š tuciijs ka knji žili ca ICJ.NJ, Titov trg KRANJ, PKTEK, 13. DECEMBRA 1963 LETO V. 20. STE VILKA Skupščina ie zadolžila komisijo za uvedbo 42 urnega delavnika, naj temeljito preštudira novo varianto O Na zadnjem zasedanju skupščine kolektiva, ki je bilo v ponedeljek, 25. novembra, so obravnavali ® predlog komisije za uvedbo skrajšanega delovnega časa, po katerem bi bili stroji v obratovanju ® neprestano — tudi v nedeljah! O novi varianti, po kateri naj bi delali s štirimi posadami po osem ® ur na dan ter prihajali menjaje na delo po dva dneva ponoči, potem pa bi bili dva dneva prosti, ® smo spregovorili nekaj že v zadnji številki našega lista. Takrat ® smo tudi postregli z nekaj zanimivimi številkami. Ker bi bili 6 stroji stoodstotno izkoriščeni, bi se obseg proizvodnje lahko po-® večal za najmanj 25 odstotkov — prav toliko pa tudi naši osebni ® dohodki. V skladih bi nam ostalo toliko sredstev, da bi lahko ® vsako leto oddvojili dovolj denarja za nakup petdesetih stanp-® vanj, poleg tega pa si še zgradili lasten otroški vrtec in organi-® zirali prevoz sodelavcev na delo in z dela po za nas najprimer-® nejšem voznem redu! nam pomeni ta dan precej več kot čas za počitek. Sicer ne bi padali očitki, češ, saj lahko v ne- (nadaljevanje na naslednji strani) Zakaj še stolpičih niso vseljiva stanovanja v VI in VII ob cesti JLA ? Novo varianto je pojasnjeval Rudi Babnik. Poudaril je, da to ni nekaj novega, nepreskušenega. Tako delajo na primer v tovarni »Le- o statutu Pripravljen je predlog o planiranju Pisali smo že, da posamezne strokovne skupine pripravljajo predloge o tem, kako naj bi bila obdelana v bodočem statutu posamezna vprašanja oziroma poglavja, kot so na primer sredstva, kadri, organizacija, odnosi med podjetjem in družbeno skupnostjo, planiranje itd. Kaže, da so člani posameznih skupin v zadnjem času pohiteli, saj so komisije ie pripravile predloge o spremljanju in evidentiranju poslovanja, o kadrih, o položaju ekonomskih enot in o planiranju. Skupino, ki je pripravljala predlog statutarnih določb o planiranju, je vodil Helmut inž. Turzan-sky. Predlog je pripravljen in sedaj čaka, da ga pregleda ter obdela osrednja komisija za izdelavo statuta. Dobro planiranje je za uspeh ali neuspeh podjetja brez dvoma odločujočega pomena. Sam pritisk tehnološkega napredka in spreminjajoče se tržne zahteve silijo podjetja, da vse bolj skrbno analizirajo svoje sisteme planiranja in da sestavljajo vedno bolj učinkovite plane. Uspeh podjetja je namreč nemogoč brez hitrega prilagajanja razmeram na tržišču. (nadaljevanje na naslednji strani) sonit« v Ilirski Bistrici ter v jeseniški martinarni. Največje izkušnje pri tem pa imajo na Švedskem, kjer so tak način dela sploh prvi uvedli. Zato tudi ni čudno, če se lahko prav ta dežela ponaša z najvišjim življenjskim standardom v Evropi! Seveda je razumljivo, da bo treba novi predlog temeljito preštudirati in pri tem kritično pretehtati vsako malenkost, ki pogojuje odločitev zanjo. Člani skupščine so bili mnenja, naj komisija za uvedbo skrajšanega delovnega časa temeljito preanalizira to novo varianto ter sproti o svojih ugotovitvah seznanja kolektiv. Pri tem so zastavili vrsto vprašanj, kot so prevozi na delo in z dela, varstvo otrok, neugodnosti, ker bi delali včasih tudi v nedeljah, itd. Nekateri so menili, da bi tak način dela terjal od človeka večji fizični napor, da bi ga odtegoval od družinskega življenja itd. Pomisleki so seveda razumljivi, toda prav gotovo imajo najmočnejšo osnovo v naših navadah — nedelja mora biti prosta. Kaže, da S takimi in podobnimi vprašanji se obračajo mnogi člani kolektiva na predsednika in tajnika stanovanjske komisije. V prvem stolpiču ob Cesti JLA imamo namreč šest, v drugem pa devet stanovanj in zato lepo število nestrpnih pričakovavcev, da se končno le vselijo v težko pričakovana stanovanja. Da bi zvedeli za vzroke neprestanega odlaganja tehničnega prevzema, je sklical v ponedeljek, 2. decembra načelnik oddelka za stanovanjska in komunalna vprašanja pri občinski skupščini Ivo Miklavčič sestanek vseh predstavnikov prizadetih naročnikov stanovanj ter vseh tistih, ki kakor koli sodelujejo pri sami gradnji. ▲ Pred desetimi dnevi so obi-skali naše podjetje predsednik centralnega komiteja norveške delovne mladine Sten REILUF, predsednik okrajnega komiteja za Sor-Trondelag Tor NORDSKAG in član nacionalnega komiteja norveške delavske mladine Richar TREARNES. Po ogledu obrata II so se pogovarjali z našimi mladinci. Podrobnejše poročilo berite v naslednji številki! Sestanka so se udeležili zastopniki podjetij »Sava« in »Tekstil-indus« ter podjetja za PTT Kranj in Narodne banke v Kranju, zastopniki občinskega stanovanjskega sklada, zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo in načelnik odelka za stanovanjska in komunalna vprašanja pri občinski skupščini Ivo Miklavčič. Prisotni so se menili predvsem o tem, zakaj se stalno odlaga vselitev v oba omenjena stanovanjska bloka in zakaj (nadaljevanje na naslednji strani) PNEVMATIKARNA I V novembru smo delali boljše kot v mesecu oktobru l 2. decembra smo že izvršili letošnji proizvodni plan 8800 ton izdelkov ® Kakor smo že pred štirinajstimi dnevi napovedali, smo res že ® takoj po minulih praznikih izvršili letošnji proizvodni plan. ® V ponedeljek, 2. decembra dopoldne smo izdelali 8.800. tono ® gumenih izdelkov ter tako izpolnili letošnjo družbeno obvez-® nost 24 delovnih dni pred koncem poslovnega leta. Strokovnja-® ka menijo, da utegnemo do konca decembra letošnji proizvodni ® plan preseči za okrog deset odstotkov! Napovedi, da bomo letos skoraj mesec pred iztekom leta izvršili proizvodne obveznosti, so se uresničile. Prav gotovo gre največ-(nadaljevanje na naslednji strani) »Matjaževega spanja" bo konec, ko bomo hitreje reševali predloge sodelavcev ® V 18. številki našega lista smo objavili prispevek z naslovom ® »Koliko časa bomo morali še čakati, da se kralj Matjaž pre-® budi?