ziz. stranim. I Llilljiii, i pMrirnu, 17. nptakn 1917. L. leto. .Slovenski Narod' vtlja po pofttl: za Avstio-Ogrsko: M Nemčijo: ttlo leto ssupaj ntprej . K 30-- I celo leto naprej . K 34- pol leta n „ . . . 15— I , * ćetrt leta „ „ . . . 750 I za Ameriko in vse druge dežele: na mesec . » ... 2 50 | celo leto naprej . . . , K 40.- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži z* odgovor dopisnica ali znamka. DpraTnUtro (spodaj, dvorišče !evo). Kmllorm ulica iL 5, telefon ši. SS. Iihal* nU dan t?«Ssr livzaail aafialis la praiftlkt. lnserati se računajo po pora bije ne ti prostora m stcer: 1 ran visak, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslana (enak prostor) 16 vin., nirte in zahvale (e.nak prostor) 10 vin. Pri većjih iruercijaU po dogovoru. Na pismena naro'iia r>rez istodob.ie vposlatva mrsJnine se ne ozira. „JfaroiM* tU-cmras* t9l«!99 £1. 85. Upravništvu naj se posUji;^ uro Mi .12, rekiaaicije, inseratl i. t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w LiuMI&nl dostavljen rta dom ali če se hodi ponj : celo teto naprei . . . . K 23-— I Četrt leta „ ..... 7s— pol leta . .....U*— I na mesec „ ..... 2*30 Pa sa 713X13 šta/iJki valja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. ttreda'.ilro: Saafla»a allca št 5 (v pritličjii levo , telefoa iL 34. Diku?! — roniiM!*** Petrograd, 16. septembra. (Kor. urad.) Agentura: Oklic provizoriOne vlade naznanza, da je R u s i j a p r o-g 1 a š e n a za republika Za svobodo in mir. V soboto smo objavili na edu lista zgodovinsko važno izjavo. vo-urelji obeh velikih s:ove?t^kin strank so dali izraza naj. da nri du^c^ki vladi ne dosežemo ničesar. Tzraz tega spoznanja je rrogočen !lic izjave z dne 15. septembra. — Predstavi-telji našega nadoda se ohračnjo nara vnost na nositelja krone; k njemu, ki je tolikra tposvedočil svojo pravičnost narram svojim narećom, se zatekajo slovenski voditelji: združ" nas. poma^ai nam! Ta apel izhaia iz globoke vere, da bo le iz našega združenja za vse čaše izvirala cna krasna harmonija med narodom, državo in dinastiio. katero ustvariti ;e najviš ijcilj našega mlađega vlaćarja in iz rnega neomaine^a prenričar.ja, kateremu je dal duška tndi znani nemški politik svareč svoje tovari-še: »Slobodni, jedinstveni ji'pr^slo-vanski nared hoče in mora iziti iz te vejne: nastala samo vpra??n.'?. ali z Avstrno ali proti njej, a!i s Nabsbur-gom ali proti njemu.« V drugi izjavi se pricnižujrjo slovenski zastopniki mirovni želji papeža Bencdilcta XV. Misli, ki jih je zač'tal poglavar katollške cerkve v svoji noti, v kolikor se tT;ejo splošnih načelnih vprašanj — občcr^ razoroženja, svobode morja, med-rarednih razscdisč, pravičnosti napram težnjam naredov — odobrava ves kulturni svet. V podrobnosti i ugovarjajo vojskujoče se dr/.ave pc sameznim predlogom padeže ve not^ •n tuđi posamezni narodi pogreško v njej odločnega pouuarka s/j!tt piavic. Tuđi ureditve jugoslovarske-g'i problema papeževa nota ne omc-n.a posebej in je ne postavlja v ena ko vrsto z belgijskim, francos'c-n in italijansko - avstrijskim problemorn. Toda papež slovesno proklamira pnncip pravičnosti naproti vs^m narodom in tega se držimo mi. Med narode, katerih težnje oirerja papeževa nota, je šteti tuđi naš od jsode toli preganjani rod in v imenu pravice, katero postavlja Kenc-dikt XV. kot temelj trajnega m bi i-gonosnega miru, zahtevamo tuđi mi samoodločbo za svoj na-roc V imenu Odrešenika^ kneza i nuru pozivlja papež vladarje tega 1 sveta da naj sklenejo pravičan mir. Slovenski zastepniki izražajo svoje prepričan je, da mora mir, ki naj bo po papeževili be>edah božji mir. prioeljati tuđi našemu združene-mu in slobodne ni u narodu žar nove lešpe bodočnosti. Z izrazom hvaležnosti nanram cesarju Karlu, ki pri vsaki priliki kaže, da hoče biti c e s a r miru zaključuje drii,°;a izjava slovenskih poliiičnih voditc!jevr. Sobotna manifestacija je napravila po vscj naši domovini globek vtis. Pokazala je dunajskim državnikom in vscir.u svetu pravo mnenje slovenskega ljudstva, ki je danes prožeto ene vel'ke misli in volje: Slovenci, Hrvati in Srbi hečemo biti svcbndni in združeni, Težavne prilike sedanje^a časa so onemok'očile, da izjavi istočasna podo!Š3jo slovenski zastopniki iz pokrajine. Gotovo na b^do tud i oni našli primerno priliko, da se pridVučijo ljubljanski inanifcstaciii s podobnimi izjavami, saj je v pokrajini spoznćL-nje prave^ra položaja našega naroda in edine njegove rešitve če moiroče še intenzivnejsc. kakor v csrčju Slovenije. Za svobeao in mir — to je danes ećJno veliko geslo slekerne^a slovenskoga, ji'goslovanskega člo-veka. Fod tem naslo/cni prijavila »O-^terr. Rundschau«, ki je dcslei do-sledno nasprotovaln jugoslovanskim tcZnjam in vedno rod črro-nimeno zastavo služila ^crnian^kjm z^vojcval-nim težnjan na ju^u.cb^iren članek, ki ga je snisal znani r:i>M:cist bar u Lee-rciuCT'iurnccr:y. V članku je med drugim rečeno: Ce bi bilo sploh treba kakega do-l;-2za. da ga za Av.1-Lro-O^rsko polej? fcrrikrajšane obranitve naše jugozapadne pcscsii, ni nobene^a vaincjšcpra i roblcma. cd jug"oslovanskcj;a, nam daje ta dokaz živahni, rkoro stra^tni način, s kuturim se razrravlja to v; ra^ai-jc v Italiji. V Rimu so spoznali, da je rešitev i:":os!ovans!;o^a vnrašania za politično in sosrcc'arr-ko prihoJiijc^t monarhije u^rav odlečiino in raspravi ja jo o tem vprasanju zr^l s tesa stališe::. Italija bi mov.to. pritrciiti samo oni rešitvi, ki iz-loći lu^o^iovanokc narode iz državne zveze z stro-osrsko, prc\I vsem pa »z'Ktivri vs?ko sknpnost Hr\ra;ov s Srbiio in vrr/rio vplivanje »o^4aii\ov habfturske države* na novo srbsko državo. Iz tc?a vzrokn pobija velik dcl it-iPJnnFkc roiitike na Krfu med Pa.c::cm in Trurr;-bićem sklcnjcni c?o£rovor, ki doleta «sta-novitev enotne ju^oslovanskc dižave, oi\-e :^:očo Srbijo. Bosno in Hercegovino, Hrvatsko, Drlrraeio in s'ovenske čt'o Avslrije. Eno^na Jugrmilavija bi se vedno boTj na":iba'a Av3tro-i;rski in ć'i-ravi^iHrbsburg, zakaj srbski element bi v te* državi bil. Cc ne poatcvilu, pa ven-đar kulturno in gospodarsko siabejši od Hrvalov in S!ovencev, ki se veduo av-strijsko irislijo in so cesarju z\esti. Njih vpliv bi torej premenil dr/avo v novo. nzko na Avstrijo pričlcjeno trclni.ivo, in nnmesto izkliirjcnia Avstrije z Balkana, bi se ^ele prav z.euililo približa-nie Avstro-Ojrrskc z Balkanom, tako da bi nastalo ravno nasprotje tega. kar bi rrela dosegla Italija z ođloč tvjio }uzu~ slovanskih pokrajin od Avstro-O^rske. »Avstrofilsvo« Hrvatov je Italijanom od nekdaj trn v peti in ker bi »krfska pogodba« mogla ustvariti v novi jugoslo-vanski državi prevesje Hrvatov, zato se zdi Italijanom ta nacrt nespre-jemljiv... Prehajaje čez prizadevanja Jugo-slovanov za združenje na dnevni red, izjavHa Italija, da zabranjujejo njeni interesi us'anovitev enotne jugoslovanske države. Jugoslovani se moralo slej kakor prej odpovedati svojemu popolne-mu zGTuženju: en del je odkazati obrovr-ljcni Srbiji, drugi del — Hrvatje in Slo- venci — pa nai bi imeli svoj, od Av-strije lodeni. torej osvobojeni državni orsanizem. Ta druga država bo ostala ^cer »avstrofilska«, a bi Italiji ne mogla več škoaovati. V gospodarski sferi vpliva avstrijske monarliije ostali Slova-iii bi blii talvo, kakor monarhija sama, od druge balkanske države odtrgani. »Slovensko - hrvatska država v ravno-težju od Srbije, ki je po vsem odvisna od Italije, nove gospodarice vzhod.ie obali Jadrana* — to je formula, ki so jo iz-niii»i:ii najiskušenejši balkanski politiki Italije, s katero hočejo, zatajivši popo!