66. številka. Izdanja zrn nedeljo 2. junija 1895< (t Trsta, t ho h o to »večer dne t junij* 1895) hIDINOBT** likaj« po trikrat na tedan v ieatili i«, danjih ob torkih, A«t»tk(h 10 ■Obot»h. Zjutranje iadunj" u-kaja ob 6, ari »jutraj, Teterno pa ob 7. ari Ttfer. — Obojno iadmje ntanp : t* jedaamaaac . f. —JO, izvan Avttrije f. I.« ia trt mw<<.. . . a.«o . . . * — u poi i*ta ... s,- . ; ; aa m lato ... 10.- . . * Ni aaraćbe kru priložen« aaraiaia« s« - Tečaj XX. m )•■!)• ciir. tovilka ao Poaamići'e itovilko ao dobivajo t pru-dajalnicah tobaka v Iratu po a n»f„ ia?an Trita po M nit. Sobotna teittruo iadanje v Iratu « a«., i**en Trata ■ d«. EDINOST OlMllo slov Koalicija in dogodki na Dunaju. Morda nikdar še ni bilo v Avstriji tako v rabi označevanje r. .radikalci", „nezmer-neži«, „kričači", „destruktivnimi življi« in kar je več takih pojmov v slovarju poli-tiškega življenja, nego v današnjih dneh. Kdor koli ne priseza na zastavo koalicije, ta je kričač; kdor koli ne more prav verjeti v zložno delo med straukami, od katerih jedna hoče uprav isto, kar druga noče: ta je nestrpnež; sleharni Slovan, ki nore verjeti v političke čudeže, to je, ki noče verjeti, da je nemško-liberalni volk menjfd svojo nrav, da je zatajil svojo minolost in svoje gospodstvoželjuost in mržnjo do Slovanov, ta je nespravlji?; vsi oni, ki nočejo veijeti naukom najnovejše dobe, po katerih je le oni moder politik, ki zatajuje, ali kakor se menda lepše glasi; „zapostavlja" svoja načela, ampak menijo, da je odkritost in moiko izjavljanje svojega prepričanja ven-dar-le najlepša čednost tudi pri politiku: vsi taki čudaki so sovražniki miru in sprave med državljani; vsi oni, ki se pošteno trudijo besedo in pismom, da bi doveli ljudstvo do politiske zrelosti, ki je — po njihovih nazorih — neizogiben pogoj zdravemu razvoju politiškega in ustavnega življenja: vsi ti netijo prepir in razbuijajo ljudstvo; in slednjič spadajo vsi oni, ki sicer energično a le postavnimi sredstvi delajo na to, da bi se sedanji, po njihovem prepričanju nenaravni ii£nezdravi cistern spremenil prej ko prej — med destruktivne, raz Ji raj oče življe. In tako bi lahko še dolgo navajali vsa ona zločinstva, s kojimi si ogresiyo dušo oni, ki se tudi v današnjih dneh ne plašijo pred besedo — opozicija. Ali čudno, Čudno: čim pogostejše in higše so obsodbe, švigajoče liki strele raz olimp nemško-liberalnih bogov, čim besnejše in strupenejše so denuncijacije po nemškoli-beralnem časopisju: tem bolj, skoro bi rekli: demonstrativno — narašča število teh — zločincev. Ves svet ve, da je naš sedanji zistem le sad hipne zadrege. In kakor se je ta ziatem porodil le v zadregi, tako je tudi njega geslo — boj proti „destruktivnim življem« — le posledica in znak postanka v zadregi Sleherni zistem potrebuje svojega programa, opirajočega se na soglasje v načelih; sleherni zistem potrebuje jelne velike vodilne misli, koja naj spaja vse sestavljajoče ga dele v ukupno iu zložno delo, pri čemer pa morajo biti izključeni kakoršnisibodi navratili in strankarsko - sebični nameni pripadajočih jej skupin. Takov program, na- PODLISTEK. „Plovna pala!.. Spiaal Dobruroc. (Dalje.) Toučka je prebrala letos že vnovič vse pripovesti o turških bojih, prebrala je Robinzona, Geuovefo, Vjetuika na galeji in tudi Hudi Kljukec je moral s police, a ljudje so jo hvalili, da, bere razločno in lepo, kar ni vsakomur dano. Seveda jo je hodil poslušat tudi Pokačev Matej, in njemu se je zdelo, da bere Tončka najrazločnejše m najlepše. Poslušal bi jo do veka. Vsi ljudje, to vemo, da nimajo jednacega posluha. Toda slednjič je nestalo berila in s tem — vsega. Znesli so skrbno v Pakičevo hišo še vse zastarele knjige Mohorjeve družbe, poiskali so vse, kar je bilo sploh vredno brati in poslušati; pa nazadnje jo zginilo tudi to. Neki večer prinese potem Pokačev Matej v hišo sloveusk časnik. Posodil mu ga je domači učitelj. Oglasi rakune po tarifu t petitu; it na* i •►v it dcholimi Orkani ne plačuje pro«r<»r, i»»'ik.>r ubf** lavadnih »r*tic. i'i»*l«iirt. ii*nrtni«n injaTBozahrala, d.i- iimoi nifU*! itd. ne računajo po pogodhi- Vai ditpiai naj *n po»iljajo uredniitvu: uiic:i ("rtueinii At. 13. Vaakn piimo nor* hiti frnriKnTuro. k «, gafrankovaua a« ue apr- imajo. Rok.■. mi «.< o« trajajo. Narui'nino. rnk.Ainin-ije in offlna« »prt» jeraa upruvniitvo ulita Moliao pic-colo hit. 3, U. nadat. Odprto reklamacij« ao proato poštnina, za Ppftmopako. . (1I ^ li r I«iiutl J» m»f slanjajoč se na soglasje ▼ načelih, takova velika in ukupna vod Ina misel je nemogoča v zvezi strank, kojih pota in nazori se križajo ob slednjem vprašanju, in kojih ni združila resnična potreba, ampak le strah pred pojavi duha sedanje dobe — dobe preosnovijanja socijalnih razmer v družbi človeški. Stranke, ki so se združile v sedanjo koalicijo, so pač vedele, kaj nočejo, ali ob vprašanju, kaj postaviti na mesto onega, kar nočejo, so si ostale iste nasprotnice kakoršne so bile popred. Ta koalicija ima torej na čelu znak negacije, zanikovanja. Ali \ pozitivnem pogledu nimajo ničesar skupnega na sebi. Povsem naravno je torej, da se niso mogle sporazumeti za pozitiven, jasen program ; da niso mogle izdati gesla za pozitivno delo. Na mesto stvarnega programa, izdale so bojni klic. Tega nam niso povedale, katera načela jim bodo veljala ob raznih konkretnih vprašanjih, pač pa so označile kot svojo poglavitno nalogo: boj proti destruktivnim življem! Pod ta naslov so gospdda subsumirali — kakor gori omenjeno — vse one, kojim ne ugajajo take nenaravne in brezplodne zveze. Zatrjalo se nam je tudi, da je sedaj napočila doba o d-kritosti in resničnosti, toda že geslo samo, geslo zadrege, nam je porušilo vero v to trditev. Mi vsaj ne moremo razumeti, kako se mori prisvajati označenje „odkritosti in resničnosti* ravno isti zistem, ki zahteva od strank, da zapostavijo svoja načela, to je, da molče ravno o tem, kar nosijo v svojem srcu, da zataje same sebe ?! •Odkritost in resničnost" utegne biti lep ,motto" programu program pa ni. Lepo frazo so postavili na mesto programa. Brez pozitivnega programa so torej za-pričeli svoje .delovanje'. In to delovanje je pa tudi res po tem: h i taj o od nevspeha do nevspeha. Če^ar se lotijo koli, vse jim iz-podleti. Tako neplodnega zasedanja menda še ni bilo, kakor je n. pr. ravno sedanje. Poletno počitnice ao pred durmi, a zbornica ni rešila niti proračuna — da ne govorimo o druzih važnih predlogah. Boj proti „destruktivnim življem« požira vse sile parlamenta. Ta boj je nekakov kolobar, iz kojega se ne morejo rešiti gospoda. In čudno — kakor smo že rekli gori — : čim silnejši je ta boj, teiu hitreje se množi število „destruktivnih življev!