila zaposlena v prodaji Henkel Zlatoroga v Mariboru, kjer’se je tudi specializirala za trg nekdanje Jugoslavije. Pred dobrim letom se je odločila, da bo poskusila srečo s svojo firmo. V času vsesplošnega pomanjkanja delovnih mest je verjetno ena redkih, ki je zapustila delovno mesto prostovoljno - pa ne zato, ker ji delo ne bi bilo všeč ali ker ga je primanjkovalo. »Hotela sem dokazati, da lahko uspem tudi sama. Že prej sem delala v prodaji, toda sedaj sem odvisna sama od sebe in svojega dela. V okviru svojega podjetja opravljam i7.voz.ne venski izdelki glede carine in obdavčitve v Makedoniji izenačeni z izdelki iz zahodnoevropskih držav in plačujejo carino v višini 36 odstotkov (hrvaški izdelki so obdavčeni le s 16-odstotno stopnjo), pa je zanimanje zanje Se vedno veliko. Zvišanje cen zaradi višje carine prodaje ni zmanjšalo - le za nekaj časa. »Zanimanje za te naše izdelke je veliko, saj so zelo cenjeni. Slovenski izdelki, pa ne le izdelki Henkel Zlatoroga, temveč tudi izdelki Krke in Leka, so za kupce v Makedoniji pojem kakovosti. Tako kot na primer za nas francoski izdelki,« je pojasnila Gabriela Gider. Upa, da se bo uresničila napoved o zmanjšanju ali ukinitvi visokih carinskih stopenj po novem letu. Gabriela pa nc želi ostati le na ravni posrednika pri prodaji. Tudi sama se želi preskusiti v trgovini, toda ne v kakršni koli. Izdelano ima dolgoročno stretegijo razvoja svojega podjetja in Sirjenja mreže stvari, posle j špediterji, se dogovarjam s firmami. Prodajam predvsem toaletno-hiegienske preparate, dekorativno kozmetiko m detergente. Skoraj 90 odstotkov izdelkov, ki jih plasiram na trg nekdanjih jugoslovanskih republik in Rusijo, je Henkel-Ziatorogovih. prodajam pa tudi izdelke drugih slovenskih podjetij, na primer To-same Domžale in drugih. Z nekaterimi odjemalci sem sodelovala že prej, tako da posel zame ni bil iim." Kar 85 odstotkov vsega prometa ima z Makedonijo, velik delež prek podjetja Replek Makedonija. Letošnji promet podjetja GIDER je že dosegel Število 2,5 milijuna mark, kar za podjetje oziroma podjetnico ni zanemarljivo. Čeprav sd slo- trgovin (drogerij) Gabriela s ponudbo izdelkov najvišje kakovosti, pravzaprav luksuznih francoskih izdelkov, ki jih ne prodajajo v kakršni koli trgovini. Tudi njeno prodajalno v Radencih (opremil jo je mlad soboški arhitekt Uroš Planta-rie) so si zastopniki najprej ogledali, če »si zasluži to čast«, da bo prodajala njihove izdelke. Če so določene kozmetične zadeve kar drage (npr. posebne kapsule stanejo Čez 40 tisočakov), pa bodo izdelki do- ločenega higienskega pro- grama cenejši kot v navadnih trgovinah. Uveljaviti želi tudi vračanje prometnega davka t ujce m ter se pripraviti na predvideno ukinjanje brezca-rinških,trgovin. “ BERNARDA B. PEČtK stran 6 vestnik, 5. januarja 1995 Župani L- I I Lov za neosvojenim srcem ■ i I I iL .. Kdo neki je goden za odstrel? Dober prijatelj je boljši kot denar _________. Ne učimo se za šolo, ampak za življenje A I KoFko kapljic, toFko let ■'i b-'' 'M*: Gradovi v oblakih ALEKSANDER ABRAHAM, župan občine Hodoš-Šalovcl, je rojen 7. mgja IMd, kar pomeni, da je po horoskopu bik, 1» katerega je značilno, da je zelo gospodaren, vendar čez noč ni mogoče ^emeniti vsega, s čimer je nezadovoljen. Zakonski stan: še samski. Hobi: športno udejstvovanje in delo pri raznih društvih, predvsem ga-šibkem. Najljubia jed: povprečno vse, najbolj meso, kol pridelovalec polžev pa se tudi njih ne odreka, Najljubia pijaia: v zmernih količinah vinu, potem pa razni sokovi. Kaj ga najbolj razjezi: delo, ki ga tri opravil tako, kol ga je v začetku načrtoval. I Česa se najbolj veseli: vsakega veselega dogodka, še posebno uspeha. Največja želja v letu 1995: da bi bil zdrav in dobro opravil naloge župana. C z I Zdrav duh v zdravem telesu LUDVIK BRATUŠA, župan občine Ljutomer, je rojen 34. maja 1951, torej v znamepju dvojčka. Njihova otroška duša rada daje in dobiva. Zato bo leto 1995 v znamepjn zanimivih srečapj In delovnih uspehov. Zakonski stan: poročen, žena Tadeja Je zaposlena v Zdravstvenem domu Ljutomer, hčerka Jertreja obiskuje glm-naz^, sin Tadej pa osnovno šolo. Hobi: na prvem mestu je lovstvo, na drugem pa ljubiteljstvo starih vozli. Najljubia jed: najraje preproste do-mače prleške jedi. Najljubia pijača: zelo dobro vino, zlasti renski rtzling in sauvignon. Kaj ga najbolj ra^ezi: če kdo pravi, da ne more ali noče, ali je lenuh. Skratka vsak, ki sc spreneveda. Česa se najbolj veseli: it se delovni dan uspešno konča, k temu pa prispeva tudi sožitje v družini. Najveija želja v letu 1995: osebno sl želim, da bi bilo vse dobro v družini, službeno pa, da bi steklo delo kakovostno in hi se sodelovalne z občani in sosednjimi občinami še okrepilo. Smeh je pol zdravja FRANC CIPOT, župan občine Moravske Toplice, je po horoskopu tehtnica (rojen 22. oktobra 1954), ki pravi, daje ljubitelj vsega lepega, zalo gre veliko časa v nič ob sanjarjenju in posedanju. Zakonski stan: poročen, žena Majda je podjetnice, sin Aleš obiskuje gimnazijo, hči Vagja pa osnovno šolo- Hobi: tek, računalništvo in plavanje. Najljubia jed: tatarski bifiek. Najljubia pijača: vino. Kaj ga najbolj razjezi: če kdo o njem napiše ali govori neresnice. Česa se najbolj veseli: srečanja z dobrimi prjjaleljt, s katerimi preživi lepo popoldne. Najveija želja r letu 1995: končati študij 2. stopnje ekonomije. Resnica ni le v vinu ALOJZ FLEGAR, župan občine Caukova-Tišina, je po horoskopu dvojček (rojen 3. junija 1964), ki naj se že odloči, ali pijjatclji ali enonočne avanture. Zakonski slan: poročen, žena Maijela je zaposlena v Muri, sbi Simon zaposlen pri zasebniku, sin Borut pa je sreditješolec. Hobi; strelstvo, nogomet in reševanje križank. Najljubia jed: kislo zelje $ fižolom. Naj-tjubia pijaia: do pred kratkim pivo, sedaj nobena pijača posebej. Kaj ga najbolj razjezi: hinavstvo, Česa se najbolj veseli; poštenosti in prijalc|J-siva. Najveija želja v letu 1995; zdravje in sreča v družini, mir v državi m po svetu. •a Poštar na županskem stolčku ANDREJ GERENČER, žspan mestne občine Murska Sobota, je po horoskopu strelec (rojen 28. novem-bra 1941). Žlahtnost, točnost In izpolnjevanje objjub bodo najvažnejše zapovedi v prihodnjem obdobju. Zakonski stan: poročen, žena Elizabeta zaposlena v Pomurskem zdravstvenem zavodu, hčerka Daniela pa na Zavodu za fartnacijo Slovenije v Ljubljani. Hobi: delo v vinogradu. Najljubia jed: kuhana govedina. Najljubia pijaia: renski rizling. Kaj ga najbolj razjezi: ko drugi s{Heobračgjo pjegove ideje. Česa se najbolj veseli: doseženih rezultatov oziroma uspešno opravljenega dela. Najveija želja v letu 1995: da bo upravičil zaupanje svojih volilcev. Sreča je tudi ptiček JANKO HALB, župan občine Ro-gašovci. Je po horoskopu rak (rojen 13. juKja 1957). Gradil bo gradove v oblakih, a Jih bo cigaretni dim podrl že na temeljih. Zakonski stan: poročen, žena Maja zaposlena v Avstriji, sin David obiskuje osnovno šolo, hčerka Maja pa vrtec. Hobi: družina, kmetija in politika. Najljubia Jed: fižolova obara s štruklji. Najljubia pijača: mineralna voda in vino. Kaj ga najbolj razjezi: neiskrenost, ko nekdo zahteva več, kot jc sam sposoben. Česa se najbolj veseli; zdravju in sreči v družini. Največja želja v lesa 1995: da ga ne bi Ul več politično zasledovali manj sposobni politiki. Petje ne pozna meja X li—■ lil I 1- Sl --t -%f’ g f/JH M M JOŽEF KAVAŠ, župan občine Beltinci, Je po horoskopu oven (rojen 22. marca 1950j. Bo borben, zanj Je značilno suvereno vedenje. Zakonski stan: poročen, žena Emilija zaposlena v soboški bolnišnici, hčerka Nataša študentka, sin Bojan pa gimnazijec. Hobi: kolesarstvo in petje v zboru. Najljubia jed: gjdova kaša. Najljubia pijaia: domači sok. Kaj ga najbolj razjezi: netočnost. Česa se najbolj vesel/.' razumevanja v družini in med sodelavci. Najveija: želja v letu 1995: mir, zdravje in sreča vseh. JOŽE KOCET, župan občine Tut- JOŽEE KOCON, župan občine nišče, je po iioroslcopu kozorog (rojen Lendava, je po huiostopu tehtnica 10. jonuaija 1946)a Zanj so značilin racionalnost, delovni zagon in obilica načrtov s Zak&nski s/an: pončeni žena Danka je učiteljica« sin Borut poiicistv hčerka Sabina pa srednje- (rojen IS. oktobra 1961). Stečaje zelo obstraktna stvar, zalo je ne potrebuje. »Profi« je pač »prali« - vsaka mn časti Zakonski stan: poročen, žena Karmen je zaposlena v Pomurski banki šuika. Hobi.' fizično delo v vinogradu Lendava, hčerki Larisa in Tjaša pa sta in gozdu. IVajlJubia jed: bitjla repa in osnovnošolki. Hobi: vinogradnišlvo. »dodoli«. IVajtJubša pijaia: vsekakor A'(v(/[iSšo jed: bujta repa, Najljahia vino, Kaj ga najbolj razjezi: 10 se pijača: vino. JčaJ ga najbolj razjezi: zgodi poredko, toda pred volitvami je če se ne Izpolnijo sklenjeni dogovori, bil jezen, ko je zvedd za laži. Česa se Česa Dober bograč za uspešno leto r najbolj veseli: zdravja in hitrega okrevanja po prometni nesreči. Najveija želja v letu 1995: da se izpolni tisto, kar sem objjubH, Želi si dela s pošte-iihni ljudmi in zdravja. veteJi: vsega, kar jc v dobro ljudstva»NajivčJa !(IJo v /e/v J99S: izpolnitev predvolilnih obljub« LUDVIK KOČAR, župan občine Kuzma, je po horoskopu ruk (rojen 4. julija 1946), Zanj je značilna velika kumunikativnost. Zakonski slan: poročen, žena Marija je gospodinja, sin Danici zaposlen na PTT-jn Murska Sobota, hčerka Marjeta pa Je sreditje-šolka. Hobi: na prvem mestu je Čebelarstvo, nato pa gasilstvo. Najljubia jed: boljšega ud mesa ni. Najljubia pijaia: dobro vino. Kaj ga najbolj razjezi: človek, ki laže. Česa se najbolj veseli: odkritosrčnosti in vesele družbe. Najveija jel ja v leta 1995: da bi ostal zdrav. IVAN MARKOJA, župan občine Odranci, je po horoskopu vodnar (rojen 22. januarja 1950), ki ljubi novotarije in kateremu se Ih) ponudilo veliko priložnosti, da se dokaže. Zakonski slan: poročen, žena .Anica je zapu-Siena v Pomurskem tisku, hčerka Darja študentka, hčerka Janja sred-ttješolka, hčerka Sandra pa osmrvno-šolka. Hobi: čebelarstvo, šport in reja golobov, Najljubia jed: vse vrste mesa. Najljubia pijača: vino. Kaj ga najbolj razjezi: nepošlenoit. Česa se najbolj veseli: uspeha otrok. Najveija želja v letu 1995: da bi v Odrancih napravili pravo občino, ki bi bila lahko 10 zgled tudi drugim. SLAVKO MIHALIČ, župan občine Sveti Jurij, jc po horoskopu dvoj-iek (rojen 16- junija 1954), Njegova otroška duša rada daje in dobiva. Zalo bo leto 1995 v znamenja zanimivih srečanj in delovnih uspehov. Zakonski stan: poročen, žena Vera zaposlena v vrtcu Videm ob Ščavnici, sinova Dominik in Tadej osnovnošolca, Hobi; pelje v zboru, Najljubia jed: ajdovi žganci z zeljem. Najljubia pijaia; dobro vino. Kaj ga najbolj razjezi; ko sc žena jezi brez razloga. Česa se najbolj veseli: če v življenju uspcvgjo zadeve na vsaki strani, Najveija želja v letu 1995: da bi nova občina zaživela v pednem razmahu in da hi bilo čimmanj ovir na štartu. .-rL-Š— /I a » * Gasilstvo v krvi Mesar na županskem stolčku Denar po kapljicah Najbolje dribler med župani Vodo na svoj mlin 1 '1 J«,' *,1 PAVEL NEMET, župan občine Kobilje, je po horoskopu /ev (rojen 23, jidija 19J0>. Ljubi blišč ta davo, vendar ne pričakujte preveč od sebe. Zakoniki lian: poročen, žena Marija je varuhinja v vrtcu, sin Boris pa zaposlen v lendavskem Leku. Hobi: čebe-laistvu, sadjarstvo in vinogradništvo. biajljabia jed: dober bograč, šunka in zavitek. Naj(jabia pijaia: dobro tjubla pijaia: vino, Kaj ga «<\jbotj vino. Ka/ ga npjbolj razjezi: če ne uspe narediti tistega, kar bi moral in je načrtoval. Čemu le najbolj veseli: če je dosežen uspeh v drnfini ali Itje (jo v lent 199S: da bi bil mir, zdravje drugje v občini. Najveija želja v lent 1995: zdravje pri Nemetovih, saj sem pred kratkim dobil tri vnučke, ki naj bi se lepo raizvjfall. LUDVIK NOVAK, župan občine Puconci, je po horoskopu tehtnica (rojen 2. oktobra 1954). Je ljubitelj vsega lepega, zato veliko časa porabi za sanjarjenje in posedanje. Zakoniki stan: poročen, žena Jolanka je zaposlena v Muri, sin Jernej pa je osnov-nošolec. Hobi: gasifsivo in kmetovanje. biajljabSa jed: domači kmh. Nn/- razjezi: če se dogovorjeno ne izpolni. Česa se najbolj veseli: nepričakovanega dogodka v družini. Največja ie- in tazumevapje med ljudmi. FRANC ŠLIHTHUBER, župan občine Gornji Petrovci, je po horoskopu rak (rojen 20. julija 1955). Sanjač, ki ga je treba pošteno streznili in postavili na realna tla. Zakonski stan; poročen, žena .Anica je zaposlena v Mesni industriji Pomurka, hčerka Vesna ter sinova Miha in Boštjan pa so osnovnošolci. Hobi; atletika in gasilstvo. Najljubia jed: žganci. Najljubia pijaia: brezalkoholne pijače. Kaj ga najbolj razjezi: it se dogovor ne uresniči po mjl krivdi. Česa se najbolj veseli: it se i^ielje dogovor in je v družini razumevanje, Najveija želja /etu 199S: dosti zdravja v družini in v pri ljudeh, s katerimi bi rad dobro sodeloval. ij 1 JOŽE TOPLAK, župan občine Kadenci, jc po horoskopu rak (rojen K). Julija 19451. Jc sanjač, ki ga je Ireba pošteno streznili in postavili na realna lla. Zakonski stan: poročen, žena Slavica je zaposlena v Centru za socialno delo Gornja Radgona, hčerka Nataša pa je srednješolka. Hobi; politiko in delo. Najljubia Jed: vse dobro, Najljubia pijaia; brezalkoholne pijače, Kaj ga najbolj razjezi: ker ni dovolj denatja za normalno delovanje občine. Česa se najbolj veseli: vidnih rezultatov dela, ki so v J » odvisni od vseh, /erir uresničiti svoj program, kar bo nedvomno odvbno od državne blagajne. ANTON TORNAK, župan občine Crensovci, je po horoskopu kozorog (rojen 14.Januaija 1961). Zanj jc značilna racionalnost, nov delovni zagon in obilica načrtov. Zakonski stan; poročen, žena Vida vii^ja dosedanjega SDK-ja Lendava, sin Gregor osnovnošolce, hčerka Jasna pa stara 5 let. Hobi: navdušen nogometaš, saj je do jeseni aktivno igral nogomet. Najljubia jed; zelje, Najljubia pijaia: lendavsko domače vino, Kaj ga najbolj razjezi; nepoštenost in nepravičnost na raznih področjih. Česa se najbolj veseli: it Bajde osebno zadovoljstvo in mir. Najveija želja v letu 1995: da U upravičil zaupanje volivcev ter županovanje uskladit z učile|J-skim poklicem. MIHA VODENIK, župan občine Gornja Radgona, jc po horoskopu devica (rojen 9. septembra 1944), Jc pikolovski, ki ždi prevzeti glavno pobudo, in goijc, če se mu kdo noče prilagoditi. Zakonski stan; poročen, žena Stanka je samoslojna podjetnica, hčerka Vanja pred magisterijem iz računalništva, san Franci zaposlen v domači firmi, sin Miha pa je srednješolec, Hobi: ribolov in vinogradništvo. Najljubia Jed; pol pečenice, zelje in fižol, Najljubia pijaia: domači renski riding iz vinograda v Zbigovdh, Kaj ga najbolj razjezi; laž in politično podtikanje. Česa se najbolj veseli: sreči ljudi. Najveija želja v letu 1995: zdravje in mir na svetu. Spisal: MILAN JERŠE Narisal: ENDRE GONTER . -n /'„■ (I vestnik, 5. januarja 1995 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo Med nagrajenci Republike Slovenije na področju Šolstva tudi Ljudmila in Ignac Žalik Zgledna učitelja in vzgojitelja Kako prav smo imeli svojčas, ko smo nekoliko podrobneje predstavili in posebej pohvalili delo učiteljice elementarke (1. razred) na osemletki v Križevcih pri Ljutomeru Ljudmile Žalik! Tudi ime njenega moža Ignaca, ki poučuje na isti Soli fiziko in tehnični pouk, smo večkrat zapisali z mastnimi črkami. Pred kratkim sta prejela nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. S čim sta si zaslužila to najvišje odlikovanje? Oba sta s svojim dolgoletnim predanim in zglednim učiteljskim ter pedagoškim delom ugledna ne le v domačem okolju, temveč sta se že zdavnaj uvrstila v ne tako številno republiško šolsko združbo pedagoških praktikov in teoretikov, brez katerih naše osnovno šolstvo ne bi zmoglo evropske ravni. Njune poklicne zasluge se tako povezujejo, da jih ne kaže ločevati, čeprav si jih je Ljudmila pridobila kot odlična elementarka, Ignac pa kot odličen učitelj fizike in matematike. Sta zgledna učitelja in vzgojitelja mnogih rodov učencev, ki niso poznali strahu tn odpora do Sole in učenja, temveč so bili deležni blagodejnosti učne uspešnosti, spodbudnih besed in požrtvovalne skrbi. Že zdavnaj sta se za- Po novoletnem srečanju OO RK Ljutomer Novo leto novega lista Konec leta 94 pisati o vlogi in poltSaju Rdečega križa v prihodnje, pomeni hkrati pisati o novih poteh in smernicah dela te humanitarne organizacije. Tudi o tem, da se obrača novi list zgodovine njenega delovanja, bi lahko rekli. Zakaj torej vsebinsko predrugačenje ali kar reforma delovanja Rdečega križa? Zaradi novih razmerij doma in vključevanja v mednarodna združenja in potrjevanja navzven. Ali bo humanitarna organizacija pri tem uspešna? Si bo v novih razmerjih utrdila svoje mesto in razširila svoje delovanje z novimi vsebinami? ' Med domača nova razmerja sodi reforma lokalne samouprave. Prej območne organizacije Rdečega križa, ki so imele stalni vir financiranja iz občinskih proračunov, se bodo morale sedaj o tej možnosti financiranja iz več občinskih blagajn Še pogovarjati. Občinsko sofinanciranje bo moralo biti dogovorjeno. vsaj za nekatere naloge, ki jih je Rdeči križ opravljal že doslej, vodenje krvodmalskih akcij tečajev prve pomoči, Ce bo hotel razširiti delovanje, se bo in organiziranje raznih moral tudi Rdeči križ s svojimi social no-human it ar m mi pro- Dra^e prostovoljno zdravstveno zavarovanje Socialna varnost z manj solidarnosti vedla humanosti individualiziranega učnega in vzgojnega obravnavanja vsakega učenca. Zaradi tako zavzetega in na strokovna izhodišča oprtega učnega dela ne preseneča, da skoraj nista imela ponavljalcev, da sta imela nadpovprečne vzgojne uspehe, enako skrb kot učno šibkejšim pa sta namenjala tudi nadarjenim učencem. Za skoraj 200 najrazličnejših priznanj in odličij, ki so jih učenci križevske ose-rriletke dosegli na občinskih, medobčinskih, republiških in državnih tekmovanjih, ima vsekakor največ zaslug učitelj Ignac Žalik. Svoje bogate izkušnje in strokovne poglede je izdal tudi v knjigi Notranja nivojska fleksibilna diferenciacija na predmetni stopnji, s poudarkom pri pouku fizike. Ljudmila pa je napisala knjigo z naslovom Nivojski pouk v klasični učilnici. Na tem področju je namreč prav ona zorala največ ledine na slovenskem šolskem polju. In Se bi lahko naštevali, kaj vse sta storila zakonca Žalik, da sta si zaslužila nagrado za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. JOŽEGR.AJ grami prijavljati na razpise, predvsem pristojnega ministrstva, in si tako zagotavljati denar za širše delovanje. Prav zato iz lokalnih mest ali Območnih organizacij Rdečega križa upravičeno opozarjajo, da bodo potegnili kratko, saj napovedujejo kadrovski razcvet centra pa tudi centralizacijo, medtem ko se bo pri njih postavljalo vprašanje redno zaposlenih. Število zaposlenih v območnih organizacijah se bo zaradi napovedanih sprememb najverjetneje zmanjšalo. Komu smo torej namenjeni, saj vendar ne sami sebi, je razmišljal predsednik območne organizacije Rdečega križa Ljutomer Boris Prejac. Biti namenjen nekomu, pa pomeni, biti blizu Človeku. Za to pa je potrebna razvejena in ne centralizirana organizacija in pa sodelovanje z drugimi socialno humanitarnimi službami in organizacijami. Število pomoči potrebnih, tudi družin, ki (rotrebujejo socialno pomoč, se povečuje, tako da je Rdeči križ iz Ljutomera pomagal že okoli 150 družinam. Da so med njimi tudi mlade družine, je v pogovoru ob novoletnem srečanju povedal Boris Prejac, Doslej so jim pomagali z razdeljevanjem paketov pomoči, ki jih je Slovenija prejemala kot mednarodno pomoč za begunce, sprašujejo pa se, kako bo odslej. Sedež mednarodne organizacije Rdečega križa se namreč iz Ljubljane seli v Budimpešto, Slovenija pa naj bi po njihovih ocenah že sama zmogla breme tisočih beguncev. Sploh pa bo moral Rdeči križ Slovenije s samoizobraževanjem članov in širšim delovanjem opravičiti vključevanje v mednarodno organiziranost. M tl Na Razkrižju proslavili llO-letnico Pri njih se dogaja marsikaj čeprav je bila šolska kronika, ki je obsegala delovanje OŠ Razkrižje (svojčas Šafarsko) do 2. svetovne vojne, med vojno uničena, je bilo mogoče ugotovili (po pripovedovanju starejših (judi po koncu vojne in na podlagi nekaterih ohranjenih osebnih šolskih dokumentov), da je bila prva šola na tem območju ustanovljena leta 1884. To je bilo torej v času avstro-ogrske monariiije. Šolski kolektiv, ki ga vodi novi ravnatelj ADOLF PERGAR, se je odločil, da bodo posebej proslavili 110-letnico organiziranega šolstva, in to nekoliko drugače, kot je običajna praksa. Najprej so se vsi učenci, učitelji in drugi delavci šole ter številni starši in domačini vključili v raziskovalni projekt Iz babičine skrinje. Raziskovali in odkrivali so. od kod je samosvojost Razkrižja in okoliških vasi. Spoznavali so stare ljudske šege in navade, primerjali življenje nekoč in danes, zbirali ohranjene spomine na šolska leta, stare predmete idr. Celotno delo so končali do prejšnjega petka, ko so pripravili kulturno prireditev v pc^asti-tev llO-letnice Šolstva na Razkrižju in predstavili tudi svojo raziskovalno nalogo. Obenem so pripravili razstavo in izdali praznično šolsko glasilo. Prireditev je bila dokaj množično obiskana, poskibljeno pa je bilo tudi za pogostitev, pri čemer so se posebno izkazali domačini (starši in razni pokrovitelji), To pa je bila tudi priložnost za proslavitev 15-letnice sedanje (nove) šolske stavbe, ki so jo zgradili leta 1979 na Šafarskem, v njej pa deluje tudi otroški vrtec. Takrat so lahko prešli na enoizmenski pouk in se med prvimi vključili v projekt celodnevnih osnovnih Šol. Že 15 let pa deluje na Šoli folklorna skupina. Tudi to je pomemben jubilej. Po besedah ravnatelja se v njihovi Soli vedno kaj dogaja. Poleg rednega šolskega programa so učenci vključeni v številne interesne dejavnosti (Šport in šah, kultura, tehnika, računalništvo, novinarstvo, folklora, turizem, glasba idr.). Šola pa je odprta tudi odraslim, saj jim je ponudila svoje prostore za zborovanja in razna srečanja, razne skupine in posamezniki pa dokaj pogosto prihajajo v telovadnico na rekreacijo ali treninge. Med gosti sta bila na Jaroslavi tudi pedagoški svetovalec Ferdo Pihlar, ki je imel slavnostni nagovor, in akademski profesor Janez Kuhar iz Ljubljane, ki je bil v letih 1936-1941 učitelj (kazensko nastavljen) njihove Sole. Z njim so se dogovorili, da jih bo Še obiskal. Čeprav je star že 86 let. Pripraviti nameravajo glasbeni koncert, na katerem bi se poleg njega predstavili tudi starejši domačini. Med pomembnejšimi načrti, ki so si jih zadali v bližnji prihodnosti, pa je ureditev računalniške učilnice, zvočna »obdelava« telovadnice, da v njej ne bi več tako strašno odmevalo, in uvedba tujega jezika na razredni stopnji. JOŽE GRAJ S sprejetjem zakona o zdravstvenem varstvu je bila v Sloveniji porabljeni, z letom 95 pa bo iz druge zavarovalnice, ki bodo uzakonjena tudi nova ločnica v sistemu zdravstvenega zavarova- obveznega zdravstvenega zava- v večjem Številu kot doslej po-nja. Ta pomeni z vsakim letom nov korak v povečevanje deleža rovanja pokrit glede na leto 94 nujale možnost dodatnega plačil zdravstvenih storitev iz lastnega žepa ali iz dodatnega z® 17 odstotka manjši delež zdravstvenega zavarovanja? zavarovanja ter na drugi strani zmanšanje plačila zdravstvenih cene zdravstvene storitve. To Bo številčnost dodatnega zava-storitev iz obveznega zavarovanja. IMznati je treba, da je doslej pomeni, da se bo povečal ' ' ' ' - - - povečevanje deleža doplačil k zdravstvenim storitvam potekalo delež doplačil zdravstvenih sto-brez velikih pretresov, kar pa Je posledica množičnega odločanja ritev iz prostovoljnega zavaro- __________________________________ za socialno varnost. vanja ali doplačila iz Žepa, Po- ki bi si za večjo socialno var- večala se bo tudi cena premije nost zavarovanje morali pla-zavarovanja. Za napogostejšo čati, to lahko pomeni dvoje, da rovanja ostala taka kot doslej ali se bodo vrste redčile? če se bodo vrste redčile med tistimi, Armada zavarovancev se je torej odločila za to zavarovanje, bile so številne možnosti kolektivnega dodatnega zavarovanja s popusti premij, denar se je zbral samo v dveh zavarovalnicah ali večinoma v zavarovalnici Zavoda za zdravstveno dlje od pričakovanj. K temu je prispevalo tudi zadrževanje obliko dodatnega zavarovanja, zavarovanje, kar je pomenilo, da je znesek premije »zdržal« m 91 9) OSN, STOa. *** stofitve O O -S z PTC strni lOeozoR. Moritve y s Eobna proL SPEC AMB. o 3 S storitve Moritve 96 % dializa teh. priponi. z: Cbfoni propom. K g O UJ i sS gS Ul z bolnišnice oskrbni storitve 96 % dialiii hotebki de* PREVOZI NE NOfNt ZDRAVILIŠČA »»diljev. 2dr.' itoritv« n»d»lj«v. jdč, - hoteliU del p Matura že trka na vrata Prihodnji teden generalka Letošnja generacija dijakov 4. letnikov srednjih Sol - v Pomurju okrog 700 - je po dolgem času prva, ki jo čaka ob koncu šolanja matura. Ni sicer obvezna, kajti dijaki se lahko odločijo le za zaključni izpit, to je lažjo obliko preverjanja znanja, vendar bodo potem imeli le majhne možnosti za vpis na univerzo (višje in visoke Sole). Po informativnih podatkih, ki nimajo končne veljave, bodo v Pomurju opravljali maturo skoraj vsi gimnazijci, v drugih programih (strojni tehniki, tekstilni tehniki, ekonomski tehniki, upravni tehniki, zdravstveni tehniki in kmetijski tehniki) pa naj bi jih maturiralo okrog 70 odstotkov, drugi (dijaki s slabšim učnim uspehom) pa se bodo zadovoljili z zaključnim izpitom. Že prihodnji teden čakajo maturante predmaturitetni preizkusi znanja, to je neke vrste generalka za maturo. Zares pa se bo začelo 16. junija. Medtem je v glavnem že dogovorjeno, kako bo potekalo ocenjevanje pisnih nalog (izdelkov), ki čakajo dijake. Tokrat bodo to opravili večinoma učitelji, ki učijo v razredu (po dva), in to skupaj z dijaki, razen izbranih vzorčnih nalog. Prave maturitetne izdelke pa bodo pregledovali in ocenjevali le zunanji strokovni sodelavci, to je visokošolski učitelji in sodelavci z ustrezno izobrazbo ter vsaj dvema letoma pedagoških izkušenj pa tudi nekateri srednješolski učitelji z ustrezno izobrazbo, ki so poučevali predmet vsaj dve leti. Republiški izpitni center bo naključno izbral Četrtino nalog, ki jih bo ocenil Se drugi zunanji ocenjevalec. Če bo med enim in drugim ocenjevalcem razlika v točkah večja kot ena tretjina, bo drugi ocenjevalec ocenil Se preostale naloge v tisti skupini maturantov. Posamezne konkretne primere z največjim odstopanjem (več kot tretjino možnega števila točk) pa bo ocenil Se tretji ocenjevalec in njegova ocena bo dokončna. Tako naj bi bila zagotovljan kar najviSja stopnja objek- „ ----- -.J-, si eni premijo lahko vplačajo, je za popolno zdravstveno drugim pa je to že preveliko cen zdravstvenih storitev pri iz- vajalcih zdravstvenega varstva, zavarovanje pn Zavodu za breme ali pa da se bolj splača Doslej je bilo dobro, bi lahko zdravstveno zavarovanje, bo doplačati Nravstveno storitev. to zavarovanje pri Zavodu za rekli, saj so bile spremembe treba odSteti 17 280 tolarjev. olajšane s številnimi ugodnostmi pri zavarovanju. Je morda to, da so presežki _ _ porabljeni ter s tem odprav- Kaj pa odslej? Presežki, Ijena prednost zdravstvene za- zbrani s premijami iz leta 93, so varovalnice, spodbuda %or 15 12 ts 75 12 T V 15 62 12 V T Is 60 ni rudalj. idrav, (hoL del ii* ftor.) > Žoravua g o E pot, iHii vmesna lista ^cditvj n« nfmeilnicn za 4 Z S < 4 rsi < % DP 12 IT 60 25 'ež' 100 "Tš" OSN, STO«. Etoriive RTC nimi EOUCnOll. Moritve MlHie pot. GPtC AMB. laoritve Moritve 56 % rfšiliia beh. pripom. »Česni prcipocn. TT 15 25 15 75 25 “”4 “"4 ~6?~ srxij ■U o ||y > SC M O Š o GU Z 3 BOLNIŠNICE 'O 3 o. O a ST fesklSnl sn (tudi hot. del,1 doritu« 96 % dialu* hUVO2l NE NUJNI SCOftAVniŠČA jdr. ■ jiof. in hd. del. ni zdrav. (Mpr. in hol. del.) ZDRAVILA poz. liita rinesna lista rte(»1ivAk liflA (reditvi oi niro^ilruco ■ ii- T —H— I 25 T 60 25 60 P 25 ■ča' "ioo 25* Se posebno ob lažji bolezni, dokler bodo cene zdravstvenih storitev podcenjene. Za slednje špekulante se tli bati, misel pa naj velja tistim, ki jim je plačilo dodatnega zavarovanja preveliko breme, predvsem nezaposlenim in drugim, ki delajo za honorarno plačilo ter si iz žepa morajo plačati tudi obvezno zdravstveno zavarovanje, ali prejemajo nizko plačo, ki je taka kot znesek premije ali celo nižja. Razslojevanje ali razlike med ljudmi so vedno večje, ugotavljajo ne le novinaiji na Časopisnih straneh, ampak proučevalci stojevske stratifikacije. Pa ne samo zaradi razlik v plačah, ampak ker poteka vzporedno z uravnilovko pri plačah ali odpiranjem Škarij pri plačah reforma sistema socialne varnosti. Solidarnosti in vzajemnosti pri socialnem varstvu je manj, v ospredje pa stopa tista druga plat: kdor zmore, si (naj) lahko plača več, tako pri zdravstvenem kot pokojninskem zavarovanju. Toda ali ti dve reformi korakata z istim tempom, sta skladni, ali pa vendar prihaja in bo vse bolj prihajalo do neskladja? Se mar delež solidarne socialne varnosti ne reže prehitro za vse tiste, ki so na spodnji polovici lestvice slojevske strafifikacije? MAJDA HORVAT tivnosti. Upajmo, da bo res tako. J. GRAJ Najboljši matematiki Na Gimnaziji Murska Sobota so oiganizirali pred kratkim Šolsko tekmovanje iz matematike. Sodelovalo je kar precej dqakov iz vseh štirih letnikov. Med prvoš^ri je zmagal Matjaž Titan, ki je osvojit 114 točk (največ med vsemi), med dijaki 2. letnikov je bil m^oljŠi Zlatko Serdt (78 točk), 3, letnikov Simona IpSa (84 točk) in 4. letnikov. Šoi|ia Virag (99 točk). stran 8 vestnik, 5. januarja 1995 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovarte bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 27. 12. in petkom 30. 12. 1994 ter bo tako krajše za en dan, je ponedeljek 2. 1. 1995 praznik. 30. 