-noma vse narodne pravice in fraze, najbolje zavarovati svoje irlifperiialistične interese. Vsako drugo uredbo na jugo-v/.hodu monarhije odklanjajo Italijan:, ki so se proti dalje se^ajočim združeval-n'in nacrtom Jugoslovanov prikrojili nauk o nezadostnosti samo na brutalnih š-.evilkah slonečega »zgol mehaničnega narodnc3tnci:a načela«. Za južno Tirolsko in Primorsko ostane to načelo ševe da v veijavi, za Istro in Dalmacijo pa se ne priznava in sklicevati se smejo na na to načelo le tišti jugoslovanski narodi, ki so brez dvoma sovražniki. Tište zcruževalne tendence. ki ne vodijo brezpogcjno na razkosanje in oslablje-njc monarhije, najdejo v Italiji same nasprotniko. Zato se Italiiani tako od-ločiio boro proti dopustitvi programa o veliki Srbiji, ki sta ga dogovorila Pa-š'o in Truir.bič na korist enotne Jugoslavije, ćnsi rista ne Tmrnbić ne Pasič av-strorilskn. in dasi ima ta program zdaj ost nnperieno proti Avstriji. A ni treba, ca bi se fcrezrogoino in veano obračal proti rrcnarhijii; lahko b; kdaj provzro-čilo zbližanfe. da celo združenje z monarhijo, a ker se bori Italija kot edina država entente za razkosanje Avstro-Ogrske in za trajno politično in gospo-dar5ko cnemoglost monarhije, zato ne rn-?re Ita!?ia pritrditi jugoslovanskemu prcsrrairu, ki obseg-i r.avsezadr-je celo o]:»čenje Avstrije. Iz tega vzroka bo Italija vsekako prisiljena, hoditi v jugo-slovanskem vprašanju svoja lastna po-ta, ki ?o razlizna od smeri drugih za-vezrikov. Ta tevajanja naj bodo memento za i.'aše poTitike in državnike. Iz živega zanimanja, ki ga ima ravno naš najne-izprosncjsi sovražnik za jugoslovansko vprašanje, in :z načina, kako je v Italiji rodilo, bi morali pri nas javnost in od-.coverniki vendar že spoznati življen-s!co važnost tega problema. Pri nas moramo priti na jasno, da imajo jugo-slovansl-ri problem za gospodarsko pri-liodnjost Avstro-Ogrske, za materijelni bV.^or vseh njenih narodov, za temelje sile monarhije in za bođočnost dinastije neprimerno večji nomen kakor nemško-Ccško-vpra^anie. Sevcda s staro priljubljeno politiko čakanja, omahovanja in pHovičarstva ne bo resiti jugoslovan-skevra problema. Se enkra*. gotovo zadnjikrat, naj daje usoda priliko, da vzamemo sami v roko zqtužcp:'2 vseh Jugoslovanov, da ustvsrimo deio velikanrke kulturne in narodne dalekosežnesti in da pri tem — sluzeč blagru niilijonov — pospešimo tiitli politične in gospodarske in:cre?e drugih narodov Avstro-Ogrske. I z sedanje vojne mora na-nastati svoboden združen jugoslovanski narod in vpra-Sanje je I e, č e z A v s t r i j o ali proti njej, če s Habsburgom ali proti njemu. Prvo bi nas po-peljaio na nove visine, drugo zapečatilo našo usodo. Armada nam j^ oJpria pot, olajšalo pa nam je krenitev ni to poi imperijali-stično svobodo in interese prizadetih narodov zatajajoče zahtevanie Italije. Zdaj treba za to še velikega koncepta in jasne volje ter močne roke pravega državnika, ki ne bo hodil po izvezenih po-tih, nego bo mogel delovati ifet var ja joče. Naj nam bo usoda mila in naj postavi v pravem trenotku pravc^a moža na pravo mesto! hifi Ifalilanskl napi u MM inoti eidlli. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 15. septembra. (Kor. ur.) L'radno se raz«?laša: Na vzhodnem bojišča in v Albaniji not-cnih posebnih dogodkov. Na soški fronti je strsljanje me-ftoma oživelo. Južno od Sela ob Soči se je ponesrečilo več italijan-sklh sunkov. Na gori Sv. Gabrijela leži težak tcpovshi o?:en]. Zavmili emo delne napade Italijanov. S-evilo meseca avgusta na fugo-zapadn! fronti zbitih italijanskih le-t^lcev znaša 32. Mi smo izgubili isti čas 11 leta!. Dunaj, 16. septembra. (Kor. ur.) Uračno se rt!Z2laša: VZHODNO !N JUGO - VZHODNO BOJ!§ĆE. Foročati ni ničesar posebnega. HALIJANSKO BOJISCE. Južno od Sela ob Soči smo pre-prec:=! i talijanske šunke. V južnera odsc' i£ Banjske visoke planote Je so-vražnik iznova poskusil prebiti naše pozicije. Naše čete so v ljutem bUžin-skem bolu zma^ale. Italijane smo vrgl! nazaj. Pri Gorici in na Kraški planoti artiljerijski boj. Šef generalnega štaba. ^ NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 15. septembra. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna fronta prestolo-naslednika Ruprehta Bavarskega. V po ameznih odsekih flandrsk^ fronte se & zvečer zopet stopnievalo bojno delovanje artiSjerij. Bobnajo-čemu ognju dne 14. septembra dopol-dne je sledi! pri St. Julienu angleški deinl napad, ki smo ga zavrnili v protisunku. Več Angležev smo vieli. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Ob Freidemontu pri Craotinu so princilaie čete nekega badenskega polka pri izvidnem šunku vjete iz franeoskih jarkov. Ob cesti Somme Py-Souain so prodrli Francozi dva-krat brez ognjene pripraven proti našim pozicijam. Sovražnika, ki je vdrj. smo s protinapadom pripravljenih čet takoj vrgli nazaj. Vjeli smo več mož. Na vzhodnem bregu Mose so po kraikem ognjenem učinkovanju deli v boju preizkušene bandenske divi-z??3 jurišale visino vzhodno od gozda Chatime. Sovražnik se je žilavo upi-ral. ZlomfU smo njegov odpor v bli-žinskem toju. Nad 7(M)0 Francorov smo vjcil. Krvave izgube sovražnika so se še zvišale vsled brezuspešnih protfnapadov. Pcrcčnik Biilow je zbil v boju v zraku 20. sovražnika. f VZKODNO BOJIŠCE. Pri slabotnem bojnem delovaniu ie ostal položaj povsod neizpre-menjen. MAKEDONSKO BO,IISCE. Nobenih večjih bojev. Bcrolin, 16. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna fronta prestolonaslednika Ruprehta Bavarskega. Na flandrski fronti je streUaoje menjdlo svojo obsežnost, in moč. Zlasti ob cesti Menin . Ypres sq te- c5tnm ž~ »SLOVENSKI NAROO*, anc 17. septembra 1917. 212 stev. Sali sftn! ognjeni valovi na na§? bojni conL Tam je napadlo već an&leških bataljonov. Njih napad pa se je sko-raj popolnooia zlomil z velik im i iz guba mi. Severno od ceste Je vdrl so-vražnik v naš najsprednji jarek y širini ene stotnije. Severovzhodno od Arrasa se je stopnjeval popoldne Sik^ražni ogenj na mah do na silnej-šega učinkovanja. V umetni me^li so kmaln nato Angleži na širini 1500 m pri Cherismi prodrli. Metala ognja in oklopni vozovi naj bi napraviti ju-rišajočim četam pot. Naša moćna obramba z artilierijo in stroju i mi pu-škami je zlomila sovražni sunck. Kjer je dospel nasprotnik v naše jarke, ga je infanterija v bližinskem boju vrgla nazaj. Istotam je sovražnik ponovil svoj napad malo pred mrakom. Tuđi to pot se je njegov juriš z izgubami ponesrecO. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Ražen Izvfdnih bojev in včasih živahne^a moiečesa cgnja v neka-terih odsckih je bilo bojno delovanje slabotno. Na vzhodnem bojtišču in na ma-fceđonski fronti nobenih vecjih bojev. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorii. • • NEMŠKO VECERNO POROClLO. Berolin, 16. septembra. (Kor. u.) Wolffov iirad poroda. Veliki glavni stan, dne 16. septembra zvečer: Na Flandrskem nara-ščajoče in pojemajoče s t r e 1 janje s posamnimi i n -fanterijskimi boji. Sicer ničesar bistvenega. Cesarna tirolski fron-11. Cesar se je rnudil te dni na tirolski fronti. Dne 13. t. m. ob 1. uri je dospel cesar v Trident. Prehival-stvo v Tridentu je priredilo cesarju navdušen sprejem. Po neuspeli enajsti ofenzivi. Italijani sujejo sedaj zlasti proti banjski planoti in se na-penjajo okoli Sv. Gabrijela, prav ka-kor da bi hoteli pokazati, kako nego-tov je njihov položaj po strminah in gorovju med Avčami in Solkanom. Iz vojnoporočevalskega stana se po-roča 1|5. t. m.: Po daljšem odmoru so napravili Italijani včeraj znova ljute poskuse, da bi predrli naše pozicije na južnem delu banjske visoke planote. Njihova artiljerijska priprava se ]e stopnjevala do bebnajočega ognja. Po tem je pcslal sovražnik svojo infanterijo jurišat na našo fronto in prišlo je do jakn ljutih bli-zinskih bojev. Tekom teh je uspelo sovražniku sicer, da je vdrl v del naših pozicij: predno na se je mogel vstaliti v njih, je bil z rezkimi proti-stmki naših čet zepet ven vržen. Na severnem krilu napadalnega prostora so se izjalovili vsi italijanski šunki od začetka ob hrabrosti naših vo-jakov. Tako je bil zvečer boj po-vsodi zaključen v naš prilog. Proti južno sklepajočim frontnim de!om kakor tuđi proti bojnemu prostoru na Sv. Gabrijelu je bil sovražnikov ogenj naperjen stalno. V Vipavski dolini in na kraški visoki planeti je bilo bojno delovanje neznatno. Akcija za zboljšanje naši h p o z ic i j. Iz vojnoporočeval-skejra stana 15. septembra: Na severnem krilu soske fronte smo izvršili včeraj akcijo za zboljšanje naših pozicij. Italijani so skušali zarran ustaviti naš sreeno izvedeni sunek z močnim artiljerijskim ognjem in so napravili še tri napade na naše nove crte, ki pa so bili do dveh popol-dne vsi odbiti. Prostor hriba Sv. Ga-brijela je bil tuđi včeraj pod težkim artiljerijskim ognjem. Z več nanaci je hotel sovražnik osvojiti zopet v zadnjih bojih odvzete mu pozicije. Bil pa je vedno vržen nazaj, deloma z drznimi in rezkimi protisunki naših čet. Na kraški visoki planoti je bil samo normalni artiljerijski ogenj. »Avanti« o enajsti ofenzivi. »Avanti- piše jako pesimistično o vojnem položaju Italije in izva-ja, daJ)i bilo varanje naroda, ako bi se horelo tuđi nadalje zatajevati italijanski javnosti neuspeh enajste so-ške bitke. Cilj italijanskega armadne-ga vodstva je bil gotovo osvojenje Trsta, ali priznati se mora kljub lokalnim uspehom italijanskega orožja, da so Italijani od Trsta tako daleč kakor začetkom vojne. Italija proti Rusiji. »Per-severanza« piše: V slučaju, da bi se Rusija nagibala k separatnemu miru, bi jej bilo treba razložiti, da bi enten-ta, oprta na Ameriko in Japonsko; prenesla ta odpad, dalje, da ako bi četverozveza v takem slučaju skle-nila mir, bi Rusija sama nosila troske, kajti tak mir bi bil samo mir po-gajanja. — Italija skuša na tak način rasti y pozornosti in ugledu pri Fran-cezih in Angležih in s svojo trditvijo, da dobila veliko napituino. Samo* d adobila veliko napltnino. Samohvala in napihovanje pa jej najbrže ne bosta dosti pomagala, kajti Fran-cozi in Angieži so pričakovali uspe-hov v enajsti ofenzivL Teh pa ni bilo. Krvave demonstracije za mir v Italiji. V Kopenhagen so došla zanesljiva poroćila, ki trde, da so bile v Turinu velike krvave demonstracije za mir. Množica dva-najst tisoč ljudi je demonstrirala za mir. Prišlo je do krvavih spopadov med karabinjeri in demonstranti. Končno so nastopile infanterijske ćete, ki so strcljale s strojnimi puska-mi. Baje je ranjenih in mrtvih okoli 1100 oseb. Nadalje se poroča, da je bilo aretiranih nad 200 oseb, med temi vsi voditelji delavskih organi-zacij. Dve sovražni letali sta bili zbiti na tla na soški fronti 14. t. m. Letalsko delovanje je bilo ta dan sploh jako živahno na obeh straneh. italijani hvalijo naše branitelje. Italijanski listi priob-čujejo obširne opise bojev za Sv. Oa-brijel. Opisi kažejo, da ?o morali Italijani vsak korak zavojevati z ogromnimi žrtvami vsled nepresta-nega, kar si mogoče misliti hrabrega drznega, ženijalnega odpora avstro-ogrskih čet in da se ne čutijo Italijini prav nič varne v svojih pozicijah radi neposredne blizine neprijemo gibčne avstro - ogrske infanterije in pievladajoče pozicije avstro - o#r-ske artiljerije. Opisi pravijo, da Avstro - Ogrska more biti ponosna na svoje čete, ki so se borile dva tedna na tleh vulkanu sličnih, velikodušno in vztrajno, kljubujoč elementom in vsemu sovražnemu orožju. Ameriški kredit za 11 a -1 i j o. »Agenzia Stetani* naznanja otvoritev severoameriškega kredita 55 milijonov dolarjev za Italijo. Italija ni zapustili Janino. Lusano, 13. septembra. *Secolo« poro-Ča. da so Italijani Janino popolnorna zapustili. Gr?>:e oblasti so že prevzcle mesto. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 15. septembra. ArtilieriisKe akcije znaine sile na nekaterfh delih trentir.ske fronte in julijs! ih Alp. Pri Logu v severni zoni banjske visoke planote srr.o popravili predirajoć svojo zaseden. crto in vjeii nekaj mcž. Na Krasu so naši litalci zaledne so-vi'a.:niknve zveze obložili s približno tremi t^nami bomb. V zraćnem boju je padlo neko so\'ražno letalo goreče v potok Av-šček. Pilotje so ubiti. N?^c napadalne čete so na več toč-kah vdrle v del sovražnih ćrt ter razde-jale niske obrambnt naprave. Vplenile so eno strojno pužko in več bojnega orodja. RUSKO UPADNO POROCILO. 12. septembra. Zapadna fronta. V' smeri na Rigo se drie naše sprednje pozicije in izvidni oddelki neprestano na crti reL:e Inzupe - Zentof - Pavske - Ma!in-Se^evolt - Lepsala - Bajar. V smeri na Ja-kobštat streljanje nai<;prcdnnh oddelkov. Živahen artiljerijski duel v smeri na Sven-čane, kler so naJic baterije obstreljevale več točk sovražnih pnzicij. V vaši Gcrmanove-čuzna, ju^no od \'idsi;a je provzroiil naš o^enj več požarov, Z ostale fronte ni poro-ćaii njćesar važnega. — Romunska fronta. V pokrajiai južno od Radavca so se pGl.?.stili naši oddelki visine južno od Sol-ke, odbili scvražno protiofenzivo, vjeli dve sov^ažni stotniji. med njim? 400 Avrtrijcev in 12 častnikov ter vplenili 12 strojnih p-'-Vic. V pokrajini zapadno od Očne so zajuri.-ali roniunski cddelki visino severo - zapadrro od Slanica, morali so jo pa vsled ljute prnti-ofenzive in zapornesra o^ria zooet opustiti. 14. septembra. Zapadna fronta. V okolici Ri?e v smeri na obal sta dve natem-hra zvcČcr je naiadel sovražnik rorrninsVe noz^ije v pokrajini zapadno od Očne. Za-vrnili smo napade z ognjem stroirih pu^k ti artHie^'s^im o^nfem. Na ostali fronti ogenj p'jSk. ^___________ BOLGAPSKO URADNO POROCTLO. 