« Na videz je to res čudno, v resnici pa čisto naravno. Kajti v očigled tej popolni neplodnosti in brezvspešnosti sedanjega zistema ni bilo drugače mogoče, nego, da so tudi najzaupnejši optimisti med ljudstvom jeli zgubfjiti vero v sposobnost koalicije za rešenje velikih iu nujnih vprašanj. Tako je danes skoro že ves Dunaj v Med domačini je završelo samo veselje, zakaj časnike bere samo gospoda. Tončku je brala in brala, da ji je kar sapa uhajala ter so se ji usta sušila, pa še ni inngla popolnoma vgoditi željam radovednih poslušalcev. Za prvim časnikom moral je učitelj posoditi druzega, tretjega, četrtega in naprej brez konca iu kraja. Tisto leto smo namreč pisali v letnico tri sedmice — tri sekirice, o katerih modri možje, kakoršnih ne manjka nikodar, niso prerokovali nič boljšega kot vojsko. In res sta so zgrabila Rus in Turek, kri je tekla v potokih — slovanska kri. Večerni poslušalci okrog Pakičevo peči so kar požirali novice z bojišča. In kedo bi se temu čudil, saj beremo slične novosti z zanimanjem celo drugi, ki pravimo, da smo že kaj skusili — prebrali, preorali. Poslušalci so dobro poznali Turke iz povesti o njih napadih u.i našo zemljo — iz prejšnjih steletij, kak>»r je bilo v bukvah. Zamenjati bi jili mogli samo z živimi vragi. Pokačev Matej, sam bivši vojak, je zvesto poslušal Tončko in se vedno bolje uav- taboru „destruktivnih življev" — v taboru opozicije. Žaluje občinske volitve na Dunaju so pokazale to vsakomur; zlasti pa se obrača vsa nevolja ljudstva proti oni in isti nem-školiberalni stranki, ki bi hotela zlorabljati sedanji zistem za svoje strankarske namene in ki napenja vse svoje sile, da vzdrži koalicijo na površju in z isto — tudi samo sebe. Boj proti liberalni stranki na Dunaju je zajedno boj proti koaliciji. Najodločuejši nasprotniki koalicije so danes na Dunaju najpopularnejši možje. Ugled teli mož narašča od dne do dne vzlic vsem naporom koali-cjskega aparata, vzlic vsemu strupenemu obrekovanju po židovsko-liberalnih novinah. Nič ne pomaga temu novinstvu, da se svojim strupom napada celo zasebno čast vodij opozicije, nič ne pomaga, da se svojimi denun-cijacijami zasleduje vse one, ki so le količkaj zavisni po svoji službi: dunajska javnost je izrekla svojo sodbo in obsodbo nad zvezo, gospodujočo v našem parlamentu. Tako je moralo priti! A motil bi se, kdor bi menil, da je le osebna zasluga voditeljev opozicije na Dunaju, da je prišlo do toli odločnega odpora proti koaliciji. Veliki zgovornosti in agitacijski spretnosti Lue-gerja iu družbe vso čast! Ti svojstvi so mogočno orožje v njihovih rokah, ali odločilno orožje jim potiska v roko koalicija sama se svojo popolno in absolutno neplodnostjo. Ljudstvo se je naveličalo lepili a praznih besed in večnih obljub, ono bi hotelo videti dejanj, vspehov. Vspehov pa ni nikjer. Zlasti je način, kakor koalicija mrcvari veliko vprašanje volilne preosnove tak, daje moral liki slana pomoriti nado pri vsakomur, da bi sedanja večina kadaj srečno dognala to vprašanje. A to vprašanje so mora rešiti, ker po — povoljni rešitvi tega vprašanja hrepene tisoči iu tisoči koristnih državljanov. Prebivalstvo dunajsko ve, da tudi krona suma želi, da se čiin preje reši to vznemirjajoče vprašanje. Vide pa, da niti Najvišja volja ne more ukrotiti trme in sebičnosti koalicijskih strank, vidč, da te stranke nikakor nočejo odnehati od svojega jedrnega zajedno pa tudi absurdnega načela — ohranjena „politiško posesti* —, vide, da so se te stranke združile, ne za blagonosno delo, ampak zgolj le za — osiguranje mandatov: vidč vse to. udrlo je prebivalstvo dunajsko kar trumoma v Luegerjev tabor. Tega, po svoji naglosti naravnost fenomenalnoga preobrata niso mogli preprečiti ni visoki cerkveni dostojanstveniki ni slavna vlada. Ljudstvo je jelo dozorevati, in danes ima že nekoliko lastne Bodhe. Minoli so tisti časi, ko je dunajsko ljudstvo gradilo slavo- duševal za zmagovite Ruse. Slednjič se je ojunačil in prašni učitelja, kje in kako se dobi oni čas.iik ; rad bi ga bil namreč saiu naročil ker je ugajal sosedom, njemu in Tončki. Tako se je tudi zgodilo. Skrivaje je dobival list in ga nosil k Pakiču, kjer so se potem skupno naslajali o novicah z raznih krajev, a zgražali se o grozovitostih z bojišča Dvakrat v tednu so bili tega že tako vajeni, da je začelo med poslušajočim občinstvom godrnjanje, če ni bilo časnika o pravem času zvečer pri Pakiču. — Ali Matejevi materi se je zopet čudno zdelo, da sina ni noben večer doma. Takoj, ko je dovršil svoja opravila, da so % družino po večerja I i iu odmolili, zgubil se je k Pakiču. Nekega večera je šla tihoma za njim, da bi doznala, kam odhaja večer za večerom. Kmalo ji je bilo znano Le nekoliko prej da bi prišla, pa bi jo obšla slabost, tako hudo ji je bilo, ko je opazila, da je Matej, njen Matej, zavil k Pokaču In vunder ni bila ona nikoli prijazna s to družino, tudi loke onim, ki so je na jedni strani pitali s frazami o liberalizmu iu jednakosti vseh ljudi ter je zabavali zasramovanjem nenem-ških narodnosti, na diugi strani pa so je stiskali v okove mednarodnega kapitalizma ter polagoma uničevali podlago ekzistenciji malega obrtništva. Ljudstvo zahteva dandanes pozitivnega dela za zopetuo povzdigo svojo iz materijalne be le, ono pa zahteva tudi svojih političkih pravic. Ker pa ve da vsega tega ne more pričakovati od nemško-liberalne stranke, kot zagovornice velikega kapitala iu politiških svoboščin, a vidi zajedno, da hoče koalicija po vsej sili igrati ulogo zaštitnice istim neinškoliberalnim neprijateljem blaginje nižjih slojev iu politiške svobode — ker vse to vidi in ve, velja sodba ljudstva o neinškoliberalni stranki zajedno tudi kot sodba o koaliciji. Češka narodopisna razstava v Pragi. (Nastopni članek jo priobfil „Slov. Narod") Odkar je bila I. 1HH7. narodopisna razstava v Moskvi, začeli so se narodi temeljiteje baviti s to važno stroko. V Moskovskem muzeju uagromajenega jo narodopisnega gradiva, da to daleč presega jednake zbirke v Evropi. V Rusiji začeli so opazovati narodno življenje dokaj prej nego drugod, ker je tam obče narodni značaj podlaga vsakovrstnim ustrojem in ustanovitvam tako v državnem, kakor v društvenem življenju. Vzgled Rusov jeli so takorekoč posnemati ostali narodi evropski. Nemci so si osnovali v Beroliuu velik muzej jednake vrste, više na severu Evrope nahajamo še starejše muzeje te vrsie. Povsod, zlasti