« Pričakovali smo odgovor, saj se je pisec dotaknil aktu-® alnega vprašanja — počasnega reševanja predlogov za razne ® tehnične izboljšave in izume. In res! Odgovor smo prejeli. ® Napisal ga je Alojz Zalar, tajnik komisije za izume in tehnične ® izboljšave. Naša komisija dela že devet let. Od imenovanja do danes je prejela že 274 različnih predlogov. Ti so iz meseca v mesec številnejši, pa tudi komisija je z reševanjem vse bolj obremenjena. Sestaja se dvakrat ali trikrat na mesec, zato je razumljivo, da morajo predlogi obležati v posebni mapi kakih deset dni, p red n o jih vzame komisija v pretres. (nadaljevanje na naslednji strani) ® Mesec je spet naokrog, pa po-® glejmo, kako smo gospodarili ® v novembru pri nas! Z izvrši-• tvijo proizvodnega plana smo ® lahko v pnevmatikami I bolj ® zadovoljni kol prejšnji mesec. ® Posamezni oddelki so zadovo-® ijivo opravili svoje delo, zato 9 je najbolje, če si vsakega po-® drobneje ogledamo. V novembru se je najbolj izkazal oddelek za proizvodnjo v e lopi a š č e v, saj je naredil 1480 plaščev več kot je zahteval plan. Plan so torej izvršili 101,62 %. Takšno prekoračitev so dosegli zato, ker so zastoje zmanjšali, bolezenske izostanke pa nadomestili z nitdurnim delom. Sodelavci tega oddelka naše ekonomske enote pričakujejo v decembru rekordno proizvodnjo, če le ne bo kakih iz-(nadaljevanje na naslednji strani) Zakaj nam že toliko časa šepajo norme? V predzadnji številki »Save« ste brali zanimiv članek z naslovom »Norme moramo uskladiti in odpraviti nesorazmerja v osebnih dohodkih«. Res, norme so tisti element, ki igra odločujočo vlogo pri formiranju naših osebnih dohodkov, če so nerealne, potem je razumljivo, da prizadeti kritizirajo; žal pa najraje očitajo napake tistim, ki so sami pri tem pravzaprav brez moči. Za nas, normirce in za naš oddelek pa ta trditev še posebej velja! Komisija za zaključke na zad-nji letni konferenci tovami-Y ške organizacije ZKS Če hočem odgovoriti na vprašanje, zakaj nam norme že precej časa šepajo, moram seči nekoliko v preteklost ter v kratkem orisati razvoj našega normirskega oddelka. Normiranje je staro toliko kot sama tovarna. O predvojnem načinu ne morem govoriti, ker ga ne poznam. Vem pa, da se je po vojni bistveno spremenilo. Menjavali so se ljudje, ki so delali v nor^ mirskem oddelku, menjavale so se norme — vse kot aprilsko vreme! Ljudje niso dolgo vzdržali, ker so bili njihovi osebni dohodki glede na odgovornost dela, ki so ga morali opravljati, prenizki. Stanje se je le malo izboljšalo z uvedbo analitične ocenitve delovnih mest. Vendar so se posledice stalnega (nadaljevanje na naslednji strani) pum Program nai zadovolji sleherni okus V zadnji številki smo že pisali, da pripravljamo za vas, dragi člani kolektiva, veliko zabavno prire-ditev »150 MINUT ZA VAS«. To bo prilika, da se razvedrite in zabavate, saj bodo poskrbeli za dobro razpoloženje veliki plesni orkester iz Kranja pod vodstvom Francija Puharja, pevca Ivanka Kraševec in Peter Ambrož, kvintet Borisa Kovačiča s solisti, humorist France Trefalt — Lipe ter znani gledališki in filmski igravec Janez Čuk. Da bo smeha še več, se vam bo predstavil z eno ali dvema najuspešnejšima risankama Walt Disney. Prireditev bomo popestrili z več nagradnimi tekmovanji, kot bodo »Kako poznaš svoj kolektiv skozi časopis Sava« za tranzistorski radijski sprejemnik, »Športniki, pokažite kako znate« za gramofonski aparat itd. Tistim, ki se radi zavrtijo ob prijetni domači glasbi in ki ob izpolnitvi naših letošnjih proizvodnih obveznosti radi malo pokramljali s svojimi prijatelji in znanci, pa bomo pripravili v zgornjih prostorih Delavskega doma ples do jutranjih ur. Ivanka Kraševec bo nastopila skupaj s Kranjskim plesnim orkestrom |l a vas podrobneje seznanimo z izvajavci zabavnega programa na sami \j prireditvi »150 MINUT ZA VAS«, v današnji številki predstavljamo nekatere. To so tisti, ki jih nekateri še ne poznate. No, že destna slika pravi, da naj spregovorimo najprej nekaj besed o Ivanki Kraševec. Ta je med najbolj priljubljenimi interpreti popevk pri nas. Mnogi jo dobro poznate s televizijskega zaslona, saj redno nastopa v najrazličnejših oddajah z »Ljubljanskim jazz ansamblom«, z velikim plesnim orkestrom RTV Ljubljana, redno pa sodeluje tudi na blejskih festivalih slovenske popevke. Nam se bo predstavila skupaj z velikim plesnim orkestrom iz Kranja na prireditvi »150 MINUT ZA VAS«, medtem ko k° nas bo zabaval z malim plesnim orkestrom iz Kranja, ki bo igral za ples, znani pevec Nino Robič. Dragi sodelavec, pričakufemo, da prideš tudi ti! Zabavno prireditev »150 MINUT ZA VAS«, ki bo v soboto, 14. decembra ob 19. uri v kinu »Storžič«, pripravama za vse člane kolektiva. Ko smo se menili o njeni vsebini in vabili k sodelovanju izvajavce, smo zasledovali en sam cilj — zabavati vas, ki ste s svojim nesebičnim delom, prizadevanj etn in sa-mopremagovanjem pri strojih, stružnicah, kotlih, v skladiščih, za pisalnimi mizami, v vratarskih ložah, v kuhinji itd. vsak Tranzisior, fotoaparat in gramofonske plošče za poznavavce kolektiva • Najzanimivejše nagradno tekmovanje bo prav gotovo »Kako po- • znaš svoj kolektiv skozi časopis Sava«. Prvih pet tekmovavcev bo • prejelo praktična darila — tranzistor, fotoaparat, komplet gra- • mofonskih plošč in knjige. Vprašanja bodo vsebovala gradivo, ki • je bilo objavljeno v našem časopisu — od 12. do 19. številke! ® Kandidati bodo tekmovali na izpadanje in odgovarjali pred • posebno komisijo na vprašanja, ta pa bo takoj ugotavljala, kdo • bo odgovoril pravilno in kdo bo izpadel iz nadaljnjega tekmova- • n j a. VSI KANDIDATI NAJ SE TAKOJ PRIJAVIJO V UREDNIŠ-® TVU ČASOPISA. Tam bodo zvedeli vse podrobnosti