12. je Ljubljanska borza objavila obsežno sporočilo za javnost. V njem je nekaj podatkov, ki so bili v prejšnjih številkah tega časnika že opisani (kotacija novih delnic v decembru 1994 in sicer delnic Razvojne družbe. Banke Hmezad in Gradbenega podjetja Grosuplje), zato teh ne bom ponavljala, seznanila pa vas bora z ostalimi. Od 8. do 15. decembra 1994 je na sedežu Ljubljanske borze potekal vpis prve izdaje delnic klirinško depotne družbe, ki so jih lahko vpisale borzno posredniške družbe. banke in družbe za upravljanje s sedežem v RS. Osnovni kapital družbe znaša 256 milijonov tolarjev in je razdeljen na 500 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 500.000 tolarjev. Po zaključnem vpisu ima družba 48 delničarjev - ustanoviteljev. V novem letu se bo trgovanje na Ljubljanski borzi začelo Sele v četrtek 5. januarja 1995. Ljubljanska borza bo takrat uvedla dve novosti in sicer pričel bo delovati organiziran trg C in D. hkrati pa se bo oblikovala tudi spremenjenim oko-hščinam prilagojena tečajnica. Po obsežnih pripravah bo tako 5. januarja vse pripravljeno na pričetek delovanja organiziranega trga C in organiziranega trga D, ki predstavljata trgovanje z vsemi vrednost- .obresti, le da bodo izkazane posebej. Nov način uvajajo zaradi primerljivosti tečajev obveznic - nate-čene obresti ne bodo več neposredno vplivale na višino njihovih tečajev. Ta sprememba bo povzročila le navidezen padec tečajev tistih obveznic, pri katerih je že več natečenih obresti. Opozoriti je potrebno, da bodo prodajalci, ki bodo tečaju dodali še obresti, dobili enako vrednost kot prej. Uvrščena kotacija I - obveznice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice RSL 1 iz 104,8 padel na 100,7, kar je posledica Rotacije obveznice brez kupona, prometa pa je bilo za več kot 10,6 mio tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 101,6 ob kar 248,2 mio tolarjev prometa, na četrtkovem borznem sestanku na 101,5 ko je bilo za 4,5 stotne točke (oblikovanje poku-ponskega tečaja), v petek pa v vrednosti 730 tisoč tolarjev po tečaju 104,3, Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je v sredo iz 103,0 padel na 102,6, ko je bilo za 2,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne se je vrnil na 103,0 ob 1,9 mio tolarjev prometa, v petek pa ponovno padel na 102,6 537 tisoč tolatjev prometa. Za 1,0 odstotno točko na 97,5 je v torek padel enotni tečaj obveznice Rogaška 1, ko je bilo za 159 tisoč tolatjev prometa, naslednjega dne pa je bil v vrednosti 16 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po enakem tečaju. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 98,0, ko je bilo za 720 tisoč tolarjev prometa, v petek pa so bili v vrednosti 43.6 mio tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 98,5. ni mi papirji, ki niso uvrščeni v uradno kotači j o Ljubljanske borze. V borznem informacijskem sistemu (BIS) so namreč opravljene že vse prilagoditve in spremembe obstoječe programske opreme, kajti trgovanje na izven-borznem trgu bo v celoti potekalo preko BIS, kar pomeni, da na tem delu trga kapitala ne bo trgovanja na borznih sestankih. Na OTC se bo trgovalo z vrednostnimi papirji, ki so prosto prenosljivi, na OTD pa bodo uvrščeni tisti prosto prenosljivi vrednostni papirji, ki imajo določeno omejitev prenosljivosri (na primer predkupno pravico). Na obeh izvenborznih segmentih bodo pooblaščeni borzni posredniki trgovali z vrednostnimi papirji, ki so bili izključeni iz uradnega borznega poslovanja ter z vsemi ostalimi prenosljivimi in javnimi papirji, s katerimi Je mogoče trgovati na kakršenkoli način. Na uradnem borznem trgu se bodo prej a1i slej znašle tudi delnice privatiziranih podjetij, če pogoji za Rotacijo ne bodo izpolnjeni, pa bodo tudi te delnice uvrščene v OTC ali OTD. Hkrati s pričetkom trgovanja na izvenborznem trgu bo prišlo tudi do nekaterih sprememb v sedanji uradni borzni kotaciji. Uvrščena Rotacija I se bo preoblikovala v ko-tacijo A, uvrščena kotacija 2 pa v Rotacijo B. Prosti trg ne bo več obstajal, obveznice in delnice iz tega trga pa bodo uvrščene v eno izmed uradnih Rotacij ali v izven-borzno trgovanje. Če izdajatelj ne bo izpolnjeval zahtevanih pogojev. Spremenjena bo tudi borzna tečajnica. iz katere bo razvidna nova segmentacija in ločitev trgovanja. Prav zaradi priprav na vse novosti v letu 1995 bodo novoletni prazniki na borzi podaljšani za dva dm tako da bo prvo trgovanje Sele 5 Januarja 1995. V novem letu se bo spremenil trudi način Rotacije obveznic na . Ljubljanski borzi. Obveznice bodo po novem kotirale brez pripisanih obresti. To pomeni, da bodo borzni posredniki pri obveznicah trgovali le z odstotki glede na trenutno osnovo za kotači jo. medtem Ro se bo vrednost natečenih obresti izračunavala za vsaR dan posebej in bo dana taRo za kupca kot za prodajalca ter na ta način tudi necMl-visna od tečaja obveznice. Ta sprememba ne bo imela vpliva na znesek, ki ga bo moral kupec plačati prodajalcu obveznice, saj bodo pri obračunu dodane tudi že nateče ne « d B M I Casto »rvlh «0250 52-235 TetofBkB; OCOB C2-QS2 PCSUTVMlMC« (J«/SLJUM4 CMtB 54, C*OOO « B5. O« PvtUBinlu tmi GZDOO Maribor S»-«CO. IMoTok*, IMS mio tolarjev prometa, petek pa ostal na istem nivoju (29,4 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v torek iz 107,9 porasel na 108,1, ko je bilo za 50,6 mio tolarjev prometa. naslednjega dne pa rahlo padel na 108,0 ob kar 467 mio tolarjev prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj porasel na 108,4, ko je bilo za 1,6 mio tolarjev prometa, v petek pa na 108,8 ob 62,8 mio tolarjev prometa. Prosti ti^ - redne debiice Enotni tečaj delnice Dadas je na torkovem borznem sestanku iz 175553 porasel na 179738, ko je bilo za 7,5 mio tolatjev prometa, naslednjega dne pa padel na Za 3,47 odstotka je torek po- skočit enotni tečaj obveznice RSL 8 in sicer na 91,0, ko je bilo za 738 tisoč tolatjev prometa, naslednjega dne na 93;0 ob prometu 100 tisoč tolarjev, v/petek pa na 95,0 (3,9 mio tolatjevprometa). Obveznico RSL 11 so v sredo in četratek ponujali po tečaju 101,0, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 90,6 mio tol^ev po tečaju 100,8. V sredo je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo padel za 4,66 odstotka na 98,6 (enako kot pri obveznici brez izkoriščene davčne olajšave se je izoblikoval pokuponski tečaj), prometa pa je bilo za kar 17,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 99,0, prometa pa je bilo za 2,2 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo se je v sredo zadržal na petkovem nivoju 104,0, prometa pa je bito za 255 tisoč tolarjev. Uvrščena kotacija I - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 37243 rahlo porasel na 37285, ko je bilo za 3,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 36990 ob 45,6 mio tolarjev prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj poskočil na 38928, ko je bilo za 84,9 mio tolar- 173423 ob 22.7 mio tolarjev pro-ineta. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 172474, ko je bilo za 3,3 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 177939 ob 99,3 mio tolarjev prometa. iz 22789 je v sredo enotni tečaja delnice Finmedia porasel na 22944, ko je bilo za kar 160,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 22600 ob prometu 339 tisoč tolarjev, v petek pa porasel na 23550 (377 tisoč tolarjev prometa). 29. 12. je enotni tečaj redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje iz 15782 porasel na 16000, vendar je bilo le za 160 tisoč tolarjev prometa (10 lotov), v petek pa na 16700 ob 247,2 mio tolarjev prometa. Z redno delnico Hmezad banke so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 3,7 mio tolarjev po tečaju 18490, kar predstavlja porast tečaja za 990 tolarjev, v petek pa je bil v vrednosti 198 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 19800. Enotni tečaj delnice LEK je v to- rek iz 11533 rahlo porasel na jev prometa, petek pa padel na 36941 pb kar 276,1 mio tolarjev prometa. Uvrš^na kotacija 11 - obveznice v sredo je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 99,4 porasel na 99,7, ko je bilo za 24,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 99,9 ob 1,1 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 99,6 (5,1 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija II - redne debiice Enotni tečaj delnice Probanke je na torkovem borznem sestanku iz 16486 padel na 16391, ko je bilo za 4,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 16292 ob 53,8 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 15967, ko je bilo za 479 tisoč tolarjev prometa, v petek pa porasel na 17375 ob 63,3 mio tolarjev prometa. Prosti ti^ - obveznice 11.567, ko je bilo za 347 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 11942 (-4,54 odstotka) ob prometu 663 tisoč tolarjev. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj porasel na 11500, ko Je bilo za 115 tisoč tolarjev prometa, v petek pa padel na 11171 ob prometu 603 tisoč tolatjev, V torek je enotni tečaj MK Založba iz 10016 porasel na 10307, ko je bilo za 5.7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 9915 ob 4,3 mio tolarjev prometa, v petek pa rahlo porasel na 9926 (5,1 mio tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice NIKA iz 5517 porasel na 5743, ko je bilo za 3,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 5653 ob 28,4 mio tolarjev prometa. Tudi na četrtkovem sestanku Je njen enotni tečaj pade! na 5477, ko je bilo le za 822 tisoč tolarjev prometa, v petek pa porasel na 5908 ob kar 320,7 mio tolarjev prometa. Z redno delnico Razvojne družbe (RD) so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 7,3 mio tolarjev, v petek pa Se v vrednosti 3,7 mio tolarjev, enotni tečaj pa je obakrat ostal na petkovem nivoju 18300. Enotni tečaj delnice Salus je v sredo iz 19837 padel na 18828, ko je bilo za 36,3 mio tolarjev prometa, na četrtkovem borznem sestanku na 18743 ob 2.5 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 19201 (35,1 mio tolarjev prometa). V sredo Je enotni tečaj delnice Terme Čatež iz 761,3 padel na 755,3 ko je bilko za 386 tisoč tolarjev prometa, na četrtkovem borznem sestanku pa poskočil na 780.0 ob skromnem prometu 78 tisoč to- larjev. V petek je njen enotni tečaj Z obveznico Občina Zagorje poskočil na 833,6, prometa pa je v začetku tedna ni bilo prometa, ‘ ' ---- ' ’ bilo za kar 27,8 mio tolarjev. tečaj povpraševanja se je v sredo _ . . izoblikoval na 80,0, tečaj ponudbe KfatkorOČni VTCdnOStni pa na 86,0 (zadnji sklenjen posel po 95,8), vzrok za padec obeh tečajev pa je oblikovanje pokupon-skega tečaja. V petek je njen papiiji v petek so bili v vrednosti _ _ . , , mio tolarjev prijavljeni aplikacijski enotni tečaj padel na 883. prometa posli s 120-dnevnimi blagajniškimi pa je bilo za 3,3 mio tolarjev. ' V torek je enotm tečaj obveznice PTT Celje iz 11)5,0 padel na 102.0 ko je bilo za 113 tisoč tolarjev, v petek pa porasel na 102,9 ob 2,5 mio tolarjev prometa. Z obveznico PTT Ljubljana je bil 28. 12. v vrednosti 59 ti^ tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 103,5, kar predstavlja padec tečaja za 2,9 od- zapisi BS v DEM, njihov enotni tečaj pa je porasel za 3,79 odstotka na 106,9, 30. 12. se je trgovalo tudi z nakupnimi boni tolarskih blagajniških zapisov z zapadlostjo 1. 12. 1994, njihov tečaj je padel za 18.18 odstotka na 22500, prometa pa je bilo za 900 tisoč tolarjev. TONČKA BOŽINOVIČ Ali slovenska država res ni zainteresirana za medsebojno priznanje tolarja in forinta? Kdo uvaža in kdo izvaža? Potrebujejo diname namesto črpalk! v Čeprav je Ljubljanska banka na Madžarskem že 20 let, ima Budimpešti še vedno le predstavništvo in ne tudi samostojne banke.-' Je pa to edino predstavništvo neke slovenske banke v Budimpešti, Čeprav posle opravljajo še marsikatere druge. Zaenkrat je tako, kaj hitro pa se lahko razmere spremenijo in, kot kaže, se tudi bodo. Pred kratkim je postala SKB-banka ob pomoči tujega kapitala najmočnejša slovenska banka, ki bo v pti-bodnosti nastopala na domačem in tujem trgu z močno kapitalsko udeležbo. Nikola Gerič je že osmo leto predstavnik Nove Ljubljanske banke v Budimpešti, ki ima odprto predstavništvo na Madžarskem od 1974. leta. Doživel in preživel je velike spremembe v obeh nekdanjih socialističnih državah. Ena prvih in največjih je bila, da so po letu 1989 mnoge madžarske banke, ki so izpolnjevale pogoje, dobile licenco za poslovanje s tujino, to pa pomeni, da je bilo potrebno sodelovati z večimi in ne le z madžarsko zunanjetrgovinsko banko kot dotlej. O tem je Gerič povedal; »Imeti smo veliko prednost, saj so nas druge banke same poiskale in se ponujale. Ni bilo tako, da bi spraševale, če smo sposobni delati z njimi, ampak, če bi radi delali. Imeli smo torej prednost, saj smo si v 20 letih ustvarili dober imidi. Zaradi te spremembe se je naša dejavnost razširila v tej smeri, da vzdriujemo stike z vsemi tistimi bankami, katerih komitenti poslujejo s Slovenijo. Ne želimo izgubiti tržišča, ki smo ga imeli. Konkurence je čedalje več, vendar smo Še vedno najmočnejši in 75 odstotkov plačilnega prometa, ki se opravlja z madžarskimi bankami, gre prek Ljubljanske banke. To je naša ocena.« Nikola Gerič je velik poznavalec gospodarskih razmer na Madžarskem in hkrati skrbi tudi za promocijo slovenskih podjetij; na primer iskanje bonitet - zagotovil o plačilni sposobnosti komitentov je čedalje pogostejše, v zahodnem poslovnem svetu pa že od nekdaj normalna osnova za nadaljnje dogovarjanje o poslu. Hkrati pa opravlja posle Se za druge slovenske banke, s katerimi je Nova Ljubljanska banka podpisala pogodbo, na primer za Pomursko banko. Kreditno njima državama 250 milijonov dolarjev, po mnenju strokovnjakov niso realni. Po podatkih o plačilnem prometu te menjave ni bilo več kot za 20 ali 30 miiijoDov dolaijev, drugo pa so pobrale tuje »tre^e« banke. Takšno stanje je delno posledica nezaupanja tako slovenskih kot madžarskih podjetij, delno pa tudi razmer v madžarskem gospodarstvu - večina podjetij seje olastninila, delničarji pa so tudi tuji ftertnerji, ki zahtevajo takšen način poslovanja. Seveda pa je težko pričakovati nemogoče, dokler tolar ne bo dobil mednarodnega statusa konvertibilnosti in se bo sosednjim državam zdel dovolj vreden, da ga bodo spravile v državne trezorje. Zaenkrat ga je mogoče kupiti le v nekaterih obmejnih menjalnicah. Seveda pa bi lahko Slovenija in Madžarska v interesu hitrejšega gospodarskega sodelovanja to medsebojno priznanje pospešili z meddržavnim dogovorom (tako kot npr. s Češko Republiko). Določeni poskusi z or- najbližja Madžarski, ni pa rečeno, da le-ta tudi največ izvažajo na Madžarsko, G. Gerič je takole komentirat: » Vprašanje je, s kakšnim blagom naše gospodarstvo nastopa in kakšna je cena tega blaga. To je problem. Slovenci smo predragi, na žalost. Zato je razmerje izvoz - uvoz 13. Struktura pa je takšna, da mi uvažamo več ali manj surovine in kmetijske pridelke, izvažamo pa v glavnem finalne produkte. Naše blago pa je predrago; knjiga na madžarskem stane tisoč forintov, pri nas pa pet tisoč tolarjev, in takšno razmerje je tudi pri drugih zadevah. In to so naj večje ovire, da ni večje blagovne menjave in da se ta interes (ne da ne bi obstajal!) ne more uresničiti. Problematična je cerui, nobenih pravnoformalnih zadržkov ni, predvsem ne zdaj, ko je po podpisu sporazuma na brezcarinski listi veliko blaga. * Velika ovira za večji prodor na madžarski trg je tudi, da se Nova Ljubljanska banka ne vključi v madžarsko gospodarstvo z angažiranjem kapitala. Pravzaprav je osnovno vprašanje, zakaj ima edina predstavnica slovenske banke v Budimpešti Se vedno le predstavništvo in ne tudi redne banke? »Naš cilj je, da bomo na madžarskem tržišču več kot samo pre dstavnišivo v roku dveh do treh let, vendar je vse odvisno od objektivnih možnosti doma. Prihodnje leto naj bi opravili lastninjenje in takrat bodo zadeve jasnejše, prav tako bo lahko konkretnejša tudi razvojna strategija banke. Zaenkrat je težišče razvoja, ustvariti močnejše centre v Londonu, banko Maribor, Koroško banko Slovenj Gradec, Banko Domžale in druge. Najbolj moteče za obe strani, tako za Slovenijo kot tudi Madžarsko, je, da večina plačil poteka prek tujih bank. Na primer Konzumen zahteva, da Emona plačuje prek nemške banke. Nobeno pregovarjanje ne pomaga, saj v nasprotnem pooblastijo za posel drugo banko. Seveda tudi ta »tretja« banka pobere svojo smetano od sklenjenega posla, poleg tega pa potuje denar od Slovenije do Madžarske več kol sedem dni. Zato podatki, da znaša blagovna menjava med sosed- ganiziranjem pogovorov Parizu, Frankfurtu, New v Ljubljani niso obrodili želje-nih rezultatov in Madžari so upravičeno prepričani, da Slovenija zavlačuje in ni zainteresirana za takšno medsebojno interno priznanje. Julija letos je začel veljati podpisani sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Madžarsko. Ali se je zaradi tega povečal promet blaga med obema državama? »Po mojem za kakšnih 25 do 30 odstotkov, in to naj bi prebilo letos mejo 200 milijonov dolarjev menjave. Tega bo vsako leto veČ, ker se bo povečevalo tudi zaupanje. Prva leta smo Še imeli razne škandale, ko so nekatera podjetja irpozabila» plačati milijon mark in me je sam direktor banke prosil, naj posredujem. Sicer pa plačilrut disciplina ni več odvisna od bank, temveč od komitentov. Banka ne more izplačati zneska, če podjetje na računu nima denarja/ Finančna nedisciplina je na madžarski strani dosti večja, ker je velika nelikvidnost. Veliko je tudi špekulativnih propadanj (ustanovijo firmo pod drugim imenom) ali pa propadejo zaradi malomarnosti in neznanja,« je povedal g. Gerič. Zanimivo bi bilo natančneje pregledati podatke. kdo v Sloveniji največ uvaža iz Madžarske in kdo izvaža. Pomurska podjetja so Yorku, Pragi in Budimpešti. Zaenkrat pa smo mi še v lasti države. Agencije za sanacijo bank. Če hočemo tukaj napraviti svojo banko, moramo priti sem s kapitalom. To pa je Že naložba v tujini in za to potrebujemo dovoljenje agencije oziroma države. Tako pa je zato, ker se zelo forsira SKB-banko in hočejo Ljubljanski banki pristriči peruti. Mi imamo svoj imidiž v tujini in od tukajšnjih bančnikov marsikaj izvem. Zaenkrat ni še nihče tukaj kapitali-ziral denarja, ni pa rečeno, da se SKB-banka ali Probanka jutri ne bosta odločili, vložili sem 30 milijonov mark in naredili svojo banko. Mi tega danes še ne moremo narediti, oziroma je to proces, ki traja najmanj leto.« Konkurenčnega boja z drugimi bankami se ne bojijo, ker imajo že sedaj dovolj komitentov in tudi nekomitentov, ki koristijo njihove storitve. Če bi postali samostojna (kar bi bilo po Geričevem mnenju najboljše) in ne mešana banka, bi se morali tudi obnašati kot popolna banka, ki izpolnjuje vse zahteve madžarskih zakonov o bančništvu. V prvi fazi bi se usmerili v plačilni promet in poslovanje s podjetji, Sele kasneje pa v poslovanje z občani, sprejemanje depozitov in devizno poslovanje. BERNARDA B.PEČEK Razveljavitev zakona o dedovanju Ustavno sodišče Slovenije je v začetku lanskega novembra razveljavilo Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Po odločitvi tega sodišča razveljavitev nekaterih določb začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu, medtem ko celotni zakon preneha veljati leto dni po objavi. Naj spomnimo, da je bil Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev sprejet že pred dobrimi dvajsetimi leti, dopolnjen je bil v letu 1986, njegov namen pa je bil, da med drugim ne bi dovo- Ijeval drobljenja kmečkih gospodarstev. Posestna in parcelna sestava slovenskih kmečkih gospodarstev je bila že ob sprejemanju tega zakona zelo neugodna in prav temu zakonu je pripisati zaslugo, da se kmetije niso Se bolj drobile. Po mnenju nekaterih posameznikov je takšen zakon v neskladju z načeli pravne države, saj postavlja v neenakopraven položaj posamezne dediče, zato so ga predlagali v presojo ustavnemu sodišču. Kot smo že zapisali, je to odločilo v njihov prid, državnemu zboru pa naložilo, da v enem letu sprejme novo, z ustavo skladno ureditev. Na odločitev ustavnega sodišča so se že odzvali nekateri kmetijci, ki opozarjajo, da bi tako ponovno lahko prihajalo do drobljenja kmetij in s tem tudi do slabitve njihove ekonomske funkcije. Takšna zaskrbljenost je delno upravičena in velja predvsem za srednje kmetije, medtem ko bi zakon moral posebej urejati dedovanje velikih kmečkih gospodarstev. Problem je namreč prišel v ospredje po uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji in prav denacionalizacijski upravičenci so tudi sprožili zahtevo po ustavni presoji tega zakona. L. KOVAČ vestnik, 5. januarja 1995 stran 9 Samozaposlovanje v« kmetijska panorama Sušilnica sadja v Norsincih Vprašam vas: Al) imate doma krhlje, posušeno sadje, ki mu na Goričkem pravijo »šklojce«, na Markovskem pa »kliijeci«? - Odgovorili ste pritrdilno, zato pa zdaj še tole vprašanje: Ste sadje sami posušili ali pa ste krhlje kupili v trgovini? - Lepo, če ste jabolka, hruške in še kaj. česar je bilo jeseni obilo, tudi posušili, saj ste tako poskrbeli za vitaminsko hrano, ki nam je v tem zimskem času (čas kolin!) tako potrebna. Če pa krhlje imate, ne da bi jih sami pripravili, te* daj so jih najbrž za vas posušili v sušilnici sadja, ki sta jo v Nor-Sincih pri Ljutomeru uredila mlada zakonca Maja in Iztok Leštan, Maja je farmacevtska teh-nica. Iztok pa je kemijski tehnik. Čeprav sta oba zaposlena in bi se po službi lahko prepustila brezdelju (kakor mnogi drugi), sta ravnala drugače, ker sta pač oba nemirna in iščoča, če ju lahko tako ozna- čimo. Tuhtala sta namreč. s čim bi se kazalo ukvarjati, da človek ne bi otopel. Idej ni manjkalo: ureditev gostinskega lokala posebne vrste, glasbena produkcija in še kaj. Potem pa je od nekod padla ideja o sušilnici sadja, za katero sta se brž oba ogrela. Maja je začela iskati literaturo, našla je knjižico Sušenje sadja pa tudi njenega avtorja Alojza Pirša, ki ima seveda veliko izkušenj s sadjem. Z nasveti (prek telefona) je rad pomagal. Nič skrivnostna pa tudi nista LeStanova, ki sta mi pokazala sušilno komoro, dolgo kake 3 metre, široko 2 metra in približno toliko visoko. Gre za novejšo tehnologijo sušenja sadja, in sicer s pretokom toplega zraka. V toplotnem izmenjevalcu je več »reber« cevi, po katerih se pretaka vroča voda iz centralnega ogrevanja, kjer se ogreje do določene temperature. nakar »vetrnica« usmerja to temperaturo v sušilno komoro, v kateri je približno 100 centimetrov od tal mreža, na katero polagajo sveže sadje, in zrak, ki kroži, sadje (lahko tudi kaj drugega) posuši. Zdaj, ko je v komoru le ena mreža, je mogoče v 10-12 urah posušiti 150 kilogramov svežega sadja. Izračunala sta, da za sušenje ne bo potrebno veliko več Časa, ko bosta dodala še eno mrežo in bosta tako naenkrat sušila 300 kilogramov svežega sadja. Medtem sta namreč kar dobro obvladala tehnologijo sušenja oziroma smotrno izrabo energije. Gre za to, da toplota, ki enkrat (?) obkroži sadje, ne izpuhti na prosto, ampak se vrne nazaj in znova vpliva na sušenje. To zdaj uravnavata ročno z loputami, napovedujeta pa avtomatizacijo sušenja - prek računalnika. Zvedel sem tudi, koliko svežega sadja je potrebno za kilogram posušenega sadja oziroma krhljev. Devet kilogramov. Pričakoval sem tudi, da bosta nemirna mlada Le Stanova dobila od države za svoj projekt kako posojilo, morda celo nepovratna sredstva. Ničesar takega ni bilo, ampak prihranki in lastno delo ter - snovanje. Majda je namreč sama dala idejo, kako bi kazalo urediti sušilno napravo. Zamisel je v obliki načrta dodelal magister strojništva, izdelal pa neki zasebnik. Imen nisem zvedel. Toplotni izmenjevalnik pa so izdelali v LTH-ju v Škofji Loki. Seveda po načrtih iz NorŠinec! LeStanova sušita izključno neškropljeno kmečko sadje. Jabolka sta odkupovala po okrog 15 tolarjev za kilogram, hruške pa od 30 do 40 tolarjev. Količine sadja iz leta v leto povečujeta. Tako sta 1993. leta posušila 4, lani pa že 8 ton. Zdaj je seveda sezone konec, kajti že tako je posušeno sadje drago, le koliko bi stalo, če bi sušili nesveža - jabolka iz hladilnic? Svoje krhlje prodajata prek ljutomerskega Mikrokoz-mosa različnim trgovinam severovzhodne Slovenije in lanska količina posušenega sadja je že pošla. Ste dobili idejo, da bi še sami sušili sadje. Počakajte jesen. Dotlej pa pridno žvečite babičine krhlje oziroma tiste, ki jih kupite v trgovini. S. SOBOČAN F Nizozemsko kmetijstvo Za 1 mleka plača država kmetu 80 centov, ta cena je zajamčena v okviru kontingenta. Lahko pa kmetija tudi dokupi kontingent, kjer plača za dokupljeni liter celo 4 guldne. Živinorejsko usmerjene kmetije so v povprečju manjše od poljedelsko usmerjenih. Kmetije imajo najmanj 20ha površin. Poljedelsko usmerjene kmetije zelo propadajo, kar se tudi kaže v veliki ponudbi zemlje. Na severu države, kjer je najbolje razvito poljedelstvo, stane ha zemlje samo 20.000 guldnov, v osrednjem predelu države, kjer je razvita živinoreja, pa je tržna vrednost zemlje precej visoka. Tu namreč stane ha zemlje kar 50.000 guldnov. Na Nizozemskem mora rediti kmetija najmanj 40 krav, da si en član družine zagotovi socialno varnost, V tej državi je namreč zelo stroga dedna zakonodaja, saj dobita pri 65 letih starosti oba člana kmetije pokojnino, ki znaša 1.700 guldnov na mesec, višina pa je odvisna od tega, v kakšnem razmerju živita. Če je en član družine umrl, dobi preostali samo 1,300 guldnov. Pri 65 letih starosti starša zapustita kmetijo. Kmetijo deduje sin. če je zainteresiran zanjo, ali jo prevzame kdo drug. Na Nizozemskem je namreč zeio veliko zanimanje mladih, da bi delali na živinorejsko usmerjenih kmetijah. Če želi sin podedovati kmetijo, morajo dati priglasitev župnik iz fare, krajevna oblast in policija, prav tako pa morata pozitivno mnenje predložiti tudi kmetijska šola in center, kjer se je naslednik izobraževal. Ko dobi bodoči lastnik vsa potrdila, mora ins po zakonu izplačati Predelava in shranjevanje svinjskega mesa V naši prehrani so zastopana živila rastlinskega izvora - žita, zelenjava, stročnice, krompir ter živila živalskega izvora - meso, mlečni izdelki, jajca. V tem sestavku bi v glavnem obravnavali pomen mesa v naši prahrani, kako ga čim bolje in okusneje pripraviti, da bo v zado- voljstvo gospodinji in družini. Z mesom dobiva telo največ polnovrednih beljakovin. Razne vrste mesa vsebujejo do 25% beljakovin, do 55% maščob, 1-1% mineralnih soli, 55-75% vode. V naši prehrani pa je čestokrat premalo zastopana drobovina. Vsebuje vitamine A, B in D ter veliko rudninskih soli (fosfor, železo.. Kvaliteta in hranivost mesa pa sta odvisni od vrste živali. od njene pasme. starosti, spola, krmljenja ter od ravnanja z mesom ob zakolu in po njem. Laže prebavljivo je meso mladih živali, imenovano belo meso teletina, perutnina. - živali ne smemo postiti več kot 16 ur pred zakolom - čim manj pregonov. Prehrana praŠiČa je zelo pomembna za kakovost, Približno mesec pred zakolom prenehamo krmiti s sirotko. pomijami. Po takšni krmi je slanina namreč navadno mehka in mazava, pa tudi aroma mesa je slabša. Zadnje tedne pred zakolom torej krmimo s krmo, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, to je z žiti (ječmen), ki ugodno vplivajo na čvrstost slanine pa tudi ribe itd. Težko prebavljivo pa je v splošnem meso starih in slabo krmljenih Živali ter premastno meso. Težko prebavljiva so tudi goveja jetra in pljuča. Dobro meso mora imeli značilno barvo, čvrsta vlakna, biti mora prožno in prijetnega vonja. Pri pripravi mesa za shranjevanje v zaseko moramo upoštevati, da mora imeli meso značilno barvo, čvrsta vlakna, biti mora prožno in prijetnega vonja. Da pa dosežemo Že-Ijeno, moramo upoštevati naslednje: Oskrba prašiča pred zakolom - ob pravilni prehrani in ravnanju z živalmi nekaj dni pred zakolom. Pri tem je najpomembnejše preprečevanje stresa. Pri stresu je namreč porušeno fiziološko ravnovesje organizma zaradi vplivov okolja. Med stresom nadledvična Hleza izloča velike količine hormona adrenalina, ki spodbudi razgradnjo glikogena v miSi-i^ah. Za preprečitev stresa pa ^elja naslednje: na njeno aromo in mesa. _________ aromo Posmrtni procesi v mišicah prav tako vplivajo na kakovost mesa. Po izkrvavitvi prašiča še potekajo v mišicah številni bi- okemični procesi. Najpo- membnejši encimski proces je razgradnja živalskega škroba do mlečne kisline. Ta se nabira v mesu in se postopoma kisa, kar ugotovimo kot znižanje pH. Od 7,4 pH se takoj po izkrvavitvi v normalnih o koli S- po zakolu zelo pomembno hitro znižanje temperature mesa. Pri domačem zakolu na kmetijah je hitrost ohlajanja odvisna od zunanjih temperatur. To pa je zimski čas (november-ja-nuar). Glavno merilo kakovosti zaklanih prašičev pa je razmeije med količino mesa, slanino in kostmi. Čim večji je % mesa v polovici in čim manj je slanine, tem višji kakovostni razred dosegajo zaklani prašiči. Shranjevanje in konzerviranje mesa Zamrzovanje je najbolj razširjen način ohranjevanja mesa za daljšo dobo. Globoko zamrznjeno meso hranimo pri temperaturi -18°C, Drugi način shranjevanja mesa je soljenje in obdelava z dimom ter shranjevanje v zaseko. Soljenje in razsoljevanje mesa sta tehnološka postopka pri izdelovanju mesnin. Pri soljenju prepajamo meso s kuhinjsko soljo, pri razsoljevanju pa z mešanico kuhinjske soli, nitrita ali nitrata ali z razsolom. Razsoljevanje pri tem prepajamo meso z zmesjo soli in nitrita ali nitrata - suho razsoljevanje -; kose mesa nateremo z zmesjo soli in nitrita ali nitrata - mokro razsoljevanje - potapljamo v razstopino razsola - kombinirano razsoljevanje - je vbrizgavanje razsolice z enoigelnim vbrizgalnikom činah zniža na 5,6 p H (5,4-5,8). To zakisanje mesa je zelo pomembno, kajti normalno zakisanje miSiCnine je* nekakšna obramba mesa pred delovanjem gnilobnih bakterij. Proces zakisanja miSičnine oz. razgradnje glikogena traja pri prašičih približno 6 ur. Hlajenje ter kakovost zaklanih prašičev Takoj po zakolu je temperatura mesa 39-41 °C. Taka temperatura in vlažna površina mesa sta zelo primerni za raz- Namen prepajanja s kuhinjsko soljo je: mesa - večje ali manjše zaviranje delovanja škodlivih bakterij in konzerviranje - delovanje soli na nabrekanje beljakovin mesa in - oblikovanje značilnega slanega okusa mesnih izdelkov Nitrit in nitrat sta po- membna za nastanek značilne rdeče barve presnega mesa in še posebej barve mesa, ki je obstojna po segrevanju. Soljenje pa je postopek, kadar meso prepajamo samo s kuhinjsko soljo, in sicer sta znana dva načina: - suho soljenje - pri katerem meso natremo ali vanj vnašamo samo kuhinjsko sol - mokro soljenje - ko kose neposredno v kose mesa, nato pa še kose razsoljujemo mokro Dimljenje je obdelovanje mesa in mesnih izdelkov z dimom. Pri dimljenju se meso prepoji s sestavinami dima in tako se oblikujeta značilna aroma in barva. Dimljeni izdelki so manj občutljivi za oksidacijske procese. Dimljenje je lahko hladno (do 20°C), toplo (prek 20“C) in vroče nad 50“C. Pri pripravi mesa za t unko lahko dimimo z nekoliko toplejšim dimom. Trajanje dimljenja Po končanem razsoljevanju kose mesa operemo z mlačno vodo in s tem odstranimo preostanek soli, začimb, del raztopljenih beljakovin in maščob ter tako pripravimo meso za dimljenje. Mokro površino mesa moramo takoj osušiti, najprej z odcejanjem, nato pa z dimljenjem. Za dimljenje uporabljamo trdi les (bukov, gabrov, slivov, češnjev), saj je jakost barve dimljenja odvisna tudi od vrste lesa. Zaseko pripravljamo od kraja do kraja različno. Primerno jo moramo soliti, to je ista količina kot pri mesu, in sicer do 2,5kg soli na lOOkg I mesa potapljamo v raztopino voj mikroorganizmov. Zato je kuhinjske soli ali slanice mase. Primerno jo moramo zgnesti in potem vlagamo meso. Posebno pozorni moramo biti, da izstisnemo ves zrak, da ne ostanejo prazni prostori, ker na teh mestih drugače začne plesneti. Pa dober tek! Kmetijsko svetovalna služba: Frančka Lebarič, kmet. inž. ŠL staršema 20.000 guldnov za ha zemlje, hkrati pa mora plačati državi 4 guldne na kvoto za 1 mleka. Denar dobi po zelo ugodni obrestni meri v banki. Z denarjem, ki sta ga dobila starša od sina, se odselita v mesto ali drugo vas, kjer si kupita stanovanje ali začneta graditi hišo. Država jima daje kredit po 6,5% obrestni meri. Osnovna krma za krave molznice je travna silaža, poleti pa paša. Poleti daje krava, ki se pase na dan 251, pozimi pa 151. Letno pokrmi kmetija kravi L700kg močne krme. Seno opuščajo, kajti stroka je ugotovila, da je strošek sena pri 1 mleka previsok. Ugotavljajo pa tudi, da se živali fiziološko ne počutijo nič slabše, če jih pozimi krmijo samo s travno silažo, ki pa seveda mora imeti 50% suhe snovi. Letno kosijo šestkrat in prav toliko imajo silažnih kupov. Travo silirajo na betonskih ploščah brez vsakih sten, ker so ugotovili, da so stene pri ceni mleka prevelik strošek. Si lažni kup pokrijejo z dvema folijama. Travno rušo kosijo pri višini 20cm, in sicer pri pridelku 2.500 kg suhe snovi na ha. Pri tem pridelku je kakovost travne ruše najboljša. 