tudi v mnogih mestih naše države nastajejo ti muzeji; imamo že znamenite iu zaslužne etnologe, a zanimanje za l» stroko prodira dalje in dalje v vse sloje naroda. In odkod to zanimanje ? Dasi se ne daje tajiti, tla nam občno društveno in obiteljsko življenje preuzainejo iu pivii.strajajo občne evropske oblike; vse teži namreč po tem, da se .poobči", da se utesni iu utelesi v obče veljavne društvene oblike, — vendar se na drugi strani oživlja težnja po starodavnem, prvotnem značaju narodnem. Vsak narod hoče, da si ohrani to, kar še živi .narodnega svojstva" ; vsak teži po tem. da se te narodne posebnosti in vrline, ki so dajale narodu podporo in življensko moč v hudih stoletnih borbah, širijo dalje iu ucepljo tam, kjer izumirajo. V današnjih časih splošno narodne borbe je torej p stalo narodopisje ve-levažen predmet. Znameniti možje nabirajo gradiva, ogledujejo si hiše, v katerih živi sploh so se vedno pikali ; ali on, uje Matej, saj ga je veuder dojila s svojim mlekom in na svojih prsih, ta Matej, da bi mogel biti drugačen. Saj pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa, iu vender njen Matej zahaja k sosedu, da, k Pakiču zahaja iu pa zastran Tončke, to je jasno kot solnčna svetloba. Pokačka ju videla v ti misli uresničene vse sumnje iu vse slutnje. Res, da uiu doslej ui prepovedala zahajati k sosedu i u tudi — da povemo res-nico — ui si tega prav upala, pa vender ji ui moglo v glavo, da bi sinko, ki je vender njen Mat -j, delal tako naravnost proti njeni volji. Nje Matej ni takšen. Pakičevi so ga morali s kakor.šno koli zv jaČo privabiti k sebi. Ej 1'akič se dela, da je pobožen iu dober kot pečen kruh, p i jo zvit, a le bedi; njegova hči ne bo gospodinjila pri Pokaču ia ne bo, amen. To je bil običajni konec raz-miši je vanj Matejeve matere. (Dalje prili.) narod, kajti vsak kos pohištva označuje navodni značaj, kateri se je tam bolj ohranil, kotlet prebiva ljndstvo dalje od svetovnega prometa, kjer torej splošni „civilizacijski značaj* ni izpodrinil prvotnih svojstev. Kako se narod nosi, kako sploh živi, kaj d^la, s rini se bavi, kako izraža svoja čustva v veselih in žalostnih trenotkih življenja, vse to in drugo je bogat vir, iz katerega se nam razo leva narodova duša, iz katerega se zrcali narodovo srce. Pred četirimi leti imeli so naši bratje < Vlii svojo res krasno in prekrasno jubilejno razstavo. Svet se je divil vsemu, kar je tu vidi!; občudoval je češko industrijo, pol ji-deljstvo, šolstvo, obrtnost, književnost, znanost, umetnost, vse, kar je vstvaril, pridelal, priboril, dosegel češki narod. Tako rekoč v K itičktt te razstave je stala .češka chalnpa", pri kater so se obiskovalci radi mudili. In takrat se je porodila misel osnovati posebno narodopisno razstavo. Kodoljubi so se poprijeli dela, osnoval se je razstavni odbor, grof 1T a r r a c h, grof L a ž a n s k y, etnolog H a rt oš stopili so na čelo, mestna občina prevzela je pokroviteljstvo. Ves čas delalo s- je neumorno. Navzlic stoterim zaprekam od raznih strani, razstava je namreč izključno češka, ker drugačna biti ne more, izvršil je odbor svoji; ogromno delo, napravil je narodopisno razstavo, ki daleč prekaša posestrimo v Moskvi, ki pa tudi, kakor nam zatrjujejo poročila, uadkiiljit'e jubilejno razstavo 1. 1891. Češka narodopisna razstava v Pragi ali kakor jo s uni zovejo „n a š a ti a r o d o-pisna*, otvorila se je slovesno dne 15. maja ob I (J. uri dopoludne. V podveeer otvoritve bila je slovesna predstava v »Narodnem divad lu" ; dajala seje J.ibuša", uprizorile so se žive podobe in govoril se je prolog. Prava slavnost vršila se je dne 15. maja. Hiše so bile okrašene z narodnimi zastavami. Sprevod se je pomikal s Staromestnega trga proti razstavišču. Na čelu je jezdil praški ..Sokol", za njim so vozile ekvipaže s koeijaži v slovaškem kroju. Tu so bili zastopniki vseli stanov, znanosti in umetnosti. V tej veličastni vrsti bil je pokrovitelj razstave gospod (i r egor v čamari, ki j« šel otvorit razstavo. Ob 10. uri se je vršil ta veličastni akt. Na razstavišču je pričakoval došlece predsednik grof Lažausky, tudi oblečan v čamari; tli je ie liil cesarski namestnik grof Tinin in mnogo dragih povabljenih gostov, a nebrojna množica naroda prišla je k otvoritvi. Z burnim odobravanjem občinstva je govoril primatov CJrogor, in neo.isno navdušenje prešinilo jo vse, ko je (iregor otvoril razstavo in končal z besedami : „\ v še t o t o, I ide č e s k y, v y k o u a I j s i v 1 a s t n i s i I o u a v last n i s i I I, h e z p o m o c i, b e z p o d p o r y, — a p r o t o n e m o h o j i-nak; pnzen jsa vdččnosti, než P r o v o I a t i : T o b č 1 i d e č e s k o si o v a n s k v, b u d i ž slav n, s I a v a !* (Konec pri h.) DOPISI. Iz Dijogenevega predmestja v Ljubljani, dne 29. maja. < Izv. (lop.) | ........ teroslij. To \*ain je šla iz roke v roko 57. šlovilka .Edinosti*, v kateri je bil priobčim po! I istek „Krakovski Diogenez". Vsakdo bi /e|e| poznati moža in njegovega ..neroiia", ki sla že toliko časa prej slutila, da se v zemlji nekaj pripravlja za piruhe.. lu pa vedeli hi radi, kje se nahajali ti dve bitji : ali sta še v kadi, ali bivata v šotoru, ali pa sta si morda že popravila in poki pala svo je razdragano do'novje. Izvestno bi vse romalo k njima, ako bi vedeli za nju. Naša prestolnica (poprej ,.bela\ sedaj razdrapaua Ljubljana) dobila sedaj po groznem potresu vse drugo !i e, Poprej snažni trgi, čedne ulice in po-ne lene ceste, so sedaj vsi? polne raznovrstnega groinaza. Nikjer ni redu, vse je prekrižano podporami. Tu naletiš na kup razrušenega zidovja, tam na kup peska in apna; hi zopet, podirajo razrušene hiše, da se ti kar kadi v oči. Tam zopet postavljajo odre ia vežejo manj poškovane itiše. I) nt god hite kipati razpoku, da prej ko prej izbrišejo spunin na ono strašno noč. Ali stvar ne I "jde tako hitro. Ljubljanica leze sicer počasi skozi naše mesto, ali vendar se je d..kaj pomeša s ('rnim morjem, predno bo z;;krpami poslednja rana. O nedeljah in praznikih pa ne čuješ po ulicali in gostilnah skoro dražega, nego italijansko govorico. Da ne bi tujec videl uličnih napisov in firm na hišah, misliti bi moral, da se nahaja v potreseni Florenci, n<* pa v Ljubljani. Veliko je tu tega italijanskega blaga in še prihajajo tritmoma z vsakim vlakom, došlim i r. Trsta ali od Poti tebe. Hog sam vedi, od kod se jemljejo. Odkar je pričela poin'ad, ga ni bilo dneva, da ne bi bile prihajale karavane za karavano — in še celo s posebnimi vlaki — skozi Ljubljano, razsipnje se na vse