15. septembra. Makedonska fronta. Slaboten moteči ogenj na nekaterih odsekih fronte. Na Dobrem polju smo z osrnem pokosili srbski izvidni oddelek, ki ]e skušal prodreti. Na desnem breeju Vardarja pri Aičaku živahro streljanje najsprednjih enot. Ob dolenji Strumi pri mostu Orljak smo v bližinskem boju zavrnili angrleško in-fanteriisko skupino, pri čemer je imela krvave izgube. — Romunska fronta. Od Mahmudije do Tulče slaboten artiljerijski ogenj. hm Hita misni. Amsterdam, 14. septembra. (Kor. urad.) »Alj?emeen Handelsblad« poroča iz Petrograda 13. septembra: Takoj po svojem imenovanju je pozval Aleksejev Kornilova, da naj se vda. Glasom poro-čil listov, je poveljnik Kornilove konje- I niče general Krtmov sapustil Kornilova ter prestopil k provizorični vladi. Baje med Kornilovimi in vladnimi četa-mi ni prišlo do buja, nasprotno so se čete bratile. V Petrogradu so postavili nulico 50.000 mož. London, 1-4. septembra. (Kor. ur.) Reuter |>oroća iz Petrojrada: Poveljnik čet Kornilova, general Krimov je dospel v Petrofcrad, ko je pozval čete, da naj odlože orožje in se podvržejo vladi. Keretiskij ga je sprejeLNato je šel general K r i m o v v svoje stanovanje ter iz-vršil tam samomor. Ustrelil se je z revolverjem. Amsterdam* 14. septembra. (Kor. urad.) »Tekt;raaf« poroča iz Petrogra-da 12. septembra: Delavski in vojaški sovjet ter socijalistični ministri zahte-vajo brezobziren nastop proti Kornilo-vu in njegovim pristalim. Petrograd, 14. septembra. (Kor. u.) Agentura. Kereniskij in general Aleksejev sta sprejela odposlanstvo taku-z\'ane »divje divizije«. Poveljniki so iz-ročili resolucijo, v kateri izrekajo vsi polki te divizije svojo zve^tobo provi-zorićni vladi. — Centralni odsek vzhodnomorbkega brodovja je poslal Kerenjskemu brzojavko, v kateri sporo-ča soglasni ?klep vseli posadk, da hoče-jo podpiratl vladu-, ter zahtevajo strogo kaznovanje Kornilova in vseh njegovih pristašev. — Sovjet častnikov v Moskvi je izdal na vso garnizijo poziv, v kate-rem zahteva, da branijo čete domovino pred vsakim protirevolucijonarnim atentatom. \r 1 a d a je odstavila generala Kaledina, hetmana don-skihko::akov, ki se je posku-sil proglasiti za diktatorja južne Rusije, ter ga postavila pod obtožbo vojaske veleizdaje pred sodišče. Frankfurt o. M^ 15. septembra. »Tem^s« priznnva v pozornosti vzbuja-jočem članku, da vpliva ruska kriza na vse fronte. Zato je treba mir pr--;pešiti. Nemce, ki so glede teritorijalnega vprasanja poseduioči, je treba primorati, stopiti nređ svet s svojimi zahtevami na s:n5;nodar5:kem polju. Petrotrrađ. 15. septembra. (Kor. urad.) Agentura. Na zhorovaniti delavskesra !n vo-Ja^keca sovjeta, ki se j? vršilo radnjo noČ v Petroffradu. je bil storjen z 279 proti 115 Klasom sklep, v katerem je rečeno: Delavski in vojaSki sovjet si ^teje v dolžnost. Izjaviti, da se mora za prihodnjost odstraniti ne !e vsaka moč buržoazije in kadetov. ka-terih udeležba pri Kornilovem razdiralncn poskiJMi je brezdvomna. ne^o da je t'idi opustiti vsako politiko kn^-e neodgovorne koaHcije. da se prepreci, da postane voja-5ko vi§je pcveljstvo in vladna oblast zoDct o^riji^če protirevolucijonarne zarote. De-lavski in vojaški sovjet je mnenia, da je edini i^hod iz sedanjc^a nesrečne^a pcloža-ja ustanovitcv oblasti, sestavliene iz za-stnnnikov revolucij^narne^a proletarijata in delavstva. katerfTi dclova'ije bi morr»To slo-r»eti na naslednjih rračelih: T. Proglašenje demokratične republike. 2. Takojšnja izro-č*"tev. ne ornejena do r-ravici do novratncea nrlrnrja %'sch, rT^^sfiuom lastnih zemliišv na kmetske odbore do sestanka usta\Tiejja zborovanja. 3. Uvedba delavske korrtrole nad industrijalno produkcijo in razdelitvijo izdeikov, pcdržavlienje naivažnejših indu-strij in izdelovar.ja nafte, produkcije kovin in premoga. izđatno obdavćenje velikih ka-pitalov in zaplemba vojnih dobićkov, da se obvaruje dežela gospodarske desor?;aniza-cije. 4. Razvel javljen je vseh tajnih pogodb in takoj>nje predlasanje splošnega demo-kratićnega miru vsem vojskujočim se deže-lam. 5. Zaeno se naj zaukažeio naslednje odredbe: 1. Odprava vseh zatirani delav-skega razreda in vseh odredb; odprava smrtne kazni na fromi; obnovitev absoiirne svobode politične propagande in sicer za vse demokratične in vojaške orsanixaci:e; odstranitev vseh Drotirevolucijonarnih clc-incntov iz armadnih povelistvev; 2. priznanje pravice, da volijo krajne zveze komisar-jc; 3. priznanje oravice narodov, da sami dolečijo svoje politično življenje, to je, po-polno izpolmtev vseh zalitev Finske in Ukrajine; 4. razpust dume in državnega sveta in takojšnje sklicanie ustavodamesa zbora: 5. odstranitev predpravic socijalnih razredov in enakost vseh državljanov pred zakonom. Petrograd, 15. septembra. Vsled ndsot-nosti većine voiaških delesatov z 279 glasovi proti ll^-jilasovom sklcnjcua maksiina-listična resolucija se je v drugi seji dclav-r.kega in vojaSkega sovjeta preklicala ter je bila z vc'ikansko večino sklenjena ta - le minirralistična resolucija: 1. Skliče naj se takoj splošna konfe-renca vse organizirane demokracije, da resi vprašanje ustave za čas do sestanka usta-vodajner:a zbora. 2. Do te konference ostane sedania vlada na svojem mestu ter deluie v ozkem stfku z revolucijonarno demokracijo, ki naj vlado podpira. 3. Vlada mora pri svojih korakih za red postnpati v sporazumu z revolucionarnim varstvenim komiteiem. Koncem seje je sporo^il predsednik Čeidze. da se bo ta demokratična konferen-ca vršila najkasneje dne 25. septembra v Petrocradn. Stsckholm, 15 septembra. (Kor. tiradi Iz vseh Dcirograđskih porc^il, kakor so tuđi zmedena, izhaja vendar, da se je Kornilov puč ponesrečil. Tudi centralni l:o:nitć stran-Ve kadetov v Moskvi je obsodil podvzetie Kornilova. Moskovska organizacija železni-čarjev je sklenila. da čet Kornilova ne bo prevažala. Mestna duma v MosVvi se ]e izrekla proti državljanski vojni in za provi-zorično vlado, enako tudi vseruska kmetiška zveza in generalno tajništvo Ukrajincev v Kijevu. Are tirani častniki fn pcfltikf. Olasom zadnjih poročil je bil general Kaledin v okolici Rostova are-tiran. — Iz Petrograda porocaio, da je bil bivši knez Lvov z SO druceimi politiku njejrovimi pristaši, aretiran. Knez Lvov ie kot posredov. med Komilovnm in KereTijskim ijrral baje dvoumno vlo-Ko. — \z Vibor^a poročajo. da fe bil tam aretiran Šef na Finskem stoječega 40. armadne^a zbora, general Štefa-novsS drugimi visjimi častniki. — Z generalom Kornilovom je dobil Kerenj-skij v rol:e Še 5 generalov, med mirni generala L u k ov s k e g a, in 14 štabnih častnikov. — Tudi general Brusllov je bil v Novgorodu aretiran in prepe-Ijan v Petrograd. — Vod ja vojnega mi-nistrstva S a v i n k o v je bil odstavljen. — V hotelu »Astoria«, kjer so se bili nastanili častniki, ki so bili prišli v Petrograd z namenom, da nastopijo proti provizorični vladi in izvršilnim komite-iem tv.r umore Kerenjskega, je bilo are-tiraniu 14 oseb. Bili so to večjidel častniki iz različnih glavnih stanov. Bivši vojni minister Gučkov in uredniki »Novega Vremena«, ki so bili obdolženi upora, so bili zopet izpuščeni. »Mntin« poroča, da namerava en-tenta skupno posredovati v Petrosradu, ker ne feli nikakršnih vojaških krvavili obsodb v novi svobodni Rusiji. Kerenjlskii armadi }n brodovju. Petrograc*, 15. septembra. (Kor. u.) Generalisim Kercnjskij je izdal na ar-mado in mornarico dnevno povelje, v katerem konstatira, da je revolta Kornilova desorganizirala normalno življenje na fronti, vsled tega zaukazuje: 1. Vsi politični boji v armadi se morajo ustaviti in z vsemi sredstvi je delovati za obnovitev zmožnosti ar-made. 2. Premikanje čet se izvrši po uka-zili vrhovnega poveljnistva. 