o tekmo-® vanju in dobili tudi manjkajoče izvode časopisa! Zakaj še niso vseljiva stanovanja v stolpičih VI in Vil ob cesti JLA? (nadaljevanje s 1. strani) je kvaliteta raznih gradbenih tet obrtniških del v teh blokih neustrezna. Zastopniki občinskega stanovanjskega sklada pravijo, da zaostajajo gradbena in obrtniška dela zato, ker opravlja izvajavec gradbenih del »Novogradnja« iz Tržiča preveč gradenj obenem in na različnih krajih, zaradi česar primanjkuje delavcev in ustreznega strokovnega kadra. Težave imajo predvsem zato, ker jim smtbijo delavce druga podjetja, ker je storilnost nizka in ker ljudje odhajajo zaradi nizkih osebnih dohodkov. Poleg teh vzrokov so še drugi: Da bi uspešno končali v Kranju adaptacijo nekaterih trgovskih lokalov, dokončali gradnjo zimskega plavalnega bazena, zgradili toplarno pri zdravstvenem domu itd., je pristojni občinski organ odobril premestitev večjega števila, gradbenih delavcev in obrtnikov s stanovanjskih gradbišč. Za posledice menda ni potreben poseben komentar! Potem je jasno, zakaj se je dograditev stanovanjskih stolpičev VI in VII ob Cesti JLA zavlekla! Sedaj so vse pogodbe in odločbe o penalih, ki naj bi jih plačali izvajavci gradbenih ter obrtniških del, če bi se ne držali določenih rokov za končanje svojih del, ničeve. Sedaj se lahko izgovarjajo. četudi dostikrat neupravičeno, da so bili primorani začasno prekiniti dela v stolpičih zaradi nekakšne višje sile. In še nekaj je, kar gre brez dvoma na škodo stanovanjske gradnje! Najkvalitetnejša in tehnično najbolj usposobljena gradbena podjetja, kot je na primer »Pro- jekt« iz Kranja, zadnje čase raje prevzemajo gradnjo novih tovarniških objektov, ker je to manj zahtevno in ker se sredstva hitreje obračajo. Kakor vidite, torej ovir in vzrokov ne manjka. Na sestanku je bilo dogovorjeno, naj se občinsko skupščino podrobno seznani z vso to problematiko in naj ta organ sprejme ustrezne sklepe, ki naj probleme odpravijo. Za vselitev v stolpič VI so izvajavci gradbenih in obrtniških del ter predstavniki občinskega stanovanjskega sklada ter nadzornega organa obljubili, da bo vseljiv v soboto, 7. decembra (to se žal ni zgodilo! — qp. urednika), medtem ko bo vselitev v stolpič VII verjetno lele prve dni januarja prihodnjega leta! Anton Božič POHITETI BOMO MORALI, ČE HOČEMO, DA DO NOVE SEZONE OBNOVIMO DOM V CRIK-VENICI! čas beži in prvi teden decembra je že mimo. Do nove letovalne sezone je še dobrih pet mesecev. Zato bomo morali (pohiteti, če hočemo, da pravočasno obnovimo počitniški dom v Crikvenict. Okvirni načrti in predračun za celotno adaptacijo so pripravljeni. Sedaj mora skupščina odločiti, ali bomo dom obnovili ali ne. Da to olajšamo, bomo v eni prihodnjih številk načrtano obnovitev podrobno opisali. Prisrčno slovo od izmene v Crikvenici — dogodek, ki je ostal vsakemu letovavcu v r prijetnem spominu 'v po svoje pripomogli, da smo en mesec pred koncem leta izpolnili letošnje proizvodne obveznosti. Sprva smo nameravali organizirati silvestrovanje, toda bali smo se, da raje pričakate novo leto v krogu svojih domačih. Zato smo se premislili in prenesli prireditev na sredino tega meseca. In ker vemo, da se radi tu pa tam zavrtite, pripravljamo po zabavni prireditvi v vseh zgornjih prostorih delavskega doma družabni večer s plesom. Menimo, da je to najboljša prilika, da se pred koncem leta še enkrat — tokrat bolj sproščeno — pogovorimo o naših prijetnih pa tudi manj prijetnih doživljajih v minulih mesecih, da si se-iemo v roke in kot pravi prijatelji proslavimo veliko delovno zmago. Morda pomišljaš, ker se bojiš, da bo prireditev pusta, da se ne boš mogel sprostiti in zabavati? Imaš morebiti pomisleke zaradi večerne obleke ali se bojiš, ker nisi vešč sodobnih plesov? Kar brez bojazni pridi! Pripravljamo družabni večer, zato kravata in črna obleka nista nuja. Kar pa se plesne glasbe tiče, bodo godbeniki igrali predvsem naše domače viže. Tisti, ki radi t\vista-jo, pridejo lahko na svoj račun na vsaki veselici! Ali še pomišljaš? Peter Ambrož bo zapel med drugim tudi ,.fVlani§oiina“ I Kranjčana Petra Ambroža poznate, saj se še spominjate dr. Stiasnvjeve »Mandoline«, s katero je požel toliko aplavza in prvo nagrado na lanskem blejskem festivalu slovenske popevke. Tudi on bo sodeloval v zabavni prireditvi »150 MINUT ZA VAS«, na katero vas vabimo v soboto, 14. decembra ob 19. uri •v kino »Storžič«. Pel bo ob spremljavi velikega plesnega orkestra iz Kranja, ki ga vodi eden najbolj poznanih pozavnistov domačin Franci Puhar. Peter nam je zaupal, da bo izbral za nastop v naši prireditvi svoje najbolj popularne popevke. Na zabavni prireditvi bo nastopil tudi Kranjčan Petei Ambrož ► »Matjaževega spanja** bo konec, ko bomo hitreje reševali predloge sodelavcev (nadaljevanje s 1. strani) Seveda pa so v komisiji člani kolektiva, ki imajo vsak svoje delovne naloge in jim je reševanje predlogov za izume ter tehnične izboljšave le dodatna obremenitev. Dostikrat tudi sami ne morejo takoj dokončno rešiti ta ali oni predlog, saj vsak zase prinaša nekaj novega, narekuje določene spremembe, dodatna orodja, nove postopke v proizvodnji itd. Zato mora pritegovati, k sodelovanju tudi druge strokovnjake in posamezne strokovne službe, ki' pomagajo kar najbolje raziskati predloge in ugotoviti njihovo koristnost Za podjetje. Večji del predlogov zahteva tudi praktične preskuse. Žal pa se dogaja, da nekateri sodelavci, ki dobijo take ali drugačne predloge v oceno jn pretres, teh ne raziščejo in pregledajo takoj. Verjetno zato, ker menijo, da ni njihova dolžnost dajati pismene izjave o koristnosti m pomembnosti posameznih predlogov. Da, nekateri enostavno odlagajo take predloge v predale svojih delovnih miz. Komisija jih mora potem celo večkrat prositi, naj svojo dolžnost izpolnijo in predloge vrnejo. Dostikrat pa se