vetrove sveta. Kaj je ros tako veliko tisto laško kraljestvo, da pošilja k nam toliko teh lastovk, ki jemljo domačim pticam zrnje izpred nosa? Nočemo sicer tajiti, da so nam sedaj dobro došli ti ljudje, da pomagajo domačinom graditi porušena domovja; pa vendar se nam smilijo novci, lo čujemo, da že sedaj odhajajo vsako nedeljo velike svote denarja v „blaženo Italijo". Obžalovati pa je tudi, da tudi nekateri podjetniki hote grdo zlorabiti ljubljansko ne-I srečo. Za delavce računajo skoro polovico več, kakor delavci v resnici dobivajo plače. Podporni les in priprave za odre se prodajejo lio pet in desetkrat in na zadnje še ostanejo v rokah podjetnika. Neka tukajšnja tvrdka je zahtevala za podiranje in popravljanje zvonikov pri sv. Jakobu celih 40.000 gold. Neka dunajska tvrdka pa je prevzela delo za polovico manj. Vso pripravo in odie pa je priredila tako brzo in solidno, da vsakdo le občuduje nje delo. Desni zvonik je zdaj podrt že. do pod lin in delo se vrši tako spretno, da bi bilo veselje gledati, ko bi nas ne trla žalost na toliki nesreči. Gramoz iwpajo od gori doli po žlebovih, napravljenih tako umetno, da ne vidiš ničesar, razun spodaj, kjer se groiuaz sipi je. na tla. Vse bolj počasi gre stvar pri trnovski cerkvi. Danes niso gotovi uiti odri, dasi so jih začeli postavljati v isti čas kakor pri sv. Jakobu. Pri Devici M. v Polju je zahtevala ista tvrdka 2000 gld. za snemanje zvonov, neki kmet iz Tujne jih je pa snel za 400 gld. iu sicer spretno in v kratkem času. I s tega se vidi, kako strašno pretiravajo cene nekateri domači podjetniki. Ni čudo potem, da mnogo-kateremu lastniku razdrapane hiše roje misli po glavi, da bi bilo bolje prodati podrtijo, nego pa zopet zidati s takimi ogromnimi stroški. Kdo bi bil potem kriv, ako bi zbegane posestnike hiš res premotil židovski špekulant iu se tako na tihem vgnezdil med nas? Pri vsaki stvari treba držati se neke meje, in posebno takih prilik ni smeti izkoriščati kakor bi kdo hotel. Pomoč nam prihaja od vseli strani, toda pred vsemi se odlikujejo vrli Dunajčanje. To pa ni čudo, ko imajo pred seboj prekrasen vzgled — presvetlega vladarja. Najlepšo podporo so dobili služabniki na tukajšnjem kolodvoru. Sleherni je dobil toliko, kolikor ima plače na mesec. Tudi mestni redarji so zadovoljni, ker dobivajo po 10—15 gl. doli laile na mesec. Ne baš dobro se pa godi paznikom pri užitnini. Isti itak niso dobro plačani, a dobili so le po 4 gold. podpore enkrat, za vselej. Prizadeli pa so v primeri ravno tako kakor drugi. Nekateri njih nimajo niti stanovanja, in si morajo po gostilnah iskali hrane. Politiške vesti. Dogodki na Dunaju. Mesto dunajsko je torej zgubilo svojo avtonomijo, seveda le začasno. Vladni komisar je že prevzel posle, plačati gu mora občina. Pridodeljeni mu svetovalci bodo dobivali po 250 gld, ua mesec. Kar se je govorilo in pisalo do sedaj, o razpisu novih volitev, nikakor ni avtentično, ampak vse so zgolj kombinacije. Nemškoli-beralni listi seveda zahtevajo, da bi se volitve vršile še le v septembru, češ, da bi bila velika krivica, ako bi se iste vršile v dobi, ko raznih volilcev ni na 'Dunaju. Ali jih slišite?! Sami priznavajo, da mestni statut določa, da se imajo razpisati volitve v 6 tednih pa razpuščanju zastopa, ali v svoji skromnosti zahtevajo zajedno, naj so postavna določila - ne spol u j u j e j o, ker tako zahteva nemško liberalna korist. Taki so v i malem, taki so v velikem, taki so povsodi. ' Povsodi jim je strankarska korist na prvem ( mestu in potem prideta še le — pravica in postava! Mestni statut ne pozna razlike med bogatimi in ubogimi, med takimi, ki imajo svoja letovišča in nad takimi, ki jih nimajo! Isti statut določa jednostavno: v tem času se imajo vršiti volitve — in kdor je prišel volit, je prišel! Zato pa si ne moremo misliti, da bi se hotela vlada izogniti jasnim določilom statuta — ne iz nujne potrebe, ampak le radi komoditete dunajskih bogatinov. Pred zakonom smo vsi jednaki! Proti izgredom. Uradna„\VienerAbend-post* je objavila včeraj opomin do vseh onih, ki prirejajo demonstracije. Iz tega opomina pa razločno zveni tudi grožnja, da bi se utegnila plemeniti dosedanja praksa gledć na pravo do zborovanja, ako bi se to pravo dosledno zlorabljalo za izgrede. — Za vsako politiško ali socijalno skupino prebivalstva — tako piše uradni list — torej tudi za dela v-s t v o veljajo iste postavne o m e j i t v e, kojim se mora pokoriti vse prebivalstvo. Nikomur ne pristoja privilegij, da bi se smel postavljati izven zakona in pravice, ali izven ozi-rov do drugih razredov prebivalstva. K temu le par besedi. Tudi mi smo bili vsikdar in smo in ostanemo nasprotniki vsakim hrupnim, zlasti pa še pouličnim demonstracijam, ker vemo, da take demonstracije navadno zahtevajo žrtev od posamičnikov, koristi za splošnost pa ne prinašajo nikake. V tem zinislu sino pisali povodom demonstracij dne 12. novembra, tako smo opominjali povodom majnikovega praznika, in pri teli nazorih smo tudi danes, tembolj, ko je zagrozil vladni list dunajski, da bi se utegnilo vsled demonstracij omejiti pravo zborovanja. Škoda, ki bi nastala po taki omejitvii ne bila bi v nikakem razmerju z vsemi hipnimi efekti najimpozantnejšili uličnih demonstracij. V francoskem senatu imeli so včeraj jako zanimivo razpravo o vnanji politiki Francoske. Rojalist Heaiimanoie je interpelo-vai vlado o vnanji politiki iste, rekši, da francoski mornariiicl ni mesta pri slavnostih v Kieln. Prijateljstvo Francoske da je pre-dragocen zaklad, da bi isto moglo postati predmetom tajnih pogodeb. Drugi narodi ne zakrivajo svojih zavezuikov, Francozi tudi ne bi smeli tega storiti. — Na to je odgovoril minister Hanotaux, da je vlada z udeležbo francoske inornarnice pri slavnostih v Kielu le storila čin meduarodue uljudnosti, kakor je tudi vabilo nemške vlade, došlo vsem pomorskim vlastim, le čin mednarodne uljudnosti. Baltiški prekop. Zadnje dni tekočega meseca bodo velike slavnosti v nemškem vojnem pristanišču Kieln. Nemčija se hoče pokazati svetu ne-le kot vojaška velesila, ampak tudi kot trgovska velesila. Odprla je trgovini prekop (kanal), ki izdatno skrajša brodarenje v severnih vodah. Ta prekop seče šlezvik-holštajnski poluotok od iztoka Labe do Vstočnega morja, nekoliko severno od Kiela. Dolg je 98 65 kilometrov, globok povprečno 8 5 m., širok ua dnu 22, na obrežju pa 84 m. Prekop je na 7 krajih tako razširjen, da se morejo Lidije izogniti, dasi bodo morale ploviti po jedili strani proti vstoku, na drugi proti zapadu. Parniki bodo pluli po