3. Preneha se z aretacijami povclj-nikov, kar je samo pravica sodnih oblasti in državne^a pravdništva. 4. Poveljniki se ne smejo odstav-ljati. 5. Iz lastnega nagiba se ne smeio sestavljati oddelki pod pretvezo, da se hočejo boriti proti protirevolucijonar-nemu gibanju. Dnevno povelje se konca z izrazom zaupanja, da bo armada, ki je dokazala svojo zvestobo in zaupanje napram provizorični vladi, spoznala, da Je mogoče domovino resiti samo z obnovitvijo discipline v vseh delih armade. Petrosrad, 16. septembra. (Kor. u.) Politična uprava vojnega ministrstva je izdelala regulativ glede vojaških komi-sarjev in voiaških organizacij v armadi. Vojaški komisarji so organi discipline na podlajri demokratičnih in revolucijo-narnih načel. Za vse armađe se bo ime-noval vrhovni korni^ar s sedežem v glavnem stanu in s posebnimi komisar?! za razne voiaške enote. Glede vojaških organi za cii za vodstvo političnesra živ-Henia vojaških enot, velia načelo splo-šne volilne pra\nce. Novo rusko mlnistrstvo. Petrojrrad, 16. septembra. Ministr-ska lista ie gotova in se bo jutri objavila. Amsterdam, 16. septembra. (Kor. urad.) Reuter iz Petroorrada: Zatrjuje se. da se je po dol^ih pogaianjih sesta-vil vojni kabinet iz 5 oseb: Kerenjski predsedstvo, general V r h o v s k i j v o j n a, a d m i-ral Verderevskij mornarica, Tereščenko zunanje, Nikitin pošta in brzojav. Ententni poslaniki ogroženi ? Kodani, 15. septembra. Zanesliiva po-ročila iz Haparande pravijo, da je ruska vlada sporočila tujim diplomatom, da pod Fedanjimi negotovlmi ckolnostmi v Petro-ffradu ne more prevzeti garancije za njih varnost. Pipi ornat! so imeli nato pod pred-sedstvom anjileškecja veleposlanika posve-tovanje ter so sklenili, da za sedai ostanejo še v Petrogradu. Razne vojne vesti. Mirovno vprašanjte. Rottcrdam, 15. novembra. »Dailv Ne\vs« pišeio, da je dolžnost vlade Llovd Georc:a, da si za^otovi pri odgovoru na mirovno noto papežu, možnost dtrektnec;a sporazuma s sovražnikom. Trpljenje človeštva med vojno mora vsako vlado podkrepiti v stremljenju, da priđe do sporazuma v mirovnih ciljili- Stockholm, 15. septembra. (Kor. u.) Glasom petrogradskih poročil je spre-jel delavski in voiaski sovjet z 279 glasovi proti 115 jđasovom resolucijo mak-simalista T^meneva, v katerem se zahteva takojšnia ponudba demokratične-sra miru in razvel javljen je tajnih po-ffodb. ženeva, 15. septembra. *Humanite« poroča, da bodo socijalisti takoj, ko se sestane zbornica, interpelirali vlado Painlevć o stockholmsVih potnih listih in o miro\*nih možnostih. Ncmška mirovna akcija ? London, 12. seotembra. (Kor. urad.) Petiter poroča: Ola^oTt avtcntlčnih wa-shinRtonskih poročil je iasno, da so nem§ki vplivi iznova na delu. Razmotrivajo se mirovni nocroii in prskuša se vse mogoče. da hi se delala propaganda /a mir in predsed-rik WIlson prestovoril, da stori korake v doseso miru. Amerikanci pa so si popolno-ma svesti ramena tesa manevra, ki je že v naprej obsojen. da se ponesreči. Ameriški vojni kredit. VVashington, 16. septembra. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo. Senat je so-elasno sprejel predlogo vojnih kreditov, ki daje pooblastilo za izdajo bonov v visini 11.538 milijonov dolarjev. Ameriško brodovje. Atmapolis, 14. septembra. Reuter. Mornarički tajnik Dnnielis je opisal v nagovoru na mornariške povelinike razvoj ameriške-Ka brodovja od početka vojne ter tzvajal, da sta bila tekom enesa leta izdana 2 mili-jona dolarjev za zgradbe. Danes Je v službi trikTat toliko ladij, kakor pred 6 meseci in vedno več ladij se gradi v povečanih Iadje-delnicah. Francosk! vojni odsek Pariz, 15. septembra. (Kor. u.) At'once Havas. Pod predsedstvom Poincarćja se Je bavil ministrski svet s sestavo in pravicami vojne^a'odseka in ^ospodarskega sveta. Ministri se bodo v ponedeliek zopet sestali ter formulirali svoj skiep. Splošna stavka na Portusalskem. London, 14. septembra. (Kor. urad.) »Daily Mail« izve iz Madrida, da se je pri-čela na Portugalskem splošna stavka, ki se je raztegnila tudi na železnice. Proglašeno je bilo obsedno stanje. ProiiasaišKa m v Hini Ženeva, 15. septembra. Pariški listi izvedo iz Bucnos Airesa: Grof Lux-burg zanika v razgovoru pristnost od Lansinga objavljenih b r z o i a v k. VVashlngton, 15. septembra. (Kor. urad.) Reuter. Tu se iz javlja, da tvorijo razkritja Lansinga le maj-hen del v rokah Zedinjenih držav se nahajajočih doka-z o v, ki se pa najbrže ne bodo vsi raz-krili. Berolin, 15. septembra. (Kor. urad.) VVolffov urad. Argentinski poslanik je izro-čil danes v zunanjem uradu noto, v kateri sporoća po naročilu svoje vlade, da je pre-nehal biti grc-f Luxburg vsled naziranja, ka-tero je zastcpal v svojih brzojavkah, per-sena grata, ter da so mu bile zato Izročene listine. Glasom istočasnega zagotovlla poslanika so ti koraki naperieni samo proti o s e b i grofa Luxburga. Haas, 15. septembra. >Daily Chronlc-le« poroča iz Bucnos Airesa: Po cestah so klicali demonstranti: Proč z Luxburgom, proć z Nemčijo! Nato so sli demonstranti pred nemško »La Plata Zeitg.« ter razgra-jali. Policija in gasilci so zabranili vstop. Dru^i demonstranti so se znesll nad neko nemi':o pivovarno in nad drugiml poslopji. Več demonstrantov je vdrlo v hišo nemške-ga kluba, uničilo opravo ter so hišo končno zažvali. Gasilci so osjenj hitro pogasili. Pri demonstracijah je bilo resno ranjenih 7 cl-, vilistov in 3 stražniki. Mehika, 15. septembra. (Kor. ur.) Ncmški poslanik v Mehiki v. Eckardt je objavil izjavo, v kateri zanika vse, kar je v zvezi z washingtonskim razkritjem. Naši begunci. g. Dunaj, 10. sept. Po dosedanjih SDoročilih v »SI. Narodu« je razvidno, da tava po nemških krajih na tisoče slovenskih heguncev brez bejarunske Dadpore in brez vojaškega vzdrževalnega pri-spevka. — Glavni vzrok tei bedi in krivici, ki se Rodi beeuncem, tiči v nevednosti oziroma v tem, ker tiaši Ijudje nišo bili poučeni. — »Slov. Narod« je napravil premnogim be-guncem veliko dobroto, kajti po nje-govem pouku in posvetovanju ie do-slej že na tisoče kron prešlo v be-ffunske roke. — Iz vse te akcije sem pa tudi spoznah kod vse okoli po svetu priđe jo Ijudje do »Slov. Naroda«, da ga pažljivo čitaio in takoj hvaležno zgrabi jo pomožno roko, ki se jim