rešitev predloga zavleče tudi zato, ker je treba predlog preskusiti v gumarskem institutu. Ker so naši stroji z večinoma zasedeni, je treba včasih čakati na poskus tudi trideset dni. Potem je seveda razumljivo, da komisija lahko reši predlog šele po preteku poldrugega meseca, če je treba dobiti še izračun prihranka, se rešitev zavleče še za nekaj dni. Vidite, dragi bravci, »Matjaževo spanje« je problem, ki ga komisija za jzume in tehnične izboljšave lahko reši le, kadar se bomo prebudili vsi tisti, ki imamo kakor koli opraviti z reševanjem predlogov. Dokler pa se bo dogajalo, da bodo predlogi romali pri tem ali onem odgovornem sodelavcu v predal, toliko časa bo »Matjaž spal«! r ——------------------------ .Komaj čakam, da se vrnem nazaj* Uredništvu! Čeravno se vam dolgo časa nisem oglasil, ne smete misliti, da vašega glasila ne prejemam več. Še daleč ne. Ne čitam ga samo jaz, temveč mnogo tnojih prijateljev! Najbolj jih zanima, kako se izdeluje avtomobilske plašče in kako sploh nastanejo gumeni izdelki. Z veseljem pa rešujejo V___________________________ tudi križanke. Nekateri se zanimajo celo za organizacijo dela v naši tovarni, jaz pa sem tisti, ki jim moram vse razlagati. Seveda, kolikor pač morem! Zato tudi ni čudno, če nestrpno čakam vsak ponedeljek ali torek, ko mora kurir prinesti časopis. Še bolj nestrpno pa čakam, da se vrnem v vaš kolektiv. Tovariško vas pozdravlja Jote Mišmaš s svojimi prijatelju' Pripravljen je predlog o planiranju (nadaljevanje s 1. strani) Tudi naš projekt statuta je planiranje razčlenil dokaj nadrobno. V njem je naznačena potreba po obdelavi perspektivnega gospodarskega planiranja, osnovnega gospodarskega planiranja in operativnega planiranja, nič manj pa ne poudarja potrebo po obdelavi pripravljanja in lansiranja proizvodnje. S tem je projekt predloga za obdelavo posameznih statutarnih področij, ki jih strokovnjaki za posamezna področja obdelujejo v skladu s svojim prepričanjem, kako bi bilo stvar najbolje obdelati v statutu. Osrednja komisija za pripravo statuta v času, ko to poročamo, predloga skupine za planiranje še ni obdelala. Zato tudi niso še pripravljeni dokončni predlogi tega področja za razpravo. Prav gotovo pa bi bilo koristno zvedeti, kaj je predlagala o planiranju sama strokovna skupina, ki je predlog razvila! Predlog obdeluje gospodarski program, letni gospodarski načrt 2. decembra smo izvršili letošnji plan spodarskega programa od upravnega odbora prek ekonomskih enot do skupščine podjetja. V letnem gospodarskem načrtu, ki ga sprejme podjetje pred pričetkom novega poslovnega leta, so zajeti različni plani, kot na primer proizvodni plan, prodajni plan, plan osebnih dohodkov, plan kadrov, plan izobraževanja, inve- (nadaljevanj e s 1. strani) ja zasluga za uspeh tistim ekonomskim enotam, ki so zlasti v poslednjih mesecih z raznimi or-ganizacjiskimi ukrepi precej povečale obseg proizvodnje in se približale zahtevam, ki jih je postavil prednje za okrog 14,5 odstotka povečan plan glede na pripravljajoči se prehod na skrajšani delovni čas. Nič manjša zasluga pa gre vsem tistim članom kolektiva v posameznih ekonomskih enotah, ki so sodelovali pri izdelavi predloga reorganizacije podjetja, pri uvajanju novih metod planiranja itd. Vse kaže, da je kolektiv pravilno (nadaljevanje s 1. strani) darskega načrta pa bi dajala čla- razumel priprave za prehod na skrajšani delovni čas in da nam preudarnost pri pripravljanju predloga statuta že daje prve plodove. Prav načrtnost pri izde- Norveškim gostom je razkazal proizvodnjo v obratu II inženir Drago Smodiš ter jim odgovarjal na vprašanja. Skupščina ie zadolžila komisijo za uvedbo 42 urnega delavnika, naj temeljito preštudira novo varianto nom kolektiva za ekonomske enote in za vse podjetje skupščina po vsakem periodičnem obračunu. IZ KOMISIJE ZA PRIPRAVO STATUTA del j ah naredimo to in ono, gremo na izlete, na obiske, itd. V zagovor nove variante pa je moč našteti vrsto protlutemeljitev. Ob lavi predlogov za posamezne sta- dc,Iavnikih £ mogo“ hitreje op™- a viti najrazličnejše domače posle, proizvodnih ekonomskih enot in in spremembe ter dopolnitve pla- sticijski plan itd. Plani izvirajo iz iov. Program dela in razvoja do-nov. Program dela in razvoja podjetja določa poslovno politiko podjetja in temelji na odnosih v produkciji in delitvi, ki so določeni z družbenimi plani. Osnovne gospodarske plane se sestavlja za daljša ske plane se sestavlja za daljša zvezni predpisi ali pa podjetje samo. Elementi gospodarskega programa so ocena dosedanjega poslovanja, osnove razvoja, gibanje poslovnih rezultatov v predvidenem obdobju (prodajni plani, proizvodni plani, investicijski plani, itd.), gibanje poslovnih odnosov (struktura cene, produktivnost, itd.), naloge posameznih služb in delovnega kolektiva za uresničitev programa in razvoj družbenega standarda. Predlog govori tudi o pripravi in izdelavi gospodarskega programa po za to odrejenih strokovnih službah ali posebni strokovni skupini in o postopku sprejemanja in odobravanja go- lf novembru smo delali boljše kot v ekonomskih enot in ti naj pred- "leSeCU OktOttFU ! stavljajo po predlogu strokovne (nadaljevanje s 1. strani) skupine osnove plana podjetja. «***> („* ™m Zakaj nam že toliko časa šepajo norme? Oddel. avtoplašči je zmanj-izdelajo predloge ostalih planov, kalo do izvršitve plana samo ki jih vsebuje letni gospodarski 0,12 %! To izgubo bi lahko nado-načrt. Roke za izdelavo pa pred- mestili, če bi se odstotek nekva-, , . litetnih izdelkov ne bi povečal. pisute za vsako leto upravni od- Precej je bilo namreč nevtralnih bor. Ta organ naj bi tudi obrav- napak na gotovih izdelkih, nekoli-naval predlog proizvodnih planov ko pa je poskočil tudi odstotek ekonomskih enot in ostale plane, osebnih napak pretežno sepai a-... , , cii ter napak zaradi slabih ogrev- potem pa te da,al v obravnavo de- mh duš Zato bomo morali v bo- lavskim svetom oziroma zborom doče na takšne napake bolj paziti, delavcev ekonomskih enot. Nato če si želimo kar najhitreje na ze-bi izdelal dokončni predlog in ga ^eno veJ0- predložil v obravnavo skupščini Nič manj se niso potrudili v od- „ .