kanalu s pomočjo lastnih strojev, Indije ja-dranice pa bodo vlačili. Nobena ladija se ne bode smela po prekopu gibati hitreje, kakor 5:i pomorskih milj (1 poiu milja 1854 kilom.) ua uro. Torej bodo potrebovale la-dije, vštevši zamude pri vstopu iu izstopu, kakih 13 ur, da prelevijo prekop. Po noči bodo svetile na obrežju električne svetiljke, ki so postav Ijeue na vsakih 25o m., kjer pa prekop ni v ravni črti, tam bodo svetiljke nekoliko gostejše. — Preko kanala voditi dve železnici na stalnih mostovih. Ta dva mostova nu bodeta ovirala plovitbe, ker sta 42 m. nad vodo. Za ostali promet (vozove in pešce) je pa poskrbljeno z mostovi, ki se dajo sukati z navadnimi brodi. Omenili smo že. da razne države odpošljejo vojnih ladij k slovesnemu otvorenju tega prekopa. To broilovje, zajedno z nemškim brodovjem, pregleda nemški cesar menda dne IS), t. in. K odprtju pride mnogo najvišje iu visoke gospode, razun te pa rnčunijo na kakili lio.ooo tujcev. — Različne države odpošljejo U otvorenju, kolikor je določeno doslej, te-le ladije: Anijleika odpošlje: oklopnice „Repulse*, Jiesolatioir'. .Kmpreso of India* in ,Royal 8ouveram* (po 14 000 tonelat), križarke „lilenheinr (9.0u0 ton.), „Kd.vmion" (7.3001.), „Apo|lo\ „Andromacke", „Melona" ter av iza „Spemly- iu ,$peedwell\ Poveljnik tej eskalri bode podadmiral Fitz Kov. Avstro - Ojtrshi jedno divizijo stal na eskadre pod poveljstvom nadvojvode Karla Štefana. Ta divizija bode sestavljena iz oklopnic „Kaiser Fraiu Josef* (4.2uO ton), .Kaiserin Elisabeth" (4.000 t.) in „Kaiserin-Konigin Maria Theresia" (5.400 t.) Danska odpošlje križarki 111. razreda „Hekla* in .Geiser" (po 1.280 t.) ter 4 la-dije-torpedovke I. razr. Tej eskadri bode zapovedoval admiral Briinn. Francoska: oklopnico „Hoche", križarsko-oklopnico „Dupuy de Lome" in križarko III. r. .Cosmos". Italija: 2 diviziji, sestavljeni iz oklopnic ,Re Umberto*, .Andrea Doria*, „Sar-degna* in .Ruggero di Lauri a' ter 4 tor-pedovke. Vsaki diviziji bode zapovedoval po jeden podadmiral,^Oilokupni eskadri pa vojvoda Genueški na jahti „SavoiaV Norveška: Ladiji - topničarki I. r. .Viking" (1113 t.) in „Steipner* (688 t) ter 6 torpedovk I. r. Portugalska: ok'opnico „Vasco de Gama* (2400 tonelat). Romunska : križarko .Eliiabeta" (1.300 t.) in parnik „Mircea" (t. 350 t.) Poveljnik bode polkovnik Orseanu. Rusija odpošlje 3 velike oklopnice, katerih dve pa niste še določeni. Tretja oklop-niča bode .Rtirik" (11.000 ton.) Španjska : oklopnico ,Pelayo* (9000 t.) ter križarki „Infanta Maria Teresa* (70001.) in „Marquis de Ensenada" (1.046 t) Švedska: okiopnici .Gota" in .Thule* po 3.000 t ) ter ladijo - topničarko „Edda* («39 tonelat). Turčija se je te dni odločila po dolgem premišljevanju, da odpošlje jedno oklopnico. Ujedinjene države Severno Ameriške odpošljejo križarke „Columbia* in .Minnea-polis* (po 7500 ton.) ter .San Francisco", ,Newark« in „Marblekead* (po 2000 t.). Nemških vojnih ladij bode okolo 30, razun teh pa 4 divizije torpedovk, z okolo 400 častniki in 10.000 mornarji. Inozemskih vojnih ladij bode kakih 53 z 12 admirali, okolo 700 častniki in 15.000 mornarji. Celokupno, pred Kielom zbrano brodovje bode torej štelo kakih 80 ladij z 1100 častniki in 26.000 mornaiji. Različne vesti. Zaradi binkoftftnih praznikov izide prihodnje izdanje .Edinosti* v torek zvečer ob navadni uri. Odbor pol. druitva .Edinost" bode imel jutri ob % 10 uri predpoludne svojo sejo v prostorih .Del. prdp. društva". Zborovanje učiteljskoga druitva za ko-peraki okra| se bode vršilo v četrtek dne 0. junija, ne pa v nedeljo, kakor je bilo oznanjeno v .Edinosti*. Zborovanje se prične se sv. mašo že ob 8«/». uri zjutraj. Gg. udje so naproseni, da prinesejo seboj Kalerovo zbirko .Kolo*. Parobrodno druitvo .Avstrijski Lloyd-imelo je dne. 15. m. in. svoj letošnji redni občni zbor. Društvo imelo je I. 1894. 540.583 gld. 07 ne. čistega dobička, 2.G3U gld. 60 nč. manj, nego leta 1893. Društveni parobrodi preplovili so 18ftt. leta 1,921.698 pomorskih milj (leta 1893. pa 1,836.726); pepotnikov so prevozili Lloydo v i parniki 1894. leta 361.344 (proti 260.119 v letu 1893.), blaga pa so prevozili parniki 1894. leta 7,245.006 met. stotov (proti 6,646.112 v leta 1893.) — Dohodki voženj po jadranskem morju so se pomnožili, kajti leta 1894. dosegli so svoto 817.077 gld. (proti 753.359 gld. v letu 1893)- Ta povoljni vspeh je prepisati večemu gibanju popotnikov v Dalmacijo. — Na levantinskih progah iu vožnji ▼ Črno morje ao Lloydovi parniki leta 1894. prepluli 40.223 milj več nego leta 1893., prevozili so 4533 popotnikov več iu 278.732 met. stotov več blaga, toda dohodkov na teh progah je bilo zu 50.148 gld, mauj nego leta 1893, Vzrok temu je velika konkurencija od strani dru« g h plovitbenih društev. — Na indo-kitajski progi bito je skupnih dohodkov za 217.977 gld. manj nego leta 1893., na braziljski progi pa so se dohodki pomnožili za 109.355 gld. — Brodovje Lloydovo zmanjšalo se je 1894. leta za 4 paruike (.Jonio*, .Ueasiua'', „Reka* in „Apis*), katere je družba prodala, ker niso bili več za pravo rabo; zgladila pa je družba 3 nove parnike iu sicer 1 (.Habs-burg-4) v Trstu, 2 na Angleškem, v kratkem pa bode golov še jeden parnik (.Graf Wnrm-brand'), kateri je nameujeii za progo Trst-Kotor! LK»ydov arsenal imel je vse leto mnogo opravila, kajti razun potrebnih del za družbo popravil je 8y tujih parni k o v. Tisti dobiček 540.583 gld. 07 nČ. razdelit se je tako-le: 4" » dividende na vsako delnico, to je 21 gld. na delnico, kar znaša 504.000 gld.; ostanek 36.583 gld. 07 nve. pa se prenese na novi račun. OMineko volitve v Ljubljani. Včeraj je volil prvi razred pod uplivom neke agitacije. Tik pred volitvijo je .več volilcev obeh narodnih strank" razposlalo pisma, v katerih so uamestu oficijelnih kandidatov dr. V. Gre-goriča in dr. V. Krispejja priporočali voliti prof. F. Orožna in dr. J. Žitnika. Razun tega mnogi meščani niso bili zadovoljni, da se je iz vrste kandidatov umaknil cesarski svetnik Ivan Mnmik, dosedanji mnogoletni zasluženi član obč. sveta. Odtod je prišla velika razcepljenost včeraj oddanih glasov. Prišlo je volit 173 volilcev. Nadpobvična večina je torej znašala 87. Gospod Fran R a v n i h a r je dobil 14«, g. Fr. T e r č e k 124, g. dr. V. Krisper 99 glasov, — G. dr. V. Gre goric ima 79, g. ces. svetnik J. M urni k, ki ni bil od nikogar kandidiran, pa 77 glasov. Mej tema je bila to raj danes ožja volitev. — Poleg tega sta dobila kandidata .več volilcev obeh narodnih strauk1 g. prof. Fr. Orožen 72, in