93% aibolj Ce ji travnih silaž naredijo brez silimih dodatkov. Če jim pona* gaja vreme, porabijo pri odkosu tisto silažo za prehrano presušenih krav in telic. Kmetje si ne dovolijo prirasta telic nad 600g/dan zaradi negativnih posledic na zdravstveno stanje živali. Koruzna silaža je v obroku zelo redka. Nizozemske kmetije so zelo slabo opremljene s stroji. Če kupijo stroj, se odločijo za nakup rabljenega. Na nizozemskem pa imajo tudi kontraktorje (to so tako imenovani zasebniki, ki imajo v lasti vso mehanizacijo in kmetom opravljajo storitve. Kontraktor sodeluje pri spravilu travne ruše s travinja od košnje do siliranja. Kot sem že omenil, je največ hlevov zgrajenih po sistemu proste reje. Določeno čredinko 4-do 5-krat popasejo, obhod v čredinki je 3 dni. V avgustu se pasejo tudi teleta, in sicer samo 14 dni, da postanejo odporna proti Črevesnim parazitom. Odobren kontigent mleka, ki ga predpiše država za vsako kmetijo, le-ta brez težav proda. Petkrat v Štirinajstih dnevih vzamejo vzorec mleka, vsebnost beljakovin in tolšče ter enkrat na 14 dni bakteriološko oporečnost. Analize opravlja za vso državo en neodvisni laboratorij. Plačilo za mleko dobijo kmetje vsakih štirinajst dni. Selekcijska služba opravlja kontrolo pri rejcih vsakih Sest tednov, na njegovo željo tudi pogosteje. Osemenjevanje stane 30 guldnov, zastonj pa je samo za tiste telice, ki jih semenijo s čakajočimi biki. Seme uvoženega bika z dobrim genetskim potencialom stane 70 do 100 guldnov. Seme razdelijo na dva dela. Če je pri enem gospodarju potrebno osemeniti dve kravi. 65% je prvih osemenitev. Pripust telic je pri 15 mesecih. Obnova črede je 15 do 20%, čmo-bela pasma pa vzdrži samo 4 laktacije. Delo svetovalne službe je bilo do nedavnega zastonj. Po sprejetem zakonu se mora tudi ta zdaj plačevati. Povprečno porabi kmetija na leto za nasvete svetovalcev, ki letno obiščejo kmetijo tri- do štirikrat 500 do 1.000 guldnov. Kmetija mora dati presežek zemlje v najem. Najemnine so enotne za vso državo in višina je odvisna od tega, katero vrsto poljščine bo najemnik gojil. Za ha krompirja dobi kmetija 4.000 guldnov najemnine, za pridelavo krokusov 6.000 guldnov, za pridelavo tulipanov pa 6.500 guldnov. Kmetijska svetovalna služba, mag. Stane’Kapun, dipl, inž' agt. stran 10 vestnik, 5. januarja 1995 odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Na 14. vprašanje nismo prejeli nobenega pravilnega odgovora (do določenega roka), kar nas je nekoliko začudilo, saj smo ravno te dni pisali, da so izšli Lendavski zvezki, to je revija, ki objavlja gradivo na temo 800-letnice Lendave. Pa drugič več sreče! KUPON št. 17 - ALI VESTE Ali veste, kako se imenujejo bivališča Eskimov in iz česa jih naredijo? Odgovore pošljite na naš naslov najkasneje do 11. januarja 1995. Ko sem bila velika Ko sem bila velika, sem živela v lepi hišici. Imela sem moža, otroke in vse, kar sem potrebovala. V naši družini ni nihče kadil, se napajal z alkoholom in dolgo buljil v televizijo. Imela sem dva otroka: Nika in Metko. Bila sta pridna, pomagala sta mi pri delu in me razveseljevala. Hodila sem v službo v trgovino BobenCek, Niko in Metka sta hodila v Šolo, k verouku, klaviiju, likovnemu krožku, pevskemu zboru in k dopisniškemu krožku. Trudila sta se in imela dobre ocene. Z leti sem se jaz manjšala in nazadnje sem postala dojenček. Potem sem spet začela odraščati. Hodila sem v Solo in se učila kot prejšnje čase. Spet bi bila rada velika tako kot v sanjah. MAJA SKALAR, 4. c OŠ III M. Sobota I p J Uspešna delovna akcija Praznovali smo Naša šolska okolica je bila že zelo neurejena in zanemarjena. Odločili smo se, da jo polepšamo in uredimo. V petek smo učenci pripravili vse za sobotno delovno akcijo staršev. Pospravili smo drva, ostranili opeko z robov gredic, porezali grmovje in odstranili cvetje z gredic. V soboto pa se je začelo zares. K delu smo povabiti in prositi za pomoč naše starše. Oni so poiagati suhe veje, položili robnike in ploščice, posadili ciprese ter medvejko. Proti večeru so se starši zadovoljni poslovili. Zdaj je okolica lepša in čistejša. Želim si, da bi naredili še asfaltno prevleko in atletsko stezo. LUDVIK ROGAN, 4. raz. OŠ Tišina - Podruiniša šola Gederovci Dedek Mraz Prek planjav, prek daljav prihaja čil in zdrav. Vesel, nasmejan, okoli ust z brado in brki obdan. Prihaja srečen, ker videl nas bo in izpolnil nam skrito željico. To je dedek Mraz, ki obiskuje nas in z darili razjasni nam obraz. KATJA EMAN, 6. a OŠ Cankova Srečni otrok Mamo, očeta, dom imaš in veselo se smehljaš. V šolo hodiš, se učiš in se vsega veseliš. Sploh ne misliš na to, kako nekaterim je hudo. Ti le poješ, se igraš in veselo se smehljaš. Krog Kraj, v katerem živim, se imenuje Krog. To je velika vas, saj ima čez 400 hiš. Imamo dve trgovini z živili in dve s pohištvom, pet gostiln in slaščičarno. Gradijo tudi telovadnico, ki bo gotova, ko bom jaz obiskoval šolo že v Murski Soboti. V našem kraju delujejo gasilsko, brodarsko in rokometno drušvo. Ceste so asfaltirane vse tja do reke Mure. Tuje poleti veliko obiskovalcev, ker so zabave na prostem, ob valovih Mure. V Krogu je tudi veliko obrtnikov: mi-zatji, tesar, stavbni klepar, zidar in tapetnik. Pri nas živi in dela tudi odvetnik. Ulica, v kateri stanujem, se Imenuje Plečnikova, torej po znanem arhitektu Jožefu Plečniku. Rad živim v Krogu, ker mi je lepo. TITAN GREGOR, 2. c OŠ Krog BARBARA BUČEK, 6. a OŠ Tišina 1 Vestnik Linda PeiTy Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER 110-letnico Pred kratkim smo praznovali 110-letnico osnovne šote na Raz-križju. Kulturni program smo začeli s pesmijo Mi smo pevci Z Razkrižja, ki jo je za naš zbor napisal in uglasbil Janez Kuhar. Po - Slavnostnem govoru je pevski zbor zapel venček narodnih, nastopili pa so tudi malčki iz vrtca in male šole. Nato se je predstavil glasbenik Janez Kuhar iz Ljubljane, ki je bil nekoč učitelj na naši šoli (od 1936 do 1941). Pripovedoval je o časih, ko je bil razkriški učitelj. Njegovi učenci se ga še danes radi spominjajo predvsem zato, ker so pri njem veliko peti. Naš striček Janez se rad vrača med nas. Nato smo prikazali stare, še ohranjene običaje in kmečka opravila: otroške igrice dedkov in babic, stare uspavanke in izšte-vanke, barbarino, luščenje koruze, stari recepti za zdravljenje bolezni, prihod Lucije, luščenje »koščic«, Valentinovo, zapora Ženina in delitev pogačic na porokah, tepežni dan idr. Po proslavi smo si ogledali v telovadnici razstavo še ohranjenih starih izkazov, zvezkov, knjig in šolskih klopi, v katerih so nekoč sedeli naši dedki in babice. Kupili smo si lahko tudi posebno številko šolskega glasila. Z različnimi pijačami so nas postregla naša gostišča, kmečke žene pa so spekle veliko peciva in pogač, ki smo jih veselo jedli. Naš duhovnik Marjan Rota je pripravil razstavo starih cerk Venih knjig, keliha in naprave za pripravo hostij. Želim si, da bi naša šola dočakala še novih sto let. BORUT MESARIČ, 4. — Miklavž 4, raz, oS Razkriije Vsakdo se sprašuje, kdo je Miklavž, vendar se ne potrudi, da bi našel pravi odgovor. Jaz sem prosila za intervju teto Emo, našo staro znanko, ki mi je z veseljem odgovarjala na vprašanja. Tako sem zvedela, daje bil Miklavž oziroma sv. Nikolaj škof, po svoji smrti pa je postal svetnik. On nam ponazarja simbol skrite dobrote, umetnosti darovanja in blage skrivnostne sreče. Bil je tudi čudodelnik in dobrotnik. Za duhovnika gaje posvetil njegov stric, kije bil škof. Za otroke je Miklavž nekaj lepega, bel možiček, ki prinaša darila. So skromna, toda meni veliko pomenijo, saj so z dna srca. In kakšen je videti? Ima belo brado, ki pokriva njegova luta. V roki drži palico, ki je na vrhu upognjena v polžka. Mogoče je v njej kaj čarovnije, a ni Čarovniška. Na glavi ima kapo, na njej pa križ. Oblačilo je belo z okraski. Videti je kot angel. S sabo pa ima vedno knjigo, na kateri so tri kroglice, vendar na žalost nisem zvedela, kaj pomenijo. MARTINA PRIMORAC, 4. b OŠ 11 M. Sobota Linda Perrv, pevka skupne 4 Non Blondes, ki je leta 1993 zaslovela s hitom What’s Up?, je ustanovila svojo lastno diskografsko hišo. Sedež bo v njenem rodnem mestu San Franciscu, imenoval pa se bo Rock Star Record. Odlolčila se je, da bo pomagala novim, nepoznanim in talentiranim skupinam. Pravi, da jo zelo moti odnos že uveljavljenih in popularnih skupin do mladih in še ne uveljavljneih. Obstajajo številne mlade in talentirane skupine, s katerimi se Linda pri svojem delu srečuje, velike diskografske hiše pa za njih nimajo posluha. Zato te prej ali slej zgubijo voljo do dela in razpadejo, preden nastane kakšen hit ali izdajo ploščo. Linda pri tem največkrat govori o skupini Stone Fox, katerim zeli pomagali po svojih najboljših močeh. Financirala bo njihov prvi album, to bodo njihovi demoposnetki, ki so dovolj dobri, da jih objavi na plošči. Plošča se bo imenovala Birds. Kasneje jim bo omogočila tudi pravo snemanje. Od njih pa zahteva samo to, da ji povrnejo denar, ki ga je vložila, seveda pa šele takrat, ko bodo začeli služiti. Z Založbo niso vezani s tako strogo pogodbo, kot ponavadi zahtevajo velike založbe. Kajti ne želi jih zadrževati. Če bi radi delali kaj drugega. Linda pravi, da njej ni pomemben denar, ki ga vloži, ampak dobre skladbe. Denar pa se bo s tem gotovo vrnil. V tem času pa je od 4 Non Blondes ostal samo Se 3 Non Blondes. V skupini so sedaj ostale same ženske, Roger pa r 11^ 'I w / SF t, * -fr"' S I NECA, NECA • • • I v 'c Ob obletnici svojega delovanja je Neca Falk izdala dve kompaktni plošči, s tem so vse njene skladbe na kompaktnih ploščah. Na prvi R plošči Dravski most je izbor njenih popevk s festivala Slovenska popevka in uspešnic iz sedemdesetih let. Druga pa nosi naslov Zlata ladja z otroškimi pesmimi. ■(fai Eli ■M f n tržišču. Za svojo novo turnejo pa že pripravljajo session kitarista. Pravi, da se je od takrat, ko je v glasbi, o tem delu veliko naučila. Da je naredila veliko napak, katerih pa več ne bi rada ponovila, zato je tudi ustanovila svojo lastno diskografsko hišo. Zdi se, da je bil njihov hit What’s up? »premočen« in da je njihov uspeh prišel prehitro, kar je negativno vplivalo na njihovo skupino in bi jih skoraj uničilo. Vsi so jih poznali samo po eni skladbi, med tem ko so bile druge skladbe publiki nepoznane. Želi, da bo drugi album pri publiki bolje sprejet. Linda PeiTy veijetno že ve. Lepo pa bi bilo, da bi tudi pri na^ dobili takšno diskografsko Novice od tu Izšla je že tretja kompaktna plošča No Border Jam, ki jo izdaja mariborski Front Rock, Nova plošča je nekoliko drugačna, saj so na njej poleg slovenskih skupin še skupine iz Hrvaške, Slovaške, Poljske, Madžarske, Albanije in Ukrajine. ...in tam AUDIO-VIDEO-CD /M SHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 -r * 1 se nikakor ni mogel vključiti v skupino. Pravkar šo Jcprlfelr / snempnje drugffga albuma; kf skim neuveljavljenim skupi-se bo v teh dneh pojavil na nam. Jiifo ,k4 ,Bi pomagala sloyen.- Jimmy Page in Rober Plani sta prejšnjo leto spet ubudila Led Zeppeline in izdala album No Quarter. Album vsebuje 10 predelav starih skladb Zappeiinov in Štiri nove skladbe. Skupino Led Zappelin so ustanovili leta 1968 v Londonu, dve od najbolj znanih njihovih skladb pa so Whole Lotta Love in Stairway to Heaven. Njihova kariera se je končala, ko so njihovega bobnarja Johna Bonhama našli mrtvega. Brez njega namreč niso hoteli nadaljevati. V letošnjem letu pa bodo šli na turnejo. Čeprav je Madonna pred kratkim izjavila, da se je popolnoma spremenila in da prisega na romantiko, je javnost ponovno šokirala. Ob'izidu hjeiie plošče Bedtiine Stories je objavila tudi serijo,, fotografij, kjer.se vrača k erotiki,.Madonna želi narediti vse, da bi - _____ji zopet povrnila stara slava. Glasbena uganka Tri skladbe o božičnih in novoletnih praznikih je naštela tudi Meka Ferencck, Vučja Gomila 48, 69208 Fokovci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo podarja sponzor te rubrike M - Shop iz Murske Sobote, bo dobila po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke. Vprašanje se glasi: , Napišite naslov nove plošče Vlada Kreslina! Odgovor: a o & a , Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do 14. januarja, na naš naslov; Podjetje ža informiranje. Slovenska 41',’’, 69000 Murska" Sobota, s pripisom za Pop Rock Ndvičefee " * ■ > J t i‘ •' ' ' • . r ( V - • >> vestnik, 5. januarja 1995 stran 11 kulturna obzorja Igrati za svoji dve polovici Reči, ati ne reči vsega. Mnogočesa rtye ne bi povedal. MrŠči čelo pod gostimi vraqiimi lasmi in strmo ^eda. Za brata je med pogovorom omenil, da ima modre oČi, on pa ie glede tega pravi Cigan. Nič nima proti temu izrazu. Njegove oči so tjavo črne. Že od mlada je bil določen za tistega, ki mora uspeti. Se kot s cankarjanskega klanca siromakov spustiti v beli svet. Njegov klanec je bila ciganska Pušča pri Soboti. Pozneje, z začetkom osnovne šole, SO se z družino preselili v Soboto. Morda pa le povedati. Že, toda kaj bo rekel oče? Oče je njegov alter ego. nenehno visi nad njim. Mati je Slovenka, oče je Cigan, Torej je tudi on Cigan. Taka je odločitev mladega moža. Izbral je isovetnost šibkejših. Svoje ljudstvo včasih imenuje Romi, vedno pa pravi »ciganska glasba«. V filmu Halgato je igral naslovno vlogo. Odraslega Hal-gata. Na soboško premiero ni mogel, ker je plesal baletno točko v operni predstavi Don Kihot, v mariborskem SNG. Na premieri ga niso omenili, a se za to ne razburja. Oče se je. Njegov oče se je prej pisal Horvat, Didi Horvat. Eni ga bolj poznajo kot nekdanjega nogometaša, drugi kot violinista. Zdaj se družina piše Bo-rovSak. Oče je naredi vse, da bi sinu zagotovil kariero, poročil se je z Neciganko in spremenil priimek. »Razmišljam, Če bi učil na očetovi glasbeni Soli in bil nekakšna moralna in projektna inštanca. Naši to potrebujejo.« Oče kot da bi se odkupoval za spremembo priimka, veliko se trudi za Cigane. Vabi ga tudi, da bi skupaj nastopala, starejši BorovSak z violino, mlajši za klavirjem. ] lUsfjan BorovŠak je star < dvajset let. Na Pedagoški fa- ] kulteti v Mariboru študira kla- । vir v drugem letniku. Zadnjič i je nastopil na produkciji, kot se reče tem nastopom. Le sollfe- j gia, ki ga poučuje Simon Ro- < binson, »zelo krasen človek, j zelo«. Po nastopu so poslušalci i vzhičeno tekli: Pozna se, da je s to Cigan! Na srednji glasbeni 1 Soli je diplomiral iz dirigiranja. > intelekt.« Ne, tega ne reče po-stavljaSko. Bolj kot da bi hotel izraziti sposobnost svojega ljudstva. »Razpet sem, vedno nekje pol pol. Če bi rekel, da sem Cigan, bi izdal mater; če bi rekel, da sem Slovenec, bi izdal 7^ 5^ I is Marca naslednje leto bi lahko odšel Študirat klavir v Firence. Ne more se odločiti, ne ve, kaj naj pravzaprav naredi. Naj gre raje z očetom nastopat? Pred snemanjem filma Hal-gato je imel priložnost, da bi odšel v Gradec.'Zaradi filma je priložnost izpustil. Na romski noči na Pušči se je srečal z režiserjem Andrejem Mlakarjem, ki mu je dal prebrati scenarij. »Videl je, da je pri meni tudi 1 M -- •• l Fotografga: N. Jabnov očeta.« DuSo ima bolj po očetu, smisel za urejenost po materi. Težko je biti pol pol, »ker se nenehno iSčeS. Ne veš, kam bi se glede na starše dal. Kar se angažiranja tiče, mi je seveda jasno. Na očetovo stran,« Meni, da je slovenščina za Cigane trd jezik. »Razredov ne izdelujejo zaradi slovenščine. Premalo je v njej sedemosmin-skega takta, ki nam tako Čardaš za dušico POMURSKA ZALOŽBA je b3a laai stara 40 let. V jubilejnem letuje vdala več izvimib del, med njimi tudi roman Kajetana Koviča POT TRENTO S podnadovom Fiizoti iz navadnega živjjeitja Franca M. ^og^aitje ronuna poteka tudi v Gontji Radgoni, ua Hrastje Moti in Murski Soboti, na treb od številnib živjjeitjskih posttg osrednjega junaka ^niana Ftnnca M. Naslednji odlomek je iz prizora, v katerem Franc »daje duška« svoji dušici v soboški nekdanji kavami. Fo solo igri med mizami je pri-presodit, da je Franc dozorel stadija stara sablja, in da mu je iteba ponuditi iztočnico, ki bo prinesla muziki dodatno gažo, občtn-^h'u pa zastonjsko humoristično >očko. Zato je po pavzi zaigrat sta-hnski dunajski valček. Spočetka so ^Srali diskretno, s polovično močjo, '''ttnj za podplate in bolj za prebuja-l°Če se Francove prste, ki so začeli ^mogibno in prav zato perspek-bobnati po mizni plolči. Fr^c je napravit požirek in se S bolj odprtim pogledom ozrl proti Ptimalu, ki je pobrenkavat in pri-'^'ito opazoval učinek izbranega re-P^oarja, Izbira je bila pravilna. je Franc ob ritmičnem udarja- J prsti tudi pobrundaval, kar je obetajoče znamenje. Glasnost je začeta neopazno na-^^čaii in Franc je pol^cal natego in naročil liter vina za mu-in ko so ga dostavili, je bit '■'^1 komad ravno pri koncu in pri-je objavit, da bodo zdaj za boltovanega trgovskega potnika, znanega in priljubljenega go-^*<>da Franca M., imenovanega zaigrali njegovo pri-^vljerio melodijo Wteiier Blut, t^ekaj gostov je zaploskalo in 'Vkdo je zavpil Živijo stara sablja, je vstal in se ceremonialru> nato pa z dvignjeno des-I" taroženim kazalcem dat ^dbi (nuf z„ začetek. m prve takte odignti Aot ds Au morali prema-težko naložen voz, potem pa vrgli v melodijo s takim zano-da je Franca kar privzdignilo in je zadirigiral z obema rokama. Ker njegovi sopivci niso kazali pri- Mala kulturna ustreza,« Upa, da bo med Cigani čim več filmskih PiStijev, Pišti je lik, ki uspe. Izšola se, Halgato, ki ga igra Kristjan, pa mu pomaga. Hodi okrog igrat na violino (ki je drugače ne igra, igra klavir in trobento) in mu daje priigran denar. Ali misli, da so med Cigani Halgatoji, da so med njimi taki, ki bi se žrtvovali za druge? Ne, tega ne misli, upa samo, da bo med njimi veliko usod PiStijev. »S tem, da je Pišti seveda racionalist, Halgato pa je Se pravi Cigan.« - Uspeti Ciganu torej pomeni izgubiti isto vestnost? Pol pol je, toda v sebi lahko zelo pove^ cigansko občutje. Zanj je to polovica, s katero hoče uspeti. Po cigansko lahko v umetniški interpetaciji izpove več kot znese polovica po krvi, veliko več, »^edvsem, če vidim med publiko očeta.« Ima dekle Slovenko. Prej je imel Ciganko. Zanj je bilo to slabo izkustvo. Skoraj bi se za- radi nje streljali. Kakor v filmu, kjer ga zaradi ženske hoče ustreliti Pišti, To je drugačna romantika od tiste v ljubezni njegove matere do očeta. Tisti goli ljubezenski filmski prizor, v katerem igra in ki ga tudi ni mogoče šteti za romantičnega, je predlagal režiser, »hotel je dve goli telesi«, O filmski karieri ne sanja, gledališke pa se nadeja. Potem nenadoma vpraša: »Vi veija-mete v usodo?« Odgovarjam mu in imam občutek, da me ne posluša. V resnici je poslušal zelo pozorno. Rekel sem mu, da verjamem. Čez Čas je v dobri veri v svojo naklonjeno usodo začel pripovedovati tudi o rečeh, za katere je prej okleval. Verjeti v usodo ni racionalno, to je cigansko, »metafizično in filozofsko«, kot je rekel. Usode napovedujejo Ciganke. Racionalisti si jo hočejo ustvarjati sami. Pol pol je, zato najprej preveri sogovornika. Stefan smej se za svoj ulitek in v zadovoljstvo občinstva skoz ritem izročala Viljemu smotru. Plesala sta nagonsko, ne s priučenim, ampak vrojenim znanjem kot soplesalca davnih molkih in žensk, mogoče takih, ki se jih je telo v nezavednih celici spo- »Tako je, gospod Franjo,* je minjalo ali pa tudi ne. Ples je vzne-ubogljivo rekel primal in pomignit miril gledalce, ritem spremljan muzikantom, naj ostanejo na podi ju. vČardall* je zavpit Franc M. »Solo čardal za staro sablfo! Az a szčpl Smem prositi, lepa gospa?* z odsekanimi gibi telesa, je terjat soudelelbo, zdelo seje, da tudi muziko zanala iz rutine v ekstatičnost, in ko se je uvodna fraza ponovita v refrenu, so nekateri vstali in se Obrnil je je na znanko, ki je postavili v krog ler zaieli peti, drugi z družbo sedela pri najbližji mizi. Ženska srednjih let je pomeži- , _ . . kniia omiqu in rekla: * Morate pravljenosti za sodelovanje v mi- vpralatimoža.* miinem prizoru, ie je usmeril k viru pa ploskati in bobnati z nogami, ritmični hrup je naraičal in kot neustavljiv jiuid tekel iz človeka v človeka, iz telesa v telo in posameznike , , Franc se je ceremoniozno priklo- spreminjal v množico, vse se je ire- gtasbe, k orkestru, ki ga je dražljivo nU in počit s petami kol v četovod- ' ' " . . . , izzival. Ustopil se je pred podi j in se rtih Časih. J skrajno resnim obrazom posvetil sprejeti vodilni vlogi, ceremoniozno slo, valovilo, ropotalo, bobnalo, hrumelo, hkrati pa presunljivo viju- Molki se je vključil v igro ter galo z violinami in zamolklim cing- je krilil z rokami in valovit s tete- svoj del prizora, som, od časa do časa je uperil izteg- s priklonom in z gibom rok odigral Ijanjem cimbal. Bil je trans, preskok v meta/i- njeni kazalec v ta ali oni instrument in ga nato z navzgor obrnjeno dlanjo spodbujat, po nekaj taktih pa spet udleval. Predstava je bila na videz zaresna, a prav zaradi zares-nosti tudi groleksna, A videz nazadnje ni bil važen. Vsak je po svoje užival' Franc v vlogi gostujočega dirigenta, muzikanti v pričakovanju nagrade in občinstvo v pantomi-mični ekshibiciji Francove dulice, ki se je končno prebila v javnost in poživila že nekoliko utrujeni večer. Ko se je glasba po burnih vzpo- Ko sta se gospa in za njo Franc vko, v nadrealizern, sredi že skoraj napotila prou prazni ploskvi ple- < . i siiča, je muzika Že igrala prve takle, zemeljske listnice potegnit tisočak, az a szep, az a szčp, akinek a szeme ga zavihtel visoko nad glavo, potem kik. akinek a szeme kek, plesalca (>tlin»l m pnlepd pnm^u mt sta se z rokami v bokih postavila Skozi dvorano je llo kot drug nasproti drugemu in začela vzdih, kot hvala m tožba obenem, s podplati potrkavati v odsekanem vsi plesat je z odvezanim glasom ukazati Franc, krog ptoskajašin se duhovne ekstaze je Franc iz svoje ga zavihtel visoko nad glavo, potem ritmu. Franc je v mladih letih rad plesal, na Dunaju je hodil v plesno iolo ter se vrtet po Fratru, in če upoltevamo ruivedbe nesrečnega J. j. K., tudi po parketu, vendar mu, potem ko so ga odnesli z Monte Tomba in ga je razmaknit in na desetine nog je zatopotalo po zdrsanem podu, ni se tresla samo dvorana, ampak vsa stavba, ves starodavni hotel in vsa ulica in vsa dolga panonska vas, imenovano mesto, park, gralčina, mostovi in le m,onltrance v cerkvenih tabernakljih. Bilo je kot Val-sredi razhajajočih se plesalcev za- nazadnje odpusuli z za spozna- purgina noč, čeprav Frartc ni bil ne čeli odlagati instrumente, se je 'V® krajio nogo, m bilo več do mag ne satir, ampak le od divje jage Franc razburti. navadi se če ga je vino preganiana duHcat ki se ie skttJaia »Hej, vh^t je rekel s povzdi^je- bličino orkestra, zadava* vin(^m odiejad za ^vljenje. nim glasom. »Kdo pa pravi, da I** dir^imnjem, tokrat pa se je izzveneti zadnji takti, je lafiko nehate? Ati sem vaS dirigent nepremišljeno, a srečno pognal prostor zasuto predirno ploskanje, ali nisem?* vrtinec. gj uplahnilo, ker so ude- vSte, gospod Franjo,* je priliz- .......................... ............................................... njeno in upognjeno rekel primaS, *ste, a zdaj bi naredili malo pav-zteo. Čisto majhen odmorček, da se plesalci malo odpočijejo, mipa pretegnemo prste. nih polegla in naposled ustavila . „ v tankem curku ter so muzikanti prelagali iz bolnilnice v botniinico ter nazadnje odpustili z za spoznanje krajio nogo, ni bilo več do plesa. Po navadi se je, če ga je virus zaneslo v bližino orkestra, zadovo-jit z dirigiranjem, tokrat pa se je V vrtinec. Plesalka je bila rdečelasa poljudi- telenci rajanja bili izčrpani kot afri-nja, z moiem sta imela v pred- tki domorodci po Irtvenem obredu. mestju trgovino z meianim blagom Ura se je pomaknila Čez polnoč in vKrucifiksl* je zakričal Franc, i _ . , »Kaklna pavzica? Kaklen odmor- jdesilču vzela dogotkk zares in tudi in Franc je bil njun poslovni zna- __--li ___j- nec. Čeprav je bilo povabilo na ples svojo čardalko princeso vrnil možu po Francovi dirigentski ekshibiciji in spet protokolarno počil s podofi-V bližini komičnega, je ženska na cirskimi petami, a se ni dal povabiti gostje so začeli odhajati. Franc je , k mizi, ampak je salutiral in odko- Ček? Jaz ' sem Franček M., stara Franc se je zdet prestavljen v resnič- rakat k svoji družbi, mahajoč na sablja, in če jaz rečem, da bomo nejlo vlogo. tevo in desno kot suveren nud pod- igrtdi, bomo igrati. Je tako?* Plesala sta zamaknjeno, kot da bi tožniki. Franc se je zdel prestavljen v resnič- vaseobmjenost Kateri, od prvega do tre^ega mesta, so za vas najvegl lokalni kulturni dogodki v preteklem letu? To je bilo vprašapje. In tole so odgovori. Borut Siherle, iz Murske Sobote, zaposlen pri turistični agenciji Piko, ki posluje tudi s kulturniškimi storitvami: 1, odrska skica za otvoritev razstave Alojza Eberla, 2, dramolet za otvoritev svetovnega balonarskega prvenstva, 3, premiera filma Halgato. Srečko Pavličič, ravnatelj Zavoda za kulturoin izobraževanje Ljutomer; 1. zaključevanje obnovitvenih del na ljutomerski mestni hiši, kjer bodo prostori za občinsko kulturo, 2, razstava ob 100-letnici smrti Anteja Trstenjaka, 3. stoletnica kulturnoumetniškega društva v Ljutomeru, Beno Horvat, honorarni radijec na Murskem valu (Halo, Beno!), nekdaj čest amaterski igralec, ki »lansko leto ni bil na nobeni kulturni prireditvi«, meni, da bi lahko dogodke razvrstili po temle redu: 1. Kleklova obletnica v Črenšovcih, 2. premiera filma Halgato. Roman Sluga, strokovni delavec na ZKO v Radgoni: 1, gledališka prireditev projektne skupine Franc in Franz, ki je bila v sklopu srečanja amaterskih gledaliških skupin v Radgoni, 2. premiera filma Halgato, 3. festival komorne glasbe v Radencih in likovna kolonija Rembrandt ob tem. Rajko Stupar, tajnik ZKO v Lendavi, je vrednotil dvojno, s stališča svoje »firme« in glede na trajnejše pridobitve, za katere je firma zaslužna, takole: 1. graditev kulturnega doma v Lendavi, »kljub temu, da še ni zasajena lopata«; Če bi se to prizadevanje prekinilo, bi to bil tudi najvei^i negativni kulturni dogodek, »vendar se to ne more več zgoditi - tega sem vesel«, 2. nakup cerkvenih orgel v PetiSovcih in prvi koncert, 3. sprotna ustvarjalnost »firme« in nastopi raznih skupin, kot so citrarji in druge. Glede na Širše kulturno področje pa je na prvo mesto postavil praznovanje Kleklovih dnevov. Klara Ho^an, zaposlena na ZKO v Lendavi: 1. koncert citrarjev iz Tisza Kecske v Dobrovniku, 2. razstava mednarodne likovne kolonije na lendavskem gradu, 3. Lendavska trgatev in premiera filma Halgato. Zakonca Bedemjak, gospa Amalija in dr. Jože, ena od najstalnejših obiskovalcev kulturnih prireditev v pokrajini, sta vrednotila skupaj, pri čemer sta želela, naj se zapiše, da je njuna lestvica gotovo postavljena tako, da se mnogim dela krivica: 1. premiera filma Halgato, 2. Mesaričeva razstava v soboški Galeriji, 3, predstavitev Kovičeve knjige v Radencih, Jelka Rostaher od Male Nedelje, kmetovalka, ljubite- liica konj in kulture, direktorica »podjetja mojega nioža«. Čeprav dogodek, ki ga šteje za najvei^ega, ne zadeva neposredno obmurske pokrajine, želi, da se omeni Draga Jančarja, njegov esej z naslovom Egiptovski lonci mesa, ki je po njenem najpomembnejši slovenski tekst preteklega leta, najvei^i slovenski kulturni dogodek pa je s tem povezan: nagrada, ki jo je Jančar dobil na Frankfiirstkem knjižnem sejmu. Domače dogodke pa razvršča takole; I. Kreslinov koncert v Mariboru, 2. otvoritev razstave Anteja Trstenjaka v Ljutomeru, 3. koncert ljudskih pevcev in godcev pri Mii Nedelji, Marta Kreč, modna kreatorka iz Sotote, zaposlena na Srednji tekstilni šoli; 1. etnofestival v času btijraških dnevov, predvsem skupina Ando Drom, irska in francoska skupina, 2, premiera filma Halgato, 3, komad Joužek na zadnji Kreslinovi kaseti oziroma cedeju, So^ Kos, lastnica galerije Medikoss v Radencih: 1. otvoritev razstave prof. Vlada Sagadina v njeni galeriji, 2, festival komorne glasbe v Radencih, 3, razstava nagrajencev fondacije Rembrandt v Radencih in predstavitev knjige Kajetana Koviča Pot v Trento, prav t^o v Radencih. Geza Kišfolvi, tajnik ZKO v Soboti: 1. premiera filma Halgato, 2, otvoritev Mesaričeve razstave v soboški Galeriji, 3. otvoritvena prireditev na balonarskem prvenstvu V Rakičanu. S, SMEJ kulturni koledar RAKTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem. MURSKA SOBOTA: V galeriji razstavlja akademski slikar Franc Mesarič. Razstava z naslovom Doma 1984-1994 je pregled desetletnega zelo plodnega dela umetnikovega ustvarjanja. Odprta bo do 8. januatja. MURSKA SOBOTA: V Studijskem oddelku Pokrajinske in Studijske knjižnice je na ogled tematska razstava Humor in satira v slovenski književnosti. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja Zlatko Gnezda. LENDAVA: V grajski galeriji je razstava 22. mednarodne likovne kolonije. Gostovanje Slovenskega okteta V soboto, 7, januarja, ob 16. uri nastopa Slovenski oktet v beltinski farni ceikvi, ob 19. uri pa v pucoitski. V nedeljo, 8, jamiatja, bo ob 16. uri nastopil v farni cerkvi v Lendavi, ob 19. pa v cerkvi svetega Nikt^a v Soboti. Konec tedna bo predvidoma zadnja turneja %)venskega okteta v teh kr^ih. I stran 12 vestnik, 5. januarja 1995 ne zgodi se vsak dan Na smrt obsojeno truplo Botanično odkrije Viski za konzervativne Alžirsko sodišče je moiiicn nekega sodnika izteki« smrtno obsodbo. Sodni postopek je potekal Inez obtoženca. Kasneje se je izkazala, da je obsojeni maslimmuki aktivist že pel dni mrtev. Ustrelili so ga polici, ko je skušal pobegniti iz bee, 1^ se je s talci skrival pred roko pravice. Obtožbe na smrt sta prejela še dva pobegla kazi^enca in dva jetnika. Alžirija je napovedala vojno nasilnežem. V zadpjili sedmih mesecih so ubili 375 muslimanskih aktivistov, policqa pa je izgubila šestdeset orožnikov in štiriindv^set vojakov. Krokodil za pet stražaijev stoletja v naravnem parkn Wollemi, približno 200 lun južno od Sy4l-neya, so odkrili doslej še neznano vrsto bora, kije rasla v času, ko so živeli dinozavri- V botaničnem vrtu avstralskega mesta trdijo, da gre za najpomembnejše botanično odkritje stoletja. To vrsto bora so doslej poznali samo po okameninah, ki so nastale pred 150 milijoni let. Drevo zrase tudi do 40 metrov visoko, obseg debla pa meri tri h Tip 1 J IS V Svetoslav Spasov iz Sofije je lastnik agencije za varovanje premoženja. Njegovi uslužbenci pa niso mišičasti fantje s pištolo za pasom, temveč krokodili. Tile na posnetku sicer niso videti nič nevarni, a stari so samo en mesec. Po enoletnem urjenju pa bodo postali strah in trepet nepoklicanih obiskovalcev. Spasov trdi, da lahko en krokodil nadomesti pet stražarjev. V njegovi trgovini z eksotičnimi živalmi se je zelo povečalo tudi povpraševanje po smrtno nevarnih stnipeitih pajkih. Ti so menda kot nalašč za varovanje nakita. l iii Spomnimo se, ka je bilo preminouče leto, mednarodno leto družine. Dosta se je o družini pa družinskon življenji gučalo, pa pisalo, eden drujgomi snto pamet solili/ kak naj družina v slogi živij, kak naj pozotivno vpliva na vzgojo pa razvoj dicč, kak se naj zakonci med sebof postit je jo, liki tou je bilou vse teoretično. Praktično smo pa vse delali kontra. Od zdigavanja cen, pa do zamrznitve plač. Pa kak naj J falaminija srečno živi družinsko življenje. čl ma kumaj telko, ka z dneva v den ta tiska, pa se za sakši tolar ned sebof krejga, pravi Bela, Šteri ešče Rama ta Živi, liki vijdi okoli sebe souside, ka se naveke Stukajo, ka sigdar premalo pjenez majo. Ja gvušno, ka je tak, či so pa že ne ven kak dugo na čakanji brez posla. Fala Bougi, ka je mednarodno leto družine lani bilou, ka letos več toga problema nede, ka bi si okouli družine v voudi mejsec kazali, je rejSo cejli problem Bela. Letos mo se razvijali po vojaškoj liniji. Se pravi, ka napravimo s teritorialne obrambe slovensko vojsko 2 obalnof stražof, ka mo lejko stražili srmaščinO/ štera nan sigdar bole kcoj ide. Pa tudi občine de trbelo ščititi taj ka ji telko mamo. sto ne fkradne. Pouleg toga mamo ka naj nan ji sigdar drakše kuplene fuzbalere, Sadenj kupteni košta tak velke jezerače mark, ka gda je Bela zvedo kelko je košto, so njenii tisti štirje Vlasov je kunies stoupili, pa je 2 ač no premi šlavat i, ka bi se splačalo začnoti s trgovino z belin blagon, nebodi Bougi sponošeno. Spomno se je pa časof, ka smo mij pri nas meli takši dober fuzbalski podmladek, ka so driijgi k nan odili fuzbalere kUpuvat. Le j pi apoeni ni I Brat Džouži I OVEN BIK DVOJČKA RAK Ona: Pozorno se ozri okoli sebe In odkrila boš marsikaj, kar ti bo ogreto srce. Presenetil te bo prijeten svetlt^ec, Id pa mu n< preveč za verjeti. Toda vseeno se boš kar prijetno zabavata, zraven pa se še marsikaj naučila. On: Vse predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv za ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počak^, saj si boš morebiti Še premislil. Mi prav noprijeten. On; Brezglavo se boš odločil za nekaj, kar pošteno presega tvoje zmožnosti. Toda ko boš enkrat začel, bi bilo povsem nesmiselno ustaviti se na pol poti. Mogoče pa ti bo vseeno uspelo. Ona: Spraševati te bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabi na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar se li bo kmalu zgcMlilo nekaj prav lepega... On: Svojo poslovno pot moraš načrtovati karseoa preudarno, pa tudi z dobršno mero razuma. Na tak n^in uspeh enostavno ne trmr« izostati. V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, saj se ti tla resno majejo. Ona: Napravi že enkrat tisto, kar le mika, sicer se boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo. On; Poslovni načrti se ti bodo sier začeli uresničevati, vendar pa na tako hitro, kot rrrorda pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa malo počakaj. metre. Obliki listov in skorje sta zelo značilni. Drevo so odkrili že avgusta, ko se je neki ljubitelj narave spustil v 600 metrov globoko sotesko. Znašel se je sredi pragozda, v katerega Človeška noga Se ni stopila. Neznano drevo je zbudilo njegovo radovednost in po nekaj mesecih proučevanja so pred kratkim končno objavili vest o odkritju. Drevo so zaenkrat poimenovali »bor iz Wollemija«, znanstveno ime pa mu bodo določili prihodnje leto. Domnevajo, da gre za vezni člen v verigi dreves med novozelandskim borom kaur in borom araiicario. Bor iz Wollemija raste na majhnem obmoi^u - skupno pol hektarja. Našteli so 23 starih dreves - nekatera so stara 300 let - in 16 mladih. •v« Najbogatejši pes na svetu Prav čedni ovčar Guniher $ fotografke je uradno ngjbogatejii pes na svetu. Njegova ^beča gospodarica, pokojna grofica CarUota Leibenstein, nni je v oporoki zapisala prem«žeiqe, vredna 137 milijard lir. Biti moramo natančnejši: denarje podedoval oče tega lepotca, Gunther tretji, ki je tudi že pokojni. Razkošje bogate dediščine zdaj uživa njegov prvorojenec Gunther četrti, V italijanskem kraju Fauglia pri Piši domuje v prelepi vili, zanj pa skrbi cela vojska strežnega osebja. Naokoli se prevaža v stilu ameriških »bosov«. Ima svojega šoferja in za svoje dimenzije poseb^ preurejene zadnje sedeže luksuznega avtomobila. Ima seveda tudi svoj bazen, da o drugih ugodjih ne govorimo. Rojen za cirkusanta v živalskem vrtu v Zurichu se je nekega novembrskega jutra rodil Upali, radovedni fotografi pa so pohiteli ovekovečit srečni dogodek. Upali jih še opazil ni, dovolj težav je imel s tem, da seje postavil na lastne noge. Te so bile še nekoliko majave, kar ni N« konferenci biitanakih konzervaitivk viski nj tdcet v potokih. Dane, ki kaj na svoje ime in agled, pač ne popivajo v javnosti. Dobro pa vedo, s cin se da zaslužiti. Dražba viskijev, katerih steklenice so krasile podobe nekdaqjih in sedanjih strankarskih veljakov, je res prinesla lepe denarce. V Čast tako dobrega posla pa tabko nazdravijo tudi krepostne konzervativke. Reklamacija (IV.) Mimica Skok, Spodnji osrednjek Draga gospa Mimica! Murska Sobota, 1.4.1983 Lepe pozdrave Vam pošilja družina Smrekar. Pikica je sedaj že kar velika punčka. Če vas pot kaj zanese na to stran, se vsekakor ogbsite pri nas. Lepe pozdrave prejmite od Pikice, Milke in Milana Milan in Milka Smrekar Murska Sobota, Ježeva 5 spodnji Osrednjek, 30.5.1983 Spoštovani! V odgovor na Vašo reklamacijo Vam pošiljamo dva pata otroških hlačk. Datetek, Spodnji Osrednjek Direktorju Detetexa! z, Petelinšek (Za ekspedit) Murska Sobota. 15.7.1983 Vračamo Vam hlačke, ki jih ne potrebujemo, reklamirali smo žabice. . - . pošiljate pa nam nekaj čisto drugega. Vaše podjetje je zelo izgubilo na čudno, saj so morale nositi kar 150 kilogramov, toliko namreč ugledu. Nekoč ste veljali za solidno firmo. tehta slonov mladič. Upali bo brezskrbno mladost užival le tri leta, potem ga bodo poslali služit. V britanskem cirkusu, kjer je velika zvezda tudi njegov oče Maxi, ga Že Čakajo, Sam čez Atlantik • ■ Francoz Guy Delage namerava preplavati Atlantik. Čisto sam, brez spremljevalcev in njihove pomoči. Zanašal se bo lahko le na svoj »pametni« splav, ki bo nosil hrano in raziskovalno opremo, osamljenemu plavalcu pa bo omogočal tudi stik s svetom. Uporabljena tehnika je najsodobnejša, kljub temu pa bo Guy veliko tvegal. Kaj bo, če mu bo splav odpovedal pokoi^ino in tam sredi Atlantika krenil malce po svoje? vam kažejo Zdravo! M. in M. Smrekar M. in M. Smrekar Mnrdta Sobota, Ježeva S Spodnji Osrednjek, 18. 7,1983 Spoštovani! Opravičujemo Vam se za neljubo pomoto pri delu naše reklamacijske službe in Vam pošiljamo vrednostni bon za nakup v naši trgovini v Murski Soboti. Upam, da bo tako popravljen neljub spodrsljaj, katerega je zakrivil nevesten delavec, proti kateremu smo že uvedli postopek. Pozdravlja Vas Milan Pihalnik, direktor za vodjo kom. odd. P. Sršen, dipl. oec. Milan in Milka Smrekar Murska Sobota, Ježeva 5 Spoštovani! Zgornji Osrednjek, 1.10.1994 Pri pregledu stare dokumentacije smo naleteli pod .nerešeno' na Vašo reklamacijo, katere datum je žal izbrisan. Opravičujemo Vam se zaradi čakanja. Vzrokov je več. Najprej smo se lastninili in selili direkcijo iz Spodnjega Osrednjeka v Srednji Osrednjek, kjer je sedaj Trikotaža, d.d., nato v Zgornji Osrednjek, kjer sta sedaj nov obrat Predilnica, d.d., in direkcija. Pri selitvah in reorganizaciji, da niti ne govorimo o kadrovskih spremembah, je prišlo do neljubih zastojev pri delu naše službe. Pošiljamo vam dva para otroških žabic št. dve, kot ste navedli v vaši reklamaciji. DnteteK d.d./ Zgornji Osredi^ek S spoštovanjem! referent za reklamacije Janka Počep Murska Sobota, 15.10.1994 Spoštovani! 2iahvaljujemo Vam se za vašo tenkočutnost, žal otroških žabic St. 2 ne potrebujemo več. Najini otroci so že precej zrasli, Dotmievamo, da gre za staro reklamacijo iz leta 1980, zato bomo žabice ftročili Rdečemu križu. Če pa na vsak način želite rešiti reklamacijo, lahko Piki pošljete plesno obleko, ki jo bo kmalu potrebovala za maturitetni ples. S spoStovanjeml Milan in Milka Smrekar Korespondenco uredil: Sorivoj Repe LEV Ona: Premišljevanie o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje £a» zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v dražbo in iU kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne DEVICA TEHTNICA Skorpuon Ona; Kar nenadoma te bo obšlo, de se ti godi velika krivica. Kar brez skrbi, saj se ti ni treba prav ničesar bati. In nikar se ne pritožuj, saj drugi niso prav v ničemer na botjšem; kvečjemu obratno... ■ On: Končno bo odkrita tvoja veiika skrivnost, vendar bo vse minilo brez velikih posledic. Izlet v dvpje ti bo prinesd prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal Že dalj časa, Pair se — nekdo ti hoče škodovati. Ona: Ne poslušaj ustvarjati videza, da si stanovitna, saj ti tako ali tako ne bo nihče v^ nasedel. Je Že tako, da je tvoja preteklost prepolna kratkih avantur tudi z nekaj slabimi posledicami. On: Se vedno se ne boš mogel odtočiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali pa se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel Še kako prav. Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, te bo razt^ai^ in ti pokazal, da zna Mi prav presenetljivo podel. Se najbolje bo. da stisneš zobe in mu ne pokažeš svoje zadrege. Predvsem pa pomisli na maščevanje... On: Znašel si se sredi velikega dela, ki m« ne vidiš konca, ven^r boSna koncu resniCrto zadovoljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešt^ave, boš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni denarja pomoči! Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslovna poteza odprla prenekawra vrata v prihodnost. Zgrabi prltožnost, dokler je Še lu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. On: Zaradi višje site boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se tx)š pr^a delu, kar ti bo na neki način celo škodovao, Pazi, da se ne boš preveč oilaljil od svojega partnerja! STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi. On: Prišel bo odločilen trenutek v tvoji poslovni karieri, zato ga kar najbolje izkoristi. Položaj bo sicer še kar ugoden, toda nič ni tako stalno, da bi se ne uspelo tudi pokvariti. Seveda pa se bo z make sreča vse dobro iztetdo. Orta: Bodi iskrena in ns zidaj gradov v oblakih, saj se le-li lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj vse krivde na svpjega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje. On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. Sicer bo riziko precej velik, a se bo potrdilo, da je bila odločitev povsem pravilna. Ona: Ali si že kdaj pomislila, da ima prijateljstvo več stopenj In da vseh hkrati pač r« moreš uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega te bo vodile precej vijugasta pot. Poskusi rajezzvijačo... On: Potreboval boš veliko samozavesti in notranjega mku, saj se ti je v zadnjem času hiralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega. Ona; Cas je že. da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teido kar samo od sebe. Zaljubtjertosl bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: S prijateljico se boš imenitno zabaval In kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal braz tebe. vestnik, 5. januarja 1995 stran 13 za vsakogar nekaj Zimske gume spredaj in zadaj Na zasneženih cestah bo naš avto postal svojeglav in večkrat ne bo ubogal krmila, če ga seveda ne bomo obuli v zimsko obutev, se pravi, če ne bomo poletnih gum zamenjali z zimskimi. Za varno vožnjo v zahtevnejših snežnih razmerah so dobre zimske gume nuja, pri tem pa ne smemo pozabiti, daje avto stabilen in zanesljivo vodljiv le, Ce jih ima na vseh Štirih kolesih. Ne velja namreč varčna domislica, ki si jo privošči kar precej voznikov, da namreč zimske gume nataknejo le na pogonska kolesa. Strokovnjaki trdijo, da je to povsem zmotno. Zimske gume morajo biti na vseh štirih kolesih. Globoko Kuhajte z nami Pladnji Pomivajte jih v ne prevroči vodi, madeže pa zdrgnite z blago raztopino detergenta za pomivanje ali praška za fino perilo. obdelovanje tal v vrtu Glavni dejavniki, ki zvečajo pridelek, so: pravilna obdelava tal, smotrno gnojenje, preudarno kolobarjenje, pravočasna uporaba vode ter sodobna oskrba in varstvo. Pred vsako,setvjjo ali s^pjem moramo tla razrahljati (prekopati ali prelopatitij. Oranje nadomeščamo na vrtu s prekopavanjem (kopj. Kop opravljamo z lopato rezačo. V zapleveljenih tleh pa ima prednost vilasta rezača, ker gre lai^e v zemljo, plevelo - plevelnifa korenik (pirnica, slak) ne razreže in razmnoži, pač pa izruva in jih zlahka tadi poberemo. Jesensko prekopavanje izpraznjenih gredic je za zgodnjo spomladansko setev in saditev nujno, saj nekatere zelenjavnice zahtevajo za ugoden razvoj ne le ravno, temveč usedeno zemljo (čebula, peteršilj, grah, bob, solata, korenček itd.j Najpomembnejša je jesenska kop. Tla globoko prekopljemo pozno jeseni ali v začetku zime. Pri tem obrnemo 20-30cm (za lopato globoko) _ .. . . , , . gornje plasti in pustimo v brazdah, da se zemlja lažje prepoji z vodo. Lesene pladnje negujte s sredstvom za poliranje pohištva ali Brazde naj ne bodo prevelike, ker drobnejše brazde in grude lepše z mešanico olja za nego pohištva in segrete pšenične moke. razpadejo zaradi mraza v rahlo prst. Hkrati s prekopavanjem tudi gnojimo Na lakirane pladnje ne postavljajte vroče posode, ker lak s hlevskim gnojem, ki se prek zime razkraja, hranilne snovi v njem se odstopi in se začne luščiti. sproščajo m enakomerno porazdelijo v tleh. Zadostuje 2-3 mesece star gnoj. Hlevski gnoj izboljšuje strukturo tal, sposobnost vpijanja vode, Supei^e za zimo V,- -J I s Ena naJznamenitejSih italijanskih firm udobne športne obutve za vsak dan Superga je poleg sicer običajne poletne kolekcije letos poslala na trg tudi poseben program jesen-sko-zimske obutve. Še vedno gre za obliko klasične superge z belim gumijastim podplatom, le vrhnji material je drugačen - toplejši, najpogosteje iz veluija. Poteg novih materialov so pri Supergi nekoliko spremenili tudi višino - tako so nastali ^ežnjarji. Glasbene lestvice NA JBOUŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. AN ANGEL-The Kclly Farnily 2, COTTON EVEJOE-Rednez 3. TURNTHEBEAT AROUND-GloiiaEstefan 4. KNOWBYNOW-Roben Palmer 5. ALLI WANTFOR CHRISTMAS IS Y0U - Mariah Carey 6. ZOMBIE-Cranbcrries 7, BUND MAN-Aerosmith PREDLOGI; 1. SEVENTEEN - Lel Louae 2. SEEMS ITM LOOSING VOU-Gun 3. AND WE DANCE - Sthig LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7VEUCASTWIH I. NEBOMTEPUSTILSAME-Popdesigti 2. MLINAR NA MURI-Chateau 3. SAMO ŠE TEBE IMAM-Andrej Šifrer 4, VMESEČINICHACHA CHA-Magnet 5 VSE BI DAL-Royal Flash 6. TI SI MENI VSE-Zasavci 7. OBRNI.OBRNI-VladoKreslin PREDLOGI: 1. PODARIMO POLJUB - Avla baad 2. V LJUBLJANO - Aq|a Rupel 3. V POZNIH NOČNIH URAH - Paoda preprečuje izpiranje tal in bogati talno Življenje. Hlevskega gnoja ne more nadomestiti nobeno rudninsko gnojilo. Uporabimo 300-700 kg hlevskega gnoja na ar. Neposredno gnojenje s hlevskim gnojem zahtevajo paradižnik, paprika, kumare, bučke, visoki fižol, zelje, ohrovt, zgodnji krompir, solata (razen zimske), por, špinača. Zelo dober je tudi perutninski gnoj (vsebuje veliko apna, fosforja in dušika), primeren zlasti za gnojenje kumar in paradižnika. Tla rahljajo tudi plini (ogljikov dioksid in amoniak), ki se sproščajo pri zorenju nezrelega komposta. Jeseni gnojimo tudi z mineralnimi gnojili fosforjevimi in kalijevimi. Potrosimo 40-120 gramov NPK gnojil (npr. NPK 0:26:26) na kvadratni meter in zadelamo v tla. Kalij povečuje odpornost proti mrazu, zato ga potrebujejo največ rastline, ki ostanejo čez zimo na prostem (zimski česen, zimska solata), fosfor pa omogoča uspešen razvoj korenin, cvetov in plodov (kumare, bučke, korenček, endivija, čebula, paprika, fižol). Z dušikom gnojimo spomladi, ker se v tleh hitro topi in izpira. Z mineralnimi gnojili gnojimo gredice, kjer bomo naslednjo pomlad sejali ali sadili Česen, čebulo. Šalotko, fižol, grah, korenček, rdečo peso, koletabico, zimsko solato, gomoljno zeleno, korenasti peteršilj, brstični ohrovt, kitajsko zelje. Pozno jeseni, ko je vrt že obdelan, je čas za apnjenje prekislih tal. Natančne podatke o kislosti tal dobimo z analizo, sicer pa dobimo manj točne podatke tudi z uporabo indikatorskega papirčka. Prst prelijemo z 2,5-kramo količino destilirane vode, dobro premešamo in počakamo, da se delci prsti usedejo na dno posode. Nato pomočimo indikacorski papirček v raztopino, ki takoj spremeni barvo, to pa primerjamo z barvno skalo, ki je priložena indika-torskim papirčkom. Kisla tla nevtraliziramo tako, da po površini prekopanih tal potrosimo apno, ki ga zadelamo Sele spomladi. Pretirano apnjenje povzroča pospešeno izpiranje kalija. Z jesenskim prekopavanjem prekinemo kapilarni pretok vode. Pozimi se grude usedejo, prekinjeni kapilarni tok se obnovi in voda zopet lahko izhlapeva. To preprečimo, če takoj, ko je mogoče (februar, marec), izravnamo prelopatana tla, površino plitvo prerahljamo in prekinemo kapilare. Uporabimo rahljačo a1i grebljico. To je vrtnarsko orodje, ki ima tri do pet zakrivljenih rogljev, s katerimi vlečemo skozi zemljo. Z rahljačo tudi zlahka potegnemo na površino slak, pirnico itn., ki se na površini posuše. Jesensko prekopavanje omogoča zgodnjo setev, tla so zgodaj pripravljena in se usedejo, in če so tla spomladi dovolj zgodaj pripravljena, lahko pravočasno uporabljamo folije, tunele in plastenjake. Simona Potočnik, kmet, inž. rasti, proizv., SKŠ Rakičan RUffl MV - MURSKI VU - KV 94,6 MK (dopDhhie tuA SV 648lilti) Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infonnacije v slovenščini, nemščini in madforšfini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopddne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poroda BBC - 12.30 Dešumi novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Poročila - 17,00 Ob koncu tedna - 17.30 »Sipli mlv - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se t. nami - IM Druga jutranja kronika 7.30 Osnovna pravila vedenja za jedflno mizo Primemo obnaSanje za jedilno mizo je samo del splošnih kulturnih navad, ki bi jih moral obvladati odrasel Oovek današnjega Časa. Ker pa se skoraj vedno gibljemo v družbi otrok, smo jim tudi v tem pogledu hote ati nehote za zgled, takšen ali drugačen. Za j^ilno mizo sedimo ttsak dan. Kako ravnati v tujem družinskem krogu? K mizi sedemo šele, ko nas gostitelj povabi in nam nakaže prostor, kam naj sedemo. Doma da mož prednost ženi, otroci staršem in odraslim. V javnem lokalu imajo prednost ženske. Kadar so v hiši gostje, posvečamo pozornost njim. Stol od mize tiho odmaknemo in udobno sedemo. moramo med jedjo vstati, naredimo to Čimbolj neslišno in nemoteče za okolico. Nog pod mizo ne križamo. Roke položimo na mizo le do zapestja. Široko naslanjanje na mizo s komolci pač ni primerno. Sede pri mizi počakajmo, da nas kdo povabi, naj vzamemo jed. Zadostuje tudi primeren pogled ali kretnja (gostitelja, gostiteljice), ko položi jed pr^ nas. Če jemljemo jed iz servirnih posod sami, presodimo po številu gostov, koliko je smemo vzeti, da je bo dovolj za vse. Jemljemo vedno le z jemalnim priborom, nikoli s svojim, ki je bil že uporabljen. Jedi jemljemo po vrsti, kot so bile naložene. Brskanje za lepšimi kosi je zelo netaktno in se sami prikažemo v slabi luči. Jesti začnemo šele, ko začne gospodinja ati najstarejSa oseba, ki ji omizje izkazuje največje spoštovanje. Vina si ne natakamo sami, preden smo sploh jedli. Počakamo, da pride pravi Čas. Vljudni gostje - kadilci prižgo prvo cigareto šele, ko so jrostreženi s kavo. Prtič (servieto) si položimo čez kolena, ne tlačimo si ga za ovratnik. Z j^ilnim priborom ne mahamo po zraku in ne kažimo na ljudi ali jedi. Rabi naj le za pomoč pri uživanju hrane. V rokah ga držimo trdno, a ne krčevito, 2 njim na krožniku neslišno ravnamo. Trkanje z nožem ob kozarec, ko hočemo opozoriti nase, ni primemo. Žlico in nož (Ce nismo izraziti levičaiji) držimo vedno v desnici, vilice v levici. Z vilicami v desnici lahko jemo tiste samostojne jedi, kjer noža ne uporabljamo. Po jedi odložimo jedilni pribor na krožnik. Cilka Sukič Očala za najmlajše Otroci očala neradi nosijo, zlasti v puberteti, saj se jim zdi, da v njih niso prikupni in da se prijatelji iz njih norčujejo. Vendar v tem primeru ne smemo popustiti, pri mnogih je visoka dioptrija v kasnejših letih posledica tega, ker so očala raje skrivali po torbah, kot da bi se izpostavljali norčevanju. Otroku moramo prijazno, vendar odločno povedati, da drugače pač ne gre, pazimo pa predvsem, da mu izberemo okvir, ki mu bo res ugajal. Pri tem nikar ne varCujmo, čeprav so modni okvirji seveda nekoliko dražji. Izbira je velika, pustimo otroku, da se odloči sam, kajti le v tem primeru se bo dobro počutil in bo očala tudi nosil. Otroci so vedno nemirni, igra, tekanja, nič koliko priložnosti, da se očala razbijejo ali poškodujejo. Zato je rezerva obvezna, pri nakupu pa se odločimo za očala z okrepljenim držajem in posebnimi odpornejšimi stekli. SESTAM. MARKO hW>A3T VfUSNO* uuenE' LEV OlASEE TOVORNO OVHattO LOVEC P010CNI1 ZIVAU CfiŽA™ euGAJHA MTER KONJSn TEK OFKUŠKI OUNAC FRANCOSKI PBAW FRVKE LESTVICA NAROUNOZAIIAVNE GLASBE S KRŠCAKON, CEKRON FA Z MARELOF I NAJLEPSALETA-Fantje izpod Vurberka 2. SREČA JE - Zasavci 3. MUZIKANT-Ans. Lojzeta Slaka 4. MOJA M AM’CA-Ans. Stanka Mikote S. MOJA SLOVENIJA - Ans. Janeza GorSiča 6. SAVINJSKA DOLINA-Ans. Slovenija 7. ORLEK KRAŠKI - Franc Korbar z ansamblom Pr edlogi ' L NABREGUMLIRE-SlovenskogoriSklkvlatet 2, V GOSTILNI-Ans. Vinka Cvcricla 3. POD PTUJSKIM GRADOM-PidI^ S Izpvlq|e«e knpviK pušlfile 4o čeMka, IZ.jaauaija 1995, na naslov: MuisUval, Slovenka 41,69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. “ Kupon št. 53--------------------------------------- I Glasujem za skladbo; I • tuja-------------— I • domača______________ I • narodnozabavna,_____ I tme in priimek ter naslov . I I J Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila-8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam lO.00 Poročila — 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Astrosobota - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi -8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12,15 nedeljsko premiflje-vanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Vključujemo Radio Slovenija Poocde^ck - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvoCrro pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12,30 Dežurni novinar vi. osebi ednine -13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila-17.00 Šport - 17.30 S krSčakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer. Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Totek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.(X) Druga jutranja kronika - 7.30 Infoimucijc v slovenščini, nemščini in madžarščini-7.45 Ljubljansko zvočiM pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda — 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenčŠni, nemščini in tnadžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 800 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo... - 12.00 Poročila B BC -12.30Dežuminovinarvl. osebi ednine -13.00Popoldnena Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najiepše Želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija CcMek 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infonnacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,40 Svetuje kmelijdd strokovnjak - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskeni valu -13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.(X) Vključujemo Radio Slovenija. ZNAČIHO ORLACLO UUSLI-HANK SRBSKI ZGOCOVK MAR FMVAHAC APOTEKA tfiVAŠn oroK 5IEB& » vnAiiA otiav MITOtOGLI SIARN GERMANOV ms ZA ROOVLIO ČASOPISOV (KEK KONEC POLOTOKA NUIECJI FRANCOSKI KOtraiO-GRAF rikCce jSOZVEZO JE) DUŠK DRŽAVA SADAMA HUSGEHA invAiKi DHGENT NCOJST iANTOMOj aiRSKi R^im TTah 'nemška MRH EALUADN-ŠAUNEC VH* TMHU ARKnCNUH MORU CaHOOAA PEsat KARCMOU eiBJ GLASBENA MATICA S«W« REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodorvano: realgar, Indi* ana, siromak, ocena, ras, GF, g, Abdel, in, Rene, mameluk, etan, SS. Noma, (J, trieder, opereta. stran 14 vestnik, 5. januarja 1995 podlistki Socialnomedicinska podoba 23. 6. 1993-2. 9. 1993 nekaterih prekmurskih vasi 6.500km s kolesom v 30. letih I 5 po Evropi Sergej Kaučevič 8. Vodnjak ima vsaka hiša na dvorišču v primerni razdalji od gnojišča in hleva. Pozimi je do vode Im, poleti 3 m. Voda je mehka, malo rumenkasta, ne prehladna. 1 vodnjak v vasi je na črpalko, vsi drugi so odprti na ključ. Za I oral prvovrstne zemlje se plača 14.0(X) din, za slabšo 8.000 din. Hrana: Kuhajo enkrat ali dvakrat dnevno poleti, (»zimi trikrat. Mnogo je družin, ki jim zmanjka kruha in ni redko, da ljudje kronično gladu-jejo. Za prehrano petčlanske družine, da bi srednje živela, bi bilo treba 10 do 15 oralov zemlje ali v denarju mesečno 1.500 din. Skoro jMlovica posestnikov ima vinograde v Lendavskih goricah. Radi pijejo vsi od starejših do najmlajSih, Kroničnih pivcev ni. Možje svojih žena ne pretepajo, ker se ne dajo tepsti, posebno one, ki se vmejo iz Francije. Zdravstveno stanje v vasi neustrezno. Skoro vsak tretji umre za jetiko. Predlogi za izboljšanje zdravstvenih razmer: kanalizacija in podpora za higiensko-zdravstveni podvig. Posestniki so pri vsem pasivni: aktivni so le, da odhajajo v svet za zaslužkom. Pojavlja se malarija; leta 1934 je bilo nekaj primerov griže. Spolne bolezni so med vaščani redke. Nekaj prineso fantje od vojakov, zlasti triper, nekaj pa delava iz Francije. V vasi je diplomirana babica, ki pomaga skoro pri vseh porodih. Za pet do šest obiskov zahteva 50.