• , „ . , . , . delku velozračnice, saj jim pod,et,a. Izvrševanje plana na, b, je zmanjkalo do plana samo 345 po predlogu strokovne skupine za- kosov aij o,55 %! Razveseljivo je, ■iledovale strokovne službe, poro- da so se v novembru precej izbolj-čila o izvrševanju letnega gospo- šale zmesi. Žal pa smo imeli pre- velike težave zaradi stalnega menjavanja kavčuka, kar je oviralo proizvodnjo. tutarne dele je pokazala, kako slabo smo bili dotlej organizirani in kje vse je bilo treba in bo še treba reorganizirati, izpopolniti ter utrditi rtaiše delo. V začetku leta smo dokaj skeptično ocenjevali možnosti, da bi letos naredili 8.800 ton gumenih izdelkov. Kaže, da nismo zaupali lastnim sposobnostim in da smo bili premalo smeli, ko je postalo očitno, da bo treba bolj odločno odkrivati notranje rezerve v strojnih in delovnih zmogljivostih ter v boljšem izkoriščanju materiala! Predčasna izvršitev plana pa nam vliva novega poleta in še večje zaupanje vase. Saj je doseženi uspeh uspeh celotnega kolektiva ter slehernega jDOsameznika! DUŠAN REBOLJ Koliko časa bodo morale ekonomske enote pomožnih dejavnosti tako odlagati svoj material, ker nimajo primer-▼ nih skladišč? vlakom in avtobusi boljše, gneča pa manjša. Nekateri so tudi ugovarjali, da bi bil prehod na skrajšani delovni čas po tej varianti mogoč, če bi bile žene doma in če bi hodili v službo samo možje! Res, potem bi bila odločitev zanjo verjetno samo še formalna stvar. Toda, če hočemo tudi pri nas v Jugoslaviji nekoč sprostiti ženo proizvodnih obveznosti ter ji omogočiti, da se posveti domu, otrokom ter skrbi za boljše počutje doma, potem bomo morali najprej temeljito izpopolniti proizvajalne sile ter izdatno jjovečati produktiv-Spodnjo fotografijo ne objavlja- nost. Tako, kot so to storili na mo zato, da bi kogar koli osebno švedskem in še marsikje drugod! prizadeli. Ne! Radi bi le opozorili ua j,, prav naša nova varianta na to, da bomo morali v bodoče _ delo štirih posad po osem ur tudi bolj paziti na red in čisto- na t(an ^ menjaje po dva dnj v co po obratih in tovarniških pro- „ . , , , . . , , štorih, če je bilo dopustno takole vsak' dcloyni ™em, nato pa dvo-doslej, ko smo se šli prave proiz- dnevni počitek nakupiti v trgovinah, obiti razne servise in obrtnike. Tudi za izlete in obiske so delavniki bolj prikladni, saj so prometne zveze z Ne pozabimo na skladišče za mizarie... vodne folklore, v bodoče, ko bomo vedno bolj razseina sodobna tovarna, kaj takega ne bomo smeli dopuščati. Slika naj bo v opozorilo vsem tistim, ki načrtujejo za nadaljnjo rekonstrukcijo posamezne objekte. Naj ne pozabijo tudi na skladišče za mizarje, steklarje itd.! je lahko prvi in izdaten korak v to! Dušan Rebolj VSE BRAVCE PROSIMO, DA NAM PRISKOČITE NA POMOČ! Zadnje čase se nekateri pritožujete, češ da časopisa ne dobivate, ali da ga dobivate z zamudo. Ker bi radi prišli stvari enkrat za vselej do kraja, batno pričeli temeljito kontrolo. Zato nam pomagajte. Tisti, ki časopisa v preteklosti niste redno prejemali, stopite do Slavke Horvatove — telefon 21 v obratu I — in preverite, če je v seznamu prejemnikov vaš naslov točen. Tisti, ki pa dobivate časopis zadnje čase z zamudo ali tu in tam sploh ne, pa sporočite svoje ime in naslov. Naredili bomo namreč pregled, v katerih območjih časopis poštarji ne dostavljajo ali ga dostavljajo z zamudo. Za primer naj povemo, da smo zadnjo, to je 19. številko odpre-mili na pošto v sredo, 27. novembra popoldne, na nekatere naslove v Kranju in okolici pa so poštarji dostavili naslovljene izvode šele v torek, 3. decembra! Res hitrost, ki se lahko kosa s polžjo! UREDNIŠTVO Registriranih 14 predlogov za tehnične izboljšave in racionalizacije (nadaljevanje s 1. strani) menjavanja ljudi v normirskem oddelku hitro pokazale. Popustil je pregled nad normami, realni normativi za posamezne izdelke so se začeli izrajati. Vzporedno s tem pa se je bolj in bolj čutilo zapostavljanje nor-mirskega oddelka. Za primer naj navedem, da še doslej nismo dobili nobene specifikacije za kateri koli izdelek niti ne potrebne nor- seveda na škodo nas vseh! Vprašanje zase pa je delovna in tehnološka disciplina. Ker je večina delovnih mest brez kontrolnih naprav, se dogaja, da ljudje ne upoštevajo delovnih predpisov. Zaradi težnje, da bi naredili kar se da veliko, skrajšujejo izdelovalne postopke, itd. Tako se dogaja, da dosega mešavec z minimalnim manipulacijskim časom po 600 delovnih minut v sedmih mative porabe materiala, kaj šele urah in pol ter prekoračuje normo predpisane vulkanizacijske čase! za okrog 35 %. Le kje dobi toliko Si potem lahko zamišljate uspešno časa- ko vemo, da ima sedem ur delo normirske službe? Kdo je ln Pol samo 450 minut! Odgovor kriv? Tisti, ki so normirsko službo ie preprost. Ne upošteva tehnološkega predpisa ter skrajšuje mešalne čase! No, podobno je pri vulkanizaciji in še marsikje drugje. Zatorej ne moremo govoriti o nerealnosti norm, ampak o nedisciplini. Lahko ustanovimo ne vem koli- @ Če upoštevamo izvršitev pro-® izvodnega plana naše ekonom-@ ske enote za november — 100,31 £ odstotka, potem bi lahko dejal, ® da smo že razmeroma dobro ® pripravljeni za prehod na 42-ur-@ ni delovni čas. Seveda pa bomo ® morali še temeljito izboljšati ® delovne postopke na mnogih @ delovnih mestih ter s tem za-® gotoviti večjo produktivnost ® brez večjega fizičnega napora ® sodelavcev. Tam, kjer to ne bo ® mogoče, pa bomo morali najti @ še vse neizkoriščene rezerve! MIHAEL ČUHALEV Komisija za izume in tehnične izboljšave sporoča vsem tistim, ki so izpolnili obrazec za prijavo predlogov, da je registrirala naslednje predloge: ® povečanje kapacitete pri vulkanizaciji rivalit cevi s šifro X — 100/15a z dne 14. 