f. dr. J. Žitnik 58 glasov. •Trltlki Sokol* priredi v nedeljo dne 9. t. m. na vrtu „Novega Sveta" (.Al Mondo NuovoM) svojo veliko slavnost blagohotnim sodelovanjem „Slovanskega pevskega drustv a". Pri tej slavnosti bode telovadba, petje, keglanje na dobitke in godba, na kar že sedaj opozarjamo slavno slovansko občinstvo v Trstu in okolici. Ker bode ta slavnost letos prva narodna slavnost v odprtih prostorih, nadejati se je velike udeležbe. Program priobčimo v prihodnji številki. Občni zbor pevskega druttva .Velesila" v Skednju. Minolo nedeljo, dne 96. pr. m. imelo je to druitvo svoj redni občni zbor. Pri tem zborovaigu bili so izvoljeni v novi odbor sledeči gg.: Ivan Godina-Ban, predsednikom; Fran šuman, podpredsednikom. Odborniki: Anton Pižon, Josip Flego-Lazar, Iternard Godina-Ban, Jurij Godina-Barakoš, PeterSancin-Bjeka. Namestniki: Andrej Oblak, Ivau Godina-Fignje, Josip Sancin-Drejac. — Po končanem zborovanju imela je .Velesila* pod milim uebom zabavo pozno v noč. V prvi odborovi seji voliti je bilo tajnika in blagajnika. Tajnikom bil je izvoljen g. Anton Pižon, blagajnikom pa g. Peter Sancin-Bjeka. Veeelloa pevskega društva „Danica" na Koutovelu vršila se je dne 19. m. m. povoljno v vsakem pogledu. Vdeležba bila je ogromna, tudi TržaČanov vdeležilo se je precejšnje število. Dvorana je bilo okusno odi-čena. Petje izvajalo se je prav dobro, dasi se je pelo par precej težkih zborov. Osobito treba pohvaliti mešane zbore, ki so se izvajali natančuostjo in občutkom. Odobravanje je bilo splošno pri vsakej točki; ponavljala se pa ni nobena točka, menda radi prevelike vročine. Le pri zadnji pesmi dodana je bila druga pesem. Krasen je bil nastop mešanih zborov. Dekleta, bilo jih je 12 v belo-narodni opravi, prepasane narodnimi trakovi, napravile so na gledalca impozanten utis. Igro „Nimam časa", dokaj težka za male odre, izvajali so spretni igralci prav dobro. Prouzročila je mnogo smeha. V prihodnje naj bi se izbrale, če mogoče take igre, v katerih je tudi ženskih ulog. Sicer pa moramo pohvaliti kontoveljske mladeniče, da so tako lepo izvežbaui v petju, in tudi sicer zavedni, za kar treba pohvaliti njih pevovodjogosp. Jak. Štoko. Priporočamo jiiu, da bi vstrajali na tem potu v čast, ponos in prid domovine. Kazenska razprava Slavoja Jenka proti Franu Marotii-u in drugom v 11. istanciji. Včeraj vršila se je pred tukajšnjim c. kr. deželnim sodiščem kazenska razprava proti Franu Marottiju iz Obrova, Ivanu Tončiču iz Gradišča in Mihi Miklavcu iz Gradišča radi razžaljena časti. Tožen je bil prvi (Fran Marotti), da je raznašal po okraju govorico, da je g. Slavoju Jenko pri reviziji občinskega urada, vršivšej se dne 20. aprila 1894. manjkal denar. Drugi (Tončič) bil je tožen, ker se je izrazil, da revizorja iz Poreča nista našla v reviziji nič denarja v občinski blagajnici, da je manjkalo v istej nad 30»»o gld, da je Jenko slepar, pa da ne bode več alepoil. Tretji (Miklavec) bil je tožen, ker je govoril, da j« manjkalo v občinski blagajnici 400 gld. Pri obravnavi dognal j«1 tožiteljev zastopnik dr. Gregorin dokaj: ne le, da ni manjkalo denarja v občinski blagajnici, nego ihi je tri6 >j. Jenko izkazal 1227 t/hl. t>8 kr. j>rrrrč, ker je toliko srojftja denarja zmešal z obiin*kim, to pa radi tega, ker je leta 1893. imel obilo poslapv-^tf^TTPnr-Tb^n, vsled česar ni mogel voditi knjige tekoče (ko-rentno). Blagajnika pa ni imel ter je moral ta posel opravljati sedem let sam, s čemer je priitedil obilni najmanj 5000 gld. Kljubn tem dokazom oproščen je bil Marotti iz razloga, ker ni dokazano, da bi bil dolžil gosp. Jenka, da je manjkalo reviziji občinski denar in iz drnzega razloga, ker je Marotti lahko mislil, da uunjka denar v občinski blagajni, ker se ni mogel prepričati o stanju blagajue, ker računi niso bili sklenjeni. Izrecno pa naglaia razsodba deielnega sodišča, da se ne moro govoriti o tem, da je manjkal denar v občinski blagajnici. Iz blizo istih razlogov oproščen je bil obtoženec Miklavec, dočim je bil kaznovan Ivan Tončič na 14 dni zapora radi izraza, da je Jenko slepar, ter da ne bode sle-paril več. Akoravno je navidezno razsodba za g. Jenka deloma neugodna, je vendar z isto dokazano, da ni manjkalo nič denarja v občinski blagajnici, temveč, da ga je bilo še preveč. In vendar pišejo današnji italijanski listi tržaški tako, kakor da bi bilo dokazano, da je denar manjkal. Za tako časnikarsko lopovstvo nimamo druzega izraza nego: Pej vas bodi! Iz sv. Krila Vipavsksgs nam pišejo: Tukajšnje novovoljeno starešinstvo je v svoji seji storilo sledeče važne sklepe: 1.) Za po-uesrečence po potresu v Ljubljani in okolici se je določilo svoto 100 gld. iz občinske blagajnice. — 2.) Za celo starešinstveno dobo se je soglasno sklenilo, ne dovoljevati javnih plesov v vsej občini. S takimi sklepi dela starešinstvo čast sebi in občinarjem. — Iz Pom|aaa na pišejo: Dne 22. m.m. je bil v naši občini davčni nadzornik, g. pl. M a n i n c o r, da komisijonalno pregleda In ceni škodo po toči in vetru dne 16. m. m. v davčnih občinah Marezige, Trnške, Boršt, Poiujan in Koštabona. Gospod nadzornik je postopal prav dobrohotno iu se mu prizadeti najiskreneje zahvaljujejo ua tem. — Včeraj je imel naš občinski zastop svojo javno sejo. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi prošnja na m i n i s t e r s k i svet za i z-vedenje jezikovne ravnopravnosti pri c. kr. oblastih. Občinski zastop je z 17 proti U glasom sklenil, da se odpošlje prošnja. — Naši lahončici zopet begajo ljudi v Krkavcih z lažjo, da je občinski zastop sklenil, zidati Šolo na stroške davčne občine krkavške, katera šola bi stala 8—9000 gld. Tej laži pristavljajo drugo laž, da onim občinarjem, ki bi podpisali prošnjo do. Lege" za osnutje šole, ne bi trebalo ničesar plačati za občinsko šolo. Kakor je videti so naši lahonski agitatorji iu zatiralci svojega lastnega rodu jako iznajdljivi, ko jim gre za to, da napravijo kako uslugo svojim koparskim gospodarjem. Mi pa se jim le sme-jemo, ker imamo dokazov v rokah, da jih je ljudstvo jelo spoznavati in da jim ničesar več ne verjame. Tombola veteranskega društva. Na biu-kostni ponedeljek priredi tukajšnje veteransko društvo na ttgu velike vojašnice tombolo, katere čisti dohodek je namenjen podpornemu zakladu za onemogle veterane. Pred tombolo iu o odmorih bode svirala veteranska godba Začetek tombole ob 5. uri po-poludne. Pomnoženje bosensko -hercegovske vojske. Vojaški narrdbeni list javlja, da je Nj. Vel. cesar iu kralj dovolil, da se letošnjo jesen osnujejo štiri nove