prijazno ponuja. Da je veliko beeuncev ćelo tu na Dunajii, ki si doslej nišo znali po-nia^ati, je bilo razvidno že iz dosedanjih poročil. Danes zopet prav drastičen zgtfed, ki bodi v oouk drugim nodobnim trpinom. Emilija Tisovec iz Volarij ob Soči, občina Tolmin, je zbežala z doma že binkoštni ponedeljek leta 1915., ko so se Italijani bližali. Resila ni nič, niti najpotrebneiŠe obleke. — Ker je bil na Dunaiu nfen brat (— to-rei zopet take domaće zveze, ki so privedle to rodbino v veliko mesto! —). je prišla s tremi otroci sem-kaf. — Dosegla je le voiaški vzdrže-valni prispevek po 1 K 60 v, be-j^unske podpore pa ne, dasi takrat Dunaj še ni bil »za-prt.no vodstvo ogrskega finančnega ministrstva ministrski predsednik dr. W ekerle. = Poljski regentskl svet, Z Du-mja poročajo, da bodo poklicani v poljski regentski svet nadškof Krakowski, kiicz Lubomirski in grof Josip Osirov-ski. Po!jski kabinet bo štel 7 članov: ministrske?:a predsednika ter ministre iustice, prosvetc, javnih del, lepih umetnosti, ljudske oskrbe in polje-delstva. = Razkritje neke^a angleškega ofi- cirja. Iz Berolina sč poroda o razkritju, katero bo vzbudilo senzacijo zlasti na Molandskem. Neki vjeri angleški oficir je izjavili Ako Anglija do spomladi ne zavoj uje nemških pristanišč za podmorske čolne, poskusi nasilni pohod skozl Molanusko. Ta izjava se podkreplja s ponovnim kršenjem holandske nevtral« nosti s strani Angležev. Oficir je tuđi povedal, da Angleži ne smatrajo več za mogoče prebitje na Flandrskem. Notranje razmere v Angliji so take, da se boje nadaljevania vojne iz strahu pred delavci. = Ustav i je« i časopisi. Vojaško poveljstvo v Rcrolinu je ustavilo li-ste »Deutsche Taeeszeitun^«, v ka-teri znani grof Revent!ow posebno srdito htnska na vojno Jo skrajnosti, potem »Borsenzeitung« in »Freisin-nige Zeitung«. hti n BiiiHRtiii tdi. Engelbert Podgornik t. Nova žrtev krute vojne. Padel je v bojih za hrib Sv. Gabrijela absolvirani učiteliiščnik poročnik Engelbert Podgornik iz Gorice. Dolgo časa se je boril v s\-oji ozji domovini, bil je v boiih na Krasu, sedaj je stal pred Gorico na hribovju Sv. Gabrijela. od koder se mu je nudil britek pogled na mesto, in tam ga je do-hitcla junaška smrt. Casten nam ostane n-egov sporr.in, preostalim naše sožalje. Iz msketja vjetništva piše Albert Ravbar s Prošeka pri Trstu, da živi v Rusiji v vjetnišivu mnogo slovenskih mladeničev in mož, doma pa mislijo, da so umrli. Pisma prihajaio redko ali nič. [ Dopisnica je datirana: Militopol, 25. juni ja 1917. Umrla je v Kranju lSletna gospodična Vida B r a t i n a, hčerka bivšega nadučltelja v Bovcu Kristijana Bratine. Begunska ljudska šoia v Šmartnem. C. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico je otvoril v Šmartnem pri Litiji Ijudskošolski tečaj za begunske otroke z Goriškega. Poučevanje in vodstvo tega tečaja se je poverilo g. učitelju Jakobu Roiiču. ^vojo mater išče Amalija Gabrijel-čič, stanujoća v Zeleni jami ':t. 14i, posta Moste pri Ljubljani. Mati Marija Jng je odšla s petimi otroci v enajsti ofenzivi iz Lokovca in se odpeijala na Dolenjsko. Naj se zglasi na gorenji naslov. Kdo kaj ve? Franc Trnovec, Flori-janska ulica 17, Ljubljana, išče svojo sestro in nećakinjo Terezijo Gadnik in Ivano Trnovec, obe iz Grgaria pod Sv. Goro. Kdor ve za njiju, naj naznani gori omenjenemu. Dnevne vesti. — Padel je na italijanski fronti poročnik Franc Š k e d e 1 j iz Vrbovca pri Št. Jerneju. Pokojnik je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo in z najvišjim pohvalnim priznanjem. Kroglja ga je zadela v vrat. — Oprostitev edinih sinov in rodbinskih ocetov od frontne službe. Cesar je izdal 11. septembra lastno-ročno pismo, v katerem zaukazuje, da se morajo sledeči vojaki pri arma-di v polju, ako nišo vojaki po pokliču, v bodoče uporabliati le v takih služ-bah. ki nišo izpostavljene trajnemu sovražnemu učinku: 1. e d i n preostali sinovi rodbin, ki so izgubile v vojni službi ali vsled po vojni službi povzročene bolezni dva ali več sinov: 2. očetje 6 ali več nepreskrbljenih otrok. katere morajo preživljati. — Prošnje za odpust iz frontne službe morajo vlagati svojci (kjer so Ie mladoletni otroci pa le občine) na politične oblasti (okrajna glavarstva). V Drosnjah, katerim je priložiti rodbinsko izvidnico, je na-tančno navesti, kaki službi (četi, zavodu) je prideljen vojak, za katerega ođpust iz fronte se prosi ter rudi šte-vilko vojne poste. Politične oblasti pošiljajo prošnje naravnost na voja-ška poveljništva. Iz frontne službe odpuščeni dobe posebne legitimacije. — Letniki 1867. in 1868., o kate-rih se je govorilo, da bodo popolno-ma odpuščeni, pridejo, kakor je odredilo vojno ministrstvo z odlokom 208.654, brez ozira na svojo sposobnost, vsi v zaledje ter se ne smejo več po^fljati k bojni armadi. V zaled-ju bodo v pivi visti zamcniadk mlajic moštvo, ki je sposobno za fronto ali za strazno službo. — Revizija oproščencev. Domobransko ministrstvo naznaiija, da ni pravilen nazor, da bodo vsi pri vršeći se reviziji za frontno službo sposobnim spoznani oproščenci do 37. leta vpoklicani. Merodajno ostane tuđi nadalje, ali je dotični v svojem civilnem pokliču res nepogrešljiv in nenadomestljiv. — Razveljavljena konfinacija. Vojnonadzorovalni urad na Dunaju je z razpisom z dne 9. septembra 1917, št. 113.953 razveljavil konfina-cijo gosp. Antona Trstenjaka, tajnika in revizorja Zveze jugoslovanskih hranilnic in kontrolorja Mestne hra-nilnice ljubljanske, ki je bil ves čas vojne konfiniran, kar bo zanimalo članice Zveze. — Veliko presenečenie. Pod tem naslovom zajecaJ je Drav milo v Slovencu« dne 6. septembra z uči-reljico oženjeni učitelj proti brez-srčnemu odloku c. kn deželnega šol-ske^a sveta glede voinodraginjskili doklad z učitelji omoženim učitelji-cam. Takih notic nismo dosedaj še nikdar čitali v omenjenem listu, kar smatramo kot dokaz, da ni jednaka, Lruta odredba še nikdar zadela gg. tovarišev iz »Slomškove Zveze«. — Podpisujemo v polnem obsegu opra-vičeno pritožbo g. dopisnika ter se povsem strinjamo z nje^ovimi izva-janji proti omenjeni odredbi; verja-memo da je to bridko zanj in vse njegove sovrstnikc te ali one barve. L)o-voljujemo si pa opozoriti jara, koliko jednakih in še krtiteiših činov mero-dajne »gospode brez src« je moralo in mora trpeti dan na dan napredno učiteljstvo. kar ste gg. kolegi iz na-sprotnega tabora vedno prezirali, če že ne z zadoščenjem odobravali. Pre-mislite vse te nestete krivice natanč-no; sedaj, ko morate enkrat sami nekaj neprijetnega ohčutiti. postanete mogoče dovzetni in priznate, kako se nam dele razne dobrote v dvojni meri. — Prav zadnii čas smo za-znali za trdosrčno odredbo, katero mora obsojati vsak pošteno ČuteČi človek. Pred približno 4 leti preme-stil je c. kr. deželni šolski svet nared-benim potom na petrazrednico v M. nadučitelja, očeta petih nedoraslih otrok, katerega žena je rudi učiteljica in s katero sta do tedaj skupno službovala na isti soli: žena morala je ostati na svojem starem mestu, lo-čiti