11. 1963. ® ukinitev delovne operacije pri izdelavi termoforjev s šifro X — 100/17 z dne 18. 11. 1963. ® popravilo kalupa za vulkaniza-cijo termoforjev s šifro X — 100/16 z dne 19. 11. 1963 ® prihranek materiala pri vulkanizaciji v kalupih s šifro X — 100/18 z dne 20. 11. 1963. ® sprememba pri prašenju korda za klinasta jermena s šifro X — 100/20 z dne 21. 11. 1963. ® prilagoditev konfekcijskega stroja »Borovo« za uporabo zložljivih s šifro X — 200/12 z dne 22. 11. 1963. ® prestavitev stroja za brušenje tesnil s šifro X — 100/26 z dne 25. 11. 1963. ® izboljšava pri lepljenju velo-zračnic s šifro X — 100/28 z dne 25. 11. 1963 ® brušenje ventilov za avtozrač-nice s šifro X — 200/11 z dne 25. 11. 1963. ® preprečitev eksplozij ogrevnih cevi v avtoklavu in zavarovanje delavcev s šifro X — 100/22 z dne 25. 11. 1963. ® odstranitev odvečne vode na stroju za rezanje protektorja v pnevmatikami I s šifro X — 100/23 z dne 26. 11. 1963. ® stojalo za sušenje protektorja v pnevmatikami I s šifro X — 100/24 z dne 26. 11. 1963. ® razporeditev dela v štirih delovnih skupinah s šifro 270 z dne 26. 11. 1963. ® valj za navijanje gumiranih tkanin in ostalih surovcev s šifro X — 100/21 z dne 26. 11. 1963. Ko bodo posamezni predlogi rešeni, bomo v časopisu takoj sporočili njihove šifre! ALOJZ ZALAR postavili, ljudem, ki so delali v njej, pa izkazovali nezaupanje! Namesto, da bi imel oddelek vsestransko oporo, se je dogajalo, da so normirci zaradi resnih groženj prizadetih proizvajavcev, češ da »jih bodo dobili s količkom po glavi« itd., odstopali od načel so- ko gumarskih institutov, kontrolno dobnega normiranja in puščali norme nespremenjene tudi tam, kjer to sploh ni bilo več vzdržno! Stvar se je še bolj izrodila, ko so pričeli potrjevati norme namesto centralnega delavskega sveta delavski sveti oziroma zbori delavcev ekonomskih enot samih. Ti so pač vlekli vsak po svoje — tako, da so se osebni dohodki neupravičeno poviševali. Svoj delež so dali še šefi ekonomskih enot, ki so se tehnoloških birojev in postavimo kdo ve koliko kontrolorjev, če ne bomo pričeli ukrepati tam, kjer je to nujno potrebno. Ugotoviti moramo za vse izdelke ter vse njihove proizvodne faze izdelovalne čase, ugotoviti zmogljivosti posameznih strojev in naprav ter vseh delovnih mest, izračunati normative za material in surovine, pa bomo lahko realno planirali proizvodnjo, postavljali prave tirje Slovenci — Kranjčani Mitja, lija in jaz ter Blejec Drago JS smo sredi septembra, ko je na Gorenjskem že trkala na vrata jesen, pričeli desetdnevno križarjenje med 125 otoki in otočki komatskega arhipelaga, okrog 35 kilometrov južno od Zadra. Po prvem uspešnem ribolovu — ujel sem srednje veliko vrano — sem se grel na toplem septembrskem soncu, sedeč na barki barbe Ive Dominisa ter s kleščami ravnal zvite osti svoje harpune. Ostali trije mušketirji pa so posedli okrog polne košare sladkih smokev, pridelka, ki ga je Branko nabral v barbinem nasadu smokev na otoku Lavdara. Barba Ive Dominis - mornar, ribič, kmetovalec in kdo ve, kal še vse... jin pomenek nekako tako, da me je Ive vprašal, kakšen naj bo naš nadaljnji kurz in predlagal, da vržemo sidro v Veli Lučiči na otoku Katina. Pritrdil sem mu, češ, »saj ste vi naš vodja«. Res, barbi angleščina ne dela preglavic. Petnajst let je preživel v ZDA. Prvič jo je mahnil čez »veliko lužo« leta 1913 in se vrnil poln izkušenj in z nekaj »umetnosti« doma. Da bi videli, kako spretno očisti ribo, kako hitro naredi krompirjevo solato ali pripravi špagete na milanski način! Za pet oseb nam je skuhal ribjo juho, spekel poldrag kilogram rib in naredil paradižnikovo solato, pripravil jedilni pribor ter natočil v zajetne kozarce pristne kornatske črnine v pičli uri! In prihranjenega denarja čez osem okus? Brez ugovora. Pospravili upirali izpopolnjevanju in poviše- cene in ugotavljali resnične delov- vanju normativov, ker so si »za vsak slučaj« hoteli zagotoviti nekakšno »zlato rezervo«. Normirski oddelek lahko v sedanji kadrovski zasedbi samo spremlja nove izdelke, ki prihajajo v proizvodnjo. Organi upravlja- ne učinke posameznikov ter ekonomskih enot! To ve vsak naš strokovnjak — toda ko bi morali enkrat za vselej udariti ob mizo in dejati odločno »konec familiar-nosti in konec nedopustnim načinom dela«, takrat se vsakdo raje jL\S harpuno ^ masko nja — upravni odbor in skupščina umakne v ozadje, če je to potem kolektiva — so že nekajkrat sklenili, da se bo kvaliteta normirske-ga dela izboljšala le, če to službo kadrovsko okrepimo. Žal pa organizacijsko— kadrovske službe niso priskočile na pomoč. Iz meseca v mesec se je stvar zavlačevala — samoupravljanje in umno gospodarjenje, pa res ne vem! Toliko v premislek vsem članom kolektiva, zlasti pa še tistim, ki so doslej kakor koli onemogočali uveljavitev sodobnega normiranja. ALOJZ ZALAR in plavutmi po Kornatih ^ Šest konj močan AiRAN je vrtel vijak in s kakimi 8 kilometri na uro smo rezali komaj opazno, od maestrala nakodrano morsko gladino, ko je bar-ba zavpil proti meni: »Šjor! What’s our line novv? I advise to you the folovving port Vela Lučiča on the island Katina!