kompanije bosensko-herce-govske pehote. Blazen mašinist. Prvi mašinist Lloydo-vega parnika .Tritone", Milialj \Vittes, zblaznil je nenudoma med vožnjo iz Dalmacije v Trst ter skočil v morje. Poveljnik parnika dal je takoj ustaviti ladijo. Mornarji so rešili blaznenca. Ta se je navidezno pomiril. Ko pa je dospel parnik včeraj zjutraj blizo Pulja, vrgel se je \Vittes zopet v morje. Rešili so ga v drugič, toda sedaj so strogo pazili naj. Ko je včeraj parnik „Tritone* dospel v Trst, izročili so blaznenca gosp. Trevesu. ki ga je odpeljal t bolnišnico. Morilec iz nagona. Iz Temešvara javljajo : Morilec Moldovan, je te dni prestal večletno ječo. Komaj dospevši na svobodo, umoril j? nekega kmeta samo zaradi tega. da vidi kri. Orožniki so ga prijeli in spravili zopet v varnost, toda Moldovan je pobegel. Orožniki so ga dohiteli. Moldovan se jim ni prav nič ustavljal. Izjavil je. da je pobegel iz zapora le zaradi tega, da umori svojega svaka. .Prej ali pozneje", rekel je, ,m o-ram ga umorit i". Samomor. 38-letna pestunja Leopoldina Sitnič je ininoli ponedeljek vstopila v službo pri rodbini R. v Tergestejn. Že naslednji dan zapustila je službo, ne da bi bil kdo znal, kam je šla. Te dni našli so jo mrtvo blizo železniške postaje v Rakeku. Pri njej so dobili pismo, v katerem izjavlja, da si je za-vdala zaradi tega, ker jo je ogoljufal oni mož, katerega je ljubila in ji izvabil ves nje prihranjeni denar (okolo 500 gld.). Grozen eamomor. V selu Aigues Mortes umoril se je te dni posestnik Karol Paize na strašen način. Namočil si je hlače s petro-Ijem, jih užgal in se potem obesil. Njegovo truplo našli so na pol sežgano. A temu čudaku se menda vse to ni vidilo zadostno, da ni^jde gotovo smrt, kajti pod osmojeniui truplom našli so patrono dinamita, katero je bil samomorilec položil pod se, mislč, da ogenj vname patrono ter da eksplozija razprši njegovo truplo. Patrona pa se ni vnela. Izginilo dekle. 171etna šivilja Eli za Gre-gorič, stainyoča v ulici Fonderia hšt. 4, izginila je predsinočnem z doma. Do sinoč ni bilo možno kljubn vestnemu poizvedovanju najti sledu po njej. .Slovaneki svst", 22. št. od 1. junija, ima naslednjo vsebino: Nemški Schulverein pa Slovani. — Gospodar pa hlapec. (Povest Tolstega.) — Dopisi. — Pogled po Slovanskem svetu. — Književnost. .Slov. Svet" se v Trstu prodaja po 8 kr. št. po glavnih tabakarnah, kjer .Edinost", in pri .Internationales Zcituugs-Bureau". Policljeko. 121etni Fr. Meicen, stanujoč v ulici Torricelli hšt, 6, 8letni Drago Gum-ber, stanujoč v isti ulici hšt. 12, llletni Fr. \Valmann, stanujoč v ulici del Ronco hšt. 2 in njegov 9letni brat Floriudo, ovajeni so komisarijatu v ulici Sciissa, da so hudo poškodovali drevje v ulici Fabio Savero in na novi opeuski cesti. — Težaka Mihel Marko iu Alojzij Scandolo, službujoča v Debinovem kamnolomu na Videli, prenočila sta po noči od 29. do 3ii. min. m. v neki kolibi blizo kamnoloma. Pri tej priliki je izginila Miht-lu novčarka, v kateri je bil 1 petak, za 1 gld. drobiža iu I italijanska lira, drugemu pa novčarka, v koji so bili 3 gld. — 271etuo deklo Ivano Strekel iz Dobrove pri Ljubi jasi prijeli so stražarji včeraj ob 4. uri zjutraj v ulici Miraiuare, kjer je menda čakala zaslužka za zajutrek. Odpravili so jo v zapor. (iAHpodarski odnosa j i nane dežele s« ie poslednja leta nekoliko /.boljšali, vsled Tuliva raiiir-jcitrgii delovanja društov in zadrug. Gespoilar»kn društva ni«o skrbela lo za t b o I j i a n j e zemlja, ampak nkrle'a sutudi /a nabava dobrih in vrednih gospodarskih stroju v, da pomnožijo dohodko gospodarstva, ali da inte dohodke vsaj ohranijo im istem stališču. — Tvrdku Ig. Ilollor na Dunaju, II., 1'ra-lorrttranue 4'.', ki jo dobro znana v nuni pokrajini, pridobila hi jo tako spluAno priznanje * tvojimi stroji za ni late n j c, stiskalnice za grozd j o i u sadje. mline za aadje in z drugimi stmji, da priuoročnmo to tvrilko o predstojeći /otvi niuuti gospodarjem prav posebno. Kdor more, naj ki dobavi gospodarskih strojov, primernih nušemu Korillj šču, kajti vsak gospodnr moro zaupljivo usrofiti pri omenjani tvnlki, kajti ta tvrdka postreže mu gotovo solidno in po ccni. Ta tvrdka jo letoi vpeljali, razno novosti pri njenih mlinih in s t i »k al u i c ah za »u d je. Komur jo do porzdigo ia dj »r »t v a, temu moremo v prvi vpti priporočati te stroju. Najnovejše vesti. Dunaj 1. ,X. Fr. Pr." javljajo iz Ljubljane : Po daljšem presledku občutiti je bilo včeraj ob 3. uri 19. min. zopet kratek ali močan sunek, zvečer ob G. uri pa lahek sunek. Ounaj I. Danes ob II. uri predpo-ludue je bilo polurno ministarko posvetovanje pod predsedstvom cesarjevim. Posvetovanja so se udeležili: skupuui ministri grof Golulio\vsky, Krieghamtner in Kallav, mini-sterska predsednika knez \Vindisahgraetz in baron BautfV ; ministra grof Falkenhavn in baron Josicka. Cesar vsprejme delegacije dne 8. junija opoludue, najprej ogersko potem avstrijsko. Ounaj 1. Ako proračunski odsek vsprejme svoto, ki je stavljeua za .slovenski* gimua-zij v Celju, položi poročevalec, dvorni svetovalec Beer, (član združene nemške levice) svojo čast kot poročevalec. Nemška levica se je izjavila, da nikdar in nikakor ne dovoli, da bi bil izvoljen kdo drugi poročevalcem o proračunu za naučno rainisterstvo. Atene 31. m. m. Prevčerajšnjem je bilo v Ketaloniji občutiti močnih sunkov, spremljanih po podzemskem bobnju. Tr^ovlnake bnojavke. BadlaMt*. Piani,« *a jeste 7.»:} -7 5:» Planice aa maj-juni 1895 7.47 do 7 49 Ova« »a j**«« 4.07—60» r* t« rfli-e.64 i*r«r. za juni-juli 6 65-6«:. ta joli-avgust e-74—4 7rt Planica nova od 7« kil. f. 7 50-7 55 ad 79 kil. f. 7 60 - 7 65. od 80 kil. I. 7 «5-7 70. ad II kil. r. 7-70 -75 , a l kil. for. 7 75—7-74. lefmon S 20-4 70; proto 6 50—« 55 ri nova 6.34-ti.40. Ponudb« pšanice slab« . Ilata prodaja po 7». ua ceneje. Vreme: lepo. Praga. Meralinirani iladkor /.a maj f. !3.4">. nova letina 13.00. Praga. Centrifuga) noti, postavljen-v Trat in • v ar ino vred, odpoiiljatev precej f. 29 - 20.25. Jnai eept. f. 29.50 -89.73 Concasst 29,75--Čet ver«. 30 50--.-•. V glavah (sodih) 31-- Bavrt. Kava Santo« good avereg« ta juai »8.25 z« oktober 94.— laatvf. Bantoa good avfrage ia juni 7«.&0 oktober 7S- J5 december 74.50. Dun^Jaka bo iai Driavni itolg v papirja . , , v erabra Avetrijtka renta e alalu . . v kronah Kreditne akcija .... London 10 Lat..... Napoleoni...... 20 mark ..... 100 Halj. lir..... I. Junija dane« . 101.40 . 101 35 . 1(3' 10 . 101 60 . 404 -. 181.40 9.64 . 11.87 . 41.05 včeraj 101.36 101.2j 1X3.05 101.35 402.