se je morala od moža, od otrok. Pač bi bila sveta dolžnost visoke gospode, da bi to družino kakor hitro magoče zopet združila in tud! ženo-učiteljico namestila na omenjeni pet-razrednici. A, dasi ie na tej soli že tri leta prazno učitelisko mesto, katero še sedaj ni popolnjeno in za katero prosi tuđi ta učiteljica, nišo prav nič pomagale vse prošnje, nič vsa prizadevanja, nasprotno ie c. kr. de-želni šolski svet s septembrom t. 1. r.amestil to učiteliico-ženo. katero je ob novem letu 1917 začasno vpokojil, na drugo oddaljeno 4razredno 1 j u d s k o š o 1 o in tako nanovo raz-družil zakon in odtrgal otrokom mater. Kako krut udarec (zlasti v seda-njih neznosnih, skrbipolnih časih, ko se trudi s presvetlim vladariem ves državni aparat in išče izhoda in sred-stev. s katerimi bi se to sološno gorje olajšalo. ne pa še Dovečalo). je to za mater, za ubogo družino, koje oče je vsled večrega preeranianja in ne-štetih prizadetih mu krivic popolno-ma onemoKci — to si lahko oredstav-lja vsak sam 7ačudeno SDiašujejo Ijudje, ali ie ka. «acega mekoće ali ni morebiti pomota. da ie c. kr. deželni šolski svet pre/rl, da ;e ta nad-'* telj nastavljen v M. Da ne v L., • bi bilo c. kr. dež. šclskenrj sve-. oač vsejedno nastaviti omenjeno u^ teljico v M. ali v L. Ko je sliša! ta dogodek neki tujec. Nemec, 17 dalj-nih krajev, je ogorčeno vzkliknil: »To ni resi Saj ne živite vendar med Huni.« Ne, gospod. to nišo Huni. ain-pak samo plemenirniki (srrofje, baro-ni. vitezi), božji namestniki in pošteni katoliški mo'"'ie. ki nosiio vsi v svojih ščitih -srce krščanskega ns-milienja« z geslom večnejra učitelja: »Ljubite se med seboj!« — Kaj pore-čete k temu, gospod dopisnik v 1 Slovencu^? Ali ni to še stokrat brez-srčnejša odredba, >rrozneiša kot od-lok, proti kateremu se opravičeno pritozujete, trdeč. da namerava za-deti ravno one. ki so med ubožnimi najubožnejši. A vendar. kako rada bi omenjena žena-učiteliica pozabila na vojno draginjsko doklado, samo ako bi jo pustili njeni družini; pa saj tud! ona ne bo po omenjenem odloku, dasi vrhutega ločena od družine, đe-ležna drugemu učitelistvu naklonjene podpore. In ali ne menite. da Je vsera tem krivicam tuđi mnoco krivo na-sprotstvo in nesloea med kranjskim učiteljstvom ? Stranke Dozabljajo medsenofna nasprotstva. vse se združuje v skupno delo — ali bi ne bil že skrajni čas. da si Doda vse učiteljstvo prijateljsko roko ?n zastavi vzaiemno svoje moči v doseeo svojih teženj in obrambo svojih pravic? — Zapisnik seje masistratoesa leremlla do« 14. septembra 1917. Štavtt- na dovoljenja se pođdi pod pogoji dotičnih komisijonalnih za^isnikov Jerne-ju 5teletu, trgovcu z vinom in posest-niku v Spodnji Šiški na|peloviki cesti št. 32 za gradbo provizorne lesene ali mrežne ograje na betonskem podstavku ob nje^ovem dvorišču; predstojni-štvu uršulinske^a samostana na Kon-gresnem irgu, za napravo dimnika za osrednje kurjavo in za gradbo oporne-ga zidu pri svetlobnem šahtu kotlarne v dvoriščnem poslopju; Franji Lavševi, posestaici na Trzaški cesti št. 1.3, za gradbo skladišća za shranjrvanje orod-ja, sena in drv, za klet in hlev za koze ter kokoši; Mariji Kozeljevi, lastnici hiše št. 10 na Brega, za nekatere adaptacije in za prebarvanje fasade (vzorec barve mora predložiti v odobrenje); Franćiški Lebnovi, posestnici na Po-Ijanski cesti št. 27, za novo zidano lopo na njenem dvorišču, ki bi služila za pralnico, skladišče za zaklana teleta in za meso ter za kokošnjak; Jerneju Lo-žarju, posestniku na Sv. Petra cesti št. 20, oziroma na Sv. Petra nasipu Št. 19, za nekatere adaptacije v pritličju in prvem nadstropju poslopja v Kostilniške nainene, z dovoljenjem, da bo smel ob poletnem času pred poslopjem na na-brežju na prostoru 20 m2 postavljati miže, za kar bo moral plačevati mestni občini po 10 K priznavalne najem^čine na ieto; Antonu Maverju, gostilnićarju in posestniku v Sodnji Šiški, hotel Vega, za adaptacijo obstoječe ledenice, v ka-teri na] bi bil poslej gostilniški salon in od tega oddeljena ieelenica, in Ivanu Vrtačniku, pekovskemu mojstru in posestniku na Tržaški cesti št. 19; Antonu Ravniharju, posestniku na Marije Te-rezije cebti št. 6, ter Adoliu Reichu, bar-varskemu mojstru in posestniku na Po-ljanskem nasipu št. 6, za napravo hišnih kanalizacij, zadnjemu se bo tuđi naro-čilo, da mora kupe stare šute, ki jih je naložil na nabrežju, do 30. septembra 1917 odstraniti. Prošnjo Josipa Cihlafa, tvorničarja cementnih izdelkov na Du-najski cesti št. 67, za podelitev stavb-nega dovoljenja in prizidavo dveh sob s kletjo k stanovanj^kemu delu in za napravo lope ob drugem koncu poslopja, se odkloni, ker bi napravi naspro-tovali stavbnemu redu. Mariji Jesihovi, posestnici na Poljski cesti št. 2o, se po-deli uporabno dovoljenje za njeno no-vosezidano visokopritlično vilo. Ferdinandu Tumi, hišniku v poslopju meščan-ske imovine (kresija) na Pogačarjevem trgu, se bo s 1. oktobrom t. 1. zvišalo mesečno nagrado 24 K na 30 K in se bo dalo stopnjice v poslopju štirikrat na Ieto drgniti na mestne stroške, dočim jih bo moral štirikrat sam aU na svoje stroške; odredilo se bo tuđi, da se bo ponoći hišna vrata v poslopju odklepalo le na PogaČarjevem trgu. — S pošte. Naslednji c. kr. pošt-ni oficijali so imenovani za c. kr. viš-je poštne oficiSale: Filip Gerbec (Ljubljana) Miroslav Brumat, Fran Ficko, Alojzij Rabuzin, Josip Zen-trich (Ljubljana), Rudolf Wruss, Anton Lunaček, Franc Gruzovin, Vojteh Lažanski (Ljubljana), Mihael Mora-vec, Ivan Golob, Silvij Leban, Karei Ban, Jožef Podboj (Ljubljana), Mak-so Velepič (Ljubljana), Bogolj. Šor-li, Dušan Radivovič in Albin Železnik (Ljubljana). — Jutrišnji pevski večer v dež. gledalisču prične točno ob pol-devetih zveče r. Vsak naj se ga udeleži, kdor hoče slišati starejše in novejše slovenske pesmi v samospe-vih in v zborih. Vstopnice prodaja blagajna dež. gledališča. — Ljubljanski pastor dr. Hege-mann se pogreša. Pastor dr. Hege-mann je v spremstvu nekaterih deč-kov šel s Kamniskega sedla na Okre-Šelj. Na nevarnem mestu je šel trgat cvetlice in se ni več vrnil k čakajo-čim dečkom. Ali je kam zašel, ali pa ponesrečil, še ni znano. Iskat so ga odšle razne ekspedicije. — Umri je v Gradcu dvorni sveU nik pri deželnem nadsodišču Josip Schwentner, rojen Ljubljančan, v starosti 66 let. — Umrla je gospodična Mel'ta Levčeva v Ljubljani, po dolgo-trajnem bolehanju, Prizadeti rodbini naše sožalje! — Konec pcletnega Časa. Pre-stan je torej zopet ta nesrečni poletni čas. Davi ob 3. zjutraj so bile ure po-maknjene za eno uro nazaj. Ljudje so prav veseli, da so nastale normalne razmere vsaj glede časa. —Porocil se je gospod Karei S e u n i g, trgovec in veleposestnik v Ljubljani, z gospodično Gizelo Kno-1 o vo. Čestitamo! — Počila je v noči od sobote na nedeljo velika vodovodna cev v bli-žin! artiljerijske vojašnice, a so jo še včeraj popravili. Nesreće. Na Slapu pri D. M. v Polju je štiriletni deček po domače Mežnarjev padel iz čolna v vodo in se potopi!. Drug. kakih 12 let star deček, je