- din. Od banovine dobiva mesečno 150 din. Porodi so normalni, le redko se pojavi sepsa. Zdravnik zahteva za en obisk s svojim vozom (avtom) 120 din, zato ga ljudje kličejo le v skrajni sili. V vasi so Se ostanki nekdanjega cehovskega društva, v katerem so obrtniki in tudi drugi posestniki. Obrtništvo: 4 čevljarji, 1 krojač, 1 kolar, 2 mizarja, 1 gostilna, 2 trgovini, je bila zgrajena leta 1913, samo za Veliko Polano, Ima tri učilnice, tri uNteljske moči in je 4-razredna. Šolski upravitelj ima stanovanje v šoli. Pripada mu tudi vrt. Vse to je tast cerkvene občine. Šoloobveznih otrok je 207, od teh je več deklic. Otroci so na splošno nadarjeni, deklice bolj kot fantje. V višje šole v zadnjih letih ni šel nihče. Obrti se jih malo uči. Ciril-Metodova družba ima knjižnico s 120 knjigami, večinoma leposlovnimi. V šoli je še prosvetna knjižnica, ki ima največ Mohorjevih knjig. Mladina rada bere zlasti pozimi. Berejo tudi spise Miška Kranjca, a jih slabo razumejo. V vasi prirejajo tudi razne igre. Obstajajo Še gasilsko in gospod^ko kmetijsko društvo ter Združenje vojnih invalidov. Vzajemna pomoč je tudi tu zelo razširjena. Vaščani se zelo izseljujejo. V Franciji jih je okrog 200, v Nemčiji in Ameriki 30. Na sezonsko delo v Slavonijo ne gredo. Kmetje so precej zadolženi. Vas ima župno cerkev, zgrajeno 1924 in pokopališče. Srez, sodišče, davčna uprava v Lendavi, 11.6tm, žandarmerija, pošta, telefon in telegraf v ČrenSovcih, 4km, oddelek finančne kontrole v Beltincih, 10 km. Občina je vvasi. Povprečna nadmorska višina naselja je 167 ra. Prebivalcev ima 1170, hišnih Številk 200. Dugoveške Gorice So hriboviti del Dolge vasi in se razprostirajo po treh grebenih lendavskega gričevja, nazvanih BUkeš, Szen jegel (ogljeni hrib) in Uj hegy (novi breg) v smen NW-SH od madžarske meje do Dolge vasi. Vas je razstesena ob slabih občinskih cestah med vinogradi, sadnim drevjem in gozdovi po dolinah. Skupno z Dolgo vasjo ima 348 hišnih, številk s 1400 prebivalci. Dobri 2/3 prebivalstva živita v Dugoveških goricah. Nadmorska višina je približno 300m. V vasi so pretežno Slovenci. Da so se tu v hribih obdržali, je pripomogla kolonizacija predvsem iz Velike Polane in drugih prekmurskih vasi. Ljudje so majhni posestniki, zelo revni z 2-3 orali zemlje. Nekaj je tudi viničarjev. Lastniki viničarij so prekmurski kmetje iz bližnjih vasi. Povprečno je v družini 5 otrok. Otroci so precej nadarjeni, toda fizično slabotni, slabo hranjeni, slabo oblečeni, premalo snažni. Kruha in drugih jedi primanjkuje. Kuhajo navadno enkrat dnevno. Kmetje imajo eno ali dve kravi. Mleko nosijo v Lendavo k privatnikom in uradnikom 1 liter po I. - din. Tudi grozdje in zelenjavo nosijo 2-krat tedensko na trg. Skoro vsak ima vinograd, večji ali manjSi. Vrtov je malo. Izseljujejo se v Francijo, Nemčijo in Slavonijo. Doma plačujejo težake po 10, - din dnevno pri svoji hrani (kruh in čebula). Je tudi precej zidarjev, ki gredo v mesta za zaslužkom in še dobro zaslužijo. Ljudje so varčni. Radi si privoščijo vino, tudi otrokom ga dajo piti. Zemljo skrbno obdelujejo, ker je je malo in še ta je slabo rodovitna (ilovnata in laporna). Najbogatejši kmetje imajo 6-7 oralov zemlje. Nekaj so dobili tudi agrarne. Viničarji nimajo ne zemlje, ne svojih hiš, ne krave. Oral orne zemlje stane 6-7 tisoč, vinograda 12 do 15 tisoč dinarjev. Hiše so majhne, tesne, z eno sobo, največ iz lesa in krite s slamo. V njej vsi spijo na postelji ali po tleh. Umrljivost dojenčkov in majhnih otrok je zelo velika. Tu pa tam so tudi jetika, od akutno nalezljivih bolezni škrlatinka in davica, malarija in griža. Zdravnika kličejo v skrajni sili, V seksualnem pogledu so ljudje precej impulzivni - ipsacija. Nezakonskih otrok ni mnogo, občujejo preventivno (effusio saminis). Abortuse delajo babice. Neka jih ima na vesti do 300. Zaračuna do 200. - din. V cerkev radi hodijo, nekaj je zelo pobožnih ljudi. Duhovnika kličejo. Za podvig ljudstva bi bilo nujno sodelovanje šole s starši in tudi z zdravniki. Prepad, ki loči intelegenta od kmeta, je za kmečko ljudstvo katastrofalen. Kmetje tisti, od katerega gospoda živi, njega pa pusti največkrat iz dobro preračunanega sistema v »zabitosti«. Tako mu je vdanejSi hlapec in suženj. Gnojišča, stranišča in dvorišča so skrajno nehigienična. vsa na enem kupu. Cementnih gnojišč nikjer ni. Prava nesreča za vas je pomanjkanje vode. V vasi je par vodnjakov. Po vodo hodijo 600-700-1000m daleč. (Nadaljevanje prihodnjič) Preživljajo se z lovom, prodajo kož in raznovrstnih izdelkov iz rogovja jelenov in losov. Čeprav sva se zelo zanimala zanje, nisva uspela obiskati njihovega naselja, saj ne marajo turistov. Mogoče je celo bolje tako, naj ostanejo prvinski in živijo še naprej v skladu z naravo. Večina se jih je prilagodila civiliziranemu načinu življenja, mnogi pa so ubrali srednjo pot in živijo ob glavnih prometnicah ter prodajajo svoje izdelke zapravljivim turistom. Eksperiment ali kje so meje Po enem mesecu potovanja in dobrih tri tisoč prekolesarjenih kilometrih sva se čutila že tako močna, da sva si privoščila majhen eksperiment. Odločila sva se, da bova kolesarila brez preslan ka celih štiriindvajset ur, ker naju je zelo zanimalo, kolikšno razdaljo zmoreva. Za takšen podvig sva potrebovala psihično in »kalorično« pripravo. Naslednje jutro sva nakupila veliko hrane. Ves dan sva lenarila v šotoru in se »pripravljala«, da preskusiva svoje zmogljivosti. Prodno sva štartala, sva naredila sendviče, narezala jabolka in nalomila čokolado, ki sva jo le nekako izbrskala. Te majhne energijske injekcije sva si dajala med potjo drugo za drugo z enournim presledkom. Ko sva se po štiriindvajsetih urah prebudila iz zelo intenzivnega spanja, nisva hotela govorih o uspehu oziroma neuspehu. Vsak seje ukvarjal s svojimi mislimi. Starta la sva ob desetih zvečer, saj so bile ceste ponoči skoraj prazne. To je bila še ena noč brez teme. Namesto avtomobilov so nama pot križale Številne črede jetertov, ki so se paste ob cesti. Zaradi njih sva se morala večkrat ustaviti, zato sva se začela spraševati, če nisva naredila napake in bi bilo morda bolje kolesariti podnevi. Povrh tega sem imel ravno ta dan močno drisko, zaradi katere sva se prvih sto kilometrov nenehno ustavljala. Včasih sem komaj čakal, da narrta pol prekrižajo jeleni in da skočim za grm. Med tem jo čas neusmiljeno tekel. Zmenita sva se, da bova nepre- -------------------------------------------------------------------' 4» Mrzla voda je bila pravi baJzam za najine razgrele mišice« trgoma kolesarila in s’kolesa stopila le zaradi potrebe. V ta namen sva kupila ogromno hrane, ki sva' jo namestila tako, da je bila rned vožnjo dos^ljiva brez večjih težav. Določila sva hitrost okrog 23km/h z največjim odstopanjem 2km/h, saj sva se pri taki hitrosti najmanj utrudila. Takšno natančnost sva si lahko privoščila zaradi števcev in dokaj ravnega terena. Na vodilni poziciji sva se menjavata vsakih deset kilomatrov, ki sva jih morala prevoziti zelo zbrano, brez požirka vode in nihanja v tempu. Med tem je drugi počival v zavetju in si lahko privoščil malo vode, hrane ali pa si spočil živce Z gledanjem v kolo kolega na prvi poziciji, saj nenehno opazovanje ceste in razmišljanje o ustreznem prestavnem razmerju terja kar nekaj dragocene energije. Jedla sva vsakih dvajset kilometrov, Najprej polovico jabolka, ob naslednji menjavi sendvič s klobaso in sirom, natanko pa polovico banane. Tak cikel sva ponavljala ves čas. Po dvanajstih urah kolesarjenja sem bil že popolnoma dehidriran. Mislim, da sem zaradi dehidracije rahlo haluciniral. Prikazovali so se mi nekakšni nelogični prizori, ki so se vrstili z veliko frekvenco. Na »srečo« je Igorjevemu kolesu prav takrat pričela odpadati gonjika. tako da sva se morala utaboriti in se zadovoljiti z dvesto šestdesetimi kilometri. To ni na prvi pogled nič poseb-oega, če pa upoštevamo še dobrih trideset kilometrov opreme, ki sva jo vozila na gorskih kolesih z najširšimi gumami, postane stika drugačna. Res je, da nama ni popolnoma uspelo, vendar sva bila z doseženim kljub temu zadovoljna. Vsekakor bom ta poskus še kdaj ponovil. Po naporni vožnji naju je čakalo zasluženo spanje. Utaborila sva se nasproti cerkvice z manjšim pokopališčem. Igor je postoril večino dela, saj sem bil neuporaben. Bil sem prepričan, da bi jih Igor zmogel vsaj še sto. V nekaj dneh sva prispela v Ro-vaniemi, prvo večjo finsko mesto na najini poti. Stoji prav na robu artičnega kroga, na katerega so njegovi meščani zelo ponosni. Seveda to znamenitost s pridom uporabljajo v turistične namene. Krog sva I veseljem zapustila, saj sva po njem potovala slab mesec. Podala sva se proti bolj obljudenem, z jezeri bogatemu jugu. Vedno bolj sva pogrešala tudi temo. Pokrajina naju je ponovno presenetila. Lepih jezer zaradi gostih gozdov in ravnega terena sploh nisva opazila, tudi če so bila oddaljena le nekaj deset metrov. (St nadaljuje) NADA J 13 Ferdo Godina VRNI SE 38 »Babica, ne veste, kaj se je zgodilo,« je drobila. »Kelenčev Viktor mi je pisal-'« Iz žepa na kavbojkah je potegnila pismo. Kar stežka je babica prestavila misli. Kaj pa naj drugega piše vdovec ločenki, kakor da jo snubi. Komaj se je izmotavala iz občutka velike nesreče, ki je spet zadela Nado, saj ima Mirko v Iraku drugo, »Rad bi me imel,« je žuborela Sonja o Viktorju, »Kako, ne razumem. Saj ve za Frčaka.« Zaradi Frčaka babici m bilo vseeno, če ga ne bo več k hiši. Ne samo, ker mu ni bilo nikoli žal denaiga, kot utajen, razgledan, že gosposki človek ji je bil všeč, Viktor je pa pač Viktor. Priden in pošten. Tu pa se tudi kmalu vse neha. Dojela pa je, da bi se Viktor s Sonjo poročil. Sicer pa je bilo tu vse na dlani. Okrog Frčaka pa so res bili vedno kaki zadržki in do dna ga tudi babica ni mogla nikoli spoznati. Preveč je bil svetski in preveč bogat, da bi ji bil tako blizu. Če premisli: Viktorja je treba vzeti k hiši, če se hoče s Sonjo oženiti. Vedela je, kaj bi pomenilo zanjo, posebno ko Sonja sije od zadovoljstva. Babica se ne mara vtikati v te reči. Nikoli se ni vtikovala in se nikob ne bo, ker noče biti nič kriva. Kakor si bo Sonja postlala, tako bo ležala. Ko pridejo težave, je ne more nihče dolžiti kake krivde. Zato se je vedno vzdržala kakih odločitev in vnukinjama dajala prosto pot. »Počakala bom, kaj bo,« je rekla Sonja, Čeprav se je čutilo, da se je že odločila. »Ne bi rada se^a v drek. Efvakrat sem že.« Po kratkem molku, v katerem jo je babica pustila, da se malo poleže v njq razburjenje, ji je rekla: »Ne veš, kaj je Lujza povedala! Mirko ima žensko v Iraku. Že dolgo jo tma...« Sonja je sedela za mizo in imela pred seboj pismo, ki bi ga rada babici prebrala, A Viktor ji je ob tej novici kljub temu zbledel. Prežela jo je misel, da ženska, ki se je pojavila, lahko dokončno ogrozi Nadin že tako krhki zakon. To pa bi bil udarec, ki ga Dominkove ženske ne bi znale in ne mogle preboleti. Posebno se ji je zdelo nerazumljivo, da je bil Mirko do Nade zaradi Rudija tako krut, sam pa tiči v blatu. Ne smejo in tudi ne morejo same sebe varati ter novice ne vzeti z vso resnostjo. Če je ženska brezobzirna, bo Mirko razbil, kar je med Nado in njim še ostalo celo. »Ne smeva ji takoj povedati,« je menila babica: Pri tem ji je glas zatrepetal. »Zakaj ne? Najboljše je. Če ji midve poveva « Babica se je s tem potihem strinjala. »In kakšen je bil, ko je bil doma! Ubil bi jo.« »Moški so vsega zmožni,« pravi babica. »Sami si vse privoščijo, ženo pa bi utopili v žlici vode.« »Če se kaj resnejšega plete v Iraku, bo Nada sirota.-« »Tega se bojim. Drugo se vse pozabi. Edini izhod bi bil, da bi se Mirko vrnil.« Vtem ko sfa razmišljali, je prišla Nada. Sproščena je šla k mizi, si natočila v kozarec in ga polovico izpraznila. Babica kljub vsemu, kar jo bo zdaj zadelo, ni mogla, da ji ne bi rekla: »Navsezadnje se boš predala vinu. Čisto rapeča* si. Župnik so to gotovo opazili,« »Vam je žal za vino,« je očitala babici bolj živahno, kakor je bila njena navada. »Saj bom šla domov ponj,« »Zapila se boš.« »Ne smem popiti kozarca, ko se Sonji obeta mož? Veste, kaj to njej pomeni? Vam je povedala? Pred Viktorjem ni moškega v Orlovš-čeku.« Babica in Sonja sta čutili, da govori iz nje vino. Take pretirane ocene in sodbe dajejo vinjeni. »Delaven je,« je govorila Nada dalje. »In če bo tudi drugače v redu, saj veš, kaj mislim, bo tako, kakor si želela. Zdi se mi, da te je presenetil. Mislila si že, da se boš morala kar naprej tresti zaradi Frčaka.* V tem se je sprostila in govorila, kar ji je prišlo na misel. Pribila je: »Frčak je velik kurbir. Njegova ladja, ki pristaja na našem dvorišču, je zate, Sonja, nekaj sramotnega. Za njim ostane vedno nekaj umazanega. Vsem trem Dominkovicam nam je to v sramoto. Celo vi babica to veste,« Dala je duška svojemu viharnemu razpoloženju, v katerem se je kopala od mogočnega zadovoljstva, da lahko pove, kar jima je treba povedati. Govorila je Sonji dalje: »Če se ti bo pri Viktorju posrečilo, boš bolje odrezala, kot sem jaz z Mirkom, Viktor je moški, Mirko pa je baba. V njem ni nič moškega. Mučno je, ko bi rad, pa ne more. - Pa kaj je Viktorja pičilo? Ti je sploh kdaj prej kaj rekel, ali ti je kar pisal?« Sonja ji ni odgovorila, saj je iz Nade govorilo vino. »Če ti je pisal, te ima rad. Zdaj bo treba še nekaj vedeti. Kaj. če te bo pozneje zaradi Frčaka in drugih mesaril. Meni se je zaradi Rudija smrt na lasu vrtela.« »Z Mirkom še nisi opravila,-« je le načela Sonja, ker ji je presedala Nadina vsiljivost. Še bi govorila in bi ponujala Sonji svojo modrost. »Seveda, dokler bom živela, ne bom z njim opravila.« »Ne veš, kaj se dogaja v Iraku.« »Kaj se dogaja?« je pičilo Nado. »Mirko ima že dolgo tam žensko.« Nada je nekaj časa gledala Sonjo, nato babico. Žensko? Že dolgo? Kljub popitemu vinu ji je novica prihajala do zavesti. Top smehljaj ji je zaigral v kotičkih ust, ki so se zganila tudi takrat, ko je bila trezna. Saj se ji je v prvem hipu zdelo, da drugače sploh ne more biti. Ali je sploh čudno, da si išče drugo? Ona je to že storila z Rudijem. Vendar so ji Čez čas oči postale svetle. Do solz ni bilo daleč. Preletela ji je obraz grenkoba. Babica in Sonja sta čutili, da se začne zavedati. »A žensko ima... Že dolgo jo ima...« je govorila bolj zase, prijela steklenico in si s počasnim curkom točila. 14 Viktor ji piše, naj premisli. Saj je že premislila. Bo prišla k Čuriče-vemu križu, kjer se neha gozdiček črnih jelš in se začnejo travniki. Bujni travniki, celo v tem jesenskem času so bujni, saj čakajo tretjo košnjo, Strah jo bo gozdička, ki ženski vedno grozi. Tako je videla v mislih kraj, kjer jo bo čakal. Topla jesenska noč bo lepša od dneva. Narava je sama skrbela, da bi bilo njuno srečanje varno in prijetno. Sla bo. Že dolgo je moral misliti nanjo. Tudi takrat, ko je videl avto na dvorišču in se je vas v noči umirila, ali ko sta se s Frčakom odpeljala. Če bi se poročila, ali je ne bo žrl, kot je čeprav v pijanosti pravilno rekla Nada? Je sploh moški, ki bi kaj takega prenesel? Ali JO misli mogoče imeti kakor FrČak? Mogoče bi jo rad na skrivaj vozil po gozdovih, kakor je Rudi vozil Nado, saj bi bilo to pri Sonji mnogo laže. Zgovorjeni dan je preživela, kakor da bi se gibala po mesečini, čeprav se je odločila, da bo šla, se je vendar srečanja bala. Skušala si je Viktorja živo proklicati v spomin: kakšne oči ima, nos, lase, zobe. Zdaj ga bo gledala drugače. Kakšna je njegova postava in kaj bo, ko bosta legla v posteljo. Ne bi ga mogla prenašati, če ji ne bo nudil vsaj nekaj tistega, kar bi rada. Če ji ne bo mogel dati vsaj delček tega, kar ji je s tako močjo in viharjem dajal Frčak; kaj bo potem? Potihem se bo začelo njeno trpljenje. Stoji pred veliko preizkušnjo. Čeprav je takrat, ko je Viktorju umrla žena, za hip računala nanj, se je zdaj pokazalo, da je med njima lahko mnogo zaprek. Njegov glas bo nocoj drugačen. Ali jo bo že prvič skušal objeti ali bo skušal celo kaj doseči. Begalo jo je, da ni vedela, kako bi se v tem primeru odločila. »Bodi pametna," je rekla babica, ko se je Sonja začela pripravljati. Pri hiši ni bilo kopalnice. Iz štedilnika je v velik lavor zajela toplo vodo in se najprej umila do pasu, nato pa se je kot vedno obrnila stran in si umila mednožje, z novo toplo vodo pa še noge. Sonja je vedela, kaj misli babica, a se ni marala o tem pogovarjati, nekako se ji je vsiljevala misel, da mu bo pustila samo zgoraj, nikakor pa ne spodaj. Pravzaprav ni vedela, zakaj tako. Ostal ji je v spominu razgovor deklet v tovarni, ko je ena izmed njih povedala, da mu dolgo ni pustila spodaj. Nazadnje je res vseeno. Sicer pa ne ve, kaj se bo zgodilo. • rapefi - rdei, od rdečice sijoč (Nadaljevanje prihodnjič) vestnik, 5. januarja 1995 stran 15 kronika Zgodilo se je Streli na policijski postaji bi od 29. septembra 1992 do 15. novembra 1993 posameznim izvajalcem gradbenih del v begunskem središču namenoma odredil plačila po predloženih računih, čeprav je kot Dobrodelni večer Pa je minilo to Silvestrovo, zadnji dan starega leta, za katerega je znano, da si takrat marsikdo da duška. Pokale so torej petarde, švigali so streli iz lovskih pušk in tudi iz kake pištole je bil izstreljen naboj, * Povsem drugače je bilo na prvi dan novega leta! Ob 6.20 je prišel na policijsko postajo v Murski Soboti gostilničar Jože H. iz romskega zaselka Pušča z namenom, da prijavi kršitev javnega reda in miru ter poškodovanje avtomobilov pred njegovim gostinskim lo* kalom. Dežurna policistka Dragica V. gaje spustila v avlo policijske postaje do okenca za stranke. V trenutku, ko je sprejemala prijavo, so v avlo vstopili Štirje prijaviteljevi sonarodnjaki: Bojan K., Drago K., Stanko K. in Boštja B. in ga začeli pretepati. V tistem hipu pa so do vhodnih vrat prišli še štirje drugi: Evgen H. in Biljana H., oba iz Kraše, Jože H. iz Černelavec in Jurgen H. s Pušče, ki so razbili steklo na vhodnih vratih in jih s silo odprli. To naj bi slorili zato, da bi zaščitili gostilničarja Jožeta H., ki je njihov sorodnik. Med obema lupinama je prišlo do pretepanja. Dežurni policistki je skupini uspela ločiti, in sicer tako, da je eno spustila na hodnik policijske postaje, nakar so se samodejno zaprla vrata, ki vodijo v prostore policijske postaje, tako da je ostala v avli s skupino štirih Puščanov. Leti so ji začeli groziti s pretepom. Eden je skočil do policistke in jo z roko večkrat udaril v obraz, zaradi česar je dobila laigo poškodbo ustnice in arkade. Da bi odvrnila neposreden napad nase, je že poškodovana izvlekla službeno pištolo ter po večkratnih opozorilih, da bo streljala, sprožila opozorilni strel - v strop. Pri tem ni bil nihče poškodovan. Policistki so potem prihiteli na pomoč drugi policisti z operativno-komunikacijskega centra na upravi javne varnosti ter kršitelje obvladali in izvedli predpisan postopek. V intervenciji je bil la^e telesno poškodovan še en policist. Zoper kršitelje bodo podali ovadbo državnemu tožilstvu. * Ob kontroli dnevnega prometa v enoti Pomurske banke v Ljutomeru so odkrili ponarejen bankovec za 100 mark. Pozneje so ugotovili, da ga je neznanec vnovčil v termalnem kopališču v Banovcih. Na domačiji v Gornjem La-košu so našli mrtvo 68-letno Marijo Kocet, ki je sicer živela sama v hiši, sosedje pa so jo nazadnje videli pred tremi dnevi. Preiskovalci so ugotovili, da je ženska, ko je hotela zunaj hiše po stopnicah navzgor, padla in obležala. Ni pa umrla zaradi poSkod, ampak podhladitve, saj sama ni mogla vstati, ni pa bilo nikogar, ki bi ji pomagal. * Po novem letu naj bi ljudje manj pili, ker so veliko preveč tekočine zlili vase med bo- žično-novoletnimi prazniki. Ivan P. pa je nadaljeval še v torek, in sicer v gostišču Biser v Gornji Radgoni, potem pa ga je nekaj ujezilo in je malo razgrajal. Tudi ko so prišli policisti, se ni umiril, zato so ga odvedli in pridržali do iztreznitve. * To, kar »ve« vsa Sobota o domnevno protipravnih dejanjih pri zidavi objektov za nastanitev beguncev v Vidoncih na Goričkem, so zdaj potrdili še kriminalisti. Zoper uradno osebo s prejšnje (stare) občine Murska Sobota so dejansko podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma zlorabe * uradnega položaja oziroma uradnih pravic. Osumljeni naj Za kaj se bojuje Janez Žabota? Sam proti vsem? Če bi v Pristavi (vas blizu Ljutomeraj živel kdo, ki bi imel mesečni osebni dohodek 215.000 tulaijev, bi plačni v obliki 2-odstutnega krajev-oega samoprispevka 4.300 tolaQev. Veliko! Pa vendarle tam prebiva btladenič, ki toliko plačuje, četudi še zdaleč nima tolikšnih dohodkov. To Jr kmet Janez Žabota, ki mu je uprava javnih prihodkov izračunala J70.0OO tolarjev katastrskega dohodka, ud tega pa obračunala 14 odstotkov krajevnega samoprispevka, kar znaša letno 51.000 tolarjev oziroma Povprečno na mesec 4.316 tolaijev. Veliko za poslanca, veliko veliko preveč za navadnega kmetovalca. (‘oslanski samoprispevek No, Žabotova kmetija je ena pajvečjih v vasi. Obsega 11 fiektar-irv, od lega 4 hektarje travnikov, ostalo pa so njive, na katerih pride-luje pšenico, sladkorno peso, ko-riizo... Kmetija je preusmerjena '' pitanje telet do 220 kilogramov. povprečju je v hlevu 60 mladih pitancev. Ko bi bila na tržišču večja Ponudba odstavljenih telet, bi jih ''iel v nadaljnje pitanje Se več. letovalec je priznal, da se s to •^rjavnostjo nekaj da zaslužiti, se-^rda če si ne »zaračunaš« vsake tlrlovne ure, amortizacije stavbe in ^'tojev. Čisti dohodek pa Se zdaleč tolikšen, da smel kdo od njega tidvzemati mesečno 4.300 tolarjev, .ff je nemoralno. Še več: Janko ^^bota celo dokazuje, da je proti-Ptavno. Zakaj? Referendum o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Stročja v katero spadajo še Pristava, ■hunska Graba, Podgradje, Rinče- Graba in Presika, ki so ga ”he|i 9 niaja 1993 leta, ni uspel, so imeli 20. marca 1994. leta glasovanje, ki pa je očitno ^^Pelo. Volilna komisija je namreč . aprila 1994. objavila v 20. Štefki Uradnega lista Republike Slo-'^hije Poročilo o izidu glasovanja ''eferendumu dne 20. 3. I99d za ‘j''edbo krajevnega samoprispevka območju K.S Stročja vas iz katera je razvidno, da so bili na Pri-vpisani v volilni imenik 203 glasovalo jih je 200, od teh 56 odstkov, za uvedbo sarao-'^^'spevka, r ■*^em ali štirinajst 'Stoikov? tako ] 1 se jih je glasovanja vzdržalo, I je bil proti. Nadalje je zapisal, da so na zboru občanov govorili, da bo treba od katastrskega dohodka plačati 7 odstotkov, pozneje pa so na glasovalne lističe zapisali 14 odstotkov, kar je po njegovem mnenju zavajanje volivcev. Na krajevno običajen način obveščanja so krajani za referendum zvedeli Sele 18. marca (dva dni pred glasovanjem), res pa je, da je bil razpis referenduma objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer 4. marca 1994 (16 dni pred glasovanjem), s Čimer je zgolj zadoščeno formalnostim, ne pa dejanskemu in pravočasnemu (krajevno običajnemu) obveščanju, saj le malokateri vaščan bere Uradni list. Pritožite,j se je obregnil tudi ob 5-odstotiii delež od zbranega samoprispevka za tako imenovano funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti. Glasovali naj bi tudi taki, ki sploh niso naši državljani; pa tudi pletenka, ki da je bila na volišču, tja ne sodi. Lep pozdrav! V vednost: predsednik SO Ljutomer, predsednik IS Ljutomer, e Vodstvo krajevne skupnosti ne želi glodanja kosti prek sredstev javnega obveščanja. Na sedežu krajevne skupnosti pa vendarle dodajajo, da se nihče drug ne pritožuje, razen Janka Žabota, četudi kmetje v nekaterih drugih vaseh plačujejo od katastrskega dohodka višji odstotek samoprispevka. Pred samim referendumom, ko so razglabljali. kako zbrati denar za potrebe krajevne skupnosti oziroma posameznih vasi, so se nekako dogovorili, da mora biti odstotek krajevnega samoprispevka od katastrskega dohodka sedemkrat višji od odstotka samoprispevka od osebnega dohodka. Konkretno: v Pristavi je 14 odstotkov od katastrskega dohodka zato, ker je od osebnega dohodka 2 odstotka; v Podgradju plačujejo od osebnih dohodkov 2,5 odstotka, zato je treba plačati od katastrskega dohodka (7 X 2,5) 17,5 odstotka; v Stročji vasi pa so od osebnih dhodkov izglasovali kar 3 odstotke, zato je prispevek iz katastrskega dohodka kar 21-odstoten! odredbodajalec vedel, da posamezna dela niso bila opravljena oziroma so bila plačana že prej. S tem so si posamezniki protipravno pridobili pre- moženjsko korist v višini 12.674.478 tolarjev. Kriminalisti so podali ovadbe tudi zoper tri izvajalce gradbenih del, in sicer zaradi pomoči pri storitvi kaznivega dejanja. Dalje: UNZ je podala Se ovadbo zoper uradno osebo soboške občine, ker naj bi v službi ravnala nevestno. Gre za to, da je potrdila točnost, zakonitost in pravilnost posameznih računov, ne da bi se prepričala o njihovi vsebini. Tako je nastalo v občinskem proračunu škode za 6,985.690 tolarjev. Zaračunana dela naj bi bila namreč plačana že prej. Kriminalisti dejanje še raziskujejo. * V Zgornjih Ključarovcih, na lokalni cesti, se je predzadnji torek zgodila prometna nesreča, v kateri so se poškodovali štirje potniki. Voznika osebnih avtomobilov Franček K. iz Koračite in Miroslav Ž. sta vozila po sredini ceste in čelno trčila. Hudo so se poškodovali Miroslav Ž., Franček K. in njegova sopotnika Albin H. ter enoletni otrok. Š.S. na »regelce« (zakonska določila), potem pa so najbrž razpis glasovanja, sam referendum in rezulti - vprašljivi. Pa ne samo to; pri toži-telj Janko Žabota se sklicuje še na druge zakonske akte, predvsem pa na ustavna določila, od katerih omenja 14., 22,. 39., 40 ... člene. Kaj določajo, si lahko bralec tega članka prebere seveda v Ustavi, temeljnem aktu. Je nimate? Kmet Janko Žabota jo ima na vidnem mestu knjižne police! na Kobilju Mladi iz Kobilja so na božični večer priredili kulturni večer. Pri vsebini in organizaciji jim je pomagala g. Marjeta Vugrinec. Vsebina je bila božično in novoletno obarvana. Pri izvedbi sta sodelovala Še kobiijanski otroški vrtec in kulturno društvo. Odziv občinstva je bil dober, saj je bila dvorana zadružnega doma polna. Prostovoljne prispevke so namenili župniji Kobilje. Prireditev, za katere tehnično izvedbo je poskrbel Marjan Farkaš, prav tako za glasbo, so dali posneti na videotrak. Saša Fras Koncert na Štefanovo Na pobudo glasbenega pedagoga v pokoju prof. Friderika Wolfa so imeli v župnijski cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni koncert. Več kot 250 poslušalcem so skladbe Jochana Bacha in drugih klasikov na orgle igrali 12-Ietna Marjetka Urbančič (sicer organistka v Apačah), 17-letna Felicita Heric (organistka v Radencih) in 17-letni Daniel Lasbaher iz Gornje Radgone, sicer dijak Slomškovega semenišča v Mariboru, Mlade organiste je pozdravil radgonski župnik Andrej Zri m in jim zaželel veliko uspeha. Bralci nam pišejo Ljudje s srcem L. Kr. Na zemlji ni človeka, ki bi se mu ne zgodilo kaj takega, kar bi ga »žalostilo ali razveselilo. N^jpf nekaj o prvem. Po seji hišnega sveta sem ugasnil luč na hodniku, nato pa hotel stopiti v svoje stanovanje. Tedaj pa sem v kletnih prostorih zaslišal ropot. Spet sem prižgal luč. Naenkrat je proti meni pridrvel sosed in me fizično napadel. Nisem se mogel braniti; zbežal sem v stanovanje in se spomnil, da imam za omaro v sekirico. Ne, nisem je uporabil, ampak sem jo brž shranil v kleti. Taka hvaležnost! Zdaj me napada, prej pa sva bila prijatelja. Celo otroka sem mu pozdravil. Pa kaj bi o tem: mož je bil pod učinkom alkohola. Pozneje mi je spet grozil, na kar sem verbalno uk.iiin.Miii uiikuliMJd. rviiicjc nuje spet gruzii, na Kar sc reagiral. Se bom pa fizično branil, če se bo ponovilo. Na tem svetu pa so tudi drugačni ljudje, kar je dokazal tudi naš Miško Kranjec s svojo Povestjo o dobrih ljudeh. Prekmurci so sploh znani kot bistri in delavni ljudje. Per aspera ad ostra je grški pr^ovor. Da, težka je pot do zmage in uspeha. Živim v ČrenSovcih in včasih sem zašel v stisko in zato zaprosil dobre ljudi za pomoč, Niso mi je odklonili ne v mesnici, ne v trgovini, ne v župnišču, Ker sem po poklicu zdravnik, bom dobroto drugih poplačal, kajti to je razumljivo in pošteno. Človek človeku naj pomaga, saj to je edini način in ključ našega skupnega obstoja in prihodnosti. Gradimo in uttjujmo torej svoje vezi, in Če bomo živeli kot ena družina, bomo močni in - večni. Lado Nedelj kov ič ČrenSovci Žabota mi je pokazal ko-19« z datumom 24. marca ()y florej četrti dan po referen-k, ■'i jo je naslovil na volilno pri svetu KS Stročja vas. 1,^ ui Je opozoril, da zbor občanov kjer so sklepali o raz-bj| krajevnega samoprispevka, ni lili '’*^9'''lno izveden, saj niso izvo-predsednika ne overitelja za-Ugotavlja, daje bilo nav-W rjudi-, od katerih Jili je bilo p'jo referenduma 11, prav Komisija molči, svet žuga Janez Žabota od volilne komisije še zdaj - 8 mesecev po referendumu - ni dobil odgovora. Pač pa je dobil pismo krajevne skupnosti Stročja va.s, ki je bilo napisano 12. julija 1994, namesto predsednika sveta KS Antona Alta pa ga je »zanj« podpisala neznana oseba. Takole pišejo: »Člani sveta KS Stročja vas so bili seznanjeni z vašimi veleumnimi ugotovitvami in natolcevanji po sredstvih javnega obveščanja. Zato Se enkrat ugotavljamo, da v času, določenem za vložitev pripomb, komisija ni prejeta nobene pritoZbe, zato je potrdila rezultate referenduma, doseiene 20. 