-IS1 70 e-s5 lira 44-10' (CtM m raitmjt aa idili Ia • carin« vred.) Srna« pridelki. ^ . _ Cena «.- I»T» Mocca..................190. - 192,- Cejlon Plani, tina ... . 182.- 184 - . Perl...... „ 189,- 191.- Java Ifalang..... „ 160.- 10».— Porloricco...... „ —.— — Guatemala.......157.— 168,- 8an Dotningo ..... „ |.rt8'— ItiO--- Matabar 1'lant..... , —.— . nalive. .... „ —.— —. Laguajra Plant .... . 170,- ]7'i.~ „ uativo .... , —.— — Santoa najtiniji .... , 153 - 155. - . srednjo fiul ... . 14«.— 145. — . srednji..... „ 145,— 146.- , ordinar..... . 131,— 133- Hio oprani...... „ —.— —, - * najfiniji...... „ 15*— 154,- . srednji.......144.— t40.~ Slaikor Contrifugal !. vrsto . 1- 27 „ "/„ 35X70 . „ 18-14'/, „ „ 80X8« - - 32—34 „ „ 40X80 „ . 10—17 „ . » n »0X00 „ „ 40-42 „ 45X00 „ n 20- 22 „ „ 100X100 „ „ «2-64 „ n 100X110 „ „ 72-74 „ „ liukure ililc (tustoni) 20mumS 10" „ 'J:i -25 „ „ „ mlinci (tavolette) hrv.B 10" „»'/,— i0„ „ bistr. H 10" N 77.-8'/, » Po tramičih (fileri) 8/8, 3/4, 4/4, od 25 do 2H. Tram! 4/5, od 7 ft, 34—37 kr. kub. „ 8/10 „ 8/11 G —12 m. BH—38 r „ Bordonali lo 12 iu naprej for. 18—15 kub, meter. Trgovlnn z jelovim remn'm losom nI ime'n v zadnjem n su nikako sproinemhe. Ceno ko i. s le ihte, promet neznaten. — l''izvrstno sredstvo proti onim -lnčajiu. en pučo v žolodcu, kukor : roti slabemu probavljanju in heuiomidum. Ji den omot zii ozdrmij'-nje, ut.iji 50 ne. tor ne dubiva v oblikovani lekarni PRAXMARER „fli dne Mori" Trst, veliki trg. Kam po/drvH> danes ? V gostilno fflRABOSCO lin trati ,,ko zh ženske kolikor za tunike in ib co. Veliki i/bor ]>latna. bombaž 'vino, perila, r >'oepy volnenih in sv Inu- \ tih. VVl kn zaloga vaeh potrebićln «a iivi'.jo in trakovi in tudi trakovi slovenskih bnrr. krojač". V znlojfi nahajajo se nadalje vsakovrstni h 3 zlate 15 sribraih kolajn 13 častnih ln priznalnih d plomov Fran Iv. Kwizda '' MM M 14 tae A? H H At S ci KWIZDE lUstitiicijoiialni fluid o. k. prv. opiralna voda za konje. Cena I ateklenoi I gld. 40 n. a. v. Kubi Hi> nitil IH Ii't v iluornlh kuitiikih hinili, v nijtl, I,Ircih |iii rujtiilru in «irll i«, /.ti ukrrji-ftn\jr In tojirlno vjafavanje /m velikih »njHira,|il'i lijHifiiv«i*ii/i, ItiiKikuH'Hiih, i>lrj'Hij Sulukih rožnih del Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko. rjwmrjmmr*m& wm'we- Am& ,mnr Mm 1'odpidana si luojavn mijiiljuilnejo naznaniti, dn sva provjela že nkozi 30 let cib»tojt)6o, ntavnemn ob-finstvu tuknj in v okdiol dobri poznano tvrdko OllfMe ter no pripo-očava občinstvu, do bi naju i*tn blagohotno podpiralo z naročili. Priporočiimo ho posebno it". diih nSrini iu gg. uradnikom tu in v < knlici, blagovoli naju v*e-»trat s k i podpirati ter i bljnb'ijev1, da bodova t«.čim in k diko najbolj mogočo dobro postr< g!u z nizko eeno in dobrim blagom. /a obilno naročito priporočava ho • Olifčič & Comp, Via S. Cattarina št. 9 4'cnilnik jioSilju se t.a zahtevo brezplačno. j JAKOB STIHI K KIJ - TRST I f v j Cnserma it. 16 uhod piazza delta Caserma. ^ 0 (nn*i>rnli rrUki rojvltiiri/, ^ J prodaja po noverojettiih nizkili cenuh v ak >- J ' t r-tna a>>g]"$ka ■ Č kolesa. (bioykle) | 4 Z Htopntv'i kolos „Adlor4 iz to»anie II. ^ Š Klejer Frankfurt in ,Viktorin Cjklc & 2 \\'ork»" AVolver liinnptou Angleiko. ? v Kolesa Adter' s i svetovno znui.n in ho m- P f i ijo v intiiški vojski. ^ - Jamči ho za vsako kolo 12 mesece*; kdur f ^ n i zna voziti, naliči no brtizplnčno. — Posilju P ^ su na deželo in na rne kraju. k Dobroznana gostilna. Ivana Subana pri Sv. Ivanu „Na Višavi" toči izvrstno vino /tvojega pridelka, istrsko, kratki teran itd. Opozarjam torej tržaške izletnike, katerim ste ljubita lep razgled in čist /rak, ua moj lepo urejeni vrt, preskrbljeni s kegljiščem in igro s krogljami. Za mnogoštevilni obisk se priporoča Ivan Suban. k!iti-r>' »n se sploš • ^ no uvi»ille v-led 11 jili preprostosti, j* trpi'žnoi-ti, luh a r s upornbe ta v^ako T".jo trt itd. pro-i jnj'1, dani ho mnogo zb IjAmi", vr nd r po dosedanjih nizkih eoniih. Živic i družb, v Trstu Cenik"' odpoiiljnjo na zahtevnnje franko. Na vse e. kr. pogrne urade poSi- ljaio popolne ikropilnlce franki, p sti p;yzjtju 10 gld. Izdi'lujejo todi stroje zn pr h >-nje z žveplom, neprestano delajo-e Htinkalniee itd. I Dobroznana froslilna l 1 ANTONA VODOPIVCA j ra ([> > d .nm"e .pri Prvačkoveu") 2 || v Trstu, 0 | ulica Bolltarlo ie 12 g toči kolikor v gostilni, tolik'ir pri veselicah v dj vokolski telovadil ei veiaa le pristna vipavska, jjp Prvoćka in kraika be'a ln ima vina. — |J Sladki riecllng v stoklenicah, in modro f an-| kiLjo, v»akn st. klonira drži 1 lit-r in velja (JO nove.— Postrežba je poitena, cenaztnerna. Kuhinja je pre-kibljerm - tečnimi, toplimi in up zlimi jedili. 1'riporoču so rojakom v Trstu in /. dežole. Toči f i no tudi družinam 4 uvč > • 5 | t i I :S ji i 5 • u i t f^c.« iiPtHi Zapeslnika (par)..... Pas v barvah za telovadbo . Hlače (tricots) „ „ lopiee telovadne za otroka . „ , za odruSent) po for. -.25 „ 8.80 . »3—1» nvč. . 50 -65 „ Obleka Sokolska kompletna f. 23.— frrito za zidanje cerkve o* cmrjevem po I gll Glavni tlobi ck: L zadnji meieo 30.000 8rt»ftke priporočajo: Giuseppe Bolafflo goldinarjev v p • d • n Aleksandro Lovi, Ignazio Noumann. Nuj «•' tiliiuo-voljno |>azi na gornnjo i«r. ntv*n ' snuniko tli naj Izrecno zuliti'va Kirlntr 1 eijmiulni Norddeutscher Lloyd, Brema Redna služba s parniki najprvega reda. Iz Neapelja v N»w-York po I itni parniki vaak inesee, prevožnja v Iz Otnovs v Now-York brio parniki vHaka 2 mesca pre vožnja v Iz Breme V gornjo kraje, kakor tudi ▼ Baltimore. Jtontevideo in Buonoi-Ayres. iz Oenm-Neapelja t vzhodno Avstralijo v Azijo (mesečno) 16 dneh. 11 dneh. Informacije pri glavnem zastopstvu: KUohiep đs c.°, via Belvedere 2. VSi STROJI ZA POLJEDELSTVO. i'eroiiusijaiiie šircaljke, slične Ver.iiorclu, saioradue perousporiie štrcaljke, z zračno sl iskalno sesalko, vlaske preše vseh vrst, stiskalnice za olje, hidrauličke stiskalnice, poboljšanja drobila, piviiurslif orodje, vinske sesaljke, cevi za vino, stiskalnice za seno in slami, Ijdstila za koruzo, čistilnica za žito, stroji za odstranjenja skorij iti prodaja po juk.. znižanih . o mh proti jalnstvu iu mi poakuiinjo IG. HELLER, Dunaj 112, Pratorstr. N. 49. Obiirnl eotiiki zastonj iu franko, liče prodajaleov z druge ruke. l'o-tbmi m ivu,-i prtti H.il njUni fioiiar^jtnj. ------povsod: '|2 Kile «« ^ , ____________ La^tuik politično društvo .Edinost'. — Izdavatelj in odgovorni ureduik : Julij Mikota. — Tiskarna Doleu~c~Trštir---