dobil, kdo ve kje, patrono, ki se mu je vnela in ga težko poško-dovala. Utonif je v Borovnišnici petletni be-gunski deček Anton Luglio. Ukraden konj. V Kompolah pri Do-brepoljah na Dolenjskem je bil v noči na 16. t m. okoli 2. ure ukraden posestniku Spelarju črn konj, ki ima belo zve-zdo na glavi, na hrbtu ostanke po gar-jaii. na zadnjih nojrah znotraj ima znamenja pa udarca; konj je visok 155 do 1 158 cm, v starosti 4 let in vreden kakih 2400 K. Kdor bi kaj vedel, nai sporoći lastniku. li Ceiia nam poročajo: Tukajšnji okrajm glavar baron M ti 11 e r, 0 katerem se je govorilo, da bo moral v ko-koj, ker namerava namestnik grof CUuy: iziočiti celjsko giavarstvo enemu svojih varovancev, ostane na svojem mestu. Griza v Celju. Radi grize ostanejo celjske ljudske sole do 1. oktobra zaprte. Maribor. Kakor se nam poroča, so dobili razni učitelji a la VVernitznigg v Kar-ćovini pri Mariboru in Sadu v St. Uju ter drugi* ki so za moč in rast nemškega naroda po naših krajih prav posebno vneti, posebno pohvalno priznanje nemških »Volks-ratov« dne 2. septembra. Hkratu so gospod-je sprejcli novih navodil, kako se Imajo ravnati v bodoče, da bo njihovo delo imelo še več blagoslova. Pa ne samo našemu okoli- škemu šolstvu so »Volksrati« posvetili svojo pozornost, rnarveč tuđi našim srednjim šolam in učiteljišču. Pričakovati imamo Že v bližnjih dnevih generalnega naskoka. čas je, da se tuđi od naše strani nekoliko zga-nerno iz svoje pasivnosti in zapustimo do-slcjšnjo taktiko. Ce ne stopimo kmalu s pr | Vrsovtos, Salok. ej. 3SV teL §443. i Veliki lonček 3 Kt srednji K I 50, za i | poskušnjo 60 vin. — Poltlja se po | | poitt proti vposlttvf znezka z dodat- ! kom 60 vinarjev za porto. j { Zaloga v Ljubljani: Lekarna i U. pl. Trnkoczy. 20S4-XVI. | i shramba za voz. k Brumf, M«taw »lica štw. 41/11. JCsmeblotano stanovanje eno tli dve sobi s kuhinjo, za novopo-roćenca, se lift« sa esesec oktotoer ell Mveamfcer ▼ tl«bl(esL 3100 Naslov pove uprivntStvo »Slov. Naroda«. Zarna$^c note ia stare, kapi vsaka mnoiiao tTrdka „ LlaUlaaska indastrlia prafckavlk satnaikav JELAČIN k Sa, H«bHana. 2278 Iprefme se deftro fsnrlena kontoaristinja vešča vseh pisarniških de!, z iepo pisavo ter izurjena na strojepisju ter stenografiji, Želi se, da ista stanuje v blizini Tržaške ceste ali v Rožni dolini Vstop 15. novem. Plača zelo dobra. Istotam s« iprejma ludi dobro livoibana procUJalka, __________tar blagajnlčorha. 108 Tako! se stirefate prot^ dobri plaći prldea in močaa 3114 konjski hlapec in poštena = postrežnica == pri F. St A. UHER, Ljubljana, Šolonburgova uNca it. 4« Prazne vreče vsake vrste, snbe gobe, kamin, laaei in dmga semena kapale vedoo m v vsaki mncŽni, ter plačuje po aalTlillk dnovnlk oenah trgovaka firma J. E m i 1 a ■, BraaJv Goran] tko. Gospodje9 ki so dobro upeljani v obrtnih, vele-posestniških in gospodarskih krogih in društvih, v lekarnah in drogerijah, pri trgovcih in kmetih, in ki bi prevzeli zastopstvo novih produktov, kateri se jako lahko prodajajo, naj stavijo takoj svoje ponudbe na 3060 kemliao tovarao Hugon Polak, Kr.Vinohrady, Jungmšnnova trida 33. aja«r Kapi ao, dobro ohraafaaa "V9 omara za obleko* Pismene ponudbe pod r, Omara/3138 " na upravnštvo »Slovenskega Naroda«. 3136 Stanovanje za dua HileiKo a brano vso oskrbo In glasovir|em na raspo^ago se išće. — Ponudbe je poslati p >d „Vsa oskrba 3143" na upr. »SI. Nar«. Od 1. leptambra aa^ire) zopet poučujem klavir. Aaeta Potočaik, Cigaletova nlica at. 4/ XI. nađslropje, L ubifana. 2B20 STANOVAUJS z dvemi ali tremi sobami. v mestu ah okolici, licem za tako! ali za novenber. Naslov nove upravništvo »Slov. Naroda«. |_____________3142_________________ Uče se na posodo (v prim. ceni) ev. knrii PIAXINO za aćea'e začetnika. — Prijazne ponudbe pod „Začetnik 9 3135" na upravništvo i »Siovenskega Naroda«. 3135 IW Imrjena, nadarieno "^^1 stenogrefinl^ aotfcitalorco ali sol cltatoria, i 4 ć e odvetnidka pisama izven Sr&n^sUe. Ponudbe s sliko na posredovalnico „Piax;i "Ltublja-a. 3072 Pomoćnika in poUenecja zdravegi vajesca sprcj« mem tako! Fran Wisfan, izđeHo- valec TOiov« Kolodvorska ulica itv. 25, Ljubljana. 3117 [ Mizaria ali minhu pamouiiKa 1 eventuelno st^rejšesra ali invalida i sprejme takoj 3152 ; Mestnl pogrebni zavod v L\vLb* \ Uanl, Prečna ollca 41. 2/H. Koncipijenta, zanesfjivega soli-citatorja in izurjeno strojepisko SV sprejme "9(1 3082 \ odvetniška pisama dr. Frana Poček i v Ljubljani, Sv. Petra oesta 11« Fran Marolt, Ljubljana, < Slovenske 1085 i fojie narodne peii I sa K 1-50 ali 1-80 se dobe še, Po pošti 20 v. voc. NalSepSe darilo! i \ Artur Kirschner c. kr- poštni utadnik, & i* na bojnem polju ji Kunigunda Kirschner roj. Jerman \Š c-A^nč* poročena. ^nnr* Jpetchenbergr dne 12. smpimmbra 1$t? Ljubljana J I________ «57 J Zivl|ensko zavarovanje ] z vštetjem 1 vojne nevarnosti hrVZ posebne doklade k obiiajni premiji M tako|Ša|iBI izpHčilom I p#la« zavarovane svote v slučaju smrti. — Izftdno Blzke prsRlIJt. | Generalno zastopstvo \ Avstrijskega Feniksa v Ljubljani, Sodna ulica St 1. I Izrezati in na gorenji naslov vposlatt. I Ime: -■" ■ ----—-—_^_^^ | PokHc: ---------------------------------------------------------------------------------- i Starost:---------------------------------------------------________________________ I Zavarovana svota:------------------------------------——^__«—_____ | Doba zavarovanja:------------------------------- S Natančni nasl.:----------.....------..........----------------------------------------------------_.. z To vpraSanje ni zamc na noben način obvezno. 3067 | Dalaiikl kapital E 60,100.000-—. ,_ fi»_^ a Staa}c den- rloS na hran- kniižice 31. okt 1916: B«Mrv« . n,©to.ooo -. V^* ***?• ^JT pfiv. -- K 143,241.140"—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Cntrab u tanji. — Vstaiovljau 1864. ftfa} M0| |pj-Sf. WT3 tBft (f 18 JBMM SwnT). Ustanovljena 1864. ~ 33 poSružiiic. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n.pr. t Frerzeaianje šummnšk vtof na hranilne Najkulantnejše izvrlavanje >«f ■■Hi —roćil na vseh tužemskih m mozemskih me^tih — ^pla'evanje ku- knjilice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim veđno ugodnim obre- ponov in izžrebanje vrednostnih papjrjev. — Kupovanje in prudaianje deviz, valut ;.: tujih nevesv - štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje ■ra)jaioaHull Najeirsodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za oenjevarno shranievanje vi.-dnostnih pa-jirjev s-stin paptrjer strogo v okviru uradnih kurznih poroci 1. — Shranjevanje in opravljanje (depoti) vrednostnih dragotin itd. pod tastni zaklepom stranice. — OpraviUi6e 0. kr. rasr. loierljo Brezplačna revizija izžre- papirjev in posojila nanjc 34 banih vrednostnih papirjev. • Promese za vsa Zrebanja Uplaćila In uskaiila v tkmnrl'AO Ia U \mertUe UstaoM« lot plaMBM«ai p«|asoilla Im Msmil • va^ts v ■■■•■■ •§•»•*• m+m+ml+**H traois«kelj«lt V9«k««r hriaipil■6m. M^Bna^avk«: Fromitna Hamka L^bl'aaa. Teidloa 4te7. 41