3. I99d na vseh voliščih v KS Stročja vas. Izidi glasovanja so biti objavljeni v večini dnevnih in tedenskih časopisih. Za nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih s krajevnim samoprispevkom, so imenovani vaški odbori. Zaradi tega po časopisih z vami ne nameravamo polemizirati, vendar pa bomo vsako nadaljnje obrekovanje predali sodišču V Uradnem listu piše... Ml), odstotki gor ali dol, pomembneje je, koliko kdo dejansko plača Za Janka Žabota smo že zapisali, da njegov mesečni samoprispevek znaša več kot 4.300 tolarjev. Odvisen je pač od višine katastrskega dohodka. Marsikdo v drugih krajih. Čeprav imajo višji odstotek samoprispevka, ne plača toliko, ker pač nima tako visokega katastrskega dohodka kot naS junak Da, junak, človek, ki si upa drezniti v osje gnezdo, kar bodi prispodoba za nedosledno upoštevanje predpisov. Denimo časa, ki mora poteči med enim in drugim referendumom. O tem je določilo v 22. členu Zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 23/77): Organi krajevne skupnosti eno teto ne morejo izdati sklepa, ki bt bil v nasprotju z izidom referenduma in Je mladi kmet s Pristave nergač? Ima prav? Ne bi trdili, da je nergač, čeprav ni prvič, da je dvignil glas. Tako se je izkazalo (meritve elradovcev), da je signal v kabelskem omrežju, ki prihaja do njegovega tv-sprejem-nika, dejansko slab, zato so monterji zadevo uredili. Tudi ko se je pritožil, da je krajevna skupnost dala navoziti gramoz na poljsko pot, ki je na njegovem zemljišču, sosed pa ima le pravico služnostne vožnje, je uspel dokazati, da je imel prav, zadevo pa so rešili s salomonskim dogovorom. Najbrž je bilo še kaj, kjer je ugotovil, da so mu kršene take ali drugačne pravice. Gre mu za pravno državo. Gre mu tudi za tistih 4,300 tolarjev, ki mu jih obračuna oddelek državne uprave javnih prihodkov. Zatrdil nam je, da ne namerava zavirati napredka vasi, vendar ima pripombe tudi na referendumski program, ki za Pristavo predvideva: a) tekoče vzdrževanje krajevnih cest, b) gradnjo ulične razsvetljave, c) sofinanciranje večnamenskega prostora (igrišče), d) sofinanciranje pločnika skozi Stročjo vas. Takole razmišlja: nOsebno se sprašujem, ali je smiselna gradnja ulične razsvetljave v Pristavi? Morda pa je to le pesek v oči nam ftnanserjem. Far je izrazito necentralizirana in večina hiš ne stoji ob cesti. Stroški gradnje, še bolj pa vzdrževanje, bodo veliki in plačevati jih bomo sami, luči pa bodo svetile na prazno vaško cesto. Prav tako mi ni jasno, zakaj bi Prtstarci morali plačevati za plačnik skozi Stročjo vos, ki ga nikoli ne bomo uporabljali. Za nas je veliko vainejša kolesarska steza proti L/utomeni.. •1^ KAPELICA- tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu. Tu naj takoj dodamo, da so sicer bili nekateri Členi omenjenega zakona črtani, ne pa tudi pravkar navedena določila, po katerih je pač Ireba leto dni počakati (po prvem propadlem referendumu) ni razpis novega. V krajevni skupnosti Strbfja vas'so bili neučakani, kar je, življenjsko gledano, razumljivo, če pa se obesimo Bodi dovolj! Morda le še to, da je Janez Žabota odločen iti do konca, kot pravimo. Cilj: doseči razveljavitev glasovanja. Bralec si je najbrž po vsem tem, kar je bilo zapisano, ustvaril svojo podobo zadeve. In kakšni so »vtisi« novi- narja? Če na zadevo gledamo Živ- Ijetijsko, pote m Janez Žabota nima prav; če pa gledamo z očmi pravnika,! potem ima mladi mož presneto prav. ŠTEFAN SOBOČAN • i Ji". 'Ib 1’? ' v t V Lipovcih so ; . < obnovili kapelico, posvečeno sv. Petni in Pavlu. Tako so že prekrili streho, prebarvali zvo-š! nik in obnovili pročelje, brž ko pa bodo vre- menske razmere dopuščale, bodo opravili še nekatera druga dela. , I Obnova je žup-d Ijane in kra- J jevno skupnost, ■ ki je sodelovala ■ z določenim de- ležem, stala 1.000.000 lolar-( jev. - Fotogra-i fija: J. Žerdin ASIS d.o,o. SLUŠNI APARATI IN TEHNIČNI PRIPOMOČKI 61000 LJUBLJANA, DRENIKOVA 24 - SLOVENIJA Alj imate težave s sluhom? Lahko jih odpravite, kajti firma ASIS d.o,o. vam nudi naslednje storitve: - brezplačen preizkus sluha - brezplačen preizkus vrhunskih slušnih aparatov - servis in čiščenje slušnih aparatov - čiščenje ušesnih vložkov in izdelava novih Naše storitve lahko koristite v MURSKI SOBOTI v ČETRTEK dne 12.1.1995 on 10. DO 12. URE v prostorih MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLUŠNO PRIZADETIH MURSKA SOBOTA, S. Rozmana 3 in v LENDAVI v ČETRTEK dne 12,1. 1995 od 14. do 16. ure v ZDRAVSTVENEM DOMU LENDAVA Vse dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 9. do 17. ure na sedežu firme ASIS d.o.o., Drenikova 24, Ljubljana ali po telefonu 061-558-046. VSEfif STRANKAM ŽELIMO SREČNO 1995 i*- 1 I PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Odgovor »predsedstvu« ZZRKM! Res mi ni v veselje, da moram na tej strani javno odgovarjati na Žalitve apredsedstvar ZZRKM in še enkrat razlagati, da je voda mokra. Ni moj namen, da nadaljujem na takšnem nivoju, in si ne Želim, da bi se polemike nadaljevale v več dejanjih. Še posebno, če moram odgovoriti na cinična pisma ene in iste osebe, ki se vedno skriva pod krinko drugih. Namerno sem napisala predsedstva v narekovanjih, saj pri vsebini pisma ne gre za prevladujoče mnenje večine, ampak mnenje posameznika. Da to ni mnenje večine, sem popolnoma prepričana.' Predsednica ZZRKM Marjana ščap o pismu in vsebini do takrat, ko je bilo objavljeno v Vestniku, ni vedela ničesar. Tudi predsednik KPŠ Edvard Pergar mi je zatrdil, da s pismom ni bil seznanjen in da se z vebino ne strinja. Svobodna iniciativa pa se, kot so mi povedali člani predsedstva ZZRKM, sestankov sploh ne udeleZuje. Ostanejo torej ie zloglasni DGP, aglasbenikit, in njihov predsednik, g. Zdravko Pravdič. NajoZji sodelavec g. Pravdiča pa se mi je zaradi pisma osebno opravičil. Poleg tega, da je g. Pravdič zlorabil ime predsedstva ZZRKM vf svoje namene, je spregledal dejstvo, da je ZZRKM Še v postopku registracije, in se kot pravna oseba v javnih zadevah še ne more pojavljati. In da ne bo pomote, čeprav menim, da javnost Društvo glasbenikov Pomurja dobro pozna. V DGP niso včlanjeni amaterski glasbeniki in alternativne glasbene skupine iz Pomurja. Društvo sestavljajo le g. Pravdič in še kdo, ki se ukvarjajo z organizacijo koncertov. Mladi amaterstfi glasbeniki niti nimajo tega društva kot svojega. Čeprav je bilo to društvo pred leti ustanovljeno prav z namenom, da se vanj zdrulujejo glasbeniki. Nobeden od ustanoviteljev ni več v društvu DGP. In kaj ima DGP pri tem, da podrobno pišem o tem? Dejstvo je, da si DGP Želi prostorov za nemoteno prirejanje koncertov. Kar je samo po sebi povsem pozitivno dejanje, če ne bi šlo samo za finančne ne glasbene interese članov DGP-ja Amaterski glasbeniki pa bi tako ali tako, kot doslej, za njih v glavnem igrali zastonj. Torej potem, ko so le zlorabili ime DGP-ja, potrebujejo novo krinko za svoja dejanja, ki naj bi bila v tem primeru ZZRKM. Pa še nekaj besed o preiskovalnem novinarstvu. Odločila sem se, da se bom v svoji karieri izogibala pisanju senzacionalističnih člankov, še posebno, če bo Šlo samo za to, da v njem povzdignem samo sebe, ob tem pa prizadenem posameznike, skupine ter njihove sorodnike in prijatelje. Vendar, ko gre za deviantno dejanje, daje člen 209, 4. odstavek Ustave Republike Slovenije novinarju akreditiv, da o tem seznani javnost. Toliko bolj, če gre za društva, ki bi bila podprta z denarjem davkoplačevalcev. In dejanje posameznikov v ZZRKM, ko so mladim obljubljali prostore, katerih jim nihče ni nameraval dati, je bilo še kako relativno, da ga javnosti pokalem s prave strani. Tako za tiste, ki so ali bi dajati sredstva za to, in seveda za vse mlade in njihove starše, s katerimi posamezniki v prihodnje ne bi manipulirali. Se posebno sem ielela j tem opozoriti naša podjetja in organizacije, ki bi dajala ati so celo ie dala sredstva določenim ljudem v dobri veri, da jih dajejo mladim. Naj zapišem še to, da mi je Član predsedstva ZZRKM in pre^ednik aglasbenikov«, g. Pravdič, osebno izročil seznam sponzorejv, ki so za amladinski kulturni center e oziroma čistilno akcijo v prahu sredi zime pod naslovom piknik kaj prispevati. Vidim, da avtorja pisma zanima moja izobrazba. Naj mu pojasnim, da pravkar pišem svojo diplomsko nalogo. Samo g. Pravdiča po izobrazbi ne bom spraševala, zanima pa me, kakšno vlogo ima v družbi, da lahko v medijih pod različnimi apsevdonimi« ocenjuje ne samo moje delo, ampak tudi delo ljudi, ki so za našo družbo Že nekaj naredili. Pa še to, če bi g. Pravdič pazljivo prebrat moj prispevek o mladinskem kulturnem centru, bi mu bito Že v naslovu mojega članka jasno (retorično pomeni samo figurativno vprašanje, ki odgovora sploh ne potrebuje), da mi je še kako do tega, da mladi prostore dobijo. ALEKSANDRA NADA RITIUPER Epilog na pismo g. Nani A. Rituper! Presenečena in uprepaSiena sem bila, ko sem v Vestniku zasledila pismo, namenjeno Nani A. Ritu~ per, ie posebej, ker je bilo podpisano predsedstvo Zveze za razvoj kulture mladih, katere predsednica sem. Menim, da je potrebno nekatera dejstvo v zvezi Z ZZRKM pri tem razloiiti. (so)sestavljajo(la) štiri društva: Dijaška Zveza, Klub prekmurskih Študentov, Društvo glasbenikov Pomurja in Svobodna prekmurska iniciativa. Predsedstvo pa sestavljajo predstavniki teh društev. ZdruZili smo se v ielji, da mladi skupaj delamo za mlade in da tudi dobimo svoje prostore. Zaradi skupnih interesov smo veliko gradili na medsebojnem zaupanju, kar pa se je konec koncev pokazalo za napačno. Po objavi prispevka To je samo retorično vprašanje in ie prejšnjih opozorilih avtorice, sem ugotovila, da so mi bile najpomembnejše listine in potrdila prikrite, in da se je veliko stvari godilo za mojim hrbtom in hrbtom večine. Resnica pa je bila znana le peščici ljudi. Zaradi tega so dijaki pokazali svoje razočaranje in so se začeli zavzemati, da iz zveze izstopimo. Potem, ko so se začele stvari v ZZRKM zapletati, sem na sestanku izrazila svoje nestrinjanie z načinom dela g. Zdravka Pravdiča in g. Joieta Žekia. Hotela sta, da bi imela vajeti povsem v svojih rokah. Saj sta tudi na sestanku povedala, če citiram,- »Potrebujeva vas, da preko vas dobimo prostore, potem pa bi ie sama delala naprej. * Dala sta jasno vedeti, da si ielita prostore za organiziranje svojih koncertov. Mlade pa bi slej ko prej odrinila. Kasneje sem tako rekoč na cesti izvedela, da g. Pravdič in g. Zekš nista zadovoljna z mojimi pogledi, zato me želita odstraniti. Izdala sta mi nezaupnico, ki so jo podpisati ljudje, ki so v ZZPtKM-ju zelo kratek čas, in ljudje, ki se sestankov te redko udeležujejo, torej niso z mojim delom in interesi seznanjeni direktno. Po vseh zapletih pa so mi začeti še groziti. Moji nameni in Želje so resnični in pošteni. Sem srednješolka in sem veliko z mladimi, torej dobro vem, kaj si mladi Želimo in kaj potrebujemo. Imam veliko idej, ki jih želim uresničiti, to so modne revije, likovne razstave in podobno. Menim, da si mladi poleg koncertov želijo tudi kaj drugega. Zavedam pa se, da je potrebno v tako organizacijo vložiti veliko prostovoljnega deta. Sama se povsem strinjam s člankom To je samo retorično vprašanje ter nepreklicno odstopam od mnenja, objavljenega v pismu predsedstva ZZRKM, Menim, da smo se mladi sami sposobni organizirati, in ne potrebujemo TAKE pomoči starejših »mladincev«. Se pravi ljudi, ki hočejo z nami manipulirati in katerim smo potrebni, da dosežejo svoje interese. MARJANA SČAF predsednica ZZRKM (zveza je v postopku registracije) Stališča borčevske oiganizacije občine Ljutomer k članku »OPRATI MADEŽ ENOUMJA« Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB občine Ljutomer je na svoji seji dne 9. decembra 1994 razpravljat o vsebini članka, v katerem novinar g. J. Graj povzema stališča iz seje komisije za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Ljutomer, ki je bit objavljen v Vestniku 1. 12. 1994, in ugotovit, da mora ponoviti svoja že večkrat javno objavljena stališča do vprašanja obeležitve spomina žrtev povojnih pobojev na območju tukajšnje občine. Ne želimo se spuščati v ugibanja, kaj in kako je bilo s povojnimi poboji, saj je to pristo/nosii zgoraj v navede«« komisije, želimo pa ponovno poudariti naslednje: udeleženci blOB iz tukajšnje obiine ne nasprotujemo obeleiitvi spomina žrtvam, med katerimi so žal tudi posamezniki, ki so v Času NOB sodelovali Z okupatorjem prati svojemu narodu. Že iz tega razloga odločno nasprotujemo, da se obeležijo na objektu oz. spomeniku, ki je že čez 4 desetletja posvečen 260 padlim in žrtvam fašističnega okupatorja iz območja sedanje občine Ljutomer. Na Štajerskem in Hrže ne poznamo primera, da bi nekdo vsiljeval odločitev obeležiti povojne žrtve na spomeniku ali obeležju NOB, toda v tukajšnji občini po našem mnenju žal prevladuje strankarska ideologija slovenskih krščanskih demokratov, ki se trudijo izenačiti kolaboracijo z NOB, oz. ja v celoti rehabilitirati, kar izhaja tudi iz strankinega programa. Nasitno spravljanje padlih in žrtev s tistimi posamezniki med povojnimi žrtvami, ki neposredno ali posredno zaradi svojega izdajstva in sodelovanja z okupatorjem nosijo krivdo za trpljenje in smrt tistih, ki so se borili proti nacifašizmu, je pljuvanje na spomin teh žrtev in ustvarjanje novih travm pri njihovih Še živečih svojcih. Sprašujemo se, mar ni drugega primernega kraja za obele-Žitev spomina povojnih žrtev? Ali se akterji takih odločitev ne zavedajo, da s posiljevanjem »sprave« med mrtvimi zopet ustvarjajo delitve med živimi? Ob tem želimo opozoriti na dejstvo, da za rehabilitacijo povojnih žrtev in za ohranitev njihovega spomina vlagajo posamezniki mnogo truda in energije, istočasno pa pozabljajo na resnične žrtve okupatorja in jih ne zanima niti usoda, niti položaj njihovih svojcev in stanje obeležij, ki spominjajo na njihovo trpljenje in darovano življenje. Vodstvo občinske organizacije ZB občine Ljutomer, ki ima za svoja stališča trdno podporo pri veliki večini udeležencev NOB in občanov, zlasti iz starejše generacije, je trdno odločeno ubraniti spominska obeležja NOB pred nesmiselnimi in ideološko začinjenimi ravnanji, v skrajnem slučaju pa smo se pripravljeni tudi odreči tako posiljenim obeležjem. Komisija za informiranje pri 00 ZBUNOB Ljutomer Javna dela-ali je to izguba sredstev državnega in občinskega proračuna? Ena dobrih naložb se gotovo odraža na področju socialne preventive. V občini Ljutomer namreč Že drugo leto CSD organizirano deluje s skupino prostovoljcev, ki so zaposleni preko javnih del. Tudi sama sem član te skupine in bi rada naše delo na kratko predstavila. Preko osnovnih šol, tamkajšnjih svetovalnih delavcev in učiteljev, ki gotovo že želv zgodaj opazijo učne in druge težave otrok, smo pt> dogovoru s starši prodrli v družine. Delo je torej osredotočeno na otroke, poteka pa na domu. Z otroci se veliko pogovarjamo o vsem, kar sami Želijo, predelujemo šolsko snov, se igramo, organiziramo krajše izlete. Starši se zelo radi spontano pridružijo, nam zaupajo svoje težave in ponavadi v nas najdejo prijatelja, svetovalca. Tedensko se prostovoljci dobivamo ru> CSD, kjer nam strokovni delavci pomagajo pri reševanju problemov, s katerimi se srečujemo. Povezani smo seveda tudi s šolo, kjer so naše dela sprejeti pozitivno. S takim sodelovanjem otrokom prihranimo marsikatero razočaranje. Člani skupine imamo srednjo ali višjo izobrazba, predvsem pa veselje do dela z ljudmi. Z nekaj seminarji smo se še dodatno usposobili za to delo, ta katerega dobivamo denarno nadomestilo od zaposld' Vanja in stimulativno nagrado iz občinskih sredstev. Cilj našega dela je »zdrava« pot skozi zgodnjo doba odraščanja doma, v šoti, v družbi. In uspeh? V letošnjem letu vidim uspeh svojega lanskega truda, predvsem po v spoznanju, da smo vsj ljudje, sicer različni, eni bolj, drugi manj sposobni, vendar vsi potrebujemo ljudi ob sebi. i MAiCEN OLGfl stran 16 vestnik, 5. januarja 1995 (l3 > SQ15 S ®-gi ir 09 "T >a -i< <0-2 S 3 a u < Z < P »N > 3 □ O > 3 3 o o 00 g € 5:5 - N 02 ■o S ,-, OO . S => >7 u-rt O Q CQ d rt £1] . v KA O O X IieI b; a “ =3 xn 20 " rt O Ul -5 "črn o y o U — «J ■— ’G 'G" E i a ,3 “ a s , it p3 = O — o u O' S 73 rt u> O rt o c 5 rt cx 2 t> E rt cm a> C ■ 2, "C > s v o tl N .S 2 'o ,2 c i ■ “ = o VI c t) i C "^ ,■ “ »2 -E’' F V =CtS --^iij dS^S ■^'g.E 5 z 7 fS S M i 3 2 -Ž.S ““k v . . ctt H r7 X Cu . “ _J s 5 ?s « ■ ■ LU O * O u ■K ?r - U 0 -2 O P rt 2p K c 2 ** K- .rt Q > CQ □ - rt o c rt u o t ou ESC« I I a> 4 f*5 4> B dB o 6 CA i 3 E ■(J H [J5 2*3 < z < Al 3 2(4 > g -5! CA OS 2 •«! > o CA *( « S s E c i £ ® — -O 2 »KI c — V3 M ■B-> s 'S "J* 5--5 >CA .v 00 P 2^« ™ d TJ 5 o,-H E g -rt > rt u « = = «d rt t> O 'T 2' ZZ o % G “S Ji f;. rt £ 3 o s o 00 S 'O rt [X G 'J 2 o. J, cmO'® t> 3 O, tj ■r’ '■-■ ou •o oTE 'iu > o tl O ^ = G ® ’d a - 3 S 2 25 " 3 O C “73 E JX « 'd G ‘5 c o '’5 — — p- — lA Xi o O 'c c ž3 e;; _ dS’3''^c'u5'‘ rt .-C £ t> o t» ■o .s" § 3= E -T _ 3 O XA >0-0 E O U) -2 'cm s (A rt ■jj oo li . Ll SG O 10 rt ”— ij “ 1-M r" cn > < K O E tl « U) rt C t> tu <■5=^3 2 o ■ 'rt (M ._ O » o c rt (A Z 5 fi O rt ■5 rt C tl 73 rt 'c :5 G > rt ,i? S? J* i? Sr" O^ Cx fN rt rt 4j rt c rt 5 > p rt Q& O rt O U E aSpi£=1.S^ -5 £ tl ** G± -3 -p o rt e« 'O rt iSa 00 o g: , . rt G _2 p rt ■Sg-2 rt ffi :> ah a “ E ■£,— 42 Z JU CA “ — rt C V g E t> c 2 r ® s -r o M _ rt rt IX S2 •U O 42 “ <■ 3i ■" T js o; u - “ co m rt ■; n ■Sr' ^^2 «> rt s c 2 9 o-S-2 ■^'S rt O rt N 'Sb <0! CJ 00 □o 'g rt o o rt £ rt VI «> rt ll> G cm o s tl cm G ■5 Q -d v s g ® 31 G Č O š 6 Ul rt G <1 .5!3 rt •”• E N , u-Mh c® p-1 rt “ ■g ,2 '5' o > > o rt 53 H (A 3 M G K fXl J^ — o oo rt ■ ■ S kj rt < ž o; 9 ■-' 'M iT tl rt > C cm H?) D ■ .^o rt rt o' p- G *J ■ N *rt Lrt IG rt -rt rt C rt rt rt E OQO O cm “ rt o v3 ca —^g; a' < ES-o « 2^ 'S E 22 VI G C 00 tu tu < CA O Z c " C >3 ° 8 ° £ ,<. W .2,^5 c o 5“-Š.a = ' < Z o ffl j=;; rt N rt -O g 4 oo J2 o J G rt w X Jf O o LG -o > rt rt o o o > 1=^2 S o Jg 5 oc o c « o xj rt 0,-0 c u .2 JI « op u -G — — 5 Š!.; £,2^ rt r n cih Q rt a ,£ J2 G. « > > d, cm rt c> o S-c s > --R ■< -D > c 1« o _ Sc A-> “ O-G 5 o o S “ 9> t> O o lA , rt 3 z 3 - a gs S-S o .s o cm cx "O o rt D o -^ - o rt o o Z ulS ." C g oo 5> ri. <*> o o o 5 "C (X t» is rt ■S c c c rt CU ^C i (X - ? r O - .a 2 -a u :□ (2 g ta rt M X o i33 š ;m* p,< N -SikS v c z ■4 > O CA < U Q R o '^ .£ 2 _ Cu, d ,5 fi=5 p O “S-s E o d K -C G Ul S o H “ tl (A rt O S o G rt G rt a s IN ' P 22 o . > rt 00 g “o ri . — g ji 3 3^ ih a£ > - o TZ- s ■ E — iT i n> t> T-i I-! t> V . g* ?:S 4-^ X (M p o . £ — Q ■H tl > 3 “2 00 s liMli M Ui o H y H « 3^S o M b . « .? S N v> rt -;z oo z !r. N N l; N o N o N N g o >. o o o w > O > O > > > o a o o Ul rt S XI o rt c s. g" XM o —' J —S '^-_ "D .S J ■9 -e ““-slg Q ! 2 -u 03 g »t o tJ »CA >0 o G C > CQ - c < y rt Ei d CA oC 1.^ z < H Z J 3 tu "ita O tu >s 5'd5 “o z >0 m o Z a. tl Ul c g o ■°. ■l < > c ;5< >=< -S 3 5^ S-g L < iz =23 < □ rt s ^7 rt O Ul O < O Q TSs Ul rt vi rt vi w vjJ2 ocJS Jj ?h 3 — r^ V> 00 ITi 'd 1!, ” G u? rt C eo 'c B .2, p" c f-s |,S VI 3 I » o O (A rt G rt »N rt N > cd "□ r, 0 - C 3 't “ C S ,214 S y E rt y t: e G S 5 rt rt rt £tS£ ■; v co s; *-i rt s t> rt aj'^:i oo 'ffl rt rt O-□ 3l ^2 "rt g w C O -S ’}5 šs rn 10 r^ cJ N N O O 3^ rt E o ” č ± 05 tl Oh O O Ul Ul rt rt *S(t'M £ N L s S “ ,o rt O G tl O t> U( .■h rt T3 ' rt nj iU O. C 73 G rt "^o 5& o v □ v o c o U "O rt__ :2S -g .a rt p ■“ i 73 .G rg O o o i ,2 - f 2 t> E 3 O :; ''■ c ■K tl & Q rt E — 51 it =5 n N N rt G e S S 21 s M) tl c p (Tl 2 5.3 2£ 4 3=5 '■ tu = ■&§ 5 E -.-, rt O« Q Tl c I •** K V »S G r4 >R rt .2 5 w '9 .A o CA rt 'So 'c rt O rt z a U 25 C 00 TJ OKO 5 tl tl Z Efl $ rt >a o ___ žiOš L? rt tfl E E o^ r4 rt J-' iG ® O C S rt Prt .3 ■ a ' rt ■a cx t2 iU 34 Ul rt S f rt :a s rt Ci< ;g.a o N ^■« 'rt 73 N g ^2 > -5 '^ — .a a 1 E r o u t- £ T rt rt *a tl G rt 00 £ "S s o 'S Š rt "ob = C 'g 'd rt C e M 2 r? P '=^' I ^2si = .A sj rt O rt ob .S rt ■ O r*- M o G EU Z •C 03 O ■— -« o 34 ■ " d 00 H :5 rt «23 i* tl — ^**Z oOd l^z 2'*ia('* U42° OJi B(a,SbJ7^T32 -■0^5 ’^’N als Q^.?s |y o Vi,- MiijFn: f 1 'IS m y 4i^ w o. in2 N rt O G c M U u U-d g Trt (Tl rt I—I 1^1 .S1'g n 'i" -K - 2 e S ° ^"5 * 'a > "4-3 S' o "rt ■f ,2 2 I > s-S '" c 12 o »J rt C O G OJ rt sljhs “ S " _ ,2 ,tl o 4> ofi G rt 2 TJ *“ O O rt c -*- § ■a O 1 ife 2a^. 73 Ul rt d rt CA Bi 2; g 1-^ rt ' i-fT3 o? 0,0' rt rj rt ^C 3 3 <0 O c ■g rt G rt rt .a >5 -tj E rt O G “ 0* g . o< > e o Cu ij " iJ i-c-3 -i 2 au o g *" H > p rt U« u. i S (C N O ■3 ««r^ ^5^ .. H Ci! > i = * _ tl c > «e K's 5 . o 't p E O X 2 ^5i2oo=- «X “ 25 < > - * nS >. 11'5 5* 3 a O £ *’ £ < > c "r ® 5 n T! «1 £ tj s^s - - (-4 cm o rt o rt - - E rt — J c a 3 g N Ul . — C “* G ■ G CT. = ■ G Cf. ul J ž .ti, s O :g k3 o a ?-g^-a z "S c TT CO o o i -a G E “ o ■-• K-j-4 "u G 3 ,9 - e- ii ™ oiS -^ S .o5 Q »K ■ — V rt n Q tJ •a«cf5-. O šo moštvo Radenec po kon-letošnji sezoni uvrstilo državno Č-ligo, v naslednji ovalni sezoni pa v dr-^vno B-ligo, Dolgoročni cilj ■^Itiba pa je, da bi se članska po nekaj letih načrtnega uvrstila v prvo državno .'■■ligo. Tako da bi Pomuije J^elo enega močnega košarkarskega ligaša, Ker je ekipa *^denec v povprečju zelo ^lada, bo svojo pravo vred- zato vabijo mlade ljubitelje košarke, da se jim pridružijo. Veliko podporo imajo košarkarji Radenec tudi v občinstvu, ki Šport Zoran Cirkvenčič — tehnični sekretar MI^Z Murska Sobota Pomurski nogomet dobiva vedno večjo veljavo Medobčinska nogometna dobčinska nogometna liga zveza Murska Sobota, ki že šteje 12 moštev. To se je po-vrsto let vodi tekmovanja kazalo kot boljša rešitev, saj v prvi in drugi medobčinski so sedaj moštva bolj izena- ligi ter tekmovanja nižjih sc- Čena, hkrati pa smo lahko lekcij na območju občin Mur- tekmovanje končali pravo-ska Sobota, Ljutomer in Gor- časno. Zanimivost jesenskega nja Radgona, je v letošnji dela prvenstva v prvi medob- tekrnovalni sezoni tudi prev- činski nogometni pa je, da so mi nja ni h igralcev v primerjavi s prejšnjimi tekmovalnimi sezonami. Kaže, da se nekateri igralci še niso prilagodili novim kriterijem sojenja, pa tudi sodniki Se nimajo usklajenega kriterija sojenja. Zato bodo morala vodstva žela vodenje tekmovanja naslov prvaka nepričako- v tretji državni nogometni ligi. O tem, kako so Sobočani to zahtevno nalogo opravili, smo se pogovarjali s tehničnim sekretarjem Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Zoranom Cirkvenči-čem. v - Prvič vodile tekmovanje tretji državni nogometni ligi. Kako ste zadovoljni z jesenskim delom prvenstva? »Najprej moram z zadovoljstvom ugotoviti, da v Pomurju sledimo razvoju nogometa v slovenskem prostoru. V letošnji tekmovalni sezoni smo od Mari boške nogometne zveze prevzeli za dve leti l J i vano, vendar zasluženo, brez vodenje tekmovanja poraza osvojili nogometaši v tretji državni nogometni ligi, V začetku smo imeli nekatere težave zaradi odstopa Paprničaija iz Radeč, ki se je združil s Slavijo in nastopa sedaj v drugi državni ligi, za- Serdice ter da sta na dnu lestvice moštvi Remeta Mercator Sloge iz Gornje Radgone in Ljutomera, ki sta se prejšnjo tekmovalno sezono borila za vrh, To pa pomeni, da so radi česar je bilo potrebno se nekatera moštva okrepila opraviti kvalifikacije za nado- tako na organizacijskem kot mestnega člana, V času tekmovanja pa je odstopilo Še moštvo Žalca. Tako da je je- Strokovnem področju,« - Od klubov, ki tekmujejo v prvi medobčinski nogo- senski del tekmovanja kon- metni ligi, zahtevate vedno Čalo trinajst moštev, Ž jesenskim delom prvenstva smo v glavnem zadovoljni. Zadovoljni pa smo tudi z uvrstitvama naših predstavnikov, saj so Bakovci na drugem mestu, Renkovci pa v sredini lestvice,« - V novi tekmovalni sezoni je prišlo do nekaterih sprememb v prvi in drugi medobčinski ligi. Kaj jc pokazal prvi del tekmovanja? »V naši zvezi smo se odločili, da zmanjšamo število moštev v prvi medobčinski nogometni ligi od 14 na 12, tako da sedaj tudi druga me- več. Ali klubi sledijo vašim zahtevam? »Z veseljem lahko ugotovim, da je bil storjen pomemben korak pri zagotavljaju pogojev za tekmovanja, saj jih je večina pomurskih klubov izpolnila. To je ureditev klubskih prostorov ter igrišč z ograjami. Tisti klubi, ki pa tega niso storili, v prihodnje ne bodo mogli tekmovati.« - Kako pa ste zadovoljni s sojenjem tekem? vV letošnji tekmovalni sezoni so bili poostreni kriteriji sojenja, kar ima za posledico, da se je povečalo število opo- SD Stefan Kovač Turnišče Preskakovanje ovir___ Mojca Horvat četrta V Lipici je bil dvodnevni mednarodni novoletni turnir v preskakovanju ovir, ki sta ga pripravila KK Piramida iz Maribora KTC in KK Lipica. Med okrog 80 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi predstavniki Konjeniškega nekaterih klubov v prihodnje več pozornosti nameniti pozomosti vzgoji igralcev, organizaciji tekem in vodenju klubov. To isto pa velja tudi sodniško organizaciji. Dejstvo je tudi, da mnogi Se ne poznajo pravilnika o nogometnem tekmovanju, zaradi česar često prihaja na igriščih do nepotrebnih zapletov, V tretji državni nogometni ligi je bilo namreč v jesenskem delu prvenstva podeljenih 381 rumenih in 42 rdečih kartonov. V prvi me- kluba Murska Sobota, grad Rakičan in se lepo odrezali. Prvi dan tekmovanja je bila v preskakovanju ovir najuspešnejša Mojca Horvat (Lucky Boy), ki je v parkuiju 1,10 metra zasedla četrto mesto, Gregor Jeza (Ken Boy) pa je bil peti. Drugi dan tekmovanja pa je Mojca Horvat v parkuiju 1,20 metra zasedla peto mesto. Tekmovale so tudi Marjanca Zrim (Halok), Katja Šajnovič (Laie) in Maja Vohat (Black Bery), ki so se uvrstile med prvo tretjino tekmovalcev in tekmovalk. dobčinski nogometni ligi Priznanje Murska Sobota so sodniki podelili 370 rumenih in 24 rdečih, v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota pa 197 rumenih in 19 rdečih kartonov.« - V tej tekmovalni sezoni pa uvajate še nekatere druge ukrepe. Katere? »Po novem registracijskem pravilniku Nogometne zveze Slovenije se mora vsaka Štiri leta izvesti preregistracija vseh igralcev. Tako preregi-stracijo morajo od 20. decembra 1994 do 15. februarja 1995 opraviti vsi klubi m, igralci pa dobiti nove izkaznice. Novosti pa so tudi pri igranju tujcev, ki bodo v prihodnje morali imeti delovna dovoljenja.« - Kaj pa si predvsem želite v letu 1995? »Želim si, da bi odpravili vse slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj pomurskega nogometa, ter da bi klubi, ki tekmujejo v prvi, drugi in tretji državni ligi dosegli čim boljše rezultate. Tako bo pomurski nogomet, ki se je že doslej uveljavil v slovenskem prostoru, dobil Se večjo veljavo.« Tri zlate podkvice Konjeniška zveza Slovenije je skupaj s Slovensko konjeniško akademijo in agencijo Ka-val lani prvič ocenila kakovost slovenskih turističnih jahalnih centrov po naprej znanih kriterijih. Ocenjevalci so obiskali vse jahalne centre in najboljšim prvič podelili posebna priznanja ~ zlate podkvice. Tri zlate podkvice je prejel tudi Konjeniški klub Murska Sobota, grad Rakičan, ki se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Atletika Feri Maučec Grabar drugi v Kainachu v Avstriji je bil prvi mednarodni silvestrski tek na 8km. Med okrog 200 tekači iz štirih držav je sodeloval tudi Geza Grabar, član TS Radenske in med člani zasedel drugo mesto ter tako zabeležil prvi mednarodni uspeh v novem letu, (gb) Zavidanja vredni uspehi Strelski šport ima v Pomurju dolgoletno tradicijo, ponaša pa se tudi z odličnimi rezultati. Trenutno najboljša v Pomurju je Strelska družina Štefana Kovača iz Turnišča, ki jo vodi predsednik Franc Koren in je letos praznovala 20-letnico delovanja. Članska ekipa je nilpireč v tekmovanju prve državne lige še brez poraza na prvem mestu, uveljavljajo pa se tudi mladi strelci in strelke v nižjih kategorijah. V družini dela pet trenerjev. Za tekmovalce s slandardnin orožjem skrbita Franc Koren in Avgust Žalik, ki sta v Ljubljani končala Šolanje za naziv trenerja. Za tekmovalce s serijsko zračno puško pa skrbijo Jože Tibaut, Jože Maučec in Franc Gruškovnjak. Strelska družina Štefana Kovača iz Turnišča se je začela uveljavljati so strelci iz Turnišča v letu 1994 na državnem prvenstvu Ljubljani v streljanju s standardno MK dvakrat osvojili ekipno tretje mesto, na državnem prvenstvu s stan- Sega strelca Debevca (589 krogov) in zasedel drugo mesto. Na prvem kontrolnem tekmovanju v Ljubljani je v streljanju z MK puško 60 leže s 595 krogi v odsotnosti De- Mi v širšem slovenskem prostoru v tekmovalni sezoni 1991/92, ko je v tretji državni ligi zasedla prvo mesto brez poraza in se uvrstila v drugo državno strelsko ligo. Tudi Članska strelska ekipa SD Štefana Kovača Članska strelska ekipa SD Štefana Kovača Turnišče, kije v prvi državni ligi Se brez poraza. Stojijo od leve: Avgust Žalik (trener), v drugi državni strelski ligi je bila grafija; F. Vitez Danijel Režonja, Igor Makari, Robi Markoja, Vili Ravnikar, Božidar DraSkovič in Franc Koren (predsednik - trener). Foto- po enem letu tekmovanja brez poraza prva in se uvrstila v prvo državno strelsko ligo. Prvo leto tekmovanja v prvi državni strelski ligi, to je v sezoni 1993/94, je zasedla prihaja na tekme v vedno večjem številu. Vse domače tekme igrajo v Športni dvorani v Radencih, vstop pa je prost. Zasluge za uspešno tekmovanje četrto mesto, po prvem delu letoš-pa imajo poleg igralcev in tre- -------— nerja prav gotovo tudi vodstvo kluba na čelu s predsednikom sko zračno puško uspešne tudi pi- njega tekmovanaja pa je na prvem mestu. Poleg Članov so bile s seri j- Marjanom Hladnom. Boris Gabor onirke in mladinke, saj so osvojile naslov državnih prvakinj. Sicer pa dardno zračno puško, ki je bilo prvič v Turnišču, pa so bili Sesti. ■ Zmagati so na turnrijih v Leskovcu, Hrastniku in avstrijskem Bad Gteichenbergu. V tekmovanju posameznikov je bil najuspešnejši Robi Markoja, saj je na pozivnem turnirju v Ljubljani v streljanju z zračno puško v osnovnem delu premagal našega najbolj- bevca osvojil prvo mesto in le za 5 krogov zaostal za svetovnim rekordom. Uveljavil pa se je tudi na mednarodnem tekmovanju v Plznu na Češkem in na drugih tekmovanjih. Po prvem delu prve državne kontrolnem tekmovanju v Ljubljani s 581 krogi in v Bad Gleihen-bergu s 587 krogi. Na mednarodnem tekmovanju Mladosti v Zagrebu pa je bil s 586 krogi tretji za Debevcem in Rusom Fedkinom. na mednarodnem tekmovanju V Plznu na Češkem pa je s 688,4 kroga zasedel drugo mesto, kar je odličen rezultat, saj boljšega razen Debevca v Sloveniji ni dosegel nihče. V letošnji prvi državni ligi pa je trenutno na tretjem mestu, V ekipi SD Štefana Kovača Turnišče se v zadnjem Času tudi vse bolj uveljavlja Božidar DraSkovič kol tretji tekmovalec. Pri Turnišču pa imajo Se dva izvrstna tekmovalca. To sta Igor Makari, ki je moral v vojsko, in Danijel Režonja, ki je nekaj časa počival zaradi Šolanja. Od njiju lahko pričakujemo dobre rezultate v prihodnje. Z rezultati, ki so jih dosegli v letu 1994, so v TumiSču zelo zadovoljni, za kar se imajo zahvaliti tudi pokroviteljem, ki so jim pomagali. Želijo si, da bi s takimi uspehi nadaljevali tudi v letu 1995 ter si pridobili nove pokrovitelje. Predvsem pa si želijo, da bi imeli enega strelca na evropskem prvenstvu z zračno puško v Helsinkih in enega na evropskem prvenstvu z MK v Zagrebu. Prav tako si po besedah predsednika Franca Korena tudi želijo čim