« Zdrznil sem se, začudeno po- let. Pet let je zdržal doma, potem pa šel še enkrat po srečo v Novi svet. Vrnil se je leta 1933, a prave sreče ni našel. Prihranil si je toliko, da je zgradil v Šali lepo in mogočno kamnito hišo, v kateri najde v poletnih mesecih prijetno prenočišče tudi dvajset turistov hkrati . . . Oseminšestdeset let je star barba Ive Dominis, a po vedrini, živahnem govorjenju, polnem humorja, posebej pa še po pri- stno vse, tako da je bilo s pomivanjem posode prav malo posla! Če po pravici povem, ne vem si odgovoriti na vprašanje, kje človeku tolikšna energija! Zjutraj je vstajal okrog sedme in ko smo se prebudili, je bila barka pospravljena, na strehi kajute pa nas je že čakal zajtrk. Potem je spet pospravljal, nas vmes zabaval s svojimi dovtipi in doživljaji, vodil motor, krma- A To je barba Ive Dominis — naš krmar in kuhar, ko pripravlja ribe za kosilo ne umirili in zaspali, je še imel gledal, a se hitro znašel in od- pravnosti za najrazličnejše oprav- ril ladjo, lovil kanjca, pa spet opraviti to in ono. Skratka, pre- govoril: »Very well, captain! Your are the boss!« Tako torej, naš barba ni od muh. V angleščini je doma, kot na morju. Zato se je začel na- ke, bi mui jih človek prisodil kveč- pripravljal kosilo, pomival poso-jemu petdeset! Ni samo dober do, pripravljal svojo mrežo ali krmar, ribič, trgovec in kmeta- se ukvarjal s svojim primusom, vavec. Njegovim kuharskim ve- kuhalnikom na butan. In zvečer, ščinam bi zavidala prenekatera jto smo se končno, utrujeni od gospodinja, ki misli, da je v tej vode, sonca pa tudi izdatne hra- va mravlja. Zato tudi ni čudno, če smo ga vzljubili in če smo že po nekaj dneh sklenili »z bartoom Ivem bomo šli še na Kornate!« (Dalje prihodnjič) Športniki, prijavite se za nagradno tekmovanje »pokaži, kako znaš ?M Prireditev bo vodil Janez Čuk, za humor pa bo poskrbel France Trefalt-Lipe Pred zaključkom redakcije smo končno le uspeli izpopolniti seznam tistih, ki vas bodo zabavali na sobotni zabavni prireditvi in na družabnem večeru. ® Ves program prireditve »150 MINUT ZA VAS« bo vodil gledališki in filmski igravec JANEZ CUK. Mnogi se ga še spominjajo iz Čapovega filma »Vesna«, ko je skupaj s Samom in Krištofom kot Sandi poskrbel, da smo se prijetno zabavali ob pripetljajih ljubljanskih maturantov. 0 Ker Frane Miličinski — Ježek zaradi preobremenjenosti s snemanji za novoletni televizijski program tokrat ne bo mogel nastopiti, bo poskrbel za humor FRANCE TREFALT — LIPE. Kot »Pepe Lez’ nga« bo pripovedoval o kranjskih »zanimivostih«, podal inventurno poročilo o dogodkih v našem podjetju, zapel priredbo pesmi »Santa Lucija« ter povedal zanimivo zgodbo o rotaciji. 0 Po zabavni prireditvi bo igral za ples mali kranjski plesni orkester, pel pa bo NINO ROBIČ. Njega vam prav gotovo ni treba posebej predstavljati, saj je redni gost ljubljanskega televizijskega študija. Ob koncu morda še tole! Tistim, ki bi radi z družabne prireditve kako fotografijo za spomin, naj zaupamo, da je pripravljena tudi stalna fotografska služba! V Drugo nagradno tekmovanje na prireditvi »150 MINUT ZA VAS«, ki bo v soboto, 14. decembra ob Restavracija .Park' ho pripravila bogato izbiro pijač in jetiač S Za postrežbo s toplimi in hlad-0 nimi jedili ter z najrazličnejši-$ mi pijačami bo poskrbel delov-0 ni kolektiv restavracije »Park«. ® Z njihovimi predstavniki smo 0 se dogovorili za primerne cene. 0 POSTREŽNINE NE BODO 0 ZARAČUNAVALI! Stregli bodo 0 tudi topla pripravljena jedila 0 in jedila po naročilu — seveda 0 bo treba nekoliko dlje počaka-® ti, ker bo treba te vrste hrano 0 nositi v veselične prostore iz 0 restavracije »Park«. Vas zanima, kakšne bodo cene? Prav gotovo! Zato naj vam jih kar zaupamo! ODPRTA VINA: vipavsko belo 11 °/o 0,7 1 270 din, laški rizling 11,4 odstotka 0,7 l 350 din, namizno rdeče 10,8 % 0,7 1 320 din, muškat hamburger 12 % 0,71 320 din. ZAPRTA BUTELJČNA VINA: ri-toznojčan 550 din, biser s kajiar-ja 550 din, cabernet 550 din, Pro-busove solze 550 din. DESERTNA VINA: sladki refo-ško 500 din, vermuth 800 din, sher-ry vino 800 din, jruškogorski biser 800 din, peneči refoško 1100 din. PIVO unionsko svetlo 120 din, steklenica radenberger 180 din. ŽGANE PIJAČE: sadjevec 50 din Šilce, slivovka 60 din, pelinkovec 60 din, konjak 60 din, brinjevec 60 din. LIKERJI: jajčni 100 din mala čaša, čokoladni 100 din, hruškov 90 din, mentol 90 din. BREZALKOHOLNE PIJAČE: malinovec 40 din, sadni sokovi 70 din, cockta 50 din, radenska 80 din steklenica, sifon 80 din liter. BARSKE PIJAČE: vsi cocteili po 180 din, ginfis 180 din, whisky s sodo 150 din, bovla 180 din. JEDILA: svinjska pečenka 250 din, pečenica z zeljem 250 din, obložena jajčka 250 din, francoska solata 150 din, šunka 300 din, kranjska klobasa 200 din, hrenovka 150 din, obloženi kruhek 60 din, piščanec 500 din porcija itd. 19. uri v kinu »Storžič«, pripravljamo za savske športnike in športne delavce. V kakšni disciplini bodo nastopali, tega zaenkrat ne zaupamo, ker hočemo zagotoviti, da bodo prijavljenci pokazali svoje sposobnosti enako pripravljeni. Trije najboljši bodo prejeli praktične nagrade — gramofon ter dve ležalni blazini. ROK ZA PRIJAVO JE SREDA, 11. DECEMBER! Vsi interesenti naj se do tega dne oglasijo v uredništvu našega lista. Tam bodo zvedeli za vse podrobnosti in za slučajno izbirno tekmovanje, če bo prijavljencev preveč! Za veselo razpoloženje in za pies bodo poskrbeli člani velikega plesnega orkestra in njegovi solisti... Ste že kdaj videli in poslušali veliki plesni orkester iz Kranja, ki je požel že več laskavih priznanj? Če ne, potem se vam nudi prilika v soboto, 14. decembra na naši zabavni prireditvi »150 MINUT ZA VAS« ki bo v dvorani kina »Stroržič« točno ob 19. uri. Veliki plesni orkester, v katerem igrajo njegovi člani s petimi saksofoni, s petimi trobentami, s štirimi pozavnami poleg ritmične sekcije — bas, kitara, klavir in boben — vodi Franci Puhar. Z orkestrom bosta zapela nekaj svojih najbolj uspelih pesmi pevca Ivanka Kraševec iz Ljubljane in Kranjčan Peter Ambrož. Veliki plesni orkester iz Kranja uspešno nastopa že tri sezone. Dvakrat je nastopil na ljubljanski televiziji, dvakrat na samostojnem koncertu, lansko leto pa t 2 5 4 5 6 s 9 • to U B 12 15 it 15 S ič H • * 2i 22 25 24 e 25 • 26 27 m m 29 • 5o M 52 e Š4 • 55 • 56 • 57 56 • w~ V namiznem tenisu je obrat I premagal obrat II z 9 : 8 V počastitev 29. novembra — dneva republike, je organizirala športna komisija pri tovarniškem komiteju Zveze mladine Slovenije nammioteniški dvoboj med obema obratoma. Po dokaj zanimivih igrah je zmagal obrat I z rezultatom 9:8, čeprav ni nastopil v najmočnejši postavi. Za obrat I so nastopili Bec, Sta-nešič in Dominko, za obrat II pa Korenjak, Lesjak in Feher. Vsak Talko je imel res vsakdo priliko nasprotni par se je sestal dvakrat, pokazati, kdo je boljši. Dvoboj je bil zato vseskozi napet in se je Za dobro in hitro postrežbo — bodo poskrbeli tudi oni v izid nagibal zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Končno je bilo stanje 8:8 in dvoboj med Dominkom iz obrata I ter Korenjakom iz obrata II je moral odločiti zmagovalno moštvo. Več sreče je imel Dominko in zmagal. Ko to poročamo, je že steklo prvenstvo ekonomskih enot v namiznem tenisu. Pričelo se je v petek, 6. decembra. Razporede bomo redno objavljali na oglasnih deskah. Prosimo igravce posameznih moštev, da se drže razporeda, saj s tem omogočajo nemoten potek tekmovanja. Ne dopustimo, da se prvenstvo preveč zavleče! Za vsa podrobnejša obvestial se obračajte na Cirila DOMINKA, ki vodi tekmovanje! Izžrebani so bili naslednji reševavci Do zaključnega roka smo prejeli 99 rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v 17. številki našega lista. Žreb je namenil nagrade naslednjim reševavcem: Hedi ŠOLAR — 3.000 din, Vinku JANŠA — 1.500 dinarjev — Milanu KOPAČU, Viki RANT, Josipu RUGALETU, Mirku SELINŠKU, Dušanu STANJKU, Marici VESELIČ, Ferdu VIDICU in Tončki ŽUŽEK pa po 500 dinarjev. Nagrajenci bodo prejeli nagrade ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec december! To je posnetek velikega plesnega orkestra iz Kranja pod vodstvom domačina Francija Puharja — orkester bo sodeloval na prireditvi »150 MINUT ZA VAS« osvojil na republiškem tekmovanju zabavnih orkestrov »Svobod« drugo mesto. Za prijetno razpoloženje med družabnim večerom po zabavni prireditvi ' in za ples pa bo poskrbel mali, sedemčlanski plesni orkester, sestavljen iz godbenikov velikega plesnega orkestra. Z njim bo pel vso noč Nino Robič. Prilike za razvedrilo, za ples in za prijetno razpoloženje bo več kot preveč. Zato ne zamudi prilike. Ne pozabi pripeljati s seboj svojega zakonskega druga! Nagradna križanka Za tokrat objavljeno nagradno križanko razpisujemo pet denarnih nagrad — L za 2000 dinarjev, 2. za 1000 dinarjev in tri po 500 dinarjev. ROK ZA ODDAJO JE SOBOTA, 21. DECEMBRA! Rešitve oddajte pri dežurnih vratarjih ali v uredništvu časopisa! VODORAVNO: 1. poznani 106 karatni diamant, ki ga je leta 1850 podarila angleški kraljici Viktoriji vzhodnoindijska družba, 9. pesnik, 10. oblika glagola »biti«, 12. romanska nikalnica, 13. druga in poslednja črka abecede, 14. vrsta elektronskih računskih strojev, 16. neumni, omejeni, 18. halogeni element, 20. gora na Štajerskem, 21. muslimanski bog, 23. Mladinska knjiga, 25. pristanišče in država na Arabskem polotoku, 26. barijeva spojina, te-žec, 29. medmet, 30. del strehe, 32. RDN, 33. skupina kemičnih spojin, 34. dva samoglasnika, 35. kemični simbol za element samarij, 36. avtomobilska oznaka za Knin, 37. organsko topilo, 39. organske spojine, ki jih nekateri ljudje prekomerno uživajo. NAVPIČNO: 1. element, brez katerega ni življenja na zemlji, 3. konjska moč, 4. naelektren delec, 5. plemeniti plin, 6. okrajšano moško ime, 8. Nobelov nagrajenec za kemijo, 11. zemeljska krogla, 13. halogeni element, 15. kot molekularna teža za tehtan v gramih in raztopljen v enem litru vode!, 17. predlog, 19. radioaktivni element, 22. klobuk (angl.), 24. usedlina, 27. žitarica, 28. iznajditelj cepivu proti otroški paralizi, 30. veznik, 31. ameriška in angleška merska enota za tekočine, 33. razpoloženjski izraz obraza, 35. glavni števnik, 37. Edvard Kardelj, 38. grška črka. C 01 ss 2 25 e ne verjamete, pa nič! Res vaj nameravam obiskati prihodnjo soboto, ko se boste zbrali v dvorani kina »Storžič«. Urednika sem pretental, da mi je dovolil pokazati se vam in z vami pokramljati o naši letošnji žetvi ter na hitro roko narediti inventuro. Veste, anveniure so zlasti konec leta nekaj sila prijetnega. Tisti, ki jih skupščina imenuje v inventurne komisije, so navadno zaradi tega tako veseli in srečni, da sežejo po vseh dosegljivih slovarjih in se hitro posluiijo tamkaj zapisanih kletvic. Drugi sodelavci — to so tisti, ki jih »fortuna« ni izbrala za svoje ljubljence in jim zaupala to odgovorno nalogo, pa izrabijo raje zadnji dan starega leta v tovarni za uničevanje antigri-pina, raznih razkužil in antiseptičnih sredstev z -OH skupino. Veselo ga »zavgajo« in se poslavljajo, saj vedo, da bo po opravljeni inventuri pozabljeno tudi vse tisto, kar so ga v preteklem letu »pobik-sali«. No, da! Tudi jaz bom imel inventuro. K sreči pa ne na starega leta dan. Bom raje štirinajst dni prej že opravil svojo dolžnost in vam o komisijskem pregledu naših letošnjih »uspehov«, »plodnih mozganj«, »pametnih ukrepov« itd., poročal kar na prireditvi »150 MINUT ZA VAS«. Vse tiste, ki sem jih v tem letu tako ali drugače »požgečkal«, še posebej vabim na prireditev. To bo zanje izredna prilika, da me vidijo od blizu in da si dajo du-ška. Meni se bo vsaka buška izplačala, saj sem zavarovalno polico za ta primer podesetoril. Za vsako brco dobim toliko, da si z desetimi zaslužim že »Fička«. Ker pa vem, da ste precejšnji zavidljiv-ci in da mi take ljubke »živalce« ne privoščite, se počutim popolnoma varnega! Tako! Toliko za danes. Moram končati, ker se pripravljam za nagradno tekmovanje — bojda se bo človek na prireditvi lahko najedel tudi šamrol ter pokazal, kako se razvezuje škatle! Vsem pozdrav od Pepeta Leznge m nasvidenje v soboto, 14. decembra ob 19. uri v kinu »Storžič«!