boljšo uvrstitev v prvi državni strelski ligi, in da bi jim Strelska zveza Slovenije za- upala organizacijo novoletnega mednarodnega turnirja. Po laska- lige pa je na prvem mestu. Poleg vih ocenah, ki so jih dobili ob orga Robija Markoje se je uveljavil tudi Vili Ravnikar, ki drugo sezono tekmuje za Turnišče. Zmagal je na nizaciji državnega prvenstva v letu 1994, si to tudi zaslufijo. Feri Maučec stran 18 vestnik, 5. januarja 1995 iz naših krajev BENEDIKT - V okviru projekta Celostni razvoj podeželja in obnova vasi Sveti Trije Kralji, Štajngrova in Trstenik v krajevni skupnosti Benedikt v Slovenskih goricah so organizirali Čolnikove dneve, ki so potekali v dveh delih: v okviru prvega so odprli turistično kmetijo Senekovič v Trsteniku. drug del pa so namenili kulturi in ga poimenovali Peli so jih, mati moja. Sešlisose torej vsi, ki jih zanimata ljudska pesem in sploh ljudsko izročilo v slovenskogoriških krajih. Tu je s strokovnimi nasvet: sodelovala etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer, V kuitumem domu so tudi zapeli Završki fantje in pevci iz Benedikta, (Breda Slavinec) ■ RANKOVCI - V gostišču Majcen v Rankovcih je bilo srečanje starejših občanov. Prišlo jih je 97, stari pa so bili čez 70 let. Pozdravi! jih je predsednik sveta KS Alojz Gomboc. za kulturni program pa so poskrbeli šolarji z osnovne Sole Tišina. Pa ne le s pesmimi in deklamacijami, ampak tudi igrico, .Anita Gumilar pa je zaigrala na sintetizator. Karel Simon iz Gradišča pa je za srečanje spesnil priložnostno pesem. v kateri »opeva« sedem križev. (F. Ku.) ■ GOR.NJA RADGONA - Na cesti na Simoničevem bregu v Gornji Radgoni ni ulične razsvetljave, čeprav bi bila še kako potrebna. Tudi zato, ker je tam upokojenski klub z bifejem. Na potrebo po luči je bilo že večkrat opozorjeno, a ostalo je vse po starem. Tako upokojenci še naprej tavajo v temi, kar pa je lahko usodno, saj ne le da ni luči, tudi stopniščne ograje ni. (J. Kaučič) ■ MURSKA SOBOTA - V tukajšnjem turističnem društvu si že nekaj let prizadevjo, da bi oživili turistično-zabavno prireditev Prekmurski teden, ki naj bi bil v okviru soboških dnevov. (G. G.) MALA NTDELJA - 21. decembra je poteklo 150 let od smrti slovenskega pesnika, cerkvenega pisatelja, zgodovi-nana in narodnega buditelja Antona Krempla, ki seje narodil v Čreštijevcih. pokopan pa je v Mali Nedelji, kjer je služboval do svoje smrti. Anton Krempl je najbolj znan po svojem zgodovinskem delu Dogodivščine Štajerske zemle z posebnim pogledom na Slovence. Knjiga je izšla 1845.leta in je še zdaj zanimivo branje. (F. KI.) ŽIŽKI - Dramska skupina kuda Franc Šaleški Finžgar pripravlja ljudsko igro A njega ni. Gre za delo, ki je bilo sicer že večkrat uprizorjeno, vendar vselej pritegne veliko občinstva. Režiserje Silvo Tibaut, ki mu je uspelo pritegniti 22 amaterskih igralcev. Premiera naj bi bila ob slovenskem kulturnem prazniku. (J. Ž.) ■ LEN.ART - Če kdaj, potem so naši najmlajši prav gotovo prišli na svoj račun v decembru! Začelo se je z miklavževa-njem in nadaljevalo ves december, ko sta otroke obdarovala še božiček in dedek Mraz. Market Mas-Com je v svojih prostorih pripravil tako imenovano sladko deželo, kjer so otroci lahko risali, plesali, peli,., V Lenartu je bila tudi predstava Zakaj pes teče za zajcem, s katero se je predstavil svobodni igralec Igor Somrak iz Ljubljane, Otroci iz lenarške občine so obiskali tudi mariborsko sejmišče in se predstavili s svojimi programi. Še več; skupina ježkov in srnic je Sla celo v Ljubljano v Cankarjev dom, kjer so se 5 svojimi programi predstavili vrtci iz več krajev Slovenije. V iztekajočem se mesecu je lutkovna skupina Pika predstavila še igrico Trije prašički. (B. S.) ■ LJLT'OMER - Pri območni organizaciji Rdečega križa v Ljutomeru so letos našteli okrog 1.000 krvodajalcev. Število je približno enako tistemu v prejšnjih letih, kar kaže, da so ljudje tudi zdaj, ko so nekoliko drugačne razmere, voljni darovati svojo kri, ker gre za človekoljubno dejanje. (F. KI,} ■ LIPOVCI - Krajani Gančanov in Lipovec že dlje časa opozarjajo na vse slabše stanje nekaj čez dober kilometer dolge občinske ceste, ki pelje skozi ta kraja in se priključi na magistralno cesto Lendava-Murska Sobota. Dodobra so jo namreč zdelali težki tovornjaki, ki so tod našli neke vrste bližnjico, sicer pa f>o njej prevažajo tudi gramoz. Morda pa bo v ta problem »zagrizla« nova občina Beltinci? (G. G.) ■ PETIŠOVCI - Zveza kulturnih organizacij Lendava je organizirala v novi petišovski cerkvi božični koncert vokalne skupin Gallus singers. Pevce je spremljala seveda tudi glasba novih tamkajšnjih orgel. Koncert so začeli s palestinsko pesmijo, sklenili pa s črnskimi duhovnimi pesmimi, po katerih so ti ^asbeniki najbolj znani. (J. Ž.) ■ GRADIŠČE - Člani društva invalidov Murska Sobota, poverjeništvo Tišina, so se pred kratkim sešli na letnem občnem zboru. Navzoče je pozdravil- podpredsednik društva Štefan Režonja, nato pa so se razgovorili o svojih problemih. Da pa pred novim letom ne bi samo jamfali in v upanju, da bo v novem družba prisluhnila željam in potrebam invalidov, so se ob zvokih harmonikarja Leopolda Zorjana še poveselili. (F. Ku.) NEGOVA - Pri gradnji vodovodnega zbiralnika na Štaj-grovi v lenarški občini je sodelovala tudi gornjeradgonska občina. Iz njega bodo namreč dobivale vodo tudi nekatere vasi iz te občine. Ze lani so pristopili h gradnji krajevnih omrežij v Lokavcih. na Radvenskem Vrhu, PiSoaku in Radvencih, kjer se je za vodovod odločilo 38 gospodinjstev. Bodoči koristniki bodo primaknili sicer samo 20 odstotkov vrednosti naložb, vendar je tudi to veliko (protivrednost 3.000 mark), kar bo možno plačati v mesečnih obrokih. Voda naj bi pritekla spomladi prihodnjega leta. (L. Kr.) ■ LJUTOMER - V Pomurju je tačas 7.019 samozaposlitev, od tega največ v kmetijstvu (4.795 kmetov), obrtnikov je 2.054. ostalo pa so zaposlitve v svobodnih poklicih. Obrtniki pa zaposlujejo še 3,500 delavcev. Zdi se, da bo le večje samozaposlovanje (delo si najdeš sam!) prifmmoglo k zmanjšanju števila iskalcev zaposlitve, ki seje povečalo že na 9.000 ljudi. (F. KI.) ■ MURSK.A SOBOTA-V rimskokatoliški cerkvi sv. Niko- laja je Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota pripravila dobrodelni koncert, na katerem sta se predstavila Sašo Frelih in violonist Branko BrezabšČek. Izkupiček so namenili opremljanju ginekološko-porodniškega oddelka soboške bolnišnice. (J. Ž.) ■ rVANOVCr - člani društva vinogradnikov prekmurskih goric Goričko so za ureditev društvenega doma v Ivanov-cih namenili 1,7 milijona tolarjev, povrh pašo opravili Še veliko prostovoljnega dela. Šlo je tudi zato, ker so uspeli dobiliti kar nekaj pokroviteljev, ki so primaknili material in opremo. (G. G.) I Dobro izhodišče za nadaljnje delo Konec leta je običajno dobra priložnost za oceno doseženega v minulem obdobju, To so storili tudi na razširjeni seji izvršnega odbora Društva upokojencev Murska Sobota, ki so se je poleg članov predsedstva in posameznih komisij udeležili tudi poverjeniki na terenu. Uvodoma je predsednik nadzornega odbora Štefan Jambor zelo ugodno ocenil finančno poslovanje v enajstih mesecih leta 1994, saj so z dobrih 1,6 milijona tolarjev naredili zares veliko, To pa je nedvomno ugodno izhodišče za oblikovanje programa v prihodnjem letu, o čemer so poročali predsedniki raznih komisij. Ob tej priložnosti so imenovali tudi tričlansko kadrovsko komisijo in za predsednika dr. Franca Planinca. S kolesom po svetu Japonec v Gornji Radgoni _ ■ GEDEROVCI - V vaško-gasilskem domu je bilo srečanje občanov, starejših od 70 let, ki jih je v tamkajšnji krajevnih skupnosti 94. Tokrat pa odzivna kulturni program in pogostitev ni bil kdovekakšen: prišlo jih je samo 44. Najstarejši med njimi je bil Janez Kos, »najmlajši« pa Karel Kos, oba s Krajne. Le zakaj ni prišlo več starostnikov, ko pa je bilo tako lepo?! (F. Ku.) Zlasti veliko pobud je nastalo v komisiji za kulturo in izobraževanje, zato želijo pritegniti čimveč upokojencev, ki bi radi pokazali svojo ustvarjalno vnemo. Poleg glasbe, petja, dramske in likovne sekcije nameravajo ustanoviti fol-klorno-plesno in literarno skupino ter uveljaviti publicistično dejavnost. Načrtujejo pa tudi ustanovitev fotografskega krožka in šahovske sekcije. Precej pozornosti pa bodo namenili tudi druženju in razvedrilu upokojencev. Ti naj bi svoj interes našli tudi v športni in rekreacijski dejavnosti. predvsem v balinanju, kolesarjenju, plavanju, gimnastiki in ribištvu. Čeprav nameravajo prihodnje leto zmanjšati število izletov, so izrazili prepričanje. da bo tudi poslej veliko zanimanja za ogled kulturnih in zgodovinskih krajev v Sloveniji ter v sosednjih državah Madžarski in Avstriji. Ob vsem tem pa ne bodo zanemarili tudi socialnih in stanovanjskih vprašanj upokojencev, pri čemer se bodo oprli na izsledke nedavne ankete. Na letošnji zadnji seji pa so sprejeli tudi sklep o sklicu volilne konference, ki naj bi jo opravili do konca februarja ali v začetku marca. Takrat bodo opravili tudi volitve organov društva, ki šteje sedaj 3108 članov. Ob koncu so se dogovorili, da bodo za vzajemno pomoč prispevali po 500, članarina pa bo znašala 350 tolarjev. MILAN JERŠE i SREČANJE - Na srečanje starejših občanov krajevne skupnosti Šulinci je prišlo kar 95 starostnikov. Najprej jim je spregovoril predsednik krajevne skupnosti Franc Šlihthuber, nato pa je bil kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Petrovci. Kot je razvidno s slike, je bila po uradnem delu še pogostitev. - Fotografija: Š. Škerlak p A iSštc j KRIŽ - Ob cesti Lastomerci--Spodnja Ščav-nica-Police že |i skoraj stoletje stoji križ. I zemljišča. Jagričev Lastnica na katerem je križ, Angela JagriČ je poskrbela za obnovo, ki pa se je zavlekla in zato ni dočakala blagoslovitve križa. Obredje ob prvi obletnici njene smrti opravil radgonski žup- nik Andrej Zrim. kulturne inštitucije, A kot sta galerija in n muzej. Grad je, od- h kar ima novo proče-Ije, pravi lepotec, česa takega pa se-veda ne moremo reči P za stavbo, ki je na Š levi strani te slike, I«- Žal’ M i '' d i 'M —C*- PEVCI - To so člani pevskega zbora iz Nedelice. Posneli smo jih na proslavi krajevnega praznika, kjer so zapeli nekaj pesmi in navdušili domače občinstvo. Seveda si ne delajo iluzij, da so »veliki« pevci, pomembno je, da se ob pesmi združujejo in jih domačini radi poslušajo. - Fotografija: Š. S, ZNAK - Če niste doma pri Negovi, potem je napis na krajevni tabli, ki jo kaže naša slika, najbrž za vas velika skrivnost. Nekoč je na njej pisalo NEGOVA, potem pa so se nepridipravi spravili nanjo in nastal je madež, ki ne more biti nikomur za zgled. Predlagamo čimprejšnjo postavitev nove table, malopridnežem pa kličemo: pustite prometno signalizacijo vendarle pri miru, moči pa razdajajte kje drugje. - Fotografija: J. Ž. j vestnik, 5. januarja 1995 stran 19 iz naših krajev že stotisoča slovenska znamka Pred kratkim so bile izdane tri nove priložnostne znamke, in sicer dve božični in ena ob 700, obletnici svetišča Matere Božje v Loretu. Božični znamki z nominalno vrednostjo 12 in 70 tolarjev sta že tretja izdaja naših tovrstnih znamk, znamki z višjo nominalno vrednostjo pa je pripadla čast 100, slovenske znamke. Na njej sta upodobljena motiva Prižgana sveča na oknu in risba slikarja F, Kralja Svečano okrašeno drevce in otroci. Izdajatelja sta PTT podjetje Slovenije in Ministrstvo za promet in zveze, ki sta se odločila za visoko naklado teh znamk ter prvič za tisk tako imenovanih zvežčičev (karnetov), kar je v tujini že običajen način izdaj. MJ Turnišče župnijski Karitas Turnišče je z delom v lanskem letu dokaj zadovoljen. Za adventni čas so pripravili kar 150 adventnih venčkov in jih namenili družinam majhnih in predšolskih otrok. Pred božičem so obdarili družine s tremi ali več otroki, obiskali starejše, bolne, osamljene in so krajane v domu počitka v Rakičanu, Prevzeli so botrstvo za enega otroka brez staršev v župniji. Uspešno so izpeljali akcijo, kjer so zbirali zdravila. Skrb pa so posvetili verski vzgoji, predvsem mladih Romov iz zaselka Gomilica, le-lem pa tudi materialno pomagali, (J. Ž.) Koristna postna zloženka Tik pred božičnimi prazniki in novim letom je PTT-podjetje Slovenije izdalo zloženko z vrsto koristnih nasvetov za naslavljanje poštnih pošiljk. To je za vse pošiljatelje vsekakor koristna informacija. Med drugim zvemo, da se naslov napiše ali označi v spodnjem desnem delu naslovne strani pošiljke, vzporedno z najdaljšo stranico. Navedeni so tudi podatki v naslovu. Pri pošiljkah, naslovljenih za države, ki uporabljajo postne številke pošt, je treba pred poštno številko napisati kodo, to je kratico države. Priporočajo pa, da naslov napišete s tiskanimi črkami. Zloženka pa je obogatena tudi s številnimi barvnimi fotografijami in ilustracijami glede vrednostnih pisem, paketov, telegramov in drugih poštnih pošiljk. Objavljene pa so tudi priložnostne poštne znamke, ki jih bo mlada slovenska država izdala v letu 1995. Tako bodo 7. februarja izdali znamke z znamenitimi osebnostmi (Lili Novy, Anton Tomaž Linhart in Ivan Vurnik), 29, marca bo izdana znamka, posvečena 50. obletnici konca druge svetovne vojne, 8, junija ob 500, obletnici mesta Radovljica ter o Živalstvu Slovenije in železnici. 26. septembra pa Se priložnostne znamke ob 50, obletnici ustanovitve OZN. Organizacije za kmetijstvo in prehrano ter o slovenskih skavtih in tabornikih. M. JERŠE Prostor za razstave V mestu Gornja Radgona doslej ni bilo prostora, kjer bi lahko 5 prirejali stalne likovne razstave. Te so bite na različnih lokacijah in prostorih, na primer v prostorih Ljudske knjižnice, Ljudske univerze, v prostorih Ljubljanske banke in celo v hotelu Grozd. Da bi pridobili stalni prostor za razstave, so se pri Zvezi kulturnih organizacij odločili za ureditev avle kulturnega doma, kjer je bila doslej biljardnica. Kot je povedal tajnik ZKO Gornja Radgona, so že pripravili finančni načrt, v katerega bodo pritegnili tudi tistega, ki bo imel v okviru tega prostora manjši bife. Ker J je prostor ogrevan, bo v njem mogoče pripravljati tudi manjše I kulturne prireditve in morebitna literarna srečanja. L. Kr. ■ GORNJA RADGONA ~ Po stečaju Elrada so zaprli tudi tovarniško trgovino Antena. Tik pred novim letom pa je novo podjetje Elrad Elektronika spet poskrbelo za neposredno in s tem za 15 odstotkov cenejšo prodajo svojih izdelkov. Nova trgovina je zdaj ob glavnem vhodu v podjetje ob Panonski cesti. (L. Kr.) ■ LENART ~ Vse kaže, da bodo v tej občini kmalu dobili turističnoinformativni center, ki bo dajal ustne in pisne informacije o turističnih ter drugih ponudbah Lenarta in okolice, - V lenarški občini pa je v velikem razmahu krvodajalstvo. Lani je to življenjsko tekočino oddalo natanko 1.200 ljudi, kar pa je manj kot v prejšnjih letih, saj je bilo 1989. leta v tej občini kar 1.784 krvodajalcev. (F. KI.) LENDAVA - RADENCI - Tik pred novim letom je izšla nova številka broSurice Poti fc Bogu, ki jo izdajajo prekmurski katoliški duhovniki. Vsebina je božično-novoletna, kronološko pa je razčlenjen pregled župnij Beltinci, ČrenSovci, Markovci, Odranci. Petrovci, Turnišče in Velika Polana, - V župniji Radenci pa so pred kratkim izdali kar dvoje glasil: božične Izvire ter Rast, Prvo glasilo izhaja že pet let. Rast pa je v drugem letniku. (J. Ž., F. KI.) ■ GORNJA RADGONA - Zasebni vinogradniki so kmetijski zadrugi Gornja Radgona prodali 509,235 kilogramov grozdja. Pred novim letom so že dobili 33 odstotkov denarja za prodani pridelek, do konca leta pa bodo dobili Se 17 odstotkov. Preostalih 50 odstotkov bodo dobili v petih mesecih (mesečno po 10 odstotkov), Če pa bo mogoče janževec prodajati po višjih cenah, bodo vinogradniki dobili še kak tolar zraven. (F. KI.) I Franc Pivar s Krajne Zvoki za ume pete 1.^ F rift ' >1 Takole so se na božični večer zbrale ljudske pevke od Grada in ob jelki zapele nekaj prazničnih. Foto: Ivan Juhnov Darila iz Nemčge Čučekof fiičkec Či’ čujete ali; ka či bi mi začinit tod jener z muzikami' Vujiro je ie tak alt lak krblova, ka so Še napol .netki, napol pa smo He prozni f priftoHi; Sni pa fSisla, ka so se premalo dobri narSdili s ta glSvno sindikalistko za Pomurje JRosando Sajko. V Ste una md sid dvajsti jUrjof pldSS, je rekla - Či Se ean tSko zri h ta, td jo lehko kdSnete na riti Pa ANSAMBEL TONETA ČUČKA joj Itlhko zaigrii isAliksand^r marS« v zahvdlo. Se venda poznate Čučkof ansambel?! Ka ga te fragdf nebi poznali, se ga fsi poznajo! Čuček jč skladatel pa pesik za tekste pa frajtdnarčar bres čngga prsta; se pa ali včtč, tč je sin ot Prosejokove Trčzike Z BlagiiSa. Ja, tota mamika je lehko ponosna na sina, ka jč Ioni viin rukna dvč i6ki lepi novi kasčti, kere vrtijo za same svčtkč atekof, mamik, dČov, pa dčdekof! Prosejokovi so bili nčgda včki kmetjč, pa jin je agrarna reforma začopdtila kmetijo, ja.; te pa so si rasičpli po svčti. Mamika Trčziku jč Ičhko ponosna tudi na svojo sneho, kera je ta glovna pčfka v ansambli. Duma je tan z najičpšega vinskega brega na svčii; s Sovjaka! Snčha Zinka - Plčvjakova ali tan pri Zlumah - pje tak fmahno popčvle kak sldvčtka. Nč kak sova, Čiglih je s Sovjaka, Lčpo štimo mo pa Ičpe pesmi poje pa dosta Ičpili tekstof za peti je tudi sbma napisala. Ansambel Toneta Čačka je najbole roden v Prlekiji toti hip. Samo vi poglednite; vun so ie dali sedea kašči samih lepih pesmi, tdkih domočih, ka te kar pri srččki prčmč, gdd jih posfiiai. Pa dvč videokasčti so če vun ruknili. No, td 6vi dčn - Id jč zaj ie Idni - pa so te postali med Udi dve ndvi' kaseii, Srčbma poroka, pa Tebi, ki praznujči. Gdrč na kašč ti so pje same toke za svčlke pa godovnč pa rojstne dnevč pa srebrne porokč pa za mamike no a teka no p rija-telč. Ja, pa tudi za silvestrovdje. Tč pa je pjČ endk priša Čuček k votikemi muzikanti Viktori liozari; se ga poznatč, i6 je tisti, ka ve cimrmansko pa tiilarsko delati. Tč pa ga je ali Viktor nč pozna. Pa jčmi jč te ččh reka, či bi bija tčko dobčr, ka hi jčmi pokoza mikč. Te pa jčmi je ali H ozar pokoza; pa sije misla, ka te loti Čeh tak gleda totč mčhč, ka jih včnda še praf v rokč ne vč vzčti?! Tč pa jč ČuČČk totč mčhč malo vuri spogledna pa jih je nčke obrača. Pa jč rčka Viktor: »Ka te vi sploh včte igraiii?« »čh, neke malo. Sktisin IČhko, jč reka. Tč pa jČ pjČ ČučČk pršič po knofi poidča, pa je zaigra kak koki Avsenik; pa sč je pjČ tiirčm pri Sveten Diihi trdsa pa Strigofska graba kedj. Pri Ploj gruškiali. tokč viHČ jČ vrizova, ka so lidjč po jlvah začčli plčsaii. SČ či motč ddma jegovo kaseto, tč tak včte, kak igrd ~ Či pa je nčmatč, te pa ite hitro f štaciin, pa si jo sami sebi podarite. Čuččk je loti cajt najbole plodoviti muzikant pa narodni skladatčl f Prlekiji. Ja, Trhiilekov, sČ ga poznaič, id W tisii, ka je na občini v Lotmerki f sluibt, un jč s svojim nnsamblon nčkč cajia fajni špita, tč pa jč podi fse v vddo Palo. Ldni včnda bi mogla špilati z neko j mdloj skupino j na ^lagušken Jčzeri - id jČ tan, kak jČ bila negda Triilekova ^djza. Ja, jčgov dčdek je mčja tan mlin na domačiji. Eh, zaj Pa so trhiilčkovi muzikantje nčkak raspadndli, SČ nČ rČČČn " til pa tan so šč skupinč norodne glaasbč; čne sč tudi Prijdvijo na različne festivdla. Podi pa sč jin nč do vČČ, pa ^Ičpnčjo. Čuččk jč ddba na različnih festivdlih no sreča jih norodne frajtdnarske muzike ič dvčstd, ja, dvčstd pohvdl, diplom prizndnj; fsč do Stčvčrjdna do Vranskčga. Na gostuvaji tri dni fkuper igro, čiččtč - na včsčlid pa .itiri.,. Tdk tč.' ^ačniPio lotEsrvi ičnčr "^ ndrodiič^ dip^i^rtj ■ pa šE malo razmigajmo! ‘ ' mIROS I za begunske otroke V sodelovanju s Karitas že več let donatorji iz Nemčije posredujejo darila ob božično-novoletnih praznikih. Tak dobrotnik je Alma Farkaš iz Wiblingena, ki je zbirala pakete od družin, Solarjev in gimnazijcev, pa tudi Franc MatjaSec iz Stuttgarta, ki je pri verskih družinah zbiral denar ter kupil darilne pakete za otroke. Oba dobrotnika sta pred božičem pripeljala pakete s tremi kombiji ter se napotila osebno v zbirne centre za begunce v Vidoncih na Goričkem v soboški občini ter v Veržej v ljutomerski občini. Tam sta razdelila pakete begunskim otrokom, begunkam in bolnim. Nekaj paketov sta predala tudi Karitas v Beltincih, ki bo lahko obdaril nekatere begunske družine in begunske otroke, ki žive pri zasebnikih, pa tudi druge prebivalce. Na priloženi sliki sta darovalca: Franc MatjaSec prvi z leve, Alma Farkaš tretja z desne in drugi spremljevalci ter predstavniki Karitasa in dobrodelnega društva Merhamet. Besedilo in slika: Filip Matko Naše srečanje Po znanje jezika v Anglijo Dijakinja turistične Sole Ed im Wolf iz Črešnjevec bi se turistične rada dobro naučila angleškega jezika, zato se je prijavila za varuhinjo otrok pri družini Brough v Uttozeterju v Veliki Britaniji. »Angleški družini, tudi otrokoma, taka je navada, sem napisala pismo in se predstavila. Navdušeni so bili nad mojim pisanjem in me sprejeli za varuhinjo. Res sem prišla k dobri družini, saj so imeli z mano veliko potrpljenja in zato sem si svojo angleščino zelo izpopolnila. Sama sem jim vračala s tem, da sem pazila otroke, kuhala in pospravljala. Tudi otroka sta me imela rada. škoda, da je čas, ki sem ga nakanila tam preživeti, tako hitro minil,« je povedala, Edita tx> Sla na Angleško spet v letošnjih poletnih počitnicah, Spet bo priložnost za obogatitev zaklada tujega sve- I. 5SS na sprehodu Wolf s svojo varovanko - malo Hope Edita lovnega jezika. L. Kr. Harmonikar Franc Pivar ni samouk, saj se je igranja naučil v glasbeni Šoli v Murski Soboti, in sicer najprej na klarinet, pozneje pa je »presedlal« na harmoniko. To pa predvsem zato, ker mora biti današnji muzikant vešč igranja na več inštrumentov, zato igra tudi na saksafon. Menjava glasbil »vžge« tudi pri poslušalcih. Franc je vrsto let igral z Leopoldom Zorjanom, Francem Kolmankom, Rudijem Prenosom in Ivanom ŠoSterecem. Pa ne le na veselicah, gostijah, ampak tudi na turističnih kmetijah in avstrijskih »buschen schankih«. Je tudi duhovit kot vsak, ki hoče biti muzikant, ko pa godci morajo poslušalce »gor držati«. Še bo igral na svojo prost o tonsko harmoniko. saj so njeni zvoki pri določenih poslušalcih zelo priljubljeni. Spomnile se Slakov! F. KUHAR S s ■ .5P < ♦ / F :-7 |p % ■ iij- M S ŠČUKA VELIKANKA - Pred kratkim se je nasmehnila nevsakdanja ribiška sreča tudi Branku Fisterju iz Bakovec. Ko je nekaj časa namakal trnek v gramoznici v Krogu, je naenkrat nekaj močno potegnilo. Tudi on je potegnil in zategnil, čez nekaj trenutkov pa zagledal ščuko velikanko. Tehtala je 10..S kilograma in merila 102 centimetra, (J, G,) H BOK RAČI - V tem majhnem kraju, ki je del Krajevne H skupnosti Puconci, so ljudje že od nekdaj kazali veliko pripravljenost za skupne akcije. Zato ni nič čudnega, če so se na nedavnem referendumu za krajevni samoprispevek kar z 88,24-odstotno udeležbo odločili v prihodnjih štirih letih zbirati denar za skupne potrebe. Poleg asfaltiranja cest bi želeli urediti most in ulično razsvetljavo. MJ MARKIŠAVCI - Čeprav je iz Murske Sobote speljana as-lahna cesta, vaščani ne držijo križem rok, ampak že načrtujejo, da bodo asfaltno prevleko potegnili tudi po nekaterih vaških odsekih. Prav zdaj pa si močno prizadevajo, da bi uredili potrebno dokumentacijo za čimprejšnji začetek napeljave kanalizacije. MJ DOLINA - Tudi v tej vasi je velika pripravljenost ljudi za zbiranje denarja, ki ga v naslednjih letih nameravajo porabiti za nekatera najnujnejša dela. V prvi vrsti naj bi asfaltirali vaške poti, hkrati pa načrtujejo tudi gradnjo mrliške vežice, S krajevnim samoprispevkom in prostovoljnimi prispevki krajanov bodo gotovo kos tej nalogi. MJ Vsak četrtek Vestnik stran 20 vestnik, 5. januarja 1995 < £rS Z ©a 30 :tuj <£ X It 3>y ^P. «1 Ko televizijski spored od 6. do 12. januarja ^jnin d^rav^vrart " ’ "“iŠfi-E tf5l P fl frK 2 Ji V i e r.:'cg,.i 77 IC « 2- - Z g u -z. tu > o V) > < UJ > O Vi > < Ž tu O Vi > < Z tu > o V) < Z lU > o Vi > < z tu o 1/1 Z LU > O v > 7s= fJ .1^« ' l-g Ir 2 I o rt Arf ” - 3 '2 3 = : s u -3^5 £ ® ra * E ”*^ ni ra s £ fS >s g ■ c »Tl — ?? CJi - ■ A Mt ® c Si "n S 1 o '3 Id F! £•" D = '■. £'?S2; , 'O^;' Ml C3m O n P cS-gKSI S j' M'?O Q gSS-Sjž:4Sgg8š ES I ”■ o F.! ! 1 E E F ._ O E 01« ■" -F : O OOO' & h-rn'r S — — tS i i7 Sfefes 2 4^ §3-' 7^?ž “ i s -E _ S. rt .g, E«J. 7—.= - - riSO^ F rt—i 5,-72 "o" ■^£r^ox .31-^^ 8I7s'58 '■'’ R 'C ra žs c C O m E ® S1 41 d d I -D Q v I I o g I ' £ E E n -tt & s « r. v. 5 H; ■■ s "L. Plo'' “ p i ra G so e ;:g W5 o TJ I .E," c2 SSg F F « £g F^fr-S^V ' ““S s; o? h7 - _ "■2.g-5 5155 ' ^Z^i-E-oT-N-šS >'5Q-5 5 f 5 h i —-^ cZ S F rt fn ob G-fri rt < Vi X < •N Q < E 1/1 ~ l-l ra " 'ra E ra LC g ‘ I ^ .■* o rt rtinf^J^BO , '^- u sxS2 £S’,--"“.„2" = £ (nePjitdiP^ J r** /2 ® , rt in ra _ Iv ir I o 2 2 « ■*■• ra rn is, xrt 'C .r2SS e ra ' O. (rt 00 CM ^fr.3?8 _ isigS— "O'og_, 1^7-5 -* esS?.E UrSar.; ■ ■ < E E rt C2 j’ □4 rt S- l; «’i 'C ■ 4i (£ G "G ra Id ra P “■ -^ ^ o Id? P< ■ “ s > CiQ J rt — g I r o^; 3si2'a5 E S-g; - 5 gsojFSS' p( s s >x3 ' ra -š 5 I =1 a S^S p ® m se -.J ® — _. Vi fr d i .d rt , ^-4 ra 3 I O Ss I E n E 2 ' 2 S C - F 5 T- 3 ' 7 E s S'’ " =3 i S «!. N 2 g RJ F .jr-FoSF s d n ,ra c e 3g =7" sSog iJgSS^sš ■o -2 S s r* - • ■“ ra SIT 5 *—'.— 4j ij 1= 0 1 "" " . |g:3E > 2 I JR .“>,>2 .3 I g '5:2 7'4 5; 2 5 oG7^-^ >■ c u > 2 I - X = g Krt 2 f.3 Eb I d 14 ra o .G ,P «, Bi rv Ib & M ■ I ' i« ^E ■■=>7;“ Sfž (=1 OŠ ^?J M J ■“ l‘ži &d o m ' j.,£ i : a »T ■ a & d "i id =5 d O “ > 'P (rt d e fffj 5 s (S c Vi cc in -i -S i-fS, S ! ra .2 o d "O VJ sC I u -I I i I ? I i£ ° £ SS ra - —. - > li. =■■3? (-5 s 3 dl S .i “ a,5'£ š-if-T?.^ ® P S ra a*g-§Z I :8“--“S®.S IT! 7g swngI F £ ■= S = ".S ■ lo^sSs .s .o 2 ■" o 71 '' ' "M ,3 k- o > O I = l7£ ST m S I Iv ® E -2 'c F i'ig^^7^M ' “Ei:^Sr;5E^^4 *? v>O «.2 P rt r^h »bA wT >u E ! ? s £ £ ^ ■- s o Xi at o * v._ v> P 9.S > H 10 d “* m (n 'a ra r^-' S i> — « 3 -J c — s-tt’ E O £ P 2^:S?s^ Sivi" —1 rt pL, TS |x?5£ I173B1-1 :e^ O 2 E I 3 P Vi , E I o ' s £ _ itj o ra IG 5!^3aci ra-L P ra-i g5 t*^ I 'd > p. I Q p c S = 2-1^' G 3Ž (fl -5 o v J2 c tn s o JS 'g = ^2 -■ » Q S I 'A in m O SC z I 1 C e 3 S:&!=13k5 n I S ■ ‘ • • - -O ^iisSiRssSS?! M ' .5 ffl I a. I 3i L E-s E (A ord -žil' 7 ra7s v x5 w « d S .£ 0 li d Ji ra 43 a3S (2 a s pl ■« =? '1 -JSS " ' 7 °' s 2 2 4 ■ 'C “ ' 'šS -i S H i s S-HDCooa^g B£-gF»>R>" -licR^S^lSs-r 1? i° ± R 222 3i!| Ji^.Sa.s « f i£r(£ i i Eldišj i.E I I Z C C .S > u C ra O 'C D < 5 -fr' Vi £ rt ' 1 in ._L - ± ■s Si=c M “-s e4 g FiS.&S.s 0 12 2.5" o -o a " s o. « — * *- n Js »rt 1*1 »g o .D g $ ,3 J ra - o I ra _= S-: ' JO ^2 e? r^' i 7 7.14 ' \° = E 1|os° 2«’“ 3,5Z I ^(oi^^iAas £'■S — 'O = > S •= rt®aH I g F 5; I a F c,= — ® Iz S I ra >! «>* §^7S" t:?' ' 5 ■ Pi 3 J m i crt_L 5 d S'd OP -'»n^-S® P^^ra S S d^ S **.S P (d P co K 2 T^S S .S pi fi fn I d a 8.2S.2’gs?s"::s^s.' -' ' -is-^ 'i;5 '« I rtiOrtGB^CCO^-i ^PVl^fr^jjfrll-M hvi|=n""i5 ps^75i:^s||8 Er.ig'oit:''FSFF = I 2.-_.; E m ji" JN I U < s 6SS^ SbS jjg e Br^oSooe^^l' ?2-§'S'5-- ra -J O P 0° '^3 " -+ ■'* t3 ra ra r' = ° S VI b- ra Vi 'ffm .d ® s 2 k3 2 g ="SoS = ■ ? 3 « es rt ni ^g.-aiSi«SS'2-S6 as £ S52S a« s r > p R rt I I Ji i O fr as-s F F £ s« ■ S-.S >QO 0.5 J o « r N. [rt V rt ' CL( ,F .E-gS '3 7l7lŠ^!=2|lsSjgg.£.| ^S2 5 M Oi I J"'' O«§>5^2; o i; a£ e ■= o'C rt _ 'C E — KS 3 5■£ F I S ' šeS 's fr e fr ® 2; _ 8'‘Š2 š a’.z7 0 -csiiihis-K^fei' h-si^JiPiogiS^d *ncHOtf^jort^ ' 'n’^4o hrt -rO*'' ’ ‘=‘O d B 7 < 1?^ S ' %^-s e’s "Sj ss7£'s£^aaaS(--5.^' -, '1 s rt s ž g “ " 15 ‘ t S ‘S ' 'S* fsd ^nl Srti.; .3 .-2.? ij®T’^'S'§fr O O s *“ ' e-Š 7^l^d|8KEgB -S-'^ or^iO^Sri Slji j d ' N ' 1 3igS s 2 Vi X < ’N O < S > ■Š§.|S'| SS|1 “d*** s >« o 9 'C .r.ž2;i5|g^^7S"=-gips^ssgit pl iS S.' g — —.^^^ 13 '2^5 '2.x ' ' o VI s, ; 2 " = a-ob ra B b. 4) » = a“- gJii J.ra riT * ' X Š.IS '00 ■ 'i 1 la-18 'C fi-S ” ra -- ' ^■nfi^ ".' 7 z S E2t7"-= a= s S I ■“3'OT“" "msa ■SE'~.‘f^'"m“'i “ Q?.!S"R"ifr'g®7o S ^55'S 1 gn( “ ^■7:o’^^,Ss7 sis S-^ š’sl^-^ g r^”a7Ckfi^ O?! — o^Tzs"” ■““ gS;ž-32SSC«gS.£^ > S f=? G* s s ra e 'j 1 c* Vi > < > X ..J <—> I- a .-■ mj ra «v c E I 5 ci > ^P fr ■"■ * rt Vi ra 'B Rfr ff frj B = u S - -'— d te3 > m B fr ■o ® og»-. -"5 , -S '= « F-M E I ? (. E I ^.''ES d-Bs^ „.5^ - = .^^.2 ^pg .n 7 Os rti Ip sllfg "1 .e^ b; g > ■“ -^ rt ™ I B *i F ’ — -3t f£Se«m^ S-hssir'.^ . I D 2 ■“S 3= s ,= 5 F i"^ S2a£;-S2e ^M-S sa. 57s7 ,Q§s 3 “ o O ra c ra d B ■ " .2.8 g"® e,SF.-Sn-c o o rt S rt "P * 7 VI £ B — _, ® rt>^ X ra G Id 3 d o D 2'Ž *' ® s -9 7 I u ■" r £■ s i k8 s " 5 ? č:?*!-. e,; '■^Osir' F I " E s -'; > C .3 ra N l/> E- s ra ra Bs3 g - J g § (O I R F ■« » a “■=" r? - - ■ ra ■^Ei I .^7^7 ra ra v — ?’:=< O — iS S-1 I E k ffi ca ri E rt I I o I I-* d ra -rt S ='-,=■ - - T TT 2:S ra lii: ra «3 ‘š .1*" o "g ' -a E s >-( P rt o o »n 'hC -• O p 013 I I □ -o !li: (rt (d ■■ > 3' (rt — VJ S U) ■§■(3 SXJ 1-3'4=^1 sH = So ni 1 □ s &£ « ® o6'g ;f a. — Im ' ’ ra *’ .ra TJ B TJ J S i g š. |S.S2f-š-2-g^5 JSMŽ.S.Ž 3.3 , .2s , , o Sc I ™IAOVC.?sso ~E-:£s-ga:^as stlaSSSE ra ra C S ■ r< rt j5 fr « E «.2 .. - _ ■ 'A Eo’« pi^brti— = rtJ GB? ■ rt I ■ ■ t£ ."i • o ra ra -B 7 (O I I ra _ 'sD 3 J P n i7'S ■fee ' “ o. s 8 ■-; - = Q2se._ESoF I a «3 ■= J - " I" e^wiC’’'irtO*^S 8so4o£3 i s d-. ¥ J? ra U . J 00 5 = 3Sg'3 5 S S S F T S ■s“- go Sg E (J “ - I — 2 $ '*’ S o - rt 0*^:1" , " -'-' j7w4sSa. RS.S £.§S g£«a O ' ra B Pl o 00 d (Z y =^070^- < > g g o != S >§ tS a ® p *i^l ( S«Ss’8g58:^23^io:;4< s '5b E p * rt ra 3 Vrt ft>l rt'd m rtoovi^-d EI7 123.2" a 'k’ 'Sf £0'1' C (i > * *f w ^1^ G H £ s - 9 „'S ' l,e g Iv ra^® S'c,-.S 9“*^ S ' d ■šS!7„o|8g'-7FS.| Ch n J fr™"g ' ■« ^8,aS|ev 3i?5rTuu“" ^57.-0 § S5 ^'-a s - , -.12® «7 0-0 > «JO,^.= s^.p^h „ £ £g ^n<«z2 7 , = u .7P-f*'*3OO®(n 1 Q S *6 —22 S Bfc ^3- o TM B > ■R rt 3 (jo rt O rt » O S I I 1 t-ŠKvi^JiS &lsš-?8 JA rt Z g g_S:E2 g 5 S ra • a. ■> £ « ra 9 = ■9«^ r 3 „s •S _ _ = J - P “ a±EP c^i-sg G g-d o ra Z -la c £ s ' > &eo E (rt >u CM ? 2 I F ' S. Vi X <£ ■N Q < E > “■ H'C r « 'f-E.® S’ 3 “k8 § ‘ ^j;-! ‘mo-caSjcci^ji^ IB G ^TB Iž ■} -e I « "C 'f F & S gg 'o _ rt ® S IS I qia w> »v« . T •- = ^gl S o S g 2 -1 m ■zn 1“ a B ra . O ra «i ■B e .S-l 5V" 2-5" g.S I I I CL N I (/3 W "hH^ is^*' i 5 ■•= £ 5*17 7 1 i=-§s"l.g.5 £■ =2 s® «5 s I ® ’(j B “ člO C 13 f'^ ^1 ""- g t «J &■- o " oci?^ ■gn 8®« o-g >-g-'E 1 I ' = eig 1'1" c''’ a-cS"" jFiii 12^S5S , ' 152 ,^-sSi £"S(- 5s* zS-aj . " "' I *> I B I ag-s-i: FSF 5.5 £ £ ~ tfg" B*'"’”''^ - S e (n (^'<8 ^^pgd-aivSi lOdCLiP >2 J X ^n.f *r> I o 21- — - ._ ' g® g® * skS ' e?^ op rt s I eaiH jrf I o.! S -'^S S-SOo 5-S-o3^o3 u .-O.fr d 3 E S O ‘ I E I 5 c 'C rd mm |X P .v I d ra m I « * 2'i B 'I? i 'te a£ C d 'E 2 t "'S ge t' MeS š F 'd rt. frl /I . i E ’?^ E gg:2Sg - šs p ®F. l^inj. Vti raPralZt-i^L >''^2«'^^— PPja “■*■ E = s-š^j.§c«r-s ■fStra raX_^^o = '- g ® it Js rt (rti gji F-1 i 2 ” 2 -7 ?; = £ 'e G =i ■ fr S ' ._ ' V ' ' "S s u .7I' 7w22s7 E^S“2"f!ng OK , ra ni S “* _ i sjr. £ .e s ž V« s.aES'!J!.3Ž Sin!=11= “■5 -07 g^^Sw S^/M ‘ g s; £ Ss s ' ^S® * w Fe E J £8..f a Ji fr ■ •• (B ra • o-SmSu R. fr " O rt — n I -' Fs I I gE-sn s JI Ts “ a ;1h- d o. 2sa° I I.. iii o ■82 2^* P f ' «5 I ~ i rt iJuT rt ■ ■N £-3 ! 51 S I .ra. ra? P '.’ P“ k E I CD ra 0/1 s (rt ' P ra O 'C < tn X < 'N O < S > I z N 'V ra ra u,')N š S rj o rt g-rt £ S ® ? ® b; fr O >1^ if; 9 'Hi--■< e ™ I ra m in E ra E b5^ ra p .B CJ s™ S ra U 7^ v i s ?■ 2 B o 7 ■^ r 1 _ ' p M - d .2 £ E - ---oŠ - F = c - — -o «:3» stosoSfi^. '■' ' « -P f š y d O. rt f «-s? rt ‘ ‘C g 5 CQ 1-1 ra o I’ p ra 'C 2vzi. č C*J oo J " o ■ (rt .lš=s^ 2g I (M S j o v r-> v (rt “ v o I i.33 sgS nE p ■ ■ bfiin u d — i^s .i 1-1 G rt „ - I m Q £ I m ' m = oM£'S.2T7"rt 3.S9 8 g g27"e S O**? O "" N rj ^ ...' ‘d .£ I E - o F ' ® e -.S ■a o rt^2 S ‘*’j2 F , 11 i fS -T -^ .?■ _h ra tn S « ra O o t ra -& ra > E I "* B I X ra '?Q ■; Lgssii r « og i ra in I?! c P 2 cn I £ ffl - 6 ? 87 Zii; ra i P S S .g.S S “' V 20 g S 2 - era srt 'P s-a g ra CM >63 2°.5 “ S” o “ I s® o .st s. s d E n gl s b a 5 g ' «.a ffl 7® J-Ej e X E (rt .hdll*.® ‘ c n c ■C ra I 2 05 > [rt rt .rt tc E B 73 (d g 3 7 2 s SIS ' I 7 -£ ir® I .1 d t: 3 «2 ra fr I E^o ni 2 S F -J " 75 s K Lrt T- ra Vi rt rt w. ■ RR„ E E siS 2-5°5 .2«$rt*nPrt« ■>533 ^oS££d'^Z^ $>V5 52 s •• “ ■ - cu ® 00 ut O 4> c 'hO m d ra Vi > < > Sr« o u Srt :— ■2 « I G Jrt > OfiiO "tn ra (■J I rt rt’U 1^ 'e' = E « 6.c“ 2 6 ra I ra '_ ® ■■ B rt _ , G ra rt P l cO 1^ |V5>?rt'Ši<= »^l^-g.SOlSS I r®:S i iSa^SSis o 1 i3'S3^ri — S 2 " I I .3 ■ 2 ■§ 5 rt 1« C '7a<3>S':;s37 i«š 15 u S‘o JL 2 E-O = _ g R, JA ; šiSs’5*8a o t7S * 2 o. , o CS«S.-^ - ■ ■ 2^-11 J - 1 -rt G IG — rt Vi ra trt I E-i (rt M : >*> ■fe« n"SIm.v rt L'd^=Z^ .- ' ^ o.- I 4 E V ^77 „F,^,|.:B<32.2.Ex?g B '2Ss^a7".fi.H""‘^ ^ji ' i ra^^Po(=ia (rt < y; v X < kN □ < 5 > 5 = H = n Oti I m O I -a«= ■ ru ab Ig'' rt d f oo (T' s„hl ,2 'C 'C "’ S I ra ■=~ I S m Ji 'P " ■ 3 S 7^2 fl’ o S gxs ;' & š-n I d rt p -.4 p 4fl i-i 00 rt 73 š fi. .v ■ * z 2 Sioi 4J I O S < > 2 Ji? au: J b' -s**. 5-0 gl I" jh-Us’i;!C „...,.,4^,11^ (n^OPiBdC^Si q,J2 c .nPOS iaS32«ft.'ft s' ra 5 £ ’ ra R G * ’ - pš.S^iS I "TiB^m I«P-48F I T ,2 s " F^RS = -i i > o S ® 3.2,723-3 ;:;2g rtTSraG^H I (A '^(K I5.2n=235;a7="^7 fi ■rt R jS fč š’.2 S.7 - ’• ,± e s •“= = = oii 15 u i-HJ - , rt.fr I ob,^ V y FR fiv 't4]SsE-*0^3oo i 1^ Igg^SSg^"? sžighs _ B — “ Vt — d ra ra 3 "S s I I 1 (rt I 3- ? I J z r p o Jm ■gm = ?ZH ■"21^7 O B □ ■fr s rt a _■ 2 »rt o tzi I 4^ BI lUj ■N&g iSS =7; 3 I S ■&" = .?--£ = «5-32 saKl Ef.;: 3 = 2 - ra t o d |Q I .Z' q c a > 1^ 1^ > S ' I ■!- tS 'rt E “ B Ss o s c RR s 3 ? ifš Q F Sm ■ '-I rt 5;a ' I P J b S SkO i - - E g .6 S ■S2 Sz §.E i, ' < F 5 > 2 ^ - = E:= Pr ra u c P — ./^ rt Irt .2 u n ra ra d s e — ” >C rt — '9 .-iS p S " 1.5 5 _: .2 •• * •* ec E Pj Lt I 1 ao>c I .: I S ra d *M 9 s® eJi-čU g 1 fr' r. I rtra^-ddEoS - ra (rt d t d S^r2r^€| /fr S i? - -v _ rt m rt S ra--------- SS H eS G C (*i > ram Q I«? ’ .▼ &- E“Ea=±S£"a-->Sa rt «zo£ nji^ . - S I UR P - ra R ■'■• - nj d K ■'I 6>5s es-'l -. “ iE nl7 - s 7 = ^ js o-B 5 ' .= ?ci 3o;^^« S = i1^2^7 Slijf s 0i^n;.2" =■?'* N P< u% M hi Vi <=> *- C .E rM d ra o E - £ > ® 3 " 'o I E! o ra C o ^.s P rt ra u -,g-S = S 3 Cl -1 .rt d 2 Ji s r 1! 'C K , o ffl rt X= fri oC 5 E fr _ F «" eS “ >1«p e'5 ' “ S " > ,2,5 " rt fr r- I Xi I CU >»5 H ( cibO '_ u ■! -S 2? d ra ci r- » ra cK.E I L I I I I O >3*1 .tJ 2=f A Sl" Tf U -5 &. s §3 Si’ ■ -; I I n £ -S n 'C B “ f- m 2 t ,2 frlC ' C™- 2 aj=«:>S- 415 s 2-" .n-El 'j^Soo^r;*'« 7o g ?■=■- s =7 '’*“'= ~ ’' ' as «5 s 8.« ±p:r 2 ra ra rtOin coinin ± ■ S d.u/Tiivs^inOT 5^ rt W IfiriTS-PPioš^* ■5 f;5.£*2£ s 9".r '1^'“'^^ ' F -■ 3 ' 7 N« 1 -5 ",F S S.nSS !57e,šc;^Eg^^ - “■ -J s £ c giStS 1^“ etRi2 5-< * Pi p'’ R—, I Vi 2 ■ng I fr - ' un ra ,-•■. ra 2 " 's -2 B s c i .£ Š.S M E i i I c m c I ■□ rt; ? ' H ra X i rt t fr. ,-L r** O ra 'A s ■' *“ o 5 ■S-e .K ■ °27 S. iL, ra I 'J' * ? c I p o I ra ra o i I 4" (rt (rt IS -S ■ : Jo g^S St" T o " :i '= 1^ S = 3 _jg g«£ “-“^^'^SeSiaS 1 “ S, •? ■ - .2-'® 2 i E C"E N ' Si7'E- !s 1 a.Sf-57 < Vi X < N O < S e s ra H* 45 T lO £ "-32^Sg ' c .. OEl .2 S ra I “* s5i< ,_ ra < s I p a - = e o I ' ' 9 ■n- iJ £ 5^1-1 El - ' T^a -It" d N (fl d ![^^ ■ ._ D - ” ra d P T' > v P N X £ - O < I (rt s-g|.g CJ m 5 > S -4 ra ra ra P V. Bi — I rt > m e . rt 7|5 -s E e 5 3. B " o ra 2*^ ra B » ra O ra ra u O & X o-^rs® d > t- iC « *? rti p B Q 6£ s S 71' Rra ra. -iVl — — ■; X*' X co > oplEgS. «;.nE;7ig g=s S g S — ra tra d £7! - O o I ra ra d OJ 3* t.> C s.-e < ’ loZ *SQ=o »m S MAs-i^ra-so^ti- R(M^i-= S m ■ra 12 = 7 " rt > ffl M S O £Q e g 78sC15 £ = -I- »J j !-" E ni i? rt Z rt ' X ra (d T ” ra ~ Z- 0 .2, = " s ■ra - ? — 5 P ra ;j O ? . 7 g Pilil i S 7 _ o 2 ■Tr.1 e v ffli rt F "fr e-C ±: I rt ra ra I >tR e ra Ji ra d Si ,g ^•N Ji a '"' p -t' “ ^F.t o s s TJ N o 1 d •• ■50 d - jj' : C I- /« S _ . ‘ rad '&nN - i'? 4 i-Ji £P-i ■■ I gS N ra c □/ 2 d ra J '^ ■ • rt id; ra .d ’ I -3. I?'- -i/ 2 5-^i p, 12^0 > E - = ' 48= I J ■S g.< sžiS-kF’’ ■3’^ - Cii- e ra 3 ■ ZD 10 1^ 5 gS-g ž 1-o ra = ra I I ^"r lVai '^iijOO JS ra ra o o 0,2 (M J 5 iBf *n I P (5 -S ra d rt .3 P p = □ z Vi. rt rt s C^ j72£x =S 3 ■'S?' u a J 2 ra •*' 8.3 00 £ O > N: tr-rt — Q 57 f'k.:=;^’ u l-lM frt 2 rt > ■' (Zi - fr' Ob « I - I ' ™ '3 > B B Q ,fr. P ra - s > s 1“ šTo ra E < 3 X c J' ra ti ? ra ra r I .2 ra N ■; n ! 73 .'i H (fl rt d _ n Ur n u V ■p? e N _ t ’ 'b2 2 « I d '''« a” r O m /n 10 i ji E ® A £>* il«2:4 = ® a- — I Z*1 < 5 ” -^ S 2 E rt rt£^: p rt — 'Z' I ,Ž -dKn TJ s-Seiš-sj SeS" M o _=-w. R c «88,, - - - E 2 a: * ■-fl*: to .F !z ■c ra .'^ .ii, 2 J ■V I I 7) rG ■ - o = - s o-cn u TZrJ a s D ^1= g ' n ra cA = 32 (n .d v £ — d rG . fr. F .= ^ 1 5 F F 7 E gJ M .H --^ ■ 1-3 I '^.,2 I S ■3: .!!,'■ Q 1) ’'■ S .... .7ht^ig £_■ ? p I ra d-tt 5-^ i? '■ E^ cč > I -(S jra § 5 šii 2=1^ = ' ' O s efiS 6 »n -□ .Os 4j Ul U 1— .3 XJ E a ni .E « o mM - — ■“ ^2 , S 7 e }! = 4’7 >« .E 2 2 - -o S v "7’?S=^ X (0 C J ® ut{£ 1 I hbS rt ni ■s'^ © ^EfrSraraš^S iwi T .fr ® E? 2 B 'd a ■“ 'S w .' - • tli ao^(*“ = —'B a iZ n ra .’T^-p;G,ra« ra E rt ^3 tc •-- I oKHNfiDciotiiČC db.G s v 'C ra §■ l "^.S-n.. i — Ji H"i|8 g 3 ® .0 — S al"a'Si 2-§| £ = 2.3o g ■ -.ai:«I I £ I £, d s^ rtOrtrtrtOXrt>iU = 5^! E'S O J, O duno J, ra_; c ra r1 ra d g ■; Šl5^^ta i o -R i - -li -.- 'Z^ "p £ .ra 'o. d t I &> o d s u - I ? J S, I ' 5 o £2 o ra P '7iž' _- ■p* 2,** ”■ ,2 KI I >r. £ .e .F — ra ? ? '1 ' Š h ““g® -53 -Snas^SRigagS ’ "-Sc” Hi > .S'3 tl T" «»Si < v V) X < •N O < S > I -C ^ e ra rt “ S ra V Č >1 T; ? ■ R R rt _' 'G P"? O ■ rt , .« š H g ' 5 F ii o ■ ra ; « S T rt 1 -2( - c rt Ma e s g od.________ *■ S £ .a I i £ i fZ ra S 21 I a 'ri ' t Or.O Q,a ra o p 'C -= ClkJ ■• d S ? d d b */ I *?., ra I d ■ S. 5 = ra ® ra o nX<.= P±2rtZ2:« O 2 I M Pm □ P . £ i'? 'E 2 .T g g 'i" I ; c VI b£l^ I SJ n ■^ ’ =*-^ rt^ c ■ ra ra - ..ki I (A o l=.y u ' :=■-. ' = M >3 I "ScjS.S E''S'”ič.č 5 — 5?2»£a;43; z. ■ s 3 S, 1 ';:‘"si£- ra.' ’ .2 iy^ T: , ' nj > '=; Vi > < oc eSŽ e5 ,’ £ a.S22- S7 a S.g5 1 N E,,! ra " "is- o “J 13.00 I - 3 s c V-, rt -d .ra S, 1 5 '■■ , Q E ra cp d' ” - ra Iv 1^ I rt p (n B rt jUl d "S fr a._ I ra ’ P P rJ ra K ra ’= ._■ I 2 a — > ra 'G, I rt o I 5 ;- iž co '!j — o 4> (J .0 .s,r c^. ■rt . _, C -d B '*’ -. 71 St« s.E c d'5?1.2 a-S-s ' £«>&' 1 -|«nEo( inmč'6. ■5 s rt 2 TT' .:2 iS 6? 7 'Si ' ,2 7! ^14,2 lir; * 2"5i ŽS^DS^^S 3O ^.,F= ^.£0- o E .Sn e.M "784^14 7 . J 3 7 5 g;"Q'Bm «E = S1,= I -o^ j?-g " I „ =5« s J s -* ^ -! "E “ sji-zS-. — Pra — 3 X u 5 ■ ■o Vi^x: ra'3 Jvi £ oo pi 4 v -ci.A “^f.3T e£f’-- -£E^š — i;4i iN^šraif^N^— - 1 dr rt — c 9 o. ra ra 2 5 1.1* (rti ■iIs - p ra ra N ^ — ra tP ra ■; iZ ; I 'S 2' E 5 ra ra 3 ra >*< ■io ra .iS I*! ■^£ ra - " rt G - ■“ - £ -n E 14 Iv I o frh. >* I ra I . P ■J 'O -• : , L -sot', I 3 Irti H*' C č P 5 c ” p s H8;... . s « ^2 en ... ■ ■ E I .3 I i n Al - \o (rt o ra ra uid ' E I E I rs 5 I I N E I 'tt . rt B /I Vi oc d □ d ‘Ji 3j Eg .S « ai c ■* . I a vestnik, 5, januarja 1995 stran 23 ( I 3 I' Ii 1 I 1 * t i Kje si. dober mož in oče dati, nihče nas več doma ne Čaka, zato nas pot vodi tja, kjer ti spiš. Ob grobu tvojem nemo vsi stojimo, po licih grenke solze nam polzijo, tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN ' Boleč je spomin na 7. januar, ko se je pred enim letom za vedno ustavilo plemenito srce našemu ljubemu možu, dobremu očetu, tastu in zlatemu dediju Janezu Balažiču iz Dokležovja Težko je življenje biez' tebe in vsak korak, kamor koli nas vodi, je en sam spomin nate in na tvoje dobro srce. Naš dom. ki si ga imel tako rad in za katerega si se tako trudil, je ostal prazen, odet v žalost. Nikoli se ne bomo sprijaznili s tem. da smo te morali tako kmalu izgubiti, saj smo te imeli preveč tadi. Čeprav se nikoli ne vrneš k nam. boš v naših srcih živel naprej. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče, prisrčna hvala. Vat rdegovt na^dragi Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata za vedno v naših srcih V SPOMIN 9, januarja bo minilo dve leti žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat Franc Zrinski iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov grob in prižigate sveče. Njegovi najdražji Deset le( je ie minilo, ko te več med nami ni, liha nema je gomila, kjer mirno počival li. V SPOMIN Ani Kološa iz Murske Sobote Minilo je dvaindvajset let, odkar ni med nami dobrega očeta in starega očeta Štefana Kološe iz Murske Sobote Za vedno bosta ostala v naSili srcih. Vsi, ki smo vaju imeli radi ZAHVALA V 88. letu nas je po kratki in težki bolezni zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Helena Lucu roj. Vukan iz Strukovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala tudi patronažni službi iz M. Sobote za pomoč, g, duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in govornici za besede slovesa. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Strukovci, Brezovci Žalujmo vsi njeni '1^ Skrb, delo in trpljenje bito tvoje je Življenje. V domu naSem ostala je praznina, a v naSih srcih bolečina. t. O I V SPOMIN 4. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan Jančar iz Rakičana Tvoje pridne roke, poSteno in dobro srce so lep spomin nate. Tvoji najdražji Večernih meglic Šepetanje spomine nate nam budi, a Čas, ta blagodejni Čas beži in v naSih srcih Ti živiS. v SPOMIN naši ljubljeni METKI 6, januarja mineva 10 let, odkar Te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami. V žalosti vsi tvoji V ■ " šu -''t- ' •' ' 'K / I Mene ni požela kosa, bila sem ko v jutru rosa, ki jo pije sonca žar, ■ Zdaj več nisem svetna srvar, nisem roža in ne kamen, - ' sem le zate svetel plamen. i : (A. Gradnik) v SPOMIN Boleč je spomin na 1, januar 1990, ko ' se ni več vrnila s planin naša ljubljena hčerka in sestra Ksenija Pavlič Študentka 1967-1900 Minilo je pet let neizmerne žalosti, vendar niti solze niti čas ne morejo ublažiti naše bolečine. Težko živimo brez tebe, Ksenija, kajti toliko lepega je odšlo s teboj in ne moremo se sprijazniti z mislijo, da te nikoli več ne bo. Iskrena hvala vsem, ki se s prijazno mislijo ustavite ob njenem grobu! Tvoji dragi očka, mama in brat Andrej Ljubezen do deta in rodne zemlje (e spremljala je vse življenje, sedaj pa naj ti Bog odvzame gorje in sprejme te v večno življenje. Prežatosini so naii dnevi, ker zapustil si nas ti, F naši hiši je praznina, a v srcih velika bolečina. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 56. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek in zet Štefan Gerenčer Sz Radmožanec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter dragega moža, očeta, dedka in zeta v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna hvala župniku g. Francu Krampaču za opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala gasilcem iz Rad moža n ec, kolektivu Kmetijske zadruge Dobrovnik, delavcem 274. brigade Mure iz Lendave, delavcem Doma ostarelih občanov iz Lendave ter delavkam obrata TIO iz Dobrovnika za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Radmožanci, Dobrovnik Žalujoči: žena Marija, hčerki Marjja in Aranka z družinama ter tašča K K' k\ ■■ ? i te Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša ; od življenja. ZAHVALA V 67. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce ljubega moža, očeta, dedija in brata Franca Gydrkdša iz Dolgovaških Goric Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, kolektivom Univerzala, Varstroja, DOŠ II Lendava, DOŠ Dobrovnik ter obrtnemu podjetju Gerenčer iz Dolge vasi za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravniku g, Požoncu in medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Posebno zahvalo želimo izreči kaplanu g. Šantaku za opravljen obred, župniku g. Režonji in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena hvala! DolgovaŠke gorice, 25. december 1994 Žalujoča žena in otroci z družinami ter drugo sorodstvo Dragi DEDA Za vedno boš ostal v naših srcih! Vnnki Jožek, Gordana, Goran, Valentin, Jasmina, Beata, Anita, Klavdija, Mateja in Andreja P I V nenehnem dajanju, v neizmerni ljubezni in v nesebičnem trpljenju si se darovala vsem nam in živela Življenje ttajčudovitejSe matere. Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in taSČe Marije Kavaš roj. Smej iz Beltinec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako prisrčna zahvala kolektivu kirurškega oddelka, ki so jo nesebično negovali in ji pomagali, ter vsem, kistenamvzadnjihurah stali ob strani, in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, Hvala gospodu župniku, pevcem in darovalcem za maše, cvetje in Karitas, Žalujoči vsi, ki jo imamo radi Če tudi v grobu zdaj počivaš med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto si za nas izUl. ZAHVALA ■ i Po daljši in hudi bolezni nas je v 80, letu starosti za vedno zapustil naS dragi oče, dedi, pradedi in tast Ernest Šiftar krojač v pokoju iz Lemeija Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke ter v dobrodelne namene in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Savlovi, patronažnim sestram in zdravstvenemu osebju urološke bolnice v Rakičanu za vso skrb in lajšanje bolečin. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in g. Zrin-skemu za odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi r V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, nam pa pustila večen si spomin. ZAHVALA 12. decembra nas je po težki bolezni v 82. letu starosti zapustila draga Žena, mati in stara mama Ana Zver k roj. Sčap iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo botrini, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem sosedom za darovano cvetje, vence in sveče ter vsem, ki so nam stali ob strani ob težki in boleči izgubi. Iskrena zahvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku in jo skupaj z nami pokopali. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, cerkvenim pevkam, govorniku Jožetu Zveru za poslovilne besede, cehovskim društvom - kovaškemu in čevljarskemu iz Turnišča ter rožam rožnega venca, Hvala zdravnici Mihaeli Flac - Lisjak in patronažni sestri neizmerna hvala za zdravljenje in obiske na domu. Žalujoči mož Stefan, hčerka Marija z možem Jožefom, hčerka Bariča z mož^ Jožetom, vnuki Jože, Robert, Markuš, B™«., tet vmikitiiie Brigita, Marija, Manoela, Elizabeta in Silvija I f, K! d Radgonski mehurčki Z£H1> I ic Socialdemokratski vodja Vilko Vajda - Vojvoda od Male Nedelje, ki je na prejšnjih volitvah še agitira! za Kučana (»k on je naš«), na minulih lokalnih pa je deloval kot trdi janševee, je v malo-nedeljskem občinskem svetu predložit postopek za nov pogrebni ceremonial. Ranjke bodo vpisovali v volilni register in jih šteli kot volivce njegove stranke. Postopek je v nekoliko milejši verziji menda že uspešno preveril na lokalnih volitvah. Predlaga tudi, da se Mala Nedelja preimenuje v Belo Nedeljo. Pesnik Milan Vucetič - Vinci, ki je doslej veljal za anonimnega avtorja verska čustva razžaljujoče kvantaške popevke Dober dan, gospod kaplan, se je v rodnih Stanjevci h dat prekrstiti v Črtu-miija in napisal zgražajoče pismo vodstu slovenske televizije, ki je v božičnem času predvajala zadevno pesem. Ima tudi že spisane prve kitice pesnitve »Krst pri Stanje vskem potoku«, ki se začne: »Kjer device so nekoč Z beder svojih spirate si moško noč, tam zdaj branim vero, svojo živo .. .r Ciril Packu - Dribler. vodja komisije za neupravičeno bogatenje v državnem zboru, bo kmalu trdo obravnaval Anja Marišku. Aitju se je dala podkupiti tvrdki adidas in začela drsati z njenimi baletnimi drsalkami. Odkrili so jo, ko je v imenu manjšinskih pravic zahtevala, da se naslednje zasedanje državnega zbora skliče v hah Tivoli. Doslej je s hitrimi obrati, piruetami in drugimi bravuroz-nostmi izzivala hrvaške orožnike na zamrznjenem hoti-škem rokavu, ki tvori sporno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Ker gre v tem primeru za veliko domoljubno dejanje, prezidij Prekmitrsko-Prleške republike obravnavi pred Driblerje vo inkvizicijo nasprotuje . Pred Driblerjevo komisijo se bo moral zagovarjati tudi kmečki svetnik Evgen Sapač . - Brži. Na hodniku parlamenta je prodajal krvavice in larvice bujte repe. Ur Poslanec LDS dr. Bojan Korošec - Kildare je zapustil neugledno poslansko pisarno v soboški občinski zgradbi in po novem uraduje v Sakače-vera hotelu Elizabeta v Len- davi. Ko je DmovSek - Sfinga zvedel za Kildare-jevo odločitev, je preroško rekel: »To bo hit.« * » Hrabra policistka Dn^ca Vogrinčič - Mis pendrek je ob napadu Ciganov na soboško policijsko postajo zanesla zmedo v bojujoče se vrste, ko je Romom v stavbi zakričdia: »Cigani gredo!« Te dni se je iz Kalužnice zaslišalo prvo iofotanje. Vestnikovci so začeli brozgati v novi zgradbi, strani časopisa začenjajo rumeneti. KEŠEM rt KOHJ Lep (po)praznični pozdrav, ljube moje! Nekaj je na tem, da imajo nekateri boljše zveze z onimi zgoraj. Še pred dnevi, ko so bili bo- mizi in bodita odločni. Imata izkušnje, ne dajta se voditi za nos. „ , _ du, ljube moje, bilo bi dobro, da vsi trije Žični prazniki, je bila naša Radgona tako lepo občinski sveti, ki vladajo na tleh dosedanje pobeljena s snegom; pokrita je bila vsa »svinja- občine Gornja Radgona, čim prej spremejo rija«, ki so jo metali nekateri posamezniki pred pomembno odločitev: takoj morajo dobiti ob-votilnim molkom. Upam, da bo prihodnji činski praznik. Zakaj? Ob takih praznikih se snežni metežpospravil tudi vse plakate z dreves marsikaj odpira, pričenja graditi, obljublja, in Se od kod. Moram pohvaliti komunalce, saj analizira in hvali zaslužne. Ja, zaslužnih pa je so res kar dobro počistili mesto, sicer pa bi bilo eedno dosti. Niti dneva, kaj Sele leta ne smemo končno najlepSe, Če bi vsak pometel in pokidal izgubiti. Zato ponižno predlagam, da bodo pred svojim pragom. prazniki vezani na naše prve župane. Poglejte; Nič kaj lepih besed pa nimam o radgonskem Občina Gornja Radgona - DAN SV. MIHA-občinskem svetu (o radenskem in svetojurjev- BiLA, Občina Radenci - DAN SV.JOŽEFA skem nimam pojma, kaj se dogaja). Lepo so se tti Občina Sv. Jurij - DAN SVETEGA (?) sestali, lepo so sejali, potem pa nič poželi STANISLAVA. Dobre odločitve se vedno do- s tem mislim, da niso nič izvolili. Spet jim gre Bro obrestujejo. Torej? ' ■ ■ ................. " In kaj bi lahko rekli o minulem letu 1994? po tisti stari pesmi: »Kdo bo koga ...!?« No, . vsaj župana so pustili do besede. V nekaterih ^tlo je leto družine, v Radgoni pa nič porok. občinah, tako vsaj berem, novopečeni svetniki tnalo rojstev in kar precej ločitev. Leto 1994 je še tega niso dovolili. Bilo bi dobro, če bi župan ^ilo tudi leto športa, v Radgoni pa gre počasi kar naravnost poveljeval občinskemu svetu navzdol. Namiznotenisači so bili državni pr-(tako si misli župan in verjetno tudi računa *’uki, sedaj pa boj za obstanek! In Se in Se! I fem pa tudi jaz sem tako mislila pred voli- Počasi bomo pozabili na vse slabo in dobro t' 1994. In kaj nas čaka v letu 1995? Za tvami.t), da ga ne bi spet vsak po svoje kiksal in . se zaletaval. Me iertske bi morale odločneje slabim pride vedno dobro (pa tudi obratno), poseči v politiko, kajti od moških ni nič korist- t:ato upajte na najboljše. nega; samo petelinijo se (pa še petelini opravijo kakšno koristno delo!). Spoštovani dami v radgonskem občinskem svetu: udarita po Lep pozdrav vam pošilja vaša (po) novoletna Radgonska klepetulja £n TOTI in TOTA iz Lotmerka Leto 1994 je v naši občini minilo brez večjih pretresov; vsaj nama se tako zdi. No, tu pa tam se je že zgodilo kaj takega, da so bili nekateri pretreseni. Če je res, kar sva slišala, potem je bil nazadnje najbolj prijetno pretresen gospod (ali tovariš) F. S. iz Lotmerka, saj naj bi na prvi seji novega občinskega sveta naše občine, ki jo je vodil kot najstarejši svetnik, kar žarel od ponosa. Po mnenju TOTE je bilo to žarenje zaradi tega, ker se mu je po dolgem času uresničila želja, da je bil lahko spet glavni na občini, tako kot v letih njegovega tajniškega mandata. Pa še to srečo je imel, da med svetniki ni bilo gospoda B. Z. z Razkrižja, ki bi ga gotovo uspel zasenčiti s svojim svetniškim sijajem. In kaj bi šele bilo, če bi kateri od naju sede! med njimi! Najbrž se tudi nama večkrat posreči politiziranje. Ampak nobeden nima političnih ambicij. Kar sva lahko videla na lastne oči, pa je bil po najinem mnenju zelo pretresljiv dogodek, ko so nekega večera vklopili in preizkušali svetlobne signale nad hotelom Jeruzalem, saj sva najprej tudi midva pomislila na kak leteči predmet iz vesolja. Škoda, da niso zares priletela dobrohotna in miro-Ijubuna bitja s kakšnega planeta, saj bi z njimi lahko brž navezali stike Člani najmlajSega slovenskega Aerokluba Prlek. To se ve, da gre za 'Lotmerkl Nekateri bodo Se visoko letali. In kaj naj bi bilo Se takšnega? Pričakovala sva, da bo naš župan L. B. spet prijel za lopato in lastnoročno odmetaval sneg pri občini, a ga kljub budnemu opazovanju nihče ni uspel zalotiti pri tem »pretresljivem« dejanju tako kot leto poprej, ko bi se tudi drugi lahko zgledovali po njem, Ker je to mož konkretnih dejanj, takšno je namreč precej razširjeno mnenje, s(m)o ga tudi izvolili za lotmerikoga župana. Pa naj ne pozabi predvolilnih obljub! Niste sami Vestnik je z vami! Lendavsld pereči Pozdravljeni v novem letu.' Spet smo za teto dni manj mladi in če bo tudi to, v katerega smo stopili pred Štirimi dnevi, tako hitro minilo, potem bomo Se starejši. Nazadnje bomo v starosti, ko bomo Že' zaradi let morali iti rakom žvižgat, seveda, če nas ne bo že prej kaj drugega pobralo. In to »drugo^r niso samo rak, »boži Žlak« (kap),, prometne nesreče ..., ampak tudi prevelika »skrb« za Želodec. V decembru so bile, kot sami veste, naše mize preveč obtožene in nemogoče se jim je bilo upreti. Za miklavževanje, devico Marijo, božič, Silvestrovo ... vemo, smo pa izgubili pregled nad vsemi godovi, rojstnimi dnevi, pojedinah ob obiskih, kolinah ..., toliko je bilo vsega tega. Resnično smo si zaželeli, da bo enkrat konec, toda glej ga zlomka; prvi dan v novem letu se je začet s praznikom - nedeljo in jutri je spet praznik - sveti trije kralji. Za soboto tako in tako vemo, da se ne splača začeti z delom, kajti naslednji dan je nedelja - Gospodov dan. Potemtakem začnemo s polno paro šele v ponedeljek. In kaj početi v tem brezdelju, če že »ne smemo« toliko jesti in piti? Morda bi z raziko od dosedanjega poslušanja Murskega vala in radia 105 prisluhniti Goričkim klan tušem? Vem, protestirali boste; le zakaj bi na Markovsem prisluhniti »klantušem« z drugega območja, ko pa je tudi tu dol veliko klantušev, toda, dragi moji, povedati vam moram, da se gorički ne le potepajo, ampak tudi »spev le jo« in igrajo. Pred kratkim so izdali celo kaseto z naslovom Či bi ges bijla fčeiica. Jaz sem si kaseto Že kupil, kasetofon s slušalkami pa imam že od prej, zato poslej KlantuŠe poslušam ne le, ko sem v kuhinji, ampak tudi, ko v hlevu pokladam živini. Tako vsaj ne čujem mukanja. Zdaj pa sem skoraj zgrožen! Zdi se mi, da so si »prisvojiti« nekatere naše pesmi - markovske pesmi. Zapisal sem »nekatere«, zdaj pa bom zapisal še nekaj »plagiatskih« verzov. Prečitajte! / Bistra je Mora, visiki je breg, nega toga pOjba ka priplava prejk. l Vidite, kam smo prišli: Goričanci, ki majo svojo Krko, Kučnico, Ledavo in še kak drug potok, nam, Markom, ki dejansko živimo ob reki, nam pojejo o Muri. Pa še to trdijo, da ni fanta, ki bi jo preplaval. Oh, kako zavajanje ljudi. Poleti je treba samo do katere obmurske kantine, plačati zaboj piva in naši fantje jo bodo preplavali, četudi je bistra in ima visoki breg. / Mesec sveti ober klejti, vse okoli se žari, i Spet ena, ki je doma pri nas na Markovskem, predvsem pa v naših lendavskih vinogradih. Saj (vinske) kleti so tam, mesec (luna) sveti »ober« njih in tam »Hiba pismo piše, se skuzi.« Tudi to se dogaja. In prav je tako, saj kleti niso samo za to, da bi vanje zahajali moški. In ker gre »Itiba« večkrat tja, zame, prebivalca ravninskega sveta, ni nič čudnega, da sem »grafera dobo, ka de liiba svate mejla, se zagvišno Ženila bou.« Sicer pa kaj pomaga ženski bogastvo, če »liibezni pa nej.« Ne vem pa, kaj naj rečem o Ferku, ki si je »gunce kiipo, ka de kamen vozo, ka de toren zido ...« Priznati je treba, da tudi pri nas ne manjka »giincov«, a jim pravimo nekoliko drugeče: junec. Kdo je Že to? Skopljeni bik? No, ja tudi takih ne manjka, zato pa toliko več pritožit nepotešenih žena. Tolažijo se lahko z Goričankami, kajti pesem Či bi ges bijla fčeiica, je njihova. Torej, če bi ona bila čebelica, »bi pu svejti lejtala. Pa bi se Sougi toužila, ka mi ne dajo moužeka.« Prav je tudi, da ni zadovoljna s starim, ampak bi rajši mladega, ki »si vleže kraj mene, kak malo dejtece.« Še sem poslušal Goričke klantuše in mislil na markovske »klantuše«. Zares so »klantuši«; samo potepajo se, nobene domišljije, samo brezdelje jih je, še starih prekmurskih (markovskih) pesmih se ne spomnijo več. Ja, velik je vpliv od drugod. So kak »močnik v peči skisnjeni, ti drajla, lila lom ...« Pa brez zamerel NAC! i>4 I ■- J ■'h 'J h ! SEG na poučnem potovanju Slovensko ekološko gibanje je za svoje člane in simpatizerje nedavno organiziralo ekološko ekskurzijo na Madžarsko. Udeleženci, med njimi tudi predstavniki OŠ Bakovci, so se srečali z Blatnim jezerom in spoznali Mali Balaton. To je izjemen ekološki projekt, ki rešuje Blatno jezero pred počasnim. vendar popolnim ekološkim in turistično-gospodar-skim propadom. Gre za novonastalo jezero na 1800 hektarjih površine, ki predstavlja s svojim bogatim rastlinstvom Sr * h Cene sadja in zelenjave Tržnica Tržnice Murska Gornje Ljutorner Sobota Radjona in Živalstvom čistilno napravo za fosfate, nitrate in druge strupe, ki jih reka Zala prinaša v svojem toku. Moja domača banka ■ ’ I ZO Pomurska banka d.d. f ~ Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 3. januaija 1495, tečaji veljajo od 4. 1,1995 od (W,(W. Srednji tečaj Banke Slovenije velja ud 31. decembra 1994 od 00.04 dalje. Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 HW 100 lOO 100 1 Biuika Slovenije 1.164,3923 2.365.9363 8.164.8767 7,7877 9.654,8843 126,4576 Nakup 1.115,00 2,298,00 8.010,00 7,50 9.370,00 123,50 Prodaja 1.158,00 1.350,011 8.160,00 7,76 9.615,0» 116,60 VNOVCUJEMO i. i JeboSia Poimranfe Limone Banane Kivi Umite Grozdje Krompir Solata Radič Korenje čebula Zelje Rdeče zelje feten Cvetače Paradižnik Paprika 0^1 SO 1« 200 160 320 100 120 200 60 120 199 3« 250 40 150 280 120 120 80 140 300 240 280 300 1.100 280 40 208 200 100 120 60 100 250 220 300 300 1.000 220 220 308 40 180 220 120 90 60 80 300 220 300 250 1.000 Ekskurzijo je strokovno vodil Bela Bukvič in jo obogatil z zanimivimi razlagami o zgodovini Madžarov in Slovencev v Prekmurju. Hkrati pa sta bila organizirana tudi ogled dvorca in znamenite knjižnice grofov Festetiscev v Keszthelyju in seznanitev s svetovno znanim zdravstveno-turi stični m meste- cem Hčvizom, ki ima največje toplovodno jezero v Evropi. Omenjena strokovna ekskurzija je le segment iz programa dela SEG-a, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Z njegovim sekretaijem, gospodom Karlom Lipičem, smo se dogovorili za aktivnosti, ki jih bomo v btižnjE prihodnosti izvedli tudi na OŠ Bakovci in tako prispevali k razvoju ekološke zavesti pri učiteljih in učencih tega dela Slovenije. MAJDA VREČIČ Turnišče: cene pujskov Tudi na zadnjem lanskem sejmu pujskov v Turnišču je bila ponudba zelo skromna. Rejci so tokrat ponujali le 8 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov, cene pa so že nekaj časa ustaljene. Tudi tokrat je bilo potrebno za par odšteti od 10.000 do 13.000 tolarjev, povpraševanje pa je bilo večje od ponudbe, zato so vse živali zamenjate lastnike. 4. KUPON OBVEZNIC R SLOVENIJE 1 z zapadlos^o )!. decembra 1994 Kupon lahko vnovčite do vfcl}učno 31. januarja i99f po tem datumu bo kupon možno vnovčiti le pri Novi LB, dud. LJUBLJANA 1 I l I t! t